Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 305 6758714 4363141 2026-09-30T14:22:51Z Niko Petrič 261163 6758714 wikitext text/x-wiki {{Razširi}} {{Navedi vir}} '''Bozóni W''' so [[osnovni delec|osnovni delci]], [[kvant]]i [[šibka jedrska sila|šibke jedrske sile]]. Njihov [[električni naboj]] je ±1[[osnovni naboj|e₀]], [[masa]] pa 80,4110 GeV/c², kar je približno 80-krat več od mase [[proton]]a, in enak šibki [[izospin]]. Obstajajo tri različne vrste [[bozon]]ov W: pozitivno nabiti W⁺, negativno nabiti W^- (antidelec prvega) ter električno nevtralni '''bozon Z'''. Bozone W so odkrili leta [[1983]] v raziskovalnem središču [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN]] v skupini, ki sta jo vodila [[Carlo Rubbia]] in [[Simon van der Meer]]. Slednjima je bila za to odkritje leto kasneje podeljena tudi [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelova nagrada]]. Najenostavnejši zgled, pri katerem sodelujejo bozoni W, je [[razpad beta]]: : <math> n\rightarrow p + e^- + \overline{\nu}_e \!\, .</math> Pri tem [[nevtron]] razpade na [[proton]], [[elektron]] in [[nevtrino|elektronski antinevtrino]]. Vemo pa, da sta proton in nevtron nadalje sestavljena iz [[kvark]]ov, torej gre pri razpadu nevtrona pravzaprav za to, da se eden od kvarkov ''d'', ki sestavlja nevtron pretvori v kvark ''u'', pri čemer nastane bozon W: : <math> d \rightarrow W^- + u \!\, .</math> Bozon W zatem nadalje razpade na elektron in elektronski antinevtrino. Dejstvo, da imajo bozoni W in Z maso, je nekoliko zagonetno. Bozone W in Z namreč pravilno opisuje [[umeritvena teorija]] SU(2), vendar pa ta zahteva, da morajo biti bozoni brez mase. Tudi [[foton]] je brez mase, kar se ujema s tem, da foton in teorijo [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]] opisuje umeritvena teorija U(1). Zato je bilo potrebno vpeljati nekakšen mehanizem, ki [[spontani zlom simetrije|spontano zlomi simetrijo]] SU(2), s čimer dosežemo, da imajo bozoni W in Z maso. Najbolj priljubljen mehanizem je [[Higgsov mehanizem]], ki zahteva vpeljavo dodatnega delca, imenovanega [[Higgsov bozon]]. Obstoja slednjega do zdaj še niso uspeli eksperimentalno dokazati. Združitev umeritvene teorije SU(2), ki opisuje šibko interakcijo in bozone W in Z, elektromagnetne interakcije ter Higgsovega mehanizma je znana kot Glashow-Weinberg-Salamov model. [[Sheldon Lee Glashow|Glashow]], [[Steven Weinberg|Weinberg]] in [[Abdus Salam|Salam]] so zanjo leta [[1979]] prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. Dandanes je model splošno sprejet in je vgrajen v [[standardni model]] [[fizika osnovnih delcev|fizike delcev]]. [[Kategorija:Jedro in osnovni delci]] [[Kategorija:Umeritveni bozoni]] [[Kategorija:1983 v znanosti]] kmwr12qkbwsr523jhp9if59zqtg8f9d 6759160 6758714 2026-10-01T10:10:20Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Niko Petrič|Niko Petrič]] ([[User talk:Niko Petrič|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:213.143.89.215|213.143.89.215]] 4363141 wikitext text/x-wiki '''Bozóni W''' so [[osnovni delec|osnovni delci]], [[kvant]]i [[šibka jedrska sila|šibke jedrske sile]]. Njihov [[električni naboj]] je ±1[[osnovni naboj|e₀]], [[masa]] pa 80,4110 GeV/c², kar je približno 80-krat več od mase [[proton]]a, in enak šibki [[izospin]]. Obstajajo tri različne vrste [[bozon]]ov W: pozitivno nabiti W⁺, negativno nabiti W^- (antidelec prvega) ter električno nevtralni '''bozon Z'''. Bozone W so odkrili leta [[1983]] v raziskovalnem središču [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN]] v skupini, ki sta jo vodila [[Carlo Rubbia]] in [[Simon van der Meer]]. Slednjima je bila za to odkritje leto kasneje podeljena tudi [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelova nagrada]]. Najenostavnejši zgled, pri katerem sodelujejo bozoni W, je [[razpad beta]]: : <math> n\rightarrow p + e^- + \overline{\nu}_e \!\, .</math> Pri tem [[nevtron]] razpade na [[proton]], [[elektron]] in [[nevtrino|elektronski antinevtrino]]. Vemo pa, da sta proton in nevtron nadalje sestavljena iz [[kvark]]ov, torej gre pri razpadu nevtrona pravzaprav za to, da se eden od kvarkov ''d'', ki sestavlja nevtron pretvori v kvark ''u'', pri čemer nastane bozon W: : <math> d \rightarrow W^- + u \!\, .</math> Bozon W zatem nadalje razpade na elektron in elektronski antinevtrino. Dejstvo, da imajo bozoni W in Z maso, je nekoliko zagonetno. Bozone W in Z namreč pravilno opisuje [[umeritvena teorija]] SU(2), vendar pa ta zahteva, da morajo biti bozoni brez mase. Tudi [[foton]] je brez mase, kar se ujema s tem, da foton in teorijo [[elektromagnetno polje|elektromagnetnega polja]] opisuje umeritvena teorija U(1). Zato je bilo potrebno vpeljati nekakšen mehanizem, ki [[spontani zlom simetrije|spontano zlomi simetrijo]] SU(2), s čimer dosežemo, da imajo bozoni W in Z maso. Najbolj priljubljen mehanizem je [[Higgsov mehanizem]], ki zahteva vpeljavo dodatnega delca, imenovanega [[Higgsov bozon]]. Obstoja slednjega do zdaj še niso uspeli eksperimentalno dokazati. Združitev umeritvene teorije SU(2), ki opisuje šibko interakcijo in bozone W in Z, elektromagnetne interakcije ter Higgsovega mehanizma je znana kot Glashow-Weinberg-Salamov model. [[Sheldon Lee Glashow|Glashow]], [[Steven Weinberg|Weinberg]] in [[Abdus Salam|Salam]] so zanjo leta [[1979]] prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]]. Dandanes je model splošno sprejet in je vgrajen v [[standardni model]] [[fizika osnovnih delcev|fizike delcev]]. [[Kategorija:Jedro in osnovni delci]] [[Kategorija:Umeritveni bozoni]] [[Kategorija:1983 v znanosti]] 7bn5b1uobe2hsn10hmd49rtche7l4no 0 474 6758739 6715633 2026-09-30T15:12:12Z Niko Petrič 261163 6758739 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right;" ! colspan=3 | Osnovne enote SI |- | colspan=3 | [[Slika:SI base units.svg|center|300px]] |- ! Simbol ! Ime ! Količina |- | style="text-align: center;" | A | [[amper]] | električni tok |- | style="text-align: center;" | K | [[kelvin]] | temperatura |- | style="text-align: center;" | s | [[sekunda]] | čas |- | style="text-align: center;" | m | [[meter]] | dolžina |- | style="text-align: center;" | kg | [[kilogram]] | masa |- | style="text-align: center;" | cd | [[kandela]] | svetilnost |- | style="text-align: center;" | mol | [[mol (enota)|mol]] | množina snovi |} '''Mednarodni sistem enot''' ('''SI''', skrajšano iz [[Francoščina|francoskega]] ''{{Jezik|fr|Système international (d'unités)}}'') je sodobna oblika [[Metrični sistem enot|metričnega sistema]] in je najbolj razširjen [[Stare uteži in mere|sistem za merjenje]]. Gre za skladen sistem [[Merska enota|merskih enot,]] ki temelji na sedmih [[Osnovna enota SI|osnovnih enotah]] - [[amper]], [[kelvin]], [[sekunda]], [[meter]], [[kilogram]], [[kandela]], [[Mol (enota)|mol]] - in na dvajsetih [[Predpone SI|predponah]] za imena enot in simbole enot, ki se lahko uporabijo, kadar gre za večkratnike in dele enot. Sistem določa tudi imena za 22 [[Izpeljana enota SI|izpeljanih enot]], kot na primer [[lumen]] in [[watt]], za druge pogoste fizične količine. Osnovne enote so izpeljane iz invariantnih naravnih konstant, kot sta [[hitrost svetlobe]] v vakuumu in [[Trojna točka|trojna točka vode]], ki jih lahko opazujemo in merimo z veliko natančnostjo, in iz enega fizičnega artefakta. Artefakt je leta 1889 certificiran [[Kilogram|mednarodni prototip kilograma]] v obliki valja iz platine-iridija, ki ima nominalno enako maso kot en liter vode pri temperaturi tališča. Stabilnost tega prototipa je bila predmet velikih skrbi, tako da so se udeležene države odločile za revizijo na osnovi naravnih konstant, ki naj bi se začela veljati 20. maja 2019.<ref>{{Navedi revijo|title=Plot to redefine the kilogram nears climax|last=Cho|first=Adrian|journal=Science|doi=10.1126/science.356.6339.670|year=2017|issue=6339|volume=356|pages=670–671|pmid=28522473 |issn=0036-8075}}</ref><ref name="Milton16">{{Navedi splet|url=http://www.sim-metrologia.org.br/docs/2016Presentations/BIPM%202016.pdf#page=10|title=Highlights in the work of the BIPM in 2016|date=14 November 2016|last=Milton|first=Martin|page=10|accessdate=2019-02-01|archive-date=2017-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170901031605/http://www.sim-metrologia.org.br/docs/2016Presentations/BIPM%202016.pdf#page=10|url-status=dead}}</ref><ref>[http://www.bipm.org/en/committees/cipm/meeting/105.html Sklep CIPM / 105-13 (oktober 2016)]</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nist.gov/news-events/news/2018/11/historic-vote-ties-kilogram-and-other-units-natural-constants|title=Historic Vote Ties Kilogram and Other Units to Natural Constants|last=Materese|first=Robin|date=2018-11-16|work=NIST|accessdate=2018-11-16|language=en}}</ref> Izpeljane enote se lahko opredelijo v smislu osnovnih enot ali drugih izpeljanih enot. Sprejete so z namenom, olajšati merjenje različnih količin. SI naj bi bil sistem, ki se s časom razvija; nove enote in predpone se ustvarjajo ter definicije enot spreminjajo z mednarodnim sporazumom, saj tehnologija merjenja napreduje in natančnost meritev se izboljšuje. Najnovejša pridobljena enota, [[katal]], je bila sprejeta leta 1999. Zanesljivost sistema SI ni odvisna samo od natančnega merjenja standardov za osnovne enote v smislu različnih fizikalnih konstant narave, ampak tudi od natančne opredelitve teh konstant. Množica temeljnih konstant se s časom spreminja, saj znanost odkriva bolj stabilne konstante ali pa je obstoječe mogoče natančneje izmeriti. Meter je na primer leta 1983 bil definiran kot razdalja, ki jo svetloba v vakuumu prepotuje v danem delu sekunde, tako da je vrednost svetlobne hitrosti z vidika definiranih enot točna. Razlog za razvoj SI je bila raznolikost enot, ki so nastale v okviru sistemov na osnovi [[Sistem enot CGS|centimeter-gram-sekunda]] (CGS) sistemov (zlasti neskladnost med sistematiko elektrostatičnih enot in [[Sistem enot CGS|elektromagnetnih enot]]), in neusklajenost med različnimi področji njih uporabe. [[Generalna konferenca za uteži in mere|Generalna konferenca o utežeh in merah]] (francosko: ''{{Jezik|fr|Conférence générale des poids et mesures}}'' - CGPM), ki je bila ustanovljena s [[Metrska konvencija|Konvencijo]] o [[Metrska konvencija|metrih iz]] leta 1875, je združila številne mednarodne organizacije, z namenom opredeliti definicije in standarde novega sistema ter standardizirati pravila za pisavo in predstavo meritev. Sistem je bil postal veljaven leta 1960 kot rezultat pobude, ki se je začela leta 1948. Temelji na [[Sistem enot MKS|sistemu enot meter-kilogram-sekunda]] (MKS) in ne na katerikoli varianti CGS. SI so odtlej sprejele vse [[Dežela|države]] z izjemo [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[Liberija|Liberije]] in [[Mjanmar]]a.<ref name="CIA Factbook Appendix G">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/appendix/appendix-g.html|title=The World Factbook Appendix G|accessdate=2017-10-26|publisher=CIA|archive-date=2011-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110406124728/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/appendix/appendix-g.html|url-status=dead}}</ref> == Enote in predpone == Mednarodni sistem enot je sestavljen iz niza [[Osnovna enota SI|osnovnih enot]], [[Izpeljana enota SI|izpeljanih enot]] in niza decimalnih množiteljev, ki se uporabljajo kot [[Predpone SI|predpone]].<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|103–106}} Enote, brez enot s predponami, <ref group="Opombe">Iz zgodovinskih razlogov se kilogram namesto grama obravnava kot koherentna enota, kar pomeni izjemo za to karakterizacijo.</ref> tvorijo skladen sistem enot, ki temelji na sistemu količin tako, da imajo enačbe med številskimi vrednostmi, izraženimi v koherentnih enotah, popolnoma enako obliko, vključno s številskimi dejavniki, kot jo imajo ustrezne enačbe med količinami. Na primer: 1&nbsp;N = 1&nbsp;kg × 1&nbsp;m/s² pravi, da je ''en'' newton sila, potrebna za [[pospešek]] mase ''enega'' kilograma na ''en'' [[Meter na kvadratno sekundo|meter na sekundo na kvadrat]], kot izhaja po načelu skladnosti z enačbo ustreznih količin: {{Matematična formula|1=''F'' = ''m'' × ''a''}}. Izpeljane enote se uporabljajo za izpeljane količine, ki se lahko po definiciji izražajo v osnovnih količinah in zato niso neodvisne; na primer, [[Električni upor|električna prevodnost]] je inverzna [[Električni upor|električna upornost]], zaradi česar je siemens inverzni ohm in podobno se lahko ohm in siemens nadomestita z razmerjem enot ampera in volta.<ref group="Opombe">Ohmov zakon: {{Brez preloma|1=1 Ω = 1 V/A}} iz enačbe {{Brez preloma|1=''E''=''I''x''R''}}, kjer je ''E'' je elektromagnetna sila ali napetost (enota: volt), ''I'' je tok (enota: amper), in ''R'' je upornost (enota: ohm).</ref> Druge uporabne izpeljane količine se lahko določijo glede na osnove SI in izpeljanih enot, ki v sistemu SI niso imenovane, na primer pospešek, ki je opredeljen v enotah SI kot m/s². === Osnovne enote === {{glavni|osnovne enote SI}} Osnovne enote SI so gradniki sistema in vse druge enote so izpeljane iz njih. Ko je [[James Clerk Maxwell|Maxwell]] prvič predstavil koncept koherentnega sistema, je identificiral tri količine, ki bi jih lahko uporabili kot osnovne enote: maso, dolžino in čas. Giorgi je kasneje ugotovil potrebo po električni osnovni enoti, za katero je za SI bila izbrana enota električnega toka. Kasneje so dodali še tri osnovne enote (za temperaturo, količino snovi in jakost svetlobe). {| class="wikitable" style="margin:1em auto 1em auto" |+<big>osnovne enote SI</big><ref name="NIST330">{{Navedi knjigo |author-first1=Barry N. |author-last1=Taylor |author-first2=Ambler |author-last2=Thompson |title=Mednarodni sistem enot (SI) (Posebna publikacija 330) |url=https://www.nist.gov/sites/default/files/documents/2016/12/07/sp330.pdf |access-date=2017-08-04 |publisher=[[Narodni urad za standarde in tehnologijo]] |location=Gaithersburg, MD |date=2008 |archive-date=2017-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171120061639/https://www.nist.gov/sites/default/files/documents/2016/12/07/sp330.pdf |url-status=dead }}</ref>{{Rp|23}}<ref name="BIPM1975"> [http://old.iupac.org/publications/books/author/mills.html Količine, enote in simboli v fizikalni kemiji], IUPAC</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=nOG0SxxEu64C&pg=PA240|pages=238–244|title=The International Bureau of Weights and Measures 1875–1975: NBS Special Publication 420|date=1975-05-20|editor-last=Page|publisher=[[National Bureau of Standards]]|location=[[Washington, D.C.]]}}</ref> !Enota<br /><br />ime !Enota<br /><br />simbol ![[Razsežnostna analiza|Dimenzija<br /><br />simbol]] ![[Fizikalna količina|Količina<br /><br />ime]] !Definicija<ref group="n">Začasne definicije se navajajo samo v primeru ''signifikantne'' razlike v definiciji.</ref> |- ![[meter]] | style="text-align:center" |m | style="text-align:center" |L |[[dolžina]] | * '''Prej''' (1793): {{Sfrac|{{val|10000000}}}} o[[poldnevnik]]a, ki vodi od severnega pola skozi Pariz do ekvatorja.^FG * '''Začasno''' (1960): {{Val|1650763,73}} [[Valovna dolžina]] v [[vakuum]]u [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]] pri prehodu med kvantnima nivojema 2p{{Sup|10}} in 5d{{Sup|5}} v [[atom]]u Kr-86. * '''Sedaj''' (1983): Razdalja, ki jo svetloba v vakuumu preleti v {{Sfrac|{{val|299792458}}}} sekunde. |- ![[kilogram]]<ref group="n">Kljub predponi "kilo-", je kilogram osnovna enota za maso. Kilogram, in ne gram, je koherentna enota in se uporablja v definiciji izpeljanih enot. Predpone pa se kljub temu določajo, kot da je osnova enota mase gram.</ref> | style="text-align:center" |kg | style="text-align:center" |M |[[masa]] | * '''Prej''' (1793): Za maso (tedaj pod imenom ''teža'') so definirali enoto '''grave''' kot liter čiste vode pri temperaturi tališča.^FG * '''Prehodno''' (1889): Masa majhnega cilindra prostornine ~47 kubičnih centimetrov, narejenega iz zlitine platine in iridija, ki se hrani v Pavillon de Breteuil, Francija. Tudi, praktično, masa katerekoli od uradnih kopij.<ref group="Opombe">Gre za mednarodni prototipni Kilogram (IPK), malo poetični imenovan ''Le Grand K''.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nist.gov/physical-measurement-laboratory/past|title=Redefining the Kilogram, The Past|date=7 October 2014|accessdate=22 August 2017|website=Nist.gov|last=Secula|first=Erik M.}}</ref> * '''Sedaj''' (2019): Kilogram naj bi se v bodoče definiral na temelju ekzaktne vrednosti {{Val|6,62607015|e=-34|u=J.s}} ({{Brez preloma|1=J = kg⋅m{{sup|2}}⋅s{{sup|−2}}}}) za [[Planckova konstanta|Planckovo konstanto]] ''h'', gelede na uporabo definicij za meter in sekundo.<ref name="draft-resolution-A">{{Citat|title=Draft Resolution A "On the revision of the International System of units (SI)" to be submitted to the CGPM at its 26th meeting (2018)|url=https://www.bipm.org/utils/en/pdf/CGPM/Draft-Resolution-A-EN.pdf|accessdate=2019-02-01|archive-date=2018-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180429025229/https://www.bipm.org/utils/en/pdf/CGPM/Draft-Resolution-A-EN.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.abc.net.au/news/science/2018-11-16/the-definition-of-the-kilogram-is-about-to-change-heres-why/10502194|title=Motite se, če ste mislili da en kilogram tehta 1 kg (in definicija se bo spremenila)|date=2018-11-15}}</ref> |- ![[sekunda]] | style="text-align:center" |s | style="text-align:center" |T |[[čas]] | * '''Prej''': {{Sfrac|1|{{val|86400}}}} dneva, dolgega 24 ur po 60 minut po 60 sekund * '''Začasno''' (1956): {{Sfrac|{{val|31556925,9747}}}} [[Tropsko leto|tropskega leta]] za [[Efemeridni čas|ephemeridni čas]] leto 1900 Januar 0 ob 12:00. * '''Sedaj''' (1967): Čas trajanja {{Val|9192631770}} valov sevanja pri prehodu med hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma Cs-133. |- ![[Amper]] | style="text-align:center" |A | style="text-align:center" |I |[[električni tok]] | * '''Prej''' (1881): desetina enote za tok v sistemu CGS. Elektromagnetna enota za tok v [CGS] je tok, ki teče skozi krog s polmerom 1&nbsp;cm long of a circle 1&nbsp;cm, ki ustvarja polje jakosti 1 [[oersted]]a v središču kroga.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=m7c6AAAAIAAJ&pg=PA322|page=322|title=Magnetizem in elektrika|last=McKenzie|first=A. E. E.|publisher=[[Cambridge University Press]]|date=1961}}</ref> ^IEC * '''Prehodno''' (1946): Konstantni tok v dveh vzporednih prevodnikih neskončne dolžine in zanemarljivega krožnega preseka, ki bi na razdalji 1&nbsp;m v vakuumu ustvaril [[Sila|silo]] {{Val|2|2|e=-7}} [[newton]]ov na meter dolžine. * '''Sedaj''' (2019): amper definira enačba C = A⋅s, ob uporabi ekzaktne vrednosti za [[osnovni naboj]] ''e'' = {{val|1,602176634|e=-19|ul=C}} (C = A⋅s) in definicije za enoto časa, to je sekundo. |- ![[kelvin]] | style="text-align:center" |K | style="text-align:center" |Θ |[[Absolutna temperatura|termodinamična temperatura]] | * '''Prej''' (1743): '''centigradna lestvica''' se definira z dvema točkama, to je 0&nbsp;°C za temperaturo [[Tališče|tališča]] vode in 100&nbsp;°C za [[vrelišče]]. * '''Začasno''' (1954): [[Trojna točka]] (0.01&nbsp;°C) je definirana kot ekzaktno 273,16&nbsp;K.<ref group="n">1954 se je enota termodinamske temparture imenovala "stopinja Kelvina" (simbol °K; "Kelvin" z veliko začetnico "K"). Enoto so 1967 preimenovali v "kelvin" (simbol "K"; "kelvin" z malo začetnico "k").</ref> * '''Prehodno''' (1967): {{Sfrac|273,16}} of the [[Absolutna temperatura|termodinamske temperature]] trojne točke vode * '''Sedaj''' (2019): Za kelvin se pričakuje, da bo definiran na osnovi ekzaktne numerične vrednosti za [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannovo konstanto]] ''k'' kot {{val|1,380649|e=-23|u=J⋅K⁻¹}}, (J = kg⋅m²⋅s⁻²), ob hkratni uporabi definicije za kilogram, meter in sekundo. |- ![[Mol (enota)|mol]] | style="text-align:center" |mol | style="text-align:center" |N |količina snovi | * '''Prej''' (1900):Stehiometrična količina, ekvivalentna masi[[Avogadrova konstanta|Avogadrove konstante]] molekul snovi v gramih.^ICAW * '''Sedaj''' (1967): Količina snovi v sistemu, ki vsebuje enako količino osnovniih entitet <ref group = "n">Kadar se uporablja mol, je treba določiti, kaj so osnovne entitete, lahko so [[atom]]i, [[molekule]). ], [[ion]]i, [[elektron]]i, kaki drugi delci ali določene skupine takih delcev.</ref>, kot jih ima 0,012 kilograma ogljika-12. * '''V bodoče''' (2019): Količina snovi natančno {{Val|6,02214076|e=23}} osnovnih entitet. To število je fiksna numerična vrednost za [[Avogadrova konstanta|Avogadrovo konstanto]], ''N''_A, če je izražena v enoti mol⁻¹ (Avogadrovo število). |- ![[kandela]] | style="text-align:center" |cd | style="text-align:center" |J |[[svetilnost]] | * '''Prej''' (1946): Vrednost nove kandele je definirana tako, da celotna svetilnost svetila pri temperaturi strjevanja [[Platina|platine]] znaša 60 novih kandel na kvadratni centimeter. * '''Sedaj''' (1979): Svetilnost v dani smeri za vir, ki oddaja monokromatično sevanje frekvence {{Val|5,4|e=14}} Hz z jakostjo intenziteto sevanja v dani smeri {{Sfrac|1|683}} watta na [[steradian]]]. : Opomba: obe definiciji, stara in nova, sta približno enaki svetilnosti sveče iz kitovega loja s konca 19. stoletja. |- | colspan="5" | ; Opombe {{sklici|group=n}} Avtorji definicij za razne osnovne enote pod '''Prej''' v tabeli zgoraj so: :* '''FG''' = francoska vlada :* '''IEC''' = [[Mednarodna komisija za elektrotehniko]] - (International Electrotechnical Commission) :* '''ICAW''' = [[Mednarodni odbor za atomske teže]] International Committee on Atomic Weights Za vse druge definicije so osnova odločitve CGPM ali CIPM in so dokumentirane v ''Brošuri SI''. |} Zgodnji metrični sistemi so definirali enoto teže kot osnovno enoto, SI pa opredeljuje analogno enoto mase. V vsakodnevni uporabi sta te večinoma medsebojno zamenljivi, vendar je v znanstvenih okvirih razlika pomembna. Masa, strogo inercialna masa, predstavlja količino snovi. Pospešek telesa se nanaša na uporabljeno silo preko [[Newtonovi zakoni gibanja|Newtonovega zakona]], {{Brez preloma|1=''F'' = ''m'' × ''a''}}: sila je enaka masi krat pospešek. Sila 1&nbsp;N (newton) bo maso 1&nbsp;kg pospešila s pospeškom 1&nbsp;m/s². To velja vedno, tako za maso v vesolju kot za maso v težnostnem polju, npr. na zemeljski površini. Teža je sila, ki deluje na telo zaradi težnosti, zato je teža mase odvisna od moči gravitacijskega polja. Teža 1&nbsp;kg mase na zemeljski površini je {{Brez preloma|''m''×''g''}} ; masa krat pospešek zaradi težnosti, kar znaša 9,81 Newtonov&nbsp; na površini Zemlje in približno 3,5&nbsp;Newtonov na Marsu. Ker je pospešek zaradi gravitacije lokalen in je odvisen od lokacije in nadmorske višine, teža za natančne meritve lastnosti snovi in kot osnovna enota ni primerna. === Izpeljane enote === {{glavni|izpeljane enote SI}} Izvedene enote v SI so oblikovane kot potence, zmnožki ali količniki osnovnih enot; njihovo število je neomejeno.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|103}} <ref name="NIST330" />{{Rp|3}} Izpeljane enote so povezane z izpeljanimi količinami; [[hitrost]] je na primer količina, izpeljana iz osnovnih količin časa in dolžine, zato je dimenzija zanjo v SI meter na sekundo (simbol m/s). Z drugo besedo, dimenzije izvedenih enot se izrazijo z dimenzijami osnovnih enot. Kombinacije osnovnih in izpeljanih enot se lahko uporabijo za izražanje drugih izpeljanih enot. Na primer, SI enota [[Sila|sile]] je [[newton]] (N), SI enota [[tlak]]a je [[Paskal|pascal]] (Pa) - ki ga je mogoče definirati kot en newton na kvadratni meter (N/m²).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.theiet.org/students/resources/units-symbols.cfm|title=Enote in simboli za elektrotehnike|date=1996|accessdate=2013-08-19|publisher=Institution of Engineering and Technology|pages=8–11}}</ref> {| class="wikitable" style="margin:1em auto 1em auto;line-height:1.4" |+ style="font-size:larger;font-weight:bold;" |Izpeljane enote SI<ref name="NIST330" />{{Rp|3}} !ime^{opomba 1} ![[simbol]] ![[fizikalna količina]] !v drugih enotah SI !v osnovnih enotah SI |- |'''[[radian]]'''^{note 2} | align="center" |rad |kot | align="center" |1 | align="center" |(m⋅m⁻¹) |- |'''[[steradian]]'''^{note 2} | align="center" |sr |[[prostorski kot]] | align="center" |1 | align="center" |(m²⋅m⁻²) |- |'''[[Herc|hertz]]''' | align="center" |Hz |[[frekvenca]] | | align="center" |s⁻¹ |- |'''[[newton]]''' | align="center" |N |[[sila]], [[teža]] | | align="center" |kg⋅m⋅s⁻² |- |'''[[paskal]]''' | align="center" |Pa |[[tlak]] | align="center" |N/m² | align="center" |kg⋅m⁻¹⋅s⁻² |- |'''[[džul]]''' | align="center" |J |[[energija]], [[delo (fizika)|delo]], [[toplota]] | align="center" |N⋅m = Pa⋅m³ | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻² |- |'''[[vat]]''' | align="center" |W |[[moč]] | align="center" |J/s | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻³ |- |'''[[coulomb]]''' | align="center" |C |[[električni naboj]] ali [[količina elektrike]] | | align="center" |s⋅A |- |'''[[volt]]''' | align="center" |V |[[električna napetost]] ([[električni potencial]]), [[Jakost električnega polja|jakost el. polja]] | align="center" |W/A | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻³⋅A⁻¹ |- |'''[[farad]]''' | align="center" |F |[[kapacitivnost]] | align="center" |C/V | align="center" |kg⁻¹⋅m⁻²⋅s⁴⋅A² |- |'''[[Om|ohm]]''' | align="center" |Ω |[[električni upor]], [[impedanca]], [[reaktanca]] | align="center" |V/A | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻³⋅A⁻² |- |'''[[Simens|siemens]]''' | align="center" |S |[[Električni upor|electrična prevodnost]] | align="center" |Ω⁻¹ | align="center" |kg⁻¹⋅m⁻²⋅s³⋅A² |- |'''[[Weber (enota)|weber]]''' | align="center" |Wb |[[magnetni pretok]] | align="center" |V⋅s | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻²⋅A⁻¹ |- |'''[[Tesla (enota)|tesla]]''' | align="center" |T |[[Magnetno polje|magnetno polje (gostota magnetnega pretoka)]] | align="center" |Wb/m² | align="center" |kg⋅s⁻²⋅A⁻¹ |- |'''[[Henry (enota)|henry]]''' | align="center" |H |[[induktivnost]] | align="center" |Wb/A | align="center" |kg⋅m²⋅s⁻²⋅A⁻² |- |'''[[Celzijeva temperaturna lestvica|stopinja Celzija]]''' | align="center" |°C |[[temperatura]] relativno na 273,15 K | | align="center" |K |- |'''[[lumen]]''' | align="center" |lm |[[svetlobni tok]] | align="center" |cd⋅sr | align="center" |cd |- |'''[[luks]]''' | align="center" |lx |[[osvetljenost]] | align="center" |lm/m² | align="center" |m⁻²⋅cd |- |'''[[Bekerel|beckverel]]''' | align="center" |Bq |[[radioaktivnost]] (razpadov na enoto časa) | | align="center" |s⁻¹ |- |'''[[Grej|gray]]''' | align="center" |Gy |[[absorbirana doza]] ([[Ionizirajoče sevanje|ionizirajočega sevanja]]) | align="center" |J/kg | align="center" |m²⋅s⁻² |- |'''sievert''' | align="center" |Sv |[[ekvivalentna doza]] ([[Ionizirajoče sevanje|ionizirajočega sevanja]]) | align="center" |J/kg | align="center" |m²⋅s⁻² |- |'''[[katal]]''' | align="center" |kat |[[Kataliza|katalitična aktivnost]] | | align="center" |mol⋅s⁻¹ |- | colspan="5" |<small>'''Opombe'''<br />1. Tabela je urejena tako, da izpeljana enota pride na vrsto po navedbi enot, s katerimi je definirana.<br />2. Radian in steradian sta definirana kot izpeljani enoti brez dimenzije.</small> |} === Predpone === Predpone se dodajo imenom enot za večkratnike in pod-večkratnike prvotne enote. Vedno gre za cele potence števila deset, nad sto ali pod stotinko pa cele potence števila tisoč. Na primer, ''kilo-'' pomeni večkratnik tisoč in ''mili-'' označuje večkratnik tisočinke, tako da je ima meter tisoč milimetrov, kilometer pa tisoč metrov. Predpone se nikoli ne kombinirajo, milijoninka metra je ''mikrometer'' in ne milimilimeter. Večkratniki kilograma se imenujejo. kot da je osnovna enota gram, zato je milijoninka kilograma ''miligram'' in ne mikrokilogram.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|122}} <ref name="NIST811">{{Navedi knjigo|first=Ambler|last=Thompson|first2=Barry N.|last2=Taylor|date=2008|url=http://physics.nist.gov/cuu/pdf/sp811.pdf|title=Guide for the Use of the International System of Units (SI) (Special publication 811)|location=Gaithersburg, MD|publisher=[[Narodni urad za standarde in tehnologijo]]}}</ref>{{Rp|14}} Če predpone uporabljamo za oblikovanje večkratnikov in podskupin osnovne in izvedenih enot SI, nastale enote niso več koherentne.<ref name="SIBrochure" />{{Rp|7}} BIPM določa dvajset predpon za mednarodni sistem enot (SI): {| class="wikitable" id="430" style="padding: 0; text-align: center; width: 0" ! colspan="2" id="433" style="background:#ccf;" |<div id="434" style="text-align:center; position:relative; white-space:nowrap; ">[[SI prefix|SI predpone]]</div> |- | {| id="439" style="border: 1px #aaa solid" ! colspan="2" id="442" style="background:#edf; text-align: center" |Predpona ! rowspan="2" id="444" style="background:#edf; text-align: center" |Baza 1000 ! rowspan="2" id="446" style="background:#edf; text-align: center" |Baza 10 ! rowspan="2" id="448" style="background:#edf; text-align: center" |[[Decimalni številski sistem|Decimalno]] ! rowspan="2" id="453" style="background:#edf; text-align: center" |Sprejeto<ref group="nb">Predpone, sprejete pred 1960, so se že uporabljale pred SI. 1873 je leto, ko se je uvedel [[CGS sistem]].</ref> |- ! id="456" style="background:#edf; text-align: center" |ime ! id="458" style="background:#edf; text-align: center" |simbol |- |[[Jota (predpona)|jota]] | style="text-align:center;" |Y | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁸ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#1024|10²⁴]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000000000000000000</span></span> |1991 |- |[[zeta]] | style="text-align:center;" |Z | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁷ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#1021|10²¹]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000000000000000</span></span> |1991 |- |[[eksa]] | style="text-align:center;" |E | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁶ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#1018|10¹⁸]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000000000000</span></span> |1975 |- |[[peta (predpona)|peta]] | style="text-align:center;" |P | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁵ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#1015|10¹⁵]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000000000</span></span> |1975 |- |[[tera]] | style="text-align:center;" |T | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁴ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#1012|10¹²]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000000</span></span> |1960 |- |[[giga]] | style="text-align:center;" |G | style="text-align:left;" |&nbsp;1000³ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[milijarda|10⁹]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000000</span></span> |1960 |- |[[mega]] | style="text-align:center;" |M | style="text-align:left;" |&nbsp;1000² | style="text-align:left;" |&nbsp;[[milijon|10⁶]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000000</span></span> |1873 |- |[[kilo]] | style="text-align:center;" |k | style="text-align:left;" |&nbsp;1000¹ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[1000 (število)|10³]] | style="text-align:right;" |<span style="white-space:nowrap">1<span style="margin-left:0.25em">000</span></span> |1795 |- style="background-color:#FFF" |[[hekto]] | style="text-align:center;" |h | style="text-align:left;" |&nbsp;1000^2/3 | style="text-align:left;" |&nbsp;[[100 (število)|10²]] | style="text-align:right;" |100 |1795 |- style="background-color:#FFF" |[[deka]] | style="text-align:center;" |da | style="text-align:left;" |&nbsp;1000^1/3 | style="text-align:left;" |&nbsp;[[10 (število)|10¹]] | style="text-align:right;" |10 |1795 |- style="background-color:#EEE" | colspan="2" | | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁰ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[1 (število)|10⁰]] | style="text-align:center;" |1 |– |- style="background-color:#FFF" |[[deci]] | style="text-align:center;" |d | style="text-align:left;" |&nbsp;1000^−1/3 | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.921|10⁻¹]] | style="text-align:left;" |0,1 |1795 |- style="background-color:#FFF" |[[centi]] | style="text-align:center;" |c | style="text-align:left;" |&nbsp;1000^−2/3&nbsp; | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.922|10⁻²]] | style="text-align:left;" |0,01 |1795 |- |[[mili]] | style="text-align:center;" |m | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻¹ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.923|10⁻³]] | style="text-align:left;" |0,001 |1795 |- |[[mikro]] | style="text-align:center;" |μ | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻² | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.926|10⁻⁶]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">001</span></span> |1873 |- |[[nano]] | style="text-align:center;" |n | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻³ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.929|10⁻⁹]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000001</span></span> |1960 |- |[[piko]] | style="text-align:center;" |p | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻⁴ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.9212|10⁻¹²]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000000001</span></span> |1960 |- |[[femto]] | style="text-align:center;" |f | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻⁵ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.9215|10⁻¹⁵]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000000000001</span></span> |1964 |- |[[ato]] | style="text-align:center;" |a | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻⁶ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.9218|10⁻¹⁸]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000000000000001</span></span> |1964 |- |[[zepto]] | style="text-align:center;" |z | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻⁷ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.9221|10⁻²¹]] | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000000000000000001</span></span> |1991 |- |[[jokto]] | style="text-align:center;" |y | style="text-align:left;" |&nbsp;1000⁻⁸ | style="text-align:left;" |&nbsp;[[Red velikosti (števila)#10.E2.88.9224|10⁻²⁴]]&nbsp; | style="text-align:left;" |<span style="white-space:nowrap">0,000<span style="margin-left:0.25em">000000000000000000001</span></span> |1991 |- | colspan="8" style="font-size:small;background:#EEE" | |} |} <references group="nb" /> Veliko znanstvenih, tehničnih in komercialnih literatur še vedno uporablja številne enote, ki jih SI ne vsebuje. Nekatere enote so globoko prepletene z zgodovino in kulturo, njihove SI alternative jih niso v celoti izrinile iz vsakodnevne uporabe. CIPM je priznala in pristala na te tradicije; sestavila je seznam enot, ki niso vključene v SI, ki pa so sprejete za uporabo s SI razvrščene v naslednje skupine:<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|123–129}} <ref name="NIST811"/>{{Rp|7–11}} <ref group="Opombe">Ta skupina izvira iz revizije 8. izdaje brošure SI (2006).</ref> [[Slika:CubeLitre.svg|desno|sličica| Liter je razvrščen kot enota, ki ni v SI, vendar ga je SI dovolil za uporabo. Liter se razlikuje od m{{Sup|3}}, koherentne enote SI za faktor 0,001 in zato ni s SI skladna merska enota.]] * '''Enote brez SI, ki so sprejete za uporabo s SI''' (tabela 6): *: Določene enote za čas, kot in stare enote brez SI imajo dolgo zgodovino dosledne uporabe. Večina družb je uporabila sončni dan in njegove ne-decimalne pododdelke kot osnovo časa, ki so za razliko od čevlja ali [[Funt (mera)|funta]] bile enake ne glede na to, kje so bile merjene. [[Radian]], ki je {{Sfrac|2π}} revolucije, ima matematične prednosti, vendar je za navigacijo okoren in, kot je pri času, so enote, ki se uporabljajo za navigacijo, v veliki meri skladni po vsem svetu. [[Tona|Tono]], [[liter]] in [[hektar]] je CGPM sprejel leta 1879 in jih obdržal kot enote, ki se lahko uporabljajo skupaj z enotami SI, saj imajo enolične simbole. Katalogizirane enote so [[minuta]], [[ura]], [[dan]], [[Kotna stopinja|stopnja loka]], minuta loka, sekunda, [[hektar]], [[liter]], [[tona]], [[astronomska enota]]. Nekatere od enot v tabeli 7 in 8 so prav tako sprejete za uporabo s SI. * '''Ne-SI enote, katerih vrednosti v enotah SI je treba pridobiti eksperimentalno''' (tabela 7): *: Fiziki pogosto uporabljajo merske enote, ki temeljijo na naravnih pojavih, zlasti kadar so količine, povezane s temi pojavi, veliko večje ali manjše od enakovredne enote SI. Najpogostejše so katalogizirane v SI brošuri, skupaj s konsistentnimi simboli in sprejetimi vrednostmi, vendar z opozorilom, da je treba njihove vrednosti meriti v enotah SI. *:: [[elektronvolt]] (simbol eV) in [[Enota atomske mase|daltonska/enotna atomska masna enota]] (Da ali u) [[Slika:Clinical_Mercury_Manometer.jpg|sličica| [[Sfigmomanometer]] - tradicionalna naprava za merjenje krvnega tlaka z uporabo [[Živo srebro|živega srebra]] v manometru. Pritiski so zabeleženi v " milimetrih živega srebra " - enoti, ki ni SI ]] * '''Druge enote, ki niso v''' '''SI''' (tabela 8): *: Številne enote, ki niso bile formalno odobrene s strani CGPM, se še vedno uporabljajo po vsem svetu na številnih področjih, vključno z [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenim varstvom]] in [[Navigacija|navigacijo]]. Tako kot pri merskih enotah v tabelah 6 in 7 jih je CIPM katalogiziral v brošuri SI, da bi zagotovili dosledno uporabo, vendar s priporočilom, da jih morajo avtorji, ki jih uporabljajo, opredeliti povsod, kjer se uporabljajo. *::[[Bar (enota)|bar]], [[milimeter živega srebra]], [[Angstrem|Angström]], [[Morska milja|navtična milja]], barn, [[Vozel (enota)|vozel]], [[neper]], bel in [[decibel]] *: *: V interesu standardizacije zdravstvenih enot, ki se uporabljajo v jedrski industriji, je 12. CGPM (1964) sprejel nadaljnjo uporabo [[Kiri|curie]] (simbol Ci) kot ne-standardno enoto aktivnosti za radionuklide;<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|152}} Izvedene enote SI bekerel, sievert in gray so bile sprejete v poznejših letih. Podobno je bil za merjenje krvnega tlaka obdržan [[milimeter živega srebra]] (simbol mmHg).<ref name="SIBrochure" />{{Rp|127}} * '''S CGS in CGS-Gaussovim sistemom povezane enote, ki niso v SI''' (Tabela 9): *: SI priročnik tudi katalogizira številne opuščene merske enote, ki se uporabljajo na določenih področjih, kot sta [[geodezija]] in [[geofizika]], ali ki jih je najti v literaturi, zlasti v klasični in relativistični elektrodinamiki, kjer imajo določene prednosti. Enote, ki so katalogizirane, so: *:: [[erg]], [[dina]], [[poise]], [[Viskoznost|stokes]], [[Stilb (enota)|stilb]], [[fot]], [[Gal (enota)|gal]], [[Maxwell (enota)|maxwell]], [[Gavs|gauss]], in [[oersted]]. === Skupni pojmi metričnih enot === Osnovne enote metričnega sistema, kot so bile prvotno opredeljene, so predstavljale skupne količine ali odnose v naravi. Predstavljajo jih še vedno - sodobne natančno določene količine so izboljšave definicije in metodologije, vendar še vedno z enakimi velikostmi. V primerih, ko laboratorijska natančnost morda ni potrebna ali na voljo, ali če so približki dovolj dobri, lahko zadostujejo prvotne opredelitve.<ref group="Opombe">Medtem ko je sekundo mogoče hitro določiti iz časa, potrebnega za rotacijo zemlje, je meter, kot je bil prvotno določen glede na velikost in obliko Zemlje, manj sprejemljiv; je pa obseg Zemlje zelo blizu 40.000&nbsp;km je lahko koristna pomoč za spomin.</ref> * Sekunda je 1/60 minute, ki je 1/60 ure, ki je 1/24 dneva, tako da je sekunda 1/86400 dneva; sekunda je čas, ki ga potrebuje trden predmet, da prosto pade 4,9 metra iz mirujoče lege. * Meter je blizu dolžine nihala, ki ima periodo 2 sekundi; mize so večinoma približno 0,75 metra visoke; zelo visok človek (košarkar) je visok približno 2 metra. * Kilogram je masa litra hladne vode; kubični centimeter ali mililiter vode ima maso enega grama; kovanec za 1 evro, 7,5&nbsp;g; Sacagawea ameriški kovanec za 1 dolar, 8,1&nbsp;g; kovanec za 50-penijev UK 8,0&nbsp;g. * Kandela je približno svetlost zmerno svetle sveče ali 1 moč sveče; a 60 W žarnica z žarilno nitko iz volframa ima svetilnost okoli 64 kandel. * Mol snovi ima maso, enako njeni [[Molekulska masa|molekulski masi]], izraženi v gramih; masa mola kuhinjske soli je 58,4&nbsp;g. * Temperaturna razlika enega kelvina je enaka eni stopinji Celzija: 1/100 temperaturne razlike med zmrzovališčem in vreliščem na morski višini; absolutna temperatura v kelvinih je temperatura v stopinjah Celzija plus približno 273; telesna temperatura je približno 37&nbsp;°C ali 310&nbsp;K. * Žarnica 60 W z žarilno nitko porabi 0,5 ampera pri 120&nbsp;V (ameriška omrežna napetost) in približno 0,26 ampera pri 230&nbsp;V (evropska omrežna napetost). == Leksikografske konvencije == === Imena enot === Simboli za enote SI naj bi bili eni in isti, ne glede na uporabljeni jezik,<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|130–135}} vendar pa so imena enot navadni samostalniki, uporabljajo nabor znakov ter sledijo slovničnim pravilom zadevnega jezika. Imena enot sledijo slovničnim pravilom, povezanim z [[Lastno ime|običajnimi samostalniki]]: v angleščini in francoščini se začnejo z malimi črkami (npr. newton, hertz, pascal), tudi če se simbol za enoto začne z veliko črko. To velja tudi za "stopinje Celzija", ker je "stopinja" enota.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unc.edu/~rowlett/units/symbol.html|title=Kako uporabljati okrajšave in simbole|date=2004-07-14|accessdate=2013-12-11|publisher=[[University of North Carolina]]|last=Rowlett|first=Russ|archive-date=2013-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130928031839/http://www.unc.edu/~rowlett/units/symbol.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.npl.co.uk/reference/measurement-units/si-conventions/|title=SI Conventions|accessdate=2013-12-11|publisher=National Physical Laboratory}}</ref> Uradna britanska in ameriška črkovanja se za nekatere enote SI razlikujejo - britanska angleščina, pa tudi avstralska, kanadska in novozelandska angleščina, črkujejo ''deca-,'' ''metre'' in ''litre,'' ameriška angleščina pa črkuje ''deka-,'' ''meter'' in ''liter''.<ref name="NIST330" />{{Rp|3}} === Simboli za enote in vrednosti količin === Čeprav je pisanje imen enot specifično za jezik, se zahteva, da se simboli za enote in vrednosti količin pišejo dosledno v vseh jezikih, zato vsebuje glede tega SI brošura posebna pravila glede njihovega pisanja.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|130–135}} Smernice, ki jih je pripravil [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo]] (NIST) <ref name="nist style"> {{Navedi splet|url=http://physics.nist.gov/Pubs/SP811/sec07.html|title=NIST Guide to SI Units&nbsp;– Rules and Style Conventions|date=July 2008|accessdate=2009-12-29|publisher=[[Narodni urad za standarde in tehnologijo]]|last=Thompson|first=A.}}</ref> pojasnjujejo jezikovno specifična področja v zvezi z ameriško angleščino, ki jih je Brošura SI pustila odprta, vendar je sicer identična brošuri SI.<ref name="NISTInterprepation">{{Navedi revijo|url=http://edocket.access.gpo.gov/2008/pdf/E8-11058.pdf|title=Interpretation of the International System of Units (the Metric System of Measurement) for the United States|date=2008-05-09|journal=Federal Register|accessdate=2009-10-28|issue=96|volume=73|pages=28432–28433|id=FR Doc number E8-11058}}</ref> ==== Splošna pravila ==== Splošna pravila <ref name="generalrules" group="Opombe">Ta pravila so skupna tako Brošuri SI kot brošuri NIST, razen če ni posebej navedeno.</ref> za pisanje enot SI in količin se nanašajo na besedilo, ki je ročno napisano ali izdelano z avtomatiziranim postopkom: * Vrednost količine se zapiše kot število, ki mu sledi presledek (ki predstavlja znak množenja) in simbol enote; npr. 2,21&nbsp;kg, {{val|7.3|e=2|u=m²}}, 22&nbsp;K. To pravilo izrecno vključuje znak za odstotek (%) <ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|134}} in simbol za stopnje temperature (°C).<ref name="SIBrochure" />{{Rp|133}} Izjeme so simboli za ravninske kotne stopnje, minute in sekunde (°,&nbsp;′ in&nbsp;″), ki so postavljeni takoj za številko brez posrednega prostora. * Simboli so matematične entitete, ne pa okrajšave, in se kot taki ne končujejo s piko (.), razen če pravila slovnice to zahtevajo zaradi kakega drugega razloga, kot je na primer konec stavka. * Predpona je del enote in njen simbol je dodan simbolu enote brez ločila (npr. k v km, M v MPa, G v GHz, μ in μg). Sestavljene predpone niso dovoljene. Predpisana enota je atomska v izrazih (npr. Km² je enakovreden (km) ²). * Simboli za izpeljane enote, ki se tvorijo z množenjem, se spajajo s [[Množenje|središčnico]] () ali z neprekinjenim presledkom; npr. N⋅m ali N&nbsp;m. * Simboli za izpeljane enote, ki jih tvori delitev, so združeni s [[Poševnica|solidusom]] (/) ali pa so podani kot negativni [[Potenciranje|eksponent]]. Npr. "Meter na sekundo" se lahko zapiše m/s, m&nbsp;s ⁻¹, m⋅s ⁻¹ ali {{Sfrac|m|s}}. Solidus ne sme biti uporabljen več kot enkrat v danem izrazu brez oklepajev. da ne pride do dvoumnosti; npr. kg/(m⋅s²) in kg⋅m⁻¹ s⁻² sta sprejemljiva, kg/m/s² pa je dvoumen, zatorej nesprejemljiv. [[Slika:981ms2.png|sličica|Pospešek zaradi težnosti<br /><br /> Majhne črke (ne "metra" ne "sekunde" niso poimenovali po ljudeh), presledek med vrednostjo in enotami ter nadpisan znak "2" za "kvadrat".]] * Prva črka simbolov za enote, ki izhajajo iz imena osebe, je napisana z velikimi črkami ; v nasprotnem primeru so napisani z malimi črkami. Npr. Enota [[tlak]]a je poimenovana po [[Blaise Pascal|Blaiseu Pascalu]], zato je njen simbol napisan kot "Pa", vendar je simbol za mol napisan "mol". Tako je "T" simbol za [[Tesla (enota)|teslo]], enoto [[Magnetno polje|jakosti magnetnega polja]], in "t" simbol za [[Tona|tono]], merilo [[Masa|mase]]. Od leta 1979 se lahko [[liter]] izjemoma napiše z velikimi črkami "L" ali z malimi črkami "l"; vzrok za odločitev je podobnost male črke "l" in številke "1", zlasti pri nekaterih zalogah črk ali pri angleškem ročnem slogu pisave. Ameriški NIST priporoča, da se v Združenih državah uporablja "L" in ne "l". * Simboli nimajo množinske oblike, npr&nbsp;kg, vendar ne 25&nbsp;kgov. * Predpone velikih in malih črk niso zamenljive. Npr. Količini 1&nbsp;mW in 1&nbsp;MW predstavljajo dve različni količini (milivat in megavat). * Simbol za [[Decimalno ločilo|decimalno oznako]] je bodisi [[pika]] ali [[vejica]]. V praksi se decimalna pika uporablja v večini angleško govorečih držav in večini Azije, vejica pa po večini [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in v kontinentalnih evropskih državah .<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.councilscienceeditors.org/files/scienceeditor/v31n2p042-043.pdf|title=Period or Comma? Decimal Styles over Time and Place|date=March–April 2008|journal=Science Editor|accessdate=2012-05-19|issue=2|volume=31|page=42|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130228062258/http://www.councilscienceeditors.org/files/scienceeditor/v31n2p042-043.pdf|archivedate=2013-02-28}}</ref> * Kot [[Decimalno ločilo|ločilo]] naj se uporablja presledek ({{Val|1000000}}) namesto pik ali vejic (1.000.000 ali 1,000,000), da ne bi prihajalo do zmede zaradi razlik v različnih državah. * Deljenju vrstice znotraj številke, znotraj sestavljene enote ali med številko in enoto, se je treba izogibati. Kjer to ni mogoče, morajo prelomi vrstic sovpadati z ločili za tisoče. * Ker se pomeni "milijard" in "milijonov" in "bilijonov" od jezika do jezika razlikujejo, je bolje izogibati se brezrazsežnim izrazom, kot so "dnm", "ppb", "ppt" itd. Brošura SI za ta problem ne ponuja rešitve. ==== Tiskanje simbolov SI ==== Pravila za tiskanje količin in enot so del standarda ISO 80000-1: 2009.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:80000:-1:ed-1:v1:en|title=ISO 80000-1:2009(en) kvantities and Units—Past 1:General|date=2009|accessdate=2013-08-22|publisher=[[International Organization for Standardization]]}}</ref> Nadaljnja pravila <ref name="generalrules" group="Opombe">Ta pravila so skupna tako Brošuri SI kot brošuri NIST, razen če ni posebej navedeno.</ref> so določena v zvezi s proizvodnjo besedila s tiskarskimi stroji, [[Oblikovalnik besedil|urejevalniki besedil]], tiskalniki ipd. ==== Primeri različnih simbolov, ki se uporabljajo po celem svetu za kilometre na uro ==== <gallery mode="nolines"> Thailand road sign ตส-15-1-60.svg|Tajska Zeichen 380 - Richtgeschwindigkeit, StVO 1970.svg|Nemčija Geschwindigkeitsanzeigeanlage aus.jpg|Nemčija Belgian speed limits border 2.svg|Belgija National-speed-limit-sign-uk.svg|Združeno kraljestvo Hastighedsbegraensninger i DK - Hirtshals IX 2012 ubt-004.jpg|Danska Créancey-FR-21-limitation de vitesse-01.JPG|Francija Speed limits notice Mysore.jpg|Indija </gallery> Imenovalec "ura" (h) se pogosto prevaja v jezik države: <gallery mode="packed"> Sekolah Had Laju 30 kmj.png|Malezija Sweden road sign E11-9.svg|Švedska </gallery> Države z zgodovinskimi povezavami z Združenimi državami pogosto mešajo mednarodni "km/h" z ameriškim "MPH" <gallery mode="packed"> Philippines old road signs - Regulatory - Speed limit (60).svg|Filipini Samoa - Speed Limit.svg|Samoa </gallery> == Mednarodni sistem količin == {{glavni|Mednarodni sistem količin}} <div style="float:right; padding:1em; margin:0 0 0 1em; width:500px; border:1px solid; background:#faf3ee;"> ::::: <big>'''SI brošura'''</big> [[File:SI_Brochure_Cover.jpg|desno|sličica| Naslovnice brošure ''[http://www.bipm.org/en/publications/si-brochure/ Mednarodni sistem enot]'' ]] CGPM objavlja brošuro, ki opredeljuje in predstavlja SI.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref> Njegova uradna različica je v francoščini v skladu s [[Metrska konvencija|Konvencijo]] o [[Metrska konvencija|metrih]].<ref name="SIBrochure" />{{Rp|102}} To pušča nekaj prostora za lokalno razlago, zlasti glede imen in izrazov v različnih jezikih.<ref group="Opombe">Na primer, [[Narodni urad za standarde in tehnologijo|Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo]] Združenih držav (NIST) je izdelal različico dokumenta CGPM (NIST SP 330), ki pojasnjuje lokalno tolmačenje za publikacije v angleškem jeziku, ki uporabljajo [[American English|ameriško angleščino.]]</ref><ref name="NIST330" /> Pisanje in vzdrževanje brošure CGPM izvaja eden od odborov Mednarodnega odbora za uteži in ukrepe (CIPM). Opredelitve pojmov "količina", "enota", "dimenzija" itd., Ki se uporabljajo v ''brošuri SI'' so tiste, ki so podane v mednarodnem besednjaku meroslovja .<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/publications/guides/vim.html|title=Mednarodni slovar metrologije (VIM)}}</ref> </div> Količine in enačbe, ki nudijo kontekst, v katerem so enote SI opredeljene, dandanes imenujemo ''Mednarodni sistem količin'' (ISQ). Sistem temelji na količinah, ki so osnova za vsako od sedmih osnovnih enot sistema SI. Druge količine, kot so [[površina]], [[tlak]] in [[Električni upor|električna upornost]], izhajajo iz teh osnovnih količin z jasnimi ne-protislovnimi enačbami. ISQ določa količine, ki se merijo z enotami SI.<ref>{{Navedi knjigo|title=International vocabulary of metrology – Basic and general concepts and associated terms (VIM)|date=2012|publisher=International Bureau of Weights and Measures (BIPM): Joint Committee for Guides in Metrology|edition=3.|chapter-url=http://www.bipm.org/utils/common/documents/jcgm/JCGM_200_2012.pdf|accessdate=2015-03-28|chapter=1.16}}</ref> ISQ je definiran v mednarodnem standardu ISO / IEC 80000 in je dokončan leta 2009 z objavo ISO 80000-1 .<ref>S. V. Gupta, ''Units of Measurement: Past, Present and Future. International System of Units'', p. 16, Springer, 2009. {{ISBN|3642007384}}.</ref> {{Clear}} == Realizacija enot == [[Slika:Silicon_sphere_for_Avogadro_project.jpg|sličica| Krogla iz silicija za [[Kilogram|projekt Avogadro]], katerega namen je realizirati metodo za merjenje konstante Avogadrove konstante na relativno standardno odstopanje ne več kot {{val|2|e=-8}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.npl.co.uk/science-technology/mass-and-force/research/avogadro-project|title=Avogadro Project|accessdate=2010-08-19|publisher=National Physical Laboratory}}</ref> ]] Metrologi skrbno razlikujejo med definicijo enote in njeno realizacijo. Vsaka osnovna enota SI je opredeljena na enoličen način, kar zagotavlja dobro teoretično osnovo za kolikor je mogoče natančne in ponovljive meritve. Realizacije definicije enote je postopek, v katerem se opredelitev uporabi za določitev vrednosti in s tem povezane negotovosti za količino iste vrste kot je enota. Opis ''mise en pratique'' <ref group="Opombe" name="Translation">Ta izraz je [[International System of Units#Metre Convention|prevod]] uradnega [francoskega] besedila brošure SI.</ref> osnovnih enot je naveden v elektronskem dodatku k brošuri SI.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/si/new_si/mise-en-pratique.html|title=What is a mise en pratique?|accessdate=2012-11-10|publisher=[[International Bureau of Weights and Measures]]}}</ref><ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|168–169}} Objavljena ''mise en pratique'' ni edini način, na katerega se osnovna enota lahko določi: SI brošura navaja, da se "lahko vsaka metoda, ki je skladna z zakoni fizike, uporabi za realizacijo katerekoli enote SI." <ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|111}} V sedanji (2016) izvedbi prenovljenih opredelitev osnovnih enot so različni posvetovalni odbori CIPM zahtevali, da se za določitev vrednosti vsake enote razvije več kot en ''mise en pratique''. V prvi vrsti: * Pri določanju [[kilogram]]a naj se opravijo najmanj trije ločeni poskusi z relativno standardno negotovostjo, ki ni večja od {{val|5|e=-8}} in med katerimi mora biti vsaj pri eni od teh meritev negotovost pod {{val|2|e=-8}}. V eksperimente je treba vključiti tako tehtnico Kibble kot [[Kilogram|projekt Avogadro]] in uskladiti vse medsebojne razlike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/CCM12.pdf#page=23|title=Recommendations of the Consultative Committee for Mass and Related kvantities to the International Committee for Weights and Measures|date=2010-03-26|accessdate=2012-06-27|website=12th Meeting of the CCM|publisher=Bureau International des Poids et Mesures|location=Sèvres}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/CCQM16.pdf#page=40|title=Recommendations of the Consultative Committee for Amount of Substance – Metrology in Chemistry to the International Committee for Weights and Measures|date=15–16 April 2010|accessdate=2012-06-27|website=16th Meeting of the CCQM|publisher=Bureau International des Poids et Mesures|location=Sèvres}}</ref> * Ko se določa [[kelvin]], mora relativno sme [[Boltzmannova konstanta]], določena na osnovi dveh bistveno različnih metod (kot sta recimo zvočna plinska termometrija in dielektrična plinska termometrija s konstantnim tlakomi), odstopati za manj kot {{val|e=-6}}; te vrednosti treba potrditi z drugimi meritvami .<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/utils/common/pdf/CCT25.pdf#page=53|title=Recommendations of the Consultative Committee for Thermometry to the International Committee for Weights and Measures|date=6–7 May 2010|accessdate=2012-06-27|website=25th Meeting of the CCT|publisher=Bureau International des Poids et Mesures|location=Sèvres}}</ref> == Razvoj SI == === Spremembe v SI === [[Mednarodni urad za uteži in mere]] (BIPM) je SI opisal kot "sodobni metrični sistem".<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|95}} Spreminjajoča se tehnologija je privedla do razvoja opredelitev in standardov, ki so sledili dvema glavnima usmeritvama - spremembam v samem sistemu SI in razjasnitvi glede uporabe merskih enot, ki niso del sistema SI, pa se kljub temu še vedno po vsem svetu uporabljajo. Po letu 1960 je CGPM uvedel številne spremembe v SI, da bi zadovoljil potrebe posebnih področij, zlasti področji kemije in radiometrije. Tu gre večinoma za razširitve seznama imenovanih izpeljanih enot, med drugim za ''[[Mol (enota)|mol]]'' (simbol mol) za količino snovi, ''[[Paskal|pascal]]'' (simbol Pa) za [[tlak]], ''[[Simens|siemens]]'' (simbol S) za električno prevodnost, ''[[bekerel]]'' (simbol Bq).) za " aktivnost [[Radioaktivni izotop|radionuklidov]]", ''[[Grej|gray]]'' (simbol Gy) za ionizirajoče sevanje, ''sievert'' (simbol Sv) kot enoto za ekvivalentni odmerek sevanja, in ''[[katal]]'' (simbol kat) za [[Kataliza|katalitično aktivnost]].<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|156}} <ref>str. 221 - McGreevy</ref><ref name="SIBrochure" />{{Rp|156}} <ref name="SIBrochure" />{{Rp|158}} <ref name="SIBrochure" />{{Rp|159}} <ref name="SIBrochure" />{{Rp|165}} Z napredki v znanstveni natančnosti pri velikih in majhnih dimenzijah se je razpon odobrenih predpon med pico- (10⁻¹²) in tera- (10¹²) razširil na 10⁻²⁴ na 10²⁴.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|152}} <ref name="SIBrochure" />{{Rp|158}} <ref name="SIBrochure" />{{Rp|164}} Definicijo standardnega metra iz leta 1960 na osnovi valovnih dolžin specifičnega sevanja atomov kriptona 86 je nadomestila razdalja, ki jo svetloba v vakuumu preleti v natanko {{Sfrac|{{val|299792458}}}} sekunde, tako da je hitrost svetlobe sedaj predstavlja ekzaktno določeno konstanto narave. Nekaj sprememb v konvencijah za oznake je pomagalo zmanjšati leksikografske dvoumnosti. Analiza pod okriljem CSIRO, ki jo je leta 2009 objavila [[Kraljeva družba|Royal Society]], je pokazala, da je cilj nedvoumnosti na ravni univerzalne strojne berljivosti uresničljiv.<ref name="Foster_2009">{{Citat|last=Foster|first=Marcus P.|year=2009|title=Disambiguating the SI notation would guarantee its correct parsing|journal=[[Proceedings of the Royal Society#Proceedings of the Royal Society A|Proceedings of the Royal Society A]]|volume=465|number=2104|pages=1227–1229|url=http://rspa.royalsocietypublishing.org/content/royprsa/465/2104/1227.full.pdf|doi=10.1098/rspa.2008.0343|postscript=.|accessdate=2019-02-01|archive-date=2018-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181007040245/http://rspa.royalsocietypublishing.org/content/royprsa/465/2104/1227.full.pdf|url-status=dead}}</ref> === Ponovne opredelitve leta 2019 === [[Slika:Relations_between_New_SI_units_definitions.svg|desno|sličica| Odvisnosti enot SI od sedmih [[Fizikalna konstanta|fizikalnih konstant]], ki so jim dodeljene numerične vrednosti. V nasprotju s prejšnjimi definicijami so vse osnovne enote izvedene izključno iz konstant narave. ]] Po ponovni določitvi metra leta 1960 je kilogram ostal edina osnovna enota SI, ki temelji neposredno na posebnem fizičnem artefaktu, [[Kilogram|mednarodnem prototipu kilograma]] (IPK), za njegovo opredelitev in tako edino enoto, ki je bila še vedno predmet rednih primerjav med nacionalnimi standardnimi kilogrami z IPK.<ref name="NPL kg">{{Navedi splet|url=http://www.npl.co.uk/educate-explore/redefining-the-kilogram/|title=Redefining the kilogram|accessdate=2014-11-30|publisher=UK National Physical Laboratory}}</ref> Med 2. in 3. periodičnim preverjanjem nacionalnih prototipov kilograma je prišlo do znatnega razhajanja med maso IPK in vsemi njenimi uradnimi kopijami, shranjenimi po vsem svetu: kopije so se znatno povečale glede na IPK. Med ''izrednimi preverjanji,'' leta 2014 ob pripravi na ponovno opredelitev metričnih standardov, nadaljnje odstopanje ni bilo ugotovljeno. Kljub temu pa je preostala nestabilnost fizičnega IPK, ki je ni bilo mogoče omejiti in zmanjšati, spodkopala zanesljivost celotnega metričnega sistema pri natančnih merjenjih od majhnih (atomskih) do velikih (astrofizikalnih) dimenzij Končni predlog je vseboval naslednje točke: * Poleg točne vrednosti za hitrost svetlobe je treba določiti točne vrednosti še za štiri naravne konstante, za [[Planckova konstanta|Planckovo konstanto]], [[Osnovni naboj|elementarni naboj]], [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannovo konstanto]] in [[Avogadrova konstanta|Avogadrovo število]]. * Mednarodni prototipni kilogram izgubi svojo dotedanjo veljavo * Definicije za kilogram, amper, kelvin in mol se revidirajo * Besedilo definicij za osnovne enote naj namesto eksplicitnih enot poudari definicijo na temelju eksplicitnih konstant. Spremembe so sprejeli na 26. CGPM novembra 2018, začele bodo veljati maja 2019.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/cc/TGFC/Allowed/Minutes/CODATA_Minutes_14-BIPM-public.pdf|title=Poročilo srečanja delovne skupine CODATA za fundamentalne konstante|date=3–4 November 2014|last=Wood|first=B.|page=7|quote=Direktor BIPM Martin Milton je na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če ... bi CIPM ali CGPM glasovala proti predlogu, da se postopek redefinicije SI nadaljuje, odgovoril, da bo, ko enkrat do tega pride, odločitev za nadaljevanje samoumevna.}}</ref> [[CODATA|Delovna skupina CODATA za temeljne konstante]] je napovedala posebne roke za vročitev podatkov, na osnovi katerih se bodo izračunale ob tej priliki objavljene vrednosti <ref>{{Navedi revijo|url=http://codata.org/blog/2015/08/04/codata-recommended-values-of-the-fundamental-physical-constants-2014/|title=CODATA recommended values of the fundamental physical constants: 2014 – Summary|date=2015|journal=Zenodo|doi=10.5281/zenodo.22827|quote=Zaradi občutnega napredka, ki je bil dosežen tako eksperimentalno kot v teoriji od sklepa 31. decembra 2010 za prilagoditev CODATA 2010, so bile leta 2014 priporočene negotovosti za{{mvar | h}}, {{mvar | e}}, {{mvar | mvar | k}} in {{math | ''N''_A}} sedaj že na ravni, ki je potrebna za sprejetje revidiranega SI na 26. CGPM jeseni 2018. Formalni časovni načrt za ponovno opredelitev vključuje posebno prilagoditev temeljnih konstant CODATA z zaključnim datumom za nove podatke 1. julija 2017, da se lahko določijo ekzaktne številčne vrednosti {{mvar | h}}, {{mvar | e}}, {{mvar | {mvar | k}} in {{math | ''N''_A}}, ki bo uporabljen za definiranje novega SI. Druga prilagoditev CODATA z zaključnim datumom 1. julija 2018 bo izvedena tako, da bo na voljo 26. decembra CGPM popoln nabor priporočenih vrednosti, skladnih z novim SI.}}</ref> [[Slika:Alter_Grenzstein_Pontebba_01.jpg|sličica| Kamen, ki označuje [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrsko]] / italijansko mejo pri [[Tablja|Pontebbi, ki]] prikazuje miriametre, enoto dolžine 10&nbsp;km, ki so jo uporabljali v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] v 19. stoletju (od takrat pa opustili).<ref name="Europa1842">{{Navedi splet|url=http://www.spasslernen.de/geschichte/groessen/mas1.htm|title=Amtliche Maßeinheiten in Europa 1842|accessdate=2011-03-26|language=de|trans-title=Official units of measure in Europe 1842|postscript=&nbsp;Text version of Malaisé's book:&nbsp;|archive-date=2009-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20091130190225/http://www.spasslernen.de/geschichte/groessen/mas1.htm|url-status=dead}}{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=TQgHAAAAcAAJ&printsec=frontcover|title=Theoretisch-practischer Unterricht im Rechnen|language=de|trans-title=Theoretical and practical instruction in arithmetic|first=Ferdinand von|last=Malaisé|location=München|date=1842|pages=307–322|accessdate=2013-01-07}}</ref> ]] === Improvizacija enot === Enote in enote velikosti metričnega sistema, ki so postale SI, so od srede 18. stoletja improvizirali po delih iz vsakodnevnih fizikalnih količin. Šele kasneje so jih prelili v ortogonalni koherentni decimalni sistem merjenja. Stopnja Celzija kot enota temperature izvira iz lestvice, ki jo je leta 1742 zasnoval švedski astronom [[Anders Celsius]]. Njegova lestvica je ne posebno intuitivno označila s 100 tališče vode in z 0 njeno vrelišče. Neodvisno od Celsiusa je leta 1743 francoski fizik Jean-Pierre Christin predlagal lestvico z 0 pri tališču vode in 100 pri vrelišču. Lestvica je postala znana kot centi-gradna ali 100-stopinjska temperaturna lestvica. Metrični sistem je od leta 1791 dalje razvijal odbor [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]], pooblaščen za oblikovanje enotnega in racionalnega sistema meril <ref>{{Navedi splet|url=http://www1.bipm.org/en/si/history-si/name_kg.html|title=The name 'kilogram'|accessdate=2006-07-25|publisher=[[International Bureau of Weights and Measures]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110514110300/http://www1.bipm.org/en/si/history-si/name_kg.html|archivedate=14 May 2011|url-status=dead}}</ref> Skupina, ki je vključevala pomembne francoske znanstvenike,<ref name="Alder">{{Navedi knjigo|title=The Measure of all Things—The Seven-Year-Odyssey that Transformed the World|url=https://archive.org/details/measureofallthin0000kena|last=Alder|first=Ken|date=2002|publisher=Abacus|location=London|isbn=978-0-349-11507-8}}</ref>{{Rp|89}} <ref name="Alder"/> je uporabila ista načela za odnose med dolžino, prostornino in maso, ki jih je predlagal angleški duhovnik [[John Wilkins]] leta 1668 <ref>{{Navedi knjigo|url=http://www.worldcat.org/title/from-artefacts-to-atoms-the-bipm-and-the-search-for-ultimate-measurement-standards/oclc/705716998/viewport|title=From artefacts to atoms: the BIPM and the search for ultimate measurement standards|publisher=[[Oxford University Press]]|date=2012|page=xxvii|first=Terry|last=kvinn|quote=he [Wilkins] proposed essentially what became ... the French decimal metric system|isbn=978-0-19-530786-3}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|authorlink=John Wilkins|first=John|last=Wilkins|date=1668|title=An Essay towards a Real Character and a Philosophical Language|chapter=VII|pages=190–194|publisher=The Royal Society}}<br /><br />{{Navedi splet|url=http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationLong.pdf|title=Reproduction (33 MB)|accessdate=2011-03-06}}; {{Navedi splet|url=http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationShort.pdf|title=Transcription|accessdate=2011-03-06|archive-date=2012-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120320083109/http://www.metricationmatters.com/docs/WilkinsTranslationShort.pdf|url-status=dead}}</ref> in zamisel, ki jo je leta 1670 prvotno predlagal francoski opat Mouton,da se kot osnovo za definicijo dolžine uporabi zemeljski [[poldnevnik]]. [[Slika:Carl_Friedrich_Gauss.jpg|levo|sličica|<center> [[Carl Friedrich Gauss]] </center>]] Marca 1791 je skupščina sprejela načela, ki jih je predlagal odbor za novi decimalni sistem meril, vključno z metrom, ki je definiran kot 1/10.000.000 dolžine četrtine zemeljskega poldnevnika skozi Pariz, in odobrila geodetski projekt, ki naj določi natančno dolžino poldnevnika. Julija 1792 je odbor predlagal iumena za ''[[Meter|merske enote]]'', in metre, are, litre in grave za enote dolžine, površine, prostornine in mase. Odbor je tudi predlagal, da se večkratniki in delni večkratniki teh enot označijo z decimalnimi predponami, kot so ''centi'' za stoti del in ''kilo'' za tisoč.<ref name="Tavernor">{{Navedi knjigo|title=Smoot's Ear: The Measure of Humanity|url=https://archive.org/details/smootsearmeasure0000tave|first=Robert|last=Tavernor|date=2007|publisher=[[Yale University Press]]|isbn=978-0-300-12492-7}}</ref>{{Rp|82}} {{multiple image|width1=140|image1=William Thomson 1st Baron Kelvin.jpg|alt1=William Thomson, (Lord Kelvin)|caption1=<center>[[William Thomson, 1st Baron Kelvin|Thomson]]</center>|width2=153|image2=PSM V78 D529 James Clerk Maxwell.png|alt2=James Clerk Maxwell|caption2=<center>[[James Clerk Maxwell|Maxwell]]</center>|footer=William Thomson (Lord Kelvin) in James Clerk Maxwell sta igrala pomembno vlogo pri razvoju principa koherence in pri imenovanju posameznih enot.<ref name="SIHistory"/><ref name="LordKelvin"/><ref name="special">{{cite journal |journal=Report on the Forty-third Meeting of the British Association for the Advancement of Science Held at Bradford in September 1873 |date=1874 |title=First Report of the Committee for the Selection and Nomenclature of Dynamical and Electrical Units |editor-last=Everett |pages=222–225 |quote=Special names, if short and suitable, would ... be better than the provisional designation 'C.G.S. unit of ...'. |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/94452 |access-date=2013-08-28}}</ref><ref name="BIPMCentenary"/><ref name="Maxwell2"/>}} Kasneje, med postopkom odobritve metričnega sistema, sta latinski ''[[gram]]'' in ''[[kilogram]]'' zamenjala z nekdanji državni imeni ''gravet'' (1/1000 ''grave'') in ''grave''. Junija 1799 so na podlagi meritev poldnevnika v francoskem državnem arhivu deponirali standarda ''mètre des Archives'' in ''[[Kilogram|kilogram des]]'' Archives. Kasneje istega leta je bil metrični sistem v Franciji sprejet z zakonom.<ref>{{Navedi knjigo|last=Bigourdan|first=Guillaume|authorlink=Guillaume Bigourdan|title=Le Système Métrikve Des Poids Et Mesures: Son Établissement Et Sa Propagation Graduelle, Avec L'histoire Des Opérations kvi Ont Servi À Déterminer Le Mètre Et Le Kilogramme (facsimile edition)|language=fr|trans-title=The Metric System of Weights and Measures: Its Establishment and its Successive Introduction, with the History of the Operations Used to Determine the Metre and the Kilogram|origyear=1901|date=2012|publisher=Ulan Press|asin=B009JT8UZU|asin-tld=co.uk|page=176}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url=http://www.platinummetalsreview.com/article/44/3/125-134/|title=The Foundation of the Metric System in France in the 1790s: The importance of Etienne Lenoir's platinum measuring instruments|date=2000|journal=Platinum Metals Rev.|accessdate=2013-06-18|issue=3|volume=44|pages=125–134|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029191441/http://www.platinummetalsreview.com/article/44/3/125-134/|url-status=dead}}</ref> Francoski sistem je bil zaradi svoje nepriljubljenosti kratkotrajen. Napoleon ga je posmehoval in leta 1812 uvedel nadomestni sistem, ''mesures usuelles'' ali "običajne ukrepe", ki je obnovil veliko starih enot, vendar na novo opredeliti v smislu metrični sistem. V prvi polovici 19. stoletja izbira najprimernejših mnogokratnikov osnovnih enot ni bila enotna. Mnogokratnik miriameter ({{Val|10000}} m) se je uporabljal v Franciji in delih Nemčije, za maso pa se je uporabljal kilogram ({{Val|1000}} gramov) in ne miriagram.<ref name="Europa1842"/> Leta 1832 je nemški [[matematik]] [[Carl Friedrich Gauss]], ki mu je pomagal [[Wilhelm Eduard Weber|Wilhelm Weber]], implicitno določil sekundo kot osnovno enoto, ko je za magnetno polje zemlje uporabil enoto na osnovi milimetrov, gramov in sekund.<ref name="SIHistory">{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/si/history-si/|title=Brief history of the SI|accessdate=2012-11-12|publisher=International Bureau of Weights and Measures}}</ref> Pred tem je bila moč zemeljskega magnetnega polja opisana le relativno. Tehnika, ki jo je uporabil Gauss, je bila uravnovesiti [[navor]] na suspendiranem magnetu z znano maso, ki ga povzroča magnetno polje zemlje, z vrtilnim navorom, kot posledico vpliva težnosti na enakovreden sistem. Izračunani rezultati so mu omogočili, da za magnetno polje določi dimenzije, ki temeljijo na masi, dolžini in času.<ref group="Opombe">Jakost polja na površini zemlje je bila določena kot 1&nbsp;G (gauss) ({{Brez preloma|1== 1 cm^−1/2⋅g^1/2⋅s⁻¹}}).</ref><ref>{{Navedi revijo|url=http://www.21stcenturysciencetech.com/translations/gaussMagnetic.pdf|title=The intensity of the Earth's magnetic force reduced to absolute measurement}}</ref> Kandela kot enota osvetljenosti je bila prvotno določena leta 1860 v angleškem pravosodju kot svetlost čiste sveče iz kitove masti, ki tehta 1/6 funta (76 gramov) in gori z navedeno hitrostjo. Francoski svetlobni standard je tedaj temeljil na svetlosti oljne svetilke Carcel. Enota je bila opredeljena kot svetlost svetilke, ki z določeno hitrostjo porablja čisto [[Repna ogrščica|olje]] iz [[Repna ogrščica|oljne repice]]. Deset standardnih sveč naj bi bilo približno enako eni svetilki Carcel. === Konvencija o metru === {| class="wikitable" style="font-size: 85%; float:right; margin-left: 1em;" |+ Besednjak CGPM ! Francosko ! angleščina ! Strani <ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref> |- | etaloni | [Tehnični] standard | align="center" | 5, 95 |- | prototip | [[Etalon|prototip]] [kilogram/meter] | align="center" | 5,95 |- | noms spéciaux | [Nekatere izpeljane enote imajo] posebna imena | align="center" | 16,106 |- | mise en pratique | ''mise en pratiquee'' [Praktična izvedba] <ref group="Opombe">Osma izdaja brošure SI (2008) ugotavlja, da [v času objave] izraz " ''mise en pratique'' " ni bil v celoti opredeljen.</ref> | align="center" | 82, 171 |} Na francosko pobudo za mednarodno sodelovanje v metrologiji je leta 1875 17 držav podpisalo [[Metrska konvencija|Konvencijo]] o [[Metrska konvencija|metrih]], imenovano tudi Pogodba o Metru, za 17 držav.<ref group="Opombe">Argentina, Avstro-Ogrska, Belgija, Brazilija, Danska, Francija, Nemško cesarstvo, Italija, Peru, Portugalska, Rusija, Španija, Švedska in Norveška, Švica, Otomansko cesarstvo, Združene države in Venezuela.</ref><ref name="Alder"/>{{Rp|353–354}} Sprva je konvencija zajemala le standarde za meter in kilogram. Leta 1921 so Konvencijo o Metru razširili na vse fizične enote, tako da je CGPM dobil možnost lotiti se nedoslednosti v rabi metričnega sistema.<ref name="LordKelvin">{{Navedi knjigo|title=Lord Kelvin, His Influence on Electrical Measurements and Units|first=Paul|last=Tunbridge|url=https://books.google.com/?id=bZUK624LZBMC&pg=PR2|pages=42–46|isbn=978-0-86341-237-0|publisher=Peter Pereginus Ltd|date=1992}}</ref><ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|96}} Britansko podjetje za specialno metalurgijo je iz zlitine [[Platina|platine]] (90%) in [[Iridij|iridija (10%)]] izdelalo 30 prototipov za meter in 40 prototipov za kilogram, <ref group="Opombe">Besedilo v "''Des comparaisons périodiques des étalons nationaux avec les prototypes internationaux''" ({{Jezik-en|the periodic comparisons of national standards with the international prototypes}}) in article 6.3 of the [http://www.bipm.org/utils/common/documents/official/metre-convention.pdf Metre Convention] distinguishes between the words "standard" ([http://www.oed.com/view/Entry/188962?rskey=CZQ845&result=1#eid OED: "The legal magnitude of a unit of measure or weight"]) and "prototype" ([http://www.oed.com/view/Entry/153327?rskey=G9OW8z&result=1#eid OED: "an original on which something is modelled"]).</ref>, ki jih je CGPM leta 1889 odobrila. Po enega njih so izbrali naključno za uradni mednarodni prototipni meter in [[Kilogram|mednarodni prototipni kilogram,]] ki sta nadomestil ''mètre des Archives'' oziroma ''[[Kilogram|kilogramme des Archives]]''. Vsake države članica so dobile pravico do enega od preostalih prototipov, ki naj bi jim služil kot nacionalni prototip za njihove potrebe.<ref name="Nelson">{{Navedi revijo|url=http://www.physics.umd.edu/lecdem/services/refs_scanned_WIP/1%20-%20Krishna's%20LECDEM/A101/GetPDFServlet.pdf|title=Foundations of the international system of units (SI)|date=1981|journal=Physics Teacher|page=597}}{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{inconsistent citations}}</ref> Pogodba je vzpostavila tudi številne mednarodne organizacije, ki nadzirajo upoštevanje mednarodnih meril:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/convention/|title=The Metre Convention|accessdate=2012-10-01|publisher=Bureau International des Poids et Mesures}}</ref><ref>*[[General Conference on Weights and Measures]] (''Conférence générale des poids et mesures'' or CGPM) *[[International Committee for Weights and Measures]] (''Comité international des poids et mesures'' or CIPM) *[[International Bureau of Weights and Measures]] (''Bureau international des poids et mesures'' or BIPM) – an international metrology centre at [[Sèvres]] in France that has custody of the International prototype kilogram, provides [[metrology]] services for the CGPM and CIPM,</ref> === Sistemi cgs in MKS === [[Slika:US_National_Length_Meter.JPG|desno|sličica| Bližnji posnetek nacionalnega prototipa za meter, serijska številka 27, ki je bil dodeljen Združenim državam]] V 60. letih 19. stoletja so [[James Clerk Maxwell]], [[William Thomson]] (kasnejši Lord Kelvin) in drugi pod pokroviteljstvom britanskega združenja za napredek znanosti gradili na temeljih Gaussovega dela in formalizirali koncept skladnega sistema enot z osnovnimi in izpeljanimi enotami, ki so ga leta 1874 krstili [[Sistem enot CGS|centimeter – gram – sekunda sistem enot]]. Načelo koherentnosti so uspešno uporabili za definiranje številnih merskih enot, ki temeljijo na CGS, kot je [[Energija|energijo]] [[erg]] za [[Energija|energijo]], [[Dina|dyne]] za [[Sila|silo]], [[barye]] za [[tlak]], [[poise]] za [[Viskoznost|dinamično viskoznosti]] in [[Viskoznost|stokes]] za [[Viskoznost|kinematično viskoznost]].<ref name="BIPMCentenary">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=nOG0SxxEu64C&pg=PA240|page=12|title=The International Bureau of Weights and Measures 1875–1975: NBS Special Publication 420|date=1975-05-20|editor-last=Page|publisher=[[National Bureau of Standards]]|location=Washington, D.C.}}</ref> Leta 1879 je CIPM objavil priporočila za pisanje simbolov za dolžino, površino, prostornino in maso, vendar pa so priporočila za druge količine bila izven njegovih kompetenc. Od leta 1900 so fiziki, ki so dotlej uporabljali simbol "μ" (mu) za "mikrometre" ali "mikron", "λ" (lambda) za "mikroliter" in "γ" (gama) za "mikrogram", začeli uporabljati simbole "μm", "μL" in "μg".<ref>{{Navedi knjigo|first=Thomas|last=McGreevy|editor-last=Cunningham|title=The Basis of Measurement: Volume 2 – Metrication and Current Practice|url=https://archive.org/details/basisofmeasureme0002mcgr|pages=[https://archive.org/details/basisofmeasureme0002mcgr/page/222 222]–224|isbn=978-0-948251-84-9|date=1997|publisher=Pitcon Publishing (Chippenham) Ltd}}</ref> Konec 19. stoletja so obstajali trije različni sistemi merskih enot za električne meritve: :[[Sistem enot CGS|CGS-sistem za elektrostatične enote]], znan tudi kot Gaussov ali ESU-sistem, :[[Sistem enot CGS|CGS-sistem za elektromehanske enote]] (EMU) in :Mednarodni sistem, na temelju enot, predeljenih v Konvenciji o metrih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Weights, Measures and Units|url=https://archive.org/details/dictionaryofweig0000fenn|first=Donald|last=Fenna|at=International unit|isbn=978-0-19-860522-5|publisher=[[Oxford University Press]]|date=2002}}</ref> za električne distribucijske sisteme. Poskusi z uporabo [[Razsežnostna analiza|dimenzijske analize]] razgraditi električne enote na osnovi dolžine, mase in časa, so bremenile težave - dimenzije so bile odvisne od tega, ali se uporablja sistem ESU ali EMU.<ref name="Maxwell2">{{Navedi knjigo|title=A treatise on electricity and magnetism|volume=2|first=J. C.|last=Maxwell|authorlink=|date=1873|publisher=Clarendon Press|location=Oxford|url=https://archive.org/stream/electricandmag02maxwrich|pages=242–245|accessdate=2011-05-12}}</ref> Ta anomalija je bila rešena leta 1901, ko je Giovanni Giorgi objavil članek, v katerem je zagovarjal uporabo četrte osnovne enote ob obstoječih treh osnovnih enotah. Kot četrto enoto lahko izberemo [[električni tok]], [[Električna napetost|napetost]] ali [[Električni upor|električno upornost]].<ref name="IECGiorgi">{{Navedi splet|url=http://www.iec.ch/about/history/beginning/giovanni_giorgi.htm|title=Historical figures: Giovanni Giorgi|date=2011|accessdate=2011-04-05|publisher=[[International Electrotechnical Commission]]|archive-date=2011-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110515134553/http://www.iec.ch/about/history/beginning/giovanni_giorgi.htm|url-status=dead}}</ref> Kot osnovna enota je bil izbran električni tok z imenovano enoto „amper“, druge električne količine pa so bile izvedene iz fizikalnih zakonov. Ta odločitev je postala temelj sistema enot MKS. V poznem 19. in v začetku 20. stoletja so se pojavile številne neskladne merske enote, ki so temeljile na gramu/kilogramu, centimetru/metru in sekundo, kot na primer ''[[Konjska moč|Pferdestärke]]'' (metrična konjska moč) za [[moč]],<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ptb.de/cms/fileadmin/internet/Themenrundgaenge/hueterin_der_einheiten/einheiten_d.pdf|title=Die gesetzlichen Einheiten in Deutschland|accessdate=2012-11-13|publisher=[[Physikalisch-Technische Bundesanstalt]] (PTB)|page=6|language=de|trans-title=List of units of measure in Germany}}</ref><ref group="Opombe">Pferdestärke (PS), nemško konjska moč, je moč, ki je potrebna, da se proti vplivu težnosti dviga 75&nbsp;kg s hitrostjo enega metra na sekundo. ({{Brez preloma|1=1 PS = 0.985 HP}}).</ref> darcy za prepustnost <ref>{{Navedi splet|url=http://www.cmse.ed.ac.uk/MSE3/Topics/MSE-permeability.pdf|title=Porous materials: Permeability|date=2001|accessdate=2012-11-13|website=Module Descriptor, Material Science, Materials 3|publisher=Materials Science and Engineering, Division of Engineering, The [[University of Edinburgh]]|page=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130602124630/http://www.cmse.ed.ac.uk/MSE3/Topics/MSE-permeability.pdf|archivedate=2 June 2013|url-status=dead}}</ref> in " mmHg" za [[Zračni tlak|barometrični]] in [[krvni tlak]]; nekatere med njimi so vključevale standardno težnost v svoje definicije.<ref group="Opombe">Ta vrednost ni zanesljiva, ker se od točke do točke na zemlji spreminja.</ref> Ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je po vsem svetu uporabljalo veliko različnih sistemov merjenja. Nekateri med njimi so bili različni metrični sistemi; drugi so temeljili na [[Stare uteži in mere|običajnih sistemih]] merjenja, kot sta običajni sistem ZDA in ikmperialni sistem Združenega kraljestva in britanskega imperija. === ''Praktični sistem enot'' === Leta 1948 je 9. CGPM naročil študijo za oceno potreb po meritvah znanstvenih, tehničnih in izobraževalnih skupnosti ter "za priporočila za enoten praktični sistem merskih enot, ki bo primeren za sprejetje v vseh državah, ki se držijo Konvencije o Metru".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/9/6/|title=BIPM - Resolution 6 of the 9th CGPM|date=1948|accessdate=22 August 2017|website=Bipm.org}}</ref> Ta delovni dokument je bil ''Praktični sistem merskih enot''. Na podlagi te študije je 10. CGPM leta 1954 sprejel mednarodni sistem, ki izhaja iz šestih osnovnih enot, poleg enot za maso, dolžino in časovne enote sistema MKS in Giorgijevo enoto za tok še enoti za temperaturo in optično sevanje. Priporočilo navaja šest osnovnih enot: meter, kilogram, sekunda, amper, stopinja Kelvin in kandela. Deveti CGPM je odobril tudi prvo uradno priporočilo za pisanje simbolov v metričnem sistemu, potem ko je bil sprejet temelj za pravila, kot so zdaj znana.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/9/7/|title=Resolution 7 of the 9th meeting of the CGPM (1948): Writing and printing of unit symbols and of numbers|accessdate=2012-11-06|publisher=[[International Bureau of Weights and Measures]]}}</ref> Ta pravila so bila pozneje razširjena in zdaj zajemajo simbole in imena enot, znake in imena za predpone, kako se pišejo in uporabljajo simbole za količine ter kako se vrednosti za količine izražajo.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|104,130}} === Rojstvo SI === [[Slika:Metric_system_adoption_map.svg|sličica|Države, ki so uradno sprejele metrični sistem (zeleno)]] Leta 1960 je 11. CGPM rezultate 12-letne študije spojil v niz 16 resolucij. Sistem je bil imenovan ''Mednarodni sistem enot'', skrajšano SI, na osnovi francoskega imena {{Jezik|fr|Le Système International d'Unités}}.<ref name="SIBrochure">{{SIbrochure8th}}</ref>{{Rp|110}} <ref>{{Navedi splet|url=http://www.bipm.org/en/CGPM/db/11/12/|title=BIPM - Resolution 12 of the 11th CGPM|accessdate=22 August 2017|website=Bipm.org}}</ref> == Opombe == {{sklici|group="Opombe"}} == Sklici == {{sklici|1}} ; Zgodovina {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mednarodni standardi]] [[Kategorija:Sistemi enot]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Merilne priprave]] suzwwzqpohti5tniszyu1d1u84zad8m 0 1963 6759084 4359879 2026-10-01T07:50:30Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6759084 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1021''' ('''[[rimske številke|MXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == [[Slika:Kaifeng in China.png|thumb|right|200px|Lokacija Kaifenga na Kitajskem]] * Češki vojvoda [[Bržetislav I. Češki|Bržetislav I.]] je ugrabil svojo bodočo nevesto iz samostana. Bržetislav je bil edini sin preminulega vojvode [[Oldržih Češki|Oldržiha Češkega]] iz nezakonskega razmerja s priležnico. Ker se vsaj formalno ni želel nihče dogovarjati o poroki, je tega leta ugrabil hčer bavarskega vojvode iz samostana. * Mavrska kraljevina Valencija ([[Taifa Valencia]]) se je odcepila od Kordobskega kalifata. * Bizantinsko cesarstvo si je pripojilo manjšo armensko kraljevino [[Vaspurakan]] ob obali jezera Van (danes jugovzhodna Turčija). * Južnoindijska tamilska kraljevska dinastija [[Čola]] pod vodstvom [[Radžendra I.|Radžendre I.]] je začela z obsežno invazijo Bengalije in jo zavzela. * [[Kaifeng]], prestolnica dinastije Song, je imel prek milijon prebivalcev. * [[Lahore]] je postal prestolnica [[Gaznavidi|Gaznavidskega]] imperija. * Prva pisna omemba [[Vitebsk]]a. == Rojstva == * [[8. december]] - [[Wang Anshi]], kitajski ekonomist in državnik († [[1086]]) * [[Solomon ibn Gabirol]], latinizirano [[Avicebron]], španski judovski pesnik in filozof († [[1058]]) * [[Evdokija Makrembolitissa]], bizantinska regentka, soproga cesarjev [[Konstantin X. Dukas|Konstantina X. Dukasa]] in [[Roman IV. Diogen|Romana IV. Diogena]] († [[1096]]) == Smrti == * [[13. februar]] - [[Al-Hakim bi-Amr Alah]], fatimidski kalif (* [[985]]) * [[as-Sulami]], perzijski sufi (* [[937]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1021|*]] ooe1kgm7xliwrcvf7x5lxhq5pivrgaq 0 2714 6759146 6681285 2026-10-01T09:53:27Z Octopus 13285 /* Smrti */ Ši Hu 6759146 wikitext text/x-wiki '''26. maj''' je 146. [[dan]] [[leto|leta]] (147. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 219 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1538]] – [[Jean Calvin]] je bil izgnan iz [[Ženeva|Ženeve]]. * [[1805]] – V [[Milano|milanski]] [[katedrala|katedrali]] se je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] okronal za [[italija]]nskega [[kralj]]a. * [[1879]] – S [[sporazum]]om v [[Gandamak]]u med [[Rusija|Rusijo]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] je nastala [[država]] [[Afganistan]]. * [[1896]]: ** [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] je postal [[Rusija|ruski]] [[car]]. ** [[Charles Dow]] je objavil prvo izdajo ''Industrijskega povprečja [[Dow Jones]]''. * [[1918]] – Ustanovljena je bila Demokratična republika [[Gruzija]]. * [[1923]] – Potekala je prva dirka 24 ur [[Le Mans]]a. * [[1926]] – [[Josip Perme]] je odkril [[Županova jama|Županovo jamo]]. * [[1938]] – [[Adolf Hitler]] je v [[Wolfsburg]]u položil [[temeljni kamen]] za [[tovarna|tovarno]] [[Volkswagen]]. * [[1940]] – Začela se je zavezniška evakuacija iz [[Dunquerque|Dunquerqua]]. * [[1942]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]] sta podpisala [[sporazum]] o medsebojni pomoči. ** Začela se je uspešna [[Nemčija|nemško]]-[[italija]]nska [[ofenziva]] v [[Libija|Libiji]]. * [[1955]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetska]] [[delegacija]] je pod vodstvom [[Nikita Sergejevič Hruščov|Nikite Sergejeviča Hruščova]] prvič po letu [[1948]] obiskala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]]. * [[1961]] – Ustanovljen je bil [[Triglavski narodni park]]. * [[1966]] – [[Gvajana]] je postala neodvisna [[država]]. * [[1969]] – [[Apollo 10]] se je po uspešnem 8-dnevnem testiranju komponent vrnil na [[Zemlja|Zemljo]]. * [[1970]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetsko]] [[letalo]] [[Tupoljev 144]] je kot prvo komercialno vozilo preseglo hitrost 2 [[mach]]ov. * [[1972]] – [[Sovjetska zveza]] in [[Združene države Amerike]] so podpisale sporazum [[SALT I]] o protibalističnih izstrelkih. * [[1986]] – [[Evropska unija]] je sprejela [[zastava|zastavo]] z 12 zvezdicami na modrem ozadju. * [[2011]] – Po šestnajstih letih iskanja so v [[Srbija|Srbiji]] aretirali vojnega zločinca [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]]. == Rojstva == * [[1264]] – [[Korejasu]], 7. japonski šogun († [[1326]]) * [[1515]] – [[Filip Neri]], italijanski duhovnik, mistik in ustanovitelj kongregacije oratorijancev († [[1595]]) * [[1566]] – [[Mehmed III.]], turški sultan († [[1603]]) * [[1650]] – [[John Churchill]], angleški vojskovodja († [[1722]]) * [[1667]] – [[Abraham de Moivre]], francoski matematik († [[1754]]) * [[1700]] – [[Nikolaus Ludwig von Zinzendorf]], nemški prenovitelj († [[1760]]) * [[1764]] – [[Edward Livingston]], ameriški pravnik, državnik († [[1836]]) * [[1822]] – [[Edmond Louis Antoine Huot de Goncourt]], francoski pisatelj († [[1896]]) * [[1842]] – [[Anton Tomšič]], slovenski časnikar, urednik († [[1871]]) * [[1873]] – [[Arthur Robert Hinks]], angleški astronom, geograf († [[1945]]) * [[1877]] – [[Sadao Araki]], japonski general, državnik († [[1966]]) * [[1878]] – [[Dora Angela Duncanon]] - [[Isadora Duncan]], ameriška plesalka († [[1927]]) * [[1886]] – [[Al Jolson]], ameriški pevec, komedijant († [[1950]]) * [[1887]] – [[Albert Sirk]], slovenski slikar († [[1947]]) * [[1891]] – [[Janez Jalen]], slovenski pisatelj († [[1966]]) * [[1895]] – [[Dorothea Lange]], ameriška fotografinja († [[1965]]) * [[1899]] – [[Otto Eduard Neugebauer]], avstrijsko-ameriški matematik, astronom, zgodovinar astronomije († [[1990]]) * [[1907]] – [[John Wayne]], ameriški filmski igralec († [[1979]]) * [[1926]] – [[Miles Davis]], ameriški jazzovski glasbenik († [[1991]]) * [[1928]] – [[Jack Kevorkian]], ameriški zdravnik († [[2011]]) * [[1949]] – [[Ward Cunningham]], ameriški programer, izumitelj koncepta [[Wiki]] * [[1951]] – [[Sally Kristen Ride]], ameriška astronavtka († [[2012]]) * [[1964]] – [[Lenny Kravitz]], ameriški glasbenik, pevec judovskega rodu * [[1966]] – [[Helena Bonham Carter]], angleška filmska igralka == Smrti == * [[349]] – [[Ši Hu]], tretji cesar kitajske dinastije Kasnejši Džao (* [[295]]) * [[735]] – [[Beda Častitljivi]], anglosaški zgodovinar, teolog, biblicist, pesnik in cerkveni učitelj (* [[672]]/3) * [[946]] – [[Edmund I.]], angleški kralj (* [[921]]) * [[1055]] – [[Adalbert Avstrijski]], mejni grof (* [[985]]) * [[1241]] – [[Roger-Bernard II.]], okcitanski grof Foixa, izobčenec (* [[1195]]) * [[1249]] – [[Rihard iz Chietija]], nezakonski sin Friderika II. (* [[1225]]) * [[1339]] – [[Aldona Litvanska]], poljska kraljica (* [[1309]]) * [[1362]] – [[Ludvik I. Neapeljski|Ludvik I.]], neapeljski kralj (* [[1320]]) * [[1512]] – [[Bajazid II.]], sultan Osmanskega cesarstva (* [[1447]]) * [[1648]] – [[Vincent Voiture]], francoski pesnik (* [[1597]]) * [[1703]] – [[Samuel Pepys]], angleški državni uradnik (* [[1633]]) * [[1742]] – [[Pilip Orlik]], hetman ukrajinskih kozakov (* [[1672]]) * [[1762]] – [[Alexander Gottlieb Baumgarten]], nemški filozof, estetik (* [[1714]]) * [[1824]] – [[Capel Lofft]], angleški pisatelj (* [[1751]]) * [[1876]] ** [[František Palacký]], češki zgodovinar, politik (* [[1798]]) ** [[Wenxiang]], kitajski državnik (* [[1818]]) * [[1881]] – [[Jakob Bernays]], nemški filolog, filozof judovskega rodu (* [[1824]]) * [[1883]] ** [[Edward Sabine]], irski astronom, fizik, ornitolog, raziskovalec (* [[1788]]) ** [[Abdel Kadir]], alžirski upornik (* [[1808]]) * [[1902]] – [[Almon Brown Strowger]], ameriški elektrotehnik, izumitelj (* [[1839]]) * [[1908]] – [[Mirza Gulam Ahmad]], indijski islamski reformator in ustanovitelj verskega gibanja ahmadijancev (* [[1835]]) * [[1924]] – [[Victor Herbert]], irsko-ameriški skladatelj (* [[1859]]) * [[1926]] – [[Simon Petljura|Simon Vasiljovič Petljura]], ukrajinski vojskovodja in politik († [[1879]]) * [[1933]] – [[Jimmie Rodgers|James Charlie »Jimmie« Rodgers]], ameriški country pevec in kitarist (* [[1897]]) * [[1939]] – [[Josip Lenarčič]], slovenski veleposestnik, politik in industrialec, (* [[1856]]) * [[1945]] – [[Ivan Zver]], slovenski (prekmurski) tiskar (* [[1900]]) * [[1951]] – [[Lincoln Ellsworth]], ameriški raziskovalec, inženir, znanstvenik (* [[1880]]) * [[1955]] – [[Alberto Ascari]], italijanski avtomobilski dirkač (* [[1918]]) * [[1976]] – [[Martin Heidegger]], nemški filozof (* [[1889]]) * [[1995]] – [[Friz Freleng|Isadore »Friz« Freleng]], ameriški animator (* [[1906]]) * [[1999]] – [[Waldo Lonsbury Semon]], ameriški kemik, izumitelj (* [[1898]]) * [[2002]] – [[Ivo Maček]], hrvaški pianist, pedagog in akademik (* [[1914]]) * [[2003]] – [[Kathleen Winsor]], ameriška pisateljica (* [[1919]]) * [[2022]] – [[Ray Liotta]], ameriški igralec (* [[1954]]) == Prazniki in obredi == * [[Poljska]] – materinski dan == [[God]]uje == * [[Filip Neri]] [[Kategorija:Dnevi v letu|526]] [[Kategorija:Maj|126]] psdh66324ucrn82y3my7opbe0v20f4e 0 2798 6759058 6755954 2026-10-01T07:26:19Z Octopus 13285 /* Smrti */ Ši Le 6759058 wikitext text/x-wiki '''17. avgust''' je 229. [[dan]] [[leto|leta]] (230. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 136 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[986]] – V [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] sta se spopadli [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] vojska. * [[1807]] – [[Parnik]] ''[[Clermont]]'' je odrinil na prvo plovbo. * [[1908]] – [[Émile Courtet]] je v [[Pariz]]u prvič predvajal [[risani film]] ''Fantasmagorie''. * [[1914]] – [[Belgija|belgijska]] [[prestolnica]] se je iz [[Bruselj|Bruslja]] preselila v [[Antwerpen]]. * [[1916]] – Konec [[Soška fronta|šeste soške ofenzive]] (začetek [[6. avgust]]a [[1916]]). * [[1918]] – v [[Ljubljana|Ljubljani]] je bil ustanovljen slovenski [[Narodni svet SHS|Narodni svet]]. * [[1940]] – [[Nemčija]] je začela blokado [[Velika Britanija|Velike Britanije]]. * [[1942]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Združene države Amerike|ameriško]]-[[Sovjetska zveza|sovjetska]] konferenca v [[Moskva|Moskvi]]. * [[1943]]: ** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|anglo]]-[[Združene države Amerike|ameriške]] [[oborožene sile]] so zavzele [[Messina|Messino]] in s tem [[Sicilija|Sicilijo]]. ** [[zavezniki|Zavezniška]] letala so bombardirala razvojno središče [[Peenemünde]], kjer so razvijali [[raketa|rakete]] [[V-1]] in [[V-2]]. * [[1944]] – [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[vojska]] je zavzela [[Chartres]] in [[Orléans]]. * [[1945]]: ** [[Indonezija]] je razglasila [[neodvisnost]]. * [[1950]] – Zavezniki so razpustili [[koncern]] [[IG Farben]]. * [[1960]] – [[Gabon]] je postal neodvisna država. * [[1988]] – V [[letalo|letalski]] nesreči v [[Pakistan]]u so umrli pakistanski [[predsednik]] [[Mohamed Zia-ul-Haq]], [[Združene države Amerike|ameriški]] [[veleposlanik]] [[Arnold Lewis Raphel]], ameriški [[vojaški ataše]], vodja [[Inter-Services Intelligence|ISI]]-ja [[general]] [[Aktar Abdur Rahman]] in 28 drugih ljudi. * [[1991]] – Posmrtne ostanke [[Friderik II. Veliki|Friderika II.]] so prenesli iz [[Hechingen]]a v [[Potsdam]] in tako natanko 205 let po smrti izpolnili njegovo [[oporoka|oporoko]]. * [[1999]] – [[Potres]] v severozahodni [[Turčija|Turčiji]] je zahteval 17.000 žrtev. == Rojstva == * [[1153]] – [[Vilijem IX. Potierški|Vilijem IX.]], grof Potiersa († [[1156]]) * [[1578]] – [[Francesco Albani]], italijanski slikar († [[1660]]) * [[1601]] – [[Pierre de Fermat]], francoski pravnik, matematik, fizik († [[1665]]) * [[1629]] – [[Jan III. Sobieski]], poljski kralj († [[1696]]) * [[1686]] – [[Nicola Antonio Giacinto Porpora]], italijanski skladatelj, učitelj petja († [[1768]]) * [[1699]] – [[Bernard de Jussieu]], francoski botanik († [[1777]]) * [[1753]] – [[Josef Dobrovský]], češki bogoslovec, slavist, jezikoslovec († [[1829]]) * [[1786]] – **[[Davy Crockett]], ameriški lovec, stezosledec, trgovec, politik († [[1836]]) **[[Rihard Blagaj]], slovenski botanik in mecen († [[1844]]) * [[1798]] – [[Thomas Hodgkin]], angleški zdravnik († [[1866]]) * [[1843]] – [[Mariano Rampolla del Tindaro]], italijanski kardinal († [[1913]]) * [[1844]] – [[Menelik II.]], etiopski neguš († [[1913]]) * [[1845]] – [[Števan Salai]], madžarski rimskokatoliški župnik in nadzornik šole v Slovenski krajini († [[1913]]) * [[1864]] – [[Edward Walter Eberle]], ameriški admiral († [[1929]]) * [[1876]] – [[Dragutin Dimitrijević]] - [[Apis]], srbski častnik († [[1917]]) * [[1879]] – [[Aleksander Iljič Dutov]], kozaški ataman in generalmajor ruske carske vojske († [[1921]]) * [[1887]] – **[[Marcus Mosiah Garvey]], afro-jamajški založnik, novinar, podjetnik, prerok, mednarodni križar črnskega nacionalizma († [[1940]]) **[[Karel I. Habsburško-Lotarinški]], avstrijski cesar († [[1922]]) * [[1893]] – **[[Mae West]], ameriška filmska igralka († [[1980]]) **[[Walter Noddack]], nemški kemik († [[1960]]) * [[1896]] – [[Leslie Richard Groves]], ameriški general in inženir († [[1970]]) * [[1904]] – [[Leopold Nowak]], avstrijski muzikolog († [[1991]]) * [[1908]] – [[Ivan Rob]], slovenski pesnik, satirik († [[1943]]) * [[1911]] – [[Mihail Botvinik]], ruski šahist († [[1995]]) * [[1924]] – [[Rajko Jamnik]], slovenski matematik († [[1983]]) * [[1929]] – [[Francis Gary Powers]], ameriški pilot († [[1977]]) * [[1943]] – **[[Robert De Niro]], ameriški filmski igralec **[[Jukio Kasaja]], japonski smučarski skakalec * [[1944]] – [[Rexhep Meidani]], albanski politik * [[1949]] – [[Jean-Noël Augert]], francoski alpski smučar * [[1952]] – **[[Guillermo Vilas]], argentinski tenisač **[[Nelson Piquet]], brazilski avtomobilski dirkač, 3-kratni prvak [[Formula 1|Formule 1]] **[[Janez Zmazek - Žan]], slovenski kitarist in pevec († [[2020]]) * [[1953]] – [[Herta Müller]], nemška pisateljica, pesnica, esejistka, nobelovka 2009 * [[1960]] – [[Sean Penn]], ameriški filmski igralec * [[1966]] – [[Rodney Mullen]], ameriški poklicni rolkar * [[1970]] – [[Jim Courier]], ameriški tenisač * [[1977]] – **[[Tarja Turunen]], finska pevka **[[Thierry Henry]], francoski nogometaš * [[1978]] – [[Mehdi Baala]], francoski atlet * [[1991]] – [[Saša Golob]], slovenska športna gimnastičarka * [[1992]] – [[Miha Firšt]], slovenski glasbenik == Smrti == * [[333]] – [[Ši Le]] ustanovitelj dinastije Kasnejši Džao (* [[274]]) * [[1153]] – [[Evstahij IV. Boulognski|Evstahij IV.]], boulognski grof (* [[1130]]) * [[1179]] – [[Roman II. Krški|Roman II.]], [[Krška škofija|krški]] škof * [[1304]] – cesar [[Go-Fukakusa (japonski cesar)|Go-Fukakusa]], 89. japonski cesar (* [[1243]]) * [[1338]] – [[Nitta Jošisada]], japonski vojskovodja (* [[1301]]) * [[1673]] – [[Regnier de Graaf]], nizozemski zdravnik (* [[1641]]) * [[1676]] – [[Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen]], nemški pisatelj (* [[1625]]) * [[1786]] – [[Friderik II. Veliki]], pruski kralj (* [[1712]]) * [[1807]] – [[Johannes Nikolaus Tetens]], nemški filozof (* [[1736]]) * [[1850]] – [[José de San Martín]], argentinski general (* [[1778]]) * [[1886]] – [[Aleksander Mihajlovič Butlerov]], ruski kemik (* [[1828]]) * [[1898]] – [[Carl Zeller]], avstrijski operetni skladatelj in dirigent (* [[1842]]) * [[1924]] – [[Paul Gerhard Natorp]], nemški filozof (* [[1854]]) * [[1927]] – [[Erik Ivar Fredholm]], švedski matematik (* [[1866]]) * [[1944]] – [[Eugénio de Castro]], portugalski pesnik (* [[1869]]) * [[1947]] – [[Evgen Švedski|Princ Evgen, vojvoda Närkški]] (* [[1865]]) * [[1951]] – [[Josip Macarol]], slovenski slikar (* [[1871]]) * [[1961]] – [[Jakob Savinšek]], slovenski kipar (* [[1922]]) * [[1969]] – [[Ludwig Mies van der Rohe]], nemško-ameriški arhitekt (* [[1886]]) * 1969 – [[Otto Stern]], nemški fizik, nobelovec 1943 (* [[1888]]) * [[1973]] – [[Conrad Potter Aiken]], ameriški pesnik (* [[1889]]) * [[1983]] – [[Ira Gershwin]], ameriški skladatelj, tekstopisec (* [[1896]]) * [[1987]] – [[Rudolf Hess]], nemški nacistični uradnik (* [[1894]]) * [[1988]] – [[Mohamed Zia-ul-Haq]], pakistanski predsednik (* [[1924]]) * [[2005]] – [[John Norris Bahcall]], ameriški astronom, astrofizik (* [[1934]]) * [[2010]] – [[Francesco Cossiga]], italijanski politik, pravnik, pedagog (* [[1928]]) * [[2015]] – [[Arsen Dedić]], hrvaški glasbenik (* [[1938]]) * [[2019]] – [[Ivan Oman]], slovenski politik, poslanec in kmet (* [[1929]]) == Prazniki in obredi == * [[Slovenija]] – [[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]] [[Kategorija:Dnevi v letu|817]] [[Kategorija:Avgust|117]] oak9oe57ixxvbg2io433qvfs2l0x9s6 0 2842 6758869 6758642 2026-09-30T19:10:57Z Mnogoterost 140263 Dogodek 2022 6758869 wikitext text/x-wiki {{SeptemberCalendar}} '''30. september''' je 273. [[dan]] [[leto|leta]] (274. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 92 dni. == Dogodki == * [[1372]] – [[Karel IV. (SRC)|Karel IV. Luksemburški]] je podelil [[Celjski grofje|Celjskim grofom]] naziv državnih grofov. * [[1772]] – Ratificirana je bila pogodba prve delitve [[Poljska|Poljske]]. * [[1791]] – [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je dirigiral na premieri svoje [[opera|opere]] ''Čarobna piščal''. * [[1867]] – Otočje [[Midway]] je bilo formalno priključeno [[Združene države Amerike|Združenim državam Amerike]]. * [[1918]] – [[Bolgarija]] je podpisala [[separatni mir]] in se umaknila iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1939]] – V [[Pariz]]u je bila ustanovljena [[poljska]] [[vlada]] v izgnanstvu. * [[1943]] – Ustanovljeno je bilo [[Slovensko domobranstvo]]. * [[1944]] – [[Zavezniki]] so osvobodili [[Calais]]. * [[1966]] – [[Bocvana]] je postala neodvisna država. * [[1993]] – Hud [[potres]] v južni [[Indija|Indiji]] je povzročil 21.000 smrtnih žrtev. * [[2005]] – [[Danska|Danski]] časopis ''Jyllands-Posten'' je [[Sporne Mohamedove karikature (Jyllands-Posten)|objavil sporne karikature Mohameda]], ki so po ponatisih v drugih državah čez nekaj mesecev sprožile silovite proteste v [[islam]]skih državah. * [[2022]] – [[Rusija]] si je priključila štiri nove subjekte [[Donecka ljudska republika|DNR]], [[Luganska ljudska republika|LNR]], [[Hersonska oblast (Rusija)|Hersonsko oblast]] in [[Zaporoška oblast (Rusija)|Zaporoško oblast]]. == Rojstva == * [[1207]] – [[Džalal al-Din Muhamad Rumi]], perzijski pesnik († [[1273]]) * [[1227]] – [[papež Nikolaj IV.]] († [[1292]]) * [[1594]] – [[Antoine Girard de Saint-amant]], francoski pesnik († [[1661]]) * [[1626]] – [[Nurhaci]], ustanovitelj džurčenske dinastije [[Kasnejši Džin]] (* [[1559]]) * [[1715]] – [[Étienne Bonnot de Condillac]], francoski filozof († [[1780]]) * [[1803]] – [[Mihael Stroj]], slovenski slikar († [[1871]]) * [[1851]] – [[Auguste Molinier]], francoski zgodovinar († [[1904]]) * [[1882]] – [[Johannes Wilhelm Geiger]], nemški fizik († [[1945]]) * [[1891]] – [[Otto Juljevič Šmidt]], ruski raziskovalec, znanstvenik († [[1956]]) * [[1904]] – [[Andrej Majcen]], slovenski misijonar in Božji služabnik († [[1999]]) * [[1908]] – [[David Fjodorovič Ojstrah]], rusko-ukrajinski violinist († [[1974]]) * [[1921]] – [[Deborah Jane Kerr-Trimmer]], škotska filmska igralka * [[1924]] – [[Truman Streckfus Persons]] - [[Truman Garcia Capote]], ameriški pisatelj († [[1984]]) * [[1927]] – [[Ivan Malavašič]], slovenski besedilopisec, pisatelj in slikar († [[2019]]) * [[1928]] – [[Elie Wiesel]], romunsko-ameriški pisatelj, novinar judovskega rodu, nobelovec 1986 * [[1946]] – [[Hector Lavoe]], portoriški pevec salse († [[1993]]) == Smrti == * [[420]] – [[sveti Hieronim]], svetnik in cerkveni učitelj (* okoli [[437]]) * [[1030]] – [[Viljem V. Akvitanski|Viljem V.]], akvitanski vojvoda (* [[969]]) * [[1204]] – [[Emerik I. Ogrski|Emerik I.]], ogrski kralj (* [[1174]]) * [[1246]] – [[Jaroslav II. Vladimirski]], veliki knez Vladimir-Suzdala (* [[1191]]) * [[1288]] – [[Lešek II. Črni|Lešek II.]], poljski nadvojvoda (* okoli [[1241]]) * [[1314]] – [[Jolanda Lusignanska]], grofica La Marche (* [[1257]]) * [[1572]] – [[Frančišek Borgia]], španski jezuit (* [[1510]]) * [[1580]] – [[Lenart Pachernecker]], slovenski redovnik, cistercijan (* prva polovica 16. stoletja) * [[1676]] – [[Sabbatai Zevi]], judovski prerok (* [[1626]]) * [[1846]] – [[Wilhelm Adolf Becker]], nemški arheolog (* [[1796]]) * [[1895]] – [[Hrabroslav Volarič]], slovenski skladatelj, zborovodja (* [[1863]]) * [[1897]] – [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja]], francoska karmeličanka in svetnica (* [[1873]]) * [[1910]] – [[Maurice Lévy]], francoski inženir, matematik, fizik (* [[1838]]) * [[1955]] – [[James Dean]], ameriški filmski igralec (* [[1931]]) * [[1985]] – [[Simone Signoret]], francoska filmska igralka (* [[1921]]) * [[1990]] – [[Patrick White]], avstralski pisatelj, nobelovec 1973 (* [[1912]]) * [[1999]] – [[Andrej Majcen]], slovenski misijonar in Božji služabnik (* [[1904]]) == Prazniki in obredi == * [[svetovni dan pomorstva]] [[Kategorija:Dnevi v letu|930]] [[Kategorija:September|130]] q6hmcoxqrz0hnx6qoay5gjdis74a3pc 0 3020 6759148 6628791 2026-10-01T09:56:16Z Octopus 13285 Ši Hu 6759148 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 349''' ('''[[rimske številke|CCCXLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[26. maj]] - [[Ši Hu]], tretji cesar kitajske dinastije Kasnejši Džao (* [[295]]) * [[Vej Šuo]], [[kaligraf]] == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 349|*]] anpjndbzk3505hlej8wxng54pzxrieb 0 3036 6759056 6752328 2026-10-01T07:24:21Z Octopus 13285 /* Smrti */ Ši Le 6759056 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 333''' ('''[[rimske številke|CCCXXXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[4. junij]] – [[Murong Hui]], vojvoda Ljaodonga (* [[269]]) * [[17. avgust]] – [[Ši Le]], ustanovitelj dinastije Kasnejši Džao (* [[274]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 333|*]] 37qx4ma6iooezf2olhw3hvi0qbyzg8b 0 3095 6759054 6616419 2026-10-01T07:22:15Z Octopus 13285 Ši Le 6759054 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 274''' ('''[[rimske številke|CCLXXIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Ši Le]], ustanovitelj dinastije Kasnejši Džao († [[333]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 274|*]] o0lzk5231dwnsdtiuqxqgf2j7ug829m 0 3458 6759023 6747004 2026-10-01T06:20:16Z Romanm 13 /* E */ [[ekstinkcija (astronomija)]] 6759023 wikitext text/x-wiki {{seznami vsebin}} '''[[Seznam]] astronomskih vsebin''' poskuša podati vse članke, ki se v [[Wikipedija|Wikipediji]] nanašajo na [[astronomija|astronomijo]], [[astrofizika|astrofiziko]] in [[kozmologija|kozmologijo]] in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb. Naslovi člankov so izpisani z malo začetnico tam, kjer je potrebno, drugače pa z veliko. Kakorkoli že, programje Wikipedije vse članke samodejno zapiše z veliko začetnico. Na tem seznamu so mnoge [[sopomenka|sopomenke]], a je to namenoma, da jih bralci najdejo, zato jih, prosimo, ne odstranjujte. {{CompactTOC2}} == 0-9 == {{sopomenka|[[1 Cerera]]}} – <!-- == Cerera (plitlikavi planet) --> [[2 Palas]] – [[3C9]] – [[3C48]] – [[3C191]] – [[3C273]] – [[3D/Biela]] – <!-- Bielov komet --> [[3 Juno]] – [[4 Vesta]] – [[5 Astreja]] – [[6 Heba]] – <!-- mednarodno ime 10 Hebe --> [[7 Iris]] – [[8 Flora]] – [[9 Metis]] – [[10 Bika]] – [[10 Higeja]] – <!-- mednarodno ime 10 Hygeia --> [[11 Malega leva]] – [[11 Partenopa]] – <!-- mednarodno ime 11 Parthenope --> [[12 Viktorija]] – <!-- mednarodno ime 12 Victoria --> [[13 Egerija]] – <!-- mednarodno ime 13 Egeria --> [[14 Irena]] – <!-- mednarodno ime 14 Irene --> [[15 Evnomija]] – <!-- mednarodno ime 15 Eunomia --> [[16 Kuščarice]] – [[16 Psiha]] – <!-- mednarodno ime 16 Psyche --> [[17 Tetija]] – <!-- mednarodno ime 17 Tetis --> [[18 Melpomena]] – <!-- mednarodno ime 18 Melpomene --> [[18 Škorpijona]] – [[19 Fortuna]] – [[20 Malega leva]] – [[20 Masalija]] – <!-- mednarodno ime 20 Massalia --> [[21 Lutecija]] – <!-- mednarodno ime 21 Lutetia --> [[22 Kaliopa]] – <!-- mednarodno ime 22 Kalliope --> [[23 Talija]] – <!-- mednarodno ime 23 Thalia --> [[24 Temida]] – <!-- mednarodno ime 24 Themis --> [[25 Fokeja]] – <!-- mednarodno ime 25 Phocaea --> [[26 Proserpina]] – [[27 Evterpa]] – <!-- mednarodno ime 27 Euterpe --> [[28 Belona]] – <!-- mednarodno ime 28 Bellona --> [[29 Amfitrita]] – <!-- mednarodno ime 29 Amphitrite --> [[30 Uranija]] – <!-- mednarodno ime 30 Urania --> [[31 Evfrozina]] – <!-- mednarodno ime 31 Euphrosyne --> [[31 Laboda]] – [[32 Pomona]] – [[33 Polihimnija]] – <!-- mednarodno ime 33 Polyhymnia --> [[34 Kirka]] – <!-- mednarodno ime 34 Circe --> [[35 Levkoteja]] – <!-- mednarodno ime 35 Leukothea --> [[36 Atalanta]] – <!-- mednarodno ime 36 Atalante --> [[37 Dvojčkov]] – [[37 Fides]] – [[38 Eridana]] – <!-- == ο¹ Eridana, Beid --> [[38 Leda]] – [[39 Leticija]] – <!-- mednarodno ime 39 Laetitia --> [[40 Eridana]] – <!-- == ο² Eridana, Keid --> [[40 Harmonija]] – <!-- mednarodno ime 40 Harmonia --> [[41 Dafna]] – <!-- mednarodno ime 41 Daphne --> [[41 Laboda]] – [[42 Isis]] – [[43 Ariadna]] – <!-- mednarodno ime 43 Ariadne --> [[44 Nisa]] – <!-- mednarodno ime 44 Nysa --> [[45 Evgenija]] – <!-- mednarodno ime 45 Eugenia --> [[46 Hestija]] – <!-- mednarodno ime 46 Hestia --> [[47 Aglaja]] – [[47 Velikega medveda]] – [[48 Doris]] – [[49 Pales]] – [[50 Virginija]] – <!-- mednarodno ime 50 Virginia --> [[51 Andromede]] – [[51 Nemausa]] – [[51 Pegaza]] – [[52 Evropa]] – <!-- mednarodno ime 52 Europa --> [[53 Kalipso]] – <!-- mednarodno ime 53 Kalypso --> [[54 Aleksandra]] – <!-- mednarodno ime 54 Alexandra --> [[54 Rib]] – [[55 Pandora]] – [[55 Raka]] – [[56 Meleta]] – <!-- mednarodno ime 56 Melete --> [[57 Mnemosina]] – <!-- mednarodno ime 57 Mnemosine --> [[58 Konkordija]] – <!-- mednarodno ime 58 Concordia --> [[59 Elpis]] – [[60 Eho]] – <!-- mednarodno ime 60 Echo --> [[61 Danaa]] – <!-- mednarodno ime 61 Danaë --> [[61 Laboda]] – [[62 Erato]] – [[63 Avsonija]] – <!-- mednarodno ime 63 Ausonia --> [[64 Angelina]] – [[65 Sibela]] – <!-- mednarodno ime 65 Cybele --> [[66 Maja]] – [[67 Azija]] – <!-- mednarodno ime 67 Asia --> [[68 Leto]] – [[69 Hesperija]] – <!-- mednarodno ime 69 Hesperia --> [[70 Device]] – [[70 Panopeja]] – <!-- mednarodno ime 70 Panopaea --> [[71 Nioba]] – <!-- mednarodno ime 71 Niobe --> [[72 Feronija]] – <!-- mednarodno ime 72 Feronia --> [[73 Klitija]] – <!-- mednarodno ime 73 Klytia --> [[74 Galateja]] – <!-- mednarodno ime 74 Galatea --> [[75 Evridika]] – <!-- mednarodno ime 75 Eurydike --> [[76 Freja]] – <!-- mednarodno ime 76 Freia --> [[77 Friga]] – <!-- mednarodno ime 77 Frigga --> [[78 Diana]] – [[79 Evrinoma]] – <!-- mednarodno ime 79 Eurynome --> [[80 Sapfo]] – <!-- mednarodno ime 80 Sappho --> [[81 Terpsihora]] – <!-- mednarodno ime 81 Terpsichore --> [[82 Alkmena]] – <!-- mednarodno ime 82 Alkmene --> [[83 Beatriče]] – <!-- mednarodno ime 83 Beatrix --> [[84 Klio]] – [[85 Io]] – [[86 Semela]] – <!-- mednarodno ime 86 Semele --> [[87 Silvija]] – <!-- mednarodno ime 87 Sylvia --> [[88 Tisba]] – <!-- mednarodno ime 88 Thisbe --> [[89 Julija]] – <!-- mednarodno ime 89 Julia --> [[90 Antiopa]] – <!-- mednarodno ime 90 Antiope --> [[91 Egina]] – <!-- mednarodno ime 91 Aegina --> [[92 Undina]] – [[93 Minerva]] – [[94 Aurora]] – [[94 Vodnarja]] – [[95 Aretusa]] – <!-- mednarodno ime 95 Arethusa --> [[96 Egla]] – <!-- mednarodno ime 96 Aegle --> [[97 Kloto]] – <!-- mednarodno ime 97 Klotho --> [[98 Ianta]] – <!-- mednarodno ime 98 Ianthe --> [[99 Dika]] – <!-- mednarodno ime 99 Dike --> [[100 Hekata]] – <!-- mednarodno ime 100 Hekate --> [[101 Helena]] – [[102 Mirjam]] – <!-- mednarodno ime 102 Miriam --> [[103 Hera]] – [[104 Klimena]] – <!-- mednarodno ime 104 Klymene --> [[105 Artemida]] – <!-- mednarodno ime 105 Artemis --> [[106 Diona]] – <!-- mednarodno ime 106 Dione --> [[107 Kamila]] – <!-- mednarodno ime 107 Camilla --> {{sopomenka|[[107P/Wilson-Harrington]]}} – <!-- == 4015 Wilson-Harrington, Komet Wilson-Harrington --> [[108 Hekuba]] – <!-- mednarodno ime 108 Hecuba --> [[109 Felicita]] – <!-- mednarodno ime 109 Felicitas --> [[109 Rib]] – [[110 Lidija]] – <!-- mednarodno ime 110 Lydia --> [[111 Ata]] – <!-- mednarodno ime 111 Ate --> [[111P/Helin-Roman-Crockett]] – [[112 Ifigenija]] – <!-- mednarodno ime 112 Iphigenia --> [[113 Amalteja]] – <!-- mednarodno ime 113 Amalthea --> [[114 Kasandra]] – <!-- mednarodno ime 114 Kassandra --> [[115 Tira]] – <!-- mednarodno ime 115 Thyra --> [[116 Sirona]] – [[117 Lomija]] – <!-- mednarodno ime 117 Lomia --> [[117P/Helin-Roman-Alu]] – [[118 Peita]] – <!-- mednarodno ime 118 Peitho --> [[119 Alteja]] – <!-- mednarodno ime 119 Althaea --> [[120 Lahezis]] – <!-- mednarodno ime 120 Lachesis --> [[121 Hermiona]] – <!-- mednarodno ime 121 Hermione --> [[122 Gerda]] – [[123 Brunhilda]] – <!-- mednarodno ime 123 Brunhild --> [[124 Alkesta]] – <!-- mednarodno ime 124 Alkeste --> [[125 Liberatriks]] – <!-- mednarodno ime 125 Liberatrix --> [[126 Veleda]] – <!-- mednarodno ime 126 Velleda --> [[127 Johana]] – <!-- mednarodno ime 127 Johanna --> [[128 Nemeza]] – <!-- mednarodno ime 128 Nemesis --> [[129 Antigona]] – <!-- mednarodno ime 129 Antigone --> [[130 Elektra]] – [[131 Vala]] – [[132 Etra]] – <!-- mednarodno ime 132 Aethra --> [[132P/Helin-Roman-Alu]] – [[133 Kirena]] – <!-- mednarodno ime 133 Cyrene --> [[134 Sofrosina]] – <!-- mednarodno ime 134 Sophrosyne --> [[135 Herta]] – <!-- mednarodno ime 135 Hertha --> [[136 Avstrija]] – <!-- mednarodno ime 136 Austria --> [[137 Meliboeja]] – <!-- mednarodno ime 137 Meliboea --> [[138 Tolosa]] – [[139 Jueva]] – <!-- mednarodno ime 139 Juewa --> [[140 Živa]] – <!-- mednarodno ime 140 Siwa --> [[141 Lumen]] – [[142 Polana]] – [[143 Adrija]] – <!-- mednarodno ime 143 Adria --> [[144 Vibilija]] – <!-- mednarodno ime 144 Vibilia --> [[145 Adeona]] – [[146 Lucina]] – [[147 Protogeneja]] – <!-- mednarodno ime 147 Protogeneia --> [[148 Galija]] – <!-- mednarodno ime 148 Gallia --> [[149 Meduza]] – <!-- mednarodno ime 149 Medusa --> [[150 Nuva]] – <!-- mednarodno ime 150 Nuwa --> [[151 Abundancija]] – <!-- mednarodno ime 151 Abundantia --> [[152 Atala]] – [[153 Hilda]] – [[154 Berta]] – <!-- mednarodno ime 154 Bertha --> [[155 Scila]] – <!-- mednarodno ime 155 Scylla --> [[156 Ksantipa]] – <!-- mednarodno ime 156 Xanthippe --> [[157 Dejanira]] – [[158 Koronis]] – [[159 Emilija]] – <!-- mednarodno ime 159 Aemilia --> [[160 Una]] – [[161 Ator]] – <!-- mednarodno ime 161 Athor --> [[162 Laurencija]] – <!-- mednarodno ime 162 Laurentia --> [[163 Erigona]] – <!-- mednarodno ime 163 Erigone --> [[164 Eva]] – [[165 Lorelaj]] – <!-- mednarodno ime 165 Loreley --> [[166 Rodopa]] – <!-- mednarodno ime 166 Rhodope --> [[167 Urda]] – [[168 Sibila]] – <!-- mednarodno ime 168 Sibylla --> [[169 Zelija]] – <!-- mednarodno ime 169 Zelia --> [[170 Marija]] – <!-- mednarodno ime 170 Maria --> [[171 Ofelija]] – <!-- mednarodno ime 171 Ophelia --> [[172 Baucis]] – [[173 Ino]] – [[174 Fedra]] – <!-- mednarodno ime 174 Phaedra --> [[175 Andromaha]] – <!-- mednarodno ime 175 175 Andromache --> [[176 Iduna]] – [[177 Irma]] – [[178 Belisana]] – [[179 Klitemnestra]] – <!-- mednarodno ime 179 Klytaemnestra --> [[180 Garumna]] – [[181 Euharis]] – <!-- mednarodno ime 181 Eucharis --> [[182 Elza]] – <!-- mednarodno ime 182 Elsa --> [[183 Istrija]] – <!-- mednarodno ime 183 Istria --> [[184 Dejopeja]] – [[185 Eunika]] – <!-- mednarodno ime 185 Eunike --> [[186 Celuta]] – [[187 Lamberta]] – [[188 Menipa]] – <!-- mednarodno ime 188 Menippe --> [[189 Ftija]] – <!-- mednarodno ime 189 Phthia --> [[190 Ismena]] – <!-- mednarodno ime 190 Ismene --> [[191 Kolga]] – [[192 Nausikaja]] – <!-- mednarodno ime 192 Nausikaa --> [[193 Ambrozija]] – <!-- mednarodno ime 193 Ambrosia --> [[194 Prokna]] – <!-- mednarodno ime 194 Prokne --> [[195 Evrikleja]] – <!-- mednarodno ime 195 Eurykleia --> [[196 Filomela]] – <!-- mednarodno ime 196 Philomela --> [[197 Areta]] – <!-- mednarodno ime 197 Arete --> [[198 Ampela]] – <!-- mednarodno ime 198 Ampella --> [[199 Biblis]] – <!-- mednarodno ime 199 Byblis --> [[200 Dinamena]] – <!-- mednarodno ime 200 Dynamene --> [[201 Penelopa]] – <!-- mednarodno ime 201 Penelope --> [[202 Krizeja]] – <!-- mednarodno ime 202 Chryseïs --> [[203 Pompeja]] – [[204 Kalisto]] – <!-- mednarodno ime 204 Kallisto --> [[205 Marta]] – <!-- mednarodno ime 205 Martha --> [[206 Hersilija]] – <!-- mednarodno ime 206 Hersilia --> [[207 Heda]] – <!-- mednarodno ime 207 Hedda --> [[208 Lakrimoza]] – <!-- mednarodno ime 208 Lacrimosa --> [[209 Dido]] – [[210 Izabela]] – <!-- mednarodno ime 210 Isabella --> [[211 Izolda]] – <!-- mednarodno ime 211 Isolda --> [[212 Medeja]] – <!-- mednarodno ime 212 Medea --> [[213 Lileja]] – <!-- mednarodno ime 213 Lilaea --> [[214 Ašera]] – <!-- mednarodno ime 214 Aschera --> [[215 Enona]] – <!-- mednarodno ime 215 Oenone --> [[216 Kleopatra]] – [[217 Evdora]] – <!-- mednarodno ime 217 Eudora --> [[218 Bianca]] – [[219 Tusnelda]] – <!-- mednarodno ime 219 Thusnelda --> [[220 Štefanija]] – <!-- mednarodno ime 220 Stephania --> [[221 Eos]] – [[222 Lucija]] – <!-- mednarodno ime 222 Lucia --> [[223 Roza]] – <!-- mednarodno ime 223 Rosa --> [[224 Oceana]] – [[225 Henrieta]] – <!-- mednarodno ime 225 Henrietta --> [[226 Weringija]] – <!-- mednarodno ime 226 Weringia --> [[227 Filozofija]] – <!-- medanrodno ime 227 Philosophia --> [[228 Agata]] – <!-- mednarodno ime 228 Agathe --> [[229 Adelinda]] – [[230 Atamanta]] – <!-- mednarodno ime 230 Athamantis --> [[231 Vindobona]] – [[232 Rusija]] – <!-- mednarodno ime 232 Russia --> [[233 Asteropa]] – <!-- mednarodno ime 233 Asterope --> [[234 Barbara]] – [[235 Karolina]] – <!-- mednarodno ime 235 Carolina --> [[236 Honorija]] – <!-- mednarodno ime 236 Honoria --> [[237 Celestina]] – <!-- mednarodno ime 237 Coelestina --> [[238 Hipatija]] – <!-- mednarodno ime 238 Hypatia --> [[239 Adrasteja]] – <!-- mednarodno ime 239 Adrastea --> [[240 Vanadis]] – [[241 Germanija]] – <!-- mednarodno ime 241 Germania --> [[242 Kriemhilda]] – <!-- mednarodno ime 242 Kriemhild --> [[243 Ida]] – [[244 Sita]] – [[245 Vera]] – [[246 Asporina]] – [[247 Evkrata]] – <!-- mednarodno ime 246 Eucrate --> [[248 Lameja]] – <!-- mednarodno ime 248 Lameia --> [[249 Ilza]] – <!-- mednarodno ime 249 Ilse --> [[250 Betina]] – <!-- mednarodno ime 250 Bettina --> [[251 Zofija]] – <!-- mednarodno ime 251 Sophia --> [[252 Klementina]] – <!-- mednarodno ime 252 Clementina --> [[253 Matilda]] – <!-- mednarodno ime 253 Mathilde --> [[254 Avgusta]] – <!-- mednarodno ime 254 Augusta --> [[255 Opavija]] – <!-- mednarodno ime 255 Oppavia --> [[256 Valburga]] – <!-- mednarodno ime 256 Walpurga --> [[257 Šlezija]] – <!-- mednarodno ime 257 Silesia --> [[258 Tiha]] – <!-- mednarodno ime 258 Tyche --> [[259 Aleteja]] – <!-- mednarodno ime 259 Aletheia --> [[260 Huberta]] – [[261 Primno]] – <!-- mednarodno ime 261 Prymno --> [[262 Valda]] – [[263 Dresda]] – [[264 Libusa]] – <!-- mednarodno ime 264 Libussa --> [[265 Ana]] – <!-- mednarodno ime 265 Anna --> [[266 Alina]] – <!-- mednarodno ime 266 Aline --> [[267 Tirza]] – [[268 Adoreja]] – <!-- mednarodno ime 268 Adorea --> [[269 Justicija]] – <!-- mednarodno ime 269 Justitia --> [[270 Anahita]] – [[271 Pentesileja]] – <!-- mednarodno ime 271 Penthesilea --> [[272 Antonija]] – <!-- mednarodno ime 272 Antonia --> [[273 Atropa]] – <!-- mednarodno ime 272 Atropos --> [[274 Filagorija]] – <!-- mednarodno ime 274 Philagoria --> [[275 Sapiencija]] – <!-- mednarodno ime 275 Sapientia --> [[276 Adelheid]] – [[277 Elvira]] – [[278 Paulina]] – [[279 Tule]] – <!-- mednarodno ime 279 Thule --> [[280 Filija]] – <!-- mednarodno ime 280 Philia --> [[281 Lukrecija]] – <!-- mednarodno ime 281 Lucretia --> [[282 Klorinda]] – <!-- mednarodno ime 282 Clorinde --> [[283 Ema]] – <!-- mednarodno ime 283 Emma --> [[284 Amalija]] – <!-- mednarodno ime 284 Amalia --> [[285 Regina]] – [[286 Ikleja]] – <!-- mednarodno ime 286 Iclea --> [[287 Neftis]] – <!-- mednarodno ime 287 Nephthys --> [[288 Glavka]] – <!-- mednarodno ime 288 Glauke --> [[289 Neneta]] – <!-- mednarodno ime 289 Nenetta --> [[290 Bruna]] – [[291 Alica]] – <!-- mednarodno ime 291 Alice --> [[292 Ludovika]] – <!-- mednarodno ime 292 Ludovica --> [[293 Brazilija]] – <!-- mednarodno ime 293 Brasilia --> [[294 Felicija]] – <!-- mednarodno ime 294 Felicia --> [[295 Terezija]] – <!-- mednarodno ime 295 Theresia --> [[296 Fetuza]] – <!-- mednarodno ime 296 Phaetusa --> [[297 Cecilija]] – <!-- mednarodno ime 297 Caecilia --> [[298 Baptistina]] – [[299 Tora]] – <!-- mednarodno ime 299 Thora --> [[300 Geraldina]] – [[301 Bavarija]] – <!-- mednarodno ime 301 Bavaria --> [[302 Klarisa]] – <!-- mednarodno ime 302 Clarissa --> [[303 Jozefina]] – <!-- mednarodno ime 303 Josephina --> [[304 Olga]] – [[305 Gordonija]] – <!-- mednarodno ime 305 Gordonia --> [[306 Unitas]] – [[307 Nika]] – <!-- mednarodno ime 307 Nike --> [[308 Poliksa]] – <!-- mednarodno ime 308 Polyxo --> [[309 Fraternitas]] – [[310 Margarita]] – [[311 Klavdija]] – <!-- mednarodno ime 311 Claudia --> [[312 Pierretta]] – [[313 Kaldeja]] – <!-- mednarodno ime 313 Chaldaea --> [[315 Konstancija]] – <!-- mednarodno ime 315 Constantia --> [[320 Katarina]] – <!-- mednarodno ime 320 Katharina --> [[321 Florentina]] – [[323 Brucija]] – [[324 Bamberga]] – [[326 Tamara]] – [[334 Chicago]] – [[335 Roberta]] – [[336 Lacadiera]] – [[337 Devosa]] – [[338 Budrosa]] – [[339 Doroteja]] – <!-- mednarodno ime 339 Dorothea --> [[340 Edvarda]] – <!-- mednarodno ime 340 Eduarda --> [[341 Kalifornija]] – <!-- mednarodno ime 341 California --> [[342 Endimion]] – <!-- mednarodno ime 342 Endymion --> [[343 Ostara]] – [[344 Desiderata]] – [[345 Tercidina]] – [[346 Hermentarija]] – <!-- mednarodno ime 346 Hermentaria --> [[347 Pariana]] – [[348 May]] – [[349 Dembowska]] – [[350 Ornamenta]] – [[351 Irsa]] – <!-- mednarodno ime 351 Yrsa --> [[352 Gisela]] – [[353 Ruperto-Carola]] – [[354 Eleonora]] – [[355 Gabrijela]] – <!-- mednarodno ime 355 Gabriella --> [[356 Ligurija]] – <!-- mednarodno ime 356 Liguria --> [[357 Ninina]] – [[358 Apolonija]] – <!-- mednarodno ime 358 Apollonia --> [[359 Georgija]] – <!-- mednarodno ime 359 Georgia --> [[360 Karlova]] – <!-- mednarodno ime 360 Carlova --> [[361 Bononija]] – <!-- mednarodno ime 361 Bononia --> [[362 Havnija]] – <!-- mednarodno ime 362 Havnia --> [[363 Padova]] – <!-- mednarodno ime 363 Padua --> [[364 Isara]] – [[365 Corduba]] – [[366 Vincentina]] – [[367 Amicitia]] – [[368 Haidea]] – [[369 Aerija]] – <!-- mednarodno ime 369 Aeria --> [[370 Modestija]] – <!-- mednarodno ime 370 Modestia --> [[371 Bohemija]] – <!-- mednarodno ime 371 Bohemia --> [[379 Huena]] – <!-- mednarodno ime 379 Huenna --> [[402 Kloeja]] – <!-- mednarodno ime 402 Chloë --> [[410 Klorida]] – [[417 Suevija]] – <!-- mednarodno ime 417 Suevia --> [[418 Alemanija]] – <!-- mednarodno ime 418 Alemannia --> [[419 Avrelija]] – <!-- mednarodno ime 419 Aurelia --> [[420 Bertolda]] – <!-- mednarodno ime 420 Bertholda --> [[421 Zahringia]] – <!-- mednarodno ime 421 Zähringia --> [[433 Eros]] – [[434 Madžarska]] – <!-- mednarodno ime 434 Hungaria --> [[439 Ohio]] – [[440 Theodora]] – [[441 Batilda]] – <!-- mednarodno ime 441 Bathilde --> [[442 Eichsfeldia]] – [[443 Fotografika]] – <!-- mednarodno ime 443 Photographica --> [[444 Giptis]] – <!-- mednarodno ime 444 Gyptis --> [[445 Edna]] – [[446 Eternitas]] – <!-- mednarodno ime 446 Aeternitas --> [[447 Valentine]] – [[448 Natalie]] – [[449 Hamburga]] – [[450 Brigitta]] – [[489 Komacina]] – <!-- mednarodno ime 489 Comacina --> [[490 Veritas]] – [[491 Carina]] – [[511 Davida]] – [[531 Zerlina]] – [[532 Herkulina]] – <!-- mednarodno ime 532 Herculina --> [[533 Sara]] – [[548 Kresida]] – [[558 Karmen]] – [[568 Čeruskija]] – <!-- mednarodno ime 568 Cheruskia --> [[569 Misa]] – [[570 Kitera]] – <!-- mednarodno ime 570 Kythera --> [[571 Dulčineja]] – <!-- mednarodno ime 571 Dulcinea --> [[572 Rebeka]] – <!-- mednarodno ime 572 Rebekka --> [[577 Rea]] – [[588 Ahil]] – <!-- mednarodno ime 588 Achilles --> [[593 Titanija]] – [[617 Patroklej]] – <!-- mednarodno ime 617 Patroclus --> [[624 Hektor]] – [[654 Zelinda]] – [[659 Nestor]] – [[666 Desdemona]] – [[668 Dora]] – [[697 Galilea]] – [[704 Interamnija]] – <!-- mednarodno ime 704 Interamnia --> [[742 Edisona]] – [[749 Malzovija]] – [[762 Pulkova]] – <!-- mednarodno ime 762 Pulcova --> [[768 Struveana]] – [[784 Pickeringija]] – [[793 Arizona]] – [[808 Merksija]] – [[812 Adela]] – [[812 Ara]] – [[818 Kapteynija]] – <!-- mednarodno ime 818 Kapteynia --> [[819 Barnardiana]] – [[827 Wolfiana]] – [[832 Karin]] – [[845 Naëma]] – [[850 Altona]] – [[851 Zeissija]] – [[852 Wladilena]] – [[853 Nansenija]] – [[854 Frostija]] – [[855 Newcombija]] – [[856 Backlunda]] – [[857 Glasenappija]] – [[878 Mildred]] – [[884 Priam]] – <!-- mednarodno ime 884 Priamus --> [[885 Ulrika]] – [[887 Alinda]] – [[900 Rozalinda]] – [[911 Agamemnon]] – [[930 Vestfalija]] – <!-- mednarodno ime 930 Westphalia --> [[934 Turingija]] – <!-- mednarodno ime 934 Thüringia --> [[944 Hidalgo]] – [[951 Gaspra]] – [[966 Muschi]] – [[967 Helionape]] – [[969 Leocadija]] – [[978 Aidamina]] – [[981 Martina]] – [[982 Franklina]] – [[983 Gunila]] – [[985 Rosina]] – [[990 Yerkes]] – [[991 McDonalda]] – [[995 Sternberga]] – [[997 Priska]] – [[998 Bodea]] – [[999 Zachia]] – [[1000 Piazzia]] – [[1001 Gaussija]] – [[1002 Olbersija]] – [[1004 Belopolskja]] – [[1005 Arago]] – [[1006 Lagrangea]] – [[1007 Pavlovija]] – [[1021 Flammario]] – [[1022 Olimpiada]] – [[1024 Hale]] – [[1028 Lidina]] – [[1030 Vitja]] – [[1031 Arktika]] – [[1034 Mozartija]] – [[1036 Ganimed]] – [[1059 Mussorgskija]] – [[1062 Ljuba]] – [[1065 Amundsenija]] – [[1071 Brita]] – [[1074 Beljavskija]] – [[1084 Tamariva]] – [[1086 Nata]] – [[1094 Sibirija]] – [[1102 Pepito]] – [[1103 Sekvoja]] – <!-- mednarodno ime 1103 Sequoia --> [[1111 Reinmuthija]] – <!-- mednarodno ime 1111 Reinmuthia --> [[1313 Berna]] – [[1118 Hanskija]] – [[1123 Shapleya]] – [[1127 Mimi]] – [[1128 Astrid]] – [[1129 Neujmina]] – [[1143 Odisej]] – <!-- mednarodno ime 1143 Odysseus --> [[1153 Wallenbergija]] – [[1162 Larisa]] – [[1171 Rusthawelija]] – [[1172 Enej]] – <!-- mednarodno ime 1172 Äneas --> [[1173 Anhis]] – <!-- mednarodno ime 1173 Anchises --> [[1176 Lucidor]] – [[1177 Gonnessia]] – [[1178 Irmela]] – [[1220 Krokus]] – [[1221 Amor]] – [[1224 Fantazija]] – [[1127 Mimi]] – [[1208 Troilos]] – <!-- mednarodno ime 1208 Troilus --> [[1239 Quetelet]] – [[1241 Dysona]] – [[1252 Celestia]] – [[1262 Sniadeckija]] – [[1263 Varšavija]] – [[1272 Gefion]] – [[1280 Baillauda]] – [[1281 Jeanne]] – [[1283 Komsomolija]] – [[1285 Julija]] – [[1286 Banachiewicza]] – [[1287 Lorcija]] – [[1313 Berna]] – [[1314 Paula]] – [[1315 Bronislava]] – [[1322 Kopernik]] – [[1330 Spiridonija]] – [[1348 Michel]] – [[1352 Wawel]] – [[1361 Leuschnerija]] – [[1373 Cincinnati]] – [[1404 Ajaks]] – <!-- mednarodno ime 1404 Ajax --> [[1433 Geramtina]] – [[1437 Diomed]] – <!-- mednarodno ime 1437 Diomedes --> [[1448 Lindbladia]] – [[1501 Baade]] – [[1504 Lappeenranta]] – [[1507 Vaasa]] – [[1508 Kemi]] – [[1509 Esclangona]] – [[1510 Charlois]] – [[1515 Perrotin]] – [[1516 Henry]] – [[1520 Imatra]] – [[1522 Kokkola]] – [[1529 Oterma]] – [[1539 Borrelly]] – [[1540 Kevola]] – [[1544 Vinterhansenija]] – [[1545 Thernoe]] – [[1550 Tito]] – [[1551 Argelander]] – [[1552 Bessel]] – [[1554 Jugoslavija]] – <!-- mednarodno ime 1554 Yugoslavia --> [[1555 Dejan]] – [[1558 Jarnefelt]] – [[1559 Kustaanheimo]] – [[1563 Noel]] – [[1565 Lemaitre]] – [[1566 Ikar]] – <!-- mednarodno ime 1566 Icarus --> [[1570 Brunonija]] – [[1573 Vaisala]] – [[1576 Fabiola]] – [[1577 Reiss]] – [[1578 Kirkwood]] – [[1579 Herrick]] – [[1583 Antiloh]] – [[1591 Baize]] – [[1592 Mathieu]] – [[1593 Fagnes]] – [[1594 Danjon]] – [[1601 Patry]] – [[1604 Tombaugh]] – [[1605 Milanković]] – <!-- mednarodno ime 1605 Milankovitch --> [[1620 Geografos]] – [[1621 Družba]] – [[1625 NORC]] – [[1627 Ivar]] – [[1633 Chimay]] – [[1638 Ruanda]] – [[1639 Bower]] – [[1640 Nemo]] – [[1642 Hill]] – [[1644 Rafita]] – [[1647 Menelaj]] – <!-- mednarodno ime 1647 Menelaus --> [[1650 Heckmann]] – [[1652 Herge]] – [[1655 Comas Solà]] – [[1670 Minnaert]] – [[1679 Nevanlinna]] – [[1680 Per Brahe]] – [[1683 Castafiore]] – [[1686 De Sitter]] – [[1687 Glarona]] – [[1691 Oort]] – [[1693 Hertzsprung]] – [[1695 Walbeck]] – [[1700 Zvezdara]] – [[1701 Okavango]] – [[1702 Kalahari]] – [[1705 Tapio]] – [[1717 Arlon]] – [[1721 Wells]] – [[1723 Klemola]] – [[1724 Vladimir]] – [[1728 Goethe Link]] – [[1743 Schmidt]] – [[1758 Naantali]] – [[1746 Brouwer]] – [[1749 Telamon]] – [[1750 Eckert]] – [[1751 Herget]] – [[1752 van Herk]] – [[1778 Alfvén]] – [[1787 Chiny]] – [[1796 Riga]] – [[1797 Schaumasse]] – [[1798 Watts]] – [[1803 Zwicky]] – [[1809 Prometej]] – [[1810 Epimetej]] – [[1823 Gliese]] – [[1830 Pogson]] – [[1831 Nicholson]] – [[1836 Komarov]] – [[1846 Bengt]] – [[1850 Kohoutek]] – [[1862 Apolon]] – <!-- mednarodno ime 1862 Apollo --> [[1864 Dedal]] – <!-- mednarodno ime 1864 Daedalus --> [[1874 Kacivelija]] – [[1882 Rauma]] – [[1886 Lowell]] – [[1887 Virton]] – [[1897 Hind]] – [[1899 Crommelin]] – [[1905 Ambarcumjan]] – [[1916 Boreas]] – [[1939 Loretta]] – [[1940 Whipple]] – [[1941 Wild]] – [[1950 Wempe]] – [[1951 Lick]] – [[1952 Hesburgh]] – [[1958 Chandra]] – [[1967 Menzel]] – [[1969 Alain]] – [[1981 Midas]] – [[1984 Fedinski]] – [[1991 Darwin]] – [[1997 Leverrier]] – [[1998 WW31]] – [[2001 Einstein]] – [[2001 QR322]] – [[2002 Euler]] – {{sopomenka|[[2002 N 1]]}} – <!-- == Halimed (luna) --> [[2004 Lexell]] – [[2005 Hencke]] – [[2060 Hiron]] – <!-- mednarodno ime 2060 Chiron --> [[2061 Anza]] – [[2062 Aton]] – <!-- mednarodno ime 2062 Aten --> [[2063 Bakh]] – [[2064 Thomsen]] – [[2069 Hubble]] – [[2084 Okajama]] – [[2099 Öpik]] – [[2100 Ra-Šalom]] – <!-- mednarodno ime 2100 Ra-Shalom --> [[2101 Adonis]] – [[2102 Tantal]] – [[2107 Ilmari]] – [[2109 Dhotel]] – [[2126 Gerasimovič]] – [[2142 Landau]] – [[2145 Blaauw]] – [[2156 Kate]] – [[2159 Kukkamaki]] – [[2195 Tengstrom]] – [[2227 Otto Struve]] – [[2231 Durrell]] – [[2265 Verbaandert]] – [[2268 Szmytowna]] – [[2277 Moreau]] – [[2291 Kevo]] – [[2300 Stebbins]] – [[2332 Kalm]] – [[2383 Bradley]] – [[2340 Hator]] – <!-- mednarodno ime 2340 Hathor --> [[2378 Pannekoek]] – [[2452 Lyot]] – [[2455 Somville]] – [[2501 Lohja]] – [[2513 Baetsle]] – [[2538 Vanderlinden]] – [[2635 Huggins]] – [[2640 Hallstrom]] – [[2242 Vesale]] – [[2666 Gramme]] – [[2689 Bruselj]] – [[2703 Rodari]] – [[2717 Tellervo]] – [[2751 Campbell]] – [[2758 Kordelija]] – [[2761 Eddington]] – [[2769 Mendelejev]] – [[2774 Tenojoki]] – [[2801 Huygens]] – [[2803 Vilho]] – [[2804 Yrjo]] – [[2805 Kalle]] – [[2809 Vernadski]] – [[2827 Vellamo]] – [[2828 Iku-Turso]] – [[2840 Kallavesi]] – [[2841 Puijo]] – [[2842 Unsöld]] – [[2846 Ylppo]] – [[2857 NOT]] – [[2865 Laurel]] – [[2866 Hardy]] – [[2912 Lapalma]] – [[2937 Gibbs]] – [[2946 Muchachos]] – [[2973 Paola]] – [[2988 Korhonen]] – [[3000 Leonardo]] – [[3087 Beatrice Tinsley]] – [[3095 Omar Hajam]] – [[3103 Eger]] – [[3113 Čizevski]] – <!-- mednarodno ime 3113 Chizhevskij --> [[3115 Baily]] – [[3116 Goodricke]] – [[3132 Landgraf]] – [[3134 Kostinski]] – <!-- mednarodno ime 3134 Kostinsky --> [[3135 Lauer]] – [[3142 Kilopi]] – [[3146 Dato]] – [[3150 Tosa]] – [[3151 Talbot]] – [[3152 Jones]] – [[3153 Lincoln]] – [[3154 Grant]] – [[3155 Lee]] – [[3156 Ellington]] – [[3157 Novikov]] – [[3158 Anga]] – [[3159 Profofjev]] – <!-- mednarodno ime 3159 Prokof'ev --> [[3160 Angerhofer]] – [[3161 Beadell]] – [[3162 Nostalgia]] – [[3163 Randi]] – [[3167 Babcock]] – [[3174 Alcock]] – [[3180 Morgan]] – [[3200 Faeton]] – <!-- mednarodno ime 3200 Phaeton --> [[3216 Harrington]] – [[3228 Pire]] – [[3240 Laokoon]] – <!-- mednarodno ime 3240 Laocoon --> [[3267 Glo]] – [[3277 Aaronson]] – [[3282 Spencer Jones]] – [[3299 Hall]] – [[3346 Gerla]] – [[3352 McAuliffe]] – [[3362 Kufu]] – [[3363 Bowen]] – [[3381 Mikkola]] – [[3416 Dorrit]] – [[3419 Guth]] – [[3428 Roberts]] – [[3449 Abell]] – [[3487 Edgeworth]] – [[3497 Innanen]] – [[3597 Kakkuri]] – [[3691 Bede]] – [[3722 Urata]] – [[3749 Balam]] – [[3753 Kruitne]] – <!-- mednarodno ime 3753 Cruithne --> [[3755 Lecointe]] – [[3811 Karma]] – [[3832 Shapiro]] – [[3847 Šindel]] – <!-- mednarodno ime 3847 Sindel --> [[3892 Dezso]] – [[3920 Aubignan]] – [[3930 Vasiljev]] – <!-- mednarodno ime 3930 Vasilev --> [[3949 Mach]] – [[3969 Rossi]] – [[3999 Aristarh]] – [[4001 Ptolemej]] – <!-- mednarodno ime 4001 Ptolemaeus --> [[4014 Heizman]] – [[4015 Wilson-Harrington]] – <!-- komet 107P/Wilson-Harrington, Komet Wilson-Harrington --> [[4016 Sambre]] – [[4031 Mueller]] – [[4133 Heureka]] – [[4163 Saaremaa]] – [[4179 Toutatis]] – [[4227 Kaali]] – [[4279 De Gasparis]] – [[4387 Tanaka]] – [[4450 Pan]] – [[4463 Marschwarzschild]] – [[4509 Gorbatski]] – [[4581 Asklepij]] – <!-- mednarodno ime 4581 Asclepius --> [[4587 Rees]] – [[4660 Nerej]] – <!-- mednarodno ime 4660 Nereus --> [[4769 Kastalija]] – <!-- mednarodno ime 4769 Castalia --> [[4957 Brucemurray]] – [[5011 Pta]] – <!-- mednarodno ime 5011 Ptah --> [[5035 Swift]] – [[5224 Abbe]] – [[5231 Verne]] – [[5261 Eureka]] – [[5490 Burbidge]] – [[5535 Annefrank]] – [[5653 Camarillo]] – [[5656 Oldfield]] – [[5697 Arrhenius]] – [[5726 Rubin]] – [[5837 Hedin]] – [[6107 Osterbrock]] – [[6233 Kimura]] – [[6456 Golombek]] – [[6489 Golevka]] – [[6523 Clube]] – [[6779 Perrine]] – [[6886 Grote]] – [[7000 Curie]] – [[7336 Saunders]] – [[7359 Messier]] – [[7364 Otonkučera]] – [[(7448) 1948 AA]] – [[8013 Gordonmoore]] – [[8190 Bouguer]] – [[8208 Volta]] – [[8868 Hjorter]] – [[9135 Lacaille]] – [[9136 Lalande]] – [[9244 Višnjan]] – [[9313 Protea]] – [[9429 Poreč]] – [[9492 Veltman]] – [[9657 Učka]] – [[9674 Slovenija]] – [[9813 Rozgaj]] – [[9814 Ivobenko]] – [[9963 Sandage]] – [[9969 Braille]] – [[9999 Wiles]] – [[10031 Vladarnolda]] – [[10175 Aenona]] – [[10265 Gunnarsson]] – [[10430 Martschmidt]] – [[11169 Alkon]] – [[11438 Zeldovič]] – <!-- 11438 Zeldovich, 11438 Zel'dovich --> [[11753 Geoffburbidge]] – [[11755 Paczynski]] – [[12143 Harwit]] – [[14966 Jurijvega]] – [[15071 Hallerstein]] – [[15949 Retij]] – [[16273 Oneill]] – [[16761 Hertz]] – [[18845 Cichocki]] – [[19618 Maša]] – [[20000 Varuna]] – [[21785 Mechain]] – [[24715 Boltzmann]] – [[26858 Misterrogers]] – [[28978 Iksion]] – [[29227 Wegener]] – [[30566 Stokes]] – [[30852 Debye]] – [[38628 Huja]] – {{sopomenka|[[50000 Kvaoar]]}} – <!-- Kvaoar --> [[58534 Logos]] – [[65489 Keto]] – <!-- mednarodno ime 65489 Ceto --> [[66667 Kambič]] – [[69230 Hermes]] – [[90377 Sedna]] – [[90482 Ork]] – == A == [[Marc Aaronson|Aaronson, Marc]] – [[Viktor Kuzmič Abalakin|Abalakin, Viktor Kuzmič]] – [[Cleveland Abbe|Abbe, Cleveland]] – [[Charles Greeley Abbot|Abbot, Charles Greeley]] – [[Kalid Ben Abdulmelik|Abdulmelik Kalid Ben]] – [[George Ogden Abell|Abell, George Ogden]] – [[Abell 1689]] – [[Abell 2142]] – [[Abellov katalog]] – [[aberacija]] – [[aberacija (astronomija)]] – <!-- zvezdna aberacija --> [[Antonio Abetti|Abetti, Antonio]] – [[Giorgio Abetti|Abetti, Giorgio]] – [[absolutna magnituda]] – [[absolutni izsev]] – [[absolutni sij]] – [[Abu Mašar]] – [[Abul Vefa]] – [[Acta Astronautica]] – [[Acta Astronomica]] – [[Charles Hitchcock Adams|Adams Charles Hitchcock]] – [[John Couch Adams|Adams, John Couch]] – [[Walter Sydney Adams|Adams, Walter Sydney]] – [[adaptivna optika]] – <!-- prilagodljiva optika --> [[Adhab]] – {{sopomenka|[[Adhafera]]}} – <!-- == Zafira, Aldhafera --> [[Adhara]] – [[Adrasteja (luna)|Adrasteja]] – [[Aeda (luna)|Aeda]] – [[aerolit]] – [[afelij]] – [[Aflah]] – [[Aglaonike]] – [[Agripa (astronom)|Agripa]] – [[Ahernar]] – [[Ahird]] – [[George Biddell Airy|Airy, George Biddell]] – [[Airyjev disk]] – [[Robert Grant Aitken|Aitken, Robert Grant]] – [[Aitna (luna)|Aitna]] – [[Akamar]] – [[Akorej]] – [[Akrab]] – [[akrecijski disk]] – [[Akruks]] – [[aktivna optika]] – {{sopomenka|[[aktivno galaktično jedro]]}} – <!-- == dejavno galaktično jedro --> [[Akubens]] – [[Ain (zvezda)|Ain]] – [[Al Dafira]] – [[Al Kalb al Rai]] – [[Al Minliar al Asad]] – [[Al Nair]] – [[Al tarf]] – [[Aladfar]] – [[Alamak]] – [[Alatfar]] – [[Albaldah]] – [[Albali]] – [[Albatani]] – [[albedo]] – <!-- odbojnost --> [[Vladimir Aleksandrovič Albicki|Albicki, Vladimir Aleksandrovič]] – [[Albioriks (luna)|Albioriks]] – [[Albireo]] – [[Carl Theodor Albrecht|Albrecht, Carl Theodor]] – [[Albulan]] – [[George Eric Deacon Alcock|Alcock, George Eric Deacon]] – [[Aldebaran]] – [[Alderamin]] – {{sopomenka|[[Aldhafera]]}} – <!-- == Zafira, Adhafera --> [[Aldhanab]] – [[Aldhibah]] – [[Jean le Rond d'Alembert|d'ALembert, Jean le Rond]] – [[Alfa Andromede]] – [[Alfa Kentavra]] – [[Alfa Kentavra A]] – [[Alfa Kentavra B]] – [[Alfard]] – [[al-Fazari]] – [[Alferac]] – <!-- Alferaz, Sirah --> [[Alfirk]] – [[Hannes Olof Gösta Alfvén|Alfvén, Hannes Olof Gösta]] – [[Algedi]] – [[Algenib]] – <!-- Al ganib --> [[Algieba]] – [[Algol]] – [[Algorab]] – [[Alhena]] – [[Alhiba]] – [[al-Hvarizmi]] – [[Aliot]] – [[Abdurahman Ali Sufi|Ali Sufi, Abdurahman]] – [[Alkione (zvezda)|Alkione]] – [[Alkes]] – [[Alkor]] – [[Alkurah]] – [[Almagest]] – {{sopomenka|[[almakantar]]}} – <!-- == almukantar, almukantarat, almakantara --> {{sopomenka|[[almakantara]]}} – <!-- == almukantar, almukantarat, almakantar --> [[almanah]] – [[almukantar]] – <!-- almukantarat, almakantar, almakantara --> {{sopomenka|[[almukantarat]]}} – <!-- == almukantar, almakantar, almakantara --> [[Alnijat]] – [[Alnilam]] – [[Alnitak]] – [[Alrai]] – [[Alrakis]] – [[Alreša]] – <!-- Al reša, Al Reša, Al Riša, Alriša, El Riša, Kaitain, Kaïtain, Okda, Reša --> {{sopomenka|[[Alriša]]}} – <!-- == Alreša --> [[Alsafi]] – {{sopomenka|[[altazimut]]}} – <!-- == azimut --> [[Aludra]] – [[Amalteja (luna)|Amalteja]] – [[Amaltejina skupina]] – [[Viktor Amazaspovič Ambarcumjan|Ambarcumjan, Viktor Amazaspovič]] – [[Anton Ambschel|Ambschel, Anton]] – [[Ameriško astronomsko društvo]] – [[Adelaide Ames|Ames, Adelaide]] – [[Amorski asteroid]] – [[Anaksimander]] – [[analema]] – [[Ananke (luna)|Ananke]] – [[Anankina skupina]] – [[John August Anderson|Anderson, John August]] – [[Andromeda (ozvezdje)|Andromeda]] – [[Andromeda I]] – [[Andromeda II]] – [[Andromeda III]] – [[Andromeda IV]] – [[Andromeda V]] – [[Andromeda VIII]] – [[Andromeda IX]] – [[Andromeda X]] – [[Andromedina galaksija]] – [[Andronik]] – [[James Roger Prior Angel|Angel, James Roger Prior]] – [[Anders Jonas Ångström|Ångström, Anders Jonas]] – [[Anderson Mesa]] – [[Anka (zvezda)|Anka]] – [[Ankaa]] – {{sopomenka|[[anomalični mesec]]}} – <!-- == anomalistični mesec --> [[anomalija]] – [[anomalistična perioda]] – [[anomalistični mesec]] – <!-- anomalični mesec --> [[anomalistično leto]] – {{sopomenka|anomalno leto}} – <!-- == anomalistično leto --> [[anormalni rentgenski pulzar]] – [[Anser]] – [[Ansky (črna luknja)]] – [[Antares]] – [[antigalaksija]] – [[Eugène Michel Antoniadi|Antoniadi, Eugène Michel]] – [[Antoniadi (Lunin krater)]] – [[antropično načelo]] – [[Anunitum]] – {{sopomenka|[[apastron]]}} – <!-- == apoastron --> [[apeks]] – [[Peter Apian|Apian, Peter]] – [[apoapsida]] – [[apoastron]] – [[apogej]] – [[Apohelski asteroid]] – [[apojovij]] – [[Apolonij]] – [[Apolonski asteroid]] – [[apolunij]] – [[apomelasma]] – {{sopomenka|[[aposelenij]]}} – <!-- == apolunij --> [[apsida]] – {{sopomenka|[[apsidna črta]]}} – <!-- == apsidnica --> [[apsidna precesija]] – <!-- tirna precesija, orbitalna precesija --> [[apsidna točka]] – [[apsidnica]] – <!-- apsidna črta --> [[François Jean Dominique Arago|Arago, François Jean Dominique]] – [[Arakis]] – [[Arat]] – [[Sylvain Julien Victor Arend|Arend, Sylvain Julien Victor]] – [[Friedrich Wilhelm August Argelander|Argelander, Friedrich Wilhelm August]] – argument perihelija – <!-- argument prisončja --> [[argument prisončja]] – [[Arha (luna)|Arha]] – [[Arhimed]] – [[Ariel (luna)|Ariel]] – [[Aristarh]] – [[Aristil]] – [[Aristotel]] – [[Arjunski asteroid]] – [[Arktur]] – [[armilarna sfera]] – [[Halton Christian Arp|Arp, Halton Christian]] – [[Arp 107]] – [[Aryabhata I.|Āryabhata I. Starejši]] – [[Gorju Asada|Asada, Gorju]] – [[Joseph Ashbrook|Ashbrook, Joseph]] – [[astenosfera]] – [[Asterion]] – [[asterizem]] – [[asteroid]] – [[asteroid tipa A]] – [[asteroid tipa B]] – [[asteroid tipa C]] – [[asteroid tipa D]] – [[asteroid tipa E]] – [[asteroid tipa F]] – [[asteroid tipa G]] – [[asteroid tipa J]] – [[asteroid tipa K]] – [[asteroid tipa L]] – [[asteroid tipa M]] – [[asteroid tipa O]] – [[asteroid tipa P]] – [[asteroid tipa Q]] – [[asteroid tipa R]] – [[asteroid tipa S]] – [[asteroid tipa T]] – [[asteroid tipa U]] – [[asteroid tipa V]] – [[asteroid tipa X]] – [[asteroidna luna]] – [[asteroidni pas]] – [[astrofil]] – [[astrofizik]] – [[astrofizika]] – [[Astrofizikalni observatorij Asiago]] – [[Astrofizikalni observatorij Krim]] – [[Astrofizikalni observatorij Zelenčukska]] – [[astrofobija]] – [[astrofotografija]] – [[astrofotometrija]] – [[astrogeodezija]] – [[astrograf]] – [[astrografija]] – [[astrokamera]] – [[astrokemija]] – [[astrolab]] – <!-- astrolabij --> {{sopomenka|[[astrolabij]]}} – <!-- == astrolab --> [[astrolatrija]] – [[astrolog]] – [[astrologija]] – [[astromant]] – [[astromantija]] – [[astromantik]] – [[astromantika]] – [[astrometer]] – [[astrometrično dvozvezdje]] – [[astrometrija]] – [[ASTRON]] – [[astronavt]] – [[astronavtika]] – [[astronom]] – [[Astronomical Almanac]] – [[astronomija]] – [[astronomija in astrofizika]] – [[astronomija stare Grčije]] – [[Astronomische Nachrichten]] – [[astronomska aberacija]] – [[astronomska dolžina]] – [[astronomska enota]] – [[Astronomska knjižnica, Ljubljana]] – [[astronomska konstanta]] – [[astronomska navigacija]] – [[astronomska spektroskopija]] – [[astronomska širina]] – [[astronomski daljnogled]] – [[astronomski dan]] – [[astronomski inštrument]] – [[astronomski interferometer]] – [[Astronomski krožek Gimnazije Nova Gorica]] – [[Astronomski krožek Gimnazije Šentvid]] – {{sopomenka|[[astronomski observatorij]]}} – <!-- == observatorij --> [[Astronomski observatorij Beograd]] – [[Astronomski observatorij Brera]] – [[Astronomski observatorij Cordoba]] – [[Astronomski observatorij Erevan]] – [[Astronomski observatorij Padova]] – [[Astronomski observatorij Šanghaj]] – [[astronomski simbol]] – [[Astronomsko društvo Gostosevci]] – [[Astronomsko društvo Kmica]] – [[Astronomsko društvo Javornik]] – [[Astronomsko društvo Orion]] – [[Astronomsko društvo Polaris]] – [[Astronomsko društvo Ruđer Bošković]] – [[Astronomsko društvo Saturn]] – [[Astronomsko društvo Vega - Ljubljana]] – [[astronomsko telo]] – [[Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec]] – [[Petrus Astronomus|Astronomus, Petrus]] – [[Atair]] – [[atiški koledar]] – [[Atlas (luna)]] – [[Atlas (zvezda)]] – [[Atlas pekuliarnih galaksij]] – [[ATLAST]] – [[atmosfera]] – [[atmosfera nebesnega telesa]] – {{sopomenka|[[atmosfera planeta]]}} – <!-- == atmosfera nebesnega telesa --> [[atmosfera zvezde]] – <!-- zvezdna atmosfera --> {{sopomenka|[[atmosferska refrakcija]]}} – <!-- == lom v ozračju --> [[atomska ura]] – [[Atonski asteroid]] – [[atraktor]] – [[Arthur Georg Friedrich Julius von Auwers|von Auwers, Arthur Georg Friedrich Julius]] – [[Adrien Auzout|Auzot, Adrien]] – [[Avior]] – [[Avtolik]] – [[Avtonoja (luna)|Avtonoja]] – [[Azha]] – [[Azil (zvezda)|Azil]] – [[azimut]] – <!-- altazimnut --> [[azimutalna nastavitev daljnogleda]] – [[azimutni krog]] – [[Azmidiske]] – [[azteški koledar]] – == B == [[Walter Baade|Baade, Walter]] – [[Harold Delos Babcock|Babcock, Harold Delos]] – [[Horace Welcome Babcock|Babcock, Horace Welcome]] – [[Johan Oskar Backlund|Backlund, Johan Oskar]] – [[John Carlos Baez|Baez, John Carlos]] – [[Baham]] – [[John Norris Bahcall|Bahcall, John Norris]] – [[Tadeusz Banachiewicz|Banachiewicz, Tadeusz]] – [[Édouard Benjamin Baillaud|Baillaud, Édouard Benjamin]] – [[Jean Sylvain Bailly|Bailly, Jean Sylvain]] – [[Francis Baily|Baily, Francis]] – [[John Bainbridge|Bainbridge, John]] – [[Johann Jakob Balmer|Balmer, Johann Jakob]] – [[Benjamin Banneker|Banneker, Benjamin]] – {{sopomenka|[[baricentrični dinamični čas]]}} – <!-- == težiščni dinamični čas --> [[barionsko število]] – [[Barlowova leča]] – [[Edward Emerson Barnard|Barnard, Edward Emerson]] – {{sopomenka|[[Barnard 2]]}} – <!-- == Komet Barnard 2 --> {{sopomenka|[[Barnard 3]]}} – <!-- == Komet Barnard-Boattini --> {{sopomenka|[[Barnard 33]]}} – <!-- == Konjska glava (meglica) --> {{sopomenka|[[Barnard 59]]}} – <!-- == Pipa (meglica) --> {{sopomenka|[[Barnard 65]]}} – <!-- == Pipa (meglica) --> {{sopomenka|[[Barnard 66]]}} – <!-- == Pipa (meglica) --> {{sopomenka|[[Barnard 67]]}} – <!-- == Pipa (meglica) --> [[Barnard 68]] – {{sopomenka|[[Barnard 72]]}} – <!-- == Kača (meglica) --> {{sopomenka|[[Barnard 78]]}} – <!-- == Pipa (meglica) --> {{sopomenka|[[Barnard 142]]}} – <!-- == E (meglica) --> {{sopomenka|[[Barnard 143]]}} – <!-- == E (meglica) --> {{sopomenka|[[Barnard 146]]}} – <!-- == Barnard 147 --> [[Barnard 147]] – [[Barnardova zvezda]] – [[barva]] – [[barva zvezde]] – [[barvni indeks]] – [[Baten Kaitos]] – [[Bautz-Morganova klasifikacija]] – [[Johann Bayer|Bayer, Johann]] – [[Bayerjevo poimenovanje]] – [[Lazar Lvovič Bazeljan|Bazeljan, Lazar Lvovič]] – [[Antonín Bečvář|Bečvář, Antonín]] – [[Wilhelm Wolff Beer|Beer, Wilhelm Wolff]] – {{sopomenka|[[Beid]]}} – <!-- == 38 Eridana, ο¹ Eridana --> [[Bekruks]] – [[bela luknja]] – [[bela pritlikavka]] – [[Belatriks]] – [[Belgijski kraljevi observatorij]] – [[Belinda (luna)|Belinda]] – [[Sergej Ivanovič Beljavski|Beljavski, Sergej Ivanovič]] – [[Suaan Jocelyn Bell Burnell|Bell Burnell, Suzan Jocelyn]] – [[Aristarh Apolonovič Belopolski|Belopolski, Aristarh Apolonovič]] – [[Benetnaš]] – [[Ivo Benko|Benko, Ivo]] – [[Bered]] – [[Berenikini kodri (ozvezdje)|Berenikini kodri]] – [[Berosus]] – [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel, Friedrich Wilhelm]] – [[Besslova funkcija]] – [[Beta Lovskih psov]] – [[Beta Malega leva]] – [[Betelgeza]] – [[Bethe-Weizsäckerjeva veriga]] – [[John Bevis|Bevis, John]] – [[Bezek]] – [[Bharani]] – [[Bhaskara]] – [[Bianca (luna)|Bianca]] – [[Giuseppe Biancani|Biancani, Giuseppe]] – [[bibavica]] – [[Francesco Bianchini|Bianchini, Francesco]] – [[bibcode]] – [[Wilhelm von Biela|Biela, Wilhelm von]] – {{sopomenka|[[Bielov komet]]}} – <!-- == 3D/Biela --> [[Camille Guillaume Bigourdan|Bigourdan, Camille Guillaume]] – [[Bik (ozvezdje)|Bik]] – [[Jacques Philippe Marie Binet|Binet, Jacques Philippe Marie]] – [[binokular]] – [[binokularni daljnogled]] – [[Bion Abderski]] – [[Jean-Baptiste Biot|Biot, Jean-Baptiste]] – [[al-Biruni]] – [[al-Bitrudži]] – [[Bjurakanski astrofizikalni observatorij]] – [[Adriaan Blaauw|Blaauw, Adriaan]] – [[Roger David Blandford|Blandford, Roger David]] – [[Blandford-Znajekov proces]] – [[Jean-Jacques Blanpain|Blanpain, Jean-Jacques]] – [[blazar]] – [[Nathaniel Bliss|Bliss, Nathaniel]] – [[blišč]] – [[bliščna zvezda]] – [[blizusončev komet]] – [[blizuzemeljski asteroid]] – [[blizuzemeljsko telo]] – <!-- angl. NEO - near-Earth object --> [[Nikolaj Fjodorovič Bobrovnikov|Bobrovnikov, Nikolaj Fjodorovič]] – [[Johann Elert Bode|Bode, Johann Elert]] – [[Mirko Daniel Bogdanić|Bogdanić, Mirko Daniel]] – [[Bart Jan Bok|Bok, Bart Jan]] – {{sopomenka|[[Bokova globula]]}} – <!-- == Bokova krogla --> [[Bokova krogla]] – <!-- Bokova globula --> [[bolid]] – [[bolometer]] – [[Charles Thomas Bolton|Bolton, Charles Thomas]] – [[John Gatenby Bolton|Bolton, John Gatenby]] – [[George Phillips Bond|Bond, George Phillips]] – [[Bondov albedo]] – [[William Cranch Bond|Bond, William Cranch]] – [[Thomas Bopp (astronom)|Bopp, Thomas]] – [[Jean Charles de Borda|Borda, Jean Charles de]] – [[Giovanni Alfonso Borelli|Borelli, Giovanni Alfonso]] – [[Genadij Vladimirovič Borisov|Borisov, Genadij Vladimirovič]] – [[Alphonse Louis Nicolas Borrelly|Borrelly, Alphonse Louis Nicolas]] – [[John E. Bortle|Bortle, John E.]] – [[Bortleova lestvica]] – [[Lewis Boss|Boss, Lewis]] – [[Ruđer Josip Bošković|Bošković, Ruđer Josip]] – [[Alexis Bouvard|Bouvard, Alexis]] – [[Nathaniel Bowditch|Bowditch, Nathaniel]] – [[Ira Sprague Bowen|Bowen, Ira Sprague]] – [[James Bradley|Bradley, James]] – [[Tycho Brahe|Brahe, Tycho]] – [[Brahmagupta]] – [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin|Bredihin, Fjodor Aleksandrovič]] – [[breztežnost]] – [[breztežnosten]] – [[Henry Briggs|Briggs, Henry]] – [[John Mortimer Brinkley|Brinkley, John Mortimer]] – [[Thomas Makdougall Brisbane|Brisbane, Thomas Makdougall]] – [[Theodor Johan Christian Ambders Brorsen|Brorsen, Theodor Johan Christian Ambders]] – [[Brorsenov komet]] – [[Dirk Brouwer|Brouwer, Dirk]] – [[Ernest William Brown|Brown, Ernest William]] – [[Robert Hanbury Brown|Brown, Robert Hanbury]] – [[Franjo Bruna|Bruna, Franjo]] – [[Giordano Bruno|Bruno, Giordano]] – [[Eleanor Margaret Peachey Burbidge|Burbidge, Eleanor Margaret Peachey]] – [[Geoffrey Ronald Burbidge|Burbidge, Geoffrey Ronald]] – [[Joost Bürgi|Bürgi, Joost]] – [[Bernard Flood Burke|Burke, Bernard Flood]] – [[Ronald Buta|Buta, Ronald]] – [[Butain]] – ==C== [[C/1801 N1]] – [[C/1802 Q1]] – [[C/1804 E1]] – [[C/1806 V1]] – [[C/1808 F1]] – [[C/1808 M1]] – [[C/1810 Q1]] – [[C/1811 W1]] – [[C/1813 C1]] – [[C/1813 G1]] – [[C/1816 B1]] – [[C/1817 Y1]] – [[C/1818 W2]] – [[C/1822 K1]] – [[C/1822 N1]] – [[C/1825 N1]] – [[C/1825 P1]] – [[C/1825 V1]] – [[C/1826 P1]] – [[C/1826 U1]] – [[C/1826 Y1]] – [[C/1827 P1]] – [[C/1847 C1]] – [[C/2019 Y4 (ATLAS)]] – [[Caliban (luna)|Caliban]] – [[Johannes Campanus|Campanus, Johannes]] – [[William Wallace Campbell|Campbell, William Wallace]] – [[Annie Jump Cannon|Cannon, Annie Jump]] – [[Gerolamo Cardano|Cardano, Gerolamo]] – [[Brandon Carter|Carter, Brandon]] – [[César-François Cassini de Thury|Cassini de Thury, César-François]] – [[Giovanni Domenico Cassini|Cassini, Giovanni Domenico]] – [[Jacques Cassini|Cassini, Jacques]] – [[Jean-Dominique Cassini|Cassini, Jean-Dominique]] – [[Cassinijeva ločnica]] – [[Catalina Sky Survey]] – [[Bonaventura Francesco Cavalieri|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] – [[Anders Celsius|Celsius, Anders]] – [[centralno gibanje]] – {{sopomenka|[[centralno telo]]}} – <!-- == osrednje telo --> [[centrifugalna sila]] – [[Cerera (pritlikavi planet)|Cerera]] – [[cezijeva astronomska ura]] – [[Jean Chacornac|Chacornac, Jean]] – [[James Challis|Challis, James]] – [[Seth Carlo Chandler mlajši|Chandler, Seth Carlo mlajši]] – [[Subrahmanyan Chandrasekhar|Chanrasekhar, Subrahmanyan]] – [[Chandrasekhar-Schenbergova meja]] – [[Chandrasekharjeva meja]] – [[Carl Vilhelm Ludwig Charlier]] – [[Auguste Honoré Charlois|Charlois, Auguste Honoré]] – [[Jean-Philippe Loys de Chéseaux|Chéseaux, Jean-Philippe Loys de]] – [[James Walter Christy|Christy, James Walter]] – [[cikli]] – [[cirkumpolarno nebesno telo]] – [[Alexis Claude Clairaut|Clairaut, Alexis Claude]] – [[Alvan Clark|Clark, Alvan]] – [[Alvan Graham Clark|Clark, Alvan Graham]] – [[George Bassett Clark|Clark, George Bassett]] – [[Christopher Clavius|Clavius, Christopher]] – [[Victor Clube|Clube, Victor]] – [[COBE]] – [[William Weber Coblentz|Coblentz, William Weber]] – [[Jérôme Eugène Coggia|Coggia, Jérôme Eugène]] – [[Co Ke]] – [[Josep Comas i Solà|Comas i Solà, Josep]] – [[Leslie John Comrie|Comrie, Leslie John]] – [[Hélène Courtois|Courtois, Hélène]] – [[Thomas George Cowling|Cowling, Thomas George]] – [[Andrew Claude de la Cherois Crommelin|Crommelin, Andrew Claude de la Cherois]] – [[Heber Doust Curtis|Curtis, Heber Doust]] – [[Johann Baptist Cysat|Cysat, Johann Baptist Cysat]] – ==Č== [[Andrej Čadež|Čadež, Andrej]] – [[Čang Heng]] – [[čas]] – [[časovna enačba]] – [[časovna krogla]] – [[časovni kot]] – [[časovni pregled astronomije]] – [[časovni pregled astronomije Sonca]] – [[časovni pregled astronomov]] – [[časovni pregled fizike črnih lukenj]] – [[časovni pregled gravitacijske fizike in relativnosti]] – [[časovni pregled poznavanja medzvezdne in medgalaktične snovi]] – [[časovni pregled tehnologije merjenja časa]] – [[Čaša (ozvezdje)|Čaša]] – [[Gleb Aleksandrovič Čebotarjov|Čebotarjov, Gleb Aleksandrovič]] – [[Lavo Čermelj|Čermelj, Lavo]] – [[četrta razsežnost]] – [[četverozvezdje]] – [[čezneptunsko telo]] – [[Genadij Čibišov|Čibišov, Genadij V.]] – [[črna luknja]] – [[črna pritlikavka]] – [[Ču Čungdži]] – [[čudna zvezda]] – [[čudni atraktor]] – == D == {{sopomenka|[[D/1770 L1]]}} – <!-- == Lexllov komet --> {{sopomenka|[[Dabih]]}} – <!-- == Zabih --> [[Alexander Dalgarno|Dalgarno, Alexander]] – [[daljnogled]] – [[Daljnogled (ozvezdje)|Daljnogled]] – [[Damoklejski asteroid]] – [[dan]] – [[Danica]] – [[André-Louis Danjon|Danjon, André-Louis]] – [[Antoine Darquier de Pellepoix|Darquier de Pellepoix, Antoine]] – [[Heinrich Louis d'Arrest|d'Arrest, Heinrich Louis]] – [[George Howard Darwin|Darwin, George Howard]] – [[datum]] – [[datumska meja]] – [[Leo Anton Karl de Ball|De Ball, Leo Anton Karl]] – [[Henri Debehogne|Debehogne, Henri]] – [[Théophile Ernest de Donder|De Donder, Théophile Ernest]] – [[John Dee|Dee, John]] – [[Annibale de Gasparis|De Gasparis, Annibale]] – [[deferent]] – [[degenerirana snov]] – [[Deimos (luna)|Deimos]] – [[dejavna galaksija]] – [[dejavno galaktično jedro]] – <!-- aktivno galaktično jedro --> [[deklinacija]] – [[deklinacijski krog]] – [[Dekruks]] – [[Jean Baptiste Joseph Delambre|Delambre, Jean Baptiste Joseph]] – [[Charles-Eugène Delaunay|Delaunay, Charles-Eugène]] – [[Delfin (ozvezdje)|Delfin]] – [[Gabriel Delmotte|Delmotte, Gabriel]] – [[delni mrk]] – <!-- parcialni mrk --> [[Audrey C. Delsanti|Delsanti, Audrey C.]] – [[Delta Kefeja]] – [[Delta Kentavra]] – [[Deneb]] – [[Deneb Algedi]] – [[Deneb Dulfim]] – [[Deneb el Okab]] – [[Deneb Kaitos]] – [[Deneb Kaitos Šemali]] – [[Denebokab]] – [[Denebola]] – [[Stanley Dermott|Dermott, Stanley]] – [[Dermottov zakon]] – [[René Descartes|Descartes, René]] – [[Desdemona (luna)|Desdemona]] – {{sopomenka|[[deseti planet]]}} – <!-- == planet X --> [[Despina (luna)|Despina]] – [[Devica (ozvezdje)|Devica]] – [[difuzna meglica]] – [[Thomas Digges|Digges, Thomas]] – [[Bojan Dintinjana|Dintinjana, Bojan]] – [[Diona (luna)|Diona]] – [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac, Paul Adrien Maurice]] – [[Diracova funkcija delta]] – [[Disnomija (luna)|Disnomija]] – [[Gabrijel Divjanović|Divjanović, Gabrijel]] – [[Dletce (ozvezdje)|Dletce]] – [[doba]] – <!-- __era --> {{sopomenka|[[dogodkovni horizont]]}} – <!-- == dogodkovno obzorje --> [[dogodkovno obzorje]] – <!-- dogodkovni horizont --> [[dolgoperiodični komet]] – [[dolžinski krog]] – <!-- krog longitude --> [[Franjo Dominko|Dominko, Franjo]] – [[domneva vesoljske cenzure]] – [[domnevna nebesna telesa]] – [[domnevna telesa v Osončju]] – [[domnevni planet]] – [[Dopplerjev pojav]] – [[Dopplerjeva spektroskopija]] – [[dotikalno dvozvezdje]] – [[Frank Drake|Drake, Frank]] – [[Drakeova enačba]] – {{sopomenka|drakonitični mesec}} – <!-- == vozelni mesec, drakonski mesec --> [[drakonska perioda]] – {{sopomenka|[[drakonski mesec]]}} – <!-- == vozelni mesec, drakonitični mesec --> [[Henry Draper]] – [[Dresslerjev atraktor]] – [[John Dreyer|Dreyer, John]] – [[Dris]] – [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] – [[družina Adeona]] – [[družina asteroidov]] – [[družina Astrid]] – [[družina Bower]] – [[družina Brazilija]] – [[družina Dora]] – [[družina Eos]] – [[družina Erigone]] – [[družina Evnomija]] – [[družina Flora]] – [[družina Gefion]] – [[družina Higeja]] – [[družina Hilda]] – [[družina Hirajama]] – [[družina Karin]] – [[družina Klorida]] – [[družina Koronis]] – [[družina Lidija]] – [[družina Marija]] – [[družina Masalija]] – [[družina Meliboeja]] – [[družina Merksija]] – [[družina Misa]] – [[družina Naëma]] – [[družina Nemesis]] – [[družina Nisa]] – [[družina Rafita]] – [[družina Temida]] – [[družina Veritas]] – [[družina Vesta]] – [[Državni observatorij Heidelberg-Königstuhl]] – <!-- Observatorij Heidelberg --> [[Dubhe]] – [[Duhec (meglica)|Duhec]] – [[Daniel du Toit|du Toit, Daniel]] – [[dvižni vozel]] – [[dvojna zvezda]] – [[dvozvezdje]] – [[druga kozmična hitrost]] – [[Dvojčka (ozvezdje)|Dvojčka]] – [[dvojna posebna teorija relativnosti]] – [[dvojna zvezda]] – [[dvojni asteroid]] – [[dvojni astrograf]] – [[dvojni pulzar]] – [[dvozvezdje]] – [[Frank Watson Dyson|Dyson, Frank Watson]] – [[Freeman John Dyson|Dyson, Freeman John]] – ==Đ== [[Ignjat Đurđević|Đurđević, Ignjat]] – ==E== [[E (meglica)]] – [[e (matematična konstanta)]] – [[Edasih]] – [[Arthur Stanley Eddington|Eddington, Arthur Stanley]] – [[Eddington (krater)]] – [[Eddingtonova medalja]] – [[Eddingtonova meja]] – [[Bengt Edlén|Edlén, Bengt]] – [[efektivna temperatura]] – {{sopomenka|[[efemerida]]}} – <!-- == efemeride --> [[efemeride]] – [[efemeridna astronomija]] – {{sopomenka|[[efemeridna sekunda]]}} – <!-- == efemeridni čas --> [[efemeridni čas]] – [[Albert Einstein|Einstein, Albert]] – [[Einsteinova zveza med maso in energijo]] – [[Einsteinov križ]] – [[Einsteinov polmer]] – [[Einsteinov prstan]] – [[Einsteinov tenzor]] – [[Einsteinov zapis]] – [[Eise Eisinga|Eisinga, Eise]] – [[ekliptični koordinatni sistem]] – <!-- ekliptikalni --> {{sopomenka|ekliptikalni koordinatni sistem}} – <!-- == ekliptični koorinatni sistem --> [[ekliptika]] – [[ekscentrična anomalija]] – [[ekscentričnost]] – {{sopomenka|[[eksoplanet]]}} – <!-- == zunajosončni planet --> [[eksoplanetologija]] – [[ekstinkcija (astronomija)|ekstinkcija]] - [[ekvator]] – [[ekvatorial]] – [[ekvatorialna armilarna sfera]] – [[ekvatorialna nastavitev]] – {{sopomenka|ekvatorialni koordinatni sistem}} – <!-- == ekvatorski koordinatni sistem --> [[ekvatorski koordinatni sistem]] – {{sopomenka|ekvinokcij}} – <!-- == enakonočje --> {{sopomenka|[[El Riša]]}} – <!-- == Alreša --> [[Elara (luna)|Elara]] – [[Elektra (zvezda)|Elektra]] – <!-- 17 Bika --> [[elektromagnetno valovanje]] – [[elementi tira]] – <!-- orbitalni elementi --> [[elipsa]] – [[elipsoid]] – [[eliptična funkcija]] – [[eliptična galaksija]] – [[eliptična orjakinja]] – [[eliptični integral]] – [[Elnat]] – [[elongacija]] – [[Eltanin]] – [[emisijska meglica]] – [[enakonočje]] – <!-- ekvinokcij --> [[Johann Franz Encke|Encke, Johann Franz]] – [[Enckejev komet]] – [[Enf]] – <!-- Enif --> {{sopomenka|[[Enif]]}} – <!-- == Enf --> [[Enkelad (luna)|Enkelad]] – [[Enorog (ozvezdje)|Enorog]] – [[epicikel]] – [[Epimetej (luna)|Epimetej]] – [[epoha (astronomija)|epoha]] – [[Epsilon Eridana]] – [[Epsilon Indijanca]] – [[era]] – <!-- __doba --> [[Eratosten]] – [[Eriapo (luna)|Eriapo]] – [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]] – [[Eridan]] – [[Erinoma (luna)|Erinoma]] – [[eruptivna spremenljivka]] – [[Ernest Benjamin Esclangon|Esclangon, Ernest Benjamin]] – [[Eskim (meglica)|Eskim]] – [[Eta Gredlja]] – [[Euanta (luna)|Euanta]] – [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] – [[Evdoks]] – [[John Evershed|Evershed, John]] – [[Evkelada (luna)|Evkelada]] – [[evklidska geometrija]] – [[evklidski prostor]] – [[Evktemon]] – [[Evporija (luna)|Evporija]] – [[Evridoma (luna)|Evridoma]] – [[Evropski južni observatorij]] – [[EXO 0748-676]] – [[EZ Vodnarja]] – ==F== [[David Fabricij|Fabricij, David]] – [[Johannes Fabricij|Fabricij, Johannes]] – [[Faeton (domnevni planet)|Faeton]] – [[fakula]] – [[Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye|Faye, Hervé-Auguste-Etienne-Albans]] – [[Fayev komet]] – [[Feba (luna)|Feba]] – [[Feniks (ozvezdje)|Feniks]] – [[James Ferguson (astronom, 1710-1776)|Ferguson, James (1710-1776)]] – [[James Ferguson (astronom, 1797-1867)|Ferguson, James (1797-1867)]] – [[Ferkad]] – [[Ferkard]] – [[Fi Vodnarja]] – [[Filolaj]] – [[fizika zvezd]] – [[Gabrielle Renaudot Flammarion|Flammarion, Gabrielle Renaudot]] – [[Nicolas Camille Flammarion|Flammarion, Nicolas Camille]] – [[John Flamsteed|Flamsteed, John]] – [[Flamsteedovo poimenovanje]] – [[Fobos (luna)|Fobos]] – [[Jean-Henri Focas|Focas, Jean-Henri]] – [[Vladimir Aleksandrovič Fok|Fok, Vladimir Aleksandrovič]] – [[Fomalhaut]] – [[Marino Fonović|Fonović, Marino]] – [[William Kent Ford mlajši|Ford, William Kent mlajši]] – [[fotografija]] – [[fotografska plošča]] – [[fotometer]] – [[fotometrični sistem]] – [[fotometrični sistem UBV]] – [[fotometrija]] – [[fotosfera]] – [[fotosferska bakla]] – [[Fomalhaut]] – [[Jean Bernard Léon Foucault|Foucault, Jean Bernard Léon]] – [[Foucaultovo nihalo]] – [[Georges Fournier|Fournier, Georges]] – [[Girolamo Fracastoro|Fracastoro, Girolamo]] – [[Francosko astronomsko društvo]] – [[Jean Frédéric Frenet|Frenet, Jean Frédéric]] – [[Aleksander Aleksandrovič Fridman|Fridman, Aleksander Aleksandrovič]] – [[Herbert Friedman|Friedman, Herbert]] – [[Regnier Gemma Frisius|Frisius, Regnier Gemma]] – [[Valerij Pavlovič Frolov|Frolov, Valerij Pavlovič]] – [[Fum al samaka]] – [[Furud]] – [[fuzija]] – ==G== [[G 208-44/208-45]] – [[G1.9+0.3]] – [[galaksija]] – [[Galaksija Abell 1835 IR1916]] – [[galaksija s polarnim obročem]] – [[galaksija z zvezdnim izbruhom]] – [[galaktična astronomija]] – [[galaktična izboklina]] – [[galaktična poravnava]] – [[galaktična ravnina]] – [[galaktični koordinatni sistem]] – [[galaktični kozmični žarki]] – [[galaktični rdeči premik]] – [[galaktično jedro]] – <!-- jedro galaksije --> [[galaktično leto]] – [[galaktično plimovanje]] – <!-- [[Galaktično središče]] – --> [[galaktično vlakno]] – <!-- vlakno (astronomja) --> [[Galateja (luna)|Galateja]] – [[Mirjam Galičič|Galičič, Mirjam]] – [[Galileo Galilei|Galilei, Galileo]] – [[Galilejev daljnogled]] – [[Galilejeva grupa]] – [[Galilejeva transformacija]] – [[Galilejevi sateliti]] – [[Johann Gottfried Galle|Galle, Johann Gottfried]] – [[Galska skupina]] – [[gama (mrk)]] – [[Gama Laboda]] – [[Jean-Félix Adolphe Gambart|Gambart, Jean-Félix Adolphe]] – [[Pierre Gassendi|Gassendi, Pierre]] – [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] – [[Gaussova gravitacijska konstanta]] – [[Gaussovo leto]] – [[Tom Gehrels|Gehrels, Tom]] – [[Henry Gellibrand|Gellibrand, Henry]] – [[Gema (zvezda)|Gema]] – [[Gemin]] – [[geocentrični koordinatni čas]] – [[geocentrični model]] – [[geocentrični sistem]] – [[geodetska astronomija]] – [[geografska dolžina]] – [[geografska širina]] – [[geografski tečaj]] – [[geometrija]] – [[geometrijsko telo]] – [[geosihroni tir]] – [[Boris Petrovič Gerasimovič|Gerasimovič Boris Petrovič]] – [[Marin Getaldić|Getaldić, Marin]] – [[Riccardo Giacconi|Giacconi, Riccardo]] – [[Gianfar]] – [[gibanje]] – [[David Gill|Gill, David]] – [[James Melville Gillis|Gillis, James Melville]] – [[Vitalij Lazarevič Ginzburg|Ginzburg, Vitalij Lazarevič]] – [[glava kometa]] – [[glavna os]] – [[glavna polos]] – {{sopomenka|glavna veja}} – <!-- == glavni niz --> {{sopomenka|glavni krog}} – <!-- == veliki krog --> [[glavni niz]] – <!-- glavna veja --> [[glavni poldnevnik]] – <!-- ničelni poldnevnik --> [[Wilhelm Gliese|Gliese, Wilhelm]] – [[Gliese 777]] – [[Glieseov katalog bližnjih zvezd]] – [[GN-z11]] – [[Gnilo jajce (meglica)|Gnilo jajce]] – [[gnomon]] – [[Thomas Godfrey|Godfrey, Thomas]] – [[gola singularnost]] – [[Thomas Gold|Gold, Thomas]] – [[Peter Goldreich|Goldreich, Peter]] – [[Hermann Mayer Salomon Goldschmidt|Goldschmidt, Hermann Mayer Salomon]] – [[Golob (ozvezdje)|Golob]] – [[Gomezov hamburger]] – [[François Gonnessiat|Gonnessiat, François]] – [[John Goodricke|Goodricke, John]] – [[Spiridon Gopčević|Gopčević, Spiridon]] – [[gorišče]] – [[Gostosevci]] – <!-- Plejade, M45 --> [[gostota magnetnega polja]] – [[Benjamin Apthorp Gould|Gould, Benjamin Apthorp]] – [[GQ Volka]] – <!-- GQ Lupi --> [[GQ Volka b]] – <!-- GQ Lupi b--> [[Stjepan Gradić|Gradić, Stjepan]] – [[Francis Graham-Smith|Graham-Smith, Francis]] – [[Granatna zvezda]] – [[gravitacija]] – [[gravitacijska astronomija]] – [[gravitacijska fizika]] – [[gravitacijska jama]] – [[gravitacijska konstanta]] – [[gravitacijska leča]] – <!-- gravitacijsko lečenje --> [[gravitacijska sila]] – [[gravitacijska singularnost]] – [[gravitacijski izvir]] – [[gravitacijski manever]] – {{sopomenka|[[gravitacijski kolaps]]}} – <!-- == gravitacijsko sesedanje --> {{sopomenka|[[gravitacijski polmer]]}} – <!-- == Schwarzschildov polmer --> {{sopomenka|[[gravitacijski potencial]]}} – <!-- ==> potencialna energija --> [[gravitacijski privlak]] – [[gravitacijski valovi]] – [[gravitacijski zakon]] – {{sopomenka|[[gravitacijsko lečenje]]}} – <!-- == gravitacijska leča --> [[gravitacijsko polje]] – [[gravitacijsko sesedanje]] – <!-- gravitacijski kolaps --> [[gravitacijsko valovanje]] – [[graviton]] – [[gravitonska zvezda]] – [[Gredelj (ozvezdje)|Gredelj]] – [[David Gregory|Gregory, David]] – [[James Gregory|Gregory, James]] – [[greenwiški čas]] – [[greenwiški poldnevnik]] – <!-- ničelni poldnevnik --> [[greenwiški srednji čas]] – [[gregorijanski koledar]] – [[gregorijansko leto]] – [[Griffithov observatorij]] – [[John Grigg (astronom)|Grigg, John]] – [[Francesco Maria Grimaldi|Grimaldi, Francesco Maria]] – [[Stephen Groombridge|Groombridge, Stephen]] – [[Groombridge 34]] – [[Groombridge 1618]] – [[Groombridge 1830]] – [[Paul Guldin|Guldin, Paul]] – [[Guo Šoudžing]] – [[Bengt Gustafsson (astronom)|Gustafsson, Bengt]] – [[Andrej Guštin|Guštin, Andrej]] – [[Alan Harvey Guth|Guth, Alan Harvey]] – [[Johan August Hugo Gylden|Gylden, Johan August]] – ==H== [[haab]] – [[Hadar (zvezda)|Hadar]] – [[Friedrich von Hahn|Hahn, Friedrich von]] – [[Omar Hajam|Hajam, Omar]] – [[Hajamov koledar]] – [[Alan Hale (astronom)|Hale, Alan]] – [[Haldena (luna)|Haldena]] – [[Halimeda (luna)|Halimeda]] – [[George Ellery Hale|Hale, George Ellery]] – [[Asaph Hall|Hall, Asaph]] – [[Edmond Halley|Halley, Edmond]] – [[Halleyjev komet]] – [[halo-orbita]] – [[Hamal]] – [[Hamiltonova mehanika]] – [[Peter Andreas Hansen|Hansen, Peter Andreas]] – [[Cristoph Hansteen|Hansteen, Cristoph]] – [[Karl Ludwig Harding|Harding, Karl Ludwig]] – [[Guillermo Haro|Haro, Guillermo]] – [[Haron (luna)|Haron]] – [[Harpalika (luna)|Harpalika]] – [[Robert George Harrington|Harrington, Robert George]] – [[Robert Sutton Harrington|Harrington, Robert Sutton]] – [[Thomas Harriot|Harriot, Thomas]] – [[Martin Otto Harwit|Harwitt, Martin Otto]] – [[Haumea]] – [[Haumejini naravni sateliti]] – [[Stephen Hawking|Hawking, Stephen]] – [[Hawkingovo sevanje]] – [[HD 2942]] – [[HD 4203]] – [[HD 8574]] – [[HD 59890]] – [[HD 98618]] – [[HD 164595]] – [[HD 217107]] – [[Hegemona (luna)|Hegemona]] – [[Heinemanova nagrada za astrofiziko]] – [[Heka]] – [[Helena (luna)|Helena]] – [[helij]] – [[Helika (luna)|Helika]] – [[Eleanor Francis Helin|Helin, Eleanor Francis]] – [[heliocentrična slika sveta]] – [[heliocentrične koordinate]] – [[heliocentrični model]] – [[heliocentrični sistem]] – [[heliocentrični tir]] – [[heliocentrizem]] – [[heliometer]] – [[John Hellins|Hellins, John]] – [[Karl Ludwig Hencke|Hencke, Karl Ludwig]] – [[Thomas James Henderson|Henderson, Thomas James]] – [[Michel Hénon|Hénon, Michel]] – [[Hénonov atraktor]] – [[Hénonova preslikava]] – [[Paul-Pierre Henry|Henry, Paul-Pierre]] – [[Prosper Henry|Henry, Prosper]] – [[Heraklit Pontski]] – [[George Howard Herbig|Herbig, George Howard]] – [[Herbig-Harovo telo]] – [[Herkul (ozvezdje)|Herkul]] – [[Hermipa (luna)|Hermipa]] – [[Alexander Stewart Herschel|Herschel, Alexander Stewart]] – [[Caroline Lucretia Herschel|Herschel, Caroline Lucretia]] – [[John Frederick William Herschel|Herschel, John Frederick William]] – [[William Herschel|Herschel, William]] – [[Ejnar Hertzsprung|Hertzsprung, Ejnar]] – [[Hertzsprung-Russllov diagram]] – [[Johannes Hevel|Hevel, Johannes]] – [[Hidor]] – [[Hidra (luna)|Hidra]] – [[hidrostatično ravnovesje]] – [[hidžra (islam)]] – [[Hiʻiaka (luna)|Hiʻiaka]] – [[Hijade]] – [[David Hilbert|Hilbert, David]] – [[Hildški asteroid]] – [[George William Hill|Hill, George William]] – [[Hillova krogla]] – [[Himalija (luna)|Himalija]] – [[Himalijina skupina]] – [[John Russell Hind|Hind, John Russell]] – [[Arthur Robert Hinks|Hinks, Arthur Robert]] – [[Hiparh]] – [[Hiperion (luna)|Hiperion]] – [[hiperkocka]] – [[hipernova]] – [[hiperorjakinja]] – [[hiperpovršina]] – [[hipersfera]] – [[Hipsiklej]] – [[Kijocugu Hirajama|Hirajama, Kijocugu]] – [[Gustave-Adolphe Hirn|Hirn, Gustave-Adolphe]] – [[Olof Petrus Hjorter|Hjorter, Olof Petrus]] – [[Dorrit Hoffleit|Hoffleit, Dorrit]] – [[Cuno Hoffmeister|Hoffmeister, Cuno]] – [[Hohmannov prenosni tir]] – [[Erik Bertil Holmberg|Holmberg, Erik Bertil]] – [[Homam]] – [[Johann Hommel|Hommel, Johann]] – [[horizont]] – [[horizontska paralaksa]] – [[horizontski koordinatni sistem]] – [[Jeremiah Horrocks|Horrocks, Jeremiah]] – [[Maarten van den Hove|Hove, Maarten van den]] – [[Fred Hoyle|Hoyle, Fred]] – [[HR Delfina]] – {{sopomenka|[[HST]]}} – <!-- == vesoljski teleskop Hubble --> [[Edwin Powell Hubble|Hubble, Edwin Powell]] – [[Hubble-Sandageeva spremenljivka]] – [[Hubblov čas]] – {{sopomenka|[[Hubblov vesoljski daljnogled]]}} – <!-- == vesoljski teleskop hubble --> [[Hubblov zakon]] – [[Hubblova konstanta]] – [[Hubblova prostornina]] – [[Hubblova spremenljiva meglica]] – [[Hubblova razvrstitev galaksij]] – [[Margaret Lindsay Huggins|Huggins, Margaret Lindsay]] – [[William Huggins|Huggins, William]] – [[Hendrik Christoffel van de Hulst|van de Hulst, Hendrik Christoffel]] – [[Milton Lasell Humason|Humason, Milton Lasell]] – {{sopomenka|[[Humasonov komet]]}} – <!-- == Komet Humason --> [[Christiaan Huygens|Huygens, Christiaan]] – [[HV 2112]] – [[HVGC-1]] – [[Josef Allen Hynek|Hynek, Josef Allen]] – ==I== {{sopomenka|[[IAU]]}} – <!-- == Mednarodna astronomska zveza --> [[IC 3568]] – [[IC 5148]] – [[IC 5370]] – [[ikozaeder]] – [[imena pritlikavih planetov]] – [[Imir (luna)|Imir]] – [[Indeksni katalog]] – [[Indijanec (ozvezdje)|Indijanec]] – [[inercialni opazovalni sistem]] – [[inflacijski model Vesolja]] – [[infrardeče sevanje]] – [[Robert Thorburn Ayton Innes|Innes, Robert Thorburn Ayton]] – [[interkalacija]] – [[Inuitska skupina]] – [[ionizacija]] – [[Ipsilon Andromede]] – [[Ali ben Isa]] – [[I Sin]] – [[Isonoja (luna)|Isonoja]] – [[Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)|Ivanov, Aleksander Aleksandrovič]] – [[izbruh žarkov gama]] – [[izginuli komet]] – [[izgubljeni komet]] – {{sopomenka|[[izpodnebnik]]}} – <!-- == meteorit --> [[izsev]] – [[izsevnost]] – {{sopomenka|[[izsev Sonca]]}} – <!-- == Sončev izsev --> [[izsev zvezde]] – [[izsevni razred]] – [[izsredni Jupiter]] – [[izsrednost elipse]] – [[izsrednost tira]] – {{sopomenka|[[izvenosončni planet]]}} – <!-- == zunajosončni planet --> {{sopomenka|[[izvenzemeljsko življenje]]}} – <!-- == zunajzemeljsko življenje --> [[Ižirak (luna)|Ižirak]] – ==J== [[John Jackson (astronom)|Jackson, John]] – [[Jadro (ozvezdje)|Jadro]] – [[Jajce (meglica)|Jajce]] – [[jakost magnetnega polja]] – [[Jakub ibn Tarik]] – [[Karl Guthe Jansky|Jansky, Karl Guthe]] – [[Janus (luna)|Janus]] – [[Japet (luna)|Japet]] – [[japonski koledar]] – [[jata galaksij]] – [[Jata galaksij v Berenikinih kodrih]] – [[Jata galaksij v Devici]] – [[Jata galaksij v Herkulu]] – [[Jata galaksij v Kiparju]] – [[Jata galaksij v Krmi]] – [[James Hopwood Jeans|Jeans, James Hopwood]] – {{sopomenka|jedro galaksije}} – <!-- == galaktično jedro --> {{sopomenka|jedro kometa}} – <!-- == kometno jedro --> [[jedro Sonca]] – [[jedro zvezde]] – [[jedrska reakcija]] – [[jedrsko gorivo]] – [[jedrsko zlivanje]] – [[jedrsko zlivanje v zvezdah]] – <!-- en:stellar nucleosynthesis --> [[Harold Jeffreys|Jeffreys, Harold]] – [[jesen]] – [[jesenišče]] – [[jesensko enakonočje]] – [[Ernest Leonard Johnson|Johnson, Ernest Leonard]] – [[Jokasta (luna)|Jokasta]] – [[Jota Rib]] – [[Journal for the History of Astronomy]] – [[judovski koledar]] – [[Julija (luna)|Julija]] – [[julijanski dan]] – [[julijanski koledar]] – [[julijansko leto]] – [[Ibn Junis]] – [[Jupiter (planet)|Jupiter]] – {{sopomenka|[[Jupitrov Trojanec]]}} – <!-- == Trojanski asteroid --> [[Jupitrovi naravni sateliti]] – [[Jupitrovi obroči]] – [[jupitrovski planet]] – [[Mario Jurić|Jurić, Mario]] – [[južišče]] – [[Južna krona (ozvezdje)|Južna krona]] – [[Južna obročasta meglica]] – [[Južna riba (ozvezdje)|Južna riba]] – [[Južni križ]] – [[Južni križ (ozvezdje)]] – [[Južni trikotnik (ozvezdje)|Južni trikotnik]] – [[Južnoafriški astronomski observatorij]] – ==K== [[Kača (meglica)]] – [[Kača (ozvezdje)]] – [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosec]] – [[Kae Uh]] – [[Kaht]] – [[Kala (luna)|Kala]] – [[kaldejska perioda]] – [[Kaliban (luna)|Kaliban]] – [[Kalihora (luna)|Kalihora]] – [[Kalika (luna)|Kalika]] – [[Kalip]] – [[Kalipso (luna)|Kalipso]] – [[Kaliroja (luna)|Kaliroja]] – [[Lisa Kaltenegger|Kaltenegger, Lisa]] – [[Bojan Kambič|Kambič, Bojan]] – [[Kameleon (ozvezdje)|Kameleon]] – [[kamniti meteorit]] – [[kamnitoželezni meteorit]] – [[Peter van de Kamp|Kamp, Peter van de]] – [[Kanop]] – [[kaotična dinamika]] – [[Kapa Rib]] – [[Kapela (zvezda)|Kapela]] – [[Jacobus Cornelius Kapteyn|Kapteyn, Jacobus Cornelius]] – [[Kapteynova zvezda]] – [[karakteristična energija]] – [[Karlovo srce]] – [[Amr-al-Karmani]] – [[Karma (luna)|Karma]] – [[Karmina skupina]] – [[Karnotamizbič]] – [[Karpo (luna)|Karpo]] – [[Kasiopeja (ozvezdje)|Kasiopeja]] – [[Kastor (zvezda)|Kastor]] – [[Gijasedin al-Kaši]] – [[kataklizmična spremenljivka]] – [[Katalog galaksij in jat galaksij]] – <!-- CGCG --> [[Katalog galaktičnih planetarnih meglic]] – [[Katalog glavnih galaksij]] – <!-- PGC --> [[Katalog Henryja Draperja]] – <!-- HD --> [[Katalog svetlih zvezd]] – <!-- HR --> [[James Edward Keeler|Keeler, James Edward]] – [[kefeida]] – [[kefeidna spremenljivka]] – [[Kefej (ozvezdje)|Kefej]] – {{sopomenka|[[Keid]]}} – <!-- == 40 Eridana, ο² Eridana --> [[Kentaver (ozvezdje)|Kentaver]] – [[Kentaver (planetoid)]] – [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] – [[Kepler (vesoljsko plovilo)|Kepler]] – [[Kepler-11]] – [[Kepler-42]] – [[Kepler-78b]] – [[Kepler-452]] – [[Kepler Input Catalog]] – [[Keplerjeva enačba]] – [[Keplerjevi zakoni]] – [[keplerski tir]] – [[Ke Še]] – [[KIC 8462852]] – [[Kidinu]] – [[Bogdan Kilar|Kilar, Bogdan]] – [[Kilena (luna)|Kilena]] – [[Hisaši Kimura|Kimura, Hisaši]] – [[Kipar (ozvezdje)|Kipar]] – [[Daniel Kirkwood|Kirkwood, Daniel]] – [[Kirkwood (krater)|Kirkwood]] – [[Kirkwoodov observatorij]] – [[Kirkwoodova vrzel]] – [[Robert Paul Kirshner|Kirshner, Robert Paul]] – [[kisik]] – [[Kit (ozvezdje)|Kit]] – [[kitajski koledar]] – [[kitajsko ozvezdje]] – [[Kiviuk (luna)|Kiviuk]] – {{sopomenka|[[klasično telo Kuiperjevega pasu]]}} – <!-- == kubevan --> [[Kleomed]] – [[Kleopatrino oko (meglica)|Kleopatrino oko]] – [[Kleostrat]] – [[Zoran Knežević (astronom)|Knežević, Zoran]] – [[Kohab]] – [[kolapsar]] – [[kolatituda]] – [[koledar]] – [[koledarska doba]] – [[kolobarjasti mrk]] – [[koma]] – [[komet]] – [[komet asteroidnega pasu]] – [[Komet Arend-Rigaux]] – [[Komet d'Arrest]] – [[Komet Barnard 2]] – [[Komet Blanpain]] – [[Komet Bradfield]] – [[Komet Cezar]] – [[Komet Ciffréo]] – [[Komet Comas Solá]] – [[Komet de Chéseaux]] – [[Komet Daniel]] – [[Komet Finlay]] – [[Komet Gale]] – [[Komet Giacobini-Zinner]] – [[Komet Grigg-Skjellerup]] – [[Komet Harrington-Abell]] – <!-- 52P/Harrington-Abell --> [[Komet Hartley 3]] – [[Komet Helin-Roman-Alu 1]] – [[Komet Helin-Roman-Crockett]] – [[Komet Herschel-Rigollet]] – [[Komet Humason]] – <!-- Humasonov komet --> [[Komet Ikeja-Seki]] – [[Komet iz leta 1729]] – [[Komet Johnson]] – [[Komet LINEAR]] – [[Komet LINEAR 4]] – [[Komet LINEAR 9]] – [[Komet LINEAR 10]] – [[Komet LINEAR 16]] – [[Komet LINEAR 17]] – [[Komet LINEAR 22]] – [[Komet LINEAR 25]] – [[Komet LINEAR 26]] – [[Komet LINEAR 29]] – [[Komet LINEAR 30]] – [[Komet LINEAR 38]] – [[Komet LINEAR 41]] – [[Komet LINEAR 43]] – [[Komet LINEAR 46]] – [[Komet LINEAR 54]] – [[Komet Lulin]] – [[Komet Machholz 1]] – [[Komet Machholz 2]] – [[Komet Maury]] – [[Komet McMillan]] – [[Komet Mueller 1]] – [[Komet NEAT 4]] – [[Komet NEAT 22]] – [[Komet Olbers]] – [[Komet Parker-Hartley]] – [[Komet Pigott-LINEAR-Kowalski]] – [[Komet Pons (razločitev)|Komet Pons]] – [[Komet Pons-Brooks]] – [[Komet Pons-Gambart]] – [[Komet Pons-Winnecke]] – [[Komet Schuster]] – [[Komet Shoemaker (razločitev)|Komet Shoemaker]] – [[Komet Shoemaker 1]] – [[Komet Shoemaker 3]] – [[Komet Shoemaker 4]] – [[Komet Shoemaker-Holt 1]] – [[Komet Shoemaker-Holt 2]] – [[Komet Shoemaker-Levy 2]] – [[Komet Shoemaker-Levy 3]] – [[Komet Shoemaker-Levy 4]] – [[Komet Shoemaker-Levy 5]] – [[Komet Shoemaker-Levy 6]] – [[Komet Shoemaker-Levy 7]] – [[Komet Shoemaker-Levy 8]] – [[Komet Shoemaker-Levy 9]] – [[Komet Shoemaker-LINEAR]] – [[Komet Skjellerup-Maristany]] – [[Komet Spitaler]] – [[Komet Stephan-Oterma]] – [[Komet Swift-Tuttle]] – [[Komet Šajn-Schaldach]] – [[Komet Tempel 1]] – [[Komet Tempel 2]] – [[Komet Tempel-Swift-LINEAR]] – [[Komet Tempel-Tuttle]] – [[Komet Thatcher]] – [[Komet Tuttle]] – [[Komet Urata-Niidžima]] – [[Komet Whipple]] – [[Komet Wild 4]] – {{sopomenka|[[Komet Wilson-Harrington]]}} – <!-- == 4015 Wilson-Harrington, 107P/Wilson-Harrington --> [[Komet Wiseman-Skiff]] – [[Komet Wolf]] – [[kometno jedro]] – <!-- jedro kometa --> [[kompas]] – [[Kompas (ozvezdje)|Kompas]] – [[končno antropično načelo]] – [[Konjska glava (meglica)|Konjska glava]] – [[konjunkcija (astronomija)|konjunkcija]] – [[Konon]] – {{sopomenka|[[konstelacija]]}} – <!-- == ozvezdje --> [[Ferdinand Konščak|Konščak, Ferdinand]] – [[koordinatni sestav]] – [[Nikolaj Kopernik]] – [[Kordelija (luna)|Kordelija]] – [[Korado Korlević|Korlević, Korado]] – [[Kazimierz Kordylewski|Kordylewski, Kazimierz]] – [[Kordylewskijev oblak]] – [[Korneforos]] – [[korona]] – [[koronograf]] – [[Kort]] – [[Sergej Konstantinovič Kostinski|Kostinski, Sergej Konstantinovič]] – [[kotna hitrost]] – [[kotna ločljivost]] – [[kotna velikost]] – [[Kotomer (ozvezdje)|Kotomer]] – [[kovinskost]] – [[Jan Kowalczyk (astronom)|Kowalczyk, Jan]] – [[Jošihide Kozai|Kozai, Jošihide]] – [[Kozaijev pojav]] – <!-- Kozaijeva resonanca --> {{sopomenka|[[Kozaijeva resonanca]]}} – <!-- == Kozaijev pojav --> {{sopomenka|[[kozmična inflacija]]}} – <!-- == inflacijski model Vesolja --> [[kozmični delec]] – [[kozmični prah]] – [[kozmični žarek]] – [[kozmični žarki]] – [[kozmično leto]] – [[kozmično sevanje]] – [[kozmografija]] – [[kozmolog]] – [[kozmologija]] – [[kozmološka konstanta]] – [[kozmološka singularnost]] – [[kozmološko načelo]] – [[Kozorog (ozvezdje)|Kozorog]] – [[Kozorogov povratnik]] – [[Robert Paul Kraft|Kraft, Robert Paul]] – [[Andrej Krajec|Krajec, Andrej]] – {{sopomenka|[[Krajevna jata]]}} – <!-- == Krajevna skupina --> [[Krajevna skupina]] – <!-- Lokalna jata, Krajevna skupina --> [[Krajevna nadjata]] – [[krajevni meridijan]] – [[Kraljeva astronomska družba]] – [[kraljevi astronom]] – [[Kraljevi observatorij Greenwich]] – [[krater]] – [[kratkoperiodični komet]] – [[Kresida (luna)|Kresida]] – [[Heinrich Carl Friedrich Kreutz|Kreutz, Heinrich Carl Friedrich]] – [[Kreutzova družina kometov]] – [[Krma (ozvezdje)|Krma]] – [[krog]] – {{sopomenka|[[krog latitude]]}} – <!-- == širinski krog --> {{sopomenka|[[krog longitude]]}} – <!-- == dolžinski krog --> [[krogelna funkcija]] – [[krogla]] – [[kroglasta kopica]] – [[kroglasta zvezdna kopica]] – [[Krokar (ozvezdje)|Krokar]] – [[kromatična aberacija]] – [[kromosfera]] – [[kromosferska bakla]] – [[kroženje]] – [[krožilna hitrost]] – [[Kruger 60 A]] – [[Kruger 60 B]] – [[kubevan]] – <!-- klasično telo Kuiperjevega pasu --> [[Oton Kučera|Kučera, Oton]] – [[Gerard Peter Kuiper|Kuiper, Gerard Peter]] – [[Kuiperjev pas]] – [[Kulat Nunu]] – [[kulminacija]] – [[Friedrich Karl Küstner|Küstner, Friedrich Karl]] – [[Kuščarica (ozvezdje)|Kuščarica]] – [[Ali Kušči]] – [[Kušiar]] – [[Nikolaj Kuzanski|Kuzanski, Nikolaj]] – [[kvader]] – [[kvadrant]] – [[kvadrat]] – [[kvadrupolni moment]] – [[kvantna gravitacija]] – {{sopomenka|Kvaoar}} – <!-- == 50000 Kvaoar --> <!-- angleško Quaoar --> [[kvazar]] – [[kvaternion]] – == L == {{sopomenka|[[L-točka]]}} – <!-- == Lagrangeeva točka, libracijska točka --> [[Antoine Émile Henry Labeyrie|Labeyrie, Antoine Émile Henry]] – [[Labod (ozvezdje)|Labod]] – [[Labod X-1]] – [[Nicolas Louis de Lacaille|Lacaille, Nicolas Louis de]] – [[Lacaille 9352]] – [[Claes-Ingvar Lagerkvist|Lagerkvist, Claes-Ingvar]] – [[Joseph-Louis de Lagrange|Lagrange, Joseph-Louis de]] – [[Lagrangeeva točka]] – [[Laguna (meglica)|Laguna]] – [[Philippe de La Hire|La Hire, Philippe de]] – [[George Lake|Lake, George]] – [[Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande|Lalande, Joseph Jérôme Lefrançois de]] – [[Lalande 21185]] – [[Lalandova nagrada]] – [[Lambda Rib]] – [[Johann Heinrich Lambert|Lambert, Johann Heinrich]] – [[Carl Otto Lampland|Lampland, Carl Otto]] – [[Samuel Pierpont Langley|Langley, Samuel Pierpont]] – [[Michael Florent van Langren|Langren, Michael Florent van]] – [[Philippe van Lansberge|Lansberge, Philippe van]] – [[Lansberge (krater)]] – [[Pierre-Simon Laplace|Laplace, Pierre-Simon]] – [[Larisa (luna)|Larisa]] – [[laser]] – [[William Lassell|Lassell, William]] – [[lastni čas]] – [[lastni elementi tira]] – [[lastno gibanje]] – [[latituda]] – [[Hans Emil Lau|Lau, Hans Emil]] – [[Joseph Jean Pierre Laurent|Laurent, Joseph Jean Pierre]] – [[Francis Preserved Leavenworth|Leavenworth, Francis Preserved]] – [[Henrietta Swan Leavitt|Leavitt, Henrietta Swan]] – [[leča (optika)|leča]] – [[lečasta galaksija]] – [[lečasta galaksija s prečko]] – [[led]] – [[Leda (luna)|Leda]] – [[ledeni planet]] – lega – [[Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil|Le Gentil, Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste]] – [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] – [[Lektorat Henryja Norrisa Russlla]] – [[Georges Lemaître|Lemaître, Georges-Édouard]] – [[Pierre Lemonnier (matematik)|Lemonnier, Pierre]] – [[Pierre Charles Le Monnier|Le Monnier, Pierre Charles]] – [[Armin Otto Leuschner|Leuschner, Armin Otto]] – [[Nicole-Reine Etable de la Briere Hortense Lepaute|Lepaute, Nicole-Reine Etable de la Briere Hortense]] – [[leptonsko število]] – [[Leteča riba (ozvezdje)|Leteča riba]] – [[letna paralaksa]] – [[letni čas]] – [[leto]] – [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Le Verrier, Urbain-Jean Joseph]] – [[Lev (ozvezdje)|Lev]] – [[Anders Johan Lexell|Lexell, Anders Johan]] – [[Lexllov komet]] – <!-- D/1770 L1 --> [[Emmanuel Liais|Liais, Emmanuel]] – [[libracija]] – {{sopomenka|[[libracijska točka]]}} – <!-- == Lagrangeeva točka, L-točka --> [[Lickov observatorij]] – <!-- Obsrervatorij Lick --> [[LIGO]] – [[Luigi Ghiraldi Lilio|Lilio, Luigi Ghiraldi]] – [[Douglas N. C. Lin|Lin, Douglas N. C.]] – [[Bertil Lindblad|Lindblad, Bertil]] – [[Linteum]] – [[Jurij Naumovič Lipski|Lipski, Jurij Naumovič]] – [[Lira (ozvezdje)|Lira]] – [[Lisička (ozvezdje)|Lisička]] – [[Joseph Johann von Littrow|Littrow, Jospeh Johann von]] – [[Karl Ludwig von Littrow|von Littrow, Karl Ludwig von]] – [[Liziteja (luna)|Liziteja]] – [[ljubiteljska astronomija]] – [[Joseph Norman Lockyer|Lockyer, Joseph Norman]] – [[ločeno dvozvezdje]] – [[ločljivost optičnih inštrumentov]] – [[ločna minuta]] – [[ločna sekunda]] – [[Maurice Loewy|Loewy, Maurice]] – {{sopomenka|Lokalna jata}} – <!-- == Krajevna skupina --> [[lom v ozračju]] – <!-- atmosferska refrakcija --> [[Malcom Sim Longair|Longair, Malcom Sim]] – [[Christen Longberg|Longberg, Christen]] – [[longituda]] – [[longituda dvižnega vozla]] – [[Lorentz-Poincaréjeva grupa]] – [[Lorentzeva transformacija]] – [[Lorenzev atraktor]] – [[Bernard Lovell|Lowell, Bernard]] – [[lov na mrke]] – [[Lovski psi (ozvezdje)|Lovski psi]] – [[Frank James Low|Low, Frank James]] – [[Percival Lowell|Lowell, Percival]] – [[Lowllov observatorij]] – <!-- Observatorij Lowell --> [[Jean-Pierre Luminet|Luminet, Jean-Pierre]] – [[Luna]] – {{sopomenka|[[lunacija]]}} – <!-- == sinodski mesec, sinodni mesec --> [[lunaren]] – [[lunarni meteorit]] – <!-- luneit --> [[Knut Emil Lundmark|Lundmark, Knut Emil]] – {{sopomenka|[[luneit]]}} – <!-- == lunarni meteorit --> [[Lunin koledar]] – [[Lunin mesec]] – [[Lunin mrk]] – [[Lunin mrk marca 2007]] – [[Lunin mrk novembra 2021]] – [[Lunin mrk maja 2021]] – [[Lunin zastoj]] – [[lunina mena]] – [[Lunina razdalja]] – [[Lunina ura]] – [[Lunini kraterji]] – [[lunisolarni koledar]] – [[Lunska ura]] – [[Karl Theodor Robert Luther|Luther, Karl Theodor Robert]] – [[Willem Jacob Luyten|Luyten, Willem Jacob]] – [[Luytenova zvezda]] – [[Donald Lynden-Bell|Lynden-Bell, Donald]] – [[Bernard-Ferdinand Lyot|Lyot, Bernard-Ferdinand]] – [[Raymond Arthur Lyttleton|Lyttleton, Raymond Arthur]] – ==M== [[Rakovica (meglica)|M1]] – [[Ročka (meglica)|M27]] – [[Messier 31|M31]] – [[Messier 33|M33]] – [[Obročasta meglica|M57]] – [[Messier 67|M67]] – [[Mala ročka (meglica)|M76]] – [[Messier 97|M97]] – [[Messier 1|M100]] – [[Messier 101|M101]] – [[Messier 102|M102]] – [[Messier 103|M103]] – [[Messier 104|M104]] – [[Messier 105|M105]] – [[Messier 106|M106]] – [[Messier 107|M107]] – [[Messier 108|M108]] – [[Messier 109|M109]] – [[Messier 110|M110]] – [[Adriaan van Maanen|van Maanen, Adriaan]] – [[Van Maanenova zvezda]] – [[John Machin|Machin, John]] – [[MACHO]] – [[Johann Heinrich Mädler|Mädler, Johann Heinrich]] – [[Michael Maestlin|Maestlin, Michael]] – [[Paolo Maffei|Maffei, Paolo]] – [[Maffei 1]] – [[Maffei 2]] – [[Magellanov most]] – [[Magellanova oblaka]] – [[magnetar]] – [[magnetno polje]] – [[magnituda (astronomija)|magnituda]] – [[Robert Main|Main, Robert]] – [[Jean-Jacques Dortous de Mairan|Mairan, Jean-Jacques Dortous de]] – [[majevski koledar]] – {{sopomenka|[[majevski koledar dolgega štetja]]}} – <!-- == mezoameriški koledar dolgega štetja --> [[al-Majriti]] – [[Makemake]] – [[Dimitrij Dimitrijevič Maksutov|Maksutov, Dimitrij Dimitrijevič]] – [[Mala ročka (meglica)|Mala ročka]] – [[Mala vodna kača (ozvezdje)|Mala vodna kača]] – [[Charles Malapert|Malapert, Charles]] – [[Mali lev (ozvezdje)|Mali lev]] – [[Mali Magellanov oblak]] – [[Mali medved (ozvezdje)|Mali medved]] – [[Mali pes (ozvezdje)|Mali pes]] – [[mali planet]] – [[Gunnar Malmquist|Malmquist, Gunnar]] – [[malo telo Osončja]] – [[Simon Marij|Marij, Simon]] – [[Markab]] – [[Benjamin Markarjan|Markarjan, Benjamin]] – [[Markarjanova veriga]] – [[Markarjanove galaksije]] – [[Mars (planet)|Mars]] – [[Marsovi naravni sateliti]] – [[Marsov Trojanec]] – [[Albert Marth|Marth, Albert]] – [[masa]] – [[masa zvezd]] – [[Nevil Maskelyne|Maskelyne, Nevil]] – [[Charles Mason|Mason, Charles]] – [[Matar]] – [[Janet Akyüz Mattei|Mattei, Janet Akyüz]] – [[Edward Walter Maunder|Maunder, Edward Walter]] – [[Maunderjev minimum]] – [[Pierre-Luis Moreau de Maupertuis|Maupertuis, Pierre-Luis Moreau de]] – [[Alain Maury|Maury, Alain]] – [[mavrica]] – [[Nicholas Ulrich Mayall|Mayall, Nicholas Ulrich]] – [[Tobias Mayer|Mayer, Tobias]] – [[William Hunter McCrea|McCrea, William Hunter]] – [[Arthur Bruce McDonald|McDonald, Arthur Bruce]] – [[Christopher McKee|McKee, Christopher]] – [[Robert Scott McMillan|McMillan, Robert Scott]] – [[Pierre-François-André Méchain|Méchain, Pierre-François-André]] – [[medalja Bruceove]] – [[medalja Henryja Draperja]] – [[medalja Jamesa Craiga Watsona]] – {{sopomenka|medgalaktična snov}} – <!-- == medgalaktični prostor --> [[medgalaktični prostor]] – [[Medičejske zvezde]] – [[Mednarodna astronavtična akademija]] – [[Mednarodna astronomska zveza]] – [[Mednarodna organizacija za meteorje]] – [[mednarodni astronomski čas]] – [[mednarodni nebesni koordinatni sistem]] – [[medplanetarna snov]] – [[medplanetarni prostor]] – [[medzvezdna snov]] – [[medzvezdna snov]] – [[medzvezdni komet]] – [[medzvezdni planet]] – [[medzvezdni oblak]] – [[medzvezdni prah]] – [[medzvezdni prostor]] – [[medzvezdno rdečenje]] – [[Megaklita (luna)|Megaklita]] – [[megaparsek]] – [[meglica]] – [[meglica NGC 604]] – {{sopomenka|[[meglica Rakovica]]}} – <!-- == Rakovica (meglica) --> [[John Edward Mellish|Mellish, John Edward]] – [[Philibert Jacques Melotte|Melotte, Philibert Jacques]] – [[mena]] – [[Menelaj]] – [[Menkar]] – [[Donald Howard Menzel|Menzel, Donald Howard]] – [[Nicholas Mercator|Mercator, Nicholas]] – [[meridijan]] – [[meridijanska armilarna sfera]] – [[meridijanska ravnina]] – [[meridijanski krog]] – [[merjenje svetlobnega toka]] – [[Merkur (planet)|Merkur]] – [[mesec]] – [[Charles Messier|Messier, Charles]] – [[Messier 1]] – [[Messier 2|2]] – [[Messier 3|3]] – [[Messier 4|4]] – [[Messier 5|5]] – [[Messier 6|6]] – [[Messier 7|7]] – [[Messier 8|8]] – [[Messier 9|9]] – [[Messier 10|10]] – [[Messier 11|11]] – [[Messier 12|12]] – [[Messier 13|13]] – [[Messier 14|14]] – [[Messier 15|15]] – [[Messier 16|16]] – [[Messier 17|17]] – [[Messier 18|18]] – [[Messier 19|19]] – [[Messier 20|20]] – [[Messier 21|21]] – [[Messier 22|22]] – [[Messier 23|23]] – [[Messier 24|24]] – [[Messier 25|25]] – [[Messier 26|26]] – [[Messier 27|27]] – [[Messier 28|28]] – [[Messier 29|29]] – [[Messier 30|30]] – [[Messier 31|31]] – [[Messier 32|32]] – [[Messier 33|33]] – [[Messier 34|34]] – [[Messier 35|35]] – [[Messier 36|36]] – [[Messier 37|37]] – [[Messier 38|38]] – [[Messier 39|39]] – [[Messier 40|40]] – [[Messier 41|41]] – [[Messier 42|42]] – [[Messier 43|43]] – [[Messier 44|44]] – {{sopomenka|[[Messier 45|45]]}} – <!-- == Gostosevci, Plejade --> [[Messier 46|46]] – [[Messier 47|47]] – [[Messier 48|48]] – [[Messier 49|49]] – [[Messier 50|50]] – [[Messier 51|51]] – [[Messier 52|52]] – [[Messier 53|53]] – [[Messier 54|54]] – [[Messier 55|55]] – [[Messier 56|56]] – [[Messier 57|57]] – [[Messier 58|58]] – [[Messier 59|59]] – [[Messier 60|60]] – [[Messier 61|61]] – [[Messier 62|62]] – [[Messier 63|63]] – [[Messier 64|64]] – [[Messier 65|65]] – [[Messier 66|66]] – [[Messier 67|67]] – [[Messier 68|68]] – [[Messier 69|69]] – [[Messier 70|70]] – [[Messier 71|71]] – [[Messier 72|72]] – [[Messier 73|73]] – [[Messier 74|74]] – [[Messier 75|75]] – [[Messier 76|76]] – [[Messier 77|77]] – [[Messier 78|78]] – [[Messier 79|79]] – [[Messier 80|80]] – [[Messier 81|81]] – [[Messier 82|82]] – [[Messier 83|83]] – [[Messier 84|84]] – [[Messier 85|85]] – [[Messier 86|86]] – [[Messier 87|87]] – [[Messier 88|88]] – [[Messier 89|89]] – [[Messier 90|90]] – [[Messier 91|91]] – [[Messier 92|92]] – [[Messier 93|93]] – [[Messier 94|94]] – [[Messier 95|95]] – [[Messier 96|96]] – [[Messier 97|97]] – [[Messier 98|98]] – [[Messier 99|99]] – [[Messier 100|100]] – [[Messier 101|101]] – [[Messier 102|102]] – [[Messier 103|103]] – [[Messier 104|104]] – [[Messier 105|105]] – [[Messier 106|106]] – [[Messier 107|107]] – [[Messier 108|108]] – [[Messier 109|109]] – [[Messier 110|110]] – [[Messierov katalog]] – [[Messierov objekt]] – [[Messierovo število]] – [[Messierovo telo]] – [[Leon Mestel|Mestel, Leon]] – [[Joel Hastings Metcalf|Metcalf, Joel Hastings]] – [[meteor]] – [[meteorit]] – [[meteoroid]] – [[meteorski roj]] – [[meter]] – [[Metis (luna)|Metis]] – [[Meton]] – [[Metone (luna)|Metone]] – [[Metonov cikel]] – [[mezoameriški koledar dolgega štetja]] – <!-- majevski koledar dolgega štetja --> [[mezoameriški koledarji]] – [[Mi Rib]] – [[Miaplacid]] – [[John Michell|Michell, John]] – [[mikročrna luknja]] – [[Mikroskop (ozvezdje)|Mikroskop]] – [[Herman Mikuž|Mikuž, Herman]] – [[Milutin Milanković|Milanković, Milutin]] – [[Jakob Milich|Milich, Jakob]] – [[milimetrska astronomija]] – [[milisekundni pulzar]] – [[Elia Millosevich|Millosevich, Elia]] – [[Edward Arthur Milne|Milne, Edward Arthur]] – [[Mimas (luna)|Mimas]] – [[Hermann Minkowski|Minkowski, Hermann]] – [[Rudolph Minkowski|Minkowski, Rudolph]] – [[Marcel Gilles Jozef Minnaert|Minnaert, Marcel Gilles Jozef]] – [[Mintaka]] – [[minuta]] – [[Mira (zvezda)|Mira]] – [[Mirah]] – [[Miranda (luna)|Miranda]] – [[Mirfak]] – [[Maria Mitchell|Mitchell, Maria]] – [[Abhas Mitra|Mitra, Abhas]] – [[Miza (ozvezdje)|Miza]] – [[Mizar (zvezda)|Mizar]] – [[Mlaj (Luna)|mlaj]] – [[Mnema (luna)|Mnema]] – {{sopomenka|[[MNRAS]]}} – <!-- == Monthly Notices of the Royal Astronomical Society --> [[August Ferdinand Möbius|Möbius, August Ferdinand]] – [[močno antropično načelo]] – [[modra orjakinja]] – [[Johan Maurits Mohr|Mohr, Johan Maurits]] – {{sopomenka|[[MOID]]}} – <!-- == najmanjša razdalja sekanja tira --> [[molekula]] – [[molekularni oblak]] – [[molekularni vodik]] – [[MoM-BH*-1]] – [[Geminiano Montanari|Montanari, Geminiano]] – [[Monthly Notices of the Royal Astronomical Society]] – [[Patrick Moore|Moore, Patrick]] – [[morfologija galaksij]] – [[morfološka razvrstitev galaksij]] – [[Morfološki katalog galaksij]] – [[William Wilson Morgan|Morgan, William Wilson]] – [[Mornariški observatorij Pulj]] – [[motnja (astronomija)|motnja]] – [[Amédée Mouchez|Mouchez, Amédée]] – [[Forest Ray Moulton|Moulton, Forest Ray]] – [[Mravlja (meglica)|Mravlja]] – [[Mreža (ozvezdje)|Mreža]] – [[Antonín Mrkos|Mrkos, Antonín]] – [[John Mudge|Mudge, John]] – [[Frank Muller (astronom)|Muller, Frank]] – [[Muha (ozvezdje)|Muha]] – [[Muhamed Muminović|Muminović, Muhamed]] – [[Mundilfari (luna)|Mundilfari]] – [[Susan Murabana|Murabana, Susan]] – [[muslimanski koledar]] – ==N== [[Valentin Naboth|Naboth, Valentin]] – [[Naburimani]] – [[načelo ekvivalence]] – [[načelo ekvivalentnosti]] – [[načelo kavzalnosti]] – [[načelo o hitrosti svetlobe]] – [[načelo relativnosti]] – [[nadglavišče]] – [[nadir]] – [[nadirna plima]] – [[nadjata]] – [[Nadjata Laniakeja]] – [[nadobzornica]] – [[nadorjakinja]] – [[nadsvetloben]] – [[nadsvetlobna hitrost]] – [[nagib vrtilne osi]] – [[nagrada Helen B. Warner za astronomijo]] – [[Nahn]] – [[Najada (luna)|Najada]] – [[najmanjša razdalja sekanja tira]] – <!-- MOID --> [[naklon tira]] – [[Namaka (luna)|Namaka]] – [[Naos (zvezda)|Naos]] – [[napihljiva zvezda]] – [[napredno gibanje]] – <!-- progradno gibanje --> [[narava]] – [[naravni satelit]] – [[Narodni observatorij Kitt Peak]] – [[Narodni optični astronomski observatorij]] – [[Narodni radijski astronomski observatorij]] – [[naselitev vesolja]] – [[naseljivi planet]] – [[naseljivost planeta]] – [[Naše nebo]] – [[navadna spiralna galaksija]] – [[navidezna črna luknja]] – [[navidezna lega Sonca]] – [[navidezna magnituda]] – [[navidezni satelit]] – [[navidezni sij]] – [[Near Earth Asteroid Tracking]] – [[nebesna krogla]] – [[nebesna mehanika]] – [[nebesna dolžina]] – [[nebesna os]] – {{sopomenka|nebesna sfera}} – <!-- == nebesna krogla --> [[nebesna širina]] – {{sopomenka|nebesni altazimutni koordinatni sistem}} – <!-- == nebesni horizontski koordinatni sistem --> [[nebesni ekvator]] – [[nebesni ekvatorski koordinatni sistem]] – [[nebesni ekvatorski krajevni koordinatni sistem]] – [[nebesni globus]] – [[horizontni koordinatni sistem|nebesni horizontni koordinatni sistem]] – <!-- nebesni altazimutni KS --> [[nebesni koordinatni sistem]] – [[nebesni poldnevnik]] – [[nebesni pol]] – [[nebesni svod]] – [[nebesni tečaj]] – [[nebesno telo]] – [[neevklidska geometrija]] – [[Neith (luna)|Neith]] – [[Nemeza (zvezda)|Nemeza]] – [[Nergal (zvezda)|Nergal]] – <!-- ξ² Strelca --> [[nepravilna galaksija]] – {{sopomenka|[[nepravilna luna]]}} – <!-- == nepravilni satelit --> [[nepravilna spremenljivka]] – [[nepravilni satelit]] – <!-- nepravilna luna --> [[nepremičnica]] – [[Neptun (planet)|Neptun]] – [[Neptunov Trojanec]] – [[Neptunovi naravni sateliti]] – [[Neptunovi obroči]] – [[Nereida (luna)|Nereida]] – [[neskončnost]] – [[nevtrino]] – [[nevtrinske oscilacije]] – [[nevtrinski observatorij]] – [[nevtrinsko prasevanje]] – [[nevtronska zvezda]] – [[New Horizons]] – [[Simon Newcomb|Newcomb, Simon]] – [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] – [[Newtonovi zakoni]] – [[Newtonovi zakoni gibanja]] – {{sopomenka|[[Novi splošni katalog|NGC]]}} – <!-- == Novi splošni katalog --> [[NGC 1]] – [[NGC 2|2]] – [[NGC 3|3]] – [[NGC 4|4]] – [[NGC 5|5]] – [[NGC 6|6]] – [[NGC 7|7]] – [[NGC 8|8]] – [[NGC 9|9]] – [[NGC 10|10]] – [[NGC 11|11]] – [[NGC 12|12]] – [[NGC 13|13]] – [[NGC 14|14]] – [[NGC 15|15]] – [[NGC 16|16]] – [[NGC 17|17]] – [[NGC 18|18]] – [[NGC 19|19]] – {{sopomenka|[[NGC 20|20]]}} – <!-- == NGC 6 --> [[NGC 21|21]] – [[NGC 22|22]] – [[NGC 23|23]] – [[NGC 24|24]] – [[NGC 25|25]] – [[NGC 26|26]] – [[NGC 27|27]] – [[NGC 28|28]] – [[NGC 29|29]] – [[NGC 30|30]] – [[NGC 31|31]] – [[NGC 32|32]] – [[NGC 33|33]] – {{sopomenka|[[NGC 34|34]]}} – <!-- == NGC 17 --> [[NGC 35|35]] – [[NGC 36|36]] – [[NGC 37|37]] – [[NGC 38|38]] – [[NGC 39|39]] – [[NGC 40|40]] – [[NGC 41|41]] – [[NGC 42|42]] – [[NGC 43|43]] – [[NGC 44|44]] – [[NGC 45|45]] – [[NGC 46|46]] – [[NGC 47|47]] – [[NGC 48|48]] – [[NGC 49|49]] – [[NGC 50|50]] – [[NGC 51|51]] – [[NGC 52|52]] – [[NGC 53|53]] – [[NGC 54|54]] – [[NGC 56|56]] – [[NGC 57|57]] – [[NGC 58|58]] – [[NGC 59|59]] – [[NGC 60|60]] – [[NGC 61|61]] – [[NGC 62|62]] – [[NGC 63|63]] – [[NGC 64|64]] – [[NGC 65|65]] – [[NGC 66|66]] – [[NGC 66|66]] – [[NGC 67|67]] – [[NGC 68|68]] – [[NGC 69|69]] – [[NGC 70|70]] – [[NGC 71|71]] – [[NGC 72|72]] – [[NGC 73|73]] – [[NGC 74|74]] – [[NGC 75|75]] – [[NGC 76|76]] – [[NGC 77|77]] – [[NGC 78|78]] – [[NGC 79|79]] – [[NGC 80|80]] – [[NGC 81|81]] – [[NGC 82|82]] – [[NGC 83|83]] – [[NGC 84|84]] – [[NGC 85|85]] – [[NGC 86|86]] – [[NGC 87|87]] – [[NGC 88|88]] – [[NGC 89|89]] – [[NGC 90|90]] – [[NGC 91|91]] – [[NGC 92|92]] – [[NGC 93|93]] – [[NGC 94|94]] – [[NGC 95|95]] – [[NGC 96|96]] – [[NGC 97|97]] – [[NGC 98|98]] – [[NGC 99|99]] – [[NGC 100|100]] – [[NGC 101|101]] – [[NGC 102|102]] – [[NGC 103|103]] – [[NGC 104|104]] – [[NGC 105|105]] – [[NGC 106|106]] – [[NGC 107|107]] – [[NGC 108|108]] – [[NGC 109|109]] – [[NGC 110|110]] – [[NGC 111|111]] – [[NGC 112|112]] – [[NGC 113|113]] – [[NGC 114|114]] – [[NGC 115|115]] – [[NGC 116|116]] – [[NGC 117|117]] – [[NGC 118|118]] – [[NGC 119|119]] – [[NGC 120|120]] – [[NGC 121|121]] – [[NGC 122|122]] – [[NGC 123|123]] – [[NGC 124|124]] – [[NGC 125|125]] – [[NGC 126|126]] – [[NGC 127|127]] – [[NGC 128|128]] – [[NGC 129|129]] – [[NGC 130|130]] – [[NGC 131|131]] – [[NGC 132|132]] – [[NGC 133|133]] – [[NGC 134|134]] – [[NGC 135|135]] – [[NGC 136|136]] – [[NGC 137|137]] – [[NGC 138|138]] – [[NGC 139|139]] – [[NGC 140|140]] – [[NGC 141|141]] – [[NGC 142|142]] – [[NGC 143|143]] – [[NGC 144|144]] – [[NGC 145|145]] – [[NGC 146|146]] – [[NGC 147|147]] – [[NGC 148|148]] – [[NGC 149|149]] – [[NGC 150|150]] – [[NGC 151|151]] – [[NGC 152|152]] – [[NGC 153|153]] – [[NGC 154|154]] – [[NGC 155|155]] – [[NGC 156|156]] – [[NGC 157|157]] – [[NGC 158|158]] – [[NGC 159|159]] – [[NGC 160|160]] – [[NGC 161|161]] – [[NGC 162|162]] – [[NGC 163|163]] – [[NGC 164|164]] – [[NGC 165|165]] – [[NGC 166|166]] – [[NGC 167|167]] – [[NGC 168|168]] – [[NGC 169|169]] – [[NGC 170|170]] – [[NGC 171|171]] – [[NGC 172|172]] – [[NGC 173|173]] – [[NGC 174|174]] – [[NGC 175|175]] – [[NGC 176|176]] – [[NGC 177|177]] – [[NGC 178|178]] – [[NGC 179|179]] – [[NGC 180|180]] – [[NGC 181|181]] – [[NGC 182|182]] – [[NGC 183|183]] – [[NGC 184|184]] – [[NGC 185|185]] – [[NGC 186|186]] – [[NGC 187|187]] – [[NGC 188|188]] – [[NGC 189|189]] – [[NGC 190|190]] – [[NGC 191|191]] – [[NGC 192|192]] – [[NGC 193|193]] – [[NGC 194|194]] – [[NGC 195|195]] – [[NGC 196|196]] – [[NGC 197|197]] – [[NGC 198|198]] – [[NGC 199|199]] – [[NGC 200|200]] – [[NGC 201|201]] – [[NGC 202|202]] – [[NGC 203|203]] – [[NGC 204|204]] – [[NGC 205|205]] – [[NGC 206|206]] – [[NGC 207|207]] – [[NGC 208|208]] – [[NGC 209|209]] – [[NGC 210|210]] – [[NGC 211|211]] – [[NGC 212|212]] – [[NGC 213|213]] – [[NGC 214|214]] – [[NGC 215|215]] – [[NGC 216|216]] – [[NGC 217|217]] – [[NGC 218|218]] – [[NGC 219|219]] – [[NGC 220|220]] – [[NGC 221|221]] – [[NGC 222|222]] – [[NGC 223|223]] – [[NGC 224|224]] – [[NGC 225|225]] – [[NGC 226|226]] – [[NGC 227|227]] – [[NGC 228|228]] – [[NGC 229|229]] – [[NGC 230|230]] – [[NGC 231|231]] – [[NGC 232|232]] – [[NGC 233|233]] – [[NGC 234|234]] – [[NGC 235|235]] – [[NGC 236|236]] – [[NGC 237|237]] – [[NGC 238|238]] – [[NGC 239|239]] – [[NGC 240|240]] – [[NGC 241|241]] – [[NGC 242|242]] – [[NGC 243|243]] – [[NGC 244|244]] – [[NGC 245|245]] – [[NGC 246|246]] – [[NGC 247|247]] – [[NGC 248|248]] – [[NGC 249|249]] – [[NGC 250|250]] – [[NGC 251|251]] – [[NGC 252|252]] – [[NGC 253|253]] – [[NGC 254|254]] – [[NGC 255|255]] – [[NGC 256|256]] – [[NGC 257|257]] – [[NGC 258|258]] – [[NGC 259|259]] – [[NGC 260|260]] – [[NGC 261|261]] – [[NGC 262|262]] – [[NGC 263|263]] – [[NGC 264|264]] – [[NGC 265|265]] – [[NGC 266|266]] – [[NGC 267|267]] – [[NGC 268|268]] – [[NGC 269|269]] – [[NGC 270|270]] – [[NGC 271|271]] – [[NGC 272|272]] – [[NGC 273|273]] – [[NGC 274|274]] – [[NGC 275|275]] – [[NGC 276|276]] – [[NGC 277|277]] – [[NGC 278|278]] – [[NGC 279|279]] – [[NGC 280|280]] – [[NGC 281|281]] – [[NGC 282|282]] – [[NGC 283|283]] – [[NGC 284|284]] – [[NGC 285|285]] – [[NGC 286|286]] – [[NGC 287|287]] – [[NGC 288|288]] – [[NGC 289|289]] – [[NGC 290|290]] – [[NGC 291|291]] – [[NGC 292|292]] – [[NGC 293|293]] – [[NGC 294|294]] – [[NGC 295|295]] – [[NGC 296|296]] – [[NGC 297|297]] – [[NGC 298|298]] – [[NGC 299|299]] – [[NGC 300|300]] – [[NGC 301|301]] – [[NGC 302|302]] – [[NGC 303|303]] – [[NGC 304|304]] – [[NGC 305|305]] – [[NGC 306|306]] – [[NGC 307|307]] – [[NGC 308|308]] – [[NGC 309|309]] – [[NGC 310|310]] – [[NGC 311|311]] – [[NGC 312|312]] – [[NGC 313|313]] – [[NGC 314|314]] – [[NGC 315|315]] – [[NGC 316|316]] – [[NGC 317|317]] – [[NGC 318|318]] – [[NGC 319|319]] – [[NGC 320|320]] – [[NGC 321|321]] – [[NGC 322|322]] – [[NGC 323|323]] – [[NGC 324|324]] – [[NGC 325|325]] – [[NGC 326|326]] – [[NGC 327|327]] – [[NGC 328|328]] – [[NGC 329|329]] – [[NGC 330|330]] – [[NGC 331|331]] – [[NGC 332|332]] – [[NGC 333|333]] – [[NGC 334|334]] – [[NGC 335|335]] – [[NGC 336|336]] – [[NGC 337|337]] – [[NGC 338|338]] – [[NGC 339|339]] – [[NGC 340|340]] – [[NGC 341|341]] – [[NGC 342|342]] – [[NGC 343|343]] – [[NGC 344|344]] – [[NGC 345|345]] – [[NGC 346|346]] – [[NGC 347|347]] – [[NGC 348|348]] – [[NGC 349|349]] – [[NGC 350|350]] – [[NGC 351|351]] – [[NGC 352|352]] – [[NGC 353|353]] – [[NGC 354|354]] – [[NGC 355|355]] – [[NGC 356|356]] – [[NGC 357|357]] – [[NGC 358|358]] – [[NGC 359|359]] – [[NGC 360|360]] – [[NGC 361|361]] – [[NGC 362|362]] – [[NGC 363|363]] – [[NGC 364|364]] – [[NGC 365|365]] – [[NGC 366|366]] – [[NGC 367|367]] – [[NGC 368|368]] – [[NGC 369|369]] – [[NGC 370|370]] – [[NGC 371|371]] – [[NGC 372|372]] – [[NGC 373|373]] – [[NGC 374|374]] – [[NGC 375|375]] – [[NGC 376|376]] – [[NGC 377|377]] – [[NGC 378|378]] – [[NGC 379|379]] – [[NGC 380|380]] – [[NGC 381|381]] – [[NGC 382|382]] – [[NGC 383|383]] – [[NGC 384|384]] – [[NGC 385|385]] – [[NGC 386|386]] – [[NGC 387|387]] – [[NGC 388|388]] – [[NGC 389|389]] – [[NGC 390|390]] – [[NGC 391|391]] – [[NGC 392|392]] – [[NGC 393|393]] – [[NGC 394|394]] – [[NGC 395|395]] – [[NGC 396|396]] – [[NGC 397|397]] – [[NGC 398|398]] – [[NGC 399|399]] – [[NGC 400|400]] – [[NGC 401|401]] – [[NGC 402|402]] – [[NGC 403|403]] – [[NGC 404|404]] – [[NGC 405|405]] – [[NGC 406|406]] – [[NGC 407|407]] – [[NGC 408|408]] – [[NGC 409|409]] – [[NGC 410|410]] – [[NGC 411|411]] – [[NGC 412|412]] – [[NGC 413|413]] – [[NGC 414|414]] – [[NGC 415|415]] – [[NGC 416|416]] – [[NGC 417|417]] – [[NGC 418|418]] – [[NGC 419|419]] – [[NGC 420|420]] – [[NGC 421|421]] – [[NGC 422|422]] – [[NGC 423|423]] – [[NGC 424|424]] – [[NGC 425|425]] – [[NGC 426|426]] – [[NGC 427|427]] – [[NGC 428|428]] – [[NGC 429|429]] – [[NGC 430|430]] – [[NGC 431|431]] – [[NGC 432|432]] – [[NGC 433|433]] – [[NGC 434|434]] – [[NGC 435|435]] – [[NGC 436|436]] – [[NGC 437|437]] – [[NGC 438|438]] – [[NGC 439|439]] – [[NGC 440|440]] – [[NGC 441|441]] – [[NGC 442|442]] – [[NGC 443|443]] – [[NGC 444|444]] – [[NGC 445|445]] – [[NGC 446|446]] – [[NGC 447|447]] – [[NGC 448|448]] – [[NGC 449|449]] – [[NGC 450|450]] – [[NGC 451|451]] – [[NGC 452|452]] – [[NGC 453|453]] – [[NGC 454|454]] – [[NGC 455|455]] – [[NGC 456|456]] – [[NGC 457|457]] – [[NGC 458|458]] – [[NGC 459|459]] – [[NGC 460|460]] – [[NGC 461|461]] – [[NGC 462|462]] – [[NGC 463|463]] – [[NGC 464|464]] – [[NGC 465|465]] – [[NGC 466|466]] – [[NGC 467|467]] – [[NGC 468|468]] – [[NGC 469|469]] – [[NGC 470|470]] – [[NGC 471|471]] – [[NGC 472|472]] – [[NGC 473|473]] – [[NGC 474|474]] – [[NGC 475|475]] – [[NGC 476|476]] – [[NGC 477|477]] – [[NGC 478|478]] – [[NGC 479|479]] – [[NGC 480|480]] – [[NGC 481|481]] – [[NGC 482|482]] – [[NGC 483|483]] – [[NGC 484|484]] – [[NGC 485|485]] – [[NGC 486|486]] – [[NGC 487|487]] – [[NGC 488|488]] – [[NGC 489|489]] – [[NGC 490|490]] – [[NGC 491|491]] – [[NGC 492|492]] – [[NGC 493|493]] – [[NGC 494|494]] – [[NGC 495|495]] – [[NGC 496|496]] – [[NGC 497|497]] – [[NGC 498|498]] – [[NGC 499|499]] – [[NGC 500|500]] – [[NGC 501|501]] – [[NGC 502|502]] – [[NGC 503|503]] – [[NGC 504|504]] – [[NGC 505|505]] – [[NGC 506|506]] – [[NGC 507|507]] – [[NGC 508|508]] – [[NGC 509|509]] – [[NGC 510|510]] – [[NGC 511|511]] – [[NGC 512|512]] – [[NGC 513|513]] – [[NGC 514|514]] – [[NGC 515|515]] – [[NGC 516|516]] – [[NGC 517|517]] – [[NGC 518|518]] – [[NGC 519|519]] – [[NGC 520|520]] – [[NGC 521|521]] – [[NGC 522|522]] – [[NGC 523|523]] – [[NGC 524|524]] – [[NGC 525|525]] – [[NGC 526|526]] – [[NGC 527|527]] – [[NGC 528|528]] – [[NGC 529|529]] – [[NGC 530|530]] – [[NGC 531|531]] – [[NGC 532|532]] – [[NGC 533|533]] – [[NGC 534|534]] – [[NGC 535|535]] – [[NGC 536|536]] – [[NGC 537|537]] – [[NGC 538|538]] – [[NGC 539|539]] – [[NGC 540|540]] – [[NGC 541|541]] – [[NGC 542|542]] – [[NGC 543|543]] – [[NGC 544|544]] – [[NGC 545|545]] – [[NGC 546|546]] – [[NGC 547|547]] – [[NGC 548|548]] – [[NGC 549|549]] – [[NGC 550|550]] – [[NGC 551|551]] – [[NGC 552|552]] – [[NGC 553|553]] – [[NGC 554|554]] – [[NGC 555|555]] – [[NGC 556|556]] – [[NGC 557|557]] – [[NGC 558|558]] – [[NGC 559|559]] – [[NGC 560|560]] – [[NGC 561|561]] – [[NGC 562|562]] – [[NGC 563|563]] – [[NGC 564|564]] – [[NGC 565|565]] – [[NGC 566|566]] – [[NGC 567|567]] – [[NGC 568|568]] – [[NGC 569|569]] – [[NGC 570|570]] – [[NGC 571|571]] – [[NGC 572|572]] – [[NGC 573|573]] – [[NGC 574|574]] – [[NGC 575|575]] – [[NGC 576|576]] – [[NGC 577|577]] – [[NGC 578|578]] – [[NGC 579|579]] – [[NGC 580|580]] – [[NGC 581|581]] – [[NGC 582|582]] – [[NGC 583|583]] – [[NGC 584|584]] – [[NGC 585|585]] – [[NGC 586|586]] – [[NGC 587|587]] – [[NGC 588|588]] – [[NGC 589|589]] – [[NGC 590|590]] – [[NGC 591|591]] – [[NGC 592|592]] – [[NGC 593|593]] – [[NGC 594|594]] – [[NGC 595|595]] – [[NGC 596|596]] – [[NGC 597|597]] – [[NGC 598|598]] – [[NGC 599|599]] – [[NGC 600|600]] – [[NGC 601|601]] – [[NGC 602|602]] – [[NGC 603|603]] – [[NGC 604|604]] – [[NGC 605|605]] – [[NGC 606|606]] – [[NGC 607|607]] – [[NGC 608|608]] – [[NGC 609|609]] – [[NGC 610|610]] – [[NGC 611|611]] – [[NGC 612|612]] – [[NGC 613|613]] – [[NGC 614|614]] – [[NGC 615|615]] – [[NGC 616|616]] – [[NGC 617|617]] – [[NGC 618|618]] – [[NGC 619|619]] – [[NGC 620|620]] – [[NGC 621|621]] – [[NGC 622|622]] – [[NGC 623|623]] – [[NGC 624|624]] – [[NGC 625|625]] – [[NGC 626|626]] – [[NGC 627|627]] – [[NGC 628|628]] – [[NGC 629|629]] – [[NGC 630|630]] – [[NGC 631|631]] – [[NGC 632|632]] – [[NGC 633|633]] – [[NGC 634|634]] – [[NGC 635|635]] – [[NGC 636|636]] – [[NGC 637|637]] – [[NGC 638|638]] – [[NGC 639|639]] – [[NGC 640|640]] – [[NGC 641|641]] – [[NGC 642|642]] – [[NGC 643|643]] – [[NGC 644|644]] – [[NGC 645|645]] – [[NGC 646|646]] – [[NGC 647|647]] – [[NGC 648|648]] – [[NGC 649|649]] – [[NGC 650|650]] – [[NGC 651|651]] – [[NGC 652|652]] – [[NGC 653|653]] – [[NGC 654|654]] – [[NGC 655|655]] – [[NGC 656|656]] – [[NGC 657|657]] – [[NGC 658|658]] – [[NGC 659|659]] – [[NGC 660|660]] – [[NGC 661|661]] – [[NGC 662|662]] – [[NGC 663|663]] – [[NGC 664|664]] – [[NGC 665|665]] – [[NGC 666|666]] – [[NGC 667|667]] – [[NGC 668|668]] – [[NGC 669|669]] – [[NGC 670|670]] – [[NGC 671|671]] – [[NGC 672|672]] – [[NGC 673|673]] – [[NGC 674|674]] – [[NGC 675|675]] – [[NGC 676|676]] – [[NGC 677|677]] – [[NGC 678|678]] – [[NGC 679|679]] – [[NGC 680|680]] – [[NGC 681|681]] – [[NGC 682|682]] – [[NGC 683|683]] – [[NGC 684|684]] – [[NGC 685|685]] – [[NGC 686|686]] – [[NGC 687|687]] – [[NGC 688|688]] – [[NGC 689|689]] – [[NGC 690|690]] – [[NGC 691|691]] – [[NGC 692|692]] – [[NGC 693|693]] – [[NGC 694|694]] – [[NGC 695|695]] – [[NGC 696|696]] – [[NGC 697|697]] – [[NGC 698|698]] – [[NGC 699|699]] – [[NGC 700|700]] – [[NGC 701|701]] – [[NGC 702|702]] – [[NGC 703|703]] – [[NGC 704|704]] – [[NGC 705|705]] – [[NGC 706|706]] – [[NGC 707|707]] – [[NGC 708|708]] – [[NGC 709|709]] – [[NGC 710|710]] – [[NGC 711|711]] – [[NGC 712|712]] – [[NGC 713|713]] – [[NGC 714|714]] – [[NGC 715|715]] – [[NGC 716|716]] – [[NGC 717|717]] – [[NGC 718|718]] – [[NGC 719|719]] – [[NGC 720|720]] – [[NGC 721|721]] – [[NGC 722|722]] – [[NGC 723|723]] – [[NGC 724|724]] – [[NGC 725|725]] – [[NGC 726|726]] – [[NGC 727|727]] – [[NGC 728|728]] – [[NGC 729|729]] – [[NGC 730|730]] – [[NGC 731|731]] – [[NGC 732|732]] – [[NGC 733|733]] – [[NGC 734|734]] – [[NGC 735|735]] – [[NGC 736|736]] – [[NGC 737|737]] – [[NGC 738|738]] – [[NGC 739|739]] – [[NGC 740|740]] – [[NGC 741|741]] – [[NGC 742|742]] – [[NGC 743|743]] – [[NGC 744|744]] – [[NGC 745|745]] – [[NGC 746|746]] – [[NGC 747|747]] – [[NGC 748|748]] – [[NGC 749|749]] – [[NGC 750|750]] – [[NGC 751|751]] – [[NGC 752|752]] – [[NGC 753|753]] – [[NGC 754|754]] – [[NGC 755|755]] – [[NGC 756|756]] – [[NGC 757|757]] – [[NGC 758|758]] – [[NGC 759|759]] – [[NGC 760|760]] – [[NGC 761|761]] – [[NGC 762|762]] – [[NGC 763|763]] – [[NGC 764|764]] – [[NGC 765|765]] – [[NGC 766|766]] – [[NGC 767|767]] – [[NGC 768|768]] – [[NGC 769|769]] – [[NGC 770|770]] – [[NGC 771|771]] – [[NGC 772|772]] – [[NGC 773|773]] – [[NGC 774|774]] – [[NGC 775|775]] – [[NGC 776|776]] – [[NGC 777|777]] – [[NGC 778|778]] – [[NGC 779|779]] – [[NGC 780|780]] – [[NGC 781|781]] – [[NGC 782|782]] – [[NGC 783|783]] – [[NGC 784|784]] – [[NGC 785|785]] – [[NGC 786|786]] – [[NGC 787|787]] – [[NGC 788|788]] – [[NGC 789|789]] – [[NGC 790|790]] – [[NGC 791|791]] – [[NGC 792|792]] – [[NGC 793|793]] – [[NGC 794|794]] – [[NGC 795|795]] – [[NGC 796|796]] – [[NGC 797|797]] – [[NGC 798|798]] – [[NGC 799|799]] – [[NGC 800|800]] – [[NGC 801|801]] – [[NGC 802|802]] – [[NGC 803|803]] – [[NGC 804|804]] – [[NGC 805|805]] – [[NGC 806|806]] – [[NGC 807|807]] – [[NGC 808|808]] – [[NGC 809|809]] – [[NGC 810|810]] – [[NGC 811|811]] – [[NGC 812|812]] – [[NGC 813|813]] – [[NGC 814|814]] – [[NGC 815|815]] – [[NGC 816|816]] – [[NGC 817|817]] – [[NGC 818|818]] – [[NGC 819|819]] – [[NGC 820|820]] – [[NGC 821|821]] – [[NGC 822|822]] – [[NGC 823|823]] – [[NGC 824|824]] – [[NGC 825|825]] – [[NGC 826|826]] – [[NGC 827|827]] – [[NGC 828|828]] – [[NGC 829|829]] – [[NGC 830|830]] – [[NGC 831|831]] – [[NGC 832|832]] – [[NGC 833|833]] – [[NGC 834|834]] – [[NGC 835|835]] – [[NGC 836|836]] – [[NGC 837|837]] – [[NGC 838|838]] – [[NGC 839|839]] – [[NGC 840|840]] – [[NGC 841|841]] – [[NGC 842|842]] – [[NGC 843|843]] – [[NGC 844|844]] – [[NGC 845|845]] – [[NGC 846|846]] – [[NGC 847|847]] – [[NGC 848|848]] – [[NGC 849|849]] – [[NGC 850|850]] – [[NGC 851|851]] – [[NGC 852|852]] – [[NGC 853|853]] – [[NGC 854|854]] – [[NGC 855|855]] – [[NGC 856|856]] – [[NGC 857|857]] – [[NGC 858|858]] – [[NGC 859|859]] – [[NGC 860|860]] – [[NGC 861|861]] – [[NGC 862|862]] – [[NGC 863|863]] – [[NGC 864|864]] – [[NGC 865|865]] – [[NGC 866|866]] – [[NGC 867|867]] – [[NGC 868|868]] – [[NGC 869|869]] – [[NGC 870|870]] – [[NGC 871|871]] – [[NGC 872|872]] – [[NGC 873|873]] – [[NGC 874|874]] – [[NGC 875|875]] – [[NGC 876|876]] – [[NGC 877|877]] – [[NGC 878|878]] – [[NGC 879|879]] – [[NGC 880|880]] – [[NGC 881|881]] – [[NGC 882|882]] – [[NGC 883|883]] – [[NGC 884|884]] – [[NGC 885|885]] – [[NGC 886|886]] – [[NGC 887|887]] – [[NGC 888|888]] – [[NGC 889|889]] – [[NGC 890|890]] – [[NGC 891|891]] – [[NGC 892|892]] – [[NGC 893|893]] – [[NGC 894|894]] – [[NGC 895|895]] – [[NGC 896|896]] – [[NGC 897|897]] – [[NGC 898|898]] – [[NGC 899|899]] – [[NGC 900|900]] – [[NGC 901|901]] – [[NGC 902|902]] – [[NGC 903|903]] – [[NGC 904|904]] – [[NGC 905|905]] – [[NGC 906|906]] – [[NGC 907|907]] – [[NGC 908|908]] – [[NGC 909|909]] – [[NGC 910|910]] – [[NGC 911|911]] – [[NGC 912|912]] – [[NGC 913|913]] – [[NGC 914|914]] – [[NGC 915|915]] – [[NGC 916|916]] – [[NGC 917|917]] – [[NGC 918|918]] – [[NGC 919|919]] – [[NGC 920|920]] – [[NGC 921|921]] – [[NGC 922|922]] – [[NGC 923|923]] – [[NGC 924|924]] – [[NGC 925|925]] – [[NGC 926|926]] – [[NGC 927|927]] – [[NGC 928|928]] – [[NGC 929|929]] – [[NGC 930|930]] – [[NGC 931|931]] – [[NGC 932|932]] – [[NGC 933|933]] – [[NGC 934|934]] – [[NGC 935|935]] – [[NGC 936|936]] – [[NGC 937|937]] – [[NGC 938|938]] – [[NGC 939|939]] – [[NGC 940|940]] – [[NGC 941|941]] – [[NGC 942|942]] – [[NGC 943|943]] – [[NGC 944|944]] – [[NGC 945|945]] – [[NGC 946|946]] – [[NGC 947|947]] – [[NGC 948|948]] – [[NGC 949|949]] – [[NGC 950|950]] – [[NGC 951|951]] – [[NGC 952|952]] – [[NGC 953|953]] – [[NGC 954|954]] – [[NGC 955|955]] – [[NGC 956|956]] – [[NGC 957|957]] – [[NGC 958|958]] – [[NGC 959|959]] – [[NGC 960|960]] – [[NGC 961|961]] – [[NGC 962|962]] – [[NGC 963|963]] – [[NGC 964|964]] – [[NGC 965|965]] – [[NGC 966|966]] – [[NGC 967|967]] – [[NGC 968|968]] – [[NGC 969|969]] – [[NGC 970|970]] – [[NGC 971|971]] – [[NGC 972|972]] – [[NGC 973|973]] – [[NGC 974|974]] – [[NGC 975|975]] – [[NGC 976|976]] – [[NGC 977|977]] – [[NGC 978|978]] – [[NGC 979|979]] – [[NGC 980|980]] – [[NGC 981|981]] – [[NGC 982|982]] – [[NGC 983|983]] – [[NGC 984|984]] – [[NGC 985|985]] – [[NGC 986|986]] – [[NGC 987|987]] – [[NGC 988|988]] – [[NGC 989|989]] – [[NGC 990|990]] – [[NGC 991|991]] – [[NGC 992|992]] – [[NGC 993|993]] – [[NGC 994|994]] – [[NGC 995|995]] – [[NGC 996|996]] – [[NGC 997|997]] – [[NGC 998|998]] – [[NGC 999|999]] – [[NGC 1000|1000]] – [[NGC 1001|1001]] – [[NGC 1002|1002]] – [[NGC 1003|1003]] – [[NGC 1004|1004]] – [[NGC 1005|1005]] – [[NGC 1006|1006]] – [[NGC 1007|1007]] – [[NGC 1008|1008]] – [[NGC 1009|1009]] – [[NGC 1010|1010]] – [[NGC 1011|1011]] – [[NGC 1012|1012]] – [[NGC 1013|1013]] – [[NGC 1014|1014]] – [[NGC 1015|1015]] – [[NGC 1016|1016]] – [[NGC 1017|1017]] – [[NGC 1018|1018]] – [[NGC 1019|1019]] – [[NGC 1020|1020]] – [[NGC 1021|1021]] – [[NGC 1022|1022]] – [[NGC 1023|1023]] – [[NGC 1024|1024]] – [[NGC 1025|1025]] – [[NGC 1026|1026]] – [[NGC 1027|1027]] – [[NGC 1028|1028]] – [[NGC 1029|1029]] – [[NGC 1030|1030]] – [[NGC 1031|1031]] – [[NGC 1032|1032]] – [[NGC 1033|1033]] – [[NGC 1034|1034]] – [[NGC 1035|1035]] – [[NGC 1036|1036]] – [[NGC 1037|1037]] – [[NGC 1038|1038]] – [[NGC 1039|1039]] – [[NGC 1040|1040]] – [[NGC 1041|1041]] – [[NGC 1042|1042]] – [[NGC 1043|1043]] – [[NGC 1044|1044]] – [[NGC 1045|1045]] – [[NGC 1046|1046]] – [[NGC 1047|1047]] – [[NGC 1048|1048]] – [[NGC 1049|1049]] – [[NGC 1050|1050]] – [[NGC 1051|1051]] – [[NGC 1052|1052]] – [[NGC 1053|1053]] – [[NGC 1054|1054]] – [[NGC 1055|1055]] – [[NGC 1056|1056]] – [[NGC 1057|1057]] – [[NGC 1058|1058]] – [[NGC 1059|1059]] – [[NGC 1060|1060]] – [[NGC 1061|1061]] – [[NGC 1062|1062]] – [[NGC 1063|1063]] – [[NGC 1064|1064]] – [[NGC 1065|1065]] – [[NGC 1066|1066]] – [[NGC 1067|1067]] – [[NGC 1068|1068]] – [[NGC 1069|1069]] – [[NGC 1070|1070]] – [[NGC 1071|1071]] – [[NGC 1072|1072]] – [[NGC 1073|1073]] – [[NGC 1074|1074]] – [[NGC 1075|1075]] – [[NGC 1076|1076]] – [[NGC 1077|1077]] – [[NGC 1078|1078]] – [[NGC 1079|1079]] – [[NGC 1080|1080]] – [[NGC 1081|1081]] – [[NGC 1082|1082]] – [[NGC 1083|1083]] – [[NGC 1084|1084]] – [[NGC 1085|1085]] – [[NGC 1086|1086]] – [[NGC 1087|1087]] – [[NGC 1088|1088]] – [[NGC 1089|1089]] – [[NGC 1090|1090]] – [[NGC 1091|1091]] – [[NGC 1092|1092]] – [[NGC 1093|1093]] – [[NGC 1094|1094]] – [[NGC 1095|1095]] – [[NGC 1096|1096]] – [[NGC 1097|1097]] – [[NGC 1098|1098]] – [[NGC 1099|1099]] – [[NGC 1100|1100]] – [[NGC 1101|1101]] – [[NGC 1102|1102]] – [[NGC 1103|1103]] – [[NGC 1104|1104]] – [[NGC 1105|1105]] – [[NGC 1106|1106]] – [[NGC 1107|1107]] – [[NGC 1108|1108]] – [[NGC 1109|1109]] – [[NGC 1110|1110]] – [[NGC 1111|1111]] – [[NGC 1112|1112]] – [[NGC 1113|1113]] – [[NGC 1114|1114]] – [[NGC 1115|1115]] – [[NGC 1116|1116]] – [[NGC 1117|1117]] – [[NGC 1118|1118]] – [[NGC 1119|1119]] – [[NGC 1120|1120]] – [[NGC 1121|1121]] – [[NGC 1122|1122]] – [[NGC 1123|1123]] – [[NGC 1124|1124]] – [[NGC 1125|1125]] – [[NGC 1126|1126]] – [[NGC 1127|1127]] – [[NGC 1128|1128]] – [[NGC 1129|1129]] – [[NGC 1130|1130]] – [[NGC 1131|1131]] – [[NGC 1132|1132]] – [[NGC 1133|1133]] – [[NGC 1134|1134]] – [[NGC 1135|1135]] – [[NGC 1136|1136]] – [[NGC 1137|1137]] – [[NGC 1138|1138]] – [[NGC 1139|1139]] – [[NGC 1140|1140]] – [[NGC 1141|1141]] – [[NGC 1142|1142]] – [[NGC 1143|1143]] – [[NGC 1144|1144]] – [[NGC 1145|1145]] – [[NGC 1146|1146]] – [[NGC 1147|1147]] – [[NGC 1148|1148]] – [[NGC 1149|1149]] – [[NGC 1150|1150]] – [[NGC 1151|1151]] – [[NGC 1152|1152]] – [[NGC 1153|1153]] – [[NGC 1154|1154]] – [[NGC 1155|1155]] – [[NGC 1156|1156]] – [[NGC 1157|1157]] – [[NGC 1158|1158]] – [[NGC 1159|1159]] – [[NGC 1160|1160]] – [[NGC 1161|1161]] – [[NGC 1162|1162]] – [[NGC 1163|1163]] – [[NGC 1164|1164]] – [[NGC 1165|1165]] – [[NGC 1166|1166]] – [[NGC 1167|1167]] – [[NGC 1168|1168]] – [[NGC 1169|1169]] – [[NGC 1170|1170]] – [[NGC 1171|1171]] – [[NGC 1172|1172]] – [[NGC 1173|1173]] – [[NGC 1174|1174]] – [[NGC 1175|1175]] – [[NGC 1176|1176]] – [[NGC 1177|1177]] – [[NGC 1178|1178]] – [[NGC 1179|1179]] – [[NGC 1180|1180]] – [[NGC 1181|1181]] – [[NGC 1182|1182]] – [[NGC 1183|1183]] – [[NGC 1184|1184]] – [[NGC 1185|1185]] – [[NGC 1186|1186]] – [[NGC 1187|1187]] – [[NGC 1188|1188]] – [[NGC 1189|1189]] – [[NGC 1190|1190]] – [[NGC 1191|1191]] – [[NGC 1192|1192]] – [[NGC 1193|1193]] – [[NGC 1194|1194]] – [[NGC 1195|1195]] – [[NGC 1196|1196]] – [[NGC 1197|1197]] – [[NGC 1198|1198]] – [[NGC 1199|1199]] – [[NGC 1200|1200]] – [[NGC 1201|1201]] – [[NGC 1202|1202]] – [[NGC 1203|1203]] – [[NGC 1204|1204]] – [[NGC 1205|1205]] – [[NGC 1206|1206]] – [[NGC 1207|1207]] – [[NGC 1208|1208]] – [[NGC 1209|1209]] – [[NGC 1210|1210]] – [[NGC 1211|1211]] – [[NGC 1212|1212]] – [[NGC 1213|1213]] – [[NGC 1214|1214]] – [[NGC 1215|1215]] – [[NGC 1216|1216]] – [[NGC 1217|1217]] – [[NGC 1218|1218]] – [[NGC 1219|1219]] – [[NGC 1220|1220]] – [[NGC 1221|1221]] – [[NGC 1222|1222]] – [[NGC 1223|1223]] – [[NGC 1224|1224]] – [[NGC 1225|1225]] – [[NGC 1226|1226]] – [[NGC 1227|1227]] – [[NGC 1228|1228]] – [[NGC 1229|1229]] – [[NGC 1230|1230]] – [[NGC 1231|1231]] – [[NGC 1232|1232]] – [[NGC 1233|1233]] – [[NGC 1234|1234]] – [[NGC 1235|1235]] – [[NGC 1236|1236]] – [[NGC 1237|1237]] – [[NGC 1238|1238]] – [[NGC 1239|1239]] – [[NGC 1240|1240]] – [[NGC 1241|1241]] – [[NGC 1242|1242]] – [[NGC 1243|1243]] – [[NGC 1244|1244]] – [[NGC 1245|1245]] – [[NGC 1246|1246]] – [[NGC 1247|1247]] – [[NGC 1248|1248]] – [[NGC 1249|1249]] – [[NGC 1250|1250]] – [[NGC 1251|1251]] – [[NGC 1252|1252]] – [[NGC 1253|1253]] – [[NGC 1254|1254]] – [[NGC 1255|1255]] – [[NGC 1256|1256]] – [[NGC 1257|1257]] – [[NGC 1258|1258]] – [[NGC 1259|1259]] – [[NGC 1260|1260]] – [[NGC 1261|1261]] – [[NGC 1262|1262]] – [[NGC 1263|1263]] – [[NGC 1264|1264]] – [[NGC 1265|1265]] – [[NGC 1266|1266]] – [[NGC 1267|1267]] – [[NGC 1268|1268]] – [[NGC 1269|1269]] – [[NGC 1270|1270]] – [[NGC 1271|1271]] – [[NGC 1272|1272]] – [[NGC 1273|1273]] – [[NGC 1274|1274]] – [[NGC 1275|1275]] – [[NGC 1276|1276]] – [[NGC 1277|1277]] – [[NGC 1278|1278]] – [[NGC 1279|1279]] – [[NGC 1280|1280]] – [[NGC 1281|1281]] – [[NGC 1282|1282]] – [[NGC 1283|1283]] – [[NGC 1284|1284]] – [[NGC 1285|1285]] – [[NGC 1286|1286]] – [[NGC 1287|1287]] – [[NGC 1288|1288]] – [[NGC 1289|1289]] – [[NGC 1290|1290]] – [[NGC 1291|1291]] – [[NGC 1292|1292]] – [[NGC 1293|1293]] – [[NGC 1294|1294]] – [[NGC 1295|1295]] – [[NGC 1296|1296]] – [[NGC 1297|1297]] – [[NGC 1298|1298]] – [[NGC 1299|1299]] – [[NGC 1300|1300]] – [[NGC 1301|1301]] – [[NGC 1302|1302]] – [[NGC 1303|1303]] – [[NGC 1304|1304]] – [[NGC 1305|1305]] – [[NGC 1306|1306]] – [[NGC 1307|1307]] – [[NGC 1308|1308]] – [[NGC 1309|1309]] – [[NGC 1310|1310]] – [[NGC 1311|1311]] – [[NGC 1312|1312]] – [[NGC 1313|1313]] – [[NGC 1314|1314]] – [[NGC 1315|1315]] – [[NGC 1316|1316]] – [[NGC 1317|1317]] – [[NGC 1318|1318]] – [[NGC 1319|1319]] – [[NGC 1320|1320]] – [[NGC 1321|1321]] – [[NGC 1322|1322]] – [[NGC 1323|1323]] – [[NGC 1324|1324]] – [[NGC 1325|1325]] – [[NGC 1326|1326]] – [[NGC 1327|1327]] – [[NGC 1328|1328]] – [[NGC 1329|1329]] – [[NGC 1330|1330]] – [[NGC 1331|1331]] – [[NGC 1332|1332]] – [[NGC 1333|1333]] – [[NGC 1334|1334]] – [[NGC 1335|1335]] – [[NGC 1336|1336]] – [[NGC 1337|1337]] – [[NGC 1338|1338]] – [[NGC 1339|1339]] – [[NGC 1340|1340]] – [[NGC 1341|1341]] – [[NGC 1342|1342]] – [[NGC 1343|1343]] – [[NGC 1344|1344]] – [[NGC 1345|1345]] – [[NGC 1346|1346]] – [[NGC 1347|1347]] – [[NGC 1348|1348]] – [[NGC 1349|1349]] – [[NGC 1350|1350]] – [[NGC 1351|1351]] – [[NGC 1352|1352]] – [[NGC 1353|1353]] – [[NGC 1354|1354]] – [[NGC 1355|1355]] – [[NGC 1356|1356]] – [[NGC 1357|1357]] – [[NGC 1358|1358]] – [[NGC 1359|1359]] – [[NGC 1360|1360]] – [[NGC 1361|1361]] – [[NGC 1362|1362]] – [[NGC 1363|1363]] – [[NGC 1364|1364]] – [[NGC 1365|1365]] – [[NGC 1366|1366]] – [[NGC 1367|1367]] – [[NGC 1368|1368]] – [[NGC 1369|1369]] – [[NGC 1370|1370]] – [[NGC 1371|1371]] – [[NGC 1372|1372]] – [[NGC 1373|1373]] – [[NGC 1374|1374]] – [[NGC 1375|1375]] – [[NGC 1376|1376]] – [[NGC 1377|1377]] – [[NGC 1378|1378]] – [[NGC 1379|1379]] – [[NGC 1380|1380]] – [[NGC 1381|1381]] – [[NGC 1382|1382]] – [[NGC 1383|1383]] – [[NGC 1384|1384]] – [[NGC 1385|1385]] – [[NGC 1386|1386]] – [[NGC 1387|1387]] – [[NGC 1388|1388]] – [[NGC 1389|1389]] – [[NGC 1390|1390]] – [[NGC 1391|1391]] – [[NGC 1392|1392]] – [[NGC 1393|1393]] – [[NGC 1394|1394]] – [[NGC 1395|1395]] – [[NGC 1396|1396]] – [[NGC 1397|1397]] – [[NGC 1398|1398]] – [[NGC 1399|1399]] – [[NGC 1400|1400]] – [[NGC 1401|1401]] – [[NGC 1402|1402]] – [[NGC 1403|1403]] – [[NGC 1404|1404]] – [[NGC 1405|1405]] – [[NGC 1406|1406]] – [[NGC 1407|1407]] – [[NGC 1408|1408]] – [[NGC 1409|1409]] – [[NGC 1410|1410]] – [[NGC 1411|1411]] – [[NGC 1412|1412]] – [[NGC 1413|1413]] – [[NGC 1414|1414]] – [[NGC 1415|1415]] – [[NGC 1416|1416]] – [[NGC 1417|1417]] – [[NGC 1418|1418]] – [[NGC 1419|1419]] – [[NGC 1420|1420]] – [[NGC 1421|1421]] – [[NGC 1422|1422]] – [[NGC 1423|1423]] – [[NGC 1424|1424]] – [[NGC 1425|1425]] – [[NGC 1426|1426]] – [[NGC 1427|1427]] – [[NGC 1428|1428]] – [[NGC 1429|1429]] – [[NGC 1430|1430]] – [[NGC 1431|1431]] – [[NGC 1432|1432]] – [[NGC 1433|1433]] – [[NGC 1434|1434]] – [[NGC 1435|1435]] – [[NGC 1436|1436]] – [[NGC 1437|1437]] – [[NGC 1438|1438]] – [[NGC 1439|1439]] – [[NGC 1440|1440]] – [[NGC 1441|1441]] – [[NGC 1442|1442]] – [[NGC 1443|1443]] – [[NGC 1444|1444]] – [[NGC 1445|1445]] – [[NGC 1446|1446]] – [[NGC 1447|1447]] – [[NGC 1448|1448]] – [[NGC 1449|1449]] – [[NGC 1450|1450]] – [[NGC 1451|1451]] – [[NGC 1452|1452]] – [[NGC 1453|1453]] – [[NGC 1454|1454]] – [[NGC 1455|1455]] – [[NGC 1456|1456]] – [[NGC 1457|1457]] – [[NGC 1458|1458]] – [[NGC 1459|1459]] – [[NGC 1460|1460]] – [[NGC 1461|1461]] – [[NGC 1462|1462]] – [[NGC 1463|1463]] – [[NGC 1464|1464]] – [[NGC 1465|1465]] – [[NGC 1466|1466]] – [[NGC 1467|1467]] – [[NGC 1468|1468]] – [[NGC 1469|1469]] – [[NGC 1470|1470]] – [[NGC 1471|1471]] – [[NGC 1472|1472]] – [[NGC 1473|1473]] – [[NGC 1474|1474]] – [[NGC 1475|1475]] – [[NGC 1476|1476]] – [[NGC 1477|1477]] – [[NGC 1478|1478]] – [[NGC 1479|1479]] – [[NGC 1480|1480]] – [[NGC 1481|1481]] – [[NGC 1482|1482]] – [[NGC 1483|1483]] – [[NGC 1484|1484]] – [[NGC 1485|1485]] – [[NGC 1486|1486]] – [[NGC 1487|1487]] – [[NGC 1488|1488]] – [[NGC 1489|1489]] – [[NGC 1490|1490]] – [[NGC 1491|1491]] – [[NGC 1492|1492]] – [[NGC 1493|1493]] – [[NGC 1494|1494]] – [[NGC 1495|1495]] – [[NGC 1496|1496]] – [[NGC 1497|1497]] – [[NGC 1498|1498]] – [[NGC 1499|1499]] – [[NGC 1500|1500]] – [[NGC 1501|1501]] – [[NGC 1502|1502]] – [[NGC 1503|1503]] – [[NGC 1504|1504]] – [[NGC 1505|1505]] – [[NGC 1506|1506]] – [[NGC 1507|1507]] – [[NGC 1508|1508]] – [[NGC 1509|1509]] – [[NGC 1510|1510]] – [[NGC 1511|1511]] – [[NGC 1512|1512]] – [[NGC 1513|1513]] – [[NGC 1514|1514]] – [[NGC 1515|1515]] – [[NGC 1516|1516]] – [[NGC 1517|1517]] – [[NGC 1518|1518]] – [[NGC 1519|1519]] – [[NGC 1520|1520]] – [[NGC 1521|1521]] – [[NGC 1522|1522]] – [[NGC 1523|1523]] – [[NGC 1524|1524]] – [[NGC 1525|1525]] – [[NGC 1526|1526]] – [[NGC 1527|1527]] – [[NGC 1528|1528]] – [[NGC 1529|1529]] – [[NGC 1530|1530]] – [[NGC 1531|1531]] – [[NGC 1532|1532]] – [[NGC 1533|1533]] – [[NGC 1534|1534]] – [[NGC 1535|1535]] – [[NGC 1536|1536]] – [[NGC 1537|1537]] – [[NGC 1538|1538]] – [[NGC 1539|1539]] – [[NGC 1540|1540]] – [[NGC 1541|1541]] – [[NGC 1542|1542]] – [[NGC 1543|1543]] – [[NGC 1544|1544]] – [[NGC 1545|1545]] – [[NGC 1546|1546]] – [[NGC 1547|1547]] – [[NGC 1548|1548]] – [[NGC 1549|1549]] – [[NGC 1550|1550]] – [[NGC 1551|1551]] – [[NGC 1552|1552]] – [[NGC 1553|1553]] – [[NGC 1554|1554]] – [[NGC 1555|1555]] – [[NGC 1556|1556]] – [[NGC 1557|1557]] – [[NGC 1558|1558]] – [[NGC 1559|1559]] – [[NGC 1560|1560]] – [[NGC 1561|1561]] – [[NGC 1562|1562]] – [[NGC 1563|1563]] – [[NGC 1564|1564]] – [[NGC 1565|1565]] – [[NGC 1566|1566]] – [[NGC 1567|1567]] – [[NGC 1568|1568]] – [[NGC 1569|1569]] – [[NGC 1570|1570]] – [[NGC 1571|1571]] – [[NGC 1572|1572]] – [[NGC 1573|1573]] – [[NGC 1574|1574]] – [[NGC 1575|1575]] – [[NGC 1576|1576]] – [[NGC 1577|1577]] – [[NGC 1578|1578]] – [[NGC 1579|1579]] – [[NGC 1580|1580]] – [[NGC 1581|1581]] – [[NGC 1582|1582]] – [[NGC 1583|1583]] – [[NGC 1584|1584]] – [[NGC 1585|1585]] – [[NGC 1586|1586]] – [[NGC 1587|1587]] – [[NGC 1588|1588]] – [[NGC 1589|1589]] – [[NGC 1590|1590]] – [[NGC 1591|1591]] – [[NGC 1592|1592]] – [[NGC 1593|1593]] – [[NGC 1594|1594]] – [[NGC 1595|1595]] – [[NGC 1596|1596]] – [[NGC 1597|1597]] – [[NGC 1598|1598]] – [[NGC 1599|1599]] – [[NGC 1600|1600]] – [[NGC 1601|1601]] – [[NGC 1602|1602]] – [[NGC 1603|1603]] – [[NGC 1604|1604]] – [[NGC 1605|1605]] – [[NGC 1606|1606]] – [[NGC 1607|1607]] – [[NGC 1608|1608]] – [[NGC 1609|1609]] – [[NGC 1610|1610]] – [[NGC 1611|1611]] – [[NGC 1612|1612]] – [[NGC 1613|1613]] – [[NGC 1614|1614]] – [[NGC 1615|1615]] – [[NGC 1616|1616]] – [[NGC 1617|1617]] – [[NGC 1618|1618]] – [[NGC 1619|1619]] – [[NGC 1620|1620]] – [[NGC 1621|1621]] – [[NGC 1622|1622]] – [[NGC 1623|1623]] – [[NGC 1624|1624]] – [[NGC 1625|1625]] – [[NGC 1626|1626]] – [[NGC 1627|1627]] – [[NGC 1628|1628]] – [[NGC 1629|1629]] – [[NGC 1630|1630]] – [[NGC 1631|1631]] – [[NGC 1632|1632]] – [[NGC 1633|1633]] – [[NGC 1634|1634]] – [[NGC 1635|1635]] – [[NGC 1636|1636]] – [[NGC 1637|1637]] – [[NGC 1638|1638]] – [[NGC 1639|1639]] – [[NGC 1640|1640]] – [[NGC 1641|1641]] – [[NGC 1642|1642]] – [[NGC 1643|1643]] – [[NGC 1644|1644]] – [[NGC 1645|1645]] – [[NGC 1646|1646]] – [[NGC 1647|1647]] – [[NGC 1648|1648]] – [[NGC 1649|1649]] – [[NGC 1650|1650]] – [[NGC 1651|1651]] – [[NGC 1652|1652]] – [[NGC 1653|1653]] – [[NGC 1654|1654]] – [[NGC 1655|1655]] – [[NGC 1656|1656]] – [[NGC 1657|1657]] – [[NGC 1658|1658]] – [[NGC 1659|1659]] – [[NGC 1660|1660]] – [[NGC 1661|1661]] – [[NGC 1662|1662]] – [[NGC 1663|1663]] – [[NGC 1664|1664]] – [[NGC 1665|1665]] – [[NGC 1666|1666]] – [[NGC 1667|1667]] – [[NGC 1668|1668]] – [[NGC 1669|1669]] – [[NGC 1670|1670]] – [[NGC 1671|1671]] – [[NGC 1672|1672]] – [[NGC 1673|1673]] – [[NGC 1674|1674]] – [[NGC 1675|1675]] – [[NGC 1676|1676]] – [[NGC 1677|1677]] – [[NGC 1678|1678]] – [[NGC 1679|1679]] – [[NGC 1680|1680]] – [[NGC 1681|1681]] – [[NGC 1682|1682]] – [[NGC 1683|1683]] – [[NGC 1684|1684]] – [[NGC 1685|1685]] – [[NGC 1686|1686]] – [[NGC 1687|1687]] – [[NGC 1688|1688]] – [[NGC 1689|1689]] – [[NGC 1690|1690]] – [[NGC 1691|1691]] – [[NGC 1692|1692]] – [[NGC 1693|1693]] – [[NGC 1694|1694]] – [[NGC 1695|1695]] – [[NGC 1696|1696]] – [[NGC 1697|1697]] – [[NGC 1698|1698]] – [[NGC 1699|1699]] – [[NGC 1700|1700]] – [[NGC 1701|1701]] – [[NGC 1702|1702]] – [[NGC 1703|1703]] – [[NGC 1704|1704]] – [[NGC 1705|1705]] – [[NGC 1706|1706]] – [[NGC 1707|1707]] – [[NGC 1708|1708]] – [[NGC 1709|1709]] – [[NGC 1710|1710]] – [[NGC 1711|1711]] – [[NGC 1712|1712]] – [[NGC 1713|1713]] – [[NGC 1714|1714]] – [[NGC 1715|1715]] – [[NGC 1716|1716]] – [[NGC 1717|1717]] – [[NGC 1718|1718]] – [[NGC 1719|1719]] – [[NGC 1720|1720]] – [[NGC 1721|1721]] – [[NGC 1722|1722]] – [[NGC 1723|1723]] – [[NGC 1724|1724]] – [[NGC 1725|1725]] – [[NGC 1726|1726]] – [[NGC 1727|1727]] – [[NGC 1728|1728]] – [[NGC 1729|1729]] – [[NGC 1730|1730]] – [[NGC 1731|1731]] – [[NGC 1732|1732]] – [[NGC 1733|1733]] – [[NGC 1734|1734]] – [[NGC 1735|1735]] – [[NGC 1736|1736]] – [[NGC 1737|1737]] – [[NGC 1738|1738]] – [[NGC 1739|1739]] – [[NGC 1740|1740]] – [[NGC 1741|1741]] – [[NGC 1742|1742]] – [[NGC 1743|1743]] – [[NGC 1744|1744]] – [[NGC 1745|1745]] – [[NGC 1746|1746]] – [[NGC 1747|1747]] – [[NGC 1748|1748]] – [[NGC 1749|1749]] – [[NGC 1750|1750]] – [[NGC 1751|1751]] – [[NGC 1752|1752]] – [[NGC 1753|1753]] – [[NGC 1754|1754]] – [[NGC 1755|1755]] – [[NGC 1756|1756]] – [[NGC 1757|1757]] – [[NGC 1758|1758]] – [[NGC 1759|1759]] – [[NGC 1760|1760]] – [[NGC 1761|1761]] – [[NGC 1762|1762]] – [[NGC 1763|1763]] – [[NGC 1764|1764]] – [[NGC 1765|1765]] – [[NGC 1766|1766]] – [[NGC 1767|1767]] – [[NGC 1768|1768]] – [[NGC 1769|1769]] – [[NGC 1770|1770]] – [[NGC 1771|1771]] – [[NGC 1772|1772]] – [[NGC 1773|1773]] – [[NGC 1774|1774]] – [[NGC 1775|1775]] – [[NGC 1776|1776]] – [[NGC 1777|1777]] – [[NGC 1778|1778]] – [[NGC 1779|1779]] – [[NGC 1780|1780]] – [[NGC 1781|1781]] – [[NGC 1782|1782]] – [[NGC 1783|1783]] – [[NGC 1784|1784]] – [[NGC 1785|1785]] – [[NGC 1786|1786]] – [[NGC 1787|1787]] – [[NGC 1788|1788]] – [[NGC 1789|1789]] – [[NGC 1790|1790]] – [[NGC 1791|1791]] – [[NGC 1792|1792]] – [[NGC 1793|1793]] – [[NGC 1794|1794]] – [[NGC 1795|1795]] – [[NGC 1796|1796]] – [[NGC 1797|1797]] – [[NGC 1798|1798]] – [[NGC 1799|1799]] – [[NGC 1800|1800]] – [[NGC 1801|1801]] – [[NGC 1802|1802]] – [[NGC 1803|1803]] – [[NGC 1804|1804]] – [[NGC 1805|1805]] – [[NGC 1806|1806]] – [[NGC 1807|1807]] – [[NGC 1808|1808]] – [[NGC 1809|1809]] – [[NGC 1810|1810]] – [[NGC 1811|1811]] – [[NGC 1812|1812]] – [[NGC 1813|1813]] – [[NGC 1814|1814]] – [[NGC 1815|1815]] – [[NGC 1816|1816]] – [[NGC 1817|1817]] – [[NGC 1818|1818]] – [[NGC 1819|1819]] – [[NGC 1820|1820]] – [[NGC 1821|1821]] – [[NGC 1822|1822]] – [[NGC 1823|1823]] – [[NGC 1824|1824]] – [[NGC 1825|1825]] – [[NGC 1826|1826]] – [[NGC 1827|1827]] – [[NGC 1828|1828]] – [[NGC 1829|1829]] – [[NGC 1830|1830]] – [[NGC 1831|1831]] – [[NGC 1832|1832]] – [[NGC 1833|1833]] – [[NGC 1834|1834]] – [[NGC 1835|1835]] – [[NGC 1836|1836]] – [[NGC 1837|1837]] – [[NGC 1838|1838]] – [[NGC 1839|1839]] – [[NGC 1840|1840]] – [[NGC 1841|1841]] – [[NGC 1842|1842]] – [[NGC 1843|1843]] – [[NGC 1844|1844]] – [[NGC 1845|1845]] – [[NGC 1846|1846]] – [[NGC 1847|1847]] – [[NGC 1848|1848]] – [[NGC 1849|1849]] – [[NGC 1850|1850]] – [[NGC 1851|1851]] – [[NGC 1852|1852]] – [[NGC 1853|1853]] – [[NGC 1854|1854]] – [[NGC 1855|1855]] – [[NGC 1856|1856]] – [[NGC 1857|1857]] – [[NGC 1858|1858]] – [[NGC 1859|1859]] – [[NGC 1860|1860]] – [[NGC 1861|1861]] – [[NGC 1862|1862]] – [[NGC 1863|1863]] – [[NGC 1864|1864]] – [[NGC 1865|1865]] – [[NGC 1866|1866]] – [[NGC 1867|1867]] – [[NGC 1868|1868]] – [[NGC 1869|1869]] – [[NGC 1870|1870]] – [[NGC 1871|1871]] – [[NGC 1872|1872]] – [[NGC 1873|1873]] – [[NGC 1874|1874]] – [[NGC 1875|1875]] – [[NGC 1876|1876]] – [[NGC 1877|1877]] – [[NGC 1878|1878]] – [[NGC 1879|1879]] – [[NGC 1880|1880]] – [[NGC 1881|1881]] – [[NGC 1882|1882]] – [[NGC 1883|1883]] – [[NGC 1884|1884]] – [[NGC 1885|1885]] – [[NGC 1886|1886]] – [[NGC 1887|1887]] – [[NGC 1888|1888]] – [[NGC 1889|1889]] – [[NGC 1890|1890]] – [[NGC 1891|1891]] – [[NGC 1892|1892]] – [[NGC 1893|1893]] – [[NGC 1894|1894]] – [[NGC 1895|1895]] – [[NGC 1896|1896]] – [[NGC 1897|1897]] – [[NGC 1898|1898]] – [[NGC 1899|1899]] – [[NGC 1900|1900]] – [[NGC 1901|1901]] – [[NGC 1902|1902]] – [[NGC 1903|1903]] – [[NGC 1904|1904]] – [[NGC 1905|1905]] – [[NGC 1906|1906]] – [[NGC 1907|1907]] – [[NGC 1908|1908]] – [[NGC 1909|1909]] – [[NGC 1910|1910]] – [[NGC 1911|1911]] – [[NGC 1912|1912]] – [[NGC 1913|1913]] – [[NGC 1914|1914]] – [[NGC 1915|1915]] – [[NGC 1916|1916]] – [[NGC 1917|1917]] – [[NGC 1918|1918]] – [[NGC 1919|1919]] – [[NGC 1920|1920]] – [[NGC 1921|1921]] – [[NGC 1922|1922]] – [[NGC 1923|1923]] – [[NGC 1924|1924]] – [[NGC 1925|1925]] – [[NGC 1926|1926]] – [[NGC 1927|1927]] – [[NGC 1928|1928]] – [[NGC 1929|1929]] – [[NGC 1930|1930]] – [[NGC 1931|1931]] – [[NGC 1932|1932]] – [[NGC 1933|1933]] – [[NGC 1934|1934]] – [[NGC 1935|1935]] – [[NGC 1936|1936]] – [[NGC 1937|1937]] – [[NGC 1938|1938]] – [[NGC 1939|1939]] – [[NGC 1940|1940]] – [[NGC 1941|1941]] – [[NGC 1942|1942]] – [[NGC 1943|1943]] – [[NGC 1944|1944]] – [[NGC 1945|1945]] – [[NGC 1946|1946]] – [[NGC 1947|1947]] – [[NGC 1948|1948]] – [[NGC 1949|1949]] – [[NGC 1950|1950]] – [[NGC 1951|1951]] – {{sopomenka|[[NGC 1952|1952]]}} – <!-- == Rakovica (meglica) --> [[NGC 1953|1953]] – [[NGC 1954|1954]] – [[NGC 1955|1955]] – [[NGC 1956|1956]] – [[NGC 1957|1957]] – [[NGC 1958|1958]] – [[NGC 1959|1959]] – [[NGC 1960|1960]] – [[NGC 1961|1961]] – [[NGC 1962|1962]] – [[NGC 1963|1963]] – [[NGC 1964|1964]] – [[NGC 1965|1965]] – [[NGC 1966|1966]] – [[NGC 1967|1967]] – [[NGC 1968|1968]] – [[NGC 1969|1969]] – [[NGC 1970|1970]] – [[NGC 1971|1971]] – [[NGC 1972|1972]] – [[NGC 1973|1973]] – [[NGC 1974|1974]] – [[NGC 1975|1975]] – {{sopomenka|[[NGC 1976|1976]]}} – <!-- == Orionova meglica --> [[NGC 1977|1977]] – [[NGC 1978|1978]] – [[NGC 1979|1979]] – [[NGC 1980|1980]] – [[NGC 1981|1981]] – [[NGC 1982|1982]] – [[NGC 1983|1983]] – [[NGC 1984|1984]] – [[NGC 1985|1985]] – [[NGC 1986|1986]] – [[NGC 1987|1987]] – [[NGC 1988|1988]] – [[NGC 1989|1989]] – [[NGC 1990|1990]] – [[NGC 1991|1991]] – [[NGC 1992|1992]] – [[NGC 1993|1993]] – [[NGC 1994|1994]] – [[NGC 1995|1995]] – [[NGC 1996|1996]] – [[NGC 1997|1997]] – [[NGC 1998|1998]] – [[NGC 1999|1999]] – [[NGC 2000|2000]] – [[NGC 2001|2001]] – [[NGC 2002|2002]] – [[NGC 2003|2003]] – [[NGC 2004|2004]] – [[NGC 2005|2005]] – [[NGC 2006|2006]] – [[NGC 2007|2007]] – [[NGC 2008|2008]] – [[NGC 2009|2009]] – [[NGC 2010|2010]] – [[NGC 2011|2011]] – [[NGC 2012|2012]] – [[NGC 2013|2013]] – [[NGC 2014|2014]] – [[NGC 2015|2015]] – [[NGC 2016|2016]] – [[NGC 2017|2017]] – [[NGC 2018|2018]] – [[NGC 2019|2019]] – [[NGC 2020|2020]] – [[NGC 2021|2021]] – [[NGC 2022|2022]] – [[NGC 2023|2023]] – [[NGC 2024|2024]] – [[NGC 2025|2025]] – [[NGC 2026|2026]] – [[NGC 2027|2027]] – [[NGC 2028|2028]] – [[NGC 2029|2029]] – [[NGC 2030|2030]] – [[NGC 2031|2031]] – [[NGC 2032|2032]] – [[NGC 2033|2033]] – [[NGC 2034|2034]] – [[NGC 2035|2035]] – [[NGC 2036|2036]] – [[NGC 2037|2037]] – [[NGC 2038|2038]] – [[NGC 2039|2039]] – [[NGC 2040|2040]] – [[NGC 2041|2041]] – [[NGC 2042|2042]] – [[NGC 2043|2043]] – [[NGC 2044|2044]] – [[NGC 2045|2045]] – [[NGC 2046|2046]] – [[NGC 2047|2047]] – [[NGC 2048|2048]] – [[NGC 2049|2049]] – [[NGC 2050|2050]] – [[NGC 2051|2051]] – [[NGC 2052|2052]] – [[NGC 2053|2053]] – [[NGC 2054|2054]] – [[NGC 2055|2055]] – [[NGC 2056|2056]] – [[NGC 2057|2057]] – [[NGC 2058|2058]] – [[NGC 2059|2059]] – [[NGC 2060|2060]] – [[NGC 2061|2061]] – [[NGC 2062|2062]] – [[NGC 2063|2063]] – [[NGC 2064|2064]] – [[NGC 2065|2065]] – [[NGC 2066|2066]] – [[NGC 2067|2067]] – [[NGC 2068|2068]] – [[NGC 2069|2069]] – {{sopomenka|[[NGC 2070|2070]]}} – <!-- == Tarantela (meglica) --> [[NGC 2071|2071]] – [[NGC 2072|2072]] – [[NGC 2073|2073]] – [[NGC 2074|2074]] – [[NGC 2075|2075]] – [[NGC 2076|2076]] – [[NGC 2077|2077]] – [[NGC 2078|2078]] – [[NGC 2079|2079]] – [[NGC 2080|2080]] – [[NGC 2081|2081]] – [[NGC 2082|2082]] – [[NGC 2083|2083]] – [[NGC 2084|2084]] – [[NGC 2085|2085]] – [[NGC 2086|2086]] – [[NGC 2087|2087]] – [[NGC 2088|2088]] – [[NGC 2089|2089]] – [[NGC 2090|2090]] – [[NGC 2091|2091]] – [[NGC 2092|2092]] – [[NGC 2093|2093]] – [[NGC 2094|2094]] – [[NGC 2095|2095]] – [[NGC 2096|2096]] – [[NGC 2097|2097]] – [[NGC 2098|2098]] – [[NGC 2099|2099]] – [[NGC 2100|2100]] – [[NGC 2101|2101]] – [[NGC 2102|2102]] – [[NGC 2103|2103]] – [[NGC 2104|2104]] – [[NGC 2105|2105]] – [[NGC 2106|2106]] – [[NGC 2107|2107]] – [[NGC 2108|2108]] – [[NGC 2109|2109]] – [[NGC 2110|2110]] – [[NGC 2111|2111]] – [[NGC 2112|2112]] – [[NGC 2113|2113]] – [[NGC 2114|2114]] – [[NGC 2115|2115]] – [[NGC 2116|2116]] – [[NGC 2117|2117]] – [[NGC 2118|2118]] – [[NGC 2119|2119]] – [[NGC 2120|2120]] – [[NGC 2121|2121]] – [[NGC 2122|2122]] – [[NGC 2123|2123]] – [[NGC 2124|2124]] – [[NGC 2125|2125]] – [[NGC 2126|2126]] – [[NGC 2127|2127]] – [[NGC 2128|2128]] – [[NGC 2129|2129]] – [[NGC 2130|2130]] – [[NGC 2131|2131]] – [[NGC 2132|2132]] – [[NGC 2133|2133]] – [[NGC 2134|2134]] – [[NGC 2135|2135]] – [[NGC 2136|2136]] – [[NGC 2137|2137]] – [[NGC 2138|2138]] – [[NGC 2139|2139]] – [[NGC 2140|2140]] – [[NGC 2141|2141]] – [[NGC 2142|2142]] – [[NGC 2143|2143]] – [[NGC 2144|2144]] – [[NGC 2145|2145]] – [[NGC 2146|2146]] – [[NGC 2147|2147]] – [[NGC 2148|2148]] – [[NGC 2149|2149]] – [[NGC 2150|2150]] – [[NGC 2151|2151]] – [[NGC 2152|2152]] – [[NGC 2153|2153]] – [[NGC 2154|2154]] – [[NGC 2155|2155]] – [[NGC 2156|2156]] – [[NGC 2157|2157]] – [[NGC 2158|2158]] – [[NGC 2159|2159]] – [[NGC 2160|2160]] – [[NGC 2161|2161]] – [[NGC 2162|2162]] – [[NGC 2163|2163]] – [[NGC 2164|2164]] – [[NGC 2165|2165]] – [[NGC 2166|2166]] – [[NGC 2167|2167]] – [[NGC 2168|2168]] – [[NGC 2169|2169]] – [[NGC 2170|2170]] – [[NGC 2171|2171]] – [[NGC 2172|2172]] – [[NGC 2173|2173]] – [[NGC 2174|2174]] – [[NGC 2175|2175]] – [[NGC 2176|2176]] – [[NGC 2177|2177]] – [[NGC 2178|2178]] – [[NGC 2179|2179]] – [[NGC 2180|2180]] – [[NGC 2181|2181]] – [[NGC 2182|2182]] – [[NGC 2183|2183]] – [[NGC 2184|2184]] – [[NGC 2185|2185]] – [[NGC 2186|2186]] – [[NGC 2187|2187]] – [[NGC 2188|2188]] – [[NGC 2189|2189]] – [[NGC 2190|2190]] – [[NGC 2191|2191]] – [[NGC 2192|2192]] – [[NGC 2193|2193]] – [[NGC 2194|2194]] – [[NGC 2195|2195]] – [[NGC 2196|2196]] – [[NGC 2197|2197]] – [[NGC 2198|2198]] – [[NGC 2199|2199]] – [[NGC 2200|2200]] – [[NGC 2201|2201]] – [[NGC 2202|2202]] – [[NGC 2203|2203]] – [[NGC 2204|2204]] – [[NGC 2205|2205]] – [[NGC 2206|2206]] – [[NGC 2207|2207]] – [[NGC 2208|2208]] – [[NGC 2209|2209]] – [[NGC 2210|2210]] – [[NGC 2211|2211]] – [[NGC 2212|2212]] – [[NGC 2213|2213]] – [[NGC 2214|2214]] – [[NGC 2215|2215]] – [[NGC 2216|2216]] – [[NGC 2217|2217]] – [[NGC 2218|2218]] – [[NGC 2219|2219]] – [[NGC 2220|2220]] – [[NGC 2221|2221]] – [[NGC 2222|2222]] – [[NGC 2223|2223]] – [[NGC 2224|2224]] – [[NGC 2225|2225]] – [[NGC 2226|2226]] – [[NGC 2227|2227]] – [[NGC 2228|2228]] – [[NGC 2229|2229]] – [[NGC 2230|2230]] – [[NGC 2231|2231]] – [[NGC 2232|2232]] – [[NGC 2233|2233]] – [[NGC 2234|2234]] – [[NGC 2235|2235]] – [[NGC 2236|2236]] – [[NGC 2237|2237]] – [[NGC 2238|2238]] – [[NGC 2239|2239]] – [[NGC 2240|2240]] – [[NGC 2241|2241]] – [[NGC 2242|2242]] – [[NGC 2243|2243]] – [[NGC 2244|2244]] – [[NGC 2245|2245]] – [[NGC 2246|2246]] – [[NGC 2247|2247]] – [[NGC 2248|2248]] – [[NGC 2249|2249]] – [[NGC 2250|2250]] – [[NGC 2251|2251]] – [[NGC 2252|2252]] – [[NGC 2253|2253]] – [[NGC 2254|2254]] – [[NGC 2255|2255]] – [[NGC 2256|2256]] – [[NGC 2257|2257]] – [[NGC 2258|2258]] – [[NGC 2259|2259]] – [[NGC 2260|2260]] – {{sopomenka|[[NGC 2261|2261]]}} – <!-- == Hubblovs spremenljiva meglica --> [[NGC 2262|2262]] – [[NGC 2263|2263]] – [[NGC 2264|2264]] – [[NGC 2265|2265]] – [[NGC 2266|2266]] – [[NGC 2267|2267]] – [[NGC 2268|2268]] – [[NGC 2269|2269]] – [[NGC 2270|2270]] – [[NGC 2271|2271]] – [[NGC 2272|2272]] – [[NGC 2273|2273]] – [[NGC 2274|2274]] – [[NGC 2275|2275]] – [[NGC 2276|2276]] – [[NGC 2277|2277]] – [[NGC 2278|2278]] – [[NGC 2279|2279]] – [[NGC 2280|2280]] – [[NGC 2281|2281]] – [[NGC 2282|2282]] – [[NGC 2283|2283]] – [[NGC 2284|2284]] – [[NGC 2285|2285]] – [[NGC 2286|2286]] – [[NGC 2287|2287]] – [[NGC 2288|2288]] – [[NGC 2289|2289]] – [[NGC 2290|2290]] – [[NGC 2291|2291]] – [[NGC 2292|2292]] – [[NGC 2293|2293]] – [[NGC 2294|2294]] – [[NGC 2295|2295]] – [[NGC 2296|2296]] – [[NGC 2297|2297]] – [[NGC 2298|2298]] – [[NGC 2299|2299]] – [[NGC 2300|2300]] – [[NGC 2301|2301]] – [[NGC 2302|2302]] – [[NGC 2303|2303]] – [[NGC 2304|2304]] – [[NGC 2305|2305]] – [[NGC 2306|2306]] – [[NGC 2307|2307]] – [[NGC 2308|2308]] – [[NGC 2309|2309]] – [[NGC 2310|2310]] – [[NGC 2311|2311]] – [[NGC 2312|2312]] – [[NGC 2313|2313]] – [[NGC 2314|2314]] – [[NGC 2315|2315]] – [[NGC 2316|2316]] – [[NGC 2317|2317]] – [[NGC 2318|2318]] – [[NGC 2319|2319]] – [[NGC 2320|2320]] – [[NGC 2321|2321]] – [[NGC 2322|2322]] – [[NGC 2323|2323]] – [[NGC 2324|2324]] – [[NGC 2325|2325]] – [[NGC 2326|2326]] – [[NGC 2327|2327]] – [[NGC 2328|2328]] – [[NGC 2329|2329]] – [[NGC 2330|2330]] – [[NGC 2331|2331]] – [[NGC 2332|2332]] – [[NGC 2333|2333]] – [[NGC 2334|2334]] – [[NGC 2335|2335]] – [[NGC 2336|2336]] – [[NGC 2337|2337]] – [[NGC 2338|2338]] – [[NGC 2339|2339]] – [[NGC 2340|2340]] – [[NGC 2341|2341]] – [[NGC 2342|2342]] – [[NGC 2343|2343]] – [[NGC 2344|2344]] – [[NGC 2345|2345]] – [[NGC 2346|2346]] – [[NGC 2347|2347]] – [[NGC 2348|2348]] – [[NGC 2349|2349]] – [[NGC 2350|2350]] – [[NGC 2351|2351]] – [[NGC 2352|2352]] – [[NGC 2353|2353]] – [[NGC 2354|2354]] – [[NGC 2355|2355]] – [[NGC 2356|2356]] – [[NGC 2357|2357]] – [[NGC 2358|2358]] – [[NGC 2359|2359]] – [[NGC 2360|2360]] – [[NGC 2361|2361]] – [[NGC 2362|2362]] – [[NGC 2363|2363]] – [[NGC 2364|2364]] – [[NGC 2365|2365]] – [[NGC 2366|2366]] – [[NGC 2367|2367]] – [[NGC 2368|2368]] – [[NGC 2369|2369]] – [[NGC 2370|2370]] – [[NGC 2371|2371]] – [[NGC 2372|2372]] – [[NGC 2373|2373]] – [[NGC 2374|2374]] – [[NGC 2375|2375]] – [[NGC 2376|2376]] – [[NGC 2377|2377]] – [[NGC 2378|2378]] – [[NGC 2379|2379]] – [[NGC 2380|2380]] – [[NGC 2381|2381]] – [[NGC 2382|2382]] – [[NGC 2383|2383]] – [[NGC 2384|2384]] – [[NGC 2385|2385]] – [[NGC 2386|2386]] – [[NGC 2387|2387]] – [[NGC 2388|2388]] – [[NGC 2389|2389]] – [[NGC 2390|2390]] – [[NGC 2391|2391]] – [[NGC 2392|2392]] – [[NGC 2393|2393]] – [[NGC 2394|2394]] – [[NGC 2395|2395]] – [[NGC 2396|2396]] – [[NGC 2397|2397]] – [[NGC 2398|2398]] – [[NGC 2399|2399]] – [[NGC 2400|2400]] – [[NGC 2401|2401]] – [[NGC 2402|2402]] – [[NGC 2403|2403]] – [[NGC 2404|2404]] – [[NGC 2405|2405]] – [[NGC 2406|2406]] – [[NGC 2407|2407]] – [[NGC 2408|2408]] – [[NGC 2409|2409]] – [[NGC 2410|2410]] – [[NGC 2411|2411]] – [[NGC 2412|2412]] – [[NGC 2413|2413]] – [[NGC 2414|2414]] – [[NGC 2415|2415]] – [[NGC 2416|2416]] – [[NGC 2417|2417]] – [[NGC 2418|2418]] – [[NGC 2419|2419]] – [[NGC 2420|2420]] – [[NGC 2421|2421]] – [[NGC 2422|2422]] – [[NGC 2423|2423]] – [[NGC 2424|2424]] – [[NGC 2425|2425]] – [[NGC 2426|2426]] – [[NGC 2427|2427]] – [[NGC 2428|2428]] – [[NGC 2429|2429]] – [[NGC 2430|2430]] – [[NGC 2431|2431]] – [[NGC 2432|2432]] – [[NGC 2433|2433]] – [[NGC 2434|2434]] – [[NGC 2435|2435]] – [[NGC 2436|2436]] – [[NGC 2437|2437]] – [[NGC 2438|2438]] – [[NGC 2439|2439]] – [[NGC 2440|2440]] – [[NGC 2441|2441]] – [[NGC 2442|2442]] – [[NGC 2443|2443]] – [[NGC 2444|2444]] – [[NGC 2445|2445]] – [[NGC 2446|2446]] – [[NGC 2447|2447]] – [[NGC 2448|2448]] – [[NGC 2449|2449]] – [[NGC 2450|2450]] – [[NGC 2451|2451]] – [[NGC 2452|2452]] – [[NGC 2453|2453]] – [[NGC 2454|2454]] – [[NGC 2455|2455]] – [[NGC 2456|2456]] – [[NGC 2457|2457]] – [[NGC 2458|2458]] – [[NGC 2459|2459]] – [[NGC 2460|2460]] – [[NGC 2461|2461]] – [[NGC 2462|2462]] – [[NGC 2463|2463]] – [[NGC 2464|2464]] – [[NGC 2465|2465]] – [[NGC 2466|2466]] – [[NGC 2467|2467]] – [[NGC 2468|2468]] – [[NGC 2469|2469]] – [[NGC 2470|2470]] – [[NGC 2471|2471]] – [[NGC 2472|2472]] – [[NGC 2473|2473]] – [[NGC 2474|2474]] – [[NGC 2475|2475]] – [[NGC 2476|2476]] – [[NGC 2477|2477]] – [[NGC 2478|2478]] – [[NGC 2479|2479]] – [[NGC 2480|2480]] – [[NGC 2481|2481]] – [[NGC 2482|2482]] – [[NGC 2483|2483]] – [[NGC 2484|2484]] – [[NGC 2485|2485]] – [[NGC 2486|2486]] – [[NGC 2487|2487]] – [[NGC 2488|2488]] – [[NGC 2489|2489]] – [[NGC 2490|2490]] – [[NGC 2491|2491]] – [[NGC 2492|2492]] – [[NGC 2493|2493]] – [[NGC 2494|2494]] – [[NGC 2495|2495]] – [[NGC 2496|2496]] – [[NGC 2497|2497]] – [[NGC 2498|2498]] – [[NGC 2499|2499]] – [[NGC 2500|2500]] – [[NGC 2501|2501]] – [[NGC 2502|2502]] – [[NGC 2503|2503]] – [[NGC 2504|2504]] – [[NGC 2505|2505]] – [[NGC 2506|2506]] – [[NGC 2507|2507]] – [[NGC 2508|2508]] – [[NGC 2509|2509]] – [[NGC 2510|2510]] – [[NGC 2511|2511]] – [[NGC 2512|2512]] – [[NGC 2513|2513]] – [[NGC 2514|2514]] – [[NGC 2515|2515]] – [[NGC 2516|2516]] – [[NGC 2517|2517]] – [[NGC 2518|2518]] – [[NGC 2519|2519]] – [[NGC 2520|2520]] – [[NGC 2521|2521]] – [[NGC 2522|2522]] – [[NGC 2523|2523]] – [[NGC 2524|2524]] – [[NGC 2525|2525]] – [[NGC 2526|2526]] – [[NGC 2527|2527]] – [[NGC 2528|2528]] – [[NGC 2529|2529]] – [[NGC 2530|2530]] – [[NGC 2531|2531]] – [[NGC 2532|2532]] – [[NGC 2533|2533]] – [[NGC 2534|2534]] – [[NGC 2535|2535]] – [[NGC 2536|2536]] – [[NGC 2537|2537]] – [[NGC 2538|2538]] – [[NGC 2539|2539]] – [[NGC 2540|2540]] – [[NGC 2541|2541]] – [[NGC 2542|2542]] – [[NGC 2543|2543]] – [[NGC 2544|2544]] – [[NGC 2545|2545]] – [[NGC 2546|2546]] – [[NGC 2547|2547]] – [[NGC 2548|2548]] – [[NGC 2549|2549]] – [[NGC 2550|2550]] – [[NGC 2551|2551]] – [[NGC 2552|2552]] – [[NGC 2553|2553]] – [[NGC 2554|2554]] – [[NGC 2555|2555]] – [[NGC 2556|2556]] – [[NGC 2557|2557]] – [[NGC 2558|2558]] – [[NGC 2559|2559]] – [[NGC 2560|2560]] – [[NGC 2561|2561]] – [[NGC 2562|2562]] – [[NGC 2563|2563]] – [[NGC 2564|2564]] – [[NGC 2565|2565]] – [[NGC 2566|2566]] – [[NGC 2567|2567]] – [[NGC 2568|2568]] – [[NGC 2569|2569]] – [[NGC 2570|2570]] – [[NGC 2571|2571]] – [[NGC 2572|2572]] – [[NGC 2573|2573]] – [[NGC 2574|2574]] – [[NGC 2575|2575]] – [[NGC 2576|2576]] – [[NGC 2577|2577]] – [[NGC 2578|2578]] – [[NGC 2579|2579]] – [[NGC 2580|2580]] – [[NGC 2581|2581]] – [[NGC 2582|2582]] – [[NGC 2583|2583]] – [[NGC 2584|2584]] – [[NGC 2585|2585]] – [[NGC 2586|2586]] – [[NGC 2587|2587]] – [[NGC 2588|2588]] – [[NGC 2589|2589]] – [[NGC 2590|2590]] – [[NGC 2591|2591]] – [[NGC 2592|2592]] – [[NGC 2593|2593]] – [[NGC 2594|2594]] – [[NGC 2595|2595]] – [[NGC 2596|2596]] – [[NGC 2597|2597]] – [[NGC 2598|2598]] – [[NGC 2599|2599]] – [[NGC 2600|2600]] – [[NGC 2601|2601]] – [[NGC 2602|2602]] – [[NGC 2603|2603]] – [[NGC 2604|2604]] – [[NGC 2605|2605]] – [[NGC 2606|2606]] – [[NGC 2607|2607]] – [[NGC 2608|2608]] – [[NGC 2609|2609]] – [[NGC 2610|2610]] – [[NGC 2611|2611]] – [[NGC 2612|2612]] – [[NGC 2613|2613]] – [[NGC 2614|2614]] – [[NGC 2615|2615]] – [[NGC 2616|2616]] – [[NGC 2617|2617]] – [[NGC 2618|2618]] – [[NGC 2619|2619]] – [[NGC 2620|2620]] – [[NGC 2621|2621]] – [[NGC 2622|2622]] – [[NGC 2623|2623]] – [[NGC 2624|2624]] – [[NGC 2625|2625]] – [[NGC 2626|2626]] – [[NGC 2627|2627]] – [[NGC 2628|2628]] – [[NGC 2629|2629]] – [[NGC 2630|2630]] – [[NGC 2631|2631]] – [[NGC 2632|2632]] – [[NGC 2633|2633]] – [[NGC 2634|2634]] – [[NGC 2635|2635]] – [[NGC 2636|2636]] – [[NGC 2637|2637]] – [[NGC 2638|2638]] – [[NGC 2639|2639]] – [[NGC 2640|2640]] – [[NGC 2641|2641]] – [[NGC 2642|2642]] – [[NGC 2643|2643]] – [[NGC 2644|2644]] – [[NGC 2645|2645]] – [[NGC 2646|2646]] – [[NGC 2647|2647]] – [[NGC 2648|2648]] – [[NGC 2649|2649]] – [[NGC 2650|2650]] – [[NGC 2651|2651]] – [[NGC 2652|2652]] – [[NGC 2653|2653]] – [[NGC 2654|2654]] – [[NGC 2655|2655]] – [[NGC 2656|2656]] – [[NGC 2657|2657]] – [[NGC 2658|2658]] – [[NGC 2659|2659]] – [[NGC 2660|2660]] – [[NGC 2661|2661]] – [[NGC 2662|2662]] – [[NGC 2663|2663]] – [[NGC 2664|2664]] – [[NGC 2665|2665]] – [[NGC 2666|2666]] – [[NGC 2667|2667]] – [[NGC 2668|2668]] – [[NGC 2669|2669]] – [[NGC 2670|2670]] – [[NGC 2671|2671]] – [[NGC 2672|2672]] – [[NGC 2673|2673]] – [[NGC 2674|2674]] – [[NGC 2675|2675]] – [[NGC 2676|2676]] – [[NGC 2677|2677]] – [[NGC 2678|2678]] – [[NGC 2679|2679]] – [[NGC 2680|2680]] – [[NGC 2681|2681]] – [[NGC 2682|2682]] – [[NGC 2683|2683]] – [[NGC 2684|2684]] – [[NGC 2685|2685]] – [[NGC 2686|2686]] – [[NGC 2687|2687]] – [[NGC 2688|2688]] – [[NGC 2689|2689]] – [[NGC 2690|2690]] – [[NGC 2691|2691]] – [[NGC 2692|2692]] – [[NGC 2693|2693]] – [[NGC 2694|2694]] – [[NGC 2695|2695]] – [[NGC 2696|2696]] – [[NGC 2697|2697]] – [[NGC 2698|2698]] – [[NGC 2699|2699]] – [[NGC 2700|2700]] – [[NGC 2701|2701]] – [[NGC 2702|2702]] – [[NGC 2703|2703]] – [[NGC 2704|2704]] – [[NGC 2705|2705]] – [[NGC 2706|2706]] – [[NGC 2707|2707]] – [[NGC 2708|2708]] – [[NGC 2709|2709]] – [[NGC 2710|2710]] – [[NGC 2711|2711]] – [[NGC 2712|2712]] – [[NGC 2713|2713]] – [[NGC 2714|2714]] – [[NGC 2715|2715]] – [[NGC 2716|2716]] – [[NGC 2717|2717]] – [[NGC 2718|2718]] – [[NGC 2719|2719]] – [[NGC 2720|2720]] – [[NGC 2721|2721]] – [[NGC 2722|2722]] – [[NGC 2723|2723]] – [[NGC 2724|2724]] – [[NGC 2725|2725]] – [[NGC 2726|2726]] – [[NGC 2727|2727]] – [[NGC 2728|2728]] – [[NGC 2729|2729]] – [[NGC 2730|2730]] – [[NGC 2731|2731]] – [[NGC 2732|2732]] – [[NGC 2733|2733]] – [[NGC 2734|2734]] – [[NGC 2735|2735]] – [[NGC 2736|2736]] – [[NGC 2737|2737]] – [[NGC 2738|2738]] – [[NGC 2739|2739]] – [[NGC 2740|2740]] – [[NGC 2741|2741]] – [[NGC 2742|2742]] – [[NGC 2743|2743]] – [[NGC 2744|2744]] – [[NGC 2745|2745]] – [[NGC 2746|2746]] – [[NGC 2747|2747]] – [[NGC 2748|2748]] – [[NGC 2749|2749]] – [[NGC 2750|2750]] – [[NGC 2751|2751]] – [[NGC 2752|2752]] – [[NGC 2753|2753]] – [[NGC 2754|2754]] – [[NGC 2755|2755]] – [[NGC 2756|2756]] – [[NGC 2757|2757]] – [[NGC 2758|2758]] – [[NGC 2759|2759]] – [[NGC 2760|2760]] – [[NGC 2761|2761]] – [[NGC 2762|2762]] – [[NGC 2763|2763]] – [[NGC 2764|2764]] – [[NGC 2765|2765]] – [[NGC 2766|2766]] – [[NGC 2767|2767]] – [[NGC 2768|2768]] – [[NGC 2769|2769]] – [[NGC 2770|2770]] – [[NGC 2771|2771]] – [[NGC 2772|2772]] – [[NGC 2773|2773]] – [[NGC 2774|2774]] – [[NGC 2775|2775]] – [[NGC 2776|2776]] – [[NGC 2777|2777]] – [[NGC 2778|2778]] – [[NGC 2779|2779]] – [[NGC 2780|2780]] – [[NGC 2781|2781]] – [[NGC 2782|2782]] – [[NGC 2783|2783]] – [[NGC 2784|2784]] – [[NGC 2785|2785]] – [[NGC 2786|2786]] – [[NGC 2787|2787]] – [[NGC 2788|2788]] – [[NGC 2789|2789]] – [[NGC 2790|2790]] – [[NGC 2791|2791]] – [[NGC 2792|2792]] – [[NGC 2793|2793]] – [[NGC 2794|2794]] – [[NGC 2795|2795]] – [[NGC 2796|2796]] – [[NGC 2797|2797]] – [[NGC 2798|2798]] – [[NGC 2799|2799]] – [[NGC 2800|2800]] – [[NGC 2801|2801]] – [[NGC 2802|2802]] – [[NGC 2803|2803]] – [[NGC 2804|2804]] – [[NGC 2805|2805]] – [[NGC 2806|2806]] – [[NGC 2807|2807]] – [[NGC 2808|2808]] – [[NGC 2809|2809]] – [[NGC 2810|2810]] – [[NGC 2811|2811]] – [[NGC 2812|2812]] – [[NGC 2813|2813]] – [[NGC 2814|2814]] – [[NGC 2815|2815]] – [[NGC 2816|2816]] – [[NGC 2817|2817]] – [[NGC 2818|2818]] – [[NGC 2819|2819]] – [[NGC 2820|2820]] – [[NGC 2821|2821]] – [[NGC 2822|2822]] – [[NGC 2823|2823]] – [[NGC 2824|2824]] – [[NGC 2825|2825]] – [[NGC 2826|2826]] – [[NGC 2827|2827]] – [[NGC 2828|2828]] – [[NGC 2829|2829]] – [[NGC 2830|2830]] – [[NGC 2831|2831]] – [[NGC 2832|2832]] – [[NGC 2833|2833]] – [[NGC 2834|2834]] – [[NGC 2835|2835]] – [[NGC 2836|2836]] – [[NGC 2837|2837]] – [[NGC 2838|2838]] – [[NGC 2839|2839]] – [[NGC 2840|2840]] – [[NGC 2841|2841]] – [[NGC 2842|2842]] – [[NGC 2843|2843]] – [[NGC 2844|2844]] – [[NGC 2845|2845]] – [[NGC 2846|2846]] – [[NGC 2847|2847]] – [[NGC 2848|2848]] – [[NGC 2849|2849]] – [[NGC 2850|2850]] – [[NGC 2851|2851]] – [[NGC 2852|2852]] – [[NGC 2853|2853]] – [[NGC 2854|2854]] – [[NGC 2855|2855]] – [[NGC 2856|2856]] – [[NGC 2857|2857]] – [[NGC 2858|2858]] – [[NGC 2859|2859]] – [[NGC 2860|2860]] – [[NGC 2861|2861]] – [[NGC 2862|2862]] – [[NGC 2863|2863]] – [[NGC 2864|2864]] – [[NGC 2865|2865]] – [[NGC 2866|2866]] – [[NGC 2867|2867]] – [[NGC 2868|2868]] – [[NGC 2869|2869]] – [[NGC 2870|2870]] – [[NGC 2871|2871]] – [[NGC 2872|2872]] – [[NGC 2873|2873]] – [[NGC 2874|2874]] – [[NGC 2875|2875]] – [[NGC 2876|2876]] – [[NGC 2877|2877]] – [[NGC 2878|2878]] – [[NGC 2879|2879]] – [[NGC 2880|2880]] – [[NGC 2881|2881]] – [[NGC 2882|2882]] – [[NGC 2883|2883]] – [[NGC 2884|2884]] – [[NGC 2885|2885]] – [[NGC 2886|2886]] – [[NGC 2887|2887]] – [[NGC 2888|2888]] – [[NGC 2889|2889]] – [[NGC 2890|2890]] – [[NGC 2891|2891]] – [[NGC 2892|2892]] – [[NGC 2893|2893]] – [[NGC 2894|2894]] – [[NGC 2895|2895]] – [[NGC 2896|2896]] – [[NGC 2897|2897]] – [[NGC 2898|2898]] – [[NGC 2899|2899]] – [[NGC 2900|2900]] – [[NGC 2901|2901]] – [[NGC 2902|2902]] – [[NGC 2903|2903]] – [[NGC 2904|2904]] – [[NGC 2905|2905]] – [[NGC 2906|2906]] – [[NGC 2907|2907]] – [[NGC 2908|2908]] – [[NGC 2909|2909]] – [[NGC 2910|2910]] – [[NGC 2911|2911]] – [[NGC 2912|2912]] – [[NGC 2913|2913]] – [[NGC 2914|2914]] – [[NGC 2915|2915]] – [[NGC 2916|2916]] – [[NGC 2917|2917]] – [[NGC 2918|2918]] – [[NGC 2919|2919]] – [[NGC 2920|2920]] – [[NGC 2921|2921]] – [[NGC 2922|2922]] – [[NGC 2923|2923]] – [[NGC 2924|2924]] – [[NGC 2925|2925]] – [[NGC 2926|2926]] – [[NGC 2927|2927]] – [[NGC 2928|2928]] – [[NGC 2929|2929]] – [[NGC 2930|2930]] – [[NGC 2931|2931]] – [[NGC 2932|2932]] – [[NGC 2933|2933]] – [[NGC 2934|2934]] – [[NGC 2935|2935]] – [[NGC 2936|2936]] – [[NGC 2937|2937]] – [[NGC 2938|2938]] – [[NGC 2939|2939]] – [[NGC 2940|2940]] – [[NGC 2941|2941]] – [[NGC 2942|2942]] – [[NGC 2943|2943]] – [[NGC 2944|2944]] – [[NGC 2945|2945]] – [[NGC 2946|2946]] – [[NGC 2947|2947]] – [[NGC 2948|2948]] – [[NGC 2949|2949]] – [[NGC 2950|2950]] – [[NGC 2951|2951]] – [[NGC 2952|2952]] – [[NGC 2953|2953]] – [[NGC 2954|2954]] – [[NGC 2955|2955]] – [[NGC 2956|2956]] – [[NGC 2957|2957]] – [[NGC 2958|2958]] – [[NGC 2959|2959]] – [[NGC 2960|2960]] – [[NGC 2961|2961]] – [[NGC 2962|2962]] – [[NGC 2963|2963]] – [[NGC 2964|2964]] – [[NGC 2965|2965]] – [[NGC 2966|2966]] – [[NGC 2967|2967]] – [[NGC 2968|2968]] – [[NGC 2969|2969]] – [[NGC 2970|2970]] – [[NGC 2971|2971]] – [[NGC 2972|2972]] – [[NGC 2973|2973]] – [[NGC 2974|2974]] – [[NGC 2975|2975]] – [[NGC 2976|2976]] – [[NGC 2977|2977]] – [[NGC 2978|2978]] – [[NGC 2979|2979]] – [[NGC 2980|2980]] – [[NGC 2981|2981]] – [[NGC 2982|2982]] – [[NGC 2983|2983]] – [[NGC 2984|2984]] – [[NGC 2985|2985]] – [[NGC 2986|2986]] – [[NGC 2987|2987]] – [[NGC 2988|2988]] – [[NGC 2989|2989]] – [[NGC 2990|2990]] – [[NGC 2991|2991]] – [[NGC 2992|2992]] – [[NGC 2993|2993]] – [[NGC 2994|2994]] – [[NGC 2995|2995]] – [[NGC 2996|2996]] – [[NGC 2997|2997]] – [[NGC 2998|2998]] – [[NGC 2999|2999]] – [[NGC 3000|3000]] – [[NGC 3001|3001]] – [[NGC 3002|3002]] – [[NGC 3003|3003]] – [[NGC 3004|3004]] – [[NGC 3005|3005]] – [[NGC 3006|3006]] – [[NGC 3007|3007]] – [[NGC 3008|3008]] – [[NGC 3009|3009]] – [[NGC 3010|3010]] – [[NGC 3011|3011]] – [[NGC 3012|3012]] – [[NGC 3013|3013]] – [[NGC 3014|3014]] – [[NGC 3015|3015]] – [[NGC 3016|3016]] – [[NGC 3017|3017]] – [[NGC 3018|3018]] – [[NGC 3019|3019]] – [[NGC 3020|3020]] – [[NGC 3021|3021]] – [[NGC 3022|3022]] – [[NGC 3023|3023]] – [[NGC 3024|3024]] – [[NGC 3025|3025]] – [[NGC 3026|3026]] – [[NGC 3027|3027]] – [[NGC 3028|3028]] – [[NGC 3029|3029]] – [[NGC 3030|3030]] – [[NGC 3031|3031]] – [[NGC 3032|3032]] – [[NGC 3033|3033]] – [[NGC 3034|3034]] – [[NGC 3035|3035]] – [[NGC 3036|3036]] – [[NGC 3037|3037]] – [[NGC 3038|3038]] – [[NGC 3039|3039]] – [[NGC 3040|3040]] – [[NGC 3041|3041]] – [[NGC 3042|3042]] – [[NGC 3043|3043]] – [[NGC 3044|3044]] – [[NGC 3045|3045]] – [[NGC 3046|3046]] – [[NGC 3047|3047]] – [[NGC 3048|3048]] – [[NGC 3049|3049]] – [[NGC 3050|3050]] – [[NGC 3051|3051]] – [[NGC 3052|3052]] – [[NGC 3053|3053]] – [[NGC 3054|3054]] – [[NGC 3055|3055]] – [[NGC 3056|3056]] – [[NGC 3057|3057]] – [[NGC 3058|3058]] – [[NGC 3059|3059]] – [[NGC 3060|3060]] – [[NGC 3061|3061]] – [[NGC 3062|3062]] – [[NGC 3063|3063]] – [[NGC 3064|3064]] – [[NGC 3065|3065]] – [[NGC 3066|3066]] – [[NGC 3067|3067]] – [[NGC 3068|3068]] – [[NGC 3069|3069]] – [[NGC 3070|3070]] – [[NGC 3071|3071]] – [[NGC 3072|3072]] – [[NGC 3073|3073]] – [[NGC 3074|3074]] – [[NGC 3075|3075]] – [[NGC 3076|3076]] – [[NGC 3077|3077]] – [[NGC 3078|3078]] – [[NGC 3079|3079]] – [[NGC 3080|3080]] – [[NGC 3081|3081]] – [[NGC 3082|3082]] – [[NGC 3083|3083]] – [[NGC 3084|3084]] – [[NGC 3085|3085]] – [[NGC 3086|3086]] – [[NGC 3087|3087]] – [[NGC 3088|3088]] – [[NGC 3089|3089]] – [[NGC 3090|3090]] – [[NGC 3091|3091]] – [[NGC 3092|3092]] – [[NGC 3093|3093]] – [[NGC 3094|3094]] – [[NGC 3095|3095]] – [[NGC 3096|3096]] – [[NGC 3097|3097]] – [[NGC 3098|3098]] – [[NGC 3099|3099]] – [[NGC 3100|3100]] – [[NGC 3101|3101]] – [[NGC 3102|3102]] – [[NGC 3103|3103]] – [[NGC 3104|3104]] – [[NGC 3105|3105]] – [[NGC 3106|3106]] – [[NGC 3107|3107]] – [[NGC 3108|3108]] – [[NGC 3109|3109]] – [[NGC 3110|3110]] – [[NGC 3111|3111]] – [[NGC 3112|3112]] – [[NGC 3113|3113]] – [[NGC 3114|3114]] – [[NGC 3115|3115]] – [[NGC 3116|3116]] – [[NGC 3117|3117]] – [[NGC 3118|3118]] – [[NGC 3119|3119]] – [[NGC 3120|3120]] – [[NGC 3121|3121]] – [[NGC 3122|3122]] – [[NGC 3123|3123]] – [[NGC 3124|3124]] – [[NGC 3125|3125]] – [[NGC 3126|3126]] – [[NGC 3127|3127]] – [[NGC 3128|3128]] – [[NGC 3129|3129]] – [[NGC 3130|3130]] – [[NGC 3131|3131]] – [[NGC 3132|3132]] – [[NGC 3133|3133]] – [[NGC 3134|3134]] – [[NGC 3135|3135]] – [[NGC 3136|3136]] – [[NGC 3137|3137]] – [[NGC 3138|3138]] – [[NGC 3139|3139]] – [[NGC 3140|3140]] – [[NGC 3141|3141]] – [[NGC 3142|3142]] – [[NGC 3143|3143]] – [[NGC 3144|3144]] – [[NGC 3145|3145]] – [[NGC 3146|3146]] – [[NGC 3147|3147]] – [[NGC 3148|3148]] – [[NGC 3149|3149]] – [[NGC 3150|3150]] – [[NGC 3151|3151]] – [[NGC 3152|3152]] – [[NGC 3153|3153]] – [[NGC 3154|3154]] – [[NGC 3155|3155]] – [[NGC 3156|3156]] – [[NGC 3157|3157]] – [[NGC 3158|3158]] – [[NGC 3159|3159]] – [[NGC 3160|3160]] – [[NGC 3161|3161]] – [[NGC 3162|3162]] – [[NGC 3163|3163]] – [[NGC 3164|3164]] – [[NGC 3165|3165]] – [[NGC 3166|3166]] – [[NGC 3167|3167]] – [[NGC 3168|3168]] – [[NGC 3169|3169]] – [[NGC 3170|3170]] – [[NGC 3171|3171]] – [[NGC 3172|3172]] – [[NGC 3173|3173]] – [[NGC 3174|3174]] – [[NGC 3175|3175]] – [[NGC 3176|3176]] – [[NGC 3177|3177]] – [[NGC 3178|3178]] – [[NGC 3179|3179]] – [[NGC 3180|3180]] – [[NGC 3181|3181]] – [[NGC 3182|3182]] – [[NGC 3183|3183]] – [[NGC 3184|3184]] – [[NGC 3185|3185]] – [[NGC 3186|3186]] – [[NGC 3187|3187]] – [[NGC 3188|3188]] – [[NGC 3189|3189]] – [[NGC 3190|3190]] – [[NGC 3191|3191]] – [[NGC 3192|3192]] – [[NGC 3193|3193]] – [[NGC 3194|3194]] – [[NGC 3195|3195]] – [[NGC 3196|3196]] – [[NGC 3197|3197]] – [[NGC 3198|3198]] – [[NGC 3199|3199]] – [[NGC 3200|3200]] – [[NGC 3201|3201]] – [[NGC 3202|3202]] – [[NGC 3203|3203]] – [[NGC 3204|3204]] – [[NGC 3205|3205]] – [[NGC 3206|3206]] – [[NGC 3207|3207]] – [[NGC 3208|3208]] – [[NGC 3209|3209]] – [[NGC 3210|3210]] – [[NGC 3211|3211]] – [[NGC 3212|3212]] – [[NGC 3213|3213]] – [[NGC 3214|3214]] – [[NGC 3215|3215]] – [[NGC 3216|3216]] – [[NGC 3217|3217]] – [[NGC 3218|3218]] – [[NGC 3219|3219]] – [[NGC 3220|3220]] – [[NGC 3221|3221]] – [[NGC 3222|3222]] – [[NGC 3223|3223]] – [[NGC 3224|3224]] – [[NGC 3225|3225]] – [[NGC 3226|3226]] – [[NGC 3227|3227]] – [[NGC 3228|3228]] – [[NGC 3229|3229]] – [[NGC 3230|3230]] – [[NGC 3231|3231]] – [[NGC 3232|3232]] – [[NGC 3233|3233]] – [[NGC 3234|3234]] – [[NGC 3235|3235]] – [[NGC 3236|3236]] – [[NGC 3237|3237]] – [[NGC 3238|3238]] – [[NGC 3239|3239]] – [[NGC 3240|3240]] – [[NGC 3241|3241]] – [[NGC 3242|3242]] – [[NGC 3243|3243]] – [[NGC 3244|3244]] – [[NGC 3245|3245]] – [[NGC 3246|3246]] – [[NGC 3247|3247]] – [[NGC 3248|3248]] – [[NGC 3249|3249]] – [[NGC 3250|3250]] – [[NGC 3251|3251]] – [[NGC 3252|3252]] – [[NGC 3253|3253]] – [[NGC 3254|3254]] – [[NGC 3255|3255]] – [[NGC 3256|3256]] – [[NGC 3257|3257]] – [[NGC 3258|3258]] – [[NGC 3259|3259]] – [[NGC 3260|3260]] – [[NGC 3261|3261]] – [[NGC 3262|3262]] – [[NGC 3263|3263]] – [[NGC 3264|3264]] – [[NGC 3265|3265]] – [[NGC 3266|3266]] – [[NGC 3267|3267]] – [[NGC 3268|3268]] – [[NGC 3269|3269]] – [[NGC 3270|3270]] – [[NGC 3271|3271]] – [[NGC 3272|3272]] – [[NGC 3273|3273]] – [[NGC 3274|3274]] – [[NGC 3275|3275]] – [[NGC 3276|3276]] – [[NGC 3277|3277]] – [[NGC 3278|3278]] – [[NGC 3279|3279]] – [[NGC 3280|3280]] – [[NGC 3281|3281]] – [[NGC 3282|3282]] – [[NGC 3283|3283]] – [[NGC 3284|3284]] – [[NGC 3285|3285]] – [[NGC 3286|3286]] – [[NGC 3287|3287]] – [[NGC 3288|3288]] – [[NGC 3289|3289]] – [[NGC 3290|3290]] – [[NGC 3291|3291]] – [[NGC 3292|3292]] – [[NGC 3293|3293]] – [[NGC 3294|3294]] – [[NGC 3295|3295]] – [[NGC 3296|3296]] – [[NGC 3297|3297]] – [[NGC 3298|3298]] – [[NGC 3299|3299]] – [[NGC 3300|3300]] – [[NGC 3301|3301]] – [[NGC 3302|3302]] – [[NGC 3303|3303]] – [[NGC 3304|3304]] – [[NGC 3305|3305]] – [[NGC 3306|3306]] – [[NGC 3307|3307]] – [[NGC 3308|3308]] – [[NGC 3309|3309]] – [[NGC 3310|3310]] – [[NGC 3311|3311]] – [[NGC 3312|3312]] – [[NGC 3313|3313]] – [[NGC 3314|3314]] – [[NGC 3315|3315]] – [[NGC 3316|3316]] – [[NGC 3317|3317]] – [[NGC 3318|3318]] – [[NGC 3319|3319]] – [[NGC 3320|3320]] – [[NGC 3321|3321]] – [[NGC 3322|3322]] – [[NGC 3323|3323]] – [[NGC 3324|3324]] – [[NGC 3325|3325]] – [[NGC 3326|3326]] – [[NGC 3327|3327]] – [[NGC 3328|3328]] – [[NGC 3329|3329]] – [[NGC 3330|3330]] – [[NGC 3331|3331]] – [[NGC 3332|3332]] – [[NGC 3333|3333]] – [[NGC 3334|3334]] – [[NGC 3335|3335]] – [[NGC 3336|3336]] – [[NGC 3337|3337]] – [[NGC 3338|3338]] – [[NGC 3339|3339]] – [[NGC 3340|3340]] – [[NGC 3341|3341]] – [[NGC 3342|3342]] – [[NGC 3343|3343]] – [[NGC 3344|3344]] – [[NGC 3345|3345]] – [[NGC 3346|3346]] – [[NGC 3347|3347]] – [[NGC 3348|3348]] – [[NGC 3349|3349]] – [[NGC 3350|3350]] – [[NGC 3351|3351]] – [[NGC 3352|3352]] – [[NGC 3353|3353]] – [[NGC 3354|3354]] – [[NGC 3355|3355]] – [[NGC 3356|3356]] – [[NGC 3357|3357]] – [[NGC 3358|3358]] – [[NGC 3359|3359]] – [[NGC 3360|3360]] – [[NGC 3361|3361]] – [[NGC 3362|3362]] – [[NGC 3363|3363]] – [[NGC 3364|3364]] – [[NGC 3365|3365]] – [[NGC 3366|3366]] – [[NGC 3367|3367]] – [[NGC 3368|3368]] – [[NGC 3369|3369]] – [[NGC 3370|3370]] – [[NGC 3371|3371]] – [[NGC 3372|3372]] – [[NGC 3373|3373]] – [[NGC 3374|3374]] – [[NGC 3375|3375]] – [[NGC 3376|3376]] – [[NGC 3377|3377]] – [[NGC 3378|3378]] – [[NGC 3379|3379]] – [[NGC 3380|3380]] – [[NGC 3381|3381]] – [[NGC 3382|3382]] – [[NGC 3383|3383]] – [[NGC 3384|3384]] – [[NGC 3385|3385]] – [[NGC 3386|3386]] – [[NGC 3387|3387]] – [[NGC 3388|3388]] – [[NGC 3389|3389]] – [[NGC 3390|3390]] – [[NGC 3391|3391]] – [[NGC 3392|3392]] – [[NGC 3393|3393]] – [[NGC 3394|3394]] – [[NGC 3395|3395]] – [[NGC 3396|3396]] – [[NGC 3397|3397]] – [[NGC 3398|3398]] – [[NGC 3399|3399]] – [[NGC 3400|3400]] – [[NGC 3401|3401]] – [[NGC 3402|3402]] – [[NGC 3403|3403]] – [[NGC 3404|3404]] – [[NGC 3405|3405]] – [[NGC 3406|3406]] – [[NGC 3407|3407]] – [[NGC 3408|3408]] – [[NGC 3409|3409]] – [[NGC 3410|3410]] – [[NGC 3411|3411]] – [[NGC 3412|3412]] – [[NGC 3413|3413]] – [[NGC 3414|3414]] – [[NGC 3415|3415]] – [[NGC 3416|3416]] – [[NGC 3417|3417]] – [[NGC 3418|3418]] – [[NGC 3419|3419]] – [[NGC 3420|3420]] – [[NGC 3421|3421]] – [[NGC 3422|3422]] – [[NGC 3423|3423]] – [[NGC 3424|3424]] – [[NGC 3425|3425]] – [[NGC 3426|3426]] – [[NGC 3427|3427]] – [[NGC 3428|3428]] – [[NGC 3429|3429]] – [[NGC 3430|3430]] – [[NGC 3431|3431]] – [[NGC 3432|3432]] – [[NGC 3433|3433]] – [[NGC 3434|3434]] – [[NGC 3435|3435]] – [[NGC 3436|3436]] – [[NGC 3437|3437]] – [[NGC 3438|3438]] – [[NGC 3439|3439]] – [[NGC 3440|3440]] – [[NGC 3441|3441]] – [[NGC 3442|3442]] – [[NGC 3443|3443]] – [[NGC 3444|3444]] – [[NGC 3445|3445]] – [[NGC 3446|3446]] – [[NGC 3447|3447]] – [[NGC 3448|3448]] – [[NGC 3449|3449]] – [[NGC 3450|3450]] – [[NGC 3451|3451]] – [[NGC 3452|3452]] – [[NGC 3453|3453]] – [[NGC 3454|3454]] – [[NGC 3455|3455]] – [[NGC 3456|3456]] – [[NGC 3457|3457]] – [[NGC 3458|3458]] – [[NGC 3459|3459]] – [[NGC 3460|3460]] – [[NGC 3461|3461]] – [[NGC 3462|3462]] – [[NGC 3463|3463]] – [[NGC 3464|3464]] – [[NGC 3465|3465]] – [[NGC 3466|3466]] – [[NGC 3467|3467]] – [[NGC 3468|3468]] – [[NGC 3469|3469]] – [[NGC 3470|3470]] – [[NGC 3471|3471]] – [[NGC 3472|3472]] – [[NGC 3473|3473]] – [[NGC 3474|3474]] – [[NGC 3475|3475]] – [[NGC 3476|3476]] – [[NGC 3477|3477]] – [[NGC 3478|3478]] – [[NGC 3479|3479]] – [[NGC 3480|3480]] – [[NGC 3481|3481]] – [[NGC 3482|3482]] – [[NGC 3483|3483]] – [[NGC 3484|3484]] – [[NGC 3485|3485]] – [[NGC 3486|3486]] – [[NGC 3487|3487]] – [[NGC 3488|3488]] – [[NGC 3489|3489]] – [[NGC 3490|3490]] – [[NGC 3491|3491]] – [[NGC 3492|3492]] – [[NGC 3493|3493]] – [[NGC 3494|3494]] – [[NGC 3495|3495]] – [[NGC 3496|3496]] – [[NGC 3497|3497]] – [[NGC 3498|3498]] – [[NGC 3499|3499]] – [[NGC 3500|3500]] – [[NGC 3501|3501]] – [[NGC 3502|3502]] – [[NGC 3503|3503]] – [[NGC 3504|3504]] – [[NGC 3505|3505]] – [[NGC 3506|3506]] – [[NGC 3507|3507]] – [[NGC 3508|3508]] – [[NGC 3509|3509]] – [[NGC 3510|3510]] – [[NGC 3511|3511]] – [[NGC 3512|3512]] – [[NGC 3513|3513]] – [[NGC 3514|3514]] – [[NGC 3515|3515]] – [[NGC 3516|3516]] – [[NGC 3517|3517]] – [[NGC 3518|3518]] – [[NGC 3519|3519]] – [[NGC 3520|3520]] – [[NGC 3521|3521]] – [[NGC 3522|3522]] – [[NGC 3523|3523]] – [[NGC 3524|3524]] – [[NGC 3525|3525]] – [[NGC 3526|3526]] – [[NGC 3527|3527]] – [[NGC 3528|3528]] – [[NGC 3529|3529]] – [[NGC 3530|3530]] – [[NGC 3531|3531]] – [[NGC 3532|3532]] – [[NGC 3533|3533]] – [[NGC 3534|3534]] – [[NGC 3535|3535]] – [[NGC 3536|3536]] – [[NGC 3537|3537]] – [[NGC 3538|3538]] – [[NGC 3539|3539]] – [[NGC 3540|3540]] – [[NGC 3541|3541]] – [[NGC 3542|3542]] – [[NGC 3543|3543]] – [[NGC 3544|3544]] – [[NGC 3545|3545]] – [[NGC 3546|3546]] – [[NGC 3547|3547]] – [[NGC 3548|3548]] – [[NGC 3549|3549]] – [[NGC 3550|3550]] – [[NGC 3551|3551]] – [[NGC 3552|3552]] – [[NGC 3553|3553]] – [[NGC 3554|3554]] – [[NGC 3555|3555]] – [[NGC 3556|3556]] – [[NGC 3557|3557]] – [[NGC 3558|3558]] – [[NGC 3559|3559]] – [[NGC 3560|3560]] – [[NGC 3561|3561]] – [[NGC 3562|3562]] – [[NGC 3563|3563]] – [[NGC 3564|3564]] – [[NGC 3565|3565]] – [[NGC 3566|3566]] – [[NGC 3567|3567]] – [[NGC 3568|3568]] – [[NGC 3569|3569]] – [[NGC 3570|3570]] – [[NGC 3571|3571]] – [[NGC 3572|3572]] – [[NGC 3573|3573]] – [[NGC 3574|3574]] – [[NGC 3575|3575]] – [[NGC 3576|3576]] – [[NGC 3577|3577]] – [[NGC 3578|3578]] – [[NGC 3579|3579]] – [[NGC 3580|3580]] – [[NGC 3581|3581]] – [[NGC 3582|3582]] – [[NGC 3583|3583]] – [[NGC 3584|3584]] – [[NGC 3585|3585]] – [[NGC 3586|3586]] – [[NGC 3587|3587]] – [[NGC 3588|3588]] – [[NGC 3589|3589]] – [[NGC 3590|3590]] – [[NGC 3591|3591]] – [[NGC 3592|3592]] – [[NGC 3593|3593]] – [[NGC 3594|3594]] – [[NGC 3595|3595]] – [[NGC 3596|3596]] – [[NGC 3597|3597]] – [[NGC 3598|3598]] – [[NGC 3599|3599]] – [[NGC 3600|3600]] – [[NGC 3601|3601]] – [[NGC 3602|3602]] – [[NGC 3603|3603]] – [[NGC 3604|3604]] – [[NGC 3605|3605]] – [[NGC 3606|3606]] – [[NGC 3607|3607]] – [[NGC 3608|3608]] – [[NGC 3609|3609]] – [[NGC 3610|3610]] – [[NGC 3611|3611]] – [[NGC 3612|3612]] – [[NGC 3613|3613]] – [[NGC 3614|3614]] – [[NGC 3615|3615]] – [[NGC 3616|3616]] – [[NGC 3617|3617]] – [[NGC 3618|3618]] – [[NGC 3619|3619]] – [[NGC 3620|3620]] – [[NGC 3621|3621]] – [[NGC 3622|3622]] – [[NGC 3623|3623]] – [[NGC 3624|3624]] – [[NGC 3625|3625]] – [[NGC 3626|3626]] – [[NGC 3627|3627]] – [[NGC 3628|3628]] – [[NGC 3629|3629]] – [[NGC 3630|3630]] – [[NGC 3631|3631]] – [[NGC 3632|3632]] – [[NGC 3633|3633]] – [[NGC 3634|3634]] – [[NGC 3635|3635]] – [[NGC 3636|3636]] – [[NGC 3637|3637]] – [[NGC 3638|3638]] – [[NGC 3639|3639]] – [[NGC 3640|3640]] – [[NGC 3641|3641]] – [[NGC 3642|3642]] – [[NGC 3643|3643]] – [[NGC 3644|3644]] – [[NGC 3645|3645]] – [[NGC 3646|3646]] – [[NGC 3647|3647]] – [[NGC 3648|3648]] – [[NGC 3649|3649]] – [[NGC 3650|3650]] – [[NGC 3651|3651]] – [[NGC 3652|3652]] – [[NGC 3653|3653]] – [[NGC 3654|3654]] – [[NGC 3655|3655]] – [[NGC 3656|3656]] – [[NGC 3657|3657]] – [[NGC 3658|3658]] – [[NGC 3659|3659]] – [[NGC 3660|3660]] – [[NGC 3661|3661]] – [[NGC 3662|3662]] – [[NGC 3663|3663]] – [[NGC 3664|3664]] – [[NGC 3665|3665]] – [[NGC 3666|3666]] – [[NGC 3667|3667]] – [[NGC 3668|3668]] – [[NGC 3669|3669]] – [[NGC 3670|3670]] – [[NGC 3671|3671]] – [[NGC 3672|3672]] – [[NGC 3673|3673]] – [[NGC 3674|3674]] – [[NGC 3675|3675]] – [[NGC 3676|3676]] – [[NGC 3677|3677]] – [[NGC 3678|3678]] – [[NGC 3679|3679]] – [[NGC 3680|3680]] – [[NGC 3681|3681]] – [[NGC 3682|3682]] – [[NGC 3683|3683]] – [[NGC 3684|3684]] – [[NGC 3685|3685]] – [[NGC 3686|3686]] – [[NGC 3687|3687]] – [[NGC 3688|3688]] – [[NGC 3689|3689]] – [[NGC 3690|3690]] – [[NGC 3691|3691]] – [[NGC 3692|3692]] – [[NGC 3693|3693]] – [[NGC 3694|3694]] – [[NGC 3695|3695]] – [[NGC 3696|3696]] – [[NGC 3697|3697]] – [[NGC 3698|3698]] – [[NGC 3699|3699]] – [[NGC 3700|3700]] – [[NGC 3701|3701]] – [[NGC 3702|3702]] – [[NGC 3703|3703]] – [[NGC 3704|3704]] – [[NGC 3705|3705]] – [[NGC 3706|3706]] – [[NGC 3707|3707]] – [[NGC 3708|3708]] – [[NGC 3709|3709]] – [[NGC 3710|3710]] – [[NGC 3711|3711]] – [[NGC 3712|3712]] – [[NGC 3713|3713]] – [[NGC 3714|3714]] – [[NGC 3715|3715]] – [[NGC 3716|3716]] – [[NGC 3717|3717]] – [[NGC 3718|3718]] – [[NGC 3719|3719]] – [[NGC 3720|3720]] – [[NGC 3721|3721]] – [[NGC 3722|3722]] – [[NGC 3723|3723]] – [[NGC 3724|3724]] – [[NGC 3725|3725]] – [[NGC 3726|3726]] – [[NGC 3727|3727]] – [[NGC 3728|3728]] – [[NGC 3729|3729]] – [[NGC 3730|3730]] – [[NGC 3731|3731]] – [[NGC 3732|3732]] – [[NGC 3733|3733]] – [[NGC 3734|3734]] – [[NGC 3735|3735]] – [[NGC 3736|3736]] – [[NGC 3737|3737]] – [[NGC 3738|3738]] – [[NGC 3739|3739]] – [[NGC 3740|3740]] – [[NGC 3741|3741]] – [[NGC 3742|3742]] – [[NGC 3743|3743]] – [[NGC 3744|3744]] – [[NGC 3745|3745]] – [[NGC 3746|3746]] – [[NGC 3747|3747]] – [[NGC 3748|3748]] – [[NGC 3749|3749]] – [[NGC 3750|3750]] – [[NGC 3751|3751]] – [[NGC 3752|3752]] – [[NGC 3753|3753]] – [[NGC 3754|3754]] – [[NGC 3755|3755]] – [[NGC 3756|3756]] – [[NGC 3757|3757]] – [[NGC 3758|3758]] – [[NGC 3759|3759]] – [[NGC 3760|3760]] – [[NGC 3761|3761]] – [[NGC 3762|3762]] – [[NGC 3763|3763]] – [[NGC 3764|3764]] – [[NGC 3765|3765]] – [[NGC 3766|3766]] – [[NGC 3767|3767]] – [[NGC 3768|3768]] – [[NGC 3769|3769]] – [[NGC 3770|3770]] – [[NGC 3771|3771]] – [[NGC 3772|3772]] – [[NGC 3773|3773]] – [[NGC 3774|3774]] – [[NGC 3775|3775]] – [[NGC 3776|3776]] – [[NGC 3777|3777]] – [[NGC 3778|3778]] – [[NGC 3779|3779]] – [[NGC 3780|3780]] – [[NGC 3781|3781]] – [[NGC 3782|3782]] – [[NGC 3783|3783]] – [[NGC 3784|3784]] – [[NGC 3785|3785]] – [[NGC 3786|3786]] – [[NGC 3787|3787]] – [[NGC 3788|3788]] – [[NGC 3789|3789]] – [[NGC 3790|3790]] – [[NGC 3791|3791]] – [[NGC 3792|3792]] – [[NGC 3793|3793]] – [[NGC 3794|3794]] – [[NGC 3795|3795]] – [[NGC 3796|3796]] – [[NGC 3797|3797]] – [[NGC 3798|3798]] – [[NGC 3799|3799]] – [[NGC 3800|3800]] – [[NGC 3801|3801]] – [[NGC 3802|3802]] – [[NGC 3803|3803]] – [[NGC 3804|3804]] – [[NGC 3805|3805]] – [[NGC 3806|3806]] – [[NGC 3807|3807]] – [[NGC 3808|3808]] – [[NGC 3809|3809]] – [[NGC 3810|3810]] – [[NGC 3811|3811]] – [[NGC 3812|3812]] – [[NGC 3813|3813]] – [[NGC 3814|3814]] – [[NGC 3815|3815]] – [[NGC 3816|3816]] – [[NGC 3817|3817]] – [[NGC 3818|3818]] – [[NGC 3819|3819]] – [[NGC 3820|3820]] – [[NGC 3821|3821]] – [[NGC 3822|3822]] – [[NGC 3823|3823]] – [[NGC 3824|3824]] – [[NGC 3825|3825]] – [[NGC 3826|3826]] – [[NGC 3827|3827]] – [[NGC 3828|3828]] – [[NGC 3829|3829]] – [[NGC 3830|3830]] – [[NGC 3831|3831]] – [[NGC 3832|3832]] – [[NGC 3833|3833]] – [[NGC 3834|3834]] – [[NGC 3835|3835]] – [[NGC 3836|3836]] – [[NGC 3837|3837]] – [[NGC 3838|3838]] – [[NGC 3839|3839]] – [[NGC 3840|3840]] – [[NGC 3841|3841]] – [[NGC 3842|3842]] – [[NGC 3843|3843]] – [[NGC 3844|3844]] – [[NGC 3845|3845]] – [[NGC 3846|3846]] – [[NGC 3847|3847]] – [[NGC 3848|3848]] – [[NGC 3849|3849]] – [[NGC 3850|3850]] – [[NGC 3851|3851]] – [[NGC 3852|3852]] – [[NGC 3853|3853]] – [[NGC 3854|3854]] – [[NGC 3855|3855]] – [[NGC 3856|3856]] – [[NGC 3857|3857]] – [[NGC 3858|3858]] – [[NGC 3859|3859]] – [[NGC 3860|3860]] – [[NGC 3861|3861]] – [[NGC 3862|3862]] – [[NGC 3863|3863]] – [[NGC 3864|3864]] – [[NGC 3865|3865]] – [[NGC 3866|3866]] – [[NGC 3867|3867]] – [[NGC 3868|3868]] – [[NGC 3869|3869]] – [[NGC 3870|3870]] – [[NGC 3871|3871]] – [[NGC 3872|3872]] – [[NGC 3873|3873]] – [[NGC 3874|3874]] – [[NGC 3875|3875]] – [[NGC 3876|3876]] – [[NGC 3877|3877]] – [[NGC 3878|3878]] – [[NGC 3879|3879]] – [[NGC 3880|3880]] – [[NGC 3881|3881]] – [[NGC 3882|3882]] – [[NGC 3883|3883]] – [[NGC 3884|3884]] – [[NGC 3885|3885]] – [[NGC 3886|3886]] – [[NGC 3887|3887]] – [[NGC 3888|3888]] – [[NGC 3889|3889]] – [[NGC 3890|3890]] – [[NGC 3891|3891]] – [[NGC 3892|3892]] – [[NGC 3893|3893]] – [[NGC 3894|3894]] – [[NGC 3895|3895]] – [[NGC 3896|3896]] – [[NGC 3897|3897]] – [[NGC 3898|3898]] – [[NGC 3899|3899]] – [[NGC 3900|3900]] – [[NGC 3901|3901]] – [[NGC 3902|3902]] – [[NGC 3903|3903]] – [[NGC 3904|3904]] – [[NGC 3905|3905]] – [[NGC 3906|3906]] – [[NGC 3907|3907]] – [[NGC 3908|3908]] – [[NGC 3909|3909]] – [[NGC 3910|3910]] – [[NGC 3911|3911]] – [[NGC 3912|3912]] – [[NGC 3913|3913]] – [[NGC 3914|3914]] – [[NGC 3915|3915]] – [[NGC 3916|3916]] – [[NGC 3917|3917]] – [[NGC 3918|3918]] – [[NGC 3919|3919]] – [[NGC 3920|3920]] – [[NGC 3921|3921]] – [[NGC 3922|3922]] – [[NGC 3923|3923]] – [[NGC 3924|3924]] – [[NGC 3925|3925]] – [[NGC 3926|3926]] – [[NGC 3927|3927]] – [[NGC 3928|3928]] – [[NGC 3929|3929]] – [[NGC 3930|3930]] – [[NGC 3931|3931]] – [[NGC 3932|3932]] – [[NGC 3933|3933]] – [[NGC 3934|3934]] – [[NGC 3935|3935]] – [[NGC 3936|3936]] – [[NGC 3937|3937]] – [[NGC 3938|3938]] – [[NGC 3939|3939]] – [[NGC 3940|3940]] – [[NGC 3941|3941]] – [[NGC 3942|3942]] – [[NGC 3943|3943]] – [[NGC 3944|3944]] – [[NGC 3945|3945]] – [[NGC 3946|3946]] – [[NGC 3947|3947]] – [[NGC 3948|3948]] – [[NGC 3949|3949]] – [[NGC 3950|3950]] – [[NGC 3951|3951]] – [[NGC 3952|3952]] – [[NGC 3953|3953]] – [[NGC 3954|3954]] – [[NGC 3955|3955]] – [[NGC 3956|3956]] – [[NGC 3957|3957]] – [[NGC 3958|3958]] – [[NGC 3959|3959]] – [[NGC 3960|3960]] – [[NGC 3961|3961]] – [[NGC 3962|3962]] – [[NGC 3963|3963]] – [[NGC 3964|3964]] – [[NGC 3965|3965]] – [[NGC 3966|3966]] – [[NGC 3967|3967]] – [[NGC 3968|3968]] – [[NGC 3969|3969]] – [[NGC 3970|3970]] – [[NGC 3971|3971]] – [[NGC 3972|3972]] – [[NGC 3973|3973]] – [[NGC 3974|3974]] – [[NGC 3975|3975]] – [[NGC 3976|3976]] – [[NGC 3977|3977]] – [[NGC 3978|3978]] – [[NGC 3979|3979]] – [[NGC 3980|3980]] – [[NGC 3981|3981]] – [[NGC 3982|3982]] – [[NGC 3983|3983]] – [[NGC 3984|3984]] – [[NGC 3985|3985]] – [[NGC 3986|3986]] – [[NGC 3987|3987]] – [[NGC 3988|3988]] – [[NGC 3989|3989]] – [[NGC 3990|3990]] – [[NGC 3991|3991]] – [[NGC 3992|3992]] – [[NGC 3993|3993]] – [[NGC 3994|3994]] – [[NGC 3995|3995]] – [[NGC 3996|3996]] – [[NGC 3997|3997]] – [[NGC 3998|3998]] – [[NGC 3999|3999]] – [[NGC 4000|4000]] – [[NGC 4001|4001]] – [[NGC 4002|4002]] – [[NGC 4003|4003]] – [[NGC 4004|4004]] – [[NGC 4005|4005]] – [[NGC 4006|4006]] – [[NGC 4007|4007]] – [[NGC 4008|4008]] – [[NGC 4009|4009]] – [[NGC 4010|4010]] – [[NGC 4011|4011]] – [[NGC 4012|4012]] – [[NGC 4013|4013]] – [[NGC 4014|4014]] – [[NGC 4015|4015]] – [[NGC 4016|4016]] – [[NGC 4017|4017]] – [[NGC 4018|4018]] – [[NGC 4019|4019]] – [[NGC 4020|4020]] – [[NGC 4021|4021]] – [[NGC 4022|4022]] – [[NGC 4023|4023]] – [[NGC 4024|4024]] – [[NGC 4025|4025]] – [[NGC 4026|4026]] – [[NGC 4027|4027]] – [[NGC 4028|4028]] – [[NGC 4029|4029]] – [[NGC 4030|4030]] – [[NGC 4031|4031]] – [[NGC 4032|4032]] – [[NGC 4033|4033]] – [[NGC 4034|4034]] – [[NGC 4035|4035]] – [[NGC 4036|4036]] – [[NGC 4037|4037]] – [[NGC 4038|4038]] – [[NGC 4039|4039]] – [[NGC 4040|4040]] – [[NGC 4041|4041]] – [[NGC 4042|4042]] – [[NGC 4043|4043]] – [[NGC 4044|4044]] – [[NGC 4045|4045]] – [[NGC 4046|4046]] – [[NGC 4047|4047]] – [[NGC 4048|4048]] – [[NGC 4049|4049]] – [[NGC 4050|4050]] – [[NGC 4051|4051]] – [[NGC 4052|4052]] – [[NGC 4053|4053]] – [[NGC 4054|4054]] – [[NGC 4055|4055]] – [[NGC 4056|4056]] – [[NGC 4057|4057]] – [[NGC 4058|4058]] – [[NGC 4059|4059]] – [[NGC 4060|4060]] – [[NGC 4061|4061]] – [[NGC 4062|4062]] – [[NGC 4063|4063]] – [[NGC 4064|4064]] – [[NGC 4065|4065]] – [[NGC 4066|4066]] – [[NGC 4067|4067]] – [[NGC 4068|4068]] – [[NGC 4069|4069]] – [[NGC 4070|4070]] – [[NGC 4071|4071]] – [[NGC 4072|4072]] – [[NGC 4073|4073]] – [[NGC 4074|4074]] – [[NGC 4075|4075]] – [[NGC 4076|4076]] – [[NGC 4077|4077]] – [[NGC 4078|4078]] – [[NGC 4079|4079]] – [[NGC 4080|4080]] – [[NGC 4081|4081]] – [[NGC 4082|4082]] – [[NGC 4083|4083]] – [[NGC 4084|4084]] – [[NGC 4085|4085]] – [[NGC 4086|4086]] – [[NGC 4087|4087]] – [[NGC 4088|4088]] – [[NGC 4089|4089]] – [[NGC 4090|4090]] – [[NGC 4091|4091]] – [[NGC 4092|4092]] – [[NGC 4093|4093]] – [[NGC 4094|4094]] – [[NGC 4095|4095]] – [[NGC 4096|4096]] – [[NGC 4097|4097]] – [[NGC 4098|4098]] – [[NGC 4099|4099]] – [[NGC 4100|4100]] – [[NGC 4101|4101]] – [[NGC 4102|4102]] – [[NGC 4103|4103]] – [[NGC 4104|4104]] – [[NGC 4105|4105]] – [[NGC 4106|4106]] – [[NGC 4107|4107]] – [[NGC 4108|4108]] – [[NGC 4109|4109]] – [[NGC 4110|4110]] – [[NGC 4111|4111]] – [[NGC 4112|4112]] – [[NGC 4113|4113]] – [[NGC 4114|4114]] – [[NGC 4115|4115]] – [[NGC 4116|4116]] – [[NGC 4117|4117]] – [[NGC 4118|4118]] – [[NGC 4119|4119]] – [[NGC 4120|4120]] – [[NGC 4121|4121]] – [[NGC 4122|4122]] – [[NGC 4123|4123]] – [[NGC 4124|4124]] – [[NGC 4125|4125]] – [[NGC 4126|4126]] – [[NGC 4127|4127]] – [[NGC 4128|4128]] – [[NGC 4129|4129]] – [[NGC 4130|4130]] – [[NGC 4131|4131]] – [[NGC 4132|4132]] – [[NGC 4133|4133]] – [[NGC 4134|4134]] – [[NGC 4135|4135]] – [[NGC 4136|4136]] – [[NGC 4137|4137]] – [[NGC 4138|4138]] – [[NGC 4139|4139]] – [[NGC 4140|4140]] – [[NGC 4141|4141]] – [[NGC 4142|4142]] – [[NGC 4143|4143]] – [[NGC 4144|4144]] – [[NGC 4145|4145]] – [[NGC 4146|4146]] – [[NGC 4147|4147]] – [[NGC 4148|4148]] – [[NGC 4149|4149]] – [[NGC 4150|4150]] – [[NGC 4151|4151]] – [[NGC 4152|4152]] – [[NGC 4153|4153]] – [[NGC 4154|4154]] – [[NGC 4155|4155]] – [[NGC 4156|4156]] – [[NGC 4157|4157]] – [[NGC 4158|4158]] – [[NGC 4159|4159]] – [[NGC 4160|4160]] – [[NGC 4161|4161]] – [[NGC 4162|4162]] – [[NGC 4163|4163]] – [[NGC 4164|4164]] – [[NGC 4165|4165]] – [[NGC 4166|4166]] – [[NGC 4167|4167]] – [[NGC 4168|4168]] – [[NGC 4169|4169]] – [[NGC 4170|4170]] – [[NGC 4171|4171]] – [[NGC 4172|4172]] – [[NGC 4173|4173]] – [[NGC 4174|4174]] – [[NGC 4175|4175]] – [[NGC 4176|4176]] – [[NGC 4177|4177]] – [[NGC 4178|4178]] – [[NGC 4179|4179]] – [[NGC 4180|4180]] – [[NGC 4181|4181]] – [[NGC 4182|4182]] – [[NGC 4183|4183]] – [[NGC 4184|4184]] – [[NGC 4185|4185]] – [[NGC 4186|4186]] – [[NGC 4187|4187]] – [[NGC 4188|4188]] – [[NGC 4189|4189]] – [[NGC 4190|4190]] – [[NGC 4191|4191]] – [[NGC 4192|4192]] – [[NGC 4193|4193]] – [[NGC 4194|4194]] – [[NGC 4195|4195]] – [[NGC 4196|4196]] – [[NGC 4197|4197]] – [[NGC 4198|4198]] – [[NGC 4199|4199]] – [[NGC 4200|4200]] – [[NGC 4201|4201]] – [[NGC 4202|4202]] – [[NGC 4203|4203]] – [[NGC 4204|4204]] – [[NGC 4205|4205]] – [[NGC 4206|4206]] – [[NGC 4207|4207]] – [[NGC 4208|4208]] – [[NGC 4209|4209]] – [[NGC 4210|4210]] – [[NGC 4211|4211]] – [[NGC 4212|4212]] – [[NGC 4213|4213]] – [[NGC 4214|4214]] – [[NGC 4215|4215]] – [[NGC 4216|4216]] – [[NGC 4217|4217]] – [[NGC 4218|4218]] – [[NGC 4219|4219]] – [[NGC 4220|4220]] – [[NGC 4221|4221]] – [[NGC 4222|4222]] – [[NGC 4223|4223]] – [[NGC 4224|4224]] – [[NGC 4225|4225]] – [[NGC 4226|4226]] – [[NGC 4227|4227]] – [[NGC 4228|4228]] – [[NGC 4229|4229]] – [[NGC 4230|4230]] – [[NGC 4231|4231]] – [[NGC 4232|4232]] – [[NGC 4233|4233]] – [[NGC 4234|4234]] – [[NGC 4235|4235]] – [[NGC 4236|4236]] – [[NGC 4237|4237]] – [[NGC 4238|4238]] – [[NGC 4239|4239]] – [[NGC 4240|4240]] – [[NGC 4241|4241]] – [[NGC 4242|4242]] – [[NGC 4243|4243]] – [[NGC 4244|4244]] – [[NGC 4245|4245]] – [[NGC 4246|4246]] – [[NGC 4247|4247]] – [[NGC 4248|4248]] – [[NGC 4249|4249]] – [[NGC 4250|4250]] – [[NGC 4251|4251]] – [[NGC 4252|4252]] – [[NGC 4253|4253]] – [[NGC 4254|4254]] – [[NGC 4255|4255]] – [[NGC 4256|4256]] – [[NGC 4257|4257]] – [[NGC 4258|4258]] – [[NGC 4259|4259]] – [[NGC 4260|4260]] – [[NGC 4261|4261]] – [[NGC 4262|4262]] – [[NGC 4263|4263]] – [[NGC 4264|4264]] – [[NGC 4265|4265]] – [[NGC 4266|4266]] – [[NGC 4267|4267]] – [[NGC 4268|4268]] – [[NGC 4269|4269]] – [[NGC 4270|4270]] – [[NGC 4271|4271]] – [[NGC 4272|4272]] – [[NGC 4273|4273]] – [[NGC 4274|4274]] – [[NGC 4275|4275]] – [[NGC 4276|4276]] – [[NGC 4277|4277]] – [[NGC 4278|4278]] – [[NGC 4279|4279]] – [[NGC 4280|4280]] – [[NGC 4281|4281]] – [[NGC 4282|4282]] – [[NGC 4283|4283]] – [[NGC 4284|4284]] – [[NGC 4285|4285]] – [[NGC 4286|4286]] – [[NGC 4287|4287]] – [[NGC 4288|4288]] – [[NGC 4289|4289]] – [[NGC 4290|4290]] – [[NGC 4291|4291]] – [[NGC 4292|4292]] – [[NGC 4293|4293]] – [[NGC 4294|4294]] – [[NGC 4295|4295]] – [[NGC 4296|4296]] – [[NGC 4297|4297]] – [[NGC 4298|4298]] – [[NGC 4299|4299]] – [[NGC 4300|4300]] – [[NGC 4301|4301]] – [[NGC 4302|4302]] – [[NGC 4303|4303]] – [[NGC 4304|4304]] – [[NGC 4305|4305]] – [[NGC 4306|4306]] – [[NGC 4307|4307]] – [[NGC 4308|4308]] – [[NGC 4309|4309]] – [[NGC 4310|4310]] – [[NGC 4311|4311]] – [[NGC 4312|4312]] – [[NGC 4313|4313]] – [[NGC 4314|4314]] – [[NGC 4315|4315]] – [[NGC 4316|4316]] – [[NGC 4317|4317]] – [[NGC 4318|4318]] – [[NGC 4319|4319]] – [[NGC 4320|4320]] – {{sopomenka|[[NGC 4321|4321]]}} – <!-- == Messier 100 --> [[NGC 4322|4322]] – [[NGC 4323|4323]] – [[NGC 4324|4324]] – [[NGC 4325|4325]] – [[NGC 4326|4326]] – [[NGC 4327|4327]] – [[NGC 4328|4328]] – [[NGC 4329|4329]] – [[NGC 4330|4330]] – [[NGC 4331|4331]] – [[NGC 4332|4332]] – [[NGC 4333|4333]] – [[NGC 4334|4334]] – [[NGC 4335|4335]] – [[NGC 4336|4336]] – [[NGC 4337|4337]] – [[NGC 4338|4338]] – [[NGC 4339|4339]] – [[NGC 4340|4340]] – [[NGC 4341|4341]] – [[NGC 4342|4342]] – [[NGC 4343|4343]] – [[NGC 4344|4344]] – [[NGC 4345|4345]] – [[NGC 4346|4346]] – [[NGC 4347|4347]] – [[NGC 4348|4348]] – [[NGC 4349|4349]] – [[NGC 4350|4350]] – [[NGC 4351|4351]] – [[NGC 4352|4352]] – [[NGC 4353|4353]] – [[NGC 4354|4354]] – [[NGC 4355|4355]] – [[NGC 4356|4356]] – [[NGC 4357|4357]] – [[NGC 4358|4358]] – [[NGC 4359|4359]] – [[NGC 4360|4360]] – [[NGC 4361|4361]] – [[NGC 4362|4362]] – [[NGC 4363|4363]] – [[NGC 4364|4364]] – [[NGC 4365|4365]] – [[NGC 4366|4366]] – [[NGC 4367|4367]] – [[NGC 4368|4368]] – [[NGC 4369|4369]] – [[NGC 4370|4370]] – [[NGC 4371|4371]] – [[NGC 4372|4372]] – [[NGC 4373|4373]] – [[NGC 4374|4374]] – [[NGC 4375|4375]] – [[NGC 4376|4376]] – [[NGC 4377|4377]] – [[NGC 4378|4378]] – [[NGC 4379|4379]] – [[NGC 4380|4380]] – [[NGC 4381|4381]] – [[NGC 4382|4382]] – [[NGC 4383|4383]] – [[NGC 4384|4384]] – [[NGC 4385|4385]] – [[NGC 4386|4386]] – [[NGC 4387|4387]] – [[NGC 4388|4388]] – [[NGC 4389|4389]] – [[NGC 4390|4390]] – [[NGC 4391|4391]] – [[NGC 4392|4392]] – [[NGC 4393|4393]] – [[NGC 4394|4394]] – [[NGC 4395|4395]] – [[NGC 4396|4396]] – [[NGC 4397|4397]] – [[NGC 4398|4398]] – [[NGC 4399|4399]] – [[NGC 4400|4400]] – [[NGC 4401|4401]] – [[NGC 4402|4402]] – [[NGC 4403|4403]] – [[NGC 4404|4404]] – [[NGC 4405|4405]] – [[NGC 4406|4406]] – [[NGC 4407|4407]] – [[NGC 4408|4408]] – [[NGC 4409|4409]] – [[NGC 4410|4410]] – [[NGC 4411|4411]] – [[NGC 4412|4412]] – [[NGC 4413|4413]] – [[NGC 4414|4414]] – [[NGC 4415|4415]] – [[NGC 4416|4416]] – [[NGC 4417|4417]] – [[NGC 4418|4418]] – [[NGC 4419|4419]] – [[NGC 4420|4420]] – [[NGC 4421|4421]] – [[NGC 4422|4422]] – [[NGC 4423|4423]] – [[NGC 4424|4424]] – [[NGC 4425|4425]] – [[NGC 4426|4426]] – [[NGC 4427|4427]] – [[NGC 4428|4428]] – [[NGC 4429|4429]] – [[NGC 4430|4430]] – [[NGC 4431|4431]] – [[NGC 4432|4432]] – [[NGC 4433|4433]] – [[NGC 4434|4434]] – [[NGC 4435|4435]] – [[NGC 4436|4436]] – [[NGC 4437|4437]] – [[NGC 4438|4438]] – [[NGC 4439|4439]] – [[NGC 4440|4440]] – [[NGC 4441|4441]] – [[NGC 4442|4442]] – [[NGC 4443|4443]] – [[NGC 4444|4444]] – [[NGC 4445|4445]] – [[NGC 4446|4446]] – [[NGC 4447|4447]] – [[NGC 4448|4448]] – [[NGC 4449|4449]] – [[NGC 4450|4450]] – [[NGC 4451|4451]] – [[NGC 4452|4452]] – [[NGC 4453|4453]] – [[NGC 4454|4454]] – [[NGC 4455|4455]] – [[NGC 4456|4456]] – [[NGC 4457|4457]] – [[NGC 4458|4458]] – [[NGC 4459|4459]] – [[NGC 4460|4460]] – [[NGC 4461|4461]] – [[NGC 4462|4462]] – [[NGC 4463|4463]] – [[NGC 4464|4464]] – [[NGC 4465|4465]] – [[NGC 4466|4466]] – [[NGC 4467|4467]] – [[NGC 4468|4468]] – [[NGC 4469|4469]] – [[NGC 4470|4470]] – [[NGC 4471|4471]] – [[NGC 4472|4472]] – [[NGC 4473|4473]] – [[NGC 4474|4474]] – [[NGC 4475|4475]] – [[NGC 4476|4476]] – [[NGC 4477|4477]] – [[NGC 4478|4478]] – [[NGC 4479|4479]] – [[NGC 4480|4480]] – [[NGC 4481|4481]] – [[NGC 4482|4482]] – [[NGC 4483|4483]] – [[NGC 4484|4484]] – [[NGC 4485|4485]] – [[NGC 4486|4486]] – [[NGC 4487|4487]] – [[NGC 4488|4488]] – [[NGC 4489|4489]] – [[NGC 4490|4490]] – [[NGC 4491|4491]] – [[NGC 4492|4492]] – [[NGC 4493|4493]] – [[NGC 4494|4494]] – [[NGC 4495|4495]] – [[NGC 4496|4496]] – [[NGC 4497|4497]] – [[NGC 4498|4498]] – [[NGC 4499|4499]] – [[NGC 4500|4500]] – [[NGC 4501|4501]] – [[NGC 4502|4502]] – [[NGC 4503|4503]] – [[NGC 4504|4504]] – [[NGC 4505|4505]] – [[NGC 4506|4506]] – [[NGC 4507|4507]] – [[NGC 4508|4508]] – [[NGC 4509|4509]] – [[NGC 4510|4510]] – [[NGC 4511|4511]] – [[NGC 4512|4512]] – [[NGC 4513|4513]] – [[NGC 4514|4514]] – [[NGC 4515|4515]] – [[NGC 4516|4516]] – [[NGC 4517|4517]] – [[NGC 4518|4518]] – [[NGC 4519|4519]] – [[NGC 4520|4520]] – [[NGC 4521|4521]] – [[NGC 4522|4522]] – [[NGC 4523|4523]] – [[NGC 4524|4524]] – [[NGC 4525|4525]] – [[NGC 4526|4526]] – [[NGC 4527|4527]] – [[NGC 4528|4528]] – [[NGC 4529|4529]] – [[NGC 4530|4530]] – [[NGC 4531|4531]] – [[NGC 4532|4532]] – [[NGC 4533|4533]] – [[NGC 4534|4534]] – [[NGC 4535|4535]] – [[NGC 4536|4536]] – [[NGC 4537|4537]] – [[NGC 4538|4538]] – [[NGC 4539|4539]] – [[NGC 4540|4540]] – [[NGC 4541|4541]] – [[NGC 4542|4542]] – [[NGC 4543|4543]] – [[NGC 4544|4544]] – [[NGC 4545|4545]] – [[NGC 4546|4546]] – [[NGC 4547|4547]] – [[NGC 4548|4548]] – [[NGC 4549|4549]] – [[NGC 4550|4550]] – [[NGC 4551|4551]] – [[NGC 4552|4552]] – [[NGC 4553|4553]] – [[NGC 4554|4554]] – [[NGC 4555|4555]] – [[NGC 4556|4556]] – [[NGC 4557|4557]] – [[NGC 4558|4558]] – [[NGC 4559|4559]] – [[NGC 4560|4560]] – [[NGC 4561|4561]] – [[NGC 4562|4562]] – [[NGC 4563|4563]] – [[NGC 4564|4564]] – [[NGC 4565|4565]] – [[NGC 4566|4566]] – [[NGC 4567|4567]] – [[NGC 4568|4568]] – [[NGC 4569|4569]] – [[NGC 4570|4570]] – [[NGC 4571|4571]] – [[NGC 4572|4572]] – [[NGC 4573|4573]] – [[NGC 4574|4574]] – [[NGC 4575|4575]] – [[NGC 4576|4576]] – [[NGC 4577|4577]] – [[NGC 4578|4578]] – [[NGC 4579|4579]] – [[NGC 4580|4580]] – [[NGC 4581|4581]] – [[NGC 4582|4582]] – [[NGC 4583|4583]] – [[NGC 4584|4584]] – [[NGC 4585|4585]] – [[NGC 4586|4586]] – [[NGC 4587|4587]] – [[NGC 4588|4588]] – [[NGC 4589|4589]] – [[NGC 4590|4590]] – [[NGC 4591|4591]] – [[NGC 4592|4592]] – [[NGC 4593|4593]] – [[NGC 4594|4594]] – [[NGC 4595|4595]] – [[NGC 4596|4596]] – [[NGC 4597|4597]] – [[NGC 4598|4598]] – [[NGC 4599|4599]] – [[NGC 4600|4600]] – [[NGC 4601|4601]] – [[NGC 4602|4602]] – [[NGC 4603|4603]] – [[NGC 4604|4604]] – [[NGC 4605|4605]] – [[NGC 4606|4606]] – [[NGC 4607|4607]] – [[NGC 4608|4608]] – [[NGC 4609|4609]] – [[NGC 4610|4610]] – [[NGC 4611|4611]] – [[NGC 4612|4612]] – [[NGC 4613|4613]] – [[NGC 4614|4614]] – [[NGC 4615|4615]] – [[NGC 4616|4616]] – [[NGC 4617|4617]] – [[NGC 4618|4618]] – [[NGC 4619|4619]] – [[NGC 4620|4620]] – [[NGC 4621|4621]] – [[NGC 4622|4622]] – [[NGC 4623|4623]] – [[NGC 4624|4624]] – [[NGC 4625|4625]] – [[NGC 4626|4626]] – [[NGC 4627|4627]] – [[NGC 4628|4628]] – [[NGC 4629|4629]] – [[NGC 4630|4630]] – [[NGC 4631|4631]] – [[NGC 4632|4632]] – [[NGC 4633|4633]] – [[NGC 4634|4634]] – [[NGC 4635|4635]] – [[NGC 4636|4636]] – [[NGC 4637|4637]] – [[NGC 4638|4638]] – [[NGC 4639|4639]] – [[NGC 4640|4640]] – [[NGC 4641|4641]] – [[NGC 4642|4642]] – [[NGC 4643|4643]] – [[NGC 4644|4644]] – [[NGC 4645|4645]] – [[NGC 4646|4646]] – [[NGC 4647|4647]] – [[NGC 4648|4648]] – [[NGC 4649|4649]] – [[NGC 4650|4650]] – [[NGC 4651|4651]] – [[NGC 4652|4652]] – [[NGC 4653|4653]] – [[NGC 4654|4654]] – [[NGC 4655|4655]] – [[NGC 4656|4656]] – [[NGC 4657|4657]] – [[NGC 4658|4658]] – [[NGC 4659|4659]] – [[NGC 4660|4660]] – [[NGC 4661|4661]] – [[NGC 4662|4662]] – [[NGC 4663|4663]] – [[NGC 4664|4664]] – [[NGC 4665|4665]] – [[NGC 4666|4666]] – [[NGC 4667|4667]] – [[NGC 4668|4668]] – [[NGC 4669|4669]] – [[NGC 4670|4670]] – [[NGC 4671|4671]] – [[NGC 4672|4672]] – [[NGC 4673|4673]] – [[NGC 4674|4674]] – [[NGC 4675|4675]] – [[NGC 4676|4676]] – [[NGC 4677|4677]] – [[NGC 4678|4678]] – [[NGC 4679|4679]] – [[NGC 4680|4680]] – [[NGC 4681|4681]] – [[NGC 4682|4682]] – [[NGC 4683|4683]] – [[NGC 4684|4684]] – [[NGC 4685|4685]] – [[NGC 4686|4686]] – [[NGC 4687|4687]] – [[NGC 4688|4688]] – [[NGC 4689|4689]] – [[NGC 4690|4690]] – [[NGC 4691|4691]] – [[NGC 4692|4692]] – [[NGC 4693|4693]] – [[NGC 4694|4694]] – [[NGC 4695|4695]] – [[NGC 4696|4696]] – [[NGC 4697|4697]] – [[NGC 4698|4698]] – [[NGC 4699|4699]] – [[NGC 4700|4700]] – [[NGC 4701|4701]] – [[NGC 4702|4702]] – [[NGC 4703|4703]] – [[NGC 4704|4704]] – [[NGC 4705|4705]] – [[NGC 4706|4706]] – [[NGC 4707|4707]] – [[NGC 4708|4708]] – [[NGC 4709|4709]] – [[NGC 4710|4710]] – [[NGC 4711|4711]] – [[NGC 4712|4712]] – [[NGC 4713|4713]] – [[NGC 4714|4714]] – [[NGC 4715|4715]] – [[NGC 4716|4716]] – [[NGC 4717|4717]] – [[NGC 4718|4718]] – [[NGC 4719|4719]] – [[NGC 4720|4720]] – [[NGC 4721|4721]] – [[NGC 4722|4722]] – [[NGC 4723|4723]] – [[NGC 4724|4724]] – [[NGC 4725|4725]] – [[NGC 4726|4726]] – [[NGC 4727|4727]] – [[NGC 4728|4728]] – [[NGC 4729|4729]] – [[NGC 4730|4730]] – [[NGC 4731|4731]] – [[NGC 4732|4732]] – [[NGC 4733|4733]] – [[NGC 4734|4734]] – [[NGC 4735|4735]] – {{sopomenka|[[NGC 4736|4736]]}} – <!-- == Messier 94 --> [[NGC 4737|4737]] – [[NGC 4738|4738]] – [[NGC 4739|4739]] – [[NGC 4740|4740]] – [[NGC 4741|4741]] – [[NGC 4742|4742]] – [[NGC 4743|4743]] – [[NGC 4744|4744]] – [[NGC 4745|4745]] – [[NGC 4746|4746]] – [[NGC 4747|4747]] – [[NGC 4748|4748]] – [[NGC 4749|4749]] – [[NGC 4750|4750]] – [[NGC 4751|4751]] – [[NGC 4752|4752]] – [[NGC 4753|4753]] – [[NGC 4754|4754]] – [[NGC 4755|4755]] – [[NGC 4756|4756]] – [[NGC 4757|4757]] – [[NGC 4758|4758]] – [[NGC 4759|4759]] – [[NGC 4760|4760]] – [[NGC 4761|4761]] – [[NGC 4762|4762]] – [[NGC 4763|4763]] – [[NGC 4764|4764]] – [[NGC 4765|4765]] – [[NGC 4766|4766]] – [[NGC 4767|4767]] – [[NGC 4768|4768]] – [[NGC 4769|4769]] – [[NGC 4770|4770]] – [[NGC 4771|4771]] – [[NGC 4772|4772]] – [[NGC 4773|4773]] – [[NGC 4774|4774]] – [[NGC 4775|4775]] – [[NGC 4776|4776]] – [[NGC 4777|4777]] – [[NGC 4778|4778]] – [[NGC 4779|4779]] – [[NGC 4780|4780]] – [[NGC 4781|4781]] – [[NGC 4782|4782]] – [[NGC 4783|4783]] – [[NGC 4784|4784]] – [[NGC 4785|4785]] – [[NGC 4786|4786]] – [[NGC 4787|4787]] – [[NGC 4788|4788]] – [[NGC 4789|4789]] – [[NGC 4790|4790]] – [[NGC 4791|4791]] – [[NGC 4792|4792]] – [[NGC 4793|4793]] – [[NGC 4794|4794]] – [[NGC 4795|4795]] – [[NGC 4796|4796]] – [[NGC 4797|4797]] – [[NGC 4798|4798]] – [[NGC 4799|4799]] – [[NGC 4800|4800]] – [[NGC 4801|4801]] – [[NGC 4802|4802]] – [[NGC 4803|4803]] – [[NGC 4804|4804]] – [[NGC 4805|4805]] – [[NGC 4806|4806]] – [[NGC 4807|4807]] – [[NGC 4808|4808]] – [[NGC 4809|4809]] – [[NGC 4810|4810]] – [[NGC 4811|4811]] – [[NGC 4812|4812]] – [[NGC 4813|4813]] – [[NGC 4814|4814]] – [[NGC 4815|4815]] – [[NGC 4816|4816]] – [[NGC 4817|4817]] – [[NGC 4818|4818]] – [[NGC 4819|4819]] – [[NGC 4820|4820]] – [[NGC 4821|4821]] – [[NGC 4822|4822]] – [[NGC 4823|4823]] – [[NGC 4824|4824]] – [[NGC 4825|4825]] – [[NGC 4826|4826]] – [[NGC 4827|4827]] – [[NGC 4828|4828]] – [[NGC 4829|4829]] – [[NGC 4830|4830]] – [[NGC 4831|4831]] – [[NGC 4832|4832]] – [[NGC 4833|4833]] – [[NGC 4834|4834]] – [[NGC 4835|4835]] – [[NGC 4836|4836]] – [[NGC 4837|4837]] – [[NGC 4838|4838]] – [[NGC 4839|4839]] – [[NGC 4840|4840]] – [[NGC 4841|4841]] – [[NGC 4842|4842]] – [[NGC 4843|4843]] – [[NGC 4844|4844]] – [[NGC 4845|4845]] – [[NGC 4846|4846]] – [[NGC 4847|4847]] – [[NGC 4848|4848]] – [[NGC 4849|4849]] – [[NGC 4850|4850]] – [[NGC 4851|4851]] – [[NGC 4852|4852]] – [[NGC 4853|4853]] – [[NGC 4854|4854]] – [[NGC 4855|4855]] – [[NGC 4856|4856]] – [[NGC 4857|4857]] – [[NGC 4858|4858]] – [[NGC 4859|4859]] – [[NGC 4860|4860]] – [[NGC 4861|4861]] – [[NGC 4862|4862]] – [[NGC 4863|4863]] – [[NGC 4864|4864]] – [[NGC 4865|4865]] – [[NGC 4866|4866]] – [[NGC 4867|4867]] – [[NGC 4868|4868]] – [[NGC 4869|4869]] – [[NGC 4870|4870]] – [[NGC 4871|4871]] – [[NGC 4872|4872]] – [[NGC 4873|4873]] – [[NGC 4874|4874]] – [[NGC 4875|4875]] – [[NGC 4876|4876]] – [[NGC 4877|4877]] – [[NGC 4878|4878]] – [[NGC 4879|4879]] – [[NGC 4880|4880]] – [[NGC 4881|4881]] – [[NGC 4882|4882]] – [[NGC 4883|4883]] – [[NGC 4884|4884]] – [[NGC 4885|4885]] – [[NGC 4886|4886]] – [[NGC 4887|4887]] – [[NGC 4888|4888]] – [[NGC 4889|4889]] – [[NGC 4890|4890]] – [[NGC 4891|4891]] – [[NGC 4892|4892]] – [[NGC 4893|4893]] – [[NGC 4894|4894]] – [[NGC 4895|4895]] – [[NGC 4896|4896]] – [[NGC 4897|4897]] – [[NGC 4898|4898]] – [[NGC 4899|4899]] – [[NGC 4900|4900]] – [[NGC 4901|4901]] – [[NGC 4902|4902]] – [[NGC 4903|4903]] – [[NGC 4904|4904]] – [[NGC 4905|4905]] – [[NGC 4906|4906]] – [[NGC 4907|4907]] – [[NGC 4908|4908]] – [[NGC 4909|4909]] – [[NGC 4910|4910]] – [[NGC 4911|4911]] – [[NGC 4912|4912]] – [[NGC 4913|4913]] – [[NGC 4914|4914]] – [[NGC 4915|4915]] – [[NGC 4916|4916]] – [[NGC 4917|4917]] – [[NGC 4918|4918]] – [[NGC 4919|4919]] – [[NGC 4920|4920]] – [[NGC 4921|4921]] – [[NGC 4922|4922]] – [[NGC 4923|4923]] – [[NGC 4924|4924]] – [[NGC 4925|4925]] – [[NGC 4926|4926]] – [[NGC 4927|4927]] – [[NGC 4928|4928]] – [[NGC 4929|4929]] – [[NGC 4930|4930]] – [[NGC 4931|4931]] – [[NGC 4932|4932]] – [[NGC 4933|4933]] – [[NGC 4934|4934]] – [[NGC 4935|4935]] – [[NGC 4936|4936]] – [[NGC 4937|4937]] – [[NGC 4938|4938]] – [[NGC 4939|4939]] – [[NGC 4940|4940]] – [[NGC 4941|4941]] – [[NGC 4942|4942]] – [[NGC 4943|4943]] – [[NGC 4944|4944]] – [[NGC 4945|4945]] – [[NGC 4946|4946]] – [[NGC 4947|4947]] – [[NGC 4948|4948]] – [[NGC 4949|4949]] – [[NGC 4950|4950]] – [[NGC 4951|4951]] – [[NGC 4952|4952]] – [[NGC 4953|4953]] – [[NGC 4954|4954]] – [[NGC 4955|4955]] – [[NGC 4956|4956]] – [[NGC 4957|4957]] – [[NGC 4958|4958]] – [[NGC 4959|4959]] – [[NGC 4960|4960]] – [[NGC 4961|4961]] – [[NGC 4962|4962]] – [[NGC 4963|4963]] – [[NGC 4964|4964]] – [[NGC 4965|4965]] – [[NGC 4966|4966]] – [[NGC 4967|4967]] – [[NGC 4968|4968]] – [[NGC 4969|4969]] – [[NGC 4970|4970]] – [[NGC 4971|4971]] – [[NGC 4972|4972]] – [[NGC 4973|4973]] – [[NGC 4974|4974]] – [[NGC 4975|4975]] – [[NGC 4976|4976]] – [[NGC 4977|4977]] – [[NGC 4978|4978]] – [[NGC 4979|4979]] – [[NGC 4980|4980]] – [[NGC 4981|4981]] – [[NGC 4982|4982]] – [[NGC 4983|4983]] – [[NGC 4984|4984]] – [[NGC 4985|4985]] – [[NGC 4986|4986]] – [[NGC 4987|4987]] – [[NGC 4988|4988]] – [[NGC 4989|4989]] – [[NGC 4990|4990]] – [[NGC 4991|4991]] – [[NGC 4992|4992]] – [[NGC 4993|4993]] – [[NGC 4994|4994]] – [[NGC 4995|4995]] – [[NGC 4996|4996]] – [[NGC 4997|4997]] – [[NGC 4998|4998]] – [[NGC 4999|4999]] – [[NGC 5000|5000]] – [[NGC 5001|5001]] – [[NGC 5002|5002]] – [[NGC 5003|5003]] – [[NGC 5004|5004]] – [[NGC 5005|5005]] – [[NGC 5006|5006]] – [[NGC 5007|5007]] – [[NGC 5008|5008]] – [[NGC 5009|5009]] – [[NGC 5010|5010]] – [[NGC 5011|5011]] – [[NGC 5012|5012]] – [[NGC 5013|5013]] – [[NGC 5014|5014]] – [[NGC 5015|5015]] – [[NGC 5016|5016]] – [[NGC 5017|5017]] – [[NGC 5018|5018]] – [[NGC 5019|5019]] – [[NGC 5020|5020]] – [[NGC 5021|5021]] – [[NGC 5022|5022]] – [[NGC 5023|5023]] – [[NGC 5024|5024]] – [[NGC 5025|5025]] – [[NGC 5026|5026]] – [[NGC 5027|5027]] – [[NGC 5028|5028]] – [[NGC 5029|5029]] – [[NGC 5030|5030]] – [[NGC 5031|5031]] – [[NGC 5032|5032]] – [[NGC 5033|5033]] – [[NGC 5034|5034]] – [[NGC 5035|5035]] – [[NGC 5036|5036]] – [[NGC 5037|5037]] – [[NGC 5038|5038]] – [[NGC 5039|5039]] – [[NGC 5040|5040]] – [[NGC 5041|5041]] – [[NGC 5042|5042]] – [[NGC 5043|5043]] – [[NGC 5044|5044]] – [[NGC 5045|5045]] – [[NGC 5046|5046]] – [[NGC 5047|5047]] – [[NGC 5048|5048]] – [[NGC 5049|5049]] – [[NGC 5050|5050]] – [[NGC 5051|5051]] – [[NGC 5052|5052]] – [[NGC 5053|5053]] – [[NGC 5054|5054]] – {{sopomenka|[[NGC 5055|5055]]}} – <!-- == Sončnica (galaksija) --> [[NGC 5056|5056]] – [[NGC 5057|5057]] – [[NGC 5058|5058]] – [[NGC 5059|5059]] – [[NGC 5060|5060]] – [[NGC 5061|5061]] – [[NGC 5062|5062]] – [[NGC 5063|5063]] – [[NGC 5064|5064]] – [[NGC 5065|5065]] – [[NGC 5066|5066]] – [[NGC 5067|5067]] – [[NGC 5068|5068]] – [[NGC 5069|5069]] – [[NGC 5070|5070]] – [[NGC 5071|5071]] – [[NGC 5072|5072]] – [[NGC 5073|5073]] – [[NGC 5074|5074]] – [[NGC 5075|5075]] – [[NGC 5076|5076]] – [[NGC 5077|5077]] – [[NGC 5078|5078]] – [[NGC 5079|5079]] – [[NGC 5080|5080]] – [[NGC 5081|5081]] – [[NGC 5082|5082]] – [[NGC 5083|5083]] – [[NGC 5084|5084]] – [[NGC 5085|5085]] – [[NGC 5086|5086]] – [[NGC 5087|5087]] – [[NGC 5088|5088]] – [[NGC 5089|5089]] – [[NGC 5090|5090]] – [[NGC 5091|5091]] – [[NGC 5092|5092]] – [[NGC 5093|5093]] – [[NGC 5094|5094]] – [[NGC 5095|5095]] – [[NGC 5096|5096]] – [[NGC 5097|5097]] – [[NGC 5098|5098]] – [[NGC 5099|5099]] – [[NGC 5100|5100]] – [[NGC 5101|5101]] – [[NGC 5102|5102]] – [[NGC 5103|5103]] – [[NGC 5104|5104]] – [[NGC 5105|5105]] – [[NGC 5106|5106]] – [[NGC 5107|5107]] – [[NGC 5108|5108]] – [[NGC 5109|5109]] – [[NGC 5110|5110]] – [[NGC 5111|5111]] – [[NGC 5112|5112]] – [[NGC 5113|5113]] – [[NGC 5114|5114]] – [[NGC 5115|5115]] – [[NGC 5116|5116]] – [[NGC 5117|5117]] – [[NGC 5118|5118]] – [[NGC 5119|5119]] – [[NGC 5120|5120]] – [[NGC 5121|5121]] – [[NGC 5122|5122]] – [[NGC 5123|5123]] – [[NGC 5124|5124]] – [[NGC 5125|5125]] – [[NGC 5126|5126]] – [[NGC 5127|5127]] – [[NGC 5128|5128]] – [[NGC 5129|5129]] – [[NGC 5130|5130]] – [[NGC 5131|5131]] – [[NGC 5132|5132]] – [[NGC 5133|5133]] – [[NGC 5134|5134]] – [[NGC 5135|5135]] – [[NGC 5136|5136]] – [[NGC 5137|5137]] – [[NGC 5138|5138]] – [[NGC 5139|5139]] – [[NGC 5140|5140]] – [[NGC 5141|5141]] – [[NGC 5142|5142]] – [[NGC 5143|5143]] – [[NGC 5144|5144]] – [[NGC 5145|5145]] – [[NGC 5146|5146]] – [[NGC 5147|5147]] – [[NGC 5148|5148]] – [[NGC 5149|5149]] – [[NGC 5150|5150]] – [[NGC 5151|5151]] – [[NGC 5152|5152]] – [[NGC 5153|5153]] – [[NGC 5154|5154]] – [[NGC 5155|5155]] – [[NGC 5156|5156]] – [[NGC 5157|5157]] – [[NGC 5158|5158]] – [[NGC 5159|5159]] – [[NGC 5160|5160]] – [[NGC 5161|5161]] – [[NGC 5162|5162]] – [[NGC 5163|5163]] – [[NGC 5164|5164]] – [[NGC 5165|5165]] – [[NGC 5166|5166]] – [[NGC 5167|5167]] – [[NGC 5168|5168]] – [[NGC 5169|5169]] – [[NGC 5170|5170]] – [[NGC 5171|5171]] – [[NGC 5172|5172]] – [[NGC 5173|5173]] – [[NGC 5174|5174]] – [[NGC 5175|5175]] – [[NGC 5176|5176]] – [[NGC 5177|5177]] – [[NGC 5178|5178]] – [[NGC 5179|5179]] – [[NGC 5180|5180]] – [[NGC 5181|5181]] – [[NGC 5182|5182]] – [[NGC 5183|5183]] – [[NGC 5184|5184]] – [[NGC 5185|5185]] – [[NGC 5186|5186]] – [[NGC 5187|5187]] – [[NGC 5188|5188]] – [[NGC 5189|5189]] – [[NGC 5190|5190]] – [[NGC 5191|5191]] – [[NGC 5192|5192]] – [[NGC 5193|5193]] – [[NGC 5194|5194]] – [[NGC 5195|5195]] – [[NGC 5196|5196]] – [[NGC 5197|5197]] – [[NGC 5198|5198]] – [[NGC 5199|5199]] – [[NGC 5200|5200]] – [[NGC 5201|5201]] – [[NGC 5202|5202]] – [[NGC 5203|5203]] – [[NGC 5204|5204]] – [[NGC 5205|5205]] – [[NGC 5206|5206]] – [[NGC 5207|5207]] – [[NGC 5208|5208]] – [[NGC 5209|5209]] – [[NGC 5210|5210]] – [[NGC 5211|5211]] – [[NGC 5212|5212]] – [[NGC 5213|5213]] – [[NGC 5214|5214]] – [[NGC 5215|5215]] – [[NGC 5216|5216]] – [[NGC 5217|5217]] – [[NGC 5218|5218]] – [[NGC 5219|5219]] – [[NGC 5220|5220]] – [[NGC 5221|5221]] – [[NGC 5222|5222]] – [[NGC 5223|5223]] – [[NGC 5224|5224]] – [[NGC 5225|5225]] – [[NGC 5226|5226]] – [[NGC 5227|5227]] – [[NGC 5228|5228]] – [[NGC 5229|5229]] – [[NGC 5230|5230]] – [[NGC 5231|5231]] – [[NGC 5232|5232]] – [[NGC 5233|5233]] – [[NGC 5234|5234]] – [[NGC 5235|5235]] – [[NGC 5236|5236]] – [[NGC 5237|5237]] – [[NGC 5238|5238]] – [[NGC 5239|5239]] – [[NGC 5240|5240]] – [[NGC 5241|5241]] – [[NGC 5242|5242]] – [[NGC 5243|5243]] – [[NGC 5244|5244]] – [[NGC 5245|5245]] – [[NGC 5246|5246]] – [[NGC 5247|5247]] – [[NGC 5248|5248]] – [[NGC 5249|5249]] – [[NGC 5250|5250]] – [[NGC 5251|5251]] – [[NGC 5252|5252]] – [[NGC 5253|5253]] – [[NGC 5254|5254]] – [[NGC 5255|5255]] – [[NGC 5256|5256]] – [[NGC 5257|5257]] – [[NGC 5258|5258]] – [[NGC 5259|5259]] – [[NGC 5260|5260]] – [[NGC 5261|5261]] – [[NGC 5262|5262]] – [[NGC 5263|5263]] – [[NGC 5264|5264]] – [[NGC 5265|5265]] – [[NGC 5266|5266]] – [[NGC 5267|5267]] – [[NGC 5268|5268]] – [[NGC 5269|5269]] – [[NGC 5270|5270]] – [[NGC 5271|5271]] – [[NGC 5272|5272]] – [[NGC 5273|5273]] – [[NGC 5274|5274]] – [[NGC 5275|5275]] – [[NGC 5276|5276]] – [[NGC 5277|5277]] – [[NGC 5278|5278]] – [[NGC 5279|5279]] – [[NGC 5280|5280]] – [[NGC 5281|5281]] – [[NGC 5282|5282]] – [[NGC 5283|5283]] – [[NGC 5284|5284]] – [[NGC 5285|5285]] – [[NGC 5286|5286]] – [[NGC 5287|5287]] – [[NGC 5288|5288]] – [[NGC 5289|5289]] – [[NGC 5290|5290]] – [[NGC 5291|5291]] – [[NGC 5292|5292]] – [[NGC 5293|5293]] – [[NGC 5294|5294]] – [[NGC 5295|5295]] – [[NGC 5296|5296]] – [[NGC 5297|5297]] – [[NGC 5298|5298]] – [[NGC 5299|5299]] – [[NGC 5300|5300]] – [[NGC 5301|5301]] – [[NGC 5302|5302]] – [[NGC 5303|5303]] – [[NGC 5304|5304]] – [[NGC 5305|5305]] – [[NGC 5306|5306]] – [[NGC 5307|5307]] – [[NGC 5308|5308]] – [[NGC 5309|5309]] – [[NGC 5310|5310]] – [[NGC 5311|5311]] – [[NGC 5312|5312]] – [[NGC 5313|5313]] – [[NGC 5314|5314]] – [[NGC 5315|5315]] – [[NGC 5316|5316]] – [[NGC 5317|5317]] – [[NGC 5318|5318]] – [[NGC 5319|5319]] – [[NGC 5320|5320]] – [[NGC 5321|5321]] – [[NGC 5322|5322]] – [[NGC 5323|5323]] – [[NGC 5324|5324]] – [[NGC 5325|5325]] – [[NGC 5326|5326]] – [[NGC 5327|5327]] – [[NGC 5328|5328]] – [[NGC 5329|5329]] – [[NGC 5330|5330]] – [[NGC 5331|5331]] – [[NGC 5332|5332]] – [[NGC 5333|5333]] – [[NGC 5334|5334]] – [[NGC 5335|5335]] – [[NGC 5336|5336]] – [[NGC 5337|5337]] – [[NGC 5338|5338]] – [[NGC 5339|5339]] – [[NGC 5340|5340]] – [[NGC 5341|5341]] – [[NGC 5342|5342]] – [[NGC 5343|5343]] – [[NGC 5344|5344]] – [[NGC 5345|5345]] – [[NGC 5346|5346]] – [[NGC 5347|5347]] – [[NGC 5348|5348]] – [[NGC 5349|5349]] – [[NGC 5350|5350]] – [[NGC 5351|5351]] – [[NGC 5352|5352]] – [[NGC 5353|5353]] – [[NGC 5354|5354]] – [[NGC 5355|5355]] – [[NGC 5356|5356]] – [[NGC 5357|5357]] – [[NGC 5358|5358]] – [[NGC 5359|5359]] – [[NGC 5360|5360]] – [[NGC 5361|5361]] – [[NGC 5362|5362]] – [[NGC 5363|5363]] – [[NGC 5364|5364]] – [[NGC 5365|5365]] – [[NGC 5366|5366]] – [[NGC 5367|5367]] – [[NGC 5368|5368]] – [[NGC 5369|5369]] – [[NGC 5370|5370]] – [[NGC 5371|5371]] – [[NGC 5372|5372]] – [[NGC 5373|5373]] – [[NGC 5374|5374]] – [[NGC 5375|5375]] – [[NGC 5376|5376]] – [[NGC 5377|5377]] – [[NGC 5378|5378]] – [[NGC 5379|5379]] – [[NGC 5380|5380]] – [[NGC 5381|5381]] – [[NGC 5382|5382]] – [[NGC 5383|5383]] – [[NGC 5384|5384]] – [[NGC 5385|5385]] – [[NGC 5386|5386]] – [[NGC 5387|5387]] – [[NGC 5388|5388]] – [[NGC 5389|5389]] – [[NGC 5390|5390]] – [[NGC 5391|5391]] – [[NGC 5392|5392]] – [[NGC 5393|5393]] – [[NGC 5394|5394]] – [[NGC 5395|5395]] – [[NGC 5396|5396]] – [[NGC 5397|5397]] – [[NGC 5398|5398]] – [[NGC 5399|5399]] – [[NGC 5400|5400]] – [[NGC 5401|5401]] – [[NGC 5402|5402]] – [[NGC 5403|5403]] – [[NGC 5404|5404]] – [[NGC 5405|5405]] – [[NGC 5406|5406]] – [[NGC 5407|5407]] – [[NGC 5408|5408]] – [[NGC 5409|5409]] – [[NGC 5410|5410]] – [[NGC 5411|5411]] – [[NGC 5412|5412]] – [[NGC 5413|5413]] – [[NGC 5414|5414]] – [[NGC 5415|5415]] – [[NGC 5416|5416]] – [[NGC 5417|5417]] – [[NGC 5418|5418]] – [[NGC 5419|5419]] – [[NGC 5420|5420]] – [[NGC 5421|5421]] – [[NGC 5422|5422]] – [[NGC 5423|5423]] – [[NGC 5424|5424]] – [[NGC 5425|5425]] – [[NGC 5426|5426]] – [[NGC 5427|5427]] – [[NGC 5428|5428]] – [[NGC 5429|5429]] – [[NGC 5430|5430]] – [[NGC 5431|5431]] – [[NGC 5432|5432]] – [[NGC 5433|5433]] – [[NGC 5434|5434]] – [[NGC 5435|5435]] – [[NGC 5436|5436]] – [[NGC 5437|5437]] – [[NGC 5438|5438]] – [[NGC 5439|5439]] – [[NGC 5440|5440]] – [[NGC 5441|5441]] – [[NGC 5442|5442]] – [[NGC 5443|5443]] – [[NGC 5444|5444]] – [[NGC 5445|5445]] – [[NGC 5446|5446]] – [[NGC 5447|5447]] – [[NGC 5448|5448]] – [[NGC 5449|5449]] – [[NGC 5450|5450]] – [[NGC 5451|5451]] – [[NGC 5452|5452]] – [[NGC 5453|5453]] – [[NGC 5454|5454]] – [[NGC 5455|5455]] – [[NGC 5456|5456]] – [[NGC 5457|5457]] – [[NGC 5458|5458]] – [[NGC 5459|5459]] – [[NGC 5460|5460]] – [[NGC 5461|5461]] – [[NGC 5462|5462]] – [[NGC 5463|5463]] – [[NGC 5464|5464]] – [[NGC 5465|5465]] – [[NGC 5466|5466]] – [[NGC 5467|5467]] – [[NGC 5468|5468]] – [[NGC 5469|5469]] – [[NGC 5470|5470]] – [[NGC 5471|5471]] – [[NGC 5472|5472]] – [[NGC 5473|5473]] – [[NGC 5474|5474]] – [[NGC 5475|5475]] – [[NGC 5476|5476]] – [[NGC 5477|5477]] – [[NGC 5478|5478]] – [[NGC 5479|5479]] – [[NGC 5480|5480]] – [[NGC 5481|5481]] – [[NGC 5482|5482]] – [[NGC 5483|5483]] – [[NGC 5484|5484]] – [[NGC 5485|5485]] – [[NGC 5486|5486]] – [[NGC 5487|5487]] – [[NGC 5488|5488]] – [[NGC 5489|5489]] – [[NGC 5490|5490]] – [[NGC 5491|5491]] – [[NGC 5492|5492]] – [[NGC 5493|5493]] – [[NGC 5494|5494]] – [[NGC 5495|5495]] – [[NGC 5496|5496]] – [[NGC 5497|5497]] – [[NGC 5498|5498]] – [[NGC 5499|5499]] – [[NGC 5500|5500]] – [[NGC 5501|5501]] – [[NGC 5502|5502]] – [[NGC 5503|5503]] – [[NGC 5504|5504]] – [[NGC 5505|5505]] – [[NGC 5506|5506]] – [[NGC 5507|5507]] – [[NGC 5508|5508]] – [[NGC 5509|5509]] – [[NGC 5510|5510]] – [[NGC 5511|5511]] – [[NGC 5512|5512]] – [[NGC 5513|5513]] – [[NGC 5514|5514]] – [[NGC 5515|5515]] – [[NGC 5516|5516]] – [[NGC 5517|5517]] – [[NGC 5518|5518]] – [[NGC 5519|5519]] – [[NGC 5520|5520]] – [[NGC 5521|5521]] – [[NGC 5522|5522]] – [[NGC 5523|5523]] – [[NGC 5524|5524]] – [[NGC 5525|5525]] – [[NGC 5526|5526]] – [[NGC 5527|5527]] – [[NGC 5528|5528]] – [[NGC 5529|5529]] – [[NGC 5530|5530]] – [[NGC 5531|5531]] – [[NGC 5532|5532]] – [[NGC 5533|5533]] – [[NGC 5534|5534]] – [[NGC 5535|5535]] – [[NGC 5536|5536]] – [[NGC 5537|5537]] – [[NGC 5538|5538]] – [[NGC 5539|5539]] – [[NGC 5540|5540]] – [[NGC 5541|5541]] – [[NGC 5542|5542]] – [[NGC 5543|5543]] – [[NGC 5544|5544]] – [[NGC 5545|5545]] – [[NGC 5546|5546]] – [[NGC 5547|5547]] – [[NGC 5548|5548]] – [[NGC 5549|5549]] – [[NGC 5550|5550]] – [[NGC 5551|5551]] – [[NGC 5552|5552]] – [[NGC 5553|5553]] – [[NGC 5554|5554]] – [[NGC 5555|5555]] – [[NGC 5556|5556]] – [[NGC 5557|5557]] – [[NGC 5558|5558]] – [[NGC 5559|5559]] – [[NGC 5560|5560]] – [[NGC 5561|5561]] – [[NGC 5562|5562]] – [[NGC 5563|5563]] – [[NGC 5564|5564]] – [[NGC 5565|5565]] – [[NGC 5566|5566]] – [[NGC 5567|5567]] – [[NGC 5568|5568]] – [[NGC 5569|5569]] – [[NGC 5570|5570]] – [[NGC 5571|5571]] – [[NGC 5572|5572]] – [[NGC 5573|5573]] – [[NGC 5574|5574]] – [[NGC 5575|5575]] – [[NGC 5576|5576]] – [[NGC 5577|5577]] – [[NGC 5578|5578]] – [[NGC 5579|5579]] – [[NGC 5580|5580]] – [[NGC 5581|5581]] – [[NGC 5582|5582]] – [[NGC 5583|5583]] – [[NGC 5584|5584]] – [[NGC 5585|5585]] – [[NGC 5586|5586]] – [[NGC 5587|5587]] – [[NGC 5588|5588]] – [[NGC 5589|5589]] – [[NGC 5590|5590]] – [[NGC 5591|5591]] – [[NGC 5592|5592]] – [[NGC 5593|5593]] – [[NGC 5594|5594]] – [[NGC 5595|5595]] – [[NGC 5596|5596]] – [[NGC 5597|5597]] – [[NGC 5598|5598]] – [[NGC 5599|5599]] – [[NGC 5600|5600]] – [[NGC 5601|5601]] – [[NGC 5602|5602]] – [[NGC 5603|5603]] – [[NGC 5604|5604]] – [[NGC 5605|5605]] – [[NGC 5606|5606]] – [[NGC 5607|5607]] – [[NGC 5608|5608]] – [[NGC 5609|5609]] – [[NGC 5610|5610]] – [[NGC 5611|5611]] – [[NGC 5612|5612]] – [[NGC 5613|5613]] – [[NGC 5614|5614]] – [[NGC 5615|5615]] – [[NGC 5616|5616]] – [[NGC 5617|5617]] – [[NGC 5618|5618]] – [[NGC 5619|5619]] – [[NGC 5620|5620]] – [[NGC 5621|5621]] – [[NGC 5622|5622]] – [[NGC 5623|5623]] – [[NGC 5624|5624]] – [[NGC 5625|5625]] – [[NGC 5626|5626]] – [[NGC 5627|5627]] – [[NGC 5628|5628]] – [[NGC 5629|5629]] – [[NGC 5630|5630]] – [[NGC 5631|5631]] – [[NGC 5632|5632]] – [[NGC 5633|5633]] – [[NGC 5634|5634]] – [[NGC 5635|5635]] – [[NGC 5636|5636]] – [[NGC 5637|5637]] – [[NGC 5638|5638]] – [[NGC 5639|5639]] – [[NGC 5640|5640]] – [[NGC 5641|5641]] – [[NGC 5642|5642]] – [[NGC 5643|5643]] – [[NGC 5644|5644]] – [[NGC 5645|5645]] – [[NGC 5646|5646]] – [[NGC 5647|5647]] – [[NGC 5648|5648]] – [[NGC 5649|5649]] – [[NGC 5650|5650]] – [[NGC 5651|5651]] – [[NGC 5652|5652]] – [[NGC 5653|5653]] – [[NGC 5654|5654]] – [[NGC 5655|5655]] – [[NGC 5656|5656]] – [[NGC 5657|5657]] – [[NGC 5658|5658]] – [[NGC 5659|5659]] – [[NGC 5660|5660]] – [[NGC 5661|5661]] – [[NGC 5662|5662]] – [[NGC 5663|5663]] – [[NGC 5664|5664]] – [[NGC 5665|5665]] – [[NGC 5666|5666]] – [[NGC 5667|5667]] – [[NGC 5668|5668]] – [[NGC 5669|5669]] – [[NGC 5670|5670]] – [[NGC 5671|5671]] – [[NGC 5672|5672]] – [[NGC 5673|5673]] – [[NGC 5674|5674]] – [[NGC 5675|5675]] – [[NGC 5676|5676]] – [[NGC 5677|5677]] – [[NGC 5678|5678]] – [[NGC 5679|5679]] – [[NGC 5680|5680]] – [[NGC 5681|5681]] – [[NGC 5682|5682]] – [[NGC 5683|5683]] – [[NGC 5684|5684]] – [[NGC 5685|5685]] – [[NGC 5686|5686]] – [[NGC 5687|5687]] – [[NGC 5688|5688]] – [[NGC 5689|5689]] – [[NGC 5690|5690]] – [[NGC 5691|5691]] – [[NGC 5692|5692]] – [[NGC 5693|5693]] – [[NGC 5694|5694]] – [[NGC 5695|5695]] – [[NGC 5696|5696]] – [[NGC 5697|5697]] – [[NGC 5698|5698]] – [[NGC 5699|5699]] – [[NGC 5700|5700]] – [[NGC 5701|5701]] – [[NGC 5702|5702]] – [[NGC 5703|5703]] – [[NGC 5704|5704]] – [[NGC 5705|5705]] – [[NGC 5706|5706]] – [[NGC 5707|5707]] – [[NGC 5708|5708]] – [[NGC 5709|5709]] – [[NGC 5710|5710]] – [[NGC 5711|5711]] – [[NGC 5712|5712]] – [[NGC 5713|5713]] – [[NGC 5714|5714]] – [[NGC 5715|5715]] – [[NGC 5716|5716]] – [[NGC 5717|5717]] – [[NGC 5718|5718]] – [[NGC 5719|5719]] – [[NGC 5720|5720]] – [[NGC 5721|5721]] – [[NGC 5722|5722]] – [[NGC 5723|5723]] – [[NGC 5724|5724]] – [[NGC 5725|5725]] – [[NGC 5726|5726]] – [[NGC 5727|5727]] – [[NGC 5728|5728]] – [[NGC 5729|5729]] – [[NGC 5730|5730]] – [[NGC 5731|5731]] – [[NGC 5732|5732]] – [[NGC 5733|5733]] – [[NGC 5734|5734]] – [[NGC 5735|5735]] – [[NGC 5736|5736]] – [[NGC 5737|5737]] – [[NGC 5738|5738]] – [[NGC 5739|5739]] – [[NGC 5740|5740]] – [[NGC 5741|5741]] – [[NGC 5742|5742]] – [[NGC 5743|5743]] – [[NGC 5744|5744]] – [[NGC 5745|5745]] – [[NGC 5746|5746]] – [[NGC 5747|5747]] – [[NGC 5748|5748]] – [[NGC 5749|5749]] – [[NGC 5750|5750]] – [[NGC 5751|5751]] – [[NGC 5752|5752]] – [[NGC 5753|5753]] – [[NGC 5754|5754]] – [[NGC 5755|5755]] – [[NGC 5756|5756]] – [[NGC 5757|5757]] – [[NGC 5758|5758]] – [[NGC 5759|5759]] – [[NGC 5760|5760]] – [[NGC 5761|5761]] – [[NGC 5762|5762]] – [[NGC 5763|5763]] – [[NGC 5764|5764]] – [[NGC 5765|5765]] – [[NGC 5766|5766]] – [[NGC 5767|5767]] – [[NGC 5768|5768]] – [[NGC 5769|5769]] – [[NGC 5770|5770]] – [[NGC 5771|5771]] – [[NGC 5772|5772]] – [[NGC 5773|5773]] – [[NGC 5774|5774]] – [[NGC 5775|5775]] – [[NGC 5776|5776]] – [[NGC 5777|5777]] – [[NGC 5778|5778]] – [[NGC 5779|5779]] – [[NGC 5780|5780]] – [[NGC 5781|5781]] – [[NGC 5782|5782]] – [[NGC 5783|5783]] – [[NGC 5784|5784]] – [[NGC 5785|5785]] – [[NGC 5786|5786]] – [[NGC 5787|5787]] – [[NGC 5788|5788]] – [[NGC 5789|5789]] – [[NGC 5790|5790]] – [[NGC 5791|5791]] – [[NGC 5792|5792]] – [[NGC 5793|5793]] – [[NGC 5794|5794]] – [[NGC 5795|5795]] – [[NGC 5796|5796]] – [[NGC 5797|5797]] – [[NGC 5798|5798]] – [[NGC 5799|5799]] – [[NGC 5800|5800]] – [[NGC 5801|5801]] – [[NGC 5802|5802]] – [[NGC 5803|5803]] – [[NGC 5804|5804]] – [[NGC 5805|5805]] – [[NGC 5806|5806]] – [[NGC 5807|5807]] – [[NGC 5808|5808]] – [[NGC 5809|5809]] – [[NGC 5810|5810]] – [[NGC 5811|5811]] – [[NGC 5812|5812]] – [[NGC 5813|5813]] – [[NGC 5814|5814]] – [[NGC 5815|5815]] – [[NGC 5816|5816]] – [[NGC 5817|5817]] – [[NGC 5818|5818]] – [[NGC 5819|5819]] – [[NGC 5820|5820]] – [[NGC 5821|5821]] – [[NGC 5822|5822]] – [[NGC 5823|5823]] – [[NGC 5824|5824]] – [[NGC 5825|5825]] – [[NGC 5826|5826]] – [[NGC 5827|5827]] – [[NGC 5828|5828]] – [[NGC 5829|5829]] – [[NGC 5830|5830]] – [[NGC 5831|5831]] – [[NGC 5832|5832]] – [[NGC 5833|5833]] – [[NGC 5834|5834]] – [[NGC 5835|5835]] – [[NGC 5836|5836]] – [[NGC 5837|5837]] – [[NGC 5838|5838]] – [[NGC 5839|5839]] – [[NGC 5840|5840]] – [[NGC 5841|5841]] – [[NGC 5842|5842]] – [[NGC 5843|5843]] – [[NGC 5844|5844]] – [[NGC 5845|5845]] – [[NGC 5846|5846]] – [[NGC 5847|5847]] – [[NGC 5848|5848]] – [[NGC 5849|5849]] – [[NGC 5850|5850]] – [[NGC 5851|5851]] – [[NGC 5852|5852]] – [[NGC 5853|5853]] – [[NGC 5854|5854]] – [[NGC 5855|5855]] – [[NGC 5856|5856]] – [[NGC 5857|5857]] – [[NGC 5858|5858]] – [[NGC 5859|5859]] – [[NGC 5860|5860]] – [[NGC 5861|5861]] – [[NGC 5862|5862]] – [[NGC 5863|5863]] – [[NGC 5864|5864]] – [[NGC 5865|5865]] – [[NGC 5866|5866]] – [[NGC 5867|5867]] – [[NGC 5868|5868]] – [[NGC 5869|5869]] – [[NGC 5870|5870]] – [[NGC 5871|5871]] – [[NGC 5872|5872]] – [[NGC 5873|5873]] – [[NGC 5874|5874]] – [[NGC 5875|5875]] – [[NGC 5876|5876]] – [[NGC 5877|5877]] – [[NGC 5878|5878]] – [[NGC 5879|5879]] – [[NGC 5880|5880]] – [[NGC 5881|5881]] – [[NGC 5882|5882]] – [[NGC 5883|5883]] – [[NGC 5884|5884]] – [[NGC 5885|5885]] – [[NGC 5886|5886]] – [[NGC 5887|5887]] – [[NGC 5888|5888]] – [[NGC 5889|5889]] – [[NGC 5890|5890]] – [[NGC 5891|5891]] – [[NGC 5892|5892]] – [[NGC 5893|5893]] – [[NGC 5894|5894]] – [[NGC 5895|5895]] – [[NGC 5896|5896]] – [[NGC 5897|5897]] – [[NGC 5898|5898]] – [[NGC 5899|5899]] – [[NGC 5900|5900]] – [[NGC 5901|5901]] – [[NGC 5902|5902]] – [[NGC 5903|5903]] – {{sopomenka|[[NGC 5904|5904]]}} – <!-- == Messier 5 --> [[NGC 5905|5905]] – [[NGC 5906|5906]] – [[NGC 5907|5907]] – [[NGC 5908|5908]] – [[NGC 5909|5909]] – [[NGC 5910|5910]] – [[NGC 5911|5911]] – [[NGC 5912|5912]] – [[NGC 5913|5913]] – [[NGC 5914|5914]] – [[NGC 5915|5915]] – [[NGC 5916|5916]] – [[NGC 5917|5917]] – [[NGC 5918|5918]] – [[NGC 5919|5919]] – [[NGC 5920|5920]] – [[NGC 5921|5921]] – [[NGC 5922|5922]] – [[NGC 5923|5923]] – [[NGC 5924|5924]] – [[NGC 5925|5925]] – [[NGC 5926|5926]] – [[NGC 5927|5927]] – [[NGC 5928|5928]] – [[NGC 5929|5929]] – [[NGC 5930|5930]] – [[NGC 5931|5931]] – [[NGC 5932|5932]] – [[NGC 5933|5933]] – [[NGC 5934|5934]] – [[NGC 5935|5935]] – [[NGC 5936|5936]] – [[NGC 5937|5937]] – [[NGC 5938|5938]] – [[NGC 5939|5939]] – [[NGC 5940|5940]] – [[NGC 5941|5941]] – [[NGC 5942|5942]] – [[NGC 5943|5943]] – [[NGC 5944|5944]] – [[NGC 5945|5945]] – [[NGC 5946|5946]] – [[NGC 5947|5947]] – [[NGC 5948|5948]] – [[NGC 5949|5949]] – [[NGC 5950|5950]] – [[NGC 5951|5951]] – [[NGC 5952|5952]] – [[NGC 5953|5953]] – [[NGC 5954|5954]] – [[NGC 5955|5955]] – [[NGC 5956|5956]] – [[NGC 5957|5957]] – [[NGC 5958|5958]] – [[NGC 5959|5959]] – [[NGC 5960|5960]] – [[NGC 5961|5961]] – [[NGC 5962|5962]] – [[NGC 5963|5963]] – [[NGC 5964|5964]] – [[NGC 5965|5965]] – [[NGC 5966|5966]] – [[NGC 5967|5967]] – [[NGC 5968|5968]] – [[NGC 5969|5969]] – [[NGC 5970|5970]] – [[NGC 5971|5971]] – [[NGC 5972|5972]] – [[NGC 5973|5973]] – [[NGC 5974|5974]] – [[NGC 5975|5975]] – [[NGC 5976|5976]] – [[NGC 5977|5977]] – [[NGC 5978|5978]] – [[NGC 5979|5979]] – [[NGC 5980|5980]] – [[NGC 5981|5981]] – [[NGC 5982|5982]] – [[NGC 5983|5983]] – [[NGC 5984|5984]] – [[NGC 5985|5985]] – [[NGC 5986|5986]] – [[NGC 5987|5987]] – [[NGC 5988|5988]] – [[NGC 5989|5989]] – [[NGC 5990|5990]] – [[NGC 5991|5991]] – [[NGC 5992|5992]] – [[NGC 5993|5993]] – [[NGC 5994|5994]] – [[NGC 5995|5995]] – [[NGC 5996|5996]] – [[NGC 5997|5997]] – [[NGC 5998|5998]] – [[NGC 5999|5999]] – [[NGC 6000|6000]] – [[NGC 6001|6001]] – [[NGC 6002|6002]] – [[NGC 6003|6003]] – [[NGC 6004|6004]] – [[NGC 6005|6005]] – [[NGC 6006|6006]] – [[NGC 6007|6007]] – [[NGC 6008|6008]] – [[NGC 6009|6009]] – [[NGC 6010|6010]] – [[NGC 6011|6011]] – [[NGC 6012|6012]] – [[NGC 6013|6013]] – [[NGC 6014|6014]] – [[NGC 6015|6015]] – [[NGC 6016|6016]] – [[NGC 6017|6017]] – [[NGC 6018|6018]] – [[NGC 6019|6019]] – [[NGC 6020|6020]] – [[NGC 6021|6021]] – [[NGC 6022|6022]] – [[NGC 6023|6023]] – [[NGC 6024|6024]] – [[NGC 6025|6025]] – [[NGC 6026|6026]] – [[NGC 6027|6027]] – [[NGC 6028|6028]] – [[NGC 6029|6029]] – [[NGC 6030|6030]] – [[NGC 6031|6031]] – [[NGC 6032|6032]] – [[NGC 6033|6033]] – [[NGC 6034|6034]] – [[NGC 6035|6035]] – [[NGC 6036|6036]] – [[NGC 6037|6037]] – [[NGC 6038|6038]] – [[NGC 6039|6039]] – [[NGC 6040|6040]] – [[NGC 6041|6041]] – [[NGC 6042|6042]] – [[NGC 6043|6043]] – [[NGC 6044|6044]] – [[NGC 6045|6045]] – [[NGC 6046|6046]] – [[NGC 6047|6047]] – [[NGC 6048|6048]] – [[NGC 6049|6049]] – [[NGC 6050|6050]] – [[NGC 6051|6051]] – [[NGC 6052|6052]] – [[NGC 6053|6053]] – [[NGC 6054|6054]] – [[NGC 6055|6055]] – [[NGC 6056|6056]] – [[NGC 6057|6057]] – [[NGC 6058|6058]] – [[NGC 6059|6059]] – [[NGC 6060|6060]] – [[NGC 6061|6061]] – [[NGC 6062|6062]] – [[NGC 6063|6063]] – [[NGC 6064|6064]] – [[NGC 6065|6065]] – [[NGC 6066|6066]] – [[NGC 6067|6067]] – [[NGC 6068|6068]] – [[NGC 6069|6069]] – [[NGC 6070|6070]] – [[NGC 6071|6071]] – [[NGC 6072|6072]] – [[NGC 6073|6073]] – [[NGC 6074|6074]] – [[NGC 6075|6075]] – [[NGC 6076|6076]] – [[NGC 6077|6077]] – [[NGC 6078|6078]] – [[NGC 6079|6079]] – [[NGC 6080|6080]] – [[NGC 6081|6081]] – [[NGC 6082|6082]] – [[NGC 6083|6083]] – [[NGC 6084|6084]] – [[NGC 6085|6085]] – [[NGC 6086|6086]] – [[NGC 6087|6087]] – [[NGC 6088|6088]] – [[NGC 6089|6089]] – [[NGC 6090|6090]] – [[NGC 6091|6091]] – [[NGC 6092|6092]] – [[NGC 6093|6093]] – [[NGC 6094|6094]] – [[NGC 6095|6095]] – [[NGC 6096|6096]] – [[NGC 6097|6097]] – [[NGC 6098|6098]] – [[NGC 6099|6099]] – [[NGC 6100|6100]] – [[NGC 6101|6101]] – [[NGC 6102|6102]] – [[NGC 6103|6103]] – [[NGC 6104|6104]] – [[NGC 6105|6105]] – [[NGC 6106|6106]] – [[NGC 6107|6107]] – [[NGC 6108|6108]] – [[NGC 6109|6109]] – [[NGC 6110|6110]] – [[NGC 6111|6111]] – [[NGC 6112|6112]] – [[NGC 6113|6113]] – [[NGC 6114|6114]] – [[NGC 6115|6115]] – [[NGC 6116|6116]] – [[NGC 6117|6117]] – [[NGC 6118|6118]] – [[NGC 6119|6119]] – [[NGC 6120|6120]] – [[NGC 6121|6121]] – [[NGC 6122|6122]] – [[NGC 6123|6123]] – [[NGC 6124|6124]] – [[NGC 6125|6125]] – [[NGC 6126|6126]] – [[NGC 6127|6127]] – [[NGC 6128|6128]] – [[NGC 6129|6129]] – [[NGC 6130|6130]] – [[NGC 6131|6131]] – [[NGC 6132|6132]] – [[NGC 6133|6133]] – [[NGC 6134|6134]] – [[NGC 6135|6135]] – [[NGC 6136|6136]] – [[NGC 6137|6137]] – [[NGC 6138|6138]] – [[NGC 6139|6139]] – [[NGC 6140|6140]] – [[NGC 6141|6141]] – [[NGC 6142|6142]] – [[NGC 6143|6143]] – [[NGC 6144|6144]] – [[NGC 6145|6145]] – [[NGC 6146|6146]] – [[NGC 6147|6147]] – [[NGC 6148|6148]] – [[NGC 6149|6149]] – [[NGC 6150|6150]] – [[NGC 6151|6151]] – [[NGC 6152|6152]] – [[NGC 6153|6153]] – [[NGC 6154|6154]] – [[NGC 6155|6155]] – [[NGC 6156|6156]] – [[NGC 6157|6157]] – [[NGC 6158|6158]] – [[NGC 6159|6159]] – [[NGC 6160|6160]] – [[NGC 6161|6161]] – [[NGC 6162|6162]] – [[NGC 6163|6163]] – [[NGC 6164|6164]] – [[NGC 6165|6165]] – [[NGC 6166|6166]] – [[NGC 6167|6167]] – [[NGC 6168|6168]] – [[NGC 6169|6169]] – [[NGC 6170|6170]] – [[NGC 6171|6171]] – [[NGC 6172|6172]] – [[NGC 6173|6173]] – [[NGC 6174|6174]] – [[NGC 6175|6175]] – [[NGC 6176|6176]] – [[NGC 6177|6177]] – [[NGC 6178|6178]] – [[NGC 6179|6179]] – [[NGC 6180|6180]] – [[NGC 6181|6181]] – [[NGC 6182|6182]] – [[NGC 6183|6183]] – [[NGC 6184|6184]] – [[NGC 6185|6185]] – [[NGC 6186|6186]] – [[NGC 6187|6187]] – [[NGC 6188|6188]] – [[NGC 6189|6189]] – [[NGC 6190|6190]] – [[NGC 6191|6191]] – [[NGC 6192|6192]] – [[NGC 6193|6193]] – [[NGC 6194|6194]] – [[NGC 6195|6195]] – [[NGC 6196|6196]] – [[NGC 6197|6197]] – [[NGC 6198|6198]] – [[NGC 6199|6199]] – [[NGC 6200|6200]] – [[NGC 6201|6201]] – [[NGC 6202|6202]] – [[NGC 6203|6203]] – [[NGC 6204|6204]] – [[NGC 6205|6205]] – [[NGC 6206|6206]] – [[NGC 6207|6207]] – [[NGC 6208|6208]] – [[NGC 6209|6209]] – [[NGC 6210|6210]] – [[NGC 6211|6211]] – [[NGC 6212|6212]] – [[NGC 6213|6213]] – [[NGC 6214|6214]] – [[NGC 6215|6215]] – [[NGC 6216|6216]] – [[NGC 6217|6217]] – [[NGC 6218|6218]] – [[NGC 6219|6219]] – [[NGC 6220|6220]] – [[NGC 6221|6221]] – [[NGC 6222|6222]] – [[NGC 6223|6223]] – [[NGC 6224|6224]] – [[NGC 6225|6225]] – [[NGC 6226|6226]] – [[NGC 6227|6227]] – [[NGC 6228|6228]] – [[NGC 6229|6229]] – [[NGC 6230|6230]] – [[NGC 6231|6231]] – [[NGC 6232|6232]] – [[NGC 6233|6233]] – [[NGC 6234|6234]] – [[NGC 6235|6235]] – [[NGC 6236|6236]] – [[NGC 6237|6237]] – [[NGC 6238|6238]] – [[NGC 6239|6239]] – [[NGC 6240|6240]] – [[NGC 6241|6241]] – [[NGC 6242|6242]] – [[NGC 6243|6243]] – [[NGC 6244|6244]] – [[NGC 6245|6245]] – [[NGC 6246|6246]] – [[NGC 6247|6247]] – [[NGC 6248|6248]] – [[NGC 6249|6249]] – [[NGC 6250|6250]] – [[NGC 6251|6251]] – [[NGC 6252|6252]] – [[NGC 6253|6253]] – [[NGC 6254|6254]] – [[NGC 6255|6255]] – [[NGC 6256|6256]] – [[NGC 6257|6257]] – [[NGC 6258|6258]] – [[NGC 6259|6259]] – [[NGC 6260|6260]] – [[NGC 6261|6261]] – [[NGC 6262|6262]] – [[NGC 6263|6263]] – [[NGC 6264|6264]] – [[NGC 6265|6265]] – [[NGC 6266|6266]] – [[NGC 6267|6267]] – [[NGC 6268|6268]] – [[NGC 6269|6269]] – [[NGC 6270|6270]] – [[NGC 6271|6271]] – [[NGC 6272|6272]] – [[NGC 6273|6273]] – [[NGC 6274|6274]] – [[NGC 6275|6275]] – [[NGC 6276|6276]] – [[NGC 6277|6277]] – [[NGC 6278|6278]] – [[NGC 6279|6279]] – [[NGC 6280|6280]] – [[NGC 6281|6281]] – [[NGC 6282|6282]] – [[NGC 6283|6283]] – [[NGC 6284|6284]] – [[NGC 6285|6285]] – [[NGC 6286|6286]] – [[NGC 6287|6287]] – [[NGC 6288|6288]] – [[NGC 6289|6289]] – [[NGC 6290|6290]] – [[NGC 6291|6291]] – [[NGC 6292|6292]] – [[NGC 6293|6293]] – [[NGC 6294|6294]] – [[NGC 6295|6295]] – [[NGC 6296|6296]] – [[NGC 6297|6297]] – [[NGC 6298|6298]] – [[NGC 6299|6299]] – [[NGC 6300|6300]] – [[NGC 6301|6301]] – [[NGC 6302|6302]] – [[NGC 6303|6303]] – [[NGC 6304|6304]] – [[NGC 6305|6305]] – [[NGC 6306|6306]] – [[NGC 6307|6307]] – [[NGC 6308|6308]] – [[NGC 6309|6309]] – [[NGC 6310|6310]] – [[NGC 6311|6311]] – [[NGC 6312|6312]] – [[NGC 6313|6313]] – [[NGC 6314|6314]] – [[NGC 6315|6315]] – [[NGC 6316|6316]] – [[NGC 6317|6317]] – [[NGC 6318|6318]] – [[NGC 6319|6319]] – [[NGC 6320|6320]] – [[NGC 6321|6321]] – [[NGC 6322|6322]] – [[NGC 6323|6323]] – [[NGC 6324|6324]] – [[NGC 6325|6325]] – [[NGC 6326|6326]] – [[NGC 6327|6327]] – [[NGC 6328|6328]] – [[NGC 6329|6329]] – [[NGC 6330|6330]] – [[NGC 6331|6331]] – [[NGC 6332|6332]] – [[NGC 6333|6333]] – [[NGC 6334|6334]] – [[NGC 6335|6335]] – [[NGC 6336|6336]] – [[NGC 6337|6337]] – [[NGC 6338|6338]] – [[NGC 6339|6339]] – [[NGC 6340|6340]] – [[NGC 6341|6341]] – [[NGC 6342|6342]] – [[NGC 6343|6343]] – [[NGC 6344|6344]] – [[NGC 6345|6345]] – [[NGC 6346|6346]] – [[NGC 6347|6347]] – [[NGC 6348|6348]] – [[NGC 6349|6349]] – [[NGC 6350|6350]] – [[NGC 6351|6351]] – [[NGC 6352|6352]] – [[NGC 6353|6353]] – [[NGC 6354|6354]] – [[NGC 6355|6355]] – [[NGC 6356|6356]] – [[NGC 6357|6357]] – [[NGC 6358|6358]] – [[NGC 6359|6359]] – [[NGC 6360|6360]] – [[NGC 6361|6361]] – [[NGC 6362|6362]] – [[NGC 6363|6363]] – [[NGC 6364|6364]] – [[NGC 6365|6365]] – [[NGC 6366|6366]] – [[NGC 6367|6367]] – [[NGC 6368|6368]] – [[NGC 6369|6369]] – [[NGC 6370|6370]] – [[NGC 6371|6371]] – [[NGC 6372|6372]] – [[NGC 6373|6373]] – [[NGC 6374|6374]] – [[NGC 6375|6375]] – [[NGC 6376|6376]] – [[NGC 6377|6377]] – [[NGC 6378|6378]] – [[NGC 6379|6379]] – [[NGC 6380|6380]] – [[NGC 6381|6381]] – [[NGC 6382|6382]] – [[NGC 6383|6383]] – [[NGC 6384|6384]] – [[NGC 6385|6385]] – [[NGC 6386|6386]] – [[NGC 6387|6387]] – [[NGC 6388|6388]] – [[NGC 6389|6389]] – [[NGC 6390|6390]] – [[NGC 6391|6391]] – [[NGC 6392|6392]] – [[NGC 6393|6393]] – [[NGC 6394|6394]] – [[NGC 6395|6395]] – [[NGC 6396|6396]] – [[NGC 6397|6397]] – [[NGC 6398|6398]] – [[NGC 6399|6399]] – [[NGC 6400|6400]] – [[NGC 6401|6401]] – [[NGC 6402|6402]] – [[NGC 6403|6403]] – [[NGC 6404|6404]] – [[NGC 6405|6405]] – [[NGC 6406|6406]] – [[NGC 6407|6407]] – [[NGC 6408|6408]] – [[NGC 6409|6409]] – [[NGC 6410|6410]] – [[NGC 6411|6411]] – [[NGC 6412|6412]] – [[NGC 6413|6413]] – [[NGC 6414|6414]] – [[NGC 6415|6415]] – [[NGC 6416|6416]] – [[NGC 6417|6417]] – [[NGC 6418|6418]] – [[NGC 6419|6419]] – [[NGC 6420|6420]] – [[NGC 6421|6421]] – [[NGC 6422|6422]] – [[NGC 6423|6423]] – [[NGC 6424|6424]] – [[NGC 6425|6425]] – [[NGC 6426|6426]] – [[NGC 6427|6427]] – [[NGC 6428|6428]] – [[NGC 6429|6429]] – [[NGC 6430|6430]] – [[NGC 6431|6431]] – [[NGC 6432|6432]] – [[NGC 6433|6433]] – [[NGC 6434|6434]] – [[NGC 6435|6435]] – [[NGC 6436|6436]] – [[NGC 6437|6437]] – [[NGC 6438|6438]] – [[NGC 6439|6439]] – [[NGC 6440|6440]] – [[NGC 6441|6441]] – [[NGC 6442|6442]] – [[NGC 6443|6443]] – [[NGC 6444|6444]] – [[NGC 6445|6445]] – [[NGC 6446|6446]] – [[NGC 6447|6447]] – [[NGC 6448|6448]] – [[NGC 6449|6449]] – [[NGC 6450|6450]] – [[NGC 6451|6451]] – [[NGC 6452|6452]] – [[NGC 6453|6453]] – [[NGC 6454|6454]] – [[NGC 6455|6455]] – [[NGC 6456|6456]] – [[NGC 6457|6457]] – [[NGC 6458|6458]] – [[NGC 6459|6459]] – [[NGC 6460|6460]] – [[NGC 6461|6461]] – [[NGC 6462|6462]] – [[NGC 6463|6463]] – [[NGC 6464|6464]] – [[NGC 6465|6465]] – [[NGC 6466|6466]] – [[NGC 6467|6467]] – [[NGC 6468|6468]] – [[NGC 6469|6469]] – [[NGC 6470|6470]] – [[NGC 6471|6471]] – [[NGC 6472|6472]] – [[NGC 6473|6473]] – [[NGC 6474|6474]] – [[NGC 6475|6475]] – [[NGC 6476|6476]] – [[NGC 6477|6477]] – [[NGC 6478|6478]] – [[NGC 6479|6479]] – [[NGC 6480|6480]] – [[NGC 6481|6481]] – [[NGC 6482|6482]] – [[NGC 6483|6483]] – [[NGC 6484|6484]] – [[NGC 6485|6485]] – [[NGC 6486|6486]] – [[NGC 6487|6487]] – [[NGC 6488|6488]] – [[NGC 6489|6489]] – [[NGC 6490|6490]] – [[NGC 6491|6491]] – [[NGC 6492|6492]] – [[NGC 6493|6493]] – [[NGC 6494|6494]] – [[NGC 6495|6495]] – [[NGC 6496|6496]] – [[NGC 6497|6497]] – [[NGC 6498|6498]] – [[NGC 6499|6499]] – [[NGC 6500|6500]] – [[NGC 6501|6501]] – [[NGC 6502|6502]] – [[NGC 6503|6503]] – [[NGC 6504|6504]] – [[NGC 6505|6505]] – [[NGC 6506|6506]] – [[NGC 6507|6507]] – [[NGC 6508|6508]] – [[NGC 6509|6509]] – [[NGC 6510|6510]] – [[NGC 6511|6511]] – [[NGC 6512|6512]] – [[NGC 6513|6513]] – [[NGC 6514|6514]] – [[NGC 6515|6515]] – [[NGC 6516|6516]] – [[NGC 6517|6517]] – [[NGC 6518|6518]] – [[NGC 6519|6519]] – [[NGC 6520|6520]] – [[NGC 6521|6521]] – [[NGC 6522|6522]] – [[NGC 6523|6523]] – [[NGC 6524|6524]] – [[NGC 6525|6525]] – [[NGC 6526|6526]] – [[NGC 6527|6527]] – [[NGC 6528|6528]] – [[NGC 6529|6529]] – [[NGC 6530|6530]] – [[NGC 6531|6531]] – {{sopomenka|[[NGC 6532|6532]]}} – <!-- == Laguna --> [[NGC 6533|6533]] – [[NGC 6534|6534]] – [[NGC 6535|6535]] – [[NGC 6536|6536]] – {{sopomenka|[[NGC 6537|6537]]}} – <!-- == Rdeči pajek --> [[NGC 6538|6538]] – [[NGC 6539|6539]] – [[NGC 6540|6540]] – [[NGC 6541|6541]] – [[NGC 6542|6542]] – {{sopomenka|[[NGC 6543|6543]]}} – <!-- == Mačje oko --> [[NGC 6544|6544]] – [[NGC 6545|6545]] – [[NGC 6546|6546]] – [[NGC 6547|6547]] – [[NGC 6548|6548]] – [[NGC 6549|6549]] – [[NGC 6550|6550]] – [[NGC 6551|6551]] – [[NGC 6552|6552]] – [[NGC 6553|6553]] – [[NGC 6554|6554]] – [[NGC 6555|6555]] – [[NGC 6556|6556]] – [[NGC 6557|6557]] – [[NGC 6558|6558]] – [[NGC 6559|6559]] – [[NGC 6560|6560]] – [[NGC 6561|6561]] – [[NGC 6562|6562]] – [[NGC 6563|6563]] – [[NGC 6564|6564]] – [[NGC 6565|6565]] – [[NGC 6566|6566]] – [[NGC 6567|6567]] – [[NGC 6568|6568]] – [[NGC 6569|6569]] – [[NGC 6570|6570]] – [[NGC 6571|6571]] – [[NGC 6572|6572]] – [[NGC 6573|6573]] – [[NGC 6574|6574]] – [[NGC 6575|6575]] – [[NGC 6576|6576]] – [[NGC 6577|6577]] – [[NGC 6578|6578]] – [[NGC 6579|6579]] – [[NGC 6580|6580]] – [[NGC 6581|6581]] – [[NGC 6582|6582]] – [[NGC 6583|6583]] – [[NGC 6584|6584]] – [[NGC 6585|6585]] – [[NGC 6586|6586]] – [[NGC 6587|6587]] – [[NGC 6588|6588]] – [[NGC 6589|6589]] – [[NGC 6590|6590]] – [[NGC 6591|6591]] – [[NGC 6592|6592]] – [[NGC 6593|6593]] – [[NGC 6594|6594]] – [[NGC 6595|6595]] – [[NGC 6596|6596]] – [[NGC 6597|6597]] – [[NGC 6598|6598]] – [[NGC 6599|6599]] – [[NGC 6600|6600]] – [[NGC 6601|6601]] – [[NGC 6602|6602]] – [[NGC 6603|6603]] – [[NGC 6604|6604]] – [[NGC 6605|6605]] – [[NGC 6606|6606]] – [[NGC 6607|6607]] – [[NGC 6608|6608]] – [[NGC 6609|6609]] – [[NGC 6610|6610]] – {{sopomenka|[[NGC 6611|6611]]}} – <!-- == Orionova meglica --> [[NGC 6612|6612]] – [[NGC 6613|6613]] – [[NGC 6614|6614]] – [[NGC 6615|6615]] – [[NGC 6616|6616]] – [[NGC 6617|6617]] – [[NGC 6618|6618]] – [[NGC 6619|6619]] – [[NGC 6620|6620]] – [[NGC 6621|6621]] – [[NGC 6622|6622]] – [[NGC 6623|6623]] – [[NGC 6624|6624]] – [[NGC 6625|6625]] – [[NGC 6626|6626]] – [[NGC 6627|6627]] – [[NGC 6628|6628]] – [[NGC 6629|6629]] – [[NGC 6630|6630]] – [[NGC 6631|6631]] – [[NGC 6632|6632]] – [[NGC 6633|6633]] – [[NGC 6634|6634]] – [[NGC 6635|6635]] – [[NGC 6636|6636]] – [[NGC 6637|6637]] – [[NGC 6638|6638]] – [[NGC 6639|6639]] – [[NGC 6640|6640]] – [[NGC 6641|6641]] – [[NGC 6642|6642]] – [[NGC 6643|6643]] – [[NGC 6644|6644]] – [[NGC 6645|6645]] – [[NGC 6646|6646]] – [[NGC 6647|6647]] – [[NGC 6648|6648]] – [[NGC 6649|6649]] – [[NGC 6650|6650]] – [[NGC 6651|6651]] – [[NGC 6652|6652]] – [[NGC 6653|6653]] – [[NGC 6654|6654]] – [[NGC 6655|6655]] – [[NGC 6656|6656]] – [[NGC 6657|6657]] – [[NGC 6658|6658]] – [[NGC 6659|6659]] – [[NGC 6660|6660]] – [[NGC 6661|6661]] – [[NGC 6662|6662]] – [[NGC 6663|6663]] – [[NGC 6664|6664]] – [[NGC 6665|6665]] – [[NGC 6666|6666]] – [[NGC 6667|6667]] – [[NGC 6668|6668]] – [[NGC 6669|6669]] – [[NGC 6670|6670]] – [[NGC 6671|6671]] – [[NGC 6672|6672]] – [[NGC 6673|6673]] – [[NGC 6674|6674]] – [[NGC 6675|6675]] – [[NGC 6676|6676]] – [[NGC 6677|6677]] – [[NGC 6678|6678]] – [[NGC 6679|6679]] – [[NGC 6680|6680]] – [[NGC 6681|6681]] – [[NGC 6682|6682]] – [[NGC 6683|6683]] – [[NGC 6684|6684]] – [[NGC 6685|6685]] – [[NGC 6686|6686]] – [[NGC 6687|6687]] – [[NGC 6688|6688]] – [[NGC 6689|6689]] – [[NGC 6690|6690]] – [[NGC 6691|6691]] – [[NGC 6692|6692]] – [[NGC 6693|6693]] – [[NGC 6694|6694]] – [[NGC 6695|6695]] – [[NGC 6696|6696]] – [[NGC 6697|6697]] – [[NGC 6698|6698]] – [[NGC 6699|6699]] – [[NGC 6700|6700]] – [[NGC 6701|6701]] – [[NGC 6702|6702]] – [[NGC 6703|6703]] – [[NGC 6704|6704]] – [[NGC 6705|6705]] – [[NGC 6706|6706]] – [[NGC 6707|6707]] – [[NGC 6708|6708]] – [[NGC 6709|6709]] – [[NGC 6710|6710]] – [[NGC 6711|6711]] – [[NGC 6712|6712]] – [[NGC 6713|6713]] – [[NGC 6714|6714]] – [[NGC 6715|6715]] – [[NGC 6716|6716]] – [[NGC 6717|6717]] – [[NGC 6718|6718]] – [[NGC 6719|6719]] – {{sopomenka|[[NGC 6720|6720]]}} – <!-- == Obročasta meglica --> [[NGC 6721|6721]] – [[NGC 6722|6722]] – [[NGC 6723|6723]] – [[NGC 6724|6724]] – [[NGC 6725|6725]] – [[NGC 6726|6726]] – [[NGC 6727|6727]] – [[NGC 6728|6728]] – [[NGC 6729|6729]] – [[NGC 6730|6730]] – [[NGC 6731|6731]] – [[NGC 6732|6732]] – [[NGC 6733|6733]] – [[NGC 6734|6734]] – [[NGC 6735|6735]] – [[NGC 6736|6736]] – [[NGC 6737|6737]] – [[NGC 6738|6738]] – [[NGC 6739|6739]] – [[NGC 6740|6740]] – [[NGC 6741|6741]] – [[NGC 6742|6742]] – [[NGC 6743|6743]] – [[NGC 6744|6744]] – [[NGC 6745|6745]] – [[NGC 6746|6746]] – [[NGC 6747|6747]] – [[NGC 6748|6748]] – [[NGC 6749|6749]] – [[NGC 6750|6750]] – [[NGC 6751|6751]] – [[NGC 6752|6752]] – [[NGC 6753|6753]] – [[NGC 6754|6754]] – [[NGC 6755|6755]] – [[NGC 6756|6756]] – [[NGC 6757|6757]] – [[NGC 6758|6758]] – [[NGC 6759|6759]] – [[NGC 6760|6760]] – [[NGC 6761|6761]] – [[NGC 6762|6762]] – [[NGC 6763|6763]] – [[NGC 6764|6764]] – [[NGC 6765|6765]] – [[NGC 6766|6766]] – [[NGC 6767|6767]] – [[NGC 6768|6768]] – [[NGC 6769|6769]] – [[NGC 6770|6770]] – [[NGC 6771|6771]] – [[NGC 6772|6772]] – [[NGC 6773|6773]] – [[NGC 6774|6774]] – [[NGC 6775|6775]] – [[NGC 6776|6776]] – [[NGC 6777|6777]] – [[NGC 6778|6778]] – [[NGC 6779|6779]] – [[NGC 6780|6780]] – [[NGC 6781|6781]] – [[NGC 6782|6782]] – [[NGC 6783|6783]] – [[NGC 6784|6784]] – [[NGC 6785|6785]] – [[NGC 6786|6786]] – [[NGC 6787|6787]] – [[NGC 6788|6788]] – [[NGC 6789|6789]] – [[NGC 6790|6790]] – [[NGC 6791|6791]] – [[NGC 6792|6792]] – [[NGC 6793|6793]] – [[NGC 6794|6794]] – [[NGC 6795|6795]] – [[NGC 6796|6796]] – [[NGC 6797|6797]] – [[NGC 6798|6798]] – [[NGC 6799|6799]] – [[NGC 6800|6800]] – [[NGC 6801|6801]] – [[NGC 6802|6802]] – [[NGC 6803|6803]] – [[NGC 6804|6804]] – [[NGC 6805|6805]] – [[NGC 6806|6806]] – [[NGC 6807|6807]] – [[NGC 6808|6808]] – [[NGC 6809|6809]] – [[NGC 6810|6810]] – [[NGC 6811|6811]] – [[NGC 6812|6812]] – [[NGC 6813|6813]] – [[NGC 6814|6814]] – [[NGC 6815|6815]] – [[NGC 6816|6816]] – [[NGC 6817|6817]] – [[NGC 6818|6818]] – [[NGC 6819|6819]] – [[NGC 6820|6820]] – [[NGC 6821|6821]] – [[NGC 6822|6822]] – [[NGC 6823|6823]] – [[NGC 6824|6824]] – [[NGC 6825|6825]] – [[NGC 6826|6826]] – [[NGC 6827|6827]] – [[NGC 6828|6828]] – [[NGC 6829|6829]] – [[NGC 6830|6830]] – [[NGC 6831|6831]] – [[NGC 6832|6832]] – [[NGC 6833|6833]] – [[NGC 6834|6834]] – [[NGC 6835|6835]] – [[NGC 6836|6836]] – [[NGC 6837|6837]] – [[NGC 6838|6838]] – [[NGC 6839|6839]] – [[NGC 6840|6840]] – [[NGC 6841|6841]] – [[NGC 6842|6842]] – [[NGC 6843|6843]] – [[NGC 6844|6844]] – [[NGC 6845|6845]] – [[NGC 6846|6846]] – [[NGC 6847|6847]] – [[NGC 6848|6848]] – [[NGC 6849|6849]] – [[NGC 6850|6850]] – [[NGC 6851|6851]] – [[NGC 6852|6852]] – {{sopomenka|[[NGC 6853|6853]]}} – <!-- == Ročka --> [[NGC 6854|6854]] – [[NGC 6855|6855]] – [[NGC 6856|6856]] – [[NGC 6857|6857]] – [[NGC 6858|6858]] – [[NGC 6859|6859]] – [[NGC 6860|6860]] – [[NGC 6861|6861]] – [[NGC 6862|6862]] – [[NGC 6863|6863]] – [[NGC 6864|6864]] – [[NGC 6865|6865]] – [[NGC 6866|6866]] – [[NGC 6867|6867]] – [[NGC 6868|6868]] – [[NGC 6869|6869]] – [[NGC 6870|6870]] – [[NGC 6871|6871]] – [[NGC 6872|6872]] – [[NGC 6873|6873]] – [[NGC 6874|6874]] – [[NGC 6875|6875]] – [[NGC 6876|6876]] – [[NGC 6877|6877]] – [[NGC 6878|6878]] – [[NGC 6879|6879]] – [[NGC 6880|6880]] – [[NGC 6881|6881]] – [[NGC 6882|6882]] – [[NGC 6883|6883]] – [[NGC 6884|6884]] – [[NGC 6885|6885]] – [[NGC 6886|6886]] – [[NGC 6887|6887]] – [[NGC 6888|6888]] – [[NGC 6889|6889]] – [[NGC 6890|6890]] – [[NGC 6891|6891]] – [[NGC 6892|6892]] – [[NGC 6893|6893]] – [[NGC 6894|6894]] – [[NGC 6895|6895]] – [[NGC 6896|6896]] – [[NGC 6897|6897]] – [[NGC 6898|6898]] – [[NGC 6899|6899]] – [[NGC 6900|6900]] – [[NGC 6901|6901]] – [[NGC 6902|6902]] – [[NGC 6903|6903]] – [[NGC 6904|6904]] – [[NGC 6905|6905]] – [[NGC 6906|6906]] – [[NGC 6907|6907]] – [[NGC 6908|6908]] – [[NGC 6909|6909]] – [[NGC 6910|6910]] – [[NGC 6911|6911]] – [[NGC 6912|6912]] – [[NGC 6913|6913]] – [[NGC 6914|6914]] – [[NGC 6915|6915]] – [[NGC 6916|6916]] – [[NGC 6917|6917]] – [[NGC 6918|6918]] – [[NGC 6919|6919]] – [[NGC 6920|6920]] – [[NGC 6921|6921]] – [[NGC 6922|6922]] – [[NGC 6923|6923]] – [[NGC 6924|6924]] – [[NGC 6925|6925]] – [[NGC 6926|6926]] – [[NGC 6927|6927]] – [[NGC 6928|6928]] – [[NGC 6929|6929]] – [[NGC 6930|6930]] – [[NGC 6931|6931]] – [[NGC 6932|6932]] – [[NGC 6933|6933]] – [[NGC 6934|6934]] – [[NGC 6935|6935]] – [[NGC 6936|6936]] – [[NGC 6937|6937]] – [[NGC 6938|6938]] – [[NGC 6939|6939]] – [[NGC 6940|6940]] – [[NGC 6941|6941]] – [[NGC 6942|6942]] – [[NGC 6943|6943]] – [[NGC 6944|6944]] – [[NGC 6945|6945]] – [[NGC 6946|6946]] – [[NGC 6947|6947]] – [[NGC 6948|6948]] – [[NGC 6949|6949]] – [[NGC 6950|6950]] – [[NGC 6951|6951]] – [[NGC 6952|6952]] – [[NGC 6953|6953]] – [[NGC 6954|6954]] – [[NGC 6955|6955]] – [[NGC 6956|6956]] – [[NGC 6957|6957]] – [[NGC 6958|6958]] – [[NGC 6959|6959]] – [[NGC 6960|6960]] – [[NGC 6961|6961]] – [[NGC 6962|6962]] – [[NGC 6963|6963]] – [[NGC 6964|6964]] – [[NGC 6965|6965]] – [[NGC 6966|6966]] – [[NGC 6967|6967]] – [[NGC 6968|6968]] – [[NGC 6969|6969]] – [[NGC 6970|6970]] – [[NGC 6971|6971]] – [[NGC 6972|6972]] – [[NGC 6973|6973]] – [[NGC 6974|6974]] – [[NGC 6975|6975]] – [[NGC 6976|6976]] – [[NGC 6977|6977]] – [[NGC 6978|6978]] – [[NGC 6979|6979]] – [[NGC 6980|6980]] – [[NGC 6981|6981]] – [[NGC 6982|6982]] – [[NGC 6983|6983]] – [[NGC 6984|6984]] – [[NGC 6985|6985]] – [[NGC 6986|6986]] – [[NGC 6987|6987]] – [[NGC 6988|6988]] – [[NGC 6989|6989]] – [[NGC 6990|6990]] – [[NGC 6991|6991]] – [[NGC 6992|6992]] – [[NGC 6993|6993]] – [[NGC 6994|6994]] – [[NGC 6995|6995]] – [[NGC 6996|6996]] – [[NGC 6997|6997]] – [[NGC 6998|6998]] – [[NGC 6999|6999]] – {{sopomenka|[[NGC 7000|7000]]}} – <!-- == Severna Amerika --> [[NGC 7001|7001]] – [[NGC 7002|7002]] – [[NGC 7003|7003]] – [[NGC 7004|7004]] – [[NGC 7005|7005]] – [[NGC 7006|7006]] – [[NGC 7007|7007]] – [[NGC 7008|7008]] – [[NGC 7009|7009]] – [[NGC 7010|7010]] – [[NGC 7011|7011]] – [[NGC 7012|7012]] – [[NGC 7013|7013]] – [[NGC 7014|7014]] – [[NGC 7015|7015]] – [[NGC 7016|7016]] – [[NGC 7017|7017]] – [[NGC 7018|7018]] – [[NGC 7019|7019]] – [[NGC 7020|7020]] – [[NGC 7021|7021]] – [[NGC 7022|7022]] – [[NGC 7023|7023]] – [[NGC 7024|7024]] – [[NGC 7025|7025]] – [[NGC 7026|7026]] – [[NGC 7027|7027]] – [[NGC 7028|7028]] – [[NGC 7029|7029]] – [[NGC 7030|7030]] – [[NGC 7031|7031]] – [[NGC 7032|7032]] – [[NGC 7033|7033]] – [[NGC 7034|7034]] – [[NGC 7035|7035]] – [[NGC 7036|7036]] – [[NGC 7037|7037]] – [[NGC 7038|7038]] – [[NGC 7039|7039]] – [[NGC 7040|7040]] – [[NGC 7041|7041]] – [[NGC 7042|7042]] – [[NGC 7043|7043]] – [[NGC 7044|7044]] – [[NGC 7045|7045]] – [[NGC 7046|7046]] – [[NGC 7047|7047]] – [[NGC 7048|7048]] – [[NGC 7049|7049]] – [[NGC 7050|7050]] – [[NGC 7051|7051]] – [[NGC 7052|7052]] – [[NGC 7053|7053]] – [[NGC 7054|7054]] – [[NGC 7055|7055]] – [[NGC 7056|7056]] – [[NGC 7057|7057]] – [[NGC 7058|7058]] – [[NGC 7059|7059]] – [[NGC 7060|7060]] – [[NGC 7061|7061]] – [[NGC 7062|7062]] – [[NGC 7063|7063]] – [[NGC 7064|7064]] – [[NGC 7065|7065]] – [[NGC 7066|7066]] – [[NGC 7067|7067]] – [[NGC 7068|7068]] – [[NGC 7069|7069]] – [[NGC 7070|7070]] – [[NGC 7071|7071]] – [[NGC 7072|7072]] – [[NGC 7073|7073]] – [[NGC 7074|7074]] – [[NGC 7075|7075]] – [[NGC 7076|7076]] – [[NGC 7077|7077]] – [[NGC 7078|7078]] – [[NGC 7079|7079]] – [[NGC 7080|7080]] – [[NGC 7081|7081]] – [[NGC 7082|7082]] – [[NGC 7083|7083]] – [[NGC 7084|7084]] – [[NGC 7085|7085]] – [[NGC 7086|7086]] – [[NGC 7087|7087]] – [[NGC 7088|7088]] – [[NGC 7089|7089]] – [[NGC 7090|7090]] – [[NGC 7091|7091]] – [[NGC 7092|7092]] – [[NGC 7093|7093]] – [[NGC 7094|7094]] – [[NGC 7095|7095]] – [[NGC 7096|7096]] – [[NGC 7097|7097]] – [[NGC 7098|7098]] – [[NGC 7099|7099]] – [[NGC 7100|7100]] – [[NGC 7101|7101]] – [[NGC 7102|7102]] – [[NGC 7103|7103]] – [[NGC 7104|7104]] – [[NGC 7105|7105]] – [[NGC 7106|7106]] – [[NGC 7107|7107]] – [[NGC 7108|7108]] – [[NGC 7109|7109]] – [[NGC 7110|7110]] – [[NGC 7111|7111]] – [[NGC 7112|7112]] – [[NGC 7113|7113]] – [[NGC 7114|7114]] – [[NGC 7115|7115]] – [[NGC 7116|7116]] – [[NGC 7117|7117]] – [[NGC 7118|7118]] – [[NGC 7119|7119]] – [[NGC 7120|7120]] – [[NGC 7121|7121]] – [[NGC 7122|7122]] – [[NGC 7123|7123]] – [[NGC 7124|7124]] – [[NGC 7125|7125]] – [[NGC 7126|7126]] – [[NGC 7127|7127]] – [[NGC 7128|7128]] – [[NGC 7129|7129]] – [[NGC 7130|7130]] – [[NGC 7131|7131]] – [[NGC 7132|7132]] – [[NGC 7133|7133]] – [[NGC 7134|7134]] – [[NGC 7135|7135]] – [[NGC 7136|7136]] – [[NGC 7137|7137]] – [[NGC 7138|7138]] – [[NGC 7139|7139]] – [[NGC 7140|7140]] – [[NGC 7141|7141]] – [[NGC 7142|7142]] – [[NGC 7143|7143]] – [[NGC 7144|7144]] – [[NGC 7145|7145]] – [[NGC 7146|7146]] – [[NGC 7147|7147]] – [[NGC 7148|7148]] – [[NGC 7149|7149]] – [[NGC 7150|7150]] – [[NGC 7151|7151]] – [[NGC 7152|7152]] – [[NGC 7153|7153]] – [[NGC 7154|7154]] – [[NGC 7155|7155]] – [[NGC 7156|7156]] – [[NGC 7157|7157]] – [[NGC 7158|7158]] – [[NGC 7159|7159]] – [[NGC 7160|7160]] – [[NGC 7161|7161]] – [[NGC 7162|7162]] – [[NGC 7163|7163]] – [[NGC 7164|7164]] – [[NGC 7165|7165]] – [[NGC 7166|7166]] – [[NGC 7167|7167]] – [[NGC 7168|7168]] – [[NGC 7169|7169]] – [[NGC 7170|7170]] – [[NGC 7171|7171]] – [[NGC 7172|7172]] – [[NGC 7173|7173]] – [[NGC 7174|7174]] – [[NGC 7175|7175]] – [[NGC 7176|7176]] – [[NGC 7177|7177]] – [[NGC 7178|7178]] – [[NGC 7179|7179]] – [[NGC 7180|7180]] – [[NGC 7181|7181]] – [[NGC 7182|7182]] – [[NGC 7183|7183]] – [[NGC 7184|7184]] – [[NGC 7185|7185]] – [[NGC 7186|7186]] – [[NGC 7187|7187]] – [[NGC 7188|7188]] – [[NGC 7189|7189]] – [[NGC 7190|7190]] – [[NGC 7191|7191]] – [[NGC 7192|7192]] – [[NGC 7193|7193]] – [[NGC 7194|7194]] – [[NGC 7195|7195]] – [[NGC 7196|7196]] – [[NGC 7197|7197]] – [[NGC 7198|7198]] – [[NGC 7199|7199]] – [[NGC 7200|7200]] – [[NGC 7201|7201]] – [[NGC 7202|7202]] – [[NGC 7203|7203]] – [[NGC 7204|7204]] – [[NGC 7205|7205]] – [[NGC 7206|7206]] – [[NGC 7207|7207]] – [[NGC 7208|7208]] – [[NGC 7209|7209]] – [[NGC 7210|7210]] – [[NGC 7211|7211]] – [[NGC 7212|7212]] – [[NGC 7213|7213]] – [[NGC 7214|7214]] – [[NGC 7215|7215]] – [[NGC 7216|7216]] – [[NGC 7217|7217]] – [[NGC 7218|7218]] – [[NGC 7219|7219]] – [[NGC 7220|7220]] – [[NGC 7221|7221]] – [[NGC 7222|7222]] – [[NGC 7223|7223]] – [[NGC 7224|7224]] – [[NGC 7225|7225]] – [[NGC 7226|7226]] – [[NGC 7227|7227]] – [[NGC 7228|7228]] – [[NGC 7229|7229]] – [[NGC 7230|7230]] – [[NGC 7231|7231]] – [[NGC 7232|7232]] – [[NGC 7233|7233]] – [[NGC 7234|7234]] – [[NGC 7235|7235]] – [[NGC 7236|7236]] – [[NGC 7237|7237]] – [[NGC 7238|7238]] – [[NGC 7239|7239]] – [[NGC 7240|7240]] – [[NGC 7241|7241]] – [[NGC 7242|7242]] – [[NGC 7243|7243]] – [[NGC 7244|7244]] – [[NGC 7245|7245]] – [[NGC 7246|7246]] – [[NGC 7247|7247]] – [[NGC 7248|7248]] – [[NGC 7249|7249]] – [[NGC 7250|7250]] – [[NGC 7251|7251]] – [[NGC 7252|7252]] – [[NGC 7253|7253]] – [[NGC 7254|7254]] – [[NGC 7255|7255]] – [[NGC 7256|7256]] – [[NGC 7257|7257]] – [[NGC 7258|7258]] – [[NGC 7259|7259]] – [[NGC 7260|7260]] – [[NGC 7261|7261]] – [[NGC 7262|7262]] – [[NGC 7263|7263]] – [[NGC 7264|7264]] – [[NGC 7265|7265]] – [[NGC 7266|7266]] – [[NGC 7267|7267]] – [[NGC 7268|7268]] – [[NGC 7269|7269]] – [[NGC 7270|7270]] – [[NGC 7271|7271]] – [[NGC 7272|7272]] – [[NGC 7273|7273]] – [[NGC 7274|7274]] – [[NGC 7275|7275]] – [[NGC 7276|7276]] – [[NGC 7277|7277]] – [[NGC 7278|7278]] – [[NGC 7279|7279]] – [[NGC 7280|7280]] – [[NGC 7281|7281]] – [[NGC 7282|7282]] – [[NGC 7283|7283]] – [[NGC 7284|7284]] – [[NGC 7285|7285]] – [[NGC 7286|7286]] – [[NGC 7287|7287]] – [[NGC 7288|7288]] – [[NGC 7289|7289]] – [[NGC 7290|7290]] – [[NGC 7291|7291]] – [[NGC 7292|7292]] – [[NGC 7293|7293]] – [[NGC 7294|7294]] – [[NGC 7295|7295]] – [[NGC 7296|7296]] – [[NGC 7297|7297]] – [[NGC 7298|7298]] – [[NGC 7299|7299]] – [[NGC 7300|7300]] – [[NGC 7301|7301]] – [[NGC 7302|7302]] – [[NGC 7303|7303]] – [[NGC 7304|7304]] – [[NGC 7305|7305]] – [[NGC 7306|7306]] – [[NGC 7307|7307]] – [[NGC 7308|7308]] – [[NGC 7309|7309]] – [[NGC 7310|7310]] – [[NGC 7311|7311]] – [[NGC 7312|7312]] – [[NGC 7313|7313]] – [[NGC 7314|7314]] – [[NGC 7315|7315]] – [[NGC 7316|7316]] – [[NGC 7317|7317]] – [[NGC 7318|7318]] – [[NGC 7319|7319]] – [[NGC 7320|7320]] – [[NGC 7321|7321]] – [[NGC 7322|7322]] – [[NGC 7323|7323]] – [[NGC 7324|7324]] – [[NGC 7325|7325]] – [[NGC 7326|7326]] – [[NGC 7327|7327]] – [[NGC 7328|7328]] – [[NGC 7329|7329]] – [[NGC 7330|7330]] – [[NGC 7331|7331]] – [[NGC 7332|7332]] – [[NGC 7333|7333]] – [[NGC 7334|7334]] – [[NGC 7335|7335]] – [[NGC 7336|7336]] – [[NGC 7337|7337]] – [[NGC 7338|7338]] – [[NGC 7339|7339]] – [[NGC 7340|7340]] – [[NGC 7341|7341]] – [[NGC 7342|7342]] – [[NGC 7343|7343]] – [[NGC 7344|7344]] – [[NGC 7345|7345]] – [[NGC 7346|7346]] – [[NGC 7347|7347]] – [[NGC 7348|7348]] – [[NGC 7349|7349]] – [[NGC 7350|7350]] – [[NGC 7351|7351]] – [[NGC 7352|7352]] – [[NGC 7353|7353]] – [[NGC 7354|7354]] – [[NGC 7355|7355]] – [[NGC 7356|7356]] – [[NGC 7357|7357]] – [[NGC 7358|7358]] – [[NGC 7359|7359]] – [[NGC 7360|7360]] – [[NGC 7361|7361]] – [[NGC 7362|7362]] – [[NGC 7363|7363]] – [[NGC 7364|7364]] – [[NGC 7365|7365]] – [[NGC 7366|7366]] – [[NGC 7367|7367]] – [[NGC 7368|7368]] – [[NGC 7369|7369]] – [[NGC 7370|7370]] – [[NGC 7371|7371]] – [[NGC 7372|7372]] – [[NGC 7373|7373]] – [[NGC 7374|7374]] – [[NGC 7375|7375]] – [[NGC 7376|7376]] – [[NGC 7377|7377]] – [[NGC 7378|7378]] – [[NGC 7379|7379]] – [[NGC 7380|7380]] – [[NGC 7381|7381]] – [[NGC 7382|7382]] – [[NGC 7383|7383]] – [[NGC 7384|7384]] – [[NGC 7385|7385]] – [[NGC 7386|7386]] – [[NGC 7387|7387]] – [[NGC 7388|7388]] – [[NGC 7389|7389]] – [[NGC 7390|7390]] – [[NGC 7391|7391]] – [[NGC 7392|7392]] – [[NGC 7393|7393]] – [[NGC 7394|7394]] – [[NGC 7395|7395]] – [[NGC 7396|7396]] – [[NGC 7397|7397]] – [[NGC 7398|7398]] – [[NGC 7399|7399]] – [[NGC 7400|7400]] – [[NGC 7401|7401]] – [[NGC 7402|7402]] – [[NGC 7403|7403]] – [[NGC 7404|7404]] – [[NGC 7405|7405]] – [[NGC 7406|7406]] – [[NGC 7407|7407]] – [[NGC 7408|7408]] – [[NGC 7409|7409]] – [[NGC 7410|7410]] – [[NGC 7411|7411]] – [[NGC 7412|7412]] – [[NGC 7413|7413]] – [[NGC 7414|7414]] – [[NGC 7415|7415]] – [[NGC 7416|7416]] – [[NGC 7417|7417]] – [[NGC 7418|7418]] – [[NGC 7419|7419]] – [[NGC 7420|7420]] – [[NGC 7421|7421]] – [[NGC 7422|7422]] – [[NGC 7423|7423]] – [[NGC 7424|7424]] – [[NGC 7425|7425]] – [[NGC 7426|7426]] – [[NGC 7427|7427]] – [[NGC 7428|7428]] – [[NGC 7429|7429]] – [[NGC 7430|7430]] – [[NGC 7431|7431]] – [[NGC 7432|7432]] – [[NGC 7433|7433]] – [[NGC 7434|7434]] – [[NGC 7435|7435]] – [[NGC 7436|7436]] – [[NGC 7437|7437]] – [[NGC 7438|7438]] – [[NGC 7439|7439]] – [[NGC 7440|7440]] – [[NGC 7441|7441]] – [[NGC 7442|7442]] – [[NGC 7443|7443]] – [[NGC 7444|7444]] – [[NGC 7445|7445]] – [[NGC 7446|7446]] – [[NGC 7447|7447]] – [[NGC 7448|7448]] – [[NGC 7449|7449]] – [[NGC 7450|7450]] – [[NGC 7451|7451]] – [[NGC 7452|7452]] – [[NGC 7453|7453]] – [[NGC 7454|7454]] – [[NGC 7455|7455]] – [[NGC 7456|7456]] – [[NGC 7457|7457]] – [[NGC 7458|7458]] – [[NGC 7459|7459]] – [[NGC 7460|7460]] – [[NGC 7461|7461]] – [[NGC 7462|7462]] – [[NGC 7463|7463]] – [[NGC 7464|7464]] – [[NGC 7465|7465]] – [[NGC 7466|7466]] – [[NGC 7467|7467]] – [[NGC 7468|7468]] – [[NGC 7469|7469]] – [[NGC 7470|7470]] – [[NGC 7471|7471]] – [[NGC 7472|7472]] – [[NGC 7473|7473]] – [[NGC 7474|7474]] – [[NGC 7475|7475]] – [[NGC 7476|7476]] – [[NGC 7477|7477]] – [[NGC 7478|7478]] – [[NGC 7479|7479]] – [[NGC 7480|7480]] – [[NGC 7481|7481]] – [[NGC 7482|7482]] – [[NGC 7483|7483]] – [[NGC 7484|7484]] – [[NGC 7485|7485]] – [[NGC 7486|7486]] – [[NGC 7487|7487]] – [[NGC 7488|7488]] – [[NGC 7489|7489]] – [[NGC 7490|7490]] – [[NGC 7491|7491]] – [[NGC 7492|7492]] – [[NGC 7493|7493]] – [[NGC 7494|7494]] – [[NGC 7495|7495]] – [[NGC 7496|7496]] – [[NGC 7497|7497]] – [[NGC 7498|7498]] – [[NGC 7499|7499]] – [[NGC 7500|7500]] – [[NGC 7501|7501]] – [[NGC 7502|7502]] – [[NGC 7503|7503]] – [[NGC 7504|7504]] – [[NGC 7505|7505]] – [[NGC 7506|7506]] – [[NGC 7507|7507]] – [[NGC 7508|7508]] – [[NGC 7509|7509]] – [[NGC 7510|7510]] – [[NGC 7511|7511]] – [[NGC 7512|7512]] – [[NGC 7513|7513]] – [[NGC 7514|7514]] – [[NGC 7515|7515]] – [[NGC 7516|7516]] – [[NGC 7517|7517]] – [[NGC 7518|7518]] – [[NGC 7519|7519]] – [[NGC 7520|7520]] – [[NGC 7521|7521]] – [[NGC 7522|7522]] – [[NGC 7523|7523]] – [[NGC 7524|7524]] – [[NGC 7525|7525]] – [[NGC 7526|7526]] – [[NGC 7527|7527]] – [[NGC 7528|7528]] – [[NGC 7529|7529]] – [[NGC 7530|7530]] – [[NGC 7531|7531]] – [[NGC 7532|7532]] – [[NGC 7533|7533]] – [[NGC 7534|7534]] – [[NGC 7535|7535]] – [[NGC 7536|7536]] – [[NGC 7537|7537]] – [[NGC 7538|7538]] – [[NGC 7539|7539]] – [[NGC 7540|7540]] – [[NGC 7541|7541]] – [[NGC 7542|7542]] – [[NGC 7543|7543]] – [[NGC 7544|7544]] – [[NGC 7545|7545]] – [[NGC 7546|7546]] – [[NGC 7547|7547]] – [[NGC 7548|7548]] – [[NGC 7549|7549]] – [[NGC 7550|7550]] – [[NGC 7551|7551]] – [[NGC 7552|7552]] – [[NGC 7553|7553]] – [[NGC 7554|7554]] – [[NGC 7555|7555]] – [[NGC 7556|7556]] – [[NGC 7557|7557]] – [[NGC 7558|7558]] – [[NGC 7559|7559]] – [[NGC 7560|7560]] – [[NGC 7561|7561]] – [[NGC 7562|7562]] – [[NGC 7563|7563]] – [[NGC 7564|7564]] – [[NGC 7565|7565]] – [[NGC 7566|7566]] – [[NGC 7567|7567]] – [[NGC 7568|7568]] – [[NGC 7569|7569]] – [[NGC 7570|7570]] – [[NGC 7571|7571]] – [[NGC 7572|7572]] – [[NGC 7573|7573]] – [[NGC 7574|7574]] – [[NGC 7575|7575]] – [[NGC 7576|7576]] – [[NGC 7577|7577]] – [[NGC 7578|7578]] – [[NGC 7579|7579]] – [[NGC 7580|7580]] – [[NGC 7581|7581]] – [[NGC 7582|7582]] – [[NGC 7583|7583]] – [[NGC 7584|7584]] – [[NGC 7585|7585]] – [[NGC 7586|7586]] – [[NGC 7587|7587]] – [[NGC 7588|7588]] – [[NGC 7589|7589]] – [[NGC 7590|7590]] – [[NGC 7591|7591]] – [[NGC 7592|7592]] – [[NGC 7593|7593]] – [[NGC 7594|7594]] – [[NGC 7595|7595]] – [[NGC 7596|7596]] – [[NGC 7597|7597]] – [[NGC 7598|7598]] – [[NGC 7599|7599]] – [[NGC 7600|7600]] – [[NGC 7601|7601]] – [[NGC 7602|7602]] – [[NGC 7603|7603]] – [[NGC 7604|7604]] – [[NGC 7605|7605]] – [[NGC 7606|7606]] – [[NGC 7607|7607]] – [[NGC 7608|7608]] – [[NGC 7609|7609]] – [[NGC 7610|7610]] – [[NGC 7611|7611]] – [[NGC 7612|7612]] – [[NGC 7613|7613]] – [[NGC 7614|7614]] – [[NGC 7615|7615]] – [[NGC 7616|7616]] – [[NGC 7617|7617]] – [[NGC 7618|7618]] – [[NGC 7619|7619]] – [[NGC 7620|7620]] – [[NGC 7621|7621]] – [[NGC 7622|7622]] – [[NGC 7623|7623]] – [[NGC 7624|7624]] – [[NGC 7625|7625]] – [[NGC 7626|7626]] – [[NGC 7627|7627]] – [[NGC 7628|7628]] – [[NGC 7629|7629]] – [[NGC 7630|7630]] – [[NGC 7631|7631]] – [[NGC 7632|7632]] – [[NGC 7633|7633]] – [[NGC 7634|7634]] – [[NGC 7635|7635]] – [[NGC 7636|7636]] – [[NGC 7637|7637]] – [[NGC 7638|7638]] – [[NGC 7639|7639]] – [[NGC 7640|7640]] – [[NGC 7641|7641]] – [[NGC 7642|7642]] – [[NGC 7643|7643]] – [[NGC 7644|7644]] – [[NGC 7645|7645]] – [[NGC 7646|7646]] – [[NGC 7647|7647]] – [[NGC 7648|7648]] – [[NGC 7649|7649]] – [[NGC 7650|7650]] – [[NGC 7651|7651]] – [[NGC 7652|7652]] – [[NGC 7653|7653]] – [[NGC 7654|7654]] – [[NGC 7655|7655]] – [[NGC 7656|7656]] – [[NGC 7657|7657]] – [[NGC 7658|7658]] – [[NGC 7659|7659]] – [[NGC 7660|7660]] – [[NGC 7661|7661]] – [[NGC 7662|7662]] – [[NGC 7663|7663]] – [[NGC 7664|7664]] – [[NGC 7665|7665]] – [[NGC 7666|7666]] – [[NGC 7667|7667]] – [[NGC 7668|7668]] – [[NGC 7669|7669]] – [[NGC 7670|7670]] – [[NGC 7671|7671]] – [[NGC 7672|7672]] – [[NGC 7673|7673]] – [[NGC 7674|7674]] – [[NGC 7675|7675]] – [[NGC 7676|7676]] – [[NGC 7677|7677]] – [[NGC 7678|7678]] – [[NGC 7679|7679]] – [[NGC 7680|7680]] – [[NGC 7681|7681]] – [[NGC 7682|7682]] – [[NGC 7683|7683]] – [[NGC 7684|7684]] – [[NGC 7685|7685]] – [[NGC 7686|7686]] – [[NGC 7687|7687]] – [[NGC 7688|7688]] – [[NGC 7689|7689]] – [[NGC 7690|7690]] – [[NGC 7691|7691]] – [[NGC 7692|7692]] – [[NGC 7693|7693]] – [[NGC 7694|7694]] – [[NGC 7695|7695]] – [[NGC 7696|7696]] – [[NGC 7697|7697]] – [[NGC 7698|7698]] – [[NGC 7699|7699]] – [[NGC 7700|7700]] – [[NGC 7701|7701]] – [[NGC 7702|7702]] – [[NGC 7703|7703]] – [[NGC 7704|7704]] – [[NGC 7705|7705]] – [[NGC 7706|7706]] – [[NGC 7707|7707]] – [[NGC 7708|7708]] – [[NGC 7709|7709]] – [[NGC 7710|7710]] – [[NGC 7711|7711]] – [[NGC 7712|7712]] – [[NGC 7713|7713]] – [[NGC 7714|7714]] – [[NGC 7715|7715]] – [[NGC 7716|7716]] – [[NGC 7717|7717]] – [[NGC 7718|7718]] – [[NGC 7719|7719]] – [[NGC 7720|7720]] – [[NGC 7721|7721]] – [[NGC 7722|7722]] – [[NGC 7723|7723]] – [[NGC 7724|7724]] – [[NGC 7725|7725]] – [[NGC 7726|7726]] – [[NGC 7727|7727]] – [[NGC 7728|7728]] – [[NGC 7729|7729]] – [[NGC 7730|7730]] – [[NGC 7731|7731]] – [[NGC 7732|7732]] – [[NGC 7733|7733]] – [[NGC 7734|7734]] – [[NGC 7735|7735]] – [[NGC 7736|7736]] – [[NGC 7737|7737]] – [[NGC 7738|7738]] – [[NGC 7739|7739]] – [[NGC 7740|7740]] – [[NGC 7741|7741]] – [[NGC 7742|7742]] – [[NGC 7743|7743]] – [[NGC 7744|7744]] – [[NGC 7745|7745]] – [[NGC 7746|7746]] – [[NGC 7747|7747]] – [[NGC 7748|7748]] – [[NGC 7749|7749]] – [[NGC 7750|7750]] – [[NGC 7751|7751]] – [[NGC 7752|7752]] – [[NGC 7753|7753]] – [[NGC 7754|7754]] – [[NGC 7755|7755]] – [[NGC 7756|7756]] – [[NGC 7757|7757]] – [[NGC 7758|7758]] – [[NGC 7759|7759]] – [[NGC 7760|7760]] – [[NGC 7761|7761]] – [[NGC 7762|7762]] – [[NGC 7763|7763]] – [[NGC 7764|7764]] – [[NGC 7765|7765]] – [[NGC 7766|7766]] – [[NGC 7767|7767]] – [[NGC 7768|7768]] – [[NGC 7769|7769]] – [[NGC 7770|7770]] – [[NGC 7771|7771]] – [[NGC 7772|7772]] – [[NGC 7773|7773]] – [[NGC 7774|7774]] – [[NGC 7775|7775]] – [[NGC 7776|7776]] – [[NGC 7777|7777]] – [[NGC 7778|7778]] – [[NGC 7779|7779]] – [[NGC 7780|7780]] – [[NGC 7781|7781]] – [[NGC 7782|7782]] – [[NGC 7783|7783]] – [[NGC 7784|7784]] – [[NGC 7785|7785]] – [[NGC 7786|7786]] – [[NGC 7787|7787]] – [[NGC 7788|7788]] – [[NGC 7789|7789]] – [[NGC 7790|7790]] – [[NGC 7791|7791]] – [[NGC 7792|7792]] – [[NGC 7793|7793]] – [[NGC 7794|7794]] – [[NGC 7795|7795]] – [[NGC 7796|7796]] – [[NGC 7797|7797]] – [[NGC 7798|7798]] – [[NGC 7799|7799]] – [[NGC 7800|7800]] – [[NGC 7801|7801]] – [[NGC 7802|7802]] – [[NGC 7803|7803]] – [[NGC 7804|7804]] – [[NGC 7805|7805]] – [[NGC 7806|7806]] – [[NGC 7807|7807]] – [[NGC 7808|7808]] – [[NGC 7809|7809]] – [[NGC 7810|7810]] – [[NGC 7811|7811]] – [[NGC 7812|7812]] – [[NGC 7813|7813]] – [[NGC 7814|7814]] – [[NGC 7815|7815]] – [[NGC 7816|7816]] – [[NGC 7817|7817]] – [[NGC 7818|7818]] – [[NGC 7819|7819]] – [[NGC 7820|7820]] – [[NGC 7821|7821]] – [[NGC 7822|7822]] – [[NGC 7823|7823]] – [[NGC 7824|7824]] – [[NGC 7825|7825]] – [[NGC 7826|7826]] – [[NGC 7827|7827]] – [[NGC 7828|7828]] – [[NGC 7829|7829]] – [[NGC 7830|7830]] – [[NGC 7831|7831]] – [[NGC 7832|7832]] – [[NGC 7833|7833]] – [[NGC 7834|7834]] – [[NGC 7835|7835]] – [[NGC 7836|7836]] – [[NGC 7837|7837]] – [[NGC 7838|7838]] – [[NGC 7839|7839]] – [[NGC 7840|7840]] – [[Ni Rib]] – [[Seth Barnes Nicholson|Nicholson, Seth Barnes]] – [[Nicholson (Lunin krater)]] – [[Nicholson (Marsov krater)]] – [[Nicholson Regio]] – [[ničelni poldnevnik]] – <!-- glavni poldnevnik --> [[nihajoče vesolje]] – [[Cuneo Niidžima|Niidžima, Cuneo]] – [[Niks (luna)|Niks]] – [[Peter Nilson|Nilson, Peter]] – [[nizozemski daljnogled]] – [[nizki Zemeljski tir]] – [[NOAO]] – [[Emmy Noether|Noether, Emmy]] – [[Nordijska skupina]] – [[notranji planet]] – [[notranji rdeči premik]] – [[nova]] – [[Novi splošni katalog]] – <!-- NGC --> [[nutacija]] – [[nutacija v longitudi]] – [[Magnus Nyrén|Nyrén, Magnus]] – == O == {{sopomenka|[[obhodna doba]]}} – <!-- == orbitalna perioda --> [[obhodni čas]] – [[Oberon (luna)|Oberon]] – [[objektiv]] – [[oblak jat galaksij]] – [[oblika Vesolja]] – [[območje H I]] – [[območje H II]] – [[obročasta galaksija]] – [[Obročasta meglica]] – [[observatorij]] – [[Observatorij Allegheny]] – [[Observatorij Altona]] – [[Observatorij Alžir]] – [[Observatorij Arecibo]] – {{sopomenka|[[Observatorij Asiago]]}} – <!-- == Astrofizikalni observatorij Asiago --> [[Observatorij Bazovica]] – [[Observatorij Berlin]] – [[Observatorij Berlin-Babelsberg]] – [[Observatorij Bordeaux]] – [[Observatorij Breslau]] – [[Observatorij Cambridge]] – [[Observatorij Campo Imperatore]] – [[Observatorij Capo di Monte]] – <!-- Neapelj --> [[Observatorij Cluj]] – [[Observatorij Črni Vrh]] – [[Observatorij Davida Dunlapa]] – [[Observatorij Dunaj]] – [[Observatorij Foothill]] – [[Observatorij Gaočeng]] – [[Observatorij Goetheja Linka]] – [[Observatorij Göttingen]] – {{sopomenka|[[Observatorij Greenwich]]}} – <!-- == Kraljevi observatorij Greenwich --> {{sopomenka|[[Observatorij Heidelberg]]}} – <!-- == Državni observatorij Heidelberg-Königstuhl --> [[Observatorij Hvar]] – [[Observatorij Juvisy]] – [[Observatorij Keck]] – [[Observatorij Kjoto]] – [[Observatorij Kleť]] – [[Observatorij Kobenhaven]] – [[Observatorij Kolidža Harvard]] – [[Observatorij Königsberg]] – [[Observatorij Königstuhl]] – [[Observatorij La Silla]] – [[Observatorij Ladd]] – [[Observatorij Las Campanas]] – [[Observatorij Leiden]] – [[Observatorij Leuschner]] – <!-- Leuschnerjev observatorij --> [[Observatorij Lick]] – <!-- Lickov observatorij --> [[Observatorij Lizbona]] – [[Observatorij Lowell]] – <!-- Lowllov observatorij --> [[Observatorij Manheim]] – [[Observatorij Marseille]] – [[Observatorij McDonald]] – [[Observatorij Meudon]] – [[Observatorij Midi-Pireneji]] – [[Observatorij Modra]] – [[Observatorij Mount Laguna]] – [[Observatorij Mount Palomar]] – [[Observatorij Mount Stromlo]] – [[Observatorij Mount Wilson]] – [[Observatorij Nica]] – [[Observatorij Nihondaira]] – [[Observatorij Ondřejov]] – {{sopomenka|[[Observatorij Padova]]}} – <!-- == Astronomski observatorij Padova --> [[Observatorij Pariz]] – [[Observatorij Potsdam]] – [[Observatorij Pulkovo]] – [[Observatorij Reedy Creek]] – [[Observatorij Roque de los Muchachos]] – [[Observatorij Seeberg]] – [[Observatorij Siding Spring]] – [[Observatorij Simeiz]] – [[Observatorij Skalnaté Pleso]] – [[Observatorij Sproul]] – [[Observatorij Strasbourg]] – [[Observatorij Tartu]] – [[Observatorij Tičan]] – [[Observatorij Tuorla]] – [[Observatorij Union]] – [[Observatorij Univerze York]] – [[Observatorij Višnjan]] – [[Observatorij Yerkes]] – <!-- Yerkesov observatorij --> [[obzorje]] – [[obzornica]] – [[obzvezdna snov]] – {{sopomenka|[[odbojnost]]}} – <!-- == albedo --> [[odklon svetlobnega žarka v težnostnem polju]] – [[odprta zvezdna kopica]] – <!-- razsuta ~ --> [[odsončje]] – [[odzemlje]] – [[Ofelija (luna)|Ofelija]] – [[ogljik]] – [[ogljikova zvezda]] – [[Viljem Ogrinc|Ogrinc, Viljem]] – [[Oinopid]] – [[Tarmo Oja|Oja, Tarmo]] – [[Oko volka (meglica)|Oko volka]] – [[Oktant (ozvezdje)|Oktant]] – [[okular]] – [[okultacija]] – [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers|Olbers, Heinrich Wilhelm Mathias]] – [[Olbersov paradoks]] – [[Oltar (ozvezdje)|Oltar]] – [[Jan Hendrik Oort]] – [[Oortov oblak]] – [[opazljivo vesolje]] – [[opazovalec]] – [[opazovališče]] – [[opazovalna astronomija]] – [[opazovalni sistem]] – [[opazovanje satelitov]] – [[Ernst Julius Öpik|Öpik, Ernst Julius]] – [[opozicija (astronomija)|opozicija]] – [[optika]] – [[optično dvozvezdje]] – [[oranžna pritlikavka]] – [[orbita]] – [[orbitalna perioda]] – {{sopomenka|[[orbitalna precesija]]}} – <!-- == apsidna precesija, tirna precesija --> [[orbitalna resonanca]] – {{sopomenka|[[orbitalni elementi]]}} – <!-- == elementi tira --> [[Orel (ozvezdje)|Orel]] – [[Nicole Oresme|Oresme, Nicole]] – [[Orion (ozvezdje)|Orion]] – [[Orionov kompleks molekularnih oblakov]] – [[Orionova meglica]] – [[Orionova zvezdna združba]] – [[Orionove spremenljivke]] – [[orjakinja]] – [[orjaški planet]] – [[Ortozija (luna)|Ortozija]] – {{sopomenka|[[oskulacijski elementi tira]]}} – [[oskulacijski tir]] – [[Osončje]] – [[osrednje telo]] – <!-- centralno telo --> [[ostanek nove]] – [[ostanek supernove]] – [[Donald Edward Osterbrock|Osterbrock, Donald Edward]] – [[Jeremiah Paul Ostriker|Ostriker, Jeremiah Paul]] – [[osvetljenost]] – [[Liisi Oterma|Oterma, Liisi]] – [[William Oughtred|Oughtred, William]] – [[Oven (ozvezdje)|Oven]] – [[ozračje]] – <!-- Zemeljska atmosfera --> [[ozvezdje]] – ==P== [[Bohdan Paczyński|Paczyński, Bohdan]] – [[Bernard Ephraim Julius Pagel|Pagel, Bernard Ephraim Julius]] – [[Ľudmila Pajdušáková|Pajdušáková, Ľudmila]] – [[Palena (luna)|Palena]] – [[Paliak (luna)|Paaliak]] – [[Johann Palisa|Palisa, Johann]] – [[Palomarski pregled neba]] – [[Pan (luna)|Pan]] – [[Pandora (luna)|Pandora]] – [[Antonie Pannekoek|Pannekoek, Antonie]] – [[Janus Pannonius|Pannonius, Janus]] – [[parabolični tir]] – [[paradoks dvojčkov]] – [[paradoks ur]] – [[paralaksa]] – [[paralaktični kot]] – {{sopomenka|[[parametri tira]]}} – <!-- == elementi tira --> {{sopomenka|parcialni mrk}} – <!-- == delni mrk --> [[Eugene Newman Parker|Parker, Eugene Newman]] – [[parsek]] – [[Pasifaja (luna)|Pasifaja]] – [[Pasifajina skupina]] – [[Pasiteja (luna)|Pasiteja]] – [[Ivan Paskvić|Paskvić, Ivan]] – [[pastirski satelit]] – [[André Patry|Patry, André]] – [[Pav (ozvezdje)|Pav]] – [[Cecilia Payne-Gapoškin|Payne-Gapoškin, Cecilia]] – [[John Andrew Peacock|Peacock, John Andrew]] – [[Stanton Jerrold Peale|Peale, Stanton Jerrold]] – [[Francis Gladheine Pease|Pease, Francis Gladheine]] – [[Peč (ozvezdje)|Peč]] – [[Philip James Edwin Peebles|Peebles, Philip James Edwin]] – [[Pegaz (ozvezdje)|Pegaz]] – [[Benjamin Peirce|Peirce, Benjamin]] – [[Nicolas-Claude Fabri de Peiresc|Peiresc, Nicolas-Claude Fabri de]] – [[pekuliarna galaksija]] – [[periapsida]] – [[periastron]] – [[Julien Péridier|Péridier, Julien]] – [[perigej]] – [[perihelij]] – [[perijovij]] – [[perilunij]] – [[perimelasma]] – {{sopomenka|periselenij}} – <!-- == perilunij --> [[perioda]] – [[periodični komet]] – [[Andrej Perlah|Perlah, Andrej]] – [[Charles Dillon Perrine|Perrine, Charles Dillon]] – [[Henri Joseph Anastase Perrotin|Perrotin, Henri Joseph Anastase]] – [[Perzej (ozvezdje)|Perzej]] – [[perzijski koledar]] – [[Peščena ura (meglica)|peščena ura]] – [[Carl Friedrich Wilhelm Peters|Peters, Carl Friedrich Wilhelm]] – [[Christian August Friedrich Peters|Peters, Christian August Friedrich]] – [[Christian Heinrich Friedrich Peters|Peters, Christian Heinrich Friedrich]] – [[Edison Pettit|Pettit, Edison]] – [[Georg Aunpekh von Peurbach|Peurbach, Georg Aunpekh von]] – [[PGC 212475]] – [[Pi Rib]] – [[Giuseppe Piazzi|Piazzi, Giuseppe]] – [[Jean-Felix Picard (astronom)|Picard, Jean-Felix]] – [[Edward Charles Pickering|Pickering, Edward Charles]] – [[William Henry Pickering|Pickering, William Henry]] – [[Đuro Pilar|Pilar, Đuro]] – [[Pipa (meglica)|Pipa]] – [[Pitagora]] – [[Pitagorov izrek]] – [[Piteas]] – [[Phil Plait|Plait, Phil]] – [[planet]] – [[Planet Hunters]] – [[planet X]] – <!-- deseti planet --> [[planetarna geologija]] – [[planetarna meglica]] – [[Planetarna meglica M2-9]] – [[planetarna precesija]] – <!-- == >< precesija enakonočij --> {{sopomenka|[[planetarni sistem]]}} – <!-- planetni sestav --> [[planetek]] – [[planetezimal]] – [[planeti v znanstveni fantastiki]] – {{sopomenka|[[planetna meglica]]}} – <!-- planetarna meglica --> [[planetne faze]] – [[planetni obroč]] – {{sopomenka|[[planetni prstan]]}} – <!-- == planetni obroč --> [[planetni sestav]] – {{sopomenka|[[planetni sistem]]}} – <!-- == planetni sestav --> [[planetoid]] – [[planetologija]] – [[Harry Hemley Plaskett|Plaskett, Harry Hemley]] – [[John Stanley Plaskett|Plaskett, John Stanley]] – {{sopomenka|[[Plejade]]}} – <!-- == Gostosevci, M45 --> [[plimna priklenitev]] – [[plimska sila]] – [[plimski pospešek]] – [[plinski orjak]] – <!-- plinski velikan --> {{sopomenka|[[plinski velikan]]}} – <!-- == plinski orjak --> [[plutino]] – [[plutoid]] – [[Pluton]] – [[podkvasti tir]] – [[podmilimetrska astronomija]] – [[podnožišče]] – [[podobzornica]] – [[podorbitalni vesoljski polet]] – [[podorjakinja]] – <!-- zvezda podorjakinja --> [[Norman Robert Pogson|Pogson, Norman Robert]] – [[poimenovanje astronomskih teles]] – [[poimenovanje spremenljivk]] – [[poimenovanje zvezd]] – [[Henri Poincaré|Poincaré, Henri]] – [[Siméon-Denis Poisson|Poisson, Siméon-Denis]] – [[Poissonova enačba]] – [[pojav Jarkovskega]] – [[pojav JORP]] – {{sopomenka|[[Polara]]}} – <!-- == Severnica --> {{sopomenka|Polaris}} – <!-- == Severnica --> [[polarna razdalja]] – [[polarni curek]] – {{sopomenka|[[Polarnica]]}} – <!-- == Severnica --> [[polarni sij]] – [[poldne]] – [[poldnevnik]] – [[poletje]] – [[poletni čas]] – [[Poletni trikotnik]] – [[poletni obrat]] – <!-- poletni Sončev obrat, Sončev poletni obrat --> {{sopomenka|poletni Sončev obrat}} – <!-- == poletni obrat --> [[Polidevk (luna)|Polidevk]] – [[polločeno dvozvezdje]] – {{sopomenka|polna Luna}} – <!-- == ščip --> [[polnoč]] – [[položajna astronomija]] – [[polpravilna spremenljivka]] – [[polsenca]] – [[Poluks]] – [[pomeni imen asteroidov]] – [[pomeni imen asteroidov: 1–500]] – [[pomeni imen asteroidov: 501–1000]] – [[pomeni imen asteroidov: 1001–1500]] – [[pomeni imen asteroidov: 1501–2000]] – [[pomeni imen asteroidov: 2001–2500]] – [[pomeni imen asteroidov: 2501–3000]] – [[pomeni imen asteroidov: 3001–3500]] – [[pomeni imen asteroidov: 3501–4000]] – [[pomeni imen asteroidov: 4001–4500]] – [[pomeni imen asteroidov: 4501–5000]] – [[pomlad]] – {{sopomenka|pomladansko enakonočje}} – <!-- == pomladno enakonočje --> [[pomladišče]] – <!-- pomladna pika, točka gama --> {{sopomenka|pomladna pika}} – <!-- == pomladišče, točka gama --> [[pomladno enakonočje]] – <!-- pomladansko enakonočje --> [[Pomorski observatorij ZDA]] – [[John Pond|Pond, John]] – [[Jean-Louis Pons|Pons, Jean-Louis]] – [[popolni mrk]] – [[populacijski indeks meteorjev]] – [[Popular Astronomy]] – [[Portia (luna)|Portia]] – [[posebna teorija relativnosti]] – [[Posidonij]] – [[pospešeno širjenje Vesolja]] – [[površinska težnost]] – [[potencialni nevarni asteroid]] – [[Kenneth Alwyne Pounds|Pounds, Kenneth Alwyne]] – [[Karl Rudolph Powalky|Powalky, Karl Rudolph]] – [[Poynting-Robertsonov pojav]] – {{sopomenka|praeksplozija}} – <!-- == prapok, veliki pok --> [[Praksidika (luna)|Praksidika]] – [[prameter]] – [[prapok]] – [[prasevanje]] – [[prašni disk]] – [[prava anomalija]] – [[pravi elementi tira]] – {{sopomenka|[[pravi Sončev dan]]}} – <!-- == Sončev dan --> [[prazgodovinska astronomija]] – [[praznina (astronomija)|praznina]] – <!-- vrzel (astronomija) --> [[precesija]] – [[precesija enakonočij]] – {{sopomenka|[[precesija Zemljine vrtilne osi]]}} – <!-- == precesija enakonočij --> [[Precipa]] – [[prehod (astronomija)|prehod]] – <!-- tranzit --> [[prehod Merkurja]] – [[prehod Venere]] – [[prehodni planet]] – [[prekrivalno dvozvezdje]] – [[Charles Pritchard|Pritchard, Charles]] – {{sopomenka|[[prilagodljiva optika]]}} – <!-- == adaptivna optika --> {{sopomenka|[[primordialna črna luknja]]}} – <!-- == prvobitna črna luknja --> [[prisončje]] – [[pritlikava galaksija]] – [[pritlikava eliptična galaksija]] – [[pritlikava nepravilna galaksija]] – [[pritlikava sferoidna galaksija]] – [[pritlikava spiralna galaksija]] – [[pritlikava nova]] – {{sopomenka|[[pritlikava zvezda]]}} – <!-- == zvezda pritlikavka --> [[pritlikavi planet]] – [[prizemlje]] – [[problem dveh teles]] – [[problem štirih teles]] – [[problem treh teles]] – [[problem več teles]] – [[problem vrtenja galaksij]] – [[Richard Anthony Proctor|Proctor, Richard Anthony]] – {{sopomenka|[[progradno gibanje]]}} – <!-- == napredno gibanje --> [[Prokijon]] – [[Proksima Kentavra]] – [[Prometej (luna)|Prometej]] – [[Marijan Majo Prosen|Prosen, Marijan Majo]] – [[Erik Prosperin|Prosperin, Erik]] – [[Prospero (luna)|Prospero]] – [[prosti planet]] – [[Proteus (luna)|Proteus]] – [[Milorad B. Protić|Protić, Milorad B.]] – [[Protizemlja]] – [[protogalaksija]] – [[protoplanet]] – {{sopomenka|[[protoplanetarni disk]]}} – <!-- == protoplanetni disk --> [[protoplanetni disk]] – <!-- protoplanetarni disk --> [[protozvezda]] – [[protuberanca]] – [[prvi krajec]] – [[prvi vertikal]] – [[prvobitna črna luknja]] – <!-- primordialna črna luknja --> [[PSR 1257 plus 12|PSR 1257+12]] – [[PSR 1829-10]] – [[PSR B1937+21]] – [[PSR J0100-7211]] – [[Ptolemej]] – [[Publications of the Astronomical Society of the Pacific]] – [[Pierre Henri Puiseux|Puiseux, Pierre Henri]] – [[Victor Alexandre Puiseux|Puiseux, Victor Alexandre]] – [[Puk (luna)|Puk]] – [[pulzar]] – [[pulzarjev planet]] – [[Puščica (ozvezdje)|Puščica]] – ==Q== Q0957+561 – <!-- Dvojčen kvazar --> ==R== [[R Andromede]] – [[R Gredlja]] – [[R Južne krone]] – [[R Kasiopeje]] – [[R Kentavra]] – [[R Leva]] – [[R Malega leva]] – [[R Mreže]] – [[R Oltarja]] – [[R Severne krone]] – [[R Ščita]] – [[R Ure]] – [[R Vodnarja]] – [[R Vodne kače]] – [[R Zajca]] – [[R136]] – [[R136a1]] – [[radar]] – [[radialna hitrost]] – [[radijska astronomija]] – [[radijska galaksija]] – [[radijski daljnogled]] – [[Radijski observatorij Hat Creek]] – [[radijski valovi]] – [[radioastronomija]] – [[radiogalaksija]] – [[Rajska ptica (ozvezdje)|Rajska ptica]] – [[Rak (ozvezdje)|Rak]] – [[Rakov povratnik]] – {{sopomenka|[[Rakova meglica]]}} – <!-- == Rakovica (meglica) --> [[Rakovica (meglica)|Rakovica]] – <!-- Rakova meglica --> [[Pavla Ranzinger|Ranzinger, Pavla]] – [[Matthew Raper|Raper, Matthew]] – [[Ras Algeti]] – [[Ras Alhague]] – [[Ras al Mutalat]] – [[Ras el esad]] – [[Rastaban]] – [[ravna črta]] – [[ravnina]] – [[ravnina tira]] – [[razdalja]] – [[razpad tira]] – [[razpršeni disk]] – [[razsežnost]] – {{sopomenka|[[razsuta kopica]]}} – <!-- == odprta zvezdna kopica --> {{sopomenka|razsuta zvezdna kopica}} – <!-- == odprta zvezdna kopica --> [[razvoj zvezd]] – [[razvrstitev galaksij]] – [[razvrščanje meteoritov]] – [[rdeča orjakinja]] – [[rdeča nadorjakinja]] – [[rdeča pritlikavka]] – {{sopomenka|rdeča velikanka}} – <!-- == rdeča orjakinja --> [[rdeči premik]] – [[Rdeči pajek (meglica)|Rdeči pajek]] – <!-- NGC 6537 --> [[Rea (luna)|Rea]] – [[Martin John Rees|Rees, Martin John]] – [[reflektor]] – [[refleksijska meglica]] – [[refraktor]] – [[Regiomontan]] – [[Regor]] – [[Regul]] – [[Karl Wilhelm Reinmuth|Reinmuth, Karl Wilhelm]] – [[rektascenzija]] – [[relativnost]] – [[rentgenska astronomija]] – [[rentgensko dvozvezdje]] – [[resonančno čezneptunsko telo]] – {{sopomenka|[[retrogradno gibanje]]}} – <!-- == vzvratno gibanje --> [[Revati]] – [[Ribi (ozvezdje)|Ribi]] – [[Giovanni Battista Riccioli|Riccioli, Giovanni Battista]] – [[Jean Richer|Richer, Jean]] – [[Bernhard Riemann|Riemann, Bernhard]] – [[Riemannova ploskev]] – [[Richard van der Riet Woolley|Riet Woolley, Richard van der]] – [[Stephen Peter Rigaud|Rigaud, Stephen Peter]] – [[Fernand Rigaux|Rigaux, Fernand]] – [[Rigel]] – [[Rigil Kent]] – [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] – [[Ris (ozvezdje)|Ris]] – [[rjava pritlikavka]] – [[Ro Rib]] – [[Edouard Albert Roche|Roche, Edouard Albert]] – {{sopomenka|[[Rocheeva limita]]}} – <!-- == Rocheeva meja --> [[Rocheeva meja]] – <!-- Rocheeva limita --> [[Rocheev oval]] – [[Ročka (meglica)|Ročka]] – [[Ole Christensen Rømer|Rømer, Ole Christensen]] – [[Frank Elmore Ross|Ross, Frank Elmore]] – [[Ross 128]] – [[Ross 154]] – [[Ross 248]] – [[William Parsons Rosse|Rosse, William Parsons]] – [[Rotanev]] – [[Rozalinda (luna)|Rozalinda]] – [[Rozeta (meglica)|Rozeta]] – [[Vera Cooper Rubin|Rubin, Vera Cooper]] – [[Rubin-Fordov pojav]] – [[Rukbat]] – [[Rukh]] – [[rumena pritlikavka]] – [[Henry Norris Russell|Russell, Henry Norris]] – [[Barbara Sue Ryden|Ryden, Barbara Sue]] – [[Martin Ryle|Ryle, Martin]] – ==S== [[S/2000 J 11]] – [[S/2003 J 2]] – [[S/2003 J 3]] – [[S/2003 J 4]] – [[S/2003 J 5]] – [[S/2003 J 9]] – [[S/2003 J 10]] – [[S/2003 J 12]] – [[S/2003 J 14]] – [[S/2003 J 15]] – [[S/2003 J 17]] – [[S/2003 J 18]] – [[S/2003 J 19]] – [[S/2003 J 23]] – [[S/2004 S 3]] – [[S/2004 S 4]] – [[S/2006 S 5]] – [[S/2004 S 6]] – [[S/2004 S 7]] – [[S/2004 S 8]] – [[S/2004 S 9]] – [[S/2004 S 10]] – [[S/2004 S 11]] – [[S/2004 S 12]] – [[S/2004 S 13]] – [[S/2004 S 14]] – [[S/2004 S 15]] – [[S/2004 S 16]] – [[S/2004 S 17]] – [[S/2004 S 18]] – [[S/2004 S 19]] – [[S/2006 S 1]] – [[S/2006 S 2]] – [[S/2006 S 3]] – [[S/2006 S 4]] – [[S/2006 S 6]] – [[S/2006 S 7]] – [[S/2006 S 8]] – [[S2 (zvezda)|S2]] – [[Edward Sabine|Sabine, Edward]] – [[Rainer Kurt Sachs|Sachs, Rainer Kurt]] – [[Sachs-Wolfejev pojav]] – [[Sadakbija]] – [[Sadalbari]] – [[Sadalmelik]] – [[Sadalsud]] – [[Sadaltadžir]] – [[Carl Sagan|Sagan, Carl]] – [[Saif]] – [[Sak]] – [[Salm]] – [[Edwin Ernest Salpeter|Salpeter, Edwin Ernest]] – [[Ralph Allen Sampson|Sampson, Ralph Allen]] – [[Allan Rex Sandage|Sandage, Allan Rex]] – [[saros]] – {{sopomenka|[[sarosov cikel]]}} – <!-- == saroški cikel --> [[saroški cikel]] – <!-- sarosov cikel --> [[satelit]] – [[Saturn]] – [[Saturn (meglica)]] – [[Saturn (revija)]] – [[Saturnovi naravni sateliti]] – [[Saturnovi obroči]] – [[Alexandre Schaumasse|Schaumasse, Alexandre]] – [[Christoph Scheiner|Scheiner, Christoph]] – [[Mário Schenberg|Schenberg, Mário]] – [[Heinrich Ferdinand Scherk|Scherk, Heinrich Ferdinand]] – [[Maarten Schmidt|Schmidt, Maarten]] – [[Schmidtov daljnogled]] – {{sopomenka|[[Schmidtova kamera]]}} – <!-- == Schmidtov daljnogled --> [[Robert Andrew Schommer|Schommer, Robert Andrew]] – [[Karl Schwarzschild|Schwarzschild, Karl]] – [[Schwarzschildov polmer]] – <!-- gravitacijski polmer --> [[Seat (zvezda)|Seat]] – [[Michael John Seaton|Seaton, Michael John]] – [[Sedna (planetoid)|Sedna]] – [[Jean-François Séguier|Séguier, Jean-François]] – [[sekstant]] – [[Sekstant (ozvezdje)|Sekstant]] – [[sekunda]] – [[Setebos (luna)|Setebos]] – [[sevanje gama]] – {{sopomenka|[[sevanje kozmičnega ozadja]]}} – <!-- == prasevanje --> [[severišče]] – [[Severna Amerika (meglica)|Severna Amerika]] – [[Severna krona (ozvezdje)|Severna krona]] – [[severna zvezda]] – [[severni ekliptiški pol]] – <!-- pol ekliptike --> [[Severni križ (asterizem)|Severni križ]] – [[severni nebesni tečaj]] – [[Severnica]] – [[Seyfertova galaksija]] – [[seznam ameriških astronomov]] – [[seznam angleških astronomov]] – [[seznam arabskih astronomov]] – [[seznam argentinskih astronomov]] – [[seznam asteroidov]] – [[seznam astrofizikov]] – [[seznam astronomov]] – [[seznam astronomskih revij]] – [[seznam astronomskih teles]] – {{sopomenka|seznam astronomskih vsebin}} – [[seznam avstralskih astronomov]] – [[seznam avstrijskih astronomov]] – [[seznam belgijskih astronomov]] – [[seznam blazarjev]] – [[seznam bolgarskih astronomov]] – [[seznam čeških astronomov]] – [[seznam čezneptunskih teles]] – [[seznam črnih lukenj]] – [[seznam danskih astronomov]] – [[seznam estonskih astronomov]] – [[seznam finskih astronomov]] – [[seznam galaksij]] – [[seznam grških astronomov]] – [[seznam hrvaških astronomov]] – [[seznam iranskih astronomov]] – [[seznam irskih astronomov]] – [[seznam italijanskih astronomov]] – [[seznam izbruhov žarkov gama]] – [[seznam kanadskih astronomov]] – [[seznam kitajskih astronomov]] – [[seznam kod observatorijev]] – [[seznam kometov]] – [[seznam kozmologov]] – [[seznam kroglastih zvezdnih kopic]] – [[seznam kvazarjev]] – [[seznam madžarskih astronomov]] – [[seznam Messierovih objektov]] – [[seznam najbližjih galaksij]] – [[seznam najbližjih zvezd]] – [[seznam najsvetlejših zvezd]] – [[seznam naravnih satelitov]] – [[seznam nemških astronomov]] – [[seznam neperiodičnih kometov]] – [[seznam nizozemskih astronomov]] – [[seznam norveških astronomov]] – [[seznam novozelandskih astronomov]] – [[seznam observatorijev]] – [[seznam ozvezdij]] – [[seznam ozvezdij po površini]] – [[seznam periodičnih kometov]] – [[seznam planetarnih meglic]] – [[seznam planetov]] – [[seznam poljskih astronomov]] – [[seznam polpravilnih spremenljivk]] – [[seznam portugalskih astronomov]] – [[seznam pulzarjev]] – [[seznam slovaških astronomov]] – [[seznam slovenskih astronomov]] – [[seznam sosednjih galaksij]] – <!-- satelitov naše Galaksije --> [[seznam srbskih astronomov]] – [[seznam supernov]] – [[seznam svetlejših zvezd]] – [[seznam škotskih astronomov]] – [[seznam španskih astronomov]] – [[seznam švedskih astronomov]] – [[seznam švicarskih astronomov]] – [[seznam teles v Lagrangeevih točkah]] – [[seznam teles v Osončju po masi]] – [[seznam turških astronomov]] – [[seznam ukrajinskih astronomov]] – [[seznam zvezd]] – [[seznam zvezd po ozvezdjih]] – [[seznam zvezd s planetnimi sistemi]] – [[seznam zvezd spremenljivk]] – [[seznam zvezd v Andromedi]] – [[sferna astronomija]] – [[Irwin Ira Shapiro|Shapiro, Irwin Ira]] – [[Shapirova zakasnitev]] – [[Harlow Shapley|Shapley, Harlow]] – [[Scott Sander Sheppard|Sheppard, Scott Sander]] – [[George Shuckburgh-Evelyn|Shuckburgh-Evelyn, George]] – [[Siarnak (luna)|Siarnak]] – {{sopomenka|[[siderični dan]]}} – <!-- == siderski dan --> {{sopomenka|[[siderični mesec]]}} – <!-- == siderski mesec --> {{sopomenka|[[siderično leto]]}} – <!-- == sidersko leto --> [[siderska perioda]] – [[siderski čas]] – [[siderski dan]] – <!-- siderični dan --> [[siderski mesec]] – <!-- siderični mesec --> [[siderski obhodni čas]] – [[siderski vrtilni čas]] – [[sidersko leto]] – [[Siding Spring Survey]] – [[Sigma Vodnarja]] – [[Sikoraks (luna)|Sikoraks]] – [[Sima (zvezda)|Sima]] – [[Simiram]] – {{sopomenka|sinhrono vrtenje}} – <!-- == sočasno vrtenje --> {{sopomenka|[[sinodni mesec]]}} – <!-- == sinodski mesec, lunacija --> [[sinodska perioda]] – [[sinodski mesec]] – <!-- lunacija, sinodni mesec --> [[sinodski obhodni čas]] – [[sinodski vrtilni čas]] – [[Sinopa (luna)|Sinopa]] – [[Sirij]] – [[Drago Sirovica|Sirovica, Drago]] – [[sistem treh teles]] – [[Willem de Sitter|Sitter, Willem de]] – [[Situla (zvezda)|Situla]] – [[sizigija (astronomija)|sizigija]] – [[Skadi (luna)|Skadi]] – [[skrajno strnjena galaksija]] – [[skupina galaksij]] – [[Skupina galaksij Maffei 1]] – [[skupine in jate galaksij]] – [[Jure Skvarč|Skvarč, Jure]] – [[Sky & Telescope]] – [[Slikar (ozvezdje)|Slikar]] – [[Vesto Melvin Slipher|Slipher, Vesto Melvin]] – {{sopomenka|[[Sloanov veliki zid]]}} – <!-- == Sloanova velika stena --> [[Sloanova velika stena]] – <!-- Sloanov veliki zid --> [[Smithsonov astrofizikalni observatorij]] – [[SN 1006]] – [[SN 1054]] – [[SN 1181]] – [[SN 1572]] – [[SN 1604]] – [[SN 1901B]] – [[SN 1914A]] – [[SN 1959E]] – [[SN 1979C]] – [[SN 1986G]] – [[SN 1987A]] – [[SN 1994D]] – [[SN 2004dj]] – [[SN 2005B]] – [[SN 2005bc]] – [[SN 2005cs]] – [[SN 2005df]] – {{sopomenka|[[SN 2006aj]]}} – <!-- == GRB 060218 --> [[SN 2006at]] – [[SN 2006F]] – [[SN 2006X]] – [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen, Willebrord]] – [[Jan Śniadecki|Śniadecki, Jan]] – [[sočasni tir]] – [[sočasno vrtenje]] – <!-- sinhrono vrtenje --> [[solarna konstanta]] – {{sopomenka|solsticij}} – <!-- Sončev obrat --> [[Sonce]] – {{sopomenka|[[Sončev analogon]]}} – <!-- == Sončev dvojček --> [[Sončev azimutni kot]] – [[Sončev cikel]] – [[Sončev čas]] – [[Sončev dan]] – [[Sončev delni mrk]] – [[Sončev dvojček]] – <!-- Sončev analogon --> [[Sončev izsev]] – <!-- izsev Sonca --> [[Sončev koledar]] – [[Sončev kolobarjasti mrk]] – [[Sončev mrk]] – [[Sončev mrk 30. maja 1965]] – [[Sončev mrk 11. avgusta 1999]] – [[Sončev mrk 21. avgusta 2017]] – [[Sončev mrk 2. julija 2019]] – [[Sončev mrk 21. junija 2020]] – [[Sončev mrk 14. decembra 2020]] – [[Sončev mrk 10. junija 2021]] – [[Sončev mrk 4. decembra 2021]] – [[Sončev mrk 8. aprila 2024]] – [[Sončev mrk 17. februarja 2026]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026]] – [[Sončev mrk 2. avgusta 2027]] – [[Sončev mrk 22. julija 2028]] – [[Sončev mrk 30. marca 2052]] – [[Sončev mrk 3. septembra 2081]] – [[Sončevi mrki na Marsu]] – [[Sončev nadglaviščni kot]] – [[Sončev obrat]] – <!-- solsticij --> [[Sončeve tabele (Newcomb)]] – {{sopomenka|Sončev poletni obrat}} – <!-- == poletni obrat --> [[Sončev polmer]] – [[Sončev popolni mrk]] – {{sopomenka|Sončev sistem}} – <!-- == Osončje --> [[Sončev spekter]] – [[Sončev veter]] – {{sopomenka|Sončev zimski obrat}} – <!-- == zimski obrat --> [[Sončeva atmosfera]] – [[Sončeva dejavnost]] – <!-- Sončeva sprememba --> [[Sončeva masa]] – [[Sončeva obsevanost]] – [[Sončeva pega]] – [[Sončeva ploskev]] – [[Sončeva pot]] – {{sopomenka|[[Sončeva sprememba]]}} – <!-- == Sončeva dejavnost --> [[Sončevo leto]] – [[Sončevo podnebje]] – [[Sončevo sevanje]] – [[sončna meglica]] – [[sončna ura]] – [[sončni veter]] – [[Sončnica (galaksija)|Sončnica]] – [[Sosigen]] – [[sosonce]] – [[soudeležujoče antropično načelo]] – [[Spacewatch]] – [[spekter]] – [[spekter elektromagnetnega valovanja]] – {{sopomenka|[[spekter svetlobe]]}} – <!-- == spekter elektromagnetnega valovanja --> [[spektralna črta]] – [[spektralni razred]] – [[spektralna razvrstitev asteroidov]] – [[spektralna razvrstitev zvezd]] – [[spektropolarimeter]] – [[spektroskopija]] – [[spektroskopsko dvozvezdje]] – [[Harold Spencer Jones|Spencer Jones, Harold]] – [[Spika]] – [[Spika (revija)]] – [[spukila]] – [[spiralna galaksija]] – [[spiralna galaksija s prečko]] – [[spiralni krak]] – {{sopomenka|[[sploščenost tira]]}} – <!-- == izsrednost tira --> [[splošna astronomija]] – {{sopomenka|[[splošna precesija]]}} – <!-- == precesija enakonočij --> [[splošna teorija relativnosti]] – [[splošni gravitacijski zakon]] – [[Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic]] – <!-- GC --> [[Splošni katalog spremenljivk]] – <!-- GCVS --> [[spodnja konjunkcija]] – [[spodnja kulminacija]] – [[spodnji in zgornji planeti]] – [[Sponda (luna)|Sponda]] – [[Sporos]] – [[spremenljiva meglica]] – {{sopomenka|[[spremenljiva zvezda]]}} – <!-- == spremenljivka (zvezda) --> [[spremenljivka (zvezda)]] – [[spremenljivka tipa Mire]] – [[spremenljivka tipa RR Lire]] – [[spustni vozel]] – [[Središče za male planete]] – [[srednja anomalija]] – [[srednje težka črna luknja]] – {{sopomenka|[[srednji Sončev dan]]}} – <!-- == Sončev dan --> {{sopomenka|standardni čas}} – <!-- == univerzalni čas --> [[standardni svetilnik]] – [[standardni težnostni parameter]] – [[Erland Myles Standish|Standish, Erland Myles]] – [[starost Vesolja]] – [[Joel Stebbins|Stebbins, Joel]] – [[Jožef Stefan|Stefan, Jožef]] – [[Édouard Jean-Marie Stephan|Stephan, Édouard Jean-Marie]] – [[Stephanov kvintet]] – [[Stephano (luna)|Stephano]] – [[Stjerneborg]] – [[Johannes Stöffler|Stöffler, Johannes]] – [[Clifford Stoll|Stoll, Clifford]] – [[Edward James Stone|Stone, Edward James]] – [[stratosfera]] – [[Strelčev krak]] – [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]] – [[Strelec A]] – [[Strelec A*]] – [[Strelec A Vzhod]] – [[Strelec A Zahod]] – [[strnjena galaksija]] – [[strnjena zvezda]] – [[Bengt Strömgren|Strömgren, Bengt]] – [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Struve, Friedrich Georg Wilhelm von]] – [[Ljudvig Ottovič Struve|Struve, Ljudvig Ottovič]] – [[Otto Struve|Struve, Otto]] – [[Otto Vasiljevič Struve|Struve, Otto Vasiljevič]] – [[Sualocin]] – [[Sudin]] – [[Karl Frithof Sundman|Sundman, Karl Frithof]] – {{sopomenka|[[superjata]]}} – <!-- == nadjata --> [[supermasivna črna luknja]] – [[supernova]] – [[supernova tipa Ia]] – [[superzemlja]] – [[Ivan Sušnik|Sušnik, Ivan]] – [[Sutungr (luna)|Sutungr]] – [[svetilnost]] – [[svetla meglica]] – [[svetla orjakinja]] – [[svetleča modra spremenljivka]] – [[svetloba]] – [[svetlobna krivulja]] – [[svetlobni žarek]] – [[svetlobno leto]] – [[svetlobno onesnaženje]] – {{sopomenka|[[svetlobno onesnaževanje]]}} – <!-- == svetlobno onesnaženje --> [[svetovni čas]] – [[Edward Doane Swift|Swift, Edward Doane]] – [[Lewis A. Swift|Swift, Lewis A.]] – [[Pol Swings|Swings, Pol]] – [[Sycorax (luna)|Sycorax]] – [[Ignacije Szentmartony|Szentmartony, Ignacije]] – ==Š== [[Grigorij Abramovič Šajn|Šajn, Grigorij Abramovič]] – [[Pelageja Fjodorovna Šajn|Šajn, Pelageja Fjodorovna]] – [[Šam]] – [[Ibn aš-Šatir]] – [[Šeratan]] – [[ščip]] – [[Ščit (ozvezdje)|Ščit]] – [[Šeat]] – [[Šedir]] – [[Šestilo (ozvezdje)|Šestilo]] – [[šibko antropično načelo]] – [[Jan Šindel|Šindel, Jan]] – [[širinski krog]] – <!-- krog latitude --> [[širjenje Vesolja]] – [[Josip Samujilovič Šklovski|Šklovski, Josip Samujilovič]] – [[Škorpijon (ozvezdje)|Škorpijon]] – [[Pavel Karlovič Šternberg|Šternberg, Pavel Karlovič]] – ==T== [[T Bika]] – [[Tabit]] – [[Tabit ibn Kora]] – {{sopomenka|[[Tabbyjina zvezda]]}} – <!-- == KIC 8462852 --> [[tahion]] – [[Tajgeta (luna)|Tajgeta]] – [[Talasa (luna)|Talasa]] – [[Tales]] – [[Gustav Andreas Tammann|Tammann, Gustav Andreas]] – [[Jasuo Tanaka (astronom)|Tanaka, Jasuo]] – [[Tančica (meglica)|Tančica]] – [[Georg Tannstetter|Tannstetter, Georg]] – [[Tarantela (meglica)|Tarantela]] – [[Tarvos (luna)|Tarvos]] – [[Tau Kita]] – [[Tauridi]] – [[Kiril Nikolajevič Tavastšerna|Tavastšerna, Kiril Nikolajevič]] – [[Joseph Hooton Taylor mlajši|Taylor, Joseph Hooton mlajši]] – [[Tebe (luna)|Tebe]] – [[teden]] – [[Teegardnova zvezda]] – [[Tehtnica (ozvezdje)|Tehtnica]] – [[teleskop]] – [[Telest (luna)|Telest]] – [[Telksinoja (luna)|Telksinoja]] – [[telo (fizika)|telo]] – [[telo razpršenega diska]] – [[Temida (domnevna luna)|Temida]] – [[temna energija]] – [[temna meglica]] – [[temna snov]] – [[Ernst Wilhelm Leberecht Tempel|Tempel, Ernst Wilhelm Leberecht]] – [[Erik Tengström|Tengström, Erik]] – [[tenzor]] – [[tenzorska algebra]] – [[tenzorski račun]] – [[Teodozij]] – [[Teon I.]] – [[Teon II.]] – [[teoretična astrofizika]] – [[teoretična astronomija]] – [[teorija lažnega mirujočega stanja]] – [[teorija mirujočega stanja]] – [[teorija motenj]] – [[teorija prapoka]] – <!-- -> prapok --> [[teorija velikanskega trčenja]] – [[teorija superstrun]] – [[teserakt]] – [[Tetis (luna)|Tetis]] – [[tetraeder]] – [[težiščni dinamični čas]] – <!-- baricentrični dinamični čas --> [[težni pospešek]] – [[težnost]] – [[težnostna masa]] – [[težnostna potencialna energija]] – [[težnostni pospešek]] – [[težnostni potencial]] – [[The Astronomical Journal]] – [[The Astrophysical Journal]] – [[Theta Rib]] – [[Kip Stephen Thorne|Thorne, Kip Stephen]] – [[Jana Tichá|Tichá, Jana]] – [[Miloš Tichý|Tichý, Miloš]] – [[Tihomorsko astronomsko društvo]] – [[Gavril Adrijanovič Tihonov|Tihonov, Gavril Adrijanovič]] – [[Timoharis]] – [[Tiona (luna)|Tiona]] – [[tir]] – [[tir planeta]] – [[tir ujetja]] – {{sopomenka|[[tirna doba]]}} – <!-- == orbitalna perioda --> [[tirna hitrost]] – {{sopomenka|[[tirna precesija]]}} – <!-- == apsidna precesija, orbitalna precesija --> {{sopomenka|[[tirnica]]}} – <!-- == tir --> [[François Félix Tisserand|Tisserand, François Félix]] – [[Tisserandov kriterij]] – [[Tisserandov parameter]] – [[Titan (luna)|Titan]] – [[Titanija (luna)|Titanija]] – [[Johann Daniel Titius|Titius, Johann Daniel]] – [[Titius-Bodejev zakon]] – [[točka]] – {{sopomenka|[[točka gama]]}} – <!-- == pomladišče, pomladna pika --> [[točkasto telo]] – [[togo telo]] – [[Clyde William Tombaugh|Tombaugh, Clyde William]] – [[Ivan Tomec|Tomec, Ivan]] – [[Gerald James Toomer|Toomer, Gerald James]] – [[Torkular]] – <!-- Torcularis Septentrionalis --> [[torkvet]] – {{sopomenka|[[transneptunovo telo]]}} – <!-- == čezneptunsko telo --> {{sopomenka|[[transneptunsko telo]]}} – <!-- == čezneptunsko telo --> [[triangulacija]] – [[Trikotnik (galaksija)|Trikotnik]] – [[Trikotnik (ozvezdje)|Trikotnik]] – [[trikveter]] – [[Trimr (luna)|Trimr]] – [[Triton (luna)|Triton]] – [[Trinculo (luna)|Trinculo]] – [[Trojanec (astronomija)|Trojanec]] – [[trojanska točka]] – {{sopomenka|[[Trojanska luna]]}} – <!-- == Trojanski satelit --> [[Trojanski asteroid]] – [[Trojanski satelit]] – <!-- Trojanska luna --> [[troposfera]] – [[tropska perioda]] – [[tropski mesec]] – [[tropsko leto]] – [[Edward Troughton|Troughton, Edward]] – [[Étienne Léopold Trouvelot|Trouvelot, Étienne Léopold]] – [[trozvezdje]] – [[Robert Julius Trumpler|Trumpler, Robert Julius]] – [[Tuban]] – [[Tukan (ozvezdje)|Tukan]] – [[Tunguska]] – [[Turinški deželni observatorij Tautenburg]] – [[Grenville Turner|Turner, Grenville]] – [[Herbert Hall Turner|Turner, Herbert Hall]] – [[Nasir at-Tusi]] – [[at-Tusijev par]] – {{sopomenka|[[tutulema]]}} – <!-- >> analema --> {{sopomenka|[[Tychova zvezda]]}} – <!-- == B Kasiopeje --> [[tzolkin]] – ==U== [[U Dvojčkov]] – [[ubežna hitrost]] – [[ubežni tir]] – [[UGC 4305]] – [[ukrivljeni prostor-čas]] – [[Antonio de Ulloa|Ulloa, Antonio de]] – [[Ulug Beg]] – [[ultravijolična svetloba]] – [[Umbriel (luna)|Umbriel]] – [[umetni satelit]] – [[univerzalni čas]] – <!-- standardni čas --> [[univerzalni koordinirani čas]] – [[William George Unruh|Unruh, William George]] – [[Unuk]] – [[Albrecht Otto Johannes Unsöld|Unsöld, Albrecht Otto Johannes]] – [[Uppsalski splošni katalog]] – <!-- UGC --> [[ura]] – [[Ura (ozvezdje)|Ura]] – [[ura na nihalo]] – [[Uran (planet)|Uran]] – [[Uraniborg]] – [[Uranometria]] – [[Uranovi naravni sateliti]] – [[Uranovi obroči]] – [[uranograf]] – [[uranski planet]] – [[Takeši Urata|Urata, Takeši]] – [[Ivan Ureman|Ureman, Ivan]] – [[utrinek]] – [[utripajoča spremenljivka]] – ==V== [[V841 Kačenosca]] – [[Yrjö Väisälä|Väisälä, Yrjö]] – [[vakuum]] – [[Esko Valtaoja|Valtaoja, Esko]] – [[George Van Biesbroeck|Van Biesbroeck, George]] – [[Sidney van den Bergh|van den Berg, Sidney]] – [[Cornelis Johannes van Houten|van Houten, Cornelis Johannes]] – [[Ingrid van Houten-Groeneveld|van Houten-Groeneveld, Ingrid]] – [[Antoinette de Vaucouleurs|Vaucouleurs, Antoinette de]] – [[Gérard Henri de Vaucouleurs|Vaucouleurs, Gérard Henri de]] – [[Venera|Večernica]] – [[Vega (zvezda)]] – [[velika polos]] – [[Velika rdeča pega]] – [[Velika stena]] – [[Velika zajeda]] – [[Veliki Atraktor]] – <!-- Veliki Privlačevalec --> [[Veliki komet]] – [[Veliki komet iz leta 1744]] – [[Veliki komet iz leta 1760]] – [[Veliki komet iz leta 1769]] – [[Veliki komet iz leta 1771]] – [[Veliki komet iz leta 1783]] – [[Veliki komet iz leta 1807]] – [[Veliki komet iz leta 1819]] – [[Veliki komet iz leta 1823]] – [[Veliki komet iz leta 1830]] – [[Veliki komet iz leta 1831]] – [[veliki krog]] – <!-- glavni krog --> [[Veliki Magellanov oblak]] – [[Veliki medved (ozvezdje)|Veliki medved]] – [[Veliki pes (ozvezdje)|Veliki pes]] – {{sopomenka|[[Veliki Privlačevalec]]}} – <!-- == Veliki Atraktor --> {{sopomenka|[[veliki pok]]}} – <!-- == prapok, praekplozija --> [[Venera (planet)|Venera]] – [[Vernalis]] – [[Vesolje]] – [[vesoljska fizika]] – [[vesoljska sonda]] – [[vesoljski teleskop]] – [[vesoljski teleskop Hubble]] – [[vesoljski teleskop Jamesa Webba]] – [[vesoljski teleskop Nancy Grace Roman]] – [[Francesco de Vico|Vico, Francesco de]] – [[Zorko Vičar|Vičar, Zorko]] – [[vidna svetloba]] – [[vidno dvozvezdje]] – [[Vijačnica (meglica)|Vijačnica]] – [[Samuel Vince|Vince, Samuel]] – [[vir rentgenskih žarkov]] – [[višina severnega nebesnega pola]] – [[višina Sonca]] – [[višinska točka]] – [[Ivan Vitez Sredniški|Vitez Sredniški, Ivan]] – {{sopomenka|[[vlakno (astronomija)|vlakno]]}} – <!-- == galaktično vlakno --> [[vmesna spiralna galaksija]] – [[voda]] – [[vodik]] – [[Vodna kača (ozvezdje)|Vodna kača]] – [[Vodnar (ozvezdje)|Vodnar]] – [[Hermann Carl Vogel|Vogel, Hermann Carl]] – [[Johann Henrich Voigt|Voigt, Johann Henrich]] – [[Volar (ozvezdje)|Volar]] – [[Volk (ozvezdje)|Volk]] – [[Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov|Voroncov-Veljaminov, Boris Aleksandrovič]] – [[vozel (astronomija)|vozel]] – [[vozelna črta]] – [[vozelna precesija]] – {{sopomenka|[[vozelni mesec]]}} – <!-- == drakonski mesec, drakonitični mesec --> [[Voznik (ozvezdje)|Voznik]] – [[Vreča oglja]] – [[vroči Jupiter]] – [[vrteča spremenljivka]] – [[vrteče telo]] – [[vrtilna doba]] – [[Vrtinec (galaksija)|Vrtinec]] – {{sopomenka|[[vrzel (astronomija)|vrzel]]}} – <!-- == praznina --> [[Vladis Vujnović|Vujnović, Vladis]] – [[Vulkan (domnevni planet)|Vulkan]] – [[Vulkanoid]] – [[Vulkanski asteroid]] – [[vzhajalka]] – [[vzhodišče]] – [[vzid]] – [[VZ Ovna]] - [[vzvratno gibanje]] – <!-- retrogradno gibanje --> ==W== [[Arthur Arno Wachmann|Wachmann, Arthur Arno]] – [[Åke Wallenquist|Wallenquist, Åke]] – [[Seth Ward|Ward, Seth]] – [[Pehr Wilhelm Wargentin|Wargentin, Pehr Wilhelm]] – [[Washingtonski katalog dvojnih zvezd]] – [[James Craig Watson|Watson, James Craig]] – [[Chester Burleigh Watts|Watt, Chester Burleigh]] – [[Thomas William Webb|Webb, Thomas William]] – [[Godefroy Wendelin|Wendelin, Godefroy]] – [[Alfred Lothar Wegener|Wegener, Alfred Lothar]] – [[Nigel Oscar Weiss|Weiss, Nigel Oscar]] – [[Richard Martin West|West, Richard Martin]] – [[Fred Lawrence Whipple|Whipple, Fred Lawrence]] – [[Simon David Manton White|White, Simon David Manton]] – [[Albert Edward Whitford|Whitford, Albert Edward]] – [[Sarah Frances Whiting|Whiting, Sarah Frances]] – [[John Paul Wild|Wild, John Paul]] – [[Paul Wild|Wild, Paul]] – [[Jennifer Wiseman|Wiseman, Jennifer]] – [[David Todd Wilkinson|Wilkinson, David Todd]] – [[Arthur Stanley Williams|Williams, Arthur Stanley]] – [[Albert George Wilson|Wilson, Albert George]] – [[Olin Chaddock Wilson|Wilson, Olin Chaddock]] – [[delec WIMP|WIMP]] – [[Joseph Winlock|Winlock, Joseph]] – [[Friedrich August Theodor Winnecke|Winnecke, Friedrich August Theodor]] – {{sopomenka|[[Winnecke 4]]}} – <!-- == WNC 4, M40 --> [[John Winthrop|Winthrop, John]] – [[Carl Alvar Wirtanen|Wirtanen, Carl Alvar]] – [[Carl Wilhelm Wirtz|Wirtz, Carl Wilhelm]] – [[Carl Gustav Witt|Witt, Carl Gustav]] – [[Paul Wittich|Wittich, Paul]] – [[WMAP]] – [[Charles Joseph Étienne Wolf|Wolf, Charles Joseph Étienne]] – [[Marek Wolf (astronom)|Wolf, Marek]] – [[Max Franz Joseph Cornelius Wolf|Wolf, Max Franz Joseph Cornelius]] – [[Rudolf Johann Wolf|Wolf, Rudolf Johann]] – [[Wolf 359]] – [[Wolf-Rayetova zvezda]] – [[Arnold Wolfendale|Wolfendale, Arnold]] – [[Aleksander Wolszczan|Wolszczan, Aleksander]] – [[Christopher Wren|Wren, Christopher]] – [[Thomas Wright (astronom)|Wright, Thomas]] – [[William Hammond Wright|Wright, William Hammond]] – [[John Wrottesley, 2. baron Wrottesley|Wrottesley, John]] – [[Rudolf Wrus|Wrus, Rudolf]] – [[Johann Philipp von Wurzelbauer|Wurzelbauer, Johann Philipp von]] – ==X== ==Y== {{sopomenka|[[Yerkesov observatorij]]}} – <!-- == Observatorij Yerkes --> [[William Kwong Yu Yeung|Yeung, William Kwong Yu]] – [[Charles Augustus Young|Young, Charles Augustus]] – ==Z== [[Zabih]] – <!-- Dabih --> [[Franz Xaver von Zach|Zach, Franz Xaver von]] – [[začasno označevanje nebesnih teles]] – začetni meridian – [[začetni poldnevnik]] – [[začetni vertikal]] – [[zadnji krajec]] – [[Zafira]] – <!-- Adhafera, Aldhafera --> [[Franceso Zagar|Zagar, Francesco]] – [[zahodišče]] – [[Zajec (ozvezdje)|Zajec]] – [[Herman Zanstra|Zanstra, Herman]] – [[al-Zarkali]] – [[zbiralna leča]] – {{sopomenka|[[zemeljska atmosfera]]}} – <!-- ozračje --> [[zemeljski čas]] – [[zemeljski magnetizem]] – [[zemeljski planet]] – [[zemeljsko magnetno polje]] – [[Zemlja]] – [[zemljepisna dolžina]] – [[zemljepisna širina]] – [[Zemljin radiacijski pas]] – [[Zemljin tir]] – [[Zemljina masa]] – [[nadglavišče|zenit]] – [[zenitna plima]] – [[zenitna razdalja]] – [[zgornja konjunkcija]] – [[zgornja kulminacija]] – [[zgradba Vesolja]] – [[zima]] – [[zimski obrat]] – <!-- zimski Sončev obrat, Sončev zimski obrat --> {{sopomenka|zimski Sončev obrat}} – <!-- == zimski obrat --> [[zlata medalja Kraljeve astronomske družbe]] – [[Zlata riba (ozvezdje)|Zlata riba]] – [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaj]] – [[zodiak]] – [[zodiakalno ozvezdje]] – [[Johann Karl Friedrich Zöllner|Zöllner, Johann Karl Friedrich]] – [[Janez Zorec|Zorec, Janez]] – [[Zosma]] – [[Zračna črpalka (ozvezdje)|Zračna črpalka]] – [[zrcalni daljnogled]] – [[Zuben el Genub]] – [[zunajgalaktična astronomija]] – [[zunajgalaktični kozmični žarki]] – [[zunajosončni planet]] – [[zunajzemeljsko življenje]] – [[zunanji planet]] – [[Ivan Luka Zuzorić|Zuzorić, Ivan Luka]] – [[zvezda]] – [[zvezda Be]] – {{sopomenka|zvezda glavne veje}} – <!-- == zvezda glavnega niza --> [[zvezda glavnega niza]] – <!-- zvezda iz glavnega niza, zvezda z glavne veje --> [[zvezda iz glavnega niza]] – <!-- zvezda z glavne veje --> [[zvezda Krzemińskega]] – [[zvezda orjakinja]] – [[zvezda podorjakinja]] – <!-- podorjakinja --> [[zvezda pritlikavka]] – [[zvezda razreda A]] – [[zvezda razreda B]] – [[zvezda razreda F]] – [[zvezda razreda G]] – [[zvezda razreda K]] – [[zvezda razreda L]] – [[zvezda razreda M]] – [[zvezda razreda O]] – [[zvezda razreda T]] – {{sopomenka|zvezda z glavne veje}} – <!-- == zvezda glavnega niza --> {{sopomenka|[[zvezdna aberacija]]}} – <!-- == aberacija (astronomija) --> [[zvezdna asociacija]] – {{sopomenka|[[zvezdna atmosfera]]}} – <!-- == atmosfera zvezde --> [[zvezdna črna luknja]] – [[zvezdna dinamika]] – [[zvezdna gruča]] – [[zvezdna karta]] – [[zvezdna kopica]] – [[zvezdna nadkopica]] – [[zvezdna paralaksa]] – [[zvezdna populacija]] – [[zvezdna ura]] – {{sopomenka|[[zvezdni čas]]}} – <!-- == siderski čas --> [[zvezdni dan]] – [[zvezdni katalog]] – [[zvezdni mesec]] – [[zvezdni sestav]] – {{sopomenka|[[zvezdno leto]]}} – <!-- == sidersko leto --> [[zvezdno vrtenje]] – [[Fritz Zwicky|Zwicky, Fritz]] – [[Tomaž Zwitter|Zwitter, Tomaž]] – [[Anna Nikola Żytkow|Żytkow, Anna Nikola]] – ==Ž== [[žarek gama]] – [[železni meteorit]] – [[Žerjav (ozvezdje)|Žerjav]] – [[Žirafa (ozvezdje)|Žirafa]] – [[živalski krog]] – [[Žo]] – [[Žrebiček (ozvezdje)|Žrebiček]] – {{stublist}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Astronomski seznami| ]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Astronomija]] as8r5lqtvmhgggavpxifj5z181w49mt 0 3501 6758658 6690865 2026-09-30T12:13:15Z Upwinxp 126544 −subjektivna mnenja 6758658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Milan Šilak]] |grb=Grb Občine Dornava.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Dornava.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F24_T1257_vF_b_x576099.5_y146066.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F24_T1257_vF_b_x576099.5_y146066.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.dornava.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=28,4 |prebivalstvo=2915 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1523 |ženske=1392 |sedež=[[Dornava]]}} '''Občina Dornava''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Nahaja se v severovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], na delu [[Ptujsko polje|Ptujskega polja]] in delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. Hkrati pa je poimenovana kot [[dežela]] lükarjev, ker naj bi se tu pridelovalo veliko lüka ([[čebula|čebule]]). [[Praznik]] se praznuje v tistem času, ko čebula dozori. == Naselja v občini == [[Bratislavci]], [[Brezovci, Dornava|Brezovci]], '''[[Dornava]]''', [[Lasigovci]], [[Mezgovci ob Pesnici]], [[Polenci]], [[Polenšak]], [[Prerad]], [[Slomi]], [[Strejaci]], [[Strmec pri Polenšaku]], [[Žamenci]] Na ravninskem delu ležita naselji Dornava in Mezgovci, ki sta v času velike bivše občine Ptuj bili združeni v KS Dornava. Na območju Slovenskih goric pa so vasi bivše KS Polenšak: Bratislavci, Brezovci, Lasigovci ; Polenci, Polenšak, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polenšaku in Žamenci. Središče občine je v Dornavi, kjer živi več kot tretjina prebivalcev občine. == Šolstvo == V Dornavi deluje tudi devetletna [[Osnovna šola Dornava|osnovna šola]], ki je nekoč tudi imela podružnično (štirioddelčno) šolo na Polenšaku. V občini delujeta tudi dve zasebni glasbeni šoli, to sta glasbena šola NOCTURNO in glasbena šola Zlatka Munda. Nekoč v dvorcu, danes pa v modernih novih prostorih deluje Zavod za varstvo in usposabljanje, dr. Marijana Borštnarja Dornava, ki je eden največjih zavodov za otroke in mladino z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v Sloveniji. == Župnije == V občini delujeta tudi dva župnijska urada in sicer v Dornavi in na Polenšaku, kjer je nekoč bila znana romarska pot ob [[barok|baročni]] [[Cerkev svete Doroteje, Dornava|cerkvi sv. Doroteje]]. == Gospodarstvo == Območje občine Dornava je predvsem [[kmetijstvo|kmetijsko]] področje. Na ravninskem področju prevladuje poljedelstvo, v gričevnatem delu pa živinoreja. [[Podjetništvo]] in [[obrt]] sta razviti predvsem v Dornavi in Mezgovcih. == Prireditve == V občini Dornava je tudi pet tradicionalnih prireditev. * Najstarejša, Praznik žetve ter razstava kruha in pogač je na Polenšaku, kjer jo vsako leto pripravi Turistično društvo Polenšak. * V Žamencih PGD Žamenci pripravljajo Gobarski praznik. * TED Lükari v Dornavi pripravlja vsakoletni Lükarski praznik. * PGD Mezgovci ob Pesnici prirejajo prireditev od Paše do sira. * V Dornavi se vsako leto odvija tudi Fašenk po Dornavsko. ==Glej tudi== [[Seznam osebnosti iz Občine Dornava]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.dornava.si Občina Dornava], uradna stran občine {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Dornava]] [[Kategorija:Občina Dornava| ]] pwy2hm30xejfch2j6mu73twnfnqbx8z 0 4766 6759178 6756146 2026-10-01T10:32:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759178 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Российская Федерация<br />''Rossijskaja Federacija'' | conventional_long_name = Ruska federacija | common_name = Rusija | common_name2 = Rusije | image_flag = Flag of Russia.svg | image_coat = Coat of Arms of the Russian Federation.svg | national_anthem = [[Državna himna Rusije|Državna himna Ruske federacije]]<br/>[[File:National Anthem of Russia (2000), instrumental, one verse.ogg]] | image_map = Russian Federation (orthographic projection) - All Territorial Disputes.svg | map_caption = Lega Rusije (svetlo zeleno: ozemlja pod rusko okupacijo, ki mednarodno niso priznana kot del Rusije) | capital = [[Moskva]] | latd = 55 | latm = 45 | latNS = N | longd = 37 | longm = 37 | longEW = E | largest_city = capital | official_languages = [[ruščina]]¹ | ethnic_groups = {{unbulleted list | 71,7&nbsp;% [[Rusi]] | 3,2&nbsp;% [[Tatari]] | 1,1&nbsp;% [[Baškirji]] | 1,1&nbsp;% [[Čečeni]] | 11,3&nbsp;% drugi | 11,6&nbsp;% neznano }} | religion_ref = <ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/TSennosti/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Передача иконы "Троица" Русской православной церкви|url=https://fom.ru/posts/download/14888|publisher=Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation)|language=ru|date=2023-06-22}}</ref> | religion = {{ublist|item_style=white-space;|{{Tree list}} * 61&nbsp;% krščanstvo ** 60&nbsp;% pravoslavje ** 1&nbsp;% drugi kristjani {{Tree list/end}}|24&nbsp;% ateizem|9&nbsp;% islam|2&nbsp;% drugo<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/327646-kalmykia-buddhism-russia |title=Check out Russia's Kalmykia: The only region in Europe where Buddhism rules the roost |last=Shevchenko |first=Nikolay |date=2018-02-21 |website=[[Russia Beyond]] |access-date=2023-02-11}}</ref>|4 % neopredeljeno}} | government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]]<br />[[zvezna republika]] pod [[avtoritarizem|avtoritarno]]<ref>{{navedi splet | title=Russia: Freedom in the World 2023 Country Report | website=Freedom House | date=9 March 2023 | url=https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2023 | access-date=17 April 2023 | archive-date=11 March 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230311093511/https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2023 | url-status=live }}</ref><ref name="Kuzio-2016"/> [[diktator|diktaturo]]<ref name="Krzywdzinski">{{navedi knjigo | first = Martin |last=Krzywdzinski |year= 2020 | title = Consent and Control in the Authoritarian Workplace: Russia and China Compared | publisher = [[Oxford University Press]] | page = 252 | isbn = 978-0-19-252902-2 | url = {{GBurl|id=gz5MDwAAQBAJ|p=252}}|quote=''officially a democratic state with the rule of law, in practice an authoritarian dictatorship''}}</ref><ref name="o730">{{cite journal | last=Fischer | first=Sabine | title=Russia on the road to dictatorship | journal=SWP Comment | year=2022 | publisher=Stiftung Wissenschaft und Politik (SWP), German Institute for International and Security Affairs | doi=10.18449/2022C30 | url=https://www.swp-berlin.org/10.18449/2022C30/ | access-date=24 July 2024 | page= | archive-date=24 July 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240724183023/https://www.swp-berlin.org/10.18449/2022C30/ | url-status=live }}</ref> | leader_title1 = [[predsednik Rusije|predsednik]]: | leader_name1 = [[Vladimir Putin]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Rusije|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Mihail Mišustin]] | sovereignty_type = [[Rusko cesarstvo|Ustanovitev]] | established_event1 = razglašena | established_date1 = [[12. junij]]a [[1990]] <!--Kongres ljudskih odposlancev jo je razglasil 12. junija 1991 (http://en.g8russia.ru/land/russia/history/). --> | established_event2 = dokončana | established_date2 = [[25. december|25. decembra]] [[1991]] | area_km2 = 17.075.400 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R--> | area_rank = 1. | percent_water = 13 <!--http://www.gks.ru/scripts/free/1c.exe?XXXX09F.2.1/010000R--> | population_estimate = 143,569,049 <ref name="gks.ru-popul">{{navedi splet |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/PrPopul2025_Site.xlsx |format=XLSX |script-title=ru:Предварительная оценка численности постоянного населения на 1 января 2025 года |trans-title=Preliminary estimate of the permanent population as of January 1, 2025 |language=ru |work=[[Federal State Statistics Service (Russia)|Russian Federal State Statistics Service]] |access-date=10 March 2025 }}</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 9. | population_density_km2 = 8,4 | population_density_rank = 209. | demonym = Rús, Rúsinja, Rúsi, Rúsinje | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMF.org-2023">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=922,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Russia) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-10}}</ref> | GDP_nominal = 1,86 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 11. | GDP_PPP = 5,06 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 6. | GDP_nominal_per_capita = 13.006 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 72. | GDP_PPP_per_capita = 35.310 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 60. | Gini = 36,0 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=RU |title=GINI index (World Bank estimate) – Russian Federation |publisher=World Bank |access-date=2022-06-23}}</ref> | HDI = 0,822 | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = | HDI_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 52. | currency = [[ruski rubelj|rubelj]] | currency_code = RUB | time_zone = | utc_offset = +2 do +12 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = | cctld = [[.ru]], [[.рф]] (rezervirana tudi [[.su]]) | calling_code = 7 | footnote1 = Na posameznih območjih so uradni še [[Seznam uradnih jezikov Rusije|številni drugi jeziki]]. }} '''Rusija''' ({{jezik-ru|Росси́я}}, ''Rossíja'') ali{{efn|Iz 1.&nbsp;člena Ustave Rusije: »Imeni ''Ruska federacija'' in ''Rusija'' sta enakovredni.«}} '''Ruska federacija''' (Росси́йская Федера́ция, ''Rossíjskaja Federácija'' {{avdio|Ru-Rossiyskaya Federatsiya Rossiya.ogg|poslušaj}}) je država v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] in [[Severna Azija|Severni Aziji]]. Je [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največja država po površini na svetu]], razteza se čez enajst časovnih pasov in meji na štirinajst držav.{{efn|Rusija meji na zahodu na [[Norveška|Norveško]], [[Finska|Finsko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Latvija|Latvijo]], [[Litva|Litvo]], [[Poljska|Poljsko]] (zadnji dve prek [[eksklava|eksklave]] na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]]), [[Belorusija|Belorusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], na jugu pa na [[Gruzija|Gruzijo]], [[Azerbajdžan]], [[Kazahstan]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]]. Na jugovzhodu ima morsko mejo z [[Japonska|Japonsko]].}} Po prebivalstvu je Rusija na [[Seznam držav po prebivalstvu|devetem mestu]] med državami sveta in prva v Evropi. Glavno in največje mesto države je [[Moskva]]. [[Sankt Peterburg]] je drugo največje mesto v Rusiji in velja za »kulturno prestolnico« države. Druga večja mesta so [[Novosibirsk]], [[Jekaterinburg]], [[Kazan]], [[Krasnojarsk]], [[Nižni Novgorod]], [[Čeljabinsk]], [[Krasnodar]], [[Samara]] in [[Omsk]]. Prva vzhodnoslovanska država, [[Kijevska Rusija]] (prednica današnjih [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] in Rusije), je nastala v 9. stoletju in leta 988 je sprejela [[pravoslavno krščanstvo]] od [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Kijevska Rusija je kasneje razpadla, iz nje pa je med drugim izšla [[Moskovska velika kneževina]], ki je zrasla v [[Rusko carstvo]]. Do začetka 18. stoletja se je Rusija močno povečala z osvojitvami, priključitvami in dosežki [[Seznam ruskih raziskovalcev|ruskih raziskovalcev]] ter postala [[Ruski imperij]], ki ostaja tretji največji v zgodovini. [[Ruska revolucija]] leta 1917 je končala monarhično vladavino in zamenjala jo je [[RSFSR]], prva ustavno [[Socializem|socialistična]] država na svetu. Po [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] je RSFSR s še tremi sovjetskimi republikami ustanovila [[ZSSR|Sovjetsko zvezo]], v kateri je bila največja in najpomembnejša članica. Sovjetska zveza je v 30. letih [[Presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina|na račun milijonov življenj]] doživela hitro [[Industrializacija|industrializacijo]] in v drugi svetovni vojni na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] odigrala odločilno vlogo za [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznike]]. V obdobju [[hladna vojna|hladne vojne]] je tekmovala z [[ZDA|Združenimi državami]] za globalni ideološki vpliv. Sovjetsko obdobje je bilo čas najpomembnejših ruskih tehnoloških dosežkov, vključno s [[Sputnik 1|prvim umetnim satelitom]] in [[Vostok 1|prvo človeško odpravo v vesolje]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je Ruska SFSR postala neodvisna Ruska federacija. Sprejeta je bila nova [[Ruska ustava|ustava]], ki je uveljavila [[federacija|federalni]] polpredsedniški sistem. Od preloma stoletja v ruskem političnem sistemu dominira [[Vladimir Putin]], pod komer je država doživela demokratično nazadovanje in premik proti [[avtoritarizem|avtoritarizmu]]. Rusija je bila vpletena v več vojn v bivših sovjetskih in drugih državah, vključno s [[Prva čečenska vojna|prvo]] in [[Druga čečenska vojna|drugo čečensko vojno]], [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijsko vojno]], [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] ter [[rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]]. Leta 2014 je okupirala in si po mednarodno nepriznanem referendumu priključila [[Krimski polotok]], leta 2022 pa še štiri ukrajinske oblasti. Zaradi agresije na Ukrajino je Rusija od 2014 in zlasti od 2022 podvržena večjemu številu mednarodnih sankcij. Na mednarodnem nivoju se Rusija {{Medjezikovna povezava|Mednarodne uvrstitve Rusije|lt=uvršča na najnižja mesta|en|International rankings of Russia}} po merilih [[Demokracija|demokracije]], [[Kršitve človekovih pravic v Rusiji|človekovih pravic]] in svobode medijev, zaznamuje jo tudi visok nivo korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/a/europe_new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption/6183207.html|website=Voice of America|date=2020-01-26|accessdate=2024-01-13|language=en}}</ref> Rusko gospodarstvo je [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|11. na svetu po nominalnem BDP]] in se močno zanaša na svoje obilne naravne vire. Njeni mineralni in energetski viri so največji na svetu in prihodki od proizvodnje nafte ter zemeljskega plina so globalno visoko uvrščeni. Ruski BDP na prebivalca je 68.; Rusija ima največjo zalogo jedrskega orožja in tretje najvišje izdatke za obrambo na svetu. Država je stalna članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Združenih narodov]], članica [[G20]], [[Šanghajska organizacija sodelovanja|Šanghajske organizacije sodelovanja]], [[BRICS]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] in [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]]. Je vodilna članica postsovjetskih organizacij, kot so [[Skupnost neodvisnih držav]], [[Evrazijska ekonomska unija]] in [[Organizacija dogovora o skupni varnosti]]. V Rusiji je 30 objektov [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. ==Etimologija== Rusko ime države {{jezik|ru|Россия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rossija}}) izhaja iz bizantinskega grškega imena za [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] {{jezik|grc|Ρωσία|italic=no}} ({{jezik|grc-latn|Rosía}}).<ref>{{navedi knjigo |title=The Russians: The People of Europe |url=https://archive.org/details/russians0000miln |last=Milner-Gulland |first=R. R. |year=1997 |publisher=Blackwell Publishing |isbn=978-0-631-21849-4 |pages=[https://archive.org/details/russians0000miln/page/1 1]–4}}</ref> Nova oblika imena Rus', {{jezik|ru|Росия|italic=no}} ({{jezik|ru-latn|Rosija}}), je bila izposojena iz grškega izraza in je bila prvič uporabljena leta 1387.<ref>{{navedi knjigo |last1=Obolensky |first1=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol/page/16/mode/2up |title=Byzantium and the Slavs |date=1994 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |isbn=9780881410082 |location=Crestwood, NY |pages=17}}</ref> Ime {{Transliteration|ru|Rossija}} se je v ruskih virih pojavilo konec 15. stoletja, vendar so državo njeni prebivalci do konca 17. stoletja pogosteje imenovali med drugim »Rus'«, »ruska zemlja« ({{Transliteration|ru|Russkaja zemlja}}) ali »Moskovska država« ({{Transliteration|ru|Moskovskoje gosudarstvo}}).<ref name=":0">{{navedi knjigo |last1=Langer |first1=Lawrence N. |title=Historical Dictionary of Medieval Russia |date=2021 |location=Lanham |isbn=978-1538119426 |page=182 |edition=2nd |publisher=Rowman & Littlefield}}</ref><ref name="Hellberg-Hirn-1998">{{navedi knjigo |last1=Hellberg-Hirn |first1=Elena |title=Soil and Soul: The Symbolic World of Russianness |url=https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell |date=1998 |publisher=Ashgate |location=Aldershot [Hants, England] |isbn=1855218712 |pages=[https://archive.org/details/soilsoulsymbolic0000hell/page/54 54]}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii |title=The origins of the Slavic nations: premodern identities in Russia, Ukraine, and Belarus |date=2010 |publisher=Cambridge Univ. Press |isbn=978-0-521-15511-3 |edition=1st |location=Cambridge |pages=213–14, 285}}</ref> Leta 1721 je Peter Veliki spremenil ime države iz [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]] ({{Transliteration|ru|Russkoje carstvo}}) v [[Ruski imperij]] ({{Transliteration|ru|Rossijskaja imperija}}).<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Čeprav v slovenščini tudi v zgodovinskem kontekstu (še posebno pri Kijevski Rusiji) uporabljamo besede Rusija/Rus'/Rusi, ki so po zapisu enake oz. podobne sodobnemu pomenu teh besed, jih ne moremo enačiti, saj se nanašajo na skupno prednico sodobne [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Belorusija|Belorusije]] ter Rusije.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=Ime Kijevska Rusija sledi uveljavljenemu poimenovanju v mednarodni historiografiji, s katerim se označuje prva etapa državnosti v kontekstu daljšega predmodernega pojava Stare Rusije. Rus‘ po eni strani zaobjema različne srednjeveške in zgodnje novoveške politične entitete v vzhodnoslovanskem prostoru, po drugi pa tudi nekdanjo etnično skupino, ki jo je mogoče šteti za nekakšno predhodnico današnjih Rusov, Ukrajincev in Belorusov. Staro Rusijo in Stare Ruse oziroma Rus‘ je tako treba ločevati od Rusije (rus. Россия, ukr. Россія, blr. Расія), s katero se od začetka 18. stoletja naprej označuje moderna ruska država (Ruski imperij in Ruska federacija).}}</ref> Belorusi in Rusi so šele kasneje prevzeli to ime.<ref>{{Navedi splet|title=Rus {{!}} Slavs, Vikings & Scandinavia {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Rus|website=www.britannica.com|accessdate=2024-01-25|language=en}}</ref> Za ločeno rusko državo se je beseda Rus/Rusija v sodobnem pomenu deloma začela uporabljati v 15. stoletju,<ref name="Hellberg-Hirn-1998"/> vse do 18. stoletja se je zanjo predvsem v Evropi uporabljalo ime Moskovija ([[Latinščina|latinsko]] ''Moscovia'').<ref name=":2" /><ref>Шмидт С. О. Памятники письменности в культуре познания истории России. М., 2007. Т. 1. Стр. 545</ref> V ruščini je več besed, ki se v slovenščino prevedejo kot »Rusi«:{{snd}}{{jezik-ru|русские|translit=russkije|label=none}}, ki se nanaša na narodnostne [[Rusi|Ruse]], {{jezik-ru|российские|translit=rossijskije|label=none}}, državljani Rusije ne glede na narodnost, in v zadnjem času priljubljeno {{jezik-ru|россияне|translit=rossijane|label=none}}, ruski državljani ruske države.<ref name="Hellberg-Hirn-1998" /><ref>{{navedi časopis |last=Merridale |first=Catherine |title=Redesigning History in Contemporary Russia |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_2003-01_38_1/page/13 |journal=[[Journal of Contemporary History]] |year=2003 |volume=38 |number=1 |pages=13–28 |doi=10.1177/0022009403038001961 |jstor=3180694 |s2cid=143597960 |issn = 0022-0094}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] izhaja beseda Rus' iz Ruskih ljudi, ki so bili [[Švedska|švedsko]] pleme in so bili izvorni trije člani dinastije [[Rurikidi|Rurikidov]].<ref>{{navedi knjigo |last=Duczko |first=Wladyslaw |title=Viking Rus |publisher=[[Brill Publishers]] |year=2004 |isbn=978-90-04-13874-2 |pages=10–11}}</ref> [[Finščina|Finska]] beseda za Švede, ''ruotsi'', ima isti izvor.<ref>''The Origin of Rus'''. Omeljan Pritsak. The Russian Review. Vol. 36, No. 3 (Jul. 1977), pp. 249-273 (25 pages). https://doi.org/10.2307/128848; https://www.jstor.org/stable/128848</ref> Poznejše arheološke študije večinoma potrjujejo to teorijo.<ref>{{navedi splet |title=The Swedish Vikings: Who Were the Rus? |url=https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/ |accessdate=2024-01-18 |archive-date=2023-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231025005710/https://cjadrien.com/swedish-vikings-rus/ |url-status=dead }}</ref> ==Zgodovina== {{glavni|Zgodovina Rusije}} ===Zgodnja zgodovina=== Prve človeške naselbine na območju Rusije segajo v zgodnji [[paleolitik]]. Predstavniki ''[[Homo erectus]]a'' so pred okrog 2&nbsp;milijonoma let migrirali na območje [[Tamanski polotok|Tamanskega polotoka]] v južni Rusiji.<ref>{{navedi časopis |last1=Shchelinsky |first1=V.E. |last2=Gurova |first2=M. |last3=Tesakov |first3=A.S. |last4=Titov |first4=V.V. |last5=Frolov |first5=P.D. |last6=Simakova |first6=A.N. |title=The Early Pleistocene site of Kermek in western Ciscaucasia (southern Russia): Stratigraphy, biotic record and lithic industry (preliminary results) |journal=[[Quaternary International]] |volume=393 |pages=51–69 |date=2016-01-30 |doi=10.1016/j.quaint.2015.10.032|bibcode=2016QuInt.393...51S }}</ref> Na [[severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] so našli [[kremen]]asta orodja, stara okrog 1,5&nbsp;milijona let.<ref>{{navedi splet |last1= Chepalyga |first1= A.L. |last2= Amirkhanov |first2= Kh.A. |last3= Trubikhin |first3= V.M. |last4= Sadchikova |first4= T.A. |last5= Pirogov |first5= A.N. |last6= Taimazov |first6= A.I. |year= 2011 |title= Geoarchaeology of the earliest paleolithic sites (Oldowan) in the North Caucasus and the East Europe |url= http://paleogeo.org/article3.html |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20130520090413/http://paleogeo.org/article3.html |archive-date= 2013-05-20 |access-date= 2013-12-18 }}</ref> [[Radiometrično datiranje|Radiokarbonsko datirani]] primerki iz [[Denisova jama|Denisove jame]] v gorovju [[Altaj]] nakazujejo, da je najstarejši [[Denisovci|denisovec]] živel 195–122.700 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Douka |first1=K. |title=Age estimates for hominin fossils and the onset of the Upper Palaeolithic at Denisova Cave |journal=Nature |year=2019 |volume=565 |issue=7741 |pages=640–644 |doi=10.1038/s41586-018-0870-z |pmid=30700871 |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |bibcode=2019Natur.565..640D |s2cid=59525455 |access-date=2024-01-19 |archive-date=2020-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200506140551/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1559&context=smhpapers1 |url-status=dead }}</ref> V omenjeni jami je bil odkrit tudi fosil [[Denny]], križanke med [[neandertalec|neandertalcem]] in denisovcem, ki je živela okrog 90.000 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last=Warren |first=Matthew |title=Mum's a Neanderthal, Dad's a Denisovan: First discovery of an ancient-human hybrid |date=2018-08-22 |journal=[[Nature]] |volume=560 |issue=7719 |pages=417–418 |doi=10.1038/d41586-018-06004-0 |pmid=30135540 |bibcode= 2018Natur.560..417W |doi-access=free }}</ref> V [[Mezmajska jama|Mezmajski jami]] v Rusiji so bili najdeni eni zadnjih preživelih neandertalcev izpred okrog 45.000 let.<ref>{{navedi časopis |last1= Igor V. Ovchinnikov |last2= Anders Götherström |last3= Galina P. Romanova |last4= Vitaliy M. Kharitonov |last5= Kerstin Lidén |last6= William Goodwin |date= 2000-03-30 |title= Molecular analysis of Neanderthal DNA from the northern Caucasus |url= https://archive.org/details/sim_nature-uk_2000-03-30_404_6777/page/490 |journal= [[Nature]] |volume= 404 |issue= 6777 |pages= 490–493 |bibcode= 2000Natur.404..490O |doi= 10.1038/35006625 |pmid= 10761915 |s2cid= 3101375}}</ref> Prve sledi [[Ust-išimski človek|zgodnjih sodobnih ljudi]] v Rusiji segajo 45.000 let nazaj v [[Zahodna Sibirija|Zahodno Sibirijo]].<ref>{{navedi časopis|vauthors=Fu Q, Li H, Moorjani P, Jay F, Slepchenko SM, Bondarev AA, Johnson PL, Aximu-Petri A, Prüfer K, de Filippo C, Meyer M, Zwyns N, Salazar-García DC, Kuzmin YV, Keates SG, Kosintsev PA, Razhev DI, Richards MP, Peristov NV, Lachmann M, Douka K, Higham TF, Slatkin M, Hublin JJ, Reich D, Kelso J, Viola TB, Pääbo S|title=Genome sequence of a 45,000-year-old modern human from western Siberia |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_nature_2014-10-23_514_7523/page/445|journal=Nature | issue= 7523| pages=445–449|date=2014-10-23|doi=10.1038/nature13810 | pmid=25341783 | volume=514 | pmc=4753769|bibcode=2014Natur.514..445F |hdl= 10550/42071}}</ref> Gosto posejane kulturne ostanke [[Človek|anatomsko sodobnih ljudi]], stare vsaj 40.000 let, so odkrili v [[Kostjonki-Borščjovo|Kostjonki-Borščjovem]]<ref>{{navedi časopis |last1=Dinnis |first1=Rob |last2=Bessudnov |first2=Alexander |last3=Reynolds |first3=Natasha |last4=Devièse |first4=Thibaut |last5=Pate |first5=Abi |last6=Sablin |first6=Mikhail |last7=Sinitsyn |first7=Andrei |last8=Higham |first8=Thomas |title= New data for the Early Upper Paleolithic of Kostenki (Russia) |pmid=30777356 |doi=10.1016/j.jhevol.2018.11.012 |journal=Journal of Human Evolution |year=2019 |pages=21–40 |volume=127|s2cid=73486830 |url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01982049/file/Dinnis%20et%20al%202019%20New%20data%20for%20the%20EUP%20of%20Kostenki%20%28green%20open-access%20post-print%29.pdf }}</ref> in stare 34.600 let pri [[Sungir]]ju, oboje v [[Evropska Rusija|Evropski Rusiji]].<ref>{{navedi časopis |doi=10.1126/science.aao1807 |pmid=28982795 |title=Ancient genomes show social and reproductive behavior of early Upper Paleolithic foragers |url=https://archive.org/details/science_2017-11-03_358_6363/page/659 |journal=Science |volume=358 |issue=6363 |pages=659–662 |year=2017 |vauthors=Sikora, Martin ''et al.'' |bibcode=2017Sci...358..659S |doi-access=free }}</ref> Arktično Rusijo so ljudje dosegli vsaj 40.000 let nazaj v [[Mamontova Kurja|Mamontovi Kurji]].<ref>{{navedi časopis |last=Pavlov |first=Pavel |author2=John Inge Svendsen |author3=Svein Indrelid |date=2001-09-06 |title=Human presence in the European Arctic nearly 40,000 years ago |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2001-09-06_413_6851/page/64 |journal=Nature |volume=413 |pages=64–67 | doi= 10.1038/35092552 |pmid=11544525 |issue=6851|bibcode=2001Natur.413...64P |s2cid=1986562 }}</ref> Antično severnoevrazijsko prebivalstvo Sibirije, genetsko podobno maltinsko-buretski in afontovski kulturi, je bilo pomemben genetski darovalec antičnim ameriškim domorodcem in vzhodnoevropskim lovcem-nabiralcem.<ref>{{navedi časopis |last1=Balter |first1=M. |title=Ancient DNA Links Native Americans With Europe |url=https://archive.org/details/sim_science_2013-10-25_342_6157/page/409 |journal=Science |date=2013-10-25 |volume=342 |issue=6157 |pages=409–410 |doi=10.1126/science.342.6157.409 |pmid=24159019 |bibcode=2013Sci...342..409B |doi-access=free }}</ref> [[File:Yamnaya Steppe Pastoralists.jpg|thumb|320px|left|Bronastodobna širitev Jamne kulture stepskega pastirskega porekla med 3300 in 1500 pr. n. št.,<ref>{{navedi časopis |last1=Gibbons |first1=Ann |title=Thousands of horsemen may have swept into Bronze Age Europe, transforming the local population |journal=Science |date=2017-02-21 |url=https://www.science.org/content/article/thousands-horsemen-may-have-swept-bronze-age-europe-transforming-local-population}}</ref> vključno z Afanasijevo kulturo južne Sibirije]] Po [[Kurganska hipoteza|kurganski hipotezi]] je regija ob Volgi in Dnepru na jugu Rusije in v Ukrajini [[Urheimat|pradomovina]] [[Protoindoevropejci|Protoindoevropejcev]].<ref>{{navedi časopis |last1=Anthony |first1=David W. |last2=Ringe |first2=Don |date=2015-01-01 |title=The Indo-European Homeland from Linguistic and Archaeological Perspectives |journal=Annual Review of Linguistics |volume=1 |issue=1 |pages=199–219 |doi=10.1146/annurev-linguist-030514-124812 |issn=2333-9683|doi-access=free }}</ref> Zgodnje indoevropske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]] v Ukrajini in Rusiji so razširile poreklo [[Jamna kultura|jamne kulture]] in [[Indoevropski jeziki|indoevropske jezike]] po velikem delu Evrazije.<ref>{{navedi časopis|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland|first4=Nadin|last5=Mallick|first5=Swapan|last6=Llamas|first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=Nature|volume=522|issue=7555|pages=207–211|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836|pmc=5048219|pmid=25731166|bibcode=2015Natur.522..207H|arxiv=1502.02783}}</ref><ref>{{navedi časopis |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=2015-06-10 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS}}</ref> Nomadsko pastirstvo se je razvilo v Pontsko-kaspijski stepi na začetku [[Bakrena doba|bakrene dobe]].<ref name="Belinskij-1999">{{navedi časopis |last1=Belinskij |first1=Andrej |last2=Härke |first2=Heinrich |title=The 'Princess' of Ipatovo |journal=Archeology |volume=52 |issue=2 |year=1999 |url=http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080610043326/http://cat.he.net/~archaeol/9903/newsbriefs/ipatovo.html |archive-date=2008-06-10 |access-date=2007-12-26}}</ref> Ostanke teh stepskih civilizacij so odkrili v krajih, kot so [[Ipatovski kurgan|Ipatovo]],<ref name="Belinskij-1999"/> [[Sintašta]],<ref name="mounted">{{navedi knjigo |author=Drews, Robert |title=Early Riders: The beginnings of mounted warfare in Asia and Europe |year=2004 |publisher=Routledge |location=New York |page=50 |isbn=978-0-415-32624-7}}</ref> [[Arkaim]],<ref>{{navedi splet |author=Koryakova, L. |title=Sintashta-Arkaim Culture |publisher=The Center for the Study of the Eurasian Nomads (CSEN) |url=http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |access-date=2021-05-13 |archive-date=2019-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190228104055/http://www.csen.org/koryakova2/Korya.Sin.Ark.html |url-status=dead }}</ref> in [[Paziriške gomile|Pazirik]],<ref>{{navedi splet |title=1998 NOVA documentary: "Ice Mummies: Siberian Ice Maiden" |work=Transcript |url=http://www.pbs.org/wgbh/nova/transcripts/2517siberian.html |access-date=2021-05-13}}</ref> ki vsebujejo najzgodnejše znane sledi konj v bojevanju.<ref name="mounted"/> Genetsko sestavo govorcev [[Uralski jeziki|jezikov uralske družine]] v severni Evropi je oblikovala migracija iz [[Sibirija|Sibirije]], ki se je začela vsaj 3500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Lamnidis |first1=Thiseas C. |last2=Majander |first2=Kerttu |last3=Jeong |first3=Choongwon |last4=Salmela |first4=Elina |last5=Wessman |first5=Anna |last6=Moiseyev |first6=Vyacheslav |last7=Khartanovich |first7=Valery |last8=Balanovsky |first8=Oleg |last9=Ongyerth |first9=Matthias |last10=Weihmann |first10=Antje |last11=Sajantila |first11=Antti |last12=Kelso |first12=Janet |last13=Pääbo |first13=Svante |last14=Onkamo |first14=Päivi |last15=Haak |first15=Wolfgang |date=2018-11-27 |title=Ancient Fennoscandian genomes reveal origin and spread of Siberian ancestry in Europe |journal=Nature Communications |language=en |volume=9 |issue=1 |page=5018 |doi=10.1038/s41467-018-07483-5 |pmid=30479341 |pmc=6258758 |bibcode=2018NatCo...9.5018L |s2cid=53792952 |issn=2041-1723}}</ref> Med 3. in 4. stoletjem našega štetja je v južni Rusiji obstajalo [[Goti|gotsko]] kraljestvo [[Ojum]], ki so ga pozneje zasedli [[Huni]]. Med 3. in 6. stoletjem našega štetja so nomadske invazije, ki so jih vodila vojaška plemena, kot so bili Huni in [[Avari]], nadvladale tudi [[Bosporsko kraljestvo]], helenistično državo, ki je nasledila grške kolonije.<ref>{{navedi knjigo |author=Tsetskhladze, G. R. |title=The Greek Colonisation of the Black Sea Area: Historical Interpretation of Archaeology |publisher=F. Steiner |year=1998 |page=48 |isbn=978-3-515-07302-8}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Turchin, P. |title=Historical Dynamics: Why States Rise and Fall |publisher=Princeton University Press |year=2003 |pages=185–186 |isbn=978-0-691-11669-3}}</ref> [[Hazari]], [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], so do 10. stoletja vladali stepam med Kavkazom na jugu, porečjem Volge na vzhodu in zahodno vse do Kijeva na Dnepru.<ref>{{navedi časopis |last=Weinryb |first=Bernard D. |title=The Khazars: An Annotated Bibliography |journal=Studies in Bibliography and Booklore |publisher=[[Hebrew Union College-Jewish Institute of Religion]] |volume=6 |number=3 |pages=111–129 |year=1963 |jstor=27943361}}</ref> Za njimi so prišli [[Pečenegi]], ki so ustvarili veliko konfederacijo, ki so jo prevzeli [[Kumani]] in [[Kipčaki]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> Predniki [[Rusi|Rusov]] so slovanska plemena, ki so se ločila od Protoindoevropejcev, ki so se pojavili v severovzhodnem delu Evrope okrog 1500 let nazaj.<ref>{{navedi časopis |last1=Zhernakova |first1=Daria V. |display-authors=etal |title=Genome-wide sequence analyses of ethnic populations across Russia |volume=112 |number=1 |journal=Genomics |year=2020 |pages=442–458 |doi=10.1016/j.ygeno.2019.03.007 |doi-access=free |publisher=Elsevier |pmid=30902755}}</ref> Vzhodni Slovani so postopoma poselili zahodno Rusijo (približno med današnjima Moskvo in Sankt Peterburgom) v dveh valovih: prvem iz [[Kijev]]a do današnjih [[Suzdal]]a in [[Murom]]a ter drugem iz [[Polock]]a do [[Veliki Novgorod|Novgoroda]] in [[Rostov]]a.<ref>{{navedi knjigo |author=[[David Christian (historian)|Christian, D.]] |title=A History of Russia, Central Asia and Mongolia |url=https://archive.org/details/historyofrussiac0000chri |publisher=Blackwell Publishing |year=1998 |pages=[https://archive.org/details/historyofrussiac0000chri/page/6 6]–7 |isbn=978-0-631-20814-3}}</ref> Pred slovanskimi selitvami so to območje poseljevala [[Ugrofinski jeziki|ugrofinsko]] govoreča ljudstva. Od 7. stoletja naprej so prispeli Vzhodni Slovani počasi asimilirali domorodce.<ref name="Curtis-1998">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/2.htm |title=Russia – Early History |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-29}}</ref><ref>Ed. [[Timothy Reuter]], ''The New Cambridge Medieval History'', Volume 3, Cambridge University Press, 1995, pp. 494-497. {{ISBN|0-521-36447-7}}.</ref> Izoblikoval se je vladajoči razred knezov, bojarjev in njihovega oboroženega spremstva mužov.<ref name="Sova">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ===Kijevska Rusija=== {{glavni|Kijevska Rusija}} [[File:Kievan-rus-1015-1113-(en).png|thumb|[[Kijevska Rusija]] po [[svet pri Ljubeču|svetu pri Ljubeču]] leta 1097]] Vzpostavitev prvih vzhodnoslovanskih držav v 9. stoletju je sovpadla s prihodom [[Varjagi|Varjagov]], [[Vikingi|Vikingov]] z območja današnje Švedske,<ref name="Sova"/> ki so se podali vzdolž vodnih poti, ki so se raztezale od vzhodnega Baltika do [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|Črnega]] in [[Volška trgovska pot|Kaspijskega morja]]. Po [[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]] so leta 862 Varjaga po imenu [[Rurik]] iz ljudstva starih Rusov izvolili za vladarja [[Veliki Novgorod|Novgoroda]]. Leta 882 se je njegov naslednik [[Oleg Novgorodski|Oleg]] podal na jug in osvojil [[Kijev]], ki je pred tem plačeval davek Hazarom.<ref name="Curtis-1998"/> Rurikov sin [[Igor Kijevski|Igor]] in Igorjev sin [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav]] sta podvrgla vse lokalne [[Vzhodni Slovani|Vzhodne Slovane]] kijevski oblasti in uničila hazarski kaganat<ref>{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii|author-link=Serhii Plokhy |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus |publisher=[[Cambridge University Press]] |date=2006 |page=13 |isbn=978-0-521-86403-9}}</ref> ter sprožila več vojaških odprav v Bizanc in Perzijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Obolensky |first=Dimitri |url=https://archive.org/details/byzantiumslavs0000obol |title=Byzantium & the Slavs |date=1971 |isbn=978-0-88141-008-2 |pages=75–108 |publisher=St. Vladimir's Seminary Press |url-access=registration}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=[[Francis Donald Logan|Logan, Donald F.]] |url=https://archive.org/details/vikingsinhistory00loga |title=The Vikings in History|edition=2nd |date=1992 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-0-415-08396-6 |page=201 |url-access=registration}}</ref> V 10. in 11. stoletju je bila Kijevska Rusija ena največjih in najbolj cvetočih držav v Evropi. Vladavina [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] (1019–1054) predstavljata zlato dobo Kijeva, v kateri je bila od [[Bizantinski imperij|Bizanca]] sprejeta pravoslavna krščanska vera in zapisan prvi vzhodnoslovanski [[zakonik]], ''Russkaja Pravda''.<ref name="Curtis-1998"/> Sledilo je obdobje [[fevdalizem|fevdalizma]] in decentralizacije, za katero so značilni neprestani politični boji med člani [[Rurikidi|ruriške dinastije]], ki je kolektivno vladala Kijevski Rusiji. Nastajale so nove kneževine.<ref name="Sova"/> Dominanca Kijeva je upadala, kar je koristilo [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalski kneževini]] na severovzhodu, [[Novgorodska republika|Novgorodski republiki]] na severu in [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinski kneževini]] na jugozahodu.<ref name="Curtis-1998"/> Do 12. stoletja je Kijev izgubil svojo premoč in Kijevska Rusija je razpadla na več kneževin.<ref name="Channon-1995"/> Knez [[Andrej Bogoljubski]] je leta 1169 oplenil Kijev in za svoj sedež določil [[Vladimir, Rusija|Vladimir]],<ref name="Channon-1995">{{navedi knjigo |last1=Channon |first1=John |title=The Penguin historical atlas of Russia |url=https://archive.org/details/penguinhistorica0000chan |date=1995 |publisher=Penguin |location=London |isbn=0140513264 |page=[https://archive.org/details/penguinhistorica0000chan/page/16 16]}}</ref> s čimer se je politična moč premaknila na severovzhod.<ref name="Curtis-1998"/> Pod poveljstvom [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] so Novgorodčani odbili [[Švedi|švedski]] napad v [[Bitka na Nevi|bitki na Nevi]] leta 1240,<ref>{{navedi enciklopedijo |title=Battle of the Neva |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-the-Neva |access-date=2021-06-22}}</ref> pa tudi [[Severne križarske vojne|nemške križarje]] v [[Bitka na Čudskem jezeru|bitki na Čudskem jezeru]] leta 1242.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Ostrowski |first=Donald |year=2006 |title=Alexander Nevskii's "Battle on the Ice": The Creation of a Legend |url=https://archive.org/details/russian-history_summer-winter-2006_33_2-4/page/289 |journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]] |volume=33 |pages=289–312 |doi=10.1163/187633106X00186 |jstor=24664446 |number=2/4}}</ref> Mongoli so si po bitki pri Kalki leta 1223 podjarmili vse ruske kneževine razen Novgoroda.<ref name="Sova"/> Kijevska Rusija je naposled podlegla mongolski invaziji v letih 1237–1240, ki ji je sledilo plenjenje Kijeva (1240) in drugih mest, pa tudi smrt velikega dela prebivalstva.<ref name="Curtis-1998" /> Napadalci, pozneje znani kot [[Tatari]], so oblikovali državo [[Zlata horda|Zlato hordo]], ki je območju vladala naslednji dve stoletji.<ref>{{navedi knjigo |last=Halperin |first=Charles J. |url={{GBurl|id=kPwX2dW-V6sC|p=7}} |title=Russia and the Golden Horde: The Mongol Impact on Medieval Russian History |date=1987 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20445-5 |page=7}}</ref> Tuji zasedbi se je izognila le Novgorodska republika, tako da se je dogovorila za plačilo davka Mongolom.<ref name="Curtis-1998" /> Gališko-volinska kneževina je kasneje postala del [[Velika litovska kneževina|Litve]] in [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov#Boleslav I. Hrabri|Poljske]], medtem ko je Novgorodska republika še naprej cvetela na severu. Na severovzhodu so bizantinsko-slovanske tradicije Kijevske Rusije prilagodili in oblikovali rusko avtokratsko državo.<ref name="Curtis-1998" /> Pod Mongoli in Tatari je Rusija zaostala za evropskim družbenim razvojem.<ref name="Sova"/> ===Moskovska velika kneževina=== {{glavni|Moskovska velika kneževina}} [[File:Lissner TroiceSergievaLavr.jpg|thumb|[[Sergij Radoneški]] blagoslavlja [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] v [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiškem samostanu sv. Sergija]] pred [[Kulikovska bitka|kulikovsko bitko]], upodobljeno na sliki [[Ernst Lissner|Ernsta Lissnerja]]]] Uničenju Kijevske Rusije je sledil vzpon [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]], sprva kot del [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]].<ref>{{navedi knjigo |last=Glenn E. |first=Curtis |url=https://www.loc.gov/item/97007563 |title=Russia: A Country Study |publisher=Federal Research Division, Library of Congress |year=1998 |isbn=0-8444-0866-2 |location=Washington DC |chapter=Muscovy |oclc=36351361}}</ref>{{Rp|pages=11–20}} Čeprav je bila Moskva še vedno pod vladavino [[Mongoli|Mongolov]]-[[Tatari|Tatarov]], so ji ti dopustili, da na začetku 13. stoletja začela uveljavljati svoj vpliv na tem območju<ref>{{navedi knjigo |last=Davies |first=Brian L. |title=Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700 |publisher=Routledge |year=2014 |page=4 |url=http://www.reenactor.ru/ARH/PDF/Davies.pdf#page=20}}</ref> in je postopoma postala v vodilna sila v »zbiranju ruskih dežel«.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ko se je leta 1325 v Moskvo preselil sedež metropolita [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]], se je njen vpliv povečal.<ref>{{navedi knjigo |last1=Gleason |first1=Abbott |title=A Companion to Russian History |date=2009 |publisher=John Wiley & Sons |location=Chichester |isbn=978-1444308426 |pages=126}}</ref> Moskovski veliki knezi so s pomočjo cerkve, mest in novega plemstva postavili temelje centralizirane države.<ref name="Sova"/> Moskovski poslednji tekmec, [[Novgorodska republika]], je cvetela kot glavno središče trgovine s kožami in najvzhodnejše pristanišče [[Hansa|Hanzeatske zveze]].<ref>{{navedi časopis |last=Halperin |first=Charles J. |title=Novgorod and the 'Novgorodian Land' |jstor=20171136 |volume=40 |number=3 |pages=345–363 |date=September 1999 |publisher=EHESS |journal=Cahiers du Monde russe}}</ref> Leta 1380 je združena vojska ruskih kneževin pod vodstvom [[Dimitrij Donski|Dimitrija Donskega]] Moskovskega zadala Mongolom-Tatarom prelomni poraz v [[Kulikovska bitka|kulikovski bitki]].<ref name="Curtis-1998" /> Z Moskvo se je postopoma zlila materinska kneževina in sosednje kneževine, vključno z nekdaj močnimi tekmeci, kot sta [[Tverska kneževina]] in [[Novgorodska republika]].<ref name="Curtis-1998-3">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |year=1998 |title=Russia – Muscovy |url=http://countrystudies.us/russia/3.htm |access-date=2021-06-25 |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |location=Washington, D.C.}}</ref> [[Ivan III. Vasiljevič|Ivan III.]] (»Veliki«) se je znebil nadoblasti [[Zlata horda|Zlate horde]] (prenehal ji je plačevati davek)<ref name="Sova"/> in utrdil celotno severno Rusijo (zlomil je vpliv Tvera in Novgoroda)<ref name="Sova"/> pod oblastjo Moskve; bil je prvi ruski vladar, ki si je nadel naziv »Veliki knez vseh Rusov«. Po [[padec Konstantinopla|padcu Konstantinopla]] leta 1453 si je Moskva lastila nasledstvo za dediščino [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnorimskega cesarstva]]. Ivan III. se je poročil s [[Sofija Paleolog|Sofijo Paleolog]], nečakinjo zadnjega [[Seznam bizantinskih cesarjev|bizantinskega cesarja]] [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]], in sprejel bizantinskega dvoglavega orla za svoj ter navsezadnje ruski grb.<ref name="Curtis-1998-3"/> [[Vasilij III. Ivanovič|Vasilij III.]] je na začetku 16. stoletja združil celotno Rusijo s priključitvijo nekaj zadnjih neodvisnih ruskih držav.<ref>{{navedi knjigo |last1=Anderson |first1=M.S. |title=The Origins of the Modern European State System, 1494–1618 |date=2014 |publisher=Routledge |isbn=978-1317892755 |url={{GBurl|id=smCgBAAAQBAJ|pg=PT281}}}}</ref> ===Rusko carstvo=== {{glavni|Rusko carstvo}} [[File:Ivan IV by anonim (18th c., GIM).jpg|thumb|upright|[[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] je bil med letoma 1533 in 1547 veliki moskovski knez in nato car Rusije do svoje smrti leta 1584.]] V duhu ideje o [[Tretji Rim|tretjem Rimu]] je bil leta 1547 [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] (»Grozni«) uradno okronan kot prvi [[Rusko carstvo|''car'']] Rusije. Car je razglasil nov zakonik ([[Sudebnik iz leta 1550]]), ustanovil prvo rusko fevdalno predstavniško telo ([[zemski sobor]]), prenovil vojsko, omejil vpliv duhovščine in reorganiziral lokalno upravo.<ref name="Curtis-1998-3"/> Med svojo dolgo vladavino je Ivan skoraj podvojil že tako veliko rusko ozemlje s priključitvijo treh tatarskih kanatov: [[Kazanski kanat|Kazanskega]] in [[Astrahanski kanat|Astrahanskega]] ob [[Volga|Volgi]]<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Perrie |first=Maureen |title=The Popular Image of Ivan the Terrible |jstor=4207642 |journal=The Slavonic and East European Review |volume=56 |number=2 |date=April 1978 |pages=275–286 |publisher=Modern Humanities Research Association}}</ref> ter [[Sibirski kanat|Sibirskega]] v jugozahodni Sibiriji. Nazadnje se je do konca 16. stoletja Rusija razširila vzhodno od [[Ural|Uralskega gorovja]].<ref>{{navedi časopis |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Ermak's Siberian Expedition |url=https://archive.org/details/russian-history_spring-1986_13_1/page/1 |journal=Russian History |volume=13 |number=1 |pages=1–39 |publisher=Brill Publishers |jstor=24655823 |year=1986|doi=10.1163/187633186X00016 }}</ref> Toda carstvo je oslabila dolga in neuspešna [[livonska vojna]] proti koaliciji [[Krona kraljevine Poljske|kraljevine Poljske]] in [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (pozneje združeni v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]]), [[kraljevina Švedska|kraljevine Švedske]] in Dansko-Norveške za dostop do baltske obale in pomorske trgovine.<ref>{{navedi časopis |last=Filyushkin |first=Alexander |title=Livonian War in the Context of the European Wars of the 16th Century: Conquest, Borders, Geopolitics |year=2016 |pages=1–21 |volume=43 |number=1 |journal=Russian History |publisher=Brill |doi=10.1163/18763316-04301004 |jstor=44647035}}</ref> Leta 1572 je ruska vojska napadajoče [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] popolnoma porazila v ključni [[Bitka pri Molodjah|bitki pri Molodjah]].<ref>{{navedi knjigo |date=2015 |last=Skrynnikov |first=R. G. |title=Reign of Terror: Ivan IV |publisher=Brill |isbn=978-9-004-30401-7 |pages=417–421}}</ref> S smrtjo Ivanovih sinov leta 1598 se je končala stara [[Rurikidi|dinastija Rurikov]], kar je skupaj s strašno [[Ruska lakota 1601–03|lakoto 1601–1603]] sprožilo politično krizo, znano kot [[obdobje težav]], vključno z državljansko vojno, vladavino pretendentov in tujim posredovanjem.<ref>{{navedi časopis |last=Dunning |first=Chester |title=Crisis, Conjuncture, and the Causes of the Time of Troubles |jstor=41036998 |journal=Harvard Ukrainian Studies |year=1995 |publisher=Harvard Ukrainian Research Institute |volume=19 |pages=97–119}}</ref> Razmere je izkoristila Republika obeh narodov in zasedla dele Rusije vse do prestolnice Moskve.<ref>{{navedi časopis |last=Wójcik |first=Zbigniew |title=Russian Endeavors for the Polish Crown in the Seventeenth Century |url=https://archive.org/details/sim_slavic-review_spring-1982_41_1/page/59 |journal=Slavic Review |jstor=2496635 |doi=10.2307/2496635 |publisher=Cambridge University Press |volume=41 |number=1 |year=1982 |pages=59–72|s2cid=164176163 }}</ref> Leta 1612 je ruski prostovoljski korpus pod poveljstvom trgovca [[Kuzma Minin]]a in kneza [[Dmitrij Mihajlovič Požarski|Dimitrija Požarskega]] Poljake prisilil k umiku.<ref>{{navedi časopis |last1=Bogolitsyna |first1=Anna |last2=Pichler |first2=Bernhard |last3=Vendl |first3=Alfred |last4=Mikhailov |first4=Alexander |last5=Sizov |first5=Boris |title=Investigation of the Brass Monument to Minin and Pozharsky, Red Square, Moscow |journal=Studies in Conservation |publisher=Taylor & Francis |year=2009 |volume=54 |number=1 |pages=12–22 |doi=10.1179/sic.2009.54.1.12 |jstor=27867061 |s2cid=138066784}}</ref> Leta 1613 je po odločitvi zemskega sobora prestol zasedla [[Romanovi|bojarska dinastija Romanovih]] in država si je postopoma opomogla od krize.<ref>{{navedi časopis |last=Orchard |first=G. Edward |title=The Election of Michael Romanov |jstor=4210028 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=67 |number=3 |date=July 1989 |pages=378–402}}</ref> V 17. stoletju, obdobju [[Kozaki|Kozakov]], je Rusija nadaljevala z ozemeljsko rastjo.<ref name="Siberia">{{navedi splet |url=https://www.loc.gov/collections/meeting-of-frontiers/articles-and-essays/exploration/russian-discovery-of-siberia/ |title=The Russian Discovery of Siberia |year=2000 |publisher=Library of Congress |location=Washington, D.C. |access-date=2022-01-25}}</ref> Leta 1654 je ukrajinski voditelj [[Bogdan Hmelnicki]] ponudil Ukrajini zaščito ruskega carja [[Aleksej Ruski|Alekseja]], čigar sprejetje te ponudbe je vodilo v še eno [[rusko-poljska vojna (1654–1667)|rusko-poljsko vojno]]. Nazadnje so Ukrajino razdelili vzdolž [[Dneper|Dnepra]], tako da sta bila [[Levobrežna Ukrajina]] in [[Kijev]] pod rusko vladavino.<ref>{{navedi knjigo |last=Frost |first=Robert I. |title=The Northern Wars: War, State and Society in Northeastern Europe, 1558–1721 |date=2000 |publisher=Routledge |isbn=978-0-58206-429-4 |page=13}}</ref> Na vzhodu se je nadaljevalo hitro rusko raziskovanje in kolonizacija velikanske Sibirije v lovu na dragocene kože in slonovino. [[Seznam ruskih raziskovalcev|Ruski raziskovalci]] so pritiskali na vzhod predvsem po sibirskih rečnih poteh in do sredine 17. stoletja so zrasle ruske naselbine v vzhodni Sibiriji, na [[Čukotski polotok|Čukotskem polotoku]], vzdolž reke [[Amur]] in na obali Tihega oceana.<ref name="Siberia"/> Leta 1648 je [[Semjon Ivanovič Dežnjov]] postal prvi Evropejec, ki je preplul [[Beringov preliv]].<ref>{{navedi knjigo |last=Oliver |first=James A. |title=The Bering Strait Crossing: A 21st Century Frontier between East and West |year=2006 |publisher=Information Architects |pages=36–37 |isbn=978-0-9546995-8-1}}</ref> ===Ruski imperij=== {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Growth of Russia 1547-1725.png|thumb|upright=1.4|Širjenje in ozemeljski razvoj Rusije od kronanja [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana IV.]] do smrti [[Peter Veliki|Petra I.]]]] [[Peter Veliki|Peter I.]] je leta 1721 Rusijo proglasil za imperij in vzpostavil kot eno evropskih velesil. V svoji vladavini med letoma 1682 in 1725 je porazil Švedsko v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] (1700–1721), s čimer je državi zagotovil dostop do morja in pomorske trgovine. Leta 1703 je Peter I. na Baltskem morju ustanovil novo rusko prestolnico [[Sankt Peterburg]]. Med svojo vladavino je uveljavil radikalne reforme, s katerimi je Rusijo kulturno približal zahodni Evropi, vendar se je položaj tlačanov v tem obdobju poslabšal.<ref name="Sova"/><ref name="Curtis-1998-2">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/4.htm |title=Russia – Early Imperial Russia |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Spodbujal je manufakture, trgovino in gospodarstvo.<ref name="Sova"/> Na prestolu ga je nasledila [[Katarina I. Ruska|Katarina I.]] (1725–1727), ki jo je nasledil [[Peter II. Ruski|Peter II.]] (1727–1730), njega pa [[Ana Ruska|Ana]]. Med vladavino hčere Petra I. [[Elizabeta Ruska|Elizabete]] v letih 1741–1762 se je Rusija vpletla v [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]] (1756–1763). Med tem spopadom so ruske enote zasedle [[Vzhodna Prusija|Vzhodno Prusijo]] in dosegle Berlin.<ref>{{navedi časopis |last=Kohn |first=Hans |title=Germany and Russia |url=https://archive.org/details/current-history_1960-01_38_221/page/1 |journal=Current History |volume=38 |number=221 |pages=1–5 |year=1960 |publisher=U of California Press |doi=10.1525/curh.1960.38.221.1 |jstor=45310370 |s2cid=249687838 }}</ref> Toda po Elizabetini smrti je Prusiji naklonjeni car [[Peter III. Ruski|Peter III.]] vse te osvojitve vrnil [[kraljevina Prusija|kraljevini Prusiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Raeff |first=Marc |title=The Domestic Policies of Peter III and his Overthrow |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1970-06_75_5/page/1289 |journal=The American Historical Review |volume=75 |number=5 |date=June 1970 |pages=1289–1310 |publisher=[[Oxford University Press]] |jstor=1844479 |doi=10.2307/1844479}}</ref> [[Katarina Velika|Katarina II.]] (»Velika«), ki je vladala med letoma 1762 in 1796, je vodila [[rusko razsvetljenstvo]]. Ruski politični nadzor je razširila na Poljsko-litovsko državo in [[Delitve Poljske|Rusiji priključila večino njenih ozemelj]], s čimer je postala država z največjim številom prebivalcev v Evropi.<ref>{{navedi časopis |last=Perkins |first=James Breck |title=The Partition of Poland |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1896-10_2_1/page/76 |jstor=1833615 |doi=10.2307/1833615 |doi-access=free |volume=2 |number=1 |date=October 1896 |pages=76–92 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press}}</ref> Na jugu je v uspešnih [[Rusko-turške vojne|rusko-turških vojnah]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] rusko mejo pomaknila do Črnega morja in razpustila [[Krimski kanat]] ter [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|priključila Krim]].<ref>{{navedi časopis |last=Anderson |first=M.S. |jstor=4205010 |title=The Great Powers and the Russian Annexation of the Crimea, 1783–1784 |journal=The Slavonic and East European Review |date=December 1958 |volume=37 |number=88 |pages=17–41 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Po zmagah nad [[Kadžari|kadžarskim Iranom]] med [[Rusko-perzijske vojne|rusko-perzijskimi vojnami]] v prvi polovici 19. stoletja je Rusija osvojila tudi Kavkaz.<ref>{{navedi časopis |last=Behrooz |first=Maziar |title=Revisiting the Second Russo-Iranian War (1826–1828): Causes and Perceptions |jstor=24482847 |journal=[[Iranian Studies]] |year=2013 |volume=46 |number=3 |pages=359–381 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00210862.2012.758502 |s2cid=143736977}}</ref> Naslednik Katarine, sin [[Pavel I. Ruski|Pavel]], je bil nestanoviten in se je osredotočal predvsem na domače zadeve.<ref>{{navedi časopis |last=Ragsdale |first=Hugh |title=Russia, Prussia, and Europe in the Policy of Paul I |year=1992 |pages=81–118 |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |jstor=41046596 |volume=31 |number=1 |publisher=[[Franz Steiner Verlag]]}}</ref> Po njegovi kratki vladavini je strategijo Katarine nadaljeval [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] (1801–1825), ki je leta 1809 oslabljeni Švedski [[Finska vojna|iztrgal Finsko]],<ref>{{navedi časopis |title=Finland |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1910-08_4_3/page/350 |jstor=1945868 |doi-access=free |doi=10.2307/1945868 |publisher=[[American Political Science Association]] |date=August 1910 |volume=4 |number=3 |pages=350–364 |journal=The American Political Science Review}}</ref> leta 1812 pa Osmanom [[Besarabija|Besarabijo]].<ref>{{navedi časopis |last=King |first=Charles |title=Moldova and the New Bessarabian Questions |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1993-07_49_7/page/135 |jstor=40396520 |journal=The World Today |volume=49 |number=7 |pages=135–139 |date=July 1993 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]])}}</ref> V Severni Ameriki so Rusi postali prvi Evropejci, ki so [[Ruska Amerika|dosegli in kolonizirali Aljasko]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/harriman/1899/exploration.html |title=Exploration and Settlement on the Alaskan Coast |publisher=[[PBS]] |access-date=2022-01-13}}</ref> V letih 1803–1806 je bilo izvedeno prvo rusko obplutje sveta.<ref>{{navedi časopis |last=McCartan |first=E. F. |title=The Long Voyages-Early Russian Circumnavigation |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1963-01_22_1/page/30 |journal=The Russian Review |volume=22 |number=1 |year=1963 |pages=30–37 |doi=10.2307/126593 |jstor=126593}}</ref> Leta 1820 je [[Fabian Gottlieb von Bellingshausen|ruska odprava]] odkrila celino [[Antarktika|Antarktiko]].<ref>{{navedi splet |last=Blakemore |first=Erin |title=Who really discovered Antarctica? Depends who you ask. |date=2020-01-27 |access-date=2022-01-12 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305011853/https://www.nationalgeographic.com/history/article/who-discovered-antarctica-depends-who-ask|url-status=dead|archive-date=2021-03-05}}</ref> ====Velesila in razvoj družbe, znanosti in umetnosti==== Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] se je Rusija pridružila zavezništvu različnih evropskih sil, ki so se borile proti Franciji. [[Napoleonov pohod na Rusijo|Francoska invazija na Rusijo]] na višku Napoleonove moči leta 1812 je dosegla Moskvo, vendar je na koncu spodletela, saj je trdovraten odpor v kombinaciji z ostro rusko zimo močno porazil napadalce, vseevropsko vojsko [[Grande Armée]] pa privedel na rob popolnega uničenja. Pod vodstvom [[Mihail Kutuzov|Mihaila Kutuzova]] in [[Michael Andreas Barclay de Tolly|Michaela Andreasa Barclaya de Tollyja]] je [[Ruska imperialna vojska]] izrinila Napoleona in v [[Vojna Šeste koalicije|vojni Šeste koalicije]] napredovala po Evropi ter naposled vstopila v Pariz.<ref>{{navedi časopis |last1=Kroll |first1=Mark J. |last2=Toombs |first2=Leslie A. |last3=Wright |first3=Peter |title=Napoleon's Tragic March Home from Moscow: Lessons in Hubris |date=February 2000 |journal=The Academy of Management Executive |jstor=4165613 |pages=117–128 |publisher=[[Academy of Management]] |volume=14 |number=1}}</ref> [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] je nadzoroval rusko delegacijo na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]], ki je določil zemljevid postnapoleonske Evrope.<ref>{{navedi časopis |last=Ghervas |first=Stella |title=The Long Shadow of the Congress of Vienna |jstor=26266203 |publisher=[[SAGE Publishers]] |journal=Journal of Modern European History |volume=13 |number=4 |pages=458–463 |year=2015|doi=10.17104/1611-8944-2015-4-458 |s2cid=151713355 }}</ref> [[File:Napoleons retreat from Moscow by Adolph Northen.jpg|thumb|''[[Napoleon]]ov umik iz Moskve'', [[Albrecht Adam]] (1851)]] Častniki, ki so Napoleona preganjali v Zahodno Evropo, so nazaj v Rusijo prinesli ideje liberalizma in v ponesrečenem [[Upor dekabristov|uporu dekabristov]] leta 1825 poskušali zmanjšati carjevo moč, vendar je bila vstaja zadušena.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi revijo |last=Grey |first=Ian |url=https://www.historytoday.com/archive/decembrists-russia%E2%80%99s-first-revolutionaries |title=The Decembrists: Russia's First Revolutionaries |magazine=[[History Today]] |date=1973-09-09 |volume=23 |issue=9 |access-date=2021-11-23}}</ref> Ob koncu konservativne vladavine [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]] (1825–1855) je vrhunec ruske moči in vpliva v Evropi prekinil poraz v [[krimska vojna|krimski vojni]].<ref>{{navedi časopis |last=Vincent |first=J.R. Vincent |title=The Parliamentary Dimension of the Crimean War |journal=[[Transactions of the Royal Historical Society]] |publisher=Cambridge University Press |pages=37–49 |volume=31 |year=1981 |jstor=3679044 |doi=10.2307/3679044|s2cid=153338264 }}</ref> ====Velike liberalne reforme in kapitalizem==== Nikolajev naslednik [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] (1855–1881) je širom države sprejel velike spremembe, vključno s [[Kmečka reforma 1861|kmečko reformo 1861]].<ref>{{navedi časopis |last=Zenkovsky |first=Serge A. |author-link=Serge Aleksandrovich Zenkovsky |title=The Emancipation of the Serfs in Retrospect |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1961-10_20_4/page/280 |jstor=126692 |doi=10.2307/126692 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |volume=20 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1961 |pages=280–293}}</ref> Te reforme so spodbudile industrializacijo in posodobile Rusko imperialno vojsko, ki je ob koncu [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turške vojne (1877–1878)]] osvobodila velik del [[Balkan]]a izpod turške vladavine.<ref>{{navedi časopis |last=Gunter |first=Michael M. |author-link=Michael Gunter |title=War and Diplomacy: The Russo-Turkish War of 1877–1878 and the Treaty of Berlin |pages=231–233 |doi=10.1353/jwh.2013.0031 |journal=Journal of World History |publisher=[[University of Hawaiʻi Press]] |issn=1527-8050 |date=March 2013 |volume=24 |number=1 |s2cid=159687214}}</ref> Večino 19. in začetek 20. stoletja sta Rusija in [[Britanski imperij]] skrivoma sodelovala glede [[Emirat Afganistan|emirata Afganistana]] in sosednjih območij v [[Centralna Azija|Centralni]] in Južni Aziji; rivalstvo med dvema velikima evropskima imperijema je postalo znano kot [[Velika igra]].<ref>{{navedi časopis |last=Fromkin |first=David |author-link=David Fromkin |title=The Great Game in Asia |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_spring-1980_58_4/page/936 |year=1980 |volume=58 |number=4 |pages=936–951 |jstor=20040512 |doi=10.2307/20040512 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Na koncu 19. stoletja je v Rusiji prišlo do vzpona različnih [[Socializem|socialističnih]] gibanj. Aleksandra II. so leta 1881 [[Atenat na Aleksandra II. Ruskega|ubili]] revolucionarni teroristi.<ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=Goodwin |journal=The Slavic and East European Journal |jstor=309128 |title=Review: [Untitled] |url=https://archive.org/details/sim_slavic-and-east-european-journal_winter-1995_39_4/page/641 |doi=10.2307/309128 |pages=641–43 |year=1995 |volume=39 |number=4}}</ref> Vladavina njegovega sina [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]] (1881–1894) je bila manj liberalna, vendar miroljubnejša.<ref>{{navedi časopis |last=Taranovski |first=Theodore |title=Alexander III and his Bureaucracy: The Limitations on Autocratic Power |url=https://archive.org/details/canadian-slavonic-papers_june-september-1984_26_2-3/page/207 |journal=Canadian Slavonic Papers |volume=26 |number=2/3 |year=1984 |pages=207–219 |doi=10.1080/00085006.1984.11091776 |jstor=40868293}}</ref> Rusija se je v tem času povezala s Francijo, ruski nacionalizem pa je postal pomembna politična sila, ki se je navzven kazal kot panslavizem (predvsem proti Avstro-Ogrski), navznoter pa kot rusifikacija Poljske in Finske.<ref name="Sova"/> Z industrijskim proletariatom se je pojavilo tudi delavsko gibanje. Leta 1897 je bila ustanovljena [[Ruska socialdemokratska delavska stranka]], ki se je lete 1903 razcepila na [[Boljševiki|boljševike]] (Lenin, Trocki) in [[Menjševiki|menjševike]] (Plehanov, Akselrod, Martov).<ref name="Sova"/> ====Ustavna monarhija in svetovna vojna==== Pod zadnjim ruskim carjem [[Nikolaj II. Ruski|Nikolajem II.]] (1894–1917) je ponižujoč poraz v [[rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]] sprožil [[Ruska revolucija (1905)|revolucijo leta 1905]].<ref>{{navedi časopis |last=Esthus |first=Raymond A. |title=Nicholas II and the Russo-Japanese War |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1981-10_40_4/page/396 |jstor=129919 |doi=10.2307/129919 |volume=40 |number=4 |journal=The Russian Review |date=October 1981 |pages=396–411}}</ref> Vstaja je bila zadušena, vendar je bila vlada prisiljena sprejeti velike reforme ([[ruska ustava 1906]]), vključno s [[svoboda govora|svobodo govora]] in [[svoboda zbiranja|zbiranja]], legalizacijo političnih strank ter oblikovanjem izvoljenega predstavniškega telesa, [[državna duma|državne dume]],<ref>{{navedi časopis |last=Doctorow |first=Gilbert S. |title=The Fundamental State Laws of 1906-04-23 |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1976-01_35_1/page/33 |journal=The Russian Review |year=1976 |jstor=127655 |doi=10.2307/127655 |volume=35 |number=1 |pages=33–52}}</ref> ki je predstavljala interese meščanstva.<ref name="Sova"/> ===Revolucija in državljanska vojna=== {{glavni|Ruska revolucija|Ruska državljanska vojna}} [[File:Russian Imperial Family 1913.jpg|thumb|left|Carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] in [[Romanovi|Romanove]] so boljševiki ubili leta 1918.]] Leta 1914 je Rusija v odgovor na vojno napoved [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ruski zaveznici [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Srbiji]] [[Ruski vstop v prvo svetovno vojno|vstopila v prvo svetovno vojno]]<ref>{{navedi časopis |last=Williamson, Jr. |first=Samuel R. |author-link=Samuel R. Williamson Jr. |title=The Origins of World War I |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_spring-1988_18_4/page/795 |jstor=204825 |doi=10.2307/204825 |journal=The Journal of Interdisciplinary History |year=1988 |publisher=The [[MIT Press]] |volume=18 |number=4 |pages=795–818}}</ref> in se borila na več frontah, čeprav je bila izolirana od svojih zaveznikov v [[Antanta|antanti]].<ref>{{navedi časopis |title=Triple Alliance and Triple Entente, 1902–1914 |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1924-04_29_3/page/449 |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press |jstor=1836520 |doi-access=free |doi=10.2307/1836520 |volume=29 |number=3 |pages=449–473 |date=April 1924 |last1=Schmitt |first1=Bernadotte E. |author1-link=Bernadotte Everly Schmitt }}</ref> Leta 1916 je Ruska imperialna vojska z [[Brusilovska ofenziva|Brusilovsko ofenzivo]] skoraj v celoti uničila [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrsko vojsko]] na vzhodni fronti, a so ji lastne velike izgube onemogočile nadaljnje napredovanje.<ref>{{navedi časopis |last=Schindler |first=John |year=2003 |title=Steamrollered in Galicia: The Austro-Hungarian Army and the Brusilov Offensive, 1916. |journal=[[War in History]] |volume=10 |number=1 |pages=27–59 |doi=10.1191/0968344503wh260oa |jstor=26061940 |s2cid=143618581}}</ref> Ne glede na to so rastoči stroški vojne, velike žrtve ter sumi korupcije in izdaj še poglobili nezaupanje javnosti v režim. Vse to je ustvarilo vzdušje za [[Ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917, ki je bila izpeljana v dveh dejanjih – [[Februarska revolucija|februarski]] in [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].<ref name="Curtis-1998-5">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/8.htm |title=Russia – Revolutions and Civil War |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-06-25}}</ref> Na začetku leta 1917 je bil [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] prisiljen abdicirati; on in njegova družina so bili zaprti in [[Usmrtitev družine Romanov|pozneje usmrčeni]] med [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].<ref>{{navedi splet |last=Walsh |first=Edmund |author-link=Edmund A. Walsh |url=https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1928/03/the-last-days-of-the-romanovs/303877/ |title=The Last Days of the Romanovs |work=The Atlantic |date=March 1928 |access-date=2022-01-14}}</ref> Monarhijo je zamenjala negotova koalicija političnih strank, ki se je razglasila za [[Ruska začasna vlada|začasno vlado]]<ref>{{navedi časopis |last=Mosse |first=W. E. |title=Interlude: The Russian Provisional Government 1917 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |jstor=149631 |publisher=Taylor & Francis |volume=15 |number=4 |pages=408–419 |date=April 1964}}</ref> in je razglasila [[Ruska republika|Rusko republiko]]. 19. januarja 1918 je [[Ruska ustavodajna skupščina]] Rusijo razglasila za demokratično federalno republiko (in je tako ratificirala odločitev Začasne vlade). Naslednji dan je Ustavodajno skupščino [[Vseruski centralni izvršni komite]] razpustil.<ref name="Curtis-1998-5" /> Obstajal je alternativni socialistični establišment, [[Petrograjski sovjet]], mu je vpliv dajal demokratično izvoljen svet delavcev in kmetov, ''[[sovjet]]''. Vladavina nove oblasti krize v državi ni rešila, temveč jo je še poslabšala. [[Oktobrska revolucija]] pod vodstvom boljševiškega voditelja [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] je strmoglavila začasno vlado in dala polno moč vladanja sovjetom ter tako ustvarila prvo socialistično državo na svetu.<ref name="Curtis-1998-5"/> Med [[antikomunizem|protikomunističnim]] [[Belo gibanje|Belim gibanjem]] in boljševiki s svojo [[Rdeča armada|Rdečo armado]] je izbruhnila [[ruska državljanska vojna]].<ref>{{navedi časopis |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |title=The Red Army and Mass Mobilization during the Russian Civil War 1918–1920 |jstor=650938 |journal=Past & Present |publisher=Oxford University Press |pages=168–211 |date=November 1990 |volume=129 |number=190|doi=10.1093/past/129.1.168 }}</ref> S podpisom [[Brestlitovski mir|brestlitovskega miru]], ki je končal sovražnosti s [[centralne sile|centralnimi silami]] v prvi svetovni vojni, je boljševiška Rusija predala večino svojih zahodnih ozemelj, ki so predstavljala 34 % njenega prebivalstva, 54 % njene industrije, 32 % njene kmetijske zemlje in okrog 90 % rudnikov premoga.<ref>{{navedi splet |last=Figes |first=Orlando |author-link=Orlando Figes |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |archive-url=https://web.archive.org/web/20210415111202/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/russian-revolution-history-lenin |url-status=dead |archive-date=2021-04-15 |title=From Tsar to U.S.S.R.: Russia's Chaotic Year of Revolution |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |date=2017-10-25 |access-date=2021-11-27 }}</ref> [[File:Vladimir_Lenin_Speech_in_May_1920.jpg|thumb|[[Vladimir Lenin]] in [[Leon Trocki|Lev Trocki]] med govorom leta 1920 v Moskvi]] [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|Zavezniki]] so sprožili neuspešno [[Posredovanje v ruski državljanski vojni|vojaško posredovanje]] v podporo protikomunističnim silam.<ref>{{navedi časopis |last=Carley |first=Michael Jabara |date=November 1989 |jstor=40106089 |title=Allied Intervention and the Russian Civil War, 1917–1922 |url=https://archive.org/details/international-history-review_1989-11_11_4/page/689 |journal=The International History Review |volume=11 |number=4 |pages=689–700 |doi=10.1080/07075332.1989.9640530 }}</ref> Medtem so tako boljševiki kot tudi belo gibanje drugi proti drugim izvajali kampanje deportacij in usmrtitev, kar je znano kot [[Rdeči teror|rdeči]] in [[beli teror]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |archive-url=https://web.archive.org/web/20210222175025/https://www.nationalgeographic.com/history/article/red-terror-set-macabre-course-soviet-union |url-status=dead |archive-date=2021-02-22 |title=How the Red Terror set a macabre course for the Soviet Union |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first=Erin |last=Blakemore |date=2020-09-02 |access-date=2021-06-26}}</ref> Ob koncu nasilne državljanske vojne sta bili ruska ekonomija in infrastruktura močno poškodovani in življenje je izgubilo do 10 milijonov ljudi, večinoma civilistov.<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/event/Russian-Civil-War/Foreign-intervention#ref283723 |title=Russian Civil War – Casualties and consequences of the war |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2022-01-14 }}</ref> Milijoni so postali [[beli emigranti]].<ref>{{navedi časopis |last=Schaufuss |first=Tatiana |title=The White Russian Refugees |journal=The Annals of the [[American Academy of Political and Social Science]] |date=May 1939 |volume=203 |pages=45–54 |publisher=[[SAGE Publishing]] |doi=10.1177/000271623920300106 |jstor=1021884|s2cid=143704019 }}</ref> [[Ruska lakota 1921–1922]] je terjala do pet milijonov žrtev.<ref>{{navedi splet |last=Haller |first=Francis |url=https://www.icrc.org/en/doc/resources/documents/article/other/5rfhjy.htm |title=Famine in Russia: the hidden horrors of 1921 |work=[[Le Temps]]|publisher=[[International Committee of the Red Cross]] |date=2003-12-08 |access-date=2021-07-26}}</ref> ===Sovjetska zveza=== {{glavni|Zgodovina Sovjetske zveze}} [[File:Russian SFSR in Soviet Union (1936).svg|thumb|left|Lega [[RSFSR|Ruske SFSR]] (rdeče) v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] leta 1936]] ====Plansko gospodarstvo in sovjetska družba==== 30. decembra 1922 so Lenin in sodelavci z združitvijo [[RSFSR|Ruske SFSR]], [[Sovjetska socialistična republika Belorusija|Beloruske]], [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske]] in [[Transkavkaške sovjetska socialistična republika|Transkavkaške]] republike v eno državo ustanovili [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].<ref>{{navedi časopis |last=Szporluk |first=Roman |title=Nationalities and the Russian Problem in the U.S.S.R.: an Historical Outline |url=https://archive.org/details/sim_australian-journal-of-international-affairs_1973-04_27_1/page/22 |jstor=24356607 |publisher=Journal of International Affairs Editorial Board |journal=Journal of International Affairs |volume=27 |number=1 |pages=22–40 |year=1973}}</ref> Postopoma so notranje spremembe mej in priključitve med drugo svetovno vojno ustvarile unijo [[republike ZSSR|republik]]; največja po ozemlju in prebivalstvu je bila Ruska SFSR, ki je uniji dominirala politično, kulturno in gospodarsko.<ref>{{navedi časopis |last=Brzezinski |first=Zbigniew |title=The Soviet Union: World Power of a New Type |url=https://archive.org/details/sim_academy-of-political-science-proceedings_1984_35_3/page/147 |jstor=1174124 |doi=10.2307/1174124 |volume=35 |number=3 |year=1984 |pages=147–159 |journal=Proceedings of the Academy of Political Science |publisher=The Academy of Political Science}}</ref> Po [[Smrt in pogreb Vladimirja Lenina|Leninovi smrti]] leta 1924 je bila za prevzem oblasti imenovana trojka ([[Josif Stalin]], [[Grigorij Zinovjev]] in [[Lev Kamenjev]]). Na koncu je Stalin, [[generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze]], uspel zatreti vse opozicijske frakcije in utrditi moč v svojih rokah ter v 30. letih postal državni diktator.<ref>{{navedi časopis |last=Glassman |first=Leo M. |title=Stalin's Rise to Power |url=https://archive.org/details/current-history_1931-04_34_1/page/73 |date=April 1931 |pages=73–77 |publisher=[[University of California Press]] |jstor=45336496 |journal=Current History |volume=34 |number=1|doi=10.1525/curh.1931.34.1.73 |s2cid=248843930 }}</ref> [[Lev Trocki|Leva Trockega]], glavnega zagovornika [[svetovna revolucija|svetovne revolucije]], so leta 1929 izgnali iz Sovjetske zveze<ref>{{navedi časopis |last=Getty |first=J Arch. |title=Trotsky in Exile: The Founding of the Fourth International |jstor=151989 |pages=24–35 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=1 |date=January 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> in uradna linija je postala Stalinova ideja [[socializem v eni državi|socializma v eni državi]].<ref>{{navedi splet |url=https://kar.kent.ac.uk/47659/1/Socialism%20in%20One%20Country%20Redacted.pdf |title=Socialism in One Country: A Study of Pragmatism and Ideology in the Soviet 1920s |publisher=University of Kent |last=Bensley |first=Michael |year=2014 |access-date=2021-06-26}}</ref> Nadaljnji notranji boji v boljševiški partiji so vodili v [[velika čistka|veliko čistko]].<ref>{{navedi časopis |last=Kuromiya |first=Hirosaki |title=Accounting for the Great Terror |jstor=41051345 |publisher=Franz Steiner Verlag |journal=Jahrbücher für Geschichte Osteuropas |year=2005 |pages=86–101 |volume=53 |number=1}}</ref> ====Stalinizem in nasilna modernizacija==== Pod Stalinovim vodstvom je država uveljavila [[plansko gospodarstvo]], [[industrializacija v Sovjetski zvezi|industrializacijo večinoma kmečke države]] in [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacijo]] [[Kmetijstvo v Sovjetski zvezi|svojega kmetijstva]]. V tem obdobju hitrih ekonomskih in socialnih sprememb so milijone ljudi poslali v [[gulag|kazenska delovna taborišča]], vključno z veliko političnimi obsojenci, obsojenimi za domnevno ali dejansko opozicijo Stalinovi vladavini;<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=An Assessment of the Sources and Uses of Gulag Forced Labour 1929–1956 |jstor=151474 |publisher=Taylor & Francis |pages=51–87 |volume=33 |number=1 |date=January 1981 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies)}}</ref> milijone ljudi so deportirali ali izgnali v odročne predele Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Kreindler |first=Isabelle |title=The Soviet Deported Nationalities: A Summary and an Update |jstor=151700 |publisher=Taylor & Francis |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |volume=38 |number=3 |date=July 1986 |pages=387–405}}</ref> Tranzicijska dezorganizacija državnega kmetijstva, ostre državne politike in suša<ref>{{navedi knjigo | last=Zadoks | first=J.C. | title=On the political economy of plant disease epidemics: Capita selecta in historical epidemiology | publisher=Wageningen Academic Publishers | year=2008 | isbn=978-90-8686-653-3 | url={{GBurl|id=EBLTDwAAQBAJ|p=171}} | access-date=2022-12-08 | page=171}}</ref> so povzročili [[Sovjetska lakota 1932–1933|sovjetsko lakoto 1932–1933]], ki je vzela življenje do 8,7 milijona ljudi, od tega 3,3 milijona v Ruski SFSR.<ref>{{navedi časopis |last=Wolowyna |first=Oleh |date=October 2020 |title=A Demographic Framework for the 1932–1934 Famine in the Soviet Union |journal=Journal of Genocide Research |volume=23 |number=4 |pages=501–526 |doi=10.1080/14623528.2020.1834741 |s2cid=226316468}}</ref> V kratkem časovnem obdobju je Sovjetska zveza izvedla drago preobrazbo pretežno kmetijskega gospodarstva v veliko industrijsko silo.<ref>{{navedi časopis |last=Rosefielde |first=Steven |title=Excess Deaths and Industrialization: A Realist Theory of Stalinist Economic Development in the 1930s |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1988-04_23_2/page/277 |jstor=260849 |journal=Journal of Contemporary History |year=1988 |volume=23 |number=2 |pages=277–289 |publisher=SAGE Publishing|doi=10.1177/002200948802300207 |pmid=11617302 |s2cid=26592600 }}</ref> ====Druga svetovna vojna in Združeni narodi==== [[File:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|thumb|[[Bitka za Stalingrad]], največja in najbolj krvava bitka v zgodovini bojevanja se je končala leta 1943 z odločilno sovjetsko zmago nad [[Heer (Wehrmacht)|nemško vojsko]].]] Sovjetska zveza je vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] 17.&nbsp;septembra 1939 s svojo [[sovjetska invazija na Poljsko|invazijo na Poljsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Kornat |first=Marek |title=Choosing Not to Choose in 1939: Poland's Assessment of the Nazi-Soviet Pact |jstor=40647041 |publisher=Taylor & Francis |volume=31 |number=4 |date=December 2009 |journal=The International History Review |pages=771–797|doi=10.1080/07075332.2009.9641172 |s2cid=155068339}}</ref> skladno s tajnim protokolom v okviru pakta [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Ribbentrop-Molotov]] z [[Nacistična Nemčija|Nacistično Nemčijo]].<ref>{{navedi časopis |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=44 |number=1 |year=1992 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=57–78}}</ref> Pozneje je Sovjetska zveza [[zimska vojna|napadla Finsko]],<ref>{{navedi časopis |last=Spring |first=D. W. |title=The Soviet Decision for War against Finland, 1939-11-30 |jstor=152247 |publisher=Taylor & Francis |volume=38 |number=2 |date=April 1986 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |pages=207–226}}</ref> okupirala ter si priključila [[baltske države]],<ref>{{navedi časopis |last=Saburova |first=Irina |title=The Soviet Occupation of the Baltic States |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1955-01_14_1/page/36 |journal=The Russian Review |volume=14 |number=1 |pages=36–49 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/126075 |jstor=126075 |date=January 1955}}</ref> pa tudi dele Romunije.<ref>{{navedi knjigo |last=King |first=Charles |title=The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture |date=1999 |publisher=[[Hoover Institution Press]]|url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/n3/mode/2up |isbn= 978-0-817-99791-5}}</ref>{{rp|91–95}} 22.&nbsp;junija 1941 je Nemčija [[operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]]<ref>{{navedi časopis |last=Stolfi |first=Russel H. S. |title=Barbarossa Revisited: A Critical Reappraisal of the Opening Stages of the Russo-German Campaign (June–December 1941) |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-modern-history_1982-03_54_1/page/27 |jstor=1906049 |publisher=The University of Chicago Press |volume=54 |number=1 |pages=27–46 |journal=The Journal of Modern History |date=March 1982|doi=10.1086/244076 |s2cid=143690841 }}</ref> in tako odprla [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodno fronto]], največje prizorišče druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Wilson |first=David |title=The Eastern Front Campaign: An Operational Level Analysis |publisher=Eschenburg Press |date=2018 |isbn=978-1-789-12193-3}}</ref>{{rp|7}} Nemčija je zajela okrog 5 milijonov enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]];<ref>{{navedi knjigo |last=Chapoutot |first=Johann |title=The Law of Blood: Thinking and Acting as a Nazi |date=2018 |publisher=Harvard University Press |isbn=978-0-674-66043-4}}</ref>{{rp|272}} s stradanjem do smrti ali na druge načine je ubila 3,3 milijona sovjetskih [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]] in veliko število civilistov, saj so Nemci sledili »[[Hungerplan]]u« za uresničitev [[Generalplan Ost|Generalplana Ost]].<ref>{{navedi knjigo |last=D. Snyder |first=Timothy |location=New York |title=Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin |url=https://archive.org/details/bloodlandseurope0000snyd_s7g9 |date=2010 |publisher=[[Basic Books]] |isbn=978-0-465-00239-9}}</ref>{{rp|175–186}} Čeprav je [[Wehrmacht]] sprva dosegal velike uspehe, je njihov prodor zaustavila [[bitka za Moskvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Assmann |first=Kurt |title=The Battle for Moscow, Turning Point of the War |url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1950-01_28_2/page/309 |jstor=20030251 |doi=10.2307/20030251 |volume=28 |number=2 |pages=309–326 |publisher=[[Council on Foreign Relations]] |date=January 1950 |journal=[[Foreign Affairs]]}}</ref> Pozneje so Nemci doživeli velike poraze v [[bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]] pozimi 1942–1943,<ref>{{navedi časopis |last=Clairmont |first=Frederic F. |title=Stalingrad: Hitler's Nemesis |jstor=4413752 |volume=38 |number=27 |pages=2819–2823 |date=July 2003 |journal=[[Economic and Political Weekly]]}}</ref> nato pa še v [[bitka za Kursk|bitki za Kursk]] poleti 1943.<ref>{{navedi časopis |last=Mulligan |first=Timothy P. |title=Spies, Ciphers and 'Zitadelle': Intelligence and the Battle of Kursk, 1943 |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1987-04_22_2/page/235 |jstor=260932 |pages=235–260 |volume=22 |number=2 |journal=Journal of Contemporary History |publisher=[[SAGE Publishing]] |date=April 1987|doi=10.1177/002200948702200203 |s2cid=162709461}}</ref> Še en nemški poraz je bilo [[obleganje Leningrada]], v sklopu katerega je bilo mesto med letoma 1941 in 1944 na kopnem popolnoma obkoljeno s strani nemških in finskih sil ter je utrpelo stradanje in več kot milijon smrti, vendar se ni predalo.<ref>{{navedi časopis |last=Krypton |first=Constantin |title=The Siege of Leningrad |journal=The Russian Review |volume=13 |number=4 |pages=255–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125859 |jstor=125859 |date=January 1955}}</ref> Sovjetske sile so se v letih 1944–1945 podale skozi vzhodno in srednjo Evropo in maja 1945 [[bitka za Berlin|zajele Berlin]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |archive-url=https://web.archive.org/web/20210320151932/https://www.nationalgeographic.com/history/history-magazine/article/soviet-victory-battle-berlin-finished-nazi-germany |url-status=dead |archive-date=2021-03-20 |title=The Soviet victory in the Battle of Berlin finished Nazi Germany |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |first1=Neil |last1=Kagan |first2=Stephen |last2=Hyslop |date=2020-05-07 |access-date=2021-05-29}}</ref> Avgusta 1945 je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Mandžurijo|napadla Mandžurijo]] in [[Sovjetsko-japonska vojna|izrinila Japonce]] iz severovzhodne Azije ter tako prispevala k zavezniški zmagi nad Japonsko.<ref>{{navedi časopis|last=Morton|first=Louis|title=Soviet Intervention in the War with Japan|url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_1962-07_40_4/page/653|volume=40|number=4|date=July 1962|pages=653–662|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|journal=[[Foreign Affairs]]|doi=10.2307/20029588|jstor=20029588}}</ref> Obdobje druge svetovne vojne med letoma 1941–1945 je v Rusiji znano kot [[velika domovinska vojna]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-s-monumental-tribute-to-the-great-patriotic-war-/30599462.html |title=Russia's Monumental Tributes To The 'Great Patriotic War' |publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |date=2020-05-08 |access-date=2021-05-29}}</ref> Sovjetska zveza je skupaj z Združenimi državami, Združenim kraljestvom in Kitajsko veljala za [[Veliki štirje (druga svetovna vojna)|velike štiri zavezniške sile]] druge svetovne vojne in so kasneje postale »štirje policisti«, kar je bila osnova za [[Varnostni svet Združenih narodov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John Lewis|author-link=John Lewis Gaddis|title=The United States and the Origins of the Cold War, 1941–1947|url=https://archive.org/details/unitedstatesorig0000gadd|publisher=Columbia University Press|date=1972|location=New York|isbn=978-0-231-12239-9}}</ref>{{rp|27}} Med vojno so sovjetske civilne in vojaške žrtve znašale okrog 26–27 milijonov,<ref>{{navedi časopis |last1=Ellman |first1=Michael |last2=Maksudov |first2=S. |author1-link=Michael Ellman |title=Soviet Deaths in the Great Patriotic War: A Note |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1994_46_4/page/671 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |year=1994 |volume=46 |issue=4 |pages=671–680 |doi=10.1080/09668139408412190 |pmid=12288331 |jstor=152934}}</ref> kar je predstavljalo približno polovico vseh žrtev druge svetovne vojne.<ref>{{navedi knjigo |last=Cumins |first=Keith |title=Cataclysm: The War on the Eastern Front 1941–45 |publisher=Helion and Company |date=2011 |isbn=978-1-907-67723-6}}</ref>{{rp|295}} Sovjetska ekonomija in infrastruktura sta utrpeli množično uničenje, ki je povzročilo [[sovjetska lakota 1946–1947|sovjetsko lakoto 1946–1947]].<ref>{{navedi splet |last=Harrison |first=Mark |date=2010-04-14 |title=The Soviet Union after 1945: Economic Recovery and Political Repression |url=https://warwick.ac.uk/fac/soc/economics/staff/mharrison/public/pp2011postprint.pdf |website=[[University of Warwick]]}}</ref> Toda za ceno velikih žrtvovanj je Sovjetska zveza postala svetovna velesila.<ref name="Reiman-2016">{{navedi knjigo |last=Reiman |first=Michael |title=About Russia, Its Revolutions, Its Development and Its Present |chapter=The USSR as the New World Superpower |url=https://www.jstor.org/stable/j.ctv2t4dn7.14 |date=2016 |publisher=[[Peter Lang (publisher)|Peter Lang]] |pages=169–176 |jstor=j.ctv2t4dn7.14 |isbn=978-3-631-67136-8}}</ref> ====Velesila in hladna vojna==== [[File:Yalta Conference (Churchill, Roosevelt, Stalin) (B&W).jpg|thumb|The "[[Zavezniki druge svetovne vojne|Veliki trije]]" na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] februarja 1945, [[Winston Churchill]], [[Franklin D. Roosevelt]] in [[Josif Stalin]]]] Po drugi svetovni vojni je Rdeča armada skladno z odločitvami [[Potsdamska konferenca|potsdamske konference]] zasedla dele vzhodne in srednje Evrope, vključno z [[vzhodna Nemčija|Vzhodno Nemčijo]] in vzhodnim delom [[Avstrija|Avstrije]].<ref>{{navedi splet |last=Wills |first=Matthew |url=https://daily.jstor.org/potsdam-origins-cold-war/ |title=Potsdam and the Origins of the Cold War |work=[[JSTOR]] Daily |date=2015-08-06 |access-date=2022-01-28}}</ref> V satelitskih državah [[vzhodni blok|Vzhodnega bloka]] so bile nastavljene komunistične vlade.<ref>{{navedi časopis |last=Bunce |first=Valerie |title=The Empire Strikes Back: The Evolution of the Eastern Bloc from a Soviet Asset to a Soviet Liability |url=https://archive.org/details/sim_international-organization_winter-1985_39_1/page/1 |jstor=2706633 |journal=[[International Organization]] |volume=39 |number=1 |year=1985 |pages=1–46 |publisher=The [[MIT Press]]|doi=10.1017/S0020818300004859 |s2cid=154309589 |doi-access=free }}</ref> Ko je Sovjetska zveza postala druga jedrska sila na svetu,<ref>{{navedi časopis |last=Holloway |first=David |title=Entering the Nuclear Arms Race: The Soviet Decision to Build the Atomic Bomb, 1939–1945 |publisher=[[SAGE Publishing]] |volume=11 |number=2 |date=May 1981 |pages=159–197 |journal=[[Social Studies of Science]]|doi=10.1177/030631278101100201 |s2cid=145715873}}</ref> je ustanovila zavezništvo [[Varšavski pakt]]<ref>{{navedi časopis |last=Wolfe |first=Thomas W. |title=The Warsaw Pact in Evolution |url=https://archive.org/details/sim_world-today_1966-05_22_5/page/191 |date=May 1966 |volume=22 |number=5 |pages=191–198 |publisher=Royal Institute of International Affairs ([[Chatham House]]) |journal=The World Today |jstor=40393859}}</ref> in s tekmecema Združenimi državami in zvezi [[NATO]] vstopila v boj za svetovno prevlado, znan kot [[hladna vojna]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Wagg |first1=Stephen |last2=Andrews |first2=David |title=East Plays West: Sport and the Cold War |year=2007 |publisher=[[Routledge]] |isbn=978-1-134-24167-5 |page=11}}</ref> ====Otoplitvene reforme Hruščova in gospodarski razvoj==== Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] leta 1953 in kratkem obdobju kolektivnega vodstva je novi voditelj [[Nikita Hruščov]] javno obsodil [[O kultu osebnosti in njegovih posledicah|Stalina]] in začel politiko [[Destalinizacija|destalinizacije]], v okviru katere je iz delovnih taborišč [[gulag]]ov izpustil veliko političnih zapornikov.<ref>{{navedi knjigo |first=Polly |last=Jones |title=The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era |year=2006 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-28347-7 |pages=2–4}}</ref> Splošna sprostitev represivnih politik je postala pozneje znana kot »[[hruščovska otoplitev]]«.<ref>{{navedi časopis |last=Reid |first=Susan E. |year=1997 |title=Destalinization and Taste, 1953–1963 |publisher=Oxford University Press |jstor=1316131 |volume=10 |number=2 |pages=177–201 |journal=Journal of Design History|doi=10.1093/jdh/10.2.177 }}</ref> Hkrati so hladnovojne napetosti dosegle vrhunec, ko sta se rivalska bloka spopadla zaradi namestitve ameriških raket [[PGM-19 Jupiter|Jupiter]] v Turčiji in sovjetskih [[kubanska raketna kriza|raket na Kubi]].<ref>{{navedi časopis |last=Fuelling |first=Cody |url=https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |title=To the Brink: Turkish and Cuban Missiles during the Height of the Cold War |journal=International Social Science Review |publisher=[[University of North Georgia]] |volume=93 |number=1 |access-date=2021-05-28 |archive-date=2022-03-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220313053405/https://digitalcommons.northgeorgia.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1218&context=issr |url-status=dead }}</ref> 4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza izstrelila prvi umetni [[satelit]], ''[[Sputnik 1]]'', in tako začela [[Vesoljska doba|vesoljsko dobo]].<ref>{{navedi splet |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/ussr-launches-sputnik/ |title=USSR Launches Sputnik |date=2021-07-07 |work=[[National Geographic (magazine)|National Geographic]] |access-date=2022-01-15 }}</ref> Ruski [[kozmonavt]] [[Jurij Gagarin]] je na krovu vesoljskega plovila s posadko [[Vostok 1|Vostoka 1]] 12. aprila 1961 postal prvi človek v Zemljini orbiti.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/future/article/20210409-yuri-gagarin-the-spaceman-who-came-in-from-the-cold |title=Yuri Gagarin: the spaceman who came in from the cold |last=Dowling |first=Stephen |date=2021-04-12 |access-date=2022-01-15 |publisher=BBC}}</ref> ====Obdobje razvitega socializma ali stagnacije==== Po odstavitvi Hruščova leta 1964 je sledilo še eno obdobje kolektivnega vodstva (Leonid Iljič Brežnjev, Aleksej Nikolajevič Kosigin in Nikolaj Viktorovič Podgorni),<ref name="Zgodovina">{{navedi knjigo |title= Zgodovina v slikah|last=Golob|first=Nataša |year=1982|publisher=DZS}}</ref> dokler ni postal vodja [[Leonid Brežnjev]]. Obdobje 70. in začetka 80. let je bilo kasneje poimenovano »obdobje zastoja«. [[Reforma Kosigina]] je skušala izvesti delno [[decentralizacija|decentralizacijo]] sovjetske ekonomije.<ref>{{navedi časopis |last=Kontorovich |first=Vladimir |title=Lessons of the 1965 Soviet Economic Reform |jstor=151112 |date=April 1988 |pages=308–316 |volume=40 |number=2 |journal=Soviet Studies (Europe-Asia Studies) |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Po [[Saurska revolucija|saurski revoluciji]] leta 1979 v Afganistanu so sovjetske sile izvedle invazijo na državo ter začele [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistansko vojno]].<ref>{{navedi časopis |last=Westad |first=Odd Arne |title=Prelude to Invasion: The Soviet Union and the Afghan Communists, 1978–1979 |url=https://archive.org/details/international-history-review_1994-02_16_1/page/49 |jstor=40106851 |journal=The International History Review |volume=16 |number=1 |date=February 1994 |pages=49–69 |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/07075332.1994.9640668 }}</ref> Maja 1988 so Sovjeti zaradi mednarodnega nasprotovanja, vztrajnega protisovjetskega gverilskega bojevanja in pomanjkanja podpore sovjetskih državljanov začeli z umikom iz Afganistana.<ref>{{navedi časopis |last=Daley |first=Tad |title=Afghanistan and Gorbachev's Global Foreign Policy |url=https://archive.org/details/sim_asian-survey_1989-05_29_5/page/496 |jstor=2644534 |doi=10.2307/2644534 |journal=[[Asian Survey]] |volume=29 |number=5 |date=May 1989 |pages=496–513 |publisher=[[University of California Press]]}}</ref> [[File:President Ronald Reagan Meeting with Soviet General Secretary Gorbachev at Hofdi House During The Reykjavik Summit Iceland - DPLA - af5603d8cc5dc9f3bd2f69b218e112bd.jpg|thumb|[[Mihail Gorbačov]] v pogovorih na štiri oči z [[Ronald Reagan|Ronaldom Reaganom]] na [[Reykjavík Summit|Reykjaviškem srečanju]] leta 1986]] ====Perestrojka, demokratizacija in ruska suverenost==== Leta 1985 je zadnji sovjetski voditelj [[Mihail Gorbačov]], ki je v sovjetskem sistemu poskušal uveljaviti liberalne reforme, uveljavil politiko ''[[glasnost]]i'' (odprtost) in ''[[perestrojka|perestrojke]]'' (prestrukturiranje), da bi končal obdobje gospodarske stagnacije in demokratiziral vlado.<ref>{{navedi časopis |last=McForan |first=D. W. J. |title=Glasnost, Democracy, and Perestroika |jstor=41881835 |journal= International Social Science Review |volume=63 |year=1988 |number=4 |pages=165–174 |publisher=[[Pi Gamma Mu]]}}</ref> Toda to je vodilo v vzpon močnih nacionalističnih in separatističnih gibanj po vsej državi.<ref>{{navedi časopis |last=Beissinger |first=Mark R. |url=https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |title=Nationalism and the Collapse of Soviet Communism |publisher=[[Princeton University]] |journal=[[Contemporary European History]] |volume=18 |number=3 |pages=331–347 |date=August 2009 |doi=10.1017/S0960777309005074 |access-date=2021-06-25 |jstor=40542830 |s2cid=46642309 |archive-date=2022-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224060339/https://scholar.princeton.edu/sites/default/files/mbeissinger/files/beissinger.ceh_.article.pdf |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1991 je bila sovjetska ekonomija druga največja na svetu, toda v svojih zadnjih letih je zapadla v krizo.<ref>{{navedi časopis |last1=Shleifer |first1=Andrei |last2=Vishny |first2=Robert W. |title=Reversing the Soviet Economic Collapse |year=1991 |pages=341–360 |journal=Brookings Papers on Economic Activity |publisher=[[Brookings Institution]] |volume=1991 |number=2 |doi=10.2307/2534597 |jstor=2534597 |s2cid=153551739 |url=http://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/30723290/1991b_bpea_shleifer_vishny.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331081228/https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/30723290/1991b_bpea_shleifer_vishny.pdf |archive-date=2022-03-31 |access-date=2024-01-24 |url-status=dead }}</ref> Leta 1991 je ekonomski in politični nemir prekipel, saj so se baltske države odločile odcepiti od Sovjetske zveze.<ref>{{navedi novice |last1=Dahlburg |first1=John-Thor |last2=Marshall |first2=Tyler |title=Independence for Baltic States: Freedom: Moscow formally recognizes Lithuania, Latvia and Estonia, ending half a century of control. Soviets to begin talks soon on new relationships with the three nations |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html |access-date=2021-09-28 |work=[[Los Angeles Times]] |date=1991-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603043522/https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-09-07-mn-1530-story.html?_amp=true |archive-date=2021-06-03 |url-status=live}}</ref> 17. marca 1991 je v državi potekal [[Sovjetski referendum 1991|referendum]], na katerem je večina glasovala za spremembo Sovjetske zveze v [[Unija suverenih držav|prenovljeno federacijo]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-03-19-mn-494-story.html |title=Vote Backs Gorbachev but Not Convincingly: Soviet Union: His plan to preserve federal unity is supported—but so is Yeltsin's for a Russian presidency. |work=Los Angeles Times |first=Michael |last=Parks |date=1991-03-19 |access-date=2021-05-30}}</ref> Junija 1991 je [[Boris Jelcin]] na predsedniških volitvah v Ruski SFSR leta 1991 postal prvi neposredno izvoljen [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] v ruski zgodovini.<ref>{{navedi novice |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/06/14/yeltsin-elected-president-of-russia/8b0dc76b-752c-4e28-a525-45ba6120ff24/ |title=Yeltsin Elected President of Russia |newspaper=[[The Washington Post]] |first=David |last=Remnick |date=1991-06-14 |access-date=2021-06-06}}</ref> Avgusta 1991 je skupina članov Gorbačovove vlade v poskusu ohranitve Sovjetske zveze poskušala izvesti [[Avgustovski puč|državni udar]] proti Gorbačovu, vendar je to povzročilo konec Komunistične partije Sovjetske zveze.<ref>{{navedi časopis |last=Gibson |first=James L. |title=Mass Opposition to the Soviet Putsch of August 1991: Collective Action, Rational Choice, and Democratic Values in the Former Soviet Union |journal=The American Political Science Review |publisher=[[American Political Science Association]] |date=September 1997 |volume=97 |number=3 |pages=671–684 |doi=10.2307/2952082 |jstor=2952082|s2cid=145141360 }}</ref> 25. decembra 1991 je po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] nastala sodobna Rusija in še štirinajst drugih [[postsovjetske države|postsovjetskih držav]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/soviet-union-collapse-timeline/31487661.html |title=The Undoing Of The U.S.S.R.: How It Happened |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |last=Foltynova |first=Kristyna |date=2021-10-01 |access-date=2022-01-15}}</ref> S slednjimi, z izjemo baltskih držav, se je Rusija povezala v [[Skupnost neodvisnih držav]].<ref name="hpc-strategy.ru">{{Navedi splet |url=http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |title=1988—1991. Распад СССР и путь к СНГ |accessdate=2024-02-04 |archive-date=2013-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131210230046/http://hpc-strategy.ru/biblioteka/19881991_raspad_sssr_i_put_k_sng/ |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://sssr.net.ru/denons.html |title=''Прибыловский В., Точкин Гр.'' Кто и как упразднил СССР |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126160310/http://sssr.net.ru/denons.html |url-status=live }}</ref><ref name="stenogramma">{{navedi splet |url=http://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |title=Стенограмма 21 заседания 4 сессии Верховного Совета РСФСР 12 декабря 1991 |access-date=2014-04-24 |archive-date=2021-05-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506121350/https://comstol.info/docs/stenogramma.pdf |url-status=live }}</ref><ref>Правда, 1991, 13 декабря</ref> === Neodvisna Ruska federacija === [[File:Vladimir Putin taking the Presidential Oath, 7 May 2000.jpg|thumb|right|[[Vladimir Putin]] daje prisego kot predsednik skupaj z [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] leta 2000]] ====Tranzicija v tržno gospodarstvo in politične krize==== Gospodarski in politični zlom Sovjetske zveze je Rusijo pahnil v globoko in dolgo depresijo.<ref>{{navedi splet|url=http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|title=Открытое письмо Президенту СССР, в кн.:Ф. Харрисон, Г. Титова, Т. Роскошная. «Мёртвый» груз экономики. — СПб, 1999 — с. 62|access-date=2022-04-24|archive-date=2022-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208215534/http://land-question.narod.ru/misc/olae_1.html|url-status=live}}</ref><ref>Горшков А. Российские реформы и западные экономисты, Челябинск, 2001, с. 4.</ref><ref>Заявление о намерениях группы экономических преобразований, Проблемы прогнозирования, 1994, № 4.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|title=Якунин В., Сулакшин С., Макаров В., Симонов В., Государственная экономическая политика и Экономическая доктрина России: К умной и нравственной экономике, в 5 томах., М., 2008, с. 160|archive-url=https://web.archive.org/web/20220208211530/https://istina.msu.ru/publications/book/2765451/|archive-date=2022-02-08}}. ISBN 978-5-91290-022-8.</ref> Med in po razpadu Sovjetske zveze so bile sprejete korenite reforme, vključno s privatizacijo in tržno ter trgovinsko liberalizacijo, in radikalne spremembe skladno z doktrino »šokterapije«.<ref>{{navedi knjigo|last=Авен|first=Пётр.|title=Революция Гайдара: История реформ 90-х из первых рук|url=https://archive.org/details/revoliutsiiagada0000aven|language=ru|publisher=[[Альпина Паблишер]]|year=2013|place=М.|pages=[https://archive.org/details/revoliutsiiagada0000aven/page/n479 472]|isbn=978-5-9614-4384-4}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Shleifer|first1=Andrei|last2=Treisman|first2=Daniel|year=2005|title=A Normal Country: Russia After Communism|url=https://scholar.harvard.edu/files/shleifer/files/normal_jep.pdf|journal=Journal of Economic Perspectives|publisher=[[Harvard University]]|volume=19|pages=151–174|doi=10.1257/0895330053147949|access-date=2021-11-24|number=1}}</ref> Nadzor nad večino podjetij je od državnih agencij prešel v roke posameznikov s povezavami v vladi, kar je omogočilo vzpon zloglasnih [[Ruski oligarhi|ruskih oligarhov]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.abc.net.au/news/2019-01-02/rich-russians-the-rise-of-the-oligarchs/10626236|title=The rise of Russia's oligarchs – and their bid for legitimacy|work=[[ABC News (Australia)|ABC News]]|first=Joey|last=Watson|date=2019-01-02|access-date=2021-05-28}}</ref> Veliko novoobogatelih je iz države odneslo milijarde gotovine in sredstev.<ref>{{navedi časopis|last=Tikhomirov|first=Vladimir|date=June 1997|title=Capital Flight from Post-Soviet Russia|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1997-06_49_4/page/591|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=49|pages=591–615|doi=10.1080/09668139708412462|jstor=153715|number=4}}</ref> Depresija v gospodarstvu je vodila v sesutje socialnih služb, stopnja rodnosti je padla, stopnja umrljivosti pa zelo zrasla<ref>{{navedi časopis|last=Hollander|first=D.|year=1997|title=In Post-Soviet Russia, Fertility Is on the Decline; Marriage and Childbearing are Occurring Earlier|journal=Family Planning Perspectives|publisher=[[Guttmacher Institute]]|volume=29|pages=92–94|doi=10.2307/2953371|jstor=2953371|number=2}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chen|first1=Lincoln C.|last2=Wittgenstein|first2=Friederike|last3=McKeon|first3=Elizabeth|date=September 1996|title=The Upsurge of Mortality in Russia: Causes and Policy Implications|url=https://archive.org/details/sim_population-and-development-review_1996-09_22_3/page/517|journal=[[Population and Development Review]]|publisher=[[Population Council]]|volume=22|pages=517–530|doi=10.2307/2137719|jstor=2137719|number=3}}</ref> in milijoni so bili pahnjeni v revščino;<ref>{{navedi časopis|last1=Klugman|first1=Jeni|last2=Braithwaite|first2=Jeanine|date=February 1998|title=Poverty in Russia during the Transition: An Overview|url=https://archive.org/details/sim_world-bank-research-observer_1998-02_13_1/page/37|journal=The World Bank Research Observer|publisher=Oxford University Press|volume=13|pages=37–58|doi=10.1093/wbro/13.1.37|jstor=3986388|number=1}}</ref> razmahnili pa so se tudi ekstremna korupcija,<ref>{{navedi časopis|last=Shlapentokh|first=Vladimir|date=March 2013|title=Corruption, the power of state and big business in Soviet and post-Soviet regimes|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=46|pages=147–158|doi=10.1016/j.postcomstud.2012.12.010|jstor=48610380|number=1}}</ref> kriminalne združbe in organizirani kriminal.<ref>{{navedi časopis|last=Frisby|first=Tanya|date=January 1998|title=The Rise of Organised Crime in Russia: Its Roots and Social Significance|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1998-01_50_1/page/27|journal=[[Europe-Asia Studies]]|publisher=Taylor & Francis|volume=50|pages=27–49|doi=10.1080/09668139808412522|jstor=153404|number=1}}</ref> Konec leta 1993 so trenja med Jelcinom in ruskim parlamentom prerasla v [[Ruska ustavna kriza (1993)|ustavno krizo]], ki se je končala nasilno z vojaškim posredovanjem. Med krizo je imel Jelcin podporo zahodnih vlad, več kot 100 ljudi pa je bilo ubitih.<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|date=2018-10-03|title=Russia's 1993 crisis still shaping Kremlin politics, 25 years on|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/russias-1993-crisis-still-shaping-kremlin-politics-25-years-on/a-45733546|access-date=2022-02-02}}</ref> ====Moderna liberalna ustava, mednarodno sodelovanje in gospodarska stabilizacija==== Po decembrskem [[Ruski ustavni referendum 1993|referendumu]] je bila leta 1994 sprejeta nova ruska ustava,<ref name="Sova2">{{navedi knjigo|title=Leksikon Sova|last=Ogrizek|first=Maja|year=2006|publisher=Cankarjeva založba|isbn=961-231-522-1}}</ref> ki je močno povečala predsednikova pooblastila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rferl.org/a/russia-players-1993-crisis/25125000.html|title=Who Was Who? The Key Players In Russia's Dramatic October 1993 Showdown|publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2018-10-02|access-date=2021-05-28}}</ref> V devetdesetih letih se je na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] zgodilo več oboroženih spopadov med lokalnimi etničnimi skupinami ter kot posledica separatističnih [[Islamizem|islamističnih]] vstaj.<ref>{{navedi časopis|last=Wilhelmsen|first=Julie|year=2005|title=Between a Rock and a Hard Place: The Islamisation of the Chechen Separatist Movement|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2005-01_57_1/page/35|journal=Europe-Asia Studies|volume=57|pages=35–37|doi=10.1080/0966813052000314101|issn=0966-8136|jstor=30043851|number=1|s2cid=153594637}}</ref> Potem ko so [[Čečenija|čečenski]] separatisti na začetku 90. let razglasili neodvisnost, je potekala [[Prva čečenska vojna|občasna gverilska vojna]] med uporniškimi skupinami in ruskimi silami.<ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1995/12/12/chechen-war-reveals-weaknesses-in-yeltsin-russias-new-democracy/073047c5-d04e-41bd-a2bc-d5e8e192d919/|title=Chechen War Reveals Weakness in Yektsubm Russia's New Democracy|newspaper=The Washington Post|first=Lee|last=Hockstader|date=1995-12-12|access-date=2021-06-06}}</ref> Čečenski separatisti so izvajali teroristične napade proti civilistom, kar je terjalo na tisoče ruskih življenj.{{efn|Predvsem [[Kriza s talci v Budjonnovski bolnišnici]], [[Bombardiranje ruskih stanovanj]], [[Teroristični napad v gledališču Dubrovka]] in [[Obleganje šole v Beslanu]]}}<ref>{{navedi časopis|last=Sinai|first=Joshua|year=2015|title=The Terrorist Threats Against Russia and its Counterterrorism Response Measures|journal=Connections|publisher=[[Partnership for Peace Consortium of Defense Academies and Security Studies Institutes]]|volume=14|pages=95–102|doi=10.11610/Connections.14.4.08|jstor=26326421|doi-access=free|number=4}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija prevzela odgovornost za poravnavanje njenih zunanjih dolgov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.straitstimes.com/world/europe/26-years-on-russia-set-to-repay-all-soviet-unions-foreign-debt|title=26 years on, Russia set to repay all Soviet Union's foreign debt|work=The Straits Times|date=2017-03-26|access-date=2021-12-11}}</ref> Leta 1992 je bil večinoma ukinjen nadzor nad cenami potrošniških izdelkov, kar je povzročilo močno inflacijo in je močno devalviralo rubelj.<ref>{{navedi časopis|last1=Lipton|first1=David|last2=Sachs|first2=Jeffrey D.|last3=Mau|first3=Vladimir|last4=Phelps|first4=Edmund S.|year=1992|title=Prospects for Russia's Economic Reforms|url=https://www.brookings.edu/wp-content/uploads/1992/06/1992b_bpea_lipton_sachs_mau_phelps.pdf|journal=[[Brookings Papers on Economic Activity]]|volume=1992|issue=2|page=213|doi=10.2307/2534584|issn=0007-2303|jstor=2534584}}</ref> Kombinacija visokih proračunskih primanjkljajev, vse večjega bega kapitala in nezmožnost poplačila dolgov so povzročili [[Ruska finančna kriza|rusko finančno krizo 1998]], zaradi katere je BDP še upadel.<ref>См: «Гражданское право». В 4 т. Т.1: Общая часть. Москва, 2008, стр. 13, серия «Классический университетский учебник», ответственный редактор учебника — доктор юридических наук, профессор, заведующий кафедрой гражданского права юридического факультета [[Московский государственный университет|МГУ им. М. В. Ломоносова]] ''Суханов Е. А.'': ''«Вместо охраны этой сферы от злоупотреблений и недобросовестных действий разного рода мошенников, неизбежно появляющихся в период „первоначального накопления капитала“, государство само выстроило крупнейшую финансовую „пирамиду“ государственных краткосрочных обязательств (ГКО), падение которой стало главной причиной известного кризиса („дефолта“) 1998 г.»''</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Chiodo|first1=Abbigail J.|last2=Owyang|first2=Michael T.|year=2002|title=A Case Study of a Currency Crisis: The Russian Default of 1998|url=https://files.stlouisfed.org/files/htdocs/publications/review/02/11/ChiodoOwyang.pdf|journal=Canadian Parliamentary Review|publisher=[[Federal Reserve Bank of St. Louis]]|volume=86|pages=7–18|number=6}}</ref> ====Premik k modernizirani ekonomiji, politična centralizacija in demokratično nazadovanje==== 31. decembra 1999 je predsednik Jelcin nepričakovano odstopil<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/1999/dec/31/russia.marktran|title=Yeltsin resigns|website=[[The Guardian]]|date=1999-12-31}}</ref> in predal svoje mesto na novo nastavljenemu premierju in svojemu izbranemu nasledniku [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/01/01/world/yeltsin-resigns-overview-yeltsin-resigns-naming-putin-acting-president-run-march.html|title=Yeltsin Resigns: The Overview; Yeltsin Resigns, Naming Putin as Acting President To Run in March Election|work=[[The New York Times]]|first=Celestine|last=Bohlen|date=2000-01-01|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref><ref name=":002">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/A_Short_History_of_Russia.html?id=bpH4zgEACAAJ|last=Galeotti|first=Mark|title=A Short History of Russia|year=2022-05-12|publisher=Ebury Publishing|pages=224|isbn=978-1-5291-9928-4}}</ref><ref name=":1102">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Russo_Ukrainian_War.html?id=H2F_EAAAQBAJ|last=Plohij|first=Sergij|title=The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl|year=2023-05-16|publisher=Penguin Books Limited|pages=269|isbn=978-1-80206-179-6}}</ref><ref name=":32">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Consolidation_of_Dictatorship_in_Rus.html?id=DezCEAAAQBAJ|last=Ostrow|first=Joel|title=The Consolidation of Dictatorship in Russia: An Inside View of the Demise of Democracy|year=2007-10-30|publisher=Bloomsbury Academic|pages=77—99, 168|isbn=978-0-313-34594-4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.cz/books/about/Russian_Politics_and_Presidential_Power.html?id=ZQjiCwAAQBAJ|last=Kelley|first=Donald|title=Russian Politics and Presidential Power: Transformational Leadership from Gorbachev to Putin|year=2016-10-05|publisher=CQ Press|pages=108, 304|isbn=978-1-4833-2089-2}}</ref><ref name=":222">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books/about/The_Road_to_Unfreedom.html?id=ZrMyDwAAQBAJ|last=Snyder|first=Timothy|title=The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America|year=2018-04-05|publisher=Random House|pages=261|isbn=978-1-4735-5620-1}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=The_Road_to_Unfreedom&oldid=1187439695|title=The Road to Unfreedom|year=2023-11-29|language=en|publisher=Wikipedia}}</ref> Putin je nato zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2000|ruskih predsedniških volitvah leta 2000]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2000/03/27/world/election-russia-overview-putin-wins-russia-vote-first-round-but-his-majority.html|title=Election in Russia: The Overview; Putin Wins Russia Vote in First Round, But His Majority Is Less Than Expected|work=The New York Times|first=Mark|last=Wines|date=2000-03-27|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> in v [[Druga čečenska vojna|drugi čečenski vojni]] premagal čečenski odpor.<ref>{{navedi časopis|last1=O'Loughlin|first1=John|last2=W. Witmer|first2=Frank D.|date=January 2011|title=The Localized Geographies of Violence in the North Caucasus of Russia, 1999–2007|journal=Annals of the Association of American Geographers|publisher=Taylor & Francis|volume=101|pages=178–201|doi=10.1080/00045608.2010.534713|jstor=27980166|number=1|s2cid=52248942}}</ref> Putin je zmagal na [[Ruske predsedniške volitve 2004|ruskih predsedniških volitvah leta 2004]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2004/03/15/world/as-expected-putin-easily-wins-a-second-term-in-russia.html|title=As Expected, Putin Easily Wins a Second Term in Russia|work=The New York Times|first=Seth|last=Mydans|date=2004-03-15|access-date=2021-05-30|url-access=limited}}</ref> Visoke cene [[Nafta|nafte]] in rast tujih investicij so pripomogli k izboljšanju ruske ekonomije in dvigu življenjskega standarda.<ref name="Ellyatt-20212">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> Putinova vladavina je povečala stabilnost, vendar je Rusijo preobrazila v [[Avtoritarizem|avtoritarno državo]].<ref>{{navedi časopis|last=Kotkin|first=Stephen|date=2015|title=The Resistible Rise of Vladimir Putin: Russia's Nightmare Dressed Like a Daydream|url=https://archive.org/details/sim_foreign-affairs_march-april-2015_94_2/page/n165|journal=[[Foreign Affairs]]|publisher=[[Council on Foreign Relations]]|volume=94|pages=140–153|jstor=24483492|number=2}}</ref> Leta 2008 je Putin zavzel mesto premierja, predsednik pa je na [[Ruske predsedniške volitve 2008|ruskih predsedniških volitvah leta 2008]] za en mandat postal [[Dmitrij Medvedjev]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2008/may/08/russia|title=Putin ever present as Medvedev becomes president|work=The Guardian|first=Luke|last=Harding|date=2008-05-08|access-date=2021-06-06}}</ref> To obdobje so opisali kot »tandemokracijo«.<ref>{{navedi časopis|last=Monaghan|first=Andrew|date=January 2012|title=The vertikal: power and authority in Russia|url=https://archive.org/details/sim_international-affairs_2012-01_88_1/page/1|journal=[[International Affairs (RRRRRRRRR)|International Affairs]]|publisher=Oxford University Press|volume=88|pages=1–16|doi=10.1111/j.1468-2346.2012.01053.x|jstor=41428537|number=1}}</ref> [[Rusko-gruzijska vojna]] je izbruhnila 1. avgusta 2008 po diplomatski krizi s sosednjo [[Gruzija|Gruzijo]]. V vojni, ki je trajala do 12. avgusta, je Rusija priznala dve separatistični državi na gruzijskem ozemlju, [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Harzl|first1=B.C.|last2=Petrov|first2=R.|title=Unrecognized Entities: Perspectives in International, European and Constitutional Law|publisher=Brill|series=Law in Eastern Europe|year=2021|isbn=978-90-04-49910-2|url={{GBurl|id=ECBXEAAAQBAJ|p=246}}|access-date=2022-12-18|page=246}}</ref> To je bila prva evropska vojna 21. stoletja.<ref>{{navedi revijo|last=Emerson|first=Michael|date=August 2008|title=Post-Mortem on Europe's First War of the 21st Century|url=http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|magazine=CEPS Policy Brief|publisher=[[Centre for European Policy Studies]]|doi=10.2139/ssrn.1333553|ssrn=1333553|access-date=2022-04-06|number=167|s2cid=127834430|archive-date=2014-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20141207214701/http://aei.pitt.edu/9382/2/9382.pdf|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 se je Rusija [[Sirska državljanska vojna#Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|vključila]] v [[Sirska državljanska vojna|sirsko državljansko vojno]] na strani [[Bašar al Asad|Bašarja al Asada]], ki ga je finančno podpirala že pred tem<ref>{{Navedi novice|title=Russian arms shipments bolster Syria's embattled Assad|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-16797818|newspaper=BBC News|date=2012-01-30|accessdate=2024-12-08|language=en-GB}}</ref> in ključno vplivala na potek vojne. ====Rusko-ukrajinska vojna==== {{Glavni članek|Rusko-ukrajinska vojna}} Po valu protestov gibanja [[Evromajdan]] v Ukrajini in [[Revolucija dostojanstva|posledičnem strmoglavljenju]] tedanjega ukrajinskega proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] je Rusija leta 2014 okupirala{{efn|Nadzor nad polotokom so prevzeli ruski vojaki v neoznačenih uniformah, kar je Rusija uporabljala za zanikanje svoje vpletenosti. Ukrajina in del mednarodne skupnosti sta očitala Rusiji, da vojaki v neoznačenih uniformah pripadajo vojaškemu osebju [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]], ki je bilo stacionarno na Krimu v skladu z Razdelitveno pogodbo o statusu in pogojih Črnomorske flote (1997) in s Sporazumom med Ukrajino in Rusijo o Črnomorski floti (2017). Kasneje so to dejstvo v različnih obsegih priznali tudi Rusi.}} ukrajinski polotok [[Krim (polotok)|Krim]] ter si ga po mednarodno nepriznanem referendumu priključila.<ref>{{navedi knjigo |last=Yekelchyk |first=Serhy |url=https://www.worldcat.org/oclc/1190722543 |title=Ukraine: What Everyone Needs to Know |publisher=Oxford University Press |year=2020 |isbn=978-0-19-753213-3 |edition=2nd |location=New York |page=117 |oclc=1190722543}}</ref> Sočasno je prišlo do trenj med Ukrajinci in etničnimi Rusi na vzhodu Ukrajine, ki so prerasla v [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]], v kateri je Rusija podpirala separatiste v mednarodno nepriznanih [[Donecka ljudska republika|Donecki]] in [[Luganska ljudska republika|Luganski ljudski republiki]]. Čeprav Rusija in Ukrajina nista uradno vstopili v medsebojno vojno, se obdobje med letoma 2014 in 2022 pogosto opisuje kot obdobje hibridne vojne.<ref name="Fedorov">{{Navedi knjigo|last=Fedorov|first=Yury E.|url=https://books.google.com/books?id=7vODDwAAQBAJ|title=Routledge Handbook of Russian Security|date=15 January 2019|publisher=Routledge|isbn=978-1-351-18122-8|language=en|chapter=Russia's 'Hybrid' Aggression Against Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Mitrokhin|first=Nikolay|title=Civil war? Interstate war? Hybrid war? dimensions and interpretations of the Donbas Conflict in 2014-2020|date=2021|publisher=ibidem Verlag|isbn=978-3-8382-7383-9|editor-last=Hauter|editor-first=Jakob|series=Soviet and post-Soviet politics and society|location=Stuttgart|page=115|chapter=Infiltration, Instruction, Invasion: Russia's War in the Donbas|editor-last2=Wilson|editor-first2=Andrew}}</ref> [[Slika:Annexation_of_Southern_and_Eastern_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ruska zasedena ozemlja v Ukrajini]] 30. septembra 2022 v času razglasitve njihove priključitve]] Februarja 2022 je Rusija najprej priznala neodvisnost Donecke in Luganske republike, nato pa ob najavi »posebne vojaške operacije« odkrito [[Ruska invazija na Ukrajino|napadla Ukrajino]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/24/putin-orders-military-operations-in-eastern-ukraine-as-un-meets|title=Russian forces launch full-scale invasion of Ukraine|publisher=Al Jazeera|date=2022-02-24|access-date=2022-04-05}}</ref> Gre za največjo konvencionalno vojno v Evropi po drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi novice |last1=Herb |first1=Jeremy |last2=Starr |first2=Barbara |author-link2=Barbara Starr |last3=Kaufman |first3=Ellie |date=2022-02-24 |title=US orders 7,000 more troops to Europe following Russia's invasion of Ukraine |publisher=[[CNN]] |url=https://www.cnn.com/2022/02/24/politics/us-military-ukraine-russia/index.html |access-date=2022-02-27}}</ref> Po uspešnih ukrajinskih protiofenzivah je Rusija prvič po drugi svetovni vojni razglasila »delno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/21/putin-announces-partial-mobilisation-in-russia-in-escalation-of-ukraine-war|title=Putin announces partial mobilisation and threatens nuclear retaliation in escalation of Ukraine war|website=The Guardian|date=2022-09-21}}</ref> Konec septembra je Rusija po izvedbi mednarodno nepriznanih referendumov razglasila priključitev štirih vzhodnih in južnih ukrajinskih oblasti, čeprav jih ne nadzirajo v celoti.<ref name="Landay-2022" /> Aneksijo, ki je bila največja v Evropi po drugi svetovni vojni,<ref name="Landay-2022">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/putin-host-kremlin-ceremony-annexing-parts-ukraine-2022-09-29/ |title=Defiant Putin proclaims Ukrainian annexation as military setback looms |website=[[Reuters]] |date=2022-09-30| access-date=2022-10-06|last=Landay|first=Jonathan}}</ref> je generalna skupščina ZN označila za nezakonito.<ref>{{Navedi novice|title=Generalna skupščina ZN-a zavrnila rusko priključitev ukrajinskih ozemelj|date=2022-10-12|url=https://www.rtvslo.si/svet/generalna-skupscina-zn-a-zavrnila-rusko-prikljucitev-ukrajinskih-ozemelj/643506|work=MMC RTV-SLO}}</ref> Vojna poteka tudi v Rusiji,<ref>{{Navedi splet|title=Border raid exposes Russian defenses and divisions|url=https://www.nbcnews.com/news/world/belgorod-raid-exposes-russia-defenses-ukraine-prigozhin-putin-military-rcna85945|website=NBC News|date=2023-05-25|accessdate=2024-08-22|language=en}}</ref> ki je med drugim avgusta 2024 izgubila nadzor nad delom [[Kurska oblast|Kurske oblasti]].<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine says it has seized 1,000 sq km in Kursk offensive as Putin vows ‘worthy response’|url=https://www.theguardian.com/world/article/2024/aug/13/ukraine-kursk-offensive-1000-square-km-of-russia-seized-incursion|newspaper=The Guardian|date=2024-08-13|accessdate=2024-08-22|issn=0261-3077|language=en-GB}}</ref> Ocenjuje se, da je zaradi vojne umrlo več sto tisoč ljudi,<ref>{{navedi novice |title=Troop Deaths and Injuries in Ukraine War Near 500,000, U.S. Officials Say |url=https://www.nytimes.com/2023/08/18/us/politics/ukraine-russia-war-casualties.html |work=The New York Times |date=2023-08-18}}</ref> kar je še dodatno poglobilo demografsko krizo v Rusiji.<ref>{{Navedi splet|title=Putin’s War Escalation Is Hastening Demographic Crash for Russia|url=https://www.bloomberg.com/tosv2.html?vid=&uuid=2755c08a-37a0-11ef-9dc0-412b73dd9f95&url=L25ld3MvYXJ0aWNsZXMvMjAyMi0xMC0xOC9wdXRpbi1zLXdhci1lc2NhbGF0aW9uLWlzLWhhc3RlbmluZy1kZW1vZ3JhcGhpYy1jcmFzaC1mb3ItcnVzc2lh|website=www.bloomberg.com|accessdate=2024-07-01|date=2022-10-18}}</ref> Večji del mednarodne skupnosti je vojno obsodil in zahteval takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine,<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/02/united-nations-russia-ukraine-vote|title=UN votes to condemn Russia's invasion of Ukraine and calls for withdrawal|work=The Guardian|last=Borger|first=Julian|location=[[Washington, D.C.]]|date=2022-03-02|access-date=2022-04-05}}</ref> Rusija pa je bila izključena iz [[Svet Evrope|Sveta Evrope]]<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://www.coe.int/en/web/portal/-/the-russian-federation-is-excluded-from-the-council-of-europe |title=The Russian Federation is excluded from the Council of Europe |publisher=Council of Europe|date=2022-03-16}}</ref> in [[Svet Združenih narodov za človekove pravice|Sveta ZN za človekove pravice]].<ref>{{navedi splet |url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115782 |title=UN General Assembly votes to suspend Russia from the Human Rights Council |website=United Nations |date=2022-04-07 |access-date=2022-06-18}}</ref> Predvsem zahodne države so razširile sankcije proti Rusiji.<ref name="Walsh-2022">{{navedi splet|url=https://www.vox.com/22968949/russia-sanctions-swift-economy-mcdonalds|title=The unprecedented American sanctions on Russia, explained|work=Vox|date=2022-03-09|last=Walsh|first=Ben|access-date=2022-03-31}}</ref> Več držav in mednarodnih organizacij je Rusijo razglasilo za državo, ki podpira terorizem, nekatere pa tudi za teroristično državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/european-lawmakers-declare-russia-state-sponsor-terrorism-2022-11-23/|title=European Parliament declares Russia a state sponsor of terrorism|date=2022-11-23|accessdate=2024-07-01|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Estonian parliament declares Russia a terrorist state|url=https://www.politico.eu/article/as-the-third-country-to-estonia-declares-russia-a-terrorist-state/|website=POLITICO|date=2022-10-18|accessdate=2024-07-01|language=en-GB}}</ref> Junija 2023 je ruska najemniška [[skupina Wagner]] izvedla neuspešen poskus državnega udara.<ref>{{Navedi splet|title=Armed rebellion by Wagner chief Prigozhin underscores erosion of Russian legal system|url=https://apnews.com/article/russia-prigozhin-wagner-mutiny-ukraine-putin-898d750e843aeb105a3c220bb917f606|website=AP News|date=2023-07-07|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref> Vodja upora [[Jevgenij Prigožin]] je bil kasneje ubit v stmoglavljenju svojega letala nad Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=US intelligence says an intentional explosion brought down Wagner chief Prigozhin’s plane|url=https://apnews.com/article/russia-wagner-prigozhin-jet-crash-382515214f691e47daa2e3635d64e612|website=AP News|date=2023-08-24|accessdate=2024-07-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Explosion likely brought down aircraft purportedly carrying Wagner boss, flight data and video analysis suggest|url=https://www.cnn.com/2023/08/25/europe/prigozhin-plane-crash-visual-investigation-cmd-intl/index.html|website=CNN|date=2023-08-25|accessdate=2024-07-01|language=en|first=Eliza Mackintosh,Gianluca Mezzofiore,Benjamin Brown,Katie Polglase,Henrik|last=Pettersson}}</ref> == Geografija == {{glavni članek|Geografija Rusije}} [[File:Russian Federation Relief Map.png|thumb|upright=1.34|[[Topografski zemljevid]] Rusije]] Ozemlje Rusije obsega vzhod Evrope in sever Azije.<ref name="natgeo">{{navedi splet |url=https://kids.nationalgeographic.com/geography/countries/article/russia |title=Russia |website=[[National Geographic Kids]] |date=2014-03-21 |access-date=2021-05-26}}</ref> Razteza se čez skrajno severni del [[Evrazija|Evrazije]] in ima četrto najdaljšo obalo na svetu, dolgo več kot 37.653&nbsp;km.{{efn|Rusija ima tudi dodatnih 850 km obale ob [[Kaspijsko morje|Kaspijskem morju]], ki je največje celinsko vodno telo na svetu in ga opredeljujejo različno kot jezero ali morje.<ref>{{navedi novice |url=https://www.economist.com/the-economist-explains/2018/08/16/is-the-caspian-a-sea-or-a-lake |title=Is the Caspian a sea or a lake? |newspaper=[[The Economist]] |date=2018-08-16 |access-date=2021-06-27}}</ref>}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline/ |title=Coastline – The World Factbook |work=[[The World Factbook]] |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-06-27 |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412194038/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/coastline |url-status=dead }}</ref> Leži med zemljepisnima širinama 41&nbsp;° in 82&nbsp;° S ter med zemljepisnima dolžinama 19&nbsp;° V in 169&nbsp;° Z. Od vzhoda do zahoda meri okrog 9000&nbsp;km, od severa proti jugu pa okrog 2500 do 4000&nbsp;km.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Russia – Land|url=https://www.britannica.com/place/Russia#ref38573|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|access-date=2021-12-14}}</ref> Po kopnem ozemlju je večja od treh celin{{efn|Rusija je po ozemlju večja od celin [[Avstralija|Avstralije]], [[Antarktika|Antarktike]] in Evrope; čeprav pokriva velik del slednje. Njena ozemeljska površina je približno primerljiva z Južno Ameriko.}} in ima enako površino kot [[Pluton]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/science/across-the-universe/2015/jul/28/pluto-ten-things-we-now-know-about-the-dwarf-planet |title=Pluto: ten things we now know about the dwarf planet |work=The Guardian |first=Stuart |last=Clark |date=2015-07-28 |access-date=2021-06-20}}</ref> Rusija ima devet velikih gorstev, ki ležijo v njenih skrajno južnih predelih. Med njimi je velik del [[Kavkaz]]a (vključno z goro [[Elbrus]], ki je s 5642&nbsp;m najvišji vrh Rusije in Evrope,<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |title=Russia – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-03-04 |archive-date=2021-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210109173026/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/russia/ |url-status=dead }}</ref> [[Altaj]] in [[Sajanske gore]] v [[Sibirija|Sibiriji]], [[Vzhodnosibirsko gorovje]] ter polotok [[Kamčatka]] na [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]] (vključno s [[Ključevska Sopka|Ključevsko Sopko]], ki je s 475&nbsp;m najvišji aktivni [[vulkan]] v Evraziji).<ref>{{navedi splet |url=https://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=300260&vtab |title=Klyuchevskoy |work=[[Global Volcanism Program]] |publisher=Smithsonian Institution |access-date=2021-07-24}}</ref><ref name="Topo">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/23.htm |title=Topography and Drainage |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-07-08}}</ref> [[Uralsko gorovje]], ki poteka od severa proti jugu na zahodu države, je bogato s surovinami in tvori tradicionalno mejo med Evropo in Azijo.<ref name="urals">{{navedi splet |url=https://earthobservatory.nasa.gov/images/87198/the-ural-mountains |title=The Ural Mountains |work=NASA Earth Observatory|publisher=NASA |date=2011-07-13 |access-date=2021-05-27}}</ref> Najnižja točka Rusije in Evrope leži ob Kaspijskem jezeru, kjer [[Kaspijska depresija]] doseže okrog 29 m pod morsko gladino.<ref>{{navedi enciklopedijo|title=Europe – Land|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|url=https://www.britannica.com/place/Europe/Land#ref34534|access-date=2022-04-04|quote=The lowest terrain in Europe, virtually lacking relief, stands at the head of the Caspian Sea; there the Caspian Depression reaches some {{convert|95|ft|m|abbr=off}} below sea level.}}</ref> Rusija je ena od treh držav na svetu, ki mejijo na tri oceane,<ref name="natgeo"/> in ima povezave z velikim številom morij.{{efn|Rusija meji na, v smeri urnega kazalca, na jugozahodu na [[Črno morje]] in [[Azovsko morje]], na zahodu na [[Baltsko morje]], na severu na [[Barentsovo morje]] ([[Belo morje]], [[Pečorsko morje]]), [[Karsko morje]], [[morje Laptevov]] in [[Vzhodnosibirsko morje]], na severovzhodu na [[Čukotsko morje]] in na [[Beringovo morje]] in na jugovzhodu na [[Ohotsko morje]] ter [[Japonsko morje]].}}<ref>{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/22.htm |title=Global Position and Boundaries |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-08}}</ref> Njeni največji otoki in arhipelagi so [[Nova dežela]], [[Dežela Franca Jožefa]], [[Severna dežela]], [[Novosibirski otoki]], [[Wranglov otok]], [[Kurilsko otočje]] (katerega štirje otoki so predmet ozemeljskega spora z Japonsko) in [[Sahalin]].<ref name="Arctic">{{navedi novice |url=https://www.thearcticinstitute.org/countries/russia/ |title=Russia |work=The Arctic Institute – Center for Circumpolar Security Studies |access-date=2021-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.euronews.com/travel/2021/02/24/island-hopping-in-russia-sakhalin-kuril-islands-and-kamchatka-peninsula |title=Island hopping in Russia: Sakhalin, Kuril Islands and Kamchatka Peninsula |work=Euronews |first=Ziryan |last=Aziz |date=2020-02-28 |access-date=2021-06-27}}</ref> [[Diomedova otoka]], od katerih je eden pod rusko in drugi pod ameriško upravo, sta le 3,8&nbsp;km narazen,<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/places/diomede-islands |title=Diomede Islands – Russia |work=Atlas Obscura |access-date=2021-06-27}}</ref> otok [[Kunašir]] pa je le 20&nbsp;km od [[Hokaido|Hokaida]] na Japonskem.<ref name="Chapple-2019">{{navedi splet |last=Chapple |first=Amos |title=The Kurile Islands: Why Russia And Japan Never Made Peace After World War II |date=2019-01-04 |url=https://www.rferl.org/a/the-disputed-islands-where-world-war-2-never-ended/28402307.html |access-date=2022-01-26 |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty}}</ref> V Rusiji je več kot 100.000 rek.<ref name="natgeo"/> Njena jezera vsebujejo približno četrtino svetovne tekoče [[sladka voda|sladke vode]].<ref name="Topo"/> [[Bajkalsko jezero]], največje in najvidnejše od ruskih sladkovodnih teles je najgloblje, najčistejše, najstarejše in najprostornejše sladkovodno jezero na svetu in vsebuje več kot petino svetovne sladke površinske vode.<ref>{{navedi splet |title=Lake Baikal – A Touchstone for Global Change and Rift Studies |publisher=[[United States Geological Survey]] |url=http://pubs.usgs.gov/fs/baikal/ |access-date=2007-12-26}}</ref> [[Ladoško jezero|Ladoško]] in [[Oneško jezero]] v [[Severozahodna Rusija|severozahodni Rusiji]] sta največji jezeri v Evropi.<ref name="natgeo"/> Po skupnih obnovljivih vodnih virih je pred Rusijo le Brazilija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |title=Total renewable water resources |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=2021-07-09 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408173647/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/total-renewable-water-resources/ |url-status=dead }}</ref> [[Volga]] v zahodni Rusiji velja za rusko nacionalno reko in je najdaljša reka v Evropi ter oblikuje [[Delta Volge|delto Volge]], največjo rečno delto na celini.<ref>{{navedi knjigo|last=Hartley |first=Janet M. |author-link= |title=The Volga: A History |date=2020 |publisher=Yale University Press |url={{GBurl|id=PasKEAAAQBAJ}} |isbn=978-0-300-25604-8 |pages=5, 316}}</ref> Sibirske reke [[Ob]], [[Jenisej]], [[Lena]] in [[Amur]] so med [[Seznam rek po dolžini|najdaljšimi rekami]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/05/15/russias-largest-rivers-from-the-amur-to-the-volga-a65593 |title=Russia's Largest Rivers From the Amur to the Volga |work=The Moscow Times |date=2019-05-15 |access-date=2021-05-26}}</ref> V državi so, predvsem v Sibiriji, velika rudna bogastva (zemeljski plin, nafta, črni premog, železo, baker, svinec, cink, platina, zlato, diamanti, boksit, fosfati in soli).<ref name="Sova"/><ref name="Evropa">{{navedi knjigo |title= Evropa: Naša preteklost in sedanjost|last=Boden |first=Martina |year=2004 |publisher=Mladinska knjiga |isbn=86-11-15868-7}}</ref> Zahod države leži na [[Baltski ščit|Baltskem ščitu]] in [[Ruska plošča|Ruski plošči]]. ===Podnebje=== [[File:Russia Köppen.svg|thumb|upright=1.38|[[Köppnova podnebna klasifikacija]] Rusije]] Velikost Rusije in odmaknjenost veliko njenih območij vodi v dominanco vlažnega celinskega podnebja v večini države, razen v tundri in skrajnem jugozahodu. Gorske verige na jugu in vzhodu blokirajo tok toplih zračnih mas z [[Indijski ocean|Indijskega]] in Tihega oceana, [[Evropska ravnica]], ki se razteza na njenem zahodu in severu, pa jo odpira vplivu Atlantskega in Arktičnega oceana.<ref name="Climate">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/24.htm |title=Climate |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the Library of Congress |access-date=2021-07-10}}</ref> Večina severozahodne Rusije in Sibirije imata [[subpolarno podnebje]] z ekstremno hudimi zimami v notranjih regijah severovzhodne Sibirije (večinoma [[Jakutija]], kjer je severni tečaj mraza z rekordno nizko temperaturo –71,2&nbsp;°C),<ref name="Arctic"/> in bolj zmernimi zimami drugod. Ruske obsežne obale ob Arktičnem oceanu in [[Ruski arktični otoki]] imajo [[polarno podnebje]].<ref name="Climate"/> Obalni del [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskega okraja]] ob Črnem morju, zlasti [[Soči, Rusija|Soči]], in nekateri obalni in notranji pasovi [[Severni Kavkaz|Severnega Kavkaza]] imajo [[vlažno subtropsko podnebje]] z milimi in vlažnimi zimami.<ref name="Climate"/> V veliko pokrajinah Vzhodne Sibirije in Ruskega Daljnega vzhoda je zima suha v primerjavi s poletjem; drugi deli države imajo bolj enakomerne padavine v vseh letnih časih. Zimske padavine v večini delov države padajo kot sneg. Skrajno zahodni deli Kaliningrajske oblasti in nekateri deli na jugu Krasnodarskega okraja in Severnega Kavkaza imajo [[oceansko podnebje]].<ref name="Climate"/> Regija ob spodnji Volgi in ob obali Kaspijskega morja ter nekaj skrajno južnih drobcev Sibirije imajo [[semipuščavsko podnebje]].<ref>{{navedi časopis |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=|last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=2018-10-30 |volume=5 |page=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref> V velikem delu ozemlja sta le dva različna letna časa, zima in poletje, saj sta pomlad in jesen običajno kratka.<ref name="Climate"/> Najhladnejši mesec je januar (ob obali pa februar); najtoplejši je običajno julij. Značilne so velike razlike v temperaturah. Pozimi so temperature nižje od juga proti severu in od zahoda proti vzhodu. Poletja so lahko dokaj vroča, celo v Sibiriji.<ref>{{navedi časopis |last1=Drozdov |first1=V. A. |title=Ecological and Geographical Characteristics of the Coastal Zone of the Black Sea |url=https://archive.org/details/sim_geojournal_1992-06_27_2/page/169 |journal=GeoJournal |year=1992 |doi=10.1007/BF00717701 |volume=27 |page=169 |issue=2 |last2=Glezer |first2=O. B. |last3=Nefedova |first3=T. G. |last4=Shabdurasulov |first4=I. V. |s2cid=128960702}}</ref> [[Podnebne spremembe v Rusiji]] povzročajo vse pogostejše divje požare<ref>{{navedi splet |date=2022-05-10 |title=Putin urges authorities to take action as wildfires engulf Siberia |url=https://www.euronews.com/green/2022/05/10/as-wildfires-engulf-russian-region-putin-urges-authorities-to-take-stronger-action-to-prev |access-date=2022-06-24 |website=euronews |language=en}}</ref> in taljenje velikih prostranosti [[permafrost]]a v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2022/01/22/1075108299/why-russias-thawing-permafrost-is-a-global-problem|title=Why Russia's thawing permafrost is a global problem|work=NPR|date=2022-01-22|access-date=2022-07-07}}</ref> ===Biotska raznovrstnost=== [[File:Саблинский хребет.jpg|thumb|[[Narodni park Jugid Va]] v republiki [[Komi]] je največji [[narodni park]] v Evropi.<ref name="urals"/>]] Rusija ima zaradi svoje gigantske velikosti raznolike ekosisteme, vključno s [[polarna puščava|polarno puščavo]], [[tundra|tundro]], gozdno tundro, [[tajga|tajgo]], [[Listopadni in mešani gozdovi zmernega pasu|mešane in listopadne gozdove]], [[gozdna stepa|gozdno stepo]], [[stepa|stepo]], polpuščavo in [[subtropski pas]].<ref name="climate">{{navedi splet |url=https://www.cbd.int/countries/profile/?country=ru |title=Russian Federation – Main Details |work=Convention on Biological Diversity |access-date=2021-06-27}}</ref> Približno pol ruskega ozemlja je pogozdeno<ref name="cia"/> in država ima največje območje gozda na svetu,<ref name="Gardiner-2021"/> ki izloči eno največjih količin [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na svetu.<ref name="Gardiner-2021">{{navedi splet | last=Gardiner | first=Beth | title=Will Russia's Forests Be an Asset or an Obstacle in Climate Fight? | website=Yale University| date=2021-03-23 | url=https://e360.yale.edu/features/will-russias-forests-be-an-asset-or-obstacle-in-the-climate-fight | access-date=2022-12-11}}</ref><ref>{{navedi časopis | last1=Schepaschenko | first1=Dmitry | last2=Moltchanova | first2=Elena | last3=Fedorov | first3=Stanislav | last4=Karminov | first4=Victor | last5=Ontikov | first5=Petr | last6=Santoro | first6=Maurizio | last7=See | first7=Linda | last8=Kositsyn | first8=Vladimir | last9=Shvidenko | first9=Anatoly | last10=Romanovskaya | first10=Anna | last11=Korotkov | first11=Vladimir | last12=Lesiv | first12=Myroslava | last13=Bartalev | first13=Sergey | last14=Fritz | first14=Steffen | last15=Shchepashchenko | first15=Maria | last16=Kraxner | first16=Florian | title=Russian forest sequesters substantially more carbon than previously reported | journal=Scientific Reports | publisher=Springer Science and Business Media LLC | volume=11 | issue=1 | date=2021-06-17 | issn=2045-2322 | doi=10.1038/s41598-021-92152-9 | page=12825| pmid=34140583 | pmc=8211780 | bibcode=2021NatSR..1112825S }}</ref> Ruska biotska raznovrstnost vključuje 12.500 vrst [[Višje rastline|višjih rastlin]], 2200 vrst [[Briofiti|briofitov]], okrog 3000 vrst [[lišaji|lišajev]], 7000–9000 vrst [[alge|alg]] in 20.000–25.000 vrst gliv. Rusko živalstvo sestavlja 320 vrst [[sesalci|sesalcev]], več kot 732 vrst ptic, 75 vrst plazilcev, okrog 30 vrst [[dvoživke|dvoživk]], 343 vrst [[Sladkovodna riba|sladkovodnih rib]] (visoki [[endemizem]]), okrog 1500 vrst [[morska riba|morskih rib]], devet vrst Cyclostomi in okrog 100–150,000 [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] (visoki endemizem).<ref name="climate"/><ref>{{navedi splet |url=http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |title=Species richness of Russia |publisher=REC |access-date=2021-06-27 |archive-date=2021-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210509102841/http://education.rec.org/ru/en/biodiversity/in_russia/04-04-02.shtml |url-status=dead }}</ref> Približno 1100 redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je vključenih v [[Rdeča knjiga Ruske federacije|Rusko rdečo knjigo]].<ref name="climate"/> Celotni naravni ekosistemi Rusije so ohranjeni v približno 15.000 posebnih zaščitenih naravnih območjih različnih statusov, ki zasedajo več kot 10 % celotne površine države.<ref name="climate"/> V to številko je vključenih 45 [[Naravni rezervat|biotskih rezervatov]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/russian-federation/ |title=Russian Federation |publisher=[[UNESCO]] |date=June 2017 |access-date=2021-06-07}}</ref> 64 [[narodnih parki Rusije|narodnih parkov]] in 101 [[Zapovednik|naravni rezervat]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia-nature-reserves-year-ecology |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303030416/https://www.nationalgeographic.com/science/article/russia%2Dnature%2Dreserves%2Dyear%2Decology |url-status=dead |archive-date=2021-03-03 |title=Look Inside Russia's Wildest Nature Reserves – Now Turning 100 |work=National Geographic |date=2017-01-11 |access-date=2021-06-28}}</ref> Država ima še vedno veliko ekosistemov, ki veljajo za neokrnjene, čeprav so ti v upadanju; večinoma ležijo v severnih območjih tajge in subarktične tundre v Sibiriji.<ref>{{navedi knjigo | last1=Danilov-Danil'yan | first1=V.I. | last2=Reyf | first2=I.E. | title=The Biosphere and Civilization: In the Throes of a Global Crisis | publisher=Springer International Publishing | year=2018 | isbn=978-3-319-67193-2 | url={{GBurl|id=NK9SDwAAQBAJ|p=234}} | access-date=2022-12-06 | page=234}}</ref> Rusija je imela leta 2019 [[Indeks integritete gozdne pokrajine]] 9,02 in s tem zasedala 10. mesto med 172 državami; bila je prva med velikimi državami.<ref>{{navedi časopis |vauthors=Grantham HS, ''et al''. |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |year=2020 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |pmid=33293507 |pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> ==Vlada in politika== {{multiple image|perrow=2|total_width=300 | align = right | caption_align = center | image1 = Владимир Путин (18-06-2023) (cropped).jpg|caption1=[[Vladimir Putin]]<br /><small>[[Predsednik Ruske federacije|Predsednik]]</small> | image2 = Mikhail Mishustin (2020-07-09).jpg|caption2=[[Mihail Mišustin]]<br /><small>[[Predsednik vlade Ruske federacije|Predsednik vlade]]</small> }} Rusija je po ustavi iz leta 1993 simetrična federalna republika s polpredsedniškim sistemom, kjer je [[Predsednik Ruske federacije|predsednik]] [[državni poglavar]],<ref name="(Article 80, § 1)">{{navedi splet |title=The Constitution of the Russian Federation |website=(Article 80, §&nbsp;1) |url=http://www.constitution.ru/en/10003000-05.htm |access-date=2007-12-27}}</ref> [[Predsednik vlade Ruske federacije|predsednik vlade]] pa vodja vlade.<ref name="cia"/> Strukturirana je kot večstrankarska predstavniška demokracija, v kateri je zvezna vlada sestavljena iz treh vej:<ref name="DeRouen-2005">{{navedi knjigo |first1=Karl R. |last1=DeRouen |first2=Uk |last2=Heo |title=Defense and Security: A Compendium of National Armed Forces and Security Policies |url={{GBurl|id=wdeBgfmZI0cC|p=666}} |year=2005 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-85109-781-4 |page=666}}</ref> * Zakonodajna: dvodomna zvezna skuščina Rusije je sestavljena iz 450-članske [[Državna duma|Državne dume]] in 170-članskega [[Svet federacije|Sveta federacije]],<ref name="DeRouen-2005"/> ki sprejema zvezne zakone, napoveduje vojno, sprejema pogodbe, razpolaga z državno blagajno in močjo razrešitve predsednika.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 5. The Federal Assembly {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-06.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref> * Izvršilna: predsednik je vrhovni poveljnik [[Oborožene sile Ruske federacije|oboroženih sil]] in imenuje Rusko vlado (kabinet) ter druge funkcionarje, ki upravljajo in izvajajo zvezne zakone in politike.<ref name="(Article 80, § 1)"/> Predsednik lahko izdaja dekrete neomejenega obsega, dokler niso v neskladju z ustavo ali zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Remington |first1=Thomas F. |title=Presidential Decrees in Russia: A Comparative Perspective |date=2014 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=978-1-107-04079-3 |page=48 |url={{GBurl|id=TK-BAwAAQBAJ|dq=russia+decree+of+the+president+inpublisher:university|p=48}} |access-date=2022-08-13}}</ref> * Sodna: [[Ustavno sodišče Rusije]], [[Vrhovno sodišče Rusije]] in nižja zvezna sodišča, katerih sodnike imenuje Svet federacije po priporočilih predsednika,<ref name="DeRouen-2005"/> interpretirajo zakone in jih lahko spremenijo, v primeru, da ocenijo, da so v neskladju z ustavo.<ref>{{navedi splet|title=Chapter 7. Judicial Power {{!}} The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.constitution.ru/en/10003000-08.htm|access-date=2022-02-04|website=www.constitution.ru}}</ref> Nekdanja sovjetska republika Rusija je bila pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] demokracija s hibami.<ref name="Croissant">{{navedi knjigo|last1=Croissant|first1=Aurel|last2=Tomini|first2=Luca|title=The Routledge Handbook of Autocratization|date=14 May 2024|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-040-04018-8|url=https://books.google.com/books?id=_RAGEQAAQBAJ|language=en|archive-date=6 June 2025|access-date=13 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181612/https://books.google.com/books?id=_RAGEQAAQBAJ|url-status=live}}</ref>{{rp|page=223}} Potem, ko se je na oblast povzpel Vladimir Putin, je prišlo do velikega nazadovanja.<ref name="Croissant" />{{rp|page=223}}<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=UhwiAwAAQBAJ&pg=PT48|title=Russia and Europe: Building Bridges, Digging Trenches|year=2014|publisher=Routledge|isbn=978-1-136-99200-1|editor1=Kjell Engelbrekt|pages=|editor2=Bertil Nygren|access-date=24 July 2023|archive-date=13 August 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230813133217/https://books.google.com/books?id=UhwiAwAAQBAJ&pg=PT48|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|last=Kiyan|first=Olga|date=9 April 2020|title=Russia & Democratic Backsliding: The Future of Putinism|url=https://hir.harvard.edu/russia-democratic-backsliding-the-future-of-putinism/|url-status=live|journal=[[Harvard International Review]]|publisher=[[Harvard International Relations Council]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224213448/https://hir.harvard.edu/russia-democratic-backsliding-the-future-of-putinism/|archive-date=24 February 2022|access-date=8 July 2022}}</ref> Politični sistem se je sprevrgel v povsem [[Avtoritarnost|avtoritarni režim]].<ref name="Croissant" />{{rp|page=323}}<ref name="t305">{{navedi splet|last=Kallmer|first=Brent|title=The Putin Myth|website=[[Journal of Democracy]] - [[Johns Hopkins University Press]]|date=6 April 2023|url=https://www.journalofdemocracy.org/articles/the-putin-myth/#f3-text|access-date=4 January 2025|archive-date=21 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241221070113/https://www.journalofdemocracy.org/articles/the-putin-myth/#f3-text|url-status=live}}</ref> Različni politični znanstveniki so Putina označili kot [[Diktator|diktatorja]]<ref name="Kuzio-2016">{{cite journal|last=Kuzio|first=Taras|year=2016|title=Nationalism and authoritarianism in Russia|journal=Communist and Post-Communist Studies|publisher=[[University of California Press]]|volume=49|pages=1–11|doi=10.1016/j.postcomstud.2015.12.002|jstor=48610429|number=1}}</ref><ref name="Krzywdzinski" /><ref>{{Cite report|url=https://www.econstor.eu/handle/10419/256753|title=Russia on the road to dictatorship: Internal political repercussions of the attack on Ukraine|last=Fischer|first=Sabine|date=2022|doi=10.18449/2022C30|access-date=11 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911191555/https://www.econstor.eu/handle/10419/256753|archive-date=11 September 2022|journal=SWP Comment|hdl=10419/256753|url-status=live}}</ref> ali vodjo osebnostnega režima.<ref>{{cite journal|last1=Chapman|first1=Hannah S.|date=29 October 2024|title=Shocks to the System: Electoral Manipulation, Protests and the Evolution of Political Trust in Russia|journal=Government and Opposition|volume=60|issue=2|pages=496–516|doi=10.1017/gov.2024.18|quote=Authoritarian regimes, particularly personalist ones such as Russia, frequently justify their rule based on the views of the leading authority.|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Özdamar|first1=Özgür|last2=Yanik|first2=Lerna K|date=9 September 2024|title=Populist hyperpersonalization and politicization of foreign policy institutions|journal=International Affairs|volume=100|issue=5|pages=1835–1856|doi=10.1093/ia/iiae181|issn=0020-5850|doi-access=free}}</ref><ref name="t305" /> Njegova oblast po vmesni prekinitvi z [[Dmitrij Medvedjev|Dmitrijem Medvedjevem]], je vodila do še dodatne [[Avtokracija|avtokratizacije]],<ref name="Croissant" />{{rp|page=512}}<ref name="Mamaev">{{navedi knjigo|last1=Mamaev|first1=Bogdan|title=The Evolution of Authoritarianism and Contentious Action in Russia|date=30 June 2024|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-009-56066-5|url=https://books.google.com/books?id=yXIMEQAAQBAJ|language=en|archive-date=6 June 2025|access-date=13 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181615/https://books.google.com/books?id=yXIMEQAAQBAJ|url-status=live}}</ref>{{rp|pages=80–81}} najhujše od časa Sovjetske zveze.<ref>{{cite journal|last1=Lindstaedt|first1=Natasha|date=1 June 2024|title=Russia's Descent into Totalitarianism|journal=Political Insight|language=en|volume=15|issue=2|pages=12–15|doi=10.1177/20419058241260782|issn=2041-9058}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Karatnycky|first=Adrian|date=24 March 2024|access-date=23 March 2025|title=Russia Is Back to the Stalinist Future|work=[[Foreign Policy]]|quote=A recent study by exiled Russian journalists from Proekt Media used data to determine that Russia is more politically repressive today than the Soviet Union under all leaders since Joseph Stalin.|url=https://foreignpolicy.com/2024/03/24/russia-putin-stalin-soviet-election-war-repression-political-prisoners/|archive-date=30 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250330185750/https://foreignpolicy.com/2024/03/24/russia-putin-stalin-soviet-election-war-repression-political-prisoners/|url-status=live}}</ref> Nekateri avtorji so opozorili na ponovno vzpostavitev nekaterih elementov [[Totalitarizem|totalitarizma]].<ref>{{navedi splet|last1=Kolesnikov|first1=Andrei|title=Putin's War Has Moved Russia From Authoritarianism to Hybrid Totalitarianism|url=https://carnegieendowment.org/posts/2022/04/putins-war-has-moved-russia-from-authoritarianism-to-hybrid-totalitarianism?lang=en|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en|access-date=4 March 2025|archive-date=7 March 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250307193757/https://carnegieendowment.org/posts/2022/04/putins-war-has-moved-russia-from-authoritarianism-to-hybrid-totalitarianism?lang=en|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Lindstaedt|first1=Natasha|date=1 June 2024|title=Russia's Descent into Totalitarianism|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/20419058241260782|journal=Political Insight|language=en|volume=15|issue=2|pages=12–15|doi=10.1177/20419058241260782|issn=2041-9058|url-access=subscription}}</ref> Putinov način vladanja je na splošno poimenovan [[Putinizem]].<ref>{{navedi knjigo|author=Brian D. Taylor|date=2018|title=The Code of Putinism|url=https://archive.org/details/codeofputinism0000tayl|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/codeofputinism0000tayl/page/2 2]–7|isbn=978-0-19-086731-7|oclc=1022076734}}</ref> === Upravne delitve === {{glavni|Federalni subjekti Rusije}} Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ({{jezik-ru|субъекты Российской Федерации|subjekti Rossijskoj Federacii|label=none}}) ali preprosto kot subjekti federacije ({{jezik-ru| субъекты федерации|subjekti federacii|label=none}}), so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-04.htm|title= The Constitution of the Russian Federation: Chapter 3, The Federal Structure|access-date= 2013-04-28}}</ref> Od 18. marca 2014 Rusko federacijo po ustavi sestavlja 85 zveznih subjektov.<ref name="Constitution65">{{navedi splet|url= http://eng.constitution.kremlin.ru/#article-65|title= Constitution of the Russian Federation|publisher= Russian Presidential Executive Office|access-date= 2013-04-28}}</ref> Dva, ki se nahajata na ukrajinskem [[Krim (polotok)|polotoku Krim]], Sevastopol in Republika Krim, nista mednarodno priznana kot del Rusije. Kaliningrajska oblast je edini zvezni subjekt, geografsko ločen od preostale Ruske federacije z drugimi državami. Po ruski ustavi Rusko federacijo sestavljajo republike, okraji, oblasti, avtonomna mesta, avtonomna oblast in avtonomna okrožja, ki so vsi enakopravni subjekti Ruske federacije.<ref>{{navedi splet|url= http://www.constitution.ru/en/10003000-02.htm|title= Chapter 1. The Fundamentals of the Constitutional System – The Constitution of the Russian Federation|access-date= 2016-05-07}}</ref> Tri ruska avtonomna mesta ([[Moskva]], [[Sankt Peterburg]] in [[Sevastopol]]) imajo status mesta in ločenega zveznega subjekta, ki ga sestavljajo druga mesta (Zelenograd, Troick, Kronštadt, Kolpino itd.) znotraj vsakega zveznega mesta, pri čemer ostajajo starejše strukture poštnih naslovov. Leta 1993 je Ruska federacija obsegala 89 zveznih subjektov. Do leta 2008 se je število zveznih subjektov zaradi več združitev zmanjšalo na 83. Leta 2014 sta po okupaciji in aneksaciji Sevastopol in Republika Krim s stališča Rusije postala njena 84. in 85. zvezna subjekta, vendar mednarodnopravno gre za dela [[Ukrajina|Ukrajine]].<ref name="Treaty">Kremlin.ru. [http://kremlin.ru/news/20605 Договор между Российской Федерацией и Республикой Крым о принятии в Российскую Федерацию Республики Крым и образовании в составе Российской Федерации новых субъектов] (''Treaty Between the Russian Federation and the Republic of Crimea on Ascension to the Russian Federation of the Republic of Crimea and on Establishment of New Subjects Within the Russian Federation'') {{in lang|ru}}</ref><ref name="Reuters">{{navedi splet|url= https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA1Q1E820140318|title= Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack|author= Steve Gutterman and Pavel Polityuk|date= 2014-03-18|work= Reuters|access-date= 2016-05-07}}</ref> [[Slika:Map of federal subjects of Russia (2022), disputed Crimea and Donbass.svg|alt=Federalni subjekti Rusije vključno z okupiranimi ozemlji Ukrajine|sredina|sličica|690x690_pik|Federalni subjekti Rusije vključno z [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|okupiranimi ozemlji Ukrajine]]]] Znotraj federacije obstaja (vključuje mednarodno nepriznana ozemlja): * 21 [[Ruske republike|republik]] z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik ustreza ozemljem nekaterih etničnih manjšin. * 9 [[Okraji Rusije|okrajev]] (''край''), * 48 [[Oblasti Rusije|oblasti]] (oziroma [[pokrajina|pokrajin]]) (''область''), * 3 avtonomna mesta (oziroma mesta zveznega pomena, ''город федерального значения''), * 4 avtonomna okrožja (''автономный округ'') in * 1 avtonomna oblast (''автономная область''). Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v [[carska Rusija|carski Rusiji]] [[gubernija]] (''губерния''), njen sestavni del pa ujezd (''уезд)''. ==== Federalna okrožja ==== {{glavni|Federalna okrožja Rusije}} Federalna okrožja (rusko ''федера́льные округа́'', ''federal'nye okruga'') so skupina federalnih subjektov Rusije. Zvezna okrožja niso omenjena v državni ustavi, nimajo lastnih pristojnosti in ne upravljajo regionalnih zadev. Obstajajo izključno za spremljanje skladnosti med zveznimi in regionalnimi pravnimi organi ter za zagotavljanje vladnega nadzora nad javno upravo, sodstvom in zveznimi agencijami, ki delujejo v regijah.<ref>{{navedi splet|last=Russell|first=Martin|url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/569035/EPRS_IDA(2015)569035_EN.pdf|title=Russia's constitutional structure|work=European Parliamentary Research Service|publisher=European Parliament|date=October 2015|access-date=2021-11-03|isbn=978-92-823-8022-2|doi=10.2861/664907}}</ref> # [[Osrednje federalno okrožje]] (rusko ''Центра́льный федера́льный о́круг, tr. Central'nyj federal'nyj okrug'') # [[Južno federalno okrožje]] (rusko ''Ю́жный федера́льный о́круг, tr. Južnyj federal'nyj okrug'') # [[Severnokavkaško federalno okrožje]] (rusko ''Се́веро-Кавка́зский федера́льный о́круг, tr. Severo-Kavkazskij federal'ny okrug'') # [[Severozahodno federalno okrožje]] (rusko ''Северо-Западный федеральный округ'') # [[Daljnovzhodno federalno okrožje]] (rusko ''Дальневосто́чный федера́льный о́круг, tr. Dal'nevostočnyj federal'ny okrug'') # [[Sibirsko federalno okrožje]] (rusko ''Сиби́рский федера́льный о́круг, tr. Sibirskij federal'ny okrug'') # [[Uralsko federalno okrožje]] (rusko ''Ура́льский федера́льный о́круг, tr. Uralskij federal'ny okrug'') # [[Privolško federalno okrožje]] (rusko ''Приво́лжский федера́льный о́круг, tr. Privolžskij federal'nyj okrug'') === Človekove pravice === Kot državo naslednico [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], [[Ruska federacija|Rusko federacijo]] še vedno zavezujejo isti sporazumi o človekovih pravicah, ki jih je podpisala in sprejela njena predhodnica, kot so mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V poznih devetdesetih letih dvajsetega stoletja je Rusija ratificirala tudi [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropsko konvencijo o človekovih pravicah]] (s pridržkom) in od leta 1998 dalje je [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] v [[Strasbourg]]u postalo zadnje pritožbeno sodišče za ruske državljane iz njihovega nacionalnega pravosodnega sistema. V skladu s 15. členom 1. poglavja ustave iz leta 1993 imajo te izvedbe mednarodnega prava prednost pred nacionalno zvezno zakonodajo.<ref>{{navedi splet|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|website=www.russianembassy.org|archive-url=https://web.archive.org/web/20040210192843/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/chapter1.htm|archive-date=2004-02-10|url-status=dead|access-date=2019-06-24|quote=Article 15. 4. The commonly recognized principles and norms of the international law and the international treaties of the Russian Federation shall be a component part of its legal system. If an international treaty of the Russian Federation stipulates other rules than those stipulated by the law, the rules of the international treaty shall apply.}}</ref><ref name="constitution">{{navedi knjigo|title=The Constitution of the Russian Federation|url=http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|archive-url=https://web.archive.org/web/20040130054518/http://www.russianembassy.org/RUSSIA/CONSTIT/|url-status=dead|archive-date=2004-01-30|publisher=Embassy of the Russian Federation|location=Washington, D.C.|access-date=2008-03-16|df=dmy-all}}</ref> Rusija je imela, kot nekdanja članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodne obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.whitecase.com/publications/alert/russian-law-priority-rf-constitution-over-resolutions-intergovernmental-human|title=Russian law on the priority of the RF Constitution over resolutions of intergovernmental human rights bodies|date=2016-02-02|access-date=2018-07-13}}</ref> [[Slika:Protest_against_the_invasion_of_Ukraine_(Yekaterinburg,_February_24,_2022).jpg|sličica|Po&nbsp;[[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] 2022 so bili protivojni protesti v Rusiji zatrti s splošno represijo, približno 15.000 ljudi je bilo aretiranih.<ref>{{navedi splet|last=Shevchenko|first=Vitaliy|date=2022-03-15|title=Ukraine war: Protester exposes cracks in Kremlin's war message|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60749064|access-date=2022-04-03|publisher=BBC}}</ref>]] S strani demokracij in skupin za človekove pravice se vse pogosteje pojavljajo kritike kršitev [[Človekove pravice|človekovih pravic]] v Rusiji. [[Amnesty International]] in [[Human Rights Watch]] sta Rusijo označila za nedemokratično ter kritizirali odsotnost političnih pravic ter svoboščin državljanov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/countries/europe-and-central-asia/russian-federation/|title=Russian Federation|publisher=[[Amnesty International]]|access-date=2020-03-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/europe/central-asia/russia|title=Russia|publisher=[[Human Rights Watch]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Organizacija ''Freedom House'' Rusijo od leta 2004 označuje kot »nesvobodno«.<ref>{{navedi splet|url=https://freedomhouse.org/country/russia/freedom-world/2021|title=Russia: Freedom in the World 2021|publisher=[[Freedom House]]|access-date=2021-11-20}}</ref> Od 2011 ''Intelligence Unit'' skupine ''the Economist'' Rusijo uvršča med [[Avtoritarnost|avtoritarne]] režime v svojem indeksu demokracije, kjer Rusija zaseda 146. mesto med 167 državami (2022).<ref>{{navedi novice|date=2023-02-01|title=The world's most, and least, democratic countries in 2022|newspaper=The Economist|url=https://www.economist.com/graphic-detail/2023/02/01/the-worlds-most-and-least-democratic-countries-in-2022|access-date=2023-02-02|issn=0013-0613}}</ref> Organizacija Novinarji brez meja v svojem indeksu svobode medijev Rusijo uvrščajo na 155. mesto med 180 državami (2022).<ref>{{navedi splet|url=https://rsf.org/en/russia|title=Russia|work=[[Reporters Without Borders]]|access-date=2022-06-08}}</ref> Ruska vlada je bila s strani političnih disidentov ter aktivistov za človekove pravice kritizirana zaradi nepravičnih volitev,<ref>{{navedi splet|last=Simmons|first=Ann M.|url=https://www.wsj.com/articles/russias-opposition-candidates-struggle-to-make-a-mark-in-election-11631886631|title=In Russia's Election, Putin's Opponents Are Seeing Double|work=[[The Wall Street Journal]]|date=2021-09-18|access-date=2021-12-22}}</ref> zatiranja opozicijskih strank ter protestov,<ref>{{navedi novice|last=Kramer|first=Andrew E.|url=https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20211228/https://www.nytimes.com/2021/06/10/world/europe/putin-navalny-russian-opposition-crackdown.html|archive-date=2021-12-28|url-access=limited|title=In Shadow of Navalny Case, What's Left of the Russian Opposition?|work=The New York Times|date=2021-06-10|access-date=2021-11-24}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Seddon|first=Max|url=https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/e8889644-051c-41f6-a991-6a32091e5c54|archive-date=2022-12-10|url-access=subscription|title=Russian crackdown brings pro-Navalny protests to halt|work=[[Financial Times]]|date=2021-02-13|access-date=2021-11-24}}</ref> preganjanja nevladnih organizacij, utišanja ter umorov neodvisnih novinarjev<ref>{{navedi splet|last=Goncharenko|first=Roman|url=https://www.dw.com/en/ngos-in-russia-battered-but-unbowed/a-41459467|title=NGOs in Russia: Battered, but unbowed|work=DW News|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=2017-11-21|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi revijo|last=Yaffa|first=Joshua|date=2021-09-07|title=The Victims of Putin's Crackdown On The Press|url=https://www.newyorker.com/news/dispatch/the-victims-of-putins-crackdown-on-the-press|magazine=The New Yorker|access-date=2021-11-24}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Simon|first=Scott|title=Why Do Russian Journalists Keep Falling?|url=https://www.npr.org/2018/04/21/604497554/why-do-russian-journalists-keep-falling|date=2018-04-21|work=NPR|access-date=2022-10-07}}</ref> in cenzure medijev in interneta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.hrw.org/news/2020/06/18/russia-growing-internet-isolation-control-censorship|title=Russia: Growing Internet Isolation, Control, Censorship|publisher=[[Human Rights Watch]]|date=2020-06-18|access-date=2021-11-24}}</ref> V Rusiji so bili pregona deležni muslimani (še posebno salafisti).<ref>{{navedi novice|last=Herszenhorn|first=David M.|date=2015-07-01|title=Russia Sees a Threat in Its Converts to Islam|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20150704162736/http://www.nytimes.com/2015/07/02/world/russia-sees-a-threat-in-its-converts-to-islam.html?_r=0|archive-date=2015-07-04|issn=0362-4331|url-access=limited}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2021-04-21|title=U.S. Report Says Russia Among 'Worst Violators' Of Religious Freedom|url=https://www.rferl.org/a/russia-worst-violators-religious-freedom-report-iran-turkmenistan/31215737.html|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|language=en}}</ref> Ruske oblasti so bile obtožene pobojev,<ref>{{navedi splet|last=Clancy Chassay|date=2009-09-19|title=Russian killings and kidnaps extend dirty war in Ingushetia|url=http://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|url-status=live|archive-url=https://archive.today/20221117075517/https://www.theguardian.com/world/2009/sep/20/ingushetia-dirty-war-russia|archive-date=2022-11-17|website=The Guardian|language=en}}</ref> aretacij, prisilnih izginotij in mučenja civilistov z namenom zatiranja vstajnikov v severnem [[Kavkaška regija|Kavkazu]].<ref>{{navedi splet|last=DENIS SOKOLOV|date=2016-08-20|title=Putin's Savage War Against Russia's 'New Muslims'|url=https://www.newsweek.com/putin-savage-war-against-russia-new-muslims-490783|access-date=2022-11-17|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{Citation|title=🇷🇺Ingushetia: A second Chechnya? l People and Power|date=2010-10-13|url=https://www.youtube.com/watch?v=0_kHz8bhMFc&t=504s|publisher=[[Al Jazeera Media Network|Al Jazeera]]|language=en}}</ref> V [[Dagestan]]u so nekateri muslimani bili žrtve nadlegovanja oblasti zaradi svojega izgleda in v operacijah proti vstajnikom so jim razstrelili domove.<ref>{{Citation|title=Russia's Invisible War: Crackdown on Salafi Muslims in Dagestan|date=2015-06-17|url=https://www.youtube.com/watch?v=rfjsgSiBkZQ|publisher=[[Human Rights Watch]]|language=en|access-date=2022-11-17}}</ref><ref>{{navedi splet|last=[[Associated Press]]|date=2015-11-25|title=Russian Crackdown on Muslims Fuels Exodus to IS|url=https://www.voanews.com/a/russian-crackdown-on-muslims-fuels-exodus-to-islamic-state/3073139.html|website=Voice of America|language=en}}</ref> Čečeni in Inguši so v ruskih zaporih deležni več zlorab kot ostale etnične skupine.<ref>{{navedi novice|last=Mairbek Vatchagaev|date=2015-04-09|title=Abuse of Chechens and Ingush in Russian Prisons Creates Legions of Enemies|url=https://jamestown.org/program/abuse-of-chechens-and-ingush-in-russian-prisons-creates-legions-of-enemies-2/|website=[[Jamestown Foundation]]}}</ref> Rusija v velikem obsegu krši človekove pravice na [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemljih, ki jih okupira v Ukrajini]]. Na Krimu so se po okupaciji leta 2014 začele sistematske kršitve človekovih pravic, vključno z zatiranjem jezikov, verske svobode in sistemsko diskriminacijo Ukrajincev in Krimskih Tatarov.{{Efn|Obsodba [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]]<ref>{{Navedi splet|title=Top European court finds Russia guilty of rights violations in Crimea|url=https://www.aljazeera.com/news/2024/6/25/top-european-court-finds-russia-guilty-of-rights-violations-in-crimea|website=Al Jazeera|accessdate=2024-06-29|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia tortured and disappeared Ukrainians in Crimea, says human rights court|url=https://www.politico.eu/article/ukraine-russia-crimea-european-court-human-rights-torture-disappeared/|website=POLITICO|date=2024-06-25|accessdate=2024-06-30|language=en-GB}}</ref>}} Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 so se kršitve razširile še na novo okupirana ozemlja. Tam je Rusija vzpostavila »[[Ruska filtracijska taborišča za Ukrajince|filtracijska taborišča]]«, kjer so mnogi [[Ukrajinci]] podvrženi zlorabam, posilstvom, mučenju, stradanju, umorom, prisilnim [[deportacija]]m v Rusijo ter drugim kršitvam človekovih pravic. Deportiranih je bilo 1,6 milijona Ukrajinev, od tega 250.000 otrok.<ref>{{Navedi novice|title=Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60894142|date=2022-03-27|accessdate=2024-01-30|language=en-GB}}</ref> Rusija deportacije zanika in jih imenuje »evakuacija«.<ref>{{Navedi splet|title=Минобороны отчиталось об эвакуации более 500 тыс. человек в Россию|url=https://www.rbc.ru/politics/02/04/2022/6248a2749a79475222538da1|website=РБК|date=2022-04-02|accessdate=2024-01-30|language=ru}}</ref> Rusija omejuje [[LGBT]] pravice. Od leta 2020 prepoveduje [[Istospolna zakonska zveza|istospolne zakonske zveze]] in LGBT organizacije klasificira kot »tuje agente«.<ref>{{navedi splet|title=Russia, Homophobia and the Battle for 'Traditional Values'|website=Human Rights Watch|date=2023-05-17|url=https://www.hrw.org/news/2023/05/17/russia-homophobia-and-battle-traditional-values|access-date=2023-08-09}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Russia passes law banning 'LGBT propaganda' among adults|url=https://www.theguardian.com/world/2022/nov/24/russia-passes-law-banning-lgbt-propaganda-adults|website=The Guardian|date=2022-11-24|access-date=2023-08-11|last1=Sauer|first1=Pjotr}}</ref> === Vojska === {{glavni|Oborožene sile Ruske federacije}} [[File:Sukhoi Design Bureau, 054, Sukhoi T-50 (Su-57 prototype) (49581303977).jpg|thumb|[[Suhoj Su-57]], [[lovec pete generacije]] [[Vojno letalstvo Rusije|Vojnega letalstva Rusije]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rand.org/blog/2020/08/russias-su-57-heavy-fighter-bomber-is-it-really-a-5th.html |title=Russia's Su-57 Heavy Fighter Bomber: Is It Really a Fifth-Generation Aircraft? |work=[[RAND Corporation]] |author=Ryan Bauer and Peter A. Wilson |date=2020-08-17 |access-date=2021-06-28}}</ref>]] [[Oborožene sile Ruske federacije]] se delijo na [[Kopenske sile Ruske federacije|kopenske sile]], [[Ruska vojna mornarica|vojno mornarico]] in [[Zračno-vesoljske sile Ruske federacije|zračno-vesoljske sile]] ter dve neodvisni veji: [[Strateške raketne sile Ruske federacije|strateške raketne sile]] in [[Zračno-desantne enote Ruske federacije|zračno-desantne enote]].<ref name="cia"/> Leta 2021 je imela vojska okrog milijon aktivnih pripadnikov, s čimer se je uvrščala na peto mesto na svetu, in 2–20 milijonov rezervistov.<ref>{{navedi knjigo |author=International Institute for Strategic Studies|author-link=International Institute for Strategic Studies |title=The Military Balance |date=2021 |publisher=[[Routledge]] |location=London |isbn=978-1-85743-988-5 |page=191}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Nichol |first=Jim |url=https://sgp.fas.org/crs/row/R42006.pdf |title=Russian Military Reform and Defense Policy |work=Congressional Research Service |publisher=[[Library of Congress]] |date=2011-08-24 |access-date=2021-12-22}}</ref> [[Nabor|Vojaška služba]] je obvezna za vse moške v starosti 18–27 in traja eno leto.<ref name="cia"/> Rusija je med petimi [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|prepoznanimi]] [[jedrske sile|jedrskimi državami]] in ima največjo zalogo jedrskega orožja na svetu; Rusija poseduje več kot polovico svetovnega jedrskega orožja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.armscontrol.org/factsheets/Nuclearweaponswhohaswhat |title=Nuclear Weapons: Who Has What at a Glance |work=[[Arms Control Association]] |date=August 2020 |access-date=2021-06-07}}</ref> Rusija poseduje drugo največjo floto [[strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]<ref>{{navedi splet |url=https://power.lowyinstitute.org/data/military-capability/signature-capabilities/ballistic-missile-submarines/ |work=[[Asia Power Index]] |publisher=[[Lowy Institute]] |year=2021 |title=Ballistic missile submarines data |access-date=2022-01-25}}</ref> in je ena med samo tremi državami, ki uporabljajo [[Strateški bombnik|strateške bombnike]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Paul |first1=T. V. |last2=Wirtz |first2=James J. |last3=Fortmann |first3=Michael |url={{GBurl|id=9jy28vBqscQC|p=332}} |title=Balance of power: theory and practice in the 21st century |publisher=Stanford University Press |date=2004 |page=332 |isbn=978-0-8047-5017-2}}</ref> Rusija ima tretje najvišje izdatke za vojsko na svetu in je leta 2022 porabila 86,4 mrd USD ali 4,1 % BDP.<ref>{{navedi splet |date=April 2023 |title=Trends in World Military Expenditure, 2022 |url=https://www.sipri.org/sites/default/files/2023-04/2304_fs_milex_2022.pdf |access-date=2023-04-29 |publisher=[[Stockholm International Peace Research Institute]]}}</ref> Do leta 2025 so se zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino|agresije na Ukrajino]] izdatki za vojsko močno povzpeli na približno 1/3 letnega proračuna države (145 mrd. USD).<ref>{{Navedi splet|title=Putin signs off record Russian defense spending as top EU officials visit Kyiv|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-budget-defense-spending-putin-drone-3a1a73c559b250ec26190edd9332100c|website=AP News|date=2024-12-01|accessdate=2024-12-04|language=en}}</ref> Leta 2023 je bila [[Vojaška industrija#Največji svetovni izvozniki orožja|tretja največja izvoznica orožja na svetu]] in je imela veliko ter v celoti domačo obrambno panogo in je tako proizvajala večino svoje vojaške opreme.<ref>{{navedi splet |last=Bowen |first=Andrew S. |url=https://crsreports.congress.gov/product/pdf/R/R46937 |title=Russian Arms Sales and Defense Industry |work=[[Congressional Research Service]] |publisher=[[Library of Congress]] |date=2021-10-14 |access-date=2021-12-20 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=European arms imports nearly double, US and French exports rise, and Russian exports fall sharply {{!}} SIPRI|url=https://www.sipri.org/media/press-release/2024/european-arms-imports-nearly-double-us-and-french-exports-rise-and-russian-exports-fall-sharply|website=www.sipri.org|date=2024-03-11|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> === Korupcija === Ruski politični sistem nekateri opisujejo kot [[oligarhija|oligarhijo]],<ref>{{navedi časopis|last1=Guriev|first1=Sergei|last2=Rachinsky|first2=Andrei|year=2005|title=The Role of Oligarchs in Russian Capitalism|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-perspectives_winter-2005_19_1/page/131|journal=The Journal of Economic Perspectives|publisher=[[American Economic Association]]|volume=19|pages=131–150|doi=10.1257/0895330053147994|jstor=4134996|doi-access=free|number=1|s2cid=17653502}}</ref> [[plutokracija|plutokracijo]]<ref>{{navedi knjigo|last=Åslund|first=Anders|year=2019|title=Russia's Crony Capitalism: The Path from Market Economy to Kleptocracy|url=https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu|pages=[https://archive.org/details/russiascronycapi0000aslu/page/5 5]–7|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-24486-1}}</ref> in [[kleptokracija|kleptokracijo]].<ref>{{navedi časopis|last=Fish|first=M. Steven|author-link=Steven Fish|date=April 2018|title=What Has Russia Become?|url=https://archive.org/details/comparative-politics_2018-04_50_3/page/327|journal=Comparative Politics|location=New York City|publisher=[[City University of New York]]|volume=50|pages=327–346|doi=10.5129/001041518822704872|jstor=26532689|number=3}}</ref> V Evropi Rusija dosega najnižjo uvrstitev na indeksu percepcije korupcije ''Transparency International'', hkrati pa tudi eno najnižjih na svetu; v letu 2024 je dosegla 154. mesto med 180 državami sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2024|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2024|website=Transparency.org|date=2025-02-11|accessdate=2025-12-06|language=en}}</ref> V začetku vladavine Putina je Rusija padla z 90. mesta leta 2004 na 126. mesto 2005.<ref>{{Navedi splet|title=2005 - CPI|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2005|website=Transparency.org|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Korupcija je velik problem države in ima dolgo zgodovino.<ref>{{navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/europe/new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption|publisher=Voice of America|date=2020-01-26|access-date=2020-03-16}}</ref> Vpliv korupcije je viden v različnih sektorjih; podjetništvu,<ref>{{navedi splet|date=June 2020|title=Russia Corruption Report|url=https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|access-date=2020-11-05|website=GAN Integrity|archive-date=2019-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20191220035258/https://www.ganintegrity.com/portal/country-profiles/russia/|url-status=dead}}</ref> ekonomiji,<ref>{{navedi splet|last=Alferova|first=Ekaterina|date=2020-10-26|script-title=ru:В России предложили создать должность омбудсмена по борьбе с коррупцией|trans-title=Russia proposed to create the post of Ombudsman for the fight against corruption|url=https://iz.ru/1078501/2020-10-26/v-rossii-predlozhili-sozdat-dolzhnost-ombudsmena-po-borbe-s-korruptciei|access-date=2020-11-05|script-website=ru:Известия|website=[[Izvestia]]|language=ru}}</ref> policiji,<ref>{{navedi časopis|last1=Gerber|first1=Theodore P.|last2=Mendelson|first2=Sarah E.|author2-link=Sarah E. Mendelson|date=March 2008|title=Public Experiences of Police Violence and Corruption in Contemporary Russia: A Case of Predatory Policing?|url=https://archive.org/details/sim_law-society-review_2008-03_42_1/page/1|journal=[[Law & Society Review]]|publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]]|volume=42|pages=1–44|doi=10.1111/j.1540-5893.2008.00333.x|jstor=29734103|number=1}}</ref> vojski,<ref>{{navedi splet|url=https://rusi.org/explore-our-research/publications/commentary/corruption-russian-armed-forces|title=Corruption in the Russian Armed Forces|last1=Cranny-Evans|first1=Sam|last2=Ivshina|first2=Olga|date=2022-05-12|publisher=[[Royal United Services Institute]] (RUSI)|location=[[Westminster]]|access-date=2022-10-06|quote=Corruption in the Russian armed forces, and society in general, has been a long-acknowledged truism.}}</ref> zdravstvu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/corruption-pervades-russias-health-system/|title=Corruption Pervades Russia's Health System|publisher=[[CBS News]]|date=2007-06-28|access-date=2021-11-20}}</ref><ref>{{navedi splet|author1=Klara Sabirianova Peter|first2=Tetyana|last2=Zelenska|year=2010|title=Corruption in Russian Health Care: The Determinants and Incidence of Bribery|url=http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|publisher=[[Georgia State University]]|access-date=2015-12-04|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208075733/http://www.iza.org/conference_files/worldb2010/zelenska_t5300.pdf|url-status=dead}}</ref> izobrazbi<ref>{{navedi splet|first1=Elena|last1=Denisova-Schmidt|first2=Elvira|last2=Leontyeva|first3=Yaroslav|last3=Prytula|year=2014|title=Corruption at Universities is a Common Disease for Russia and Ukraine|url=http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|access-date=2015-12-04|publisher=[[Harvard University]]|archive-date=2015-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20151208155403/http://ethics.harvard.edu/blog/corruption-universities-common-disease-russia-and-ukraine|url-status=dead}}</ref> ter javni upravi.<ref>{{navedi splet|author=Suhara, Manabu|title=Corruption in Russia: A Historical Perspective|url=https://src-h.slav.hokudai.ac.jp/sympo/03september/pdf/M_Suhara.pdf|publisher=[[Slavic-Eurasian Research Center]]|access-date=2015-12-04}}</ref> Šibka vladavina prava v državi je en izmed razlogov za korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption|url=https://www.voanews.com/a/europe_new-reports-highlight-russias-deep-seated-culture-corruption/6183207.html|website=Voice of America|date=2020-01-26|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Poskusi boja proti korupciji so se pričeli 1992 pod predsednikom [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]]. 2008 je bil pod [[Dmitrij Medvedjev|Medvedjevem]] z namenom ratifikacije Konvencije proti korupciji [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in Kazenskopravne konvencija o korupciji [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] sprejet prvi paket protikorupcijskih zakonov. V sledečih letih je bilo sprejetih še več drugih zakonov proti korupciji. S Protikorupcijsko kampanjo, ki še traja, ruska vlada skuša zmanjšati stopnjo korupcije. Od 2012 morajo po novem zakonu vsi uradniki javnih organizacij razkriti vse svoje premoženje. V tem zakonu je bil tudi prvič definiran konflikt interesov za javne uslužbence.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|title=Quick Reference Guide 4: Anticorruption Laws of Russia|date=2012-01-01|accessdate=2024-01-30|website=squirepattonboggs.com|publisher=Squire Sanders|archive-date=2024-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20240518034318/https://www.squirepattonboggs.com/-/media/files/insights/publications/2012/02/an-overview-of-russias-anticorruption-laws/files/qrg_4_anticorruption_russia/fileattachment/qrg_4_anticorruption_russia.pdf|url-status=dead}}</ref> Po letu 2022 so se opustile mednarodne obveze boja proti korupciji. Rusija se je umaknila iz kazenskopravne konvencije o korupciji in konsistentno onemogoča sodelovanje civilne družbe pri boju proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Russia in the Corruption Perceptions Index 2022: score of 28 and 137th place - Трансперенси Интернешнл-Р|url=https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|website=web.archive.org|date=2023-07-24|accessdate=2024-01-30|archive-date=2023-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230724112925/https://transparency.org.ru/en/research-en/cpi/russia-in-the-corruption-perceptions-index-2022|url-status=bot: unknown}}</ref> Indeks percepcije korupcije se kljub boju ne izboljšuje<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Index|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-index|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> in uvrstitev Rusije na lestvici držav ostaja v spodnji četrtini.<ref>{{Navedi splet|title=Russia Corruption Rank|url=https://tradingeconomics.com/russia/corruption-rank|website=tradingeconomics.com|accessdate=2024-01-30}}</ref> Opozicijski politik [[Aleksej Navalni]] je ustanovil neprofitno organizacijo Protikorupcijska fundacija, ki je izdala več poročil o vpletenosti visokih uradnikov v korupcijo. Pravni sistem je ugotovitve ignoriral oz. jih uporabljal le za poskuse diskreditacije organizacije.<ref name=":12">{{navedi časopis|last1=Kazyrytski|first1=Leanid|date=2019-07-02|title=Fighting Corruption in Russia: Its Characteristics and Purpose|journal=Social & Legal Studies|volume=29|issue=3|pages=421–443|doi=10.1177/0964663919859052|s2cid=198781248}}</ref> 2019 je bila označena kot »tuji agent«<ref>{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2019/10/09/813236-agentom|title=The Ministry of Justice recognized the Navalny fund as a foreign agent {{!}} Vedomosti|website=vedomosti.ru|date=2019-10-09|access-date=2021-05-13}}</ref> in 2021 kot »ekstremistična« ter ukinjena.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/russian/news-56890284|title=The court restricts the activities of Navalny's funds on the claim of extremism {{!}} BBC Russia|newspaper=BBC News Русская Служба|access-date=2021-05-13}}</ref> === Pravo in kriminal === Pravo Rusije je osnovano na ustavi. Pravni viri se najpogosteje sklicujejo na civilni zakonik in kazenski zakonik.<ref>{{navedi splet|last=Yılmaz|first=Müleyke Nurefşan İkbal|title=With its Light and Dark Sides; The Unique Semi-Presidential System of the Russian Federation|website=Küresel Siyaset Merkezi|date=2020-08-31|url=https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|access-date=2023-05-23|archive-date=2023-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20230523233305/https://www.kureselsiyaset.org/with-its-light-and-dark-sides-the-unique-semi-presidential-system-of-the-russian-federation/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Partlett|first=William|title=Reclassifying Russian Law: Mechanisms, Outcomes, and Solutions for an Overly Politicized Field|website=Search eLibrary|date=2010-07-07|ssrn=1197762|url=https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1197762|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref> Po indeksu organiziranega kriminala dosega prvo mesto v Evropi in 32. na svetu. Rusija ima največjo zaporniško populacijo v Evropi in 5. največjo na svetu.<ref>{{navedi splet|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=2023-05-04|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Organized Crime Index|website=The Organized Crime Index|url=https://ocindex.net/|access-date=2023-05-23}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Russia behind bars: the peculiarities of the Russian prison system|website=OSW Centre for Eastern Studies|date=2019-02-07|url=https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/osw-commentary/2019-02-07/russia-behind-bars-peculiarities-russian-prison-system|access-date=2023-05-23}}</ref><ref name="icjpr">{{navedi splet|url=https://www.icpr.org.uk/news-events/2024/prison-populations-continue-rise-many-parts-world-115-million-held-prisons|title=Prison populations continue to rise in many parts of the world, with 11.5 million held in prisons worldwide|work=Institute for Crime & Justice Policy Research|publisher=[[Birkbeck, University of London]]|date=1 May 2024|access-date=7 April 2025|archive-date=9 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241109143338/https://icpr.org.uk/news-events/2024/prison-populations-continue-rise-many-parts-world-115-million-held-prisons|url-status=live}}</ref> Zaporniška populacija je od leta 2022 množično rekrutirana v vojaške [[jurišne enote]] kot so Storm-Z in Storm-V.<ref>{{navedi splet|date=2025-02-11|title=Corruptions Perceptions Index 2024|url=https://www.transparency.org/en/cpi/2024|access-date=|publisher=Transparency International|archive-date=|archive-url=|url-status=|accessdate=2025-02-28}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Butler|first1=William E.|title=Criminal Code of the Russian Federation|year=1999|publisher=Springer}}</ref> Po ocenah [[BBC]] je približno 48.000 zapornikov bilo kot [[Najemnik|najemniki]] rekrutiranih v skupino Wagner.<ref>{{navedi splet|last=Adami|first=Marina|url=https://www.politico.eu/article/europe-prison-population-data-incarceration/|title=Turkey, Russia lead Europe's incarceration rates|work=[[Politico]]|date=8 April 2021|access-date=7 April 2025|archive-date=6 June 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250606181806/https://www.politico.eu/article/europe-prison-population-data-incarceration/|url-status=live}}</ref> Rusija ima visoko stopnjo naklepnih umorov; leta 2021 6,8 umorov na 100.000 prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://genderdata.worldbank.org/en/indicator/vc-ihr-psrc-p5?gender=total|title=Intentional homicides (per 100,000 people)|work=[[World Bank]]|access-date=7 April 2025|archive-date=16 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250416202920/https://genderdata.worldbank.org/en/indicator/vc-ihr-psrc-p5?gender=total|url-status=live}}</ref> Po podatkih iz 2023 ima Rusija drugi največji črni trg z orožjem (za [[ZDA]]) in je eno izmed ključnih svetovnih vozlišč za [[Trgovina z ljudmi|trgovino z ljudmi]].<ref>{{navedi splet|title=Criminality in Russia|website=The Organized Crime Index|date=4 May 2023|url=https://ocindex.net/country/russia|access-date=16 April 2025|archive-date=24 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250424161408/https://ocindex.net/country/russia|url-status=live}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Business Centre of Moscow 2.jpg|thumb|[[Moskovski mednarodni poslovni center]] v Moskvi. Mesto ima eno največjih urbanih ekonomij.<ref>{{navedi časopis|last1=Churkina|first1=Natalie|last2=Zaverskiy|first2=Sergey|title=Challenges of strong concentration in urbanization: the case of Moscow in Russia|doi=10.1016/j.proeng.2017.07.095|volume=198|year=2017|pages=398–410|journal=Procedia Engineering|publisher=[[Elsevier]]|doi-access=free}}</ref>]] Rusija ima [[tržno gospodarstvo]] z enormnimi naravnimi resursi, zlasti [[nafta|nafto]] in [[zemeljski plin|zemeljskim plinom]].<ref>{{navedi splet|url=http://countrystudies.us/russia/59.htm |title=Russia – Natural Resources |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Washington, D.C.: Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-06-25}}</ref> Ima [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu|deveto največje gospodarstvo po nominalnem BDP]] in šesto največje po [[pariteta kupne moči|pariteti kupne moči]]. Velik storitveni sektor ustreza 62 % BDP, industrijski sektor 32 %, kmetijski sektor pa je s 5 % najmanjši.<ref name="cia" /> Rusija ima nizko stopnjo brezposelnosti, ki znaša 4,1 %.<ref>{{navedi splet|title=Russian Federation – Unemployment Rate|url=https://www.economy.com/russian-federation/unemployment-rate|access-date=2022-04-04|work=[[Moody's Analytics]]}}</ref> Njene devizne rezerve so pete največje na svetu in znašajo 540 mrd USD.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cbr.ru/eng/hd_base/mrrf/mrrf_7d/ |title=International Reserves of the Russian Federation (End of period) |publisher=[[Central Bank of Russia]] |access-date=2021-06-21}}</ref> Ima delovno silo, ki je z okrog 70 mio. osma največja na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.TLF.TOTL.IN?locations=RU|title=Labor force, total - Russian Federation|work=[[World Bank]]|access-date=12 March 2025|archive-date=28 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328001737/https://data.worldbank.org/indicator/SL.TLF.TOTL.IN?locations=RU|url-status=live}}</ref> Rusija je 13. največji izvoznik in 21. največji uvoznik na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of importing markets for the product exported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.trademap.org/Country_SelProductCountry.aspx?nvpm=1%7c643%7c%7c%7c%7cTOTAL%7c%7c%7c2%7c1%7c1%7c1%7c1%7c1%7c2%7c1%7c1%7c1|title=List of supplying markets for the product imported by Russian Federation in 2021|work=[[International Trade Centre]]|access-date=2022-06-27}}</ref> Močno se zanaša na prihodke iz naslova davkov in izvoznih dajatev na nafto in zemeljski plin, ki so januarja 2022 znašali 45 % prihodkov ruskega zveznega proračuna,<ref>{{navedi splet |title=Frequently Asked Questions on Energy Security – Analysis |url=https://www.iea.org/articles/frequently-asked-questions-on-energy-security |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> leta 2019 pa do 60 % vsega izvoza.<ref>{{navedi splet |last=Davydova |first=Angelina |url=https://www.bbc.com/future/article/20211115-climate-change-can-russia-leave-fossil-fuels-behind |title=Will Russia ever leave fossil fuels behind? |publisher=BBC |date=2021-11-24 |access-date=2022-03-03 |quote=Overall in Russia, oil and gas provided 39% of the federal budget revenue and made up 60% of Russian exports in 2019.}}</ref> Rusija ima eno najnižjih ravni zunanjega dolga med velikimi gospodarstvi,<ref>{{navedi splet |url=https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |title=Russian finances strong but economic problems persist |work=[[TRT World]] |date=2020-05-29 |access-date=2022-02-12 |quote=Now Russia is one of the least indebted countries in the world – thanks to all the oil revenue. |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412005411/https://www.trtworld.com/magazine/russian-finances-strong-but-economic-problems-persist-36750 |url-status=dead }}</ref> čeprav je njena dohodkovna in premoženjska neenakost med gospodinjstvi ena najvišjih med razvitimi državami.<ref>{{navedi časopis |url=https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2018/620225/EPRS_ATA(2018)620225_EN.pdf |title=Socioeconomic inequality in Russia |journal=[[European Parliamentary Research Service]] |publisher=[[European Parliament]] |date=April 2018 |last=Russell |first=Martin |access-date=2022-01-25 }}</ref> Težave za gospodarsko rast so tudi velika regionalna neenakost,<ref>{{navedi časopis|last=Remington|first=Thomas F.|title=Why is interregional inequality in Russia and China not falling?|volume=48|number=1|date=March 2015|publisher=[[University of California Press]]|journal=[[Soviet and Communist studies|Communist and Post-Communist Studies]]|pages=1–13 |doi=10.1016/j.postcomstud.2015.01.005 |jstor=48610321}}</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Kholodilin|first1=Konstantin A.|last2=Oshchepkov|first2=Aleksey|last3=Siliverstovs|first3=Boriss|title=The Russian Regional Convergence Process: Where Is It Leading?|year=2012|volume=50|number=3|pages=5–26|journal=Eastern European Economies|publisher=Taylor & Francis|doi=10.2753/EEE0012-8775500301 |jstor=41719700|s2cid=153168354 }}</ref> visok nivo korupcije,<ref>{{cite journal|last1=Schulze|first1=Günther G.|last2=Sjahrir|first2=Bambang Suharnoko|last3=Zakharov|first3=Nikita|date=February 2016|title=Corruption in Russia|journal=[[The Journal of Law and Economics]]|publisher=[[The University of Chicago Press]]|volume=59|pages=135–171|doi=10.1086/684844|jstor=26456942|number=1}}</ref> upadanje dohodkov iz izvoza energentov,<ref>{{navedi splet|url=https://www.csis.org/analysis/russia-oil-surcharge-anticipating-benefits-and-challenges|title=The Russia Oil Surcharge: Anticipating the Benefits and Challenges|last=Seigle|first=Clayton|date=26 August 2025|access-date=4 September 2025|work=[[Center for Strategic and International Studies]]|location=Washington, D.C.|archive-date=27 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250827115304/https://www.csis.org/analysis/russia-oil-surcharge-anticipating-benefits-and-challenges|url-status=live}}</ref> krčenje delovne sile,<ref>{{cite journal|last=Kapeliushnikov|first=Rostislav I.|date=3 October 2023|title=The Russian labor market: Long-term trends and short-term fluctuations|url=https://zenodo.org/records/8409563/files/RUJEC_article_113503.pdf|url-status=live|journal=Russian Journal of Economics|publisher=Voprosy Ekonomiki|volume=9|pages=245–270|doi=10.32609/j.ruje.9.113503|archive-url=https://web.archive.org/web/20241215195325/https://zenodo.org/records/8409563/files/RUJEC_article_113503.pdf|archive-date=15 December 2024|access-date=6 March 2025|number=3}}</ref> [[beg možganov]]<ref>{{navedi splet|last=Sor|first=Jennifer|url=https://www.businessinsider.com/russia-economy-outlook-ukraine-war-worker-shortage-population-brain-drain-2024-8|title=Why Russia's brain drain is the biggest problem facing its economy|publisher=[[Business Insider]]|date=8 November 2024|access-date=4 September 2025|archive-date=25 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250725063450/https://www.businessinsider.com/russia-economy-outlook-ukraine-war-worker-shortage-population-brain-drain-2024-8|url-status=live}}</ref> in staranje ter krčenje populacije.<ref>{{cite journal|last1=Mikhailova|first1=Olga|last2=Safarova|first2=Gaiane|last3=Safarova|first3=Anna|year=2018|title=Population ageing and policy responses in the Russian Federation|url=https://inia.org.mt/wp-content/uploads/2019/05/3.2-Mikhailova-et-al..pdf|url-status=live|journal=International Journal on Ageing in Developing Countries|publisher=International Institute on Aging|volume=3|pages=6–26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250219225033/https://inia.org.mt/wp-content/uploads/2019/05/3.2-Mikhailova-et-al..pdf|archive-date=19 February 2025|access-date=6 March 2025|number=1}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.atlanticcouncil.org/content-series/russia-tomorrow/a-russia-without-russians-putins-disastrous-demographics/|title=A Russia without Russians? Putin's disastrous demographics|date=7 August 2024|access-date=9 August 2024|publisher=[[Atlantic Council]]|location=Washington, D.C.|archive-date=8 August 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240808073201/https://www.atlanticcouncil.org/content-series/russia-tomorrow/a-russia-without-russians-putins-disastrous-demographics/|url-status=live}}</ref> Po letu 2000 je Rusija doživela desetletje hitre gospodarske rasti, ki je bila posledica visokih cen nafte in rasti deviznih rezerv ter investicij.<ref name="Ellyatt-2021">{{navedi splet|last=Ellyatt|first=Holly|url=https://www.cnbc.com/2021/10/11/russias-economy-under-president-putin-in-charts.html|title=5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin|date=2021-10-11|access-date=2022-01-19|work=CNBC}}</ref> To se je končalo z okupacijo Krima in izbruhom [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojne v Donbasu]] leta 2014 in prvemu valu zahodnih sankcij, ki so škodovale ruskemu gospodarstvu.<ref>{{navedi časopis|last=Likka|first=Korhonen|title=Economic Sanctions on Russia and Their Effects|year=2019|issn=2190-717X|publisher=[[Ifo Institute for Economic Research]]|location=[[Munich]]|access-date=2022-10-02|url=https://www.econstor.eu/bitstream/10419/216248/1/CESifo-Forum-2019-04-p19-22.pdf|journal=CESifo Forum}}</ref> Nadaljnje sankcije in bojkoti so sledile [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskemu napadu na Ukrajino]] leta 2022, Rusija je postala najbolj sankcionirana država na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-03-07/russia-surges-past-iran-to-become-world-s-most-sanctioned-nation|title=Russia Is Now the World's Most-Sanctioned Nation|work=[[Bloomberg L.P.]]|date=2022-03-08|access-date=2022-10-02|last=Wadhams|first=Nick|quote=Russia has vaulted past Iran and North Korea to become the world's most-sanctioned nation in the span of just 10 days following President Vladimir Putin's invasion of Ukraine.}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Sonnenfeld|first=Jeffrey|date=2022-03-22|title=Over 300 Companies Have Withdrawn from Russia – But Some Remain|url=https://som.yale.edu/story/2022/over-400-companies-have-withdrawn-russia-some-remain|publisher=[[Yale School of Management]]|access-date=2022-03-10}}</ref> Rusija od aprila 2022 zaradi učinkov sankcij ne objavlja več velikega dela ekonomskih podatkov o stanju gospodarstva.<ref>{{Navedi novice|title=Western sanctions are wounding but not yet crushing Russia’s economy|url=https://www.washingtonpost.com/business/2022/08/23/russian-sanctions-economy/|newspaper=Washington Post|date=2022-08-25|accessdate=2024-01-27|issn=0190-8286|language=en-US|first=Jeanne|last=Whalen|first2=Robyn|last2=Dixon|first3=Ellen|last3=Nakashima}}</ref> Kljub obsežnim sankcijam je država ohranila gospodarsko stabilnost zaradi uspešnega prestrukturiranja trgovinskih odnosov in povečanega domačega povpraševanja. Dosegla je tudi gospodarsko rast, ki pa so jo poganjali predvsem veliki izdatki za vojsko ter povečan obseg izvoza energentov. Vseeno pa ekonomisti ocenjujejo, da bodo sankcije imele dolgoročne posledice na gospodarstvo.<ref>{{navedi splet|title=Steve Rosenberg: Russia's economy is growing, but can it last?|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nn7pej9jyo|access-date=2024-07-19|website=www.bbc.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/is-russias-economy-really-hurting/a-63000166|last=Martin|first=Nik|title=Is Russia's economy really hurting?|work=[[DW News]]|publisher=[[Deutsche Welle]]|date=6 September 2022|access-date=2 October 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Reporter|first=Brendan Cole Senior News|date=2024-07-08|title=Russian economy faces "creeping Crisis", economists warn|url=https://www.newsweek.com/russia-bank-inflation-economy-crisis-1922208|access-date=2024-07-19|website=Newsweek|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet | last=Rascoe | first=Ayesha | title=Russia's economy is going strong despite sanctions from the U.S. and its allies | website=NPR | date=2023-12-17 | url=https://www.npr.org/2023/12/17/1219882734/russias-economy-is-going-strong-despite-sanctions-from-the-u-s-and-its-allies | access-date=2024-09-14}}</ref> Slovensko-ruska gospodarska izmenjava je leta 2022 zrasla kljub sankcijam zaradi rusko-ukrajinske vojne in je obsegala 2,5 mrd EUR, od tega 1,2 mrd izvoz in 1,3 mrd uvoz. Leta 2023 je uvoz močno padel - na manj kot polovico predvojnega stanja. Glavni slovenski izvozni artikel so bili leta 2023 farmacevtski proizvodi, glavni uvozni artikel pa različni naftni derivati. Leta 2023 je bila Rusija 19. največja slovenska trgovinska partnerica.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovno sodelovanje Slovenije z Rusijo|url=https://www.izvoznookno.si/drzave/rusija/poslovno-sodelovanje-s-slovenijo/|accessdate=2024-02-04|language=sl}}</ref> === Transport in energija === [[File:VL 85-022 container train.jpg|thumb|[[Transsibirska železnica]] je najdaljša železnica na svetu in povezuje Moskvo ter [[Vladivostok]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.businessinsider.com/trans-siberian-railway-russia-what-its-like-photos-2019-7 |title=I rode the legendary Trans-Siberian Railway on a 2,000-mile journey across 4 time zones in Russia. Here's what it was like spending 50 hours on the longest train line in the world. |work=[[Business Insider]] |first=Katie |last=Warren |date=2020-01-03 |access-date=2021-06-10}}</ref>]] Železniški transport v Rusiji je večinoma pod nadzorom državnih [[Ruske železnice|Ruskih železnic]]. Celotna dolžina železniških tirov je tretja najdaljša na svetu in znaša več kot 87.000&nbsp;km.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/railways/country-comparison |title=Railways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2018-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181124012056/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2121rank.html |url-status=dead }}</ref> Rusija ima z 1,5 mio km cest peto najdaljše cestno omrežje na svetu,<ref>{{navedi splet |url=http://government.ru/info/22865/ |title=О развитии дорожной инфраструктуры|trans-title=On the development of road infrastructure |work=[[Government of Russia]] |date=2016-04-29 |access-date=2021-01-14}}</ref> gostota cest pa je med najnižjimi na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://worldroadstatistics.org/europe-central-asia-continue-to-report-the-worlds-highest-road-network-density-followed-by-east-asia-and-pacific/ |title=Europe continues to report the world's highest Road Network Density, followed by East Asia and Pacific. |work=International Road Federation |date=2020-12-16 |access-date=2021-05-19}}</ref> Ruske celinske vodne poti so s 102.000&nbsp;km najdaljše na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |title=Waterways – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2022-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220412005407/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/waterways/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Med 1218 letališči v Rusiji<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison |title=Airports – The World Factbook |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-06-15 |archive-date=2022-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220403171702/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/airports/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> je najprometnejše letališče [[Mednarodno letališče Šeremetjevo|Šeremetjevo]] v Moskvi. Največje pristanišče v Rusiji je [[Pristanišče Novorossijsk]] v [[Krasnodarski okraj|Krasnodarskem okraju]] ob Črnem morju.<ref>{{navedi splet|last=Guzeva|first=Alexandra|date=2021-04-20|title=10 Biggest port cities in Russia|url=https://www.rbth.com/travel/333689-russia-biggest-port-cities|access-date=2022-02-13|website=Russia Beyond|language=en-US}}</ref> Rusija velja za energetsko velesilo.<ref>{{navedi knjigo | editor = Elizabeth Buchanan |year=2021 | title = Russian Energy Strategy in the Asia-Pacific: Implications for Australia | publisher = Australian National University | page = 86 | isbn = 978-1-76046-339-7 | oclc = 1246214035 | url = {{GBurl|id=bdIwEAAAQBAJ|p=86}}}}</ref> Ima [[Zaloge zemeljskega plina|največje znane rezerve zemeljskega plina]] na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |title=Natural gas – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2022-02-15 |archive-date=2022-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220408174101/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-proved-reserves/country-comparison |url-status=dead }}</ref> druge največje zaloge premoga,<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=Statistical Review of World Energy 69th edition |url=https://www.bp.com/content/dam/bp/business-sites/en/global/corporate/pdfs/energy-economics/statistical-review/bp-stats-review-2020-full-report.pdf |access-date=2020-11-08 |website=bp.com |publisher=[[BP]] |page=45}}</ref> osme največje rezerve nafte,<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |title=Crude oil – proved reserves |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-proved-reserves/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in največje zaloge [[Naftni skrilavec|nafte iz skrilavcev]] v Evropi.<ref>{{navedi knjigo |year=2010 |title=2010 Survey of Energy Resources |url=https://www.worldenergy.org/assets/downloads/ser_2010_report_1.pdf |access-date=2020-11-08 |publisher=[[World Energy Council]] |page=102 |isbn=978-0-946121-02-01}}</ref> Rusija je tudi največji izvoznik zemeljskega plina na svetu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.iea.org/articles/energy-fact-sheet-why-does-russian-oil-and-gas-matter|title=Energy Fact Sheet: Why does Russian oil and gas matter? – Analysis|website=International Energy Agency|date=2022-03-21}}</ref> drugi največji proizvajalec zemeljskega plina<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |title=Natural gas – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/natural-gas-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref> in drugi največji proizvajalec in izvoznik nafte.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |title=Crude oil – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326013732/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-production/country-comparison/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison/ |title=Crude oil – exports |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2023-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230330235135/http://www.cia.gov/the-world-factbook/field/crude-oil-exports/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Ruska proizvodnja nafte in zemeljskega plina je vodila v globoka ekonomska razmerja z [[Evropska unija|Evropsko unijo]], Kitajsko in bivšimi sovjetskimi državami ter [[Vzhodni blok|državami Vzhodnega bloka]].<ref>{{navedi splet |title=Oil Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/oil-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref><ref name="IEA">{{navedi splet |title=Gas Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis |url=https://www.iea.org/reports/russian-supplies-to-global-energy-markets/gas-market-and-russian-supply-2 |access-date=2022-05-18 |website=IEA |language=en-GB}}</ref> Ruski delež oskrbe celotne EU (vključno z Združenim kraljestvom) z zemeljskim plinom se je v zadnjem desetletju povečal s 25 % leta 2009 na 32 % februarja 2022.<ref name="IEA"/> Sredi 2000. let je bil delež nafte in zemeljskega plina v BDP okrog 20 %, leta 2013 pa 20–21 %.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kommersant.ru/doc/2594003|title=Нефть со всеми вытекающими|date=2014-10-27|website=www.kommersant.ru}}</ref> Delež nafte in zemeljskega plina v ruskem izvozu je okrog 50 %, prav tako znašajo prihodki zveznega proračuna okrog 50 %, kar je veliko. Dinamika ruskega BDP je močno odvisna od cen nafte in zemeljskega plina,<ref>Movchan, Andrey (14 September 2015). [https://carnegiemoscow.org/commentary/61272 "Just an Oil Company? The True Extent of Russia's Dependency on Oil and Gas."] [[Carnegie Endowment for International Peace]] (CarnegieMoscow.org). Retrieved 17 July 2023.</ref> vendar je njihov delež manj kot 50 %. Glede na prvo takšno celovito oceno, ki jo je leta 2021 objavila Ruska statistična agencija Rosstat, znaša delež ruske panoge nafte in zemeljskega plina v ruskem BDP, vključno s črpanjem, rafiniranjem, transportom in prodajo ter vsemi podpornimi dejavnostmi, okrog 19,2 % leta 2019 in 15,2 % leta 2020. To je podobno kot delež BDP na Norveškem in v Kazahstanu. Je veliko manj kot delež v BDP Savdske Arabije ali Združenih arabskih emiratov.<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/1b5RpebS/Maximov-tezisy.pdf|title=Определение доли нефтегазового сектора в валовом внутреннем продукте Российской Федерации|language=ru|website=rosstat.gov.ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rbc.ru/economics/13/07/2021/60ec40d39a7947f74aeb2aae|title=Росстат впервые рассчитал долю нефти и газа в российском ВВП|website=РБК|date=2021-07-13 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020|website=neftegazru.com|date=2021-07-14|accessdate=2024-01-28|archive-date=2023-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230709172407/https://neftegazru.com/news/economics-markets-stocks/688594-oil-gas-share-of-russia-s-gdp-dropped-to-15-in-2020/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://norvanreports.com/oil-gas-share-of-russias-gdp-dropped-to-15-in-2020/|title=Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020 &#124; NORVANREPORTS.COM &#124; Business News, Insurance, Taxation, Oil & Gas, Maritime News, Ghana, Africa, World|date=2021-07-14}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oilprice.com/Latest-Energy-News/World-News/Oil-Gas-Share-Of-Russias-GDP-Dropped-To-15-In-2020.html|title=Oil & Gas Share Of Russia's GDP Dropped To 15% In 2020|website=OilPrice.com}}</ref> Rusija je leta 2019 ratificirala [[Pariški sporazum]].<ref>{{navedi splet |last=Sauer |first=Natalie |url=https://www.euractiv.com/section/climate-environment/news/russia-formally-joins-paris-climate-pact/ |title=Russia formally joins Paris climate pact |work=[[Euractiv]] |date=2019-09-24 |access-date=2021-12-19}}</ref> Toplogredne emisije Rusije so četrte največje na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Hill |first=Ian |title=Is Russia finally getting serious on climate change? |url=https://www.lowyinstitute.org/the-interpreter/russia-finally-getting-serious-climate-change |publisher=Lowy Institute |date=2021-11-01 |access-date=2021-12-19}}</ref> Rusija je četrti največji proizvajalec elektrike.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |title=Electricity – production |work=The World Factbook |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |access-date=2021-07-02 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331093053/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/electricity-production/country-comparison |url-status=dead }}</ref> Rusija je bila tudi prva država na svetu, ki je razvila civilno jedrsko energijo in zgradila [[Jedrska elektrarna Obninsk|prvo jedrsko elektrarno na svetu]].<ref>{{navedi revijo |url=https://www.wired.com/2012/06/june-27-1954-worlds-first-nuclear-power-plant-opens/ |title=1954-06-27: World's First Nuclear Power Plant Opens |magazine=[[Wired]] |first=Tony |last=Long |date=2012-06-27 |access-date=2021-06-08}}</ref> Rusija je bila leta 2019 četrti največji proizvajalec jedrske energije na svetu,<ref>{{navedi splet |date=October 2020 |title=Nuclear Power Today |url=https://www.world-nuclear.org/information-library/current-and-future-generation/nuclear-power-in-the-world-today.aspx |access-date=2020-11-08 |website=world-nuclear.org |publisher=[[World Nuclear Association]]}}</ref> leta 2021 pa peti največji proizvajalec hidroenergije.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whiteman |first1=Adrian |last2=Akande |first2=Dennis |last3=Elhassan |first3=Nazik |last4=Escamilla |first4=Gerardo |last5=Lebedys |first5=Arvydas |last6=Arkhipova |first6=Lana |url=https://www.irena.org/-/media/Files/IRENA/Agency/Publication/2021/Apr/IRENA_RE_Capacity_Statistics_2021.pdf |title=Renewable Energy Capacity Statistics 2021 |access-date=2022-01-03 |location=[[Abu Dhabi]] |publisher=[[International Renewable Energy Agency]] |date=2021 |isbn=978-92-9260-342-7}}</ref> === Kmetijstvo in ribištvo === [[File:Wheat Tomsk.jpg|thumb|left|Pšenica v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]] v Sibiriji]] Ruska kmetijska panoga prispeva k BDP okrog 5 %, čeprav panoga zaposluje okrog eno osmino vse delovne sile.<ref name="agriculturebritannica">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Economy |title=Russia – Economy |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-01}}</ref> Rusija ima s 1.265.267&nbsp;km² tretjo največjo obdelano površino na svetu. Vendar je zaradi ostrosti okolja le okrog 13,1 % okolja kmetijske površine<ref name="cia"/> in okrog 7,4 % vsega ozemlja je plodnega.<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.ZS?locations=RU |title=Arable land (% of land area) – Russian Federation |publisher=[[World Bank]] |access-date=2021-06-15}}</ref> Kmetijska površina države velja za [[žitnica|žitnico]] Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://www.wilsoncenter.org/event/system-shock-russias-war-and-global-food-energy-and-mineral-supply-chains|title=System Shock: Russia's War and Global Food, Energy, and Mineral Supply Chains|work=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]]|location=Washington, D.C.|date=2022-04-13|access-date=2022-06-24|quote=Together, Russia and Ukraine—sometimes referred to as the breadbasket of Europe—account for 29% of global wheat exports, 80% of the world’s sunflower oil, and 40% of its barley.}}</ref> Več kot ena tretjina zasejane površine je namenjena krmnim poljščinam, preostala kmetijska zemljišča pa so namenjena industrijskim poljščinam, zelenjavi in sadju.<ref name="agriculturebritannica"/> Glavni produkt ruskega kmetijstva je bilo vedno žito, ki zaseda veliko več kot polovico kmetijskih zemljišč.<ref name="agriculturebritannica"/> Rusija je največji izvoznik pšenice na svetu,<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-09-22/russia-s-dominance-of-the-wheat-world-keeps-growing |title=Russia's Dominance of the Wheat World Keeps Growing |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first1=Anatoly |last1=Medetsky |first2=Megan |last2=Durisin |date=2020-09-23 |access-date=2021-06-15}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://oec.world/en/profile/bilateral-product/wheat/reporter/rus?redirect=true|title=Wheat in Russia &#124; OEC|website=OEC – The Observatory of Economic Complexity}}</ref> največji proizvajalec ječmena in ajde, med največjimi izvozniki [[koruza|koruze]] in [[sončnično olje|sončničnega olja]] ter vodilni proizvajalec [[gnojilo|gnojil]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.fao.org/3/cb9236en/cb9236en.pdf|title=The importance of Ukraine and the Russian Federation for global agricultural markets and the risks associated with the current conflict|date=2022-03-25|publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]|location=Rim|access-date=2022-07-08}}</ref> Najpomembnejša kmetijska območja v državi so v pasu gozdne stepe in stepe ter v južni Sibiriji.<ref name="Sova"/> Različni analitiki s področja prilagoditve podnebnim spremembam predvidevajo, da se bodo za rusko kmetijstvo v preostanku 21. stoletja odprle velike priložnosti zaradi povečanja plodne površine v Sibiriji, kar bo vodilo tako v interno, kot tudi eksterno migracijo v to regijo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/interactive/2020/12/16/magazine/russia-climate-migration-crisis.html |title=How Russia Wins the Climate Crisis |work=The New York Times |first=Abrahm |last=Lustgarten |date=2020-12-16 |access-date=2021-06-15|url-access=limited|quote=Across Eastern Russia, wild forests, swamps and grasslands are slowly being transformed into orderly grids of soybeans, corn and wheat. It’s a process that is likely to accelerate: Russia hopes to seize on the warming temperatures and longer growing seasons brought by climate change to refashion itself as one of the planet’s largest producers of food}}</ref> Zaradi svoje dolge obale med tremi oceani in dvanajstimi robnimi morji ima Rusija šesto največjo ribiško panogo na svetu. Leta 2018 je ujela skoraj 5 mio ton rib.<ref>{{navedi knjigo |url=http://www.fao.org/3/i9540en/i9540en.pdf |title=The State of World Fisheries and Aquaculture |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] |date=2018 |access-date=2021-02-04 |location=Rim |isbn=978-92-5-130562-1}}</ref> Iz Rusije prihaja najboljši kaviar na svetu, [[beluga]] kaviar; Rusija tudi proizvede tretjino vseh rib v konzervah in četrtino vseh svežih ter zamrznjenih rib na svetu.<ref name="agriculturebritannica"/> === Znanost in tehnologija === [[File:M.V. Lomonosov by L.Miropolskiy after G.C.Prenner (1787, RAN).jpg|thumb|upright|[[Mihail Lomonosov]] (1711–1765), [[polihistor]] znanstvenik, izumitelj, pesnik in umetnik]] Rusija je leta 2019 za raziskave in razvoj porabila okrog 1 % svojega BDP, kar je bil deseti najvišji proračun na svetu.<ref>{{navedi časopis |url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |title=Gross domestic spending on R&D |website=[[OECD]] Data |doi=10.1787/d8b068b4-en |access-date=2022-04-04 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114013730/https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 2020 je zasedla deseto mesto na svetu po številu znanstvenih objav z okrog 1,3 mio člankov.<ref>{{navedi splet |year=2020 |title=SJR – International Science Ranking |url=https://www.scimagojr.com/countryrank.php?year=2020 |access-date=2022-02-03 |publisher=[[SCImago Journal Rank]]}}</ref> Od leta 1904 je bila Nobelova nagrada za [[Nobelova nagrada za fiziko|fiziko]], [[Nobelova nagrada za kemijo|kemijo]], [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|medicino]], [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|ekonomijo]], [[Nobelova nagrada za književnost|literaturo]] in [[Nobelova nagrada za mir|mir]] podeljena 26 Sovjetom in Rusom.<ref>{{navedi novice |date=2019-12-10|script-title=ru:Кто из российских и советских ученых и литераторов становился лауреатом Нобелевской премии|trans-title=Which of the Russian and Soviet scientists and writers became the Nobel Prize laureate |url=https://tass.ru/info/7308739 |access-date=2020-11-08|script-website=ru:ТАСС |agency=[[TASS]] |language=ru|newspaper=Tacc }}</ref> Rusija je leta 2023 zasedala 51. mesto na [[Globalni inovacijski indeks|Globalnem inovacijskem indeksu]], leta 2021 pa 45.<ref>{{navedi časopis |last=WIPO |title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition |url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html |access-date=2023-10-28 |website=www.wipo.int |doi=10.34667/tind.46596 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.wipo.int/edocs/pubdocs/en/wipo_pub_gii_2021/ru.pdf |title=RUSSIAN FEDERATION |work=[[World Intellectual Property Organization]] |publisher=United Nations |access-date=2021-11-17}}</ref> Ruski matematiki so med najbolj vplivnimi na svetu. Od časov [[Nikolaj Ivanovič Lobačevski|Nikolaja Ivanoviča Lobačevskega]], ki je bil pionir [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]], do [[Pafnuti Lvovič Čebišov|Pafnutija Lvoviča Čebišova]], uglednega tutorja.<ref>{{navedi časopis |last=Vucinich |first=Alexander |title=Mathematics in Russian Culture |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_april-june-1960_21_2/page/161 |jstor=2708192 |doi=10.2307/2708192 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=21 |number=2 |year=1960 |journal=Journal of the History of Ideas |pages=161–179}}</ref> [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]] je izumil [[periodni sistem elementov]], glavno orodje sodobne [[kemija|kemije]].<ref>{{navedi časopis |last=Leicester |first=Henry M. |title=Factors Which Led Mendeleev to the Periodic Law |jstor=27757115 |doi=10.2307/27757115 |year=1948 |pages=67–74 |publisher=[[University of California Press]] |journal=[[Chymia]]|volume=1 }}</ref> Devetim sovjetskim in ruskim matematikom je bila podeljena [[Fieldsova medalja]]. [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] je prejel Clay [[Millenium Prize Problems]] nagrado za rešitev [[Poincaréjeva domneva|Poincaréjeve domneve]] leta 2002 in Fieldsovo medaljo leta 2006.<ref>{{navedi časopis |last=Morgan |first=Frank |title=Manifolds with Density and Perelman's Proof of the Poincaré Conjecture |url=https://archive.org/details/sim_american-mathematical-monthly_2009-02_116_2/page/134 |jstor=27642690 |volume=116 |number=2 |pages=134–142 |date=February 2009 |journal=The American Mathematical Monthly |publisher=Taylor & Francis|doi=10.1080/00029890.2009.11920920 |s2cid=6068179 }}</ref> [[Aleksander Stepanovič Popov]] je bil med izumitelji radia,<ref>{{navedi splet |last=Marsh |first=Allison |url=https://spectrum.ieee.org/tech-history/dawn-of-electronics/who-invented-radio-guglielmo-marconi-or-aleksandr-popov |title=Who Invented Radio: Guglielmo Marconi or Aleksandr Popov? |work=[[IEEE Spectrum]] |publisher=[[Institute of Electrical and Electronics Engineers]] |date=2020-04-30 |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Nikolaj Genadijevič Basov]] in [[Aleksander Mihajlovič Prohorov]] pa sta soizumitelja [[laser]]ja in [[maser]]ja.<ref>{{navedi časopis |last1=Shampo |first1=Marc A. |last2=Kyle |first2=Robert A. |last3=Steensma |first3=David P. |title=Nikolay Basov – Nobel Prize for Lasers and Masers |journal=Mayo Clinic Proceedings |date=January 2012 |volume=87 |issue=1 |pages=e3 |doi=10.1016/j.mayocp.2011.11.003 |pmid=22212977 |pmc=3498096}}</ref> [[Oleg Vladimirovič Losev]] je naredil ključne prispevke na področju priključkov polprevodnikov in je odkril [[Svetleča dioda|svetleče diode]].<ref>{{navedi časopis |last=Zheludev |first=Nikolay |title=The life and times of the LED – a 100-year history |date=April 2007 |volume=1 |pages=189–192 |doi=10.1038/nphoton.2007.34 |journal=[[Nature Photonics]]|issue=4 |bibcode=2007NaPho...1..189Z }}</ref> [[Vladimir Ivanovič Vernadski]] velja za enega od utemeljiteljev [[geokemija|geokemije]], [[biogeokemija|biogeokemije]] in [[Radiometrično datiranje|radiometričnega datiranja]].<ref>{{navedi časopis |last=Ghilarov |first=Alexej M. |title=Vernadsky's Biosphere Concept: An Historical Perspective |url=https://archive.org/details/sim_quarterly-review-of-biology_1995-06_70_2/page/193 |jstor=3036242 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |volume=70 |number=2 |journal=The Quarterly Review of Biology |date=June 1995 |pages=193–203|doi=10.1086/418982 |s2cid=85258634 }}</ref> [[Ilja Iljič Mečnikov]] je znan po svojih inovativnih raziskavah v [[Imunologija|imunologiji]].<ref>{{navedi časopis |last=Gordon |first=Siamon |title=Elie Metchnikoff, the Man and the Myth |journal=Journal of Innate Immunity |pmid=26836137 |date=2016-02-03 |volume=8 |number=3 |pages=223–227 |doi=10.1159/000443331 |pmc=6738810 |doi-access=free}}</ref> [[Ivan Petrovič Pavlov]] je znan po svojem delu v [[Klasično pogojevanje|klasičnem pogojevanju]].<ref>{{navedi časopis |last=Anrep |first=G. V. |title=Ivan Petrovich Pavlov. 1849–1936 |jstor=769124 |publisher=[[Royal Society]] |volume=2 |number=5 |date=December 1936 |pages=1–18 |journal=[[Obituary Notices of Fellows of the Royal Society]]|doi=10.1098/rsbm.1936.0001 }}</ref> [[Lev Davidovič Landau]] je naredil temeljne prispevke na veliko področjih [[Teoretična fizika|teoretične fizike]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorelik |first=Gennady |title=The Top-Secret Life of Lev Landau |jstor=24995874 |journal=[[Scientific American]] |volume=277 |number=2 |pages=72–77 |date=August 1997 |publisher=Scientific American, a division of Nature America, Inc.|doi=10.1038/scientificamerican0897-72 |bibcode=1997SciAm.277b..72G }}</ref> [[Nikolaj Ivanovič Vavilov]] je znan predvsem po odkritju geografskih izvorov kultiviranih rastlin (t. i. Vavilovih centrov).<ref>{{navedi časopis |last=Janick |first=Jules |title=Nikolai Ivanovich Vavilov: Plant Geographer, Geneticist, Martyr of Science |doi-access=free |doi=10.21273/HORTSCI.50.6.772 |date=2015-06-01 |url=https://www.hort.purdue.edu/newcrop/pdfs/772.full.pdf |volume=50 |number=6 |journal=HortScience|pages=772–776 }}</ref> [[Trofim Denisovič Lisenko]] je znan zlasti po [[Lysenkoizem|Lysenkoizmu]].<ref>{{navedi časopis |last1=Wang |first1=Zhengrong |last2=Liu |first2=Yongsheng |year=2017 |title=Lysenko and Russian genetics: an alternative view |journal=[[European Journal of Human Genetics]] |volume=25 |number=10 |pages=1097–1098 |doi=10.1038/ejhg.2017.117 |issn=1476-5438 |pmc=5602018 |pmid=28905876}}</ref> Veliko ruskih znanstvenikov je bilo [[emigrant]]ov. [[Igor Ivanovič Sikorski]] je bil pionir letalstva.<ref>{{navedi časopis |last=Hunsaker |first=Jerome C. |title=A Half Century of Aeronautical Development |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-american-philosophical-society_1954-04-15_98_2/page/121 |jstor=3143642 |publisher=[[American Philosophical Society]] |volume=98 |number=2 |pages=121–130 |date=1954-04-15 |journal=[[Proceedings of the American Philosophical Society]]}}</ref> [[Vladimir Kozmič Zvorikin]] je bil izumitelj [[ikonoskop]]skih in [[kineskop]]skih televizijskih sistemov.<ref>{{navedi splet |url=https://lemelson.mit.edu/resources/vladimir-zworykin |title=Vladimir Zworykin |work=[[Lemelson–MIT Prize]] |access-date=2021-07-12}}</ref> [[Feodosij Grigorjevič Dobržanskij]] je bil osrednja oseba na področju [[Evolucijska biologija|evolucijske biologije]] zaradi svojega dela v oblikovanju [[sodobna sinteza|sodobne sinteze]].<ref>{{navedi časopis |last=Ford |first=Edmund Brisco |author-link= E. B. Ford |doi=10.1098/rsbm.1977.0004 |title=Theodosius Grigorievich Dobzhansky, 1900-01-25 – 1975-12-18 |date=November 1977 |journal=[[Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society]] |volume= 23 |pages=58–89 |pmid= 11615738 |doi-access=free |issn=1748-8494}}</ref> [[Georgij Antonovič Gamov]] je bil eden najpomemnejših zagovornikov teorije [[Veliki pok|velikega poka]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.colorado.edu/physics/events/outreach/george-gamow-memorial-lecture-series/distinguished-life-and-career-george-gamow |title= The Distinguished Life and Career of George Gamow |date= 2016-05-11 |publisher=[[University of Colorado Boulder]] |access-date=2022-01-21}}</ref> ==== Raziskovanje vesolja ==== [[File:Mir on 12 June 1998edit1.jpg|thumb|[[Mir (vesoljska postaja)|Mir]], ruska [[vesoljska postaja]], ki je delovala v [[nizkozemeljska orbita|nizkozemeljski orbiti]]]] [[Ruska vesoljska agencija|Roskosmos]] je ruska nacionalna vesoljska agencija. Dosežki države na področju vesoljske tehnologije in raziskovanja vesolja segajo v čas [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski|Konstantina Edvardoviča Ciolkovskega]], očeta teoretične [[astronavtika|astronavtike]], čigar dela so navdihovala sovjetske raketne inženirje, kot sta bila [[Sergej Pavlovič Koroljov]] in [[Valentin Petrovič Gluško]] in veliko drugih, ki so prispevali k uspehu Sovjetskega vesoljskega programa v zgodnjih stopnjah [[Vesoljska tekma|vesoljske tekme]] in kasneje.<ref>{{navedi knjigo |last=Siddiqi |first=Asif A. |title=Challenge to Apollo: The Soviet Union and the Space Race, 1945–1974 |date=2000 |publisher=[[United States Government Publishing Office]] |isbn=978-0-160-61305-0}}</ref>{{rp|6–7,333}} 4. oktobra 1957 je bil izstreljen prvi umetni [[satelit]] v zemeljski orbiti, [[Sputnik 1]]. 12. aprila 1961 je bil izstreljen v vesolje prvi človek, [[Jurij Gagarin]]. Sledilo je veliko sovjetskih in ruskih rekordov pri raziskovanju vesolja. Leta 1963 je [[Valentina Vladimirovna Tereškova]] postala prva in najmlajša ženska v vesolju, leteč sama na odpravi [[Vostok 6]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |title=Vostok 6 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2022-01-26 |archive-date=2022-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429173445/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1963-023A |url-status=dead }}</ref> Leta 1965 je [[Aleksej Arhipovič Leonov]] postal prvi človek, ki je izvedel [[vesoljski sprehod]], ko je zapustil kapsulo med odpravo [[Voshod 2]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/news/special/2014/newsspec_9035/index.html |title=The First Spacewalk |publisher=BBC |first=Paul |last=Rincon |date=2014-10-13 |access-date=2021-05-31}}</ref> Leta 1957 je [[Lajka]], sovjetski vesoljski pes, na [[Sputnik 2|Sputniku 2]] postala prva žival v orbiti Zemlje.<ref>{{navedi revijo |last=Wellerstein |first=Alex |url=https://www.newyorker.com/tech/annals-of-technology/remembering-laika-space-dog-and-soviet-hero |title=Remembering Laika, Space Dog and Soviet Hero |magazine=The New Yorker |date=2017-11-03 |access-date=2022-01-18}}</ref> Leta 1966 je [[Luna 9]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo mehak pristanek na vesoljskem telesu, [[Luna|Luni]].<ref>{{navedi splet |url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |title=Luna 9 |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2019-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190417154714/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1966-006A |url-status=dead }}</ref> Leta 1968 je [[Zond 5]] pripeljal prva Zemeljska živa bitja (dve želvi in druga živa bitja]] v Lunino orbito.<ref>{{navedi splet |last=Betz |first=Eric |url=https://www.discovermagazine.com/the-sciences/the-first-earthlings-around-the-moon-were-two-soviet-tortoises |title=The First Earthlings Around the Moon Were Two Soviet Tortoises |work=[[Discover (magazine)|Discover]] |date=2018-09-19 |access-date=2022-01-18 }}</ref> Leta 1970 je [[Venera 7]] postala prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na drugem planetu, [[Venera|Veneri]].<ref>{{navedi časopis |last1=Avduevsky |first1=V. S. |last2=Ya Marov |first2=M. |last3=Rozhdestvensky |first3=M. K. |last4=Borodin |first4=N. F. |last5=Kerzhanovich |first5=V. V. |date=1971-03-01 |title=Soft Landing of Venera 7 on the Venus Surface and Preliminary Results of Investigations of the Venus Atmosphere |url=https://archive.org/details/journal-of-the-atmospheric-sciences_1971-03_28_2/page/263 |doi=10.1175/1520-0469(1971)028<0263:SLOVOT>2.0.CO;2 |doi-access=free |pages=263–269 |publisher=[[Academy of Sciences of the Soviet Union]] |location=Moscow|journal=Journal of the Atmospheric Sciences|volume=28 |issue=2 |bibcode=1971JAtS...28..263A }}</ref> Leta 1971 je [[Mars 3]] postal prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na [[Mars]]u.<ref>{{navedi knjigo |last=Perminov |first=V.G. |title=The Difficult Road to Mars – A Brief History of Mars Exploration in the Soviet Union |date=July 1999 |publisher=NASA History Division |isbn=0-16-058859-6 |url=https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |access-date=2024-01-29 |archive-date=2019-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190714111920/https://history.nasa.gov/monograph15.pdf |url-status=dead }}</ref>{{rp|34–60}} V istem obdobju je [[Lunohod 1]] postal prvi vesoljski raziskovalni rover,<ref>{{navedi splet |url=https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |title=Lunokhod 01 |work=[[NASA Space Science Data Coordinated Archive|NSSDCA]] |publisher=NASA |access-date=2021-06-01 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331072547/https://solarsystem.nasa.gov/missions/lunokhod-01/in-depth/ |url-status=dead }}</ref> ''[[Saljut 1]]'' pa je postal prva [[vesoljska postaja]] na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nasa.gov/feature/50-years-ago-launch-of-salyut-the-world-s-first-space-station |title=50 Years Ago: Launch of Salyut, the World's First Space Station |work=NASA Space Science Data Coordinated Archive |publisher=NASA |date=2021-04-19 |access-date=2021-06-01}}</ref> Aprila 2022 je imela Rusija v vesolju 172 aktivnih satelitov, kar je bilo tretje največ na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Satellite Database |url=https://www.ucsusa.org/resources/satellite-database |access-date=2022-08-18 |website=[[Union of Concerned Scientists]]}}</ref> Med zadnjim poletom programa [[Space Shuttle]] leta 2011 in človeško odpravo podjetja [[SpaceX]] leta 2020, so bile [[Sojuz (raketa)|rakete Sojuz]] edina vozila za transportiranje astronavtov na [[Mednarodna vesoljska postaja|Mednarodno vesoljsko postajo]].<ref>{{navedi novice |title=SpaceX successfully launches first crew to orbit, ushering in new era of spaceflight |url=https://www.theverge.com/2020/5/30/21269703/spacex-launch-crew-dragon-nasa-orbit-successful |work=The Verge |date=2020-05-30}}</ref> [[Luna&nbsp;25]], izstreljena avgusta 2023, je prva od lunarnega raziskovalnega programa [[Luna-Glob]].<ref>{{navedi novice |title=Russia launches Luna-25 moon lander, its 1st lunar probe in 47 years |url=https://www.space.com/russia-luna-25-moon-mission-launch-success |work=Space.com |date=2023-08-10 |language=en}}</ref> ===Turizem=== {{glavni|Turizem v Rusiji}} [[File:Grand Cascade in Peterhof 01.jpg|thumb|[[Palača Petergof]] v Sankt Peterburgu, mesto [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] Po podatkih [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]] je Rusija 16. najbolj obiskana država na svetu in 10. v Evropi. Leta 2018 je imela več kot 24,6 mio obiskov.<ref name="unwto">{{navedi časopis |url=https://www.e-unwto.org/doi/epdf/10.18111/wtobarometereng.2020.18.1.6 |title=UNWTO World Tourism Barometer |journal=UNWTO World Tourism Barometer English Version |publisher=[[World Tourism Organization]] (UNWTO) |year=2020 |volume=18 |page=18 |language=en |doi=10.18111/wtobarometereng |issn=1728-9246 |issue=6}}</ref> Po podatkih Federalne agencije za Turizem je število potovanj v Rusijo tujih državljanov leta 2019 znašalo 24,4 mio.<ref>{{navedi splet |script-title=ru:Выборочная статистическая информация, рассчитанная в соответствии с Официальной статистической методологией оценки числа въездных и выездных туристских поездок – Ростуризм |trans-title=Selected statistical information calculated in accordance with the Official Statistical Methodology for Estimating the Number of Inbound and Outbound Tourist Trips – Rostourism |url=https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |access-date=2020-11-11 |website=tourism.gov.ru |publisher=[[Federal Agency for Tourism (Russia)]] |language=ru |archive-date=2021-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122202242/https://tourism.gov.ru/contents/statistika/statisticheskie-pokazateli-vzaimnykh-poezdok-grazhdan-rossiyskoy-federatsii-i-grazhdan-inostrannykh-gosudarstv/vyborochnaya-statisticheskaya-informatsiya-rasschitannaya-v-sootvetstvii-s-ofitsialnoy-statisticheskoy-metodologiey-otsenki-chisla-vezdnykh-i-vyezdnykh-turistskikh-poezdok/ |url-status=dead }}</ref> Ruski izkupiček mednarodnega turizma je leta 2018 znašal 11,6 mrd USD.<ref name="unwto" /> Leta 2019 so potovanja in turizem znašali 4,8 % državnea BDP.<ref>{{navedi splet|url=https://knoema.com/atlas/Russian-Federation/topics/Tourism/Travel-and-Tourism-Total-Contribution-to-GDP/Contribution-of-travel-and-tourism-to-GDP-percent-of-GDP|title=Russian Federation Contribution of travel and tourism to GDP (% of GDP), 1995–2019 |website=Knoema}}</ref> Glavne turistične poti v Rusiji vključujejo potovanja po [[Zlati obroč Rusije|Zlatem obroču Rusije]], [[turistična cesta|tematska pot]] po starodavnih ruskih mestih, križarjenje na velikih rekah, kot je Volga, vzpone na gorske verige, kot je [[Kavkaz]],<ref>{{navedi novice |last=Tomb |first=Howard |url=https://www.nytimes.com/1989/08/27/travel/getting-to-the-top-in-the-caucasus.html |title=Getting to the Top In the Caucasus |work=The New York Times |date=1989-08-27 |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> in potovanja po slavni [[Transsibirska železnica|Transsibirski železnici]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20150112082549/http://www.e-unwto.org/content/r13521/fulltext.pdf |url-status=dead |archive-date=2015-01-12 |title=Tourism Highlights 2014 |publisher=UNWTO (World Tourism Organization) |year=2014 |access-date=2015-01-20}}</ref> Najbolj priljubljene in obiskane točke v Rusiji so [[Rdeči trg]], [[palača Petergof]], [[Kazanski kremelj]], [[Trojiški samostan sv. Sergija]] in jezero Bajkal.<ref>{{navedi splet |last=Vlasov |first=Artem |date=2018-12-17|script-title=ru:Названы самые популярные достопримечательности России|trans-title=The most popular sights of Russia are named |url=https://iz.ru/824446/2018-12-17/nazvany-samye-populiarnye-dostoprimechatelnosti-rossii |access-date=2020-12-15 |website=[[Izvestia]] |language=ru}}</ref> Moskva, kozmopolitansko glavno mesto države in zgodovinsko jedro, je živahno [[megamesto]]. Ohranja svoje klasične in sovjetske arhitekture ter se ponaša z visoko umetnostjo, baletom svetovnega razreda in [[Moskovski mednarodni poslovni center|sodobnimi stolpnicami]].<ref>{{navedi splet |last=Sullivan |first=Paul |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/russia/moscow/articles/moscow-travel-guide/ |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=48 hours in... Moscow, an insider guide to Russia's mighty metropolis |work=The Daily Telegraph |date=2021-03-07 |access-date=2021-12-04}}{{cbignore}}</ref> [[Sankt Peterburg]], imperialna prestolnica je znana po klasični arhitekturi, katedralah, muzejih in gledališčih, [[Festival belih luči|belih lučeh]], prečkanju rek in številnih kanalov.<ref>{{navedi novice |last=Hammer |first=Joshua |work=The New York Times |date=2011-06-03 |url=https://www.nytimes.com/2011/06/05/travel/russias-white-nights-in-st-petersburg.html |title=White Nights of St. Petersburg, Russia |access-date=2021-12-04|url-access=limited}}</ref> Rusija je svetovno znano po svojih bogatih muzejih, kot so [[Državni ruski muzej]], [[Ermitaž]] in [[Tretjakovska galerija]] ter po gledališčih, kot sta [[Bolšoj teater]] in [[Mariinsko gledališče]]. [[Moskovski kremelj]] in [[Cerkev Vasilija blaženega, Moskva|Cerkev Vasilija blaženega]] sta med najpomembnejšimi kulturnimi točkami v Rusiji.<ref>{{navedi splet|title=Kremlin and Red Square, Moscow|url=https://whc.unesco.org/en/list/545/|access-date=2022-02-20|website=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> == Demografija == {{glavni|Rusi|Seznam mest v Rusiji}} {{multiple image | direction = vertical | caption_align = center | align = right | title = Etnične skupine v Rusiji | image1 = Ethnic groups in Russia of more than 1 million people 2010 Census English.png | caption1 = {{font|size=100%|text=Etnične skupine v Rusiji s prebivalstvom nad milijon po popisu 2010}} | image2 = Percentage of Russians by Federal Subjects (2021 Census).png | caption2 = {{font|size=100%|text=Delež etničnih Rusov po federalnih subjektih po popisu 2021}} }} Rusija je ena od najredkeje poseljenih in urbaniziranih držav,<ref name="cia"/> velika večina prebivalstva pa je zgoščena v svojem [[Evropska Rusija|zahodnem delu]].<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/29.htm |title=Russia – Demographics |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2021-11-18}}</ref> Na popisu prebivalstva leta 2010 je imela 142,8 mio prebivalcev,<ref>{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> na popisu leta 2021 pa 144,7 mio prebivalcev (brez okupiranega Krima in Sevastopola).<ref name="gks.ru-popul"/> Ocenjeno število prebivalstva je do leta 2025 padlo na 143,6 mio.<ref name="gks.ru-popul" /> Rusija je najbolj naseljena država v Evropi in [[Seznam držav po prebivalstvu|deveta najbolj naseljena država na svetu]] z [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|gostoto poselitve]] 8/km².<ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/EN.POP.DNST |title=Population density (people per sq. km of land area) |work=[[Svetovna banka]] |access-date=2021-06-16}}</ref> Od 1990. let je ruska [[umrljivost]] večja od [[rodnost]]i, kar so nekateri analitiki poimenovali demografska kriza.<ref>{{navedi splet |last=Koehn |first=Jodi |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/russias-demographic-crisis |title=Russia's Demographic Crisis |work=[[Kennan Institute]] |publisher=[[Woodrow Wilson International Center for Scholars]] |access-date=2021-07-18}}</ref> Leta 2022 je bila skupna plodnost v Rusiji ocenjena na 1,42 otroka na žensko,<ref>{{navedi splet|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|format=XLSX|script-title=ru:Суммарный коэффициент рождаемости|trans-title=Total fertility rate|language=ru|work=[[Russian Federal State Statistics Service]]|access-date=2023-08-10|archive-date=2023-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230810203543/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/SMD_7.1.xlsx|url-status=dead}}</ref> kar je pod stopnjo obnovljivosti 2,1 in je ena najnižjih stopenj rodnosti na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-51120165 |title=Russia's Putin seeks to stimulate birth rate |publisher=BBC |date=2020-01-15 |access-date=2022-01-05}}</ref> Narod ima posledično enega najstarejših prebivalstev na svetu s mediano starosti 40,3 leta.<ref name="cia"/> Leta 2009 je zabeležila letno rast prebivalstva prvič v petnajstih letih in od takrat rusko prebivalstvo raste zaradi upadajoče smrtnosti in rastoče rodnosti ter povečanega priseljevanja.<ref>{{navedi splet |last=Foltynova |first=Kristyna |url=https://www.rferl.org/a/migrants-welcome-is-russia-trying-to-solve-its-demographic-crisis-by-attracting-foreigners-/30677952.html |title=Migrants Welcome: Is Russia Trying To Solve Its Demographic Crisis By Attracting Foreigners? |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |quote="Russia has been trying to boost fertility rates and reduce death rates for several years now. Special programs for families have been implemented, anti-tobacco campaigns have been organized, and raising the legal age to buy alcohol was considered. However, perhaps the most successful strategy so far has been attracting migrants, whose arrival helps Russia to compensate population losses." |date=2020-06-19 |access-date=2021-07-09}}</ref> Od leta 2020 se je ruski prirast prebivalstva obrnil, saj je presežna smrtnost zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] vodila v največji mirodobni upad v zgodovini.<ref>{{navedi splet |last=Saver |first=Pjotr |url=https://www.theguardian.com/world/2021/oct/13/russias-population-undergoes-largest-ever-peacetime-decline |title=Russia's population undergoes largest ever peacetime decline, analysis shows |work=The Guardian |date=2021-10-13 |access-date=2021-11-17 |quote=Russia's natural population has undergone its largest peacetime decline in recorded history over the last 12 months...}}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] se je demografska kriza v državi poglobila,<ref>{{navedi časopis|url=https://jamestown.org/program/russias-demographic-collapse-is-accelerating/|title=Russia's Demographic Collapse Is Accelerating|last=Goble|first=Paul|volume=19|issue=127|date=2022-08-18|location=Washington, D.C.|journal=Eurasia Daily Monitor|publisher=[[Jamestown Foundation]]|access-date=2022-10-06}}</ref> saj je država utrpela velike žrtve, zahodne sankcije in bojkoti pa so vodili v [[beg možganov]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/8c576a9c-ba65-4fb1-967a-fc4fa5457c62 |archive-date=2022-12-10 |url-access=subscription|title=Ukraine war threatens to deepen Russia's demographic crisis|date=2022-04-04|last1=Cocco|first1=Federica|last2=Ivanonva|first2=Polina|work=[[Financial Times]]|access-date=2022-10-06|location=London}}</ref> Rusija je večnacionalna država z veliko federalnimi subjekti, povezanimi z različnimi manjšinami.<ref>{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/32.htm |title=Russia – Ethnic Composition |year=1998 |location=Washington, D.C. |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |access-date=2022-01-27}}</ref> V državi je več kot 193 narodnostnih skupin. Ob popisu prebivalstva leta 2010 je bilo okrog 81 % prebivalstva etničnih [[Rusi|Rusov]], preostalih 19 % pa so bile narodne manjšine;<ref>{{navedi splet |url=http://www.demoscope.ru/weekly/ssp/rus_etn_10.php |title=EAll- Russian population census 2010 – Population by nationality, sex and subjects of the Russian Federation |work=Demoscope Weekly |year=2010 |access-date=2021-07-07}}</ref> več kot štiri petine ruskega prebivalstva je evropskega izvora, od tega velikanska večina [[Slovani|Slovanov]],<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Mixed-and-deciduous-forest#ref38597 |title=Russia – The Indo-European Group |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |quote="East Slavs—mainly Russians but including some Ukrainians and Belarusians—constitute more than four-fifths of the total population and are prevalent throughout the country." |access-date=2021-07-18}}</ref> opazni manjšini pa so [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski]] ljudje ter [[Germani]].<ref>{{navedi časopis |last1=Kowalev |first1=Viktor |last2=Neznaika |first2=Pavel |title=Power and Ethnicity in the Finno-Ugric Republics of the Russian Federation: The Examples of Komi, Mordovia, and Udmurtia |url=https://archive.org/details/sim_international-journal-of-political-economy_fall-2000_30_3/page/81 |jstor=41103741 |volume=30 |number=3 |pages=81–100 |publisher=Taylor & Francis |year=2000 |journal=[[International Journal of Political Economy]]|doi=10.1080/08911916.2000.11644017 |s2cid=152467776 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Bartlett |first=Roger |title=The Russian Germans and Their Neighbours |journal=The Slavonic and East European Review |volume=73 |number=3 |pages=499–504 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |date=July 1995 |jstor=4211864}}</ref> Po podatkih Združenih narodov je ruska imigracija tretja največja na svetu in šteje več kot 11,6 mio ljudi;<ref>{{navedi novice |last=Kirk |first=Ashley |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/12111108/Mapped-Which-country-has-the-most-immigrants.html |archive-date=2022-01-10 |url-access=subscription |url-status=live |title=Mapped: Which country has the most immigrants? |date=2016-01-21 |work=The Daily Telegraph |access-date=2021-06-30}}{{cbignore}}</ref> večina prihaja iz [[post-sovjetske države|postsovjetskih držav]], največ iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.bloomberg.com/news/features/2017-03-14/russia-s-alternative-universe-immigrants-welcome |title=Russia Wants Immigrants the World Doesn't |publisher=[[Bloomberg L.P.]] |first=Leonid |last=Ragozin |date=2017-03-14 |access-date=2023-07-05}}</ref> {{Največjih dvajset mest Rusije}} == Kultura == [[File:Moscow-Bolshoi-Theare-1.jpg|thumb|[[Bolšoj teater]] v Moskvi ponoči]] Ruski [[Ruska književnost|pisatelji]] in filozofi so imeli pomembno vlogo v razvoju evropske literature in misli.<ref name="McLean-1962">{{navedi časopis |last=McLean |first=Hugh |title=The Development of Modern Russian Literature |journal=[[Slavic Review]] |volume=21 |number=3 |pages=389–410 |date=September 1962 |doi=10.2307/3000442 |jstor=3000442 |publisher=Cambridge University Press |s2cid=163341589 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Frank |first=S. |title=Contemporary Russian Philosophy |url=https://archive.org/details/sim_monist_1927-01_37_1/page/1 |date=January 1927 |pages=1–23 |journal=The Monist |publisher=Oxford University Press |volume=37 |number=1 |doi=10.5840/monist192737121 |jstor=27901095|s2cid=146985312 }}</ref> Rusi so tudi močno vplivali na klasično glasbo,<ref>{{navedi časopis |last=Swan |first=Alfred J. |title=The Present State of Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1927-01_13_1/page/29 |jstor=738554 |publisher=Oxford University Press |journal=The Musical Quarterly |volume=13 |number=1 |pages=29–38 |date=January 1927|doi=10.1093/mq/XIII.1.29 }}</ref> balet,<ref>{{navedi časopis |last=Lifar | first=Sergei |title=The Russian Ballet in Russia and in the West |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1969-10_28_4/page/396 |date=October 1969 |jstor=127159 |doi=10.2307/127159 |pages=396–402 |journal=The Russian Review |volume=28 |number=4 }}</ref> šport,<ref name="Riordan-1993">{{navedi časopis |last=Riordan |first=Jim |title=Rewriting Soviet Sports History |year=1993 |publisher=[[University of Illinois Press]] |jstor=43609911 |volume=20 |number=4 |journal=Journal of Sport History |pages=247–258}}</ref> [[Seznam ruskih slikarjev|slikarstvo]]<ref>{{navedi časopis |last=Snow |first=Francis Haffkine |title=Ten Centuries of Russian Art |doi-access=free |doi=10.2307/25587683 |jstor=25587683 |volume=1 |number=2 |pages=130–135 |date=November 1916 |journal=The Art World}}</ref> in film.<ref name="Bulgakova-2012">{{navedi splet |last=Bulgakova |first=Oksana |url=https://digitalscholarship.unlv.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1021&context=russian_culture |title=The Russian Cinematic Culture |year=2012 |pages=1–37 |access-date=2022-01-13 |publisher=[[University of Nevada, Las Vegas]]}}</ref> Narod je tudi močno prispeval k znanosti in tehnologiji ter raziskovanju vesolja.<ref>{{navedi časopis |last=Hachten |first=Elizabeth A. |title=In Service to Science and Society: Scientists and the Public in Late-Nineteenth-Century Russia |jstor=3655271 |publisher=The [[University of Chicago Press]] |journal=[[Osiris]] |year=2002 |volume=17 |pages=171–209|doi=10.1086/649363 |s2cid=144835649 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Ipatieff |first=V.N. |title=Modern Science in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1943_2_2/page/68 |jstor=125254 |doi=10.2307/125254 |year=1943 |pages=68–80 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |volume=2 |number=2}}</ref> V Rusiji je 30 mest UNESCO svetovne dediščine, od katerih je 19 kulturnih; 27 mest je na poskusnem seznamu.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ru |title=Russian Federation |work=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=2021-08-13}}</ref> Velika globalna ruska diaspora je prav tako imela veliko vlogo pri širjenju ruske kulture po svetu. Ruski nacionalni simbol, [[dvoglavi orel]], izvira iz carskega obdobja in je v njenem [[Grb Rusije|grbu]] ter ruski heraldiki.<ref name="Curtis-1998-3"/> Ruski medved in Mati Rusija sta pogosto uporabljena v personifikacijah države.<ref>{{navedi časopis |last=Platoff |first=Anne M. |title=The 'Forward Russia' Flag: Examining the Changing Use of the Bear as a Symbol of Russia |journal=Raven: A Journal of Vexillology |volume=19 |url=https://escholarship.org/content/qt5xz8x2zc/qt5xz8x2zc.pdf?t=n02jtk |pages=99–126 |doi=10.5840/raven2012197 |year=2012 |issn=1071-0043 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Riabov |first=Oleg |title=The Symbol of the Motherland in the Legitimation and Delegitimation of Power in Contemporary Russia |journal=[[Nationalities Papers]] |issn=0090-5992 |year=2020 |doi=10.1017/nps.2019.14 |pages=752–767 |volume=48 |number=4|s2cid=214578255 }}</ref> [[Matrjoška|Matrjoške]] pogosto veljajo za kulturno ikono Rusije.<ref>{{navedi knjigo |title=Mother Russia: The Feminine Myth in Russian Culture |page=19 |first=Hubbs |last=Joanna |year=1993 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-20842-2}}</ref> Slovensko-ruska kulturna izmenjava je bogata in vključuje npr. skrb za [[Ruska kapelica|Rusko kapelico]] na Vršiču, ki so jo med 1. svetovno vojno zgradili vojni ujetniki iz Ruskega cesarstva. Kulturne prireditve organizirata društvo Slovenija – Rusija in Ruska dača.<ref>{{navedi splet|url=https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|title=Društvo Slovenija – Rusija|accessdate=2024-02-04|archive-date=2024-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240204140538/https://drustvo-slorus.si/language/sl/domov/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ruska-daca.si/|title= Ruska dača}}</ref> V času Kraljevine SHS je prišlo v državo veliko ruskih profesorjev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEVW8S1E|title= Rusi prihajajo! Ruski profesorji na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v obdobju Kraljevine SHS}}</ref> ===Umetnost in arhitektura=== {{glavni|Seznam ruskih slikarjev|Seznam ruskih arhitektov}} {{multiple image | direction = vertical | perrow = 2 | total_width = 230 | caption_align = center | align = right | image_style = border:none; | image1 = Karl Brullov - The Last Day of Pompeii - Google Art Project.jpg | caption1 = {{font|size=100%|text=[[Karl Brjullov]], ''[[Zadnji dan Pompejev]]'' (1833)}} | image2 = Winter Palace Panorama 3.jpg | caption2 = {{font|size=100%|text=[[Zimski dvorec]] je služil kot [[uradna rezidenca]] [[ruski car|ruskih carjev]].}} }} Zgodnje rusko slikarstvo predstavljajo ikone in vibrantne [[freska|freske]] pod bizantinskim vplivom.<ref name="Sova"/> Na začetku 15. stoletja je mojster ikon [[Andrej Rubljov]] narisal eno od najbolj cenjenih religioznih umetnosti.<ref name="Art">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/46.htm |title=Russia – Architecture and Painting |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-30}}</ref> [[Ruska akademija umetnosti]], ki je bila ustanovljena leta 1757 za učenje ruskih umetnikov, je pripeljala v Rusijo zahodne tehnike posvetnega slikanja.<ref name="Curtis-1998-2"/> V 18. stoletju so postali vplivni akademiki [[Ivan Argunov]], [[Dmitrij Levicki]] in [[Vladimir Borovikovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Grover |first=Stuart R. |title=The World of Art Movement in Russia |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1973-01_32_1/page/28 |jstor=128091 |doi=10.2307/128091 |pages=28–42 |volume=32 |number=1 |journal=The Russian Review |publisher=[[Wiley (založba)|Wiley]] |date=January 1973}}</ref> Na začetku 19. stoletja sta [[Karl Brjullov]] in [[Aleksander Andrejevič Ivanov]] ustvarila veliko pomembnih slik in sta znana po svojih [[romantika|romantičnih]] zgodovinskih oljnih slikah.<ref>{{navedi časopis |year=2018 |volume=77 |number=1 |jstor=26565352 |publisher=Cambridge University Press |journal=Slavic Review |last=Dianina |first=Katia |title=The Making of an Artist as National Hero |pages=122–150|doi=10.1017/slr.2018.13 |s2cid=165942177 |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Sibbald |first=Balb |title=If the soul is nourished ... |url=https://archive.org/details/sim_canadian-medical-association-journal_2002-02-05_166_3/page/357 |journal=Canadian Medical Association Journal |date=2002-02-05 |volume=166 |number=3 |pages=357–358 |pmc=99322}}</ref> Še en romantični slikar je bil [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]], ki velja za enega največjih mojstrov [[pomorska umetnost|pomorske umetnosti]].<ref>{{navedi knjigo|last=Leek|first=Peter|year=2012|title=Russian Painting|publisher=Parkstone International|isbn=978-1-780-42975-5|page=178}}</ref> V 1860. letih je skupina kritičnih realistov ([[Peredvižniki]]) pod vodstvom [[Ivan Kramskoj|Ivana Kramskega]], [[Ilja Repin|Ilje Repina]] in [[Vasilij Perov|Vasilija Perova]] prekinila z akademijo in je v slikah portretirala večstranske vidike družabnega življenja.<ref>{{navedi časopis |last=Valkenier |first=Elizabeth Kridl |title=The Peredvizhniki and the Spirit of the 1860s |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1975-07_34_3/page/247 |journal=The Russian Review |year=1975 |volume=34 |number=3 |pages=247–265 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/127973 |jstor=127973}}</ref> Prelom z 20. stoletjem je pomenil dvig [[simbolizem (umetnost)|simbolizma]]; predstavljata ga [[Mihail Vrubel]] in [[Nikolaj Rerih]].<ref>{{navedi časopis |last=Reeder |first=Roberta |title=Mikhail Vrubel': A Russian Interpretation of "fin de siècle" Art |jstor=4207296 |publisher=Modern Humanities Research Association |journal=The Slavonic and East European Review |volume=54 |number=3 |date=July 1976 |pages=323–334}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Archer |first=Kenneth |title=Nicholas Roerich and His Theatrical Designs: A Research Survey |jstor=1478046 |doi=10.2307/1478046 |volume=18 |number=2 |publisher=Dance Studies Association |journal=[[Congress on Research in Dance#Dance Research Journal|Dance Research Journal]] |pages=3–6 |year=1986|s2cid=191516851 }}</ref> Ruska avantgarda je cvetela približno med letoma 1890 in 1930; globalno vplivni umetniki iz tega obdobja so [[El Lisicki]],<ref>{{navedi časopis |publisher=CAA |pages=437–439 |doi=10.2307/3049132 |jstor=3049132 |journal=The Art Bulletin |date=September 1973 |volume=55 |number=3 |last=Birnholz |first=Alan C. |title=Notes on the Chronology of El Lissitzky's Proun Compositions|url=https://archive.org/details/sim_art-bulletin_1973-09_55_3/page/437 }}</ref> [[Kazimir Severinovič Malevič]], [[Natalja Gončarova]], [[Vasilij Kandinski]] in [[Marc Chagall]].<ref>{{navedi časopis |last=Salmond |first=Wendy |title=The Russian Avant-Garde of the 1890s: The Abramtsevo Circle |journal=The Journal of the Walters Art Museum |volume=60/61 |year=2002 |pages=7–13 |publisher=The [[Walters Art Museum]] |jstor=20168612}}</ref> Zgodovina ruske arhitekture se začne z zgodnimi lesenimi stavbami starih Slovanov in [[Arhitektura Kijevske Rusije|cerkveno arhitekturo Kijevske Rusije]].<ref>{{navedi časopis |last=Conant |first=Kenneth John |title=Novgorod, Constantinople, and Kiev in Old Russian Church Architecture |journal=The Slavonic and East European Review |doi=10.2307/3020237 |jstor=3020237 |publisher=Cambridge University Press |volume=3 |number=2 |date=August 1944 |pages=75–92}}</ref> Po pokristjanjevanju Kijevske Rusije je bila več stoletij predvsem pod vplivom [[Bizantinska arhitektura|bizantinske arhitekture]].<ref>{{navedi časopis |last=Voyce |first=Arthur |year=1957 |title=National Elements in Russian Architecture |url=https://archive.org/details/sim_society-of-architectural-historians-journal_1957-05_16_2/page/6 |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |volume=16 |issue=2 |pages=6–16 |doi=10.2307/987741 |issn=0037-9808 |jstor=987741}}</ref> [[Aristotle Fioravanti]] in drugi italijanski arhitekti so v Rusijo prineslie [[Renesansa|renesačne]] trende.<ref>{{navedi knjigo |last1=Jarzombek |first1=Mark M. |last2=Prakash |first2=Vikramaditya |last3=Ching |first3=Frank |title=A Global History of Architecture |url=https://archive.org/details/globalhistoryofa0000chin_d9i6 |edition=2nd |date=2010 |page=[https://archive.org/details/globalhistoryofa0000chin_d9i6/page/544 544] |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-40257-3}}</ref> V 16. stoletju je prišlo do razvoja šotorskih cerkev in čebulastih kupol, ki so značilna lastnost ruske arhitekture.<ref>{{navedi časopis |last=Lidov |first=Alexei |title=The Canopy over the Holy Sepulchre. On the Origin of Onion-Shaped Domes |url=https://www.academia.edu/2694753 |journal=[[Academia.edu]] |year=2005 |pages=171–180}}</ref> V 17. stoletju je v Moskvi in [[Jaroslavelj|Jaroslavlju]] cvetel vilasti način okrasitve in je počasi utiral pot [[Moskovski barok|Nariškinemu baroku]] iz 1680. let.<ref>{{navedi časopis |last=Hughes |first=Lindsey A. J. |title=Western European Graphic Material as a Source for Moscow Baroque Architecture |volume=55 |number=4 |date=October 1977 |pages=433–443 |jstor=4207533 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> Po reformah Petra Velikega je ruska arhitektura postala pod večjim vplivom Zahodnoevropskih slogov. Okus za [[rokoko]] arhitekturo je vodil v [[Elizabetinski barok|odlična dela]] [[Francesco Bartolomeo Rastrelli|Francesca Bartolomea Rastrellija]] in njegovih sledilcev. Najvplivnejši ruski arhitekti 18. stoletja so [[Vasilij Baženov]], [[Matvej Kazakov]] in [[Ivan Starov]], ki so ustvarili trajne spomenike v Moskvi in Sankt Peterburgu in vzpostavili osnovo za bolj ruske oblike, ki so sledile.<ref name="Art"/> Med vladavino Katarine Velike je Sankt Peterburg postal muzej [[neoklasična arhitektura|neoklasične arhitekture]] na prostem.<ref>{{navedi knjigo |title=The Most Intentional City: St. Petersburg in the Reign of Catherine the Great |url=https://archive.org/details/mostintentionalc0000geor |last=Munro |first=George |publisher=[[Farleigh Dickinson University]] Press |year=2008 |isbn=978-0-8386-4146-0 |location=[[Cranbury, New Jersey|Cranbury]] |page=[https://archive.org/details/mostintentionalc0000geor/page/n236 233]}}</ref> Pod Aleksandrom I. je [[Empir]] postal ''de facto'' arhitekturni slog.<ref>{{navedi časopis |last=Ivask |first=George |title=The "Empire" Period |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_1954-07_13_3/page/167 |journal=The Russian Review |year=1954 |volume=13 |number=3 |pages=167–175 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125968 |jstor=125968}}</ref> V drugi polovici 19. stoletja sta prevladovala neobizantinski slog in slog ponovne obuditve.<ref>{{navedi knjigo |last1=Wortman |first1=Richard S. |last2=Marker |first2=Gary |title=Visual Texts, Ceremonial Texts, Texts of Exploration: Collected Articles on the Representation of Russian Monarchy |url=https://archive.org/details/visualtextscerem0000wort |date=2014 |section= The "Russian Style" in Church Architecture as Imperial Symbol after 1881 |isbn=978-1-618-11347-4 |publisher=[[Academic Studies Press]] |jstor=j.ctt21h4wkb.15 |doi=10.2307/j.ctt21h4wkb.15 |doi-access=free |pages=[https://archive.org/details/visualtextscerem0000wort/page/n233 208]–237}}</ref> Na začetku 20. stoletja je postal trend ruska neoklasična ponovna obuditev.<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William C. |title=Anti-Modernism and the Neoclassical Revival in Russian Architecture, 1906–1916 |url=https://archive.org/details/sim_society-of-architectural-historians-journal_1989-12_48_4/page/371 |publisher=[[University of California Press]] |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |pages=371–386 |volume=48 |number=4 |date=December 1989 |doi=10.2307/990455 |jstor=990455}}</ref> Prevladujoči slogi poznega 20. stoletja so [[Art Nouveau]],<ref>{{navedi časopis |last=Brumfield |first=William |title=The Decorative Arts in Russian Architecture: 1900-1907 |jstor=1503933 |doi=10.2307/1503933 |volume=5 |pages=12–27 |journal=The Journal of Decorative and Propaganda Arts |publisher=[[Florida International University]] Board of Trustees |year=1987}}</ref> [[Konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizem]]<ref>{{navedi časopis |last=Fer |first=Briony |title=Metaphor and Modernity: Russian Constructivism |url=https://archive.org/details/oxford-art-journal_1989_12_1/page/14 |jstor=1360263 |publisher=Oxford University Press |pages=14–30 |volume=12 |number=1 |year=1989 |journal=Oxford Art Journal|doi=10.1093/oxartj/12.1.14 }}</ref> in [[Stalinistična arhitektura|socialistični klasicizem]].<ref>{{navedi splet |url=https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |title=To the New Shore: Soviet Architecture's Journey from Classicism to Standardization |last=Zubovich-Eady |first=Katherine |year=2013 |publisher=[[University of California, Berkeley]] |access-date=2022-01-15 |archive-date=2022-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220120150146/https://iseees.berkeley.edu/sites/default/files/shared/doc/2013_8-eady.pdf |url-status=dead }}</ref> ===Glasba=== [[File:Porträt des Komponisten Pjotr I. Tschaikowski (1840-1893).jpg|thumb|upright|[[Peter Iljič Čajkovski]] (1840–1893), slika iz leta 1893, [[Nikolaj Dmitrijevič Kuznecov]]]] Od 10. stoletja naprej so bili prisotni potujoči ljudski pevci, skomorohi.<ref name="Sova"/> Glasba v Kijevski Rusiji je bila pod bizantinskim vplivom (a capella).<ref name="Sova"/> Od 13. stoletja so bile značilne biline, junaške epske pesmi v ruski folklori. Glasbeno središče države je bil od 13. stoletja Novgorod, od 16. stoletja pa Moskva.<ref name="Sova"/> Pisali so inštrumentalno glasbo za [[citre]], [[gusle]] in [[gudok]].<ref name="Sova"/> V sakralni glasbi je prevladovalo večglasje. Leta 1736 je nastala prva operna predstava, leta 1756 pa prvo operno gledališče v Sankt Peterburgu.<ref name="Sova"/> Do 18. stoletja je bila glasba v Rusiji sestavljena večinoma iz cerkvene glasbe in ljudskih pesmi ter plesov.<ref name="Curtis-1998-4">{{navedi splet |last=Curtis |first=Glenn E. |url=http://countrystudies.us/russia/44.htm |title=Russia – Music |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-06-25}}</ref> V 19. stoletju je bila opredeljena z napetostjo med klasičnimi skladatelji ([[Mihail Glinka]]) skupaj z drugimi člani [[Ruska peterka|mogočne peterke]], ki jih je pozneje nasledil [[krog Beljajeva]],<ref>{{navedi časopis |last=Carpenter |first=Ellon D. |year=2002 |title=Review of A History of Russian Music: From Kamarinskaya to Babi Yar |url=https://archive.org/details/sim_music-library-association-notes_2002-09_59_1/page/74 |jstor=900748 |journal=[[Notes (RRRRRRRRR)|Notes]] |volume=59 |issue=1 |pages=74–77 |doi=10.1353/not.2002.0113 |s2cid=191601515 |issn=0027-4380}}</ref> in [[Rusko glasbeno društvo|Ruskim glasbenim društvom]], ki sta ga vodila skladatelja [[Anton Rubinstein|Anton]] in [[Nikolaj Rubinstein]].<ref>{{navedi časopis |last=Garden |first=Edward |title=Classic and Romantic in Russian Music |url=https://archive.org/details/sim_music-letters_1969-01_50_1/page/153 |jstor=732909 |volume=50 |number=1 |publisher=Oxford University Press |pages=153–157 |date=January 1969 |journal=Music & Letters|doi=10.1093/ml/L.1.153 }}</ref> Poznejšo tradicijo [[Peter Iljič Čajkovski|Petra Iljiča Čajkovskega]], enega največjih skladateljev Romantičnega obdobja, ki je obe skrajnosti združil,<ref name="Sova"/> je v 20. stoletju nadaljeval [[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]]. Svetovno znani skladatelji iz 20. stoletja so med drugimi [[Aleksander Nikolajevič Skrjabin]], [[Aleksander Glazunov]],<ref name="Curtis-1998-4"/> neoklasicista [[Igor Stravinski]] in [[Sergej Prokofjev]] ter ekspresionist [[Dmitrij Šostakovič]],<ref name="Sova"/> in pozneje [[Edison Denisov]], [[Sofija Gubajdulina]],<ref name="music2"/> [[Georgij Sviridov]]<ref>{{navedi časopis |last=Gillies |first=Richard Louis |title=Otchalivshaia Rus': Georgii Sviridov and the Soviet Betrayal of Rus' |journal=The Slavonic and East European Review |volume=97 |number=2 |publisher=Modern Humanities Research Association |pages=227–265 |date=April 2019 |doi=10.5699/slaveasteurorev2.97.2.0227|s2cid=151076719 }}</ref> ter [[Alfred Garjevič Šnitke]].<ref name="music2"/> V sovjetskem obdobju je delovalo več znanih skladateljev žanra [[Popularna glasba|popularne glasbe]], kot sta pevca balad [[Vladimir Semjonovič Visocki]] in [[Bulat Okudžava]],<ref name="music2">{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/place/Russia/Music |title=Russia – Music |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-07-07}}</ref> in izvajalci, kot je [[Ala Pugačova]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2000/02/28/nyregion/superstar-evokes-superpower-diva-s-voice-adoring-fans-hear-echoes-soviet-days.html?scp=5&sq=pugacheva&st=cse |title=A Superstar Evokes a Superpower; In Diva's Voice, Adoring Fans Hear Echoes of Soviet Days |work=The New York Times |first=Alison |last=Smale |date=2000-02-28 |access-date=2021-07-07|url-access=limited}}</ref> Čeprav so sovjetske oblasti džez sankcionirale, je ta cvetel in se razvil v eno najbolj priljubljenih glasbenih oblik.<ref name="music2"/> V 80. letih je postal v Rusiji priljubljen rock in nastale so skupine, kot so [[Aria (skupina)|Aria]], [[Aquarium (skupina)|Akvarium]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/culture/article/20141013-meet-the-bob-dylan-of-russia |title=Boris Grebenshikov: 'The Bob Dylan of Russia' |publisher=BBC |first=Sally |last=McGrane |date=2014-10-21 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[DDT (skupina)|DDT]],<ref>{{navedi novice |last=Pellegrinelli |first=Lara |url=https://www.npr.org/2008/02/06/18752518/ddt-notes-from-russias-rock-underground |title=DDT: Notes from Russia's Rock Underground |publisher=NPR |date=2008-02-06 |access-date=2021-07-10}}</ref> in [[Kino (skupina)|Kino]];<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/leningrad-rock-club-scorpions-meine-soviet-union-wind-of-change-tsoi/31157285.html |title='Crazy Pirates': The Leningrad Rockers Who Rode A Wind Of Change Across The U.S.S.R. |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |first=Coilin |last=O'Connor |date=2021-03-23 |access-date=2021-07-07}}</ref> pevec slednje je bil sploh velikanska osebnost.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/russia-music-kino-tsoi/27185480.html |title=Musician, Songwriter, Cultural Force: Remembering Russia's Viktor Tsoi |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-08-12 |access-date=2021-07-19}}</ref> Od 60. let cveti v Rusiji pop glasba z globalno znanimi skupinami, kot je [[t.A.T.u.]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.theage.com.au/entertainment/music/tatu-bad-to-be-true-20030614-gdvvq0.html |title=Tatu bad to be true |work=The Age |date=2003-06-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> ===Književnost in filozofija=== {{glavni|Ruska književnost}} {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 300 | caption_align = center | align = left | image1 = Ilya Efimovich Repin (1844-1930) - Portrait of Leo Tolstoy (1887).jpg | caption1 = {{font|size=100%|text=[[Lev Nikolajevič Tolstoj]] (1828–1910), velja za enega največjih pisateljev vseh časov, z deli kot je ''[[Vojna in mir]]''.<ref>{{navedi splet |last=Thirlwell |first=Adam |url=https://www.theguardian.com/books/2005/oct/08/classics.leonikolaevichtolstoy |title=A masterpiece in miniature |work=The Guardian |date=2005-10-08 |access-date=2021-07-25}}</ref>}} | image2 = Vasily Perov - Портрет Ф.М.Достоевского - Google Art Project.jpg | caption2 = {{font|size=100%|text=[[Fjodor Dostojevski]] (1821–1881), eden največjih romanopiscev vseh časov, katerega mojstrovina je med drugim ''[[Zločin in kazen]]''<ref>{{navedi časopis |last=Dahlkvist |first=Tobias |date=October 2015 |title=The Epileptic Genius: The Use of Dostoevsky as Example in the Medical Debate over the Pathology of Genius |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_2015-10_76_4/page/587 |jstor=43948762 |journal=Journal of the History of Ideas |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |volume=76|number=4 |pages=587–608 |doi=10.1353/jhi.2015.0028 |pmid=26522713 |s2cid=37817118 |issn=0022-5037}}</ref>}} }} [[Ruska književnost]] velja za eno najvplivnejših in najbolj razvitih na svetu.<ref name="McLean-1962"/> Slediti ji je možno od [[srednji vek|srednjega veka]], ko so bili napisani epi in kronike v [[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovanščini]].<ref>Letopisi: Literature of Old Rus'. ''Biographical and Bibliographical Dictionary''. ed. by Oleg Tvorogov. Moscow: Prosvescheniye ("Enlightenment"), 1996. ({{jezik-ru|[http://interpretive.ru/dictionary/1311/word/letopisi Летописи] // Литература Древней Руси. Биобиблиографический словарь / под ред. О.В. Творогова. – М.: Просвещение, 1996.}})</ref> V obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] je književnost z deli [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Mihaila Vasiljeviča Lomonosova]], [[Denis Ivanovič Fonvizin|Denisa Ivanoviča Fonvizina]], [[Gavril Deržavin|Gavrila Deržavina]] in [[Nikolaj Karamzin|Nikolaja Karamzina]] zrasla na pomenu.<ref name="literature"/> V zgodnjih 30. letih 19. stoletja, med zlato dobo ruske poezije, je književnost doživela osupljivo zlato dobo v poeziji, prozi in drami.<ref>{{navedi novice |last1=Prose |first1=Francine |last2=Moser |first2=Benjamin |url=https://www.nytimes.com/2014/11/30/books/review/what-makes-the-russian-literature-of-the-19th-century-so-distinctive.html |title=What Makes the Russian Literature of the 19th Century So Distinctive? |work=The New York Times |date=2014-11-25 |access-date=2021-07-19|url-access=limited}}</ref> [[Romantika]] je omogočila razcvet pesniškega talenta [[Vasilij Žukovski|Vasilija Žukovskega]], pozneje pa je prišel v ospredje njegov varovanec [[Aleksander Sergejevič Puškin]].<ref>{{navedi časopis |last=Emerson |first=Caryl |jstor=20057504 |publisher=The Johns Hopkins University Press |volume=29 |number=4 |year=1998 |pages=653–672 |journal=New Literary History |title=Pushkin, Literary Criticism, and Creativity in Closed Places |url=https://archive.org/details/sim_new-literary-history_autumn-1998_29_4/page/653 |doi=10.1353/nlh.1998.0040 |s2cid=144165201}}</ref> Sledeč stopinjam Puškina se je rodila nova generacija pesnikov, vključno z byronistom [[Mihail Jurjevič Lermontov|Mihailom Jurjevičem Lermontovim]],<ref name="Sova"/> [[Nikolaj Nekrasov|Nikolajem Nekrasovim]], [[Aleksej Konstantinovič Tolstoj|Aleksejem Konstantinovičom Tolstojem]], [[Fjodor Tjutčev|Fjodorjem Tjutčevim]] in [[Afanasij Fet|Afanasijem Fetom]].<ref name="literature">{{navedi splet |url=http://countrystudies.us/russia/43.htm |title=Russia – Literature |editor=Glenn E. Curtis |year=1998 |publisher=Federal Research Division of the [[Library of Congress]] |location=Washington D.C. |access-date=2021-07-27}}</ref> Prvi ruski veliki romanopisec je bil [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]], ki je razvil naturalno šolo.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Strakhovsky |first=Leonid I. |title=The Historianism of Gogol |jstor=2491790 |doi=10.2307/2491790 |volume=12 |number=3 |date=October 1953 |pages=360–370 |journal=The American Slavic and East European Review (Slavic Review) |publisher=[[Association for Slavic, East European, and Eurasian Studies]]}}</ref> Sledil mu je [[Ivan Sergejevič Turgenjev]], ki je bil mojster tako kratkih zgodb kot tudi romanov; njegovo delovanje pomeni vrhunec realizma.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Henry Chamberlin |first=William |title=Turgenev: The Eternal Romantic |url=https://archive.org/details/sim_russian-review_spring-1946_5_2/page/10 |jstor=125154 |publisher=[[Wiley (publisher)|Wiley]] |doi=10.2307/125154 |volume=5 |number=2 |pages=10–23 |journal=The Russian Review|year=1946 }}</ref> Realista [[Fjodor Dostojevski]] in [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] sta hitro mednarodno zaslovela. [[Mihail Saltikov Ščedrin]] je pisal satiro,<ref>{{navedi časopis |last=Neuhäuser |first=Rudolf |title=The Early Prose of Saltykov-Shchedrin and Dostoevskii: Parallels and Echoes |url=https://archive.org/details/canadian-slavonic-papers_1980-09_22_3/page/372 |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40867755 |volume=22 |number=3 |year=1980 |pages=372–387 |doi=10.1080/00085006.1980.11091635}}</ref> [[Nikolaj Semjonovič Leskov]] pa je najbolj uspel s kratkimi leposlovnimi zgodbami.<ref>{{navedi časopis |last=Muckle |first=James |title=Nikolay Leskov: educational journalist and imaginative writer |publisher=Australia and New Zealand Slavists' Association |year=1984 |pages=81–110 |journal=New Zealand Slavonic Journal |jstor=40921231}}</ref> V drugi polovici stoletja je [[Anton Pavlovič Čehov]] uspel s kratkimi zgodbami in postal vodilni dramaturg.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/books/2004/jul/03/classics |title=A Chekhov lexicon |last=Boyd |first=William |date=2004-07-03 |access-date=2022-01-15 |work=The Guardian}}</ref> Pod vplivom francoskega razsvetljenstva je v drugi polovici 18. stoletja deloval pravljičar [[Ivan Andrejevič Krilov|Ivana Andrejeviča Krilova]],<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last1=Pirie |first1=Gordon |last2=Chandler |first2=Robert |title=Eight Tales from Ivan Krylov |journal=[[Translation and Literature]] |publisher=Edinburgh University Press |jstor=40340118 |volume=18 |number=1 |year=2009 |pages=64–85 |doi=10.3366/E096813610800037X}}</ref> neleposlovni pisatelji, kot je kritik [[Visarjon Belinski]]<ref>{{navedi časopis |last=Gifford |first=Henry |title=Belinsky: One Aspect |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4204011 |volume=27 |number=68 |year=1948 |pages=250–258}}</ref> in dramatike kot sta [[Aleksander Gribojedov]] in [[Aleksander Ostrovski]].<ref>{{navedi časopis |last=Brintlinger |first=Angela |title=The Persian Frontier: Griboedov as Orientalist and Literary Hero |journal=Canadian Slavonic Papers |jstor=40870888 |volume=45 |number=3/4 |year=2003 |pages=371–393 |doi=10.1080/00085006.2003.11092333 |s2cid=191370504}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Beasly |first=Ina |title=The Dramatic Art of Ostrovsky. (Alexander Nikolayevich Ostrovsky, 1823–86) |journal=The Slavonic and East European Review |jstor=4202212 |volume=6 |number=18 |year=1928 |pages=603–617}}</ref> Začetek 20. stoletja velja za srebrno dobo ruske poezije. V tem obdobju so delovali pesniki, kot so [[Aleksander Blok]], [[Ana Andrejevna Ahmatova]], [[Boris Leonidovič Pasternak]] in [[Konstantin Balmont]].<ref>{{navedi časopis |last=Markov |first=Vladimir |title=Balmont: A Reappraisal |jstor=2493225 |journal=Slavic Review |volume=28 |number=2 |year=1969 |pages=221–264 |doi=10.2307/2493225|s2cid=163456732 }}</ref> Prav tako so delovali prvovrstni romanopisci in pisci kratkih zgodb, kot so [[Aleksandr Kuprin]], nobelovec [[Ivan Aleksejevič Bunin]], [[Leonid Andrejev]], [[Jevgenij Ivanovič Zamjatin]] in simbolisti [[Andrej Beli]], [[Dmitrij Sergejevič Merežkovski]], [[Fjodor Sologub]], [[Aleksander Aleksandrovič Blok]] in [[Valerij Jakovljevič Brjusov]].<ref name="literature"/> V obdobju moderne sta delovala pesnika [[Inoketij Fjodorovič Anenski]] in [[Afanasij Afanasjevič Fet]] ter pisatelja [[Anton Pavlovič Čehov]] in [[Vsevolod Mihajlovič Garšin]].<ref name="Sova"/> Predstavnika akmeizma in futurizma sta bila [[Vladimir Vladimirovič Majakovski]] in [[Viktor Vladimirovič Hlebnikov]].<ref name="Sova"/> Po ruski revoluciji leta 1917 se je ruska književnost razdelila na sovjetsko in belo emigrantsko. V 30. letih 20. stoletja je prevladujoč trend v Rusiji postal [[socialistični realizem]]. Njegova vodilna osebnost je bil [[Maksim Gorki]], ki je postavil temelje za ta slog.<ref>{{navedi časopis |last=Tikhonov |first=Nikolay |author-link=Nikolai Tikhonov (writer)|title=Gorky and Soviet Literature |date=November 1946 |pages=28–38 |volume=25 |number=64 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]] |jstor=4203794 |journal=The Slavonic and East European Review}}</ref> [[Mihail Afanasjevič Bulgakov]] je bil eden vodilnih piscev sovjetskega obdobja.<ref>{{navedi časopis |jstor=4212557 |last=Lovell |first=Stephen |title=Bulgakov as Soviet Culture |volume=76 |number=1 |pages=28–48 |journal=The Slavonic and East European Review |year=1998 |publisher=[[Modern Humanities Research Association]]}}</ref> Roman [[Nikolaj Ostrovski|Nikolaja Ostrovskega]] [[Kako je bilo jeklo ojačano]] je bil med najboljšimi deli ruske književnosti. Vplivni emigrantski pisci vključujejo [[Vladimir Nabokov|Vladimirja Nabokova]]<ref>{{navedi časopis |last=Grosshans |first=Henry |title=Vladimir Nabokov and the Dream of Old Russia |url=https://archive.org/details/sim_texas-studies-in-literature-and-language_winter-1966_7_4/page/401 |jstor=40753878 |publisher=[[University of Texas Press]] |pages=401–409 |year=1966 |journal=[[Texas Studies in Literature and Language]] |volume=7 |number=4}}</ref> in [[Isaac Asimov|Isaaca Asimova]], ki velja za enega od Velikih treh znanstvenofantastičnih piscev.<ref>{{navedi knjigo |last=Freedman |first=Carl |title=Critical Theory and Science Fiction |url=https://archive.org/details/criticaltheorysc0000free |author-link=Carl Freedman (writer) |date=2000 |publisher=Wesleyan University Press |page=[https://archive.org/details/criticaltheorysc0000free/page/71 71] |isbn=978-0-819-56399-6}}</ref> Z nastopom destalinizacijske odjuge se dvigne družbenokritična literatura A. P. Platonova, I. G Erenburga in nobelovec [[Aleksander Solženicin]], ki je pisal o življenju v gulagih.<ref name="Sova"/><ref>{{navedi časopis |last=Rowley |first=David G. |title=Aleksandr Solzhenitsyn and Russian Nationalism |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-contemporary-history_1997-07_32_3/page/321 |journal=Journal of Contemporary History |jstor=260964 |publisher=[[SAGE Publishing]] |pages=321–337 |volume=32 |number=3 |date=July 1997|doi=10.1177/002200949703200303 |s2cid=161761611 }}</ref> Ruska filozofija je bila zelo vplivna. [[Aleksander Ivanovič Gercen]] velja za enega od očetov agrarnega [[Populizem|populizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Kelly |first=Aileen |title=The Destruction of Idols: Alexander Herzen and Francis Bacon |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_october-december-1980_41_4/page/635 |jstor=2709278 |doi=10.2307/2709278 |publisher=[[University of Pennsylvania Press]] |journal=Journal of the History of Ideas |year=1980 |volume=41 |number=4 |pages=635–662}}</ref> [[Mihail Bakunin]] velja za očeta [[anarhizem|anarhizma]].<ref>{{navedi časopis |last=Rezneck |first=Samuel |title=The Political and Social Theory of Michael Bakunin |url=https://archive.org/details/sim_american-political-science-review_1927-05_21_2/page/270 |jstor=1945179 |doi=10.2307/1945179 |pages=270–296 |volume=21 |number=2 |journal=The American Political Science Review |year=1927 |publisher=[[American Political Science Association]]|s2cid=147141998 }}</ref> [[Peter Kropotkin]] je najpomembnejši avtor anarhokomunizma.<ref>{{navedi časopis |last=Adams |first=Matthew S. |title=Rejecting the American Model: Peter Kropotkin's Radical Communalism |url=https://archive.org/details/history-of-political-thought_spring-2014_35_1/page/147 |jstor=26227268 |pages=147–173 |volume=35 |number=1 |journal=[[History of Political Thought]] |publisher=Imprint Academic |year=2014}}</ref> Pisanje [[Mihail Bahtin|Mihaila Bahtina]] je močno vplivalo na strokovnjake.<ref>{{navedi časopis |last=Schuster |first=Charles I. |title=Mikhail Bakhtin as Rhetorical Theorist |url=https://archive.org/details/sim_college-english_1985-10_47_6/page/594 |jstor=377158 |doi=10.2307/377158 |volume=47 |number=6 |pages=594–607 |journal=[[College English]] |year=1985 |publisher=[[National Council of Teachers of English]]|s2cid=141332657 }}</ref> [[Helena Blavacki]] je dobila mednarodne sledilce kot vodilna teoretičarka [[teozofija|teozofije]] in je soustanovila [[Teozofično društvo]].<ref>{{navedi časopis |last=Bevir |first=Mark |title=The West Turns Eastward: Madame Blavatsky and the Transformation of the Occult Tradition |url=https://archive.org/details/sim_american-academy-of-religion-journal_fall-1994_62_3/page/747 |jstor=1465212 |pages=747–767 |publisher=Oxford University Press |volume=62 |number=3 |journal=Journal of the American Academy of Religion |year=1994|doi=10.1093/jaarel/LXII.3.747 }}</ref> [[Vladimir Lenin]], pomemben revolucionar, je razvil različico komunizma, ki je znana kot [[leninizem]].<ref>{{navedi časopis |last=Brinkley |first=George |year=1998 |editor-last=Harding |editor-first=Neil |editor2-last=Pipes |editor2-first=Richard |title=Leninism: What It Was and What It Was Not |url=https://www.jstor.org/stable/1408333 |journal=The Review of Politics |volume=60 |issue=1 |pages=151–164 |doi=10.1017/S0034670500043965 |jstor=1408333 |s2cid=144930608 |issn=0034-6705}}</ref> [[Lev Trocki]] je po drugi strani ustanovil [[trockizem]].<ref>{{Citation |title=The myth of Trotskyism |year=1973 |url=https://www.cambridge.org/core/books/leon-trotsky-and-the-politics-of-economic-isolation/myth-of-trotskyism/95EE597BFA047615C393337F30CF63AF |work=Leon Trotsky and the Politics of Economic Isolation |pages=3–16 |editor-last=Day |editor-first=Richard B. |series=Cambridge Russian, Soviet and Post-Soviet Studies |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/CBO9780511524028.002 |isbn=978-0-521-52436-0 |access-date=2022-03-14}}</ref> [[Aleksander Zinovjev]] je bil pomemben filozof v drugi polovici 20. stoletja.<ref>{{navedi časopis |last=Brom |first=Libor |title=Dialectical Identity and Destiny: A General Introduction to Alexander Zinoviev's Theory of the Soviet Man |jstor=1347433 |doi=10.2307/1347433 |volume=42 |number=1/2 |year=1988 |pages=15–27 |publisher=Rocky Mountain Modern Language Association |journal=Rocky Mountain Review of Language and Literature|s2cid=146768452 }}</ref> [[Aleksander Dugin]] velja za »guruja geopolitike«.<ref>{{navedi časopis|last=Rutland|first=Peter|date=December 2016|title=Geopolitics and the Roots of Putin's Foreign Policy|journal=[[Russian History (Brill journal)|Russian History]]|publisher=[[Brill Publishers]]|volume=43|issue=3–4|pages=425–436|doi=10.1163/18763316-04304009|jstor=26549593}}</ref> V politično-filozofskih razprave se na začetku 19. stoletja pojavita dve strani: zahodnjaki (npr. Ivan Turgenjev) in slavofili (npr. Konstantin Aksakov).<ref name="Evropa"/> ===Kulinarika=== [[File:Mint bread kvas.jpg|thumb|[[Kvas (pijača)|Kvas]] je stara in tradicionalna ruska pijača.]] Na rusko kulinariko je vplivalo podnebje, kulturne in verske tradicije ter ogromna geografija naroda; podobnosti deli s kulinariko sosednjih držav. Poljšine [[rž]], [[pšenica]], [[ječmen]] in [[proso]] so sestavine različnih kruhov, [[palačinka|palačink]] in žit ter različnih pijač. [[Kruh]] v več različicah<ref>{{navedi splet |last=Azhnina |first=Maria |url=https://www.rbth.com/russian_kitchen/2017/07/13/7-kinds-of-russian-bread-youll-want-to-bite-the-crust-off-of_801997 |title=7 kinds of Russian bread you'll want to bite the crust off of |work=Russia Beyond |date=2017-07-13 |access-date=2021-12-05}}</ref> je zelo priljubljen širom Rusije.<ref>{{navedi splet |last=Thatcher |first=Gary |url=https://www.csmonitor.com/1985/0916/obread.html |title=When it comes to bread, Russians don't loaf |work=The Christian Science Monitor |date=1985-09-16 |access-date=2021-08-07}}</ref> Okusne juhe in obare so med drugim [[šči]], [[boršč]], [[uha]], [[soljanka]] in [[okroška]]. [[Kisla smetana|smetana]] in [[majoneza]] sta pogosto dodani juham in solatam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/05/15/spotlight-on-smetana-russias-sour-cream-a73909 |title=Spotlight on Smetana: Russia's Sour Cream |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2021-05-15 |access-date=2021-05-18}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Shearlaw |first=Maeve |url=https://www.theguardian.com/world/2014/nov/21/-sp-understanding-russias-obsession-with-mayonnaise |title=Understanding Russia's obsession with mayonnaise |work=The Guardian |date=2014-11-21 |access-date=2021-12-05}}</ref> [[Pirožki]],<ref>{{navedi knjigo |last=Goldstein |first=Darra |author-link=Darra Goldstein |title=A Taste of Russia: A Cookbook of Russian Hospitality |url=https://archive.org/details/tasteofrussia00darr |date=1999 |edition=2nd |page=[https://archive.org/details/tasteofrussia00darr/page/54 54] |publisher=Russian Information Service |isbn=978-1-880-10042-4}}</ref> [[blini]],<ref>{{navedi knjigo |last=Curtis |first=Michele |title=In the Kitchen: The New Bible of Home Cooking |date= 2018 |isbn=978-1-743-58555-9 |publisher=Hardie Grant Publishing |page=66}}</ref> in [[sirniki]] so avtohtone oblike palačink.<ref>{{navedi knjigo |last=Sacharow |first=Alla |title=Classic Russian Cuisine: A Magnificent Selection of More Than 400 Traditional Recipes |publisher=[[Alfred A. Knopf]] |year=1993 |page=281 |isbn=978-1-628-72079-2}}</ref> [[Govedina Stroganov]],<ref name="Volokh-1983">{{navedi knjigo |last1=Volokh |first1=Anne |last2=Manus |first2=Mavis |title=The Art of Russian Cuisine |url=https://archive.org/details/artofrussiancuis0000volo |date=1983 |publisher=[[Macmillan Publishers]] |location=New York |isbn=978-0-026-22090-3}}</ref>{{rp|266}} [[Piščanec po kijevsko]],<ref name="Volokh-1983"/>{{rp|320}} [[pelmeni]]<ref>{{navedi knjigo |last=Grigson |first=Jane |author-link=Jane Grigson |title=Jane Grigson's Vegetable Book |url=https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9 |date=2007 |publisher=[[University of Nebraska Press]] |page=[https://archive.org/details/janegrigsonsvege0000grig_w7y9/page/144 144] |isbn=978-0-803-25994-2}}</ref> in [[šašlik]] so priljubljene mesne jedi.<ref>{{navedi splet |last=Naylor |first=Tony |url=https://www.theguardian.com/food/2020/jul/22/from-sizzling-shashlik-to-spicy-seekh-kebabs-barbecue-recipes-from-around-the-world |title=From sizzling shashlik to spicy seekh kebabs: barbecue recipes from around the world |work=The Guardian |date=2020-07-22 |access-date=2021-01-05}}</ref> Druga mesna jed so sarme ([[golubci]]), običajno napolnjene z mesom.<ref>{{navedi splet |last=Eremeeva |first=Jennifer |url=https://www.themoscowtimes.com/2021/02/06/north-meets-south-in-mini-golubtsy-a72851 |title=North Meets South in Mini Golubtsy |work=The Moscow Times |date=2021-02-10 |access-date=2022-01-05}}</ref> Solate so med drugim [[Francoska solata|ruska solata]],<ref>{{navedi splet |last=Cloake |first=Felicity |url=https://www.theguardian.com/food/2020/aug/05/how-to-make-the-perfect-russian-salad-felicity-cloake |title=How to make the perfect Russian salad |work=The Guardian |date=2020-08-05 |access-date=2022-01-05}}</ref> [[vinegret]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/russian-kitchen/326159-russian-vinegret-salad-super-easy |title=Russian Vinegret salad: Super-easy and super-traditional |work=Russia Beyond |date=2017-09-13 |access-date=2022-01-05 }}</ref> in [[oblečena sled]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dw.com/en/global-snack-herring-under-a-fur-coat/av-55811920|title=Global Snack: Herring under a fur coat |work=DW News |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=2020-04-12 |access-date=2022-01-05}}</ref> Ruska nacionalna brezalkoholna pijača je [[Kvas (pijača)|kvas]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2020/07/04/kvas-russias-national-tipple-a70784 |title=Kvas: Russia's National Tipple |work=The Moscow Times |first=Jennifer |last=Eremeeva |date=2020-07-04 |access-date=2021-05-19}}</ref> nacionalna alkoholna pijača pa [[vodka]]; njena proizvodnja v Rusiji (in drugod) sega v 14. stoletje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/articles/how-to-drink-vodka-like-a-russian |title=How To Drink Vodka Like a Russian |work=[[Atlas Obscura]] |first=Dan |last=Nosowitz |date=2016-04-07 |access-date=2021-05-19}}</ref> Država ima največjo porabo vodke na svetu,<ref>{{navedi splet |url=https://qz.com/179708/map-where-the-worlds-biggest-vodka-drinkers-are/ |title=Map: Where the world's biggest vodka drinkers are |work=[[Quartz (publication)|Quartz]] |first=Roberto A. |last=Ferdman |date=2014-02-23 |access-date=2021-05-18}}</ref> pivo pa je najbolj priljubljena alkoholna pijača.<ref>{{navedi poročilo |url=https://ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |script-title=ru:Обзор российского рынка алкогольной продукции. IV квартал 2020 |title=Obzor rossiyskogo rynka alkogol'noy produktsii. IV kvartal 2020 |publisher=[[Analytical Center for the Government of the Russian Federation]] |page=11 |lang=ru |date=February 2021 |access-date=2022-02-10 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422110728/http://www.ac.gov.ru/uploads/2-Publications/alcogol/al%D1%81o.2020.4.pdf |url-status=dead }}</ref> Vino je v 21. stoletju vse bolj priljubljeno.<ref>{{navedi poročilo |url=https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Russia%20Wine%20Market%20Overview_Moscow%20ATO_Russian%20Federation_04-21-2021 |title=Russia Wine Market Overview |work=[[Foreign Agricultural Service]] |publisher=[[United States Department of Agriculture]] |date=2021-04-22 |access-date=2022-01-07 }}</ref> Čaj je v Rusiji priljubljen že stoletja.<ref>{{navedi splet |last=Teslova |first=Elena |url=https://www.aa.com.tr/en/europe/russian-samovars-make-tea-time-distinctive-tradition/1720329 |publisher=[[Anadolu Agency]] |title=Russian samovars make tea-time distinctive tradition |date=2021-01-31 |access-date=2021-11-17 }}</ref> === Množični mediji in film === [[File:2019-07-28-3385-Moscow-Ostankino-Tower.jpg|thumb|left|upright|[[Ostankinski stolp]] v Moskvi, najvišja prostostoječa struktura v Evropi<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/2017/08/08/the-high-life-how-to-get-to-ostankino-tower-and-what-to-do-there_818720 |title=The high life: How to get to Ostankino Tower and what to do there |work=Russia Beyond |last=Sinelschikova |first=Yekaterina |date=2017-08-08 |access-date=2021-12-23}}</ref>]] V Rusiji je več kot 400 tiskovnih agencij, mednarodno največje pa so [[TASS]], [[RIA Novosti]], [[Sputnik (tiskovna agencija)|Sputnik]] in [[Interfax]].<ref>{{navedi splet |url=http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |title=Russia – Media Landscape |work=[[European Journalism Centre]] |first=Natalya |last=Krasnoboka |archive-url=https://web.archive.org/web/20180320003807/http://ejc.net/media_landscapes/russia#link_312 |archive-date=2018-03-20 |url-status=dead |access-date=2021-05-15}}</ref> Najbolj priljubljen medij v Rusiji je [[televizija]].<ref name="bbcmedia">{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-17840134 |title=Russia profile – Media |publisher=BBC |date=2021-06-08 |access-date=2021-11-25}}</ref> Med 3000 licenziranimi radijskimi postajami v državi so najbolj znane [[Radio Rossiji]], [[Vesti FM]], [[Eho Moskve]], [[Radio Majak]] in [[Russkoje Radio]]. Od 16.000 registriranih časopisov so najbolj priljubljeni {{jezik|ru-latn|[[Argumenty i Fakty]]}}, [[Komsomolskaya Pravda]], {{jezik|ru-latn|[[Rossijskaja Gazeta]]}}, [[Izvestija]] in [[Moskovskij Komsomolec]]. Državni [[Kanal ena Rusije|Prvi kanal]] in [[Rusija-1]] sta vodilna kanala z novicami, [[RT (TV novice)|RT]] pa je vodilni v ruskih mednarodnih medijskih operacijah.<ref name="bbcmedia"/> Rusija ima največje tržišče za videoigre v Evropi z več kot 65 mio igralci v državi.<ref>{{navedi splet |url=https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |title=Russia Games Market 2018 |work=Newzoo |date=2018-07-11 |access-date=2020-01-27 |archive-date=2020-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200923234044/https://newzoo.com/insights/infographics/russia-games-market-2018/ |url-status=dead }}</ref> Ruski in pozneje sovjetski film je bil leglo inovacij, kar je vodilo v svetovno znane filme, kot je ''[[Križarka Potemkin]]'', ki je bila na bruseljskem svetonem sejmu leat 1958 razglašena za najboljši film vseh časov.<ref>{{navedi časopis |last=Miller |first=Jamie |jstor=20451166 |title=Soviet Cinema, 1929–41: The Development of Industry and Infrastructure |url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_2006-01_58_1/page/103 |journal=[[Europe-Asia Studies]] |volume=58 |number=1 |year=2006 |pages=103–124 |doi=10.1080/09668130500401715 |s2cid=153570960}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Hodgson |first=Jonathan |url=https://www.play.mdx.ac.uk/media/EISENSTEIN%2C+Sergei+-+BATTLESHIP+POTEMKIN+-+1925+Russia/1_sub9wj41 |title=Eisenstein, Sergei – Battleship Potemkin – 1925 Russia |publisher=[[Middlesex University]] |date=2020-12-04 |access-date=2021-07-10}}</ref> Sovjetski ustcarjalci filmov, predvsem [[Sergei Eisenstein]] in [[Andrej Tarkovski]], so bili eni najbolj inovativnih in vplivnih režiserjev na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.inverse.com/article/40392-sergei-eisenstein-google-doodle |title=Sergei Eisenstein: How the "Father of Montage" Reinvented Cinema |work=[[Inverse (webWWWWWWWWWWWWWW)|Inverse]] |first=Mike |last=Brown |date=2018-01-22 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bfi.org.uk/features/where-begin-with-andrei-tarkovsky |title=Where to begin with Andrei Tarkovsky |work=[[British Film Institute]] |quote=He made only seven features, but Russian director Andrei Tarkovsky is widely regarded as one of cinema's true masters. |first=Carmen |last=Gray |date=2015-10-27 |access-date=2021-05-27}}</ref> Eisenstein je bil učenec [[Lev Kulešov|Leva Kuleševa]], ki je razvil inovativno [[Sovjetska teorija montaže|sovjetsko teorijo montaže]] v urejanju filma na prvi filmski šoli na svetu, [[Gerasimov institut filma|Vsesovjetskem inštitutu filma]].<ref>{{navedi enciklopedijo |url=https://www.britannica.com/topic/All-Union-State-Institute-of-Cinematography |title=All-Union State Institute of Cinematography |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |access-date=2021-06-29}}</ref> Teorija [[Kino-oko]] [[Dziga Vertov|Dzige Vertova]] je imela ogromen vpliv na razvoj dokumentarnih filmov in filmski realizem.<ref>{{navedi splet |url=https://news.yale.edu/2019/08/12/yale-film-scholar-dziga-vertov-enigma-movie-camera |title=Yale film scholar on Dziga Vertov, the enigma with a movie camera |work=[[Yale University]] |first=Kendall |last=Teare |date=2019-08-12 |access-date=2021-06-21}}</ref> Veliko sovjetskih realističnih filmov je bilo umetnostno uspešnih, tako ''[[Čapajev]]'', ''[[Letijo žerjavi]]'' in ''[[Balada vojaka]]''.<ref name="Bulgakova-2012"/> V 60. in 70. letih 20. stoletja je v sovjetskem filmu bilo več različnih umetnostnih slogov.<ref name="Bulgakova-2012"/> Komedije [[Eldar Rjazanov|Eldarja Rjazanova]] in [[Leonid Gajdaj|Leonida Gajdaja]] so bile takrat izjemno priljubljene, veliko fraz pa je še vedno v uporabi.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rferl.org/a/eldar-ryazanov-films/27398408.html |title=Eldar Ryazanov And His Films |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |date=2015-11-30 |access-date=2021-05-27}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Prokhorova |first1=Elena |last2=Beumers |first2=Birgit |title=A History of Russian Cinema |url=https://archive.org/details/historyofrussian0000beum |date=2008 |section=The Man Who Made Them Laugh: Leonid Gaidai, the King of Soviet Comedy |isbn=978-1-84520-215-6 |publisher=[[Berg Publishers]] |pages=519–542}}</ref> [[Sergej Bondarčuk]] je v letih 1961–1968 režiral filmsko serijo [[Vojna in mir (filmska serija)|filmske priredbe]] epične klasike Leva Tostoja ''[[Vojna in mir]]'', ki je bila najdražji film, narejen v Sovjetski zvezi in je bil nagrajena z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]].<ref name="Bulgakova-2012"/> Leta 1969 je bil izdan film [[Vladimir Motil|Vladimirja Motila]] ''[[Belo sonce puščave]]'', zelo priljubljen film v zvrsti [[ostern]]; film tradicionalno gledajo kozmonavti pred potovanjem v vesolje.<ref>{{navedi splet |url=http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905102633/http://filmlinc.com/wrt/onsale08/russian08/whitesunofthedesert.html |archive-date=2008-09-05 |publisher=[[Film at Lincoln Center]] |title=White Sun of the Desert|access-date=2008-01-18}}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je ruska filmska panoga doživela velike izgube, vendar od poznih 2000. let ponovno doživlja rast in širitve.<ref>{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/01/18/the-revival-of-russias-cinema-industry-a64197 |title=The Revival of Russia's Cinema Industry |work=The Moscow Times |first=Ben |last=Aris |date=2019-01-18|access-date=2021-05-25}}</ref> === Šport === [[File:Maria Sharapova (18405201199).jpg|thumb|[[Maria Šarapova]], bivša najboljša tenisačica na svetu in najboljše plačana športnica na svetu enajst zaporednih let.<ref>{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/kurtbadenhausen/2016/03/08/how-maria-sharapova-earned-285-mill-during-her-tennis-career/ |title=How Maria Sharapova Earned $285 Million During Her Tennis Career |work=[[Forbes]] |first=Kurt |last=Badenhausen |date=2016-03-08 |access-date=2020-02-15}}</ref>]] Od [[Poletne olimpijske igre 1952|poletnih olimpijskih iger 1952]] do [[Poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih iger 2012]] niso sovjetski in pozneje ruski atleti nikoli padli pod tretje mesto po skupnem številu medalj. Po številu medalj na vseh olimpijskih igrah so sovjetske/ruske ekipe na drugem mestu za ZDA. Ruski atleti so bili zgodovinsko eni najbolj uspešnih na [[Olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref name="Riordan-1993" /> Ruska federacija se je udeležila sedmih poletnih in osmih zimskih olimpijskih iger. Še treh poletnih olimpijskih iger se je udeležil Ruski imperij. ZSSR se je udeležila devetih poletnih in devetih zimskih olimpijskih iger. V Moskvi so potekale [[Poletne olimpijske igre 1980]],<ref>{{navedi novice |url=https://olympics.com/en/olympic-games/moscow-1980 |title=Moscow 1980 Summer Olympics – Athletes, Medals & Results |newspaper=Olympics.com |publisher=Mednarodni olimpijski komite |date=2018-04-24 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Zimske olimpijske igre 2014]] in [[Zimske paraolimpijske igre 2014]] pa so potekale v Sočiju.<ref>{{navedi splet |url=https://olympics.com/en/olympic-games/sochi-2014 |title=Sochi 2014 Winter Olympics – Athletes, Medals & Results |publisher=[[International Olympic Committee]] |date=2018-04-23 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.paralympic.org/sochi-2014 |title=Sochi 2014 |publisher=[[International Paralympic Committee]] |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je vodilna država v [[ritmična gimnastika|ritmični gimnastiki]], rusko [[sinhrono plavanje]] pa velja za najboljšega na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.usatoday.com/story/sports/olympics/2016/08/19/russian-mastery-in-synchronized-swimming-yields-double-gold/89000222/ |title=Russian mastery in synchronized swimming yields double gold |work=[[USA Today]] |date=2016-08-19 |access-date=2021-06-21}}</ref> [[Umetnostno drsanje]] je še en šport, ki je priljubljen v Rusiji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.vox.com/the-goods/22276736/figure-skating-olympics-winter-2022-lessons |title=Figure skating is on thin ice. Here's how to fix it. |work=Vox |first=Rebecca |last=Jennings |date=2021-02-18 |access-date=2021-06-21}}</ref> Rusija je imela veliko pomembnih igralcev tenisa.<ref>{{navedi splet |url=https://thewest.com.au/sport/tennis/rublev-dominates-second-round-open-match-ng-s-2049116 |title=Russian domination at the Australian Open |date=2021-02-11 |work=The West Australian |last=Caffrey |first=Oliver |access-date=2022-01-26}}</ref> Zelo priljubljen hobi v državi je [[šah]] in desetletja so bili ruski igralci najboljši na svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://slate.com/news-and-politics/2009/09/how-did-russians-get-so-good-at-chess.html |title=Why are the Russians so good at chess? |work=[[Slate (magazine)|Slate]] |first=Christopher |last=Beam |date=2009-09-25 |access-date=2021-06-21}}</ref> V Rusiji je zelo priljubljen [[hokej na ledu]] in [[sovjetska hokejska reprezentanca]] je šport mednarodno dominirala v celem času svojega obstoja.<ref name="Riordan-1993"/> Ruski nacionalni šport je [[bandy]] in zgodovinsko je bila Rusija najbolj uspešna država v tem športu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rbth.com/arts/sport/2013/02/14/bandy_a_concise_history_of_the_extreme_sport_22867.html |title=Bandy: A concise history of the extreme sport |work=Russia Beyond |first=Ilya |last=Trisvyatsky |date=2013-02-14 |access-date=2021-07-07}}</ref> [[Ruska košarkarska reprezentanca]] je zmagala na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2007|Evropskem prvenstvu v košarki 2007]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroleague.net/news/i/15364/eurobasket-2007-final-september-16-2007 |title=EuroBasket 2007 final: 2007-09-16 |work=[[EuroLeague]] |first=Javier |last=Gancedo |date=2007-09-16 |access-date=2021-05-31}}</ref> ruski košarkarski klub [[CSKA Moskva (košarkarski klub)|CSKA Moskva]] je med najbolj uspešnimi evropskimi košarkarskimi ekipami.<ref>{{navedi splet |last1=Burks |first1=Tosten |last2=Woo |first2=Jeremy |url=http://grantland.com/features/euroleague-basketball-cska-moscow-andrei-kirilenko-sonny-weems-kyle-hines-demetris-nichols/ |title=Follow the Bouncing Ball |work=[[Grantland]] |date=2015-08-04 |access-date=2021-08-13}}</ref> Letna [[Formula 1]] [[Velika nagrada Rusije]] je potekala na [[Avtodrom Soči|Avtodromu Soči]] v Olimpijskem parku Soči vse do prekinitve po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022.<ref>{{navedi splet |url=https://www.formula1.com/en/information.russia-sochi-autodrom.3nDdZPizsnPEtlHysv115Y.html |title=Russia – Sochi |publisher=[[Formula One]] |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/sport/formula1/60601632|last=Benson|first=Andrew|title=Formula 1 terminates contract with Russian Grand Prix|work=[[BBC]]|date=2022-03-03|access-date=2022-07-07}}</ref> V Rusiji ima dolgo tradicijo tudi [[nogomet]].<ref>{{navedi časopis |last=Gorokhov |first=Vitalii Aleksandrovich |title=Forward Russia! Sports Mega-Events as a Venue for Building National Identity |journal=[[Nationalities Papers]] |year=2015 |volume=43 |issue=2 |page=278 |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1080/00905992.2014.998043|s2cid=140640018 }}</ref> Sovjetska reprezentanca je z zmago na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1960|Evropskem prvenstvu v nogometu 1960]] postala prvi evropski prvak,<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025a-0eb0ecf360cc-a9532565e049-1000--euro-1960-all-you-need-to-know/ |title=EURO 1960: all you need to know |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-02-13 |access-date=2021-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200615002408/https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025a-0eb0ecf360cc-a9532565e049-1000--euro-1960-all-you-need-to-know/ |archive-date=2020-06-15 |url-status=dead}}</ref> na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1988|Evropskem prvenstvu v nogometu 1988]] pa je dosegla finale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025d-0f859f66fcba-c8d3aa08dfa3-1000--classics-ussr-vs-netherlands-1988/ |title=Classics: Soviet Union vs Netherlands, 1988 |work=[[UEFA Champions League]] |date=2020-05-29 |access-date=2021-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200607134732/https://www.uefa.com/uefaeuro-2020/news/025d-0f859f66fcba-c8d3aa08dfa3-1000--classics-ussr-vs-netherlands-1988/ |archive-date=2020-06-07 |url-status=dead}}</ref> Ruska kluba [[CSKA Moskva]] in [[Zenit (nogometni klub)|Zenit Sankt Peterburg]] sta zmagala [[Evropska liga|evropsko ligo]] v letih 2005 in 2008.<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/0253-0d806e352f9f-e83f37a18d8b-1000--sporting-cska-moskva-watch-their-2005-final/ |title=Sporting-CSKA Moskva: watch their 2005 final |work=[[UEFA Champions League]] |date=2015-08-07 |access-date=2021-05-31}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://thesefootballtimes.co/2019/11/18/how-a-brilliant-zenit-saint-petersburg-lifted-the-uefa-cup-in-2008/ |title=How a brilliant Zenit Saint Petersburg lifted the UEFA Cup in 2008 |work=[[These Football Times]] |first=Joe |last=Terry |date=2019-11-18 |access-date=2021-05-31}}</ref> [[Ruska nogometna reprezentanca]] je na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|Evropskem prvenstvu v nogometu 2008]] dosegla polfinale.<ref>{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/football/2008/jun/26/russiaspainlive |title=Euro 2008: Russia v Spain – as it happened |work=The Guardian |first=Sean |last=Ingle |date=2008-06-26 |access-date=2021-05-31}}</ref> Rusija je bila država gostiteljica za [[pokal konfederacij 2017]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/confederationscup/ |title=2018 FIFA Confederations Cup Russia 2017 |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31}}</ref> in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |title=2018 FIFA World Cup Russia™ |publisher=FIFA |access-date=2021-05-31 |archive-date=2020-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200224033040/https://www.fifa.com/worldcup/archive/russia2018/ |url-status=dead }}</ref> Trenutno so ruske ekipe suspendirane s [[FIFA]] in [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] tekmovanj.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/russia-fifa-world-cup-uefa/|title=FIFA and UEFA suspend Russian national teams and clubs from all competitions "until further notice"|last=Brito|first=Christopher|work=CBS News|date=2022-02-28|access-date=2022-06-13}}</ref> Rusiji je bilo zaradi (tudi državno organiziranega) dopinga odvzetih 43 olimpijskih medalj, kar je največ med vsemi državami in predstavlja skoraj tretjino vseh odvzetih medalj na svetu.<ref>{{navedi novice |last1=Keh |first1=Andrew |last2=Panja |first2=Tariq |url=https://www.nytimes.com/2019/12/08/sports/olympics/Wada-Russing-doping.html |title=Will Russia Be Thrown Out of the Olympics on Monday? A Primer |work=The New York Times |date=2019-12-08 |access-date=2022-01-09|url-access=limited}}</ref> Zaradi dopinga in poskusov vmešavanja v preiskave je Rusiji bilo 2019 prepovedano nastopanje na vseh mednarodnih tekmovanjih za 4 leta (kasneje zmanjšano na 2), med drugim tudi na [[Poletne olimpijske igre 2020|poletnih olimpijskih igrah 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=Russia Banned From Olympics, World Cup, For State-Sponsored Doping|url=https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|website=TIME|date=2019-12-09|accessdate=2024-01-31|language=en|archive-date=2021-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20211216231445/https://time.com/5746344/russia-banned-olympics-2019/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russia banned from 2020 Tokyo Olympics and 2022 Beijing Games|url=https://www.washingtonpost.com/sports/2019/12/09/russia-banned-tokyo-olympics/|newspaper=Washington Post|date=2019-12-10|accessdate=2024-01-31|issn=0190-8286|language=en-US|first=Rick|last=Maese}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/sports-court-ruling-on-russian-doping-scheme-11608217781|title=Sports Court Cuts Russia Doping Ban in Half|date=2020-12-17|accessdate=2024-01-31|website=wsj.com|publisher=The Wall Street Journal}}</ref> Zaradi invazije in okupacije dela Ukrajine je Rusiji trenutno prepovedano sodelovati v velikem številu različnih mednarodnih tekmovanj, sodelovanje na [[Poletne olimpijske igre 2024|Poletnih olimpijskih igrah 2024]] bo dovoljeno le pod nevtralno zastavo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2022-02-25/champions-league-final-moved-from-russia-to-france-amid-ukraine-invasion|title=Full list of sports and competitions that have cut ties with Russia over Putin's invasion|date=2022-03-03|accessdate=2024-01-31|website=itv.com|publisher=ITV NEWS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russians Can Compete In 2024 Olympics Despite Ukraine War—But Only As Neutral Athletes|url=https://www.forbes.com/sites/jamesfarrell/2023/12/08/russians-can-compete-in-2024-olympics-despite-ukraine-war-but-only-as-neutral-athletes/|website=Forbes|accessdate=2024-01-31|language=en|first=James|last=Farrell}}</ref> Leta 2008 je bilo v Rusiji 2687 stadionov z vsaj 1500 sedišči in 3762 bazenov.<ref name="rs08">[http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls Социально-экономические показатели Российской Федерации в 1992—2008 гг.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130925112010/http://www.gks.ru/doc_2009/year09_pril.xls |date=2013-09-25 }} // Росстат</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Россия|Rusija}} {{Razdelitev Rusije}} {{Evropa}} {{Azija}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rusija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Azijske države]] [[Kategorija:Slovanske države]] [[Kategorija:Federativne države]] 0qptkehaz0oaimzopcpvbfg2nkmzwtd 0 5105 6759103 6576861 2026-10-01T08:50:13Z Upwinxp 126544 par hitrih dopolnitev infopolja 6759103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Federal Republic of Nigeria | conventional_long_name = Zvezna republika Nigerija | common_name = Nigerija | common_name2 = Nigerije | image_flag = Flag of Nigeria.svg | image_coat = Coat of arms of Nigeria.svg | image_map = Location Nigeria AU Africa.svg | image_map2 = Nigeria - Location Map (2013) - NGA - UNOCHA.svg | map_caption = {{Napis k zemljevidu|countryprefix=|location_color=temno modro|country=Nigerija |country2=Nigerije|region=Afrika |region2=Afriki|region_color=temno sivo|subregion=[[Afriška unija]]|subregion2=[[Afriška unija|Afriški uniji]] |subregion_color=svetlo modro}} | national_motto = »Enotnost in vera, mir in napredek« | national_anthem = ''[[Vstanite, rojaki, ubogajte klic Nigerije]]''<br /> | official_languages = [[angleščina]] | common_languages = [[havščina]], [[igboščina]], [[jorubščina]], [[fulščina]] | capital = [[Abuja]] | latd = 9 | latm = 10 | latNS = N | longd = 7 | longm = 10 | longEW = E | largest_city = [[Lagos]] | government_type = [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[zvezna republika]] | leader_title1 = [[predsednik Nigerije|predsednik]] | leader_title2 = [[podpredsednik Nigerije|podpredsednik]] | leader_name1 = [[Bola Tinubu]] | leader_name2 = Kashim Shettima | area_rank = 31. | area_km2 = 923.768 | percent_water = 1,4 | population_estimate = 242.747.130<ref>[https://web.archive.org/web/20251205000000/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/nigeria Nigeria]. The World Factbook (2025 ed.).</ref> | population_estimate_rank = 6. | population_estimate_year = 2026 | population_census = | population_census_year = | population_density_km2 = 249,8 | population_density_rank = 57. | demonym = Nigerijec, Nigerijka | GDP_PPP = 1.169,148 milijard USD <!--statisticstimes.com--> | GDP_PPP_rank = 24. | GDP_PPP_year = 2018 | GDP_PPP_per_capita = 6.030,4 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = 136. | sovereignty_type = [[Zgodovina Nigerije|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] | established_event1 = <small>razglašeno in&nbsp;priznano</small> | established_event2 = razglasitev republike | established_date1 = [[1. oktober|1. oktobra]] [[1960]] | established_date2 = [[1. oktober|1. oktobra]] [[1963]] | Gini = 35,1 | Gini_year = 2020 | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |title=Poverty and Inequality Index |url=https://www.nigerianstat.gov.ng/download/1092 |access-date=2020-06-08 |website=National Bureau of Statistics}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,560 | HDI_rank = 164. | HDI_year = 2023 | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/sites/default/files/2023-24_HDR/HDR23-24_Statistical_Annex_HDI_Table.xlsx |title=Human Development Report 2023/24 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=2024-03-13}}</ref> | currency = [[nigerijska naira]] (₦) | currency_code = NGN | country_code = NGA | time_zone = [[zahodnoafriški čas|WAT]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = ''ne upoštevajo'' | utc_offset_DST = +1 | cctld = [[.ng]] | calling_code = 234 | footnotes = }} '''Zvezna republika Nigerija''' ali samo '''Nigerija''' je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Zahodna Afrika|Zahodni]] [[Afrika|Afriki]] v [[Gvinejski zaliv|Gvinejskem zalivu]]. Njena večja [[mesto|mesta]] se nahajajo na južnih nižinah, medtem ko osrednji del države obsega [[hribovje|hribovja]] in [[planota|planote]]. Na zahodu meji na [[Benin]], na severu na [[Niger]], na severovzhodu na [[Čad]], ter na vzhodu na [[Kamerun]]. Njena največja reka je [[Niger (reka)|Niger]], ki se v morje izliva v obliki delte. Največje mesto Nigerije je [[Lagos]], ki hkrati velja za eno največjih metropolitanskih območij na svetu in drugo največje mesto v [[Afrika|Afriki]]. Nigerija ima približno 177.000.000 prebivalcev, od katerih pa je pismenih le približno 61 %<ref>{{Navedi splet|url = https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ni.html|title = The World Factbook|date = |accessdate = 15. 1. 2015|website = |publisher = Central Intelligence Agency|last = |first = |archive-date = 2020-08-31|archive-url = https://web.archive.org/web/20200831040543/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ni.html|url-status = dead}}</ref>. Njeno prebivalstvo sestavlja veliko manjšin, kot so [[Havsi]], [[Jorubi]], [[Iboji]], [[Fulani]], [[Buri]], [[Nupi]] in ostali. V Nigeriji se precej razlikujejo tudi po verstvih, ki si sledijo v sledečem vrstnem redu: [[muslimani]] 45 %, [[protestanti]] 23 %, [[katoliki]] 12 %, af. kristjani 10,6 %, af. vere 5 % in ostale 0,4 %. == Državna ureditev == Leta 1999 je Nigerija postala [[Predsedniški sistem|predsedniška zvezna republika]]. [[Volilna pravica|Volilno pravico]] imajo vsi državljani nad 21 let. Predsednik republike se izvoli za štiri leta na splošnih volitvah. Predsednik republike je hkrati tudi predsednik zvezne vlade in vrhovni poveljnik oboroženih sil.<ref>{{Navedi knjigo|title = Države sveta|last = Natek|first = Karel|publisher = Mladinska knjiga|year = 2006|isbn = 86-11-17130-6|location = Ljubljana|page = 462|cobiss = |last2 = Natek|first2 = Marjeta|chapter = Nigerija}}</ref> [[Parlament]] je dvodomni in je sestavljen iz [[Predstavniški dom|Predstavniškega doma]] in [[Senat|Senata]]. Predstavniki se prav tako za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah. == Zvezne države == Nigerija je sestavljena iz 36 zveznih držav in območja glavnega mesta ([[Abuja]]). Zvezne države vodijo izvoljeni guvernerji. {|class="wikitable" !'''#''' !'''Zvezna država''' !'''Glavno mesto''' !'''Zemljevid''' |- | 1 || [[Abia]] || [[Umuahia]] || rowspan=37 valign="top" | [[Slika:NigeriaNumbered.png|400px|Nigeriske zvezne države]]<br><br><br><br>[[Slika:Nigeria political.png|400px|Nigeriske zvezne države]] |- | 2 || [[Adamawa]] || [[Yola]] |- | 3 || [[Akwa Ibom]] || [[Uyo]] |- | 4 || [[Anambra]] || [[Awka]] |- | 5 || [[Bauchi (zvezna država)|Bauchi]] || [[Bauchi]] |- | 6 || [[Bayelsa]] || [[Yenegoa]] |- | 7 || [[Benue]] || [[Makurdi]] |- | 8 || [[Borno]] || [[Maiduguri]] |- | 9 || [[Cross River]] || [[Calabar]] |- |10 || [[Delta, Nigerija|Delta]] || [[Asaba]] |- |11 || [[Ebonyi]] || [[Abakaliki]] |- |12 || [[Edo, Nigerija|Edo]] || [[Benin City]] |- |13 || [[Ekiti]] || [[Ado-Ekiti]] |- |14 || [[Enugu (zvezna država)|Enugu]] || [[Enugu]] |- |15 || [[Gombe (zvezna država)|Gombe]] || [[Gombe]] |- |16 || [[Imo]] || [[Owerri]] |- |17 || [[Jigawa]] || [[Dutse]] |- |18 || [[Kaduna (zvezna država)|Kaduna]] || [[Kaduna]] |- |19 || [[Kano (zvezna država)|Kano]] || [[Kano]] |- |20 || [[Katsina (zvezna država)|Katsina]] || [[Katsina]] |- |21 || [[Kebbi]] || [[Birnin Kebbi]] |- |22 || [[Kogi]] || [[Lokoja]] |- |23 || [[Kwara]] || [[Ilorin]] |- |24 || [[Lagos (zvezna država)|Lagos]] || [[Ikeja]] |- |25 || [[Nasarawa]] || [[Lafia]] |- |26 || [[Niger, Nigerija|Niger]] || [[Minna (stad)|Minna]] |- |27 || [[Ogun, Nigerija|Ogun]] || [[Abeokuta]] |- |28 || [[Ondo (delstat)|Ondo]] || [[Akure]] |- |29 || [[Osun]] || [[Oshogbo]] |- |30 || [[Oyo (zvezna država)|Oyo]] || [[Ibadan]] |- |31 || [[Plateau, Nigerija|Plateau]] || [[Jos (stad)|Jos]] |- |32 || [[Rivers]] || [[Port Harcourt]] |- |33 || [[Sokoto (delstat)|Sokoto]] || [[Sokoto]] |- |34 || [[Taraba]] || [[Jalingo]] |- |35 || [[Yobe]] || [[Damaturu]] |- |36 || [[Zamfara]] || [[Gusau]] |- |37 ||Območje glavnega mesta|| [[Abuja]] |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Nigeria}} {{Wikipotovanje|Nigeria|Nigerija}} * {{Wikiatlas|Nigeria|Nigerija}} * [https://nigeria.gov.ng/ Državni portal Nigerije] * {{CIA World Factbook link|ni|Nigeria}} {{West_Africa}} {{države AU}} {{OPEC}} {{škrbina-geo}} {{koord|8|N|10|E|region:NI_type:country_source:dewiki|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nigerija| ]] [[Kategorija:Zahodnoafriške države]] [[Kategorija:Organizacija držav izvoznic nafte]] [[Kategorija:Afriška unija]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] qtmx40tx318w7cmr81s68q81c9kp1hv 0 5153 6759209 6756161 2026-10-01T11:20:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759209 wikitext text/x-wiki {{About|glavnem mestu avstrijske zvezne dežele [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]]}} {{Infopolje Občina v Avstriji | type = Statutarno mesto | name = Salzburg | image_photo = {{Photomontage|position=center | photo2a = Salzburg Festung Hohensalzburg Innenhof 5.jpg | photo3a = 1813-1814b - Salzburg - Schloss Mirabell.JPG | photo1a = Salzburg panorama.jpg | size = 270 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = }} | image_flag = Flag of Wien.svg | flag_size = 120px | image_coa = AUT Salzburg (Stadt) COA.svg | state = Salzburg | district = Statutarno mesto |PLZ = 5020, 5023, 5026, 5061, 5071, 5081, 5082 |Vorwahl = 0662 |NUTS = AT323 |LOCODE = <!-- AT XXX (wird nicht angezeigt) --> |Adresse = Mirabellplatz 4<br />5020 Salzburg |Website = [https://www.stadt-salzburg.at/ stadt-salzburg.at] |Bürgermeister = [[Bernhard Auinger (politik)|Bernhard Auinger]]<ref>[https://www.stadt-salzburg.at/pdf/liste_der_gemeinderaet_innen_stand_14_5_2019.pdf ''Verzeichnis der Mitglieder des Gemeinderates der Amtsperiode 2018/2024.''] (PDF; 60&nbsp;KB) In: ''stadt-salzburg.at.'' 14. Mai 2019, abgerufen am 14. Juni 2019.</ref> |Partei = [[Sozialdemokratische Partei Österreichs|SPÖ]] |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Historic Centre of the City of Salzburg | designation1_date = 1996 | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = ii, iv, vi |Area = 236 ha |Buffer_zone = 467 ha | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/784 784] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{Flag|Avstrija}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa in Severna Amerika]]}} }} [[Slika:Panorámica de Salzburgo. 04-09-06.JPG|thumb| Pogled na mesto iz trdnjave]] [[Slika:Salzburg grosse Panorama original.jpg|thumb|Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg]] [[Slika:Salzburg 15.jpg|thumb| Trdnjava Hohensalzburg]] [[Slika:SalzburgVonDerGersbergalm.jpg|thumb|Pogled na mesto iz Gersberga]] '''Salzburg''' ([[Bavarščina|avstrobavarsko]] ''Soizbuag'', {{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Solnograd}}<ref>{{cite article|title=Vesela vest|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=4|issue=31|date=1846-08-05|pages=123|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J}}</ref>) je prestolnica istoimenske [[Zvezna dežela Avstrije |avstrijske zvezne dežele]] in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom. S 157.000 prebivalci (2024) je za [[Dunaj]]em, [[Gradec|Gradcem]] in [[Linz]]em četrto največje mesto v Avstriji. Je tudi sedež [[Salzburška nadškofija|Salzburške nadškofije]] (ene od dveh avstrijskih rimskokatoliških nadškofij in metropolij), [[Mozarteum|Mozarteuma]] in [[Univerza v Salzburgu|Univerze v Salzburgu]], ter leta 1990 ustanovljene [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]], ki je tudi ustanoviteljica mednarodne univerze [[Alma Mater Europaea]]. Za mesto, ki leži v salzburški kotlini so značilni mestni hribi in reka [[Salzach]], ki teče skozi središče mesta. Severozahod [[startutarno mesto (Avstrija)|statutarnega mesta]] Salzburg meji na [[Freilassing]] v [[Nemčija|Nemčiji]] ([[Bavarska]], okrožje Berchtesgadener Land), ostalo mestno območje Salzburg-okolica je splošno znano kot ''Flachgau''. Leta 488 se je na istem mestu začel propad rimskega mesta [[Iuvavum]]a. Salzburg je bil leta 696 na novo ustanovljen kot sedež škofije in 798 kot sedež [[Salzburška nadškofija|nadškofije]]. Glavni viri dohodka so bili pridobivanje [[sol]]i in trgovanje, včasih pa tudi pridobivanje [[zlato|zlata]]. [[Trdnjava Hohensalzburg]] izvira iz 11. stoletja. Je eden največjih srednjeveških grajskih kompleksov v Evropi in simbol mesta. Od 17. stoletja so nadškof Wolf Dietrich in njegovi nasledniki mesto imeli za rezidenco. V tem času so na jugu mesta postavili tudi [[dvorec Hellbrunn]] s parkom, vodnimi značilnostmi in drevoredi. Najbolj znan Salzburžan je skladatelj [[Wolfgang Amadeus Mozart]], ki se je tu rodil leta 1756, zato mesto nosi vzdevek ''Mozartstadt''; letališče pa se imenuje ''Salzburg Airport W. A. Mozart''. Zgodovinsko središče mesta je od leta 1996 na seznamu Unescove svetovne dediščine<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/784 784]</ref>. Danes je Salzburg pomembno sejemsko in kongresno mesto s številnimi trgovskimi in storitvenimi podjetji ter učinkovito turistično območje. Poleg tega je mesto mednarodno pomembno zaradi [[Salzburški festival |Salzburškega festivala]] in si prislužil tudi vzdevek ''Festivalsko mesto''. Mesto Salzburg zaradi svoje primerne lege tvori jedro čezmejne dežele ''EuRegio Salzburg - Berchtesgadener – Traunstein''. Je tudi prometno vozlišče za eno najpomembnejših cestnih in železniških poti zahod-vzhod ter čezalpsko območje v Evropi (München – Dunaj – Budimpešta, Salzburg – Beljak / Villach – Videm / Udine). V Salzburgu se je šolal znani slovenski protestant [[Primož Trubar]]. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina in bavarsko obdobje === Območje mesta je bilo nenehno poseljeno že od [[neolitik]]a. V [[Latenska kultura|obdobju La Tène]] je bil upravno središče keltskih Alumov v [[Noriško kraljestvo| Noriškem kraljestvu]]. Po rimski invaziji leta 15 pr. n. št. je prebivalstvo na mestnih hribih raslo in se preselilo na območje starega mesta v skladu z rimskim urbanističnim načrtovanjem. Novo mesto je bilo pod cesarjem [[Klavdij I.|Klavdijem]] ''Municipium Claudium Iuvavum'' eno najpomembnejših mest v zdaj rimski provinci Noricum. Po opustitvi province Norikum leta 488, na začetku preseljevanja narodov, je del romanokeltskega prebivalstva ostal na območju. V 6. stoletju so deželo prevzeli Bavarci. Škof Rupert je ostanke rimskega mesta dobil v dar od vojvode Teodoja II. Bavarskega okoli leta 696 za služenje državi na vzhodu in jugovzhodu. Obnovil je samostan sv. Petra in ustanovil benediktinsko ženski samostan Nonnberg. Dežela Salzburg in okraji so na Bavarskem kmalu dobili vse večji vpliv in moč zaradi cvetočega rudarjenja soli in obsežnega misijonarskega dela. <ref>Heinz Dopsch, Hans Spatzenegger, ''Geschichte Salzburgs'', Band I/1, Salzburg, 1984, ISBN 978-3-7025-0197-6, str. 437–462</ref> Leta 996 je Salzburg od cesarja Otona III. dobil pravico do trženja, kovnice in cestnine, med letoma 1120/30 je v dokumentih omenjen mestni sodnik. Najstarejši znani mestni zakon izvira iz leta 1287 <ref>Peter Kramml u.&nbsp;a. ''Stadt Salzburg, Geschichte in Bildern und Dokumenten''. Salzburg, 2002, ISBN 3-901014-76-4, str.12, 14</ref>. === Rezidenca knezo-nadškofa === [[Slika:Salzburg 1791 Anton Amon nach Franz von Naumann.jpg|thumb|left|Salzburg leta 1791 (Radierung von A. Amon po Franzu Heinrichu von Naumannu)]] [[Slika:Salzburg Stadt-Franziszeischer Kataster Urmappe.jpg|thumb|Salzburg na [[Franciscejski kataster|Franciscejskem katastru]]]] Od bitke pri Mühldorfu leta 1322 je bila nadškofija sovražna do matične države Bavarske. Posledično je Salzburg v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] postal samostojna knezo-nadškofija. Gospodarski razcvet mesta v 15. stoletju je privedel do samozavestne buržoazije z vse večjimi pravicami in dolžnostmi. Nadškof Leonhard von Keutschach, ki je bil gospodarsko zelo uspešen, je to avtonomijo silovito končal. Nekaj let po izdaji tez [[Martin Luther|Martina Luthra]] je bila večina mestnega prebivalstva blizu [[protestantizem|protestantizmu]], do leta 1590 so bili neomajni protestanti vsi izgnani iz dežele. Kritika nadškofove avtoritarne moči se je pod Keutschachom še povečevala. Leta 1525 so uporni rudarji in kmetje oblegali trdnjavo Hohensalzburg, v katero se je zatekel nadškof [[Matthäus Lang von Wellenburg]]. Šele s pomočjo vojakov, ki jih je kupila Švabska federacija, so se uporniki umaknili. Knezo-nadškofija je bila ena najbogatejših kneževin v rimsko-nemškem cesarstvu okoli leta 1600 zaradi pridobivanja soli in zlata. Takrat je nadškof Wolf Dietrich von Raitenau preuredil staro mestno jedro <ref>Amt der Salzburger Landesregierung, ''Fürsterzbischof Wolf Dietrich von Raitenau'', str.196–226, ''Buch zur Salzburger Landesausstellung 1987''</ref>. Veliko poznoromansko stolnico je Markus Sittikus porušil in obnovil v zgodnjem baročnem slogu.<ref>Eva Stahl, ''Leben und Spiele eines geistlichen Fürsten S. 153–293'', Wien, 1988, ISBN 3-85002-259-5</ref> Nadškof Paris Lodron je s pametno politiko nevtralnosti uspel Salzburg ubraniti pred [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] (1618–1648). Mesto se je razvilo v eno najbolj utrjenih mest v Evropi. Salzburg je kmalu postal središče [[protireformacija|protireformacije]], zgrajeni so bili samostani, semenišče in številne baročne cerkve, velik del prebivalcev je bil združen v laična bratstva.<ref>Christian Greinz, ''Die fürsterzbischöfliche Kurie und das Stadtdekanat zu Salzburg'', Salzburg, 1929, str.270 ff.</ref> V letih med 1675 in 1690 so se v Salzburgu odvijali čarovniški procesi, zaradi katerih so usmrtili več kot 150 ljudi. Večina jih je bila otrok in mladostnikov.<ref>Gerald Mülleder: ''Zwischen Justiz und Teufel. Die Salzburger Zauberer-Jackl-Prozesse (1675–1679) und ihre Opfer'' (= ''Österreichische Hexenforschung. Publikationen des Österreichischen Arbeitskreises für interdiszipläre Hexen- und Magierforschung.'' Band 2). LIT, Wien 2009, ISBN 978-3-7000-0939-9.</ref> Leta 1732 se je bila pod nadškofom Leopoldom Antonom von Firmianom večina protestantov, ki so ostali v državi, prisiljena izseliti (''Salzburški izgnanci''). Salzburg je v letih 1772 do 1800, pod nadškofom Hieronimom Franzem Josefom Colloredoom von Wallseejem in Melsom postal osrednja točka poznega razsvetljenstva, v katerem sta cvetela znanost in umetnost.<ref>Adolph Bühler, ''Salzburg und seine Fürsten'', Bad Reichenhall, 1910, str.199 ff.</ref> === Del Avstrije === Leta 1803 je Salzburg z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovim]] ukazom postal posvetno volilno telo, leta 1805 skupaj z [[Berchtesgaden |Berchtesgadnom]] del novega [[Avstrijsko cesarstvo |Avstrijskega cesarstva]] in leta 1810 pridružen [[Kraljevina Bavarska |Kraljevini Bavarski]]. Leta 1800, 1805 in spet 1809 so Salzburg zasedle in ga oropale Napoleonove čete. Leta 1816 je dežela Salzburg večinoma spet pripadla Avstrijskemu cesarstvu in s tem prišla pod habsburško oblast. Salzburg je bil sprva nepomembno zgornjeavstrijsko okrajno mesto, v katerem se je poleg nekaj gostov v toplicah izgubilo le še nekaj slikarjev in pisateljev. Toda te so očarale lepote mesta in njihova poročila so Salzburg vse bolj oznanjala kot destinacijo za turiste. 30. aprila 1818 je izbruhnil [[požar]], ki je pustošil po mestu štiri dni. Uničeno je bilo približno sto hiš. Rušenje mestnih utrdb se je začelo leta 1860 in je služilo predvsem kot gradbeni material za novogradnje. Istega leta je Salzburg praznoval odprtje železnice Dunaj - Salzburg in Salzburg - München. Ta je zagotovila močno rast mesta in omogočila razcvet trgovine in obrti.<ref>Fritz Koller, Hermann Rumschöttel, ''Bayern und Salzburg im 19. und 20. Jahrhundert. Vom Salzachkreis zur EUregio'', Samson, 2006, ISBN 3-921635-98-5</ref> Konec [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je Salzburgu prinesel tudi čas lakote, gospodarstvo je le postopoma okrevalo. Med letoma 1935 in 1939 so bile mestu priključene različne sosednje vasi. Od leta 1938, v času nacističnega režima, so bili politični nasprotniki, [[Judje]] in druge manjšine aretirani in deportirani. Gospodarsko življenje so ohranjali vojni ujetniki. 1944 / 45 so ameriške letalske bombe poškodovale velik del mesta. Polkovnik Hans Lepperdinger je mesto leta 1945 rešil tako, da je odklonil ukaze in ga brez boja izročil Američanom. Salzburg je bil po vojni sedež visokega poveljstva ZDA. V prvih povojnih letih je mesto zaznamovala beda beguncev. Stanovanja v barakah so šele postopoma nadomestile gradnje novih okrožij. Leta 1962 je bila ponovno ustanovljena univerza, ki je bila leta 1810 razpuščena. V obdobju, ki je sledilo, je Salzburg postal gospodarsko uspešno trgovsko, sejemsko in turistično mesto.<ref>Roland Floimair, ''Von der Monarchie bis zum Anschluss'', Salzburg, 1993</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Salzburg Sunset by Horst Michael Lechner.jpg|thumb|left|Salzach v mestnem središču]] Mesto Salzburg leži na severnem robu [[Alpe|Alp]], sredi Salzburške kotline. Zgodovinsko staro mestno jedro ob reki Salzach, meji s trdnjavo in Mönchsbergom ter njegovim zahodnim podaljškom Rainbergom. Vzhodno od starega mestnega jedra se dvigata na desnem bregu reke Kapuzinerberg in mali Bürglstein, na jugu mesta sta Hellbrunner Berg in Morzger Hügel, zahodno od okrožja Altliefering je hrib Grafenhügel. Na jugozahodu meji na 1973 m visok Untersberg, povezan z gondolo. Pokrajino na zahodu obvladujejo Hohe Stauffen in na jugu salzburške apneniške Alpe z gorami Göll, Hagengebirge in Tennengebirge. Na vzhodu 1288 m visoka mestna gora Gaisberg in skupina Osterhorn tvorita mejo salzburške kotline. Severno od mesta vznožje Plainberga z romarsko baziliko Maria Plain sega do mestnega območja. Severovzhodno hribovita pokrajina Flachgau sega do alpskega predgorja, Haunsberg pa je zadnje predgorje Alp. Zaprti poplavni pas ob rekah Salzach in Saalach sega na severu v urbano območje. Poplavni gozd zahodno od reke Saalach in Hügelland za njim, ''Högl'', že spadata v okrožje Berchtesgadener Land na Bavarskem. Na severozahodu bavarski Freilassing, ločen samo z reko Saalach, meji na okrožje Salzburg Liefering-Rott. ''Altstadt'' - staro mesto - v Salzburški kotlini leži na nadmorski višini med 420 do 426 m. Najvišja točka v mestnem območju je Gaisbergspitze s 1288 m, ustje Saalach ob vznožju nasipa je najnižje s 404 m. Površina občine je 65,68 km², od tega 2238 hektarjev stavbnih zemljišč (34,0 %), 503 ha prometnih površin (7,7 %), 1080 ha gozda (16,5 %) in 342 ha vode (5,2 %)<ref name="statistisches Amt_2008_4">Magistrat Salzburg, Archiv und Statistisches Amt, ''Salzburg in Zahlen'', 4, 2008</ref>. [[Slika:Salzburger Stadtteile.jpg|thumb|Salzburški mestni deli]] === Upravna delitev === Mesto je razdeljeno na 24 okrožij in tri podeželska območja, ne glede na zgodovinske katastrske skupnosti. Zgodovinsko jedro mesta je staro mestno jedro na levi in desni strani reke Salzach (okrožje ''Salzburger Altstadt''), na katerega se navezujeta stari srednjeveški predmestji ''Mülln'' in ''Nonntal''. Okrog leta 1900 je bilo zahodno od starega mesta zgrajeno okrožje ''Riedenburg''. Andräviertel (''Neustadt'') je nastalo na območju porušenih [[bastijon]]ov in vojašnic. Okrožje ''Elisabeth-Vorstadt'' je bilo zgrajeno zahodno od glavne železniške postaje. Okrožje ''Lehen'' se je razvilo v severnem delu Müllna. Okrožja ''Aigen, Parsch, Itzling'' in ''Gneis'' so bila zgrajena predvsem po letu 1900. Nekoč samostojne vasi, poznejša predmestja ''Maxglan'' na zahodu, ''Liefering'' na severozahodu, ''Gnigl'' na vzhodu in ''Morzg'' na jugu, so v medvojnem obdobju postala okrožja. V tem času se je postopoma oblikoval neprekinjen poselitveni pas vzdolž Moosstraße v ''Leopoldskron-Moos''. Po letu 1950 je bil ''Salzburg-Süd'' z deli Josefiau, Herrnau in Alpensiedlung najmlajše naselje. Okrožja ''Langwied, Kasern, Taxham'' in ''Schallmoos'' prav tako izvirajo iz sredine 20. stoletja kot podaljški starih mestnih vasi, prav tako okrožje ''Itzling Nord'' na severu kot mlado naselje, ki se brez težav povezuje s poselitvenim območjem občine Bergheim. Južno od Gneisa sta enako mladi, majhni naselji Eichethofsiedlung in Birkensiedlung. Združeni so pod imenom ''Gneis Süd''. Južno od letališča je okrožje ''Maxglan West'', ki vključuje Kendlersiedlung in majhne nekdanje zaselke Pointing and Loig. Naselje Kendler se nadaljuje v Glansiedlung, ki že pripadajo občini Wals-Siezenheim. Skupine hiš Pointing and Loig se povezujejov ''Walser Himmelreich''. Zunaj poselitvenih območij v mestnem območju Salzburga so zaprta krajinska območja ''Hellbrunn'', pa tudi ''Gaisberg'' in ''Heuberg'' ob vznožju mestnega hriba Gaisberg<ref name="magistrat">Magistrat Salzburg, Amt für Stadtplanung und Verkehr, Planerstellung unter Leitung von Senatsrat Dr. R. Medicus.</ref>. === Podnebje === {| class="wikitable" ! style="background: #99CCCC; color: #000080" height="17" | Mesec ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jan ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Feb ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Mar ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Apr ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Maj ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jun ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jul ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Avg ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Sep ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Okt ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Nov ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Dec ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Leto |- ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Povpr. visoke (°C) | style="background: #FFFFFF; color:#000000;" | 2 | style="background: #DDDDDD; color:#000000;" | 3 | style="background: #FFFFCC; color:#000000;" | 9 | style="background: #FFFF99; color:#000000;" | 13 | style="background: #FFCC66; color:#000000;" | 18 | style="background: #FF8000; color:#000000;" | 21 | style="background: #FF8000; color:#000000;" | 23 | style="background: #FF8000; color:#000000;" | 22 | style="background: #FFCC66; color:#000000;" | 20 | style="background: #FFFF99; color:#000000;" | 13 | style="background: #FFFFCC; color:#000000;" | 7 | style="background: #DDDDDD; color:#000000;" | 2 | style="background: #FFFF99; color:#000000;" | 13 |- ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" height="16;" | Povpr. nizke temperature (°C) | style="background: #80FFFF; color: black;" | -4 | style="background: #80FFFF; color: black;" | -3 | style="background: #80FFFF; color: black;" | ? | style="background: #DDDDDD; color: black;" | 3 | style="background: #FFFFCC; color: black;" | 8 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 10 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 12 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 12 | style="background: #FFFF99; color: black;" | 10 | style="background: #DDDDDD; color: black;" | 5 | style="background: #DDDDDD; color: black;" | ? | style="background: #80FFFF; color: black;" | -3 | style="background: #DDDDDD; color: black;" | 4 |- ! style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Dni padavin | style="background: #30FF80;" | 8 | style="background: #30FF80;" | 7 | style="background: #30FF80;" | 6 | style="background: #20E020;" | 7 | style="background: #20E020;" | 8 | style="background: #20E020;" | 9 | style="background: #20E020;" | ? | style="background: #30FF80;" | 9 | style="background: #30FF80;" | 9 | style="background: #30FF80;" | 8 | style="background: #30FF80;" | 7 | style="background: #20E020;" | 8 | style="background: #30FF80;" | ? |- | colspan="14" style="text-align:center;font-size:90%;"|''Vir: [http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=005111&refer=&units=metric Weatherbase] |} == Gospodarstvo == Mesto Salzburg je gospodarsko središče regije, ki sega na severu do Zgornje Avstrije in na zahodu do bavarskih okrožij. Je gospodarski motor države. Ekonomska moč mesta, merjena z bruto dodano vrednostjo celotne zvezne dežele Salzburg, je približno 43 %. Leta 2001 je bilo tu 8838 podjetij s skupno 100.055 zaposlenimi na 10.210 posameznih delovnih mestih. Leta 2001 je bilo v Salzburgu zaposlenih 10.729 več delavcev kot deset let prej, kar pomeni 12-odstotno povečanje. Število delovnih mest se je od leta 1991 do leta 2001 povečalo za 24,8 %, z 8182 na 10.210. Salzburg ima izrazito strukturo malih podjetij. Kar nekaj zaposlenih v Salzburgu so dnevni vozači. 44.082 ali 57 % zaposlenih v Salzburg prihaja iz Flachgaua, 13 % iz Tennengaua. 9 % prihaja iz preostale Gau v Salzburgu. Iz Zgornje Avstrije - zlasti iz okrožij Braunau in Vöcklabruck - tu dela več kot 14 % prebivalcev, ki niso Salzburžani, iz ostalih zveznih dežel 7 %. Delež zaposlenih, ki se vozijo iz Salzburga je 15.027 ljudi, večina jih dela v mestnih podjetjih v Flachgauu. === Podjetja === Salzburg je sedež znanih mednarodnih podjetij. Največje trgovinsko podjetje v Salzburgu je Porsche Holding s skupnim prometom v višini 22,4 milijarde EUR v letu 2017. Dejaven je pri uvozu, izvozu in trgovini z motornimi vozili ter pri upravljanju zemljišč in nepremičnin. Na drugem mestu je SPAR Österreichische Warenhandels AG z 10,88 milijardami EUR. Podjetje je eno vodilnih avstrijskih podjetij na področju trgovine z živili ter pri razvoju in delovanju trgovskih centrov. Največje in najstarejše avstrijsko stavbno društvo je Wüstenrot Versicherungs-AG. Pomembni sta dve podjetji za uvoz motornih vozil BMW Austria in Mercedes-Benz Austria. Največji špediter v Salzburgu je Lagermax Lagerhaus und Speditions AG, ki poleg prevoza blaga ponuja paketne storitve, logistiko vozil in ekspresne storitve. Največja zasebna pivovarna v Avstriji je pivovarna Stiegl. Ustanovljeno je bilo v starem mestu leta 1492, v okrožju Maxglan pa že od leta 1863. Leta 2005 je bila pivovarna Stiegl razširjena in posodobljena. Z Unito Shipping & Services globalno deluje Otto Group v Salzburgu. Drugo največje avstrijsko gradbeno podjetje Porr ima podružnico v Salzburgu, v kateri so zastopana tudi druga podjetja iz skupine, kot je Teerag-Asdag. === Turizem === Turizem je pomemben gospodarski dejavnik za mesto. Z več kot tremi milijoni prenočitev v letu 2017 se za Dunajem uvršča na drugo mesto. Naraščajoči kongresni in sejemski turizem ter nove letalske povezave so naklonjeni temu razvoju. Skupni turistični promet v mestu Salzburg znaša približno 800 milijonov evrov. Delež turizma v lokalnem bruto nacionalnem proizvodu naj bi znašal približno 20 %. Turizem v mestu zagotavlja več kot 8000 delovnih mest. Čeprav le 5,6 % prebivalstva Salzburga dela v turističnem sektorju, so njegovi učinki na druge storitvene panoge, predvsem pa na trgovino, veliki. Festival ima skupno gospodarsko korist v višini približno 276 milijonov EUR in zaposluje približno 5000 delovnih mest. Poleg festivala, k privlačnosti Salzburga prispevajo še Mozartov teden, Velikonočni festival, Binkoštni festival in baročno in salzburško adventno petje. Poleg tega so magnet za obiskovalce trdnjava Hohensalzburg (okoli 1,14 milijona obiskovalcev), Mozartova rojstna hiša in prebivališče (okoli 500.000 obiskovalcev) in dvorec Hellbrunn (okoli 300.000 obiskovalcev). Sistem sejmov in kongresov je pomemben tudi za turizem mesta, saj vodi do boljšega izkoriščanja nastanitvenih zmogljivosti zunaj glavne sezone. === Grb === [[Slika:AUT Salzburg (Stadt) COA.svg|thumb|100px|Mestni grb]] Grb prikazuje na rdečem polju srebrno mestno obzidje, katerega stranski deli segajo v perspektivo, na srednjem delu pa so mestna vrata z odprtimi krili in dvignjenimi dvižnimi vrati; za mestnim obzidjem je šesterokotni srebrni stolp z zlato streho, ki ga obdajata dva ožja, nižja, vitka srebrna okrogla stolpa z zlato poudarjenimi strehami. Najstarejša ohranjena upodobitev salzburškega grba je na mestnem pečatu iz leta 1249 in se je v tej obliki uporabljal do 15. stoletja. Današnji grb je nadaljnji razvoj poznogotskega tipa mestnih pečatov, ki se je pojavil pozneje. Če se je pred nekaj leti uporabljal zelo podroben grb, se danes uporablja visoko stiliziran.<ref> Peter Kramml, Sabine Veits-Falk, Thomas Weidenholzer: Stadt Salzburg. Geschichte in Bildern und Dokumenten. Kostbarkeiten aus dem Stadtarchiv. Archiv der Stadt Salzburg, Salzburg 2002, ISBN 3-901014-76-4.</ref> == Znamenitosti == [[Slika:Salzburger Cathedral.JPG|thumb|Pročelje Salzburške stolnice]] [[Unesco]] je na seznam svetovne dediščine 5. decembra 1996 vpisal celotno [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]] (''Altstadt''), Neustadt, Mülln, Mönchsberg in Kapuzinerberg, pa tudi dele Nonntala.<ref name="unesco">{{Internetquelle |url=http://whc.unesco.org/en/list/784 |titel=UNESCO Seite mit Begründung der Jury |hrsg=UNESCO World Heritage Centre |abruf=2008-12-27 |sprache=en}}</ref> === Cerkve in samostan === Najstarejši obstoječi samostan na nemško govorečem območju je [[Samostan sv. Petra, Salzburg|samostan sv. Petra]] s kolegijsko cerkvijo. [[Benediktinski ženski samostan Nonnberg]] je najstarejši stalno delujoči ženski samostan na svetu s kolegijsko cerkvijo Nonnberg. Prva baročna cerkev severno od Alp, [[Salzburška stolnica]] tudi ''stolnica sv. Ruperta in Virgila'', je bila zgrajena med letoma 1614 do 1628. Pomembna je [[Kolegijska cerkev, Salzburg|Kolegienkirche]], glavno delo baročnega mojstra graditelja Johanna Bernharda Fischerja von Erlacha. Dreifaltigkeitskirche, Markuskirche in Johannsspitalkirche sta bile prav tako zgrajene po Erlachsovih načrtih. Cerkve, ohranjene v gotskem slogu v Salzburgu so še frančiškanska cerkev in bolnišnična cerkev sv. Blazija. Stare, pozneje barokizirane cerkve so Michaelskirche, Imbergkirche in župnijska cerkev Mülln. Kajetanerkirche in Erhardkirche b Nonntalu je v obdobju baroka zasnoval Giovanni Gaspare Zuccalli.<ref>Lieselotte Eltz-Hoffmann, ''Die Kirchen Salzburgs'', Verlag Anton Pustet, Salzburg, 1993</ref> [[Slika:Salzburg Ensemble by Horst Michael Lechner.png|thumb|Trdnjava Hohensalzburg]] === Trdnjava Hohensalzburg === {{glavni| Trdnjava Hohensalzburg}} Najstarejši deli trdnjave Hohensalzburg izvirajo iz leta 1077, ko se je med začetkom [[Investiturni boj|investiturnega spora]] nadškof Gebhard, ki je bil zvest papežu, poskušal zaščititi pred četami, zvestimi cesarju. Obzidje okoli gradu je bilo obnovljeno v obdobju prvih kmečkih uporov in prve grožnje s strani Turkov v letih 1465–1485, okrepil pa ga je nadškof Leonhard von Keutschach okoli leta 1500. Grad je opremil z veličastnimi knežjimi sobami in zgradil [[Reisszug]], najstarejšo ohranjeno vzpenjačo na svetu. Paris Lodron je srednjeveški grad razširil v trdnjavo in mu zagotovil močno zunanje obzidje s topniškimi [[bastijon]]i. Zgradil je [[bastijon]]e Hasengrabentorbastei, Hasengrabenbasteien in dva Nonnbergbasteiena in tako imenovano ''Katze'' - [[kazemata|kazemato]] močno okrepil. Trdnjava je eden največjih gradov v Evropi z več kot 7000 m², vključno z bastijoni z več kot 14.000 m² pozidane površine. === Dvorci in druge palače === [[Slika:1813-1814a - Salzburg - Schloss Mirabell.jpg|thumb|Dvorec Mirabell]] [[Slika:Schloss leopoldskron gross.jpg|thumb|Dvorec Leopoldskron]] [[Slika:Salzburg04.JPG|thumb| Altstadt s trdnjave]] V obdobju [[manierizem|manierizma]] in [[barok]]a je več salzburških knezo-nadškofov na obrobju mesta postavilo veličastne poletne rezidence. Najstarejši je [[dvorec Freisaal]], ki ga je leta 1549 kot [[vodni grad]] zgradil nadškof upravitelj princ Ernst Bavarski. Wolf Dietrich von Raitenau je zgradil 1606-1607 [[dvorec Mirabell]], prvotno dvorec Altenau, kot podeželsko hišo. Markus Sittikus von Hohenems je imel velik [[dvorec Hellbrunn]] z urejenim vrtom, zgrajenim med letoma 1613 in 1615. Gradnja [[dvorec Klessheim |dvorca Klessheim]] na severozahodu mesta, ki jo je začel knezo-nadškof Johann Ernst von Thun, se je nadaljevala še po smrti Leopolda Antona von Firmiana. Naslednik Johanna Ernsta, knez Franz Anton von Harrach, je prekinil delo na dvorcu Kleßheim in namesto tega dal znanemu baročnemu mojstru Johannu Lucasu von Hildebrandtu nalogo, da razširi dvorec Mirabell v izrazito baročno palačo. Leopold Anton von Firmian je dvorec Leopoldskron zgradil z velikim grajskim ribnikom zase in za nečaka. Grajski park dvorca Hellbrunn vzdolž Hellbrunner Allee sega od zelenega prostora Freisaal proti jugu do dvorca in parka. Vzdolž Hellbrunner Allee so majhne plemiške palače, ki so bile zgrajene kmalu po dokončanju dvorca Hellbrunn in ki sestavljajo krajinski vrt. Kajzerburg spominja na graditelja Hauptmanna Kayserja. Dvorec Herrnau je ime dobil po travnikih in gozdovih Herren-Au. Ime Lasserhof izhaja iz družine Lasser. Dvorec Emslieb in dvorec Emsburg na jugu drevoreda spominjata na soustvarjalca teh palač, knezo-nadškofa Markusa Sittikusa von Hohenemsa. Dvorec Aigen je star podeželski grad ob vznožju Gaisberga, katerega skoraj naravni grajski park je bil znan po svojih izvirih od 17. do začetka 20. stoletja. Majhne rezidence na Mönchsbergu so Johannesschlössl in Marketenderschlössl. Gradovom podobne utrdbe so Franziskischlössl na Kapuzinerbergu, ki jih je zgradil Paris Lodron in stari grad Neuhaus na Kühbergu. Druge posebnosti med posvetnimi zgradbami so [[Stara Rezidenca, Salzburg|stara]] in [[Nova Rezidenca, Salzburg|nova rezidenca]] s kariljonom; v slednji je [[Salzburški muzej]]. Velja omeniti staro univerzo, ki ima ''sacellum'' in velik avditorij, pa tudi zelo staro mestno hišo. Nasproti stare univerze sta festivalska dvorana s šolo jahanja in skakanja. Tam je tudi ''Sigmundstor'', najstarejši cestni predor v Avstriji. Edmundsburg je na Mönchsbergu. === Zgodovinski center mesta === [[Slika:Salzburg Steingasse1.jpg|thumb|Steingasse s pogledom na trdnjavo]] Rojstna hiša [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]] je v osrednjem delu Getreidegasse, ki je že zgodaj igrala pomembno vlogo v trgovini. Druge ulice in trgi v starem mestu so Domplatz z Mariensäule, Kapitelplatz in Kapitelgasse ter Residenzplatz z vodnjakom. Ogledati si je treba tudi Mozartplatz z Mozartovim spomenikom in spomenik PLAGE-anti-WAA, Waagplatz, Alte Markt s Florianovim vodnjakom, Sigmund-Haffner-Gasse in pripadajoči mali Rathausplatz. Kaigasse, Krotachgasse in Pfeifergasse na levi strani reke Salzach ter Steingasse in Linzer Gasse na strani Neustadta so tudi ohranile svoj zgodovinski značaj. Griesgasse med Anton-Neumayr-Platzom in mostom, Judengasse in Herrengasse so prav tako pomembni deli starega mesta. Mestni arhiv je maja 2018 predstavil seznam več kot 60 ulic in trgov z nacističnimi imeni. 46 od njih nosi imena vidnih članov NSDAP.<ref>[http://salzburg.orf.at/news/stories/2910934/ ''orf.at: NS-Straßennamen: Umbenennungen weiter fraglich.''] In: ''salzburg.orf.at,'' 4. Mai 2018, abgerufen am 5. Mai 2018.</ref> == Arhitektura == [[Slika:Sigmund-Haffner-Gasse1.jpg|thumb|Sigmund-Haffner-Gasse]] [[Slika:Fassade-salzburg-college.jpg|thumb|Salzburške fasade pod pečino]] === Romanska in gotska === Romanske in gotske cerkve, zgodnje samostanske stavbe in [[Predalčna lesena gradnja|pollesene]] hiše so dolgo oblikovale srednjeveško mesto. Pod škofom Konradom III. okrašena triladijska stolnica je bila največja [[bazilika (zgradba)|bazilika]] severno od Alp v tistem času. Dvoranski kor frančiškanske cerkve, ki ga je začel Hans von Burghausen, dokončal pa ga Stephan Krumenauer, je eno najprestižnejših del južne nemške mestne gotike. Šele proti koncu gotskega obdobja so postavili kolegijsko cerkev Nonnberg, Margarethenkapelle v Petersfriedhofu, Georgskapelle in velike dvorane v visokem nadstropju trdnjave Hohensalzburg. === Renesančna in baročna === Wolf Dietrich von Raitenau, ki ga je navdihnil [[Vincenzo Scamozzi]], je začel s preobrazbo srednjeveškega mesta v mesto, oblikovano po arhitekturnih idealih pozne [[renesansa|renesanse]], ''Nemški Rim''. Ogromna stavba stolnice Vincenza Scamozzija zaradi padca knezo-nadškofa ni bila nikoli izvedena. Naslednja stolnična stavba pod vodstvom Santina Solarija je bila prva zgodnja baročna cerkvena zgradba v Salzburgu. Precej drugih cerkvenih zgradb je bilo na južnonemško-avstrijskem območju prelomnih. Markus Sittikus in Paris Lodron sta nadaljevala obnovo mesta s pomembnimi deli, kot so dvorec Hellbrunn, knežja rezidenca, univerzitetna zgradba, obzidje in številne druge zgradbe. Giovanni Antonio Daria je v imenu Guidobalda von Thuna vodil gradnjo velikega rezidenčnega vodnjaka. Giovanni Gaspare Zuccalli je od istega nadškofa dobil naročilo, naj ustvari Erhardkirche in Kajetanerkirche na jugu starega mesta. Prenovo mesta so dokončale stavbe Johanna Bernharda Fischerja von Erlacha pod knezo-nadškofom Johannom Ernstom von Thunom. Potem se je nadaljnja širitev mesta upočasnila, zato niso bile zgrajene cerkve v rokokoju. Sigismund grof Schrattenbach je dal zgraditi predor [[Sigmundstor]] in Marijin kip na Domplatzu. Z delitvijo nekdanje knezo-nadškofije Salzburg na Zgornjo Avstrijo, Bavarsko (Rupertigau) in Tirolsko (Zillertal, Matrei na Vzhodnem Tirolskem) se je začelo dolgo obdobje zastoja mestnega razvoja. === Klasična in povojna arhitektura === V Salzburgu je veliko zgradb klasičnega modernizma in zlasti povojnega modernizma. Primeri tega so Zahnwurzenhaus (hiša v Linzer Gasse 22 v desnem starem mestnem jedru), kopališče v Leopoldskronu (zgrajeno leta 1964) in prvotna kongresna hiša, zgrajena leta 1957, ki je od takrat dobila novo stavbo. Velika [[Festivalska dvorana, Salzburg|festivalska dvorana]] Clemensa Holzmeistra, ki se je odprla leta 1960, je izjemno priljubljena. === Sodobna arhitektura === V starem mestu je pomembno sodobno arhitekturo težko uresničiti, ne da bi izgubili zgodovinsko podobo. Kljub temu je tu nova stavba [[Mozarteum]]a neposredno ob baročnem Mirabellgarten (arhitektura: Robert Rechenauer), Unipark Nonntal (arhitektura: Storch Ehlers Partner - nagrajen z nagrado Salzburg za arhitekturo 2012), na novo zgrajen leta 2001 Makartsteg (arhitektura: Halle1) ali bivalna in studijska hiša arhitektov Christine in Horsta Lechnerja v Priesterhausgasse (nagrada za arhitekturo 2010) na območju Unescove svetovne dediščine in ohranjanja starih mest. Še posebej sporna je termoelektrarna Mitte na meji zavarovanih območij. V zadnjih letih so se pojavljale prevladujoče moderne zgradbe tudi zunaj starega mesta: na primer stavba Naravoslovne fakultete (arhitektura: Wilhelm Holzbauer) kot del celotne prenove Univiertel Nonntal / Akademiestraße in Neue Mitte Lehen (arhitekturna dvorana 1), ki združuje to okrožje. Nov zagon dajejo primeri sodobne arhitekture, ki jo je motiviralo urbanistično načrtovanje v Salzburgu. Kompleksna steklena zgradba Hangar-7 (arhitektura: Volkmar Burgstaller) na letališču Salzburg ali Europark (arhitektura: Massimiliano Fuksas) v Taxhamu, sta med gospodarsko uspešnimi modernističnimi zgradbami v Salzburgu. Poleg tega obstajajo tudi eksperimentalni pristopi sodobne arhitekture na Salzburg Bauakademie skupine ''soma''. Primer sodobne tehnične arhitekture je hidroelektrarna Sohlstufe Lehen, ki sta jo zgradila Max Rieder in Erich Wagner v neposredni bližini spomenika svetovne dediščine v kiparski obliki in leta 2014 prejela evropsko nagrado za betonske zgradbe. <ref>[https://www.nextroom.at/building.php?id=32534] nextroom, building 32534, Wasserkraftwerk Sohlstufe Salzach</ref><ref>[http://www.ecsn.net/?section=Award ecsn.net], [http://www.bauforum.at/bauzeitung/betonpreis-nach-oesterreich-52729 bauforum.at] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150129104245/http://www.a3verlag.com/fileadmin/a3verlag/Heftarchiv/a3bau/2014_10/index.html |date=2015-01-29 }} {{Navedi splet |url=http://www.a3verlag.com/fileadmin/a3verlag/Heftarchiv/a3bau/2014_10/index.html |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150129104245/http://www.a3verlag.com/fileadmin/a3verlag/Heftarchiv/a3bau/2014_10/index.html |archive-date=2015-01-29 |url-status=dead}}, [https://www.a3.at/ ''a3verlag.com''] (Konkurs).</ref> <gallery> Amorph Livingsculpture.jpg|Stanovanje v Leopoldskron Aussenansicht red bull hangar-7 nacht.jpg|Hangar-7 ponoči Wohn%26Atelierhaus Lechner Gartengeschoß1.jpg|Stanovanje in atelje Lechner v Altstadt Unipark 4.JPG|Unipark Nonntal, Univerza Salzburg Stadt-Bibliothek Salzburg.jpg|Mestna knjižnica Soma BAS Foto outside 01.jpg|Obnova in razširitev Bauakademie Salzburg </gallery> == Znane osebnosti == * [[Stefan Zweig]] * [[Wolfgang Amadeus Mozart]] * [[Christian Andreas Doppler]] * [[Hans Makart]] * [[Joseph Mohr]] ==Pobratena mesta== Salzburg je pobraten z:<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadt-salzburg.at/internet/wirtschaft_umwelt/wirtschaft_gewerbe/staedtepartner_333065.htm |title=Salzburger Städtepartnerschaften |publisher=Stadt Salzburg |language=de |accessdate=2015-05-29 |archive-date=2015-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150529065824/https://www.stadt-salzburg.at/internet/wirtschaft_umwelt/wirtschaft_gewerbe/staedtepartner_333065.htm |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Reims]], [[Grand Est]], [[Francija]], od 1964 *{{flagicon|ITA}} [[Verona]], [[Benečija]], Italija, od 1973 *{{flagicon|NCA}} León, [[Nikaragva]], od 1984 *{{flagicon|TZA}} Singida, [[Tanzanija]], od 1984 *{{flagicon|ITA}} Busseto, [[Emilija - Romanja]], Italija, od 1988 *{{flagicon|LTU}} [[Vilna]], [[Litva]], od 1989 *{{flagicon|GER}} [[Dresden]], [[Nemčija]], od 1991<ref name="Dresden">{{navedi splet|url=http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php |title=''Dresden&nbsp;— Partner Cities'' |publisher=© 2008 Landeshauptstadt Dresden |access-date=2008-12-29 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081016001550/http://www.dresden.de/en/02/11/c_03.php |archive-date=October 16, 2008 }}</ref> *{{flagicon|JPN}} Kawasaki, [[Japonska]], od 1992 *{{flagicon|ITA}} [[Meran]], [[Trentinsko - Zgornje Poadižje]], Italija, od 2000 *{{flagicon|PRC}} [[Šanghaj]], [[Kitajska]], od 2004 *{{flagicon |IRI}} Jahrom, [[Iran]], od 2019 == Glej tudi == * [[Seznam mest v Avstriji]] * [[Letališče Salzburg]] * [[Nadškofija Salzburg]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Salzburg }} * [https://www.stadt-salzburg.at/ stadt-salzburg.at], Website des Magistrats Salzburg * [https://austria-forum.org/af/AEIOU/Salzburg_Stadt Salzburg] im Österreich-Lexikon * http://www.salzburg.eu {{Prestolnice avstrijskih zveznih dežel}} {{Mesta in okraji zvezne dežele Salzburg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Salzburg|*]] [[Kategorija:Okraji Salzburga (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 15 pr. n. št.]] [[Kategorija:Glavna mesta okrajev v Avstriji]] [[Kategorija:Glavna mesta zveznih dežel Avstrije]] [[Kategorija:Okraji v Avstriji]] gsiw25n06adq9x1v7r1wbynpdlzbf81 0 9274 6758727 6660268 2026-09-30T14:34:53Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6758727 wikitext text/x-wiki {{Popravi|razlog=razčiščenje razločitve, ta naj vsebuje samo osnovne pojme; hrvaški gradi naj gredo v [[Grad (teritorialna enota)]]}} '''Grad''' je lahko: __NOTOC__ * [[grad]], veliko utrjeno poslopje, prebivališče gospodarja ali plemenitaša * [[grad (enota)|grad]], [[merska enota|enota]] za merjenje [[kot]]ov * [[Grad (priimek)|Grad]], priimek več znanih ljudi * [[BM-21 Grad]], ruski večcevni raketomet *[[grad, teritorialna enota]] lokalne samouprave na Hrvaškem ([[seznam mest na Hrvaškem]] /[[mestna občina]]) *[[Grad (gora)|Grad]] [[Grad (gora)|(gora)]], 2008 m visok vrh v [[Karavanke|Karavankah]] *toponim - sinonim za [[grad]] ali vzpetino z njim: **[[Grad Tolmin|Grad]] (tudi [[Kozlov rob]], 426 m), vzpetina nad Tolminom (tudi Tolminski grad ali [[Grad Tolmin]]) **Grad (tudi [[Blejski grad]]), vzpetina z Blejskim gradom nad [[Bled|Bledom]] in naseljem Grad (nekaj samostojna vas) pod njim **Grad (tudi [[Celjski grad]] ali [[Stari grad]]), vzpetina s Celjskim gradom nad Celjem **Grad (tudi [[Ljubljanski grad]]), vzpetina ([[Grajski grič]]) v [[Ljubljana|Ljubljani]] z [[Ljubljanski grad|Ljubljanskim gradom]] **Grad (tudi [[Mariborski grad]]) **[[Grad Ptuj|Grad]] (tudi [[Ptujski grad]]) **Grad (tudi [[Škofjeloški grad|Loški grad]]) **[[Pusti grad]] nad Lipnico /[[Lipniški grad]] (590 m) == Naselje == === Slovenija === * [[Grad, Grad|Grad]], naselje in središče [[Občina Grad|Občine Grad]] (v Prekmurju; nekdaj ''Gornja Lendava'') * [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]], naselje v [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Občini Cerklje na Gorenjskem]] *[[Gornji Grad]], naselje in središče [[Občina Gornji Grad|Občine Gornji Grad]] *[[Ivanji Grad]], naselje v [[Občina Komen|Občini Komen]] *[[Nadgrad]], naselje v [[Občina Slovenska Bistrica|občini Slovenska Bistrica]] *[[Podgrad]], več naselij *[[Stari Grad]], več naselij v Sloveniji **[[Spodnji Stari Grad]] *[[Volčji Grad]], naselje v [[Občina Komen|Občini Komen]] *[[Zagrad]], več naselij *[[Zanigrad]], naselje v [[Slovenska Istra|slovenski Istr]]<nowiki/>i ([[Mestna občina Koper|Občina Koper]]) *Grad ([[Grad na Bledu]]), del naselja (mesta) [[Bled]], nekdaj samostojna vas (naselje) *Grad, del naselja (mesta) [[Sevnica]] === Avstrija ([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]) === * Grad pri [[Grebinj]]u, nemško ''Schloßberg'', občina [[Grebinj]] * [[Grad Gundrska vas]] *[[Črni grad]] (''Schwarzes Schloss ali Ho(hen)wart''), zaselek ob istoimenskem srednjeveškem gradu južno od [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] *[[Krnski grad]] (''Karnburg'') *[[Altfinkenstein]] (''Burgruine Finkenstein''), Starigrad (nad Maloščami, občina [[Bekštanj]]) === Drugje === * [[Grad, Brus]] (Srbija) * [[Drežnik Grad]] (Hrvaška) * [[Grad Stalać]] (Srbija) === Toponimi z osnovo »grad« === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdov grad]] - grad, ki je stal v naselju [[Sela pri Štravberku]] *[[Grižane-Belgrad]] (Hrvaška) *Beli grad, vzpetina nad Ročkim Poljem na Hrvaškem * [[Belogradčik]], Bolgarija *[[Caričin Grad]] (Justiniana Prima), arheološka lokacija v Srbiji *[[Cesargrad|(Grad) Cesargrad]] – razvaline nekdanjega gradu nad [[Sotla|Sotlo]] pri [[Klanjec|Klanjcu]] na Hrvaškem *[[Crni grad]]/''Castelnero'' ([[Savudrija]], Hrvaška) *[[Crveni Grad]], Srbija *[[Črni grad]] (''Hochwart/Hovart; Schwarzes Schloss ali Hohenwart''), srednjeveški [[grad]] v istoimenskem zaselku južno od [[Kostanje, Koroška|Kostanj]] v občini [[Vrba na Koroškem|Vrba]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] *[[Črni Grad (Neudenstein)]], avstrijska Koroška *Črni grad, vzpetina nad Ročkim poljem na Hrvaškem *[[Dvigrad]], Hrvaška *[[Golem Grad]], otok na Prespanskem jezeru v Severni Makedoniji *[[Gornji Grad]] *[[Gradac]] *[[Gradačac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Gradič Češnjice]] *[[Gradič Vina Gorica]] * [[Gradiček]], [[naselje]] v Občini Ivančna Gorica *[[Gradina (razločitev)]] * [[Gradišče (razločitev)]] *[[Krnski grad]] (''Karnburg'', [[avstrijska Koroška]]) *[[Mali grad, Kamnik|Mali grad]] *[[Grad Cesargrad]] *[[Grad Medvedgrad]] *[[Grad Samobor]] *[[Grajski grič]], vzpetina v Ljubljani, pri Slovenj Gradcu itd. *[[Krištofov Grad]] (Schloss Rain), avstrijska Koroška *[[Mrkonjić Grad]] (prej ''Varcar Vakuf'', [[Bosna in Hercegovina]]) *[[Na Gradu]], predel mesta [[Ravne na Koroškem]] * [[Novi Grad (razločitev)|Novi Grad]] (in [[Novigrad]]) *[[Pusti grad]], vzpetina (590 m) nad Lancovim *[[Samograd]], majhen otok na Hrvaškem *[[Slovin grad]] (= [[Slunj]]) *[[Soko Grad (Sokobanja)]] *[[Soko Grad (Ljubovija)]] (tudi [[Sokolac]]) * [[Stari Grad]] *[[Tonovcov grad]] (tudi Tonecov/Tuncov grad, [[Stari Grad|Stari grad]]) *[[Veliki Grad]] (greben na otoku Mljet, Hrvaška) *[[polotok Velingrad]] na Antarktiki *[[Zagrad]] (razločitev) {{div col end}} === Imena mest idr. naselij s pripono -grad === {{div col|colwidth=24em}} *[[Asenovgrad]] (Bolgarija) *([[Belogradčik]], Bolgarija) *[[Beograd]] (star. ''Belgrad, Beligrad'') (Srbija) *[[Biograd na Moru]] (Hrvaška) *[[Biograd, Nevesinje]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blagoevgrad]] (''Gorna Džumaja'', Bolgarija) *[[Blatograd]] ([[Blatenski Kostel]], madž. ''[[Keszthely]]''), Madžarska *[[Bolgrad]]/[[Bolhrad]] (Ukrajina) *[[Bosilegrad]] (Srbija) *[[Botevgrad]] (Bolgarija) *[[Buzovgrad]] (Bolgarija) *[[Carigrad]] (turško Istanbul; Turčija) *[[Celinograd]] (Kazahstan; nekdanje ime za novo glavno mesto [[Astana]]) *[[Cetingrad]] (naselje in občina, Hrvaška) *[[Červonograd]], od 2024 Šeptyckyj, do 1953 Krystynopol, Ukrajina (Poljski do 1951) *[[Danilovgrad]] (Črna Gora) *[[Deligrad]] (Srbija) *[[Dimitrovgrad, Srbija]], tudi ''Caribrod'' (Srbija) * [[Dimitrovgrad, Bolgarija]] *[[Dimitrovgrad, Rusija]] (''Sovjetska zveza'') *[[Dravograd]] (mesto in občina, Slovenija) *[[Dvigrad]] (Hrvaška) *[[Gamzigrad]] (Felix Romuliana, Srbija) *[[Grižane-Belgrad]] (Hrvaška) *[[Grmeč-grad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ivajlovgrad]] (Bolgarija) *[[Ivangrad]] (zdaj spet Berane, Črna Gora) *[[Ivanić-grad]] (Hrvaška) *[[Kaliningrad]] (''prej Königsberg''), Rusija (''Sovjetska zveza''); Prusija/Nemčija *[[Kamengrad]] (dve trdnjavi na Hrvaškem [[Grad Kamengrad]] in naselje v BiH; tam tudi Gornji in Donji Kamengrad) *[[Kirovograd]] (''Kirovohrad'', Ukrajina, ''Sovjetska zveza''; prej Jelizavetgrad, zdaj ''Koprivnicki'') *[[Kolarovgrad]] (zdaj spet [[Šumen]], Bolgarija) *[[Kotorgrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Krumovgrad]] (Bolgarija) *[[Legrad]] (Hrvaška) *[[Lozengrad]] (bolgarsko ime za [[Kırklareli]], Trakija/Turčija) *[[Medvedgrad]], del Zagreba (Hrvaška) *[[Mihajlovgrad]] (zdaj [[Montana, Bolgarija]]) *[[Momčilgrad]] (Bolgarija) *[[Novigrad]] (več mest oz. naselij na Hrvaškem) *[[Oštregrad-Istregrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Panjigrad]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pavlograd]] /[[Pavlohrad]] (Ukrajina-Donbas) * [[Petrograd]]/[[Sankt Peterburg|Leningrad]], Rusija (prvotno in danes ''Sankt Peterburg'', takrat ''Sovjetska zveza'') *[[Petrovgrad]], prej Veliki Bečkerek, danes [[Zrenjanin]] (Srbija/Vojvodina) *[[Podgrad]] (več toponimov) * [[Razgrad (okraj)|Razgrad]] (Bolgarija) *[[Simeonovgrad]] (Bolgarija) *[[Solnograd]] (Salzburg, Avstrija) *[[Stolni Beligrad]] (Székesfehérvár, Madžarska) *[[Susedgrad]], del Zagreba (Hrvaška) *[[Svilengrad]] (Bolgarija) *[[Teslingrad]], ime za [[Lički Osik]] 1991-95 *[[Titograd]] (sodobna Podgorica), glavno mesto Črne Gore v času druge Jugoslavije * [[Tomislavgrad]], (Bosna in Hercegovina; včasih tudi ''Duvno'') *[[Topolovgrad]] (Bolgarija) *[[Velingrad]] (Bolgarija) *[[Višegrad, Madžarska|Visegrád]]'' na Madžarskem, v Bolgariji, na Kosovu, ''Vyšehrad'' v Pragi na Češkem *[[Volgograd]], prej [[Stalingrad]] (sicer Caricin), Rusija (Sovj. zveza) *[[Vorošilovgrad]] (zdaj [[Luhansk]]), [[Ukrajina]], prej Sovjetska zveza) *[[Zagrad]] (več toponimov) *[[Zelengrad]] (Hrvaška) *[[Zlatograd]] (Bolgarija) Pa tudi: [[Belgorod]], [[Ivangorod]], [[Veliki Novgorod]], [[Nižni Novgorod]], [[Zvenigorod]], itd. v Rusiji, [[Novgorod-Siverski]] in [[Višgorod]] v Ukrajini{{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam gradov v Sloveniji]] *[[Ajmanov grad]] *[[Blejski grad]] *[[Goriški grad]] *[[Jelšingrad]] ([[Dvorec Jelše]]) *[[Ljubljanski grad]] *[[Grajski grič]]; [[Grajski hrib]] (v Ljubljani) *[[dvorec]] *[[graščina]] *[[palača]] *''[[Trigrad]]'', slovenska TV nadaljevanka *[[Gradec (razločitev)|Gradec]], [[Gradac (razločitev)|Gradac]], [[Gradež (razločitev)|Gradež]] **[[Pusti Gradec]] (Pusti Gradac) *[[Gradačac]], [[Gračac (razločitev)|Gračac]], [[Gradin]], [[Gradina (razločitev)|Gradina]], [[Gradinje]] *[[Gračnica]] *[[Grački potok]] (''Graški potok''), [[Gračnica (potok)]], [[Graški graben]] {{razločitev}} osdxmif0tggoibalb4x7m1yok6ppwku 0 12102 6758960 6758218 2026-09-30T22:44:09Z Nareto 77605 /* Tržne zahteve za prometne pilote - kapitane */ 6758960 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti === Glede na službo === ==== Civilni piloti ==== * [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]]komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] ==== Vojaški piloti ==== * [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]]lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * [[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]]Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Šolanje tipično traja 7-8 let v USAF<ref>{{Navedi novice|title=4 new pilots begin F-22 training|url=https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-url=https://web.archive.org/web/20230613091553/https://www.af.mil/News/Article-Display/Article/124610/4-new-pilots-begin-f-22-training/|archive-date=2023-06-13|access-date=2026-08-03|work=Air Force|language=en-US|url-status=live}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Where fighter pilots begin their careers|url=https://www.usafa.af.mil/News/Article/1788974/iff-where-fighter-pilots-begin-their-careers|url-status=live}}</ref> končni cilj je bojno usposobljen pilot, ki deluje na bojišču. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC|archive-date=2025-12-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251206175532/https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|url-status=dead}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:Cessna_152_PR-EJQ_(8477064702).jpg|levo|sličica|Ab initio usposabljanje EJ Flight Training na [[Cessna 152|Cessni 152]]]] Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> Povprečen linijski pilot v karieri zamenja 4 tipe letal (npr. [[McDonnell Douglas MD-80]], [[Bombardier Dash 8]], [[Airbus A320|Airbus A-320]], [[Airbus A220|Airbus A-220]]) nekateri seveda več nekateri manj zelo redko ostanejo piloti celo kariero na enem tipu, seveda z menjavo tipa letala pride tudi bonding, ki ga ima letalska družba do pilotov. '''Moduli šolanja prometnega pilota'''[[Slika:Beech_58_Baron_KLM_Luchtvaartschool,_GRQ_Groningen_(Eelde),_Netherlands_PP1095162342.jpg|sličica|Šolanje na večmotornih letalih [[Beechcraft Baron|Beechcraft 58 Baron]] KLM akademija]] * PPL(A) licenca privatnega pilota min. 45h šolanja cca. 6 mesecev * ATPL(A) teorija z zaključenimi vsemi izpiti 800 ur študija 1 leto * nabiranje naleta cca. 130 ur skupnega letenja cca. 4 mesece * NVFR rating 5h šolanja cca. 1 teden * IR/SE rating 50h šolanja cca. 4 mesece * MEP rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * IR/ME rating 5 ur šolanja cca. 1 teden * CPL(A) licenca 15 ur šolanja cca. 2 teden * MCC/JOC tečaj 30 ur šolanja cca. 14 dni * A-UPRT tečaj 3 ure šolanja cca. 1 teden * Type rating okoli 40 ur simulatorja cca. 2 meseca * OCC tečaj pri družbi cca 2 meseca * Line training 200 ur šolanja cca 3 mesece * ATPL(A) licenca cca. 7 let aktivnega letenja skupaj 1500 h na letalu <nowiki>*</nowiki> ni upoštevan čas za izpite in razpoložljivost inštruktorjev, izpraševalcev ter plovnosti letal in METEO <nowiki>*</nowiki> ni predvideno kakeršnokoli drugo usposabljanje npr. fakulteta, profesionalni šport ipd. ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu.[[Slika:Airbus_simulator_cockpit.jpg|sličica|Šolanje na FFS [[Simulator letenja|simulatorju]] [[Airbus A320|A-320]] za tip letala]]V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * pilot ima pogodbo o šolanju z letalsko družbo, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo, * pilot pogosto nima niti formalne pogodbe o zaposlitvi v letalski družbi, delovna doba mu ne teče, ni zavarovan, Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest, najbolj poznani primeri so bili na Airbusu A320 in deloma na B737. ''Kako sistem običajno deluje'' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. ''Kdo ponuja Pay to Fly programe'' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja).[[Slika:Rostock-Laage_Airport_Lufthansa_Airbus_A319-112_D-AIBJ_(DSC08522).jpg|sličica|250x250_pik|Airbus A319 [[Dotik in odlet|Touch and Go]] - Baze trening - šolski krogi na praznem letalu, eden izmed dražjih delov šolanja v sklopu ratinga za tip letala]]''Stroški'' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. ''Kaj pomeni za pilote'' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. ''Kritike in kontroverze'' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. ''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom'' To ni vedno isto: * ''Self-sponsored type rating'' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * ''Pay to Fly'' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. ''Vpliv na kariero'' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. Problem P2F je, da okoli 95% pilotov, ki je šlo skozi ta sistem se zelo težko prebije do normalnega delodajalca kasneje in celo kariero delajo za različne ACMI kot pogodbeniki brez redne zaposlitve, ocenjeno je, da jih le okoli 5% uspe priti do nacionalnih prevoznikov ali drugih zelo kvalitetnih oblik zaposlitve. === Mejava tipov letala in Bonding === Nekateri piloti, se po letih letenja na istem tipu letala enostavno naveličajo operacije in si želijo spremembe ter se zato odločijo, da vložijo svoje prihranke v novi type rating in gredo s tem poiskati svojo srečo na trg v tej primeru gre za self-sponzor type rating. Večina pilotov se ustali pri neki letalski družbi, ker se pa potrebe letalskih družb skozi čas spreminjajo in se tudi letala razvijajo ter se zastareli tipi letal menjajo z novejšimi je to tudi povezano z menjavo type ratinga glede na potrebe letalske družbe s tem pa pride tudi bonding. Piloti, ki se ne strinjajo z menjavo tipa letala se jih odpusti ali sami odidejo že prej, piloti, ki imajo do upokojitve manj kot traja bonding se jih tudi ne pošilja več na nove type ratinge ampak običajno ostanejo na starem tipu letala. Bonding v letalstvu (angleško ''training bond'', slovensko pogosto ''pogodba o zavezi za usposabljanje'' ali ''šolski dolg'') je finančno-pravni mehanizem med letalsko družbo in pilotom. Gre za pogodbeno obveznost, s katero letalska družba financira pilotovo usposabljanje za določen tip letala, pilot pa se v zameno zaveže, da bo pri tej družbi ostal zaposlen določeno časovno obdobje (najpogosteje med 2 in 5 leti). Namen bondinga je zaščita investicije letalske družbe pred predčasnim odhodom kadra k konkurenčnim prevoznikom ter zagotovitev stabilnih človeških virov za zanesljivo operacijo na novi floti letal. Tipičen cikelj (npr [[Junkers Ju 52|Ju-52]], [[Douglas DC-3|DC-3]] 1930; [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950; [[Boeing 707|B707]], [[Douglas DC-8|DC-8]] 1960; [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Boeing 737|B737-200]] 1970; [[McDonnell Douglas MD-80|MD-80]], [[Boeing 737 Classic|B737-300]] 1980, [[Airbus A320|A320ceo]], [[Boeing 737 Next Generation|B737-600]] 1990; [[Airbus A320NEO|A320neo]], [[Boeing 737 MAX|B737MAX]] 2010; [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 787|B787]] 2020) enega tipa letala v letalski družbi je okoli 15 let potem se letalo že menja z sodobnejšim ali vsaj sodobnejšo različico istega tipa. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /2 tedna |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /1 teden |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Security, Safety, Ditching (bazen), De-Icing/Anti-Icing, Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Exterior Inspection, Operators Manual A,B & C, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji to so predvsem klasične (legacy) nacionalne in full-service letalske družbe, kjer je uniforma še močno formalna: Lufthansa, United Airlines, Air France, Turkish itd. Low-cost prevozniki ne uporabljajo kape zaradi dodatnih stroškov, saj so kape ročno delo in in stanejo veliko. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti oz. pripravniki do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti npr z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi kopiloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice neglede nato ali imajo ATPL(A) ali CPL(A), saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih ali evropskih tradicionalnih letalskih družbah. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |Standardna kapitanska uniforma ima štiri črtice. Za višje funkcije kot so: stari kapetani, linijski trening kapitani, TRI kapitani inštruktorji na tipu, TRE kapitani izpraševalci na tipu, flotni kapitani, šef pilotov - direktor sektorja itd se v določenih letalskih družbah dodaja še dodatni simbol (npr. zvezdica - [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]), vendar to ni razširjena praksa. Testni piloti letal kategorije CS-25 (FAR-25) imajo v licenco dodatno vpisano pooblastilo Flight Test Rating, v nekaterih virih se omenja, da bi takšni piloti lahko nosili pet črtic, vendar to v civilnem letalstvu ni standardizirana ali razširjena praksa. Testni piloti letijo v letalskih kombinezonih na nekomercialnih letih brez potnikov in pri njihovi operaciji ni poudarka na njihovem izgledu, ker to ne nosi nobenega komercialnega vpliva za razliko od pilotov, ki letijo linijsko. |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/|access-date=2025-01-26|archive-date=2025-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250212131713/https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|url-status=dead}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Joseph C. McConnell]] |vojaški |{{USA}} |trojni [[letalski as]] na [[Reaktivni motor|jet]]-u, 16 zmag, najboljši USAF pilot [[Korejska vojna|Korejske vojne]], pilot: [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], umrl v nesreči F-86H Sabre 1954 kot testni pilot, po njemu posneta drama ''The McConnell Story'' ''1955'' |1922- 1954 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Robinson Risner]] |vojaški |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], veteran [[Korejska vojna|Korejske vojne]] in [[letalski as]] sestrelil 8x[[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]] in veteran [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]] ter vojni ujetnik v [[Vietnam|Vietnamu]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[Bell P-39 Airacobra|P-39]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Lockheed P-80 Shooting Star|F-80]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]] in [[Republic F-105 Thunderchief|F-105]]. Poznan je po tem, da je med Korejsko vojno s svojim F-86 fizično potiskal poškodovani F-86 svojega spremljevalcaJosepha Logana 60 milj do varnega območja, kjer je izskočil. Z F-100F je 21.5.1957 opravil New York–Pariz v 6 h 38 min in postavil transatlantski hitrostni rekord. |1924- 2013 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] US Airways 1549 leta 2009 na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Tammie Jo Shults]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |pristala [[Boeing 737|B737]] Southwest 1380 leta 2018 po eksploziji CFM56; pilot: T-34, T-2, [[LTV A-7 Corsair II|Corsair II]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler|Grumman Prowler]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], [[Boeing 737|B737]], Southwest Airlines, US Navy |1961 |- |[[Alfred Clair Haynes]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |uspešno vodenje posadke med nerešljivo odpovedjo 3 hidravlik in kontrol letenja na letu [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]] United Airlines 232 leta 1989, eden najpomembnejših primerov uporabe CRM v zgodovini, US Marine Corps, inštruktor letenja, 30.000 ur letenja pilot: [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]], Douglas A-1 Skyraider, [[North American T-28 Trojan|T-28 Trojan]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Boeing 727|B727]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[United Airlines]] |1931- 2019 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Robert Piché]] |prometni/linijski |{{CAN}} |Pristal [[Airbus A330|A330]] Air Transat 236 leta 2001 brez motorjev zaradi puščanja goriva, rekord potniškega letala v letu 120 km brez motorjev pilot: [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011 TriStar]], [[Airbus A310|A310]], [[Airbus A330|A330]], Air Transat Po njemu posnet film: ''Piché: Entre ciel et terre'' |1952 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež, <br>podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež, <br>fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Aleksej Petrovič Maresjev]] |vojaški |{{RUS}} |Sestreljen 1942 in mu amputirali obe nogi, 1943 se je vrnil v operativno lovsko enoto, brez nog dosegel 4 zmage, 1943 postal heroj sovjetske zveze, skupaj 86 bojnih poletov in 7 potrjenih zmag, letalski as, letalski inšpektor, vodja vojaške srednje šole vojnega letalstva, poslanec sovjetske zveze pilot: [[Polikarpov I-16]], [[Jakovljev Jak-1|Jak-1]], [[Lavočkin La-5|Lavochkin La-5]] O njemu napisana knjiga: Boris Polevoj 1946: Povest o pravem človeku (The Story of a Real Man) in opera Sergeja Prokofjeva |1916-2001 |- |[[Damir Yusupov]] |prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Airbus A320|A321]] Ural Airlines 178 na koruznem polju leta 2019, Heroj rusije, po njemu posnet film: ''Emergency Landing'' ''2023'' |1977 |- |[[Yevgeny Novosyolov]] |vojaški in prometni/linijski |{{RUS}} |Pristal [[Tupoljev Tu-154|Tu-154M]] Alrosa Flight 514 na zapuščeni stezi v Ižmi leta 2010, letalo je imelo popolno električno okvaro in izgubo navigacije ter komunikacije, Heroj rusije, pilot: [[Let L-410 Turbolet|L-410]], [[Antonov An-24|An-24]], [[Jakovljev Jak-40|Jak-40]], [[Tupoljev Tu-154|Tu-154]], [[Boeing 737|B737]], ALROSA Airlines |1968 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[David Neeleman]] |privatni |{{BRA}} {{USA}} |ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet pilot: Cirrus SR22 |1959 |- |[[Giora Epstein]] |vojaški |{{ISR}} |17 potrjenih zmag, najvišje rangiran as modernih reaktivnih letal, veteran šestdnevna vojna 1967, vojna izčrpavanja 1969–70, Yom Kippur vojna 1973, pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]], [[IAI Nesher]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1938- 2025 |- |[[Nguyễn Văn Cốc]] |vojaški |{{VIE}} |Najuspešnejši MiG-21 as [[Vietnamska vojna|Vietnamske vojne]], 9 zmag, leta 1967 preživel sestrelitev, pilot: [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] |1942 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev kot vodja zrakoplova neomejena tonaža, redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The McConnell Story (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[Slika:Remove_before_flight_keychain.jpg|sličica|Remove before flight - rdeči trakovi - letalska kulturna ikona, ki izhaja iz zatičev na letalih, ki jih je potrebno odstranit pred letom (pokrovi pitot cevi, zaklepi krmil, zatiči podvozja, varovalke na bombah in raketah)]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|Aluminjasti kovček RIMOWA na štirih kolesih simbolizira hotel–letališče–cockpit, vizualni identifikator poklica simbol starega letalstva, praktičnost in statusni znak v letalski kulturi]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini:[[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]]“World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM "We go the extra smile" – Brussels Airlines "The Luxembourg Airline" – Luxair “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas [[Slika:CH-NB_Poster_Collection_SNL_TOUR_2238.jpg|alt=File:CH-NB Poster Collection SNL TOUR 2238.jpg|sličica|Swissair [[Douglas DC-6|DC-6B]] poster 1950ta]] “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines "Your Holiday Airline" – SunExpress “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS "The Charter Airline of Yugoslavia" – Aviogenex "The Shortest Way to the Sun" – JAT “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines "The Charming Way to Fly" – Austrian Airlines "We Fly with You" – Air Dolomiti [[Slika:Paris-Orly_-_Affiche_-_Lucio_Perinotto_-_btv1b101215123.jpg|sličica|Air France [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Constellation]] 1950ta]] “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva, ustavitev šolanj |} === Tržne razmere za pilote === Piloti so poleg kabinskega osebja eden izmed najbolj vidnih predstavnikov letalske družbe zatorej so zahteve za njih tudi temu primerno visoke. Piloti predstavljajo neposredno letalsko družbo in celo državo pri nacionalnih prevoznikih in so odraz organizacijske kulture letalske družbe – urejenost in profesionalnost ter kvalitetne uniforme so zrcalo širšega delovanja letalske družbe. Letalske družbe vzdržujejo standarde, ki pogosto presegajo zakonske zahteve. Poleg tega višji interni standardi zmanjšujejo operativna tveganja, izboljšujejo zanesljivost in utrjujejo ugled družbe v industriji, kjer ima varnost ključno vlogo pri zaupanju potnikov in regulatorjev. ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kapitane ==== Kapitan potniške reaktivnega letala na mednarodnih letih je najvišja letalska pozicija, ki jo imajo piloti v rednem potniškem prometu in zahteva vrhunske kvalifikacije kot tudi zaupanje prevoznika v kapitana, ki je navišji predstavnik letalske družbe v času, ko letalo leti in je na njemu neposredna odgovornost za varnost letalske operacije. Zahteve za kapitane v mednarodnih prevoznikih so neprimerljivo višje od zakonskih zahtev. Napredovanje na položaj kapitana v letalski družbi zahteva večletne operativne izkušnje, dokazano strokovnost, vodstvene sposobnosti ter uspešno opravljene interne postopke preverjanja usposobljenosti. Standard vseh letalskih družb je, da svoje starejše kopilote šolajo za kapitane v svojih letalskih družbah, le izjemoma jemljejo zunaje kapitane. Nalet na drugih tipih letal kot so jadralno, LSA, ULN ima pri večjih letalskih prevoznikih praviloma omejeno vrednost, saj se največji poudarek namenja izkušnjam na letalih kategorije CS-23 (FAR-23), še posebej pa na veččlanskih letalih CS-25 (FAR-25) v komercialnem zračnem prometu. Pot do kapitanskega sedeža ni zagotovljena in je odvisna od potreb prevoznika, osebne uspešnosti pilota, razpoložljivosti delovnih mest ter splošnih razmer na trgu. V obdobjih pomanjkanja pilotov in upokojevanja so možnosti napredovanja hitrejše, medtem ko se lahko v drugih obdobjih bistveno podaljšajo. Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|title=Airbus Direct Entry Captain - Dubai {{!}} AviationCV|url=https://www.aviationcv.com/job/airbus-direct-entry-captain-54725|website=www.aviationcv.com|accessdate=2026-06-25|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Captain & First Officer – A319 VIP in Europe |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/19848.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Matton |first=Nadine |last2=Raufaste |first2=Éric |last3=Vautier |first3=Stéphane |date=2013-09 |title=External validity of individual differences in multiple cue probability learning: The case of pilot training |url=https://www.cambridge.org/core/journals/judgment-and-decision-making/article/external-validity-of-individual-differences-in-multiple-cue-probability-learning-the-case-of-pilot-training/30BB9C699444D7D734B1C19BBCEE622C |magazine=Judgment and Decision Making |pages=589–602 |language=en |volume=8 |issue=5 |doi=10.1017/S1930297500003685 |issn=1930-2975}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=TRI/TRE A220 (type-rated and non-type-rated, all genders) |url=https://apply.lufthansagroup.careers//index.php?ac=jobad&id=114049 |access-date=2026-08-15 |website=lufthansagroup.careers |language=en}}</ref> mednarodni letalski prevozniki za zaposlitev tujih kapitanov običajno zahtevajo: *[[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * zaupanja vredna osebnost po standardih managmenta družbe (SOP, CRM, integriteta, disciplina, zanesljivost) * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4 * zaželen oz. obvezen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2 ali C1) znanja nacionalnega jezika prevoznika za mesto kapitana * 10 let referenčnih izkušenj v letalski industriji kot pilot * ATPL(A) licenca * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB, TailLog app, Dynamic Source app, TLB Technical Log Book, MEL/CDL procedur, OEB Operations Engineering Bulletins, OM-A,B,C,D; FCOM, FCTM, QRH * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, telesna teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 62 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 110 in 125 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * inštruktor na tipu letala je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 5000-7000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo, višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000-5000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]], višje zahtevane ure so za širokotrupna letala * minimum 4000 ur naleta na reaktivnih letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 1500 ur skupnega PIC naleta kot vodja zrakoplova v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=A320 First Officers {{!}} Immediate Start {{!}} Sun PhuQuoc Airways {{!}} Vietnam in Viet Nam |url=http://www.latestpilotjobs.com/jobs/view/id/8928.html |access-date=2026-08-02 |website=www.latestpilotjobs.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Etihad is hiring A320 family First Officers - PilotsGlobal |url=https://pilotsglobal.com/job/A320-family-first-officer-etihad-AE-Cm8ut9ulzu |access-date=2026-08-03 |website=pilotsglobal.com |language=en }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet |last=Š |first=A. |date=2023-12-14 |title=Posao: Croatia Airlines traži prve oficire - kopilote za avione Airbus A320 |url=https://aero.telegraf.rs/info-servis/3800051-croatia-airlines-zaposljava-kopilote-a320 |access-date=2026-08-09 |website=Aero Telegraf |language=sr}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kopilot / First Officer - A320 Family (m/ž) {{!}} Zagreb {{!}} Croatia Airlines, hrvatska zrakoplovna tvrtka d.d. {{!}} MojPosao |url=https://mojposao.hr/posao/d3b64685-a610-11ee-9a53-02d5740d71bf/kopilot-first-officer-a320-family-m-z?source=old |access-date=2026-08-09 |website=mojposao.hr |language=hr}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke (EFTA, EU27, GCC, AFTA, Mercosur) * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 za boljše plačilne pogoje * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * visokošolska diploma 180 ECTS * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat, Airbus FlySmart, Lido mPilot ali Jeppesen FliteDeck, GoodReader, iPad EFB, TailLog app, Dynamic Source app, MEL/CDL procedur, OEB Operations Engineering Bulletins, OM-A,B,C,D; FCOM, FCTM, QRH * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 56 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 105 in 120 * LVO Low Visibility Operations certifikat CAT II/ CATIII * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] v CAT Commercial Air Transport * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] nad 60 ton * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) * minimum 150 ur v zadnjih tekočih 12 mesecih na tipu letala ali primerljivem tipu ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Chief Flight Instructor - Sacramento, CA 95822 - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=a3e33f2aad30608b |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Aircraft Flight Instructor - Oklahoma City, OK - Indeed.com |url=https://www.indeed.com/viewjob?from=social_other&jk=2090f4b29a3e0540 |access-date=2026-08-03 |website=www.indeed.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Flight Instructor (FI, IRI, CRI) - Lleida {{!}} AviationCV |url=https://www.aviationcv.com/job/flight-instructor-fi-iri-cri-72836 |access-date=2026-08-03 |website=www.aviationcv.com |language=en}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * samostojna uporaba [[Microsoft Office|MS Office]], Adobe Acrobat Pro, Jeppesen FliteDeck, ForeFlight, SkyDemon, Garmin Pilot na iPad-u, aircraft technical and journey logbook, AFM * uporaba in upravljanje z CBT-ji: CAE, Evionica, Aviationexam, ATPL questions, Bristol * izdelava PPT in izvajanje predavanj iz vseh predmetov ATPL(A) teorije * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * telesna višina: 157-191 cm, teža 45-92 kg, max starost ob prijavi 45 let * zaželjena orientacijska kognitivna sposobnost IQ med 95 in 110 * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: kopilot na šolanju, mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Pri plačah nikakor ne smemo pozabiti začetnega vložka, ki je okvirno od 130.000 EUR naprej v letalsko šolanje posameznega kopilota, ki si je šolanje mogel plačati, da je prišel na desni sedež potniškega letala in do plače kot pilot v prometnem letalu. Plače letalskih pilotov se med državami in letalskimi prevozniki močno razlikujejo ter so odvisne predvsem od vrste prevoznika (tradicionalni, nizkocenovni, regionalni ali tovorni), delovnega mesta (kopilot ali kapitan), delovne dobe, vrste letala, baze zaposlitve in nacionalnega davčnega sistema. Tradicionalni letalski prevozniki praviloma ponujajo višje osnovne plače in obsežnejše dodatne ugodnosti kot nizkocenovni ali regionalni prevozniki, čeprav so se razlike v zadnjih letih nekoliko zmanjšale. Piloti večjih in zahtevnejših letal ter piloti z več izkušnjami in višjim činom praviloma prejemajo višje plačilo. Na višino dejanskega neto dohodka pomembno vplivajo tudi davčna ureditev države zaposlitve, dodatki za letenje, dnevnice, nadure ter druge pogodbeno določene ugodnosti. Zaradi stalnega svetovnega pomanjkanja izkušnjih pilotov ostajajo plače v poklicu med najvišjimi v prometnem sektorju, pri čemer se v številnih državah pričakuje nadaljnja rast plač in povpraševanja po pilotskem kadru.<ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref> {| class="wikitable" |+Letne bruto plače prometnih pilotov <br>po državah v letu 2026 <ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary in 2026: How Much Do Pilots Earn?|url=https://baatraining.com/blog/airline-pilot-salary-how-much-pilots-earn|website=BAA Training|date=2026-06-17|accessdate=2026-07-16|language=en|first=Karolina|last=Zilenaite}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Airline Pilot Salary Comparison 2026 — 80 Airlines, Captain Pay Up to $420K|url=https://rotatepilot.com/airline-salary|website=Rotate|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pilot Salary Database 2026 — 100+ Airlines Compared|url=https://rotatepilot.com/resources/pilot-salary-database|website=rotatepilot.com|accessdate=2026-07-16|language=en}}</ref> !Država ! align="right" |Kopilot ! align="right" |Kapitan |- |ZDA | align="right" |80.000–180.000 USD | align="right" |200.000–450.000 USD |- |ZAE | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |220.000–350.000 USD |- |Kitajska | align="right" |100.000–180.000 USD | align="right" |200.000–350.000 USD |- |Katar | align="right" |95.000–170.000 USD | align="right" |210.000–320.000 USD |- |Švica | align="right" |80.000–130.000 CHF | align="right" |160.000–280.000 CHF |- |Nizozemska | align="right" |80.000–180.000 € | align="right" |150.000–290.000 € |- |Luksenburg | align="right" |70.000–150.000 € | align="right" |110.000–260.000 € |- |Singapur | align="right" |55.000–110.000 USD | align="right" |140.000–270.000 USD |- |Norveška | align="right" |50.000–150.000 € | align="right" |100.000–250.000 € |- |Irska | align="right" |45.000–140.000 € | align="right" |90.000–250.000 € |- |Malta | align="right" |45.000–120.000 € | align="right" |90.000–220.000 € |- |Nemčija | align="right" |65.000–110.000 € | align="right" |140.000–220.000 € |- |Francija | align="right" |60.000–100.000 € | align="right" |130.000–210.000 € |- |Avstrija | align="right" |55.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Belgija | align="right" |50.000–90.000 € | align="right" |120.000–190.000 € |- |Anglija | align="right" |45.000–90.000 £ | align="right" |100.000–190.000 £ |- |Hrvaška | align="right" |40.000–90.000 € | align="right" |70.000–190.000 € |- |Turčija | align="right" |50.000–90.000 USD | align="right" |120.000–220.000 USD |- |Japonska | align="right" |48.000–80.000 USD | align="right" |120.000–205.000 USD |- |Španija | align="right" |45.000–80.000 € | align="right" |100.000–170.000 € |- |Italija | align="right" |40.000–75.000 € | align="right" |90.000–160.000 € |- |Rusija | align="right" |45.000–90.000 USD | align="right" |100.000–180.000 USD |- |Slovenija | align="right" |35.000–85.000 € | align="right" |80.000–130.000 € |- |Srbija | align="right" |30.000–55.000 € | align="right" |70.000–130.000 € |- |Vietnam | align="right" |30.000–60.000 USD | align="right" |80.000–150.000 USD |- |Albanija | align="right" |20.000–40.000 € | align="right" |50.000–90.000 € |- |Kongo | align="right" |15.000–35.000 USD | align="right" |40.000–80.000 USD |} Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> tu2fx6xgncakgbo2tlbgu5yf9dg1p6p 0 16094 6759010 6756800 2026-10-01T05:13:54Z Stebunik 55592 6759010 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Medžugorje |native_name = Međugorje / Међугорје |settlement_type = |image_skyline = Medziugorie - Međugorje 05.JPG |imagesize = |image_caption = Medžugorje leta 2006 |image_flag = |image_seal = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Bosnia |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bosni in Hercegovini |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = Kanton |subdivision_name2 = [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]] |subdivision_type3 = Občina |subdivision_name3 = [[Čitluk]] |established_title = |established_date = |population = 2306 |population_as_of = 2013 |latd = 43 |latm = 12|latNS = N |longd =17 |longm = 41|longEW = E |coordinates_display = yes |elevation = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 88266 |area_code = (+387) 36 |blank_name = |blank_info = |website = |footnotes = }} {{glavni|Marijina prikazovanja v Medžugorju}} '''Medžugorje''' (izvirno {{jezik-hr|Međugorje}}) je znan [[romar]]ski kraj v Občini [[Čitluk]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], poznan po domnevnih [[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Marijinih prikazovanjih]]. [[Rimskokatoliška cerkev]] do sedaj prikazovanj ni uradno potrdila.<ref>[http://www.medjugorje.org/newletter.htm A Letter of Rome on Medjugorje], Medjugorje.org, pridobljeno 11. junij 2008.</ref> Prebivalstvo kraja je skoraj v celoti [[Hrvati|hrvaško]]. V bližini se nahaja hrib [[Crnica]], kraj prvih prikazovanj, in [[Križevac]] (448 mnm) s križem na vrhu.<ref>[http://www.hribi.net/gora/krizevac/65/972 Križevac], Hribi.net, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> == Župnija Medžugorje == [[Slika:Međugorje St.James Church.jpg|thumb|left|200px|<center>Župnijska cerkev sv. Jakoba v Medžugorju]]</center> [[File:Medgorje-81 kažipot.jpg|thumb|200px|right|<center>Kažipot za Medžugorje avgusta leta 1981]]</center> Prva omemba župnije izhaja iz listine z dne 2. aprila 1599, ki omenja 6 župnij, med njimi Medžugorje. Te župnije so upravljali frančiškani iz samostana v [[Zaostrog]]u. Kasneje je teritorij župnije spadal pod župnijo [[Brotnjo]]. Ta v tistem času ni imela samo enega središča, saj so se frančiškani zaradi preganjanj Turkov pogosto premikali od vasi do vasi, vendar je vsaj od sredine 18. stoletja naprej znano, da je imela sedež v [[Gradnići]]h. V 19. stoletju je iz nje nastalo nekaj samostojnih župnij. Župnija Medžugorje se je osamosvojila 1. maja 1892, z dekretom mostarsko-duvnovskega škofa [[Paškal Buconjić|Paškala Buconjića]]. Istega leta, še pred uradnim dekretom, je bilo zgrajeno župnišče, gradnjo pa je vodil gradniški [[župnik]] Pavo Petrović. Prvo cerkev sv. Jakoba je zgradil župnik Nikola Šimović leta 1897. Dve desetletji zatem je bila cerkev že v zelo slabem stanju in pričeli so razmišljati o gradnji nove. Načrt je naredil znani hrvaški arhitekt [[Stjepan Podhorsky]]. Priprave na gradnjo so se začele leta 1925, sama gradnja pa junija 1935. Takrat so naredili temelje in zidove do višine približno treh metrov. Zatem je delo zaradi različnih vzrokov zastalo: nesloga župljanov glede lokacije nove cerkve, druga svetovna vojna in težko povojno obdobje. Gradnja je ponovno stekla leta 1966 in je trajala do leta 1969. Cerkev je bila blagoslovljena 19. januarja 1969. Še naprej so potekala dela v notranjščini. V času gradnje so [[Liturgija|maše]] potekale v kapeli v župnišču. Stara cerkev je bila podrta leta 1978.<ref>[http://villa-ruza.eu/medjugorje/ Međugorje], Villa-ruza.eu, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> Danes se na tem mestu nahaja manjši park. Leta 1933 je dal župnik Bernardin Smoljan ob praznovanju 1900. obletnice Kristusove smrti in vstajenja na hribu Šipovac postaviti 8,56 metra visok betonski križ. Hrib se od tedaj imenuje Križevac. V župniji so se 24. junija 1981 začela domnevna [[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Marijina prikazovanja]], ki trajajo še danes in so tekom let prerasla v mednarodni fenomen. Kraj se je v treh desetletij razvij v pravo romarsko središče, z obiskom tisočih vernikov iz celega sveta. Župnija upravno spada pod Dekanat Čitluk. Obsega pet naselij: Medžugorje, [[Bijakovići]], [[Miletina]], [[Šurmanci]] in [[Vionica, Bosna in Hercegovina|Vionica]]. Poleg župnijske cerkve ima še tri podružnice: v Miletini, Vionici in v Šurmancih.<ref>[http://www.medjugorje-info.com/it/medjugorje/iz-povijesti-najstariji-spomen-zupe-medugorje Iz povijesti: Najstariji spomen župe Međugorje], Medjugorje-info.com, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> == Viri == {{Refsez|1}} == Glej tudi == * [[Marijina prikazovanja v Medžugorju]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Međugorje}} * [http://www.medjugorje.hr/ Medjugorje.hr] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Romarska središča]] mdiz0tfibxyc2owgojms7j5zeoux5t3 0 19294 6758882 6756882 2026-09-30T19:30:18Z Sportomanokin 14776 /* Italijanske klasike */ 6758882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Pica | image = Pizza-3007395.jpg | caption = Pica, razrezana v osem rezin | alternate_name = | place_of_origin = [[Italijanska kuhinja|Italija]] | region = [[Kampanija]] ([[Neapelj]]) | course = kosilo ali večerja | type = [[ploski kruh]] | served = topla ali vroča | main_ingredient = testo, omaka (običajno [[paradižnikova omaka|paradižnikova]]), sir ([[mleko|mlečni]] ali [[veganski sir|veganski]]) | variations = [[calzone]], [[panzerotti]], [[Stromboli (hrana)|stromboli]] | calories = | other = }} '''Píca''' ([[italijanščina|italijansko]] ''pizza'') je [[jed]] [[italija]]nske kuhinje iz vzhajanega [[testo|testa]], obloženega predvsem s [[paradižnik]]ovim pirejem in [[sir]]om (originalno [[mozzarella]]). Začinimo jo z [[Navadna bazilika|baziliko]] ali [[origano]]m in spečemo v [[Peč (kurilna naprava)|peči]]. Taka osnovna vrsta pice ima vse [[barva|barve]] [[italija]]nske [[zastava|zastave]] in se imenuje po soprogi prvega italijanskega [[kralj]]a [[Umberto I.|Umberta I]], Margeriti - ''pica margerita''. Danes dodamo še druge dodatke. Današnja pica izvira iz [[Neapelj|Neaplja]]. == Zgodovina == Pica je bila v [[19. stoletje|19. stoletju]] [[hrana]] revnih ljudi. Po ovinku preko [[Združene države Amerike|ZDA]] se je razširila po vsem svetu. K nastanku pice so bistveno vplivali [[Etruščani]] na [[sever]]u in [[Antična Grčija|Grki]] na jugu Italije. Ti so na vročem kamnu poleg ognja pekli [[testo]]. Prvo pico z oblogo iz paradižnikov so spekli okrog leta [[1750]]. Leta [[1830]] so odprli najstarejšo, še danes delujočo picerijo. To je ''Pizzeria Port' Alba'' v Neaplju. Leta 1889 je nastala prva dostavna služba za pice za kralja Umberta in soprogo Margerito. Prve pice v Ljubljani in Sloveniji so prodajali v gostilni ''Kora-bar'', prva prava picerija ''Parma'' pa je odprla vrata leta 1974. ==Priprava == Zaradi kratkega časa peke jo pogosto uvrščajo med hitro hrano, kar pa nikakor ni, predvsem če jo pripravljate sami. Združenje ''Associazione vera pizza napoletana'' si prizadeva za ohranitev standardov pri pripravi pice. Ta pravila so: * [[testo]] smemo izdelati samo iz [[moka|moke]], [[kvas]]a, [[sol]]i in [[voda|vode]]. To pomeni, da kvasu ne smemo dodati [[sladkor]]ja in zato testo počasneje vzhaja * [[premer]] je lahko največ 32 [[centimeter|cm]], pica mora biti okrogla * testo se lahko gnete le z [[roka]]mi, pri tem se ne sme segreti * dno se lahko poravna le z rokami * pri peki mora ležati direktno na kamnitem dnu peči * peč mora biti zidana in se lahko kuri le z dobrim [[les]]om * [[temperatura]] mora biti najmanj 400&nbsp;°C (električne in oljne peči dosežejo le 250 – 300&nbsp;°C). * pica mora imeti dvignjen rob in mora biti dobro pečena. Tako pico pečemo le 1 minuto, v električnih pečeh se peče veliko dlje. ==Italijanske klasike== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:85%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] ![[Marinara (pica)|Marinara]] ![[Margerita (pica)|Margerita]] ![[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ![[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] |- |width=135|[[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=135|[[Slika:Pizza marinara.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=135|[[Slika:Pizza Margherita stu spivack.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=135|[[Slika:Pizza capricciosa.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=135|[[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Pizzas|Pice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jedi]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] [[Kategorija:Mednarodna kuhinja]] [[Kategorija:Italijanske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Pica| ]] 5jg8dtac7ali3jyt4h8xcvtau9my8tk 0 19500 6759093 6756083 2026-10-01T08:09:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759093 wikitext text/x-wiki [[File:Michelangelo's David 2015.jpg|thumb|''[[David (Michelangelo)|David]]'', [[Michelangelo]] (1501–1504), [[Galleria dell'Accademia]], Firence, Italija) je mojstrovina renesanse in svetovna umetnina.]] {{sidebar | name = Renesansa | image = [[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]] | title = [[Renesansa]] | caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}} | headingstyle= background-color:lavender; | class = hlist | heading1 = Naslovi | content1 = * [[Renesančni humanizem|Humanizem]] * [[Velika geografska odkritja|Obdobje odkritij]] * [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]] * [[Renesančni ples|Ples]] * [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]] * [[Renesančna literatura|Literatura]] * [[Renesančna glasba|Glasba]] * [[Renesančna filozofija|Filozofija]] * [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]] * [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]] * [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]] | heading2 = Regije | content2 = * [[Bengalska renesansa|Bengalija]] * [[Angleška renesansa |Anglija]] * [[Francoska renesansa |Francija]] * [[Nemška renesansa |Nemčija]] * [[Italijanska renesansa |Italija]] * [[Renesansa na Poljskem|Poljska]] * [[Portugalska renesansa |Portugalska]] * [[Španska renesansa |Španija]] * [[Renesansa na Škotskem|Škotska]] * [[Severna renesansa |Severna Evropa]] * [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]] }} '''Renesansa''' je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz [[srednji vek|srednjega veka]] v [[novi vek]]. Tradicionalni pogled se je bolj osredotočal na zgodnje vidike renesanse in trdil, da je to prelomnica od preteklosti, vendar se mnogi zgodovinarji danes bolj osredotočajo na njene srednjeveške vidike in trdijo, da je to podaljšanje poznega srednjeveškega obdobja.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/?id=NCKoDQAAQBAJ&pg=PP14&dq=Modernity+begins+with+the+renaissance#v=onepage&q=Modernity%20begins%20with%20the%20renaissance&f=false | title=Renaissance Humanism, from the Middle Ages to Modern Times| isbn=978-1-351-90439-1| last1=Monfasani| first1=John|year=2016}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=bdIBlQXSKi8C&pg=PA63&dq=renaissance+as+extension+of+middle+ages#v=onepage&q=renaissance%20as%20extension%20of%20middle%20ages&f=false|title=Forever Young: A Cultural History of Longevity|isbn=978-1-86189-154-9|last1=Boia|first1=Lucian|year=2004}}</ref> Intelektualna osnova renesanse je bila lastna izmišljena različica [[humanizem|humanizma]], izpeljana iz koncepta rimske ''Humanitas'' in odkritja klasične grške filozofije, kot je bil [[Protagora]], ki je dejal, da je »človek merilo vseh stvari«. To novo razmišljanje je postalo očitno v [[umetnost]]i, [[arhitektura|arhitekturi]], [[politika|politiki]], [[znanost]]i in [[literatura|literaturi]]. Zgodnji primeri so bili razvoj [[Perspektiva (likovna umetnost)|perspektive]] v [[Oljno slikarstvo|oljnem slikarstvu]] in obnovljeno znanje o izdelavi [[beton]]a. Čeprav je izum kovinskega premičnega tiskarstva pospešil širjenje idej iz poznega 15. stoletja, spremembe v renesansi niso bile enotno doživljene po vsej Evropi: prve sledi se v Italiji pojavljajo že v poznem 13. stoletju, še posebej v pisanju [[Dante Alighieri|Dante]]ja in slikah [[Giotto di Bondone|Giotta]]. Renesansa je kot kulturno gibanje zajela inovativno cvetenje latinske in vernakularne literature, začenši s ponovnim učenjem v 14. stoletju, ki je temeljilo na klasičnih virih, ki so jih sodobniki pripisali [[Francesco Petrarca|Petrarki]]; razvoj linearne perspektive in drugih tehnik upodabljanja bolj naravne realnosti v [[slikarstvo|slikarstvu]] in postopno, vendar razširjeno izobraževalno reformo. V politiki je renesansa prispevala k razvoju navad in konvencij diplomacije, v znanosti pa se je povečala odvisnost od opazovanja in induktivnega sklepanja. Čeprav je renesansa videla revolucije v številnih intelektualnih prizadevanjih, pa tudi družbenih in političnih preobratov, je morda najbolj znana po svojih umetniških dosežkih in prispevkih takšnih umov, kot sta [[Leonardo da Vinci]] in [[Michelangelo]], ki sta navdihnila izraz »renesančni človek«.<ref>BBC Science and Nature, ''[http://www.bbc.co.uk/science/leonardo/ Leonardo da Vinci]'' Retrieved May 12, 2007</ref><ref>BBC History, ''[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/michelangelo.shtml Michelangelo]'' Retrieved May 12, 2007</ref> Renesansa se je začela v [[Firence|Firencah]] v [[Italija|Italiji]] v 14. stoletju <ref>Burke, P., ''The European Renaissance: Centre and Peripheries'' 1998</ref>. Predlagane so bile različne teorije, ki naj bi pojasnile njen izvor in značilnosti, pri čemer so se osredotočile na različne dejavnike, vključno s socialnimi in državljanskimi posebnostmi Firenc v tistem času, njihovo politično strukturo, pokroviteljstvo prevladujoče družine [[Medičejci|Medičejcev]]<ref name="strathern">Strathern, Paul ''The Medici: Godfathers of the Renaissance'' (2003)</ref><ref>[http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm Peter Barenboim, Sergey Shiyan, ''Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel'', SLOVO, Moscow, 2006]. {{ISBN|5-85050-825-2}}</ref> in migracijo grških znanstvenikov in besedil v Italijo po padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] od osmanskih Turkov<ref name=Britannica1>Encyclopædia Britannica, ''Renaissance'', 2008, O.Ed.</ref><ref name=Harris>Har, Michael H. ''History of Libraries in the Western World'', Scarecrow Press Incorporate, 1999, {{ISBN|0-8108-3724-2}}</ref><ref name=Norwich>Norwich, John Julius, ''A Short History of Byzantium'', 1997, Knopf, {{ISBN|0-679-45088-2}}</ref>. Druga pomembna središča so bila severnoitalijanske mestne države, kot so [[Benetke]], [[Genova]], [[Milano]], [[Bologna]] in nazadnje [[Rim]] med renesančnim papeštvom. Renesansa ima dolgo in zapleteno [[zgodovinopisje]], v skladu s splošnim skepticizmom diskretnih [[Periodizacija zgodovine|periodizacij]] pa se je zgodilo veliko razprav med zgodovinarji, ki so se odzvali na slavljenje 19. stoletja "renesančnih" in posameznih kulturnih junakov kot "renesančnih moških", uporabnost renesanse kot izraza in kot zgodovinske razmejitve. Umetnostni zgodovinar [[Erwin Panofsky]] je opazil ta odpor do koncepta "renesanse": <blockquote>Morda ni naključje, da so nad dejstvi [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] najbolj zaskrbljeni tisti, ki se niso dolžni poklicno zanimati za estetske vidike civilizacije - zgodovinarji gospodarskega in družbenega razvoja, politične in verske situacije, in zlasti naravoslovje - vendar le izjemoma študenti literature in skoraj nikoli zgodovinarji umetnosti.<ref>Panofsky, ''Renaissance and Renascences in Western Art'' 1969:38; Panofsky's chapter "'Renaissance – self-definition or self-deception?" succinctly introduces the historiographical debate, with copious footnotes to the literature.</ref></blockquote> Nekateri opazovalci so postavili pod vprašaj ali je bila renesansa kulturni "napredek" iz srednjega veka, ki pa ga je videl kot obdobje pesimizma in [[nostalgija|nostalgije]] za klasično [[Antika |antiko]] <ref name="huizinga">Johan Huizinga, ''The Waning of the Middle Ages'' (1919, trans. 1924)</ref>, medtem ko so socialni in gospodarski zgodovinarji, zlasti ''longue durée'', namesto tega osredotočili na kontinuiteto med dvema obdobjema, ki sta, kot je opazil Panofsky, »povezani s tisočimi vezmi« <ref>''[http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM The Idea of the Renaissance]'', Richard Hooker, Washington State University Website (Retrieved on May 2) {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100528150716/http://www.wsu.edu/~dee/REN/IDEA.HTM |date=2010-05-28 }}</ref>-->. Beseda renesansa, ki je dobesedno pomenila 'preporod' v francoščini, se je prvič pojavila v angleščini leta 1830 <ref>''The Oxford English Dictionary'' navaja W. Dyce in C. H. Wilson’s ''Letter to Lord Meadowbank'' (1837): "Slog, ki ima številne točke nesramne podobnosti z bolj elegantnim in prefinjenim značajem umetnost renesanse v Italiji." In naslednje leto v časopisu ''Civil Engineer & Architect’s Journal'': "Ne mislimo, da je slog renesanse čist ali dober sam po sebi." glej Oxford English Dictionary, "Renaissance"</ref>. Beseda se pojavlja tudi pri delu Julesa Micheleta iz leta 1855, ''Histoire de France''. Beseda renesansa se je razširila tudi na druga zgodovinska in kulturna gibanja, kot sta [[karolinška renesansa]] in [[renesansa 12. stoletja]]. == Pregled == Renesansa je bila kulturno gibanje, ki je globoko prizadelo evropsko intelektualno življenje v zgodnjem novem veku. Z začetkom v Italiji, se je do 16. stoletja razširila na preostalo Evropo, je bilo njen vpliv čutiti v literaturi, filozofiji, umetnosti, glasbi, politiki, znanosti, religiji in drugih vidikih intelektualnega raziskovanja. Renesančni znanstveniki so uporabili humanistično metodo v učenju in iskali realizem in človeška čustva v umetnosti.<ref name="perry-humanities">Perry, M. [http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html Humanities in the Western Tradition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090429045555/http://college.hmco.com/humanities/perry/humanities/1e/students/summaries/ch13.html |date=2009-04-29 }}, Ch. 13</ref> Renesančni humanisti, kot je Poggio Bracciolini, so v evropskih samostanskih knjižnicah iskali latinska literarna, zgodovinska in oratorijska besedila antike, medtem ko je padec Konstantinopla (1453) ustvaril val emigrantskih grških učenjakov, ki so prinesli dragocene rokopise v starogrščini, od katerih so bili mnogi na zahodu neznani. V svojem novem poudarku na literarnih in zgodovinskih besedilih, so se renesančni znanstveniki tako izrazito razlikovali od srednjeveških učenjakov renesanse 12. stoletja, ki so se osredotočali na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, namesto na kulturna besedila. [[File:Sandro Botticelli - Idealized Portrait of a Lady (Portrait of Simonetta Vespucci as Nymph) - Google Art Project.jpg|thumb|left|upright||''Portret mlade ženske'' (c. 1480–85) (Simonetta Vespucci) [[Sandro Botticelli|Sandra Botticellija]]]] V oživljanju neoplatonizma renesančni humanisti niso zavračali krščanstva. Ravno nasprotno, temu je bilo posvečenih veliko največjih renesančnih del, Cerkev pa je podpirala številna dela renesančne umetnosti. Vendar pa je prišlo do subtilnega premika v načinu, kako so se intelektualci približali veroizpovedi, kar se je odražalo na mnogih drugih področjih kulturnega življenja.<ref name="openuni">Open University, ''[http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/religion.htm Looking at the Renaissance: Religious Context in the Renaissance]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Poleg tega so bila številna grška krščanska dela, vključno z grško Novo Zavezo, vrnjena iz Bizanca v Zahodno Evropo in zajela zahodne učenjake prvič od pozne antike. To novo povezovanje z grškimi krščanskimi deli in zlasti vrnitev k prvotni grški Novi zavezi, ki sta jo zagovarjala humanista [[Lorenzo Valla]] in [[Erazem Rotterdamski]], je pripomoglo k utrjevanju poti protestantske [[reformacija|reformacije]]. Po prvi umetniški vrnitvi v klasicizem, ki je bil ponazorjen v kipu [[Nicola Pisano|Nicola Pisana]], so si florentinski slikarji, ki jih je vodil [[Masaccio]], prizadevali realistično prikazati človeka in razvijali tehnike, ki so omogočale bolj naravno izražanje perspektive in svetlobe. Politični filozofi, najbolj znan [[Niccolò Machiavelli]], so želeli opisati politično življenje, kot je bilo v resnici, to je razumsko razumljivo. Kritičen prispevek k italijanskemu renesančnemu humanizmu je napisal [[Giovanni Pico della Mirandola]] v slavnem besedilu ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka, 1486), ki ga sestavlja vrsta tez o filozofiji, naravni misli, veri in magiji, ki sta se branili proti vsakemu nasprotniku na osnovi razlogov. Poleg študija klasične latinščine in grščine, so renesančni avtorji začeli vse bolj uporabljati tudi ljudske jezike; v povezavi z uvedbo [[tisk]]a s premičnimi kovinskimi črkami, je to omogočilo več ljudem dostop do knjig, zlasti Svetega pisma.<ref>Open University, [http://www.open.ac.uk/Arts/renaissance2/economic.htm#urban ''Looking at the Renaissance: Urban economy and government''] (Retrieved May 15, 2007)</ref> V celoti pa je renesanso mogoče razumeti kot poskus intelektualcev, da preučijo in izboljšajo posvetne in materialne, obe z oživljanjem idej iz antike kot z novimi pristopi k razmišljanju. Nekateri znanstveniki, kot je Rodney Stark <ref>Stark, Rodney, ''The Victory of Reason'', Random House, NY: 2005</ref>, dajejo renesanso v prid zgodnejšim novostim italijanskih mestnih držav v [[visoki srednji vek|visokem srednjem veku]], ki so se združile z odzivno vlado, krščanstvom in rojstvom kapitalizma. Ta analiza trdi, da so bile velike evropske države (Francija in Španija) absolutistične monarhije, druge pa so bile pod neposrednim cerkvenim nadzorom, neodvisne mestne republike Italije pa so prevzele principe [[Kapitalizem |kapitalizma]], izumljene na samostanskih posestvih in sprožile trgovsko revolucijo brez primere, ki je uvedla in financirala renesanso. == Izvor == {{glavni| Italijanska renesansa|Renesansa 12. stoletja}} [[File:Sunset over florence 1.jpg|thumb|upright=1.35|Firence, rojstni kraj renesanse]] Mnogi trdijo, da so ideje, ki so značilne za renesanso, nastale v Firencah ob koncu 13. stoletja, zlasti s pisanjem Danteja Alighierija (1265–1321) in Petrarce (1304–1374) ter slikami Giotta di Bondoneja (1267–1337). Nekateri pisci jo datirajo precej natančno; eno od predlaganih izhodišč je 1401, ko so sta tekmeca, genija [[Lorenzo Ghiberti]] in [[Filippo Brunelleschi]] tekmovala za pogodbo o gradnji bronastih vrat za [[Baptisterij svetega Janeza, Firence |krstilnico]] [[Firenška stolnica |stolnice]] v Firencah (Ghiberti je zmagal).<ref>Walker, Paul Robert, ''The Feud that sparked the Renaissance: How Brunelleschi and Ghiberti Changed the Art World'' (New York, Perennial-Harper Collins, 2003)</ref> Drugi vidijo bolj splošno konkurenco med umetniki in polihistorji, kot so Brunelleschi, Ghiberti, [[Donatello]] in [[Masaccio]] za umetniška naročila, ki spodbujajo ustvarjalnost renesanse. Kljub temu ostaja veliko razprav, zakaj se je renesansa začela v Italiji in zakaj se je začela, ko se je. V skladu s tem je bilo predstavljenih več teorij, ki pojasnjujejo njihov nastanek. V času renesanse sta denar in umetnost šla z roko v roki. Umetniki so bili v celoti odvisni od pokroviteljev, medtem ko so pokrovitelji potrebovali denar za spodbujanje umetniškega talenta. Bogastvo je bilo pripeljano v Italijo v 14., 15. in 16. stoletju s širitvijo trgovine v Azijo in Evropo. Pridobivanje srebra na Tirolskem je povečalo pretok denarja. Luksuz iz vzhodnega sveta, ki so ga med križarskimi vojnami pripeljali domov, je povečal blaginjo Genove in Benetk.<ref name="National Geographic Society">{{navedi knjigo | last = Severy | first = Merle |author2=Thomas B Allen |author3=Ross Bennett |author4=Jules B Billard |author5=Russell Bourne |author6=Edward Lanoutte |author7=David F Robinson |author8=Verla Lee Smith | title = The Renaissance – Maker of Modern Man| url = https://archive.org/details/renaissancemaker00sett | publisher = National Geographic Society| year = 1970| isbn = 978-0-87044-091-5}}</ref> Jules Michelet je renesanso 16. stoletja v Franciji opredelil kot obdobje evropske kulturne zgodovine, ki je predstavljala odmik od srednjega veka, in ustvarja moderno razumevanje človeštva in njegovega mesta v svetu.<ref>{{navedi knjigo|last=Brotton|first=Jerry|title=The Renaissance Bazaar|url=https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot|year=2002|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/renaissancebazaa0000brot/page/21 21]–22}}</ref> === Latinska in grška faza renesančnega humanizma === [[File:Salutati.jpg|thumb|upright|left|[[Coluccio Salutati]]]] V nasprotju z visokim srednjim vekom, ko so latinski znanstveniki skoraj v celoti osredotočeni na proučevanje grških in arabskih del naravoslovja, filozofije in matematike, so se renesančni znanstveniki najbolj zanimali za obnavljanje in proučevanje latinskega in grškega literarnega, zgodovinskega in govornega besedila. Na splošno se je to začelo v 14. stoletju z latinsko fazo, ko so renesančni učenjaki, kot so Petrarka, [[Coluccio Salutati]] (1331–1406), Niccolò de 'Niccoli (1364–1437) in Poggio Bracciolini (1380–1459) brskali po knjižnicah Evrope iščoč dela latinskih avtorjev, kot so [[Mark Tulij Cicero|Cicero]], [[Lukrecij]], [[Tit Livij|Livij]] in [[Lucij Anej Seneka|Seneca]]. Do začetka 15. stoletja je bila večina ohranjene latinske literature obnovljena; grška faza renesančnega humanizma je bila v teku, saj so se zahodnoevropski znanstveniki obračali na obnovitev grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil.<ref>Reynolds and Wilson, pp. 113–137.</ref> Za razliko od latinskih besedil, ki so se ohranila in preučevala v zahodni Evropi od pozne antike, je bil študij antičnih grških besedil v srednjeveški zahodni Evropi zelo omejen. Starogrška dela o znanosti, matematiki in filozofiji so bila preučevana od visokega srednjega veka v zahodni Evropi in v srednjeveškem islamskem svetu (običajno v prevodu), toda grška literarna, oratorijska in zgodovinska dela (kot so [[Homer]], grški dramatiki, [[Demosten]] in [[Tukidid]]) niso preučevali niti v latinskem niti v srednjeveških islamskih svetovih; v srednjem veku so te vrste besedil proučevali le bizantinski učenjaki. Eden od največjih dosežkov renesančnih znanstvenikov je bil, da se je ta celoten razred grških kulturnih del prvič od pozne antike vrnil v zahodno Evropo. Arabski logiki so podedovali grške ideje, potem ko so napadli in osvojili Egipt in Levant. Njihovi prevodi in komentarji o teh zamislih so se preselili skozi arabski zahod v [[Al Andaluz|Iberijo]] in [[Emirat Sicilija|Sicilijo]], kar je postalo pomembno središče tega prenosa idej. Od 11. do 13. stoletja so bile v Iberiji ustanovljene številne šole, namenjene prevajanju filozofskih in znanstvenih del iz klasične arabščine v srednjeveško latinščino. Predvsem [[Toledska prevajalska šola]]. To delo prevajanja iz islamske kulture, čeprav je bilo v veliki meri nenačrtovano in neorganizirano, je predstavljalo eno največjih prenosov idej v zgodovini. To gibanje za ponovno vključitev rednega študija grških literarnih, zgodovinskih, govornih in teoloških besedil v zahodnoevropski učni načrt je običajno datirano na povabilo Coluccia Salutatija 1366 bizantinskemu diplomatu in učenjaku [[Manuel Hrizoloras|Manuelu Hrizolorasu]] (ok. 1355–1415) za poučevanje grščine v Firencah.<ref name="MP">[https://books.google.com/books?id=kKGgoNo4un0C&pg=PA261&lpg=PA261 ''Western Civilization: Ideas, Politics, and Society''], Marvin Perry, Myrna Chase, Margaret C. Jacob, James R. Jacob, 2008, 903 pages, pp. 261–262.</ref>. To zapuščino so nadaljevali grški učenjaki iz tujine, od [[Ivan Bessarion| Bessariona]] do Lea Allatiusa === Socialna in politična struktura v Italiji === [[File:Italy 1494 AD.png|thumb|Politična karta italijanskega polotoka okoli 1494]] Edinstvene politične strukture poznega srednjega veka so Italijo pripeljale do tega, da so teoretizirale, da je njena nenavadna družbena klima omogočila nastanek redkega kulturnega razcveta. Italija v zgodnjem novem veku ni obstajala kot politična entiteta. Namesto tega je bila razdeljena na manjše mestne države in ozemlja: [[Neapeljsko kraljestvo]] je nadzorovalo jug, [[Florentinska republika]] in [[Papeška država]] v središču, [[Milanska vojvodina]] in [[Genovska republika]] na severu in zahodu, ter [[Beneška republika]] na vzhodu. V 15. stoletju je bila Italija eno najbolj urbaniziranih območij v Evropi. Mnoga mesta so bila med ruševinami starih rimskih stavb. Zdi se verjetno, da je bila klasična narava renesanse povezana z njenim izvorom v osrčju rimskega imperija. Zgodovinar in politični filozof Quentin Skinner piše, da je Otto Freisinški (ok. 1114–1158), nemški škof, ki je v 12. stoletju obiskal severno Italijo, opazil razširjeno novo obliko politične in družbene organizacije, ki je Italijo popeljala iz fevdalizma, tako da je njena družba temeljila na trgovcih in trgovini. S tem je bilo povezano antimonarhično razmišljanje, ki je bilo predstavljeno v znamenitem fresko-renesančnem ciklu ''[[Alegorija dobre in slabe vlade]]'' v Sieni [[Ambrogio Lorenzetti|Ambrogia Lorenzettija]] (naslikana 1338–1340), katere močno sporočilo je o vrlinah pravičnosti, pravičnosti, republikanizmu in dobri upravi. Te mestne republike so bile, tako kot cerkev in imperij, posvečene pojmom svobode. Skinner poroča, da je bilo več obramb svobode, tako kot Matteo Palmieri (1406–1475) časti florentinskega genija, ne le v umetnosti, kiparstvu in arhitekturi, temveč v »izjemnem razcvetu moralne, družbene in politične filozofije, ki se je zgodila v Firencah tistem času«.<ref name="Skinner, Quentin p. 69">Skinner, Quentin, ''The Foundations of Modern Political Thought'', vol I: ''The Renaissance''; vol II: ''The Age of Reformation'', Cambridge University Press, p. 69</ref> Celo mesta in države izven osrednje Italije, kot so bile v tem času Firence, so bile znane po svojih trgovskih republikah, zlasti [[Beneška republika]]. Čeprav so bile te v praksi oligarhične in so imele le malo podobnosti s sodobno demokracijo, so imele demokratične značilnosti in so bile odzivne države, z oblikami udeležbe v upravljanju in verovanjem v svobodo. Relativna politična svoboda, ki so jo imeli, je prispevala k akademskemu in umetniškemu napredku. Prav tako so položaj italijanskih mest, kot so Benetke, kot velika trgovska središča, ustvarjala intelektualna križišča. Trgovci so s seboj prinesli zamisli iz daljnih koncev sveta, zlasti Levanta. Benetke so bile evropska vrata trgovanja z Vzhodom in proizvajalec finega stekla, medtem ko so bile Firence glavno mesto tekstila. Bogastvo, ki ga je takšno poslovanje prineslo v Italijo, je omogočilo naročanje velikih javnih in zasebnih umetniških projektov, posamezniki pa so imeli več prostega časa za študij. === Črna smrt === {{glavni|Črna smrt}} Teorija, ki je bila razvita, je, da je uničenje v Firencah, ki ga je povzročila [[črna smrt]], ki je prizadelo Evropo med letoma 1348 in 1350, povzročilo premik v pogledu na svet ljudi v Italiji 14. stoletja. Italija je bila še posebej močno prizadeta zaradi kuge in domnevalo se je, da je poznavanje smrti povzročilo, da so misleci bolj razmišljali o svojem življenju na Zemlji, ne pa o duhovnosti in posmrtnem življenju. Trdilo se je tudi, da je Črna smrt sprožila nov val pobožnosti, ki se kaže v pokroviteljstvu verskih umetniških del. Vendar to ne pojasnjuje v celoti, zakaj se je renesansa pojavila posebej v Italiji v 14. stoletju. Črna smrt je bila pandemija, ki je prizadela vso Evropo, ne samo Italijo. Nastanek renesanse v Italiji je bil najverjetneje posledica zapletenih interakcij zgoraj navedenih dejavnikov.<ref name="brotton">Brotton, J., ''The Renaissance: A Very Short Introduction'', Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Kuga se je razširila z bolhami na jadrnicah, ki so se vrnile iz azijskih pristanišč in se hitro širila zaradi pomanjkanja ustreznih sanitarij: prebivalci Anglije, takrat približno 4,2 milijona, so izgubili 1,4 milijona ljudi zaradi kužne kuge. Prebivalstvo Firenc se je leta 1347 skoraj prepolovilo. Zaradi zmanjšanja prebivalstva se je vrednost delavskega razreda povečala, prebivalci pa so uživali več svobode. Da bi odgovorili na povečano potrebo po delu, so delavci potovali v iskanju najugodnejšega gospodarskega položaja.<ref>Netzley, Patricia D. ''Life During the Renaissance.''San Diego: Lucent Books, Inc., 1998.</ref> Demografski upad zaradi kuge je imel gospodarske posledice: cene hrane so padle, vrednosti zemljišča pa so se med letoma 1350 in 1400 v večjem delu Evrope zmanjšale za 30 do 40 %.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, p. 217). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Kmetje so se soočali z veliko izgubo, za navadne moške in ženske je bilo nepričakovano. Preživeli kugo so ugotovili, da cene hrane niso bile le cenejše, temveč jo je bilo tudi več in mnogi od njih so podedovali premoženje od svojih mrtvih sorodnikov. Širjenje bolezni je bilo na območjih revščine bistveno bolj razširjeno. Epidemije so opustošile v mestih, zlasti med otroki. Kuga se je zlahka širila z ušmi, umazano pitno vodo, vojskami ali s slabimi sanitarijami. Otroci v mestnih stanovanjih so bili bolj prizadeti zaradi širjenja bolezni kot otroci premožnih. Črna smrt je povzročila večji pretres socialni in politični strukturi Firenc kot kasnejše epidemije. Kljub znatnemu številu smrtnih žrtev med člani vladajočega razreda je v tem obdobju vlada Firenc še naprej delovala. Formalna srečanja izvoljenih predstavnikov so bila prekinjena v času epidemije zaradi kaotičnih razmer v mestu, vendar je bila imenovana majhna skupina uradnikov, ki so vodili zadeve mesta, kar je zagotovilo kontinuiteto vlade.<ref>{{navedi splet|last=Hatty|first=Suzanne|title=Disordered Body: Epidemic Disease and Cultural Transformation|work=ebscohost|location=State University of New York|page=89|year=1999}}</ref> === Kulturne razmere v Firencah === [[File:Lorenzo de' Medici Rubens.jpg|thumb|upright| [[Lorenzo Medičejski Veličastni]], vladar Firenc in mecen umetnosti (Rubensov portret)]] Že dolgo se je razpravljalo, zakaj se je renesansa začela v Firencah in ne drugod v Italiji. Znanstveniki so opazili številne posebnosti florentinskega kulturnega življenja, ki so lahko povzročile takšno kulturno gibanje. Mnogi so poudarili vlogo, ki so jo imeli Medičejci, družina bankirjev in kasnejši vladarji vojvodine, v pokroviteljstvu in spodbujanju umetnosti. [[Lorenzo Medičejski Veličastni]] (1449–1492) je bil pobudnik za umetnostno pokroviteljstvo, s čimer je svoje rojake spodbudil, da so naročili dela vodilnih umetnikov Firenc, med drugim Leonarda da Vincija, Sandra Botticellija in Michelangela. Dela Nerija di Biccija, Botticellija, da Vincija in Filippina Lippija so dodatno naročili v samostanu avguštinskega reda San Donato agli Scopeti v Firencah. Renesansa je bila vsekakor že v teku, preden je Lorenzo Medičejski prišel na oblast - dejansko, preden je sama družina [[Medičejci|Medičejcev]] dosegla hegemonijo v florentinski družbi. Nekateri zgodovinarji so domnevali, da so bile Firence rojstni kraj renesanse kot posledica sreče, ker so se "slučajno" tam rodili "veliki možje": Leonardo da Vinci, Botticelli in Michelangelo so bili vsi rojeni v Toskani. Drugi zgodovinarji so trdili, da se takšna priložnost zdi neverjetna, vendar trdijo, da so ti "veliki možje" lahko postali pomembni le zaradi prevladujočih kulturnih razmer v tistem času. == Značilnosti == === Humanizem === {{glavni| Renesančni humanizem}} [[File:Pico1.jpg|thumb|[[Giovanni Pico della Mirandola |Pico della Mirandola]] je napisal ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), ki se imenuje ''Manifest renesanse''.<ref>''Oration on the Dignity of Man'' (1486) [http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html wsu.edu] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110104024142/http://www.wsu.edu:8080/~wldciv/world_civ_reader/world_civ_reader_1/pico.html |date=January 4, 2011}}</ref>]] Na nek način [[renesančni humanizem|humanizem]] ni bila filozofija, ampak metoda učenja. V nasprotju s srednjeveškim šolskim načinom, ki je bil osredotočen na reševanje protislovij med avtorji, bi humanisti proučevali starodavna besedila v izvirniku in jih ocenjevali s kombinacijo razmišljanja in empiričnih dokazov. Humanistično izobraževanje je temeljilo na programu 'Studia Humanitatis', študiju petih humanističnih ved: [[poezija]], [[slovnica]], [[zgodovina]], [[etika]] in [[retorika]]. Čeprav so se zgodovinarji včasih trudili natančno opredeliti humanizem, se je večina odločila za »srednjo opredelitev ... gibanje za oživitev, interpretacijo in asimilacijo jezika, literature, učenja in vrednot antične Grčije in Rima«.<ref>Burke, P., "The spread of Italian humanism", in ''The Impact of Humanism on Western Europe'', ed. A. Goodman and A. MacKay, London, 1990, p. 2.</ref> Predvsem so humanisti trdili, da je »genij človeka ... edinstvena in izredna sposobnost človeškega uma«. Humanistični učenjaki so oblikovali intelektualno pokrajino v zgodnjem novem veku. Politični filozofi, kot sta [[Niccolò Machiavelli]] in [[Thomas More]], so oživili zamisli grških in rimskih mislecev in jih uporabili v kritikah sodobne vlade. [[Giovanni Pico della Mirandola]] je napisal "manifest" renesanse, ''De hominis dignitate'' (Govor o dostojanstvu človeka), živahno obrambo mišljenja. [[Matteo Palmieri]] (1406–1475), še en humanist, je najbolj znan po svojem delu ''Della vita civile'' (''O civilnem življenju'', natisnjenem 1528), ki je zagovarjal državljanski humanizem in za njegov vpliv pri izpopolnjevanju toskanskega jezika na enako raven kot latinščina. Palmieri je risal rimske filozofe in teoretike, zlasti Cicerona, ki je, tako kot Palmieri, živel aktivno javno življenje kot državljan in uradnik, kot tudi teoretik in filozof in tudi [[Kvintilijan]]. Morda je najbolj zgoščen izraz njegovega pogleda na humanizem v pesniškem delu ''La città di vita'' iz leta 1465, vendar je prejšnje delo, ''Della vita civile'' bolj obsežno. Sestavljen kot serija dialogov v podeželski hiši na podeželju Mugello zunaj Firenc med kugo leta 1430, Palmieri razlaga lastnosti idealnega državljana. Dialogi vključujejo ideje o tem, kako se otroci razvijajo psihično in fizično, kako se lahko državljani ravnajo moralno, kako lahko državljani in države zagotovijo poštenost v javnem življenju in pomembno razpravo o razliki med pragmatično koristnim in poštenim. Humanisti so verjeli, da je pomembno, da se presežejo v posmrtno življenje s popolnim umom in telesom, ki ga je mogoče doseči z izobraževanjem. Namen humanizma je bil ustvariti univerzalnega človeka, katerega oseba je združevala intelektualno in fizično odličnost in ki je bila sposobna častno delovati v skoraj vseh razmerah.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 245–246). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> Ta ideologija se je imenovala ''uomo universale'', starodavni grško-rimski ideal. Izobraževanje v času renesanse je večinoma sestavljala starodavna literatura in zgodovina, saj je veljalo, da so klasiki podpirali moralno poučevanje in intenzivno razumevanje človeškega vedenja. === Humanizem in knjižnice === Edinstvena značilnost nekaterih renesančnih knjižnic je, da so bile odprte za javnost. Te knjižnice so bile mesta, kjer so izmenjevali ideje in so bile blagodejne za um in dušo. Ker je bila svobodomiselnost značilnost starosti, so številne knjižnice vsebovale široko paleto pisateljev. Klasična besedila so bila ob humanističnih spisih. Ta neformalna združenja intelektualcev so globoko vplivala na renesančno kulturo. Nekateri najbogatejši "bibliofili" so zgradili knjižnice kot templje knjig in znanja. Številne knjižnice so se pojavile kot manifestacije neizmernega bogastva, povezanega z ljubeznijo do knjig. V nekaterih primerih so se izobraženi knjižničarji tudi zavezali, da bodo drugim ponudili možnost, da uporabijo njihove zbirke. Izraziti aristokrati in knezi Cerkve so ustvarili velike knjižnice za uporabo svojih dvorov, imenovanih »dvorne knjižnice« in so bile v bogato oblikovanih monumentalnih zgradbah, okrašenih z lesenimi deli in zidovi s freskami (Murray, Stuart A.P.). === Umetnost === {{glavni| Renesančna umetnost|Italijansko renesančno slikarstvo|Renesančna arhitektura}} [[File:Michelangelo's grave4.jpg|thumb| Michelangelova grobnica v baziliki Santa Croce, Firence]] Renesančna umetnost označuje kulturni preporod ob koncu srednjega veka in vzpon modernega sveta. Ena od značilnosti renesančne umetnosti je bil razvoj zelo realistične linearne perspektive. [[Giotto di Bondone|Giottu]] (1267–1337) se prvemu pripisuje obravnavo slike kot okna v vesolje, vendar šele ob demonstracijah arhitekta [[Filippo Brunelleschi|Filippa Brunelleschija]] (1377–1446) in kasnejših zapisov [[Leon Battista Alberti |Leona Battista Alberta]] (1404–1472) je bila ta perspektiva formalizirana kot umetniška tehnika.<ref>Clare, John D. & Millen, Alan, ''Italian Renaissance'', London, 1994, p. 14.</ref> Razvoj perspektive je bil del širšega trenda realizma v umetnosti.<ref>Stork, David G. ''[http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf Optics and Realism in Renaissance Art] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070614023308/http://sirl.stanford.edu/~bob/teaching/pdf/arth202/Stork_SciAm04.pdf |date=June 14, 2007 }}'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Slikarji so razvili druge tehnike, preučevali svetlobo, senco in, slavno v primeru Leonarda da Vincija, človeško anatomijo. Te spremembe v umetniški metodi so temeljile na obnovljeni želji po predstavljanju lepote narave in razkrivanju aksiomov estetike, z deli Leonarda, Michelangela in Rafaela, ki predstavljajo umetniške vrhove, ki so jih drugi umetniki veliko oponašali.<ref>Vasari, Giorgio, ''Lives of the Artists'', translated by George Bull, Penguin Classics, 1965, {{ISBN|0-14-044164-6}}.</ref> Med pomembne umetnike sodijo tudi [[Sandro Botticelli]], ki med drugim delal za Medičejce v Firencah, [[Donatello]], še en Florentinec in [[Tizian]] v Benetkah. [[File:Da Vinci Vitruve Luc Viatour.jpg|thumb|left|Da Vincijev ''Vitruvijev človek'' (c. 1490) prikazuje učinke antičnega pisatelja na renesančne mislece. Na podlagi specifikacij v Vitruvijuvi ''De architectura'' (1. stoletje pr. n. št.) je da Vinci poskušal ustvariti popolnoma sorazmernega človeka. (Muzej [[Gallerie dell'Accademia, Benetke]])]] Na Nizozemskem se je razvila zelo živahna umetniška kultura. Delo [[Hugo van der Goes |Huga van der Goesa]] in [[Jan van Eyck |Jana van Eycka]] je bilo še posebej pomembno za razvoj slikarstva v Italiji, tako tehnično z uvedbo oljne barve in platna, kot tudi slogovno v smislu naturalizma v predstavitvi (glej [[Renesansa v Nizozemskih deželah]]). Kasneje so dela [[Pieter Bruegel starejši |Pietera Brueghela starejšega]] navdihovala umetnike, da so upodobljali teme iz vsakdanjega življenja.<ref>''[http://www.wga.hu/frames-e.html?/bio/b/bruegel/pieter_e/biograph.html Peter Brueghel Biography]'', Web Gallery of Art (Retrieved May 10, 2007)</ref> V arhitekturi je Filippo Brunelleschi predvsem proučeval ostanke starih klasičnih zgradb. Z ponovno odkritim znanjem pisca [[Vitruvij]]a iz 1. stoletja in cvetoče discipline matematike je Brunelleschi oblikoval renesančni slog, ki je posnemal in izboljševal klasične oblike. Njegov glavni podvig je bila gradnja kupole [[Firenška stolnica |stolnice v Firencah]]. Druga stavba, ki dokazuje ta slog, je [[Bazilika sv. Andreja, Mantova |cerkev sv. Andreja]] v [[Mantova|Mantovi]], ki jo je zgradil Alberti. Izjemna arhitekturna zasnova visoke renesanse je bila obnova [[Bazilika sv. Petra, Vatikan |bazilike svetega Petra]], ki združuje veščine [[Donato Bramante |Bramanteja]], Michelangela, [[Raffaello Santi |Rafaela]], [[Antonio da Sangallo mlajši |Sangalla]] in [[Carlo Maderno |Maderna]]. V času renesanse so arhitekti želeli uporabiti [[steber|stebre]], [[pilaster|pilastre]] in [[Ogredje (arhitektura) |entablature]] kot integriran sistem. Uporabljajo se rimski tipi stebrov: toskanski, dorski, jonski, korintski in kompozitni. Lahko so bodisi strukturni, podpirajo [[arkada|arkade]] ali [[arhitrav]]e, bodisi samo dekorativni, postavljene ob steno v obliki pilastrov. Ena prvih zgradb, kjer so uporabljali pilastre kot integriran sistem, je bila Brunelleschijeva Stara zakristija (1421–1440) v Firencah.<ref>{{navedi knjigo|title=Filippo Brunelleschi: The Buildings|url=https://archive.org/details/filippobrunelles0000saal|last=Saalman|first=Howard|publisher=Zwemmer|year=1993|isbn=978-0-271-01067-0}}</ref> [[lok (arhitektura)|Loki]], polkrožni ali (v manierističnem slogu) segmentni, so se pogosto uporabljali v arkadah, podprti na [[slop]]ih ali stebrih s [[kapitel]]i. Med glavnim delom ogredja med kapitelom se lahko dvigne lok. Alberti je bil eden prvih, ki je uporabil monumentalen lok. Renesančni [[obok]]i nimajo reber; so polkrožni ali segmentni in na kvadratni podlagi, za razliko od gotskega oboka, ki je pogosto na pravokotni podlagi. Renesančni umetniki niso bili pogani, čeprav so občudovali starost in ohranili nekaj idej in simbolov srednjeveške preteklosti. [[Nicola Pisano]] (okoli 1220 – okoli 1278) je posnemal klasične oblike z uprizarjanjem prizorov iz Biblije. Njegovo ''Oznanjenje'', iz krstilnice v Pisi, kaže, da so klasični modeli vplivali na italijansko umetnost, preden se je renesansa uveljavila kot literarno gibanje.<ref>Hause, S. & Maltby, W. (2001). ''A History of European Society. Essentials of Western Civilization'' (Vol. 2, pp. 250–251). Belmont, CA: Thomson Learning, Inc.</ref> === Znanost === Main articles: History of science in the Renaissance and Renaissance technology [[File:Pacioli.jpg|thumb|upright|Portret Luce Paciolija, očeta računovodstva, ki ga je naslikal Jacopo de 'Barbari, 1495, (Museo di Capodimonte).]] [[File:1543, Andreas Vesalius' Fabrica, Base Of The Brain.jpg|thumb|upright|1543, "[[Andreas Vesalius|Vesaliusove]]" študije so navdihnile zanimanje za človeško anatomijo.]] [[File:Galileo Galilei 2.jpg|thumb|upright|''Galileo Galilei''. Portret renesančnega slikarja Tintoretta]] Ponovno odkritje starodavnih besedil in izum tiskanja je omogočilo hitrejše širjenje idej. V prvem obdobju italijanske renesanse so humanisti podpirali proučevanje humanističnih ved nad naravoslovno filozofijo ali uporabno matematiko, njihovo spoštovanje do klasičnih virov pa je nadalje vključevalo aristotelske in ptolemajske poglede na vesolje. [[Nikolaj Kuzanski]], ki je pisal okoli leta 1450, je predvidel [[Heliocentrični model |heliocentrični]] pogled na [[Nikolaj Kopernik |Kopernika]], vendar na filozofski način. Znanost in umetnost sta se prepletala v zgodnji renesansi, z umetniki [[polihistor]], kot je Leonardo da Vinci, ki so izdelovali opazovalne risbe anatomije in narave. Da Vinci je vzpostavil nadzorovane poskuse v vodnem toku, medicinsko seciranje in sistematično proučevanje gibanja in aerodinamike in zasnoval načela raziskovalne metode, ki so [[Fritjof Capra |Fritjofa Capra]] pripeljala do »očeta moderne znanosti«.<ref>Capra, Fritjof, ''The Science of Leonardo; Znotraj duha velikega genija renesanse '', New York, Doubleday, 2007. Izčrpna študija Fritjofa Capre iz leta 2007 kaže, da je bil Leonardo veliko večji znanstvenik, kot se je prej mislilo in ne le izumitelj. Leonardo je bil inovativen v teoriji znanosti in pri izvajanju aktualne znanstvene prakse. V Caprini podrobni oceni mnogih ohranjenih rokopisov je Leonardova znanost skladna s celostnimi nemehaničnimi in nereduktivnimi pristopi k znanosti, ki danes postajajo vse bolj priljubljeni.</ref> Drugi primeri Da Vincijevega prispevka v tem obdobju so stroji, namenjeni za gledanje frnikole in dvigal monolitov in novih odkritij v akustiki, botaniki, geologiji, anatomiji in mehaniki.<ref>Columbus and Vesalius – The Age of Discoverers. ''JAMA.'' 2015;313(3):312. {{doi|10.1001/jama.2014.11534}}</ref> Razvilo se je ustrezno okolje za preverjanje znanstvene doktrine. [[Velika geografska odkritja|Odkritje]] [[Novi svet|Novega sveta]], ki ga je leta 1492 odkril [[Krištof Kolumb]], je izpodbijalo klasični pogled na svet. Ugotovljeno je bilo, da se dela [[Ptolemaj]]a (v geografiji) in [[Klavdij Galen |Galena]] (v medicini) ne ujemajo vedno z vsakodnevnimi opazovanji. Ko sta se spopadli protestantska [[reformacija]] in [[protireformacija]], je [[severna renesansa]] pokazala odločilen premik iz aristotelske naravne filozofije v kemijo in biološke znanosti (botanika, anatomija in medicina).<ref>[[Allen Debus]], ''Man and Nature in the Renaissance'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1978).</ref> Pripravljenost na izpraševanje že obstoječih resnic in iskanje novih odgovorov je povzročila obdobje velikih znanstvenih dosežkov. Nekateri gledajo na to kot na »znanstveno revolucijo«, ki napoveduje začetek moderne dobe, drugi pa kot pospešitev stalnega procesa, ki sega od starodavnega sveta do danes. Znatne znanstvene dosežke so v tem času naredili [[Galileo Galilei]], [[Tycho Brahe]] in [[Johannes Kepler]].<ref>"Scientific Revolution" in ''[[Encarta]]''. 2007. [http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031205204251/http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html |date=2003-12-05 }} {{Navedi splet |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html |title=arhivska kopija |access-date=2019-01-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091028110638/http://encarta.msn.com/encyclopedia_701509067/Scientific_Revolution.html |archive-date=2009-10-28 |url-status=dead}}</ref> Kopernik je v ''De Revolutionibus'' trdil, da se Zemlja giba okoli Sonca. V ''De humani corporis fabrica'' (O delovanju človeškega telesa) je [[Andreas Vesalius]] dal novo zaupanje v vlogo seciranja, opazovanja in mehanističnega pogleda na anatomijo.<ref name="short-science">Brotton, J., "Science and Philosophy", ''The Renaissance: A Very Short Introduction'' Oxford University Press, 2006 {{ISBN|0-19-280163-5}}.</ref> Drug pomemben razvoj v procesu odkrivanja je bila znanstvena metoda, ki se osredotoča na empirične dokaze in pomembnost matematike, medtem ko je aristotelska znanost to zavračala. Zgodnji in vplivni zagovorniki teh zamisli so bili Kopernik, Galileo in [[Francis Bacon]].<ref>Van Doren, Charles (1991) ''A History of Knowledge'' Ballantine, New York, [https://books.google.com/books?id=Tzmou_a0CCMC&pg=PA211 pp. 211–212], {{ISBN|0-345-37316-2}}</ref><ref>Burke, Peter (2000) ''A Social History of Knowledge: From Gutenberg to Diderot'' Polity Press, Cambridge, Massachusetts, [https://books.google.com/books?id=fbGuxIsGjwsC&pg=PA40 p. 40], {{ISBN|0-7456-2484-7}}</ref> Nova znanstvena metoda je privedla do velikih prispevkov na področju astronomije, fizike, biologije in anatomije. Uporabne inovacije so se razširile na trgovino. Ob koncu 15. stoletja je [[Luca Pacioli]] objavil prvo delo o [[knjigovodstvo|knjigovodstvu]], s čimer je postal ustanovitelj [[računovodstva]].<ref name=jkdiwan>{{navedi knjigo |last=Diwan |first=Jaswith|title=Accounting Concepts & Theories|publisher=Morre|location=London|id=id# 94452|pages=1–2}}</ref> === Navigacija in geografija === V času renesanse, ki je trajala od 1450 do 1650, so vse celine obiskali in večinoma zrisali zemljevide Evropejci, razen južnega polarnega kontinenta, zdaj znanega kot Antarktika. Ta razvoj je upodobljen na velikem svetovnem zemljevidu ''Nova Totius Terrarum Orbis Tabula'', ki ga je leta 1648 izdelal nizozemski kartograf Joan Blaeu, v spomin na [[Vestfalski mir]]. Leta 1492 je [[Krištof Kolumb]] odplul čez [[Atlantski ocean]] iz Španije, da bi poiskal neposredno pot v Azijo. Naključno je naletel na Ameriko, vendar je verjel, da je dosegel Vzhodno Indijo. Leta 1606 je nizozemski navigator Willem Janszoon odplul iz Vzhodne Indije na ladji ''Duyfken'', [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] in pristal v [[Avstralija|Avstraliji]]. Opisal je približno 300 km zahodne obale polotoka Cape York v [[Queensland]]u. Sledilo je več kot trideset nizozemskih ekspedicij, ki so izrisale odseke severne, zahodne in južne obale. V letih 1642–1643 je [[Abel Tasman]] obkrožil celino in dokazal, da ni povezana z domnevnim južnim polarnim kontinentom. Do leta 1650 so nizozemski [[kartograf]]i izrisali večino obale kontinenta, ki so ga imenovali Nova Holandija (nizozemsko ''Nieuw Holland''), razen vzhodne obale, ki jo je leta 1770 zaznamoval kapitan [[James Cook]]. Dolgo neznana južna polarna celina je bila nazadnje opažena leta 1820. V času renesanse je bila znana pod imenom ''[[Terra Australis]]'' ali skrajšano »Avstralija«. Po tem, ko je bilo to ime v 19. stoletju spremenjeno v Nova Holandija, je bilo novo ime Antarktika dodeljeno južni polarni celini.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cameron-Ash |first1=M. |title=Lying for the Admiralty: Captain Cook's Endeavour Voyage |date=2018 |publisher=Rosenberg |location=Sydney |isbn=978-0-6480439-6-6 |pages=19–20}}</ref> === Glasba === {{glavni| Renesančna glasba}} Iz te spreminjajoče se družbe je nastal skupen, poenoten glasbeni jezik, zlasti polifonični slog francosko-flamske šole. Razvoj tiska je omogočil širjenje glasbe. Povpraševanje po glasbi kot zabavi in kot dejavnost za izobražene amaterje se je povečalo z nastankom meščanskega razreda. Širjenje [[šanson]]ov, [[motet]]ov in [[maša (glasba)|maš]] po Evropi je sovpadlo z združitvijo polifonične prakse v tekoči slog, ki je dosegel vrhunec v drugi polovici 16. stoletja v delu skladateljev, kot so [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina]], [[Orlando di Lasso]], [[Tomás Luis de Victoria|Victoria]] in [[William Byrd]]. === Religija === {{glavni|Reformacija|Protireformacija}} [[File:Pope Alexander Vi.jpg|thumb|left|[[papež Aleksander VI.]], [[Rodbina Borgia|Borgia]], ki je bil zloglasen zaradi svoje korupcije]] Novi ideali humanizma, čeprav bolj sekularni v nekaterih pogledih, so se razvili kljub krščanskemu ozadju, zlasti v severni renesansi. Veliko, če ne večina, nove umetnosti je bilo naročeno s strani Cerkve ali njej posvečeno. Vendar pa je renesansa močno vplivala na sodobno teologijo, zlasti na način, kako so ljudje dojemali odnos med človekom in Bogom. Mnogi teologi tega obdobja so bili privrženci humanistične metode, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], [[Ulrich Zwingli |Zwingli]], [[Thomas More]], [[Martin Luther]] in [[Jean Calvin]]. [[File:Clovio magi.jpg|thumb|’’Čaščenje magov'' in ''Salomon, ki ga časti sabska kraljica'' iz ''Farnezijskega horarija'' (1546) Giulia Clovia, označuje konec italijanske renesanse iluminiranega rokopisa skupaj z ''indeksom Librorum Prohibitorum''.]] Renesansa se je začela v času verskih nemirov. Pozno srednji vek je bilo obdobje političnih spletk, ki so obkrožale papeštvo in so dosegle vrhunec v [[Zahodni razkol |zahodnem razkolu]], v katerem so trije moški istočasno trdili, da so pravi rimski škofje.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/13539a.htm Western Schism]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Medtem ko je razkol razrešil [[Konstanški koncil]] (1414), je nastalo reformno gibanje, poznano pod imenom [[konciliarizem]], ki je želelo omejiti moč papeža. Čeprav se je s [[Peti lateranski koncil |5. lateranskim koncilom]] (1511) papež na koncu izkazal za vrhovnega v cerkvenih zadevah, so jo vztrajali pri nenehnih obtožbah o korupciji, najbolj znani v osebi [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], ki je bil različno obtožen simonije, nepotizma in očeta štirih otrok (ki so bili večinoma poročeni, verjetno zaradi utrjevanja moči), medtem ko je bil kardinal.<ref>Catholic Encyclopedia, ''[http://www.newadvent.org/cathen/01289a.htm Alexander VI]'' (Retrieved May 10, 2007)</ref> Cerkveni možje, kot sta Erazem in Luther, so predlagali reformo Cerkve, ki je pogosto temeljila na humanistični besedilni kritiki Nove zaveze. Oktobra 1517 je Luther objavil 95 tez, izpodbijal papeško avtoriteto in kritiziral njeno zaznano korupcijo, zlasti v zvezi s primeri prodaje odpustkov v zahodni Evropi. Humanizem in renesansa sta zato imela neposredno vlogo pri spodbujanju reformacije, pa tudi v mnogih drugih sočasnih verskih razpravah in konfliktih. [[Papež Pavel III.]] je prišel na papeški prestol (1534–1549) po zasedbi Rima leta 1527, v katoliški cerkvi pa so po protestantski reformaciji prevladovale negotovosti. Nikolaj Kopernik je posvetil ''De revolutionibus orbium coelestium'' (O revolucijah nebesnih sfer) Pavlu III., ki je postal ded Alessandra Farneseja (kardinala), ki je imel slike Tiziana, Michelangela in Rafaela, ter pomembno zbirko risb, in ki je naročil mojstrovino Giulia Clovia, verjetno zadnji veliki iluminiran rokopis ''Farnezijski horarij''. === Samozavedanje === [[File:Leonardo Bruni - Imagines philologorum.jpg|alt=|thumb|[[Leonardo Bruni]]]] Do 15. stoletja so se pisatelji, umetniki in arhitekti v Italiji dobro zavedali sprememb, ki so se dogajale in so uporabljali besedne zveze, kot so ''modi antichi'' (na starinski način) ali ''alle romana et alla antica'' (v maniri Rimljanov in antike), ko so opisali svoje delo. V 1330-ih je Petrarka predkrščanski čas označil kot ''antiqua'' (staro) in za krščansko obdobje kot ''nova'' (novo).<ref name=mommsen>{{cite journal | last = Mommsen | first = Theodore E.|authorlink = |title = Petrarch's Conception of the 'Dark Ages' | url = https://archive.org/details/sim_speculum_1942-04_17_2/page/226 | journal = [[Speculum (journal)|Speculum]] | volume = 17 | issue = 2 | pages = 226–242 | year = 1942| doi = 10.2307/2856364|jstor = 2856364 |issn=0038-7134 }}</ref> Iz Petrarkove italijanske perspektive je bilo to novo obdobje (ki je vključeval tudi njegov čas) obdobje narodnega mrka. [[Leonardo Bruni]] je prvi uporabil tripartitno periodizacijo v svoji ''Zgodovini florentinskih ljudi'' (1442). Brunijevi prvi dve obdobji sta temeljili na Petrarki, vendar je dodal še tretje obdobje, ker je verjel, da Italija ni več v stanju nazadovanja. [[Flavio Biondo]] je uporabil podoben okvir v ''Desetletja zgodovine od propada rimskega cesarstva'' (1439-1453). Humanistični zgodovinarji so trdili, da je sodobna znanost obnovila neposredne povezave s klasičnim obdobjem in tako zaobšla srednjeveško obdobje, ki so ga prvič poimenovali »srednji vek«. Izraz se prvič pojavi v latinščini leta 1469 kot ''media tempestas'' (srednji čas).<ref name="Albrow">Albrow, Martin, ''The Global Age: state and society beyond modernity'' (1997), Stanford University Press, [https://books.google.com/books?id=ZwmdxMMjOd4C&pg=PA205 p. 205] {{ISBN|0-8047-2870-4}}.</ref> Izraz ''la rinascita'' (ponovno rojstvo) se je najprej pojavilo v širšem pomenu besede v Giorgia Vasarija ''Življenja umetnikov'' (1550), revidiran 1568. Vasari deli obdobje na tri faze: prvo fazo predstavljajo Cimabue, Giotto in Arnolfo di Cambio; drugo fazo Masaccio, Brunelleschi in Donatello; tretja se osredotoča na Leonarda da Vincija in doseže vrhunec z Michelangelom. Po Vasariju razvoj ni šel samo v rastoče zavedanje klasične antike, temveč tudi rastoča želja po študiju in posnemanju narave. <ref>Sohm, Philip. ''Style in the Art Theory of Early Modern Italy'' (Cambridge: Cambridge University Press, 2001) {{ISBN|0-521-78069-1}}.</ref> == Razširjenost == V 15. stoletju se je renesansa hitro razširila iz rojstnega kraja v Firencah v preostalo Italijo in kmalu v preostalo Evropo. Izum tiskarskega stroja nemškega tiskarja [[Johannes Gutenberg |Johannesa Gutenberga]] je omogočil hiter prenos teh novih idej. Ideje so se širile in spreminjale, prilagajale pa so se tudi lokalni kulturi. V 20. stoletju so učenjaki začeli renesanso deliti v regionalna in nacionalna gibanja. === Anglija === {{glavni|Angleška renesansa}} [[File:Shakespeare.jpg|thumb|upright|William Shakespeare|"Kakšen del dela je človek, kako plemenit v razumu, kako neskončen na fakultetah, v obliki in gibanju kako izraziti in občudovati, v akciji, kot angel, v strahu kako kot bog! " – iz Shakespearovega Hamleta.]] V Angliji se je v 16. stoletju začela angleška renesansa z delom [[pisatelj]]ev [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], [[Christopher Marlowe |Christopherja Marlowa]], [[Edmund Spenser |Edmunda Spenserja]], sira [[Thomas More |Thomasa Mora]], [[Francis Bacon |Francisa Bacona]], sira [[Philip Sidney |Philipa Sidneyja]], in tudi velikih umetnikov, [[arhitekt]]ov (kot je [[Inigo Jones]]), ki je predstavil italijansko arhitekturo v Angliji) in [[skladatelj]]ev, kot so Thomas Tallis, John Taverner in William Byrd. === Francija === {{glavni|Francoska renesansa}} [[File:Chateau de chambord.jpg|thumb|left|Château de Chambord (1519–1547), med najlepšimi primeri renesančne arhitekture]] Beseda ''renesansa'' je izposojena iz francoskega jezika, kjer pomeni 'ponovno rojstvo'. Prvič je bila uporabljen v 18. stoletju, kasneje pa jo je populariziral francoski [[zgodovinar]] Jules Michelet (1798–1874) v svojem delu iz leta 1855, ''Histoire de France'' (Zgodovina Francije).<ref name="Michelet, Jules 1847">Michelet, Jules. ''History of France'', trans. G.H. Smith (New York: D. Appleton, 1847)</ref><ref name="Cronin2011">{{navedi knjigo|author=Vincent Cronin|title=The Florentine Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=aU8z-Sge6WgC|date=30 June 2011|publisher=Random House|isbn=978-1-4464-6654-4}}</ref> Leta 1495 je v Francijo prispela italijanska renesansa, ki jo je po vstopu v Italijo uvozil kralj [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]]. Dejavnik, ki je spodbujal širjenje sekularizma, je bila nezmožnost Cerkve, da bi nudila pomoč proti črni smrti. [[Franc I. Francoski |Franc I.]] je uvažal italijansko umetnost in umetnike, vključno z Leonardom da Vincijem in za velik denar zgradil okrašene palače. Pisatelji, kot so [[François Rabelais]], [[Pierre de Ronsard]], [[Joachim du Bellay]] in [[Michel de Montaigne]], slikarji, kot je [[Jean Clouet]] in glasbeniki, kot je Jean Mouton, so si tudi izposodili duha renesanse. Leta 1533 se je štirinajstletna [[Katarina Medičejska]] (1519–1589), rojena v Firencah Lorenzu II. de 'Medici in Madeleine de la Tour d'Auvergne, poročila s [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], drugim sinom kralja Franca I. in kraljice Claude. Čeprav je postala slavna in zloglasna zaradi svoje vloge v francoskih verskih vojnah, je neposredno prispevala k umetnosti, znanosti in glasbi (vključno z nastankom baleta) na francoskemu dvoru. === Nemčija === {{glavni|Nemška renesansa}} [[File:Jan van Eyck 001.jpg|thumb|upright|''Arnolfijeva poroka'', Jan van Eyck, 1434]] V drugi polovici 15. stoletja se je renesančni duh razširil v Nemčijo in Nizozemske dežele, kjer se je razvil tiskarski stroj (okoli leta 1450) in zgodnje renesančni umetniki, kot so slikarji [[Jan van Eyck]] (1395–1441) in [[Hieronymus Bosch]] (1450–1516) in skladatelji Johannes Ockeghem (1410–1497), Jacob Obrecht (1457–1505) in Josquin des Prez (1455–1521) so bili pod vplivom Italije. V zgodnjih protestantskih območjih je humanizem postal tesno povezan s pretresi protestantske reformacije, umetnost in pisanje nemške renesanse pa sta pogosto odražala ta spor. Gotski slog in srednjeveška sholastična filozofija pa sta ostala izključno do začetka 16. stoletja. Cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] (vladal 1493–1519) je bil prvi resnično renesančni monarh iz Svetega rimskega cesarstva. === Madžarska === Po Italiji je bila Madžarska prva evropska država, v kateri se je pojavila renesansa. Renesančni slog je prišel neposredno iz Italije med [[quattrocento]]m na Madžarsko najprej v srednji Evropi, zahvaljujoč razvoju zgodnjih madžarsko-italijanskih odnosov - ne le v dinastičnih povezavah, ampak tudi v kulturnih, humanističnih in trgovskih odnosih - vse močnejših od 14. stoletja. Razmerje med madžarskim in italijanskim gotskim slogom je bil drugi razlog - izogibali so se pretiranemu preboju zidov, in dajali prednost čistim in lahkim strukturam. Obsežne gradbene sheme so umetnikom omogočile obsežno in dolgoročno delo, na primer gradnjo gradu Friss v [[Budim]]u, gradove Visegrád, Tata in Várpalota. [[Sigismund Luksemburški|Sigismundov]] dvor je bil pokrovitelj, med njimi Pipo Spano, potomec družine Scolari iz Firenc, ki je na Madžarsko povabil Manetta Ammanatina in Masolina da Pannicale.<ref>Title: Hungary (4th edition)Authors: Zoltán Halász / András Balla (photo) / Zsuzsa Béres (translation) Published by Corvina, in 1998 {{ISBN|963-13-4129-1|963-13-4727-3}}</ref> Novi italijanski trend se je povezal z obstoječimi nacionalnimi tradicijami in ustvaril posebno lokalno renesančno umetnost. Sprejem renesančne umetnosti je podpiral nenehen prihod humanistične misli v državo. Številni mladi Madžari, ki so študirali na italijanskih univerzah, so se bližali florentinskemu humanističnemu središču, zato se je razvila neposredna povezava s Firencami. Ta proces je pripomogel k naraščanju števila italijanskih trgovcev, ki so se preselili na Madžarsko, zlasti v Budimu. Nove misli so nosili humanistični prelati, med njimi [[Ivan Vitez]], nadškof [[Esztergom]]a, eden od ustanoviteljev madžarskega humanizma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |title=the influences of the florentine renaissance in hungary |publisher=Fondazione-delbianco.org |accessdate=July 31, 2009 |archive-date=2009-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090321190654/http://www.fondazione-delbianco.org/inglese/relaz00_01/mester.htm |url-status=dead }}</ref> V dolgem času vladanja cesarja Sigismunda Luksemburškega je kraljevski grad Budim postal verjetno največja [[gotska arhitektura|gotska]] palača poznega srednjega veka. Kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490) je palačo obnovil v zgodnjem renesančnem slogu in jo še razširil.<ref>History section: Miklós Horler: Budapest műemlékei I, Bp: 1955, pp. 259–307</ref> Po poroki leta 1476 kralja Matije z Beatrice Neapeljsko je Budim postal eno najpomembnejših umetniških središč renesanse severno od Alp.<ref name="czigany">Czigány, Lóránt, ''A History of Hungarian Literature'', "[http://mek.oszk.hu/02000/02042/html/5.html The Renaissance in Hungary]" (Retrieved May 10, 2007)</ref> Najpomembnejši humanisti, ki so živeli na Korvinovem dvoru, so bili Antonio Bonfini in slavni madžarski pesnik [[Janus Pannonius]]. András Hess je ustanovil tiskarno v Budimu leta 1472. Knjižnica Matije Korvina, ''[[Bibliotheca Corviniana]]'', je bila največja evropska zbirka posvetnih knjig: zgodovinske kronike, filozofska in znanstvena dela v 15. stoletju. Njegova knjižnica je bila druga po velikosti za Vatikansko knjižnico. (Vatikanska knjižnica je večinoma vsebovala Biblije in verske materiale.)<ref>Marcus Tanner, The Raven King: Matthias Corvinus and the Fate of his Lost Library (New Haven: Yale U.P., 2008)</ref> Leta 1489 je Bartolomeo della Fonte iz Firenc zapisal, da je Lorenzo de Medici ustanovil lastno grško-latinsko knjižnico, ki jo je spodbudil primer madžarskega kralja. Knjižnica Corvinus je del Unescove svetovne dediščine<ref>[https://web.archive.org/web/20051105150132/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID%3D15976%26URL_DO%3DDO_TOPIC%26URL_SECTION%3D201.html Documentary heritage concerning Hungary and recommended for inclusion in the Memory of the World International Register]. portal.unesco.org</ref>. Med pomembnejšimi osebnostmi madžarske renesanse so Bálint Balassi (pesnik), Sebestyén Tinódi Lantos (pesnik), Bálint Bakfark (skladatelj in lutenist) in Mojster M.S. (slikar fresk). === Nizozemske dežele === {{glavni|Renesansa v Nizozemskih deželah| Nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo}} [[File:Holbein-erasmus.jpg|thumb|upright|Erazem Roterdamski leta 1523, kot ga je prikazal Hans Holbein mlajši]] Kultura v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] ob koncu 15. stoletja je bila pod vplivom italijanske renesanse prek trgovine preko [[Brugge|Brugga]], zato so bili Flamci bogati. Njeni plemiči so naročili umetnike, ki so postali znani po vsej Evropi.<ref name="Heughebaert">{{navedi knjigo | last=Heughebaert | first=H. |author2=Defoort, A. |author3=Van Der Donck, R. | year=1998 | title=Artistieke opvoeding | publisher=Den Gulden Engel bvba. | location=Wommelgem, Belgium | isbn=978-90-5035-222-2}}</ref> V znanosti je vodil [[anatomija|anatom]] [[Andreas Vesalius]]; v [[kartografija|kartografiji]] so zemljevidi [[Gerardus Mercator|Gerardusa Mercatorja]] pomagali raziskovalcem in morjeplovcem. V umetnosti se je nizozemsko in flamsko renesančno slikarstvo gibalo od čudnih del [[Hieronymus Bosch|Hieronymusa Boscha]] do upodobitev vsakdanjega življenja [[Pieter Bruegel starejši|Pietera Brueghela starejšega]]. === Severna Evropa === {{glavni|Severna renesansa}} [[File:Thetriumphofdeath.jpg|thumb|left|Pieter Brueghel starejši ''Triumf smrti'' (c. 1562) je odsev socialnega prevrata in terorja, ki sta sledila kugi, ki je opustošila srednjeveško Evropo.]] Renesansa v severni Evropi je bila imenovana »severna renesansa«. Medtem ko so se renesančne ideje premikale severno od Italije, so se nekatera področja inovacij sočasno razširila proti jugu, zlasti v glasbi.<ref name="musical-quarterly">{{cite journal|author=Láng, Paul Henry|jstor=738699|title=The So Called Netherlands Schools|url=https://archive.org/details/sim_musical-quarterly_1939-01_25_1/page/48|journal=The Musical Quarterly|volume=25|issue= 1|year=1939|pages=48–59|doi=10.1093/mq/xxv.1.48}}</ref> Glasba Burgundske šole iz 15. stoletja je opredelila začetek renesanse v glasbi, polifonija Nizozemcev, ko se je s svojimi glasbeniki premaknila v Italijo, je oblikovala jedro prvega pravega mednarodnega sloga v glasbi od standardizacije gregorijanskega pojma v 9. stoletju. Vrhunec nizozemske šole je bil v glasbi italijanskega skladatelja Palestrine. Konec 16. stoletja je Italija znova postala središče glasbenih inovacij, z razvojem polikoralnega sloga beneške šole, ki se je razširil proti severu, proti Nemčiji okoli leta 1600. Slike italijanske renesanse so se razlikovale od slik severne renesanse. Italijanski renesančni umetniki so bili med prvimi, ki so slikali sekularne prizore, ki so se oddaljili od čisto verske umetnosti srednjeveških slikarjev. Umetniki severne renesanse so bili sprva osredotočeni na verske teme, kot je sodobni verski prevrat, ki ga je predstavil [[Albrecht Dürer]]. Kasneje so dela Pietera Bruegela vplivala na umetnike, da so slikali prizore vsakdanjega življenja, ne pa verskih ali klasičnih tem. Tudi med severno renesanso sta flamska brata Hubert in Jan van Eyck izpopolnila tehniko oljne slike, kar je umetnikom omogočilo, da na trdi površini, ki bi lahko preživela stoletja, ustvarjajo močne barve.<ref>''[http://www.metmuseum.org/toah/hd/optg/hd_optg.htm Painting in Oil in the Low Countries and Its Spread to Southern Europe]'', Metropolitan Museum of Art website. (Retrieved April 5, 2007)</ref> Značilnost severne renesanse je bila uporaba govora v latinščini ali grščini, kar je omogočilo večjo svobodo izražanja. To gibanje se je začelo v Italiji z odločilnim vplivom Danteja Alighierija na razvoj narečnih jezikov; v bistvu je poudarek na pisanju v italijanščini zanemaril glavni vir florentinskih idej, izraženih v latinščini.<ref>Celenza, Christopher (2004), ''The Lost Italian Renaissance: Humanists, Historians, and Latin's Legacy''. Baltimore, Johns Hopkins University Press</ref> Širjenje tehnologije tiskarskih strojev je spodbudilo renesanso v severni Evropi in drugod. === Poljska === {{glavni|Renesansa na Poljskem}} {{multiple image | width1 = 125 | width2 = 150 | image1 = Wawel-kaplica1.jpg | alt1 = Sigismundova kapela | image2 = Nagrobek Zygmunta Starego i Zygmunta Augusta.jpg | alt2 = nagrobnik | footer = Renesančni nagrobnik poljskih kraljev iz 16. stoletja v Sigismundovi kapeli v Krakovu na Poljskem. Zlato kupolasto kapelo je zasnoval Bartolommeo Berrecci]] }} Zgodnji italijanski humanist, ki je na Poljsko prišel sredi 15. stoletja, je bil [[Filip Callimachus |Filippo Buonaccorsi]]. Veliko italijanskih umetnikov je prišlo na Poljsko z Bona Sforza iz Milana, ko se je leta 1518 poročila s kraljem Sigismundom I. starejšim. To je podprlo začasno okrepljene monarhije na obeh straneh, pa tudi na novo ustanovljene univerze. Poljska renesansa je trajala od poznega 15. do poznega 16. stoletja in je bila zlata doba poljske kulture. Kraljevina Poljska (od leta 1569 znana kot poljsko-litovska unija), ki jo je vodila rodbina [[Jagelonci|Jageloncev]], je aktivno sodelovala v široki evropski renesansi. Večnacionalna poljska država je doživela precejšnje obdobje kulturne rasti, deloma zaradi stoletja brez večjih vojn - razen konfliktov na redko poseljenih vzhodnih in južnih mejah. Reformacija se je mirno razširila po vsej državi (vzbudili so jo ''Poljski bratje''), medtem ko so se življenjske razmere izboljšale, mesta so se povečala, izvoz kmetijskih proizvodov pa je obogatil prebivalstvo, zlasti plemstvo ([[šlahta]]), ki je prevladalo v novem političnem sistemu ''Zlata svoboda'' . Poljska renesančna arhitektura ima tri obdobja razvoja. Največji spomenik tega sloga na ozemlju nekdanje vojvodine Pomorjanske je vojvodski [[grad v Szczecinu]]. === Portugalska === {{glavni|Portugalska renesansa}} Čeprav je imela italijanska renesansa skromen vpliv na portugalsko umetnost, je Portugalska vplivala na širitev evropskega svetovnega nazora, kar je spodbudilo humanistično raziskovanje. Renesansa je prišla preko vpliva bogatih italijanskih in flamskih trgovcev, ki so vlagali v dobičkonosno poslovanje v tujini. Kot pionirski sedež evropskega raziskovanja je [[Lizbona]] doživela razcvet v poznem 15. stoletju, ko je privabila strokovnjake, ki so naredili številne preboje v matematiki, astronomiji in pomorski tehnologiji, med njimi [[Pedro Nunes]], [[João de Castro]], [[Abraham Zacuto]] in [[Martin Behaim]]. Kartografi Pedro Reinel, Lopo Homem, Estêvão Gomes in Diogo Ribeiro so bistveno napredovali pri kartiranju sveta. Apotekar Tomé Pires in zdravnika Garcia de Orta in Cristóvão da Costa so zbrali in objavili dela o rastlinah in zdravilih, ki jih je kmalu prevedel flamski pionir [[botanik]] Carolus Clusius. [[File:São Pedro (c. 1529) - Grão Vasco (Museu Nacional Grão Vasco).png|thumb|''São Pedro Papa'', 1530-1535, Grão Vasco Fernandes. Vrhunski kos od takrat, ko je imela portugalska renesansa znaten zunanji vpliv]] V arhitekturi so ogromni dobički trgovine z začimbami financirali razkošen kompozitni slog v prvih desetletjih 16. stoletja, [[manueline]] ali portugalska gotika, ki je vključeval pomorske elemente.<ref>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP1}}</ref> Glavni slikarji so bili Nuno Gonçalves, Gregório Lopes in Vasco Fernandes. V glasbi sta Pedro de Escobar in Duarte Lobo izdelala štiri pesmarice, vključno z Cancioneiro de Elvas. Sá de Miranda je v literaturi predstavil italijanske oblike verzov. Bernardim Ribeiro je razvil pastoralno romanco, igre [[Gil Vicente |Gila Vicenteja]] so se združile s popularno kulturo, poročale o spreminjajočih se časih, [[Luís de Camões]] pa je opisal portugalske podvige v tujini v epski pesmi [[Luzijada]] (''Os Lusíadas''). [[Potopis|Potovalna literatura]] je še posebej cvetela: João de Barros, Castanheda, António Galvão, Gaspar Correia, Duarte Barbosa in Fernão Mendes Pinto so med drugim opisali nova ozemlja, bili so prevedeni in razširjeni z novim tiskarskim strojem. [96] Po pridružitvi portugalskemu raziskovanju Brazilije leta 1500 je [[Amerigo Vespucci]] v svojih pismih Lorenzu di Pierfrancesco de 'Medici skoval izraz Novi svet.<ref name=Bergin>{{navedi knjigo|last=Bergin|first=Speake, Jennifer and Thomas G.|title=Encyclopedia of the Renaissance and the Reformation|year=2004|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-0-8160-5451-0|url=https://books.google.com/books?id=VOb4hIp7EE8C&lpg=PP490|page=490}}</ref> Intenzivna mednarodna izmenjava je ustvarila več kozmopolitskih humanističnih znanstvenikov, med njimi tudi Francisco de Holanda, André de Resende in Damião de Góis, prijatelj Erazma Roterdamskega, ki je z redko neodvisnostjo pisal o vladanju kralja Manuela I. Dioga in André de Gouveie je izvedel pomembne reforme izobraževanja prek Francije. Tuje novice in izdelki v portugalski tovarni v Antwerpnu so pritegnili zanimanje Thomasa Mora in Dürerja za širši svet. Tam so dobički in znanje pomagali gojiti nizozemsko renesanso in zlato dobo, zlasti po prihodu bogate kulturne judovske skupnosti, ki je bila izgnana iz Portugalske. === Rusija === Renesančni trendi iz Italije in Srednje Evrope so na mnoge načine vplivali na [[Rusija|Rusijo]]. Njihov vpliv pa je bil precej omejen zaradi velike razdalje med Rusijo in glavnimi evropskimi kulturnimi središči ter močne pripadnosti Rusov [[Ruska pravoslavna Cerkev |pravoslavni tradiciji]] in [[Tretji Rim|bizantinski dediščini]]. Knez [[Ivan III. Vasiljevič |Ivan III.]] je v Rusijo vpeljal renesančno arhitekturo s povabilom številnih italijanskih arhitektov, ki so s seboj prinesli nove konstrukcijske tehnike in nekatere renesančne elemente, v splošnem pa po tradicionalnih [[ruska arhitektura|ruske arhitekture]]. Leta 1475 je bolonjski arhitekt Aristotele Fioravanti prišel obnoviti [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva|cerkev Marijinega oznanjenja]] v [[Moskovski kremelj|Moskovskem Kremlju]], ki je bila poškodovana v [[potres]]u. Fioravanti je dobil cerkev Marije vnebovzete v [[Vladimir-Suzdal |Vladimiru]] iz 12. stoletja kot model in izdelal zasnovo, ki združuje tradicionalni ruski slog z renesančnim občutkom prostornosti, razmerja in simetrije. [[File:Palais à facettes.jpg|thumb|[[Fasetna palača]] na stolničnem trgu Moskovskega Kremlja]] Leta 1485 je Ivan III. v Kremlju naročil gradnjo kraljeve rezidence, [[palača Terem]], z arhitektom Aloisio da Milanom kot arhitektom prvih treh nadstropij. On in drugi italijanski arhitekti so prav tako prispevali k izgradnji zidov in stolpov v Kremlju. Majhna banketna dvorana ruskih carjev, ki jo zaradi zgornjega nadstropja imenujejo [[Fasetna palača]], je delo dveh Italijanov, Marca Ruffa in Pietra Solarija, in kaže bolj italijanski slog. Leta 1505 je v Moskvo prispel Italijan, ki je v Rusiji znan kot Aleviz Novyi ali Aleviz Fryazin. Mogoče je bil beneški kipar Alevisio Lamberti da Montagne. Za Ivana III. je zgradil 12 cerkva, vključno s [[Cerkev nadangela Mihaela, Moskva| cerkev nadangela Mihaela]], stavbo, ki je bila izjemno uspešna zaradi mešanja ruske tradicije, pravoslavnih zahtev in renesančnega sloga. Domneva se, da je cerkev metropolita Petra v samostanu Visokopetrovski, drugo delo Aleviza Novya, kasneje služila kot navdih za tako imenovano arhitekturno obliko ''osmerokotnika na tetragonu'' v [[moskovski barok|moskovskem baroku]] poznega 17. stoletja. [[File:Karp Zolotaryov Theotokos Late 17th century.jpg|thumb|left|upright|''Theotokos in Jezusotrok'', ruska ikona poznega 17. stoletja Karpa Zolotaryova z izrazito realistično upodobitvijo obrazov in oblačil]] V zgodnjem 16. in poznem 17. stoletju se je v Rusiji razvila izvirna tradicija arhitekture šotorastih streh. Bila je precej edinstvena in se je razlikovala od sodobne renesančne arhitekture drugod po Evropi, čeprav nekatere raziskave označujejo slog kot ''ruska gotika'' in ga primerjajo z evropsko gotsko arhitekturo zgodnejšega obdobja. Italijani so s svojo napredno tehnologijo lahko vplivali na izum kamnitih šotorskih streh (leseni šotori so bili v Rusiji in Evropi znani že davno). Po eni od predpostavk je bil italijanski arhitekt Petrok Maly avtor cerkve Vnebovzetja v Kolomenskem, ki je ena najstarejših in najpomembnejših šotorskih cerkva. V 17. stoletju je vpliv renesančnega slikarstva privedel do tega, da so ruske [[ikona|ikone]] postale nekoliko bolj realistične, ker so še vedno sledili večini starih kanonov ikonskega slikarstva, kot je razvidno iz del Bogdana Saltanova, Simona Ušakova, Gurija Nikitina, Karpa Zolotarjova in drugih ruskih umetnikov obdobja. Postopoma se je pojavila nova vrsta sekularnega portretnega slikarstva, imenovanega ''parsúna'' (iz 'persona' - oseba), ki je bil prehodni slog med abstraktno ikonografijo in realnimi slikami. Sredi 16. stoletja so Rusi sprejeli tiskanje iz Srednje Evrope, Ivan Fjodorov je bil prvi znani ruski tiskar. V 17. stoletju je tiskanje postalo široko razširjeno, [[lesorez]]i pa so postali še posebej priljubljeni. To je pripeljalo do razvoja posebne oblike [[ljudska umetnost|ljudske umetnosti]], znane kot ''lubok'' tiskanje, ki je v Rusiji obstajalo še v 19. stoletju. Nekatere tehnologije iz obdobja evropske renesanse je prevzela Rusija precej zgodaj in jih nato izpopolnila, da bi postale del močne domače tradicije. Večinoma so to bile vojaške tehnologije, kot je litje topov, ki je bilo sprejeto vsaj v 15. stoletju. [[Car topov]], ki je top z največjim kalibrom na svetu, je mojstrovina izdelave ruskega topa. Leta 1586 ga je zasnoval Andrej Čokov in se je odlikoval z bogatim, dekorativnim reliefom. Druga tehnologija, ki so jo po eni hipotezi prvotno prinesli Italijani, je privedla do razvoja [[vodka|vodke]], nacionalne ruske žgane pijače. Že leta 1386 so genovski veleposlaniki v Moskvo prinesli prvi ''aqua vitae'' ('vodo življenja') in jo predstavili velikemu vojvodi [[Dimitrij Donski |Dmitriju Donskemu]]. Genovežani so verjetno razvili to pijačo s pomočjo [[alkimija|alkimistov]] iz [[Provansa|Provanse]], ki so uporabili destilacijsko napravo, ki so jo izumili Arabci za pretvorbo grozdnega mošta v alkohol. Moskovski menih Isidore, je uporabil to tehnologijo za izdelavo prve originalne ruske vodke okoli leta 1430.<ref name="pohlebkin_history">{{navedi knjigo|author = Pokhlebkin V.V. / Похлёбкин В.В.|title = The history of vodka / История водки|url= http://vkus.narod.ru/vodka/vodka_00.htm|place = Moscow|publisher = Centrpoligraf |year = 2007|page = 272|isbn = 978-5-9524-1895-0}}</ref> === Španija === {{glavni|Španska renesansa}} [[File:Vista aerea del Monasterio de El Escorial.jpg|thumb|right| [[El Escorial]], Juan de Herrera in Juan Bautista de Toledo]] Renesansa je prispela na [[Iberski polotok]] preko sredozemske posesti [[Aragonska krona |Aragonske krone]] in mesta [[Valencija]]. Veliko zgodnjih španskih renesančnih pisateljev prihaja iz aragonskega kraljestva, tudi Ausiàs March in Joanot Martorell. V kraljevini Kastilija je na zgodnjo renesanso močno vplival italijanski humanizem, začenši s pisatelji in pesniki, kot je Íñigo López de Mendoza, ki je v začetku 15. stoletja v Španijo uvedel novo italijansko poezijo. Drugi pisci, kot so [[Jorge Manrique]], Fernando de Rojas, Juan del Encina, Juan Boscán Almogáver in [[Garcilaso de la Vega (pesnik) |Garcilaso de la Vega]], so zelo podobni italijanskemu kanonu. [[Miguel de Cervantes|Cervantesova]] mojstrovina ''[[Don Kihot]]'', je opisana kot prvi zahodni roman. Renesančni humanizem je cvetel v začetku 16. stoletja z vplivnimi pisci, kot so filozof [[Juan Luis Vives]], slovničar [[Antonio de Nebrija]] in naravoslovec Pedro de Mexía. Kasneje je španska renesansa težila k religioznim temam in misticizmu, s pesniki, kot so [[Fray Luis de León]], [[Terezija Avilska]] in [[Janez od Križa]], in obravnavala vprašanja, povezana z raziskovanjem Novega sveta, s kronisti in pisatelji, kot sta [[Inka Garcilaso de la Vega]] in [[Bartolomé de Las Casas]], ki sta ustvarila delo, zdaj znano kot ''Španska renesančna literatura''. Pozna renesansa v Španiji je ustvarjala umetnike, kot je [[El Greco]] in skladatelje, kot sta Tomás Luis de Victoria in Antonio de Cabezón. == Osebe, ki so zaznamovale renesanso == * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Michelangelo Buonarotti]] * [[Nikolaj Kopernik]] * [[Raffaello Santi]] * [[Leonardo da Vinci]] * [[Michel Eyquem de Montaigne|Michel de Montaigne]] * [[Christine de Pizan]] * [[Niccolo Machiavelli]] * [[Nikolaj Kuzanski]] * [[Francesco Petrarca]] * [[William Shakespeare]] == Glej tudi == * [[renesančna glasba]] * [[renesančno gledališče]] * [[renesančno kiparstvo]] == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== {{Refbegin}} * Jacob Burckhardt, ''The Civilization of the Renaissance in Italy'' (1860), a famous classic; [https://www.amazon.com/dp/1426400934 excerpt and text search 2007 edition]; also [https://books.google.com/books?id=kLkNAAAAIAAJ&pg=PA1 complete text online]. * Reynolds, L.D. and Wilson, Nigel, ''Scribes and Scholars: A guide to the transmission of Greek and Latin Literature'', Clarendon Press, Oxford, 1974. {{Refend}} ==Druga literatura== {{Refbegin}} * Vincent Cronin (1969), ''The Flowering of the Renaissance'', {{ISBN|0-7126-9884-1}} * Vincent Cronin (1992), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-00-215411-0}} * Campbell, Gordon. ''The Oxford Dictionary of the Renaissance.'' (2003). 862 pp. online at [[OUP]] * Davis, Robert C. ''Renaissance People: Lives that Shaped the Modern Age.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-078-0}} * Ergang, Robert (1967), ''The Renaissance'', {{ISBN|0-442-02319-7}} * Ferguson, Wallace K. (1962), [https://www.questia.com/PM.qst?a=o&d=11874730 ''Europe in Transition, 1300–1500''], {{ISBN|0-04-940008-8}} * Fisher, Celia. ''Flowers of the Renaissance.'' (2011). {{ISBN|978-1-60606-062-9}} * Fletcher, Stella. ''The Longman Companion to Renaissance Europe, 1390–1530.'' (2000). 347 pp. * Grendler, Paul F., ed. ''The Renaissance: An Encyclopedia for Students.'' (2003). 970 pp. * Hale, John. ''The Civilization of Europe in the Renaissance.'' (1994). 648 pp.; a magistral survey, heavily illustrated; [https://www.amazon.com/dp/0684803526 excerpt and text search] * Hall, Bert S. ''Weapons and Warfare in Renaissance Europe: Gunpowder, Technology, and Tactics'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0801869943 excerpt and text search] * Hattaway, Michael, ed. ''A Companion to English Renaissance Literature and Culture.'' (2000). 747 pp. * Jensen, De Lamar (1992), ''Renaissance Europe'', {{ISBN|0-395-88947-2}} * Johnson, Paul. ''The Renaissance: A Short History.'' (2000). 197 pp.; [https://www.amazon.com/dp/B0002NKDU2 excerpt and text search]; also [https://archive.org/details/renaissance00paul online free] * Keene, Bryan C. ''Gardens of the Renaissance.'' (2013). {{ISBN|978-1-60606-143-5}} * King, Margaret L. ''Women of the Renaissance'' (1991) [https://www.amazon.com/dp/0226436187 excerpt and text search] * Kristeller, Paul Oskar, and Michael Mooney. '' Renaissance Thought and its Sources'' (1979); [https://www.amazon.com/dp/0231045131 excerpt and text search] * Nauert, Charles G. ''Historical Dictionary of the Renaissance.'' (2004). 541 pp. * Patrick, James A., ed. ''Renaissance and Reformation'' (5 vol 2007), 1584 pages; comprehensive encyclopedia * Plumb, J.H. ''The Italian Renaissance'' (2001); [https://www.amazon.com/dp/0618127380 excerpt and text search] * Paoletti, John T. and Gary M. Radke. ''Art in Renaissance Italy (4th ed. 2011) * Potter, G.R. ed. ''The New Cambridge Modern History: Volume 1: The Renaissance, 1493–1520'' (1957) [https://www.cambridge.org/core/books/the-new-cambridge-modern-history/1F3A455FF6D62052CBCFF0DBFD109803 online]; major essays by multiple scholars. Summarizes the viewpoint of 1950s. * Robin, Diana; Larsen, Anne R.; and Levin, Carole, eds. ''Encyclopedia of Women in the Renaissance: Italy, France, and England'' (2007) 459 pp. * A. L. Rowse ''The Elizabethan Renaissance: The Life of the Society'' (2000); [https://www.amazon.com/dp/156663315X excerpt and text search] * Ruggiero, Guido. ''The Renaissance in Italy: A Social and Cultural History of the Rinascimento'' (Cambridge University Press, 2015). 648 pp. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=43204 online review] * Rundle, David, ed. ''The Hutchinson Encyclopedia of the Renaissance.'' (1999). 434 pp.; numerous brief articles [https://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance online edition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110628223440/http://www.questia.com/read/95888138?title=The%20Hutchinson%20Encyclopedia%20of%20the%20Renaissance |date=2011-06-28 }} * Turner, Richard N. ''Renaissance Florence'' (2005); [https://www.amazon.com/dp/0131344013/ excerpt and text search] * Ward, A. [http://www.uni-mannheim.de/mateo/camenaref/cmh/cmh.html ''The Cambridge Modern History. Vol 1: The Renaissance (1902)]; older essays by scholars; emphasis on politics ===Zgodovinopisje=== * Bouwsma, William J. "The Renaissance and the drama of Western history." ''American Historical Review'' (1979): 1–15. [https://www.jstor.org/stable/1855657 in JSTOR] * Caferro, William. ''Contesting the Renaissance'' (2010); [https://www.amazon.com/Contesting-Renaissance-William-Caferro/dp/1405123702/ excerpt and text search] * Ferguson, Wallace K. "The Interpretation of the Renaissance: Suggestions for a Synthesis." ''Journal of the History of Ideas'' (1951): 483–495. online in JSTOR * Ferguson, Wallace K. "Recent trends in the economic historiography of the Renaissance." ''Studies in the Renaissance'' (1960): 7–26. * Ferguson, Wallace Klippert. ''The Renaissance in historical thought'' (AMS Press, 1981) * Grendler, Paul F. "The Future of Sixteenth Century Studies: Renaissance and Reformation Scholarship in the Next Forty Years," ''Sixteenth Century Journal'' Spring 2009, Vol. 40 Issue 1, pp. 182+ * Murray, Stuart A.P. The Library: An Illustrated History. American Library Association, Chicago, 2012. * Ruggiero, Guido, ed. ''A Companion to the Worlds of the Renaissance.'' (2002). 561 pp. * Starn, Randolph. "A Postmodern Renaissance?" ''Renaissance Quarterly'' 2007 60(1): 1–24 [http://muse.jhu.edu/journals/ren/summary/v060/60.1starn.html in Project MUSE] * Summit, Jennifer. "Renaissance Humanism and the Future of the Humanities." ''Literature Compass'' (2012) 9#10 pp: 665–678. * Trivellato, Francesca. "Renaissance Italy and the Muslim Mediterranean in Recent Historical Work," ''Journal of Modern History'' (March 2010), 82#1 pp: 127–155. * Woolfson, Jonathan, ed. ''Palgrave advances in Renaissance historiography'' (Palgrave Macmillan, 2005) ===Viri=== * Bartlett, Kenneth, ed. ''The Civilization of the Italian Renaissance: A Sourcebook'' (2nd ed. 2011) * Ross, James Bruce, and Mary M. McLaughlin, eds. ''The Portable Renaissance Reader'' (1977); [https://www.amazon.com/dp/0140150617 excerpt and text search] {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Renaissance}} {{Wikisource|The Civilization of the Renaissance in Italy}} {{wikiquote}} * [http://womenshistory.about.com/library/bio/blbio_list_medieval.htm Notable Medieval and Renaissance Women] * [http://www.vam.ac.uk/vastatic/microsites/british_galleries/bg_styles/Style01a/index.html Renaissance Style Guide] * Interactive Resources ** [http://www.compart-multimedia.com/virtuale/us/florence/florence.htm Florence: 3D Panoramas of Florentine Renaissance Sites(English/Italian)] ** [https://web.archive.org/web/20081218130540/http://renaissancethorne.wetpaint.com/ Interactive Glossary of Terms Relating to the Renaissance] ** [http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm Multimedia Exploration of the Renaissance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210312030623/http://www.renaissanceconnection.org/main.cfm |date=2021-03-12 }} ** [http://interconnected.org/home/more/davinci/ RSS News Feed: Get an entry from Leonardo's Journal delivered each day] ** [http://www.activehistory.co.uk/Miscellaneous/free_stuff/renaissance/frameset.htm Virtual Journey to Renaissance Florence] ** [http://www.learner.org/interactives/renaissance/ Exhibits Collection – Renaissance] * Lectures and Galleries ** [http://www.elrelojdesol.com/leonardo-da-vinci/gallery-english/index.htm Leonardo da Vinci, Gallery of Paintings and Drawings] ** [http://www.museobagattivalsecchi.org/ The Bagatti Valsecchi Museum] ** [http://www.all-art.org/history214_contents_Renaissance.html Renaissance in the "History of Art"] ** [http://www.rensoc.org.uk/ The Society for Renaissance Studies] ** [http://www.nga.gov/content/ngaweb/education/teachers/teaching-packets/ie-european-renaissance.html/ Inquiring Eye: European Renaissance Art] * [http://www.bbc.co.uk/programmes/p00546tq "The Renaissance"] ''In Our Time'', BBC Radio 4 discussion with Francis Ames-Lewis, Peter Burke and Evelyn Welch (Jun 8, 2000). [[Kategorija:Umetnost po dobah]] [[Kategorija:Renesansa|*]] [[Kategorija:Zgodovinske dobe]] [[Kategorija:Srednjeveška filozofija]] [[Kategorija:14. stoletje]] [[Kategorija:15. stoletje]] [[Kategorija:16. stoletje]] [[Kategorija:17. stoletje]] [[Kategorija:Zgodnje moderna doba]] {{normativna kontrola}} 2gwkume5ucmviomwnny3mf8owx3bq5y 0 24974 6758820 6577485 2026-09-30T18:02:49Z TadejM 738 dodano infopolje 6758820 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Cerebrospinalni likvor | Image = 1317 CFS Circulation.jpg | Caption = Cerebrospinalni likvor kroži v [[subarahnoidni prostor|subarahnoidnem prostoru]] okoli [[možgani|možganov]] in [[hrbtenjača|hrbtenjače]] ter v [[ventrikularni sistem|možganskih ventriklih]]. | Image2 = Blausen 0216 CerebrospinalSystem.png | Caption2 = Slika prikazuje mesto cerebrospinalnega likvorja, z označenim možganskim [[ventrikularni sistem|ventrikularnim sistemom]] | acronym = CSF |Latin = liquor cerebrospinalis }} [[Slika:4 vials of human cerebrospinal fluid.jpg|thumb|right|200px|Likvor v štirih epruvetah]] '''Možgansko-hrbtenjačna tekočina''', '''cerebrospinalna tekočina''' ali '''likvor''' (CSF) ([[latinščina|latinsko]] ''liquor cerebrospinalis'') je bistra, brezbarvna telesna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, nastaja pa v [[horoidni pletež|horoidnem pletežu]] štirih [[možganski prekat|možganskih prekatov]] (levi in desni lateralni prekat, tretji prekat, četrti prekat). Nahaja se v subarahnoidalnem prostoru (med [[pajčevnica|pajčevnico]] in [[žilnica|žilnico]]), v možganskih prekatih in centralnem kanalu [[Hrbtenjača|hrbtenjače]]. Povečana prostornina možgansko-hrbtenjačne tekočine (zaradi zmanjšane resorpcije ali, redkeje, povečane proizvodnje) se kaže s povišanim tlakom možgansko-hrbtenjačne tekočine in povečanjem ventrikularnega sistema, imenovanim [[hidrocefalus]] (vodenoglavost). ==Zgodovina== O likvorju se je v medicine skozi zgodovino veliko razpravljalo. Že [[Hipokrat]] je omenjal "vodo, ki obliva možgane", ko je opisoval kongenitalni hidrocefalus. [[Galen]] ga je imenoval "odpadna tekočina" v možganskih ventriklih, za katero je verjel, da se izloča skozi nos. Naslednjih 16 stoletij, ko so medicinski strokovnjaki poglobljeno izvajali anatomske študije, cerebrospinalni likvor ni bil omenjen v literaturi. To je najbrž posledica takratnega načina obdukcije, kjer so odstranili celo glavo in je likvor iztekel še preden so se lotili pregledovanja [[Možgani|možganov]]. Za ponovno osredotočenje strokovne javnosti na cerebrospinalni likvor je zaslužen Emanuel Swedenborg, ki je v svojem rokopisu, napisanem med letoma 1741 in 1744, likvor poimenoval ‘duhovna limfna tekočina’, ki se izloča skozi streho četrtega ventrikla in teče do medule oblongate ter hrbtenjače. Rokopis je bil objavljen leta 1887. Švicarski zdravnik Albrecht von Haller je v svoji knjigi o fiziologiji leta 1747 omenil, da se voda v možganih izloča v ventrikle in absorbira v vene, ter da prevelika sekrecija glede na zmožnost absorpcije vodi v hidrocefalus. Značilnosti likvorja je ob koncu 18. in v začetku 19.stoletja z vivisekcijo preučeval francoski fiziolog Francois Magendie. Odkril je odprtino v steni četrtega ventrikla, ki se po njem imenuje Foramen Magendie, a zmotno verjel, da je [[pia mater]] tista, ki izloča cerebrospinalni likvor. Thomas Willis, po katerem so poimenovali Willisov krog, je v svojih opažanjih zapisal, da se konsistenca likvorja spremeni ob [[Meningitis|meningitisu]]. Velik zagovornik lumbalne punkcije je bil tudi Heinrich Quincke, ki je bil prvi, ki jo je leta 1891 opravil. Priporočal jo je tako diagnostične kot tudi terapevtske namene. V literaturi 19. in zgodnjega 20. stoletja, še posebej v nemških medicinskih knjigah, je bil termin liquor cerebrospinalis tisti, ki je označeval besedno zvezo cerebrospinalna tekočina. Leta 1912 je William Mestrezat prvi podal natančen opis kemične sestave cerebrospinalnega likvorja. Leta 1914 je Harvey W. Cushing objavil dokaze o tem, da je horoidni pleksus tisti, ki izloča cerebrospinalni likvor. ==Nastanek== Možgansko-hrbtenjačna tekočina nastaja v možganih v modificiranih ependimskih celicah horoidnega pleteža lateralnih prekatov (50–70 %) in okrog krvnih žil ter vzdolž ventrikularnih sten. V povprečju ga nastane približno 500 ml na dan, njegova proizvodnja pa se tudi ob spremenjenih fizioloških parametrih ne spreminja bistveno. Zmanjšano nastajanje likvorja lahko dosežemo z uporabo zdravil, ki zavirajo delovanje encima [[karbonska anhidraza]] ([[acetazolamid]]). ==Ventrikularni sistem== [[Slika:Blausen 0216 CerebrospinalSystem.png|sličica|desno|Ventrikularni sistem]] Ventrikularni sistem sestavljata dva lateralna prekata, širok tretji prekat ter četrti prekat. Lateralna prekata s tretjim komunicirata skozi interventrikularni foramen, imenovan Monrojev foramen, tretji prekat pa s četrtim komunicira skozi možganski akvedukt. Četrti prekatse odpira v subarahnoidalni prostor skozi tri odprtine: skozi mediano aperturo, imenovano Magendiejev foramen, in skozi dve lateralni aperturi, imenovani Luschkova foramna. ==Kroženje== Kot že omenjeno, cerebrospinalni likvor nastaja v horoidnih pletežih možganskih prekatov. Nato teče skozi Luschkova in Magendiejev foramen v subarahnoidalni prostor, zaokroži okrog možganov, teče navzdol v hrbtenjačni subarahnoidalni prostor in oblije hrbtenjačo. Likvor se nazaj v kri resorbira preko Pahionijevih granulacij v venske sinuse. ==Funkcija== ===Vzgon=== Dejanska teža človeških možganov je približno 1400 g, medtem ko neto teža, oblitih z likvorjem, znaša približno 25 g. Zaradi [[Vzgon|vzgona]] likvorja, ki ima podobno gostoto kot možgani, ti v spodnjih segmentih ne čutijo pritiska njihove lastne teže. Če tega vzgona ne bi bilo, bi lastna pritiskajoča teža prekinila dotok krvi v možgane in uničila [[Nevron|nevrone]]. ===Zaščita=== Cerebrospinalni likvor ščiti možgansko tkivo pred poškodbami v primeru nesreč, travme. V določenih primerih, ko likvor ne more dovolj dobro zaščititi možganov pred mehanskimi poškodbami (primer, ko človek v avtomobilski nesreči z veliko silo zadane v zračno blazino in možgani udarijo ob lobanjo), lahko pride do krvavitev, možganskih poškodb in tudi smrti. ===Ohranjanje kemične stabilnosti=== Likvor se preteka skozi notranji ventrikularni sistem v možganih in se absorbira nazaj v krvni obtok, med svojim potovanjem pa odnaša presnovne odpadke iz osrednjega živčnega sistema skozi [[krvno-možganska pregrada|krvno-možgansko pregrado]] nazaj v kri. To omogoča homeostatsko regulacijo porazdelitve nevroendokrinih faktorjev. Že majhne spremembe le-teh lahko povzročijo težave ali škodo živčnemu sistemu. ==Sestava in lastnosti== Odrasel človek ima v svojem telesu od 130 do 150 ml cerebrospinalne tekočine, ki vsebuje približno 0,3 % [[Plazemska beljakovina|plazemskih beljakovin]] in se proizvaja s hitrostjo 500 ml na dan. Ker imata subarahnoidalni prostor okrog možganov in [[Hrbtenjača|hrbtenjače]] volumen le 135-150&nbsp;ml, se večji del CSF primarno izloča v kri čez arahnoidne granulacije v zgornjem sagitalnem sinusu. Likvor po svoji poti nastanka, sekrecije in reabsorpcije zaokroži približno trikrat do štirikrat dnevno. Sestava cerebrospinalnega likvorja je povsod v sistemu njenega pretakanja enaka in ni nikjer koncentrirana ali razredčena. Likvor ni ultrafiltrat krvi, temveč se aktivno izloča iz horoidnih pleksusov ventriklov, vsebuje pa vodo (90 %), elektrolite in proteine s prisotnimi limfociti (0-5 [[limfocit]]ov na mm³). V likvorju se pojavljajo kvantitativne razlike v razporeditvi posameznih plazemskih proteinov in elektrolitov, glede na ostale telesne tekočine. Splošno gledano ima cerebrospinalna tekočina v ventriklih nižji koncentraciji globularnih proteinov in albumina v primerjavi z lumbarnim likvorjem ali likvorjem v cisternah. V primerjavi s krvjo vsebuje višje koncentracije natrijevih in klorovih ionov in nižje koncentracije kalijevih ionov, glukoze in proteinov. Motnost likvorja je lahko znak infekcije ali nakopičenja levkocitov in proteinov. Rdečkasto obarvanje je lahko znak krvavitve ali obstrukcije hrbtenjače, rjavo, oranžno ali rumeno obarvanje pa je lahko znak povečane vsebnosti proteinov ali predhodne, več dni stare krvavitve. Kri lahko preide v CFS tudi ob jemanju vzorca (lumbalni punkciji) in povzroči lažno pozitiven rezultat na eritrocite. Tlak likvorja v ležečem položaju in mirovanju, izmerjen z lumbalno punkcijo (LP), znaša 80-180 mm H2O. V primeru pokončnega položaja telesa je tlak višji. Do večine odstopanj pride zaradi primerov kašlja ali notranjega stiskanja jugularnih ven v vratu. Tlak cerebrospinalnega likvorja je v ležečem položaju telesa podoben intrakranialnemu tlaku. Specifična gostota likvorja znaša 1.004-1.008 g/ml. ===Referenčne vrednosti=== {|class="wikitable" |+ Referenčne vrednosti elektrolitov v CSF |- ! Snov || Spodnja meja || Zgornja meja || Enota || % glede na vrednost v plazmi |- | Osmolarnost || 280<ref name=UBC>[https://web.archive.org/web/20051027003652/http://www.pathology.ubc.ca/path425/SystemicPathology/Neuropathology/CerebrospinalFluidCSFDrGPBondy.rtf PATHOLOGY 425 CEREBROSPINAL FLUID <nowiki>[</nowiki>CSF<nowiki>]</nowiki>] at the Department of Pathology and Laboratory Medicine at the University of British Columbia. By Dr. G.P. Bondy. Retrieved November 2011</ref> || 300<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Natrij]] || 135<ref name=UBC/> || 150<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Kalij]] || 2.6<ref name=UBC/> || 3.0<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Klor]] || 115<ref name=UBC/> || 130<ref name=UBC/> || mmol/L || >100%<ref name=UBC/> |- | [[Kalcij]] || 1.00<ref name=UBC/> || 1.40<ref name=UBC/> || mmol/L || ~50%<ref name=UBC/> |- | [[Magnezij]] || 1.2<ref name=UBC/> || 1.5<ref name=UBC/> || mmol/L || >100%<ref name=UBC/> |- | [[Železo]] || 0.2<ref name=UBC/> || 0.4<ref name=UBC/> || µmol/L |} {|class="wikitable" |+ Referenčne vrednosti drugih snovi v CSF |- ! Snov || Spodnja meja || Zgornja meja || Enota || % glede na vrednost v plazmi |- |rowspan=2| [[Glukoza]] || 50<ref name=southwest>[http://pathcuric1.swmed.edu/PathDemo/nrrt.htm Normal Reference Range Table] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111225185659/http://pathcuric1.swmed.edu/PathDemo/nrrt.htm |date=2011-12-25 }} from The University of Texas Southwestern Medical Center at Dallas. Used in Interactive Case Study Companion to Pathologic basis of disease.</ref> || 80<ref name=southwest/> || mg/dL ||rowspan=2| ~60%<ref name=UBC/> |- | 2.2,<ref name=Roberts2006>[http://www.cpy.cuhk.edu.hk/wardmanual/Menu/DP/Glucose.htm Department of Chemical Pathology at the Chinese University of Hong Kong] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150105131956/http://www.cpy.cuhk.edu.hk/wardmanual/Menu/DP/Glucose.htm |date=2015-01-05 }}, in turn citing: Roberts WL et al. Reference Information for the Clinical Laboratory. In Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics, 4th edn. Burtis CA, Ashwood ER and Bruns DE eds. Elsevier Saunders 2006; 2251 - 2318</ref> 2.8<ref name=UBC/> || 3.9,<ref name=Roberts2006/> 4.4<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Beljakovina|Proteini]] || 15<ref name=UBC/><ref name=southwest/> || 40,<ref name="pmid4456012">{{cite journal |author=Felgenhauer K |title=Protein size and CSF composition |journal=Klin. Wochenschr. |volume=52 |issue=24 |pages=1158–64 |year=1974 |pmid=4456012 |doi=10.1007/BF01466734}}</ref> 45<ref name=UBC/><ref name=southwest/> || mg/dL || ~1%<ref name=UBC/> |-{{anchor|albumin quotient}} | [[Albumin]] || 7.8<ref name=ca>[http://labmed.ucsf.edu/sfghlab/data/tests/232.html Lab Manual for SFGH > PROTEIN, CSF - IgG INDEX] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150105122501/http://labmed.ucsf.edu/sfghlab/data/tests/232.html |date=2015-01-05 }} at The University of California, San Francisco. Last updated 10/4/2010.</ref> || 40<ref name=ca/> || mg/dL || 0<ref name=aini>[http://www.aini.it/files/pdf/48094.pdf Standardization of procedures and methods in neuroimmunology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021035409/http://www.aini.it/files/pdf/48094.pdf |date=2013-10-21 }} from the Italian Association of Neuroimmunology. Retrieved January, 2012</ref> - 0.7%<ref name=aini/> <br> |- | [[Laktat]] || 1.1<ref name=UBC/> || 2.4<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Kreatinin]] || 50<ref name=UBC/> || 110<ref name=UBC/> || µmol/L |- | [[Fosfor]] || 0.4<ref name=UBC/> || 0.6<ref name=UBC/> || µmol/L |- | [[Sečnina]] || 3.0<ref name=UBC/> || 6.5<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Ogljikov dioksid]] || 20<ref name=UBC/> || 25<ref name=UBC/> || mmol/L |} {|class="wikitable" |+ Referenčne vrednosti drugih parametrov CSF |- ! Snov || Spodnja meja || Zgornja meja || Enota |- | [[Eritrociti]] || n/a<ref name=southwest/> || 0<ref name=southwest/> / negativno || celic/µL ali<br> celic/mm³</br> |- | [[Levkociti]] || 0<ref name=southwest/> || 3<ref name=southwest/> || celic/µL<br> ali<br> celic/mm³</br> |- | [[PH|pH]] || 7.28<ref name=UBC/> || 7.32<ref name=UBC/> || (brez enote) |- |rowspan=2| pCO₂ || 44<ref name=UBC/> || 50<ref name=UBC/> || mmHg |- | 5.9<ref name=mmHg>Derived from mmHg values using 0.133322 kPa/mmHg</ref> || 6.7<ref name=mmHg/> || [[kilopascal|kPa]] |- |rowspan=2| pO₂ || 40<ref name=UBC/> || 44<ref name=UBC/> || mmHg |- | 5.3<ref name=mmHg/> || 5.9<ref name=mmHg/> || kPa |} <br clear="all"/> ===Interpretacija odstopajočih referenčnih vrednosti=== ====Tlak likvorja==== Vzrok za povišan tlak likvorja je lahko: * povišan intrakranialni tlak ( znotrajlobanjski pritisk) Vzrok za znižan tlak likvorja je lahko: * [[Tumor|tumorji]] hrbtenjače * [[Šok|šok]] * [[Sinkopa|sinkopa]] * diabetična koma Najpogosteje je vzrok za znižan tlak likvorja lumbalna punkcija. ====Proteini v likvorju==== Vzrok za povišane vrednosti proteinov v likvorju je lahko: * prisotnost krvi * [[Sladkorna bolezen|sladkorna bolezen]] * polinevritis * tumorji * poškodbe * vnetne in infekcijske bolezni Vzrok za znižano vsebnost proteinov v likvorju je lahko njegova hitra proizvodnja. ====Glukoza v likvorju==== Povišana vsebnost glukoze v likvorju je znak visoke vsebnosti glukoze v krvi. Znižano vsebnost glukoze v likvorju najdemo v stanju [[Hipoglikemija|hipoglikemije]], pri bakterijski ali glivni infekciji (meningitis), [[Tuberkuloza|tuberkulozi]] ter nekaterih [[Meningitis|meningitisih]]. ====Krvne celice v likvorju==== Povišano število [[Levkocit|belih krvnih celic]] v likvorju je lahko znak: * meningitisa * akutne infekcije * začetka kronične bolezni * tumorja * abscesa * kapi * demielinizacijske bolezni (npr. multiple skleroze) Prisotnost [[Eritrocit|rdečih krvnih celic]] v likvorju je lahko znak krvavitve v spinalno tekočino ali posledica travmatske lumbarne punkcije. ====Ostali rezultati==== Povišane vrednosti gama [[Globulin|globulinov]] v likvorju so lahko posledica [[Multipla skleroza|multiple skleroze]], nevrosifilisa ali [[Guillain-Barréjev sindrom|Guillain-Barrejevega sindroma]]. ==Motnje pretoka== Mnoge bolezni lahko povzročijo porušeno razmerje med nastankom in odtekanjem cerebrospinalnega likvorja. Če nastaja preveč tekočine ali se jo premalo resorbira pride do povečanja ventriklov oziroma motnje, ki ji pravimo hidrocefalus. Lahko je tudi posledica travmatske poškodbe možganov ali krvavitve v ventriklih. Povišan tlak cerebrospinalnega likvorja v ventriklih v končni fazi vodi do atrofije bele substance možganov, ki se nahaja ob ventriklih. Siva substance možganov (vsaj) na začetku še ni prizadeta. Prevalenca kongenitalnega hidrocefalusa je 0.48-0.81 na 1000 rojstev. ===Hidrocefalus (vodenoglavost)=== [[Slika:NPH MRI 007.png|sličica|desno|Hidrocefalus]] Poznamo več tipov hidrocefalusa: * Do '''okluzivnega hidrocefalusa''' pride pri obstrukciji pretoka cerebrospinalnega likvorja in je lahko posledica tumorjev, krvavitve, infarkta, oziroma, ko so znotraj lobanje prisotne [[Lezija|lezije]], malformacije (stenoza oziroma zožanje akvedukta, koloidna cista v tretjem ventriklu). * Do '''resorbcijskega hidrocefalusa''' pride zaradi nezadostne resorpcije cerebrospinalnega likvorja in se pogosto pojavi po meningitisu ali subarahnoidni krvavitvi, ki lahko povzročita zlepljenje granulacij skozi katere se cerebrospinalna tekočina resorbira. * '''Hipersekretorni hidrocefalus''' je zelo redka oblika hidrocefalusa, ki nastane zaradi prevelike produkcije cerebrospinalnega likvorja in je običajno posledica tumorja horoidnega pleksusa (papilloma). Starejša klasifikacija deli hidrocefalus na ''komunikatni'' (likvor prosto teče po ventriklih do subarahnoidnega prostora) in ''nekomunikatni'' (obstrukcija pretoka likvorja nastopa v samem ventrikularnem sistemu in preprečuje normalen pretoka do subarahnoidnega prostora). Hidrocefalus je aktiven takrat, ko je tlak v ventriklih konstantno zvišan, poznamo pa tudi hidrocefalus z normalnim tlakom, ki vključuje komunikatni hidrocefalus z nenormalnim pretokom likvorja, tlak pa je le občasno povišan. Hidrocefalus se pri otrocih kaže s hitro, nesorazmerno rastjo lobanje, v primerjavi z obrazom. Otroci sprva delujejo normalno, saj se tlak postopoma in rahlo veča dokler lobanja raste in se je zaradi nezaprtih sutur sposobna širiti. Po določenem času pride do dekompenzacije, pojavijo se znaki zvišanega znotrajlobanjskega tlaka (bruhanje), prisoten je lahko fenomen sončnega zahoda (pareza pogleda navzgor). Znaki pri otrocih z zaprtimi suturami ter pri odraslih so naslednji: manifestacije intrakranialne hipertenzije (glavobol, slabost, bruhanje), znaki draženja možganskih ovojnic (opistotonus, fotofobija); z napredovanjem in slabšanjem stanja pride do izčrpanosti, slabšanja kognitivnih funkcij, deficita kranialnih živcev, Parinaudovega sindroma, papiloedema in slabšanja zavesti. Hidrocefalus se zdravi s kirurško vstavitvijo drenažne cevke, ki odvaja odvečno tekočino. ==Klinični pomen== Likvor v diagnostiki nekaterih bolezni osrednjega živčnega sistema:<ref name=duus1>Baehr M, Frotscher M: Duus' Topical Diagnosis in Neurology, 4^th edition, Thieme Stuttgart, New York, 2005: 409-410.</ref> {| class="wikitable" |- ! Diagnoza !! Izgled likvorja !! Pandyjeva reakcija !! Citologija !! Biokemija !! Ostala opažanja |- | '''normalen likvor''' || bister, brezbarven || - || do 4 celice/μL, predvsem [[Limfocit|limfociti]] || laktat <2.1 mmol/L; albuminski kvocient: odrasli nad 40 let <8, odrasli pod 40 let <7, otroci <5 || 50-60% ravni glukoze v krvi |- | '''bakterijski [[Meningitis|meningitis]]''' || moten || +++ || več tisoč celic/μL || laktat >3,5 mmol/L; albuminski kvocient >20×10⁻³ || prisotnost bakterij |- | '''možganski [[Absces|absces]]''' || bister ali občasno moten || +/- || nekaj sto celic/μL, mononuklearne celice in/ali nevtrofilci || albuminski kvocient normalen ali rahlo povišan || nizka raven glukoze; včasih prisotne bakterije; lokalna igA sinteza |- | '''encefalitis ([[Herpes simpleks virus|herpes simplex]])''' || bister, brezbarven || +/- || normalna ali mononuklearna pleocitoza (limfociti) || albuminski kvocient >10×10^-3 || povišani IgG, IgM, IgA; prisotnost specifičnih [[Protitelo|Ab]]; PCR pozitivna na [[Herpes simpleks virus|HSV]] |- | '''virusni meningitis''' || bister || + || več sto mononuklearnih celic, vključno z aktiviranimi limfociti B || laktat <3,5 mmol/L; albuminski kvocient do 20×10⁻³ || |- | '''tuberkulozni meningitis''' || rumenkast || +++ || do 1500/μL; mešana celična slika, v glavnem mononuklearne celice || albuminski kvocient >20×10⁻³; glukoza <50% serumske glukoze || povišani IgG in IgA; prisotnost mikobakterij |- | '''nevrosifilis''' || bister ali moten || +/- || mononuklearna pleocitoza || || povišani imunoglobulini; pozitiven TPHA |- | '''[[Multipla skleroza|multipla skleroza]]''' || bister, brezbarven || +/- || do 40 mononuklearnih celic/μL || albuminski kvocient <20×10⁻³ || vidni oligoklonski trakovi pri izoelektričnem fokusiranju |- | '''akutna nevroborelioza ([[Lymska bolezen]])''' || bister || || do nekaj sto mononuklearnih celic/μL || albuminski kvocient <50×10⁻³ || povišani imunoglobulini; prisotnost protiteles |- | '''poliradikulitis ([[Guillain-Barréjev sindrom]])''' || bister || || rahla pleocitoza || albuminski kvocient do 50×10⁻³ || |} ==Bolezenska stanja== ===Glavobol, povezan z znižanim volumnom likvorja=== Sindrom vztrajajočega glavobola, ki nastane zaradi zmanjšanega volumna cerebrospinalnega likvorja, se najpogosteje pojavi po opravljeni lumbalni punkciji. Glavobol se po navadi umiri po tem, ko pacient leže v posteljo in miruje. V primeru kroničnega glavobola je po navadi prisotna anamneza kroničnih, vsakodnevnih glavobolov. Bolečina ob prebujanju ni prisotna ali izrazita, poslabša pa se lahko tekom dneva ter po navadi izzveni, ko bolnik leže k počitku. V preiskavah se najpogosteje uporablja diagnostična metoda [[MRI]] s kontrastnim gadolinijevim sredstvom. Terapija prvega izbora je počitek, zdravljenje pa lahko vključuje tudi dajanje [[Kofein|kofeina]] intravensko (500mg v 2 urah). ===Glavobol, povezan s povišanim tlakom likvorja=== Posledica povišanega intrakranialnega tlaka ob odsotnosti strukturne lezije ali drugih bolezni, ki dvignejo intrakranialni tlak je glavobol ki ga imenujemo idiopatska intrakranialna hipertenzija. Bolniki se z glavobolom po navadi že zbudijo, čez dan pa se stanje slabša. Glavobol se lahko poslabša tudi ob ležanju. Bolnikom z dokazano povišanim intrakranialnim tlakom se opravi lumbalna punkcija, kjer se izmeri tlak likvorja ter se hkrati 20ml tekočine tudi odvzame. Zdravljenje se prične z acetazolamidom v odmerku 150-500mg dvakrat dnevno. Če se pacient ne odziva na zdravljenje, je alternativna možnost zdravljenja cerebrospinalni shunt. ===Travmatsko iztekanje likvorja=== Pojavi se pri približno 2% odraslih ob zaprti poškodbi glave. Možnost iztekanja se znatno poveča ob penetrantni poškodbi glave (9%). Običajno nastopi v 48 urah po poškodbi glave, lahko pa se nenadno pojavi tudi več let po poškodbi. Resnost poškodbe ne igra večje vloge v povezavi s tem ali se bo iztekanje likvorja pojavilo ali ne. ===Rinoreja likvorja (iztekanje likvorja skozi nos)=== Gre za najpogostejšo vrsto iztekanja likvorja. Dokaz, da je iztekajoča tekočina dejansko likvor, se ugotovi z meritvijo glukoze v izcedku. V 70% se rinoreja ustavi v roku enega tedna, preostanek pa v roku 6 tednov. Pri rinoreji se lahko pojavi meningitis z incidenco 5-10%, ki se izrazito poveča, če iztekanje vztraja več kot en teden. Ugotovljeno je bilo, da se je pri nezdravljenem iztekanju skozi nos pri 80% bolnikih v obdobju 20 let pojavil meningitis. Pomembno je, da se iztekanje likvorja prepozna hitro, ter da se po potrebi fistulo kirurško popravi. Izjema je otoreja (iztekanje likvorja skozi uho), ki se spontano ustavi v roku 3 tednov. Operacija je potrebna le, če otoreja likvorja vztraja dlje časa. Če je pacient pri zavesti, se ga obravnava in zdravi v položaju z glavo navzgor, da se zmanjša znotrajlobanjski pritisk. ===Alzheimerjeva bolezen=== Pri [[Alzheimerjeva bolezen|Alzheimerjevi bolezni]] v likvorju najdemo povišane koncentracije beljakovine tau, fosforiliranega-tau in amiloida beta 1-42. ===Meningitis=== Meningitis je vnetje možganskih ovojnic (mening). Klinično se kaže z meningealnimi simptomi (glavobol, fotofobija, trd vrat) ter s pleocitozo (povečanim številom belih krvnih celic) v cerebrospinalni tekočini. Glede na trajanje simptomov ga delimo na akutni in kronični. Najpomembnejši faktor pri postavljanju diagnoze meningitisa je analiza cerebrospinalnega likvorja, ki nam pomaga določiti tip meningitisa in izbrati primeren način zdravljenja. Pogost zaplet meningitisa je povišanje znotrajlobanjskega tlaka. Brez zdravljenja se tvori začaran krog zmanjšanega pretoka cerebralnega likvorja, slabšanje možganskega edema in naraščanja tlaka. Pride lahko do poškodbe žilnega endotelija, ki vodi v vazospazme in trombozo, kar še dodatno poslabša pretok likvorja in lahko pripelje do stenoze žil. Sistemsko znižan krvni tlak (septični šok) lahko prav tako vpliva na pretok likvorja. Vrednosti likvorja pri bakterijskem meningitisu: {| class="wikitable" |- | '''glukoza [mg/dL]''' || <40 (normalna ali znižana) |- | '''proteini [mg/dL]''' || >250 (povišani) |- | '''levkociti [št. celic/μL]''' || >500 (po navadi >1000); v zgodnji fazi lahko <100; povečini nevtrofilci |- | '''test kultur''' || pozitiven |- | '''tlak''' || povišan |} Vrednosti likvorja pri glivnem meningitisu: {| class="wikitable" |- | '''glukoza [mg/dL]''' || <40 (močno znižana) |- | '''proteini [mg/dL]''' || 25-250 (rahlo ali močno zvišani) |- | '''levkociti [št. celic/μL]''' || 10-1000 (variabilni); prevladujejo limfociti |- | '''test kultur''' || pozitiven (glive) |- | '''tlak''' || variabilen |} Vrednosti likvorja pri tuberkuloznem meningitisu: {| class="wikitable" |- | '''glukoza [mg/dL]''' || <40 (močno znižana) |- | '''proteini [mg/dL]''' || 50-250 (rahlo ali močno zvišani) |- | '''levkociti [št. celic/μL]''' || 10-1000 (variabilni); prevladujejo limfociti |- | '''test kultur''' || pozitiven za AFB |- | '''tlak''' || variabilen |} Vrednosti likvorja pri virusnem meningitisu: {| class="wikitable" |- | '''glukoza [mg/dL]''' || <40 (normalna) |- | '''proteini [mg/dL]''' || <100 (rahlo zvišani) |- | '''levkociti [št. celic/μL]''' || <100; v zgodnji fazi nevtrofilci, v poznejši fazi limfociti |- | '''test kultur''' || negativen |- | '''tlak''' || običajno normalen |} ==Lumbalna punkcija== V primeru zvišanega CSF tlaka je moten pretok krvi v možganih. Ko pride do problemov v pretoku likvorja to zmoti ne samo likvor sam, temveč tudi stistljivost kraniospinalnega prostora in pretok krvi znotraj lobanje, s posledično ranljivostjo nevronov in glie. Kot je bilo že omenjeno sta cerebrospinalna tekočina in limfni sistem povezana. Primer patologije ki prikazuje odnose med motnjami cerebrospinalne tekočine je primer hidrocefalusa ter motenega CSF limfatičnega transporta. Likvor se lahko testira za diagnozo mnogih nevroloških bolezni, nujno ob sumu na meningitis in subarahnoidalno krvavitev ter je dobra dodatna preiskava ob sumu na multiplo sklerozo ter razne inflamatorne (vnetne) bolezni. To se dela z lumbalno funkcijo. Lumbalna punkcija je postopek, ko zdravnik z injekcijo vbode med dvema vretencema hrbtenice (tretjim in četrtim ledvenim vretencem) in s punkcijo odvzame vzorec cerebrospinalne tekočine-likvorja za nadaljnjo diagnostiko). Pacient ob tem leži na boku, skrčen s poravnano hrbtenico. Najprej se predel kože in tkiv pod njo omrtviči z lokalnim anestetikom in počaka, da začne delovati in je območje omrtvičeno. Nato se zbode z debelejšo iglo,po približno 4-7 cm se občuti odpor ko preiskovalec prebode ligamentum flavum. Nato po igli začne iztekati cerebrospinalni likvor. Če likvor ne priteče ali če je igla zadela kost, je bila punkcija napačno izvedena, saj igla ni bila pravilno pozicionirana. Preiskovanec iglo rahlo izvleče ter jo ponovno pozicionira in če jo je nastavil pravilno, bo likvor normalno pritekel. Lumbarna punkcija je neprijetna, a je enostaven in dokaj neboleč postopek ko jo opravlja strokovnjak. Ne opravlja se če se sumi da ima pacient intrakranialni ali intraspinalni tumor, ob lezijah kože na mestu punkcije. Indikacije, ki predlagajo slikovne preiskave možgan pred lumbarno punkcijo, so naslednje: znaki ali simptomi povišanega intrakranialnega (znotrajlobanjskega) tlaka, fokalni nevrološki deficiti, stalno dilatirana zenica (stalno razširjena zenica) ali zenica, ki slabo odreagira na osvetlitev, koma ali hitro slabšanje stanja zavesti, znaki lezije v posteriorni fossi (dizatrija, ataksija..). Če se lumbarna punkcija zakomplicira, lahko pride do naslednjih neželenih posledic: pojavi se lahko nizkotlačni posturalni glavobol, ki je zelo močan, ker trakcija krvnih žil in živčnih korenin stimulira bolečinska vlakna. Nekatere neželene posledice so še bolečina v hrbtu, infekcija, subarahnoidalna ali epiduralna krvavitev, diplopia ali dvojni vid, dermoidna formacija. Lumbalna punkcija se izvaja z namenom preštetja celic, ki jih likvor vsebuje ter namenom določitve količine proteinov in glukoze v likvorju. Ti parametri so sami po sebi izjemno pomembni v diagnostiki subarahnoidalne krvavitve in infekcij centralnega živčnega sistema ( npr. meningitis). Če se izvede preiskavo likvorja v kulturi, izvemo za povzročitelja infekcije (določen mikroorganizem). Z uporabo naprednejših metod, kot je na primer detekcija oligoklonalnih trakov, se lahko prepozna trenutno vnetno stanje v organizmu (npr. multipla skleroza). == Opombe == {{sklici|2}} == Literatura in viri == * Baehr M, Frotscher M: Duus' Topical Diagnosis in Neurology, 4^th edition, Thieme Stuttgart, New York, 2005 * Lorak L: Neurology secrets, 5^th edition, Mosby Elsevier, Philadelphia, 2001 * Fowler T, Losseff N: Clinical neurology, 4^th edition, Hodder Arnold, London, 2011 * Lindsay KW, Bone I, Fuller G: Neurology and neurosurgery illustrated, 5^th revised edition, Churchill Livingstone, Philadelphia, 2010 * [http://www.emedicina.si/lumbalna-punkcija/ http://www.emedicina.si/lumbalna-punkcija/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306121052/http://www.emedicina.si/lumbalna-punkcija/ |date=2016-03-06 }} * [http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/003428.htm http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/003428.htm] * [http://www.aafp.org/afp/2003/0915/p1103.html http://www.aafp.org/afp/2003/0915/p1103.html] * [http://www.scribd.com/doc/60332021/Cerebrospinal-Liquor-and-Its-Circulation http://www.scribd.com/doc/60332021/Cerebrospinal-Liquor-and-Its-Circulation] * [http://neurology.pote.hu/smcenters/modules/liquor/data/EFNSCSF_guide.pdf http://neurology.pote.hu/smcenters/modules/liquor/data/EFNSCSF_guide.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305111427/http://neurology.pote.hu/smcenters/modules/liquor/data/EFNSCSF_guide.pdf |date=2016-03-05 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Cerebrospinal fluid}} [[Kategorija:Centralno živčevje]] [[Kategorija:Telesne tekočine]] {{normativna kontrola}} rjcrqbcw0xq9akzdh6cpkz1szv7l9zc 6758821 6758820 2026-09-30T18:03:46Z TadejM 738 popravek imena 6758821 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Cerebrospinalni likvor | Image = 1317 CFS Circulation.jpg | Caption = Cerebrospinalni likvor kroži v [[subarahnoidni prostor|subarahnoidnem prostoru]] okoli [[možgani|možganov]] in [[hrbtenjača|hrbtenjače]] ter v [[ventrikularni sistem|možganskih ventriklih]]. | Image2 = Blausen 0216 CerebrospinalSystem.png | Caption2 = Slika prikazuje mesto cerebrospinalnega likvorja, z označenim možganskim [[ventrikularni sistem|ventrikularnim sistemom]] | acronym = CSF |Latin = liquor cerebrospinalis }} [[Slika:4 vials of human cerebrospinal fluid.jpg|thumb|right|200px|Likvor v štirih epruvetah]] '''Možgansko-hrbtenjačna tekočina''', '''cerebrospinalna tekočina''' ali '''cerebrospinalni likvor''' (CSF) ({{jezik-la|liquor cerebrospinalis}}) je bistra, brezbarvna telesna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, nastaja pa v [[horoidni pletež|horoidnem pletežu]] štirih [[možganski prekat|možganskih prekatov]] (levi in desni lateralni prekat, tretji prekat, četrti prekat). Nahaja se v subarahnoidalnem prostoru (med [[pajčevnica|pajčevnico]] in [[žilnica|žilnico]]), v možganskih prekatih in centralnem kanalu [[Hrbtenjača|hrbtenjače]]. Povečana prostornina možgansko-hrbtenjačne tekočine (zaradi zmanjšane resorpcije ali, redkeje, povečane proizvodnje) se kaže s povišanim tlakom možgansko-hrbtenjačne tekočine in povečanjem ventrikularnega sistema, imenovanim [[hidrocefalus]] (vodenoglavost). ==Zgodovina== O likvorju se je v medicine skozi zgodovino veliko razpravljalo. Že [[Hipokrat]] je omenjal "vodo, ki obliva možgane", ko je opisoval kongenitalni hidrocefalus. [[Galen]] ga je imenoval "odpadna tekočina" v možganskih ventriklih, za katero je verjel, da se izloča skozi nos. Naslednjih 16 stoletij, ko so medicinski strokovnjaki poglobljeno izvajali anatomske študije, cerebrospinalni likvor ni bil omenjen v literaturi. To je najbrž posledica takratnega načina obdukcije, kjer so odstranili celo glavo in je likvor iztekel še preden so se lotili pregledovanja [[Možgani|možganov]]. Za ponovno osredotočenje strokovne javnosti na cerebrospinalni likvor je zaslužen Emanuel Swedenborg, ki je v svojem rokopisu, napisanem med letoma 1741 in 1744, likvor poimenoval ‘duhovna limfna tekočina’, ki se izloča skozi streho četrtega ventrikla in teče do medule oblongate ter hrbtenjače. Rokopis je bil objavljen leta 1887. Švicarski zdravnik Albrecht von Haller je v svoji knjigi o fiziologiji leta 1747 omenil, da se voda v možganih izloča v ventrikle in absorbira v vene, ter da prevelika sekrecija glede na zmožnost absorpcije vodi v hidrocefalus. Značilnosti likvorja je ob koncu 18. in v začetku 19.stoletja z vivisekcijo preučeval francoski fiziolog Francois Magendie. Odkril je odprtino v steni četrtega ventrikla, ki se po njem imenuje Foramen Magendie, a zmotno verjel, da je [[pia mater]] tista, ki izloča cerebrospinalni likvor. Thomas Willis, po katerem so poimenovali Willisov krog, je v svojih opažanjih zapisal, da se konsistenca likvorja spremeni ob [[Meningitis|meningitisu]]. Velik zagovornik lumbalne punkcije je bil tudi Heinrich Quincke, ki je bil prvi, ki jo je leta 1891 opravil. Priporočal jo je tako diagnostične kot tudi terapevtske namene. V literaturi 19. in zgodnjega 20. stoletja, še posebej v nemških medicinskih knjigah, je bil termin liquor cerebrospinalis tisti, ki je označeval besedno zvezo cerebrospinalna tekočina. Leta 1912 je William Mestrezat prvi podal natančen opis kemične sestave cerebrospinalnega likvorja. Leta 1914 je Harvey W. Cushing objavil dokaze o tem, da je horoidni pleksus tisti, ki izloča cerebrospinalni likvor. ==Nastanek== Možgansko-hrbtenjačna tekočina nastaja v možganih v modificiranih ependimskih celicah horoidnega pleteža lateralnih prekatov (50–70 %) in okrog krvnih žil ter vzdolž ventrikularnih sten. V povprečju ga nastane približno 500 ml na dan, njegova proizvodnja pa se tudi ob spremenjenih fizioloških parametrih ne spreminja bistveno. Zmanjšano nastajanje likvorja lahko dosežemo z uporabo zdravil, ki zavirajo delovanje encima [[karbonska anhidraza]] ([[acetazolamid]]). ==Ventrikularni sistem== [[Slika:Blausen 0216 CerebrospinalSystem.png|sličica|desno|Ventrikularni sistem]] Ventrikularni sistem sestavljata dva lateralna prekata, širok tretji prekat ter četrti prekat. Lateralna prekata s tretjim komunicirata skozi interventrikularni foramen, imenovan Monrojev foramen, tretji prekat pa s četrtim komunicira skozi možganski akvedukt. Četrti prekatse odpira v subarahnoidalni prostor skozi tri odprtine: skozi mediano aperturo, imenovano Magendiejev foramen, in skozi dve lateralni aperturi, imenovani Luschkova foramna. ==Kroženje== Kot že omenjeno, cerebrospinalni likvor nastaja v horoidnih pletežih možganskih prekatov. Nato teče skozi Luschkova in Magendiejev foramen v subarahnoidalni prostor, zaokroži okrog možganov, teče navzdol v hrbtenjačni subarahnoidalni prostor in oblije hrbtenjačo. Likvor se nazaj v kri resorbira preko Pahionijevih granulacij v venske sinuse. ==Funkcija== ===Vzgon=== Dejanska teža človeških možganov je približno 1400 g, medtem ko neto teža, oblitih z likvorjem, znaša približno 25 g. Zaradi [[Vzgon|vzgona]] likvorja, ki ima podobno gostoto kot možgani, ti v spodnjih segmentih ne čutijo pritiska njihove lastne teže. Če tega vzgona ne bi bilo, bi lastna pritiskajoča teža prekinila dotok krvi v možgane in uničila [[Nevron|nevrone]]. ===Zaščita=== Cerebrospinalni likvor ščiti možgansko tkivo pred poškodbami v primeru nesreč, travme. V določenih primerih, ko likvor ne more dovolj dobro zaščititi možganov pred mehanskimi poškodbami (primer, ko človek v avtomobilski nesreči z veliko silo zadane v zračno blazino in možgani udarijo ob lobanjo), lahko pride do krvavitev, možganskih poškodb in tudi smrti. ===Ohranjanje kemične stabilnosti=== Likvor se preteka skozi notranji ventrikularni sistem v možganih in se absorbira nazaj v krvni obtok, med svojim potovanjem pa odnaša presnovne odpadke iz osrednjega živčnega sistema skozi [[krvno-možganska pregrada|krvno-možgansko pregrado]] nazaj v kri. To omogoča homeostatsko regulacijo porazdelitve nevroendokrinih faktorjev. Že majhne spremembe le-teh lahko povzročijo težave ali škodo živčnemu sistemu. ==Sestava in lastnosti== Odrasel človek ima v svojem telesu od 130 do 150 ml cerebrospinalne tekočine, ki vsebuje približno 0,3 % [[Plazemska beljakovina|plazemskih beljakovin]] in se proizvaja s hitrostjo 500 ml na dan. Ker imata subarahnoidalni prostor okrog možganov in [[Hrbtenjača|hrbtenjače]] volumen le 135-150&nbsp;ml, se večji del CSF primarno izloča v kri čez arahnoidne granulacije v zgornjem sagitalnem sinusu. Likvor po svoji poti nastanka, sekrecije in reabsorpcije zaokroži približno trikrat do štirikrat dnevno. Sestava cerebrospinalnega likvorja je povsod v sistemu njenega pretakanja enaka in ni nikjer koncentrirana ali razredčena. Likvor ni ultrafiltrat krvi, temveč se aktivno izloča iz horoidnih pleksusov ventriklov, vsebuje pa vodo (90 %), elektrolite in proteine s prisotnimi limfociti (0-5 [[limfocit]]ov na mm³). V likvorju se pojavljajo kvantitativne razlike v razporeditvi posameznih plazemskih proteinov in elektrolitov, glede na ostale telesne tekočine. Splošno gledano ima cerebrospinalna tekočina v ventriklih nižji koncentraciji globularnih proteinov in albumina v primerjavi z lumbarnim likvorjem ali likvorjem v cisternah. V primerjavi s krvjo vsebuje višje koncentracije natrijevih in klorovih ionov in nižje koncentracije kalijevih ionov, glukoze in proteinov. Motnost likvorja je lahko znak infekcije ali nakopičenja levkocitov in proteinov. Rdečkasto obarvanje je lahko znak krvavitve ali obstrukcije hrbtenjače, rjavo, oranžno ali rumeno obarvanje pa je lahko znak povečane vsebnosti proteinov ali predhodne, več dni stare krvavitve. Kri lahko preide v CFS tudi ob jemanju vzorca (lumbalni punkciji) in povzroči lažno pozitiven rezultat na eritrocite. Tlak likvorja v ležečem položaju in mirovanju, izmerjen z lumbalno punkcijo (LP), znaša 80-180 mm H2O. V primeru pokončnega položaja telesa je tlak višji. Do večine odstopanj pride zaradi primerov kašlja ali notranjega stiskanja jugularnih ven v vratu. Tlak cerebrospinalnega likvorja je v ležečem položaju telesa podoben intrakranialnemu tlaku. Specifična gostota likvorja znaša 1.004-1.008 g/ml. ===Referenčne vrednosti=== {|class="wikitable" |+ Referenčne vrednosti elektrolitov v CSF |- ! Snov || Spodnja meja || Zgornja meja || Enota || % glede na vrednost v plazmi |- | Osmolarnost || 280<ref name=UBC>[https://web.archive.org/web/20051027003652/http://www.pathology.ubc.ca/path425/SystemicPathology/Neuropathology/CerebrospinalFluidCSFDrGPBondy.rtf PATHOLOGY 425 CEREBROSPINAL FLUID <nowiki>[</nowiki>CSF<nowiki>]</nowiki>] at the Department of Pathology and Laboratory Medicine at the University of British Columbia. By Dr. G.P. Bondy. Retrieved November 2011</ref> || 300<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Natrij]] || 135<ref name=UBC/> || 150<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Kalij]] || 2.6<ref name=UBC/> || 3.0<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Klor]] || 115<ref name=UBC/> || 130<ref name=UBC/> || mmol/L || >100%<ref name=UBC/> |- | [[Kalcij]] || 1.00<ref name=UBC/> || 1.40<ref name=UBC/> || mmol/L || ~50%<ref name=UBC/> |- | [[Magnezij]] || 1.2<ref name=UBC/> || 1.5<ref name=UBC/> || mmol/L || >100%<ref name=UBC/> |- | [[Železo]] || 0.2<ref name=UBC/> || 0.4<ref name=UBC/> || µmol/L |} {|class="wikitable" |+ Referenčne vrednosti drugih snovi v CSF |- ! Snov || Spodnja meja || Zgornja meja || Enota || % glede na vrednost v plazmi |- |rowspan=2| [[Glukoza]] || 50<ref name=southwest>[http://pathcuric1.swmed.edu/PathDemo/nrrt.htm Normal Reference Range Table] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111225185659/http://pathcuric1.swmed.edu/PathDemo/nrrt.htm |date=2011-12-25 }} from The University of Texas Southwestern Medical Center at Dallas. Used in Interactive Case Study Companion to Pathologic basis of disease.</ref> || 80<ref name=southwest/> || mg/dL ||rowspan=2| ~60%<ref name=UBC/> |- | 2.2,<ref name=Roberts2006>[http://www.cpy.cuhk.edu.hk/wardmanual/Menu/DP/Glucose.htm Department of Chemical Pathology at the Chinese University of Hong Kong] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150105131956/http://www.cpy.cuhk.edu.hk/wardmanual/Menu/DP/Glucose.htm |date=2015-01-05 }}, in turn citing: Roberts WL et al. Reference Information for the Clinical Laboratory. In Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics, 4th edn. Burtis CA, Ashwood ER and Bruns DE eds. Elsevier Saunders 2006; 2251 - 2318</ref> 2.8<ref name=UBC/> || 3.9,<ref name=Roberts2006/> 4.4<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Beljakovina|Proteini]] || 15<ref name=UBC/><ref name=southwest/> || 40,<ref name="pmid4456012">{{cite journal |author=Felgenhauer K |title=Protein size and CSF composition |journal=Klin. Wochenschr. |volume=52 |issue=24 |pages=1158–64 |year=1974 |pmid=4456012 |doi=10.1007/BF01466734}}</ref> 45<ref name=UBC/><ref name=southwest/> || mg/dL || ~1%<ref name=UBC/> |-{{anchor|albumin quotient}} | [[Albumin]] || 7.8<ref name=ca>[http://labmed.ucsf.edu/sfghlab/data/tests/232.html Lab Manual for SFGH > PROTEIN, CSF - IgG INDEX] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150105122501/http://labmed.ucsf.edu/sfghlab/data/tests/232.html |date=2015-01-05 }} at The University of California, San Francisco. Last updated 10/4/2010.</ref> || 40<ref name=ca/> || mg/dL || 0<ref name=aini>[http://www.aini.it/files/pdf/48094.pdf Standardization of procedures and methods in neuroimmunology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021035409/http://www.aini.it/files/pdf/48094.pdf |date=2013-10-21 }} from the Italian Association of Neuroimmunology. Retrieved January, 2012</ref> - 0.7%<ref name=aini/> <br> |- | [[Laktat]] || 1.1<ref name=UBC/> || 2.4<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Kreatinin]] || 50<ref name=UBC/> || 110<ref name=UBC/> || µmol/L |- | [[Fosfor]] || 0.4<ref name=UBC/> || 0.6<ref name=UBC/> || µmol/L |- | [[Sečnina]] || 3.0<ref name=UBC/> || 6.5<ref name=UBC/> || mmol/L |- | [[Ogljikov dioksid]] || 20<ref name=UBC/> || 25<ref name=UBC/> || mmol/L |} {|class="wikitable" |+ Referenčne vrednosti drugih parametrov CSF |- ! Snov || Spodnja meja || Zgornja meja || Enota |- | [[Eritrociti]] || n/a<ref name=southwest/> || 0<ref name=southwest/> / negativno || celic/µL ali<br> celic/mm³</br> |- | [[Levkociti]] || 0<ref name=southwest/> || 3<ref name=southwest/> || celic/µL<br> ali<br> celic/mm³</br> |- | [[PH|pH]] || 7.28<ref name=UBC/> || 7.32<ref name=UBC/> || (brez enote) |- |rowspan=2| pCO₂ || 44<ref name=UBC/> || 50<ref name=UBC/> || mmHg |- | 5.9<ref name=mmHg>Derived from mmHg values using 0.133322 kPa/mmHg</ref> || 6.7<ref name=mmHg/> || [[kilopascal|kPa]] |- |rowspan=2| pO₂ || 40<ref name=UBC/> || 44<ref name=UBC/> || mmHg |- | 5.3<ref name=mmHg/> || 5.9<ref name=mmHg/> || kPa |} <br clear="all"/> ===Interpretacija odstopajočih referenčnih vrednosti=== ====Tlak likvorja==== Vzrok za povišan tlak likvorja je lahko: * povišan intrakranialni tlak ( znotrajlobanjski pritisk) Vzrok za znižan tlak likvorja je lahko: * [[Tumor|tumorji]] hrbtenjače * [[Šok|šok]] * [[Sinkopa|sinkopa]] * diabetična koma Najpogosteje je vzrok za znižan tlak likvorja lumbalna punkcija. ====Proteini v likvorju==== Vzrok za povišane vrednosti proteinov v likvorju je lahko: * prisotnost krvi * [[Sladkorna bolezen|sladkorna bolezen]] * polinevritis * tumorji * poškodbe * vnetne in infekcijske bolezni Vzrok za znižano vsebnost proteinov v likvorju je lahko njegova hitra proizvodnja. ====Glukoza v likvorju==== Povišana vsebnost glukoze v likvorju je znak visoke vsebnosti glukoze v krvi. Znižano vsebnost glukoze v likvorju najdemo v stanju [[Hipoglikemija|hipoglikemije]], pri bakterijski ali glivni infekciji (meningitis), [[Tuberkuloza|tuberkulozi]] ter nekaterih [[Meningitis|meningitisih]]. ====Krvne celice v likvorju==== Povišano število [[Levkocit|belih krvnih celic]] v likvorju je lahko znak: * meningitisa * akutne infekcije * začetka kronične bolezni * tumorja * abscesa * kapi * demielinizacijske bolezni (npr. multiple skleroze) Prisotnost [[Eritrocit|rdečih krvnih celic]] v likvorju je lahko znak krvavitve v spinalno tekočino ali posledica travmatske lumbarne punkcije. ====Ostali rezultati==== Povišane vrednosti gama [[Globulin|globulinov]] v likvorju so lahko posledica [[Multipla skleroza|multiple skleroze]], nevrosifilisa ali [[Guillain-Barréjev sindrom|Guillain-Barrejevega sindroma]]. ==Motnje pretoka== Mnoge bolezni lahko povzročijo porušeno razmerje med nastankom in odtekanjem cerebrospinalnega likvorja. Če nastaja preveč tekočine ali se jo premalo resorbira pride do povečanja ventriklov oziroma motnje, ki ji pravimo hidrocefalus. Lahko je tudi posledica travmatske poškodbe možganov ali krvavitve v ventriklih. Povišan tlak cerebrospinalnega likvorja v ventriklih v končni fazi vodi do atrofije bele substance možganov, ki se nahaja ob ventriklih. Siva substance možganov (vsaj) na začetku še ni prizadeta. Prevalenca kongenitalnega hidrocefalusa je 0.48-0.81 na 1000 rojstev. ===Hidrocefalus (vodenoglavost)=== [[Slika:NPH MRI 007.png|sličica|desno|Hidrocefalus]] Poznamo več tipov hidrocefalusa: * Do '''okluzivnega hidrocefalusa''' pride pri obstrukciji pretoka cerebrospinalnega likvorja in je lahko posledica tumorjev, krvavitve, infarkta, oziroma, ko so znotraj lobanje prisotne [[Lezija|lezije]], malformacije (stenoza oziroma zožanje akvedukta, koloidna cista v tretjem ventriklu). * Do '''resorbcijskega hidrocefalusa''' pride zaradi nezadostne resorpcije cerebrospinalnega likvorja in se pogosto pojavi po meningitisu ali subarahnoidni krvavitvi, ki lahko povzročita zlepljenje granulacij skozi katere se cerebrospinalna tekočina resorbira. * '''Hipersekretorni hidrocefalus''' je zelo redka oblika hidrocefalusa, ki nastane zaradi prevelike produkcije cerebrospinalnega likvorja in je običajno posledica tumorja horoidnega pleksusa (papilloma). Starejša klasifikacija deli hidrocefalus na ''komunikatni'' (likvor prosto teče po ventriklih do subarahnoidnega prostora) in ''nekomunikatni'' (obstrukcija pretoka likvorja nastopa v samem ventrikularnem sistemu in preprečuje normalen pretoka do subarahnoidnega prostora). Hidrocefalus je aktiven takrat, ko je tlak v ventriklih konstantno zvišan, poznamo pa tudi hidrocefalus z normalnim tlakom, ki vključuje komunikatni hidrocefalus z nenormalnim pretokom likvorja, tlak pa je le občasno povišan. Hidrocefalus se pri otrocih kaže s hitro, nesorazmerno rastjo lobanje, v primerjavi z obrazom. Otroci sprva delujejo normalno, saj se tlak postopoma in rahlo veča dokler lobanja raste in se je zaradi nezaprtih sutur sposobna širiti. Po določenem času pride do dekompenzacije, pojavijo se znaki zvišanega znotrajlobanjskega tlaka (bruhanje), prisoten je lahko fenomen sončnega zahoda (pareza pogleda navzgor). Znaki pri otrocih z zaprtimi suturami ter pri odraslih so naslednji: manifestacije intrakranialne hipertenzije (glavobol, slabost, bruhanje), znaki draženja možganskih ovojnic (opistotonus, fotofobija); z napredovanjem in slabšanjem stanja pride do izčrpanosti, slabšanja kognitivnih funkcij, deficita kranialnih živcev, Parinaudovega sindroma, papiloedema in slabšanja zavesti. Hidrocefalus se zdravi s kirurško vstavitvijo drenažne cevke, ki odvaja odvečno tekočino. ==Klinični pomen== Likvor v diagnostiki nekaterih bolezni osrednjega živčnega sistema:<ref name=duus1>Baehr M, Frotscher M: Duus' Topical Diagnosis in Neurology, 4^th edition, Thieme Stuttgart, New York, 2005: 409-410.</ref> {| class="wikitable" |- ! Diagnoza !! Izgled likvorja !! Pandyjeva reakcija !! Citologija !! Biokemija !! Ostala opažanja |- | '''normalen likvor''' || bister, brezbarven || - || do 4 celice/μL, predvsem [[Limfocit|limfociti]] || laktat <2.1 mmol/L; albuminski kvocient: odrasli nad 40 let <8, odrasli pod 40 let <7, otroci <5 || 50-60% ravni glukoze v krvi |- | '''bakterijski [[Meningitis|meningitis]]''' || moten || +++ || več tisoč celic/μL || laktat >3,5 mmol/L; albuminski kvocient >20×10⁻³ || prisotnost bakterij |- | '''možganski [[Absces|absces]]''' || bister ali občasno moten || +/- || nekaj sto celic/μL, mononuklearne celice in/ali nevtrofilci || albuminski kvocient normalen ali rahlo povišan || nizka raven glukoze; včasih prisotne bakterije; lokalna igA sinteza |- | '''encefalitis ([[Herpes simpleks virus|herpes simplex]])''' || bister, brezbarven || +/- || normalna ali mononuklearna pleocitoza (limfociti) || albuminski kvocient >10×10^-3 || povišani IgG, IgM, IgA; prisotnost specifičnih [[Protitelo|Ab]]; PCR pozitivna na [[Herpes simpleks virus|HSV]] |- | '''virusni meningitis''' || bister || + || več sto mononuklearnih celic, vključno z aktiviranimi limfociti B || laktat <3,5 mmol/L; albuminski kvocient do 20×10⁻³ || |- | '''tuberkulozni meningitis''' || rumenkast || +++ || do 1500/μL; mešana celična slika, v glavnem mononuklearne celice || albuminski kvocient >20×10⁻³; glukoza <50% serumske glukoze || povišani IgG in IgA; prisotnost mikobakterij |- | '''nevrosifilis''' || bister ali moten || +/- || mononuklearna pleocitoza || || povišani imunoglobulini; pozitiven TPHA |- | '''[[Multipla skleroza|multipla skleroza]]''' || bister, brezbarven || +/- || do 40 mononuklearnih celic/μL || albuminski kvocient <20×10⁻³ || vidni oligoklonski trakovi pri izoelektričnem fokusiranju |- | '''akutna nevroborelioza ([[Lymska bolezen]])''' || bister || || do nekaj sto mononuklearnih celic/μL || albuminski kvocient <50×10⁻³ || povišani imunoglobulini; prisotnost protiteles |- | '''poliradikulitis ([[Guillain-Barréjev sindrom]])''' || bister || || rahla pleocitoza || albuminski kvocient do 50×10⁻³ || |} ==Bolezenska stanja== ===Glavobol, povezan z znižanim volumnom likvorja=== Sindrom vztrajajočega glavobola, ki nastane zaradi zmanjšanega volumna cerebrospinalnega likvorja, se najpogosteje pojavi po opravljeni lumbalni punkciji. Glavobol se po navadi umiri po tem, ko pacient leže v posteljo in miruje. V primeru kroničnega glavobola je po navadi prisotna anamneza kroničnih, vsakodnevnih glavobolov. Bolečina ob prebujanju ni prisotna ali izrazita, poslabša pa se lahko tekom dneva ter po navadi izzveni, ko bolnik leže k počitku. V preiskavah se najpogosteje uporablja diagnostična metoda [[MRI]] s kontrastnim gadolinijevim sredstvom. Terapija prvega izbora je počitek, zdravljenje pa lahko vključuje tudi dajanje [[Kofein|kofeina]] intravensko (500mg v 2 urah). ===Glavobol, povezan s povišanim tlakom likvorja=== Posledica povišanega intrakranialnega tlaka ob odsotnosti strukturne lezije ali drugih bolezni, ki dvignejo intrakranialni tlak je glavobol ki ga imenujemo idiopatska intrakranialna hipertenzija. Bolniki se z glavobolom po navadi že zbudijo, čez dan pa se stanje slabša. Glavobol se lahko poslabša tudi ob ležanju. Bolnikom z dokazano povišanim intrakranialnim tlakom se opravi lumbalna punkcija, kjer se izmeri tlak likvorja ter se hkrati 20ml tekočine tudi odvzame. Zdravljenje se prične z acetazolamidom v odmerku 150-500mg dvakrat dnevno. Če se pacient ne odziva na zdravljenje, je alternativna možnost zdravljenja cerebrospinalni shunt. ===Travmatsko iztekanje likvorja=== Pojavi se pri približno 2% odraslih ob zaprti poškodbi glave. Možnost iztekanja se znatno poveča ob penetrantni poškodbi glave (9%). Običajno nastopi v 48 urah po poškodbi glave, lahko pa se nenadno pojavi tudi več let po poškodbi. Resnost poškodbe ne igra večje vloge v povezavi s tem ali se bo iztekanje likvorja pojavilo ali ne. ===Rinoreja likvorja (iztekanje likvorja skozi nos)=== Gre za najpogostejšo vrsto iztekanja likvorja. Dokaz, da je iztekajoča tekočina dejansko likvor, se ugotovi z meritvijo glukoze v izcedku. V 70% se rinoreja ustavi v roku enega tedna, preostanek pa v roku 6 tednov. Pri rinoreji se lahko pojavi meningitis z incidenco 5-10%, ki se izrazito poveča, če iztekanje vztraja več kot en teden. Ugotovljeno je bilo, da se je pri nezdravljenem iztekanju skozi nos pri 80% bolnikih v obdobju 20 let pojavil meningitis. Pomembno je, da se iztekanje likvorja prepozna hitro, ter da se po potrebi fistulo kirurško popravi. Izjema je otoreja (iztekanje likvorja skozi uho), ki se spontano ustavi v roku 3 tednov. Operacija je potrebna le, če otoreja likvorja vztraja dlje časa. Če je pacient pri zavesti, se ga obravnava in zdravi v položaju z glavo navzgor, da se zmanjša znotrajlobanjski pritisk. ===Alzheimerjeva bolezen=== Pri [[Alzheimerjeva bolezen|Alzheimerjevi bolezni]] v likvorju najdemo povišane koncentracije beljakovine tau, fosforiliranega-tau in amiloida beta 1-42. ===Meningitis=== Meningitis je vnetje možganskih ovojnic (mening). Klinično se kaže z meningealnimi simptomi (glavobol, fotofobija, trd vrat) ter s pleocitozo (povečanim številom belih krvnih celic) v cerebrospinalni tekočini. Glede na trajanje simptomov ga delimo na akutni in kronični. Najpomembnejši faktor pri postavljanju diagnoze meningitisa je analiza cerebrospinalnega likvorja, ki nam pomaga določiti tip meningitisa in izbrati primeren način zdravljenja. Pogost zaplet meningitisa je povišanje znotrajlobanjskega tlaka. Brez zdravljenja se tvori začaran krog zmanjšanega pretoka cerebralnega likvorja, slabšanje možganskega edema in naraščanja tlaka. Pride lahko do poškodbe žilnega endotelija, ki vodi v vazospazme in trombozo, kar še dodatno poslabša pretok likvorja in lahko pripelje do stenoze žil. Sistemsko znižan krvni tlak (septični šok) lahko prav tako vpliva na pretok likvorja. Vrednosti likvorja pri bakterijskem meningitisu: {| class="wikitable" |- | '''glukoza [mg/dL]''' || <40 (normalna ali znižana) |- | '''proteini [mg/dL]''' || >250 (povišani) |- | '''levkociti [št. celic/μL]''' || >500 (po navadi >1000); v zgodnji fazi lahko <100; povečini nevtrofilci |- | '''test kultur''' || pozitiven |- | '''tlak''' || povišan |} Vrednosti likvorja pri glivnem meningitisu: {| class="wikitable" |- | '''glukoza [mg/dL]''' || <40 (močno znižana) |- | '''proteini [mg/dL]''' || 25-250 (rahlo ali močno zvišani) |- | '''levkociti [št. celic/μL]''' || 10-1000 (variabilni); prevladujejo limfociti |- | '''test kultur''' || pozitiven (glive) |- | '''tlak''' || variabilen |} Vrednosti likvorja pri tuberkuloznem meningitisu: {| class="wikitable" |- | '''glukoza [mg/dL]''' || <40 (močno znižana) |- | '''proteini [mg/dL]''' || 50-250 (rahlo ali močno zvišani) |- | '''levkociti [št. celic/μL]''' || 10-1000 (variabilni); prevladujejo limfociti |- | '''test kultur''' || pozitiven za AFB |- | '''tlak''' || variabilen |} Vrednosti likvorja pri virusnem meningitisu: {| class="wikitable" |- | '''glukoza [mg/dL]''' || <40 (normalna) |- | '''proteini [mg/dL]''' || <100 (rahlo zvišani) |- | '''levkociti [št. celic/μL]''' || <100; v zgodnji fazi nevtrofilci, v poznejši fazi limfociti |- | '''test kultur''' || negativen |- | '''tlak''' || običajno normalen |} ==Lumbalna punkcija== V primeru zvišanega CSF tlaka je moten pretok krvi v možganih. Ko pride do problemov v pretoku likvorja to zmoti ne samo likvor sam, temveč tudi stistljivost kraniospinalnega prostora in pretok krvi znotraj lobanje, s posledično ranljivostjo nevronov in glie. Kot je bilo že omenjeno sta cerebrospinalna tekočina in limfni sistem povezana. Primer patologije ki prikazuje odnose med motnjami cerebrospinalne tekočine je primer hidrocefalusa ter motenega CSF limfatičnega transporta. Likvor se lahko testira za diagnozo mnogih nevroloških bolezni, nujno ob sumu na meningitis in subarahnoidalno krvavitev ter je dobra dodatna preiskava ob sumu na multiplo sklerozo ter razne inflamatorne (vnetne) bolezni. To se dela z lumbalno funkcijo. Lumbalna punkcija je postopek, ko zdravnik z injekcijo vbode med dvema vretencema hrbtenice (tretjim in četrtim ledvenim vretencem) in s punkcijo odvzame vzorec cerebrospinalne tekočine-likvorja za nadaljnjo diagnostiko). Pacient ob tem leži na boku, skrčen s poravnano hrbtenico. Najprej se predel kože in tkiv pod njo omrtviči z lokalnim anestetikom in počaka, da začne delovati in je območje omrtvičeno. Nato se zbode z debelejšo iglo,po približno 4-7 cm se občuti odpor ko preiskovalec prebode ligamentum flavum. Nato po igli začne iztekati cerebrospinalni likvor. Če likvor ne priteče ali če je igla zadela kost, je bila punkcija napačno izvedena, saj igla ni bila pravilno pozicionirana. Preiskovanec iglo rahlo izvleče ter jo ponovno pozicionira in če jo je nastavil pravilno, bo likvor normalno pritekel. Lumbarna punkcija je neprijetna, a je enostaven in dokaj neboleč postopek ko jo opravlja strokovnjak. Ne opravlja se če se sumi da ima pacient intrakranialni ali intraspinalni tumor, ob lezijah kože na mestu punkcije. Indikacije, ki predlagajo slikovne preiskave možgan pred lumbarno punkcijo, so naslednje: znaki ali simptomi povišanega intrakranialnega (znotrajlobanjskega) tlaka, fokalni nevrološki deficiti, stalno dilatirana zenica (stalno razširjena zenica) ali zenica, ki slabo odreagira na osvetlitev, koma ali hitro slabšanje stanja zavesti, znaki lezije v posteriorni fossi (dizatrija, ataksija..). Če se lumbarna punkcija zakomplicira, lahko pride do naslednjih neželenih posledic: pojavi se lahko nizkotlačni posturalni glavobol, ki je zelo močan, ker trakcija krvnih žil in živčnih korenin stimulira bolečinska vlakna. Nekatere neželene posledice so še bolečina v hrbtu, infekcija, subarahnoidalna ali epiduralna krvavitev, diplopia ali dvojni vid, dermoidna formacija. Lumbalna punkcija se izvaja z namenom preštetja celic, ki jih likvor vsebuje ter namenom določitve količine proteinov in glukoze v likvorju. Ti parametri so sami po sebi izjemno pomembni v diagnostiki subarahnoidalne krvavitve in infekcij centralnega živčnega sistema ( npr. meningitis). Če se izvede preiskavo likvorja v kulturi, izvemo za povzročitelja infekcije (določen mikroorganizem). Z uporabo naprednejših metod, kot je na primer detekcija oligoklonalnih trakov, se lahko prepozna trenutno vnetno stanje v organizmu (npr. multipla skleroza). == Opombe == {{sklici|2}} == Literatura in viri == * Baehr M, Frotscher M: Duus' Topical Diagnosis in Neurology, 4^th edition, Thieme Stuttgart, New York, 2005 * Lorak L: Neurology secrets, 5^th edition, Mosby Elsevier, Philadelphia, 2001 * Fowler T, Losseff N: Clinical neurology, 4^th edition, Hodder Arnold, London, 2011 * Lindsay KW, Bone I, Fuller G: Neurology and neurosurgery illustrated, 5^th revised edition, Churchill Livingstone, Philadelphia, 2010 * [http://www.emedicina.si/lumbalna-punkcija/ http://www.emedicina.si/lumbalna-punkcija/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306121052/http://www.emedicina.si/lumbalna-punkcija/ |date=2016-03-06 }} * [http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/003428.htm http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/003428.htm] * [http://www.aafp.org/afp/2003/0915/p1103.html http://www.aafp.org/afp/2003/0915/p1103.html] * [http://www.scribd.com/doc/60332021/Cerebrospinal-Liquor-and-Its-Circulation http://www.scribd.com/doc/60332021/Cerebrospinal-Liquor-and-Its-Circulation] * [http://neurology.pote.hu/smcenters/modules/liquor/data/EFNSCSF_guide.pdf http://neurology.pote.hu/smcenters/modules/liquor/data/EFNSCSF_guide.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305111427/http://neurology.pote.hu/smcenters/modules/liquor/data/EFNSCSF_guide.pdf |date=2016-03-05 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Cerebrospinal fluid}} [[Kategorija:Centralno živčevje]] [[Kategorija:Telesne tekočine]] {{normativna kontrola}} ep4plb7wlgm6h5ykhiil6x0l0b01s7n 0 28762 6758689 6681964 2026-09-30T13:35:38Z ~2026-52664-89 266584 zamenjan opis za valat in barvni valat 6758689 wikitext text/x-wiki '''Tarók''' je [[igra]] s [[igralne karte|kartami]], ki je nastala v prvi polovici [[15. stoletje|15. stoletja]] v [[Italija|Italiji]]. Od tod se je igra razširila proti [[Francija|Franciji]] ([[francoski tarok]]) in v [[nemščina|nemško]] govoreče dežele. V [[Habsburžani|habsburški]] [[monarhija|monarhiji]] je bila izredno priljubljena - prinesla je celo [[vzdevek]] celotni [[država|državi]]: ''Tarockanien''. V njej so se razvile številne krajevne različice taroka. Posebnost tarokovskih kompletov je stalna adutska barva (aduti), ki se pridružuje običajnim štirim barvam kart. Igre in kompleti, ki jih angleško govoreči imenujejo z francoskim imenom "tarot," se v izvirni italijanščini imenujejo "tarocchi," v nemščini "Tarock," podobna imena pa imajo tudi v drugih jezikih. Tarok karte so bile izumljene z namenom igranja kart, pri čemer so prinesle eno največjih inovacij v zgodovini iger za pobiranje štihov: koncept adutov. Ta novost je omogočila razvoj strateških elementov igre in močno vplivala na njen razvoj ter širjenje. Približno ob istem času ali nekoliko prej se je v južnonemški igri Karnöffel pojavil podoben koncept, kjer so imele določene karte izbrane barve vlogo polnih ali delnih adutov. Čeprav so te značilnosti ohranjene v igrah družine Karnöffel, jih v taroku ni. Aduti v taroku so stalni in ločeni od preostalih štirih barv, kar daje igri edinstveno strukturo in dinamiko. == Zgodovina == Uvedba adutov je ena največjih inovacij v igrah za pobiranje štihov, skupaj s konceptom dražb. Adutske karte, imenovane ''trionfi'', so se prvič pojavile z nastankom tarok kart okoli leta 1420 v Italiji, ko jih je vojvoda Milana naročil s podobami grških in rimskih bogov. Tarok igre so se razširile po Evropi, razen na Britanskem otočju, Iberskem polotoku in Balkanu. Prvi podrobni zapis pravil je leta 1637 objavil opat de Marolles, igra pa je vključevala posebna plačila za določene kombinacije in zadnji štih. Tarok igre se igrajo s štirimi običajnimi barvami in eno daljšo barvo adutov. Igralec, ki ne more slediti barvi štiha, mora igrati aduta. Novejše različice so prevzele elemente iz drugih iger, kot je dražba iz Ombre. Tarok kart niso izumili za okultne namene, temveč za igro. Kljub temu so od 18. stoletja zaradi teorij, kot je tista de Gébelina, postale priljubljeno orodje za vedeževanje, danes pa se v ta namen uporabljajo posebni kompleti. V Evropi igre taroka ostajajo priljubljene, zlasti v Franciji, Avstriji in Italiji, kjer se igrajo številne različice. == Razširjenost == Danes se tarok v takšni ali drugačni obliki igra v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Francija|Franciji]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Slovenija|Sloveniji]], na [[Češka|Češkem]], na [[Slovaška|Slovaškem]], v [[Romunija|Romuniji]] in v [[Ukrajina|Ukrajini]]. V domovini [[Italija|Italiji]] ni več tako priljubljen. V Nemčiji se je razvil poseben [[bavarski tarok]], običajni pa se igra manj (v [[Črni les|Črnem lesu]]) pod imenom [[cego]]. V Sloveniji je igra zelo razširjena. Igrajo jo igralci vseh slojev, posebno pa je priljubljena med [[mladina|mladino]] ([[dijak]]i, [[študent]]je). Obstaja tudi Tarok zveza Slovenije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije, a je izstopila iz nje, ker so bili pod drobnogledom zaradi podeljevanja denarnih nagrad brez odvajanja dohodnine. Tarok je miselna igra. [[Slika:Tarockkarten in der Hand eines Spielers.jpg|thumb|Karte za tarok v rokah igralca; prva z leve sta škis in mond]] == Karte == Tarok se igra s posebnimi kartami, skupaj 54: 22 tarokov: označeni so z I do XXI, pri čemer je 22. tarok imenovan škis, XXI se imenuje mond, I (najmanjši) pa pagat (pogovorno tudi špica ali palčka). Pagat, mond in škis sestavljajo "trulo". 32 barvnih kart (platelci): razdeljene so na 4 barve (srce, karo, pik, križ). Vsaka barva ima 8 kart: * Črne barve (pik, križ): številčne vrednosti od 7 do 10 (10 najvišja, 7 najnižja). * Rdeče barve (karo, srce): številčne vrednosti od 1 do 4 (1 najvišja, 4 najnižja). * Figure: fant, kaval, dama, kralj. V taroku imajo karte različne vrednosti, ki se uporabljajo pri štetju točk po koncu igre. Vrednosti kart so razdeljene v dve skupini: slikovne karte (kralji, dame, kavali, fantje) in ostale karte. Vrednosti slikovnih kart: * '''Pagat:''' 5 točk * '''Mond:''' 5 točk * '''Škis:''' 5 točk * '''Kralj:''' 5 točk * '''Dama:''' 4 točke * '''Kaval:''' 3 točke * '''Fant:''' 2 točki Vse ostale karte so vredne po 1 točko. == Potek igre == ==== 1. Priprava ==== Tarok lahko igrajo 2, 3 ali 4 igralci. Najzanimivejše je igranje v skupinah treh ali štirih. Delilec premeša karte, nato jih privzdigne igralec nasproti delilcu (pri štirih igralcih) ali igralec tik pred delilcem (pri treh igralcih). ==== 2. Delitev kart ==== * Delitelj najprej razdeli vsakemu igralcu po 6 kart, * nato pripravi 6kart za talon, ki jih obrnjene položi predse. * Nato ponovno razdeli vsakemu igralcu še en krog po 6 kart. * Pri treh igralcih: vsak dobi 16 kart v dveh krogih po 8 kart. ==== 3. Licitiranje ==== Začne igralec za delilcem, vrstni red pa določa prioriteto (delilec ima najnižjo). Možne igre (od najnižjše do najvišje): * Trojka (10 točk) * Dvojka (20 točk) * Enka (30 točk) * Pikolo (35 točk, neuradna igra): igralec napove, da bo pobral samo en vzetek. * Solo tri (40 točk) * Solo dve (50 točk) * Solo ena (60 točk) * Berač (70 točk): igralec napove, da ne bo pobral ničesar. * Solo brez talona (80 točk): igralec ne uporablja talona. * Odprti berač (90 točk): igralec razgrne svoje karte. * Barvni valat (125 točk): igralec pobere vse vzetke, pri tem pa barvna karta velja več kot tarok. * Valat (500 točk): igralec pobere vse vzetke. V primeru, da vsi igralci rečejo "Naprej", igrajo klopa. Klop je igra, ki se igra, če vsi igralci zavrnejo licitiranje. Vsi igralci igrajo samostojno in cilj je zbrati čim manj točk, pri čemer kralji, trula in taroki prinašajo največ točk. Igra se brez napovedi, kontriranja in talona, zmaga pa tisti, ki ima na koncu najmanj točk, saj se vse pridobljene točke vsakemu igralcu iz skupnega seštevka odštejejo. ==== 4. Zalaganje kart ==== Igre trojka, dvojka, enka, solo tri, solo dve in solo ena so edine, kjer se odpre talon. Talon se razdeli na skupine po tri, dve ali eno karto, kar ustreza imenu igre. Če igrajo štirje in igra ni solo, mora igralec, ki vodi igro, pred odpiranjem talona določiti partnerja. To stori tako, da izbere barvo, v kateri ima kralja; igralec, ki ima kralja te barve, postane njegov partner. Če ima vodilni igralec sam tega kralja (tiho solo) ali če je kralj izbrane barve v talonu, igra brez partnerja. Posebnost tihega sola je, da nasprotniki na začetku ne vedo, da igralec igra sam, kar oteži njihovo usklajevanje. Pravilo o neizdajanju informacij določa, da se partner ne sme razkriti prostovoljno. Njegova vloga in identiteta postaneta jasni šele skozi potek igre, običajno takrat, ko s svojimi potezami podpre igralca, ki je napovedal barvo. '''5. Napovedi''' Napovedi omogočajo dodatne točke (pozitivne ali negativne), odvisno od uspešnosti igre. Napovedi mora igralec prijaviti pred začetkom igre, ko še ni odložil svojih kart in izjavil, da "leži". Nenapovedane izvedbe so vredne manj točk kot napovedane. '''Vrste napovedi:''' # '''Pagat ultimo''' #* ''Napovedano:'' Igralec napove, da bo pagat (najnižji tarok) pobral zadnji vzetek igre. Napovedan pagat ultimo prinese '''50 točk''', medtem ko tihi, nenapovedani pagat prinese le '''25 točk'''. # '''Trula''' #* ''Napovedano:'' Igralec napove, da bo med svojimi vzetki imel vse tri najvišje taroke: pagata, monda in škisa. Napovedana trula prinese '''20 točk''', tiha izvedba pa le '''10 točk'''. # '''Trulpagat''' #* Kombinacija trule in pagata ultima. #* ''Napovedano:'' Prinese '''70 točk'''. #* ''Tiho:'' Prinese '''35 točk'''. # '''Kralji''' #* ''Napovedano:'' Igralec napove, da bo priigral vse štiri kralje. Napovedani kralji so vredni '''20 točk''', medtem ko tihi kralji prinesejo '''10 točk'''. Pri igri s partnerjem lahko klicani partner napove svojega kralja, kar mu prinese enake točke. Če kralja ne uspe obdržati, so točke izgubljene. # '''Solo''' #* Igralec napove, da bo igral sam proti trem nasprotnikom. Napovedani solo prinese dodatnih '''10 točk'''. Pogosto se uporablja, ko ima igralec vse štiri kralje. # '''Valat''' #* Igralec napove, da bo zmagal vse vzetke v igri in nasprotnikom ne bo prepustil nobenega. #* ''Napovedano:'' Prinese '''500 točk'''. #* ''Tiho:'' Vrednost se prepolovi na '''250 točk'''. '''Kontriranje napovedi:''' Vse napovedi je mogoče kontrirati, kar poveča vrednost točk napovedi. Kontriranje pomeni podvojitev točk (x2), pri naslednjih rekontreh se vrednost poveča eksponentno (x4, x8, x16). '''Opomba:''' Igralec lahko napove le tisto, kar ima v svojem listu, saj je sporazumevanje med partnerji prepovedano. Če napoved ni izvedena, točke pridobijo nasprotniki. ==== 6. Kontriranje ==== Igro je mogoče kontrirati. Nasprotnik (seveda ne partner), ki meni, da igralec ne bo zmagal, lahko pove "kontra". S tem se podvojijo točke, ki jih igra prinese, bodisi pozitivne (če igralec zmaga) bodisi negativne (če igralec izgubi). Če je igralec dovolj samozavesten, lahko pove tudi "re(kontra)", kar podvoji točke še enkrat, torej jih pomnoži s štirimi. Nasprotnik lahko nato izvede še "sub" (kar pomeni, da se točke pomnožijo z osmimi), igralec pa lahko še naprej pove "mort", kar pomeni pomnožitev točk s šestnajstimi. Sub-kontra se sicer pojavi zelo redko. Sledijo napovedi, ki jih lahko naznani igralec, njegov partner ali nasprotnik. Na koncu igre se določeni dosežki nagradijo z dodatnimi točkami. Če so ti dosežki napovedani, se točkujejo dvojno, vendar neuspeh prinese dvojne negativne točke. Na primer, če imaš v svojih vzetkih vse kralje, dobiš dodatnih 10 točk; če jih nimaš, ne dobiš in ne izgubiš dodatnih točk. Če pa napoveš kralje, potem v prvem primeru dobiš 20 točk, v drugem primeru pa -20 točk. Tudi napovedi so lahko kontrirane (teoretično tudi do morta). '''Trula''': Vsa trula bo med vzetki, ki pripadajo isti strani. To prinese 10 točk. Če nasprotna stran dobi trulo, igralec dobi -10. Napove jo lahko kdorkoli. '''Kralji''': Vsi kralji bodo med vzetki, ki pripadajo isti strani. To prinese 10 točk. Če nasprotna stran dobi kralje, igralec dobi -10. Napove jih lahko kdorkoli. '''Pagat ultimo''': Tvoj pagat bo pobral v zadnjem krogu igre in prinesel 25 točk. Če pade v zadnjem krogu in ne pobere (tudi če ga pobere nekdo z iste strani), se pripozna -25 točk (tudi če ni bil napovedan). Če pa je napovedan, uspeh prinese 50 točk, neuspeh pa -50. Napove ga lahko kdorkoli. '''Kralj ultimo''': Rufan kralj bo vržen v zadnjem krogu in ne bo padel v nasprotnikove roke. Pobere ga lahko samo partner, ki je vrgel kralja, ali igralec, ki ga je rufal. To prinese 10 točk. Kot pri pagat ultimo, nenapovedan kralj šteje negativno, če pade v zadnjem krogu in ga pobere nasprotnik. Napove ga lahko samo partner, kar je edini legalen način, da se partner razkrije pred začetkom igre. '''Valat''': Ena stran dobi vse vzetke, kar prinese 250 točk. Te točke se štejejo kot igra, zato običajno ni normalnega točkovanja igre. Napove ga lahko kdorkoli. '''Barvni valat''': Ta je lahko samo napovedan, saj se pravila glede tega, kdo pobere, spremenijo. Prinese 250 točk. Napove ga lahko kdorkoli. ==== 7. Potek igre ==== Igra se začne s tem, da se odigrajo krogi, katerih število je odvisno od števila igralcev: 12 krogov, če so štirje (ker vsak igralec dobi 12 kart), ali 16 krogov, če so trije. V prvem krogu vodi igralec, ki sedi takoj za delilcem. V naslednjih krogih pa vodi vedno tisti, ki je pobral zadnji vzetek. Igralec, ki vodi, odvrže eno izmed svojih kart in jo položi na sredino mize. Sledijo karte drugih igralcev, ki jih igrajo v vrstnem redu. Če igralec ni tisti, ki vodi v tem krogu, mora odvreči karto, ki je iste barve kot tista, ki vodi. Če tega ni mogoče storiti, ali če vodi tarok, mora odvreči tarok. Če tudi to ni mogoče, lahko odvrže katerokoli karto. Če v krogu ne pade noben tarok, pobere tisti igralec, ki ima najvišjo karto iste barve, kot je vodena karta. Če pa v krogu pade vsaj en tarok, pobere najvišji tarok, razen v primeru, ko pade vsa trula, ko pobere pagat. Vzetek ne pripada igralcu, ki je pobral karto, temveč njegovi strani. Ker so strani na začetku igre neznane, igralci, za katere še ni jasno, kateri strani pripadajo, zbirajo vzetke na svojem kupu, dokler se kasneje ne izkaže, kateri strani pripadajo. Ko so strani razkrite, se kupe združijo. Ostanek talona (ali celoten talon v primeru solo igre brez talona) mora biti položen na kup nasprotnika. Založene karte morajo ostati na dnu kupa, kjer se zbirajo vzetki, ki pripadajo strani, ki igra. Ko so vse karte odigrane, se začne štetje pobranih kart. ==== 8. Štetje kart v taroku ==== Ker je štetje točk v osnovni obliki nekoliko zapleteno, se uporablja pravilo, da se karte razvrstijo v skupine po tri (karta z večjo vrednostjo plus še dve karti z vrednostjo 1), saj se od skupnega seštevka treh kart zmeraj odšteje 2. Formula za štetje točk v skupinah: * '''Skupina s kraljem:''' (5 + 1 + 1) - 2 = 5 točk * '''Skupina z damo:''' (4 + 1 + 1) - 2 = 4 točk * '''Skupina s kavalom:''' (3 + 1 + 1) - 2 = 3 točk * '''Skupina s fantom:''' (2 + 1 + 1) - 2 = 2 točk * '''Skupina treh nižjih kart:''' (1 + 1 + 1) - 2 = 1 točk Če na koncu ostane ena karta ali dve, se od vrednosti (ali vsote obeh vrednosti) odšteje 1. Celoten komplet kart ima skupno vrednost 70 točk. Za zmago mora igralec zbrati več kot polovico teh točk, torej vsaj 35. Vrednost igre se nato prilagodi glede na razliko od 35 točk. Na primer, če igralec igra solo dve (kar prinaša 50 točk) in zbere 44 točk, je zmagal z razliko 9 točk, kar mu prinese 59 točk. Če pa zbere manj kot 35 točk, na primer 26 točk, pomeni, da je izgubil z razliko 9 točk, kar prinaša -59 točk. Če igralec zbere točno 35 točk, se šteje, da je izgubil brez razlike, kar pomeni -50 točk. K tem osnovnim točkam se nato prištejejo ali odštejejo vrednosti napovedanih ali nenapovedanih dosežkov, prav tako pa se pomnožijo z morebitnimi kontrami. V solo igrah točke prejme ali izgubi le posamezen igralec, medtem ko v igrah s partnerjem točke vplivajo na oba. <ref>{{Navedi splet|title=Pravila za igranje taroka - Slovenski tarok - Slovenski tarok|url=https://www.slovenski-tarok.si/pravila|website=www.slovenski-tarok.si|accessdate=2025-01-03}}</ref> == Glej tudi == * [[francoski tarok]] * [[seznam iger s kartami]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Tarot cards|Tarok}} *[http://www.slovenski-tarok.si/pravila.html Pravila slovenskega taroka] {{ikona sl}} * [http://www.pagat.com/tarot/sltarok.html Pravila slovenskega taroka] {{ikona en}} * [http://www.trionfi.com/0/s/ Muzej tarota in iger] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060128201929/http://trionfi.com/0/s/ |date=2006-01-28 }} {{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Igre s kartami]] 4286kpmemx8zy887lzf9ool3pdabfpn 0 30497 6758919 6226589 2026-09-30T20:46:46Z MaksiKavsek 244409 manjši popravki + lit 6758919 wikitext text/x-wiki '''Predmarčna doba na Slovenskem''' je obdobje med propadom [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1813/14) in [[marčna revolucija|marčno revolucijo]] leta 1848. Obdobje imenujemo tudi obdobje [[Metternichov absolutizem|Metternichovega absolutizma]] in je pomembno vplivalo na kulturno, politično in gospodarsko življenje na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. == Evropa v predmarčni dobi== Leta 1815 se je končal [[dunajski kongres]], na katerem so se sestale države zmagovalke in se dogovorile o ponovni »razdelitvi« Evrope, ponovno pa hočejo uveljaviti tudi monarhične vladavine, zato je obdobje 1815–1848 imenovano »obdobje restavracije«. Oblikuje se [[Nemška zveza]], v kateri vodilno vlogo pridobi [[Avstrijsko cesarstvo]], na pobudo ruskega carja [[Aleksander I. Ruski|Aleksandra I.]] pa nastane [[Sveta aliansa]] (1815), v katero se povežejo [[Ruski imperij|Rusija]], [[Prusija]] in Avstrijsko cesarstvo, kasneje pa se jim pridružita še [[Francija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Njihov namen je utrjevanje sklepov dunajskega kongresa (zatiranje revolucionarnih gibanj ...). Leta 1835 pride v Avstrijskem cesarstvu na oblast bolehni cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]], zato v državi dejansko vlada kancler [[Klemens Wenzel von Metternich]], obdobje od 1835 do 1848 pa imenujemo Metternichov absolutizem. Za to obdobje je značilna cenzura, velika vloga policije in ovaduhov, država preganja napredno misleče. To je obdobje, ko se krepi narodna zavest, zato Metternich dovoli posameznim narodom razvoj na gospodarskem in kulturnem področju, omejuje in preprečuje pa jim politični razvoj. == Reintegracija slovenskih dežel v Avstrijsko cesarstvo== Po propadu Ilirskih provinc je dunajski dvor nameraval prevzeti upravno ureditev, ki so jo zapustili Francozi, in je na tem ozemlju ustanovil [[kraljestvo Ilirija|kraljestvo Ilirijo]]. Kraljestvo Ilirija je bilo ustanovljeno, vendar pa ni imelo enakega obsega kot [[Ilirske province]]. Nekatere francoske reforme so ostale v veljavi, druge pa so odpravili. Slovensko ozemlje je bilo upravno razdeljeno na tri gubernije, ki so se dalje delile na okrožja ali kresije, ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] se je še vedno delilo po deželah. == Gospodarski razvoj == Napredek v kmetijstvu se je kazal v zmanjšanju zemlje v [[praha|prahi]], vpeljavi novih poljščin, ki so zemljo po žitnem ciklu obnovile, razvoju hlevske živinoreje in načrtnem gojenju njiv. Na začetku tridesetih let pa se je ne Slovenskem začenjala tudi zgodnja industrializacija. Tako v [[Ljubljana|Ljubljani]] prvi parni stroj dobijo leta 1835. Za gospodarstvo na Slovenskem je pomembno pridobivanje železove rude (Pokljuka, Jelovica, Karavanke ...), pride tudi do začetkov premogovništva (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik ...). Poleg teh dejavnosti so se v tem času razvile še druge panoge, kot so proizvodnja svinca (Mežica) in živega srebra (Idrija), razvito je bilo suknarstvo, platnarstvo, steklarstvo (na Pohorju, Rogatec), slamnikarstvo, svilarstvo, nastale so papirnice (Radeče, Ajdovščina, Žužemberk) ... Ustanovljena je bila prva hranilnica, Priliv kapitala (zlasti dunajskega in tržaškega ) je postal močnejši, trgovina in promet pa sta zlasti s [[Južna železnica|prihodom železnice]] (1846 do Celja in 1849 do Ljubljane ) doživela preobrat . Gospodarsko najpomembnejši kraj v regiji je bil [[Trst]], kjer je pristanišče in središče zavarovalništva. == Spremembe načina življenja == Hitre spremembe, ki so zajele vso družbo, so se kazale tudi na področju vsakdanjega življenja. Razlike med posameznimi družbenimi stanovi, ki so bile nekoč vidne s prostim očesom, so začele naglo izginjati. Premožnejši kmetje so v prehrani, oblačilnem videzu in rabi drugih dobrim začeli posnemati meščane. Proces pomeščanjenja podeželja je hitro napredoval zlasti v bližini večjih mest in glavnih prometnih poti. Z vsestransko modernizacijo in napredkom pa se je večal tudi pomen šolske izobrazbe. Medtem ko je leta 1810 v povprečju obiskoval šolo vsak sedmi za šolo sposoben otrok, jo je leta 1847 obiskoval že vsaki tretji, na nekaterih območjih pa je bila udeležba pri pouku celo stoodstotna. Na slovenskem ozemlju so bile tri vrste šol: trivialke, glavne šole in normalke. Število šol je naraščalo, gimnazije pa so bile v Ljubljani, [[Novo mesto|Novem mestu]], [[Celje|Celju]], [[Maribor]]u, [[Celovec|Celovcu]], [[Gorica|Gorici]] in [[Koper|Kopru]]. Liceji so bili le v Ljubljani, Gorici in Celovcu. Pouk v slovenščini je potekal na Goriškem, Kranjskem in v tržaški okolici, medtem ko je na Štajerskem, Koroškem in v mestih pouk večinoma potekal v nemščini. Za razvoj slovenščine so bili pomembni [[Anton Martin Slomšek|Slomškovi]] tečaji za slovenščino. == Oblikovanje zamisli o slovenskem narodu== Leta 1843 so začele izhajati ''[[Kmetijske in rokodelske novice]]'', ki so pomenile nov korak v političnem razvoju, z njimi pa se začne tudi doba slovenskih časnikov in časopisov. Na nastanek prepričanja o obstoju slovenskega naroda sta pomembno vplivali ideji [[panslavizem|panslavizma]] in [[avstroslavizem|avstroslavizma]]. V tem času nastane prva slovensko [[povest]] ([[Janez Cigler]]: ''Sreča v nesreči''), pomembni pa so tudi slavisti, kot je bil [[Jernej Kopitar]], ter pesnik France Prešeren, ki je s svojimi deli pripomogel k nastanku slovenske narodne zavesti. Osnovne značilnosti teh desetletij so bile: *krepitev občutka skupnega jezika *oblikovanje narodne zavesti med izobraženci *[[abecedna vojna]] ali črkarska pravda *zanimanje za jezikovna, narodnopisna in zgodovinska vprašanja *zanimanja za politična vprašanja == Glavni predstavniki == * [[France Prešeren]] - opozarjal na zvestobo narodu in nujnost svobode * [[Urban Jarnik]] - koroški pesnik, utrjeval pojem Slovenca med rojaki, ga vnesel v nemško strokovno izrazoslovje in že 1826 opozoril na germanizacijo * [[Anton Krempl]] - delo ''Dogodivščine štejerske zemle'', prva zgodovina Slovencev (na Štajerskem) v slovenščini * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1862) - leta 1846 je postal lavantinski škof; poudarjal pomen nižjih slovenskih šol, kajti trivialke, glavne in srednje šole zaradi jezika in ciljev poučevanja niso odpravljale zaostajanja v slovenskem izobraževanju, ki je bilo značilno za Slovence v predmarčni dobi; od duhovnikov je zahteval obvladovanje materinščine * [[Matija Vertovec]] iz Vipave in [[Janez Zalokar]] iz Dolenjske sta pisala predvsem o kmetijskih vprašanjih - vinogradništvu in obenem vzbujala narodno zavest * [[Janez Bleiweis]] - urednik Kmetijskih in rokodelskih novic 1843, ki jih je izdajala Kranjska kmetijska družba, katere namen je bil poučevanje ljudi, vendar je z njim budil tudi narodno zavest * [[Janez Vesel - Koseski]] - pesem v [[Kmetijske in rokodelske novice|''Novicah'']] 1844, kot posebna tiskana priloga: ''Slovenija presvitlemu'' - prva tiskana omemba [[Slovenija|Slovenije]] * [[Friderik Baraga]] (1791–1868) in [[Ignacij Knoblehar]] (1819–1858) - bila sta duhovnika v misijonih; s tem se je povečalo zanimanje za neevropski svet == Viri in literatura == *{{Navedi knjigo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |location=Ljubljana |cobiss=11498497}} *{{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}} *Gruden, J., 1916. Zgodovina slovenskega naroda. Celje, Mohorjeva družba, 1137 str. * Haas, A. G., 1963. Metternich, reorganisation and nationality 1813 – 1818: a story of foresight and frustation in the rebuilding of the Austrian empire. Wiesbaden, Franz Steiner, 244 str. * Melik, V. in Gestrin F., 1966. Slovenska zgodovina: od konca osemnajstega stoletja do 1918. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 358 str. * Palmer, A., 1997. Metternich: councillor of Europe. London, Phoenix Giant, 405 str. * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |publisher=Modrijan |year=2008 |location=Ljubljana |cobiss=2573684}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * Zwitter, F. 1962. Nacionalni problemi v habsburški monarhiji. Ljubljana, Slovenska Matica, 227 str. {{Slovenija}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] asf1pck98wvkhhdk1ozivdxakmq2dih 0 32067 6759033 6748370 2026-10-01T06:38:30Z ~2026-44996-51 264415 /* V */ 6759033 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zgodovinar]]jev''' (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Kornelija Ajlec]] * ([[Lado Ambrožič - Novljan]]) * [[Rudolf Andrejka]] * ([[Boštjan Anko]]) * [[Gregor Antoličič]] * [[Sonja Anžič]] * [[Matjaž Anžur]] * [[Elio Apih]]{{navedi vir}} * [[Josip Apih]] * [[Miran Aplinc]] * [[Valentin Areh]] * [[Aleš Arih]] * [[Mihael Arko]] * [[Miljutin Arko]] * [[Janez Arnež]] * [[Ivan Artač]] * ([[Anton Aškerc]]) == B == * [[Jana Babšek]] * [[Tina Bahovec]] * [[Gorazd Bajc]] * [[Anton Bajt]] * [[Bojan Balkovec]] * [[Marjetka Balkovec-Debevec]] * [[Jaka Banfi]] * [[Janko Barle]] * [[Angelos Baš]] * [[Franjo Baš]] * [[Borut Batagelj]] * [[Matic Batič]] * [[Martin Bauzer|Martin Bavčer]] * [[Jurij Bavdaž]] * [[Ines Beguš]] * [[Martin Bele]] * [[Vlasta Beltram]] * [[Andrej Benedejčič]] * [[Ana Benedetič]] * [[Franc Benedik]] * [[Marko Benedik]] * [[Metod Benedik]] * [[Josip Benkovič]] * [[Aleksandra Berberih-Slana]] * [[France Bergant]] * [[Zvonko Bergant]] * [[Metod Berlec]] * [[Valerija Bernik]] * [[Samo Bevk]] * [[Ljudmila Bezlaj-Krevel]] * [[Dušan Biber]] * [[Bogdan Binter]] * [[Feliks Bister]] * [[Matjaž Bizjak (medievist)]] * [[Matjaž Bizjak (vojaški zgodovinar)|Matjaž Bizjak (vojaški)]] * [[Žarko Bizjak]] * [[Žiga Blaj]] * [[Neja Blaj Hribar]] * [[Pavel Blaznik]] * ([[Boris Blažko]]) * [[Pavlina Bobič]] * [[Flavij Bonin]] * [[Marko Bonin]] * [[Zdenka Bonin]] * [[Neven Borak]] * [[Peter Borisov]] * [[Leonida Borondič]] * [[Janko Boštjančič]] * [[Branko Božič]] * [[Maja Božič]] * [[Milan Bračika]] * [[Franjo Bradaška]] * [[Franc Bradeško]]? * [[Marij Bratina]] * [[Rajko Bratož]] * [[Marij Bratina]] * [[Urška Bratož]] * [[Aleš Brecelj]] * ([[Matjaž Brecelj]]) * [[Marjeta Bregar]] * ([[Borivoj Breže]]) * [[Alja Brglez]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Franc Brlek|Franc (Metod) Brlek]] * [[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Boris Brovinsky]] * [[Josip Bučar]] * [[Miloš Budin]] * [[Nataša Budna Kodrič]] == C == * [[Tadej Cankar]] * [[Karel Capuder]] * [[Pavel Car]] * [[Alenka Cedilnik]] * ([[Mira Cencič]]) * [[Estera Cerar]] * [[Ana Cergol Paradiž]] * [[Aldo Cherini]] * [[Alojz Cindrič]] * [[Jože Ciperle]] * [[Katja Colja]] * [[Henrik Costa]] * [[Angel Peter Cracina]] * ([[Tadej Curk]]) * [[Bojan Cvelfar]] * [[Janez Cvirn]] * [[Lev Centrih]] == Č == * [[Ludvik Čarni]]? * [[Bojan Čas]] * [[Sindi Časar]] * [[Dragica Čeč]] * [[Suzana Čeh]] * [[Vladimir Čeligoj]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Pavle Čelik]] *[[Tatjana Čepič]] * [[Zdenko Čepič]] * [[Peter Čerče]]? * [[Mina Černe]] * [[Tea Černe]] * [[Peter Černic]] * [[Nada Čibej]] * [[Marija Čipić Rehar]] * [[Josip Čižman]] * [[Mateja Čoh Kladnik]] *[[Mirta Čok]] * [[Štefan Čok]] * [[Gregor Čremošnik]] * [[Irma Čremošnik]] * [[Anja Črešnar Vintar]] * [[Filip Čuček]] * [[Alenka Čuk]] * [[Franci Čuš]] == D == * [[Darko Darovec]] * ([[Jože Debevc]]) * [[Tomaž Debevec]] * [[Vlasta Dejak]] * [[Lia De Luca]] * [[Mira Delavec]] * [[Viktorijan Demšar]] * [[Vincencij Demšar]] * [[Emil Devetak]] * [[Robert Devetak]] * [[Monika Deželak Trojar]] * [[Vida Deželak Barič]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Avgust Dimitz]] * [[Martin Dimnik]] * [[Dunja Dobaja]] * [[Pavel Dobrila]] * [[Ervin Dolenc]] * [[Metod Dolenc]] * [[Franc Dolinar]] * [[France Martin Dolinar]] * ([[Tomaž Dolinar]]) * ([[Maks Dolinšek]]) * [[Janez Gregor Dolničar]] * [[Boris Domanjko]] * [[Teodor Domej]] * [[Ljuba Dornik Šubelj]] *[[Darinka Drnovšek]] * [[Marjan Drnovšek]] * [[Nejc Drnovšek]] * [[Ernesta Drole]] * [[Anja Dular]] * [[Iztok Durjava]] * ([[Marko Dvořák]]) == E == * [[Silvin Eiletz]] * [[Jurij Pavel Emeršič]] * ([[Romana Erhatič Širnik]]) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] * [[Aleš Ernecl]] * [[Elizabeta Eržen-Podlipnik]] == F == * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Mirko Fajdiga]] * ([[Anton Fakin]]) * [[Julij Felaher]] * [[Josip Felicijan]] * [[Mitja Ferenc]] * [[Tone Ferenc]] * [[Franc Ferk]] * Pavle Ferlic * B.? [[Ferlinc]] * [[Jadran Ferluga]] * [[Liliana Ferrari]] * [[France Filipič]] * [[Rok Filipčič]] * [[Hanzi Filipič]] * [[Igor Filipič]] * [[Jasna Fischer]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Damjana Fortunat Černilogar]] * [[Primož Frajle]] * [[Ivan Fras]] * [[Darko Friš]] * [[Rolanda Fugger Germadnik|Rolanda/Romanda Fugger Germadnik]] * [[Metka Fujs]] * [[Alfonz Furlan]] * [[Irena Fürst]] == G == * [[Aleš Gabrič]] * [[Irena Gantar Godina]] * [[Igor Gardelin]] * [[Jure Gašparič]] * [[Tomaž Gerden]] * [[Janko Germadnik]]? * [[Ferdo Gestrin]] * [[Tilen Glavina]]? * [[Bojan Godeša]] * ([[Maja Godina-Golija]]) * [[Boris Golec]] * [[Ludvik Modest Golia]] * [[Boris M. Gombač]] * [[Jure Gombač]] * [[Maja Gombač]] * [[Metka Gombač]] * ([[Srečko Gombač]]) * [[Tanja Gomiršek]] * [[László Göncz]] (Madžar v Sloveniji) * [[Branko Goropevšek]] * [[France Goršič|Franc Goršič]] * [[Nina Gostenčnik]] * [[Vesna Gotovina]] * [[Marija Grabnar]] * [[Marina Gradišnik]] * [[Matevž Gradišnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Danijel Grafenauer]] * [[Matjaž Grahornik]] * [[Stane Granda]] * [[Mira Grašič]] * [[Igor Grdina]] * [[Jože Grebenc]] * [[Marjan Gregorič]] * [[Tamara Griesser-Pečar]] * ([[Viktor Grilc]]) * [[Franc Grivec]] * [[Mladen Grmek|Mladen D. Grmek]] * Ivan Grobelnik (1926–1999) * [[Matjaž Grobler]] * [[Josip Gruden]] * [[Martin Grum]] * [[Franc Gumilar]] * [[Damijan Guštin]] == H == * [[Hana Habjan]] * [[Jožica Habjan]] * [[Vlado Habjan]] * [[Jurij Hadalin]] * [[Jože Hainz]] * [[Primož Hainz]] * [[Boris Hajdinjak]] * [[Maja Hakl Saje]] * [[Damjan Hančič]] * [[Tatjana Hajtnik]] * [[Marko Hanžič]] (''Markus Hansiz'') * [[Ferdo Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Franc Ksaver Heinrich]] * [[Marija Hernja Masten]] * [[Peter Hicinger]] * [[Bojan Himmelreich]] * [[Neža Hlebanja]] * [[Toussaint Hočevar]] * [[Mira Hodnik]] * [[Tatjana Hojan]] * [[Borut Holcman]] * [[Eva Holz]] * [[Jasna Horvat]] * [[Mojca Horvat]] * [[Andrej Hozjan]] * [[Alenka Hren Medved]] * [[Franc Hribernik]] * [[Miro Hribernik]] * ([[Rudolf Hribernik - Svarun|Rudolf Hribernik-Svarun]]) * [[Franc Hül]] == I == * [[Valentin Inzko (učitelj)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Martin Ivanič]] * [[Tomaž Ivešić]] == J == * [[Helena Jaklitsch]] * [[Tadej Jakopič]] * [[Ivan Jan]] * [[Ferdinand Jančar]] * [[Olga Janša Zorn]] * [[Emilijan Janič]] * [[Oton Janker]] * [[Janko Jarc]] * [[Orest Jarh]] * [[Urban Jarnik]] * [[Mihail Jasinski]] * [[Klemen Jelinčič Boeta]] * [[Aleksander Jeločnik]] * [[Josip Jenko]]? * [[Jože Jenko]] * [[Gregor Jenuš]] * [[Mateja Jeraj]] * ([[Janko Jeri]]) * [[Jože Jerko]] * [[Gregor Jerman]] * [[Sašo Jerše]] * [[Dare Jeršek]] (1934-64)? * [[Janez Jesenko]] * [[Jože (Josef) Jerko]] * [[Aleksander Jezernik]] * [[Božidar Jezernik|(Božidar Jezernik]]) * [[Stanko Jug]] * [[Mitja Juren]] * [[Daniela Juričić Čargo]] * ([[Franc Juriševič]]) * [[Jelena Justin]]? * [[Ivo Juvančič]] * [[Stane Južnič]] * [[Stanislav Južnič]] == K == * [[Marija Kacin]]? * [[Milica Kacin Wohinz]] * [[Alenka Kačičnik Gabrič]] * [[Slavka Kajba-Milić]] * [[Mira Kalan]]? * [[Aleksej Kalc]] * [[Franc Domenik Kalin|Franc Dominik Kalin]] * [[Miran Kalšek]] * [[Marko Kambič]] * [[Nataša Kandus]] * ([[Edvard Kardelj]]-[[Sperans]]) * ([[Mirko Karlin]]) * [[Anton Kaspret]] * [[Jože Kastelic]] * [[Domen Kaučič]] * [[Janez Kavčič]] * [[Silvija Kavčič]] * [[Petra Kavrečič]] * [[Katarina Keber]] * [[Darja Kerec]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Davor Kernel]] * [[Marta Milena Keršič|Marta (Milena) Keršič]] * [[Ladislav Kiauta]]? * [[Borut Klabjan]] * [[Darinka Kladnik]] * [[Tomaž Kladnik]] * [[Zdravko Klanjšček]] * [[Andreja Klasinc Škofljanec]] * [[Anton Klasinc]] * [[Peter Pavel Klasinc]] * [[Marko Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Josip Klemenc]] * [[Matjaž Klemenčič]] * [[Mihael (p. Rafael) Klemenčič]] * [[Rudolf Klinec]] * [[Damijan Kljajič]] * [[Albert Klun]] * [[Klemen Klun]]? * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Cvetka Knapič Krhen]] * [[Darko Knez]] * [[David Knez]] * [[Jon Adam Knez]] * [[Lea Knez]] * [[Gorazd Knific]] * [[Katarina Kobe Arzenšek]] * [[Anton Koblar]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Klemen Kocjančič]] * [[Barbara Kočevar]] * [[Vanja Kočevar]] * [[Majda Kodrič]] * [[Sonja Kogej Rus]] * [[Marija Jasna Kogoj]] * [[Ivan Kogovšek]] * [[Jasmina Kogovšek]] * [[Monika Kokalj-Kočevar]] * [[Bogdan Kolar]] * [[Darinka Kolar Osvald]] * [[Nataša Kolar]] * [[Petra Kolenc]] * [[Vladimir Kološa]] * [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]] * [[Jernej Komac]] * [[Franc Komatar]] * [[Žiga Koncilija]] * [[Tjaša Konovšek]] * [[Mirjana Kontestabile Rovis]] * [[Ivan Kordiš]] * [[Jože Koropec]] * ([[Vinko Korošak]]) * ([[Branko Korošec]]) * [[Viktor Korošec]] * [[Nevenka Korpič]] * [[Dušan Kos]] * [[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]] * [[Janez Kos]] * [[Jože Kos]] * [[Marija Kos]] * [[Marjan Kos]] * [[Milko Kos]] * [[Peter Kos]] * [[Miha Kosi]] * [[Jernej Kosi]] * [[Miha Kosmač]] * [[Jožef Košič]] * [[Matevž Košir]] * ([[Tone Košir]]) * [[Jernej Kotar]] * [[Lukas Kotnik]] * [[Attila Kovacs]] * [[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] * [[Karel Kovač]] * [[Jože Kovač (zgodovinar)|Jože Kovač]] * [[Fran Kovačič]] * [[Branko Kozina]] * [[Jurij Kozina]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Jože Krall]] * [[Janez Kramar]] * [[Taja Kramberger]] * [[Tone Krampač]] * [[Gregor Kranjc]] * [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Petra Kim Krasnić]] * [[Tone Kregar]] * [[Gregor Gojmir Krek]] * [[Slavko Kremenšek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kresal]] * [[Matic Kristan]] * [[Samo Kristen]] * [[Jernej Križaj]] * [[Ivan Križnar]] * [[Ivka Križnar]] * ([[Duša Krnel Umek]]) * [[Anton Krošl]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Vera Kržišnik Bukić]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Marija Kump]] * ([[Boris Kuret]]) * ([[Boštjan Kurent]]) * [[Radoslav Kušej]] * [[Franc Kuzmič]] == L == * [[Borivoj Lah]] * [[Rajmund Lampreht]] * [[Franček Lasbacher]] * [[Aleksander Lavrenčič]] * [[Ivan Lavrenčič]] * [[Tomaž Lazar]] * [[Žarko Lazarević]] * [[Franc Ksaver Legat]] * ([[Roman Leljak]]) * [[Jože Lekše]]? * [[Antoša Leskovec]] * [[Ivana Leskovec]] * [[Avgust Lešnik]] * [[Vladimir Levec]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Marjan Linasi]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * J. [[Lipovec (priimek)|Lipovec]] * [[Vinko Lipovec]] * ([[Uroš Lipušček]]) * [[Andrej Ljubomir Lisac]] * [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] * [[Matija Ljubša]] * [[Ivan Logar (zdravnik)|Ivan Logar]] * ([[Srečko Logar]]) * [[Dragotin Lončar]] * [[Nina Lončar]] * [[Aleksander Lorenčič]] * [[Darjan Lorenčič]] * [[Milan Lovenjak]] * [[Ivan Lovrenčič (zgodovinar)]] * [[Anton Lovše]] * [[Walter Lukan]] * [[Franjo Lukman]] * [[Stefano Lusa]] * [[Arnold Luschin]] * [[Miroslav Luštek]] * [[Oto Luthar]] == M == * [[Jože Maček (arhivist)]] * [[Jože Maček]] * [[Jure Maček]] * [[Nadja Magajna]] * [[Milojka Magajne]] * ([[Mirko Mahnič]]) * [[Miloš Klemen Mahorčič]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Neva Makuc]] * [[Josip Mal]] * [[Simon Malmenvall]] * [[Avguštin Malle]] * [[Janko Malle]] * [[Martin Malnerič]]? * [[Tino Mamić]] * [[Josip Mantuani]] * [[Vera Marentič]] * [[Roman Marinko]] * [[Miha Markelj]] * [[Gašper Markič (zgodovinar)|Gašper Markič]] * [[Tatjana Markošek]] * [[Walter Markov]] * [[Irena Marković]] * [[Zvezdan Marković]] * [[Janez Marolt]] * [[Jože Marolt]] * [[Branko Marušič]] * [[Gorazd Marušič]] * [[Irena Marušič]] * [[Dragan Matić]] * Meta Matijevič * [[Marjan Matjašič]] * [[Jože Maučec]] * [[Aleš Maver]] * [[Irena Mavrič Žižek]] * [[Odilon Mekinda]] * [[Jelka Melik]] * [[Vasilij Melik]] * [[Josip Merku]] * [[Janez Meterc]] * [[Darja Mihelič]] * [[Maks Miklavčič]] * [[Milko Mikola]] * [[Peter Mikša]] * [[Albin Mikulič]] * [[Robert Mikulič]] * [[Marjeta Mikuž]] * [[Metod Mikuž]] * [[Franc Minařik]] * [[Gašper Mithans]] * [[Dušan Mlacović]] * [[Boris Mlakar]] * [[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]] * [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] * [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] * [[Lučka Mlinarič]] * [[Mitja Močnik]] * [[Monika Močnik]] * [[Ivan Mohorič]] * [[Marijan Mole]] * [[Carlo Morelli]] * [[Andreas Moritsch]] * [[Iztok Mozetič]] * [[Jože Možina]] * [[Josip Mravljak]] * [[Aleksandra Mrdavšič]] * [[Irena Mrvič]] * [[Marko Mugerli]] * [[Oskar Mulej]] * ([[Drago Mušič]]) * [[Dunja Mušič]] * [[Jurij Mušič]] * [[Gottfried Muys]] == N == * [[Tomaž Nabergoj]] * [[Martin Nahtigal]] * [[Dunja Nanut]] * [[Andrej Nared]] * [[Jože Natek]] * [[Dušan Nećak]] * [[Alenka Nedog]] * [[Ivan Nemanič]] * [[Gloria Nemec]] * [[Nataša Nemec]] * [[Branimir Nešović]] * [[Aleš Nose]] * [[Andrej Novak (zgodovinar)]] * [[Bogdan Ciril Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Miroslav Novak]] == O == * [[Bela Obal]]? * [[Miha Obid]] * [[Marija Oblak-Čarni]] *[[Rafael Ogrin]] (1885-1966) * [[Alfred Ogris]] * [[Gašper Oitzl]] * [[Mihael Ojsteršek]] * [[Stane Okoliš]] * [[Žiga Oman]] * ([[Igor Omerza]]) * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[Janez Osojnik]] *([[Miroslav Osojnik]]) * [[Nina Ošep]] * [[Božo Otorepec]] * [[Blaž Otrin]] * ([[Damjan Ovsec]]) * [[Anton Ožinger]] (1943–2019) == P == * [[Dejan Pacek]] * [[Adrijan Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Marko Pahor]] * [[Milan Pahor]] * [[Minka Pahor]] * [[Miroslav Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Jožef Pajek]] * [[Milan Pajk]] * [[Andrej Pančur]] * [[Aleksander Panjek]] * [[Janez Parapat]] * [[Andrej Pastar]] * [[Janez Pastar]] * [[Anja Paulič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Tadej Pavković]] * [[Slavica Pavlič]] * [[Srečko Pavličič]] * [[Tomaž Pavlin]] * [[Vojko Pavlin]] * [[Egon Pelikan]] * [[Lojze Penič]] * [[Jurij Perovšek]] * [[Janez Peršič]] * [[Rosvita Pesek]] * [[David Petelin]] * [[Lojze Peterle]] * [[Marija Mojca Peternel]] * [[Matej Petrič]] * A. Petriček * [[Peter Petruzzi]] * [[Josip Pfeifer]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Matija Pirc]] * [[Jože Pirjevec]] * [[Jelka Piškurić]] * [[Melita Pivec Stele]] * [[Olga Pivk]] * [[Slavica Plahuta]] * [[Lovro Planina]] * [[Marco Plesnicar]] * ([[Karel Plestenjak]]) * [[Andrej Pleterski]] * [[Janko Pleterski]] * [[Gregor Pobežin]] * [[Marija Počivavšek]] * [[Renato Podbersič]] (st./ml.) * [[Rado Podgorelec]] * [[Leopold Podlogar]] * [[Franc Pokorn]] * [[Janez Polajnar (zgodovinar)|Janez Polajnar]] (1977) * ([[Tone Poljšak]]) * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Dragan Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Mitja Potočnik]] * [[Maja Povalej]] * [[Simon Povoden]] * [[Lojze Požun]] * Anton Praprotnik * [[Vladimir Prebilič]] * ([[Štefan Predin]]) * [[Miha Preinfalk]] * [[Matija Prelesnik]] * [[Martin Premk]] * ([[Miroslav Premrou]]) * [[Karel Jožef Prenner]] * ([[Igor Presl]]) * [[Ivan Prijatelj]] * [[Jože Prinčič]] * [[Vili Prinčič]] * [[Marko Prpić]] * [[Janko Prunk]] * [[Alberto Pucer]] * [[Rudolf Gustav Puff]] * [[Radovan Pulko]] * ([[Tadej Pungartnik]]) * [[Majda Pungerčar]] * [[Vilma Purkart]] == R == * [[Nikola Radojčić]] * [[Branko Radulovič]] * [[Andrej Rahten]] * [[Ferdinand Raisp]] * [[Vincenc Rajšp]] * [[Amand Rak]]? * [[Fran Rakuša]] * [[Jure Ramšak]] * [[Marjetka Rangus]] * [[Jože Rataj]] * [[Mateja Ratej]] * [[Jurij Ratkaj]] * [[Matjaž Ravbar]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Elija Rebič]] * [[Matjaž Rebolj]] * [[Albin Regvat]] * [[Branko Reisp]] * [[Bogumil Remec ml.]] * [[Meta Remec]] * [[Marta Rendla]] * [[Robert Rener]] * [[Manca G. Renko]] * [[Božo Repe]] * [[Tatjana Rezec Stibilj]] * [[Anton Ivan Režek]] * [[Mateja Režek]] * [[Mateja Ribarič]] * [[Irena Ribič]] * [[Peter Ribnikar]] * [[Franc Xaver Johann Richter]] * [[Tadej Rifel]] * [[Vilko Rifel]] * [[Ivan Rihtarič]] (*1948) * [[Andreja Rihter]] * [[Aleksander Rjazancev]] (1924-84) * [[Anton Zvonko Robar]]? * [[Nataša Robežnik]] * [[Matija Robič]] * [[Marjan Rode]] * [[Carole Rogel]] * [[Monika Rogelj]] * [[Deborah Rogoznica]] * [[Vida Rojic]] * [[Gašper Rojko]] * [[Jurij Rosa]] * [[Boris Rozman]] * [[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] * [[Stane Rozman]] * [[Vida Rožac Darovec]] * [[Tanja Roženbergar Šega]] * [[Aldo Rupel]] * [[Vanja Rupnik]] * [[Anamarija Rupnik Rener]] * [[Jože Rus (geograf)|Jože Rus]] * [[Karol Rustja]] * [[Peter Rustja]] * [[Borut Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Riccardo Ruttar]] * [[Simon Rutar]] * [[Miloš Rybář]] == S == * [[Mitja Sadek]] * [[Franček Saje]] * [[Balduin Saria]] * [[Dolfe Schauer]]? * [[Bojan-Ilija Schnabl]] * [[Janez Ludvik Schönleben]] * [[Franc Schumi]] * [[Ernest Sečen]] * [[Janja Sedlaček]] * [[Nada Sedlar]]? * [[Drago Sedmak]] * [[Aljaž Sekne]] * [[Irena Selišnik]] * [[Zdenka Semlič Rajh]] * [[Aleksandra Serše]] * [[Miha Seručnik]] * [[Matija Sila]] * [[Valentin Sima]] * [[Ivan Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Marko Simić]] * [[Vladimir Simič]] * [[Julij Simončič]]? * [[Ivan Simonič]] * [[Primož Simoniti]] * [[Vasko Simoniti]] * ([[Jože Simšič]]) * [[Štefan Singer]] * [[Sandi Sitar]] * [[Daniel Siter]] * [[Vinko Skitek]] * [[Zorka Skrabl Matko]] * [[Samo Skralovnik]]? * [[Anton Skubic]] * [[Anton Skumovič]] * [[Lidija Slana]]? * [[Matej Slekovec]] * [[Ivan Slokar]] * [[Majda Smole]] * [[Žiga Smolič]] * [[Jožef Smrekar]] * [[Gregor Sraka]] * [[Josip Srebrnič]]? * [[Josip Stare]] * [[Gorazd Stariha]] * [[Alenka Starman Alič]] * [[Alessio Stasi]] * [[Vlasta Stavbar]] * ([[Avguštin Stegenšek]]) * [[Ivan Steklasa]] * [[Miroslav Stepančič]] * [[Drago Stepišnik]] * [[Janez Stergar]] * [[Nataša Stergar]] * [[Rok Stergar]] * [[Viktor Steska]] * [[Ljudevit Stiasny]]? * [[Iva Stiplovšek]] * [[Miroslav Stiplovšek]] * [[Risto Stojanovič]] * [[Andrej Stopar]] * [[Pavel Stranj]] * [[Stane Stražar]] * [[Gvido Stres]] ml. * [[Peter Stres]] * [[Urška Strle]] * [[Albert Struna]] * [[Andrej Studen]] (1963-2022) * [[Bogo Stupan]] * [[Marjan Sturm]] * [[Rudolph Matt Susel]] * [[Anton Svetina (ml.)|Anton Svetina]] * [[Petra Svoljšak]] == Š == * ([[Jožko Šavli]]) * [[Barbara Šatej]] * [[Jaroslav Šašel]] * [[Marjeta Šašel Kos]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Judita Šega]] * Ana Šela * [[Tatjana Šenk]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Jurij Šilc]] * [[Miha Šimac]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Kaja Širok]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Ivan Škafar]] * [[Gregor Škafar]] * [[Stanislav Škaler]] * [[Milan Škerlj]] * [[Jože Škofljanec]] * [[Aida Škoro Babić]] * [[Viljenka Škorjanec]] * [[Milan Škrabec]] * [[Katja Škrubej]] * [[Gašper Šmid]] * ([[Janez Šmitek]]) * ([[Zmago Šmitek]]) * [[Gordana Šövegeš Lipovšek]] * [[Jože Šorn]] * [[Mojca Šorn]] * [[Izak Špajzer]] (jazz) * [[Vinko Šribar]] * [[Blaž Štangelj]] * [[Martin Šteiner]] * [[Verena Štekar-Vidic]] * [[Matej Šteflič]] * [[Marko Štepec]] * ([[Bojan Štih]]) * [[Matija Štih|Matija (]][[Matjaž Štih|Matjaž) Štih]] * [[Peter Štih]] * ([[Peter Štoka]]) * [[France Jaroslav Štrukelj]] * [[Žarko Štrumbl]] * [[Marko Štuhec]] * [[France Štukl]] * [[Jaka Štular]] * [[Peter Štumpf]] * [[Fran Šuklje]] * [[Ljubica Šuligoj]] * [[Janez Šumrada]] * [[Branko Šuštar]] * [[Janez J. Švajncer]] * [[Rozina Švent]] == T == * [[Ferdinand Tancik]] * [[Primož Tanko]] * ([[Luigi Tavano]]) * [[Bogo Teplý]] * [[Stane Terčak]] * [[Nadja Terčon]] * [[Tomaž Teropšič]] * [[Marija Terpin Mlinar]] * [[Petra Testen]] * [[Julij Titl]] * [[Tadeja Tominšek Čehulić]] * [[Ludvik Tončič]] (1948-2008) * [[Janez Trdina]] * [[Blaž Torkar]] * [[Zora Torkar]] * [[Maja Toš]] * [[Marjan Toš]] * [[Slavica Tovšak]] * [[Lilijana Trampuž]] * ([[Janko Traven]]) * [[Terezija Traven]] * [[Vladimir Travner]] * [[Franc Trdan]] * [[Milica Trebše Štolfa]] * [[Simon Trießnig]] * [[Tadej Trnovšek]] * [[Polona Trobec Mlakar]] * [[Nevenka Troha]] * [[Zdravko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Nik Trontelj]] * [[Drago Trpin]] * ([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]]) * [[Davorin Trstenjak]] * [[Danijela Trškan]] * ([[Alojz Turk]]) * [[Ernest Turk]] * [[Ivan Turk (ekonomist)]] * [[Ivan Tušar]] * [[Mojca Tušar]] == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] * [[Ema Umek]] * [[Pavle Urankar]] * ([[Franc Urlep]]) * [[Hinko Uršič]] == V == * ([[Milan Valant]]) * [[Joe Valenčič]] * [[Vlado Valenčič]] * [[Andreja Valič Zver]] * [[Fritz Valjavec]] * [[Janez Vajkard Valvasor]] * [[Jasna Vanček]] * [[Chiaro Vascotti]]? * [[Fran Vatovec]] * [[Maja Vehar]] * [[Jože Velikonja]] * [[Marija Verbič]] * [[Marta Verginella]] * [[Aleksander Videčnik]] * [[Marko Vidic]]? * [[Jernej Vidmar]]? * [[Anka Vidovič Miklavčič]] * ([[Verena Vidrih Perko]]) * [[Darko Viler]] * [[Irena Vilfan-Bruckmüller]] * [[Sašo Vidovič]] * [[Sergij Vilfan]] * [[Simon Vilfan]] * [[Srečko Vilhar]] * [[Vladimir Vilman]] * [[Jonatan Vinkler]] * [[Julijana Visočnik]] * [[Nina Vodopivec]] * [[Peter Vodopivec]] * [[Jerca Vodušek Starič]] * [[Ivan Vogrič]]? * [[Jernej Voh]] * [[Ignacij Voje]] * [[Jure Volčjak]] * [[Alessandro Volk|Sandi (Alessandro) Volk]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Andrej Vovko]] * [[Ivo Vraničar]] * [[Viktor Vrbnjak]] * [[Rajko Vrečer]] * ([[Anton Vramec|Antol Vramec]]) * [[Vid Vremec]] * [[Ivan Vrhovec]] * [[Ivan Vrhovnik]] * [[Sergej Vrišer]] * ([[Jože Vugrinec]]) * [[Jože Vunšek]] * [[Jože Vurcer]] * [[Blaž Vurnik]] == W == * [[Marija Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Tomaž Weber]] * [[Janez Weiss]] == Z == * [[Janez Zabukovec]] * [[Štefka Zadnik]] * [[Josip Zadnikar]] * [[Dejan Zadravec]] * [[Ivanka Zajc Cizelj]] * [[Marko Zajc]] * [[Boštjan Zajšek]] * [[Vita Zalar]] * J. Zaplotnik * ([[Janez Zdešar]]) * [[Hedvika Zdovc]] * [[Franc Zelenik (arhivist)]] * [[Ivan Zelko]] * [[Momčilo Zečević]] (Črnogorec) * [[Ivan Zelko]] * [[Janko Zerzer]] * [[Mavricij Zgonik]] * ([[Ivan Zika]]) * [[Franc Zmazek]] * ([[Milovan Zorc]]) * [[Miha Zobec]] * [[Janez Evangelist Zorè|Janez Evangelist Zore]] * [[Anton Zorn|Anton (Tone) Zorn]] * ([[Ludvik Zorzut]]) * [[Agneza Zupan]] * ([[Jakob Zupan]]) * [[Alojzij Zupanc (duhovnik)|Alojzij Zupanc]] (1893-1974) * [[Ciril Zupanc]] * [[Janez Anton Zupančič]] * [[Marjan Zupančič]] * [[Katja Zupanič]] * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Dana Zwitter-Tehovnik]] * [[Fran Zwitter]] * [[Žiga Zwitter]] == Ž == * [[Barbara Žabota]] * [[Ivo Žajdela]] * [[Matija Žargi]] * [[Ciril Žebot]] * [[Urška Železnik]] * [[Žiga Železnik]] * [[Damir Žerič]] * [[Borut Žerjav]] * [[Milan Ževart]] * [[Mojca Ževart]] * [[Matija Žganjar]] (1928-2024) * [[Marjana Žibert]] * [[Tanja Žigon]] * [[Salvator Žitko]] * [[Aleksander Žižek]] * [[Irena Žmuc]] * [[Marjan Žnidarič]] * [[Lilijana Žnidaršič Golec]] * [[Sabina Ž. Žnidaršič]] * [[Tanja Žohar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Josip Žontar]] * [[Jože Žontar]] * [[Majda Žontar]] * [[Vladimir Žumer]] * [[Niko Županič]] * [[Aleš Žužek]] * [[Maja Žvanut]] == Glej tudi == * [[seznam zgodovinarjev]] *[[seznam avstrijskih zgodovinarjev]] *[[seznam hrvaških zgodovinarjev]] *[[seznam italijanskih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih arhivistov]] *[[seznam slovenskih arheologov]] *[[seznam slovenskih muzealcev]] *[[seznam slovenskih politikov]] *[[seznam slovenskih pravnikov]] *[[seznam slovenskih geografov]] {{seznami narodov po poklicu|zgodovinarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji|*]] ndcp47kgc81xqxckduk91crcvxx2jid 0 35086 6758698 6758452 2026-09-30T14:09:52Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6758698 wikitext text/x-wiki {{Infobox canal | name = Panamski prekop<br />''Canal de Panamá'' | image = Panama Canal Map EN.png | image_caption = Shema Panamskega prekopa, ki prikazuje zaporedje zapornic in prehodov | former_names = | modern_name = | original_owner = Société internationale du Canal | engineer = John Findlay Wallace (1904–1905), John Frank Stevens (1905–1907), George Washington Goethals (1907–1914) | coordinates = {{Coord|8|59|50.1|N|79|35|28.8|W|region:PA_type:waterbody|display=title,inline}} |other_engineer = |date_act = |date_began = |date_use = |date_completed = |date_extended = |date_closed = |date_restored = |length_km = 82 |len_m = 366 |original_boat_length = |original_boat_length_in = |len_note = |beam_m = 49 |original_beam_m = 28,5 |max_boat_draft = 15,2 m |beam_note = |start_point = |original_start = |start_note = |end_point = |original_end = |end_note = |branch = |branch_of = |connects_to = |locks = 3 navzgor, 3 navzdol; vse tri pasove |original_num_locks = |lock_note = 3 pasovi zapornic |elev = |elev_note = |status = odprt, razširitev odprta 26. junija, 2016 |navigation_authority = Panama Canal Authority }} [[Slika:Panama map-sl.png|thumb|400px|Zemljevid Paname s prekopom]] '''Panamski prekop''' ({{lang-es|Canal de Panamá}}) je [[prekop]], ki seka '''Panamsko ožino''' in s tem povezuje [[Atlantski ocean|Atlantski]] in [[Tihi ocean]]. Odprt je bil 15. avgusta 1914 in je dolg 82 [[kilometer|km]]. Prekop danes uporablja več kot 80 držav, na njem pa se stika 144 mednarodnih pomorskih poti. Zapornice na vsakem koncu dvignejo ladje do Gatunskega jezera, umetnega sladkovodnega jezera 26 metrov nad morsko gladino, ki je nastalo z zajezitvijo reke [[Chagres (reka)|Chagres]] in jezera Alajuela, da se zmanjša količina izkopavanja, potrebnega za prekop, nato pa se ladje spustijo na drugi konec. Pri enem prehodu ladje se porabi povprečno 200.000.000 litrov sveže vode. Bližnjica preko Panamskega prekopa močno skrajša čas za potovanje ladij med Atlantskim in Tihim oceanom, kar jim omogoča, da se izognejo dolgi in nevarni poti okoli [[rt Horn|rta Horn]] okoli najjužnejšega konca Južne Amerike prek [[Drakov preliv|Drakovega]] ali [[Magellanov preliv|Magellanovega preliva]]. Gre za enega največjih in najtežjih inženirskih projektov, ki so se jih kdaj lotili. [[Kolumbija]], [[Francija]] in pozneje [[Združene države Amerike]] so med gradnjo nadzorovale ozemlje okoli prekopa. Francija je začela dela na prekopu leta 1881, vendar se je ustavila zaradi pomanjkanja zaupanja investitorjev zaradi inženirskih težav in visoke stopnje umrljivosti delavcev. Združene države so projekt prevzele leta 1904 in prekop odprle leta 1914. ZDA so še naprej nadzorovale prekop in okoliško cono Panamskega prekopa, dokler Torrijos–Carterjeva pogodba ni predvidela njegove predaje Panami leta 1977. Po obdobju skupnega ameriške-panamskega nadzora je prekop leta 1999 prevzela panamska vlada. Zdaj ga upravlja in vzdržuje vladna uprava Panamskega prekopa ({{lang-es|Autoridad del Canal de Panamá (ACP)}}). Prvotne zapornice so bile široke 33,5 metra. Tretji, širši pas zapornic je bil zgrajen med septembrom 2007 in majem 2016. Razširjena plovna pot je začela komercialno obratovati 26. junija 2016. Nove zapornice omogočajo tranzit večjih ladij NeoPanamax.<ref>Zamorano, Juan; Martinez, Kathia (June 26, 2016). "Panama Canal opens $5B locks, bullish despite shipping woes". The Big Story. Associated Press. Archived from the original on June 26, 2016. Retrieved March 6, 2017.</ref> Letni promet se je povečal s približno 1000 ladij leta 1914, ko je bil prekop odprt, na 14.702 plovil leta 2008, kar je skupno 333,7 milijona ton Panamskega prekopa/univerzalnega merilnega sistema (PC/UMS). Do leta 2012 je skozi prekop šlo več kot 815.000 plovil.<ref name="canalusage">{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/maritime/routes.html|title=Panama Canal Traffic—Years 1914–2010|website=Panama Canal Authority|access-date=2011-01-25|archive-date=December 30, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101230042623/http://www.pancanal.com/eng/maritime/routes.html|url-status=live}}</ref> Leta 2017 so ladje v povprečju potrebovale 11,38 ure, da so preplule med dvema zunanjima zapornicama prekopa.<ref name="ACP">{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/general/reporte-anual/2017-AnnualReport.pdf |title=Annual Report 2017 |website=Panama Canal Authority |access-date=2021-04-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210403001241/https://www.pancanal.com/eng/general/reporte-anual/2017-AnnualReport.pdf |archive-date=2021-04-03}}</ref> Ameriško združenje gradbenih inženirjev je Panamski prekop uvrstilo med sedem čudes sodobnega sveta.<ref name="ASCE">{{navedi splet|url=http://www.asce.org/content.aspx?id=2147487305 |title=Seven Wonders |website=American Society of Civil Engineers |access-date=2011-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100802060056/http://www.asce.org/Content.aspx?id=2147487305 |archive-date=2010-08-02 }}</ref> Kanal ogroža nizek vodostaj ob suši in zaradi podnebnih sprememb. == Zgodovina == === Zgodnji predlogi v Panami === [[File:Panama.A2003087.1850.250m.jpg|thumb|upright=1.25|Satelitska slika, ki prikazuje lokacijo Panamskega prekopa: gosta džungla je vidna v zeleni barvi, na vrhu pa oblaki.]] Najzgodnejši zapis o kanalu čez Panamsko ožino je bil leta 1534, ko je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in španski kralj, naročil raziskavo poti skozi obe Ameriki, da bi olajšal potovanje ladjam med Španijo in Perujem. Španci so želeli pridobiti vojaško prednost pred Portugalci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |title=A History of the Panama Canal: French and American Construction Efforts |publisher=Panama Canal Authority |access-date=2007-09-03 |archive-date=December 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |url-status=dead}}; Chapter 3, ''[http://www.pancanal.com/eng/history/history/early.html Some Early Canal Plans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150102032703/http://www.pancanal.com/eng/history/history/early.html |date=January 2, 2015 |url-status=dead}}''</ref> Leta 1668 je angleški zdravnik in filozof sir Thomas Browne v svojem enciklopedičnem delu ''Pseudodoxia Epidemica'' špekuliral, da je »morje je prežrlo nekaj ožine, drugo pa posekala lopata: in če bo politika dopuščala, bo Panama v Ameriki nadvse vredna tega poskusa: oddaljena je le nekaj milj in bi odprla krajšo pot do Vzhodne Indije in Kitajske.«<ref>{{navedi knjigo |section=Book 6, chapter 8 |title=On the River Nile |edition=4th |year=1668 |url=https://books.google.com/books?id=aOI_AQAAMAAJ |last1=Browne |first1=Sir Thomas |author-link=|access-date=January 10, 2022 |archive-date=November 19, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211119062425/https://books.google.com/books?id=aOI_AQAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Glede na strateško lego Paname in potencial njene ozke ožine, ki ločuje dva velika oceana, so v preteklih letih poskušali vzpostaviti druge trgovinske povezave na tem območju. Eden zgodnjih primerov tega je bila nesrečna ''shema Darien'', ki jo je začela Kraljevina Škotska leta 1698 za vzpostavitev kopenske trgovske poti. Na splošno negostoljubni pogoji so preprečili prizadevanje in aprila 1700 so projekt opustili.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinnaird.net/darien.htm|title=Darien Expedition|access-date=2007-09-03|archive-date=July 19, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719173435/http://www.kinnaird.net/darien.htm|url-status=live}}</ref> Leta 1788 so Američani predlagali, da bi prekop zgradili Španci, saj so nadzirali kolonije, kjer bi ga zgradili. Rekli so, da bi bila to manj zahrbtna pot za ladje kot obhod južne konice Južne Amerike in da bi tropski oceanski tokovi naravno razširili kanal po izgradnji.<ref>{{navedi knjigo|title=Meteorology in America, 1800–1870|url=https://archive.org/details/meteorologyiname0000flem|author=James Rodger Fleming|page=[https://archive.org/details/meteorologyiname0000flem/page/4 4]|publisher=Johns Hopkins University Press|date=1990|isbn=0801839580}}</ref> Med ekspedicijo med letoma 1788 in 1793 je Alessandro Malaspina začrtal načrte za izgradnjo kanala.<ref>{{navedi knjigo |last=Caso |first=Adolph |url=http://archive.org/details/theytoomadeameri00caso |title=They too made America great |date=1978 |publisher=Boston : Branden Press |others=Internet Archive |isbn=978-0-8283-1714-6 |pages=72}}</ref> V poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju so v drugih državah zgradili številne prekope. Uspeh prekopa Erie skozi osrednji New York v ZDA v 1820-ih in propad španskega cesarstva v Latinski Ameriki sta povzročila vse večje zanimanje Američanov za gradnjo medoceanskega prekopa. Z začetkom leta 1826 so ameriški uradniki začeli pogajanja z [[Velika Kolumbija|Veliko Kolumbijo]] (današnja Kolumbija, Venezuela, Ekvador in Panama), v upanju, da bodo pridobili koncesijo za gradnjo prekopa. Ljubosumen na novo pridobljeno neodvisnost in v strahu nadvlade močnejših Združenih držav so predsednik [[Simon Bolivar|Simón Bolívar]] in uradniki [[Nova Granada|Nove Granade]] zavrnili ameriške ponudbe. Po propadu Velike Kolumbije je Nova Granada ostala nestabilna pod nenehnimi vladnimi spletkami. ​ [[Velika Britanija]] je poskušala zgraditi kanal leta 1843. Glede na ''New-York Daily Tribune'', 24. avgusta 1843, sta Barings Bank of London in Republika Nova Granada sklenili pogodbo za gradnjo prekopa čez [[Darienska vrzel|Dariensko vrzel]] (Panamska ožina). Omenili so ga kot Atlantski in Pacifiški kanal in bil je povsem britanski podvig. Načrt, ki naj bi bil dokončan v petih letih, ni bil nikoli uresničen. Skoraj istočasno so se pojavile druge zamisli, vključno s prekopom (in/ali železnico) čez mehiško [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeško ožino]]. Tudi to se ni razvilo.<ref>[http://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83030213/1843-08-24/ed-1/seq-/#date1=1836&index=1&rows=20&words=Lexington+Ship+ship&searchType=basic&sequence=0&state=New+York&date2=1850&proxtext=lexington+ship&y=10&x=16&dateFilterType=yearRange&page=1)]{{Dead link|date=June 2019}}</ref> Leta 1846 je pogodba Mallarino–Bidlack, sklenjena med ZDA in Novo Granado, podelila Združenim državam tranzitne pravice in pravico do vojaškega posredovanja v ožini. Leta 1848 je odkritje zlata v Kaliforniji na zahodni obali Združenih držav ponovno vzbudilo zanimanje za prekop med Atlantskim in Tihim oceanom. William Henry Aspinwall, ki je približno v istem času dobil zvezno subvencijo za gradnjo in upravljanje pacifiških poštnih parnikov, je imel koristi od odkritja zlata. Aspinwallova pot je vključevala odseke parnika od New Yorka do Paname in od Paname do Kalifornije, s prevozom po kopnem skozi Panamo. Ta pot s kopenskim delom v Panami je bila kmalu pogosto uporabljena, saj je zagotavljala eno najhitrejših povezav med San Franciscom v Kaliforniji in mesti na vzhodni obali, skupaj približno 40 dni tranzita. Skoraj vse zlato, ki so ga poslali iz Kalifornije, je šlo po tej panamski poti. Več novih in večjih parnih ladij je kmalu začelo voziti po tej novi poti, vključno z zasebnimi parniki v lasti ameriškega podjetnika Corneliusa Vanderbilta, ki so uporabljali kopensko pot skozi Nikaragvo in nesrečno ''SS Central America''.<ref>{{navedi knjigo|title=The First Tycoon: The Epic Life of Cornelius Vanderbilt|url=https://archive.org/details/firsttycoonepicl0283stil|first=T.J.|last=Stiles|date=2009|publisher=Knopf |isbn=9780375415425}}</ref> Leta 1850 so Združene države začele graditi Panamsko kanalsko železnico (danes imenovano Panamska železnica), da bi prečkala ožino; odprli so jo leta 1855. Ta kopenska povezava je postala pomemben del infrastrukture zahodne poloble, kar je močno olajšalo trgovino. Kasnejša kanalska pot je bila zgrajena vzporedno z njo, saj je pomagala pri krčenju gostih gozdov. Celotna vodna pot med oceanoma je bila še vedno cilj. Leta 1855 je William Kennish, inženir, rojen v Manxu, ki je delal za vlado Združenih držav, pregledal ožino in izdal poročilo o poti za predlagani Panamski prekop.<ref name=mw>{{navedi knjigo |author=A.W. Moore |date=1901 |entry-url=http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/fulltext/worthies/p118.htm |title=Manx Worthies or Biographies of Notable Manx Men and Women |entry=William Kennish (b. 1799, d. 1862) |page=118 |location=Douglas, Isle of Man |publisher=S. K. Broadbent |via=isle-of-man.com |access-date=February 8, 2010 |archive-date=June 28, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150628225110/http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/fulltext/worthies/p118.htm |url-status=dead }}</ref> Njegovo poročilo je bilo objavljeno kot knjiga z naslovom ''Praktičnost in pomen ladijskega kanala za povezavo Atlantskega in Tihega oceana''.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=rAwsAAAAYAAJ |title=The Practicability and Importance of a Ship Canal to Connect the Atlantic and Pacific Oceans |last1=Kelley |first1=Frederick M. |last2=Kennish |first2=William |last3=Serrell |first3=Edward Wellman |year=1855 |access-date=February 27, 2016 |archive-date=July 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728094150/https://books.google.com/books?id=rAwsAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Leta 1876 sta Lucien Napoléon Bonaparte Wyse in njegov glavni pomočnik Armand Réclus, oba častnika in inženirja francoske mornarice, raziskala več poti v regijah Darien-Atrato in podala predloge, vključno z gradnjo predorov in zapornic. Drugi raziskovalni obisk ožine se je začel 6. decembra 1877, kjer sta bili raziskani dve poti v Panami, pot San Blas in pot od Limonskega zaliva do mesta Panama, sedanja pot preko prekopa. Francozi so dosegli uspeh pri izgradnji [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] na Bližnjem vzhodu. Čeprav je bil to dolgotrajen projekt, so jih spodbudili k načrtovanju prekopa, ki bi prečkal Panamsko ožino. Wyse je odšel v Bogoto in 20. marca 1878 v imenu Société Civile Internationale du Canal Interocéanique par l'isthme du Darien, ki jo je vodil general Étienne Türr, s kolumbijsko vlado podpisal pogodbo, znano kot ''koncesija Wyse'', da zgraditi medoceanski prekop skozi Panamo. === Francoski gradbeni poskusi, 1881–1899 === [[File:Ferdinand de Lesseps by Nadar.jpg|thumb|upright|Ferdinand de Lesseps, francoski začetnik Sueškega in Panamskega prekopa]] Prvi poskus izgradnje prekopa skozi takratno kolumbijsko provinco Panamo se je začel 1. januarja 1881. Projekt je navdihnil diplomat Ferdinand de Lesseps, ki je v Franciji uspel zbrati znatna sredstva zaradi velikih dobičkov, ustvarjenih s svojo uspešno gradnjo Sueškega prekopa.{{sfn |McCullough |1977 |p=125}} Čeprav je moral biti Panamski prekop dolg le 40 odstotkov kot Sueški prekop, je bil veliko večji inženirski izziv zaradi kombinacije tropskih deževnih gozdov, izčrpavajočega podnebja, potrebe po zapornicah in pomanjkanja kakršne koli starodavne poti. Lesseps je želel prekop na gladini morja (kot Sueški), vendar je mesto obiskal le nekajkrat, v sušnem obdobju, ki traja le štiri mesece na leto.{{sfn |McCullough |1977 |pp=103–123}} Njegovi možje niso bili pripravljeni na deževno sezono, med katero je reka Chagres, kjer se je prekop začel, postala hud hudournik, ki se je dvignil do 10 m. Gosta džungla je bila živa s strupenimi kačami, žuželkami in pajki, a najhujši izzivi so bili [[rumena mrzlica]], [[malarija]] in druge tropske bolezni, ki so ubile na tisoče delavcev; do leta 1884 je stopnja smrtnosti znašala več kot 200 na mesec.<ref>{{navedi knjigo|last=Cadbury|first=Deborah|title=Seven Wonders of the Industrial World|url=https://archive.org/details/sevenwondersofin0000cadb|year=2003|publisher=Fourth Estate|location=London and New York|pages=[https://archive.org/details/sevenwondersofin0000cadb/page/201 201]–204}}</ref> Javnozdravstveni ukrepi so bili neučinkoviti, ker vloga komarjev kot prenašalcev bolezni takrat ni bila znana. Razmere so v Franciji omalovaževali, da bi se izognili težavam pri zaposlovanju, vendar je zaradi visoke stopnje umrljivosti težko ohraniti izkušeno delovno silo. [[File:1886 bas obispo.jpg|thumb|upright=1.1|left|Bager pri delu v Bas Obispu, 1886]] [[File:Canal Interoceanique de Panama 1880.jpg|thumb|Delnica Compagnie Universelle du Canal Interocéanique de Panama, izdana 29. novembra 1880 – podpisal Ferdinand de Lesseps]] Delavci so morali nenehno širiti glavni vrez skozi goro pri Culebri in zmanjševati kote pobočij, da bi čim bolj zmanjšali plazove. Pri gradnji prekopa so bile uporabljene parne lopate, kupljene pri Bay City Industrial Works, podjetju v lasti Williama L. Clementsa v Bay Cityju v Michiganu.<ref>{{navedi splet|url=http://ns.umich.edu/new/releases/3000|title=The Panama Canal: Explorers, pirates, scientists and engineers – University of Michigan News|date=April 18, 2007|work=umich.edu|access-date=April 20, 2016|archive-date=July 1, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160701003956/http://ns.umich.edu/new/releases/3000|url-status=live}}</ref> Uporabljali so tudi verižne bagre z žlicami, ki so jih proizvajali Alphonse Couvreux in Wehyer & Richemond ter Buette. Druga mehanska in električna oprema je imela omejene zmogljivosti, jeklena oprema pa je v deževnem podnebju hitro rjavela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |title=Read our history: The French Canal Construction |publisher=Panama Canal Authority |access-date=2007-09-03 |archive-date=December 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |url-status=live }}</ref> V Franciji je Lesseps ohranjal naložbe in ponudbo delavcev še dolgo potem, ko je bilo očitno, da cilji niso bili doseženi, vendar je na koncu denarja zmanjkalo. Francosko podjetje je propadlo leta 1889, potem ko je domnevno porabilo 287.000.000 USD; približno 22.000 moških je umrlo zaradi bolezni in nesreč, prihranki 800.000 vlagateljev pa so bili izgubljeni.<ref name="French">{{navedi knjigo |chapter-url=http://www.czbrats.com/Builders/FRCanal/failure.htm |chapter=The French Failure |title=America's Triumph in Panama |first=Ralph E. |last=Avery |publisher=L.W. Walter Company |location=Chicago, IL |year=1913 |access-date=January 10, 2022 |archive-date=July 28, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170728050134/http://www.czbrats.com/Builders/FRCanal/failure.htm |url-status=live }}</ref>{{sfn|Cadbury|2003|p=262}} Delo je bilo prekinjeno 15. maja in v škandalu, ki je sledil, znanem kot ''panamska afera'', so bili nekateri od odgovornih preganjani, vključno z [[Gustave Eiffel|Gustavom Eifflom]].{{sfn |McCullough |1977 |p=224}} Lesseps in njegov sin Charles sta bila spoznana za kriva poneverbe sredstev in obsojena na pet let zapora. Ta obsodba je bila pozneje razveljavljena in oče, star 88 let, ni bil nikoli zaprt. Leta 1894 je bilo ustanovljeno drugo francosko podjetje, Compagnie Nouvelle du Canal de Panama, ki je prevzelo projekt. Minimalna delovna sila nekaj tisoč ljudi je bila zaposlena predvsem za izpolnjevanje pogojev kolumbijske koncesije za Panamski prekop, za vodenje Panamske železnice in za vzdrževanje obstoječih izkopov in opreme v prodajnem stanju. Podjetje je iskalo kupca za ta sredstva z izklicno ceno 109.000.000 ameriških dolarjev. Medtem so nadaljevali z dovolj aktivnosti za ohranitev svoje franšize. Phillipe Bunau-Varilla, francoski direktor družbe New Panama Canal Company, je sčasoma uspel prepričati Lessepsa, da je kanal z zapornico in jezerom bolj realističen kot kanal na morski gladini. Comité Technique, tehnični odbor na visoki ravni, je ustanovila Compagnie Nouvelle, da bi pregledala študije in delo – ki je že končano in še poteka – ter pripravila najboljši načrt za dokončanje kanala. Odbor je prispel na ožino februarja 1896 in se takoj, tiho in učinkovito lotil svojega dela oblikovanja najboljšega možnega načrta prekopa, ki so ga predstavili 16. novembra 1898. Mnogi vidiki načrta so bili načeloma podobni prekopu, ki je bil končno zgradili Američani leta 1914.<ref>Panama Canal Official Site – History – https://www.pancanal.com/eng/history/history/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210910235443/https://www.pancanal.com/eng/history/history/ |date=September 10, 2021 }} select chapter The French Canal Construction – accessed 9/11/2021</ref> To je bil zaporni kanal z dvema visokima jezeroma za dvig ladij navzgor in čez celinsko ločnico. Dvojne zapornice bi bile dolge 225 m in globoke približno 9 m; ena komora vsakega para bi bila široka 25 m, druga 18 m. Bilo bi osem nizov zapornic, dva v Bohio Soldado in dva v Obispu na strani Atlantika; en v Paraisu, dva v Pedru Miguelu in en v Mirafloresu na Pacifiku. Umetna jezera bi nastala z zajezitvijo reke Chagres pri Bohiu in Alhajueli, kar bi zagotovilo nadzor nad poplavami in električno energijo. === Pridobitev Združenih držav Amerike === [[File:Panama canal cartoon 1903.jpg|thumb|Namere ZDA, da bi vplivale na to območje (zlasti na gradnjo in nadzor Panamskega prekopa), so leta 1903 pripeljale do ločitve Paname od Kolumbije.]] [[File:125-French method of excavation in Culebra Cut.jpg|thumb|Culebra vkop leta 1896]] [[File:PSM V61 D312 The culebra cut.png|thumb|Culebra vkop leta 1902]] V tem času sta se predsednik in senat Združenih držav zanimala za vzpostavitev prekopa čez ožino, pri čemer so bili nekateri naklonjeni prekopu čez Nikaragvo, drugi pa so zagovarjali nakup francoskih interesov v Panami. Bunau-Varilla, ki je iskal ameriško vpletenost, je zahteval 100 milijonov dolarjev, vendar je sprejel 40 milijonov dolarjev glede na nikaragovsko možnost. Junija 1902 je ameriški senat glasoval za Spoonerjev zakon, da bi sledil panamski možnosti, pod pogojem, da je bilo mogoče pridobiti potrebne pravice.{{sfn |McCullough |1977 |pp=305–328}} 22. januarja 1903 sta državni sekretar Združenih držav Amerike John M. Hay in kolumbijski odgovorni dr. Tomás Herrán podpisala pogodbo Hay–Herrán. Za 10 milijonov dolarjev in letno plačilo bi Združenim državam odobrila obnovljivi najem za nedoločen čas od Kolumbije na zemljišču, predlaganem za prekop. Pogodbo je ameriški senat ratificiral 14. marca 1903, vendar je senat Kolumbije ni ratificiral. Bunau-Varilla je predsedniku [[Theodore Roosevelt|Theodoru Rooseveltu]] in Hayu povedal o morebitnem uporu panamskih upornikov, ki so se želeli ločiti od Kolumbije in upali, da bodo Združene države podprle upornike z ameriškimi enotami in denarjem. Roosevelt je spremenil taktiko, ki je deloma temeljila na pogodbi Mallarino–Bidlack iz leta 1846, in je aktivno podpiral ločitev Paname od Kolumbije. Kmalu po priznanju Paname je podpisal pogodbo z novo panamsko vlado pod pogoji, podobnimi Hay-Herránovi pogodbi.<ref>{{navedi knjigo|last1=Livingstone|first1=Grace|title=America's Backyard : The United States and Latin America from the Monroe Doctrine to the War on Terror|url=https://archive.org/details/americasbackyard0000livi|date=2009|publisher=Zed|location=London|isbn=9781848132146|pages=[https://archive.org/details/americasbackyard0000livi/page/13 13]}}</ref> 2. novembra 1903 so ameriške vojaške ladje blokirale morske poti pred morebitnimi premiki kolumbijskih čet na poti, da bi zadušile panamski upor. Panama je razglasila neodvisnost 3. novembra 1903. Združene države so hitro priznale novo državo.{{sfn |McCullough |1977 |pp=361–386}} To se je zgodilo tako hitro, da so v času, ko je kolumbijska vlada v Bogoti sprožila odgovor na panamsko vstajo, ameriške enote že vstopile v uporniško provinco. Kolumbijske enote, poslane v Panamo, so bile na hitro zbrane obveznike z malo usposabljanja. Medtem ko bi ti naborniki morda lahko premagali panamske upornike, ne bi mogli premagati enot ameriške vojske, ki so podpirale panamske upornike. Razlog, da so poslali vojsko nabornikov, je bil, da je bil to najboljši odziv, ki so ga Kolumbijci lahko zbrali, saj si je Kolumbija še vedno opomogla od državljanske vojne med liberalci in konservativci od oktobra 1899 do novembra 1902, znane kot »tisočdnevna vojna«. ZDA so se popolnoma zavedale teh pogojev in so jih celo vključile v načrtovanje intervencije v Panami, saj so ZDA delovale kot arbiter med obema stranema. Mirovna pogodba, ki je končala »tisočdnevno vojno«, je bila podpisana na ladji USS Wisconsin 21. novembra 1902. Medtem ko so bile v pristanišču, so ZDA v Panamo z mirovno delegacijo pripeljale tudi inženirske ekipe, da bi začele načrtovati gradnjo prekopa, preden so ZDA sploh uspele pridobil pravico do gradnje prekopa. Vsi ti dejavniki bi povzročili, da Kolumbijci ne bi mogli zadušiti panamskega upora in izgnati enot Združenih držav, ki zasedajo to, kar je danes neodvisna država Panama.<ref>{{navedi knjigo|last=Meade|first=Teresa A.|title=History of Modern Latin America: 1800 to the Present.|url=https://archive.org/details/historyofmodernl0002mead_r1e6|publisher=Wiley-Blackwell|year=2016|isbn=978-1-118-77248-5|location=Hoboken, NJ|pages=[https://archive.org/details/historyofmodernl0002mead_r1e6/page/128 128]–130}}</ref> 6. novembra 1903 je Philippe Bunau-Varilla kot panamski veleposlanik v ZDA podpisal pogodbo Hay–Bunau-Varilla, s katero je Združenim državam podelil pravice do izgradnje in neomejenega upravljanja območja Panamskega prekopa in njegove obrambe. To se včasih napačno razlaga kot »99-letni najem« zaradi zavajajočega besedila v 22. členu pogodbe.<ref>{{navedi splet |url=http://avalon.law.yale.edu/20th_century/pan001.asp |title=Avalon Project—Convention for the Construction of a Ship Canal (Hay-Bunau-Varilla Treaty), November 18, 1903 |publisher=Avalon.law.yale.edu |access-date=2010-10-24 |archive-date=November 4, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111104144736/http://avalon.law.yale.edu/20th_century/pan001.asp |url-status=live }}</ref> Mnogi Panamci so pogodbo skoraj takoj obsodili kot kršitev nove nacionalne suverenosti njihove države. To je kasneje postalo sporno diplomatsko vprašanje med Kolumbijo, Panamo in Združenimi državami. Predsednik Roosevelt je slavno izjavil: »Vzel sem ožino, začel prekop in nato zapustil kongres, ne da bi razpravljal o prekopu, ampak da bi razpravljal o meni«. Več strani v Združenih državah je to označilo za vojno dejanje proti Kolumbiji: New York Times je podporo, ki so jo Združene države dale Bunau-Varilla, opisal kot »dejanje grdega osvajanja«. ''New York Evening Post'' je označil to je »vulgaren in plačanski podvig«. Manevri ZDA se pogosto navajajo kot klasičen primer ameriške topniške diplomacije v Latinski Ameriki in najboljša ilustracija tega, kar je Roosevelt mislil s starim afriškim pregovorom: »Govori tiho in nosi velika palica [in] daleč boš prišel«. Po revoluciji leta 1903 je Republika Panama do leta 1939 postala protektorat ZDA.<ref>{{navedi splet|last=Hanson |first=David C. |title=Theodore Roosevelt and the Panama Canal |url=http://www.upa.pdx.edu/IMS/currentprojects/TAHv3/Content/PDFs/Roosevelt_Panama_Canal.pdf |publisher=Virginia Western Community College |access-date=21 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140201211319/http://www.upa.pdx.edu/IMS/currentprojects/TAHv3/Content/PDFs/Roosevelt_Panama_Canal.pdf |archive-date=1 February 2014 }}</ref> Leta 1904 so Združene države kupile francosko opremo in izkopavanja, vključno s Panamsko železnico, za 40 milijonov ameriških dolarjev, od katerih se je 30 milijonov nanašalo na dokončana izkopavanja, predvsem v Culebra vkopu, ocenjena na približno 1,00 dolar na kubični jard. Združene države so novi državi Panami plačale 10 milijonov dolarjev in vsako naslednje leto po 250.000 dolarjev. Leta 1921 sta Kolumbija in Združene države sklenile pogodbo Thomson–Urrutia, v kateri so se Združene države strinjale, da bodo Kolumbiji plačale 25 milijonov dolarjev: 5 milijonov dolarjev ob ratifikaciji in štiri letna plačila po 5 milijonov dolarjev ter Kolumbiji podelile posebne privilegije v kanalski coni. V zameno je Kolumbija priznala Panamo kot neodvisno državo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.history.com/this-day-in-history/panama-to-control-canal |title=U.S. agrees to transfer Panama Canal to Panama |work=History.com |access-date=28 July 2021 |archive-date=November 27, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127014923/http://www.history.com/this-day-in-history/panama-to-control-canal |url-status=live }}</ref> === Združene države Amerike so zgradile Panamski prekop, 1904–1914 === [[File:John Frank Stevens.jpg|thumb|upright|left|Glavni inženir John Frank Stevens]] [[File:William Crawford Gorgas.jpg|thumb|upright|left|Sanitarni uradnik William C. Gorgas]] ZDA so uradno prevzele nadzor nad lastnino prekopa 4. maja 1904, pri čemer so od Francozov podedovale osiromašeno delovno silo in ogromno zgradb, infrastrukture in opreme, večinoma v slabem stanju. Za nadzor gradnje je bila ustanovljena vladna komisija ZDA, Komisija za Isthmian Canal (ICC); dobil je nadzor nad cono Panamskega prekopa, nad katero so Združene države izvajale suverenost.{{sfn |McCullough |1977 |pp=273–274}} Komisija je poročala neposredno vojnemu sekretarju Williamu Howardu Taftu in je dobila navodila, naj se izogne neučinkovitosti in korupciji, ki sta Francoze pestili 15 let prej. 6. maja 1904 je predsednik Theodore Roosevelt imenoval Johna Findleyja Wallacea, nekdanjega glavnega inženirja in končno generalnega direktorja Illinois Central Railroad, za glavnega inženirja projekta Panamski prekop. Preobremenjen zaradi države, ki jo je prizadela bolezen, in prisiljen uporabljati pogosto dotrajano francosko infrastrukturo in opremo ter razočaran nad preveč birokratskim ICC, je Wallace junija 1905 nenadoma odstopil. ICC je imenoval novega predsednika, Theodora P. Shontsa, in imenovan je bil nov glavni inženir, John Frank Stevens, samoizobraženi inženir, ki je zgradil Veliko severno železnico.{{sfn |McCullough |1977 |pp=459–462}} Stevens ni bil član ICC; na birokracijo je vedno bolj gledal kot na resno oviro, mimo komisije in prošnje in zahteve pošiljal neposredno Rooseveltovi administraciji v Washingtonu, DC. Eden od Stevensovih prvih dosežkov v Panami je bila gradnja in obnova stanovanj, kavarn, hotelov, vodnih sistemov, servisnih delavnic, skladišč in druge infrastrukture, ki jo potrebuje na tisoče prihajajočih delavcev. Stevens je začel prizadevanje za zaposlovanje, da bi privabil na tisoče delavcev iz Združenih držav in drugih območij, da pridejo delat v Canal Zone. Delavci s Karibov - imenovani »afro-panamci« - so prišli v velikem številu in mnogi so se za stalno naselili. Stevens je poskušal zagotoviti namestitev, v kateri bi lahko delavci delali in živeli v razumni varnosti in udobju. Ponovno je vzpostavil in razširil tudi železnico, ki se je izkazala za ključno pri prevozu milijonov ton zemlje od vreza skozi gore do jezu čez reko Chagres. [[File:Roosevelt and the Canal.JPG|thumb|upright|Predsednik Theodore Roosevelt sedi na parni lopati Bucyrus v Culebra Cutu, 1906]] [[File:Panama Canal under construction, 1907.jpg|thumb|upright|Na tej fotografiji iz leta 1907 so prikazana gradbena dela na Gaillard vkopu]] Polkovnik William C. Gorgas je bil leta 1904 imenovan za glavnega sanitarnega uradnika pri projektu gradnje prekopa. Gorgas je izvedel vrsto ukrepov za zmanjšanje širjenja smrtonosnih bolezni, zlasti rumene mrzlice in malarije, za kateri je bilo nedavno dokazano, da jo prenašajo komarji po okužbi, delo kubanskega epidemiologa dr. Carlosa Finlaya in ameriškega patologa dr. Walterja Reeda.{{sfn |McCullough |1977 |pp=405–426}} Naložbe so bile izvedene v obsežne sanitarne projekte, vključno z mestnimi vodovodnimi sistemi, zaplinjevanjem zgradb, škropljenjem območij, kjer se razmnožujejo žuželke, z oljem in larvicidom, namestitvijo mrež proti komarjem in okenskih zaves ter odstranjevanjem stoječe vode. Kljub nasprotovanju komisije (en član je rekel, da so njegove ideje nerodne) je Gorgas vztrajal in ko je prišel Stevens, se je zavzel za projekt. Po dveh letih obsežnega dela so bile bolezni, ki jih širijo komarji, skoraj odpravljene.{{sfn |McCullough |1977 |pp=466–468}} Tudi po vsem tem trudu je približno 5600 delavcev umrlo zaradi bolezni in nesreč med fazo gradnje kanala v ZDA. Leta 1905 je bila ameriška inženirska komisija pooblaščena za pregled načrta kanala, ki še ni bil dokončan. Januarja 1906 je komisija z večino osem proti pet priporočila predsedniku Rooseveltu kanal na morski gladini, kot so ga poskusili Francozi in začasno opustili leta 1887 za sistem desetih zapornic, ki ga je zasnoval Philippe Bunau -Varilla in dokončno leta 1898 za prekop z zapornico in jezerom, ki ga je zasnoval Comité Technique Compagnie Nouvelle de Canal de Panama, kot ga je leta 1879 zamislil Adolphe Godin de Lépinay.<ref>Panama Canal Official Site – https://www.pancanal.com/eng/history/history/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210910235443/https://www.pancanal.com/eng/history/history/ |date=September 10, 2021 }} select chapter The French Canal Construction – accessed 9/11/2021</ref> Toda leta 1906 je bil Stevens, ki je videl Chagres v polni poplavi, poklican v Washington; pristop na morski gladini je razglasil za »popolnoma nevzdržen predlog«. Zagovarjal je prekop, ki uporablja sistem zapornic za dvigovanje in spuščanje ladij iz velikega rezervoarja 26 m nad morsko gladino. Tako bi nastal največji jez (Gatunski jez) in največje umetno jezero ([[Gatunsko jezero]]) na svetu v tistem času. Vodo za ponovno polnjenje zapornic bi vzeli iz Gatunskega jezera z odpiranjem in zapiranjem ogromnih vrat in ventilov ter pustili gravitaciji, da poganja vodo iz jezera. Gatunsko jezero bi se povezovalo s Pacifikom skozi gore na Gaillard (Culebra) vkopu. Za razliko od Godina de Lépinaya z Congrès International d'Etudes du Canal Interocéanique je Stevens uspešno prepričal Roosevelta o nujnosti in izvedljivosti te alternativne sheme.{{sfn |McCullough |1977 |pp=485–489}} Gradnja prekopa z zapornicami je zahtevala izkop več kot 13 milijonov m³ materiala in nad 23 milijonov m³, ki so jih izkopali Francozi. Američani so v najkrajšem možnem času zamenjali ali nadgradili staro, neuporabno francosko opremo z novo gradbeno opremo, ki je bila zasnovana za veliko večji in hitrejši obseg dela. Kupljeni sta bili 102 veliki parni lopati, nameščeni na železnici, 77 od Bucyrus-Erie in 25 od Marion Power Shovel Company. Tem so se pridružili ogromni žerjavi na parni pogon, velikanski hidravlični drobilniki kamnin, mešalci betona, strgači in pnevmatski električni vrtalniki, ki so bili skoraj vsi izdelani z novo, obsežno tehnologijo gradnje strojev, razvito in izdelano v Združenih državah. Železnico je bilo treba tudi temeljito posodobiti s težkimi dvotirnimi tirnicami na večini proge, da bi lahko sprejeli nov vozni park. Na mnogih mestih je novo Gatunsko jezero poplavilo preko prvotne železniške proge, zato je bilo treba zgraditi novo progo nad vodno gladino jezera. Med letoma 1912 in 1914 je potekala polemika o pristojbini za prekop.<ref>{{Cite journal |last=Coker |first=William S. |date=1968 |title=The Panama Canal Tolls Controversy: A Different Perspective |url=https://www.jstor.org/stable/1891013 |journal=The Journal of American History |volume=55 |issue=3 |pages=555–564 |doi=10.2307/1891013 |jstor=1891013 |issn=0021-8723}}</ref> {{Panorama|image = File:PanamaCanal1913a.jpg|height = 165|caption = Gradnja zapornic na Panamskem kanalu, 1913}} === Goethals zamenja Stevensa na mestu glavnega inženirja === [[File:George W. Goethals cph.3a02121.jpg|thumb|upright|General George Washington Goethals, ki je dokončal prekop]] Leta 1907 je Stevens odstopil kot glavni inženir. Njegovo nadomestilo, ki ga je imenoval predsednik Theodore Roosevelt, je bil major ameriške vojske George Washington Goethals iz inženirskega zbora ameriške vojske. Kmalu so ga povišali v podpolkovnika in kasneje v generala, bil je močan vodja, izurjen v [[West Pointu]], in gradbeni inženir z izkušnjami s prekopi (za razliko od Stevensa). Goethals je usmerjal delo v Panami do uspešnega zaključka leta 1914, dve leti pred ciljnim datumom 10. junija 1916.<ref>{{navedi splet |title=The Panama Canal: Writings of the U. S. Army Corps of Engineers Officers Who Conceived and Built It |url=http://handle.dtic.mil/100.2/ADA564251|archive-url=https://web.archive.org/web/20130408131503/http://handle.dtic.mil/100.2/ADA564251|url-status=dead|archive-date=2013-04-08|access-date=2023-05-01 |page=1}}</ref> Goethals je inženirsko in izkopno delo razdelil na tri oddelke: atlantski, osrednji in pacifiški. Atlantska divizija pod poveljstvom majorja Williama L. Siberta je bila odgovorna za gradnjo ogromnega valobrana na vhodu v zaliv Limon Bay, zapornic Gatun in njihovega pristopnega kanala 5,6 km ter ogromnega jezu Gatuna. Pacifiška divizija pod vodstvom Sydneyja B. Williamsona (edinega civilnega člana te visoke ekipe) je bila podobno odgovorna za pacifiški 4,8 km valobran v Panamskem zalivu, pristopni kanal do zapornic in Miraflores in zapornice Pedro Miguel ter z njimi povezani jezovi in rezervoarji.{{sfn |McCullough |1977 |pp=540–542}} Centralni diviziji pod poveljstvom majorja Davida du Bosea Gaillarda iz inženirskega korpusa vojske Združenih držav je bil dodeljen eden najtežjih delov: izkopavanje vkopa Culebra skozi celinsko ločnico za povezavo Gatunskega jezera s pacifiškimi zapornicami Panamskega prekopa.<ref>{{navedi splet |title=Col. David D.B. Gaillard |url=http://www.czbrats.com/Builders/gaillard.htm |access-date=2023-05-01 |website=www.czbrats.com}}</ref> 10. oktobra 1913 je predsednik [[Woodrow Wilson]] iz Bele hiše po telegrafu poslal signal, ki je sprožil eksplozijo, ki je uničila nasip Gamboa. To je poplavilo Culebra vkop, s čimer sta se preko Panamskega prekopa združila Atlantsk in Tihi ocean.<ref>{{navedi novice|title=Wilson blows up last big barrier in Panama Canal|newspaper=[[Chicago Tribune]]|pages=1|location=Chicago|date=1913-10-11|url=http://archives.chicagotribune.com/1913/10/11/page/1/article/wilson-blows-up-last-big-barrier-in-panama-canal|access-date=2015-11-24|archive-date=November 25, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151125183109/http://archives.chicagotribune.com/1913/10/11/page/1/article/wilson-blows-up-last-big-barrier-in-panama-canal/|url-status=live}}</ref> Alexandre La Valley (plavajoči žerjav, ki ga je izdelalo podjetje Lobnitz & Company in splovilo leta 1887) je bilo prvo plovilo na lastni pogon, ki je prečkalo prekop iz oceana v ocean. Ta ladja je med gradnjo postopoma prečkala kanal iz Atlantika in končno dosegla Pacifik 7. januarja 1914.''SS Cristobal'' (tovorna in potniška ladja, ki jo je zgradil Maryland Steel in je bila splovljena leta 1902 kot ''SS Tremont'') 3. avgusta 1914 je bila prva ladja, ki je preplula kanal iz oceana v ocean.{{sfn |McCullough |1977 |p=609}} Gradnja prekopa je bila končana leta 1914, 401 leto po tem, ko so Panamo prvič po kopnem prečkali Evropejci v skupini konkvistadorjev Vasca Núñeza de Balboe. Združene države so porabile skoraj 500 milijonov dolarjev (približno enako 14,6 milijarde dolarjev leta 2022){{Inflation|US|0.5|1914|r=1}} za dokončanje projekta. To je bil daleč največji ameriški inženirski projekt doslej. Prekop je bil uradno odprt 15. avgusta 1914 s prehodom tovorne ladje SS Ancon.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html|title=Read our history: American Canal Construction|publisher=Panama Canal Authority|access-date=2007-09-03|archive-date=December 15, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html|url-status=live}}</ref> Odprtje Panamskega prekopa leta 1914 je povzročilo velik upad prometa vzdolž čilskih pristanišč zaradi sprememb pomorskih trgovskih poti, kljub zaprtju prekopa za skoraj sedem mesecev po zemeljskem plazu v Culebra vkopu 18. septembra 1915.<ref>{{navedi splet |title=A Century of Progress: A Century of Slides |url=https://panama.lindahall.org/century-progress/ |website=The Land Divided, The World United |publisher=Linda Hall Library |access-date=November 13, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220525155334/https://panama.lindahall.org/century-progress/ |archive-date=May 25, 2022 |location=Kansa City, Missouri}}</ref> Razcvet ovčereje v južni [[Patagonija|Patagoniji]] je utrpel velik udarec zaradi spremembe trgovskih poti, prav tako gospodarstvo [[Falklandski otoki|Falklandskih otokov]]. V tem času je Komisija za Isthmian Canal najela Ernesta "Red" Hallena, da dokumentira napredek dela. Leta 1914 so kupili parne lopate iz Panamskega prekopa in jih dali v uporabo v rudniku bakra Chuquicamata v severnem Čilu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mch.cl/reportajes/una-mina-centenaria/ |title=Una mina centenaria |date=2015-04-06 |access-date=2022-07-02 |website=mch.cl |last=Barros M. |first=María Celia |language=es |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702231012/https://www.mch.cl/reportajes/una-mina-centenaria/ |url-status=dead }}</ref> <gallery mode="packed" heights="125px"> MarioModel90 1908.jpg|Parna lopata Marion pri izkopavanju Panamskega prekopa leta 1908 Panama Canal Lock Forms.jpeg|Zapornice Panamskega prekopa v gradnji leta 1910 SS Ancon entering west chamber cph.3b17471u.jpg|Prva ladja, ki je preplula prekop, SS Ancon, je plula skozi prekop 15. avgusta 1914 Spanish laborers on Panama Canal in early 1900s.jpg|Španski delavci, ki delajo na Panamskem prekopu v zgodnjih 1900-ih </gallery> === Kasnejši razvoj dogodkov === [[File:Missouri panama canal.jpg|thumb|upright|''USS Missouri'', bojna ladja razreda Iowa, pluje skozi prekop leta 1945. Globina 32,96 m razreda Iowa in predhodnega razreda South Dakota so bile največje, ki so kadar koli preplule prekop]] Do leta 1930 je oskrba z vodo postala problem za prekop, kar je spodbudilo izgradnjo jezu Madden čez reko Chagres nad Gatunskim jezerom. Z jezom, dokončanim leta 1935, je nastalo jezero Madden (kasneje jezero Alajuela), ki zagotavlja dodatno skladiščenje vode za prekop.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=2ikDAAAAMBAJ&pg=PA25 |title=Panama Dam to Aid Canal Traffic |work=Popular Mechanics |date=January 1930 |page=25 |publisher=Bonnier Corporation |access-date=February 27, 2016 |archive-date=July 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728094135/https://books.google.com/books?id=2ikDAAAAMBAJ&pg=PA25 |url-status=live }}</ref> Leta 1939 se je začela gradnja nadaljnjih večjih izboljšav: nov sklop zapornic, ki je bil dovolj velik za prevoz večjih vojaških ladij, ki so jih Združene države takrat gradile in nameravale nadaljevati z gradnjo. Dela so potekala več let in na novih pristopnih kanalih so bila opravljena obsežna izkopavanja, vendar je bil projekt po drugi svetovni vojni preklican. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je ameriški nadzor nad prekopom in območjem prekopa, ki ga obkroža, postal sporen; odnosi med Panamo in ZDA so postajali vse bolj napeti. Mnogi Panamci so menili, da Cona upravičeno pripada Panami; Študentski protesti so se odzvali z ograjevanjem območja in povečano vojaško prisotnostjo tam. Zahteve, da ZDA predajo prekop Panami, so se povečale po sueški krizi leta 1956, ko so ZDA s finančnim in diplomatskim pritiskom prisilile Francijo in Združeno kraljestvo, da opustita svoj poskus ponovnega prevzema nadzora nad Sueškim prekopom, ki ga je pred tem nacionaliziral Naserjev režim v Egiptu. Panamski nemiri so kulminirali v nemirih na dan mučenikov, 9. januarja 1964, ko je bilo ubitih okoli 20 Panamcev in 3–5 ameriških vojakov. {{listen |filename=Carter Panama Canal speech.ogg |title=Izjava ob podpisu pogodbe o Panamskem prekopu |description=Govor predsednika Jimmyja Carterja ob podpisu pogodbe o Panamskem prekopu, 7. september 1977}} Trajanje: 6 minut in 47 sekund. 6:47 Desetletje kasneje, leta 1974, so se začela pogajanja za rešitev, ki so se končala s pogodbami Torrijos–Carter. 7. septembra 1977 sta pogodbo podpisala predsednik ZDA [[Jimmy Carter]] in Omar Torrijos, ''[[de facto]]'' voditelj Paname. To je sprožilo proces podelitve Panamcem prostega nadzora nad prekopom, dokler je Panama podpisala pogodbo, ki zagotavlja trajno nevtralnost prekopa. Pogodba je privedla do popolnega panamskega nadzora, ki je začel veljati opoldne 31. decembra 1999, in Uprava Panamskega prekopa (ACP) je prevzela poveljstvo nad plovno potjo. Panamski prekop ostaja eden glavnih virov dohodka za Panamo.<ref>{{navedi novice | url=https://www.huffingtonpost.com/kathleen-peddicord/panama-canal-expansion_b_10773740.html | title=Here's Why The Panama Canal Expansion Has Everyone Excited | date=2016-07-11 | website=TheHuffingtonPost.com | quote=The Canal previously accounted for about 15 percent of the country's GDP | access-date=February 20, 2020 | archive-date=September 28, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170928000817/http://www.huffingtonpost.com/kathleen-peddicord/panama-canal-expansion_b_10773740.html | url-status=live }}</ref><ref>{{Cite magazine | url=http://www.economist.com/node/15014282 | title=A plan to unlock prosperity | date=Dec 3, 2009 | magazine=The Economist | access-date=April 17, 2017 | archive-date=July 8, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170708071113/http://www.economist.com/node/15014282 | url-status=live }}</ref> Pred to predajo je vlada Paname organizirala mednarodno ponudbo za pogajanja o 25-letni pogodbi za upravljanje pristanišč za prevoz kontejnerjev, ki so na izhodih prekopa v Atlantik in Pacifik. Pogodba ni bila povezana z operacijami ACP ali Panamskega prekopa in jo je dobilo podjetje Hutchison Whampoa, hongkonški ladijski interes v lasti Li Ka-shinga.<ref>{{navedi novice|first=Peter|last= Wonacott |date=1999-10-15 |title=Hutchison Unit's Panama Canal Contract Is Targeted by a U.S. Senate Committee |language=en-US |work=[[The Wall Street Journal]] |url=https://www.wsj.com/articles/SB93992854168999852 |access-date=2022-03-12 |issn=0099-9660}}</ref> == Zgradba == {{Panama Canal map}} Na atlantski strani je vhod v zaliv Limón (Bahía Limón) med prelomoma Colón in Fort Sherman (Fuerte Sherman) pa je začetek kanala. Limonski zaliv služi kot pot za čakajoče ladje. Njen južni konec, 8,7 kilometra od vhoda, je tudi začetek 3,1 kilometra dolgega dostopnega kanala do Gatunskih zapornic. V Gatunskih zapornicah se ladje dvignejo do umetnega Gatunskega jezera, ki je v povprečju 26 metrov nad morjem. Pred Gatúnskimi zapornicami je na jugozahodu jezera viden 2300 metrov dolg zemeljski jez, sredi katerega obokan betonski zid s 14 velikimi jeklenimi vrati nadzoruje odtok iz jezera. Za jezom je hidroelektrarna, ki napaja delovanje zapornic in nadzor jezu z električno energijo. Z jezom je bil Río Chagres dotlej obsojen, da so lahko ladje potovale v Gatúnskem jezeru. V kanal Gatúnskega jezera sledi nekdanjemu dnu reke Río Chagres v izkopanem in dobro betoniranem, 18 kilometrov dolgem plovnem toku. Pot obide različne otoke, vključno z največjim in najbolj znanim otokom, otokom Barro Colorado z istoimensko raziskovalno postajo Smithsonian Institution. Zaradi intenzivnega opazovanja, ki so ga mednarodni raziskovalci izvajali od leta 1946, tropski deževni gozd na Barro Colorado velja za najbolje raziskanega na zemlji. Manjši čolni, kot so službeni čolni uprave Panamskega kanala in zasebne jadrnice, se lahko v jezeru, imenovanem Banana Cut, odpravijo skozi ozek prehod med dvema manjšima otokoma. Gatunsko jezero se združi v še vedno dotrajani del Río Chagres, ki ga ladje spremljajo več kot 8 kilometrov do kraja Gamboa. Tu se začne približno 13 km dolg ''vsek Culebra'' ali ''preboj Gaillarda'' skozi gore celinskega razvodja. Prekop je bil prvotno širok le 152 metrov na tej poti, tako da se velike ladje niso mogle srečati. Leta 2002 so odsek razširili na 192 metrov v ravni črti in na 222 metrov v ovinku. Od takrat je bilo mogoče stalno voziti v obe smeri, kar je privedlo do prihranka časa več kot 16 %. Malo pred koncem preboja Gaillard prečka prekop na višini 80 m [[most s poševnimi zategami]] ''[[Puente Centenario]]'' (Stoletni most), most s šestimi voznimi pasovi. Preboj Gaillarda se konča pri zapornici Pedro Miguel, ki sproži spust v Tihi ocean in vodi v, tudi umetno zajezeno, le približno dva kilometra dolgo jezero Miraflores. Na drugi strani jezera 16,5 metra nad srednjo gladino Tihega oceana je vhod v zapornice Miraflores. Takoj ob vhodu je jez Miraflores, 133 metrov dolg betonski jez z osmimi jeklenimi vrati, ki ga je mogoče dvigniti za nadzor izliva iz zapornici Pedro Miguel in Río Cocoli, ki se izliva v jezero. Po zapornicah Miraflores je naravni dostopni kanal mimo pristaniških zmogljivosti Balboa in pod [[Puente de las Américas]] (most Amerike) v Panamski zaliv. Puente de las Américas ima glavno višino 61,3 m nad srednjo višino visoke vode, zato je višina ladij omejena na 57,91 m nad nivojem vode. Začetek in konec prekopa na pacifiški strani je na koncu dolgega jezu označen z gorovjem pri Isli Perico. Pot od zapornic do boje je dolga dobrih 12 kilometrov. Jez služi manj kot zaščita pred prihajajočimi valovi. Namesto tega naj bi preprečil vstop blata s tokom, ki teče vzdolž obale. Da bi se izognili kakršnim koli nesporazumom s številnimi krivuljami in spremembami smeri, se vse ladje, ki plujejo iz Atlantika v Tihi ocean, označujejo kot južne, tiste v nasprotni smeri proti Atlantiku pa kot severne. == Zapornice == Panamski prekop ima tri sisteme zapornic, ki so zasnovane v paru za nastop v prometu in kot previdnost pri prekinitvah vzdrževanja: *Gatúnske zapornice so nameščene na atlantski strani takoj za dostopnim kanalom, ki dvigajo ladje s tremi zaporednimi zapornimi komorami do Gatunskega jezera, 25,9 metra nadmorske višine. Ladje gredo iz ene zaporne komore neposredno v naslednjo, zgornja vrata ene komore so tudi spodnja vrata naslednje komore. Razpon plimovanja v dostopnem kanalu je le 0,6 metra in zato praktično ne vpliva na delovanje zapornice. Raven Gatunskega jezera se prav tako dvigne na največ 26,5 metra nadmorske višine, tako da lahko to razliko zlahka obdela zgornja komora. Tri komore imajo zato hod ali višina padca skoraj devet metrov. Sprva so bile zapornice v Gatunu zasnovane tako, da bodo široke 28,5 m. Leta 1908 je ameriška mornarica zahtevala, da se širina poveča na najmanj 36 m, da bi omogočila prehod velikih vojnih ladij. Sklenjen je bil kompromis in zapornice so bile zgrajene v širini 33,53 m. Vsaka zapornica je dolga 320 m, debelina sten pa je od 15 m na dnu do 3 m na vrhu. Osrednji zid med vzporednima zapornicama pri Gatunu je debel 18 m in visok preko 24 m. Jeklena vrata so v povprečju debela 2 m, široka 19,5 m in visoka 20 m. Piloti Panamskega prekopa sprva niso bili pripravljeni obvladovati pilotske palube letalonosilk, ki štrlijo čez trup na obeh straneh ladje. Ko je leta 1928 ''USS Saratoga'' prvič plula skozi zapornice Gatun, je ladja prevrnila vse betonske stebre vzdolž kanala. Leta 2016 je desetletje trajajoč širitveni projekt ustvaril večje zapornice, kar je omogočilo večjim ladjam tranzit skozi globlje in širše kanale. Dovoljene mere ladij, ki uporabljajo te zapornice, so se povečale za 25 odstotkov v dolžino, 51 odstotkov v širino in 26 odstotkov v ugrez, kot je določeno z novo metriko Panamax. *Zapornice Pedro Miguel so nameščene na izhodu preboja Gaillard na pacifiški strani s samo eno zaporno komoro s hodom 9,5 metra. *[[Zapornice Miraflores]] so na pacifiški strani na tamkajšnjem dostopnem kanalu z dvema neposredno zaporednima zaklepnima prekatoma in s hodom ali višino padca skupaj 16,5 metra. Vendar je vodostaj Tihega oceana v povprečju za 20 centimetrov višji od nivoja Atlantika pred Gatunskimi zapornicami<ref>[http://www.psmsl.org/train_and_info/faqs/#3 FAQ Nr. 3] auf PMSML – Permanent Service for Mean Sea Level</ref>, območje plimovanja pa do 6,55 metra<ref>[http://people.wku.edu/charles.smith/biogeog/HILD1939.htm Samuel F. Hildebrand (1939): ''The Panama Canal as a Passageway for Fishes …'']</ref>. Zapornice Miraflores morajo zato premagati višinsko razliko vsaj 13 metrov in največ skoraj 20 metrov. == Projekt posodobitve == Prve ideje o širitvi prekopa so se pojavile v 1930-ih zaradi potreb ameriške mornarice, saj so bile nekatere ladje prevelike za plovbo skozi obstoječi kanal. Prva dela so se začela leta 1939, a so jih zaradi izbruha druge svetovne vojne ustavili. Avgusta 2014 je minilo že 100 let od odprtja Panamskega prekopa. Takrat naj bi Uprava Panamskega prekopa (''Autoridad del Canal de Panamá - ACP'') odprla razširjen in posodobljen prekop. Dela so se intenzivno izvajala že od septembra 2007, ko je Panamski predsednik Martin Torrijos z razstrelitvijo zemljine svečano otvoril pričetek gradnje. 23. oktobra 2006 so volivci na [[referendum]]u podprli širitev prekopa, ki naj bi omogočil promet tudi večjim (širšim) ladjam, s tem povečal promet in še dodatno spodbudil trgovino <ref>RTVSLO[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=123581]</ref>. Razširitev bo omogočila, da bo lahko prekop preplulo bistveno več ladij, tudi velike tovorne ladje, tankerji in križarke, ki so za sedanji prekop preširoke oziroma prevelike. Za izboljšanje zmogljivosti so bile izvedene številne izboljšave za čim večjo uporabo sistema zapornic:<ref name="3rdLockProposal"> {{navedi splet |url=http://www.acp.gob.pa/eng/plan/documentos/propuesta/acp-expansion-proposal.pdf |title=Proposal for the Expansion of the Panama Canal |date=24 April 2006 |publisher=Panama Canal Authority |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110721055325/http://www.acp.gob.pa/eng/plan/documentos/propuesta/acp-expansion-proposal.pdf |archive-date=2011-07-21 |page=45}} </ref> *Izvedba izboljšanega sistema osvetlitve zapornic; *Izgradnja dveh veznih postaj v Culebra vkopu; *Razširitev Culebra vkopa s 192 na 218 metrov; *Izboljšave flote vlačilcev; *Izvedba sistema vrtiljaka v zapornicah Gatun; *Razvoj izboljšanega sistema za razporejanje plovil; *Poglobitev navigacijskih kanalov Gatunskega jezera z 10,4 na 11,3 metra PLD; *Sprememba vseh struktur zapornic, da se omogoči dodaten ugrez približno 0,30 metra; *Poglabljanje vhodov v Pacifik in Atlantik; *Izgradnja novega pretoka v Gatunu za zaščito pred poplavami. Te izboljšave so povečale zmogljivost s 300 milijonov PCUMS (2008) na 340 PCUMS (2012). Te izboljšave so se začele pred projektom novih zapornic in ga dopolnjujejo. == Posodobljen prekop je odprt == 26. junija 2016 je bil odprt prenovljen Panamski prekop, ki so ga gradili devet let. V sklopu prenove so na obeh straneh prekopa skopali nova kanala, ki sta sedaj globlja in povečali zapornice tako, da bodo po njem lahko plule tudi ladje razreda ''neopanamax'', ki lahko tovorijo kar trikrat več tovora kot ladje razreda ''panamax'' - največje, ki so še lahko plule skozi stari prekop. Manjše ladje bodo še vedno plule po stari poti, večje ladje pa bodo vstopale skozi nove zapornice. V sklopu prenove so spremenili sistem porabe vode na zapornicah tako, da bodo uporabili devet na novo narejenih bazenov, od katerih vsak drži za 18 olimpijskih bazenov vode. Na ta način bodo lahko 60 odstotkov vode ponovno uporabili in ne bo več odtekala v morje kot pri starih zapornicah. Novemu prekopu so se že prilagodila tudi nekatera sosednja pristanišča [[Kolumbija|kolumbijska]] [[Cartagena, Kolumbija|Cartagena]], Callao v [[Peru]]ju in San Antoniu v [[Čile|Čilu]].<ref>DELO[http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/danes-odprt-prenovljen-panamski-prekop.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160822163218/http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/danes-odprt-prenovljen-panamski-prekop.html |date=2016-08-22 }}</ref> <gallery> USS Iowa Pedro Miguel Locks.jpg|Zapornice Pedro-Miguel, zadaj zapornice Miraflores Panama Canal Gatun Locks opening.jpg|Gatúnske zapornice Panama Canal.jpg|Gatúnske zapornice Mule in the Miraflores Locks.JPG|''Muli'' v zapornici Miraflores </gallery> Prvotni kanal je imel dva pasova, vsak s svojim nizom zapornic. Projekt širitve je dodal tretji pas z izgradnjo kompleksov zapornic na vsakem koncu kanala. En kompleks zapornic je na pacifiški strani, jugozahodno od obstoječih zapornic Miraflores. Drugi je vzhodno od obstoječih zapornic Gatun. Vsak od teh novih kompleksov zapornic ima tri zaporedne komore, ki so namenjene premikanju plovil z morske gladine na gladino Gatunskega jezera in nazaj navzdol. Vsaka komora ima tri bočne bazene za varčevanje z vodo, skupno devet bazenov na zapornico in skupno 18 bazenov. Tako kot originalne zapornice se bodo tudi nove zapornice in njihovi bazeni polnili in praznili gravitacijsko, brez uporabe črpalk. Lokacija novih zapornic uporablja velik del območja, ki so ga leta 1939 izkopale Združene države in leta 1942 zaradi druge svetovne vojne prekinile. Nove zapornice so povezane z obstoječim kanalskim sistemom prek novih navigacijskih kanalov. Nove zapornice so dolge 427 m, široke 55 m in globoke 18,3 m. Uporabljajo navojna vrata namesto zakotnih vrat, ki jih uporabljajo originalne zapornice. Rolo vrata se uporabljajo v skoraj vseh obstoječih zapornicah z dimenzijami podobnimi novim in so preizkušena tehnologija. Nove zapornice uporabljajo vlačilce za namestitev plovil namesto električnih lokomotiv. Tako kot pri rolo vratih se v te namene v zapornicah podobnih dimenzij uspešno in široko uporabljajo vlačilci. === Bazeni za varčevanje z vodo === [[File:Water-saving lock downwards.svg|thumb|Diagram bazenov za varčevanje z vodo (padajoče)]] [[File:Water saving lock up.svg|thumb|Diagram bazenov za varčevanje z vodo (naraščajoče)]] Nove zapornice imajo rezervoarje za varčevanje z vodo, ki zmanjšujejo količino vode, ki je potrebna za delovanje zapornice.<ref>{{navedi splet |title=First Panama Canal Water-Saving Basin Filled |url=https://www.pancanal.com/eng/pr/press-releases/2016/02/08/pr573.html |website=PanCanal |publisher=News Panama Canal |access-date=28 February 2022 |archive-date=2022-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228214740/https://www.pancanal.com/eng/pr/press-releases/2016/02/08/pr573.html |url-status=dead }}</ref> Delovanje tako stare kot nove zapornice uporablja gravitacijo in ventile. Črpanje ni vključeno. Delovanje zapornic, starih in novih, uporablja vodo iz jezera Gatun. Tudi v prvotni situaciji z dvema zapornima pasovoma je lahko oskrba z vodo omejena ob koncu sušne sezone v Panami, ko je vodostaj jezera nizek. Dodatek tretjega niza zapornic je pomenil, da je treba to vprašanje oskrbe z vodo obravnavati. Pri novih zapornicah so trije bazeni povezani z vsako komoro zapornice.<ref>{{navedi splet |title=Engineering Design for the Panama Canal Third Set of Locks Expansion Program |url=https://www.tetratech.com/en/projects/engineering-design-for-the-panama-canal-expansion-program |website=tetratech |publisher=Tetratech |access-date=28 February 2022 |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203124316/https://www.tetratech.com/en/projects/engineering-design-for-the-panama-canal-expansion-program |url-status=dead }}</ref> Izgubljena prostornina na cikel je dve petini prostornine komore »gibajoče se vode«. Druge tri petine se ponovno uporabijo. Enak prihranek vode, ki temelji na enakem principu, bi lahko dosegli z dodajanjem več zapornic. Če bi zgradili stopnišče z osmimi komorami (namesto treh) za dvig 26 m, bi uporabili 3,25 m vodno rezino na cikel. Vendar pa bi to zahtevalo, da ladje potujejo skozi osem zapornic, zaradi česar bi bilo upravljanje ladij manj učinkovito. Poraba vode se izračuna na posamezen cikel zapornice. Določena je s prostornino vode v komori zapornice med ravnmi, ki jih obravnava. V bistvu vsak cikel uporablja količino vode, ki jo izpusti zaporna komora (njena širina, pomnožena z njeno višino in globino). Ko so zapornice v stopnicah, kot pri Panamskem prekopu, je za ta izračun pomembna le prva (najvišja) komora zapornice. Nobena od spodnjih zapornic ne uporablja dodatne vode; imata enako prostornino. Poleg tega podvodna prostornina ladje ni pomembna, ker je ta prostornina prisotna tako pred in po spremembi nivoja vode in je tako del nepremikane prostornine. Porabljena voda na delovni cikel zapornice je torej enaka količini vode, ki priteče v prvo (zgornjo) komoro zapornice, ko jo polnimo iz jezera Gatun. Zmanjšanje tega volumna zahteva zmanjšanje širine, dolžine ali višine dviga komore. Upoštevajte, da je bila višina dviga že zmanjšana s postavitvijo skupne spremembe višine 26 m v tri zapore. Če bi to spremembo izvedli v eni komori zapornice, bi bila izgubljena prostornina vode trikrat večja. Bazeni za varčevanje z vodo delujejo na naslednji način: prostornino vode, ki jo premakne zaporna komora (npr. višina 9 m), je mogoče razdeliti na pet enakih vodoravnih "rezin" (tukaj 1,8 m vsaka).<ref>{{navedi splet |title=Unlocking Panama's Potential |url=https://www.ingenia.org.uk/ingenia/issue-41/unlocking-panamas-potential |website=ingenia |publisher=ingenia |access-date=28 February 2022}}</ref> Ko kanal začne delovati, se komora enkrat napolni iz jezera Gatun. Nato se pri praznjenju komore zgornje tri rezine (1, 2 in 3) eno za drugo izpraznijo v tri bazene, vsako na zaporedno nižji višini. To pomeni, da se vodna rezina 1 s pomočjo gravitacije in ventilov izprazni v bazen, ki je na isti ravni kot vodna rezina 2. Nato se vodna rezina 2 izprazni v bazen na isti ravni kot vodna rezina 3, rezina 3 pa je izpraznijo v bazen na isti ravni kot rezina 4. Vodni rezini 4 in 5 se izpraznita v naslednjo komoro zapornice in se "izgubita" (kot pri prvotnih kanalskih zaporah). Ko zapornica premakne ladjo navzgor, se komora zapre in voda iz bazena na nivoju 4 se spusti v komoro in napolni rezino 5. Nato nivo bazena 3 napolni nivo 4 in bazen 2 napolni nivo 3. Nato iz ravni 2 in 1 se polnita iz jezera Gatun, kar "stane" prostornine 3,6 m namesto 9 m nad območjem komore (2/5 višine nadmorske višine). Ladja je zdaj na ravni jezera Gatun in ga lahko prečka. === Plovni kanal === V skladu z načrtom je bil izkopan 3,2 km dolg dostopni kanal za povezavo novih atlantskih zapornic z obstoječim morskim vhodom v prekop. Za povezavo novih zapornic na pacifiški strani z obstoječimi kanali sta bila zgrajena dva nova dostopna kanala: *6,2 km severni dostopni kanal, ki povezuje novo zapornico na pacifiški strani z odsekom Culebra, ki obide jezero Miraflores. Ta kanal poteka vzdolž novega jezu Borinquen, ki ga ločuje od jezera Miraflores (ki ima vodostaj, ki je zaradi premika zapornic Pedro Miguel nižji za 9 m). *1,8 km južni dostopni kanal, ki povezuje novo zapornico z obstoječim morskim vhodom v Tihi ocean Novi kanali tako na atlantski kot na pacifiški strani so široki vsaj 218 metrov, kar plovilom Post-Panamax omogoča plovbo v eni smeri. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * [http://www.mladinska.com/gea/pretekle_stevilke/zanimivosti/clanek?aid=2325 revija Gea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130731203911/http://www.mladinska.com/gea/pretekle_stevilke/zanimivosti/clanek?aid=2325 |date=2013-07-31 }} * [http://www.24ur.com/novice/svet/panamski-prekop-se-bo-razsiril.html Pričetek del na rekonstrukciji] * [http://www.globalsecurity.org/military/facility/panama-canal-third-locks.htm Panama Canal Third Locks 1939-1942] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Panama Canal|Panamski prekop}} * [http://www.coolpanama.com/panama-webcams.html Prenosi iz kanala v živo] * [http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/panamski-prekop-presel-pod-panamo/240493 Panamski prekop prešel pod Panamo] * [http://natgeotv.com/si/megastructures National Geographic Channel Megagradnje] * [http://www.dnevnik.si/svet/266518 Prenova se je začela] * [http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1737 Transportni sektor najpomembnejša gospodarska dejavnost v Panami] * [http://m.delo.si/clanek/170528 Stoletje pozneje] * [http://siol.net/novice/svet/v-prenovljen-in-razsirjen-panamski-prekop-zaplula-prva-ladja-foto-420628 Prekop je prenovljen] [[Kategorija:Panama]] [[Kategorija:Panamski prekop]] [[Kategorija:Prekopi]] {{normativna kontrola}} ek5pfephv0urf5syjj1kkbf76l1dkor 6758726 6758698 2026-09-30T14:32:54Z Ljuba24b 92351 np 6758726 wikitext text/x-wiki {{Infobox canal | name = Panamski prekop<br />''Canal de Panamá'' | image = Panama Canal Map EN.png | image_caption = Shema Panamskega prekopa, ki prikazuje zaporedje zapornic in prehodov | former_names = | modern_name = | original_owner = Société internationale du Canal | engineer = John Findlay Wallace (1904–1905), John Frank Stevens (1905–1907), George Washington Goethals (1907–1914) | coordinates = {{Coord|8|59|50.1|N|79|35|28.8|W|region:PA_type:waterbody|display=title,inline}} |other_engineer = |date_act = |date_began = |date_use = |date_completed = |date_extended = |date_closed = |date_restored = |length_km = 82 |len_m = 366 |original_boat_length = |original_boat_length_in = |len_note = |beam_m = 49 |original_beam_m = 28,5 |max_boat_draft = 15,2 m |beam_note = |start_point = |original_start = |start_note = |end_point = |original_end = |end_note = |branch = |branch_of = |connects_to = |locks = 3 navzgor, 3 navzdol; vse tri pasove |original_num_locks = |lock_note = 3 pasovi zapornic |elev = |elev_note = |status = odprt, razširitev odprta 26. junija, 2016 |navigation_authority = Panama Canal Authority }} [[Slika:Panama map-sl.png|thumb|400px|Zemljevid Paname s prekopom]] '''Panamski prekop''' ({{lang-es|Canal de Panamá}}) je [[prekop]], ki seka '''Panamsko ožino''' in s tem povezuje [[Atlantski ocean|Atlantski]] in [[Tihi ocean]]. Odprt je bil 15. avgusta 1914 in je dolg 82 [[kilometer|km]]. Prekop danes uporablja več kot 80 držav, na njem pa se stika 144 mednarodnih pomorskih poti. Zapornice na vsakem koncu dvignejo ladje do [[Gatúnsko jezero|Gatunskega jezera]], umetnega sladkovodnega jezera 26 metrov nad morsko gladino, ki je nastalo z zajezitvijo reke [[Chagres (reka)|Chagres]] in jezera Alajuela, da se zmanjša količina izkopavanja, potrebnega za prekop, nato pa se ladje spustijo na drugi konec. Pri enem prehodu ladje se porabi povprečno 200.000.000 litrov sveže vode. Bližnjica preko Panamskega prekopa močno skrajša čas za potovanje ladij med Atlantskim in Tihim oceanom, kar jim omogoča, da se izognejo dolgi in nevarni poti okoli [[rt Horn|rta Horn]] okoli najjužnejšega konca Južne Amerike prek [[Drakov preliv|Drakovega]] ali [[Magellanov preliv|Magellanovega preliva]]. Gre za enega največjih in najtežjih inženirskih projektov, ki so se jih kdaj lotili. [[Kolumbija]], [[Francija]] in pozneje [[Združene države Amerike]] so med gradnjo nadzorovale ozemlje okoli prekopa. Francija je začela dela na prekopu leta 1881, vendar se je ustavila zaradi pomanjkanja zaupanja investitorjev zaradi inženirskih težav in visoke stopnje umrljivosti delavcev. Združene države so projekt prevzele leta 1904 in prekop odprle leta 1914. ZDA so še naprej nadzorovale prekop in okoliško cono Panamskega prekopa, dokler Torrijos–Carterjeva pogodba ni predvidela njegove predaje Panami leta 1977. Po obdobju skupnega ameriške-panamskega nadzora je prekop leta 1999 prevzela panamska vlada. Zdaj ga upravlja in vzdržuje vladna uprava Panamskega prekopa ({{lang-es|Autoridad del Canal de Panamá (ACP)}}). Prvotne zapornice so bile široke 33,5 metra. Tretji, širši pas zapornic je bil zgrajen med septembrom 2007 in majem 2016. Razširjena plovna pot je začela komercialno obratovati 26. junija 2016. Nove zapornice omogočajo tranzit večjih ladij NeoPanamax.<ref>Zamorano, Juan; Martinez, Kathia (June 26, 2016). "Panama Canal opens $5B locks, bullish despite shipping woes". The Big Story. Associated Press. Archived from the original on June 26, 2016. Retrieved March 6, 2017.</ref> Letni promet se je povečal s približno 1000 ladij leta 1914, ko je bil prekop odprt, na 14.702 plovil leta 2008, kar je skupno 333,7 milijona ton Panamskega prekopa/univerzalnega merilnega sistema (PC/UMS). Do leta 2012 je skozi prekop šlo več kot 815.000 plovil.<ref name="canalusage">{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/maritime/routes.html|title=Panama Canal Traffic—Years 1914–2010|website=Panama Canal Authority|access-date=2011-01-25|archive-date=December 30, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101230042623/http://www.pancanal.com/eng/maritime/routes.html|url-status=live}}</ref> Leta 2017 so ladje v povprečju potrebovale 11,38 ure, da so preplule med dvema zunanjima zapornicama prekopa.<ref name="ACP">{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/general/reporte-anual/2017-AnnualReport.pdf |title=Annual Report 2017 |website=Panama Canal Authority |access-date=2021-04-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210403001241/https://www.pancanal.com/eng/general/reporte-anual/2017-AnnualReport.pdf |archive-date=2021-04-03}}</ref> Ameriško združenje gradbenih inženirjev je Panamski prekop uvrstilo med sedem čudes sodobnega sveta.<ref name="ASCE">{{navedi splet|url=http://www.asce.org/content.aspx?id=2147487305 |title=Seven Wonders |website=American Society of Civil Engineers |access-date=2011-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100802060056/http://www.asce.org/Content.aspx?id=2147487305 |archive-date=2010-08-02 }}</ref> Kanal ogroža nizek vodostaj ob suši in zaradi podnebnih sprememb. == Zgodovina == === Zgodnji predlogi v Panami === [[File:Panama.A2003087.1850.250m.jpg|thumb|upright=1.25|Satelitska slika, ki prikazuje lokacijo Panamskega prekopa: gosta džungla je vidna v zeleni barvi, na vrhu pa oblaki.]] Najzgodnejši zapis o kanalu čez Panamsko ožino je bil leta 1534, ko je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in španski kralj, naročil raziskavo poti skozi obe Ameriki, da bi olajšal potovanje ladjam med Španijo in Perujem. Španci so želeli pridobiti vojaško prednost pred Portugalci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |title=A History of the Panama Canal: French and American Construction Efforts |publisher=Panama Canal Authority |access-date=2007-09-03 |archive-date=December 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |url-status=dead}}; Chapter 3, ''[http://www.pancanal.com/eng/history/history/early.html Some Early Canal Plans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150102032703/http://www.pancanal.com/eng/history/history/early.html |date=January 2, 2015 |url-status=dead}}''</ref> Leta 1668 je angleški zdravnik in filozof sir Thomas Browne v svojem enciklopedičnem delu ''Pseudodoxia Epidemica'' špekuliral, da je »morje je prežrlo nekaj ožine, drugo pa posekala lopata: in če bo politika dopuščala, bo Panama v Ameriki nadvse vredna tega poskusa: oddaljena je le nekaj milj in bi odprla krajšo pot do Vzhodne Indije in Kitajske.«<ref>{{navedi knjigo |section=Book 6, chapter 8 |title=On the River Nile |edition=4th |year=1668 |url=https://books.google.com/books?id=aOI_AQAAMAAJ |last1=Browne |first1=Sir Thomas |author-link=|access-date=January 10, 2022 |archive-date=November 19, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211119062425/https://books.google.com/books?id=aOI_AQAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Glede na strateško lego Paname in potencial njene ozke ožine, ki ločuje dva velika oceana, so v preteklih letih poskušali vzpostaviti druge trgovinske povezave na tem območju. Eden zgodnjih primerov tega je bila nesrečna ''shema Darien'', ki jo je začela Kraljevina Škotska leta 1698 za vzpostavitev kopenske trgovske poti. Na splošno negostoljubni pogoji so preprečili prizadevanje in aprila 1700 so projekt opustili.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinnaird.net/darien.htm|title=Darien Expedition|access-date=2007-09-03|archive-date=July 19, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719173435/http://www.kinnaird.net/darien.htm|url-status=live}}</ref> Leta 1788 so Američani predlagali, da bi prekop zgradili Španci, saj so nadzirali kolonije, kjer bi ga zgradili. Rekli so, da bi bila to manj zahrbtna pot za ladje kot obhod južne konice Južne Amerike in da bi tropski oceanski tokovi naravno razširili kanal po izgradnji.<ref>{{navedi knjigo|title=Meteorology in America, 1800–1870|url=https://archive.org/details/meteorologyiname0000flem|author=James Rodger Fleming|page=[https://archive.org/details/meteorologyiname0000flem/page/4 4]|publisher=Johns Hopkins University Press|date=1990|isbn=0801839580}}</ref> Med ekspedicijo med letoma 1788 in 1793 je Alessandro Malaspina začrtal načrte za izgradnjo kanala.<ref>{{navedi knjigo |last=Caso |first=Adolph |url=http://archive.org/details/theytoomadeameri00caso |title=They too made America great |date=1978 |publisher=Boston : Branden Press |others=Internet Archive |isbn=978-0-8283-1714-6 |pages=72}}</ref> V poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju so v drugih državah zgradili številne prekope. Uspeh prekopa Erie skozi osrednji New York v ZDA v 1820-ih in propad španskega cesarstva v Latinski Ameriki sta povzročila vse večje zanimanje Američanov za gradnjo medoceanskega prekopa. Z začetkom leta 1826 so ameriški uradniki začeli pogajanja z [[Velika Kolumbija|Veliko Kolumbijo]] (današnja Kolumbija, Venezuela, Ekvador in Panama), v upanju, da bodo pridobili koncesijo za gradnjo prekopa. Ljubosumen na novo pridobljeno neodvisnost in v strahu nadvlade močnejših Združenih držav so predsednik [[Simon Bolivar|Simón Bolívar]] in uradniki [[Nova Granada|Nove Granade]] zavrnili ameriške ponudbe. Po propadu Velike Kolumbije je Nova Granada ostala nestabilna pod nenehnimi vladnimi spletkami. ​ [[Velika Britanija]] je poskušala zgraditi kanal leta 1843. Glede na ''New-York Daily Tribune'', 24. avgusta 1843, sta Barings Bank of London in Republika Nova Granada sklenili pogodbo za gradnjo prekopa čez [[Darienska vrzel|Dariensko vrzel]] (Panamska ožina). Omenili so ga kot Atlantski in Pacifiški kanal in bil je povsem britanski podvig. Načrt, ki naj bi bil dokončan v petih letih, ni bil nikoli uresničen. Skoraj istočasno so se pojavile druge zamisli, vključno s prekopom (in/ali železnico) čez mehiško [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeško ožino]]. Tudi to se ni razvilo.<ref>[http://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83030213/1843-08-24/ed-1/seq-/#date1=1836&index=1&rows=20&words=Lexington+Ship+ship&searchType=basic&sequence=0&state=New+York&date2=1850&proxtext=lexington+ship&y=10&x=16&dateFilterType=yearRange&page=1)]{{Dead link|date=June 2019}}</ref> Leta 1846 je pogodba Mallarino–Bidlack, sklenjena med ZDA in Novo Granado, podelila Združenim državam tranzitne pravice in pravico do vojaškega posredovanja v ožini. Leta 1848 je odkritje zlata v Kaliforniji na zahodni obali Združenih držav ponovno vzbudilo zanimanje za prekop med Atlantskim in Tihim oceanom. William Henry Aspinwall, ki je približno v istem času dobil zvezno subvencijo za gradnjo in upravljanje pacifiških poštnih parnikov, je imel koristi od odkritja zlata. Aspinwallova pot je vključevala odseke parnika od New Yorka do Paname in od Paname do Kalifornije, s prevozom po kopnem skozi Panamo. Ta pot s kopenskim delom v Panami je bila kmalu pogosto uporabljena, saj je zagotavljala eno najhitrejših povezav med San Franciscom v Kaliforniji in mesti na vzhodni obali, skupaj približno 40 dni tranzita. Skoraj vse zlato, ki so ga poslali iz Kalifornije, je šlo po tej panamski poti. Več novih in večjih parnih ladij je kmalu začelo voziti po tej novi poti, vključno z zasebnimi parniki v lasti ameriškega podjetnika Corneliusa Vanderbilta, ki so uporabljali kopensko pot skozi Nikaragvo in nesrečno ''SS Central America''.<ref>{{navedi knjigo|title=The First Tycoon: The Epic Life of Cornelius Vanderbilt|url=https://archive.org/details/firsttycoonepicl0283stil|first=T.J.|last=Stiles|date=2009|publisher=Knopf |isbn=9780375415425}}</ref> Leta 1850 so Združene države začele graditi Panamsko kanalsko železnico (danes imenovano Panamska železnica), da bi prečkala ožino; odprli so jo leta 1855. Ta kopenska povezava je postala pomemben del infrastrukture zahodne poloble, kar je močno olajšalo trgovino. Kasnejša kanalska pot je bila zgrajena vzporedno z njo, saj je pomagala pri krčenju gostih gozdov. Celotna vodna pot med oceanoma je bila še vedno cilj. Leta 1855 je William Kennish, inženir, rojen v Manxu, ki je delal za vlado Združenih držav, pregledal ožino in izdal poročilo o poti za predlagani Panamski prekop.<ref name=mw>{{navedi knjigo |author=A.W. Moore |date=1901 |entry-url=http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/fulltext/worthies/p118.htm |title=Manx Worthies or Biographies of Notable Manx Men and Women |entry=William Kennish (b. 1799, d. 1862) |page=118 |location=Douglas, Isle of Man |publisher=S. K. Broadbent |via=isle-of-man.com |access-date=February 8, 2010 |archive-date=June 28, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150628225110/http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/fulltext/worthies/p118.htm |url-status=dead }}</ref> Njegovo poročilo je bilo objavljeno kot knjiga z naslovom ''Praktičnost in pomen ladijskega kanala za povezavo Atlantskega in Tihega oceana''.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=rAwsAAAAYAAJ |title=The Practicability and Importance of a Ship Canal to Connect the Atlantic and Pacific Oceans |last1=Kelley |first1=Frederick M. |last2=Kennish |first2=William |last3=Serrell |first3=Edward Wellman |year=1855 |access-date=February 27, 2016 |archive-date=July 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728094150/https://books.google.com/books?id=rAwsAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Leta 1876 sta Lucien Napoléon Bonaparte Wyse in njegov glavni pomočnik Armand Réclus, oba častnika in inženirja francoske mornarice, raziskala več poti v regijah Darien-Atrato in podala predloge, vključno z gradnjo predorov in zapornic. Drugi raziskovalni obisk ožine se je začel 6. decembra 1877, kjer sta bili raziskani dve poti v Panami, pot San Blas in pot od Limonskega zaliva do mesta Panama, sedanja pot preko prekopa. Francozi so dosegli uspeh pri izgradnji [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] na Bližnjem vzhodu. Čeprav je bil to dolgotrajen projekt, so jih spodbudili k načrtovanju prekopa, ki bi prečkal Panamsko ožino. Wyse je odšel v Bogoto in 20. marca 1878 v imenu Société Civile Internationale du Canal Interocéanique par l'isthme du Darien, ki jo je vodil general Étienne Türr, s kolumbijsko vlado podpisal pogodbo, znano kot ''koncesija Wyse'', da zgraditi medoceanski prekop skozi Panamo. === Francoski gradbeni poskusi, 1881–1899 === [[File:Ferdinand de Lesseps by Nadar.jpg|thumb|upright|Ferdinand de Lesseps, francoski začetnik Sueškega in Panamskega prekopa]] Prvi poskus izgradnje prekopa skozi takratno kolumbijsko provinco Panamo se je začel 1. januarja 1881. Projekt je navdihnil diplomat Ferdinand de Lesseps, ki je v Franciji uspel zbrati znatna sredstva zaradi velikih dobičkov, ustvarjenih s svojo uspešno gradnjo Sueškega prekopa.{{sfn |McCullough |1977 |p=125}} Čeprav je moral biti Panamski prekop dolg le 40 odstotkov kot Sueški prekop, je bil veliko večji inženirski izziv zaradi kombinacije tropskih deževnih gozdov, izčrpavajočega podnebja, potrebe po zapornicah in pomanjkanja kakršne koli starodavne poti. Lesseps je želel prekop na gladini morja (kot Sueški), vendar je mesto obiskal le nekajkrat, v sušnem obdobju, ki traja le štiri mesece na leto.{{sfn |McCullough |1977 |pp=103–123}} Njegovi možje niso bili pripravljeni na deževno sezono, med katero je reka Chagres, kjer se je prekop začel, postala hud hudournik, ki se je dvignil do 10 m. Gosta džungla je bila živa s strupenimi kačami, žuželkami in pajki, a najhujši izzivi so bili [[rumena mrzlica]], [[malarija]] in druge tropske bolezni, ki so ubile na tisoče delavcev; do leta 1884 je stopnja smrtnosti znašala več kot 200 na mesec.<ref>{{navedi knjigo|last=Cadbury|first=Deborah|title=Seven Wonders of the Industrial World|url=https://archive.org/details/sevenwondersofin0000cadb|year=2003|publisher=Fourth Estate|location=London and New York|pages=[https://archive.org/details/sevenwondersofin0000cadb/page/201 201]–204}}</ref> Javnozdravstveni ukrepi so bili neučinkoviti, ker vloga komarjev kot prenašalcev bolezni takrat ni bila znana. Razmere so v Franciji omalovaževali, da bi se izognili težavam pri zaposlovanju, vendar je zaradi visoke stopnje umrljivosti težko ohraniti izkušeno delovno silo. [[File:1886 bas obispo.jpg|thumb|upright=1.1|left|Bager pri delu v Bas Obispu, 1886]] [[File:Canal Interoceanique de Panama 1880.jpg|thumb|Delnica Compagnie Universelle du Canal Interocéanique de Panama, izdana 29. novembra 1880 – podpisal Ferdinand de Lesseps]] Delavci so morali nenehno širiti glavni vrez skozi goro pri Culebri in zmanjševati kote pobočij, da bi čim bolj zmanjšali plazove. Pri gradnji prekopa so bile uporabljene parne lopate, kupljene pri Bay City Industrial Works, podjetju v lasti Williama L. Clementsa v Bay Cityju v Michiganu.<ref>{{navedi splet|url=http://ns.umich.edu/new/releases/3000|title=The Panama Canal: Explorers, pirates, scientists and engineers – University of Michigan News|date=April 18, 2007|work=umich.edu|access-date=April 20, 2016|archive-date=July 1, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160701003956/http://ns.umich.edu/new/releases/3000|url-status=live}}</ref> Uporabljali so tudi verižne bagre z žlicami, ki so jih proizvajali Alphonse Couvreux in Wehyer & Richemond ter Buette. Druga mehanska in električna oprema je imela omejene zmogljivosti, jeklena oprema pa je v deževnem podnebju hitro rjavela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |title=Read our history: The French Canal Construction |publisher=Panama Canal Authority |access-date=2007-09-03 |archive-date=December 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |url-status=live }}</ref> V Franciji je Lesseps ohranjal naložbe in ponudbo delavcev še dolgo potem, ko je bilo očitno, da cilji niso bili doseženi, vendar je na koncu denarja zmanjkalo. Francosko podjetje je propadlo leta 1889, potem ko je domnevno porabilo 287.000.000 USD; približno 22.000 moških je umrlo zaradi bolezni in nesreč, prihranki 800.000 vlagateljev pa so bili izgubljeni.<ref name="French">{{navedi knjigo |chapter-url=http://www.czbrats.com/Builders/FRCanal/failure.htm |chapter=The French Failure |title=America's Triumph in Panama |first=Ralph E. |last=Avery |publisher=L.W. Walter Company |location=Chicago, IL |year=1913 |access-date=January 10, 2022 |archive-date=July 28, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170728050134/http://www.czbrats.com/Builders/FRCanal/failure.htm |url-status=live }}</ref>{{sfn|Cadbury|2003|p=262}} Delo je bilo prekinjeno 15. maja in v škandalu, ki je sledil, znanem kot ''panamska afera'', so bili nekateri od odgovornih preganjani, vključno z [[Gustave Eiffel|Gustavom Eifflom]].{{sfn |McCullough |1977 |p=224}} Lesseps in njegov sin Charles sta bila spoznana za kriva poneverbe sredstev in obsojena na pet let zapora. Ta obsodba je bila pozneje razveljavljena in oče, star 88 let, ni bil nikoli zaprt. Leta 1894 je bilo ustanovljeno drugo francosko podjetje, Compagnie Nouvelle du Canal de Panama, ki je prevzelo projekt. Minimalna delovna sila nekaj tisoč ljudi je bila zaposlena predvsem za izpolnjevanje pogojev kolumbijske koncesije za Panamski prekop, za vodenje Panamske železnice in za vzdrževanje obstoječih izkopov in opreme v prodajnem stanju. Podjetje je iskalo kupca za ta sredstva z izklicno ceno 109.000.000 ameriških dolarjev. Medtem so nadaljevali z dovolj aktivnosti za ohranitev svoje franšize. Phillipe Bunau-Varilla, francoski direktor družbe New Panama Canal Company, je sčasoma uspel prepričati Lessepsa, da je kanal z zapornico in jezerom bolj realističen kot kanal na morski gladini. Comité Technique, tehnični odbor na visoki ravni, je ustanovila Compagnie Nouvelle, da bi pregledala študije in delo – ki je že končano in še poteka – ter pripravila najboljši načrt za dokončanje kanala. Odbor je prispel na ožino februarja 1896 in se takoj, tiho in učinkovito lotil svojega dela oblikovanja najboljšega možnega načrta prekopa, ki so ga predstavili 16. novembra 1898. Mnogi vidiki načrta so bili načeloma podobni prekopu, ki je bil končno zgradili Američani leta 1914.<ref>Panama Canal Official Site – History – https://www.pancanal.com/eng/history/history/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210910235443/https://www.pancanal.com/eng/history/history/ |date=September 10, 2021 }} select chapter The French Canal Construction – accessed 9/11/2021</ref> To je bil zaporni kanal z dvema visokima jezeroma za dvig ladij navzgor in čez celinsko ločnico. Dvojne zapornice bi bile dolge 225 m in globoke približno 9 m; ena komora vsakega para bi bila široka 25 m, druga 18 m. Bilo bi osem nizov zapornic, dva v Bohio Soldado in dva v Obispu na strani Atlantika; en v Paraisu, dva v Pedru Miguelu in en v Mirafloresu na Pacifiku. Umetna jezera bi nastala z zajezitvijo reke Chagres pri Bohiu in Alhajueli, kar bi zagotovilo nadzor nad poplavami in električno energijo. === Pridobitev Združenih držav Amerike === [[File:Panama canal cartoon 1903.jpg|thumb|Namere ZDA, da bi vplivale na to območje (zlasti na gradnjo in nadzor Panamskega prekopa), so leta 1903 pripeljale do ločitve Paname od Kolumbije.]] [[File:125-French method of excavation in Culebra Cut.jpg|thumb|Culebra vkop leta 1896]] [[File:PSM V61 D312 The culebra cut.png|thumb|Culebra vkop leta 1902]] V tem času sta se predsednik in senat Združenih držav zanimala za vzpostavitev prekopa čez ožino, pri čemer so bili nekateri naklonjeni prekopu čez Nikaragvo, drugi pa so zagovarjali nakup francoskih interesov v Panami. Bunau-Varilla, ki je iskal ameriško vpletenost, je zahteval 100 milijonov dolarjev, vendar je sprejel 40 milijonov dolarjev glede na nikaragovsko možnost. Junija 1902 je ameriški senat glasoval za Spoonerjev zakon, da bi sledil panamski možnosti, pod pogojem, da je bilo mogoče pridobiti potrebne pravice.{{sfn |McCullough |1977 |pp=305–328}} 22. januarja 1903 sta državni sekretar Združenih držav Amerike John M. Hay in kolumbijski odgovorni dr. Tomás Herrán podpisala pogodbo Hay–Herrán. Za 10 milijonov dolarjev in letno plačilo bi Združenim državam odobrila obnovljivi najem za nedoločen čas od Kolumbije na zemljišču, predlaganem za prekop. Pogodbo je ameriški senat ratificiral 14. marca 1903, vendar je senat Kolumbije ni ratificiral. Bunau-Varilla je predsedniku [[Theodore Roosevelt|Theodoru Rooseveltu]] in Hayu povedal o morebitnem uporu panamskih upornikov, ki so se želeli ločiti od Kolumbije in upali, da bodo Združene države podprle upornike z ameriškimi enotami in denarjem. Roosevelt je spremenil taktiko, ki je deloma temeljila na pogodbi Mallarino–Bidlack iz leta 1846, in je aktivno podpiral ločitev Paname od Kolumbije. Kmalu po priznanju Paname je podpisal pogodbo z novo panamsko vlado pod pogoji, podobnimi Hay-Herránovi pogodbi.<ref>{{navedi knjigo|last1=Livingstone|first1=Grace|title=America's Backyard : The United States and Latin America from the Monroe Doctrine to the War on Terror|url=https://archive.org/details/americasbackyard0000livi|date=2009|publisher=Zed|location=London|isbn=9781848132146|pages=[https://archive.org/details/americasbackyard0000livi/page/13 13]}}</ref> 2. novembra 1903 so ameriške vojaške ladje blokirale morske poti pred morebitnimi premiki kolumbijskih čet na poti, da bi zadušile panamski upor. Panama je razglasila neodvisnost 3. novembra 1903. Združene države so hitro priznale novo državo.{{sfn |McCullough |1977 |pp=361–386}} To se je zgodilo tako hitro, da so v času, ko je kolumbijska vlada v Bogoti sprožila odgovor na panamsko vstajo, ameriške enote že vstopile v uporniško provinco. Kolumbijske enote, poslane v Panamo, so bile na hitro zbrane obveznike z malo usposabljanja. Medtem ko bi ti naborniki morda lahko premagali panamske upornike, ne bi mogli premagati enot ameriške vojske, ki so podpirale panamske upornike. Razlog, da so poslali vojsko nabornikov, je bil, da je bil to najboljši odziv, ki so ga Kolumbijci lahko zbrali, saj si je Kolumbija še vedno opomogla od državljanske vojne med liberalci in konservativci od oktobra 1899 do novembra 1902, znane kot »tisočdnevna vojna«. ZDA so se popolnoma zavedale teh pogojev in so jih celo vključile v načrtovanje intervencije v Panami, saj so ZDA delovale kot arbiter med obema stranema. Mirovna pogodba, ki je končala »tisočdnevno vojno«, je bila podpisana na ladji USS Wisconsin 21. novembra 1902. Medtem ko so bile v pristanišču, so ZDA v Panamo z mirovno delegacijo pripeljale tudi inženirske ekipe, da bi začele načrtovati gradnjo prekopa, preden so ZDA sploh uspele pridobil pravico do gradnje prekopa. Vsi ti dejavniki bi povzročili, da Kolumbijci ne bi mogli zadušiti panamskega upora in izgnati enot Združenih držav, ki zasedajo to, kar je danes neodvisna država Panama.<ref>{{navedi knjigo|last=Meade|first=Teresa A.|title=History of Modern Latin America: 1800 to the Present.|url=https://archive.org/details/historyofmodernl0002mead_r1e6|publisher=Wiley-Blackwell|year=2016|isbn=978-1-118-77248-5|location=Hoboken, NJ|pages=[https://archive.org/details/historyofmodernl0002mead_r1e6/page/128 128]–130}}</ref> 6. novembra 1903 je Philippe Bunau-Varilla kot panamski veleposlanik v ZDA podpisal pogodbo Hay–Bunau-Varilla, s katero je Združenim državam podelil pravice do izgradnje in neomejenega upravljanja območja Panamskega prekopa in njegove obrambe. To se včasih napačno razlaga kot »99-letni najem« zaradi zavajajočega besedila v 22. členu pogodbe.<ref>{{navedi splet |url=http://avalon.law.yale.edu/20th_century/pan001.asp |title=Avalon Project—Convention for the Construction of a Ship Canal (Hay-Bunau-Varilla Treaty), November 18, 1903 |publisher=Avalon.law.yale.edu |access-date=2010-10-24 |archive-date=November 4, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111104144736/http://avalon.law.yale.edu/20th_century/pan001.asp |url-status=live }}</ref> Mnogi Panamci so pogodbo skoraj takoj obsodili kot kršitev nove nacionalne suverenosti njihove države. To je kasneje postalo sporno diplomatsko vprašanje med Kolumbijo, Panamo in Združenimi državami. Predsednik Roosevelt je slavno izjavil: »Vzel sem ožino, začel prekop in nato zapustil kongres, ne da bi razpravljal o prekopu, ampak da bi razpravljal o meni«. Več strani v Združenih državah je to označilo za vojno dejanje proti Kolumbiji: New York Times je podporo, ki so jo Združene države dale Bunau-Varilla, opisal kot »dejanje grdega osvajanja«. ''New York Evening Post'' je označil to je »vulgaren in plačanski podvig«. Manevri ZDA se pogosto navajajo kot klasičen primer ameriške topniške diplomacije v Latinski Ameriki in najboljša ilustracija tega, kar je Roosevelt mislil s starim afriškim pregovorom: »Govori tiho in nosi velika palica [in] daleč boš prišel«. Po revoluciji leta 1903 je Republika Panama do leta 1939 postala protektorat ZDA.<ref>{{navedi splet|last=Hanson |first=David C. |title=Theodore Roosevelt and the Panama Canal |url=http://www.upa.pdx.edu/IMS/currentprojects/TAHv3/Content/PDFs/Roosevelt_Panama_Canal.pdf |publisher=Virginia Western Community College |access-date=21 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140201211319/http://www.upa.pdx.edu/IMS/currentprojects/TAHv3/Content/PDFs/Roosevelt_Panama_Canal.pdf |archive-date=1 February 2014 }}</ref> Leta 1904 so Združene države kupile francosko opremo in izkopavanja, vključno s Panamsko železnico, za 40 milijonov ameriških dolarjev, od katerih se je 30 milijonov nanašalo na dokončana izkopavanja, predvsem v Culebra vkopu, ocenjena na približno 1,00 dolar na kubični jard. Združene države so novi državi Panami plačale 10 milijonov dolarjev in vsako naslednje leto po 250.000 dolarjev. Leta 1921 sta Kolumbija in Združene države sklenile pogodbo Thomson–Urrutia, v kateri so se Združene države strinjale, da bodo Kolumbiji plačale 25 milijonov dolarjev: 5 milijonov dolarjev ob ratifikaciji in štiri letna plačila po 5 milijonov dolarjev ter Kolumbiji podelile posebne privilegije v kanalski coni. V zameno je Kolumbija priznala Panamo kot neodvisno državo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.history.com/this-day-in-history/panama-to-control-canal |title=U.S. agrees to transfer Panama Canal to Panama |work=History.com |access-date=28 July 2021 |archive-date=November 27, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127014923/http://www.history.com/this-day-in-history/panama-to-control-canal |url-status=live }}</ref> === Združene države Amerike so zgradile Panamski prekop, 1904–1914 === [[File:John Frank Stevens.jpg|thumb|upright|left|Glavni inženir John Frank Stevens]] [[File:William Crawford Gorgas.jpg|thumb|upright|left|Sanitarni uradnik William C. Gorgas]] ZDA so uradno prevzele nadzor nad lastnino prekopa 4. maja 1904, pri čemer so od Francozov podedovale osiromašeno delovno silo in ogromno zgradb, infrastrukture in opreme, večinoma v slabem stanju. Za nadzor gradnje je bila ustanovljena vladna komisija ZDA, Komisija za Isthmian Canal (ICC); dobil je nadzor nad cono Panamskega prekopa, nad katero so Združene države izvajale suverenost.{{sfn |McCullough |1977 |pp=273–274}} Komisija je poročala neposredno vojnemu sekretarju Williamu Howardu Taftu in je dobila navodila, naj se izogne neučinkovitosti in korupciji, ki sta Francoze pestili 15 let prej. 6. maja 1904 je predsednik Theodore Roosevelt imenoval Johna Findleyja Wallacea, nekdanjega glavnega inženirja in končno generalnega direktorja Illinois Central Railroad, za glavnega inženirja projekta Panamski prekop. Preobremenjen zaradi države, ki jo je prizadela bolezen, in prisiljen uporabljati pogosto dotrajano francosko infrastrukturo in opremo ter razočaran nad preveč birokratskim ICC, je Wallace junija 1905 nenadoma odstopil. ICC je imenoval novega predsednika, Theodora P. Shontsa, in imenovan je bil nov glavni inženir, John Frank Stevens, samoizobraženi inženir, ki je zgradil Veliko severno železnico.{{sfn |McCullough |1977 |pp=459–462}} Stevens ni bil član ICC; na birokracijo je vedno bolj gledal kot na resno oviro, mimo komisije in prošnje in zahteve pošiljal neposredno Rooseveltovi administraciji v Washingtonu, DC. Eden od Stevensovih prvih dosežkov v Panami je bila gradnja in obnova stanovanj, kavarn, hotelov, vodnih sistemov, servisnih delavnic, skladišč in druge infrastrukture, ki jo potrebuje na tisoče prihajajočih delavcev. Stevens je začel prizadevanje za zaposlovanje, da bi privabil na tisoče delavcev iz Združenih držav in drugih območij, da pridejo delat v Canal Zone. Delavci s Karibov - imenovani »afro-panamci« - so prišli v velikem številu in mnogi so se za stalno naselili. Stevens je poskušal zagotoviti namestitev, v kateri bi lahko delavci delali in živeli v razumni varnosti in udobju. Ponovno je vzpostavil in razširil tudi železnico, ki se je izkazala za ključno pri prevozu milijonov ton zemlje od vreza skozi gore do jezu čez reko Chagres. [[File:Roosevelt and the Canal.JPG|thumb|upright|Predsednik Theodore Roosevelt sedi na parni lopati Bucyrus v Culebra Cutu, 1906]] [[File:Panama Canal under construction, 1907.jpg|thumb|upright|Na tej fotografiji iz leta 1907 so prikazana gradbena dela na Gaillard vkopu]] Polkovnik William C. Gorgas je bil leta 1904 imenovan za glavnega sanitarnega uradnika pri projektu gradnje prekopa. Gorgas je izvedel vrsto ukrepov za zmanjšanje širjenja smrtonosnih bolezni, zlasti rumene mrzlice in malarije, za kateri je bilo nedavno dokazano, da jo prenašajo komarji po okužbi, delo kubanskega epidemiologa dr. Carlosa Finlaya in ameriškega patologa dr. Walterja Reeda.{{sfn |McCullough |1977 |pp=405–426}} Naložbe so bile izvedene v obsežne sanitarne projekte, vključno z mestnimi vodovodnimi sistemi, zaplinjevanjem zgradb, škropljenjem območij, kjer se razmnožujejo žuželke, z oljem in larvicidom, namestitvijo mrež proti komarjem in okenskih zaves ter odstranjevanjem stoječe vode. Kljub nasprotovanju komisije (en član je rekel, da so njegove ideje nerodne) je Gorgas vztrajal in ko je prišel Stevens, se je zavzel za projekt. Po dveh letih obsežnega dela so bile bolezni, ki jih širijo komarji, skoraj odpravljene.{{sfn |McCullough |1977 |pp=466–468}} Tudi po vsem tem trudu je približno 5600 delavcev umrlo zaradi bolezni in nesreč med fazo gradnje kanala v ZDA. Leta 1905 je bila ameriška inženirska komisija pooblaščena za pregled načrta kanala, ki še ni bil dokončan. Januarja 1906 je komisija z večino osem proti pet priporočila predsedniku Rooseveltu kanal na morski gladini, kot so ga poskusili Francozi in začasno opustili leta 1887 za sistem desetih zapornic, ki ga je zasnoval Philippe Bunau -Varilla in dokončno leta 1898 za prekop z zapornico in jezerom, ki ga je zasnoval Comité Technique Compagnie Nouvelle de Canal de Panama, kot ga je leta 1879 zamislil Adolphe Godin de Lépinay.<ref>Panama Canal Official Site – https://www.pancanal.com/eng/history/history/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210910235443/https://www.pancanal.com/eng/history/history/ |date=September 10, 2021 }} select chapter The French Canal Construction – accessed 9/11/2021</ref> Toda leta 1906 je bil Stevens, ki je videl Chagres v polni poplavi, poklican v Washington; pristop na morski gladini je razglasil za »popolnoma nevzdržen predlog«. Zagovarjal je prekop, ki uporablja sistem zapornic za dvigovanje in spuščanje ladij iz velikega rezervoarja 26 m nad morsko gladino. Tako bi nastal največji jez (Gatunski jez) in največje umetno jezero ([[Gatunsko jezero]]) na svetu v tistem času. Vodo za ponovno polnjenje zapornic bi vzeli iz Gatunskega jezera z odpiranjem in zapiranjem ogromnih vrat in ventilov ter pustili gravitaciji, da poganja vodo iz jezera. Gatunsko jezero bi se povezovalo s Pacifikom skozi gore na Gaillard (Culebra) vkopu. Za razliko od Godina de Lépinaya z Congrès International d'Etudes du Canal Interocéanique je Stevens uspešno prepričal Roosevelta o nujnosti in izvedljivosti te alternativne sheme.{{sfn |McCullough |1977 |pp=485–489}} Gradnja prekopa z zapornicami je zahtevala izkop več kot 13 milijonov m³ materiala in nad 23 milijonov m³, ki so jih izkopali Francozi. Američani so v najkrajšem možnem času zamenjali ali nadgradili staro, neuporabno francosko opremo z novo gradbeno opremo, ki je bila zasnovana za veliko večji in hitrejši obseg dela. Kupljeni sta bili 102 veliki parni lopati, nameščeni na železnici, 77 od Bucyrus-Erie in 25 od Marion Power Shovel Company. Tem so se pridružili ogromni žerjavi na parni pogon, velikanski hidravlični drobilniki kamnin, mešalci betona, strgači in pnevmatski električni vrtalniki, ki so bili skoraj vsi izdelani z novo, obsežno tehnologijo gradnje strojev, razvito in izdelano v Združenih državah. Železnico je bilo treba tudi temeljito posodobiti s težkimi dvotirnimi tirnicami na večini proge, da bi lahko sprejeli nov vozni park. Na mnogih mestih je novo Gatunsko jezero poplavilo preko prvotne železniške proge, zato je bilo treba zgraditi novo progo nad vodno gladino jezera. Med letoma 1912 in 1914 je potekala polemika o pristojbini za prekop.<ref>{{Cite journal |last=Coker |first=William S. |date=1968 |title=The Panama Canal Tolls Controversy: A Different Perspective |url=https://www.jstor.org/stable/1891013 |journal=The Journal of American History |volume=55 |issue=3 |pages=555–564 |doi=10.2307/1891013 |jstor=1891013 |issn=0021-8723}}</ref> {{Panorama|image = File:PanamaCanal1913a.jpg|height = 165|caption = Gradnja zapornic na Panamskem kanalu, 1913}} === Goethals zamenja Stevensa na mestu glavnega inženirja === [[File:George W. Goethals cph.3a02121.jpg|thumb|upright|General George Washington Goethals, ki je dokončal prekop]] Leta 1907 je Stevens odstopil kot glavni inženir. Njegovo nadomestilo, ki ga je imenoval predsednik Theodore Roosevelt, je bil major ameriške vojske George Washington Goethals iz inženirskega zbora ameriške vojske. Kmalu so ga povišali v podpolkovnika in kasneje v generala, bil je močan vodja, izurjen v [[West Pointu]], in gradbeni inženir z izkušnjami s prekopi (za razliko od Stevensa). Goethals je usmerjal delo v Panami do uspešnega zaključka leta 1914, dve leti pred ciljnim datumom 10. junija 1916.<ref>{{navedi splet |title=The Panama Canal: Writings of the U. S. Army Corps of Engineers Officers Who Conceived and Built It |url=http://handle.dtic.mil/100.2/ADA564251|archive-url=https://web.archive.org/web/20130408131503/http://handle.dtic.mil/100.2/ADA564251|url-status=dead|archive-date=2013-04-08|access-date=2023-05-01 |page=1}}</ref> Goethals je inženirsko in izkopno delo razdelil na tri oddelke: atlantski, osrednji in pacifiški. Atlantska divizija pod poveljstvom majorja Williama L. Siberta je bila odgovorna za gradnjo ogromnega valobrana na vhodu v zaliv Limon Bay, zapornic Gatun in njihovega pristopnega kanala 5,6 km ter ogromnega jezu Gatuna. Pacifiška divizija pod vodstvom Sydneyja B. Williamsona (edinega civilnega člana te visoke ekipe) je bila podobno odgovorna za pacifiški 4,8 km valobran v Panamskem zalivu, pristopni kanal do zapornic in Miraflores in zapornice Pedro Miguel ter z njimi povezani jezovi in rezervoarji.{{sfn |McCullough |1977 |pp=540–542}} Centralni diviziji pod poveljstvom majorja Davida du Bosea Gaillarda iz inženirskega korpusa vojske Združenih držav je bil dodeljen eden najtežjih delov: izkopavanje vkopa Culebra skozi celinsko ločnico za povezavo Gatunskega jezera s pacifiškimi zapornicami Panamskega prekopa.<ref>{{navedi splet |title=Col. David D.B. Gaillard |url=http://www.czbrats.com/Builders/gaillard.htm |access-date=2023-05-01 |website=www.czbrats.com}}</ref> 10. oktobra 1913 je predsednik [[Woodrow Wilson]] iz Bele hiše po telegrafu poslal signal, ki je sprožil eksplozijo, ki je uničila nasip Gamboa. To je poplavilo Culebra vkop, s čimer sta se preko Panamskega prekopa združila Atlantsk in Tihi ocean.<ref>{{navedi novice|title=Wilson blows up last big barrier in Panama Canal|newspaper=[[Chicago Tribune]]|pages=1|location=Chicago|date=1913-10-11|url=http://archives.chicagotribune.com/1913/10/11/page/1/article/wilson-blows-up-last-big-barrier-in-panama-canal|access-date=2015-11-24|archive-date=November 25, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151125183109/http://archives.chicagotribune.com/1913/10/11/page/1/article/wilson-blows-up-last-big-barrier-in-panama-canal/|url-status=live}}</ref> Alexandre La Valley (plavajoči žerjav, ki ga je izdelalo podjetje Lobnitz & Company in splovilo leta 1887) je bilo prvo plovilo na lastni pogon, ki je prečkalo prekop iz oceana v ocean. Ta ladja je med gradnjo postopoma prečkala kanal iz Atlantika in končno dosegla Pacifik 7. januarja 1914.''SS Cristobal'' (tovorna in potniška ladja, ki jo je zgradil Maryland Steel in je bila splovljena leta 1902 kot ''SS Tremont'') 3. avgusta 1914 je bila prva ladja, ki je preplula kanal iz oceana v ocean.{{sfn |McCullough |1977 |p=609}} Gradnja prekopa je bila končana leta 1914, 401 leto po tem, ko so Panamo prvič po kopnem prečkali Evropejci v skupini konkvistadorjev Vasca Núñeza de Balboe. Združene države so porabile skoraj 500 milijonov dolarjev (približno enako 14,6 milijarde dolarjev leta 2022){{Inflation|US|0.5|1914|r=1}} za dokončanje projekta. To je bil daleč največji ameriški inženirski projekt doslej. Prekop je bil uradno odprt 15. avgusta 1914 s prehodom tovorne ladje SS Ancon.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html|title=Read our history: American Canal Construction|publisher=Panama Canal Authority|access-date=2007-09-03|archive-date=December 15, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html|url-status=live}}</ref> Odprtje Panamskega prekopa leta 1914 je povzročilo velik upad prometa vzdolž čilskih pristanišč zaradi sprememb pomorskih trgovskih poti, kljub zaprtju prekopa za skoraj sedem mesecev po zemeljskem plazu v Culebra vkopu 18. septembra 1915.<ref>{{navedi splet |title=A Century of Progress: A Century of Slides |url=https://panama.lindahall.org/century-progress/ |website=The Land Divided, The World United |publisher=Linda Hall Library |access-date=November 13, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220525155334/https://panama.lindahall.org/century-progress/ |archive-date=May 25, 2022 |location=Kansa City, Missouri}}</ref> Razcvet ovčereje v južni [[Patagonija|Patagoniji]] je utrpel velik udarec zaradi spremembe trgovskih poti, prav tako gospodarstvo [[Falklandski otoki|Falklandskih otokov]]. V tem času je Komisija za Isthmian Canal najela Ernesta "Red" Hallena, da dokumentira napredek dela. Leta 1914 so kupili parne lopate iz Panamskega prekopa in jih dali v uporabo v rudniku bakra Chuquicamata v severnem Čilu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mch.cl/reportajes/una-mina-centenaria/ |title=Una mina centenaria |date=2015-04-06 |access-date=2022-07-02 |website=mch.cl |last=Barros M. |first=María Celia |language=es |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702231012/https://www.mch.cl/reportajes/una-mina-centenaria/ |url-status=dead }}</ref> <gallery mode="packed" heights="125px"> MarioModel90 1908.jpg|Parna lopata Marion pri izkopavanju Panamskega prekopa leta 1908 Panama Canal Lock Forms.jpeg|Zapornice Panamskega prekopa v gradnji leta 1910 SS Ancon entering west chamber cph.3b17471u.jpg|Prva ladja, ki je preplula prekop, SS Ancon, je plula skozi prekop 15. avgusta 1914 Spanish laborers on Panama Canal in early 1900s.jpg|Španski delavci, ki delajo na Panamskem prekopu v zgodnjih 1900-ih </gallery> === Kasnejši razvoj dogodkov === [[File:Missouri panama canal.jpg|thumb|upright|''USS Missouri'', bojna ladja razreda Iowa, pluje skozi prekop leta 1945. Globina 32,96 m razreda Iowa in predhodnega razreda South Dakota so bile največje, ki so kadar koli preplule prekop]] Do leta 1930 je oskrba z vodo postala problem za prekop, kar je spodbudilo izgradnjo jezu Madden čez reko Chagres nad Gatunskim jezerom. Z jezom, dokončanim leta 1935, je nastalo jezero Madden (kasneje jezero Alajuela), ki zagotavlja dodatno skladiščenje vode za prekop.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=2ikDAAAAMBAJ&pg=PA25 |title=Panama Dam to Aid Canal Traffic |work=Popular Mechanics |date=January 1930 |page=25 |publisher=Bonnier Corporation |access-date=February 27, 2016 |archive-date=July 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728094135/https://books.google.com/books?id=2ikDAAAAMBAJ&pg=PA25 |url-status=live }}</ref> Leta 1939 se je začela gradnja nadaljnjih večjih izboljšav: nov sklop zapornic, ki je bil dovolj velik za prevoz večjih vojaških ladij, ki so jih Združene države takrat gradile in nameravale nadaljevati z gradnjo. Dela so potekala več let in na novih pristopnih kanalih so bila opravljena obsežna izkopavanja, vendar je bil projekt po drugi svetovni vojni preklican. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je ameriški nadzor nad prekopom in območjem prekopa, ki ga obkroža, postal sporen; odnosi med Panamo in ZDA so postajali vse bolj napeti. Mnogi Panamci so menili, da Cona upravičeno pripada Panami; Študentski protesti so se odzvali z ograjevanjem območja in povečano vojaško prisotnostjo tam. Zahteve, da ZDA predajo prekop Panami, so se povečale po sueški krizi leta 1956, ko so ZDA s finančnim in diplomatskim pritiskom prisilile Francijo in Združeno kraljestvo, da opustita svoj poskus ponovnega prevzema nadzora nad Sueškim prekopom, ki ga je pred tem nacionaliziral Naserjev režim v Egiptu. Panamski nemiri so kulminirali v nemirih na dan mučenikov, 9. januarja 1964, ko je bilo ubitih okoli 20 Panamcev in 3–5 ameriških vojakov. {{listen |filename=Carter Panama Canal speech.ogg |title=Izjava ob podpisu pogodbe o Panamskem prekopu |description=Govor predsednika Jimmyja Carterja ob podpisu pogodbe o Panamskem prekopu, 7. september 1977}} Trajanje: 6 minut in 47 sekund. 6:47 Desetletje kasneje, leta 1974, so se začela pogajanja za rešitev, ki so se končala s pogodbami Torrijos–Carter. 7. septembra 1977 sta pogodbo podpisala predsednik ZDA [[Jimmy Carter]] in Omar Torrijos, ''[[de facto]]'' voditelj Paname. To je sprožilo proces podelitve Panamcem prostega nadzora nad prekopom, dokler je Panama podpisala pogodbo, ki zagotavlja trajno nevtralnost prekopa. Pogodba je privedla do popolnega panamskega nadzora, ki je začel veljati opoldne 31. decembra 1999, in Uprava Panamskega prekopa (ACP) je prevzela poveljstvo nad plovno potjo. Panamski prekop ostaja eden glavnih virov dohodka za Panamo.<ref>{{navedi novice | url=https://www.huffingtonpost.com/kathleen-peddicord/panama-canal-expansion_b_10773740.html | title=Here's Why The Panama Canal Expansion Has Everyone Excited | date=2016-07-11 | website=TheHuffingtonPost.com | quote=The Canal previously accounted for about 15 percent of the country's GDP | access-date=February 20, 2020 | archive-date=September 28, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170928000817/http://www.huffingtonpost.com/kathleen-peddicord/panama-canal-expansion_b_10773740.html | url-status=live }}</ref><ref>{{Cite magazine | url=http://www.economist.com/node/15014282 | title=A plan to unlock prosperity | date=Dec 3, 2009 | magazine=The Economist | access-date=April 17, 2017 | archive-date=July 8, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170708071113/http://www.economist.com/node/15014282 | url-status=live }}</ref> Pred to predajo je vlada Paname organizirala mednarodno ponudbo za pogajanja o 25-letni pogodbi za upravljanje pristanišč za prevoz kontejnerjev, ki so na izhodih prekopa v Atlantik in Pacifik. Pogodba ni bila povezana z operacijami ACP ali Panamskega prekopa in jo je dobilo podjetje Hutchison Whampoa, hongkonški ladijski interes v lasti Li Ka-shinga.<ref>{{navedi novice|first=Peter|last= Wonacott |date=1999-10-15 |title=Hutchison Unit's Panama Canal Contract Is Targeted by a U.S. Senate Committee |language=en-US |work=[[The Wall Street Journal]] |url=https://www.wsj.com/articles/SB93992854168999852 |access-date=2022-03-12 |issn=0099-9660}}</ref> == Zgradba == {{Panama Canal map}} Na atlantski strani je vhod v zaliv Limón (Bahía Limón) med prelomoma Colón in Fort Sherman (Fuerte Sherman) pa je začetek kanala. Limonski zaliv služi kot pot za čakajoče ladje. Njen južni konec, 8,7 kilometra od vhoda, je tudi začetek 3,1 kilometra dolgega dostopnega kanala do Gatunskih zapornic. V Gatunskih zapornicah se ladje dvignejo do umetnega Gatunskega jezera, ki je v povprečju 26 metrov nad morjem. Pred Gatúnskimi zapornicami je na jugozahodu jezera viden 2300 metrov dolg zemeljski jez, sredi katerega obokan betonski zid s 14 velikimi jeklenimi vrati nadzoruje odtok iz jezera. Za jezom je hidroelektrarna, ki napaja delovanje zapornic in nadzor jezu z električno energijo. Z jezom je bil Río Chagres dotlej obsojen, da so lahko ladje potovale v Gatúnskem jezeru. V kanal Gatúnskega jezera sledi nekdanjemu dnu reke Río Chagres v izkopanem in dobro betoniranem, 18 kilometrov dolgem plovnem toku. Pot obide različne otoke, vključno z največjim in najbolj znanim otokom, otokom Barro Colorado z istoimensko raziskovalno postajo Smithsonian Institution. Zaradi intenzivnega opazovanja, ki so ga mednarodni raziskovalci izvajali od leta 1946, tropski deževni gozd na Barro Colorado velja za najbolje raziskanega na zemlji. Manjši čolni, kot so službeni čolni uprave Panamskega kanala in zasebne jadrnice, se lahko v jezeru, imenovanem Banana Cut, odpravijo skozi ozek prehod med dvema manjšima otokoma. Gatunsko jezero se združi v še vedno dotrajani del Río Chagres, ki ga ladje spremljajo več kot 8 kilometrov do kraja Gamboa. Tu se začne približno 13 km dolg ''vsek Culebra'' ali ''preboj Gaillarda'' skozi gore celinskega razvodja. Prekop je bil prvotno širok le 152 metrov na tej poti, tako da se velike ladje niso mogle srečati. Leta 2002 so odsek razširili na 192 metrov v ravni črti in na 222 metrov v ovinku. Od takrat je bilo mogoče stalno voziti v obe smeri, kar je privedlo do prihranka časa več kot 16 %. Malo pred koncem preboja Gaillard prečka prekop na višini 80 m [[most s poševnimi zategami]] ''[[Puente Centenario]]'' (Stoletni most), most s šestimi voznimi pasovi. Preboj Gaillarda se konča pri zapornici Pedro Miguel, ki sproži spust v Tihi ocean in vodi v, tudi umetno zajezeno, le približno dva kilometra dolgo jezero Miraflores. Na drugi strani jezera 16,5 metra nad srednjo gladino Tihega oceana je vhod v zapornice Miraflores. Takoj ob vhodu je jez Miraflores, 133 metrov dolg betonski jez z osmimi jeklenimi vrati, ki ga je mogoče dvigniti za nadzor izliva iz zapornici Pedro Miguel in Río Cocoli, ki se izliva v jezero. Po zapornicah Miraflores je naravni dostopni kanal mimo pristaniških zmogljivosti Balboa in pod [[Puente de las Américas]] (most Amerike) v Panamski zaliv. Puente de las Américas ima glavno višino 61,3 m nad srednjo višino visoke vode, zato je višina ladij omejena na 57,91 m nad nivojem vode. Začetek in konec prekopa na pacifiški strani je na koncu dolgega jezu označen z gorovjem pri Isli Perico. Pot od zapornic do boje je dolga dobrih 12 kilometrov. Jez služi manj kot zaščita pred prihajajočimi valovi. Namesto tega naj bi preprečil vstop blata s tokom, ki teče vzdolž obale. Da bi se izognili kakršnim koli nesporazumom s številnimi krivuljami in spremembami smeri, se vse ladje, ki plujejo iz Atlantika v Tihi ocean, označujejo kot južne, tiste v nasprotni smeri proti Atlantiku pa kot severne. == Zapornice == Panamski prekop ima tri sisteme zapornic, ki so zasnovane v paru za nastop v prometu in kot previdnost pri prekinitvah vzdrževanja: *Gatúnske zapornice so nameščene na atlantski strani takoj za dostopnim kanalom, ki dvigajo ladje s tremi zaporednimi zapornimi komorami do Gatunskega jezera, 25,9 metra nadmorske višine. Ladje gredo iz ene zaporne komore neposredno v naslednjo, zgornja vrata ene komore so tudi spodnja vrata naslednje komore. Razpon plimovanja v dostopnem kanalu je le 0,6 metra in zato praktično ne vpliva na delovanje zapornice. Raven Gatunskega jezera se prav tako dvigne na največ 26,5 metra nadmorske višine, tako da lahko to razliko zlahka obdela zgornja komora. Tri komore imajo zato hod ali višina padca skoraj devet metrov. Sprva so bile zapornice v Gatunu zasnovane tako, da bodo široke 28,5 m. Leta 1908 je ameriška mornarica zahtevala, da se širina poveča na najmanj 36 m, da bi omogočila prehod velikih vojnih ladij. Sklenjen je bil kompromis in zapornice so bile zgrajene v širini 33,53 m. Vsaka zapornica je dolga 320 m, debelina sten pa je od 15 m na dnu do 3 m na vrhu. Osrednji zid med vzporednima zapornicama pri Gatunu je debel 18 m in visok preko 24 m. Jeklena vrata so v povprečju debela 2 m, široka 19,5 m in visoka 20 m. Piloti Panamskega prekopa sprva niso bili pripravljeni obvladovati pilotske palube letalonosilk, ki štrlijo čez trup na obeh straneh ladje. Ko je leta 1928 ''USS Saratoga'' prvič plula skozi zapornice Gatun, je ladja prevrnila vse betonske stebre vzdolž kanala. Leta 2016 je desetletje trajajoč širitveni projekt ustvaril večje zapornice, kar je omogočilo večjim ladjam tranzit skozi globlje in širše kanale. Dovoljene mere ladij, ki uporabljajo te zapornice, so se povečale za 25 odstotkov v dolžino, 51 odstotkov v širino in 26 odstotkov v ugrez, kot je določeno z novo metriko Panamax. *Zapornice Pedro Miguel so nameščene na izhodu preboja Gaillard na pacifiški strani s samo eno zaporno komoro s hodom 9,5 metra. *[[Zapornice Miraflores]] so na pacifiški strani na tamkajšnjem dostopnem kanalu z dvema neposredno zaporednima zaklepnima prekatoma in s hodom ali višino padca skupaj 16,5 metra. Vendar je vodostaj Tihega oceana v povprečju za 20 centimetrov višji od nivoja Atlantika pred Gatunskimi zapornicami<ref>[http://www.psmsl.org/train_and_info/faqs/#3 FAQ Nr. 3] auf PMSML – Permanent Service for Mean Sea Level</ref>, območje plimovanja pa do 6,55 metra<ref>[http://people.wku.edu/charles.smith/biogeog/HILD1939.htm Samuel F. Hildebrand (1939): ''The Panama Canal as a Passageway for Fishes …'']</ref>. Zapornice Miraflores morajo zato premagati višinsko razliko vsaj 13 metrov in največ skoraj 20 metrov. == Projekt posodobitve == Prve ideje o širitvi prekopa so se pojavile v 1930-ih zaradi potreb ameriške mornarice, saj so bile nekatere ladje prevelike za plovbo skozi obstoječi kanal. Prva dela so se začela leta 1939, a so jih zaradi izbruha druge svetovne vojne ustavili. Avgusta 2014 je minilo že 100 let od odprtja Panamskega prekopa. Takrat naj bi Uprava Panamskega prekopa (''Autoridad del Canal de Panamá - ACP'') odprla razširjen in posodobljen prekop. Dela so se intenzivno izvajala že od septembra 2007, ko je Panamski predsednik Martin Torrijos z razstrelitvijo zemljine svečano otvoril pričetek gradnje. 23. oktobra 2006 so volivci na [[referendum]]u podprli širitev prekopa, ki naj bi omogočil promet tudi večjim (širšim) ladjam, s tem povečal promet in še dodatno spodbudil trgovino <ref>RTVSLO[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=123581]</ref>. Razširitev bo omogočila, da bo lahko prekop preplulo bistveno več ladij, tudi velike tovorne ladje, tankerji in križarke, ki so za sedanji prekop preširoke oziroma prevelike. Za izboljšanje zmogljivosti so bile izvedene številne izboljšave za čim večjo uporabo sistema zapornic:<ref name="3rdLockProposal"> {{navedi splet |url=http://www.acp.gob.pa/eng/plan/documentos/propuesta/acp-expansion-proposal.pdf |title=Proposal for the Expansion of the Panama Canal |date=24 April 2006 |publisher=Panama Canal Authority |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110721055325/http://www.acp.gob.pa/eng/plan/documentos/propuesta/acp-expansion-proposal.pdf |archive-date=2011-07-21 |page=45}} </ref> *Izvedba izboljšanega sistema osvetlitve zapornic; *Izgradnja dveh veznih postaj v Culebra vkopu; *Razširitev Culebra vkopa s 192 na 218 metrov; *Izboljšave flote vlačilcev; *Izvedba sistema vrtiljaka v zapornicah Gatun; *Razvoj izboljšanega sistema za razporejanje plovil; *Poglobitev navigacijskih kanalov Gatunskega jezera z 10,4 na 11,3 metra PLD; *Sprememba vseh struktur zapornic, da se omogoči dodaten ugrez približno 0,30 metra; *Poglabljanje vhodov v Pacifik in Atlantik; *Izgradnja novega pretoka v Gatunu za zaščito pred poplavami. Te izboljšave so povečale zmogljivost s 300 milijonov PCUMS (2008) na 340 PCUMS (2012). Te izboljšave so se začele pred projektom novih zapornic in ga dopolnjujejo. == Posodobljen prekop je odprt == 26. junija 2016 je bil odprt prenovljen Panamski prekop, ki so ga gradili devet let. V sklopu prenove so na obeh straneh prekopa skopali nova kanala, ki sta sedaj globlja in povečali zapornice tako, da bodo po njem lahko plule tudi ladje razreda ''neopanamax'', ki lahko tovorijo kar trikrat več tovora kot ladje razreda ''panamax'' - največje, ki so še lahko plule skozi stari prekop. Manjše ladje bodo še vedno plule po stari poti, večje ladje pa bodo vstopale skozi nove zapornice. V sklopu prenove so spremenili sistem porabe vode na zapornicah tako, da bodo uporabili devet na novo narejenih bazenov, od katerih vsak drži za 18 olimpijskih bazenov vode. Na ta način bodo lahko 60 odstotkov vode ponovno uporabili in ne bo več odtekala v morje kot pri starih zapornicah. Novemu prekopu so se že prilagodila tudi nekatera sosednja pristanišča [[Kolumbija|kolumbijska]] [[Cartagena, Kolumbija|Cartagena]], Callao v [[Peru]]ju in San Antoniu v [[Čile|Čilu]].<ref>DELO[http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/danes-odprt-prenovljen-panamski-prekop.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160822163218/http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/danes-odprt-prenovljen-panamski-prekop.html |date=2016-08-22 }}</ref> <gallery> USS Iowa Pedro Miguel Locks.jpg|Zapornice Pedro-Miguel, zadaj zapornice Miraflores Panama Canal Gatun Locks opening.jpg|Gatúnske zapornice Panama Canal.jpg|Gatúnske zapornice Mule in the Miraflores Locks.JPG|''Muli'' v zapornici Miraflores </gallery> Prvotni kanal je imel dva pasova, vsak s svojim nizom zapornic. Projekt širitve je dodal tretji pas z izgradnjo kompleksov zapornic na vsakem koncu kanala. En kompleks zapornic je na pacifiški strani, jugozahodno od obstoječih zapornic Miraflores. Drugi je vzhodno od obstoječih zapornic Gatun. Vsak od teh novih kompleksov zapornic ima tri zaporedne komore, ki so namenjene premikanju plovil z morske gladine na gladino Gatunskega jezera in nazaj navzdol. Vsaka komora ima tri bočne bazene za varčevanje z vodo, skupno devet bazenov na zapornico in skupno 18 bazenov. Tako kot originalne zapornice se bodo tudi nove zapornice in njihovi bazeni polnili in praznili gravitacijsko, brez uporabe črpalk. Lokacija novih zapornic uporablja velik del območja, ki so ga leta 1939 izkopale Združene države in leta 1942 zaradi druge svetovne vojne prekinile. Nove zapornice so povezane z obstoječim kanalskim sistemom prek novih navigacijskih kanalov. Nove zapornice so dolge 427 m, široke 55 m in globoke 18,3 m. Uporabljajo navojna vrata namesto zakotnih vrat, ki jih uporabljajo originalne zapornice. Rolo vrata se uporabljajo v skoraj vseh obstoječih zapornicah z dimenzijami podobnimi novim in so preizkušena tehnologija. Nove zapornice uporabljajo vlačilce za namestitev plovil namesto električnih lokomotiv. Tako kot pri rolo vratih se v te namene v zapornicah podobnih dimenzij uspešno in široko uporabljajo vlačilci. === Bazeni za varčevanje z vodo === [[File:Water-saving lock downwards.svg|thumb|Diagram bazenov za varčevanje z vodo (padajoče)]] [[File:Water saving lock up.svg|thumb|Diagram bazenov za varčevanje z vodo (naraščajoče)]] Nove zapornice imajo rezervoarje za varčevanje z vodo, ki zmanjšujejo količino vode, ki je potrebna za delovanje zapornice.<ref>{{navedi splet |title=First Panama Canal Water-Saving Basin Filled |url=https://www.pancanal.com/eng/pr/press-releases/2016/02/08/pr573.html |website=PanCanal |publisher=News Panama Canal |access-date=28 February 2022 |archive-date=2022-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228214740/https://www.pancanal.com/eng/pr/press-releases/2016/02/08/pr573.html |url-status=dead }}</ref> Delovanje tako stare kot nove zapornice uporablja gravitacijo in ventile. Črpanje ni vključeno. Delovanje zapornic, starih in novih, uporablja vodo iz jezera Gatun. Tudi v prvotni situaciji z dvema zapornima pasovoma je lahko oskrba z vodo omejena ob koncu sušne sezone v Panami, ko je vodostaj jezera nizek. Dodatek tretjega niza zapornic je pomenil, da je treba to vprašanje oskrbe z vodo obravnavati. Pri novih zapornicah so trije bazeni povezani z vsako komoro zapornice.<ref>{{navedi splet |title=Engineering Design for the Panama Canal Third Set of Locks Expansion Program |url=https://www.tetratech.com/en/projects/engineering-design-for-the-panama-canal-expansion-program |website=tetratech |publisher=Tetratech |access-date=28 February 2022 |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203124316/https://www.tetratech.com/en/projects/engineering-design-for-the-panama-canal-expansion-program |url-status=dead }}</ref> Izgubljena prostornina na cikel je dve petini prostornine komore »gibajoče se vode«. Druge tri petine se ponovno uporabijo. Enak prihranek vode, ki temelji na enakem principu, bi lahko dosegli z dodajanjem več zapornic. Če bi zgradili stopnišče z osmimi komorami (namesto treh) za dvig 26 m, bi uporabili 3,25 m vodno rezino na cikel. Vendar pa bi to zahtevalo, da ladje potujejo skozi osem zapornic, zaradi česar bi bilo upravljanje ladij manj učinkovito. Poraba vode se izračuna na posamezen cikel zapornice. Določena je s prostornino vode v komori zapornice med ravnmi, ki jih obravnava. V bistvu vsak cikel uporablja količino vode, ki jo izpusti zaporna komora (njena širina, pomnožena z njeno višino in globino). Ko so zapornice v stopnicah, kot pri Panamskem prekopu, je za ta izračun pomembna le prva (najvišja) komora zapornice. Nobena od spodnjih zapornic ne uporablja dodatne vode; imata enako prostornino. Poleg tega podvodna prostornina ladje ni pomembna, ker je ta prostornina prisotna tako pred in po spremembi nivoja vode in je tako del nepremikane prostornine. Porabljena voda na delovni cikel zapornice je torej enaka količini vode, ki priteče v prvo (zgornjo) komoro zapornice, ko jo polnimo iz jezera Gatun. Zmanjšanje tega volumna zahteva zmanjšanje širine, dolžine ali višine dviga komore. Upoštevajte, da je bila višina dviga že zmanjšana s postavitvijo skupne spremembe višine 26 m v tri zapore. Če bi to spremembo izvedli v eni komori zapornice, bi bila izgubljena prostornina vode trikrat večja. Bazeni za varčevanje z vodo delujejo na naslednji način: prostornino vode, ki jo premakne zaporna komora (npr. višina 9 m), je mogoče razdeliti na pet enakih vodoravnih "rezin" (tukaj 1,8 m vsaka).<ref>{{navedi splet |title=Unlocking Panama's Potential |url=https://www.ingenia.org.uk/ingenia/issue-41/unlocking-panamas-potential |website=ingenia |publisher=ingenia |access-date=28 February 2022}}</ref> Ko kanal začne delovati, se komora enkrat napolni iz jezera Gatun. Nato se pri praznjenju komore zgornje tri rezine (1, 2 in 3) eno za drugo izpraznijo v tri bazene, vsako na zaporedno nižji višini. To pomeni, da se vodna rezina 1 s pomočjo gravitacije in ventilov izprazni v bazen, ki je na isti ravni kot vodna rezina 2. Nato se vodna rezina 2 izprazni v bazen na isti ravni kot vodna rezina 3, rezina 3 pa je izpraznijo v bazen na isti ravni kot rezina 4. Vodni rezini 4 in 5 se izpraznita v naslednjo komoro zapornice in se "izgubita" (kot pri prvotnih kanalskih zaporah). Ko zapornica premakne ladjo navzgor, se komora zapre in voda iz bazena na nivoju 4 se spusti v komoro in napolni rezino 5. Nato nivo bazena 3 napolni nivo 4 in bazen 2 napolni nivo 3. Nato iz ravni 2 in 1 se polnita iz jezera Gatun, kar "stane" prostornine 3,6 m namesto 9 m nad območjem komore (2/5 višine nadmorske višine). Ladja je zdaj na ravni jezera Gatun in ga lahko prečka. === Plovni kanal === V skladu z načrtom je bil izkopan 3,2 km dolg dostopni kanal za povezavo novih atlantskih zapornic z obstoječim morskim vhodom v prekop. Za povezavo novih zapornic na pacifiški strani z obstoječimi kanali sta bila zgrajena dva nova dostopna kanala: *6,2 km severni dostopni kanal, ki povezuje novo zapornico na pacifiški strani z odsekom Culebra, ki obide jezero Miraflores. Ta kanal poteka vzdolž novega jezu Borinquen, ki ga ločuje od jezera Miraflores (ki ima vodostaj, ki je zaradi premika zapornic Pedro Miguel nižji za 9 m). *1,8 km južni dostopni kanal, ki povezuje novo zapornico z obstoječim morskim vhodom v Tihi ocean Novi kanali tako na atlantski kot na pacifiški strani so široki vsaj 218 metrov, kar plovilom Post-Panamax omogoča plovbo v eni smeri. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * [http://www.mladinska.com/gea/pretekle_stevilke/zanimivosti/clanek?aid=2325 revija Gea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130731203911/http://www.mladinska.com/gea/pretekle_stevilke/zanimivosti/clanek?aid=2325 |date=2013-07-31 }} * [http://www.24ur.com/novice/svet/panamski-prekop-se-bo-razsiril.html Pričetek del na rekonstrukciji] * [http://www.globalsecurity.org/military/facility/panama-canal-third-locks.htm Panama Canal Third Locks 1939-1942] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Panama Canal|Panamski prekop}} * [http://www.coolpanama.com/panama-webcams.html Prenosi iz kanala v živo] * [http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/panamski-prekop-presel-pod-panamo/240493 Panamski prekop prešel pod Panamo] * [http://natgeotv.com/si/megastructures National Geographic Channel Megagradnje] * [http://www.dnevnik.si/svet/266518 Prenova se je začela] * [http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1737 Transportni sektor najpomembnejša gospodarska dejavnost v Panami] * [http://m.delo.si/clanek/170528 Stoletje pozneje] * [http://siol.net/novice/svet/v-prenovljen-in-razsirjen-panamski-prekop-zaplula-prva-ladja-foto-420628 Prekop je prenovljen] [[Kategorija:Panama]] [[Kategorija:Panamski prekop]] [[Kategorija:Prekopi]] {{normativna kontrola}} oieoul88cv34oy1bota6vk789w935e2 0 35563 6758829 6420287 2026-09-30T18:15:38Z TadejM 738 dodano infopolje 6758829 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy | Name = Pljuča | Latin = pulmo | Greek = πνεύμων (pneumon) | Image = Lungs diagram detailed.svg | Caption = Shema človeških pljuč z vidim dihalnim traktom, v različnih barvah za posamezne režnje | Width = | Image2 = heart-and-lungs.jpg | Caption2 = Človeška pljuča obdajajo srce in velike žile v prsni votlini. | Precursor = | System = [[dihalni sistem]] | Artery = [[pulmonalna arterija]] | Vein = [[pulmonalna vena]] | Nerve = | Lymph = }} [[Slika:Thorax Lung 3d from ct scans.jpg|thumbnail|desno|200px|Pljuča, rekonstruirana po [[Računalniška tomografija|CT]] posnetkih]] '''Pljúča''' ([[latinščina|latinsko]] ''pulmo'') so [[organ (biologija)|organ]], ki spada k [[dihala|dihalom]]. So stožčaste oblike in ležijo nad desnim oziroma levim obokom [[prepona|prepone]]. Med desnim in levim pljučnim krilom je prostor, imenovan medpljučje (mediastinum), kjer ležijo [[srce]], [[požiralnik]], [[sapnik]] in velike [[krvna žila|žile]] ter [[živec|živci]]. Desno pljučno krilo je nižje in širše ter sestavljeno iz treh režnjev, levo pljučno krilo, ki je višje in ožje, pa poševna brazda deli v dva režnja. Vrh pljuč sega nad [[ključnica|ključnico]]. Pljuča so iz bronhialnega vejevja, [[pljučni mešiček|pljučnih mešičkov]] in veziva, v katerem so krvne [[žila|žile]], [[mezgovnica|mezgovnice]] in [[živci]]. Na medialni strani pljuč je lina, kjer vstopajo in izstopajo žile, mezgovnice, živci in glavni [[bronhus]]. V pljuča vstopa pljučna [[arterija]], ki vsebuje venozno kri in se v pljučih deli podobno kot [[sapnica]]. Majhne arterije se razvejijo v kapilarni preplet, ki obdaja vsak pljučni mešiček. Kapilarna stena, ki je iz ploščatih endotelijskih celic, in ploščat epitelij pljučnega mešička omogočata izmenjavo plinov med zrakom in krvjo. Pljuča prekriva serozna mrena [[popljučnica]] ali pljučna plevra, ki je gladka in vlažna. [[Prsna mrena]] (plevra) zavije ob pljučni lini na notranjo površino [[prsni koš|prsnega koša]] in jo prekriva kot [[porebrnica]], rebrna mrena ali kostalna plevra. Med pljučno in rebrno plevro je špranjast prostor, v katerem je nekaj tekočine. Ta vlaži površino pljuč, da pri dihanju gladko drsijo ob steni prsnega koša. == Anatomija == [[Slika:Diagrama de los pulmones-b.svg|right|thumb|300px|1: sapnik, 2: pljučna arterija, 3: pljučna vena, 4: alveolarni duktus, 5: pljučni mešički, 6: srčni odtis 7: bronhioli, 8: segmentne sapnice, 9: reženjske sapnice 10: glavni sapnici 11: grlo]] Pljuča so paren [[parenhim]]ski organ; pljučni krili ležita na levi in desni strani [[srce|srca]] ter skoraj povem zapolnjujeta votlino [[prsni koš|prsnega koša]]. Vsako pljučno krilo je z globokimi režami ločeno v več pljučnih režnjev: desno pljučno krilo v tri, levo pa v dva pljučna režnja. Zrak vstopa v pljuča in iz njih izstopa skozi vejevje [[sapnica|sapnic]]. S sapnicami so pljuča povezana s [[sapnik]]om. Vsako pljučno krilo obdajata dve [[serozna mrena|serozni mreni]], [[popljučnica]] (visceralna plevra) in [[poprsnica]] (parietalna plevra), ki oklepata špranjasto [[poprsnična votlina|poprsnično (plevralno) votlino]]. Leva in desna poprsnična votlina sta povsem ločeni, med njima je [[medpljučje]]. Pljuča imajo dvojni [[krvni obtok]]: poleg funkcionalnega še nutritivnega, ki prehranjuje pljuča. Sapnice, funcionalno in nutritivno žilje, [[mezgovnica|mezgovnice]], [[bezgavka|bezgavke]] ter [[simpatično živčevje|simpatični]] in [[parasimpatično živčevje|parasimpatični živci]] tvorijo [[pljučni koren]], ki vstopa v pljuča skozi [[pljučna lina|pljučno lino]].<ref name=Cebasek>Čebašek V. Anatomija pljuč. Medicinski razgledi 2012; 51: 251–267.</ref> Dihalne poti se od sapnika naprej delijo nepravilno dihotomno.<ref name=Kandare>Kandare F. Fiziologija dihanja. Zdrav Obzor 1992; 26: 131-135.</ref> Sapnik se razcepi v dve sapnici, levo in desno glavno sapnico, ki vstopata v pljuča. Od glavnih sapnic se odcepljajo reženjske sapnice, nadaljnja tretja vejitev pa da t. i. segmentne sapnice, ki vodijo zrak v bronhopulmonalne segmente, najmanjše funkcionalno samostojne pljučne enote. Segmentne sapnice nadalje vejijo v manjše sapnice, ki se končajo kot terminalni bronhioli. Iz terminalnih bronhiolov se vejitev nadaljuje preko respiratornih bronhiolov in alveolarnih duktusov v alveolarne vrečice, iz katerih se bočijo [[pljučni mešiček|pljučni mešički]] (alveoli).<ref name=Cebasek/> Del pIjuč, ki ga terminalni bronhiol oskrbuje z zrakom, imenujemo [[acinus]], ki je osnovna gradbena in funkcionalna enota pljuč. V pljučih povprečnega odraslega človeka je približno 30000 acinusov in okrog 300 milijonov pljučnih mešičkov. Na površini pljuč zajema en acinus površino približno 1/2&nbsp;cm².<ref name=Kandare/> == Funkcija == V pljučih poteka pljučno (zunanje) [[dihanje]]. V sodelovanju z [[obtočila|obtočili]] tako pljuča zagotavljajo [[kisik]], ki se porablja pri [[celično dihanje|celičnem (notranjem) dihanju]] ter odstranjujejo [[ogljikov dioksid]], ki nastaja pri celičnem dihanju. V sodelovanju z [[ledvica]]mi in [[jetra|jetri]] pljuča vzdržujejo [[kislinsko-bazično ravnovesje]].<ref name=Stozer>Stožer A. et al. Fiziologija pljuč – prvi del. Medicinski razgledi 2012; 51: 269–290.</ref> === Zunanje dihanje === Zrak, ki ga vdihnemo, potuje po dihalnih poteh do pljučnih mešičkov, v katerih poteka izmenjava [[plin]]ov. Na tej poti se v dihalnih poteh relativno majhna prostornina zraka najprej segreje in zasiti z vlago, v mešičkih pa se pomeša z re­lativno veliko prostornino tam nahajajoče se plinske zmesi. Slednja vsebuje v primerjavi s plin­sko zmesjo zraka manj kisika in mnogo več ogljikovega dioksida. Na ta način med dihanjem med atmosfero in alveolno plinsko zmesjo razmeroma hitro izmenjujemo razmeroma maj­hen volumen, zato se sestava alveolnega zraka skorajda ne spreminja. Namen dihanja je ustvarjanje skoraj konstantnega pretoka kisika iz alveolov v vensko kri ter ogljikovega diok­sida iz venske krvi v alveole.<ref name=Stozer/> V procesu zunanjega dihanja si v sledečem zaporedju sledijo procesi:<ref name=Kandare/> * [[ventilacija]], * [[difuzija]], * [[perfuzija]] in * uravnavanje (regulacija) dihanja. Ventilacija je proces, pri katerem zunanji zrak vstopa v dihala in jih v približno enaki količini, vendar v spremenjeni sestavi tudi zapušča in je potrebna za obnovo zraka v alveolnem prostoru.<ref name=Kandare/> Med normalnim vdihom vdihnemo in med normalnim izdihom izdihnemo približno 0,5 litra zraka, kar predstavlja [[dihalni volumen]]. Ves dihalni volumen ne doseže respiratornega epitelija in ne prispeva k izmenjavi plinov, zato dihalni volumen razdelimo na mrtvi in alveolarni prostor. Mrtvi prostor je tisti del dihalnega volumna, ki ga obdaja nerespiratorni epitelij, alveolarni prostor pa je obdan z respiratornim epitelijem. Alveolna ventilacija, torej ventilacija alveolnega volumna zraka, znaša približno 4,3 l/min.<ref name=Stozer/> Večja kot je alveolna ventilacija, bolj se delna tlaka kisika in ogljikovega monoksida v mešičku približata vrednostima obeh plinov v vdihanem zraku.<ref name=Stozer2>Stožer A. Fiziologija pljuč – drugi del. Medicinski razgledi 2012, 15: 291–308.</ref> Z difuzijo respiracijski plini prek alveolokapilarne membrane prehajajo po fizikalnih principih iz mešička v kri ali obratno. Sila, ki omogoča prehajanje plinov, je razlika med [[delnitlak|delnimi (parcialnimi) tlaki]] respiracijskih plinov v alveolnem zraku in mešani venski krvi na začetku pljučnih kapilar. Količina plina, ki preide skozi alveolokapilarno membrano je odvisna od velikosti gradienta tlaka, fizikalno kemijskih karakteristik opazovanega plina ([[topnost]] v maščobah, velikost plinskih molekul itn.), velikosti površine alveolokapilarne membrane, kakovosti alveolokapilarne membrane (debelina, sestava), količine [[hemoglobin]]a v kapilarni krvi, ki je sposoben sodelovanja pri plinski izmenjavi, in velikosti pretoka krvi prek pljučnih kapilar. Ko pride mešana venska kri v pljučne kapilare, se začne izmenjava plinov med krvjo in alveolnim zrakom.<ref name=Kandare/> Prehod plinov poteka pasivno v smeri od višjega proti nižjemu delnemu tlaku plina.<ref name=Stozer/> Perfuzija pljuč je merilo za pretakanje krvi skozi pljučno žilje<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=perfuzija{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 29. 10. 2013.</ref> in pomeni razmerje med razliko tlakov med arterijskim in venskim koncem žile in [[Upor sredstva|uporom]] tega odseka. Omogoča privzem kisika iz mešička v žilo in oddajo ogljikovega dioksida iz žile v mešiček. Na izmenjavo plinov v določenem odseku pljuč ključno vpliva razmerje med alveolno ventilacijo in perfuzijo tega odseka.<ref name=Stozer2/> Uravnavanje dihanja lahko pomembno vpliva predvsem na ventilacijo.<ref name=Kandare/> Nadzor nad ventilacijo je v telesu organiziran tako, da osnovni ritem dihanja določajo centralni ritmovniki. Osnovni ritem dihanja se nezavedno spreminja glede na [[presnova|presnovne]] potrebe, zavedno pa dihalni ritem spreminjamo zaradi občasnih opravil, ki niso namenjena ventilaciji ([[govorjenje]], [[kihanje]], hranjenje, [[kašelj|kašljanje]] ...). Doslej še niso uspeli natančno določiti nahajališča dihalnega ritmovnika oziroma nevronov, ki ustvarjajo dihalni ritem. Poskusi so nakazali, da dihalni ritmovnik leži v [[podaljšana hrbtenjača|podaljšani hrbtenjači]], vhodi iz višjih možganskih centrov pa dihanje natančneje uravnavajo.<ref name=Stozer3>Stožer A. Fiziologija pljuč – tretji del. Medicinski razgledi 2012, 15: 309–328.</ref> == Zunanje povezave == {{Wikislovar|pljuča|Pljuča}} *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Lungs|Pljuča}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pljuča| ]] [[Kategorija:Dihala]] [[Kategorija:Organi]] 4icf7o8m4gvsmzkugcfsluw1197mdhe 6758830 6758829 2026-09-30T18:15:53Z TadejM 738 tn 6758830 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy | Name = Pljuča | Latin = pulmo | Greek = πνεύμων (pneumon) | Image = Lungs diagram detailed.svg | Caption = Shema človeških pljuč z vidnim dihalnim traktom, v različnih barvah za posamezne režnje | Width = | Image2 = heart-and-lungs.jpg | Caption2 = Človeška pljuča obdajajo srce in velike žile v prsni votlini. | Precursor = | System = [[dihalni sistem]] | Artery = [[pulmonalna arterija]] | Vein = [[pulmonalna vena]] | Nerve = | Lymph = }} [[Slika:Thorax Lung 3d from ct scans.jpg|thumbnail|desno|200px|Pljuča, rekonstruirana po [[Računalniška tomografija|CT]] posnetkih]] '''Pljúča''' ([[latinščina|latinsko]] ''pulmo'') so [[organ (biologija)|organ]], ki spada k [[dihala|dihalom]]. So stožčaste oblike in ležijo nad desnim oziroma levim obokom [[prepona|prepone]]. Med desnim in levim pljučnim krilom je prostor, imenovan medpljučje (mediastinum), kjer ležijo [[srce]], [[požiralnik]], [[sapnik]] in velike [[krvna žila|žile]] ter [[živec|živci]]. Desno pljučno krilo je nižje in širše ter sestavljeno iz treh režnjev, levo pljučno krilo, ki je višje in ožje, pa poševna brazda deli v dva režnja. Vrh pljuč sega nad [[ključnica|ključnico]]. Pljuča so iz bronhialnega vejevja, [[pljučni mešiček|pljučnih mešičkov]] in veziva, v katerem so krvne [[žila|žile]], [[mezgovnica|mezgovnice]] in [[živci]]. Na medialni strani pljuč je lina, kjer vstopajo in izstopajo žile, mezgovnice, živci in glavni [[bronhus]]. V pljuča vstopa pljučna [[arterija]], ki vsebuje venozno kri in se v pljučih deli podobno kot [[sapnica]]. Majhne arterije se razvejijo v kapilarni preplet, ki obdaja vsak pljučni mešiček. Kapilarna stena, ki je iz ploščatih endotelijskih celic, in ploščat epitelij pljučnega mešička omogočata izmenjavo plinov med zrakom in krvjo. Pljuča prekriva serozna mrena [[popljučnica]] ali pljučna plevra, ki je gladka in vlažna. [[Prsna mrena]] (plevra) zavije ob pljučni lini na notranjo površino [[prsni koš|prsnega koša]] in jo prekriva kot [[porebrnica]], rebrna mrena ali kostalna plevra. Med pljučno in rebrno plevro je špranjast prostor, v katerem je nekaj tekočine. Ta vlaži površino pljuč, da pri dihanju gladko drsijo ob steni prsnega koša. == Anatomija == [[Slika:Diagrama de los pulmones-b.svg|right|thumb|300px|1: sapnik, 2: pljučna arterija, 3: pljučna vena, 4: alveolarni duktus, 5: pljučni mešički, 6: srčni odtis 7: bronhioli, 8: segmentne sapnice, 9: reženjske sapnice 10: glavni sapnici 11: grlo]] Pljuča so paren [[parenhim]]ski organ; pljučni krili ležita na levi in desni strani [[srce|srca]] ter skoraj povem zapolnjujeta votlino [[prsni koš|prsnega koša]]. Vsako pljučno krilo je z globokimi režami ločeno v več pljučnih režnjev: desno pljučno krilo v tri, levo pa v dva pljučna režnja. Zrak vstopa v pljuča in iz njih izstopa skozi vejevje [[sapnica|sapnic]]. S sapnicami so pljuča povezana s [[sapnik]]om. Vsako pljučno krilo obdajata dve [[serozna mrena|serozni mreni]], [[popljučnica]] (visceralna plevra) in [[poprsnica]] (parietalna plevra), ki oklepata špranjasto [[poprsnična votlina|poprsnično (plevralno) votlino]]. Leva in desna poprsnična votlina sta povsem ločeni, med njima je [[medpljučje]]. Pljuča imajo dvojni [[krvni obtok]]: poleg funkcionalnega še nutritivnega, ki prehranjuje pljuča. Sapnice, funcionalno in nutritivno žilje, [[mezgovnica|mezgovnice]], [[bezgavka|bezgavke]] ter [[simpatično živčevje|simpatični]] in [[parasimpatično živčevje|parasimpatični živci]] tvorijo [[pljučni koren]], ki vstopa v pljuča skozi [[pljučna lina|pljučno lino]].<ref name=Cebasek>Čebašek V. Anatomija pljuč. Medicinski razgledi 2012; 51: 251–267.</ref> Dihalne poti se od sapnika naprej delijo nepravilno dihotomno.<ref name=Kandare>Kandare F. Fiziologija dihanja. Zdrav Obzor 1992; 26: 131-135.</ref> Sapnik se razcepi v dve sapnici, levo in desno glavno sapnico, ki vstopata v pljuča. Od glavnih sapnic se odcepljajo reženjske sapnice, nadaljnja tretja vejitev pa da t. i. segmentne sapnice, ki vodijo zrak v bronhopulmonalne segmente, najmanjše funkcionalno samostojne pljučne enote. Segmentne sapnice nadalje vejijo v manjše sapnice, ki se končajo kot terminalni bronhioli. Iz terminalnih bronhiolov se vejitev nadaljuje preko respiratornih bronhiolov in alveolarnih duktusov v alveolarne vrečice, iz katerih se bočijo [[pljučni mešiček|pljučni mešički]] (alveoli).<ref name=Cebasek/> Del pIjuč, ki ga terminalni bronhiol oskrbuje z zrakom, imenujemo [[acinus]], ki je osnovna gradbena in funkcionalna enota pljuč. V pljučih povprečnega odraslega človeka je približno 30000 acinusov in okrog 300 milijonov pljučnih mešičkov. Na površini pljuč zajema en acinus površino približno 1/2&nbsp;cm².<ref name=Kandare/> == Funkcija == V pljučih poteka pljučno (zunanje) [[dihanje]]. V sodelovanju z [[obtočila|obtočili]] tako pljuča zagotavljajo [[kisik]], ki se porablja pri [[celično dihanje|celičnem (notranjem) dihanju]] ter odstranjujejo [[ogljikov dioksid]], ki nastaja pri celičnem dihanju. V sodelovanju z [[ledvica]]mi in [[jetra|jetri]] pljuča vzdržujejo [[kislinsko-bazično ravnovesje]].<ref name=Stozer>Stožer A. et al. Fiziologija pljuč – prvi del. Medicinski razgledi 2012; 51: 269–290.</ref> === Zunanje dihanje === Zrak, ki ga vdihnemo, potuje po dihalnih poteh do pljučnih mešičkov, v katerih poteka izmenjava [[plin]]ov. Na tej poti se v dihalnih poteh relativno majhna prostornina zraka najprej segreje in zasiti z vlago, v mešičkih pa se pomeša z re­lativno veliko prostornino tam nahajajoče se plinske zmesi. Slednja vsebuje v primerjavi s plin­sko zmesjo zraka manj kisika in mnogo več ogljikovega dioksida. Na ta način med dihanjem med atmosfero in alveolno plinsko zmesjo razmeroma hitro izmenjujemo razmeroma maj­hen volumen, zato se sestava alveolnega zraka skorajda ne spreminja. Namen dihanja je ustvarjanje skoraj konstantnega pretoka kisika iz alveolov v vensko kri ter ogljikovega diok­sida iz venske krvi v alveole.<ref name=Stozer/> V procesu zunanjega dihanja si v sledečem zaporedju sledijo procesi:<ref name=Kandare/> * [[ventilacija]], * [[difuzija]], * [[perfuzija]] in * uravnavanje (regulacija) dihanja. Ventilacija je proces, pri katerem zunanji zrak vstopa v dihala in jih v približno enaki količini, vendar v spremenjeni sestavi tudi zapušča in je potrebna za obnovo zraka v alveolnem prostoru.<ref name=Kandare/> Med normalnim vdihom vdihnemo in med normalnim izdihom izdihnemo približno 0,5 litra zraka, kar predstavlja [[dihalni volumen]]. Ves dihalni volumen ne doseže respiratornega epitelija in ne prispeva k izmenjavi plinov, zato dihalni volumen razdelimo na mrtvi in alveolarni prostor. Mrtvi prostor je tisti del dihalnega volumna, ki ga obdaja nerespiratorni epitelij, alveolarni prostor pa je obdan z respiratornim epitelijem. Alveolna ventilacija, torej ventilacija alveolnega volumna zraka, znaša približno 4,3 l/min.<ref name=Stozer/> Večja kot je alveolna ventilacija, bolj se delna tlaka kisika in ogljikovega monoksida v mešičku približata vrednostima obeh plinov v vdihanem zraku.<ref name=Stozer2>Stožer A. Fiziologija pljuč – drugi del. Medicinski razgledi 2012, 15: 291–308.</ref> Z difuzijo respiracijski plini prek alveolokapilarne membrane prehajajo po fizikalnih principih iz mešička v kri ali obratno. Sila, ki omogoča prehajanje plinov, je razlika med [[delnitlak|delnimi (parcialnimi) tlaki]] respiracijskih plinov v alveolnem zraku in mešani venski krvi na začetku pljučnih kapilar. Količina plina, ki preide skozi alveolokapilarno membrano je odvisna od velikosti gradienta tlaka, fizikalno kemijskih karakteristik opazovanega plina ([[topnost]] v maščobah, velikost plinskih molekul itn.), velikosti površine alveolokapilarne membrane, kakovosti alveolokapilarne membrane (debelina, sestava), količine [[hemoglobin]]a v kapilarni krvi, ki je sposoben sodelovanja pri plinski izmenjavi, in velikosti pretoka krvi prek pljučnih kapilar. Ko pride mešana venska kri v pljučne kapilare, se začne izmenjava plinov med krvjo in alveolnim zrakom.<ref name=Kandare/> Prehod plinov poteka pasivno v smeri od višjega proti nižjemu delnemu tlaku plina.<ref name=Stozer/> Perfuzija pljuč je merilo za pretakanje krvi skozi pljučno žilje<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=perfuzija{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 29. 10. 2013.</ref> in pomeni razmerje med razliko tlakov med arterijskim in venskim koncem žile in [[Upor sredstva|uporom]] tega odseka. Omogoča privzem kisika iz mešička v žilo in oddajo ogljikovega dioksida iz žile v mešiček. Na izmenjavo plinov v določenem odseku pljuč ključno vpliva razmerje med alveolno ventilacijo in perfuzijo tega odseka.<ref name=Stozer2/> Uravnavanje dihanja lahko pomembno vpliva predvsem na ventilacijo.<ref name=Kandare/> Nadzor nad ventilacijo je v telesu organiziran tako, da osnovni ritem dihanja določajo centralni ritmovniki. Osnovni ritem dihanja se nezavedno spreminja glede na [[presnova|presnovne]] potrebe, zavedno pa dihalni ritem spreminjamo zaradi občasnih opravil, ki niso namenjena ventilaciji ([[govorjenje]], [[kihanje]], hranjenje, [[kašelj|kašljanje]] ...). Doslej še niso uspeli natančno določiti nahajališča dihalnega ritmovnika oziroma nevronov, ki ustvarjajo dihalni ritem. Poskusi so nakazali, da dihalni ritmovnik leži v [[podaljšana hrbtenjača|podaljšani hrbtenjači]], vhodi iz višjih možganskih centrov pa dihanje natančneje uravnavajo.<ref name=Stozer3>Stožer A. Fiziologija pljuč – tretji del. Medicinski razgledi 2012, 15: 309–328.</ref> == Zunanje povezave == {{Wikislovar|pljuča|Pljuča}} *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Lungs|Pljuča}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pljuča| ]] [[Kategorija:Dihala]] [[Kategorija:Organi]] bntzcrs2w3rx5zrl1dx7qopvner8m45 0 35764 6758738 6523869 2026-09-30T15:11:15Z Niko Petrič 261163 6758738 wikitext text/x-wiki {{Navedi vir}} {{Razširi}} [[slika:Elastischer stoß.gif|thumb|right|250px|[[Prožni trk|Prožni sunek]]]] '''Súnek síle''' (tudi '''impúlz'''; označba '''I''', redkeje tudi '''J''', '''N''') je v [[mehanika|mehaniki]] [[fizikalna količina|količina]], ki spremeni [[gibalna količina|gibalno količino]] [[gibanje|gibajočega se]] [[telo (fizika)|telesa]]. Sunek sile se izračuna kot [[integral]] [[sila|sile]] <math>\mathbf F\!\, </math> po [[čas]]u ''t'': : <math> \mathbf{I} = \int \mathbf{F}\, \mathrm{d} t \!\, . </math> Integrira se v časovnem intervalu, ko je sila različna od nič. V posebnem primeru, ko se sila v času trajanja ne spreminja, se lahko izračuna sunek sile kot [[zmnožek]] sile in spremembe časa, ko ta sila deluje: : <math>\mathbf{I} = \mathbf{F} \, \Delta t \!\, .</math> Po [[izrek o gibalni količini|izreku o ohranitvi gibalne količine]] je sunek sile enak spremembi gibalne količine. : <math> F \, \mathrm{d} t = \mathrm{d} G \!\, , </math> kar po integraciji da: : <math> F (t_{2} - t_{1}) = m (v_{2} - v_{1}) \!\, . </math> Če na telo ne deluje nobena zunanja sila (<math>F = 0\!\, </math>), je sunek sile enak nič (<math>F \, \mathrm{d} t = 0\!\, </math>), gibalna količina pa je konstantna (<math>G = \mathrm{konst.}\!\, </math>). [[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za sunek sile [[sestavljene enote SI|sestavljeno]] [[fizikalna enota|enoto]] [[kilogram|kg]]·[[meter|m]]·[[sekunda|s]]^&minus;1 = [[newton|N]]·s. == Glej tudi == * [[sunek navora]] * [[specifični impulz]] [[Kategorija:Fizikalne količine]] [[Kategorija:Mehanika]] [[de:Impuls#Kraftstoß]] [[sv:Rörelsemängd#Impuls]] ab7gmoflha3mx4q10gf9qm21c8weokk 6759151 6758738 2026-10-01T10:00:47Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Niko Petrič|Niko Petrič]] ([[User talk:Niko Petrič|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2025-28378-33|~2025-28378-33]] 6523869 wikitext text/x-wiki [[slika:Elastischer stoß.gif|thumb|right|250px|[[Prožni trk|Prožni sunek]]]] '''Súnek síle''' (tudi '''impúlz'''; označba '''I''', redkeje tudi '''J''', '''N''') je v [[mehanika|mehaniki]] [[fizikalna količina|količina]], ki spremeni [[gibalna količina|gibalno količino]] [[gibanje|gibajočega se]] [[telo (fizika)|telesa]]. Sunek sile se izračuna kot [[integral]] [[sila|sile]] <math>\mathbf F\!\, </math> po [[čas]]u ''t'': : <math> \mathbf{I} = \int \mathbf{F}\, \mathrm{d} t \!\, . </math> Integrira se v časovnem intervalu, ko je sila različna od nič. V posebnem primeru, ko se sila v času trajanja ne spreminja, se lahko izračuna sunek sile kot [[zmnožek]] sile in spremembe časa, ko ta sila deluje: : <math>\mathbf{I} = \mathbf{F} \, \Delta t \!\, .</math> Po [[izrek o gibalni količini|izreku o ohranitvi gibalne količine]] je sunek sile enak spremembi gibalne količine. : <math> F \, \mathrm{d} t = \mathrm{d} G \!\, , </math> kar po integraciji da: : <math> F (t_{2} - t_{1}) = m (v_{2} - v_{1}) \!\, . </math> Če na telo ne deluje nobena zunanja sila (<math>F = 0\!\, </math>), je sunek sile enak nič (<math>F \, \mathrm{d} t = 0\!\, </math>), gibalna količina pa je konstantna (<math>G = \mathrm{konst.}\!\, </math>). [[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za sunek sile [[sestavljene enote SI|sestavljeno]] [[fizikalna enota|enoto]] [[kilogram|kg]]·[[meter|m]]·[[sekunda|s]]^&minus;1 = [[newton|N]]·s. == Glej tudi == * [[sunek navora]] * [[specifični impulz]] [[Kategorija:Fizikalne količine]] [[Kategorija:Mehanika]] [[de:Impuls#Kraftstoß]] [[sv:Rörelsemängd#Impuls]] qu7huybqs2c2a5nwoju6dorj51urbv0 6759153 6759151 2026-10-01T10:01:26Z A09 188929 {{škrbina-nekineki}} za kratke članke 6759153 wikitext text/x-wiki [[slika:Elastischer stoß.gif|thumb|right|250px|[[Prožni trk|Prožni sunek]]]] '''Súnek síle''' (tudi '''impúlz'''; označba '''I''', redkeje tudi '''J''', '''N''') je v [[mehanika|mehaniki]] [[fizikalna količina|količina]], ki spremeni [[gibalna količina|gibalno količino]] [[gibanje|gibajočega se]] [[telo (fizika)|telesa]]. Sunek sile se izračuna kot [[integral]] [[sila|sile]] <math>\mathbf F\!\, </math> po [[čas]]u ''t'': : <math> \mathbf{I} = \int \mathbf{F}\, \mathrm{d} t \!\, . </math> Integrira se v časovnem intervalu, ko je sila različna od nič. V posebnem primeru, ko se sila v času trajanja ne spreminja, se lahko izračuna sunek sile kot [[zmnožek]] sile in spremembe časa, ko ta sila deluje: : <math>\mathbf{I} = \mathbf{F} \, \Delta t \!\, .</math> Po [[izrek o gibalni količini|izreku o ohranitvi gibalne količine]] je sunek sile enak spremembi gibalne količine. : <math> F \, \mathrm{d} t = \mathrm{d} G \!\, , </math> kar po integraciji da: : <math> F (t_{2} - t_{1}) = m (v_{2} - v_{1}) \!\, . </math> Če na telo ne deluje nobena zunanja sila (<math>F = 0\!\, </math>), je sunek sile enak nič (<math>F \, \mathrm{d} t = 0\!\, </math>), gibalna količina pa je konstantna (<math>G = \mathrm{konst.}\!\, </math>). [[Mednarodni sistem enot]] predpisuje za sunek sile [[sestavljene enote SI|sestavljeno]] [[fizikalna enota|enoto]] [[kilogram|kg]]·[[meter|m]]·[[sekunda|s]]^&minus;1 = [[newton|N]]·s. == Glej tudi == * [[sunek navora]] * [[specifični impulz]] {{Škrbina-fizika}} [[Kategorija:Fizikalne količine]] [[Kategorija:Mehanika]] [[de:Impuls#Kraftstoß]] [[sv:Rörelsemängd#Impuls]] pov6kqh6w3tctbqmbk0frdq1mdejgyt 0 37414 6758974 6682824 2026-10-01T01:02:59Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758974 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Tomaž Pengov | Background = solo_singer | Birth_name = Tomaž Pengov | Alias = Pigl | Origin = | Instrument = vokal, kitara, [[lutnja]] | Genre = Folk rock | Years_active = 1973−2014 | Label = Škuc, ZKP RTVL, Sraka | Associated_acts = [[Salamander]], [[Bogdana Herman]], [[Mladi levi]], [[Polona Kasal]] | URL = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Tomaž Pengov''' [tomáž- pengôv-] (vzdevek ''Pigl''), [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[kantavtor]], * [[29. september]] [[1949]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]], † [[10. februar]] [[2014]], [[Golnik]], Slovenija.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/umrl-je-tomaz-pengov/329516 |title=Umrl je Tomaž Pengov |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=10. 2. 2014 |accessdate=10.2.2014}}</ref> ==Biografija in delo== Tomaž Pengov se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Študiral je primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kasneje je ustvarjal kot svobodni umetnik. Igral je na 12-strunsko akustično kitaro in lutnjo, pel in pisal pesmi. Njegovi prvi nastopi datirajo v leto 1968, ko je igral pesmi Boba Dylana in Donovana, nato je prevajal njune pesmi v slovenščino. Prvi dokumentiran posnetek Tomaža Pengova je njegov vokal v pesmi ''Oda Ireni'' avtorja besedila [[Dušan Velkaverh|Dušana Velkaverha]] in avtorja glasbe [[Tomaž Habe|Tomaža Habeta]], ki jo je posnel z [[Mladi levi|Mladimi levi]]. Z [[Milan Dekleva|Milanom Deklevo]] je ustanovil sredi 70. let delujočo eksperimentalno glasbeno skupino [[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]. V njej so mdr. sodelovali: [[Bogdana Herman]], [[Lado Jakša]], [[Matjaž Krainer]], [[Sašo Malahovsky]], [[Jerko Novak]], [[Božidar Ogorevc]], [[Meta Stare]] in [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]. Izdal je štiri plošče avtorskih pesmi: ''Odpotovanja'' (1973), ''Pripovedi'' (1988), ''Rimska cesta'' (1992) in ''Biti tu'' (1996). Plošča ''Odpotovanja'' je bila prva kantavtorska in neodvisna plošča v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Leta 2006 je izdal izbor svojih najboljših pesmi na plošči ''Koncert'', leta 2011 pa zvočno knjigo ''Drevo in zvezda''. Leta 1978 je uglasbil [[Frane Milčinski - Ježek|Ježkovo]] pesem ''Črna pega čez oči'', ki je prvič izšla v dokumentarnem filmu o ljubljanski Cukrarni, za film ''[[Krč (film)|Krč]]'' pa je leta 1979 napisal pesem ''Tihe so njive''. Leta 1997 je za svoje pesniško ustvarjanje prejel Ježkovo nagrado, 1999 pa so o njem posneli film ''Dih besede'', v katerem je večina njegovih najboljših pesmi in predstavlja zaokrožen portret pesnika. Leta 2008 je za dokumentarni film Toma Križnarja ''Dar Fur − Vojna za vodo'' posnel predelavo skladbe ''Na daljnem kolodvoru'' z naslovom ''Jebel Marra''. Njegove pesmi so posneli tudi nekateri drugi izvajalci, tako Bogdana Herman pesem ''Tihe so njive'', skupina [[Avtomobili]] ''Nerodno pesem'', prevod pesmi ''Prišla je'' z naslovom ''She came'' je posnel ameriški kantavtor Steve Wynn na plošči ''Crossing the Dragon bridge''. Polona Kasal je leta 2013 izdala album, na katerem so pesmi Tomaža Pengova v modernejši elektronski izvedbi. Z igralko [[Saša Pavček|Sašo Pavček]] je imel sina. Tomaž Pengov je umrl 10. februarja 2014 na Golniku. ==Diskografija== * ''[[Odpotovanja]]'' (ŠKUC, 1973 − LP mono) (ZKP RTVL, 1981 − LP stereo, kaseta) (Sraka, 1991 − CD) * ''Napisi padajo / Črna pega čez oči'' (ŠKUC, 1978 − mala plošča) * ''[[Pripovedi]]'' (ZKP RTVL, 1988 − LP, kaseta) (Sraka, 1992 − CD) * ''[[Rimska cesta (album)|Rimska cesta]]'' (Sraka, 1992) * ''[[Biti tu]]'' (Sraka, 1996) * ''[[Koncert (album, Tomaž Pengov)|Koncert]]'' (Dallas Records, 2006) * ''[[Drevo in zvezda]]'' (Sanje, 2011) ==Albumi== ===[[Odpotovanja]]=== Svojo prvo ploščo ''Odpotovanja'' je Pengov posnel leta 1973 deloma na stranišču svojega stanovanja na Prešernovi cesti v Ljubljani, del pa je bil posnet v slabo opremljenem studiu Radia Študent. Pesmi na albumu so: Cesta, Danaja, V nasmehu nekega dneva, Potovanje nespečih, Matala, Čakajoč nase, brat, Nerodna pesem, Kretnje, Druga jesen, Oče, Sarkofagi, Ladje prostora, Epistola. To je bila prva kantavtorska velika plošča v Sloveniji (v Jugoslaviji je tovrstno prvo veliko ploščo izdal Arsen Dedić leta 1969 - ''Čovjek kao ja''), bila pa je tudi prva neodvisna velika plošča. Še danes velja za nepresežen kantavtorski izdelek na Slovenskem. Šele za njim so se s takšnim izdelkom lahko pohvalili [[Tomaž Domicelj]] (ki je leta 1969 sicer izdal prvi slovenski kantavtorski EP ''Srečanji''), [[Marko Brecelj]], [[Andrej Šifrer]] ali [[Jani Kovačič]]. Kot je pozneje Pengov večkrat poudaril, si ni mislil, da sploh bo izdal ploščo, saj je svoje pesmi pripovedoval predvsem sebi in svojim prijateljem: {{Quotation|»Rad sem nastopal, 21. marca 1972 v Viteški dvorani v Križankah sem imel res lep koncert in takrat so mi prijatelji rekli, da bi naredil ploščo.«|Tomaž Pengov|Mladina 2007/9}} Izšla je pri založbi ŠKUC. Hkrati je prva plošča snemalca Aca Razbornika, lastnika kasnejšega studia Tivoli, v katerem so snemale največje legende jugoslovanske in slovenske popularne glasbe. Pri plošči so sodelovali njegovi prijatelji, med njimi pesnik in pisatelj ter sošolec iz študentskih let [[Milan Dekleva]], ki je tudi na kasnejših ploščah Pengova napisal spremne tekste ter knjigo ''Pimlico'', ki je pravzaprav zapis o Pengovu. {{Quotation|»Pengov je popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev.«|Milan Dekleva, 2011}} Z Deklevo sta skozi celotno življenje ohranila medsebojno spoštovanje in nekakšno umetniško prijateljstvo. Pengov je veljal za neposrednega, direktnega umetnika, ki se ni rad izpostavljal. Na plošči je sodelovala Bogdana Herman, ki je odpela spremljevalni vokal. ''Odpotovanja'' tvorijo zaključeno celoto, hkrati pa imajo tudi posamične izvrstne pesmi, ki jih je na koncertih izvajal celotno kariero. Gre za unikaten spoj lirične poezije in glasbe, pri čemer se vokal prepleta z unikatno prstno tehniko igranja kitare, kakršne do tedaj ni bilo slišati niti v svetovnem merilu. Igral je na 12-strunsko kitaro in lutnjo. Kot je Pengov večkrat povedal na kasnejših koncertih, je pesem ''Cesta'' nastala med njegovim nekajdnevnim bivanjem v katedrali v Kölnu, ki so jo ravno tedaj prenavljali. Takrat je prvič razmišljal, da bi svoje misli zaokrožil v pesmi. ''Danaja'' velja za eno najlepših liričnih pesmi nasploh, ''V nasmehu nekega dneva'' pa je njegova osrednja pesem, saj skorajda ni minil nastop, da je ne bi zaigral. Z ''Nerodno pesmijo'' je navadno začenjal svoje koncerte, a je na radiu niso želeli predvajati zaradi besede Bog. Ena njegovih najbolj izpostavljenih pesmi so ''Sarkofagi'', ki s svojim mantričnim ponavljanjem sosledja akordov in vokala ustvarja magično brezčasno atmosfero, ki tudi sicer preveva celotno ploščo. Ploščo ''Odpotovanja'' je Pengov predstavljal po Sloveniji na svojih recitalih. ===Od Odpotovanj do Pripovedi=== V drugi polovici sedemdesetih let je Pengov sodeloval pri ustvarjanju filmske glasbe. Za film ''Krč'' je leta 1979 napisal skladbo ''Tihe so njive'', ki je izšla na vinilni mali plošči, kasneje pa v novi izvedbi na plošči ''Pripovedi''. S klasičnim kitaristom Jerkom Novakom je leto prej posnel še eno vinilno malo ploščo, na kateri je uglasbitev Ježkove pesmi ''Črna pega čez oči'' (prvič je izšla ob Pogačnikovem dokumentarnem filmu o ljubljanski Cukrarni, kasneje izšla tudi na plošči ''Rimska cesta'') in uglasbitev pesmi ''Napisi padajo'', ki jo je napisal koroški pesnik Andrej Kokot. Pengov je sodil med »šumijevce« in njihove sopotnike, ki so konec 70. let "okupirali" oziroma, kot je to označil Pengov, »kulturno zavzeli« bife nasproti Drame, ki je postal nekakšna »kulturna pisarna«. Med njimi so bili številni pomembni slovenski umetniki. Z Jerkom Novakom, Milanom Deklevo, Ladom Jakšem in Bogdano Herman je deloval v skupini ''Salamander'', s katero so naredili demo posnetke, ki pa so izšli šele na zvočni knjigi ''Drevo in zvezda'' leta 2011. Pengov je leta 1981 dočakal ponatis ''Odpotovanj'' pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, ta pa je bila za razliko od prve izdaje že v stereo tehniki. Ploščo je predstavil na dveh zaporednih razprodanih koncertih v dvorani Mladinskega gledališča v Pionirskem domu. ===[[Pripovedi]]=== Svojo naslednjo ploščo je Pengov v studiu Tivoli snemal 7 let. Za razliko od ''Odpotovanj'' so ''Pripovedi'' plošča, na kateri so vse pesmi bogato aranžirane, predvsem je opazen prispevek Lada Jakše. Tudi produkcijsko je plošča izpiljena. Odpre jo pesem ''Rodovnik vina'', izstopajo pesmi ''Prišla je'', ''Starec in morska zvezda'', ''Vrnitev'' in že omenjena ''Tihe so njive''. Ploščo je Pengov predstavil na dveh zaporednih koncertih v Cankarjevem domu v Ljubljani. {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- ! # !! Naslov pesmi |- | 1. || ''Rodovnik vina'' |- | 2. || ''Prišla je'' |- | 3. || ''Pegam in Lambergar'' |- | 4. || ''Starec in morska zvezda'' |- | 5. || ''Vanitas'' |- | 6. || ''Vrnitev'' |- | 7. || ''Tihe so njive'' |- | 8. || ''Dolga reka'' |- | 9. || ''Bela izba'' |} ===[[Rimska cesta (album)|Rimska cesta]]=== Leta 1992 je Pengov izdal ploščo ''Rimska cesta'', ki je bila posneta v studiu Boruta Činča; ta je prispeval tudi aranžmaje na klaviaturah. Poleg novih verzij pesmi ''V nasmehu nekega dneva'' ter ''Črna pega čez oči'' na njej izstopata ''Na daljnem kolodvoru'' in ''Bila sva vse'', poleg tega pa tudi uglasbitev Ježkovega ''Vandrovčka''. Na plošči je sodeloval kitarist Bojan Drobež, ki je prav v tistem času v istem studiu snemal ploščo ''Odprto morje''. Tudi ''Rimsko cesto'' je Pengov predstavil v dvorani Mladinskega gledališča v Pionirskem domu. Pesmi z vseh treh plošč so izšle v pesniški zbirki leta 1993. Leto kasneje je v ljubljanskem klubu K4 nastopil pred legendarnim teksaškim kantavtorjem Townsem Van Zandtom. {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- ! # !! Naslov pesmi |- | 1. || ''Na daljnem kolodvoru'' |- | 2. || ''Vandrovček'' |- | 3. || ''Generali'' |- | 4. || ''Kamor greš ...'' |- | 5. || ''Bila sva vse'' |- | 6. || ''V nasmehu nekega dneva'' |- | 7. || ''Ladje konkvistadorjev'' |- | 8. || ''Stari klovni'' |- | 9. || ''Kam?'' |- | 10. || ''Ostani lepa'' |- | 11. || ''Črna pega'' |- | 12. || ''Vrtna vrata'' |- | 13. || ''Obrazi padajo'' |} ===[[Biti tu]]=== Leta 1996 je Pengov izdal še zadnjo ploščo z novimi pesmimi ''Biti tu''. Ta sicer po mnenju poznavalcev ne dosega ravni prejšnjih treh plošč, vseeno pa prinaša eno od njegovih najboljših pesmi ''Drevo'' in novo obdelavo pesmi ''Cesta'', pri kateri je ponovno sodeloval z Ladom Jakšo. Te štiri plošče tvorijo jedro njegovega pesniškega ustvarjanja. {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- ! # !! Naslov pesmi |- | 1. || ''Obisk'' |- | 2. || ''Drevo'' |- | 3. || ''Glažek vinčka'' |- | 4. || ''Cesta'' |- | 5. || ''Dekle moja'' |- | 6. || ''Sojenice in klateži'' |- | 7. || ''Škrat Tom'' |- | 8. || ''Begunci'' |- | 9. || ''Pomisli'' |- | 10. || ''V neki loži'' |- | 11. || ''Gea'' |} ===[[Koncert (album, Tomaž Pengov)|Koncert]]=== Leta 2006 je izšla plošča ''Koncert'', ki jo je leto prej v Viteški dvorani v Križankah posnel Aco Razbornik in predstavlja izbor najboljših pesmi Pengova. {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- ! # !! Naslov pesmi |- | 1. || ''Prihod'' |- | 2. || ''Cesta'' |- | 3. || ''Vrnitev'' |- | 4. || ''Nerodna pesem'' |- | 5. || ''Prišla je tiha'' |- | 6. || ''Rodovnik vina'' |- | 7. || ''Črna pega čez oči'' |- | 8. || ''Sarkofagi'' |- | 9. || ''Drevo'' |- | 10. || ''Vandrovček'' |- | 11. || ''Starec in zvezda'' |- | 12. || ''Glažek vinčka'' |- | 13. || ''Kratek odmor'' |- | 14. || ''Na nekem daljnem kolodvoru'' |- | 15. || ''Maškare'' |- | 16. || ''V nasmehu nekega dneva'' |- | 17. || ''Bila sva vse'' |- | 18. || ''Čakajoč nase'' |- | 19. || ''Stari klovni'' |- | 20. || ''Silba'' |- | 21. || ''Pomisli'' |- | 22. || ''Odhod'' |} ===[[Drevo in zvezda]]=== Zadnji veliki koncert je imel ob izidu zvočne knjige ''Drevo in zvezda'' (založba Sanje) leta 2011 v kinu Šiška. Na plošči so recitacije nekaterih njegovih pesmi, posnetki s skupino Salamander in nekaj novih pesmi. {| class="wikitable" style="font-size:95%;" |- ! # !! Naslov pesmi |- | 1. || ''Karkol'' |- | 2. || ''Daj pomisli'' |- | 3. || ''Gordogan'' |- | 4. || ''Danaja'' |- | 5. || ''Alkestis'' |- | 6. || ''Bela izba'' |- | 7. || ''Travniki'' |- | 8. || ''Begunci'' |- | 9. || ''Selivke'' |- | 10. || ''Drevo'' |- | 11. || ''Silba'' |- | 12. || ''V nasmehu nekega dneva'' |- | 13. || ''Pegam in Lambergar'' |- | 14. || ''Tihe so njive I'' |- | 15. || ''Tihe so njive II'' |- | 16. || ''Tihe so njive III'' |} ==Smrt== Po hudi bolezni je Tomaž Pengov umrl 10. februarja 2014 na Golniku. 24. aprila 2014 je bil v kinu Šiška koncert ''Hommage Pengov'', na katerem so se mnogi znani slovenski glasbeniki poklonili spominu na preminulega pesnika. Med njimi so bili Bojan Drobež, Boštjan Narat, Lado Jakša, Jerko Novak, Bogdana Herman, Vlado Kreslin, Drago Mlinarec in drugi. {{Quotation|»Tomaž Pengov, glasbenik sodobnega sveta, s svojo poezijo ne more vzpostaviti porušene harmonije med stvarmi in ljudmi, lahko pa nas, z zvenečo imaginacijo, popelje v rajske vrtove blagega mitu in brezčasja. Pesmi Tomaža Pengova so tihe kot krški frizi, perzijske preproge ali pravljice za lahko noč v posurovelem hrupu našega stoletja jih slišijo le izbrana ušesa.«|Milan Dekleva, 1996}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-tomaz-pengov/ Intervju v Playboyju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131004225332/http://www.playboy.si/branje/clanki/20v-tomaz-pengov/ |date=2013-10-04 }} *[http://tomaz-pengov.webs.com/ Spletna stran oboževalcev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210094449/http://tomaz-pengov.webs.com/ |date=2010-02-10 }} (spletno mesto ni več dostopno) {{-}} {{JezkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Pengov, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski lutnjarji]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] [[Kategorija:Člani skupine Mladi levi]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Pengov, Tomaž]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] gt7w47mqymmaqagj5ev0ii2x680qo3u 0 40437 6759024 6539698 2026-10-01T06:22:38Z MaksiKavsek 244409 alt ime 6759024 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}[[Image:Map of the Holy Alliance (1840).svg|250px|thumb| {{legend|#ffd42aff|[[Avstrijsko cesarstvo]]}} {{legend|#4d4d4dff| [[Prusija]]}} {{legend|#008000ff| [[Ruski imperij]]}} ]] '''Sveta aliansa''' (tudi '''Sveta zveza''') je bila [[politika|politična]] in [[vojska|vojaška]] [[zveza]], ki so jo 26. septembra 1815 podpisali vladarji [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]] ([[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]]), [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] ([[Franc I. Avstrijski|Franc I.]]) in [[Prusija|Prusije]] ([[Friderik Viljem III. Pruski|Friderik Viljem III.]]) z namenom obdržanja državne ureditve, določene na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] in preprečiti širjenje [[Liberalizem|liberalizma]] ter povezanih idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Kasneje so zvezi pristopile preostale [[Evropa|evropske]] države razen [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Osmanski imperij|Osmanskega imperija]]. Sveta aliansa je zatirala [[narodni preporod|narodno]] [[revolucija|revolucionarna]] [[gibanje|gibanja]], ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so [[demokracija|demokratično ureditev]], [[človekove pravice]] in osebno [[svoboda|svobodo]]. Združili so se v [[liberalizem|liberalno]] [[Opozicija (politika)|opozicijo]]. Zavezništvo je bilo sklenjeno z namenom, da bi v evropsko politično življenje vcepili božansko pravico kraljev in krščanske vrednote, za kar si je prizadeval [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] pod vplivom svoje duhovne svetovalke baronice [[Barbara von Krüdener|Barbare von Krüdener]]. V skladu s pogodbo bi se evropski vladarji strinjali, da bodo vladali kot "veje" krščanske skupnosti in si medsebojno pomagali. Predstavniki Svete alianse so se večkrat zbrali na kongresih, leta 1821 je potekal [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Kongresa so se udeležili [[Rusija|ruski]] [[car]] [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] in ruski prvi minister in državni tajnik Kapodistrias, [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[cesar]] [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]], neapeljski [[kralj]] [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinand IV.]] in [[Modena|modenski]] vladar [[Franc IV. Modenski]], poleg teh pa še okoli 500 ministrov in predstavnikov [[Francija|Francije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velike Britanije]], [[Prusija|Prusije]] in posameznih [[Italija|italijanskih držav]]. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, [[Klemens Wenzel Lothar von Metternich|knez Metternich]]. Aliansa je razpadla leta 1830 zaradi notranjih sporov. Usodni spor je bilo nasprotovanje [[kancler Avstrije|avstrijskega kanclerja]] [[Klemens Metternich|kneza Metternicha]] ustanovitvi neodvisne [[Kraljevina Grčija|Grčije]]. == Viri == * Nakhimovsky, Isaac (2024). ''The Holy Alliance: Liberalism and the Politics of Federation''. Princeton University Press. {{ISBN|978-0-691-25549-1}} * Holz, Eva; [[Henrik Costa|Costa, Henrik]]. ''Ljubljanski kongres 1821''. Ljubljana, 1997. {{History-stub}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pakti]] [[Kategorija:Avstrijsko cesarstvo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1815]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1830]] [[Kategorija:Sveta aliansa|*]] [[it:Congresso di Vienna#La Santa Alleanza]] kpsatxs67xl77jzph5uis3fwq6keamc 0 48815 6758656 6756646 2026-09-30T12:02:32Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6758656 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Tuberkuloza | image = Tuberculosis-x-ray-1.jpg | alt = Rentgenski posnetek prsnega koša osebe z napredovalo tuberkulozo | caption = [[Retngenogram prsnega koša]] osebe z napredovalo tuberkulozo: Okužba v obeh pljučnih krilih je označena z belimi puščicami, črne puščice pa označujejo nastanek kavitete. | field = [[infektologija]], [[pulmologija]] | synonyms = ftiza, jetika, sušica | symptoms = [[kronični kašelj]], [[vročina]], [[hemoptiza|kašelj s krvavo sluzjo]], hujšanje. Latentna okužba s tuberkulozo je [[asimptomatski|asimptomatska]].<ref name="WHO_Factsheet_2025">{{Cite web |date=14 March 2025 |title=Tuberculosis (TB) Fact Sheet |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/tuberculosis |access-date=2025-03-14 |website=World Health Organization |language=en |archive-date=30 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200730165218/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/tuberculosis |url-status=live }}</ref> | onset = | duration = | causes = ''[[Mycobacterium tuberculosis]]''<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | risks = [[imunska pomanjkljivost]]<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | diagnosis = [[rentgenogram prsnega koša]], [[mikrobna kultura]], [[tuberkulinski kožni test]], [[test sproščanja interferona gama]]<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | differential = [[pljučnica]], [[histoplazmoza]], [[sarkoidoza]], [[kokcidioidomikoza]]<ref>{{cite book | vauthors = Ferri FF |title=Ferri's differential diagnosis: a practical guide to the differential diagnosis of symptoms, signs, and clinical disorders|date=2010|publisher=Elsevier/Mosby|location=Philadelphia, PA|isbn=978-0-323-07699-9|page=Chapter T|edition=2nd}}</ref> | prevention = presejanje zelo ogroženih, zdravljenje okuženih, [[cepljenje]] z [[bacil Calmette-Guérin|bacilom Calmette-Guérin]] (BCG)<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | treatment = [[antibiotik]]i<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | medication = | frequency = 10,7&nbsp;milijona novih okužb na leto (2024)<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | deaths = 1,23&nbsp;milijona na leto<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> }} '''Tuberkulóza''' ali '''jétika''' (zastarelo tudi '''sušíca'''; kratica '''TBC''') je pogosta in mnogokrat smrtna [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzročajo različni [[Bakterije|mikobakterijski]] sevi, običajno ''[[Mycobacterium tuberculosis]]''.<ref name=Robbins>{{navedi knjigo |author1=Kumar V |author2=Abbas AK |author3=Fausto N |author4=Mitchell RN |year=2007 |title=Robbins Basic Pathology |url=https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1 |edition=8 |publisher=Saunders Elsevier |pages=[https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1/page/516 516]-522 |isbn=978-1-4160-2973-1}}</ref> Tuberkuloza običajno okuži [[pljuča]], lahko pa tudi druge telesne dele. Širi se po zraku, ko ljudje z aktivno tuberkulozno okužbo kašljajo, kihajo ali kako drugače prenašajo izdihano tekočino skozi zrak.<ref name=AP>{{cite journal|author=Konstantinos A |year=2010|title=Testing for tuberculosis |journal=Australian Prescriber |volume= 33 |issue=1 |pages=12-18 |url= http://www.australianprescriber.com/magazine/33/1/12/18/}}</ref> Večinoma so okužbe skrite in brez simptomov. Približno eden od desetih primerov latentne okužbe se sčasoma razvije v aktivno bolezen, ki se za več kot 50 % nezdravljenih oseb konča s smrtjo. Klasični znaki aktivne okužbe s tuberkulozo so [[kašelj|kronični kašelj]], krvav [[izmeček]], [[vročica]], [[potenje|nočno potenje]] in [[hujšanje]] (od koder tudi staro ime bolezni – »sušica«). Okužba drugih organov kaže širok spekter simptomov. [[Diagnoza]] aktivne tuberkuloze temelji običajno na [[radiologija|rentgenskih posnetkih]] prsnega koša, kot tudi na mikroskopskem pregledu in mikrobiološki kulturi telesnih tekočin. Diagnoza latentne tuberkuloze temelji na [[Tuberkulinski kožni test|tuberkulinskem kožnem testu]] ali na krvnih preiskavah. Zdravljenje je težavno in zahteva jemanje več antibiotikov v daljšem časovnem obdobju. Socialni stiki se tudi nadzorujejo in po potrebi obravnavajo. [[Odpornost proti antibiotikom]] postaja vse večji problem pri okužbah z večkratno odporno tuberkulozo (MDR-TBC). Preprečevanje temelji na presejalnih programih in [[Cepljenje (medicina)|cepljenju]] s cepivom na osnovi bacila Calmette‒Guérin ([[Cepivo BCG|BCG]]). Ena tretjina svetovnega prebivalstva naj bi bila okužena z ''M. tuberculosis'',<ref name=WHO2012data>{{navedi splet|url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs104/en/index.html|title=Tuberculosis Fact sheet N-104|publisher=[[World Health Organization]]|date=November 2010|accessdate=26 July 2011}}</ref> do novih okužb prihaja letno pri približno 1 % prebivalstva.<ref name=WHO2002>{{navedi splet|title=Tuberculosis|url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/who104/en/print.html|work=World Health Organization|year=2002}}</ref> Leta 2007 je ocena števila kroničnih aktivnih primerov po svetu znašala 13,7 milijonov.<ref name=WHO2009-Epidemiology>{{navedi knjigo |title=Global tuberculosis control: epidemiology, strategy, financing |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |year=2009 |isbn=978-92-4-156380-2 |chapter=Epidemiology |chapter-url=http://who.int/entity/tb/publications/global_report/2009/pdf/chapter1.pdf |accessdate=12 November 2009 |pages=6-33 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2010 so ocenjevali, da se je pojavilo 8,8 milijona novih primerov in 1,5 milijona z boleznijo povezanih smrti, večinoma v državah v razvoju.<ref name=WHO2011>{{navedi splet|title=The sixteenth global report on tuberculosis|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/2011/gtbr11_executive_summary.pdf|year=2011}}</ref> Število obolelih, gledano absolutno, od leta 2006 dalje pada. Število novih primerov je po letu 2002 upadlo.<ref name=WHO2011/> Porazdelitev tuberkuloze po svetu ni enakomerna, približno 80 % prebivalstva v številnih azijskih in afriških državah je pozitivnega na tuberkulinski test, v ZDA pa je pozitivnih samo 5‒10 % prebivalcev.<ref name=Robbins/> V razvijajočem se svetu se s tuberkulozo zaradi zmanjšane odpornosti okuži vse več ljudi, predvsem zaradi visoke ravni okužbe s [[HIV]]-om in z njo povezanim razvojem [[AIDS|AIDS-a]].<ref name=Lancet11/> == Znaki in simptomi == [[Slika:Tuberculosis symptoms.svg|thumb|Glavni simptomi vrst in stopenj tuberkuloze,<ref>{{navedi splet|url=http://www.emedicinehealth.com/tuberculosis/page3_em.htm|title=Tuberculosis Symptoms|publisher=[[eMedicine]]Health|author=Schiffman G|date=15 January 2009}}</ref> s številnim prekrivanjem simptomov z drugimi različicami, pa tudi bolj (vendar ne v celoti) specifičnimi znaki za določene variante. Prisotnih je lahko hkrati več variant.]] Tuberkuloza lahko okuži katerikoli del telesa, najpogosteje pa se pojavi v pljučih (po tem poznana kot pljučna tuberkuloza).<ref name=ID10/> Do ekstrapulmonarne – zunajpljučne – tuberkuloze pride v primeru, ko se tuberkuloza razvije zunaj pljuč, lahko pa zunajpljučna TBC tudi sobiva s pljučno obliko tuberkuloze.<ref name=ID10/> Splošni znaki in simptomi so med drugim [[vročina]], [[mrzlica]], [[potenje]] ponoči, izguba teka, [[hujšanje]] in [[utrujenost]].<ref name=ID10/> Lahko tudi pride do vidnih sprememb na prstih in nohtih.<ref name=Pet2005/> === Pljučna tuberkuloza === Če pride do okužbe s tuberkulozo, so običajno prizadeta pljuča (v približno 90 % primerov).<ref name=Lancet11/><ref>{{navedi knjigo|last=Behera|first=D.|title=Textbook of pulmonary medicine|year=2010|publisher=Jaypee Brothers Medical Pub.|location=New Delhi|isbn=978-81-8448-749-7|pages=457|url=http://books.google.ca/books?id=0TbJjd9eTp0C&pg=PA457|edition=2.}}</ref> Simptomi so lahko bolečine v prsih in dolgotrajen kašelj z izpljunkom.<ref name=Lancet11/> Okoli 25 % prizadetih je lahko brez simptomov (asimptomatska okužba).<ref name=Lancet11/> Občasno lahko ljudje [[hemoptiza|izkašljujejo kri]] v majhnih količinah in, v zelo redkih primerih, lahko okužba razje [[pljučne arterije]], čemur sledi obsežna krvavitev ([[anevrizma Rasmussena]]). Tuberkuloza lahko postane kronična in povzroči obsežne brazgotine v zgornjih predelih pljuč. Tuberkuloza pogosteje prizadene zgornje kot spodnje predele pljuč.<ref name=ID10/> Razlog za to ni jasen.<ref name="Robbins" /> Lahko da gre za boljši pretok zraka<ref name="Robbins" /> ali pa slabše delovanje limfnega sistema v zgornjem delu pljuč.<ref name=ID10/> === Zunajpljučna tuberkuloza === V 15‒20 % aktivnih primerov se okužba razširi na organe zunaj pljuč, kar vodi do drugih različic tuberkuloze.<ref>{{navedi knjigo |editor=Jindal, S.K. |title=Textbook of pulmonary and critical care medicine|publisher=Jaypee Brothers Medical Publishers|location=New Delhi|isbn=978-93-5025-073-0|pages=549|url=http://books.google.ca/books?id=EvGTw3wn-zEC&pg=PA549|year=2011}}</ref> Znane so pod skupnim imenom »zunajpljučna tuberkuloza«.<ref name=Extra2005>{{cite journal|pmid=16300038|year=2005|author1=Golden MP|author2= Vikram HR|title=Extrapulmonary tuberculosis: an overview|url=https://archive.org/details/sim_american-family-physician_2005-11-01_72_9/page/1760|volume=72|issue=9|pages=1761-8|journal=American Family Physician }}</ref> Do zunajpljučne tuberkuloze prihaja pogosteje pri ljudeh z okvarjenim [[imunski sistem|imunskim sistemom]] in pri otrocih. Pri osebah s HIV-om se to pripeti pri več kot 50 % primerov.<ref name=Extra2005/> Do zunajpljučne okužbe pogosto pride na [[poprsnica|poprsnici]] (tuberkulozni plevritis), [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]] (tuberkulozni [[meningitis]]), [[limfa|limfnem sistemu]] (skrofula vratu), [[sečila|sečilih]] (urogenitalna tuberkuloza) ter okostju in sklepih (Pottova bolezen hrbtenjače). Če se razširi v kosti, jo imenujejo »kostna tuberkuloza«,<ref>{{navedi knjigo|last=Kabra|first=S.K.|editor=Vimlesh Seth|title=Essentials of tuberculosis in children|year=2006|publisher=Jaypee Bros. Medical Publishers|location=New Delhi|isbn=978-81-8061-709-6|pages=249|url=http://books.google.ca/books?id=HkH0YbyBHDQC&pg=PA249|edition=3.}}</ref> ena od oblik [[osteomielitis]]a.<ref name="Robbins" /> Včasih tuberkulozni ognojek (absces) predre skozi kožo, kar privede do tuberkuloznega ulkusa.<ref>{{navedi knjigo|title=Manual of Surgery|url=https://archive.org/details/manualofsurgery0000thom|year=2008|publisher=Kaplan Publishing|isbn=9781427797995|pages=[https://archive.org/details/manualofsurgery0000thom/page/75 75]}}</ref> Razjeda, ki izvira bližnjih okuženih bezgavk, je neboleča, širi se počasi in spominja na »podložko za vijak«.<ref>{{navedi knjigo|last=Burkitt|first=H. George|title=Essential Surgery: Problems, Diagnosis & Management 4th ed|url=https://archive.org/details/essentialsurgery0000burk|year=2007|isbn=9780443103452|pages=[https://archive.org/details/essentialsurgery0000burk/page/34 34]}}</ref> Hujša je [[miliarna tuberkuloza]] – »razsejana« oblika TBC, ki je zelo razširjena.<ref name=ID10/> Miliarna TBC predstavlja približno 10 % zunajpljučnih oblik bolezni.<ref name=Gho2008/> == Vzroki == === Mikobakterije === {{Glavni|Mycobacterium tuberculosis}} [[Slika:Mycobacterium tuberculosis.jpg|thumb|right|200px|Posnetek ''[[Mycobacterium tuberculosis]]'' z vrstičnim elektonskim mikroskopom]] Glavni povzročitelj tuberkuloze je ''[[Mycobacterium tuberculosis]]'', aeroben in negibljiv [[bacil]].<ref name=ID10>{{navedi knjigo|last1=Gerald L.|first1= Mandell|last2= John E.|first2= Bennett|editor=Dolin Raphael|title=Mandell, Douglas, and Bennett's principles and practice of infectious diseases|year=2010|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier|location=Philadelphia, PA|isbn=978-0-443-06839-3|pages=Chapter 250|edition=7}}</ref> Visoka vsebnost [[lipid]]ov je pri tem patogenu odgovorna za številne od njegovih edinstvenih kliničnih značilnosti.<ref>{{navedi knjigo |author=Southwick F |title=Infectious Diseases: A Clinical Short Course, 2nd ed. |url=https://archive.org/details/infectiousdiseas0000unse_b4m2 |publisher=McGraw-Hill Medical Publishing Division |date=10 December 2007 |pages=[https://archive.org/details/infectiousdiseas0000unse_b4m2/page/104 104], 313–314 |chapter=Chapter 4: Pulmonary Infections |isbn=0-07-147722-5}}</ref> [[celična delitev|Deli se]] vsakih 16 do 20 ur, kar je zelo počasi v primerjavi z drugimi bakterijami, ki se običajno delijo več kot enkrat na uro.<ref name="Jindal 2011 525">{{navedi knjigo |editor=Jindal, S.K. |title=Textbook of pulmonary and critical care medicine|publisher=Jaypee Brothers Medical Publishers|location=New Delhi|isbn=978-93-5025-073-0|pages=525|url=http://books.google.ca/books?id=rAT1bdnDakAC&pg=PA525|year=2011}}</ref> Mikobakterija ima [[celična struktura bakterij|zunanjo membrano]] v obliki lipidnega dvosloja.<ref name=Niederweis2010>{{cite journal |author1=Niederweis M |author2=Danilchanka O |author3=Huff J |author4=Hoffmann C |author5=Engelhardt H |title=Mycobacterial outer membranes: in search of proteins |journal=Trends in Microbiology |volume=18 |issue=3 |pages=109–116 |date=marec 2010 |pmid=20060722 |pmc=2931330 |doi=10.1016/j.tim.2009.12.005 | issn = 0966-842X}}</ref> Pri [[Grampozitivna bakterija|barvanju po Gramu]] se bakterija ali obarva šibko »grampozitivno« ali barvila zaradi visoke vsebnosti [[lipid]]ov in mikolične kisline v svojo celični steni ne obdrži.<ref name=Madison_2001>{{cite journal |author=Madison B |title=Application of stains in clinical microbiology |journal=Biotechnic & Histochemistry |volume=76 |issue=3 |pages=119–125 |year=2001 |pmid=11475314 |doi=10.1080/714028138}}</ref> MTB preživi v šibkih [[razkužilo|razkužilih]] in v obliki [[endospora|endospor]] preživi tedne dolgo. V naravi lahko bakterija uspeva le v celicah [[gostitelj (biologija)|gostiteljicah]] prizadetega organizma, vendar pa je ''M. tuberculosis'' mogoče gojiti [[in vitro|v laboratoriju]].<ref name=Parish_1999>{{cite journal |author1=Parish T|author2= Stoker N |title=Mycobacteria: bugs and bugbears (two steps forward and one step back) |journal=Molecular Biotechnology |volume=13 |issue=3 |pages=191-200 |year=1999| pmid=10934532 |doi = 10.1385/MB:13:3:191}}</ref> S pomočjo [[histologija|histoloških]] barvil je na izkašljanih vzorcih ([[izmeček]]) mogoče MTB dokazati z uporabo svetlobnega mikroskopa. Ker MTB ohranja nekatera barvila tudi po obdelavi s kislo raztopino, je razvrščen kot kislinsko hiter bacil (angl. ''acid-fast bacillus'' – AFB).<ref name=Robbins/><ref name="Madison_2001"/> Najpogosteje uporabljeni metodi barvanja s hitro kislino sta metoda po Ziehl‒Neelsenu, ki barva bacile AFB svetlo rdeče, da jasno izstopajo na modri podlagi,<ref name=Stain2000>{{navedi knjigo |author= |title=Medical Laboratory Science: Theory and Practice |publisher=Tata McGraw-Hill |location=New Delhi |year=2000 |pages=473 |isbn=0-07-463223-X |url=http://books.google.ca/books?id=lciNs3VQPLoC&pg=PA473}}</ref> in pa metoda z avraminom in rodaminom, ki omogoča opazovanje s [[Fluorescenčni mikroskop|fluorescenčno mikroskopijo]].<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Richard D. |editor-last1=Semba |editor-first2=Martin W. |editor-last2=Bloem |title=Nutrition and health in developing countries|year=2008|publisher=Humana Press|location=Totowa, NJ|isbn=978-1-934115-24-4|pages=291|url=http://books.google.ca/books?id=RhH6uSQy7a4C&pg=PA291|edition=2.}}</ref> Kompleks ''M. tuberculosis'' vsebuje še štiri druge mikobakterije, ki povzročajo TBC: ''[[Mycobacterium bovis|M. bovis]]'', ''[[Mycobacterium africanum|M. africanum]]'', ''[[Mycobacterium Canetti|M. Canetti]]'' in ''[[Mycobacterium microti|M. microti]]''.<ref>{{cite journal |author=van Soolingen D |title=A novel pathogenic taxon of the Mycobacterium tuberculosis complex, Canetti: characterization of an exceptional isolate from Africa |journal=International Journal of Systematic Bacteriology |volume=47 |issue=4 |pages=1236-45 |year=1997 |pmid=9336935 |doi=10.1099/00207713-47-4-1236 |last2=Hoogenboezem |first2=T. |last3=De Haas |first3=P. E. W. |last4=Hermans |first4=P. W. M. |last5=Koedam |first5=M. A. |last6=Teppema |first6=K. S. |last7=Brennan |first7=P. J. |last8=Besra |first8=G. S. |last9=Portaels |first9=F. |display-authors=etal}}</ref> ''M. africanum'' sicer ni široko razširjena, v nekaterih predelih Afrike pa pomeni pomemben vzrok za TBC.<ref>{{cite journal |author=Niemann S |title=Mycobacterium africanum Subtype II Is Associated with Two Distinct Genotypes and Is a Major Cause of Human Tuberculosis in Kampala, Uganda |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-microbiology_2002-09_40_9/page/3398 |journal=Journal of Clinical Microbiology |volume=40 |issue=9 |pages=3398-405 |year=2002 |pmid=12202584 |pmc=130701 |doi=10.1128/JCM.40.9.3398-3405.2002 |last2=Rusch-Gerdes |first2=S. |last3=Joloba |first3=M. L. |last4=Whalen |first4=C. C. |last5=Guwatudde |first5=D. |last6=Ellner |first6=J. J. |last7=Eisenach |first7=K. |last8=Fumokong |first8=N. |last9=Johnson |first9=J. L. |display-authors=etal}}</ref><ref>{{cite journal |author=Niobe-Eyangoh SN |title=Genetic Biodiversity of Mycobacterium tuberculosis Complex Strains from Patients with Pulmonary Tuberculosis in Cameroon |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-microbiology_2003-06_41_6/page/2547 |journal=Journal of Clinical Microbiology |volume=41 |issue=6 |pages=2547-53 |year=2003 |pmid=12791879 |pmc=156567 |doi=10.1128/JCM.41.6.2547-2553.2003 |display-authors=5 |last2=Kuaban |first2=C. |last3=Sorlin |first3=P. |last4=Cunin |first4=P. |last5=Thonnon |first5=J. |last6=Sola |first6=C. |last7=Rastogi |first7=N. |last8=Vincent |first8=V. |last9=Gutierrez |first9=M. C.}}</ref> Bacil ''M. bovis'' je bil nekoč pogost vzrok za tuberkulozo, vendar v razvitih državah z uvedbo [[pasterizacija|pasterizacije mleka]] v veliki meri ne pomeni več zdravstvenega problema.<ref name=Robbins/><ref>{{cite journal |author1=Thoen C|author2= Lobue P|author3= de Kantor I |title=The importance of ''Mycobacterium bovis'' as a zoonosis |journal=Veterinary Microbiology |volume=112 |issue=2-4 |pages=339-45 |year=2006 |pmid=16387455 |doi=10.1016/j.vetmic.2005.11.047}}</ref> ''M. canetti'' se pojavlja redko na območju [[Afriški rog|Afriškega roga]]. Našli so ga pri izseljencih iz Afrike.<ref>{{navedi knjigo|last=Acton|first=Q. Ashton|title=Mycobacterium Infections: New Insights for the Healthcare Professional|year=2011|publisher=ScholarlyEditions|isbn=978-1-4649-0122-5|pages=1968|url=http://books.google.ca/books?id=g2iFfV6uEuAC&pg=PA1968}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Pfyffer|first1=GE|last2=Auckenthaler|first2= R|last3= van Embden|first3= JD|last4= van Soolingen|first4= D|title=Mycobacterium canettii, the smooth variant of M. tuberculosis, isolated from a Swiss patient exposed in Africa|journal=Emerging Infectious Diseases|date=oktober–december 2008|volume=4|issue=4|pages=631-4|pmid=9866740|pmc=2640258|doi=10.3201/eid0404.980414}}</ref> ''M. microti'' je prav tako redek, večinoma se pojavlja pri osebah z imunsko pomanjkljivostjo. Razširjenost tega patogena se je morda doslej precej podcenjevalo.<ref>{{cite journal|author1=Panteix, G |author2=Gutierrez, MC |author3=Boschiroli, ML |author4=Rouviere, M |author5=Plaidy, A |author6=Pressac, D |author7=Porcheret, H |author8=Chyderiotis, G |author9=Ponsada, M |author10=Van Oortegem, K |author11=Salloum, S |author12=Cabuzel, S |author13=Bauls, AL |author14=Van de Perre, P |author15=Godreuil, S |display-authors=5 |title=Pulmonary tuberculosis due to Mycobacterium microti: a study of six recent cases in France|journal=Journal of Medical Microbiology|date=avgust 2010|volume=59|issue=Pt 8|pages=984-9|pmid=20488936|doi=10.1099/jmm.0.019372-0}}</ref> Druge znane patogene mikobakterije so med drugim ''[[Mycobacterium leprae]]'', ''[[Mycobacterium avium]]'' in ''[[Mycobacterium kansasii]]''. Slednji dve vrsti razvrščajo med »netuberkulozne mikobakterije«. Te ne povzročajo ne TBC in ne [[gobavost]]i, pač pa pljučna obolenja, ki spominjajo na TBC.<ref name=ALA_1997>{{cite journal |title=Diagnosis and treatment of disease caused by nontuberculous mycobacteria. To uradno izjavo Združenja ZDA za prsni koš je odobril direktorski svet marca 1997. Medical Section of the American Lung Association |journal=American Journal of Respiratory & Critical Care Medicine |volume=156 |issue=2 Pt 2 |pages=S1-25 |year=1997 |pmid = 9279284 |author=American Thoracic Society |doi=10.1164/ajrccm.156.2.atsstatement}}</ref> === Dejavniki tveganja === Na dovzetnost ljudi za okužbe s tuberkulozo vplivajo številni dejavniki. Najpomembnejši dejavnik tveganja na svetovni ravni je [[HIV]]. 13 % vseh, ki imajo tuberkulozo, je okuženih s tem virusom.<ref name=WHO2011/> V podsaharski Afriki, kjer je razširjenost okužbe s HIV visoka, je to poseben problem.<ref>{{navedi splet|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/en/index.html|title=Global tuberculosis control ‒ surveillance, planning, financing WHO Report 2006|accessdate=13 October 2006}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Chaisson|first1=RE|last2=Martinson|first2= NA|title=Tuberculosis in Africa--combating an HIV-driven crisis|url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2008-03-13_358_11/page/1089|journal=The New England Journal of Medicine|date=13. marec 2008|volume=358|issue=11|pages=1089-92|pmid=18337598|doi=10.1056/NEJMp0800809}}</ref> Med ljudmi brez HIV, ki so okuženi s tuberkulozo, jih 5‒10 % v času njihovega življenja aktivno zboleli.<ref name=Pet2005>{{navedi knjigo |editor-first=Peter G. |editor-last=Gibson |title=Evidence-based respiratory medicine|year=2005|publisher=Blackwell |location=Oxford |isbn=978-0-7279-1605-1 |pages=321 |url=http://books.google.ca/books?id=sDIKJ1s9wEQC&pg=PA321|edition=1.}}</ref> Po drugi strani pa med prizadetimi, ki so sočasno okuženi z virusom HIV, 30 % razvije aktivno bolezen.<ref name=Pet2005/> Tuberkuloza je tesno povezana s prenaseljenostjo in [[podhranjenost]]jo. Predstavlja eno glavnih [[bolezni revščine]].<ref name=Lancet11/> Visoko ogroženi so med drugim ljudje, ki si vbrizgavajo nedovoljene droge, prebivalci in zaposleni na območjih, kjer se bolni ljudje zbirajo (npr. zapori in zavetišča za brezdomce), glede zdravstvenih oskrbe in virov revne skupnosti, visoko ogrožene etnične manjšine, otroci v tesnem stiku z visoko ogroženimi bolniki in zdravstveno osebje, ki za te bolnike skrbi.<ref name=Griffith_1996>{{cite journal | author1=Griffith D|author2= Kerr C | title=Tuberculosis: disease of the past, disease of the present | journal=Journal of Perianesthesia Nursing | volume=11 | issue=4 | pages=240–245 | year=1996 | pmid=8964016 | doi=10.1016/S1089-9472(96)80023-2 }}</ref> Kronična pljučna bolezen je še en pomemben dejavnik tveganja. [[Silikoza]] povečuje tveganje za približno 30-krat.<ref name=table3>{{cite journal |title=Targeted tuberculin testing and treatment of latent tuberculosis infection. American Thoracic Society |journal=MMWR. Recommendations and Reports |volume=49 |issue=RR-6 |pages=1-51|year=junij 2000|pmid=10881762|url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/rr4906a1.htm#tab3 |last1=Cohn |first1=David L. |last2=O'Brien |first2=Richard J. |collaboration=ATS/CDC Statement Committee on Latent Tuberculosis Infection}}</ref> [[Kajenje|Kadilci]] cigaret imajo skoraj dvakrat višje tveganje za TBC kot nekadilci.<ref>{{cite journal|last1=van Zyl Smit|first1=RN|last2=Pai|first2= M|last3= Yew|first3= WW|last4= Leung|first4= CC|last5= Zumla|first5= A|last6= Bateman|first6= ED|last7= Dheda|first7= K|title=Global lung health: the colliding epidemics of tuberculosis, tobacco smoking, HIV and COPD| journal=European Respiratory Journal |date=januar 2010|volume=35|issue=1|pages=27-33|pmid=20044459|quote=Te analize kažejo, da je za kadilce dvakrat bolj verjetno, da se bodo okužili s TB in zboleli za aktivno obliko bolezni (RR ~1,5 za latetno infekcijo s TB (LTBI) in RR ~2,0 za bolezen TB). Za kadilce je tudi dvakrat bolj verjetno, da umrejo zaradi TB (RR za ~ 2,0 za umrljivost TB), vendar je podatke razložiti zaradi heterogenosti v rezultatih različnih študijah težko interpetirati. | doi = 10.1183/09031936.00072909}}</ref> Druge zdravstvene okoliščine tudi lahko povečajo tveganje za razvoj tuberkuloze, med drugim [[alkoholizem]]<ref name=Lancet11/> in [[sladkorna bolezen]] (trikratni porast).<ref>{{cite journal|last=Restrepo|first=BI|title=Convergence of the tuberculosis and diabetes epidemics: renewal of old acquaintances|url=https://archive.org/details/sim_clinical-infectious-diseases_2007-08-15_45_4/page/436|journal=Clinical Infectious Diseases |date=15. 8. 2007|volume=45|issue=4|pages=436–438|pmid=17638190|doi=10.1086/519939|pmc=2900315}}</ref> Nekatera zdravila, kot so [[kortikosteroidi]] in [[infliksimab]] (monoklonsko protitelo anti-TNF α), postajajo čedalje pomembnejši dejavniki tveganja, še posebej v razvitem svetu.<ref name=Lancet11/> Obstaja tudi genetsko pogojena dovzetnost,<ref>{{cite journal|last1=Müller|first1=M|last2=Hoal|first2= EG|title=Current findings, challenges and novel approaches in human genetic susceptibility to tuberculosis|url=https://archive.org/details/sim_tuberculosis_2010-03_90_2/page/71|journal=Tuberculosis |date=marec 2010|volume=90|issue=2|pages=71-83|pmid=20206579|doi=10.1016/j.tube.2010.02.002}}</ref> njen pomen za zdaj še ni jasen.<ref name=Lancet11/> == Mehanizem == [[Slika:TB poster.jpg|thumb|Z javnimi kampanjami so v dvajsetih letih skušali zaustaviti širjenje TBC]] === Prenos === Kadar ljudje z aktivno pljučno tuberkulozo kašljajo, kihajo, govorijo, pojejo, ali pljuvajo, oddajajo nalezljive aerosolne kapljice s premerom 0,5–5,0 μm. Pri enkratnem kihu nastane do 40.000 kapljic.<ref name=Cole_1998>{{cite journal |author1=Cole E|author2= Cook C |title=Characterization of infectious aerosols in health care facilities: an aid to effective engineering controls and preventive strategies |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-infection-control_1998-08_26_4/page/453|journal=Am J Infect Control |volume=26 |issue=4 |pages=453-64 |year=1998 |pmid=9721404|doi = 10.1016/S0196-6553(98)70046-X}}</ref> Vsaka od teh kapljic lahko prenese bolezen, saj je doza za okužbo s tuberkulozo zelo nizka (že vdih manj kot 10 bakterij lahko povzroči okužbo).<ref>{{cite journal |author1=Nicas M|author2= Nazaroff WW|author3= Hubbard A |title=Toward understanding the risk of secondary airborne infection: emission of respirable pathogens |journal=J Occup Environ Hyg |volume=2 |issue=3 |pages=143-54 |year=2005 |pmid=15764538|doi = 10.1080/15459620590918466}}</ref> Ljudje z dolgotrajnim, pogostim ali tesnim stikom s tuberkoluznimi osebami so še posebno ogroženi (za stopnjo okužbe se v tem primeru ocenjuje, da znaša 22 %).<ref name=Ahmed_2011>{{cite journal |author1=Ahmed N|author2= Hasnain S |title=Molecular epidemiology of tuberculosis in India: Moving forward with a systems biology approach |url=https://archive.org/details/sim_tuberculosis_2011-09_91_5/page/407|journal=Tuberculosis |volume=91 |issue=5 |pages=407-3 |year=2011|pmid = 21514230|doi = 10.1016/j.tube.2011.03.006}}</ref> Oseba z aktivno, vendar nezdravljeno tuberkulozo lahko na leto okuži 10‒15 (ali več) drugih.<ref name="WHO2012data"/> Do prenosa naj bi prišlo samo pri ljudeh z aktivno tuberkulozo – za latentno okužene se meni, da bolezen ni nalezljiva.<ref name=Robbins/> Verjetnost prenosa iz ene osebe na drugo je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim od števila nalezljivih kapljic, ki jih bolnik širi, od učinkovitosti prezračevanja, trajanja izpostavljenosti, [[kužnost|virulence]] [[sev]]a ''M. tuberculosis'', ravni imunosti pri neokuženih in od drugih dejavnikov.<ref name=CDCcourse>{{navedi splet|publisher=[[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC), Division of Tuberculosis Elimination|url=http://www.cdc.gov/tb/education/corecurr/pdf/corecurr_all.pdf|title=Core Curriculum on Tuberculosis: What the Clinician Should Know|page=24|edition=5|year=2011}}</ref> Širjenje od osebe do osebe je mogoče preprečiti z učinkovito izolacijo oseb z aktivno (»prikrito«) tuberkulozo in z ustreznim režimom zdravil proti TBC. Po približno dveh tednih učinkovitega zdravljenja osebe z aktivno okužbo običajno za druge, kar se nalezljivosti tiče, niso več nevarne.<ref name="Ahmed_2011"/> Pri na novo okuženih običajno traja od tri do štiri tedne, da prizadeta oseba postane vir za prenos bolezni na druge.<ref>{{navedi splet | url=http://www.mayoclinic.com/health/tuberculosis/DS00372/DSECTION=3|title=Causes of Tuberculosis|accessdate=19 October 2007|date=21 December 2006|publisher=[[Mayo Clinic]]}}</ref> === Patogeneza === Pri približno 90 % okuženih z ''M. tuberculosis'' gre za »latentno okužbo« – skrito okužbo brez znakov,<ref name=Book90>{{navedi knjigo|last=Skolnik|first=Richard|title=Global health 101|year=2011|publisher=Jones & Bartlett Learning|location=Burlington, MA|isbn=978-0-7637-9751-5|pages=253|url=http://books.google.ca/books?id=sBQRpj4uWmYC&pg=PA253|edition=2.}}</ref> pri čemer doživljenska verjetnost, da se latentna okužba razvije v aktivno bolezen, ne znaša več kot 10 %.<ref name=Arch2009>{{navedi knjigo |editor-first1=Arch G. III. |editor-last1=Mainous |editor-first2=Claire |editor-last2=Pomeroy |title=Management of antimicrobials in infectious diseases : impact of antibiotic resistance |year=2009|publisher=Humana|location=Totowa, N.J.|isbn=978-1-60327-238-4|pages=74|url=http://books.google.ca/books?id=hwVFAPLYznsC&pg=PA74|edition=2.}}</ref> Pri osebah s HIV se nevarnost za pojav aktivne TBC poveča na skoraj 10 % na leto.<ref name=Arch2009/> Če se bolezen ne zdravi učinkovito, znaša stopnja smrtnosti pri aktivnih primerih tuberkuloze do 66 %.<ref name=WHO2012data/> Okužba TBC se začne, ko mikobakterije pridejo v [[Pljuča|pljučne alveole]], kjer napadejo alveolarne [[makrofag]]e in se v njihovih [[Golgijev aparat|endosomih]] razmnožujejo.<ref name=Robbins/><ref name=Houben>{{cite journal | author1=Houben E|author2= Nguyen L|author3= Pieters J | title=Interaction of pathogenic mycobacteria with the host immune system | journal=Curr Opin Microbiol | volume=9 | issue=1 | pages=76-85 | year=2006 | pmid=16406837 | doi=10.1016/j.mib.2005.12.014 }}</ref> Primarno mesto okužbe v [[pljuča|pljučih]] je znano kot »Ghonovo žarišče«. Na splošno se nahaja v zgornjem delu spodnjega režnja ali v spodnjem delu zgornjega režnja.<ref name=Robbins/> Do pljučne tuberkuloze lahko pride tudi preko obtočil. Ti primeri so znani kot »Simonovo žarišče«, običajno so v vrhu pljuč.<ref>{{navedi knjigo|last=Khan|title=Essence Of Paediatrics|year=2011|publisher=Elsevier India|isbn=978-81-312-2804-3|pages=401|url=http://books.google.ca/books?id=gERCc6KTxwoC&pg=PA401}}</ref> Ta prenos preko krvi lahko povzroči širjenje okužbe na bolj oddaljene točke, kot so periferne bezgavke, [[ledvice]], možgani in kosti.<ref name=Robbins/><ref name=Herrmann_2005>{{cite journal |author1=Herrmann J|author2= Lagrange P |title=Dendritic cells and ''Mycobacterium tuberculosis'': which is the Trojan horse? |journal=Pathol Biol (Paris) |volume=53 |issue=1 |pages=35-40 |year=2005|pmid = 15620608 |doi=10.1016/j.patbio.2004.01.004}}</ref> Bolezen lahko prizadene vse dele telesa, iz neznanih razlogov pa se redko naseli v [[srce]], [[mišice|skeletne mišice]], [[trebušna slinavka|trebušno slinavko]] ali [[ščitnica|ščitnico]].<ref>{{cite journal |author1=Agarwal R |author2=Malhotra P |author3=Awasthi A |author4=Kakkar N |author5=Gupta D |pmc=1090580 |title=Tuberculous dilated cardiomyopathy: an under-recognized entity? |journal=BMC Infect Dis |volume=5 |issue=1 |page=29 |year=2005 |pmid=15857515 |doi=10.1186/1471-2334-5-29}}</ref> Tuberkulozo razvrščajo med granulomatozne vnetne bolezni. Celice, kot so [[makrofag]]i, [[limfocit T|celice ubijalke]], [[Limfocit B|limfociti B]] in fibroblasti, se združujejo v granulome in z limfociti obkolijo okužene makrofage. Granulom preprečuje širjenje mikobakterij in nudi lokalno okolje, v katerem pride do posegov celic imunskega sistema. Bakterije znotraj granuloma lahko zaspijo (postanejo dormantne), kar vodi do latentne okužbe. Druga značilnost granulomov je odmiranje celic ([[nekroza]]) v središču tuberklov. S prostim očesom so videti kot mehek, bel sir (kazeozna – sirasta – nekroza).<ref name=Grosset>{{cite journal |author=Grosset J |title=Mycobacterium tuberculosis in the Extracellular Compartment: an Underestimated Adversary |url=https://archive.org/details/sim_antimicrobial-agents-and-chemotherapy_2003-03_47_3/page/833 |journal=Antimicrob Agents Chemother |volume=47 |issue=3 |pages=833-6 |year=2003|pmid = 12604509|doi = 10.1128/AAC.47.3.833-836.2003 |pmc=149338}}</ref> Če bakterije z območja poškodovanega tkiva zaidejo v krvni obtok, se lahko razširijo po celem telesu in ustvarjajo številna žarišča, ki se vsa kažejo kot majhni, beli tuberkli v tkivu.<ref>{{navedi knjigo|last=Crowley|first=Leonard V.|title=An introduction to human disease : pathology and pathophysiology correlations|year=2010|publisher=Jones and Bartlett|location=Sudbury, Mass.|isbn=978-0-7637-6591-0|pages=374|url=http://books.google.ca/books?id=TEiuWP4z_QIC&pg=PA374|edition=8th}}</ref> Ta huda oblika tuberkuloze se imenuje miliarna tuberkuloza in je najbolj pogosta pri majhnih otrocih in pri osebah s HIV.<ref>{{navedi knjigo|last=Anthony|first=Harries|title=TB/HIV a Clinical Manual.|year=2005|publisher=World Health Organization|location=Geneva|isbn=978-92-4-154634-8|pages=75|url=http://books.google.ca/books?id=8dfhwKaCSxkC&pg=PA75|edition=2. }}</ref> Smrtnost je pri ljudeh s to obliko kljub zdravljenju visoka (približno 30 %).<ref name=Gho2008>{{navedi knjigo|last1=Ghosh|first1=Amit K.|last2=Thomas M.|first2= Habermann |title=Mayo Clinic internal medicine : concise textbook|year=2008|publisher=Mayo Clinic Scientific Press|location=Rochester, MN|isbn=978-1-4200-6749-1|pages=789|url=http://books.google.ca/books?id=YJtodBwNxokC&pg=PA789}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Jacob|first1=JT|last2=Mehta|first2= AK|last3= Leonard|first3= MK|title=Acute forms of tuberculosis in adults|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-medicine_2009-01_122_1/page/12|journal=The American Journal of Medicine|date=januar 2009|volume=122|issue=1|pages=12-7|pmid=19114163|doi=10.1016/j.amjmed.2008.09.018}}</ref> Pri številnih prizadetih prihaja pri bolezni do zagonov in remisij. Uničenje in odmiranje tkiva sta pogosto v ravnovesju s celjenjem in fibrozo.<ref name=Grosset/> Prizadeto tkivo nadomestijo brazgotine in votline, napolnjene s sirastim nekrotičnem materialom. Med aktivno boleznijo se nekatere od teh votlin lahko povežejo z [[bronhij]]i v zračnih kanalih, tako da je snov v njih mogoče izkašljati. Snov vsebuje žive bakterije, čemur sledi širjenje okužbe. Zdravljenje z ustreznimi [[antibiotik]]i ubija bakterije in omogoča ozdravljenje. Prizadeta območja, ko so enkrat ozdravljena, nadomesti brazgotinasto tkivo.<ref name=Grosset/> == Diagnoza == [[Slika:TB in sputum.png|thumb|''[[Mycobacterium tuberculosis]]'' (obarvana rdeče po Ziehl-Neelsenu) v izpljunku]] === Aktivna tuberkuloza === Diagnosticirati aktivno tuberkulozo samo na podlagi znakov in simptomov je težko,<ref name=DiagP2011>{{cite journal|last1=Bento|first1=J|last2=Silva|first2= AS|last3= Rodrigues|first3= F|last4= Duarte|first4= R|title=[Diagnostic tools in tuberculosis]|journal=Acta medica portuguesa|date=januar–februar 2011|volume=24|issue=1|pages=145-54|pmid=21672452}}</ref> prav tako tudi bolezen pri osebah s suprimiranim imunskim sistemom.<ref name=Clinic2009>{{cite journal|last=Escalante|first=P|title=In the clinic. Tuberculosis|journal=Annals of internal medicine|date=2009-06-02|volume=150|issue=11|pages=ITC61-614; quiz ITV616|pmid=19487708}}</ref> Na diagnozo TB pa je treba pomisliti pri pacientih z znaki pljučnega obolenja ali splošnimi simptomi, ki trajajo dlje kot dva tedna.<ref name=Clinic2009/> [[Radiologija|Rentgensko slikanje prsnega koša]] in multipla kultura izpljunka za acido-bacile sta običajno del začetne ocene.<ref name=Clinic2009/> Testi sproščanja interferonov in tuberkulinski kožni testi v državah v razvoju nekoristni.<ref>{{cite journal|author1=Metcalfe, JZ |author2=Everett, CK |author3=Steingart, KR |author4=Cattamanchi, A |author5=Huang, L |author6=Hopewell, PC |author7=Pai, M|title=Interferon-? release assays for active pulmonary tuberculosis diagnosis in adults in low- and middle-income countries: systematic review and meta-analysis|journal=The Journal of infectious diseases|date=2011-11-15|volume=204 Suppl 4|pages=S1120-9|pmid=21996694|doi=10.1093/infdis/jir410|pmc=3192542|issue=suppl_4}}</ref><ref name="Sester 100-11">{{cite journal|author1=Sester, M |author2=Sotgiu, G |author3=Lange, C |author4=Giehl, C |author5=Girardi, E |author6=Migliori, GB |author7=Bossink, A |author8=Dheda, K |author9=Diel, R |author10=Dominguez, J |author11=Lipman, M |author12=Nemeth, J |author13=Ravn, P |author14=Winkler, S |author15=Huitric, E |author16=Sandgren, A |author17=Manissero, D |display-authors=5 |title=Interferon-? release assays for the diagnosis of active tuberculosis: a systematic review and meta-analysis|journal=The European respiratory journal : official journal of the European Society for Clinical Respiratory Physiology|date=januar 2011|volume=37|issue=1|pages=100-11|pmid=20847080|doi=10.1183/09031936.00114810}}</ref> IGRA pozna pri osebah s HIV podobne meje.<ref name="Sester 100-11"/><ref>{{cite journal|author1=Chen, J |author2=Zhang, R |author3=Wang, J |author4=Liu, L |author5=Zheng, Y |author6=Shen, Y |author7=Qi, T |author8=Lu, H|title=Interferon-gamma release assays for the diagnosis of active tuberculosis in HIV-infected patients: a systematic review and meta-analysis|journal=PLoS ONE|year=2011|volume=6|issue=11|pages=e26827|pmid=22069472|doi=10.1371/journal.pone.0026827|pmc=3206065|editor1-last=Vermund|editor1-first=Sten H}}</ref> Diagnoza TB je jasna, če se za ''M. tuberculosis'' ugotovi prisotnost v kliničnem vzorcu (kot so npr. [[izmeček]], [[gnoj]] ali tkivo, dobljeno z [[biopsija|biopsijo]]). Ker gre za počasi rastoč organizem, je postopek kulture težaven in traja pri vzorcih krvi ali izmečka od dva do šest tednov.<ref>{{navedi knjigo|last=Diseases|first=Special Programme for Research & Training in Tropical|title=Diagnostics for tuberculosis : global demand and market potential.|year=2006|publisher=World Health Organization on behalf of the Special Programme for Research and Training in Tropical Diseases|location=Geneva|isbn=978-92-4-156330-7|pages=36|url=http://books.google.ca/books?id=CFPpcCef4yQC&pg=PA36}}</ref> Z zdravljenjem se zato pogosto prične, še preden kulture diagnozo potrdijo.<ref name=NICE2011/> S testi amplifikacije DNK in preskusom na adenozin deaminazo je mogoče TB hitro dokazati.<ref name=DiagP2011/> Teh testov pa se rutinsko ne priporoča, saj le redko vplivajo na to, kako se primer terapira.<ref name=NICE2011/> Krvni testi za odkrivanje protiteles niso ne specifični ne občutljivi, zato se jih ne priporoča.<ref>{{cite journal|last1=Steingart|first1=KR|last2=Flores|first2= LL|last3= Dendukuri|first3= N|last4= Schiller|first4= I|last5= Laal|first5= S|last6= Ramsay|first6= A|last7= Hopewell|first7= PC|last8= Pai|first8= M|title=Commercial serological tests for the diagnosis of active pulmonary and extrapulmonary tuberculosis: an updated systematic review and meta-analysis|journal=PLoS medicine|date=avgust 2011|volume=8|issue=8|pages=e1001062|pmid=21857806|doi=10.1371/journal.pmed.1001062|pmc=3153457|editor1-last=Evans|editor1-first=Carlton}}</ref> === Skrita tuberkuloza === [[Slika:Mantoux tuberculin skin test.jpg|thumb|tuberkulinski kožni test]] Test je pogosto uporablja pri pregledih oseb z velikim tveganjem za tuberkulozo.<ref name=Clinic2009/> Pri predhodno imuniziranih osebah lahko pride do lažno pozitivnih rezultatov testa.<ref name=Rothel_2005>{{cite journal|author1=Rothel J|author2= Andersen P |title=Diagnosis of latent ''Mycobacterium tuberculosis'' infection: is the demise of the Mantoux test imminent?|journal=Expert Rev Anti Infect Ther |volume=3 |issue=6 |pages=981-93 |year=2005|pmid = 16307510|doi = 10.1586/14787210.3.6.981}}</ref> Test je lahko lažno negativen pri osebah, ki imajo [[sarkoidoza|sarkoidozo]] ali [[Hodgkinov limfom]], ki so podhranjene, ali pa (zanimivo) pri posameznikih z dejansko aktivno tuberkulozo.<ref name=Robbins/> Za osebe s pozitivnim izidom tuberkulinskega testa se priporočajo test krvi na sproščanje gama interferona (Interferon gamma release assay - IGRA).<ref name=NICE2011>{{NICE|117|Tuberculosis|2011}}</ref> Na te teste imunizacija ali okolijske mikobakterije večinoma ne vplivajo, tako da je napačno pozitivnih izidov pri njih manj.<ref>{{cite journal|author1=Pai M|author2= Zwerling A|author3= Menzies D |title=Systematic Review: T-Cell based Assays for the Diagnosis of Latent Tuberculosis Infection: An Update |journal=Ann. Intern. Med. |volume=149 |issue=3 |pages=1-9 |year=2008 |pmid=18593687 |pmc=2951987|doi=10.7326/0003-4819-149-3-200808050-00241}}</ref> Vplivajo pa nanje ''M. szulgai'', ''M. marinum'' in ''M. kansasii''.<ref name="Jindal 2011 525"/> Testi IGRA lahko povečajo občutljivost, kadar se uporabljajo hkrati s kožnim testom, so pa lahko da manj občutljivi kot kožni test, če se uporabljajo brez njega.<ref>{{cite journal|last1=Amicosante|first1=M|last2=Ciccozzi|first2= M|last3= Markova|first3= R|title=Rational use of immunodiagnostic tools for tuberculosis infection: guidelines and cost effectiveness studies|journal=The new microbiologica|date=april 2010|volume=33|issue=2|pages=93-107|pmid=20518271}}</ref> == Preventiva == Prizadevanja za preprečevanje in nadzor tuberkuloze temeljijo predvsem na cepljenju dojenčkov in na odkrivanju in ustreznem zdravljenju aktivnih primerov.<ref name=Lancet11/> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je žela nekaj uspeha s terapevtskimi izboljšavami, ki so povzročile majhen padec v številu obolenj.<ref name=Lancet11/> === Cepiva === Od leta 2011 dalje je na voljo le [[cepivo]] na osnovi bacila Calmette‒Guérin (BCG), ki je sicer učinkovito proti širjenju bolezni v otroštvu, vendar pred okužbo s pljučno tuberkulozo ne ščiti zanesljivo.<ref>{{cite journal|last=McShane|first=H|title=Tuberculosis vaccines: beyond bacille Calmette-Guerin|journal=Philosophical transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological sciences|date=12 October 2011|volume=366|issue=1579|pages=2782-9|pmid=21893541|doi=10.1098/rstb.2011.0097|pmc=3146779}}</ref> Kljub temu je po vsem svetu najbolj pogosto uporabljeno cepivo, s katerim se cepi več kot 90% vseh otrok.<ref name=Lancet11/> Tako pridobljena imunost pa po približno desetih letih začne padati.<ref name=Lancet11/> Kot je tuberkuloza v Kanadi, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike večinoma neobičajna, se z BCG cepi samo visoko ogrožene ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/tb/topic/vaccines/|title=Vaccine and Immunizations: TB Vaccine (BCG)|publisher =Centers for Disease Control and Prevention|year=2011|accessdate=26 July 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|title=BCG Vaccine Usage in Canada - Current and Historical|url=http://www.phac-aspc.gc.ca/tbpc-latb/bcgvac_1206-eng.php|work=Public Health Agency of Canada|accessdate=30 December 2011|date=september 2010|archive-date=2012-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120330042719/http://www.phac-aspc.gc.ca/tbpc-latb/bcgvac_1206-eng.php|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120330042719/http://www.phac-aspc.gc.ca/tbpc-latb/bcgvac_1206-eng.php |date=2012-03-30 }}</ref><ref name=UK06>{{cite journal|last1=Teo|first1=SS|last2=Shingadia|first2= DV|title=Does BCG have a role in tuberculosis control and prevention in the United Kingdom?|url=https://archive.org/details/sim_archives-of-disease-in-childhood_2006-06_91_6/page/529|journal=Archives of Disease in Childhood|date=junij 2006|volume=91|issue=6|pages=529-31|pmid=16714729|pmc= 2082765|doi=10.1136/adc.2005.085043 }}</ref> Eden od razlogov, zakaj naj se cepiva ne rabi, so lažno pozitivni tuberkulinski testi na koži, tako da je za presejalne programe nekoristen.<ref name=UK06/> V razvoju so trenutno številna nova cepiva.<ref name=Lancet11/> === Javno zdravje === Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1993 TB razglasila za "svetovni zdravstveni izziv",<ref name=Lancet11/> leta 2006B pa je Združenje Ustavimo TB (stop TB) razvilo globalni načrt, kako zaustaviti tuberkulozo, z namenom do leta 2015 rešiti 14 milijonov življenj.<ref>{{navedi splet|url=http://www.stoptb.org/global/plan/|title=The Global Plan to Stop TB|publisher=[[World Health Organization]]|year=2011|accessdate=13 June 2011|archive-date=2011-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110612030924/http://www.stoptb.org/global/plan/|url-status=dead}}</ref> Cilja za leto 2015 verjetno ne bo mogoče doseči, predvsem zaradi porasta v primerih s HIV povezane tuberkuloze in zaradi pojava tuberkuloze, odporne proti več zdravilom (»multiple drug-resistant«, skrajšano MDR-TB).<ref name=Lancet11/> Sistem, za razvrstitev tuberkuloze, ki ga je razvilo Združenje za prsni koš ZDA, se uporablja predvsem v javnih zdravstvenih programih.<ref>{{navedi knjigo |editor-last1=Warrell |editor-first1=David A. |editor-last2=Cox |editor-first2=Timothy M. |editor-last3=Firth |editor-first3=John D. |chapter=Sections 1 - 10. |title=Oxford Textbook of Medicine |year=2005 |publisher=Oxford University Press|location=Oxford [u.a.]|isbn=978-0-19-857014-1|pages=560|url=http://books.google.ca/books?id=EhjX517cGVsC&pg=PA560|edition=4. ed., paperback.}}</ref> == Obvladovanje == Za zdravljenje TBC se uporablja [[antibiotik]]e, ki ubijajo bakterije. Uspešno zdraviti TBC je težko; neobičajna struktura in kemična sestava celičnih sten pri mikobakterijah ovirata vstop zdravilom in tako onemogočata delovanje marsikaterega antibiotika.<ref>{{cite journal |author1=Brennan PJ|author2= Nikaido H |title=The envelope of mycobacteria |url=https://archive.org/details/sim_annual-review-of-biochemistry_1995_64/page/29|journal=Annu. Rev. Biochem. |volume=64 |pages=29-63 |year=1995 |pmid=7574484 |doi=10.1146/annurev.bi.64.070195.000333}}</ref> Najbolj pogosto uporabljena antibiotika sta [[isoniazid]] in [[rifampicin]], zdravljenja pa lahko traja tudi več mesecev.<ref name=CDCcourse/> Skrito TB se običajno zdravi z enim samim antibiotikom.<ref name=Latent2011/> za aktivna obolenja s TB pa je najboljša kombinacija več antibiotikov, ki zmanjšuje tveganje, da se pri bakterijah razvije [[odpornost proti antibiotikom]].<ref name=Lancet11/> Latentno okužene ljudi se prav tako zdravi, da se pri njih prepreči kasnejši izbruh aktivne TB.<ref name=Latent2011>{{cite journal|last1=Menzies|first1=D|last2=Al Jahdali|first2= H|last3= Al Otaibi|first3= B|title=Recent developments in treatment of latent tuberculosis infection|journal=The Indian journal of medical research|date=marec 2011|volume=133|pages=257-66|pmid=21441678|pmc=3103149|issue=3}}</ref> WHO priporoča terapijo pod neposrednim nadzorom zdravstvenega osebja, tako da se zagotovi redno jemanje zdravila; cilj je omejiti število bolnikov, ki zdravil ne jemljejo redno.<ref>{{navedi knjigo |author1=Arch G.|author2= III Mainous |title=Management of Antimicrobials in Infectious Diseases: Impact of Antibiotic Resistance |publisher=Humana Pr |location= |year=2010 |pages=69 |isbn=1-60327-238-0 |oclc= |url=http://books.google.ca/books?id=hwVFAPLYznsC&pg=PA69}}</ref> Dokazi, da je ta pristop boljši kot če se zdravila jemljejo nenadzorovano, so šibki.<ref>{{cite journal |author1=Volmink J|author2= Garner P |title=Directly observed therapy for treating tuberculosis |journal=Cochrane Database Syst Rev |volume= |issue=4 |pages=CD003343 |year=2007 |pmid=17943789 |doi=10.1002/14651858.CD003343.pub3 |url= |editor1-last=Volmink |editor1-first=Jimmy}}</ref> Pristop, s katerim se ljudi opominja, kako pomembno je zdravljenje, pa zgleda učinkuje.<ref>{{cite journal|last1=Liu|first1=Q|last2=Abba|first2= K|last3= Alejandria|first3= MM|last4= Balanag|first4= VM|last5= Berba|first5= RP|last6= Lansang|first6= MA|title=Reminder systems and late patient tracers in the diagnosis and management of tuberculosis|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=2008-10-08|issue=4|pages=CD006594|pmid=18843723|doi=10.1002/14651858.CD006594.pub2|editor1-last=Liu|editor1-first=Qin}}</ref> === Nov pojav bolezni === Ob novem pojavu pljučne TB od 2010 dalje priporočajo terapijo, ki traja šest mesecev, s kombinacijo antibiotikov, ki vsebujejo rifampicin, isoniazid, [[pirazinamid]] in [[etambutol]] prva dva meseca, zadnje štiri pa samo rifampicin in isoniazid.<ref name=Lancet11/> Pri visoki odpornosti proti izoniazidu se lahko zadnje štiri mesece daje alternativno etambutol.<ref name=Lancet11/> === Ponavljajoča obolenja === Če se tuberkuloza ponavlja, je pomembno pred začetkom zdravljenja s testi ugotoviti, na katere antibiotike je povzročitelj občutljiv.<ref name=Lancet11/> Če se ugotovi, da gre za TB, ki je multirezistentna, to je odporna na več zdravil (MDR-TB), priporočajo jemati najmanj 4 učinkovite antibiotike 19 do 24 mesecev dolgo.<ref name=Lancet11/> === Odpornost proti zdravilom === Do prvotne odpornosti pride, ko se prizadeta oseba okuži z odpornim sevom TB. Pri osebi s popolnoma občutljivo TB se lahko med zdravljenjem zaradi neustreznega zdravljenja razvije sekundarna (pridobljena) upornost , če bolnik zdravil ne jemlje ustrezno predpisani shemi (neskladnost z navodili zdravnika), ali če se uporablja zdravila nizke kakovosti.<ref name=OBrien>{{cite journal |author=O'Brien R |title=Drug-resistant tuberculosis: etiology, management and prevention |journal=Semin Respir Infect |volume=9 |issue=2 |pages=104-12 |year=1994|pmid = 7973169}}</ref> Proti zdravilom odporna TB je resen zdravstveni problem v številnih državah v razvoju, saj je podaljšuje zdravljenje dlje in zahteva dražja zdravila. MDR-TB se definira kot odpornost proti najbolj uspešnim zdravilom prve izbire pri TB: rifampicin and isoniazid. Tuberkuloza, prekomerno odporna proti zdravilom, je odporna proti trem ali več razredom zdravil druge izbire.<ref name="MMWR2006">{{cite journal |title=Emergence of ''Mycobacterium tuberculosis'' with extensive resistance to second-line drugs worldwide, 2000-2004 |journal=MMWR Morb Mortal Wkly Rep |volume=55 |issue=11 |pages=301-5 |year=2006 |url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5511a2.htm|pmid = 16557213 |author=Centers for Disease Control and Prevention}}</ref> Proti zdravilom popolnoma odporna tuberkuloza je odporna proti vsem zdravilom, ki so trenutno na voljo.<ref name=TR2012>{{navedi splet|title=Totally Resistant TB: Earliest Cases in Italy |url=http://www.wired.com/wiredscience/2012/01/tdr-first-italy/|author=Maryn McKenna|date=12 January 2012|accessdate=12 January 2012|publisher=[[Wired]]}}</ref> Najprej so jo opazili leta 2003 v Italiji, vendar o njej do 2012 niso široko poročali.<ref name=TR2012/> Bedakvuilin pogojno podpirajo kot sredstvo proti multirezistentni TB.<ref>{{navedi splet|title=Provisional CDC Guidelines for the Use and Safety Monitoring of Bedaquiline Fumarate (Sirturo) for the Treatment of Multidrug-Resistant Tuberculosis |url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/rr6209a1.htm?s_cid=rr6209a1_x}}</ref> == Prognoza == [[Slika:Tuberculosis world map - DALY - WHO2004.svg|thumb|Starostno standardizirana smrtnost zaradi tuberkuloze na 100.000 prebivalcev leta 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/estimates_country/en/index.html |title=WHO Disease and injury country estimates |year=2004 |work=World Health Organization |accessdate=11 November 2009}}</ref> {{Multicol}} {{legend|#b3b3b3|ni podatkov}} {{legend|#ffff65|10}} {{legend|#fff200|10‒25}} {{legend|#ffdc00|25‒50}} {{legend|#ffc600|50‒75}} {{legend|#ffb000|75‒100}} {{legend|#ff9a00|100‒250}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|250‒500}} {{legend|#ff6e00|500‒750}} {{legend|#ff5800|750‒1000}} {{legend|#ff4200|1000‒2000}} {{legend|#ff2c00|2000‒3000}} {{legend|#cb0000|3000}} {{Multicol-end}}]] Okužba se razvije v jasno izraženo TB, ko bacili premagajo obrambo imunskega sistema in se začnejo razmnoževati. Pri primarni TB (pri okoli 1–5 % primerov) pride do tega po začetni okužbi.<ref name=Robbins/> Latentna okužba pa se v večini primerov pojavi brez očitnih znakov.<ref name=Robbins/> Ti mirujoči bacili izzovejo aktivno tuberkulozo v 5–10 % teh latentnih primerov, pogosto mnogo let po okužbi.<ref name=Pet2005/> Imunosupresija, na primer zaradi okužbe s HIV, zviša nevarnost za ponoven izbruh bolezni. Pri osebah, ki so okužene tako z ''M. tuberculosis'' kot s HIV, se nevarnost za ponoven pojav bolezni poveča na skoraj 10 % na leto.<ref name=Robbins/> Študije prstnih odtisov DNK pri sevih ''M. tuberculosis'' so pokazale, da ponovna okužba k ponavljajoči se TB prispeva bistveno več, kot so predvidevali doslej.<ref>{{cite journal |doi=10.1016/S1473-3099(03)00607-8 |title=Recurrence in tuberculosis: relapse or reinfection? |year=2003 |author=Lambert M |journal=Lancet Infect Dis |volume=3 |pmid=12726976 |issue=5 |last2=Hasker |first2=Epco |last3=Deun |first3=Armand Van |last4=Roberfroid |first4=Dominique |last5=Boelaert |first5=Marleen |last6=Van Der Stuyft |first6=Patrick |pages=282-7}}</ref> - za območja s pogosto TB cenijo delež pri ponovno aktiviranih primerih TB na več kot 50 %.<ref>{{cite journal|author1=Wang, JY |author2=Lee, LN |author3=Lai, HC |author4=Hsu, HL |author5=Liaw, YS |author6=Hsueh, PR |author7=Yang, PC |title=Prediction of the tuberculosis reinfection proportion from the local incidence|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-infectious-diseases_2007-07-15_196_2/page/281 |journal=The Journal of infectious diseases|date=15 July 2007|volume=196|issue=2|pages=281–288|pmid=17570116|doi=10.1086/518898}}</ref> Verjetnost za smrt zaradi tuberkuloze je znašala leta 2008 4 %, kar pomeni zmanjšanje smrtnosti v primerjavi z letom 1995, ko je le-ta znašala 8 %.<ref name=Lancet11/> == Epidemiologija == [[Slika:Tuberculosis-prevalence-WHO-2009.svg|thumb|left|alt=Zemljevid sveta s podsaharsko Afrika v različnih odtenkih rumene barve, ki pomenijo pogostnost več kot 300 primerov na 100.000 prebivalcev, in z ZDA, Kanado, Avstralijo in Severno Evropo v temno modrih odtenkih temno za razširjenost okoli 10 na 100.000. Azija je rumena, vendar ne tako svetla, z vrednostmi okoli 200 na 100.000. Južna Amerika je temneje rumena.|Leta 2007 je bila razširjenost tuberkuloze na 100.000 prebivalcev najvišja v podsaharski Afriki, tudi v Aziji je bila relativno visoka.<ref name=WHO2009-Burden>{{navedi knjigo |title=Global tuberculosis control: epidemiology, strategy, financing |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |year=2009 |isbn=978-92-4-156380-2 |chapter=The Stop TB Strategy, case reports, treatment outcomes and estimates of TB burden |chapter-url=http://who.int/tb/publications/global_report/2009/annex_3/en/index.html |accessdate=14 November 2009 |pages=187-300 |archive-date=2013-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131030172112/http://www.who.int/tb/publications/global_report/2009/annex_3/en/index.html |url-status=dead }}</ref>]] Približno tretjina svetovnega prebivalstva je bila okužena s ''M. tuberculosis'',<ref name=WHO2012data/> do novih okužb prihaja letno pri približno 1 % prebivalstva.<ref name=WHO2002/> Vendar pa večina okužb z ''M. tuberculosis'' ne povzroči tuberkuloze,<ref name=CDC>{{navedi splet|publisher=[[Centers for Disease Control]]|url=http://www.cdc.gov/tb/publications/factsheets/general/LTBIandActiveTB.htm|title=Fact Sheets: The Difference Between Latent TB Infection and Active TB Disease|date=20 June 2011|accessdate=26 July 2011}}</ref> in 90–95 % okužb ostaja brez simptomov.<ref name=Book90/> Leta 2012 je bilo po oceni 8,6 milijona kroničnih aktivnih primerov.<ref>{{navedi splet|title=Global tuberculosis report 2013|url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/en/index.html|work=World Health Organization|year=2013}}</ref> Leta 2010 so ugotovili 8,8 milijonov novih primerov tuberkuloze in 1,45 milijona smrtnih žrtev, večinoma v državah v razvoju.<ref name=WHO2011/> Med temi 1,45 milijona smrtnih žrtev je bilo približno 350.000 bolnikov s sočasno okužbo z virusom HIV.<ref name=WHO2011Control>{{navedi splet|title=Global Tuberculosis Control 2011|url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/2011/gtbr11_full.pdf|work=World Health Organization|accessdate=15 April 2012}}</ref> Tuberkuloza je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi nalezljivih bolezni (takoj za HIV/AIDS).<ref name=ID10/> Število obolelih, gledano absolutno, od leta 2005 dalje pada in število novih primerov se je po 2002 znižalo.<ref name=WHO2011/> Napredek na Kitajskem je še posebno velik, med letoma 1990 in 2010 jim je uspelo smrtnost zaradi TB zmanjšati za približno 80 %.<ref name=WHO2011Control/> Tuberkuloza je pogostejša v državah v razvoju; približno 80 % prebivalstva v številnih azijskih in afriških državah je pozitivno na tuberkulinski test, v ZDA pa je pozitivnih samo 5–10 % prebivalcev.<ref name=Robbins/> Upanje, da se bolezen dobi popolnoma pod nadzor, je močno oslabljeno zaradi številnih dejavnikov, kot so težave pri razvoju učinkovitega cepiva, drag in zamuden diagnostični postopek, obvezno večmesečno zdravljenje, porast s HIV povezane tuberkuloze, in pojav proti zdravilom odpornih primerov po 1980.<ref name=Lancet11/> [[Slika:TB incidence.png|thumb|left|Število novo javljenih primerov TB po letih.<ref>{{navedi splet|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/2008/annex_3/en/index.html|title=WHO report 2008: Global tuberculosis control|accessdate=13 April 2009}}</ref>]] Leta 2007 je imel po ocenah med vsemi državami največjo incidenco bolezni [[Svazi]], in sicer 1.200 primerov na 100.000 prebivalcev. Indija je imela največjo skupno incidenco, okoli 2,0 milijona novih primerov.<ref name=WHO2009-Epidemiology/> V razvitih državah je tuberkuloza manj pogosta, najti jo je predvsem v urbanih območjih. Število primerov na 100.000 prebivalcev po svetu leta 2010: cel svet 178, Slovenija 332, Ameriki 36, Vzhodno Sredozemlje 173, Evropa 63, jugovzhodna Azija 278, in zahodni Pacifik 139.<ref name=WHO2011Control/> V Kanadi in Avstraliji je tuberkuloza veliko bolj pogosta med staroselci, zlasti v oddaljenih območjih.<ref>{{cite journal|last1=FitzGerald|first1=JM|last2=Wang|first2= L|last3= Elwood|first3= RK|title=Tuberculosis: 13. Control of the disease among aboriginal people in Canada|journal=CMAJ : Canadian Medical Association journal / journal de l'Association medicale canadienne|date=2000-02-08|volume=162|issue=3|pages=351-5|pmid=10693593|pmc=1231016}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Quah |first1=Stella R. |last2=Carrin |first2=Guy |last3=Buse |first3=Kent |first4=Kristian |last4=Heggenhougen |title=Health Systems Policy, Finance, and Organization |publisher=Academic Press |location=Boston |year=2009 |pages=424 |isbn=0-12-375087-3 |oclc= |url=http://books.google.ca/books?id=IEXUrc0tr1wC&pg=PA424}}</ref> V ZDA je smrtnost pri aboriginih zaradi tuberkuloze petkrat višja,<ref>{{navedi knjigo |first=Anne-Emanuelle |last=Birn |title= Textbook of International Health: Global Health in a Dynamic World |year=2009 |pages=261 |isbn= 9780199885213 |url=http://books.google.ca/books?id=2XBB4-eYGZIC&pg=PT261 |doi= |accessdate=}}</ref> in med javljenimi primeri TB znaša delež rasnih in etničnih manjšin znaša 84 %.<ref>{{navedi splet|publisher=Centers for Disease Control and Prevention |url=http://www.cdc.gov/tb/statistics/surv/surv2012/slides/surv12.htm|title=CDC Surveillance Slides 2012 - TB|date=}}</ref> Pogostnost tuberkuloze je odvisna od starosti prebivalstva. V Afriki v prvi vrsti prizadene mladostnike in mlade odrasle.<ref>{{navedi splet|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija|url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/2006/pdf/full_report_correctedversion.pdf|title=Global Tuberculosis Control Report, 2006 - Annex 1 Profiles of high-burden countries|format=PDF|accessdate=13 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060716135331/http://www.who.int/tb/publications/global_report/2006/pdf/full_report_correctedversion.pdf|archivedate=2006-07-16|url-status=live}}</ref> V državah, kjer je število obolenj dramatično upadlo (na primer v ZDA) , pa predstavlja TB predvsem bolezen starejših ljudi in oseb z oslabljenim imunskim sistemom (dejavniki tveganja so navedeni zgoraj).<ref name=Robbins/><ref>{{navedi splet|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|url=http://www.cdc.gov/nchstp/tb/pubs/slidesets/surv/surv2005/default.htm|title=2005 Surveillance Slide Set|date=12 September 2006|accessdate=13. 10. 2006}}</ref> === Slovenija === [[Pojavnost]] tuberkuloze v Sloveniji upada. Leta 1996 je bilo v Sloveniji registriranih 28,3 primera na 100.000 prebivalcev, leta 2002 je pojavnost znašala 17,6/100.000 prebivalcev,<ref name=Regvat>Regvat J. et al. Tuberkuloza dojke – redka oblika zunajpljučne tuberkuloze – prikaz primera. ZDRAV VESTN 2004; 73: 211–212</ref> leta 2009 pa le še 9,3 primera/100.000 prebivalcev, kar nas uvršča med države z zelo nizko stopnjo obolevnosti.<ref name=Regvat/><ref name=Skrjanec>Škrjanec Pušenjak M. et l. Pljučna tuberkuloza z nenavadno rentgensko sliko. Medicinski razgledi 2012; 51: 501–506.</ref> V Sloveniji pogosteje zbolevajo moški. [[Umrljivost]] za to boleznijo je 1,3–4,2 %.<ref name=Skrjanec/> == Zgodovina == [[Slika:Mummy at British Museum.jpg|thumb|Egiptovska mumija v Britanskem muzeju - v hrbtenjačah egipčanskih mumij so dokazali tuberkulozno gnilobo.]] Tuberkuloza je bila prisotna pri ljudeh najkasneje od antike dalje.<ref name=Lancet11>{{cite journal|last1=Lawn|first1=SD|last2=Zumla|first2= AI|title=Tuberculosis|url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_july-2-8-2011_378_9785/page/57|journal=Lancet|date=2 July 2011|volume=378|issue=9785|pages=57-72|pmid=21420161|doi=10.1016/S0140-6736(10)62173-3}}</ref> Najzgodnejši nedvoumni dokaz za ''M. tuberculosis'' je najti v ostankih bizona, starih približno 17 tisoč let.<ref>{{cite journal |author=Rothschild BM |title=Mycobacterium tuberculosis complex DNA from an extinct bison dated 17,000 years before the present |journal=Clin. Infect. Dis. |volume=33 |issue=3 |pages=305-11 |date=avgust 2001 |pmid=11438894 |doi=10.1086/321886 |url=http://www.journals.uchicago.edu/cgi-bin/resolve?CID001531 |author2=Martin LD |author3=Lev G |display-authors=5 |last4=Bercovier |first4=Helen |last5=Bar-Gal |first5=Gila Kahila |last6=Greenblatt |first6=Charles |last7=Donoghue |first7=Helen |last8=Spigelman |first8=Mark |last9=Brittain |first9=David |access-date=2014-01-04 |archive-date=2019-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190325085112/https://www.journals.uchicago.edu/cgi-bin/resolve?CID001531 |url-status=dead }}</ref> Zaenkrat pa ni jasno, ali ima tuberkuloza izvor pri govedu, s kasnejšim prenosom na ljudi, ali pa gre za skupnega prednika.<ref>{{cite journal |author=Pearce-Duvet J |title=The origin of human pathogens: evaluating the role of agriculture and domestic animals in the evolution of human disease |url=https://archive.org/details/sim_biological-reviews_2006-08_81_3/page/369 |journal=Biol Rev Camb Philos Soc |volume=81 |issue=3 |pages=369-82 |year=2006|pmid = 16672105 |doi=10.1017/S1464793106007020}}</ref> Doslej se je verjelo, da je med procesom udomačitve prišlo do prenosa ''M. tuberkulosis'' z živali na ljudi, vendar genska primerjava živalskih in človeških sevov bakterije tega ne potrjuje. Goveji in človeški sev bacila imata skupnega prednika, ki je ljudi morda okužil že v neolitiku.<ref>{{cite journal|last1=Comas|first1=I|last2=Gagneux|first2= S|title=The past and future of tuberculosis research|journal=PLoS Pathogens|date=oktober 2009|volume=5|issue=10|pages=e1000600|pmid=19855821|doi=10.1371/journal.ppat.1000600|pmc=2745564|editor1-last=Manchester|editor1-first=Marianne}}</ref> Okostja prazgodovinskih ljudi (4000 pred našim štetjem) kažejo znake tuberkulozo in tuberkulozno gnilobo so dokazali v hrbtenjačah egipčanske mumije iz časov 3000‒4000 pred našim štetjem.<ref>{{cite journal |author1=Zink A |author2=Sola C |author3=Reischl U |author4=Grabner W |author5=Rastogi N |author6=Wolf H |author7=Nerlich A |title=Characterization of Mycobacterium tuberculosis Complex DNAs from Egyptian Mummies by Spoligotyping |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-microbiology_2003-01_41_1/page/359 |journal=J Clin Microbiol |volume=41 |issue=1 |pages=359-67 |year=2003 |pmid=12517873 |doi=10.1128/JCM.41.1.359-367.2003 |pmc=149558}}</ref> '' Phthisis'' pomeni v grščini ''sušico'', star izraz za pljučno tuberkulozo;<ref>{{navedi knjigo|title=The Chambers Dictionary.|year=1998|publisher=Allied Chambers India Ltd.|location=New Delhi|isbn=978-81-86062-25-8|pages=352|url=http://books.google.ca/books?id=pz2ORay2HWoC&pg=RA1-PA352}}</ref> Po [[Hipokrat]]u je okoli 460 pred našim štetjem phthisis bila najbolj razširjena bolezen. Pravi, da se javlja z vročino in izkašljevanjem krvi in da je skoraj vedno usodna.<ref>Hippocrates. [https://web.archive.org/web/20050211173218/http://classics.mit.edu/Hippocrates/aphorisms.mb.txt Aphorisms.] Accessed 7 October 2006.</ref> Genetske študije kažejo, da je v Ameriki TB prisotna od leta 100 našega štetja dalje.<ref>{{cite journal |author1=Konomi N |author2=Lebwohl E |author3=Mowbray K |author4=Tattersall I |author5=Zhang D |title=Detection of Mycobacterial DNA in Andean Mummies |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-microbiology_2002-12_40_12/page/4738 |journal=J Clin Microbiol |volume=40 |issue=12 |pages=4738-40 |year=2002 |pmid=12454182 |doi=10.1128/JCM.40.12.4738-4740.2002 |pmc=154635}}</ref> Pred industrijsko revolucijo je folklora tuberkulozo pogosto povezovala z vampirji. Ko je v družini kdo umrl zaradi nje, so drugi okuženi člani družine začeli hirati. Ljudje so verjeli, da je za to kriv umrli, ki iz ostalih družinskih članov izsesava življenje.<ref name=sledzik>{{cite journal |last1=Sledzik |first1=Paul S. |last2=Nicholas |first2=Bellantoni |year=junij 1994 |title=Bioarcheological and biocultural evidence for the New England vampire folk belief |journal=American Journal of Physical Anthropology |volume=94 |issue=2 |pages=269-274 |doi=10.1002/ajpa.1330940210 |url=http://www.ceev.net/biocultural.pdf |format=PDF |pmid=8085617 |issn=0002-9483 |archive-date=2003-10-04 |access-date=2014-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20031004001708/http://www.ceev.net/biocultural.pdf |url-status=dead }}</ref> Čeprav je [[Dr Richard Morton]] leta 1689 za pljučno obliko bolezni dokazal patološko ozadje tuberklov,<ref name="WhoNamedIt-Calmette">{{WhoNamedIt|doctor|2413|Leon Charles Albert Calmette}}</ref><ref name="MedHist1970-Trail">{{cite journal |author=Trail RR |title=Richard Morton (1637-1698) |journal=Med Hist |volume=14 |issue=2 |pages=166-74 |date=april 1970 |pmid=4914685 |pmc=1034037 |doi=10.1017/S0025727300015350 }}</ref> TB zaradi raznolikosti njenih simptomov do 1820 ,niso opredelili kot ene same bolezni, ime tuberkuloza pa je prvi leta 1839 uporabil [[Johann Lukas Schönlein|J. L. Schönlein]].<ref>Zur Pathogenie der Impetigines. Auszug aus einer brieflichen Mitteilung an den Herausgeber. [Müller's] ''Archiv für Anatomie, Physiologie und wissenschaftliche Medicin''. 1839, page 82.</ref> Med 1838 in 1845 je Dr. John Croghan, lastnik Mamutske jame, dal prenesti številne ljudi s tuberkulozo v jamo, v upanju, da bodo v čistem jamskem zraku stalne temperature ozdraveli; umrli so po enem letu.<ref>[http://edition.cnn.com/2004/TRAVEL/DESTINATIONS/02/26/mammoth.cave.ap/index.html Kentucky: Mammoth Cave long on history.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060813140746/http://edition.cnn.com/2004/TRAVEL/DESTINATIONS/02/26/mammoth.cave.ap/index.html |date=2006-08-13 }} ''[[CNN]]''. 27 February 2004. Accessed 8 October 2006.</ref> Hermann Brehmer je leta 1859 odprl prvi TB sanatorij v Sokolowskem, Poljska.<ref name =sanatoria>{{cite journal |author=McCarthy OR |title=The key to the sanatoria |journal=J R Soc Med |volume=94 |issue=8 |pages=413-7 |date=avgust 2001 |pmid=11461990 |pmc=1281640 |url=http://www.jrsm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=11461990 |access-date=2014-01-04 |archive-date=2012-08-03 |archive-url=https://archive.today/20120803180504/http://www.jrsm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=11461990 |url-status=dead }}</ref> [[Slika:RobertKoch.jpg|upright|thumb|left|Dr. Robert Koch je odkril bacil tuberkuloze.]] Bacil, ki povzroča tuberkulozo,'' Mycobacterium tuberculosis'', je 24. marca 1882 odkril in opisal [[Robert Koch]]. Za to odkritje je leta 1905 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.<ref>[[Nobelov sklad]]. [http://nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1905/ Nobelova nagrada v fiziologiji in medicini 1905.] Accessed 7 October 2006.</ref> Koch ni verjel, da bi si goveja in človeška oblika tuberkuloze bili podobni, tako da so okuženo mleko kot vir okužbe prepoznali šele kasneje. Tveganje za prenos iz tega vira je kasneje dramatično zmanjšal izum procesa pasterizacije. Koch je leta 1890 glicerinski izvleček bacilov tuberkuloze razglasil za "sredstvo" proti tuberkulozi in ga poimenoval »tuberkulin«. Čeprav je bil neučinkovit, so izvleček kasneje uspešno prilagodili za presejalni test za presimptomatsko tuberkulozo.<ref>{{cite journal |author=Waddington K |title=To stamp out "So Terrible a Malady": bovine tuberculosis and tuberculin testing in Britain, 1890-1939 |url=https://archive.org/details/sim_medical-history_2004-01_48_1/page/29 |journal=Med Hist |volume=48 |issue=1 |pages=29-48 |date=januar 2004 |pmid=14968644 |pmc=546294 |doi=10.1017/S0025727300007043 }}</ref> Albert Calmette in Camille Guérin sta 1906 kot prva na osnovi govejega seva tuberkuloze uspela razviti sredstvo za imunizacijo proti tuberkulozi. Imenovali so ga [[Bacillus Calmette-Guerin|bacillus Calmette Guèrin]] (BCG). Z BCG prvič cepili ljudi leta 1921 v Franciji,<ref name=Bonah>{{cite journal |author=Bonah C |title=The 'experimental stable' of the BCG vaccine: safety, efficacy, proof, and standards, 1921-1933 |journal=Stud Hist Philos Biol Biomed Sci |volume=36 |issue=4 |pages=696-721 |year=2005 |pmid=16337557|doi=10.1016/j.shpsc.2005.09.003}}</ref> v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in [[Nemčija|Nemčiji]] pa so ga začeli široko uporabljati po drugi svetovni vojni.<ref name=Comstock>{{cite journal |author=Comstock G |title=The International Tuberculosis Campaign: a pioneering venture in mass vaccination and research |url=https://archive.org/details/sim_clinical-infectious-diseases_1994-09_19_3/page/528 |journal=Clin Infect Dis |volume=19 |issue=3 |pages=528-40 |year=1994|pmid=7811874 |doi=10.1093/clinids/19.3.528}}</ref> Tuberkuloza je bila vzrok za zelo široko zaskrbljenost javnosti v 19. in v začetku 20. stoletja kot endemična bolezen revnih. Leta 1815 je v Angliji vsak četrti umrl zaradi »''sušice''«. V Franciji je TB leta 1918 še vedno bila vzrok smrti v enem od šestih primerov. Ko so 1880 ugotovili, da gre za nalezljivo bolezen, so TB v Veliki Britaniji uvrstili na seznam bolezni, ki jih je treba prijaviti. Začeli so s kampanjami,da ljudje nehajo pljuvati na javnih mestih, okužene revne ljudi pa so "vzpodbujali", da gredo v zaporom podobne sanatorije (v zdraviliščih za srednji in višji razred so bolniki dobivali odlično nego in stalno zdravniško pomoč).<ref name =sanatoria/> Ne glede na (domnevne) ugodnosti "svežega zraka" in pomoč v sanatorijih je celo ob najboljših pogojih v njih umrla v petih letih polovica bolnikov (''okoli'' 1916).<ref name =sanatoria/> V Evropi je obolevnost s tuberkulozo naraščala od 16. stoletja dalje in dosegla svoj vrh v 18. stoletju, ko je bila vzrok za skoraj četrtino vseh smrti.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Bloom |editor-first=Barry R. |title=Tuberculosis : pathogenesis, protection, and control|url=https://archive.org/details/tuberculosispath0000unse |year=1994|publisher=ASM Press|location=Washington, D.C.|isbn=978-1-55581-072-6}}</ref> Smrtnost se je nato do leta 1950 zmanjšala za skoraj 90%.<ref>{{navedi knjigo|last=Persson|first=Sheryl|title=Smallpox, Syphilis and Salvation: Medical Breakthroughs That Changed the World|year=2010|publisher=ReadHowYouWant.com|isbn=978-1-4587-6712-7|pages=141|url=http://books.google.ca/books?id=-W7ch1d6JOoC&pg=PA141}}</ref> Izboljšave v javnem zdravstvu so še pred prihodom [[streptomicin]]a in drugih antibiotikov znatno zmanjšale okužbe. Bolezen pa je dalje ostala velika grožnja za javno zdravje, tako da so na primer v Veliki Britaniji Svet za raziskave v medicini (Medical Research Council) leta 1913 ustanovili predvsem z namenom, da se razišče tuberkuloza in njeno ozadje.<ref>{{navedi knjigo |editor-first=Caroline |editor-last=Hannaway |title=Biomedicine in the twentieth century: practices, policies, and politics|year=2008|publisher=IOS Press|location=Amsterdam|isbn=978-1-58603-832-8|pages=233|url=http://books.google.ca/books?id=o5HBxyg5APIC&pg=PA233}}</ref> Leta 1946 je z odkritjem antibiotika [[streptomicin]]a učinkovito zdravljenje tuberkuloze postalo realnost. Pred uvedbo tega antibiotika je edino zdravilo (z izjemo zdravilišč) bil kirurški poseg, med drugim "[[pnevmotoraks]] tehnika", ki je kolabirala okuženo pljučno krilo, da lahko "počiva" in tuberkulozne brazgotine ozdravi.<ref>{{navedi knjigo|last=Shields|first=Thomas|title=General thoracic surgery|year=2009|publisher=Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia|isbn=978-0-7817-7982-1|pages=792|url=http://books.google.ca/books?id=bVEEHmpU-1wC&pg=PA792|edition=7th}}</ref> Zaradi pojava MDR-TB so kirurške posege ponovno uvedli kot eno od možnosti, ki so na voljo za zdravljenje tuberkuloze. Tekoči kirurški posegi vključujejo odstranitev patoloških kavitet (»bullae«) v pljučih, da se zmanjša število bakterij in poveča izpostavljenost preostalih bakterij zdravilom v krvi; zmanjšuje se tako skupna obremenitev z bakterijami in poveča učinkovitost sistemske antibiotične terapije.<ref>{{cite journal |author1=Lalloo UG |author2=Naidoo R |author3=Ambaram A |title=Recent advances in the medical and surgical treatment of multi-drug resistant tuberculosis |journal=Curr Opin Pulm Med |volume=12 |issue=3 |pages=179-85 |date=maj 2006 |pmid=16582672 |doi=10.1097/01.mcp.0000219266.27439.52 |url=http://meta.wkhealth.com/pt/pt-core/template-journal/lwwgateway/media/landingpage.htm?issn=1070-5287&volume=12&issue=3&spage=179 |access-date=2014-01-04 |archive-date=2013-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130510095840/http://meta.wkhealth.com/pt/pt-core/template-journal/lwwgateway/media/landingpage.htm?issn=1070-5287&volume=12&issue=3&spage=179 |url-status=dead }}</ref> Upanje, da se tuberkulozo popolnoma odpravi (''gl'' [[koze]]), se je v osemdesetih letih razblinilo s pojavom proti zdravilom odpornih sevov. Na ponoven pojav tuberkuloze, ki je sledil, je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1993 odgovorila z razglasitvijo tuberkuloze kot izrednega svetovnega problema za zdravje<ref>{{navedi splet|title=Frequently asked questions about TB and HIV|url=http://www.who.int/tb/hiv/faq/en/index.html|work=World Health Organization|accessdate=15 April 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041225163604/http://www.who.int/tb/hiv/faq/en/index.html|archivedate=2004-12-25|url-status=live}}</ref> == Družba in kultura == [[Svetovna zdravstvena organizacija]], [[Fundacija Bill in Melinda Gates]] ter ameriška vlada subvencionirajo uporabo novega hitrodelujočega diagnostičnega testa v državah z nizkimi in srednjimi dohodki,<ref name=PressRelease2012/><ref name=Xpert2011>{{cite journal|last1=Lawn|first1=SD|last2=Nicol|first2= MP|title=Xpert- MTB/RIF assay: development, evaluation and implementation of a new rapid molecular diagnostic for tuberculosis and rifampicin resistance|journal=Future microbiology|date=september 2011|volume=6|issue=9|pages=1067-82|pmid=21958145|doi=10.2217/fmb.11.84|pmc=3252681}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/idUSTRE6B71RF20101208 |title=WHO says Cepheid rapid test will transform TB care |work= Reuters | date=8. 12. 2010}}</ref> s čimer se je znižal strošek enega testa iz 16,86 $ na 9,98 $. Poleg tega je test točen pri osebah, ki so sočasno okužene z virusom HIV. Ugotovi lahko odpornost proti antibiotiku rifampicinu, s čimer se nakaže, da gre za sev bakterije, večkratno odporen proti zdravilom.<ref name=PressRelease2012>{{navedi splet|title=Public-Private Partnership Announces Immediate 40 Percent Cost Reduction for Rapid TB Test|url=http://www.who.int/tb/features_archive/GeneXpert_press_release_final.pdf|work=World Health Organization|format=pdf|date=8. avgust 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Stop TB Partnership, which operates through a secretariat hosted by the World Health Organization (WHO) in Geneva, Switzerland |url=http://www.stoptb.org/wg/gli/assets/documents/map/XpertPublications.pdf|publisher=STOPTB|format=pdf|date=5. april 2013}}</ref> Leta 2011 so imela še vedno številna revnejša območja le dostop do mikroskopkih preiskav izmečka.<ref>{{cite journal|last1=Lienhardt|first1=C|last2=Espinal|first2= M|last3= Pai|first3= M|last4= Maher|first4= D|last5= Raviglione|first5= MC|title=What research is needed to stop TB? Introducing the TB Research Movement|journal=PLoS medicine|date=november 2011|volume=8|issue=11|pages=e1001135|pmid=22140369|doi=10.1371/journal.pmed.1001135|pmc=3226454}}</ref> Indija je v letu 2010 imela najvišjo skupno število primerov tuberkuloze po svetu, delno zaradi slabe skrbi za bolezen v zasebnem in javnem zdravstvenem sektorju.<ref>{{cite journal|last=Mishra|first=G|title=Tuberculosis Prescription Practices In Private And Public Sector In India|journal=NJIRM|year=2013|volume=4|issue=2|pages=71-78|url=http://www.scopemed.org/?mno=36915|access-date=2014-01-04|archive-date=2013-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130510025039/http://www.scopemed.org/?mno=36915|url-status=dead}}</ref> Programi, kot je na primer revidiran nacionalni program za nadzor tuberkuloze, so pomagali zmanjšati število okužb pri osebah, ki prejemajo javno zdravstveno oskrbo.<ref name="Bhargava">{{cite journal |first1=Anurag |last1=Bhargava |first2=Lancelot |last2=Pinto |first3=Madhukar |last3=Pai |title=Mismanagement of tuberculosis in India: Causes, consequences, and the way forward |journal=Hypothesis |volume=9 |issue=1 |pages=e7 |year=2011 |url=http://www.hypothesisjournal.com/?p=989 |access-date=2014-01-04 |archive-date=2020-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200112192507/http://www.hypothesisjournal.com/?p=989 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite journal|last=Amdekar|first=Y|title=Changes in the management of tuberculosis|journal=Indian journal of pediatrics|date=julij 2009|volume=76|issue=7|pages=739-42|pmid=19693453|doi=10.1007/s12098-009-0164-4}}</ref> == Raziskave == Cepivo BCG ima svoje meje in raziskave in razvoj novih cepiv za TB so v teku.<ref name=VacRes2011>{{cite journal|last1=Martín Montañés|first1=C|last2=Gicquel|first2= B|title=New tuberculosis vaccines|journal=Enfermedades infecciosas y microbiologia clinica|date=marec 2011|volume=29 Suppl 1|pages=57-62|pmid=21420568|doi=10.1016/S0213-005X(11)70019-2}}</ref> Številni možni kandidati so trenutno v fazah I in II kliničnih preskusov.<ref name=VacRes2011/> Da bi izboljšali učinkovitost razpoložljivih cepiv, sta na voljo dva pristopa. Pri enem se BCG dodaja cepivo za podenoto, pri drugi strategiji pa se skuša razviti nova in boljša živa cepiva.<ref name=VacRes2011/> [[MVA85A]], primer cepiva s podenoto, ki se trenutno preskuša v Južni Afriki, temelji na gensko spremenjenih [[Vaccinia]] virusih.<ref name=Ibanga_2006>{{cite journal |author1=Ibanga H |author2=Brookes R |author3=Hill P |author4=Owiafe P |author5=Fletcher H |author6=Lienhardt C |author7=Hill A |author8=Adegbola R |author9=McShane H |title=Early clinical trials with a new tuberculosis vaccine, MVA85A, in tuberculosis-endemic countries: issues in study design |journal=Lancet Infect Dis |volume=6 |issue=8 |pages=522-8 |year=2006 |doi= 10.1016/S1473-3099(06)70552-7| pmid = 16870530}}</ref> Cepiva bodo upajmo igrala pomembno vlogo pri zdravljenju tako latentne kot aktivne bolezni.<ref>{{cite journal|author=Kaufmann SH|title=Future vaccination strategies against tuberculosis: Thinking outside the box|journal=Immunity|year=2010|volume=33|pages=567-77|pmid = 21029966|doi=10.1016/j.immuni.2010.09.015|issue=4}}</ref> Da bi spodbudili nadaljnji razvoj, raziskovalci in politiki uvajajo nove ekonomske modele za razvoj cepiv, med drugim nagrade, davčne spodbude in vnaprej zagotovljen tržni odvzem.<ref>{{cite journal|author1=Webber D|author2= Kremer M|url=http://www.who.int/bulletin/archives/79(8)735.pdf |title=Stimulating Industrial R&D for Neglected Infectious Diseases: Economic Perspectives |journal=Bulletin of the World Health Organization|volume=79|issue=8|year=2001|pages=693-801}}</ref><ref>{{cite journal|author1=Barder O|author2=Kremer M|author3=Williams H|url=http://www.bepress.com/ev/vol3/iss3/art1|title=Advance Market Commitments: A Policy to Stimulate Investment in Vaccines for Neglected Diseases|journal=The Economists' Voice|volume=3|year=2006|issue=3|doi=10.2202/1553-3832.1144|access-date=2014-01-04|archive-date=2006-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20061105083659/http://www.bepress.com/ev/vol3/iss3/art1|url-status=dead}}</ref> Pri razvoju sodelujejo številne skupine, med drugim [[Stop TB Partnership]],<ref>{{navedi knjigo|author=Economic Department of Social Affairs|title=Achieving the global public health agenda : dialogues at the Economic and Social Council|year=2009|publisher=Organizacija združenih narodov |location=New York|isbn=978-92-1-104596-3|pages=103|url=http://books.google.ca/books?id=VeF9dv74C4MC&pg=PA103}}</ref> Južnoafriška iniciativa za cepivo proti tuberkuloz in [[Aeras Global TB Vaccine Foundation]].<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Jane N. |editor-last1=Zuckerman |editor-first2=Elaine C. |editor-last2=Jong |title=Travelers' vaccines|year=2010|publisher=People's Medical Pub. House|location=Shelton, CT|isbn=978-1-60795-045-5|pages=319|url=http://books.google.ca/books?id=BKRpWFEy66wC&pg=PA319|edition=2}}</ref> Podjetje je prejelo več kot 280.000.000 $ (US) od [[Fundacija Bill in Melinda Gates|Fundacije Bill in Melinda Gates]] za razvoj in licenciranje boljšega cepiva proti tuberkulozi, ki naj bi se ga uporabilo v zelo obremenjenih državah.<ref>{{navedi splet|last=Bill and Melinda Gates Foundation Announcement|title=Gates Foundation Commits $82.9 Million to Develop New Tuberculosis Vaccines|date=2004-02-12|url=http://www.globalhealth.org/news/article/4134|accessdate=2014-01-04|archive-date=2009-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20091010163118/http://www.globalhealth.org/news/article/4134|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091010163118/http://www.globalhealth.org/news/article/4134 |date=2009-10-10 }}</ref><ref>{{navedi splet|last=Nightingale|first=Katherine|title=Gates foundation gives US$280 million to fight TB|date=2007-09-19|url=http://www.scidev.net/en/news/gates-foundation-gives-us280-million-to-fight-tb.html}}</ref> Za tuberkulozo, ki je odporna proti več zdravilom, se raziskuje številna zdravila, med drugim [[bedaquiline]] in [[delamanid]].<ref name=Zumla2012>{{cite journal|last1=Zumla|first1=A|last2=Hafner|first2= R|last3= Lienhardt|first3= C|last4= Hoelscher|first4= M|last5= Nunn|first5= A|title=Advancing the development of tuberculosis therapy|journal=Nature reviews. Drug discovery|date=1. marec 2012|volume=11|issue=3|pages=171-2|pmid=22378254|doi=10.1038/nrd3694}}</ref> Bedaquiline je konec 2012 FDA odobrila.<ref>{{navedi novice|title=J&J Sirturo Wins FDA Approval to Treat Drug-Resistant TB|url=http://www.bloomberg.com/news/2012-12-31/j-j-sirturo-wins-fda-approval-to-treat-drug-resistant-tb.html|accessdate=1. januar 2013|newspaper=Bloombeg|date=31. december 2012}}</ref> Kolikšni sta varnost in učinkovitost teh novih učinkovin še nista čisto jasno, saj rezultati temeljijo na relativno majhnih vzorcih.<ref name=Zumla2012/><ref name="Avorn 2013 1349-1350">{{cite journal|last=Avorn|first=J|title=Approval of a tuberculosis drug based on a paradoxical surrogate measure|url=https://archive.org/details/sim_jama_2013-04-03_309_13/page/1348|journal=JAMA|date=april 2013|volume=309|issue=13|pages=1349-1350|doi=10.1001/jama/2013.623|pmid=23430122}}</ref> Obstoječi podatki pa kažejo, da je pri bolnikih, ki poleg standardnega zdravljenja TB jemljejo bedaquiline, umrljivost petkrat višja kot bolnikih, ki nove droge ne jemljejo.<ref name="US Food and Drug Administration website">{{navedi splet|last=US Food and Drug Administration.|title=Briefing Package: NDA 204-384: Sirturo|url=http://www.fda.gov/downloads/AdvisoryCommittees/CommitteesMeetingMaterials/Drugs/Anti-%20InfectiveDrugsAdvisoryCommittee/UCM329258.pdf|access-date=2014-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140104212835/http://www.fda.gov/downloads/AdvisoryCommittees/CommitteesMeetingMaterials/Drugs/Anti-%20InfectiveDrugsAdvisoryCommittee/UCM329258.pdf|archive-date=2014-01-04|url-status=dead}}</ref> Posledica so bili članki v strokovni literaturi, ki so odpirali vprašanja glede zdravstvene politike, o tem, zakaj je FDA zdravilo odobrila, in o tem, ali so finančne vezi zdravnikov s podjetjem, ki izdeluje bedaquiline, vplivale na njih ravnanje.<ref name="Avorn 2013 1349-1350"/><ref>{{cite journal|last1=Zuckerman|first1=Diana|last2=Jennifer|first2= Yttri|title=Antibiotics: When science and wishful thinking collide|journal=Health Affairs|date=januar 2013|url=http://healthaffairs.org/blog/2013/01/25/antibiotics-when-science-and-wishful-thinking-collide/}}</ref> == Druge živali == Mikobakterije okužijo veliko različnih živali, med drugim ptice,<ref>{{cite journal|last1=Shivaprasad|first1=HL|last2=Palmieri|first2= C|title=Pathology of mycobacteriosis in birds|journal=The veterinary clinics of North America. Exotic animal practice|date=januar 2012|volume=15|issue=1|pages=41-55, v–vi|pmid=22244112|doi=10.1016/j.cvex.2011.11.004}}</ref> glodavce,<ref>{{cite journal|last1=Reavill|first1=DR|last2=Schmidt|first2= RE|title=Mycobacterial lesions in fish, amphibians, reptiles, rodents, lagomorphs, and ferrets with reference to animal models|journal=The veterinary clinics of North America. Exotic animal practice|date=januar 2012|volume=15|issue=1|pages=25-40, v|pmid=22244111|doi=10.1016/j.cvex.2011.10.001}}</ref> in plazilce.<ref>{{cite journal|last=Mitchell|first=MA|title=Mycobacterial infections in reptiles|journal=The veterinary clinics of North America. Exotic animal practice|date=januar 2012|volume=15|issue=1|pages=101-11, vii|pmid=22244116|doi=10.1016/j.cvex.2011.10.002}}</ref> Podvrsta ''Mycobacterium tuberculosis'' pa je redko prisotna pri divjih živalih.<ref>{{navedi knjigo|last=Wobeser|first=Gary A.|title=Essentials of disease in wild animals|year=2006|publisher=Blackwell Publ.|location=Ames, Iowa [u.a.]|isbn=978-0-8138-0589-4|pages=170|url=http://books.google.ca/books?id=JgyS6fxVasYC&pg=PA170|edition=1}}</ref> Prizadevanja za izkoreninjenje goveje tuberkuloze, ki ga povzroča '' [[Mycobacterium bovis]]'' v govedu in čredah jelenov na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], so bila relativno uspešna.<ref>{{cite journal|last1=Ryan|first1=TJ|last2=Livingstone|first2= PG|last3= Ramsey|first3= DS|last4= de Lisle|first4= GW|last5= Nugent|first5= G|last6= Collins|first6= DM|last7= Buddle|first7= BM|title=Advances in understanding disease epidemiology and implications for control and eradication of tuberculosis in livestock: the experience from New Zealand|journal=Veterinary microbiology|date=2006-02-25|volume=112|issue=2-4|pages=211-9|pmid=16330161|doi=10.1016/j.vetmic.2005.11.025}}</ref> Prizadevanja v Veliki Britaniji so bila pri tem manj uspešna.<ref>{{cite journal|last1=White|first1=PC|last2=Böhm|first2= M|last3= Marion|first3= G|last4= Hutchings|first4= MR|title=Control of bovine tuberculosis in British livestock: there is no 'silver bullet'|journal=Trends in microbiology|date=september 2008|volume=16|issue=9|pages=420-7|pmid=18706814|doi=10.1016/j.tim.2008.06.005}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Ward|first1=AI|last2=Judge|first2= J|last3= Delahay|first3= RJ|title=Farm husbandry and badger behaviour: opportunities to manage badger to cattle transmission of Mycobacterium bovis?|journal=Preventive veterinary medicine|date=2010-01-01|volume=93|issue=1|pages=2-10|pmid=19846226|doi=10.1016/j.prevetmed.2009.09.014}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Tuberkuloza}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 8515 | ICD11 = {{ICD11|1B10}}-{{ICD11|1B1Z}} | ICD10 = {{ICD10|A15-A19}} | ICD9 = {{ICD9|010}}–{{ICD9|018}} | OMIM = 607948 | MedlinePlus = 000077 | MedlinePlus_mult = {{MedlinePlus2|000624}} | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2324 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|618}} {{eMedicine2|radio|411}} | MeshID = D014376 | Orphanet=3389 | Scholia=Q12204 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tuberkuloza| ]] [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] [[Kategorija:Okužbe kože]] [[Kategorija:Bolnišnične okužbe]] q6yx0p5e783xq96g90mg47qejl1v2tw 6758657 6758656 2026-09-30T12:03:00Z TadejM 738 tn 6758657 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Tuberkuloza | image = Tuberculosis-x-ray-1.jpg | alt = Rentgenski posnetek prsnega koša osebe z napredovalo tuberkulozo | caption = [[Rentgenogram prsnega koša]] osebe z napredovalo tuberkulozo: Okužba v obeh pljučnih krilih je označena z belimi puščicami, črne puščice pa označujejo nastanek kavitete. | field = [[infektologija]], [[pulmologija]] | synonyms = ftiza, jetika, sušica | symptoms = [[kronični kašelj]], [[vročina]], [[hemoptiza|kašelj s krvavo sluzjo]], hujšanje. Latentna okužba s tuberkulozo je [[asimptomatski|asimptomatska]].<ref name="WHO_Factsheet_2025">{{Cite web |date=14 March 2025 |title=Tuberculosis (TB) Fact Sheet |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/tuberculosis |access-date=2025-03-14 |website=World Health Organization |language=en |archive-date=30 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200730165218/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/tuberculosis |url-status=live }}</ref> | onset = | duration = | causes = ''[[Mycobacterium tuberculosis]]''<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | risks = [[imunska pomanjkljivost]]<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | diagnosis = [[rentgenogram prsnega koša]], [[mikrobna kultura]], [[tuberkulinski kožni test]], [[test sproščanja interferona gama]]<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | differential = [[pljučnica]], [[histoplazmoza]], [[sarkoidoza]], [[kokcidioidomikoza]]<ref>{{cite book | vauthors = Ferri FF |title=Ferri's differential diagnosis: a practical guide to the differential diagnosis of symptoms, signs, and clinical disorders|date=2010|publisher=Elsevier/Mosby|location=Philadelphia, PA|isbn=978-0-323-07699-9|page=Chapter T|edition=2nd}}</ref> | prevention = presejanje zelo ogroženih, zdravljenje okuženih, [[cepljenje]] z [[bacil Calmette-Guérin|bacilom Calmette-Guérin]] (BCG)<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | treatment = [[antibiotik]]i<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | medication = | frequency = 10,7&nbsp;milijona novih okužb na leto (2024)<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> | deaths = 1,23&nbsp;milijona na leto<ref name="WHO_Factsheet_2025"/> }} '''Tuberkulóza''' ali '''jétika''' (zastarelo tudi '''sušíca'''; kratica '''TBC''') je pogosta in mnogokrat smrtna [[nalezljiva bolezen]], ki jo povzročajo različni [[Bakterije|mikobakterijski]] sevi, običajno ''[[Mycobacterium tuberculosis]]''.<ref name=Robbins>{{navedi knjigo |author1=Kumar V |author2=Abbas AK |author3=Fausto N |author4=Mitchell RN |year=2007 |title=Robbins Basic Pathology |url=https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1 |edition=8 |publisher=Saunders Elsevier |pages=[https://archive.org/details/robbinsbasicpath0000unse_q0t1/page/516 516]-522 |isbn=978-1-4160-2973-1}}</ref> Tuberkuloza običajno okuži [[pljuča]], lahko pa tudi druge telesne dele. Širi se po zraku, ko ljudje z aktivno tuberkulozno okužbo kašljajo, kihajo ali kako drugače prenašajo izdihano tekočino skozi zrak.<ref name=AP>{{cite journal|author=Konstantinos A |year=2010|title=Testing for tuberculosis |journal=Australian Prescriber |volume= 33 |issue=1 |pages=12-18 |url= http://www.australianprescriber.com/magazine/33/1/12/18/}}</ref> Večinoma so okužbe skrite in brez simptomov. Približno eden od desetih primerov latentne okužbe se sčasoma razvije v aktivno bolezen, ki se za več kot 50 % nezdravljenih oseb konča s smrtjo. Klasični znaki aktivne okužbe s tuberkulozo so [[kašelj|kronični kašelj]], krvav [[izmeček]], [[vročica]], [[potenje|nočno potenje]] in [[hujšanje]] (od koder tudi staro ime bolezni – »sušica«). Okužba drugih organov kaže širok spekter simptomov. [[Diagnoza]] aktivne tuberkuloze temelji običajno na [[radiologija|rentgenskih posnetkih]] prsnega koša, kot tudi na mikroskopskem pregledu in mikrobiološki kulturi telesnih tekočin. Diagnoza latentne tuberkuloze temelji na [[Tuberkulinski kožni test|tuberkulinskem kožnem testu]] ali na krvnih preiskavah. Zdravljenje je težavno in zahteva jemanje več antibiotikov v daljšem časovnem obdobju. Socialni stiki se tudi nadzorujejo in po potrebi obravnavajo. [[Odpornost proti antibiotikom]] postaja vse večji problem pri okužbah z večkratno odporno tuberkulozo (MDR-TBC). Preprečevanje temelji na presejalnih programih in [[Cepljenje (medicina)|cepljenju]] s cepivom na osnovi bacila Calmette‒Guérin ([[Cepivo BCG|BCG]]). Ena tretjina svetovnega prebivalstva naj bi bila okužena z ''M. tuberculosis'',<ref name=WHO2012data>{{navedi splet|url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs104/en/index.html|title=Tuberculosis Fact sheet N-104|publisher=[[World Health Organization]]|date=November 2010|accessdate=26 July 2011}}</ref> do novih okužb prihaja letno pri približno 1 % prebivalstva.<ref name=WHO2002>{{navedi splet|title=Tuberculosis|url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/who104/en/print.html|work=World Health Organization|year=2002}}</ref> Leta 2007 je ocena števila kroničnih aktivnih primerov po svetu znašala 13,7 milijonov.<ref name=WHO2009-Epidemiology>{{navedi knjigo |title=Global tuberculosis control: epidemiology, strategy, financing |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |year=2009 |isbn=978-92-4-156380-2 |chapter=Epidemiology |chapter-url=http://who.int/entity/tb/publications/global_report/2009/pdf/chapter1.pdf |accessdate=12 November 2009 |pages=6-33 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2010 so ocenjevali, da se je pojavilo 8,8 milijona novih primerov in 1,5 milijona z boleznijo povezanih smrti, večinoma v državah v razvoju.<ref name=WHO2011>{{navedi splet|title=The sixteenth global report on tuberculosis|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/2011/gtbr11_executive_summary.pdf|year=2011}}</ref> Število obolelih, gledano absolutno, od leta 2006 dalje pada. Število novih primerov je po letu 2002 upadlo.<ref name=WHO2011/> Porazdelitev tuberkuloze po svetu ni enakomerna, približno 80 % prebivalstva v številnih azijskih in afriških državah je pozitivnega na tuberkulinski test, v ZDA pa je pozitivnih samo 5‒10 % prebivalcev.<ref name=Robbins/> V razvijajočem se svetu se s tuberkulozo zaradi zmanjšane odpornosti okuži vse več ljudi, predvsem zaradi visoke ravni okužbe s [[HIV]]-om in z njo povezanim razvojem [[AIDS|AIDS-a]].<ref name=Lancet11/> == Znaki in simptomi == [[Slika:Tuberculosis symptoms.svg|thumb|Glavni simptomi vrst in stopenj tuberkuloze,<ref>{{navedi splet|url=http://www.emedicinehealth.com/tuberculosis/page3_em.htm|title=Tuberculosis Symptoms|publisher=[[eMedicine]]Health|author=Schiffman G|date=15 January 2009}}</ref> s številnim prekrivanjem simptomov z drugimi različicami, pa tudi bolj (vendar ne v celoti) specifičnimi znaki za določene variante. Prisotnih je lahko hkrati več variant.]] Tuberkuloza lahko okuži katerikoli del telesa, najpogosteje pa se pojavi v pljučih (po tem poznana kot pljučna tuberkuloza).<ref name=ID10/> Do ekstrapulmonarne – zunajpljučne – tuberkuloze pride v primeru, ko se tuberkuloza razvije zunaj pljuč, lahko pa zunajpljučna TBC tudi sobiva s pljučno obliko tuberkuloze.<ref name=ID10/> Splošni znaki in simptomi so med drugim [[vročina]], [[mrzlica]], [[potenje]] ponoči, izguba teka, [[hujšanje]] in [[utrujenost]].<ref name=ID10/> Lahko tudi pride do vidnih sprememb na prstih in nohtih.<ref name=Pet2005/> === Pljučna tuberkuloza === Če pride do okužbe s tuberkulozo, so običajno prizadeta pljuča (v približno 90 % primerov).<ref name=Lancet11/><ref>{{navedi knjigo|last=Behera|first=D.|title=Textbook of pulmonary medicine|year=2010|publisher=Jaypee Brothers Medical Pub.|location=New Delhi|isbn=978-81-8448-749-7|pages=457|url=http://books.google.ca/books?id=0TbJjd9eTp0C&pg=PA457|edition=2.}}</ref> Simptomi so lahko bolečine v prsih in dolgotrajen kašelj z izpljunkom.<ref name=Lancet11/> Okoli 25 % prizadetih je lahko brez simptomov (asimptomatska okužba).<ref name=Lancet11/> Občasno lahko ljudje [[hemoptiza|izkašljujejo kri]] v majhnih količinah in, v zelo redkih primerih, lahko okužba razje [[pljučne arterije]], čemur sledi obsežna krvavitev ([[anevrizma Rasmussena]]). Tuberkuloza lahko postane kronična in povzroči obsežne brazgotine v zgornjih predelih pljuč. Tuberkuloza pogosteje prizadene zgornje kot spodnje predele pljuč.<ref name=ID10/> Razlog za to ni jasen.<ref name="Robbins" /> Lahko da gre za boljši pretok zraka<ref name="Robbins" /> ali pa slabše delovanje limfnega sistema v zgornjem delu pljuč.<ref name=ID10/> === Zunajpljučna tuberkuloza === V 15‒20 % aktivnih primerov se okužba razširi na organe zunaj pljuč, kar vodi do drugih različic tuberkuloze.<ref>{{navedi knjigo |editor=Jindal, S.K. |title=Textbook of pulmonary and critical care medicine|publisher=Jaypee Brothers Medical Publishers|location=New Delhi|isbn=978-93-5025-073-0|pages=549|url=http://books.google.ca/books?id=EvGTw3wn-zEC&pg=PA549|year=2011}}</ref> Znane so pod skupnim imenom »zunajpljučna tuberkuloza«.<ref name=Extra2005>{{cite journal|pmid=16300038|year=2005|author1=Golden MP|author2= Vikram HR|title=Extrapulmonary tuberculosis: an overview|url=https://archive.org/details/sim_american-family-physician_2005-11-01_72_9/page/1760|volume=72|issue=9|pages=1761-8|journal=American Family Physician }}</ref> Do zunajpljučne tuberkuloze prihaja pogosteje pri ljudeh z okvarjenim [[imunski sistem|imunskim sistemom]] in pri otrocih. Pri osebah s HIV-om se to pripeti pri več kot 50 % primerov.<ref name=Extra2005/> Do zunajpljučne okužbe pogosto pride na [[poprsnica|poprsnici]] (tuberkulozni plevritis), [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]] (tuberkulozni [[meningitis]]), [[limfa|limfnem sistemu]] (skrofula vratu), [[sečila|sečilih]] (urogenitalna tuberkuloza) ter okostju in sklepih (Pottova bolezen hrbtenjače). Če se razširi v kosti, jo imenujejo »kostna tuberkuloza«,<ref>{{navedi knjigo|last=Kabra|first=S.K.|editor=Vimlesh Seth|title=Essentials of tuberculosis in children|year=2006|publisher=Jaypee Bros. Medical Publishers|location=New Delhi|isbn=978-81-8061-709-6|pages=249|url=http://books.google.ca/books?id=HkH0YbyBHDQC&pg=PA249|edition=3.}}</ref> ena od oblik [[osteomielitis]]a.<ref name="Robbins" /> Včasih tuberkulozni ognojek (absces) predre skozi kožo, kar privede do tuberkuloznega ulkusa.<ref>{{navedi knjigo|title=Manual of Surgery|url=https://archive.org/details/manualofsurgery0000thom|year=2008|publisher=Kaplan Publishing|isbn=9781427797995|pages=[https://archive.org/details/manualofsurgery0000thom/page/75 75]}}</ref> Razjeda, ki izvira bližnjih okuženih bezgavk, je neboleča, širi se počasi in spominja na »podložko za vijak«.<ref>{{navedi knjigo|last=Burkitt|first=H. George|title=Essential Surgery: Problems, Diagnosis & Management 4th ed|url=https://archive.org/details/essentialsurgery0000burk|year=2007|isbn=9780443103452|pages=[https://archive.org/details/essentialsurgery0000burk/page/34 34]}}</ref> Hujša je [[miliarna tuberkuloza]] – »razsejana« oblika TBC, ki je zelo razširjena.<ref name=ID10/> Miliarna TBC predstavlja približno 10 % zunajpljučnih oblik bolezni.<ref name=Gho2008/> == Vzroki == === Mikobakterije === {{Glavni|Mycobacterium tuberculosis}} [[Slika:Mycobacterium tuberculosis.jpg|thumb|right|200px|Posnetek ''[[Mycobacterium tuberculosis]]'' z vrstičnim elektonskim mikroskopom]] Glavni povzročitelj tuberkuloze je ''[[Mycobacterium tuberculosis]]'', aeroben in negibljiv [[bacil]].<ref name=ID10>{{navedi knjigo|last1=Gerald L.|first1= Mandell|last2= John E.|first2= Bennett|editor=Dolin Raphael|title=Mandell, Douglas, and Bennett's principles and practice of infectious diseases|year=2010|publisher=Churchill Livingstone/Elsevier|location=Philadelphia, PA|isbn=978-0-443-06839-3|pages=Chapter 250|edition=7}}</ref> Visoka vsebnost [[lipid]]ov je pri tem patogenu odgovorna za številne od njegovih edinstvenih kliničnih značilnosti.<ref>{{navedi knjigo |author=Southwick F |title=Infectious Diseases: A Clinical Short Course, 2nd ed. |url=https://archive.org/details/infectiousdiseas0000unse_b4m2 |publisher=McGraw-Hill Medical Publishing Division |date=10 December 2007 |pages=[https://archive.org/details/infectiousdiseas0000unse_b4m2/page/104 104], 313–314 |chapter=Chapter 4: Pulmonary Infections |isbn=0-07-147722-5}}</ref> [[celična delitev|Deli se]] vsakih 16 do 20 ur, kar je zelo počasi v primerjavi z drugimi bakterijami, ki se običajno delijo več kot enkrat na uro.<ref name="Jindal 2011 525">{{navedi knjigo |editor=Jindal, S.K. |title=Textbook of pulmonary and critical care medicine|publisher=Jaypee Brothers Medical Publishers|location=New Delhi|isbn=978-93-5025-073-0|pages=525|url=http://books.google.ca/books?id=rAT1bdnDakAC&pg=PA525|year=2011}}</ref> Mikobakterija ima [[celična struktura bakterij|zunanjo membrano]] v obliki lipidnega dvosloja.<ref name=Niederweis2010>{{cite journal |author1=Niederweis M |author2=Danilchanka O |author3=Huff J |author4=Hoffmann C |author5=Engelhardt H |title=Mycobacterial outer membranes: in search of proteins |journal=Trends in Microbiology |volume=18 |issue=3 |pages=109–116 |date=marec 2010 |pmid=20060722 |pmc=2931330 |doi=10.1016/j.tim.2009.12.005 | issn = 0966-842X}}</ref> Pri [[Grampozitivna bakterija|barvanju po Gramu]] se bakterija ali obarva šibko »grampozitivno« ali barvila zaradi visoke vsebnosti [[lipid]]ov in mikolične kisline v svojo celični steni ne obdrži.<ref name=Madison_2001>{{cite journal |author=Madison B |title=Application of stains in clinical microbiology |journal=Biotechnic & Histochemistry |volume=76 |issue=3 |pages=119–125 |year=2001 |pmid=11475314 |doi=10.1080/714028138}}</ref> MTB preživi v šibkih [[razkužilo|razkužilih]] in v obliki [[endospora|endospor]] preživi tedne dolgo. V naravi lahko bakterija uspeva le v celicah [[gostitelj (biologija)|gostiteljicah]] prizadetega organizma, vendar pa je ''M. tuberculosis'' mogoče gojiti [[in vitro|v laboratoriju]].<ref name=Parish_1999>{{cite journal |author1=Parish T|author2= Stoker N |title=Mycobacteria: bugs and bugbears (two steps forward and one step back) |journal=Molecular Biotechnology |volume=13 |issue=3 |pages=191-200 |year=1999| pmid=10934532 |doi = 10.1385/MB:13:3:191}}</ref> S pomočjo [[histologija|histoloških]] barvil je na izkašljanih vzorcih ([[izmeček]]) mogoče MTB dokazati z uporabo svetlobnega mikroskopa. Ker MTB ohranja nekatera barvila tudi po obdelavi s kislo raztopino, je razvrščen kot kislinsko hiter bacil (angl. ''acid-fast bacillus'' – AFB).<ref name=Robbins/><ref name="Madison_2001"/> Najpogosteje uporabljeni metodi barvanja s hitro kislino sta metoda po Ziehl‒Neelsenu, ki barva bacile AFB svetlo rdeče, da jasno izstopajo na modri podlagi,<ref name=Stain2000>{{navedi knjigo |author= |title=Medical Laboratory Science: Theory and Practice |publisher=Tata McGraw-Hill |location=New Delhi |year=2000 |pages=473 |isbn=0-07-463223-X |url=http://books.google.ca/books?id=lciNs3VQPLoC&pg=PA473}}</ref> in pa metoda z avraminom in rodaminom, ki omogoča opazovanje s [[Fluorescenčni mikroskop|fluorescenčno mikroskopijo]].<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Richard D. |editor-last1=Semba |editor-first2=Martin W. |editor-last2=Bloem |title=Nutrition and health in developing countries|year=2008|publisher=Humana Press|location=Totowa, NJ|isbn=978-1-934115-24-4|pages=291|url=http://books.google.ca/books?id=RhH6uSQy7a4C&pg=PA291|edition=2.}}</ref> Kompleks ''M. tuberculosis'' vsebuje še štiri druge mikobakterije, ki povzročajo TBC: ''[[Mycobacterium bovis|M. bovis]]'', ''[[Mycobacterium africanum|M. africanum]]'', ''[[Mycobacterium Canetti|M. Canetti]]'' in ''[[Mycobacterium microti|M. microti]]''.<ref>{{cite journal |author=van Soolingen D |title=A novel pathogenic taxon of the Mycobacterium tuberculosis complex, Canetti: characterization of an exceptional isolate from Africa |journal=International Journal of Systematic Bacteriology |volume=47 |issue=4 |pages=1236-45 |year=1997 |pmid=9336935 |doi=10.1099/00207713-47-4-1236 |last2=Hoogenboezem |first2=T. |last3=De Haas |first3=P. E. W. |last4=Hermans |first4=P. W. M. |last5=Koedam |first5=M. A. |last6=Teppema |first6=K. S. |last7=Brennan |first7=P. J. |last8=Besra |first8=G. S. |last9=Portaels |first9=F. |display-authors=etal}}</ref> ''M. africanum'' sicer ni široko razširjena, v nekaterih predelih Afrike pa pomeni pomemben vzrok za TBC.<ref>{{cite journal |author=Niemann S |title=Mycobacterium africanum Subtype II Is Associated with Two Distinct Genotypes and Is a Major Cause of Human Tuberculosis in Kampala, Uganda |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-microbiology_2002-09_40_9/page/3398 |journal=Journal of Clinical Microbiology |volume=40 |issue=9 |pages=3398-405 |year=2002 |pmid=12202584 |pmc=130701 |doi=10.1128/JCM.40.9.3398-3405.2002 |last2=Rusch-Gerdes |first2=S. |last3=Joloba |first3=M. L. |last4=Whalen |first4=C. C. |last5=Guwatudde |first5=D. |last6=Ellner |first6=J. J. |last7=Eisenach |first7=K. |last8=Fumokong |first8=N. |last9=Johnson |first9=J. L. |display-authors=etal}}</ref><ref>{{cite journal |author=Niobe-Eyangoh SN |title=Genetic Biodiversity of Mycobacterium tuberculosis Complex Strains from Patients with Pulmonary Tuberculosis in Cameroon |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-microbiology_2003-06_41_6/page/2547 |journal=Journal of Clinical Microbiology |volume=41 |issue=6 |pages=2547-53 |year=2003 |pmid=12791879 |pmc=156567 |doi=10.1128/JCM.41.6.2547-2553.2003 |display-authors=5 |last2=Kuaban |first2=C. |last3=Sorlin |first3=P. |last4=Cunin |first4=P. |last5=Thonnon |first5=J. |last6=Sola |first6=C. |last7=Rastogi |first7=N. |last8=Vincent |first8=V. |last9=Gutierrez |first9=M. C.}}</ref> Bacil ''M. bovis'' je bil nekoč pogost vzrok za tuberkulozo, vendar v razvitih državah z uvedbo [[pasterizacija|pasterizacije mleka]] v veliki meri ne pomeni več zdravstvenega problema.<ref name=Robbins/><ref>{{cite journal |author1=Thoen C|author2= Lobue P|author3= de Kantor I |title=The importance of ''Mycobacterium bovis'' as a zoonosis |journal=Veterinary Microbiology |volume=112 |issue=2-4 |pages=339-45 |year=2006 |pmid=16387455 |doi=10.1016/j.vetmic.2005.11.047}}</ref> ''M. canetti'' se pojavlja redko na območju [[Afriški rog|Afriškega roga]]. Našli so ga pri izseljencih iz Afrike.<ref>{{navedi knjigo|last=Acton|first=Q. Ashton|title=Mycobacterium Infections: New Insights for the Healthcare Professional|year=2011|publisher=ScholarlyEditions|isbn=978-1-4649-0122-5|pages=1968|url=http://books.google.ca/books?id=g2iFfV6uEuAC&pg=PA1968}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Pfyffer|first1=GE|last2=Auckenthaler|first2= R|last3= van Embden|first3= JD|last4= van Soolingen|first4= D|title=Mycobacterium canettii, the smooth variant of M. tuberculosis, isolated from a Swiss patient exposed in Africa|journal=Emerging Infectious Diseases|date=oktober–december 2008|volume=4|issue=4|pages=631-4|pmid=9866740|pmc=2640258|doi=10.3201/eid0404.980414}}</ref> ''M. microti'' je prav tako redek, večinoma se pojavlja pri osebah z imunsko pomanjkljivostjo. Razširjenost tega patogena se je morda doslej precej podcenjevalo.<ref>{{cite journal|author1=Panteix, G |author2=Gutierrez, MC |author3=Boschiroli, ML |author4=Rouviere, M |author5=Plaidy, A |author6=Pressac, D |author7=Porcheret, H |author8=Chyderiotis, G |author9=Ponsada, M |author10=Van Oortegem, K |author11=Salloum, S |author12=Cabuzel, S |author13=Bauls, AL |author14=Van de Perre, P |author15=Godreuil, S |display-authors=5 |title=Pulmonary tuberculosis due to Mycobacterium microti: a study of six recent cases in France|journal=Journal of Medical Microbiology|date=avgust 2010|volume=59|issue=Pt 8|pages=984-9|pmid=20488936|doi=10.1099/jmm.0.019372-0}}</ref> Druge znane patogene mikobakterije so med drugim ''[[Mycobacterium leprae]]'', ''[[Mycobacterium avium]]'' in ''[[Mycobacterium kansasii]]''. Slednji dve vrsti razvrščajo med »netuberkulozne mikobakterije«. Te ne povzročajo ne TBC in ne [[gobavost]]i, pač pa pljučna obolenja, ki spominjajo na TBC.<ref name=ALA_1997>{{cite journal |title=Diagnosis and treatment of disease caused by nontuberculous mycobacteria. To uradno izjavo Združenja ZDA za prsni koš je odobril direktorski svet marca 1997. Medical Section of the American Lung Association |journal=American Journal of Respiratory & Critical Care Medicine |volume=156 |issue=2 Pt 2 |pages=S1-25 |year=1997 |pmid = 9279284 |author=American Thoracic Society |doi=10.1164/ajrccm.156.2.atsstatement}}</ref> === Dejavniki tveganja === Na dovzetnost ljudi za okužbe s tuberkulozo vplivajo številni dejavniki. Najpomembnejši dejavnik tveganja na svetovni ravni je [[HIV]]. 13 % vseh, ki imajo tuberkulozo, je okuženih s tem virusom.<ref name=WHO2011/> V podsaharski Afriki, kjer je razširjenost okužbe s HIV visoka, je to poseben problem.<ref>{{navedi splet|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/en/index.html|title=Global tuberculosis control ‒ surveillance, planning, financing WHO Report 2006|accessdate=13 October 2006}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Chaisson|first1=RE|last2=Martinson|first2= NA|title=Tuberculosis in Africa--combating an HIV-driven crisis|url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2008-03-13_358_11/page/1089|journal=The New England Journal of Medicine|date=13. marec 2008|volume=358|issue=11|pages=1089-92|pmid=18337598|doi=10.1056/NEJMp0800809}}</ref> Med ljudmi brez HIV, ki so okuženi s tuberkulozo, jih 5‒10 % v času njihovega življenja aktivno zboleli.<ref name=Pet2005>{{navedi knjigo |editor-first=Peter G. |editor-last=Gibson |title=Evidence-based respiratory medicine|year=2005|publisher=Blackwell |location=Oxford |isbn=978-0-7279-1605-1 |pages=321 |url=http://books.google.ca/books?id=sDIKJ1s9wEQC&pg=PA321|edition=1.}}</ref> Po drugi strani pa med prizadetimi, ki so sočasno okuženi z virusom HIV, 30 % razvije aktivno bolezen.<ref name=Pet2005/> Tuberkuloza je tesno povezana s prenaseljenostjo in [[podhranjenost]]jo. Predstavlja eno glavnih [[bolezni revščine]].<ref name=Lancet11/> Visoko ogroženi so med drugim ljudje, ki si vbrizgavajo nedovoljene droge, prebivalci in zaposleni na območjih, kjer se bolni ljudje zbirajo (npr. zapori in zavetišča za brezdomce), glede zdravstvenih oskrbe in virov revne skupnosti, visoko ogrožene etnične manjšine, otroci v tesnem stiku z visoko ogroženimi bolniki in zdravstveno osebje, ki za te bolnike skrbi.<ref name=Griffith_1996>{{cite journal | author1=Griffith D|author2= Kerr C | title=Tuberculosis: disease of the past, disease of the present | journal=Journal of Perianesthesia Nursing | volume=11 | issue=4 | pages=240–245 | year=1996 | pmid=8964016 | doi=10.1016/S1089-9472(96)80023-2 }}</ref> Kronična pljučna bolezen je še en pomemben dejavnik tveganja. [[Silikoza]] povečuje tveganje za približno 30-krat.<ref name=table3>{{cite journal |title=Targeted tuberculin testing and treatment of latent tuberculosis infection. American Thoracic Society |journal=MMWR. Recommendations and Reports |volume=49 |issue=RR-6 |pages=1-51|year=junij 2000|pmid=10881762|url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/rr4906a1.htm#tab3 |last1=Cohn |first1=David L. |last2=O'Brien |first2=Richard J. |collaboration=ATS/CDC Statement Committee on Latent Tuberculosis Infection}}</ref> [[Kajenje|Kadilci]] cigaret imajo skoraj dvakrat višje tveganje za TBC kot nekadilci.<ref>{{cite journal|last1=van Zyl Smit|first1=RN|last2=Pai|first2= M|last3= Yew|first3= WW|last4= Leung|first4= CC|last5= Zumla|first5= A|last6= Bateman|first6= ED|last7= Dheda|first7= K|title=Global lung health: the colliding epidemics of tuberculosis, tobacco smoking, HIV and COPD| journal=European Respiratory Journal |date=januar 2010|volume=35|issue=1|pages=27-33|pmid=20044459|quote=Te analize kažejo, da je za kadilce dvakrat bolj verjetno, da se bodo okužili s TB in zboleli za aktivno obliko bolezni (RR ~1,5 za latetno infekcijo s TB (LTBI) in RR ~2,0 za bolezen TB). Za kadilce je tudi dvakrat bolj verjetno, da umrejo zaradi TB (RR za ~ 2,0 za umrljivost TB), vendar je podatke razložiti zaradi heterogenosti v rezultatih različnih študijah težko interpetirati. | doi = 10.1183/09031936.00072909}}</ref> Druge zdravstvene okoliščine tudi lahko povečajo tveganje za razvoj tuberkuloze, med drugim [[alkoholizem]]<ref name=Lancet11/> in [[sladkorna bolezen]] (trikratni porast).<ref>{{cite journal|last=Restrepo|first=BI|title=Convergence of the tuberculosis and diabetes epidemics: renewal of old acquaintances|url=https://archive.org/details/sim_clinical-infectious-diseases_2007-08-15_45_4/page/436|journal=Clinical Infectious Diseases |date=15. 8. 2007|volume=45|issue=4|pages=436–438|pmid=17638190|doi=10.1086/519939|pmc=2900315}}</ref> Nekatera zdravila, kot so [[kortikosteroidi]] in [[infliksimab]] (monoklonsko protitelo anti-TNF α), postajajo čedalje pomembnejši dejavniki tveganja, še posebej v razvitem svetu.<ref name=Lancet11/> Obstaja tudi genetsko pogojena dovzetnost,<ref>{{cite journal|last1=Müller|first1=M|last2=Hoal|first2= EG|title=Current findings, challenges and novel approaches in human genetic susceptibility to tuberculosis|url=https://archive.org/details/sim_tuberculosis_2010-03_90_2/page/71|journal=Tuberculosis |date=marec 2010|volume=90|issue=2|pages=71-83|pmid=20206579|doi=10.1016/j.tube.2010.02.002}}</ref> njen pomen za zdaj še ni jasen.<ref name=Lancet11/> == Mehanizem == [[Slika:TB poster.jpg|thumb|Z javnimi kampanjami so v dvajsetih letih skušali zaustaviti širjenje TBC]] === Prenos === Kadar ljudje z aktivno pljučno tuberkulozo kašljajo, kihajo, govorijo, pojejo, ali pljuvajo, oddajajo nalezljive aerosolne kapljice s premerom 0,5–5,0 μm. Pri enkratnem kihu nastane do 40.000 kapljic.<ref name=Cole_1998>{{cite journal |author1=Cole E|author2= Cook C |title=Characterization of infectious aerosols in health care facilities: an aid to effective engineering controls and preventive strategies |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-infection-control_1998-08_26_4/page/453|journal=Am J Infect Control |volume=26 |issue=4 |pages=453-64 |year=1998 |pmid=9721404|doi = 10.1016/S0196-6553(98)70046-X}}</ref> Vsaka od teh kapljic lahko prenese bolezen, saj je doza za okužbo s tuberkulozo zelo nizka (že vdih manj kot 10 bakterij lahko povzroči okužbo).<ref>{{cite journal |author1=Nicas M|author2= Nazaroff WW|author3= Hubbard A |title=Toward understanding the risk of secondary airborne infection: emission of respirable pathogens |journal=J Occup Environ Hyg |volume=2 |issue=3 |pages=143-54 |year=2005 |pmid=15764538|doi = 10.1080/15459620590918466}}</ref> Ljudje z dolgotrajnim, pogostim ali tesnim stikom s tuberkoluznimi osebami so še posebno ogroženi (za stopnjo okužbe se v tem primeru ocenjuje, da znaša 22 %).<ref name=Ahmed_2011>{{cite journal |author1=Ahmed N|author2= Hasnain S |title=Molecular epidemiology of tuberculosis in India: Moving forward with a systems biology approach |url=https://archive.org/details/sim_tuberculosis_2011-09_91_5/page/407|journal=Tuberculosis |volume=91 |issue=5 |pages=407-3 |year=2011|pmid = 21514230|doi = 10.1016/j.tube.2011.03.006}}</ref> Oseba z aktivno, vendar nezdravljeno tuberkulozo lahko na leto okuži 10‒15 (ali več) drugih.<ref name="WHO2012data"/> Do prenosa naj bi prišlo samo pri ljudeh z aktivno tuberkulozo – za latentno okužene se meni, da bolezen ni nalezljiva.<ref name=Robbins/> Verjetnost prenosa iz ene osebe na drugo je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim od števila nalezljivih kapljic, ki jih bolnik širi, od učinkovitosti prezračevanja, trajanja izpostavljenosti, [[kužnost|virulence]] [[sev]]a ''M. tuberculosis'', ravni imunosti pri neokuženih in od drugih dejavnikov.<ref name=CDCcourse>{{navedi splet|publisher=[[Centers for Disease Control and Prevention]] (CDC), Division of Tuberculosis Elimination|url=http://www.cdc.gov/tb/education/corecurr/pdf/corecurr_all.pdf|title=Core Curriculum on Tuberculosis: What the Clinician Should Know|page=24|edition=5|year=2011}}</ref> Širjenje od osebe do osebe je mogoče preprečiti z učinkovito izolacijo oseb z aktivno (»prikrito«) tuberkulozo in z ustreznim režimom zdravil proti TBC. Po približno dveh tednih učinkovitega zdravljenja osebe z aktivno okužbo običajno za druge, kar se nalezljivosti tiče, niso več nevarne.<ref name="Ahmed_2011"/> Pri na novo okuženih običajno traja od tri do štiri tedne, da prizadeta oseba postane vir za prenos bolezni na druge.<ref>{{navedi splet | url=http://www.mayoclinic.com/health/tuberculosis/DS00372/DSECTION=3|title=Causes of Tuberculosis|accessdate=19 October 2007|date=21 December 2006|publisher=[[Mayo Clinic]]}}</ref> === Patogeneza === Pri približno 90 % okuženih z ''M. tuberculosis'' gre za »latentno okužbo« – skrito okužbo brez znakov,<ref name=Book90>{{navedi knjigo|last=Skolnik|first=Richard|title=Global health 101|year=2011|publisher=Jones & Bartlett Learning|location=Burlington, MA|isbn=978-0-7637-9751-5|pages=253|url=http://books.google.ca/books?id=sBQRpj4uWmYC&pg=PA253|edition=2.}}</ref> pri čemer doživljenska verjetnost, da se latentna okužba razvije v aktivno bolezen, ne znaša več kot 10 %.<ref name=Arch2009>{{navedi knjigo |editor-first1=Arch G. III. |editor-last1=Mainous |editor-first2=Claire |editor-last2=Pomeroy |title=Management of antimicrobials in infectious diseases : impact of antibiotic resistance |year=2009|publisher=Humana|location=Totowa, N.J.|isbn=978-1-60327-238-4|pages=74|url=http://books.google.ca/books?id=hwVFAPLYznsC&pg=PA74|edition=2.}}</ref> Pri osebah s HIV se nevarnost za pojav aktivne TBC poveča na skoraj 10 % na leto.<ref name=Arch2009/> Če se bolezen ne zdravi učinkovito, znaša stopnja smrtnosti pri aktivnih primerih tuberkuloze do 66 %.<ref name=WHO2012data/> Okužba TBC se začne, ko mikobakterije pridejo v [[Pljuča|pljučne alveole]], kjer napadejo alveolarne [[makrofag]]e in se v njihovih [[Golgijev aparat|endosomih]] razmnožujejo.<ref name=Robbins/><ref name=Houben>{{cite journal | author1=Houben E|author2= Nguyen L|author3= Pieters J | title=Interaction of pathogenic mycobacteria with the host immune system | journal=Curr Opin Microbiol | volume=9 | issue=1 | pages=76-85 | year=2006 | pmid=16406837 | doi=10.1016/j.mib.2005.12.014 }}</ref> Primarno mesto okužbe v [[pljuča|pljučih]] je znano kot »Ghonovo žarišče«. Na splošno se nahaja v zgornjem delu spodnjega režnja ali v spodnjem delu zgornjega režnja.<ref name=Robbins/> Do pljučne tuberkuloze lahko pride tudi preko obtočil. Ti primeri so znani kot »Simonovo žarišče«, običajno so v vrhu pljuč.<ref>{{navedi knjigo|last=Khan|title=Essence Of Paediatrics|year=2011|publisher=Elsevier India|isbn=978-81-312-2804-3|pages=401|url=http://books.google.ca/books?id=gERCc6KTxwoC&pg=PA401}}</ref> Ta prenos preko krvi lahko povzroči širjenje okužbe na bolj oddaljene točke, kot so periferne bezgavke, [[ledvice]], možgani in kosti.<ref name=Robbins/><ref name=Herrmann_2005>{{cite journal |author1=Herrmann J|author2= Lagrange P |title=Dendritic cells and ''Mycobacterium tuberculosis'': which is the Trojan horse? |journal=Pathol Biol (Paris) |volume=53 |issue=1 |pages=35-40 |year=2005|pmid = 15620608 |doi=10.1016/j.patbio.2004.01.004}}</ref> Bolezen lahko prizadene vse dele telesa, iz neznanih razlogov pa se redko naseli v [[srce]], [[mišice|skeletne mišice]], [[trebušna slinavka|trebušno slinavko]] ali [[ščitnica|ščitnico]].<ref>{{cite journal |author1=Agarwal R |author2=Malhotra P |author3=Awasthi A |author4=Kakkar N |author5=Gupta D |pmc=1090580 |title=Tuberculous dilated cardiomyopathy: an under-recognized entity? |journal=BMC Infect Dis |volume=5 |issue=1 |page=29 |year=2005 |pmid=15857515 |doi=10.1186/1471-2334-5-29}}</ref> Tuberkulozo razvrščajo med granulomatozne vnetne bolezni. Celice, kot so [[makrofag]]i, [[limfocit T|celice ubijalke]], [[Limfocit B|limfociti B]] in fibroblasti, se združujejo v granulome in z limfociti obkolijo okužene makrofage. Granulom preprečuje širjenje mikobakterij in nudi lokalno okolje, v katerem pride do posegov celic imunskega sistema. Bakterije znotraj granuloma lahko zaspijo (postanejo dormantne), kar vodi do latentne okužbe. Druga značilnost granulomov je odmiranje celic ([[nekroza]]) v središču tuberklov. S prostim očesom so videti kot mehek, bel sir (kazeozna – sirasta – nekroza).<ref name=Grosset>{{cite journal |author=Grosset J |title=Mycobacterium tuberculosis in the Extracellular Compartment: an Underestimated Adversary |url=https://archive.org/details/sim_antimicrobial-agents-and-chemotherapy_2003-03_47_3/page/833 |journal=Antimicrob Agents Chemother |volume=47 |issue=3 |pages=833-6 |year=2003|pmid = 12604509|doi = 10.1128/AAC.47.3.833-836.2003 |pmc=149338}}</ref> Če bakterije z območja poškodovanega tkiva zaidejo v krvni obtok, se lahko razširijo po celem telesu in ustvarjajo številna žarišča, ki se vsa kažejo kot majhni, beli tuberkli v tkivu.<ref>{{navedi knjigo|last=Crowley|first=Leonard V.|title=An introduction to human disease : pathology and pathophysiology correlations|year=2010|publisher=Jones and Bartlett|location=Sudbury, Mass.|isbn=978-0-7637-6591-0|pages=374|url=http://books.google.ca/books?id=TEiuWP4z_QIC&pg=PA374|edition=8th}}</ref> Ta huda oblika tuberkuloze se imenuje miliarna tuberkuloza in je najbolj pogosta pri majhnih otrocih in pri osebah s HIV.<ref>{{navedi knjigo|last=Anthony|first=Harries|title=TB/HIV a Clinical Manual.|year=2005|publisher=World Health Organization|location=Geneva|isbn=978-92-4-154634-8|pages=75|url=http://books.google.ca/books?id=8dfhwKaCSxkC&pg=PA75|edition=2. }}</ref> Smrtnost je pri ljudeh s to obliko kljub zdravljenju visoka (približno 30 %).<ref name=Gho2008>{{navedi knjigo|last1=Ghosh|first1=Amit K.|last2=Thomas M.|first2= Habermann |title=Mayo Clinic internal medicine : concise textbook|year=2008|publisher=Mayo Clinic Scientific Press|location=Rochester, MN|isbn=978-1-4200-6749-1|pages=789|url=http://books.google.ca/books?id=YJtodBwNxokC&pg=PA789}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Jacob|first1=JT|last2=Mehta|first2= AK|last3= Leonard|first3= MK|title=Acute forms of tuberculosis in adults|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-medicine_2009-01_122_1/page/12|journal=The American Journal of Medicine|date=januar 2009|volume=122|issue=1|pages=12-7|pmid=19114163|doi=10.1016/j.amjmed.2008.09.018}}</ref> Pri številnih prizadetih prihaja pri bolezni do zagonov in remisij. Uničenje in odmiranje tkiva sta pogosto v ravnovesju s celjenjem in fibrozo.<ref name=Grosset/> Prizadeto tkivo nadomestijo brazgotine in votline, napolnjene s sirastim nekrotičnem materialom. Med aktivno boleznijo se nekatere od teh votlin lahko povežejo z [[bronhij]]i v zračnih kanalih, tako da je snov v njih mogoče izkašljati. Snov vsebuje žive bakterije, čemur sledi širjenje okužbe. Zdravljenje z ustreznimi [[antibiotik]]i ubija bakterije in omogoča ozdravljenje. Prizadeta območja, ko so enkrat ozdravljena, nadomesti brazgotinasto tkivo.<ref name=Grosset/> == Diagnoza == [[Slika:TB in sputum.png|thumb|''[[Mycobacterium tuberculosis]]'' (obarvana rdeče po Ziehl-Neelsenu) v izpljunku]] === Aktivna tuberkuloza === Diagnosticirati aktivno tuberkulozo samo na podlagi znakov in simptomov je težko,<ref name=DiagP2011>{{cite journal|last1=Bento|first1=J|last2=Silva|first2= AS|last3= Rodrigues|first3= F|last4= Duarte|first4= R|title=[Diagnostic tools in tuberculosis]|journal=Acta medica portuguesa|date=januar–februar 2011|volume=24|issue=1|pages=145-54|pmid=21672452}}</ref> prav tako tudi bolezen pri osebah s suprimiranim imunskim sistemom.<ref name=Clinic2009>{{cite journal|last=Escalante|first=P|title=In the clinic. Tuberculosis|journal=Annals of internal medicine|date=2009-06-02|volume=150|issue=11|pages=ITC61-614; quiz ITV616|pmid=19487708}}</ref> Na diagnozo TB pa je treba pomisliti pri pacientih z znaki pljučnega obolenja ali splošnimi simptomi, ki trajajo dlje kot dva tedna.<ref name=Clinic2009/> [[Radiologija|Rentgensko slikanje prsnega koša]] in multipla kultura izpljunka za acido-bacile sta običajno del začetne ocene.<ref name=Clinic2009/> Testi sproščanja interferonov in tuberkulinski kožni testi v državah v razvoju nekoristni.<ref>{{cite journal|author1=Metcalfe, JZ |author2=Everett, CK |author3=Steingart, KR |author4=Cattamanchi, A |author5=Huang, L |author6=Hopewell, PC |author7=Pai, M|title=Interferon-? release assays for active pulmonary tuberculosis diagnosis in adults in low- and middle-income countries: systematic review and meta-analysis|journal=The Journal of infectious diseases|date=2011-11-15|volume=204 Suppl 4|pages=S1120-9|pmid=21996694|doi=10.1093/infdis/jir410|pmc=3192542|issue=suppl_4}}</ref><ref name="Sester 100-11">{{cite journal|author1=Sester, M |author2=Sotgiu, G |author3=Lange, C |author4=Giehl, C |author5=Girardi, E |author6=Migliori, GB |author7=Bossink, A |author8=Dheda, K |author9=Diel, R |author10=Dominguez, J |author11=Lipman, M |author12=Nemeth, J |author13=Ravn, P |author14=Winkler, S |author15=Huitric, E |author16=Sandgren, A |author17=Manissero, D |display-authors=5 |title=Interferon-? release assays for the diagnosis of active tuberculosis: a systematic review and meta-analysis|journal=The European respiratory journal : official journal of the European Society for Clinical Respiratory Physiology|date=januar 2011|volume=37|issue=1|pages=100-11|pmid=20847080|doi=10.1183/09031936.00114810}}</ref> IGRA pozna pri osebah s HIV podobne meje.<ref name="Sester 100-11"/><ref>{{cite journal|author1=Chen, J |author2=Zhang, R |author3=Wang, J |author4=Liu, L |author5=Zheng, Y |author6=Shen, Y |author7=Qi, T |author8=Lu, H|title=Interferon-gamma release assays for the diagnosis of active tuberculosis in HIV-infected patients: a systematic review and meta-analysis|journal=PLoS ONE|year=2011|volume=6|issue=11|pages=e26827|pmid=22069472|doi=10.1371/journal.pone.0026827|pmc=3206065|editor1-last=Vermund|editor1-first=Sten H}}</ref> Diagnoza TB je jasna, če se za ''M. tuberculosis'' ugotovi prisotnost v kliničnem vzorcu (kot so npr. [[izmeček]], [[gnoj]] ali tkivo, dobljeno z [[biopsija|biopsijo]]). Ker gre za počasi rastoč organizem, je postopek kulture težaven in traja pri vzorcih krvi ali izmečka od dva do šest tednov.<ref>{{navedi knjigo|last=Diseases|first=Special Programme for Research & Training in Tropical|title=Diagnostics for tuberculosis : global demand and market potential.|year=2006|publisher=World Health Organization on behalf of the Special Programme for Research and Training in Tropical Diseases|location=Geneva|isbn=978-92-4-156330-7|pages=36|url=http://books.google.ca/books?id=CFPpcCef4yQC&pg=PA36}}</ref> Z zdravljenjem se zato pogosto prične, še preden kulture diagnozo potrdijo.<ref name=NICE2011/> S testi amplifikacije DNK in preskusom na adenozin deaminazo je mogoče TB hitro dokazati.<ref name=DiagP2011/> Teh testov pa se rutinsko ne priporoča, saj le redko vplivajo na to, kako se primer terapira.<ref name=NICE2011/> Krvni testi za odkrivanje protiteles niso ne specifični ne občutljivi, zato se jih ne priporoča.<ref>{{cite journal|last1=Steingart|first1=KR|last2=Flores|first2= LL|last3= Dendukuri|first3= N|last4= Schiller|first4= I|last5= Laal|first5= S|last6= Ramsay|first6= A|last7= Hopewell|first7= PC|last8= Pai|first8= M|title=Commercial serological tests for the diagnosis of active pulmonary and extrapulmonary tuberculosis: an updated systematic review and meta-analysis|journal=PLoS medicine|date=avgust 2011|volume=8|issue=8|pages=e1001062|pmid=21857806|doi=10.1371/journal.pmed.1001062|pmc=3153457|editor1-last=Evans|editor1-first=Carlton}}</ref> === Skrita tuberkuloza === [[Slika:Mantoux tuberculin skin test.jpg|thumb|tuberkulinski kožni test]] Test je pogosto uporablja pri pregledih oseb z velikim tveganjem za tuberkulozo.<ref name=Clinic2009/> Pri predhodno imuniziranih osebah lahko pride do lažno pozitivnih rezultatov testa.<ref name=Rothel_2005>{{cite journal|author1=Rothel J|author2= Andersen P |title=Diagnosis of latent ''Mycobacterium tuberculosis'' infection: is the demise of the Mantoux test imminent?|journal=Expert Rev Anti Infect Ther |volume=3 |issue=6 |pages=981-93 |year=2005|pmid = 16307510|doi = 10.1586/14787210.3.6.981}}</ref> Test je lahko lažno negativen pri osebah, ki imajo [[sarkoidoza|sarkoidozo]] ali [[Hodgkinov limfom]], ki so podhranjene, ali pa (zanimivo) pri posameznikih z dejansko aktivno tuberkulozo.<ref name=Robbins/> Za osebe s pozitivnim izidom tuberkulinskega testa se priporočajo test krvi na sproščanje gama interferona (Interferon gamma release assay - IGRA).<ref name=NICE2011>{{NICE|117|Tuberculosis|2011}}</ref> Na te teste imunizacija ali okolijske mikobakterije večinoma ne vplivajo, tako da je napačno pozitivnih izidov pri njih manj.<ref>{{cite journal|author1=Pai M|author2= Zwerling A|author3= Menzies D |title=Systematic Review: T-Cell based Assays for the Diagnosis of Latent Tuberculosis Infection: An Update |journal=Ann. Intern. Med. |volume=149 |issue=3 |pages=1-9 |year=2008 |pmid=18593687 |pmc=2951987|doi=10.7326/0003-4819-149-3-200808050-00241}}</ref> Vplivajo pa nanje ''M. szulgai'', ''M. marinum'' in ''M. kansasii''.<ref name="Jindal 2011 525"/> Testi IGRA lahko povečajo občutljivost, kadar se uporabljajo hkrati s kožnim testom, so pa lahko da manj občutljivi kot kožni test, če se uporabljajo brez njega.<ref>{{cite journal|last1=Amicosante|first1=M|last2=Ciccozzi|first2= M|last3= Markova|first3= R|title=Rational use of immunodiagnostic tools for tuberculosis infection: guidelines and cost effectiveness studies|journal=The new microbiologica|date=april 2010|volume=33|issue=2|pages=93-107|pmid=20518271}}</ref> == Preventiva == Prizadevanja za preprečevanje in nadzor tuberkuloze temeljijo predvsem na cepljenju dojenčkov in na odkrivanju in ustreznem zdravljenju aktivnih primerov.<ref name=Lancet11/> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je žela nekaj uspeha s terapevtskimi izboljšavami, ki so povzročile majhen padec v številu obolenj.<ref name=Lancet11/> === Cepiva === Od leta 2011 dalje je na voljo le [[cepivo]] na osnovi bacila Calmette‒Guérin (BCG), ki je sicer učinkovito proti širjenju bolezni v otroštvu, vendar pred okužbo s pljučno tuberkulozo ne ščiti zanesljivo.<ref>{{cite journal|last=McShane|first=H|title=Tuberculosis vaccines: beyond bacille Calmette-Guerin|journal=Philosophical transactions of the Royal Society of London. Series B, Biological sciences|date=12 October 2011|volume=366|issue=1579|pages=2782-9|pmid=21893541|doi=10.1098/rstb.2011.0097|pmc=3146779}}</ref> Kljub temu je po vsem svetu najbolj pogosto uporabljeno cepivo, s katerim se cepi več kot 90% vseh otrok.<ref name=Lancet11/> Tako pridobljena imunost pa po približno desetih letih začne padati.<ref name=Lancet11/> Kot je tuberkuloza v Kanadi, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike večinoma neobičajna, se z BCG cepi samo visoko ogrožene ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/tb/topic/vaccines/|title=Vaccine and Immunizations: TB Vaccine (BCG)|publisher =Centers for Disease Control and Prevention|year=2011|accessdate=26 July 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|title=BCG Vaccine Usage in Canada - Current and Historical|url=http://www.phac-aspc.gc.ca/tbpc-latb/bcgvac_1206-eng.php|work=Public Health Agency of Canada|accessdate=30 December 2011|date=september 2010|archive-date=2012-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120330042719/http://www.phac-aspc.gc.ca/tbpc-latb/bcgvac_1206-eng.php|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120330042719/http://www.phac-aspc.gc.ca/tbpc-latb/bcgvac_1206-eng.php |date=2012-03-30 }}</ref><ref name=UK06>{{cite journal|last1=Teo|first1=SS|last2=Shingadia|first2= DV|title=Does BCG have a role in tuberculosis control and prevention in the United Kingdom?|url=https://archive.org/details/sim_archives-of-disease-in-childhood_2006-06_91_6/page/529|journal=Archives of Disease in Childhood|date=junij 2006|volume=91|issue=6|pages=529-31|pmid=16714729|pmc= 2082765|doi=10.1136/adc.2005.085043 }}</ref> Eden od razlogov, zakaj naj se cepiva ne rabi, so lažno pozitivni tuberkulinski testi na koži, tako da je za presejalne programe nekoristen.<ref name=UK06/> V razvoju so trenutno številna nova cepiva.<ref name=Lancet11/> === Javno zdravje === Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1993 TB razglasila za "svetovni zdravstveni izziv",<ref name=Lancet11/> leta 2006B pa je Združenje Ustavimo TB (stop TB) razvilo globalni načrt, kako zaustaviti tuberkulozo, z namenom do leta 2015 rešiti 14 milijonov življenj.<ref>{{navedi splet|url=http://www.stoptb.org/global/plan/|title=The Global Plan to Stop TB|publisher=[[World Health Organization]]|year=2011|accessdate=13 June 2011|archive-date=2011-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110612030924/http://www.stoptb.org/global/plan/|url-status=dead}}</ref> Cilja za leto 2015 verjetno ne bo mogoče doseči, predvsem zaradi porasta v primerih s HIV povezane tuberkuloze in zaradi pojava tuberkuloze, odporne proti več zdravilom (»multiple drug-resistant«, skrajšano MDR-TB).<ref name=Lancet11/> Sistem, za razvrstitev tuberkuloze, ki ga je razvilo Združenje za prsni koš ZDA, se uporablja predvsem v javnih zdravstvenih programih.<ref>{{navedi knjigo |editor-last1=Warrell |editor-first1=David A. |editor-last2=Cox |editor-first2=Timothy M. |editor-last3=Firth |editor-first3=John D. |chapter=Sections 1 - 10. |title=Oxford Textbook of Medicine |year=2005 |publisher=Oxford University Press|location=Oxford [u.a.]|isbn=978-0-19-857014-1|pages=560|url=http://books.google.ca/books?id=EhjX517cGVsC&pg=PA560|edition=4. ed., paperback.}}</ref> == Obvladovanje == Za zdravljenje TBC se uporablja [[antibiotik]]e, ki ubijajo bakterije. Uspešno zdraviti TBC je težko; neobičajna struktura in kemična sestava celičnih sten pri mikobakterijah ovirata vstop zdravilom in tako onemogočata delovanje marsikaterega antibiotika.<ref>{{cite journal |author1=Brennan PJ|author2= Nikaido H |title=The envelope of mycobacteria |url=https://archive.org/details/sim_annual-review-of-biochemistry_1995_64/page/29|journal=Annu. Rev. Biochem. |volume=64 |pages=29-63 |year=1995 |pmid=7574484 |doi=10.1146/annurev.bi.64.070195.000333}}</ref> Najbolj pogosto uporabljena antibiotika sta [[isoniazid]] in [[rifampicin]], zdravljenja pa lahko traja tudi več mesecev.<ref name=CDCcourse/> Skrito TB se običajno zdravi z enim samim antibiotikom.<ref name=Latent2011/> za aktivna obolenja s TB pa je najboljša kombinacija več antibiotikov, ki zmanjšuje tveganje, da se pri bakterijah razvije [[odpornost proti antibiotikom]].<ref name=Lancet11/> Latentno okužene ljudi se prav tako zdravi, da se pri njih prepreči kasnejši izbruh aktivne TB.<ref name=Latent2011>{{cite journal|last1=Menzies|first1=D|last2=Al Jahdali|first2= H|last3= Al Otaibi|first3= B|title=Recent developments in treatment of latent tuberculosis infection|journal=The Indian journal of medical research|date=marec 2011|volume=133|pages=257-66|pmid=21441678|pmc=3103149|issue=3}}</ref> WHO priporoča terapijo pod neposrednim nadzorom zdravstvenega osebja, tako da se zagotovi redno jemanje zdravila; cilj je omejiti število bolnikov, ki zdravil ne jemljejo redno.<ref>{{navedi knjigo |author1=Arch G.|author2= III Mainous |title=Management of Antimicrobials in Infectious Diseases: Impact of Antibiotic Resistance |publisher=Humana Pr |location= |year=2010 |pages=69 |isbn=1-60327-238-0 |oclc= |url=http://books.google.ca/books?id=hwVFAPLYznsC&pg=PA69}}</ref> Dokazi, da je ta pristop boljši kot če se zdravila jemljejo nenadzorovano, so šibki.<ref>{{cite journal |author1=Volmink J|author2= Garner P |title=Directly observed therapy for treating tuberculosis |journal=Cochrane Database Syst Rev |volume= |issue=4 |pages=CD003343 |year=2007 |pmid=17943789 |doi=10.1002/14651858.CD003343.pub3 |url= |editor1-last=Volmink |editor1-first=Jimmy}}</ref> Pristop, s katerim se ljudi opominja, kako pomembno je zdravljenje, pa zgleda učinkuje.<ref>{{cite journal|last1=Liu|first1=Q|last2=Abba|first2= K|last3= Alejandria|first3= MM|last4= Balanag|first4= VM|last5= Berba|first5= RP|last6= Lansang|first6= MA|title=Reminder systems and late patient tracers in the diagnosis and management of tuberculosis|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=2008-10-08|issue=4|pages=CD006594|pmid=18843723|doi=10.1002/14651858.CD006594.pub2|editor1-last=Liu|editor1-first=Qin}}</ref> === Nov pojav bolezni === Ob novem pojavu pljučne TB od 2010 dalje priporočajo terapijo, ki traja šest mesecev, s kombinacijo antibiotikov, ki vsebujejo rifampicin, isoniazid, [[pirazinamid]] in [[etambutol]] prva dva meseca, zadnje štiri pa samo rifampicin in isoniazid.<ref name=Lancet11/> Pri visoki odpornosti proti izoniazidu se lahko zadnje štiri mesece daje alternativno etambutol.<ref name=Lancet11/> === Ponavljajoča obolenja === Če se tuberkuloza ponavlja, je pomembno pred začetkom zdravljenja s testi ugotoviti, na katere antibiotike je povzročitelj občutljiv.<ref name=Lancet11/> Če se ugotovi, da gre za TB, ki je multirezistentna, to je odporna na več zdravil (MDR-TB), priporočajo jemati najmanj 4 učinkovite antibiotike 19 do 24 mesecev dolgo.<ref name=Lancet11/> === Odpornost proti zdravilom === Do prvotne odpornosti pride, ko se prizadeta oseba okuži z odpornim sevom TB. Pri osebi s popolnoma občutljivo TB se lahko med zdravljenjem zaradi neustreznega zdravljenja razvije sekundarna (pridobljena) upornost , če bolnik zdravil ne jemlje ustrezno predpisani shemi (neskladnost z navodili zdravnika), ali če se uporablja zdravila nizke kakovosti.<ref name=OBrien>{{cite journal |author=O'Brien R |title=Drug-resistant tuberculosis: etiology, management and prevention |journal=Semin Respir Infect |volume=9 |issue=2 |pages=104-12 |year=1994|pmid = 7973169}}</ref> Proti zdravilom odporna TB je resen zdravstveni problem v številnih državah v razvoju, saj je podaljšuje zdravljenje dlje in zahteva dražja zdravila. MDR-TB se definira kot odpornost proti najbolj uspešnim zdravilom prve izbire pri TB: rifampicin and isoniazid. Tuberkuloza, prekomerno odporna proti zdravilom, je odporna proti trem ali več razredom zdravil druge izbire.<ref name="MMWR2006">{{cite journal |title=Emergence of ''Mycobacterium tuberculosis'' with extensive resistance to second-line drugs worldwide, 2000-2004 |journal=MMWR Morb Mortal Wkly Rep |volume=55 |issue=11 |pages=301-5 |year=2006 |url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5511a2.htm|pmid = 16557213 |author=Centers for Disease Control and Prevention}}</ref> Proti zdravilom popolnoma odporna tuberkuloza je odporna proti vsem zdravilom, ki so trenutno na voljo.<ref name=TR2012>{{navedi splet|title=Totally Resistant TB: Earliest Cases in Italy |url=http://www.wired.com/wiredscience/2012/01/tdr-first-italy/|author=Maryn McKenna|date=12 January 2012|accessdate=12 January 2012|publisher=[[Wired]]}}</ref> Najprej so jo opazili leta 2003 v Italiji, vendar o njej do 2012 niso široko poročali.<ref name=TR2012/> Bedakvuilin pogojno podpirajo kot sredstvo proti multirezistentni TB.<ref>{{navedi splet|title=Provisional CDC Guidelines for the Use and Safety Monitoring of Bedaquiline Fumarate (Sirturo) for the Treatment of Multidrug-Resistant Tuberculosis |url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/rr6209a1.htm?s_cid=rr6209a1_x}}</ref> == Prognoza == [[Slika:Tuberculosis world map - DALY - WHO2004.svg|thumb|Starostno standardizirana smrtnost zaradi tuberkuloze na 100.000 prebivalcev leta 2004<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/estimates_country/en/index.html |title=WHO Disease and injury country estimates |year=2004 |work=World Health Organization |accessdate=11 November 2009}}</ref> {{Multicol}} {{legend|#b3b3b3|ni podatkov}} {{legend|#ffff65|10}} {{legend|#fff200|10‒25}} {{legend|#ffdc00|25‒50}} {{legend|#ffc600|50‒75}} {{legend|#ffb000|75‒100}} {{legend|#ff9a00|100‒250}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|250‒500}} {{legend|#ff6e00|500‒750}} {{legend|#ff5800|750‒1000}} {{legend|#ff4200|1000‒2000}} {{legend|#ff2c00|2000‒3000}} {{legend|#cb0000|3000}} {{Multicol-end}}]] Okužba se razvije v jasno izraženo TB, ko bacili premagajo obrambo imunskega sistema in se začnejo razmnoževati. Pri primarni TB (pri okoli 1–5 % primerov) pride do tega po začetni okužbi.<ref name=Robbins/> Latentna okužba pa se v večini primerov pojavi brez očitnih znakov.<ref name=Robbins/> Ti mirujoči bacili izzovejo aktivno tuberkulozo v 5–10 % teh latentnih primerov, pogosto mnogo let po okužbi.<ref name=Pet2005/> Imunosupresija, na primer zaradi okužbe s HIV, zviša nevarnost za ponoven izbruh bolezni. Pri osebah, ki so okužene tako z ''M. tuberculosis'' kot s HIV, se nevarnost za ponoven pojav bolezni poveča na skoraj 10 % na leto.<ref name=Robbins/> Študije prstnih odtisov DNK pri sevih ''M. tuberculosis'' so pokazale, da ponovna okužba k ponavljajoči se TB prispeva bistveno več, kot so predvidevali doslej.<ref>{{cite journal |doi=10.1016/S1473-3099(03)00607-8 |title=Recurrence in tuberculosis: relapse or reinfection? |year=2003 |author=Lambert M |journal=Lancet Infect Dis |volume=3 |pmid=12726976 |issue=5 |last2=Hasker |first2=Epco |last3=Deun |first3=Armand Van |last4=Roberfroid |first4=Dominique |last5=Boelaert |first5=Marleen |last6=Van Der Stuyft |first6=Patrick |pages=282-7}}</ref> - za območja s pogosto TB cenijo delež pri ponovno aktiviranih primerih TB na več kot 50 %.<ref>{{cite journal|author1=Wang, JY |author2=Lee, LN |author3=Lai, HC |author4=Hsu, HL |author5=Liaw, YS |author6=Hsueh, PR |author7=Yang, PC |title=Prediction of the tuberculosis reinfection proportion from the local incidence|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-infectious-diseases_2007-07-15_196_2/page/281 |journal=The Journal of infectious diseases|date=15 July 2007|volume=196|issue=2|pages=281–288|pmid=17570116|doi=10.1086/518898}}</ref> Verjetnost za smrt zaradi tuberkuloze je znašala leta 2008 4 %, kar pomeni zmanjšanje smrtnosti v primerjavi z letom 1995, ko je le-ta znašala 8 %.<ref name=Lancet11/> == Epidemiologija == [[Slika:Tuberculosis-prevalence-WHO-2009.svg|thumb|left|alt=Zemljevid sveta s podsaharsko Afrika v različnih odtenkih rumene barve, ki pomenijo pogostnost več kot 300 primerov na 100.000 prebivalcev, in z ZDA, Kanado, Avstralijo in Severno Evropo v temno modrih odtenkih temno za razširjenost okoli 10 na 100.000. Azija je rumena, vendar ne tako svetla, z vrednostmi okoli 200 na 100.000. Južna Amerika je temneje rumena.|Leta 2007 je bila razširjenost tuberkuloze na 100.000 prebivalcev najvišja v podsaharski Afriki, tudi v Aziji je bila relativno visoka.<ref name=WHO2009-Burden>{{navedi knjigo |title=Global tuberculosis control: epidemiology, strategy, financing |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |year=2009 |isbn=978-92-4-156380-2 |chapter=The Stop TB Strategy, case reports, treatment outcomes and estimates of TB burden |chapter-url=http://who.int/tb/publications/global_report/2009/annex_3/en/index.html |accessdate=14 November 2009 |pages=187-300 |archive-date=2013-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131030172112/http://www.who.int/tb/publications/global_report/2009/annex_3/en/index.html |url-status=dead }}</ref>]] Približno tretjina svetovnega prebivalstva je bila okužena s ''M. tuberculosis'',<ref name=WHO2012data/> do novih okužb prihaja letno pri približno 1 % prebivalstva.<ref name=WHO2002/> Vendar pa večina okužb z ''M. tuberculosis'' ne povzroči tuberkuloze,<ref name=CDC>{{navedi splet|publisher=[[Centers for Disease Control]]|url=http://www.cdc.gov/tb/publications/factsheets/general/LTBIandActiveTB.htm|title=Fact Sheets: The Difference Between Latent TB Infection and Active TB Disease|date=20 June 2011|accessdate=26 July 2011}}</ref> in 90–95 % okužb ostaja brez simptomov.<ref name=Book90/> Leta 2012 je bilo po oceni 8,6 milijona kroničnih aktivnih primerov.<ref>{{navedi splet|title=Global tuberculosis report 2013|url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/en/index.html|work=World Health Organization|year=2013}}</ref> Leta 2010 so ugotovili 8,8 milijonov novih primerov tuberkuloze in 1,45 milijona smrtnih žrtev, večinoma v državah v razvoju.<ref name=WHO2011/> Med temi 1,45 milijona smrtnih žrtev je bilo približno 350.000 bolnikov s sočasno okužbo z virusom HIV.<ref name=WHO2011Control>{{navedi splet|title=Global Tuberculosis Control 2011|url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/2011/gtbr11_full.pdf|work=World Health Organization|accessdate=15 April 2012}}</ref> Tuberkuloza je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi nalezljivih bolezni (takoj za HIV/AIDS).<ref name=ID10/> Število obolelih, gledano absolutno, od leta 2005 dalje pada in število novih primerov se je po 2002 znižalo.<ref name=WHO2011/> Napredek na Kitajskem je še posebno velik, med letoma 1990 in 2010 jim je uspelo smrtnost zaradi TB zmanjšati za približno 80 %.<ref name=WHO2011Control/> Tuberkuloza je pogostejša v državah v razvoju; približno 80 % prebivalstva v številnih azijskih in afriških državah je pozitivno na tuberkulinski test, v ZDA pa je pozitivnih samo 5–10 % prebivalcev.<ref name=Robbins/> Upanje, da se bolezen dobi popolnoma pod nadzor, je močno oslabljeno zaradi številnih dejavnikov, kot so težave pri razvoju učinkovitega cepiva, drag in zamuden diagnostični postopek, obvezno večmesečno zdravljenje, porast s HIV povezane tuberkuloze, in pojav proti zdravilom odpornih primerov po 1980.<ref name=Lancet11/> [[Slika:TB incidence.png|thumb|left|Število novo javljenih primerov TB po letih.<ref>{{navedi splet|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/2008/annex_3/en/index.html|title=WHO report 2008: Global tuberculosis control|accessdate=13 April 2009}}</ref>]] Leta 2007 je imel po ocenah med vsemi državami največjo incidenco bolezni [[Svazi]], in sicer 1.200 primerov na 100.000 prebivalcev. Indija je imela največjo skupno incidenco, okoli 2,0 milijona novih primerov.<ref name=WHO2009-Epidemiology/> V razvitih državah je tuberkuloza manj pogosta, najti jo je predvsem v urbanih območjih. Število primerov na 100.000 prebivalcev po svetu leta 2010: cel svet 178, Slovenija 332, Ameriki 36, Vzhodno Sredozemlje 173, Evropa 63, jugovzhodna Azija 278, in zahodni Pacifik 139.<ref name=WHO2011Control/> V Kanadi in Avstraliji je tuberkuloza veliko bolj pogosta med staroselci, zlasti v oddaljenih območjih.<ref>{{cite journal|last1=FitzGerald|first1=JM|last2=Wang|first2= L|last3= Elwood|first3= RK|title=Tuberculosis: 13. Control of the disease among aboriginal people in Canada|journal=CMAJ : Canadian Medical Association journal / journal de l'Association medicale canadienne|date=2000-02-08|volume=162|issue=3|pages=351-5|pmid=10693593|pmc=1231016}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Quah |first1=Stella R. |last2=Carrin |first2=Guy |last3=Buse |first3=Kent |first4=Kristian |last4=Heggenhougen |title=Health Systems Policy, Finance, and Organization |publisher=Academic Press |location=Boston |year=2009 |pages=424 |isbn=0-12-375087-3 |oclc= |url=http://books.google.ca/books?id=IEXUrc0tr1wC&pg=PA424}}</ref> V ZDA je smrtnost pri aboriginih zaradi tuberkuloze petkrat višja,<ref>{{navedi knjigo |first=Anne-Emanuelle |last=Birn |title= Textbook of International Health: Global Health in a Dynamic World |year=2009 |pages=261 |isbn= 9780199885213 |url=http://books.google.ca/books?id=2XBB4-eYGZIC&pg=PT261 |doi= |accessdate=}}</ref> in med javljenimi primeri TB znaša delež rasnih in etničnih manjšin znaša 84 %.<ref>{{navedi splet|publisher=Centers for Disease Control and Prevention |url=http://www.cdc.gov/tb/statistics/surv/surv2012/slides/surv12.htm|title=CDC Surveillance Slides 2012 - TB|date=}}</ref> Pogostnost tuberkuloze je odvisna od starosti prebivalstva. V Afriki v prvi vrsti prizadene mladostnike in mlade odrasle.<ref>{{navedi splet|publisher=Svetovna zdravstvena organizacija|url=http://www.who.int/tb/publications/global_report/2006/pdf/full_report_correctedversion.pdf|title=Global Tuberculosis Control Report, 2006 - Annex 1 Profiles of high-burden countries|format=PDF|accessdate=13 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060716135331/http://www.who.int/tb/publications/global_report/2006/pdf/full_report_correctedversion.pdf|archivedate=2006-07-16|url-status=live}}</ref> V državah, kjer je število obolenj dramatično upadlo (na primer v ZDA) , pa predstavlja TB predvsem bolezen starejših ljudi in oseb z oslabljenim imunskim sistemom (dejavniki tveganja so navedeni zgoraj).<ref name=Robbins/><ref>{{navedi splet|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|url=http://www.cdc.gov/nchstp/tb/pubs/slidesets/surv/surv2005/default.htm|title=2005 Surveillance Slide Set|date=12 September 2006|accessdate=13. 10. 2006}}</ref> === Slovenija === [[Pojavnost]] tuberkuloze v Sloveniji upada. Leta 1996 je bilo v Sloveniji registriranih 28,3 primera na 100.000 prebivalcev, leta 2002 je pojavnost znašala 17,6/100.000 prebivalcev,<ref name=Regvat>Regvat J. et al. Tuberkuloza dojke – redka oblika zunajpljučne tuberkuloze – prikaz primera. ZDRAV VESTN 2004; 73: 211–212</ref> leta 2009 pa le še 9,3 primera/100.000 prebivalcev, kar nas uvršča med države z zelo nizko stopnjo obolevnosti.<ref name=Regvat/><ref name=Skrjanec>Škrjanec Pušenjak M. et l. Pljučna tuberkuloza z nenavadno rentgensko sliko. Medicinski razgledi 2012; 51: 501–506.</ref> V Sloveniji pogosteje zbolevajo moški. [[Umrljivost]] za to boleznijo je 1,3–4,2 %.<ref name=Skrjanec/> == Zgodovina == [[Slika:Mummy at British Museum.jpg|thumb|Egiptovska mumija v Britanskem muzeju - v hrbtenjačah egipčanskih mumij so dokazali tuberkulozno gnilobo.]] Tuberkuloza je bila prisotna pri ljudeh najkasneje od antike dalje.<ref name=Lancet11>{{cite journal|last1=Lawn|first1=SD|last2=Zumla|first2= AI|title=Tuberculosis|url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_july-2-8-2011_378_9785/page/57|journal=Lancet|date=2 July 2011|volume=378|issue=9785|pages=57-72|pmid=21420161|doi=10.1016/S0140-6736(10)62173-3}}</ref> Najzgodnejši nedvoumni dokaz za ''M. tuberculosis'' je najti v ostankih bizona, starih približno 17 tisoč let.<ref>{{cite journal |author=Rothschild BM |title=Mycobacterium tuberculosis complex DNA from an extinct bison dated 17,000 years before the present |journal=Clin. Infect. Dis. |volume=33 |issue=3 |pages=305-11 |date=avgust 2001 |pmid=11438894 |doi=10.1086/321886 |url=http://www.journals.uchicago.edu/cgi-bin/resolve?CID001531 |author2=Martin LD |author3=Lev G |display-authors=5 |last4=Bercovier |first4=Helen |last5=Bar-Gal |first5=Gila Kahila |last6=Greenblatt |first6=Charles |last7=Donoghue |first7=Helen |last8=Spigelman |first8=Mark |last9=Brittain |first9=David |access-date=2014-01-04 |archive-date=2019-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190325085112/https://www.journals.uchicago.edu/cgi-bin/resolve?CID001531 |url-status=dead }}</ref> Zaenkrat pa ni jasno, ali ima tuberkuloza izvor pri govedu, s kasnejšim prenosom na ljudi, ali pa gre za skupnega prednika.<ref>{{cite journal |author=Pearce-Duvet J |title=The origin of human pathogens: evaluating the role of agriculture and domestic animals in the evolution of human disease |url=https://archive.org/details/sim_biological-reviews_2006-08_81_3/page/369 |journal=Biol Rev Camb Philos Soc |volume=81 |issue=3 |pages=369-82 |year=2006|pmid = 16672105 |doi=10.1017/S1464793106007020}}</ref> Doslej se je verjelo, da je med procesom udomačitve prišlo do prenosa ''M. tuberkulosis'' z živali na ljudi, vendar genska primerjava živalskih in človeških sevov bakterije tega ne potrjuje. Goveji in človeški sev bacila imata skupnega prednika, ki je ljudi morda okužil že v neolitiku.<ref>{{cite journal|last1=Comas|first1=I|last2=Gagneux|first2= S|title=The past and future of tuberculosis research|journal=PLoS Pathogens|date=oktober 2009|volume=5|issue=10|pages=e1000600|pmid=19855821|doi=10.1371/journal.ppat.1000600|pmc=2745564|editor1-last=Manchester|editor1-first=Marianne}}</ref> Okostja prazgodovinskih ljudi (4000 pred našim štetjem) kažejo znake tuberkulozo in tuberkulozno gnilobo so dokazali v hrbtenjačah egipčanske mumije iz časov 3000‒4000 pred našim štetjem.<ref>{{cite journal |author1=Zink A |author2=Sola C |author3=Reischl U |author4=Grabner W |author5=Rastogi N |author6=Wolf H |author7=Nerlich A |title=Characterization of Mycobacterium tuberculosis Complex DNAs from Egyptian Mummies by Spoligotyping |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-microbiology_2003-01_41_1/page/359 |journal=J Clin Microbiol |volume=41 |issue=1 |pages=359-67 |year=2003 |pmid=12517873 |doi=10.1128/JCM.41.1.359-367.2003 |pmc=149558}}</ref> '' Phthisis'' pomeni v grščini ''sušico'', star izraz za pljučno tuberkulozo;<ref>{{navedi knjigo|title=The Chambers Dictionary.|year=1998|publisher=Allied Chambers India Ltd.|location=New Delhi|isbn=978-81-86062-25-8|pages=352|url=http://books.google.ca/books?id=pz2ORay2HWoC&pg=RA1-PA352}}</ref> Po [[Hipokrat]]u je okoli 460 pred našim štetjem phthisis bila najbolj razširjena bolezen. Pravi, da se javlja z vročino in izkašljevanjem krvi in da je skoraj vedno usodna.<ref>Hippocrates. [https://web.archive.org/web/20050211173218/http://classics.mit.edu/Hippocrates/aphorisms.mb.txt Aphorisms.] Accessed 7 October 2006.</ref> Genetske študije kažejo, da je v Ameriki TB prisotna od leta 100 našega štetja dalje.<ref>{{cite journal |author1=Konomi N |author2=Lebwohl E |author3=Mowbray K |author4=Tattersall I |author5=Zhang D |title=Detection of Mycobacterial DNA in Andean Mummies |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-clinical-microbiology_2002-12_40_12/page/4738 |journal=J Clin Microbiol |volume=40 |issue=12 |pages=4738-40 |year=2002 |pmid=12454182 |doi=10.1128/JCM.40.12.4738-4740.2002 |pmc=154635}}</ref> Pred industrijsko revolucijo je folklora tuberkulozo pogosto povezovala z vampirji. Ko je v družini kdo umrl zaradi nje, so drugi okuženi člani družine začeli hirati. Ljudje so verjeli, da je za to kriv umrli, ki iz ostalih družinskih članov izsesava življenje.<ref name=sledzik>{{cite journal |last1=Sledzik |first1=Paul S. |last2=Nicholas |first2=Bellantoni |year=junij 1994 |title=Bioarcheological and biocultural evidence for the New England vampire folk belief |journal=American Journal of Physical Anthropology |volume=94 |issue=2 |pages=269-274 |doi=10.1002/ajpa.1330940210 |url=http://www.ceev.net/biocultural.pdf |format=PDF |pmid=8085617 |issn=0002-9483 |archive-date=2003-10-04 |access-date=2014-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20031004001708/http://www.ceev.net/biocultural.pdf |url-status=dead }}</ref> Čeprav je [[Dr Richard Morton]] leta 1689 za pljučno obliko bolezni dokazal patološko ozadje tuberklov,<ref name="WhoNamedIt-Calmette">{{WhoNamedIt|doctor|2413|Leon Charles Albert Calmette}}</ref><ref name="MedHist1970-Trail">{{cite journal |author=Trail RR |title=Richard Morton (1637-1698) |journal=Med Hist |volume=14 |issue=2 |pages=166-74 |date=april 1970 |pmid=4914685 |pmc=1034037 |doi=10.1017/S0025727300015350 }}</ref> TB zaradi raznolikosti njenih simptomov do 1820 ,niso opredelili kot ene same bolezni, ime tuberkuloza pa je prvi leta 1839 uporabil [[Johann Lukas Schönlein|J. L. Schönlein]].<ref>Zur Pathogenie der Impetigines. Auszug aus einer brieflichen Mitteilung an den Herausgeber. [Müller's] ''Archiv für Anatomie, Physiologie und wissenschaftliche Medicin''. 1839, page 82.</ref> Med 1838 in 1845 je Dr. John Croghan, lastnik Mamutske jame, dal prenesti številne ljudi s tuberkulozo v jamo, v upanju, da bodo v čistem jamskem zraku stalne temperature ozdraveli; umrli so po enem letu.<ref>[http://edition.cnn.com/2004/TRAVEL/DESTINATIONS/02/26/mammoth.cave.ap/index.html Kentucky: Mammoth Cave long on history.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060813140746/http://edition.cnn.com/2004/TRAVEL/DESTINATIONS/02/26/mammoth.cave.ap/index.html |date=2006-08-13 }} ''[[CNN]]''. 27 February 2004. Accessed 8 October 2006.</ref> Hermann Brehmer je leta 1859 odprl prvi TB sanatorij v Sokolowskem, Poljska.<ref name =sanatoria>{{cite journal |author=McCarthy OR |title=The key to the sanatoria |journal=J R Soc Med |volume=94 |issue=8 |pages=413-7 |date=avgust 2001 |pmid=11461990 |pmc=1281640 |url=http://www.jrsm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=11461990 |access-date=2014-01-04 |archive-date=2012-08-03 |archive-url=https://archive.today/20120803180504/http://www.jrsm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=11461990 |url-status=dead }}</ref> [[Slika:RobertKoch.jpg|upright|thumb|left|Dr. Robert Koch je odkril bacil tuberkuloze.]] Bacil, ki povzroča tuberkulozo,'' Mycobacterium tuberculosis'', je 24. marca 1882 odkril in opisal [[Robert Koch]]. Za to odkritje je leta 1905 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.<ref>[[Nobelov sklad]]. [http://nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1905/ Nobelova nagrada v fiziologiji in medicini 1905.] Accessed 7 October 2006.</ref> Koch ni verjel, da bi si goveja in človeška oblika tuberkuloze bili podobni, tako da so okuženo mleko kot vir okužbe prepoznali šele kasneje. Tveganje za prenos iz tega vira je kasneje dramatično zmanjšal izum procesa pasterizacije. Koch je leta 1890 glicerinski izvleček bacilov tuberkuloze razglasil za "sredstvo" proti tuberkulozi in ga poimenoval »tuberkulin«. Čeprav je bil neučinkovit, so izvleček kasneje uspešno prilagodili za presejalni test za presimptomatsko tuberkulozo.<ref>{{cite journal |author=Waddington K |title=To stamp out "So Terrible a Malady": bovine tuberculosis and tuberculin testing in Britain, 1890-1939 |url=https://archive.org/details/sim_medical-history_2004-01_48_1/page/29 |journal=Med Hist |volume=48 |issue=1 |pages=29-48 |date=januar 2004 |pmid=14968644 |pmc=546294 |doi=10.1017/S0025727300007043 }}</ref> Albert Calmette in Camille Guérin sta 1906 kot prva na osnovi govejega seva tuberkuloze uspela razviti sredstvo za imunizacijo proti tuberkulozi. Imenovali so ga [[Bacillus Calmette-Guerin|bacillus Calmette Guèrin]] (BCG). Z BCG prvič cepili ljudi leta 1921 v Franciji,<ref name=Bonah>{{cite journal |author=Bonah C |title=The 'experimental stable' of the BCG vaccine: safety, efficacy, proof, and standards, 1921-1933 |journal=Stud Hist Philos Biol Biomed Sci |volume=36 |issue=4 |pages=696-721 |year=2005 |pmid=16337557|doi=10.1016/j.shpsc.2005.09.003}}</ref> v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in [[Nemčija|Nemčiji]] pa so ga začeli široko uporabljati po drugi svetovni vojni.<ref name=Comstock>{{cite journal |author=Comstock G |title=The International Tuberculosis Campaign: a pioneering venture in mass vaccination and research |url=https://archive.org/details/sim_clinical-infectious-diseases_1994-09_19_3/page/528 |journal=Clin Infect Dis |volume=19 |issue=3 |pages=528-40 |year=1994|pmid=7811874 |doi=10.1093/clinids/19.3.528}}</ref> Tuberkuloza je bila vzrok za zelo široko zaskrbljenost javnosti v 19. in v začetku 20. stoletja kot endemična bolezen revnih. Leta 1815 je v Angliji vsak četrti umrl zaradi »''sušice''«. V Franciji je TB leta 1918 še vedno bila vzrok smrti v enem od šestih primerov. Ko so 1880 ugotovili, da gre za nalezljivo bolezen, so TB v Veliki Britaniji uvrstili na seznam bolezni, ki jih je treba prijaviti. Začeli so s kampanjami,da ljudje nehajo pljuvati na javnih mestih, okužene revne ljudi pa so "vzpodbujali", da gredo v zaporom podobne sanatorije (v zdraviliščih za srednji in višji razred so bolniki dobivali odlično nego in stalno zdravniško pomoč).<ref name =sanatoria/> Ne glede na (domnevne) ugodnosti "svežega zraka" in pomoč v sanatorijih je celo ob najboljših pogojih v njih umrla v petih letih polovica bolnikov (''okoli'' 1916).<ref name =sanatoria/> V Evropi je obolevnost s tuberkulozo naraščala od 16. stoletja dalje in dosegla svoj vrh v 18. stoletju, ko je bila vzrok za skoraj četrtino vseh smrti.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Bloom |editor-first=Barry R. |title=Tuberculosis : pathogenesis, protection, and control|url=https://archive.org/details/tuberculosispath0000unse |year=1994|publisher=ASM Press|location=Washington, D.C.|isbn=978-1-55581-072-6}}</ref> Smrtnost se je nato do leta 1950 zmanjšala za skoraj 90%.<ref>{{navedi knjigo|last=Persson|first=Sheryl|title=Smallpox, Syphilis and Salvation: Medical Breakthroughs That Changed the World|year=2010|publisher=ReadHowYouWant.com|isbn=978-1-4587-6712-7|pages=141|url=http://books.google.ca/books?id=-W7ch1d6JOoC&pg=PA141}}</ref> Izboljšave v javnem zdravstvu so še pred prihodom [[streptomicin]]a in drugih antibiotikov znatno zmanjšale okužbe. Bolezen pa je dalje ostala velika grožnja za javno zdravje, tako da so na primer v Veliki Britaniji Svet za raziskave v medicini (Medical Research Council) leta 1913 ustanovili predvsem z namenom, da se razišče tuberkuloza in njeno ozadje.<ref>{{navedi knjigo |editor-first=Caroline |editor-last=Hannaway |title=Biomedicine in the twentieth century: practices, policies, and politics|year=2008|publisher=IOS Press|location=Amsterdam|isbn=978-1-58603-832-8|pages=233|url=http://books.google.ca/books?id=o5HBxyg5APIC&pg=PA233}}</ref> Leta 1946 je z odkritjem antibiotika [[streptomicin]]a učinkovito zdravljenje tuberkuloze postalo realnost. Pred uvedbo tega antibiotika je edino zdravilo (z izjemo zdravilišč) bil kirurški poseg, med drugim "[[pnevmotoraks]] tehnika", ki je kolabirala okuženo pljučno krilo, da lahko "počiva" in tuberkulozne brazgotine ozdravi.<ref>{{navedi knjigo|last=Shields|first=Thomas|title=General thoracic surgery|year=2009|publisher=Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins|location=Philadelphia|isbn=978-0-7817-7982-1|pages=792|url=http://books.google.ca/books?id=bVEEHmpU-1wC&pg=PA792|edition=7th}}</ref> Zaradi pojava MDR-TB so kirurške posege ponovno uvedli kot eno od možnosti, ki so na voljo za zdravljenje tuberkuloze. Tekoči kirurški posegi vključujejo odstranitev patoloških kavitet (»bullae«) v pljučih, da se zmanjša število bakterij in poveča izpostavljenost preostalih bakterij zdravilom v krvi; zmanjšuje se tako skupna obremenitev z bakterijami in poveča učinkovitost sistemske antibiotične terapije.<ref>{{cite journal |author1=Lalloo UG |author2=Naidoo R |author3=Ambaram A |title=Recent advances in the medical and surgical treatment of multi-drug resistant tuberculosis |journal=Curr Opin Pulm Med |volume=12 |issue=3 |pages=179-85 |date=maj 2006 |pmid=16582672 |doi=10.1097/01.mcp.0000219266.27439.52 |url=http://meta.wkhealth.com/pt/pt-core/template-journal/lwwgateway/media/landingpage.htm?issn=1070-5287&volume=12&issue=3&spage=179 |access-date=2014-01-04 |archive-date=2013-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130510095840/http://meta.wkhealth.com/pt/pt-core/template-journal/lwwgateway/media/landingpage.htm?issn=1070-5287&volume=12&issue=3&spage=179 |url-status=dead }}</ref> Upanje, da se tuberkulozo popolnoma odpravi (''gl'' [[koze]]), se je v osemdesetih letih razblinilo s pojavom proti zdravilom odpornih sevov. Na ponoven pojav tuberkuloze, ki je sledil, je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1993 odgovorila z razglasitvijo tuberkuloze kot izrednega svetovnega problema za zdravje<ref>{{navedi splet|title=Frequently asked questions about TB and HIV|url=http://www.who.int/tb/hiv/faq/en/index.html|work=World Health Organization|accessdate=15 April 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041225163604/http://www.who.int/tb/hiv/faq/en/index.html|archivedate=2004-12-25|url-status=live}}</ref> == Družba in kultura == [[Svetovna zdravstvena organizacija]], [[Fundacija Bill in Melinda Gates]] ter ameriška vlada subvencionirajo uporabo novega hitrodelujočega diagnostičnega testa v državah z nizkimi in srednjimi dohodki,<ref name=PressRelease2012/><ref name=Xpert2011>{{cite journal|last1=Lawn|first1=SD|last2=Nicol|first2= MP|title=Xpert- MTB/RIF assay: development, evaluation and implementation of a new rapid molecular diagnostic for tuberculosis and rifampicin resistance|journal=Future microbiology|date=september 2011|volume=6|issue=9|pages=1067-82|pmid=21958145|doi=10.2217/fmb.11.84|pmc=3252681}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/idUSTRE6B71RF20101208 |title=WHO says Cepheid rapid test will transform TB care |work= Reuters | date=8. 12. 2010}}</ref> s čimer se je znižal strošek enega testa iz 16,86 $ na 9,98 $. Poleg tega je test točen pri osebah, ki so sočasno okužene z virusom HIV. Ugotovi lahko odpornost proti antibiotiku rifampicinu, s čimer se nakaže, da gre za sev bakterije, večkratno odporen proti zdravilom.<ref name=PressRelease2012>{{navedi splet|title=Public-Private Partnership Announces Immediate 40 Percent Cost Reduction for Rapid TB Test|url=http://www.who.int/tb/features_archive/GeneXpert_press_release_final.pdf|work=World Health Organization|format=pdf|date=8. avgust 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Stop TB Partnership, which operates through a secretariat hosted by the World Health Organization (WHO) in Geneva, Switzerland |url=http://www.stoptb.org/wg/gli/assets/documents/map/XpertPublications.pdf|publisher=STOPTB|format=pdf|date=5. april 2013}}</ref> Leta 2011 so imela še vedno številna revnejša območja le dostop do mikroskopkih preiskav izmečka.<ref>{{cite journal|last1=Lienhardt|first1=C|last2=Espinal|first2= M|last3= Pai|first3= M|last4= Maher|first4= D|last5= Raviglione|first5= MC|title=What research is needed to stop TB? Introducing the TB Research Movement|journal=PLoS medicine|date=november 2011|volume=8|issue=11|pages=e1001135|pmid=22140369|doi=10.1371/journal.pmed.1001135|pmc=3226454}}</ref> Indija je v letu 2010 imela najvišjo skupno število primerov tuberkuloze po svetu, delno zaradi slabe skrbi za bolezen v zasebnem in javnem zdravstvenem sektorju.<ref>{{cite journal|last=Mishra|first=G|title=Tuberculosis Prescription Practices In Private And Public Sector In India|journal=NJIRM|year=2013|volume=4|issue=2|pages=71-78|url=http://www.scopemed.org/?mno=36915|access-date=2014-01-04|archive-date=2013-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130510025039/http://www.scopemed.org/?mno=36915|url-status=dead}}</ref> Programi, kot je na primer revidiran nacionalni program za nadzor tuberkuloze, so pomagali zmanjšati število okužb pri osebah, ki prejemajo javno zdravstveno oskrbo.<ref name="Bhargava">{{cite journal |first1=Anurag |last1=Bhargava |first2=Lancelot |last2=Pinto |first3=Madhukar |last3=Pai |title=Mismanagement of tuberculosis in India: Causes, consequences, and the way forward |journal=Hypothesis |volume=9 |issue=1 |pages=e7 |year=2011 |url=http://www.hypothesisjournal.com/?p=989 |access-date=2014-01-04 |archive-date=2020-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200112192507/http://www.hypothesisjournal.com/?p=989 |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite journal|last=Amdekar|first=Y|title=Changes in the management of tuberculosis|journal=Indian journal of pediatrics|date=julij 2009|volume=76|issue=7|pages=739-42|pmid=19693453|doi=10.1007/s12098-009-0164-4}}</ref> == Raziskave == Cepivo BCG ima svoje meje in raziskave in razvoj novih cepiv za TB so v teku.<ref name=VacRes2011>{{cite journal|last1=Martín Montañés|first1=C|last2=Gicquel|first2= B|title=New tuberculosis vaccines|journal=Enfermedades infecciosas y microbiologia clinica|date=marec 2011|volume=29 Suppl 1|pages=57-62|pmid=21420568|doi=10.1016/S0213-005X(11)70019-2}}</ref> Številni možni kandidati so trenutno v fazah I in II kliničnih preskusov.<ref name=VacRes2011/> Da bi izboljšali učinkovitost razpoložljivih cepiv, sta na voljo dva pristopa. Pri enem se BCG dodaja cepivo za podenoto, pri drugi strategiji pa se skuša razviti nova in boljša živa cepiva.<ref name=VacRes2011/> [[MVA85A]], primer cepiva s podenoto, ki se trenutno preskuša v Južni Afriki, temelji na gensko spremenjenih [[Vaccinia]] virusih.<ref name=Ibanga_2006>{{cite journal |author1=Ibanga H |author2=Brookes R |author3=Hill P |author4=Owiafe P |author5=Fletcher H |author6=Lienhardt C |author7=Hill A |author8=Adegbola R |author9=McShane H |title=Early clinical trials with a new tuberculosis vaccine, MVA85A, in tuberculosis-endemic countries: issues in study design |journal=Lancet Infect Dis |volume=6 |issue=8 |pages=522-8 |year=2006 |doi= 10.1016/S1473-3099(06)70552-7| pmid = 16870530}}</ref> Cepiva bodo upajmo igrala pomembno vlogo pri zdravljenju tako latentne kot aktivne bolezni.<ref>{{cite journal|author=Kaufmann SH|title=Future vaccination strategies against tuberculosis: Thinking outside the box|journal=Immunity|year=2010|volume=33|pages=567-77|pmid = 21029966|doi=10.1016/j.immuni.2010.09.015|issue=4}}</ref> Da bi spodbudili nadaljnji razvoj, raziskovalci in politiki uvajajo nove ekonomske modele za razvoj cepiv, med drugim nagrade, davčne spodbude in vnaprej zagotovljen tržni odvzem.<ref>{{cite journal|author1=Webber D|author2= Kremer M|url=http://www.who.int/bulletin/archives/79(8)735.pdf |title=Stimulating Industrial R&D for Neglected Infectious Diseases: Economic Perspectives |journal=Bulletin of the World Health Organization|volume=79|issue=8|year=2001|pages=693-801}}</ref><ref>{{cite journal|author1=Barder O|author2=Kremer M|author3=Williams H|url=http://www.bepress.com/ev/vol3/iss3/art1|title=Advance Market Commitments: A Policy to Stimulate Investment in Vaccines for Neglected Diseases|journal=The Economists' Voice|volume=3|year=2006|issue=3|doi=10.2202/1553-3832.1144|access-date=2014-01-04|archive-date=2006-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20061105083659/http://www.bepress.com/ev/vol3/iss3/art1|url-status=dead}}</ref> Pri razvoju sodelujejo številne skupine, med drugim [[Stop TB Partnership]],<ref>{{navedi knjigo|author=Economic Department of Social Affairs|title=Achieving the global public health agenda : dialogues at the Economic and Social Council|year=2009|publisher=Organizacija združenih narodov |location=New York|isbn=978-92-1-104596-3|pages=103|url=http://books.google.ca/books?id=VeF9dv74C4MC&pg=PA103}}</ref> Južnoafriška iniciativa za cepivo proti tuberkuloz in [[Aeras Global TB Vaccine Foundation]].<ref>{{navedi knjigo |editor-first1=Jane N. |editor-last1=Zuckerman |editor-first2=Elaine C. |editor-last2=Jong |title=Travelers' vaccines|year=2010|publisher=People's Medical Pub. House|location=Shelton, CT|isbn=978-1-60795-045-5|pages=319|url=http://books.google.ca/books?id=BKRpWFEy66wC&pg=PA319|edition=2}}</ref> Podjetje je prejelo več kot 280.000.000 $ (US) od [[Fundacija Bill in Melinda Gates|Fundacije Bill in Melinda Gates]] za razvoj in licenciranje boljšega cepiva proti tuberkulozi, ki naj bi se ga uporabilo v zelo obremenjenih državah.<ref>{{navedi splet|last=Bill and Melinda Gates Foundation Announcement|title=Gates Foundation Commits $82.9 Million to Develop New Tuberculosis Vaccines|date=2004-02-12|url=http://www.globalhealth.org/news/article/4134|accessdate=2014-01-04|archive-date=2009-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20091010163118/http://www.globalhealth.org/news/article/4134|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091010163118/http://www.globalhealth.org/news/article/4134 |date=2009-10-10 }}</ref><ref>{{navedi splet|last=Nightingale|first=Katherine|title=Gates foundation gives US$280 million to fight TB|date=2007-09-19|url=http://www.scidev.net/en/news/gates-foundation-gives-us280-million-to-fight-tb.html}}</ref> Za tuberkulozo, ki je odporna proti več zdravilom, se raziskuje številna zdravila, med drugim [[bedaquiline]] in [[delamanid]].<ref name=Zumla2012>{{cite journal|last1=Zumla|first1=A|last2=Hafner|first2= R|last3= Lienhardt|first3= C|last4= Hoelscher|first4= M|last5= Nunn|first5= A|title=Advancing the development of tuberculosis therapy|journal=Nature reviews. Drug discovery|date=1. marec 2012|volume=11|issue=3|pages=171-2|pmid=22378254|doi=10.1038/nrd3694}}</ref> Bedaquiline je konec 2012 FDA odobrila.<ref>{{navedi novice|title=J&J Sirturo Wins FDA Approval to Treat Drug-Resistant TB|url=http://www.bloomberg.com/news/2012-12-31/j-j-sirturo-wins-fda-approval-to-treat-drug-resistant-tb.html|accessdate=1. januar 2013|newspaper=Bloombeg|date=31. december 2012}}</ref> Kolikšni sta varnost in učinkovitost teh novih učinkovin še nista čisto jasno, saj rezultati temeljijo na relativno majhnih vzorcih.<ref name=Zumla2012/><ref name="Avorn 2013 1349-1350">{{cite journal|last=Avorn|first=J|title=Approval of a tuberculosis drug based on a paradoxical surrogate measure|url=https://archive.org/details/sim_jama_2013-04-03_309_13/page/1348|journal=JAMA|date=april 2013|volume=309|issue=13|pages=1349-1350|doi=10.1001/jama/2013.623|pmid=23430122}}</ref> Obstoječi podatki pa kažejo, da je pri bolnikih, ki poleg standardnega zdravljenja TB jemljejo bedaquiline, umrljivost petkrat višja kot bolnikih, ki nove droge ne jemljejo.<ref name="US Food and Drug Administration website">{{navedi splet|last=US Food and Drug Administration.|title=Briefing Package: NDA 204-384: Sirturo|url=http://www.fda.gov/downloads/AdvisoryCommittees/CommitteesMeetingMaterials/Drugs/Anti-%20InfectiveDrugsAdvisoryCommittee/UCM329258.pdf|access-date=2014-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140104212835/http://www.fda.gov/downloads/AdvisoryCommittees/CommitteesMeetingMaterials/Drugs/Anti-%20InfectiveDrugsAdvisoryCommittee/UCM329258.pdf|archive-date=2014-01-04|url-status=dead}}</ref> Posledica so bili članki v strokovni literaturi, ki so odpirali vprašanja glede zdravstvene politike, o tem, zakaj je FDA zdravilo odobrila, in o tem, ali so finančne vezi zdravnikov s podjetjem, ki izdeluje bedaquiline, vplivale na njih ravnanje.<ref name="Avorn 2013 1349-1350"/><ref>{{cite journal|last1=Zuckerman|first1=Diana|last2=Jennifer|first2= Yttri|title=Antibiotics: When science and wishful thinking collide|journal=Health Affairs|date=januar 2013|url=http://healthaffairs.org/blog/2013/01/25/antibiotics-when-science-and-wishful-thinking-collide/}}</ref> == Druge živali == Mikobakterije okužijo veliko različnih živali, med drugim ptice,<ref>{{cite journal|last1=Shivaprasad|first1=HL|last2=Palmieri|first2= C|title=Pathology of mycobacteriosis in birds|journal=The veterinary clinics of North America. Exotic animal practice|date=januar 2012|volume=15|issue=1|pages=41-55, v–vi|pmid=22244112|doi=10.1016/j.cvex.2011.11.004}}</ref> glodavce,<ref>{{cite journal|last1=Reavill|first1=DR|last2=Schmidt|first2= RE|title=Mycobacterial lesions in fish, amphibians, reptiles, rodents, lagomorphs, and ferrets with reference to animal models|journal=The veterinary clinics of North America. Exotic animal practice|date=januar 2012|volume=15|issue=1|pages=25-40, v|pmid=22244111|doi=10.1016/j.cvex.2011.10.001}}</ref> in plazilce.<ref>{{cite journal|last=Mitchell|first=MA|title=Mycobacterial infections in reptiles|journal=The veterinary clinics of North America. Exotic animal practice|date=januar 2012|volume=15|issue=1|pages=101-11, vii|pmid=22244116|doi=10.1016/j.cvex.2011.10.002}}</ref> Podvrsta ''Mycobacterium tuberculosis'' pa je redko prisotna pri divjih živalih.<ref>{{navedi knjigo|last=Wobeser|first=Gary A.|title=Essentials of disease in wild animals|year=2006|publisher=Blackwell Publ.|location=Ames, Iowa [u.a.]|isbn=978-0-8138-0589-4|pages=170|url=http://books.google.ca/books?id=JgyS6fxVasYC&pg=PA170|edition=1}}</ref> Prizadevanja za izkoreninjenje goveje tuberkuloze, ki ga povzroča '' [[Mycobacterium bovis]]'' v govedu in čredah jelenov na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]], so bila relativno uspešna.<ref>{{cite journal|last1=Ryan|first1=TJ|last2=Livingstone|first2= PG|last3= Ramsey|first3= DS|last4= de Lisle|first4= GW|last5= Nugent|first5= G|last6= Collins|first6= DM|last7= Buddle|first7= BM|title=Advances in understanding disease epidemiology and implications for control and eradication of tuberculosis in livestock: the experience from New Zealand|journal=Veterinary microbiology|date=2006-02-25|volume=112|issue=2-4|pages=211-9|pmid=16330161|doi=10.1016/j.vetmic.2005.11.025}}</ref> Prizadevanja v Veliki Britaniji so bila pri tem manj uspešna.<ref>{{cite journal|last1=White|first1=PC|last2=Böhm|first2= M|last3= Marion|first3= G|last4= Hutchings|first4= MR|title=Control of bovine tuberculosis in British livestock: there is no 'silver bullet'|journal=Trends in microbiology|date=september 2008|volume=16|issue=9|pages=420-7|pmid=18706814|doi=10.1016/j.tim.2008.06.005}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Ward|first1=AI|last2=Judge|first2= J|last3= Delahay|first3= RJ|title=Farm husbandry and badger behaviour: opportunities to manage badger to cattle transmission of Mycobacterium bovis?|journal=Preventive veterinary medicine|date=2010-01-01|volume=93|issue=1|pages=2-10|pmid=19846226|doi=10.1016/j.prevetmed.2009.09.014}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Tuberkuloza}} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 8515 | ICD11 = {{ICD11|1B10}}-{{ICD11|1B1Z}} | ICD10 = {{ICD10|A15-A19}} | ICD9 = {{ICD9|010}}–{{ICD9|018}} | OMIM = 607948 | MedlinePlus = 000077 | MedlinePlus_mult = {{MedlinePlus2|000624}} | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2324 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|emerg|618}} {{eMedicine2|radio|411}} | MeshID = D014376 | Orphanet=3389 | Scholia=Q12204 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tuberkuloza| ]] [[Kategorija:Bakterijske bolezni]] [[Kategorija:Okužbe kože]] [[Kategorija:Bolnišnične okužbe]] lzbf5nn9elv6skr8cr4vt4z1l97s0jr 0 48835 6758909 6757946 2026-09-30T20:31:34Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6758909 wikitext text/x-wiki '''Turški vpadi''' na [[Slovenci|slovensko]] ozemlje so potekali od [[15. stoletje|15.]] do [[16. stoletje|16. stoletja]], ko je vojska [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega imperija]] večkrat vdrla in [[plenjenje|oplenila]] [[Habsburžani|habsburške]] dežele. Današnja [[Slovenija]] je bila takrat razdeljena na dežele ([[Kranjska]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Goriška (grofija)|Goriška]] in mesto [[Trst]]). [[Slika:Boj s Turki-Valvasor.jpg|thumb|J. V. Valvasor: ''Boj s Turki leta 1431'' (bakrorez, 1689)]] Prvič so [[Turki]] vpadli na ozemlje današnje Slovenije 9. oktobra leta [[1408]], ko so vpadli v [[Bela krajina|Belo krajino]] in izropali okolico [[Metlika|Metlike]]. To je poročal [[Janez Vajkard Valvasor]].<ref>1408, Prišli so Turki za njim Uskoki, Belokranjska dediščina 4, katalog razstave v belokranjskem muzeju, strani 14-15, Metlika 2008</ref><ref>Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, strani 18-19, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ignacij Voje, 1996</ref><ref>Turki so v deželi že, Turški vpadi na Slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, strani 42-43, Celje: Mohorjeva družba, Vasko Simoniti, 1990</ref> Vpadi so trajali približno 200 let. Ko so Turki zavzeli [[Bizantinsko cesarstvo]] in še [[Bosna|Bosno]], so njihovi vpadi prek [[Hrvaška|Hrvaške]] v današnjo Slovenijo sledili vsako leto. Najbolj so trpeli ljudje na [[Kočevsko|Kočevskem]], [[Kras]]u in [[Bela krajina|Beli krajini]]. Turški vpadi pa so se leta [[1593]] z veliko zmago [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijskih]] in [[Hrvati|hrvaških]] čet nad Turki [[Bitka pri Sisku|pri Sisku]] končali. Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili [[Rop (kriminal)|roparski]] pohodi. Turki so [[požiganje|požigali]] [[vas]]i, [[pobijanje|pobijali]] ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v [[janičar]]je, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni, so odpeljali v [[suženjstvo]], kradli so [[živina|živino]] ter [[pridelek|pridelke]], [[denar]] ter se s plenom vrnili v takratno Osmansko carstvo. Med izhodišča vpadov je spadala tudi Bosna, ki so jo osvojili Turki. == Turško prodiranje na Balkanski polotok == *1371 Po bitki na Marici Turki zavzamejo Makedonijo. *1389 V [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovem polju]] Turki premagajo srbsko vojsko. *1396 Turki osvojijo Bolgarijo. *1408 Začnejo se roparski vpadi turške konjenice v slovenske dežele. Prebivalstvo se brani s tabori, prihode Turkov naznanjajo s kresovi. Na Hrvaškem v obrambo pred Turki nastane Vojna krajina, v kateri se naseljujejo slovanski ubežniki ([[uskoki]]). *1415 Turki pred [[Ljubljana|Ljubljano]] *1463 Turki osvojijo Bosno *1453 Turki osvojijo [[Konstantinopel]] *1529 Turki pred [[Dunaj|Dunajem]] == Turška vojska == Turki so bili z močjo svoje vojske na vrhuncu sredi [[16. stoletje|16. stoletja]]. Najbolj nevarni vojaki Osmanskega carstva so bili janičarji. To so bili ujeti poturčeni [[krščanstvo|krščanski]] dečki. Janičarji so sestavljali udarne oddelke turške vojske. Turška vojska skoraj nikoli ni sprejela [[odprti boj|odprtega boja]], saj je bila njena moč v [[obleganje|obleganju]] [[mesto|mest]] in [[utrdba|utrdb]] s [[top]]ovi. Oborožitev je sestavljalo: * [[ognjeno orožje]], ki so ga imeli večinoma samo janičarji; * [[hladno orožje]], predvsem [[lok (orožje)|lok]], ki je bil med glavnimi orožji turške vojske in v rokah izurjenega strelca zelo dobro orožje. Poleg loka je bilo glavno orožje Turkov [[sablja]]. Imela je enorezno, zelo redko dvorezno krivo [[rezilo]]. Sablja se od [[meč]]a razlikuje po obliki (meč je raven, sablja pa kriva). Razširjeno turško orožje so bila metalna [[kopje|kopja]], [[handžar]]ji in [[bojni bat]]i. == Obramba Slovencev == Obramba slovenskega ozemlja je bila nezadostna. [[Grad]]ovi in [[utrdba|utrdbe]] so dajali varno [[zatočišče]] samo [[plemič]]em in njihovim ljudem, [[kmet]]je pa so se morali znajti sami. V času prvih vpadov so bežali v jame ali se skrivali okoli cerkva, zaradi pogostih turških vpadov pa so kmetje začeli graditi [[tabor (fortifikacija)|tabore]]. To so bile večinoma [[cerkev (zgradba)|cerkve]] na strmih [[hrib]]ih, okoli katerih so kmetje zgradili [[obzidje]]. Iz nekaterih so kasnje nastali celo gradovi, kot na primer [[Grad Pobrežje|Pobrežje ob Kolpi]]. Ljudstvo je po hribih organiziralo [[Straža (vojaštvo)|stražo]], ki je opozarjala na napade Turkov. Ko so se bližali Turki, so na hribih prižgali [[kres]], ki so mu sledili ostali. Tako so bili ljudje [[svarilo|posvarjeni]], zato da so se lahko pravočasno umaknili na varno. Medtem ko so se [[moški|možje]] bojevali na obzidju, so [[starost|starci]], [[ženska|ženske]] in [[otrok|otroci]] [[molitev|molili]] v cerkvi. Verovali so v [[križ]], ki jih bo rešil pred [[turški polmesec|turškim polmesecem]]. Da bi omejil roparske pohode Turkov, je vladar ukazal, da utrdijo nekatere kraje, ter jim dal [[mestne pravice]] ([[Črnomelj]], [[Krško]], [[Višnja gora]] ...) Posledica turškega nasilja je bila izguba velikega dela kmečkega prebivalstva, ki je zbežalo ali je bilo ubito oziroma ujeto. Po padcu [[Lika|Like]] se je naselilo precejšnje število hrvaških in srbskih beguncev v [[Bela krajina|Belo krajino]]. V 16. stoletju so posebne skupine beguncev, imenovanih [[Uskoki]], zasedle zapuščene kmetije na [[Gorjanci]]h. Za obrambo pred Turki je na delu ozemlja današnje Hrvaške nastala [[Vojna krajina]], ki je temeljila na ideji generala [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]]. On je tudi zgradil najpomembnejši belokranjski grad [[Pobrežje, Črnomelj|Pobrežje ob Kolpi]], kjer je bilo brodišče in turški prehod.<ref>1408, Prišli so Turki za njim Uskoki, Belokranjska dediščina 4, katalog razstave v belokranjskem muzeju, strani 30-33, Metlika 2008</ref> Vsaka [[dežela]] ([[Kranjska]], [[Štajerska]] in Koroška) je imela deželno [[vojska|vojsko]]. To ni bila stalna vojska, zbrala se je, ko je bilo treba. Vsak [[zemljiški gospod]] je moral vanjo poslati nekaj mož, število je bilo odvisno od [[posest]]i. Vendar so se zbrali prepočasi, zato jim je turška vojska že prej ušla čez mejo. Leta [[1475]] je bilo odločeno, da bodo dežele najele stalno vojsko. Za vzdrževanje je moral vsak [[prebivalstvo|prebivalec]] dati po en [[vinar]] na [[teden]]. Oborožitev deželne vojske je predstavljalo: * ognjeno orožje, ki so ga imeli skoraj vsi vojaki, in * hladno orožje: [[meč]]i, [[bodalo|bodala]], [[bojni bič]]i, [[helebarda|helebarde]], [[sulica|sulice]] ipd. == Slovenski sužnji v turškem ujetništvu == Posledice turških vpadov na slovensko ozemlje so bile za prebivalstvo zelo hude. Po ocenah so Turki do leta [[1508]] ubili ali odpeljali okoli 200.000 ljudi. Turki so slovenske in druge ujetnike prodajali na trgih za [[suženj|sužnje]]. Nekateri sužnji so se še naprej ukvarjali s [[poljedelstvo]]m, saj jim je bilo tako določeno. == Zmaga pri Sisku == Z [[bitka pri Sisku|zmago pri Sisku]] leta [[1593]] so se končali turški vdori na slovensko ozemlje. Tedaj so vsi vedeli: če pade [[Sisek]], potem pade tudi [[Slovenija]], ogrožen bo [[Rim]] in zamajal se bo ves [[krščanstvo|krščanski svet]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Beckh-Widmannstetter |first=Leopold von |url=https://digitalnistudovna.army.cz/view/uuid:b6259072-1adf-4ff2-bc85-5b083c8dc607?page=uuid:f74a8a77-a435-11e9-ac2d-005056b73ae5 |title=Streffleurs Österreichische militärische Zeitschrift |publisher=Unton Strauss |year=1886 |editor-last=Skala |editor-first=Carl |volume=2 |place=Dunaj |pages=139–156 |language=de |chapter=Die angebliche Belagerung von Graz und die Schlacht von Fernitz im Jahre 1532 als unhistorisch abgewiesen}} * {{cite journal |last=Burmeister |first=Karl Heinz |year=2001 |title=Graf Stefan I. zu Montfort, Herr zu Bregenz und Pfannberg († 1437), Landeshauptmann von Kärnten |journal=Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie |language=de |publisher=Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten |volume=84 |pages=161–171 |place=Klagenfurt}} * {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://austria-forum.org/web-books/kirchengeschichte06de1788iicm/000001 |title=Staat- und Kirchengeschichte des Herzogthums Steyermark |publisher=Wingand und Ferstl |year=1788 |volume=6 |place=Gradec |language=de}} * {{cite book |last=Christalnick |first=Michael Gothard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OE3PWB77 |title=Annales Carinthiae, das ist Chronica, des löblichen Ertzhertzogthumbs Khärndten |last2=Megiser |first2=Hieronymus |publisher=Abraham Lamberg |year=1612 |volume=II |place=Leipzig |pages=1097-1239 |language=de}} * {{cite book |last=Dimitz |first=August |url=https://viewer.onb.ac.at/10604157/ |title=Beiträge zur 500-jährigen Gründungsfeier von Neustadtl (Rudolfswerth) in Unterkrain |publisher=Verlag des historischen Vereins für Krain |year=1865 |place=Ljubljana |language=de}} * {{cite book |last=Dimitz |first=August |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86M56VKR |title=Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813 |publisher=I. Kleinmayr & F. Bamberg |year=1874 |volume=I |place=Ljubljana |language=de}} * {{cite journal |last=Ficker |first=Adolf |year=1867 |editor-last=Mojsisovics von Mojsvár |editor-first=Edmund |title=Der Mensch und seine Werke in den österreichischen Alpen |url=https://books.google.at/books?id=jZ4AAAAAcAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Jahrbuch des Oesterreichischen Alpen-Vereins |language=de |publisher=Verlag Carl Gerold’s Sohn |volume=3 |pages=223–320 |place=Dunaj}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2010a |title=Krščevanje osmanskih podanikov (muslimanov) na Slovenskem od konca 16. do konca 17. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IXE3FW73 |journal=Arhivi |language=sl |volume=33 |issue=2 |pages=217–250 |cobiss=1233013}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2010b |title=Pokrščeni "Turek" Anton Husič in 316 let njegovega rodu pri Pobrežju v Beli krajini |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWNMRVTN |journal=Kronika |language=sl |volume=58 |issue=3 |pages=713–728}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |url=https://sistory.si/publication/38513 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010c |editor-last=Štih |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=140–156 |language=sl |chapter=Migracije muslimanov v slovenski prostor od turških vpadov do leta 1941 |cobiss=31791661}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2019 |editor-last=Golec |editor-first=Boris |place=Ljubljana |pages=353–405 |language=sl |chapter=Integracija vzhodnih kristjanov in muslimanov v družbo na Slovenskem med 16. in 19. stoletjem}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2022 |title=Ne Murat in ne Pašič, pokristjanjeni Turki so bili drugi Lotmeržani |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6U1BGW |journal=Kronika |language=sl |volume=70 |issue=3 |pages=757–764 |cobiss=129077763}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://www.sistory.si/publication/764 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=DZS |year=1965 |edition=2 |volume=2 |place=Ljubljana |pages=404-415 |language=sl}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://www.sistory.si/publication/765 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Kmečka knjiga |year=1956 |volume=3 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite journal |last=Gruden |first=Josip |year=1893 |title=Slavni dan Slovencev pri Sisku; 22. dan rožnika 1593. V proslavo 300-letnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IN5KZOA6 |journal=Dom in svet |language=sl |volume=6 |issue=6 |pages=271-279}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20747 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1913 |volume=2 |location=Celovec |pages=321-368}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20748 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1914 |volume=3 |location=Celovec}} * {{cite book |last=Hammer-Purgstall |first=Joseph von |url=https://viewer.onb.ac.at/1038CF2B/ |title=Geschichte des Osmanischen Reiches, grossentheils aus bisher unbenützten Handschriften und Archiven |publisher=Hartleben |year=1827 |volume=1 |place=Pest |language=de}} * {{cite book |last=Haselbach |first=Karl |url=https://books.google.si/books?id=l5PKNhmVJU8C&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |title=Die Türkennoth im XV. Jahrhundert unter besonderer Berücksichtigung der Zustände Oesterreichs |publisher=Carl Sartori |year=1864 |place=Dunaj |language=de |cobiss=83176192}} * {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1859 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H09_Franz-ILWOF-Die-Einf%C3%A4lle-der-Osmanen-in-die-Steiermark.pdf |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=9 |pages=179–205}} * {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1861 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H10_Franz-ILWOF-Die-Einf%C3%A4lle-der-Osmanen-in-die-Steiermark.-II..pdf |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=10 |pages=207–264}} * {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1862 |title=Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark |url=https://books.google.si/books?id=Bt44AQAAMAAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Steiermark |language=de |volume=11 |issue= |pages=203–248}} * {{cite journal |last=Ilwof |first=Franz |year=1864 |title=Die Türkennoth im XV. Jahrhundert |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4NBGN8H |journal=Mittheilungen des Historischen Vereins für Krain |language=de |publisher=Verlag des historischen Vereins für Krain |volume=19 |issue=10–11 |pages=86–87 |place=Ljubljana}} * {{cite thesis |last=Jug |first=Stanko |title=Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja : kronologija, obseg in vpadna pota |type=doktorska disertacija |publisher=FF UL |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91YQ2TWJ |place=Ljubljana |language=sl |year=1943 |cobiss=37396737}} * {{cite book |last=Klun |first=Vinko Fereri |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr & Fedor Bamberg |year=1852 |volume=2 |place=Ljubljana |language=de}} * {{cite book |last=Klun |first=Vinko Fereri |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr & Fedor Bamberg |year=1852 |volume=3 |place=Ljubljana |language=de}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2019a |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=73 |issue=3/4 |pages=366–411}} * {{cite journal |last=Koropec |first=Jože |year=1976 |title=Laško gospostvo v srednjem veku |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/7001-8000/7002/1976_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf |journal=Časopis za zgodovino in narodopisje |series=nova vrsta |language=sl |volume=47 |issue=2 |pages=244–275}} * {{cite book |last=Krempl |first=Anton |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B79YB3GY |title=Dogodivšine štajerske zemle |publisher=F. Ferstl |year=1845 |place=Gradec |pages=125–199 |language=sl |cobiss=35343617}} * {{cite book |last=Levec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWSIMSV2 |title=Jahresbericht der k.k. Staats-Oberrealschule in Laibach |publisher=Verlag der k.k. Staats-Oberrealschule |year=1891 |editor-last=Junowicz |editor-first=Rudolf |place=Laibach |pages=9–58 |language=de |chapter=Die Einfälle der Türken in Krain und Istrien |editor-last2=Mrhal |editor-first2=Johann}} * {{cite journal |last=Levec |first=vladimir |author-link=Vladimir Levec |year=1903 |title=Die ersten Türkeneinfälle in Krain und Steiermark |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1AC46N9E |journal=Mitteilungen des Musealvereins für Krain |language=de |publisher=Verlag des Musealvereins für Krain |volume=16 |issue=5–6 |pages=169–194 |place=Laibach}} * {{cite journal |last=Mayer |first=Simon Martin |date=1822-10-22 |year=1822 |title=Hironimus Megiſer (Eine biographiſche Skizze) |url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=car&datum=1822&page=167&size=45&qid=VHN02DQSBDE8XYOP2CT8L1RJC9PYTJ |journal=Carinthia – Zeitschrift für Vaterlandskunde, Belehrung u. Unterhaltung |language=de |publisher=Verlag Anton Gelb |issue=41 |pages=327–331 |place=Celovec}} * {{cite book |last=Mlinarič |first=Jože |title=Med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2006 |editor-last=Jerše |editor-first=Sašo |place=Ljubljana |pages=289–305 |language=sl |chapter=Usoda turških ujetnikov v avstrijskih deželah v času od 15. do 17. stoletja in njihovo pokrščevanje}} * {{cite book |last=Muchar |first=Albert von |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HYLWYK4 |title=Geschichte des Herzogthums Steiermark |publisher=Damian und Sorge Leuschner & Lubensky |year=1864 |volume=7 |language=de}} * {{cite book |last=Neumann |first=Wilhelm |url=https://www.suedost-forschungen.de/portal/index.php/sof/article/view/602/618 |title=Die Türkeneinfälle nach Kärnten – Wahrheit und Dichtung in der Kärntner Geschichtsschreibung von Jakob Unrest bis zur Gegenwart |publisher=Leibniz-Institut für Ost- und Südosteuropaforschungen |year=1955 |place=Regensburg |pages=85–109 |language=de}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |pages=27-29 |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite journal |last=Pirchegger |first=Hans |year=1922 |title=Die ersten Türkeneinfälle (1396, 1415, 1418) |journal=Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark |language=de |volume=18 |pages=67–73}} * {{cite book |last=Pirchegger |first=Hans |title=Geschichte der Steiermark mit besonderer Rücksicht auf das Kulturleben |publisher=Moser |year=1976 |place=Gradec |language=de |cobiss=23808001}} * {{cite book |last=Pitcher |first=Donald Edgar |title=An Historical Geography of the Ottoman Empire From Earliest Times to the End of the Sixteenth Century |publisher=Brill |year=1972 |place=Leiden |language=en}} * {{cite journal |last=Radics |first=Peter von |year=1864 |editor-last=Streffleur |editor-first=Valentin |title=Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, Kärnten und Krain im XV. und XVI. Jahrhundert |journal=Österreichische militärische Zeitschrift |language=de |publisher=Verlag Carl Gerold’s Sohn |volume=1 |page=159 |place=Wien}} * {{cite journal |last=Richter |first=Xaver |year=1818 |editor-last=Hormayr |editor-first=Joseph von |title=Kaiser Friedrich und Krain |url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=hsk&datum=1818&page=137&qid=D3C15GCJQ13JDX7LDJ9HYLJUPFY112&size=45 |journal=Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunde |language=de |publisher=Anton Strauß |volume=9 |issue=33–35 |pages=125–136 |place=Dunaj}} * {{cite book |last=Richter |first=Xaver |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNLX8Z58 |title=Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain |publisher=Druck von Ignaz von Kleinmayr & Fedor Bamberg |year=1854 |editor-last=Klun |editor-first=Vinzenz |volume=2 |place=Ljubljana |pages=141–232 |language=de |chapter=Geschichte der Stadt Laibach}} * {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1822 |volume=III |place=Gradec |language=de}} * {{cite book |last=Simoniti |first=Vasko |title=Turki so v deželi že : turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju |publisher=Mohorjeva družba |year=1990 |place=Celje |language=sl |cobiss=19365120}} * {{cite book |last=Simoniti |first=Vasko |title=Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju |publisher=Slovenska matica |year=1991 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=23753472}} * {{cite book |last=Slekovec |first=Matej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZCIR3SP2 |title=Slovenske večernice za pouk in kratek čas |publisher=Duštvo sv. Mohorja |year=1894 |volume=48 |place=Celovec |pages=3–54 |language=sl |chapter=Turki na slovenskem Štajerskem}} * {{cite book |last=Steyerer |first=Anton |url=https://books.google.com.au/books?id=R3fUS5Hf7dIC&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |title=Commentarii pro historia Alberti II ducis Austriae, cognomento sapientis |publisher=Thomas Fritschius |year=1725 |volume=2 |place=Leipzig |language=la}} * {{cite book |last=Stopar |first=Ivan |title=Gradovi na Slovenskem |publisher=Cankarjeva založba |year=1987 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=20705025}} * {{cite article |last=Stopar |first=Ivan |year=1991 |title=Obnovi gradu Laško ob rob! |url=https://www.eheritage.si/vs/VSC_033_005_OAULHKJUEEFIVREFGMSUVQTGYJTAPW.pdf |journal=Varstvo spomenikov |pages=35–45 |language=sl |volume=33 |cobiss=51348736}} * {{cite book |last=Švajncer |first=Janez J. |title=Vojna in vojaška zgodovina Slovencev |publisher=Prešernova družba |year=1992 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29731584}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |publisher=Modrijan |year=2008 |location=Ljubljana |cobiss=2573684}} * {{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}} * {{cite book |last=Theuer |first=Franz |title=Der Raub der Stephanskrone – der Kampf der Luxemburger, Habsburger, Jagiellonen, Cillier und Hunyaden um die Vorherrschaft im pannonischen Raum |publisher=Edition Roetzer |year=1994 |place=Eisenstadt |language=de}} * {{cite book |last=Trubar |first=Primož |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:SI:NBN:DOC-210I5ZTE |title=Catehismus sdveima islagama |publisher=Georg Gruppenbach |year=1575 |place=Tübingen |pages=266–268 |language=sl}} * {{cite book |last=Voje |first=Ignacij |title=Slovenci pod pritiskom turškega nasilja |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |year=1996 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=61071616}} * {{cite book |last=Voje |first=Ignacij |title=Od Osmanov do Celjanov : utrinki preteklosti |publisher=Celjska Mohorjeva družba |year=2014 |place=Celje |language=sl |cobiss=272188160}} * {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |location=Nürnberg |cobiss=29952257}} * {{navedi knjigo|last=Vramec|first=Anton|title=Kronika: vezda znovich zpravliena kratka szlouenzkim iezikom|publisher=Janez Mandelc|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Zeiller |first=Martin |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Topographia_Austriacarum_(Merian)_288.jpg |title=Topographia Provinciarum Austriacaru[m] Austriae Styriae, Carinthiae, Carniolae, Tyrolis etc. |publisher=Johan Arnold Cholin |year=1677 |place=Frankfurt (Main) |language=la, de}} * {{cite book |last=Žontar |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-31BPDY3N |title=Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju |last2=Zwitter |first2=Fran |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=1973 |place=Ljubljana |language=sl}} ==Glej tudi== *[[turška povest]]{{hist-stub}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] pp687goky6sd4glqot52lb0m1ik8us5 0 50792 6758660 6715824 2026-09-30T12:14:47Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6758660 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Debelost | image = File:FatCT2008 (cropped).JPG | alt = | caption = Abdominalna [[računalniška tomografija]] debele osebe s prikazom čezmernega abdominalnega maščevja | field = [[endokrinologija]], [[bariatrija]], [[družinska medicina]] | symptoms = povečanje maščevja<ref name="WHO2015">{{Cite web |url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs311/en/ |title=Obesity and overweight Fact sheet N°311 |date=January 2015 |website=WHO |access-date=2 February 2016}}</ref> | complications = [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilne bolezni]], [[diabetes tipa 2]], [[obstruktivna spalna apneja]], [[debelost in rak|nekatere vrste raka]], [[osteoartroza]], [[depresija (razpoloženje)|depresija]]<ref name=HaslamJames/><ref name="Luppino2010rev">{{Cite journal |vauthors=Luppino FS, de Wit LM, Bouvy PF, Stijnen T, Cuijpers P, Penninx BW, Zitman FG |date=March 2010 |title=Overweight, obesity, and depression: a systematic review and meta-analysis of longitudinal studies |journal=Archives of General Psychiatry |volume=67 |issue=3 |pages=220–9 |doi=10.1001/archgenpsychiatry.2010.2 |pmid=20194822 |doi-access=free}}</ref> | onset = | duration = | types = | causes = čezmerno uživanje energijsko bogate hrane, sedeče delo in življenjski slog ter pomanjkanje telesne dejavnosti, spremembe v načinih prevoza, urbanizacija, odsotnost podpornih ukrepov, nezadosten dostop do zdrave prehrane, genetika<ref name=WHO2015/><ref name="Yaz2015">{{cite journal | vauthors = Yazdi FT, Clee SM, Meyre D | title = Obesity genetics in mouse and human: back and forth, and back again | journal = PeerJ | volume = 3 | article-number = e856 | date = 2015 | pmid = 25825681 | pmc = 4375971 | doi = 10.7717/peerj.856 | doi-access = free | bibcode = 2015PeerJ...3.e856Y }}</ref> | risks = | diagnosis = [[indeks telesne mase|ITM]] > {{val|30|ul=kg/m2}}<ref name=WHO2015/> | differential = | prevention = družbene spremembe, spremembe v prehranski industriji, dostop do zdravega življenjskega sloga, osebne izbire<ref name=WHO2015/> | treatment = dieta, telesna dejavnost, zdravila, operacija<ref name="Yan2014">{{cite journal | vauthors = Yanovski SZ, Yanovski JA | title = Long-term drug treatment for obesity: a systematic and clinical review | journal = JAMA | volume = 311 | issue = 1 | pages = 74–86 | date = January 2014 | pmid = 24231879 | pmc = 3928674 | doi = 10.1001/jama.2013.281361 | type = Review }}</ref><ref name="Col2014">{{cite journal | vauthors = Colquitt JL, Pickett K, Loveman E, Frampton GK | title = Surgery for weight loss in adults | journal = The Cochrane Database of Systematic Reviews | volume = 2014 | issue = 8 | article-number = CD003641 | date = August 2014 | pmid = 25105982 | pmc = 9028049 | doi = 10.1002/14651858.CD003641.pub4 | type = Meta-analysis, Review }}</ref> | medication = | prognosis = skrajšana [[pričakovana življenjska doba]]<ref name=HaslamJames/> | frequency = več kot 1 milijardo / 12,5&nbsp;% (2022)<ref name="Worldwide trends">{{cite journal |last1=NCD Risk Factor Collaboration |title=Worldwide trends in underweight and obesity from 1990 to 2022: a pooled analysis of 3663 population-representative studies with 222 million children, adolescents, and adults |journal=The Lancet |date=February 29, 2024 |volume=403 |issue=10431 |pages=1027–1050 |doi=10.1016/S0140-6736(23)02750-2|pmid=38432237 |pmc=7615769 |issn = 0140-6736 }}</ref> | deaths = 2,8 milijona na leto }} '''Debelost''' je [[zdravstveno stanje]], pri katerem se je presežek [[telesna maščoba|telesne maščobe]] nakopičil do tolikšne mere, da bi lahko imel negativen učinek na zdravje, ki vodi do zmanjšane [[pričakovana življenjska doba|pričakovane življenjske dobe]] in povečanih težav z zdravjem.<ref name="WHO 2000 p.6">WHO 2000 p.6</ref><ref name=HaslamJames/> Ljudje se štejejo kot debeli, če njihov [[indeks telesne mase]] (ITM – razmerje med maso v [[kg]] in kvadratom telesne višine v [[meter|m]]) presega 30&nbsp;kg/m².<ref name="WHO 2000 p.9">WHO 2000 p.9</ref> Debelost povečuje verjetnost raznih bolezni, zlasti [[bolezni srca in ožilja|bolezni srca]], [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]], [[obstruktivna apneja med spanjem|obstruktivne apneje med spanjem]], nekaterih vrst [[rak (bolezen)|raka]] in [[osteoartritis]]a.<ref name=HaslamJames/> Debelost je najpogosteje posledica kombinacije prevelike količine užite hrane, pomanjkanja telesne dejavnosti in [[poligensko dedovanje|genetske dovzetnosti]], čeprav obstajajo primeri, katerih vzrok so predvsem [[genetika|genetske]] in [[endokrinologija|endokrine]] motnje, [[zdravila]] ali [[duševna motnja|duševne motnje]]. Dokazi za teorijo, da nekateri debeli ljudje jedo sicer malo, vendar se redijo zaradi počasne [[presnova|presnove]], so omejeni; v povprečju potrebujejo debeli ljudje več energije kot suhi, saj jo potrebujejo za ohranjevanje zvišane telesne mase.<ref>{{navedi knjigo |last=Kushner |first=Robert |title=Treatment of the Obese Patient (Contemporary Endocrinology) |publisher=Humana Press |location=Totowa, NJ |year=2007 |page=158 |isbn=1-59745-400-1 |url=http://books.google.com/?id=vWjK5etS7PMC&pg=PA121&lpg=PA121&dq=measurement+of+metabolism+in+obese+Bessesen |doi= |accessdate=5. april 2009}}</ref><ref name=Anes2000>{{navedi revijo |author1=Adams JP|author2= Murphy PG |title=Obesity in anaesthesia and intensive care |journal=Br J Anaesth |volume=85 |issue=1 |pages=91–108 |date=julij 2000 |pmid=10927998 |doi= 10.1093/bja/85.1.91|url=http://bja.oxfordjournals.org/cgi/content/full/85/1/91 | issn=0007-0912 }}</ref> [[Dieta]] in [[telesna aktivnost]] sta stebra pri zdravljenju debelosti. Kakovost prehrane je mogoče izboljšati tako, da se zmanjša uživanje energijsko bogatih živil, kot so živila z visoko vsebnostjo maščob in sladkorjev, in da se poveča uživanje [[vlaknina|vlaknin]] v prehrani. Debeli ljudje lahko jemljejo [[zdravila proti debelosti]], ki v kombinaciji z ustreznejšo prehrano zmanjšajo apetit in absorpcijo maščob. Če prehrana, telesna dejavnost in zdravila ne učinkujejo, lahko [[gastrični balon|balon v želodcu]] pomaga pri izgubi teže, lahko se opravi bariatrična [[kirurgija]], s katero se zmanjša prostornina želodca in/ali dolžina črevesja, tako da je prizadeta oseba hitreje [[sitost|sita]] in tako zmanjša možnost, da telo iz hrane absorbira hranilne snovi.<ref>NICE 2006 p.10–11</ref><ref name=balloon2008>{{navedi revijo |author1=Imaz I |author2=Martínez-Cervell C |author3=García-Alvarez EE |author4=Sendra-Gutiérrez JM |author5=González-Enríquez J |title=Safety and effectiveness of the intragastric balloon for obesity. A meta-analysis |journal=Obes Surg |volume=18 |issue=7 |pages=841–6 |date=julij 2008 |pmid=18459025 |doi=10.1007/s11695-007-9331-8}}</ref> Debelost je vodilni [[preprečljivi vzroki smrti|preprečljivi vzrok smrti]] po vsem svetu, njena [[prevalenca|razširjenost]] pri odraslih in otrocih se povečuje (zadnji podatki za Slovenijo iz leta 2013 sicer kažejo na stabilizacijo odstotka, zlasti pri otrocih).<ref name="DnevnikDec2013"/> Za zdravstvene organe je eden najresnejših [[javno zdravje|javnozdravstvenih]] problemov 21. stoletja.<ref name=Barn1999>{{navedi revijo |author1=Barness LA|author2= Opitz JM|author3= Gilbert-Barness E |title=Obesity: genetic, molecular, and environmental aspects |journal=Am. J. Med. Genet. A |volume=143A |issue=24 |pages=3016–34 |date=december 2007 |pmid=18000969 |doi=10.1002/ajmg.a.32035 }}</ref> Debelost je dandanes v veliki meri [[Stigmatizacija|stigmatizirana]] (predvsem v [[zahodni svet|zahodnem svetu]]), čeprav je nekdaj predstavljala, v nekaterih delih sveta pa še vedno predstavlja, simbol bogastva in plodnosti.<ref name=HaslamJames/><ref name=Woodhouse/> Leta 2013 je Ameriško zdravstveno združenje debelost razvrstilo med bolezni.<ref name=NYTimes20130618>{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2013/06/19/business/ama-recognizes-obesity-as-a-disease.html?_r=0 |title=A.M.A. Recognizes Obesity as a Disease |last=Pollack |first=Andrew |date=18.6.2013 |website=The New York Times |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131108104934/http://www.nytimes.com/2013/06/19/business/ama-recognizes-obesity-as-a-disease.html?_r=0 |archivedate=2013-11-08 |accessdate=2013-10-30 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.hhnmag.com/hhnmag/HHNDaily/HHNDailyDisplay.dhtml?id=5870001020 |title=The Facts About Obesity |last1=Weinstock |first1=Matthew |date=junij 21, 2013 |website=H&HN |publisher=American Hospital Association |accessdate=24.6.2013 |archive-date=2013-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130909051439/http://www.hhnmag.com/hhnmag/HHNDaily/HHNDailyDisplay.dhtml?id=5870001020 |url-status=dead }}</ref> == Razvrstitev == Debelost je zdravstveno stanje, pri katerem je presežek [[telesna maščoba|telesne maščobe]] dosegel mero, ki lahko škodljivo vpliva na zdravje.<ref name="WHO 2000 p.6"/> Opredeljena je z [[indeks telesne mase|indeksom telesne mase]] (ITM) in se dodatno ocenjuje na osnovi porazdelitve maščobe glede na [[razmerje pas-boki]] ter na osnovi dejavnikov tveganja za srčno-žilna obolenja.<ref>{{navedi revijo |journal= Nutr J |year=2007 |volume=6 |page=32 |title= Measurement and Definitions of Obesity In Childhood and Adolescence: A field guide for the uninitiated |author= Sweeting HN |doi=10.1186/1475-2891-6-32|pmid=17963490 |url=http://www.nutritionj.com/content/6/1/32 |pmc= 2164947 |issue=1}}</ref><ref>NHLBI p.xiv</ref> ITM je tesno povezan tako z [[odstotek telesne maščobe|odstotkom]] kot tudi s skupno količino telesne maščobe.<ref>{{navedi revijo |author1=Gray DS|author2= Fujioka K |title=Use of relative weight and Body Mass Index for the determination of adiposity |journal=J Clin Epidemiol |volume=44 |issue=6 |pages=545–50 |year=1991 |pmid=2037859 |doi= 10.1016/0895-4356(91)90218-X}}</ref> [[Slika:Obesity6.JPG|thumb|left|alt=prednji in stranski pogled »skrajno debelega« moškega trupa. Videti je gube na koži in ginekomastijo|»skrajno debel« moški z ITM 47&nbsp;kg/m²: teža 146&nbsp;kg, višina 177&nbsp;cm]] Pri otrocih je zdrava telesna masa odvisna od starosti in spola. Debelosti pri otrocih in mladostnikih se ne določa v absolutnem smislu, temveč glede na zgodovinsko normalno skupino, tako da se jo jemlje kot ITM nad 95. [[percentil]]om.<ref name="cdc.gov">{{navedi splet |url=http://www.cdc.gov/nccdphp/dnpa/healthyweight/assessing/bmi/childrens_BMI/about_childrens_BMI.htm |title=Healthy Weight: Assessing Your Weight: BMI: About BMI for Children and Teens|publisher=[[Center for disease control and prevention]]|accessdate=6. april 2009}}</ref> Referenčni podatki, na katerih temeljijo ti percentili, izvirajo iz obdobja od 1963 do 1994, tako da povečevanje teže v zadnjem času na referenčno vrednost ne vpliva.<ref name="Flegal KM, Ogden CL, Wei R, Kuczmarski RL, Johnson CL 2001 1086–93">{{navedi revijo |author1=Flegal KM |author2=Ogden CL |author3=Wei R |author4=Kuczmarski RL |author5=Johnson CL |title=Prevalence of overweight in US children: comparison of US growth charts from the Centers for Disease Control and Prevention with other reference values for body mass index |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=73 |issue=6 |pages=1086–93 |date=junij 2001 |pmid=11382664 |doi= |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/73/6/1086}}</ref> {| class="wikitable" style = "float: right; margin-left:15px; text-align:center" |- ! ITM !! Razvrstitev |- |width=50%| < 18.5 ||teža pod normalo |- |18,5–24,9 || normalna teža |- |25,0–29,9 || zvišana teža |- |30,0–34,9 || debelost razred I |- |35,0–39,9 || debelost razred II |- |≥ 40,0 || &nbsp;&nbsp;debelost razred III&nbsp;&nbsp; |} ITM je opredeljena kot masa osebe, deljeno s kvadratom njene višine, v enotah kilogramov na kvadratni meter: {| |- ! <math>\mathrm{ITM}</math>&nbsp; | <math>= \frac{\text{masa}(\text {kg})}{\left(\text{višina}(\text {m})\right)^2}</math> |} Najpogosteje se uporabljajo definicije, ki jih je leta 1997 določila in leta 2000 objavila [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (SZO), za katere veljajo vrednosti v preglednici na desni strani.<ref name="WHO 2000 p.9"/> Nekatere ustanove so definicije SZO delno prilagodile po svoje. Kirurška literatura deli »razred III« debelosti v dodatne kategorije, za katere pa so vrednosti še vedno sporne.<ref name=morbid2007>{{navedi revijo |author=Sturm R |title=Increases in morbid obesity in the USA: 2000–2005 |journal=Public Health |volume=121 |issue=7 |pages=492–6 |date=julij 2007 |pmid=17399752 |pmc=2864630 |doi=10.1016/j.puhe.2007.01.006 }}</ref> * ITM ≥ 35 ali 40: ''huda debelost'' * ITM ≥ 35 s problemi z zdravjem zaradi debelosti ali pa ITM ≥ 40–44,9: ''morbidna debelost'' * ITM ≥ 45 ali 50: ''skrajna debelost'' Glede na to, da prebivalstvo Azije razvija negativne posledice za zdravje pri nižjem ITM kot pri belcih, so nekateri narodi debelost opredelili na novo; na Japonskem pomeni debelost, če je ITM nad 25.<ref>{{navedi revijo |author1=Kanazawa M |author2=Yoshiike N |author3=Osaka T |author4=Numba Y |author5=Zimmet P |author6=Inoue S |title=Criteria and classification of obesity in Japan and Asia-Oceania |journal=Asia Pac J Clin Nutr |volume=11 Suppl 8 |issue= |pages=S732–S737 |date=december 2002 |pmid=12534701 |doi= 10.1046/j.1440-6047.11.s8.19.x}}</ref> [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] pa kot debelost uporablja ITM nad 28.<ref>{{navedi revijo |author=Bei-Fan Z |title=Predictive values of body mass index and waist circumference for risk factors of certain related diseases in Chinese adults: study on optimal cut-off points of body mass index and waist circumference in Chinese adults |journal=Asia Pac J Clin Nutr |volume=11 Suppl 8 |issue= |pages=S685–93 |date=december 2002 |pmid=12534691 |doi= 10.1046/j.1440-6047.11.s8.9.x|url= |author2=Cooperative Meta-Analysis Group of Working Group on Obesity in China}}</ref> == Učinki na zdravje == Prekomerno telesno maso povezujejo z različnimi [[bolezen|boleznimi]], predvsem z boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo tipa 2, obstruktivno apnejo med spanjem, nekaterimi vrstami raka, osteoartritisom <ref name="HaslamJames" /> in [[astma|astmo]].<ref name=HaslamJames/><ref name=Poulain/> Posledično je bilo ugotovljeno, da debelost skrajšuje [[življenjska doba|življenjsko dobo]].<ref name=HaslamJames/> === Smrtnost === {{več slik|align=right||direction=horizontal|width=200|image1=MenBMIMort.png|image2=WomenBMIMort.png|200|alt1=(Levo) graf kaže, kako se tveganje za smrt spreminja z ITM. Najnižje tveganje je pri ITM 20 do 25, povečuje pa se v obe smeri. (Desno) Kako se tveganje za smrt spreminja z ITM. Najnižje tveganje je pri ITM 20 do 25, povečuje pa se v obe smeri.|footer=Relativno tveganje za smrt v času 10 let odvisno od ITM, za bele moške (levo) in ženske (desno) v ZDA, ki nikoli niso kadili.<ref name=NEJM10>{{navedi revijo |first=Berrington de |last=Gonzalez A |title=Body-Mass Index and Mortality among 1.46 Million White Adults |journal=N. Engl. J. Med. |volume=363 |issue=23 |pages=2211–9 |date=december 2010 |pmid=21121834 |doi=10.1056/NEJMoa1000367 |url= |pmc=3066051 }}</ref>||}} Debelost je eden od vodilnih preprečljivih vzrokov smrti po vsem svetu.<ref name=Barn1999/><ref>{{navedi revijo |author1=Mokdad AH |author2=Marks JS |author3=Stroup DF |author4=Gerberding JL |title=Actual causes of death in the United States, 2000 |journal=JAMA |volume=291 |issue=10 |pages=1238–45 |date=marec 2004 |pmid=15010446 |doi=10.1001/jama.291.10.1238 |url=http://www.csdp.org/research/1238.pdf|format=PDF}}</ref><ref name=Allison>{{navedi revijo |author1=Allison DB|author2= Fontaine KR|author3=Manson JE |author4= Stevens J|author5= VanItallie TB |title=Annual deaths attributable to obesity in the United States |journal=JAMA |volume=282 |issue=16 |pages=1530–8 |date=oktober 1999 |pmid=10546692 |doi= 10.1001/jama.282.16.1530|url=http://jama.ama-assn.org/cgi/content/full/282/16/1530}}</ref> Obsežne ameriške in evropske študije so pokazale, da je tveganje umrljivosti najnižje pri ITM 20–25&nbsp;kg/m²<ref name=NEJM10/><ref name=Lancet2009>{{navedi revijo |author=Whitlock G |title=Body-mass index and cause-specific mortality in 900?000 adults: collaborative analyses of 57 prospective studies |journal=Lancet |volume=373 |issue=9669 |pages=1083–96 |date=marec 2009 |pmid=19299006 |doi=10.1016/S0140-6736(09)60318-4 |url= |pmc=2662372 |author2=Lewington S |author3=Sherliker P |display-authors=3 |last4=Sherliker |first4=P |last5=Clarke |first5=R |last6=Emberson |first6=J |last7=Halsey |first7=J |last8=Qizilbash |first8=N |last9=Collins |first9=R}}</ref> pri nekadilcih in pri 24–27&nbsp;kg/m² pri ljudeh, ki trenutno kadijo, tveganje pa se povečuje s spremembami v obe smeri.<ref>{{navedi revijo |author1=Calle EE |author2=Thun MJ |author3=Petrelli JM |author4=Rodriguez C |author5=Heath CW |title=Body-mass index and mortality in a prospective cohort of U.S. adults |journal=N. Engl. J. Med. |volume=341 |issue=15 |pages=1097–105 |date=oktober 1999 |pmid=10511607 |doi= 10.1056/NEJM199910073411501|url=http://content.nejm.org/cgi/content/full/341/15/1097}}</ref><ref name=Euro2008>{{navedi revijo |author=Pischon T |title=General and abdominal adiposity and risk of death in Europe |journal=N. Engl. J. Med. |volume=359 |issue=20 |pages=2105–20 |date=november 2008 |pmid=19005195 |doi=10.1056/NEJMoa0801891 |author2=Boeing H |author3=Hoffmann K |display-authors=3 |last4=Bergmann |first4=M. |last5=Schulze |first5=M.B. |last6=Overvad |first6=K. |last7=Van Der Schouw |first7=Y.T. |last8=Spencer |first8=E. |last9=Moons |first9=K.G.M.}}</ref> ITM nad 32&nbsp;kg/m² so povezali pri ženskah s podvojeno [[umrljivost]]jo med 16-letnim obdobjem.<ref>{{navedi revijo |author=Manson JE |title=Body weight and mortality among women |journal=N. Engl. J. Med. |volume=333 |issue=11 |pages=677–85 |year=1995 |pmid=7637744| doi = 10.1056/NEJM199509143331101 |author2=Willett WC |author3=Stampfer MJ |display-authors=3 |last4=Colditz |first4=Graham A. |last5=Hunter |first5=David J. |last6=Hankinson |first6=Susan E. |last7=Hennekens |first7=Charles H. |last8=Speizer |first8=Frank E.}}</ref> Za ZDA ocenjujejo, da je debelost vzrok za 111.909 do 365.000 smrti na leto,<ref name=HaslamJames>{{navedi revijo |author1=Haslam DW |author2=James WP |title=Obesity |journal=Lancet |volume=366 |issue=9492 |pages=1197–209 |year=2005 |pmid=16198769 |doi=10.1016/S0140-6736(05)67483-1}}</ref><ref name=Allison/> medtem ko v Evropi odvečni teži pripisujejo 1 milijon (7,7 %) smrti.<ref name=EuroG2008/><ref name=Euro2007>{{navedi revijo |author=Fried M |title=Inter-disciplinary European guidelines on surgery of severe obesity |journal=Int J Obes (Lond) |volume=31 |issue=4 |pages=569–77 |date=april 2007 |pmid=17325689 |doi=10.1038/sj.ijo.0803560 |author2=Hainer V |author3=Basdevant A |display-authors=3 |last4=Buchwald |first4=H |last5=Deitel |first5=M |last6=Finer |first6=N |last7=Greve |first7=J W M |last8=Horber |first8=F |last9=Mathus-Vliegen |first9=E}}</ref> V povprečju debelost zmanjšuje pričakovano življenjsko dobo za šest do sedem&nbsp;let,<ref name=HaslamJames/><ref>{{navedi revijo |author1=Peeters A |author2=Barendregt JJ |author3=Willekens F |author4=Mackenbach JP |author5=Al Mamun A |author6=Bonneux L |title=Obesity in adulthood and its consequences for life expectancy: A life-table analysis |journal=Ann. Intern. Med. |volume=138 |issue=1 |pages=24–32 |date=januar 2003 |pmid=12513041 |doi= 10.7326/0003-4819-138-1-200301070-00008|url=http://www.annals.org/cgi/reprint/138/1/24 |format=PDF |author7=Nedcom}}</ref> ITM med 30 in 35&nbsp;kg/m² zmanjšuje pričakovano življenjsko dobo za dve do štiri leta,<ref name=Lancet2009/> huda debelost (ITM&gt;40&nbsp;kg/m^2), pa pričakovano življenjsko dobo zmanjšuje za deset let.<ref name=Lancet2009/> === Obolevnost === Debelost povečuje tveganje za številne telesne in duševne težave. Ta soobolenja se najbolj pogosto kažejo kot [[presnovni sindrom]],<ref name=HaslamJames/> (kombinacija sladkorne bolezni tipa 2, [[hipertenzija|visokega krvnega tlaka]], [[hiperholesterolemija|visokega krvnega holesterola]] in [[hipertrigliceridemija|visoke ravni trigliceridov]]).<ref>{{navedi revijo |author=Grundy SM |title=Obesity, metabolic syndrome, and cardiovascular disease |journal=J. Clin. Endocrinol. Metab. |volume=89 |issue=6 |pages=2595–600 |year=2004 |pmid=15181029 |doi=10.1210/jc.2004-0372}}</ref> Zaplete debelost povzroča neposredno ali pa posredno preko mehanizmov s skupnim vzrokom, kot je na primer slaba prehrana ali življenjski slog brez gibanja. Moč povezave med debelostjo in konkretnimi problemi je različna. Med najmočnejšimi je povezava s sladkorno boleznijo tipa 2. Odvečna telesna maščoba je vzrok za 64 % primerov sladkorne bolezni pri moških in 77 % primerov pri ženskah.<ref>Seidell 2005 p.9</ref> Zdravstvene posledice delimo v dve veliki skupini: na posledice, ki je pripisujejo učinkom povečane maščobne mase (osteoartritis, obstruktivna apneja v spanju, socialna stigmatizacija), in na posledice zaradi povečanega števila [[maščobne celice|maščobnih celic]] (sladkorna bolezen, rak, bolezni srca in ožilja, [[nealkoholna maščobna jetrna bolezen|nealkoholne maščobne bolezni jeter]]).<ref name=HaslamJames/><ref name=Bray2004>{{navedi revijo |author=Bray GA |title=Medical consequences of obesity |journal=J. Clin. Endocrinol. Metab. |volume=89 |issue=6 |pages=2583–9 |year=2004 |pmid=15181027 |doi=10.1210/jc.2004-0535}}</ref> Porast telesne maščobe spreminja odziv organizma na [[inzulin]], kar lahko privede do [[inzulinska rezistenca|odpornosti proti inzulinu]]. Nabiranje maščobe vodi tudi do [[vnetje|vnetnega]]<ref>{{navedi revijo |author1=Shoelson SE|author2= Herrero L|author3= Naaz A |title=Obesity, inflammation, and insulin resistance |journal=Gastroenterology |volume=132 |issue=6 |pages=2169–80 |date=maj 2007 |pmid=17498510 |doi=10.1053/j.gastro.2007.03.059}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Shoelson SE|author2= Lee J|author3= Goldfine AB |title=Inflammation and insulin resistance |journal=J. Clin. Invest. |volume=116 |issue=7 |pages=1793–801 |date=julij 2006 |pmid=16823477 |pmc=1483173 |doi=10.1172/JCI29069 |url=http://www.jci.org/articles/view/29069}}</ref> in [[tromboza|protrombotičnega]] stanja.<ref name=Bray2004/><ref>{{navedi revijo |author1=Dentali F|author2= Squizzato A|author3= Ageno W |title=The metabolic syndrome as a risk factor for venous and arterial thrombosis |journal=Semin. Thromb. Hemost. |volume=35 |issue=5 |pages=451–7 |date=julij 2009 |pmid=19739035 |doi=10.1055/s-0029-1234140}}</ref> {| class="wikitable" |- ! Zdravstveno področje ! Stanje ! Zdravstveno področje ! Stanje |- |width=10%| [[Kardiologija]] | * [[ishemična bolezen srca]]:<ref name=Yusuf2004>{{navedi revijo|author1=Yusuf S |author2=Hawken S |author3=Ounpuu S |author4=Dans T |author5=Avezum A |author6=Lanas F |author7=McQueen M |author8=Budaj A |author9=Pais P |author10=Varigos J |author11=Lisheng L |author12=INTERHEART Study Investigators |display-authors=4 |title=Effect of potentially modifiable risk factors associated with myocardial infarction in 52 countries (the INTERHEART study): Case-control study|journal=Lancet|year=2004|pages=937–52|volume=364|pmid=15364185|doi=10.1016/S0140-6736(04)17018-9|issue=9438}}</ref> [[angina pektoris]] in [[miokardni infarkt]] * [[srčno popuščanje]]<ref name=HaslamJames/> * [[visok krvni tlak]]<ref name=HaslamJames/> * [[dislipidemija|nenormalne ravni holesterola]]<ref name=HaslamJames/> * [[globoka venska tromboza]] in [[pljučna embolija]]<ref>{{navedi revijo |author1=Darvall KA |author2=Sam RC |author3=Silverman SH |author4=Bradbury AW |author5=Adam DJ |title=Obesity and thrombosis |journal=Eur J Vasc Endovasc Surg |volume=33 |issue=2 |pages=223–33 |date=februar 2007 |pmid=17185009 |doi=10.1016/j.ejvs.2006.10.006}}</ref> |[[dermatologija]] | * [[strije]]<ref name=derm2007/> * [[acanthosis nigricans]]<ref name=derm2007>{{navedi revijo |author1=Yosipovitch G|author2= DeVore A|author3= Dawn A |title=Obesity and the skin: skin physiology and skin manifestations of obesity |journal=J. Am. Acad. Dermatol. |volume=56 |issue=6 |pages=901–16; quiz 917–20 |date=junij 2007 |pmid=17504714 |doi=10.1016/j.jaad.2006.12.004 }}</ref> * [[limfedem]]<ref name=derm2007/> * [[celulitis]]<ref name=derm2007/> * [[hirzutizem]]<ref name=derm2007/> * [[intertrigo]]<ref>{{navedi revijo |author=Hahler B |title=An overview of dermatological conditions commonly associated with the obese patient |journal=Ostomy Wound Manage |volume=52 |issue=6 |pages=34–6, 38, 40 passim |date=junij 2006 |pmid=16799182 |doi= }}</ref> |- |[[Endokrinologija]] in [[reproduktivna medicina]] | * [[sladkorna bolezen]]<ref name=HaslamJames/> * [[sindrom policističnih jajčnikov]]<ref name=HaslamJames/> * [[menstruacija|menstrualne motnje]]<ref name=HaslamJames/> * [[neplodnost]]<ref name=HaslamJames/><ref name=OBGYN2008>{{navedi revijo |author1=Arendas K|author2= Qiu Q|author3= Gruslin A |title=Obesity in pregnancy: pre-conceptional to postpartum consequences |journal=J Obstet Gynaecol Can |volume=30 |issue=6 |pages=477–88 |date=junij 2008 |pmid=18611299 |doi= }}</ref> * zapleti med nosečnostjo<ref name=HaslamJames/><ref name=OBGYN2008/> * [[porodne okvare]]<ref name=HaslamJames/> * [[mrtvorojenost]]<ref name=OBGYN2008/> | [[bolezni prebavil]] | * [[gastroezofagealni refluks]]<ref name=HaslamJames/><ref name=GERD2008>{{navedi revijo |author1=Anand G |author2=Katz PO |title=Gastroesophageal reflux disease and obesity |journal=Rev Gastroenterol Disord |volume=8 |issue=4 |pages=233–9 |year=2008 |pmid=19107097 |doi= |url=http://www.medreviews.com/pubmed.cfm?j=3&v=8&i=4&p=233 |access-date=2013-10-30 |archive-date=2016-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160918092414/http://www.medreviews.com/pubmed.cfm?j=3&v=8&i=4&p=233 |url-status=dead }}</ref> * [[neakoholna maščobna bolezen jeter|zamaščenje jeter]]<ref name=HaslamJames/> * [[holelitiaza]] (žolčni kamni)<ref name=HaslamJames/> |- | [[Nevrologija]] | style="width:40%;"| * [[možganska kap]]<ref name=HaslamJames/> * [[meralgia paresthetica]]<ref>{{navedi revijo |author1=Harney D|author2= Patijn J |title=Meralgia paresthetica: diagnosis and management strategies |journal=Pain Med |volume=8 |issue=8 |pages=669–77 |year=2007 |pmid=18028045 |doi=10.1111/j.1526-4637.2006.00227.x }}</ref> * [[migrena]]<ref>{{navedi revijo |author1=Bigal ME|author2= Lipton RB |title=Obesity and chronic daily headache |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=12 |issue=1 |pages=56–61 |date=januar 2008 |pmid=18417025 |doi= 10.1007/s11916-008-0011-8}}</ref> * [[sindrom karpalnega kanala]]<ref>{{navedi revijo |author=Sharifi-Mollayousefi A |title=Assessment of body mass index and hand anthropometric measurements as independent risk factors for carpal tunnel syndrome |journal=Folia Morphol. (Warsz) |volume=67 |issue=1 |pages=36–42 |date=februar 2008 |pmid=18335412 |doi= |url= |author2=Yazdchi-Marandi M |author3=Ayramlou H |display-authors=3 |last4=Heidari |first4=P |last5=Salavati |first5=A |last6=Zarrintan |first6=S |last7=Sharifi-Mollayousefi |first7=A}}</ref> * [[demenca]]<ref>{{navedi revijo |author1=Beydoun MA|author2= Beydoun HA|author3= Wang Y |title=Obesity and central obesity as risk factors for incident dementia and its subtypes: A systematic review and meta-analysis |journal=Obes Rev |volume=9 |issue=3 |pages=204–18 |date=maj 2008 |pmid=18331422 |doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00473.x}}</ref> * [[idiopatska intrakranialna hipertenzija]]<ref>{{navedi revijo |author=Wall M |title=Idiopathic intracranial hypertension (pseudotumor cerebri) |journal=Curr Neurol Neurosci Rep |volume=8 |issue=2 |pages=87–93 |date=marec 2008 |pmid=18460275 |doi= 10.1007/s11910-008-0015-0}}</ref> * [[multipla skleroza]]<ref>{{navedi revijo|last1 = Munger|first1 = KL|last2 = Chitnis|first2 = T|last3 = Ascherio|first3 = A. |year = 2009|title = Body size and risk of MS in two cohorts of US women|url =|journal = Neurology|volume = 73|issue = 19| pages = 1543–50|doi = 10.1212/WNL.0b013e3181c0d6e0|pmc = 2777074|pmid = 19901245 }}</ref> |[[onkologija]]<ref>{{navedi revijo |author1=Calle EE |author2=Rodriguez C |author3=Walker-Thurmond K |author4=Thun MJ |title=Overweight, obesity, and mortality from cancer in a prospectively studied cohort of U.S. adults |journal=N. Engl. J. Med. |volume=348 |issue=17 |pages=1625–38 |date=april 2003 |pmid=12711737 |doi=10.1056/NEJMoa021423}}</ref> | * [[rak dojke]], [[rak jajčnikov]] * [[rak požiralnika]], [[rak debelega črevesa in danke|rak debelega črevesa]] * [[karcinom jetrnih celic|jetrni rak]], [[rak trebušne slinavke]] * [[rak žolčnika]], [[rak želodca]] * [[rak endometrija]], [[rak materničnega vratu]] * [[rak prostate]], [[rak ledvičnih celic|rak ledvic]] * [[ne-Hodgkinov limfom]], [[multipli mielom]] |- | style="width:10%;"|[[Psihiatrija]] | style="width:40%;"| * [[Velika depresivna motnja|depresija]] pri ženskah<ref name=HaslamJames/> * družbena [[stigmatizacija]]<ref name=HaslamJames/> | [[pulmologija]] | * [[apnea pri spanju|obstruktivna apneja v spanju]]<ref name=HaslamJames/><ref name=Poulain>{{navedi revijo |author=Poulain M |title=The effect of obesity on chronic respiratory diseases: pathophysiology and therapeutic strategies |journal=CMAJ |volume=174 |issue=9 |pages=1293–9 |date=april 2006 |pmid=16636330 |pmc=1435949 |doi=10.1503/cmaj.051299 |url=http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/174/9/1293 |author2=Doucet M |author3=Major GC |display-authors=3 |last4=Drapeau |first4=V |last5=Sériès |first5=F |last6=Boulet |first6=LP |last7=Tremblay |first7=A |last8=Maltais |first8=F}}</ref> * [[hiperventilacijski sindrom pri debelosti]]<ref name=HaslamJames/><ref name=Poulain/> * [[astma]]<ref name=HaslamJames/><ref name=Poulain/> * povečanje zapletov med [[anestezija|splošno anestezijo]]<ref name=HaslamJames/><ref name=Anes2000/> |- | [[Revmatologija]] in [[ortopedija]] | * [[protin]]<ref>{{navedi revijo |author1=Choi HK |author2=Atkinson K |author3=Karlson EW |author4=Curhan G |title=Obesity, weight change, hypertension, diuretic use, and risk of gout in men: the health professionals follow-up study |journal=Arch. Intern. Med. |volume=165 |issue=7 |pages=742–8 |date=april 2005 |pmid=15824292 |doi=10.1001/archinte.165.7.742 }}</ref> * slaba mobilnost<ref>{{navedi revijo |author1=Tukker A|author2= Visscher T|author3= Picavet H |title=Overweight and health problems of the lower extremities: osteoarthritis, pain and disability |journal=Public Health Nutr |volume= 12|issue= 3|pages=1–10 |date=april 2008 |pmid=18426630 |doi=10.1017/S1368980008002103 }}</ref> * [[osteoartritis]]<ref name=HaslamJames/> * [[bolečina v križu]]<ref>{{navedi revijo |author=Molenaar EA|author2=Numans ME|author3=van Ameijden EJ|author4=Grobbee DE |title=[Considerable comorbidity in overweight adults: results from the Utrecht Health Project] |language=nl|journal=Ned Tijdschr Geneeskd |volume=152 |issue=45 |pages=2457–63 |date=november 2008 |pmid=19051798 |doi= }}</ref> | [[urologija]] in [[nefrologija]] | * [[erektilna disfunkcija]]<ref>{{navedi revijo |author1=Esposito K |author2=Giugliano F |author3=Di Palo C |author4=Giugliano G |author5=Marfella R |author6=D'Andrea F |author7=D'Armiento M |author8=Giugliano D |display-authors=3 |title=Effect of lifestyle changes on erectile dysfunction in obese men: A randomized controlled trial |journal=JAMA |volume=291 |issue=24 |pages=2978–84 |year=2004 |pmid=15213209 |doi=10.1001/jama.291.24.2978}}</ref> * [[inkontinenca]]<ref>{{navedi revijo |author=Hunskaar S |title=A systematic review of overweight and obesity as risk factors and targets for clinical intervention for urinary incontinence in women |journal=Neurourol. Urodyn. |volume=27 |issue=8 |pages=749–57 |year=2008 |pmid=18951445 |doi=10.1002/nau.20635 }}</ref> * [[kronična ledvična odpoved]]<ref>{{navedi revijo |author1=Ejerblad E |author2=Fored CM |author3=Lindblad P |author4=Fryzek J |author5=McLaughlin JK |author6=Nyrén O |title=Obesity and risk for chronic renal failure |journal=J. Am. Soc. Nephrol. |volume=17 |issue=6 |pages=1695–702 |year=2006 |pmid=16641153 |doi=10.1681/ASN.2005060638}}</ref> * [[hipogonadizem]]<ref>{{navedi revijo |author1=Makhsida N |author2=Shah J |author3=Yan G |author4=Fisch H |author5=Shabsigh R |title=Hypogonadism and metabolic syndrome: Implications for testosterone therapy |journal=J. Urol. |volume=174 |issue=3 |pages=827–34 |date=september 2005 |pmid=16093964 |doi=10.1097/01.ju.0000169490.78443.59}}</ref> * ''[[zakopan penis]]''<ref name="pmid19935302">{{navedi revijo |author1=Pestana IA |author2=Greenfield JM |author3=Walsh M |author4=Donatucci CF |author5=Erdmann D |title=Management of "buried" penis in adulthood: an overview |journal=Plast. Reconstr. Surg. |volume=124 |issue=4 |pages=1186–95 |date=oktober 2009 |pmid=19935302 |doi=10.1097/PRS.0b013e3181b5a37f}}</ref> |} === Paradoks preživetja === Čeprav so negativne zdravstvene posledice debelosti v splošni populaciji dobro podprte z dostopnimi dokazi, zdravstveni rezultati v nekaterih podskupinah kažejo, da se stanje s povečanim ITM izboljša (fenomen, znan kot »paradoks preživetja zaradi debelosti«).<ref name=Schmidt2007>{{navedi revijo |author1=Schmidt DS|author2= Salahudeen AK |title=Obesity-survival paradox-still a controversy? |journal=Semin Dial |volume=20 |issue=6 |pages=486–92 |year=2007 |pmid=17991192 |doi=10.1111/j.1525-139X.2007.00349.x}}</ref> Paradoks so prvič opisali leta 1999 pri pretežkih in debelih pacientih na hemodializi<ref name=Schmidt2007/> in so ga kasneje ugotovili tudi pri osebah z [[odpoved srca|odpovedjo srca]] in [[periferna arterijska okluzivna bolezen|periferno arterijsko okluzivno boleznijo]] (PAOB).<ref name=paradox2003>{{navedi revijo |title=Behavioral counseling in primary care to promote a healthy diet: recommendations and rationale |journal=Am Fam Physician |volume=67 |issue=12 |pages=2573–6 |date=junij 2003 |pmid=12825847 |doi= |author= U.S. Preventive Services Task Force }}</ref> Bolniki z odpovedjo srca z ITM med 30,0 in 34,9 so imeli nižjo smrtnost kot osebe z normalno telesno težo. To se pripisuje dejstvu, da ljudje, ko se jim stanje slabša, pogosto izgubljajo težo.<ref>{{navedi revijo |author1=Habbu A|author2= Lakkis NM|author3= Dokainish H |title=The obesity paradox: Fact or fiction? |journal=Am. J. Cardiol. |volume=98 |issue=7 |pages=944–8 |date=oktober 2006 |pmid=16996880 |doi=10.1016/j.amjcard.2006.04.039}}</ref> Podobne rezultate so dobili tudi pri drugih vrstah bolezni srca. Ljudje z debelostjo razreda I in obolelim srcem nimajo več dodatnih težav s srcem kot ljudje z normalno težo in obolelim srcem. Pri ljudeh z višjimi nivoji debelosti pa se tveganje za nadaljnje kardiovaskularne pripetljaje poveča.<ref>{{navedi revijo |author=Romero-Corral A |title=Association of bodyweight with total mortality and with cardiovascular events in coronary artery disease: A systematic review of cohort studies |journal=Lancet |volume=368 |issue=9536 |pages=666–78 |year=2006 |pmid=16920472 |doi=10.1016/S0140-6736(06)69251-9 |author2=Montori VM |author3=Somers VK |display-authors=3 |last4=Korinek |first4=Josef |last5=Thomas |first5=Randal J |last6=Allison |first6=Thomas G |last7=Mookadam |first7=Farouk |last8=Lopez-Jimenez |first8=Francisco}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Oreopoulos A |author2=Padwal R |author3=Kalantar-Zadeh K |author4=Fonarow GC |author5=Norris CM |author6=McAlister FA |title=Body mass index and mortality in heart failure: A meta-analysis |journal=Am. Heart J. |volume=156 |issue=1 |pages=13–22 |date=julij 2008 |pmid=18585492 |doi=10.1016/j.ahj.2008.02.014 }}</ref> Tudi pri [[Koronarna premostitvena kirurgija|premostitvenih operacijah na srcu]] debelih in prekomerno težkih bolnikov ni opaziti povečane umrljivosti.<ref>{{navedi revijo |author1=Oreopoulos A |author2=Padwal R |author3=Norris CM |author4=Mullen JC |author5=Pretorius V |author6=Kalantar-Zadeh K |title=Effect of obesity on short- and long-term mortality postcoronary revascularization: A meta-analysis |journal=Obesity (Silver Spring) |volume=16 |issue=2 |pages=442–50 |date=februar 2008 |pmid=18239657 |doi=10.1038/oby.2007.36}}</ref> Ena od raziskav je ugotovila, da je razlog za ugodnejše preživetje mogoče bolj agresivno zdravljenje, ki so ga debeli ljudi deležni ob bolezni srca.<ref>{{navedi revijo| author=Diercks DB|title=The obesity paradox in non-ST-segment elevation acute coronary syndromes: Results from the Can Rapid risk stratification of Unstable angina patients Suppress ADverse outcomes with Early implementation of the American College of Cardiology/American Heart Association Guidelines Quality Improvement Initiative|journal=Am Heart J|date=julij 2006|volume=152|issue=1|pages=140–8|pmid=16824844|doi=10.1016/j.ahj.2005.09.024| author2=Roe MT| author3=Mulgund J| display-authors=3| last4=Pollack| first4=Charles V.| last5=Kirk| first5=J. Douglas| last6=Gibler| first6=W. Brian| last7=Ohman| first7=E. Magnus| last8=Smith| first8=Sidney C.| last9=Boden| first9=William E.}}</ref> Druga raziskava je ugotovila, da od debelosti ni koristi, če se pri bolnikih z obolenjem perifernih arterij upošteva [[kronična obstruktivna pljučna bolezen]] (KOPB).<ref name=paradox2003/> == Vzroki == Na osebni ravni posameznika obstaja mnenje, da je mogoče večino primerov debelosti pojasniti kot posledico pretiranega vnosa energije s hrano, ki se mu pridružuje pomanjkanje telesne dejavnosti.<ref name=CADG2006/> Omejeno število primerov ima vzroke v genetiki, zdravstvenem ozadju, ali duševni motnji.<ref>{{navedi revijo |author1=Bleich S |author2=Cutler D |author3=Murray C |author4=Adams A |title=Why is the developed world obese? |journal=Annu Rev Public Health |volume=29 |pages=273–95 |year=2008 |pmid=18173389 |doi=10.1146/annurev.publhealth.29.020907.090954}}</ref> Drugače kot v teh izjemnih primerih se za porast debelosti v družbi čuti, da je vzrok zanjo v lahko dostopni in okusni prehrani,<ref>{{navedi revijo |author1=Drewnowski A|author2= Specter SE |title=Poverty and obesity: the role of energy density and energy costs |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=79 |issue=1 |pages=6–16 |date=januar 2004 |pmid=14684391 |doi= |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/79/1/6}}</ref> povečani odvisnosti od avtomobilov in mehanizirani proizvodnji.<ref>{{navedi revijo |author1=Nestle M|author2= Jacobson MF |title=Halting the obesity epidemic: a public health policy approach |journal=Public Health Rep |volume=115 |issue=1 |pages=12–24 |year=2000 |pmid=10968581 |pmc=1308552 |doi= 10.1093/phr/115.1.12}}</ref><ref name=James2008>{{navedi revijo |author=James WP |title=The fundamental drivers of the obesity epidemic |journal=Obes Rev |volume=9 |issue=Suppl 1 |pages=6–13 |date=marec 2008 |pmid=18307693 |doi=10.1111/j.1467-789X.2007.00432.x}}</ref> [[Pregledni članek]] iz leta 2006 je zbral deset drugih možnih vzrokov za aktualno povečevanje števila debelih: # premalo spanja, # endokrine motnje (okoljska [[onesnažilo|onesnažila]], ki vplivajo na presnovo lipidov), # zmanjšana variabilnost temperature okolja, # zmanjšanje [[prevalenca|razširjenosti]] [[kajenje|kajenja]], saj kajenje zavira apetit, # večja uporaba zdravil, ki lahko zvišajo telesno maso (npr. [[atipični antipsihotik]]i), # sorazmeren porast številčnosti etničnih in starostnih skupin, za pripadnike katerih je značilna višja telesna masa, # nosečnost v kasnejši starosti (ki lahko povzroči nagnjenost k debelosti pri otrocih), # [[epigenetika|epigenetski]] dejavniki tveganja, ki se dedujejo, # [[naravni izbor]] za višji ITM, # križanje ljudi z enakimi potezami, kar povečuje koncentracijo faktorjev tveganja za debelost (večja varianca mase v populacija povečuje število debelih ljudi).<ref name="pmid16801930">{{navedi revijo |author=Keith S.W. |title=Putative contributors to the secular increase in obesity: Exploring the roads less traveled |journal=Int J Obes (Lond) |volume=30 |issue=11 |pages=1585–94 |year=2006 |pmid=16801930 |doi=10.1038/sj.ijo.0803326 |url=http://www.nature.com/ijo/journal/v30/n11/full/0803326a.html |author2=Redden DT |author3=Katzmarzyk PT |display-authors=3 |last4=Boggiano |first4=M M |last5=Hanlon |first5=E C |last6=Benca |first6=R M |last7=Ruden |first7=D |last8=Pietrobelli |first8=A |last9=Barger |first9=J L}}</ref> Čeprav obstajajo tehtni dokazi o vplivu teh mehanizmov na večjo razširjenost debelosti, dokazi še vedno niso zadostni, avtorji pa menijo, da so verjetno manj vplivni od mehanizmov, obravnavanih v prejšnjem odstavku. === Prehrana === {{več slik|align=right||direction=horizontal|width=200|image1=World map of Energy consumption 1961,2.svg|image2=World map of Energy consumption 2001-2003.svg|alt1 = (levo) zemljevid sveta, kjer barva države odraža porabo energije v hrani njenih prebivalcev v 1961. Severna Amerika, Evropa in Avstralija imajo relativno visok vnos, Afrika in Azija pa porabita veliko manj. (Desno) zemljevid sveta, kjer barva države odraža porabo energije v hrani njenih prebivalcev v 2001–2003. Poraba v Severni Ameriki, Evropi in Avstraliji se je glede na prejšnje ravni v letu 1971 povečala. Poraba hrane se je znatno povečala tudi v številnih delih Azije. Poraba hrane pa v Afriki ostaja nizka |footer=Zemljevid razpoložljive energije v hrani na osebo na dan v 1961 (levo) in v 2001–2003 (desno) v kcal/osebo/dan.<ref name=Earth09/> {{Multicol}} {{legend|#b3b3b3|ni podatkov}} {{legend|#ffff65|<1600}} {{legend|#fff200|1600–1800}} {{legend|#ffdc00|1800–2000}} {{legend|#ffc600|2000–2200}} {{legend|#ffb000|2200–2400}} {{legend|#ff9a00|2400–2600}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|2600–2800}} {{legend|#ff6e00|2800–3000}} {{legend|#ff5800|3000–3200}} {{legend|#ff4200|3200–3400}} {{legend|#ff2c00|3400–3600}} {{legend|#cb0000|>3600}} {{Multicol-end}} ||}} [[Slika:World Per Person Energy Consumption.png|thumb|alt=graf, ki kaže na postopno povečanje svetovne porabe energije s hrano na osebo na dan, med 1961 in 2002|Povprečna poraba energije na prebivalca po svetu 1961-2002.<ref name=Earth09>{{navedi splet |url=http://earthtrends.wri.org/searchable_db/index.php?theme=8&variable_ID=212&action=select_countries |title=EarthTrends: Nutrition: Calorie supply per capita |work=World Resources Institute |accessdate=18. oktober 2009 |archive-date=2011-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110611160708/http://earthtrends.wri.org/searchable_db/index.php?theme=8&variable_ID=212&action=select_countries |url-status=dead }}</ref>]] Količina energije v hrani na posamezno osebo se med regijami in državami močno razlikuje. Je tudi bistveno drugačna od tiste v preteklosti.<ref name=Earth09/> Od leta 1970 do konca 1990 se je povprečje kalorij na osebo na dan (količina kupljene hrane) razen v vzhodni Evropi povečala v vseh delih sveta. Združene države Amerike so bile na prvem mestu s 3654&nbsp;kalorijami na prebivalca v letu 1996.<ref name=Earth09/> Ta številka se je v letu 2003 še povečala, in sicer na 3754.<ref name=Earth09/> Konec devetdesetih so Evropejci zaužili 3394, prebivalci območij v razvoju v Aziji 2648 in ljudje v podsaharski Afriki 2176 kalorij na osebo na dan.<ref name=Earth09/><ref>{{navedi splet |url=http://www.scribd.com/doc/1470965/USDA-frsept99b |title=USDA: frsept99b |work=[[United States Department of Agriculture]] |accessdate=januar 10, 2009}}</ref> Za skupno porabo kalorij je bilo ugotovljeno, da je povezana z debelostjo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.statcan.gc.ca/pub/82-003-x/2009004/article/10933-eng.htm |title=Diet composition and obesity among Canadian adults |work=Statistics Canada |accessdate=}}</ref> Široka razpoložljivost in dostopnost [[prehrana|smernic za prehranjevanje]]<ref>{{navedi splet|author=National Control for Health Statistics|title=Nutrition For Everyone|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|url=http://www.cdc.gov/nccdphp/dnpa/nutrition/nutrition_for_everyone|accessdate=2008-07-09}}</ref> je pri reševanju problemov zaradi prevelike ješčnosti in zaradi slabe izbire prehrane le malo zalegla.<ref>{{navedi revijo |author1=Marantz PR|author2= Bird ED|author3= Alderman MH |title=A call for higher standards of evidence for dietary guidelines |journal=Am J Prev Med |volume=34 |issue=3 |pages=234–40 |date=marec 2008 |pmid=18312812 |doi=10.1016/j.amepre.2007.11.017 }}</ref> Med letoma 1971 in 2000 je stopnja debelosti v ZDA od 14,5 % porasla na 30,9 %.<ref name=Flegal2002>{{navedi revijo|author1=Flegal KM |author2=Carroll MD |author3=Ogden CL |author4=Johnson CL|title=Prevalence and trends in obesity among US adults, 1999–2000|journal=JAMA|date=oktober 2002|volume=288| pages=1723–1727|url=http://jama.ama-assn.org/cgi/content/full/288/14/1723|doi=10.1001/jama.288.14.1723|pmid=12365955|issue=14}}</ref> V istem obdobju se je povečala tudi povprečna količina energije, zaužite s hrano. Pri ženskah je povprečna porast znašala 335 kalorij na dan (1542 kalorij leta 1971 in 1877 kalorij v letu 2004), medtem ko je bila pri moških povprečna porast 168 kalorij na dan (2450 kalorij leta 1971 in 2618 kalorij v letu 2004). Večina te dodatne energije v hrani je posledica povečanega uživanja ogljikovih hidratov in ne maščob.<ref>{{navedi revijo|author1=Wright JD |author2=Kennedy-Stephenson J |author3=Wang CY |author4=McDowell MA |author5=Johnson CL |title=Trends in intake of energy and macronutrients—United States, 1971–2000|journal=MMWR Morb Mortal Wkly Rep|date=februar 2004|volume=53|issue=4|pages=80–2|url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm5304a3.htm|pmid=14762332}}</ref> Primarni viri teh dodatnih ogljikovih hidratov so sladkane pijače, ki pri mladih odraslih Američanih predstavljajo 25 odstotkov energije v užiti hrani,<ref name=Caballero>{{navedi revijo |author=Caballero B |title=The global epidemic of obesity: An overview |journal=Epidemiol Rev |volume=29 |issue= |pages=1–5 |year=2007 |pmid=17569676 |doi=10.1093/epirev/mxm012 }}</ref> in čipsi.<ref>{{navedi revijo|last=Mozaffarian|first=D|author2=Hao, T|author3=Rimm, EB|author4=Willett, WC|author5=Hu, FB|title=Changes in Diet and Lifestyle and Long-Term Weight Gain in Women and Men|journal=The New England Journal of Medicine|date=23. junij 2011 | volume=364| issue=25| pages=2392–404| pmid=21696306| doi=10.1056/NEJMoa1014296| pmc=3151731}}</ref> Uživanje sladkanih pijač je verjeten vzrok za vse pogostejšo debelost.<ref>{{navedi revijo |author1=Malik VS|author2= Schulze MB|author3= Hu FB |title=Intake of sugar-sweetened beverages and weight gain: a systematic review |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=84 |issue=2 |pages=274–88 |date=avgust 2006 |pmid=16895873 |doi= |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/84/2/274 |pmc=3210834}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Olsen NJ|author2= Heitmann BL |title=Intake of calorically sweetened beverages and obesity |journal=Obes Rev |volume=10 |issue=1 |pages=68–75 |date=januar 2009 |pmid=18764885 |doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00523.x }}</ref> Ko se prebivalstvo čedalje bolj zanaša na z energijo nabite obilne obede in na obroke v obliki hitre hrane, postaja povezava med hitrim prehranjevanjem ljudi in njihovo debelostjo vse bolj zaskrbljujoča.<ref>{{navedi revijo |author=Rosenheck R |title=Fast food consumption and increased caloric intake: a systematic review of a trajectory towards weight gain and obesity risk |journal=Obes Rev |volume=9 |issue=6 |pages=535–47 |date=november 2008 |pmid=18346099 |doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00477.x}}</ref> V ZDA se je med 1977 in 1995 število obrokov hitre hrane potrojilo, količina energije v teh obrokih pa početverila.<ref>{{navedi knjigo |author1=Lin BH |author2=Guthrie J |author3=Frazao E |editor=Frazao E |title=Agriculture Information Bulletin No. 750: America's Eating Habits: Changes and Consequences |url=http://www.ers.usda.gov/publications/aib750/ |year=1999 |publisher=US Department of Agriculture, Economic Research Service |location=Washington, DC |pages=213–239 |chapter=Nutrient contribution of food away from home |access-date=2013-10-30 |archive-date=2002-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020611183104/http://www.ers.usda.gov/publications/aib750/ |url-status=dead }}</ref> [[Agrarna politika]] in kmetijske tehnologije so v ZDA in Evropi privedle do nižjih cen hrane. V Združenih državah Amerike je subvencioniranje koruze, soje, pšenice in riža na osnovi Zakona o kmetijstvu ZDA povzročilo, da so glavni viri predelane hrane poceni v primerjavi s sadjem in zelenjavo.<ref>{{navedi novice |last=Pollan |first=Michael|title=You Are What You Grow|work=New York Times|url=http://www.nytimes.com/2007/04/22/magazine/22wwlnlede.t.html?ex=1186027200&en=bbe0f6a2c10e3b3c&ei=5070|date=22.4.2007 |accessdate=30.7.2007}}</ref> Zakonski predpisi o obveznem navajanju kalorij in o oznakah s podatki o izdelku predstavljajo poskus usmeriti ljudi k bolj zdravi hrani in jim omogočiti, da se zavejo, koliko kalorij porabijo. Debeli ljudje vedno poročajo, da užijejo manj hrane kot ljudje z normalno težo.<ref>Kopelman and Caterson 2005:324.</ref> Te ugotovite podpirajo tako testi, ki so jih izvedli v kalorimetričnem prostoru,<ref>{{navedi knjigo|title=Metabolism alone doesn't explain how thin people stay thin |publisher=The Medical Post|work=John Schieszer}}</ref> kot tudi neposredna opazovanja. === Sedeči način življenja === [[Sedeči način življenja]] igra pomembno vlogo pri debelosti.<ref>Seidell 2005 p.10</ref> Po vsem svetu je prišlo do velikega premika v smeri fizično manj zahtevnih del.<ref name=WHO2009>{{navedi splet |url=http://www.who.int/dietphysicalactivity/publications/facts/obesity/en/ |title=WHO: Obesity and overweight |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |accessdate=10.1.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081218104805/http://www.who.int/dietphysicalactivity/publications/facts/obesity/en/ |archivedate=2008-12-18 |url-status=live }}</ref><ref name=WHOExercise>{{navedi splet |url=http://www.who.int/dietphysicalactivity/factsheet_inactivity/en/index.html |title=WHO &#124; Physical Inactivity: A Global Public Health Problem |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |accessdate=22.2.2009}}</ref><ref name=Ness2006>{{navedi revijo |author1=Ness-Abramof R|author2= Apovian CM |title=Diet modification for treatment and prevention of obesity |journal=Endocrine |volume=29 |issue=1 |pages=5–9 |date=februar 2006 |pmid=16622287 |doi=10.1385/ENDO:29:1:135}}</ref> Posledično trenutno vsaj 30 % svetovnega prebivalstva telesno ni zadosti aktivno.<ref name=WHOExercise/> To je predvsem posledica povečane uporabe mehaniziranih prometnih sredstev in vse večja razširjenost za delo varčnih tehnologij doma.<ref name=WHO2009/><ref name=WHOExercise/><ref name=Ness2006/> Pri otrocih se zdi, da do znižanja stopnje telesne aktivnosti prihaja zaradi zmanjšanega obsega hoje in telesne vzgoje.<ref>{{navedi revijo |author1=Salmon J |author2=Timperio A |title=Prevalence, trends and environmental influences on child and youth physical activity |journal=Med Sport Sci |volume=50 |issue= |pages=183–99 |year=2007 |pmid=17387258 |doi=10.1159/000101391 |series=Medicine and Sport Science |isbn=978-3-318-01396-2 }}</ref> Svetovni trendi, kar se aktivno preživetega prostega časa in [[Telovadba|telesne dejavnosti]] tiče, so manj jasni. [[Svetovna zdravstvena organizacija]] poudarja, da se ljudje po vsem svetu vse manj aktivno rekreirajo, študija s Finske<ref>{{navedi revijo |author1=Borodulin K |author2=Laatikainen T |author3=Juolevi A |author4=Jousilahti P |title=Thirty-year trends of physical activity in relation to age, calendar time and birth cohort in Finnish adults |journal=Eur J Public Health |volume=18 |issue=3 |pages=339–44 |date=junij 2008 |pmid=17875578 |doi=10.1093/eurpub/ckm092}}</ref> pa je ugotovila povečanje; študija iz Združenih držav Amerike pa je ugotovila, da se obseg telesnih dejavnosti med prostim časom ni bistveno spremenil.<ref>{{navedi revijo |author1=Brownson RC|author2= Boehmer TK|author3= Luke DA |title=Declining rates of physical activity in the United States: what are the contributors? |journal=Annu Rev Public Health |volume=26 |issue= |pages=421–43 |year=2005 |pmid=15760296 |doi=10.1146/annurev.publhealth.26.021304.144437 }}</ref> Tako pri otrocih kot pri odraslih obstaja povezava med časom gledanja televizije in tveganjem za debelost.<ref>{{navedi revijo |author1=Gortmaker SL |author2=Must A |author3=Sobol AM |author4=Peterson K |author5=Colditz GA |author6=Dietz WH |title=Television viewing as a cause of increasing obesity among children in the United States, 1986–1990 |journal=Arch Pediatr Adolesc Med |volume=150 |issue=4 |pages=356–62 |date=april 1996 |pmid=8634729 |doi=10.1001/archpedi.1996.02170290022003}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Vioque J|author2= Torres A|author3= Quiles J |title=Time spent watching television, sleep duration and obesity in adults living in Valencia, Spain |journal=Int. J. Obes. Relat. Metab. Disord. |volume=24 |issue=12 |pages=1683–8 |date=december 2000 |pmid=11126224 |doi= 10.1038/sj.ijo.0801434}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Tucker LA|author2= Bagwell M |title=Television viewing and obesity in adult females |journal=Am J Public Health |volume=81 |issue=7 |pages=908–11 |date=julij 1991 |pmid=2053671 |pmc=1405200 |doi= 10.2105/AJPH.81.7.908|url=http://www.ajph.org/cgi/reprint/81/7/908|format=PDF}}</ref> Pregledna raziskava je pri 63 od 73 študij (86 %) našla povečano stopnjo debelosti pri otrocih s povečano izpostavljenostjo medijem, pri tem se je raven debelosti sorazmerno povečala v odvisnosti od časa, ki so ga otroci preživeli pred televizijo.<ref>{{navedi splet |url=http://ipsdweb.ipsd.org/uploads/IPPC/CSM%20Media%20Health%20Report.pdf |title=Media + Child and Adolescent Health: A Systematic Review |publisher=Common Sense Media |year=2008 |format=PDF |work=Ezekiel J. Emanuel |accessdate=6.4.2009 |archive-date=2012-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121122070205/http://ipsdweb.ipsd.org/uploads/IPPC/CSM%20Media%20Health%20Report.pdf |url-status=dead }}</ref> === Genetika === [[Slika:La monstrua desnuda (1680), de Juan Carreño de Miranda..jpg|thumb|upright|alt = slika temnolasega debelega dekleta rdečih lic, ki se naslanja na mizo. V levi roki drži grozdje in liste trte, ki pokrivajo njeno mednožje|Slika iz leta 1680, ki jo je naslikal [[Juan Carreno de Miranda]], z dekletom, ki naj bi imelo [[sindrom Prader-Willi]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.esst.org/newsletter2000.htm |title=Case Study: Cataplexy and SOREMPs Without Excessive Daytime Sleepiness in Prader Willi Syndrome. Is This the Beginning of Narcolepsy in a Five Year Old? |last=Jones |first=Mary |publisher=European Society of Sleep Technologists |accessdate=6.4.2009 |archive-date=2017-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170606223122/http://www.esst.org/newsletter2000.htm |url-status=dead }}</ref>]] Kot veliko drugih obolenj je tudi debelost posledica medsebojnega vpliva genetskih in okoljskih dejavnikov. [[Polimorfizem|Polimorfizmi]] v različnih [[gen]]ih, ki nadzorujejo [[apetit]] in [[metabolizem]], povzročijo nagnjenost k debelosti, ko je v hrani na voljo dovolj energije. Že leta 2006 so v človeškem genomu odkrili več kot 41 območij, ki so v ustreznem okolju povezana z razvojem debelosti.<ref>{{navedi revijo |author=Poirier, P. |title=Obesity and cardiovascular disease: pathophysiology, evaluation, and effect of weight loss |journal=Arterioscler. Thromb. Vasc. Biol. |volume=26 |issue=5 |pages=968–76 |date=maj 2006 |pmid=16627822 |doi=10.1161/01.ATV.0000216787.85457.f3 |url= |author2=Giles TD |author3=Bray GA |display-authors=3 |last4=Hong |first4=Y |last5=Stern |first5=JS |last6=Pi-Sunyer |first6=FX |last7=Eckel |first7=RH}}</ref> Za ljudi z dvema kopijama [[gen FTO|gena FTO]] (gena, ki je povezan z maščobno maso in debelostjo) so ugotovili, da v povprečju tehtajo 3–4&nbsp;kg več od ljudi brez tveganega [[alel]]a in da imajo 1,67-krat večje tveganje za debelost.<ref>{{navedi revijo |author1=Loos RJ|author2= Bouchard C |title=FTO: the first gene contributing to common forms of human obesity |journal=Obes Rev |volume=9 |issue=3 |pages=246–50 |date=maj 2008 |pmid=18373508 |doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00481.x }}</ref> Delež debelosti, ki ga je pripisati genetskim dejavnikom, glede na populacijo pregledanih variira med 6 in 85 %.<ref>{{navedi revijo |author1=Yang, W.|author2= Kelly, T.|author3= He, J. |title=Genetic epidemiology of obesity |journal=Epidemiol Rev |volume=29 |issue= |pages=49–61 |year=2007 |pmid=17566051 |doi=10.1093/epirev/mxm004}}</ref> Debelost je glavna značilnost več sindromov, kot so [[sindrom Prader-Willi|Prader-Willi]], [[sindrom Bardet-Biedl|Bardet-Biedl]], [[Cohenov sindrom]] in [[sindrom MOMO|MOMO]]. Izraz »nesindromska debelost« se včasih uporablja v primerih, kjer so ti pogoji izključeni.<ref name="pmid19506576">{{navedi revijo |author1=Walley AJ|author2= Asher JE|author3= Froguel P |title=The genetic contribution to non-syndromic human obesity |journal=Nat. Rev. Genet. |volume= 10|issue= 7|pages= 431–42|date=junij 2009 |pmid=19506576 |doi=10.1038/nrg2594 }}</ref> 7 % ljudi z zgodnjim nastopom hude debelosti (debelost, do katere pride pred 10. letom in kjer je indeks telesne mase več kot tri [[standardni odklon|standardne odklone]] nad normalo) ima enotočkovno mutacijo DNK.<ref>{{navedi revijo |author1=Farooqi S. |author2=O'Rahilly S. |title=Genetics of obesity in humans |journal=Endocr. Rev. |volume=27 |issue=7 |pages=710–18 |date=december 2006 |pmid=17122358 |doi=10.1210/er.2006-0040 |url=http://edrv.endojournals.org/cgi/content/full/27/7/710 |access-date=2013-10-30 |archive-date=2010-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100710170521/http://edrv.endojournals.org/cgi/content/full/27/7/710 |url-status=dead }}</ref> Študije, ki so se usmerile na dedne vzorce in ne na specifične gene, so ugotovile, da je med otroci, katerih oba starša sta bila debela, debelih 80 %, v nasprotju z manj kot 10 % debelih otrok s starši normalne teže.<ref>{{navedi knjigo |last=Kolata |first=Gina |title=Rethinking thin: The new science of weight loss&nbsp;– and the myths and realities of dieting |url=https://archive.org/details/rethinkingthinne0000kola_i1w5 |publisher=Picador |location= |year=2007 |page=[https://archive.org/details/rethinkingthinne0000kola_i1w5/page/122 122] |isbn=0-312-42785-9}}</ref> [[Hipoteza o varčnem genu]] predpostavlja, da so ljudje zaradi pomanjkanja hrane med evolucijo nagnjeni k debelosti. Njihova sposobnost izkoristiti redka obdobja obilja in energijo shraniti v obliki maščobe bi lahko bila koristna v obdobjih, ko hrana ni vedno enako obilna, tako da so posamezniki z večjo zalogo maščobe bolj verjetno preživeli čase lakote. Ta težnja shranjevanja maščob pa bi v družbah s stabilno oskrbo s hrano bila znak neprilagojenosti.<ref>{{navedi revijo |author1=Chakravarthy MV|author2= Booth FW |title=Eating, exercise, and "thrifty" genotypes: Connecting the dots toward an evolutionary understanding of modern chronic diseases |journal=J. Appl. Physiol. |volume=96 |issue=1 |pages=3–10 |year=2004 |pmid=14660491 |doi=10.1152/japplphysiol.00757.2003}}</ref> Teorija je bila deležna različnih kritik, obstajajo tudi druge teorije na evolucijski osnovi, kot so [[hipoteza drsečega gena]] in [[Varčen fenotip|hipoteza varčnega fenotipa]].<ref>{{cite doi|10.1038/ijo.2009.175}}</ref><ref>{{cite doi|10.1002/ajhb.21100}}</ref> === Druge bolezni === Nekatere telesne in duševne bolezni ter farmacevtske snovi, ki se uporabljajo za zdravljenje, lahko nagnjenost k debelosti povečajo. Med boleznimi, ki povečujejo tveganje za debelost, je nekaj redkih genetskih sindromov, kot tudi nekatere prirojene ali pridobljene bolezni: [[hipotiroidizem]], [[Cushingov sindrom]], insuficienca [[rastni hormon|rastnega hormona]]<ref>{{navedi revijo |author1=Rosén T |author2=Bosaeus I |author3=Tölli J |author4=Lindstedt G |author5=Bengtsson BA |title=Increased body fat mass and decreased extracellular fluid volume in adults with growth hormone deficiency |journal=Clin. Endocrinol. (Oxf) |volume=38 |issue=1 |pages=63–71 |year=1993 |pmid=8435887| doi = 10.1111/j.1365-2265.1993.tb00974.x}}</ref> in [[motnja prehranjevanja|motnje prehranjevanja]]: [[kompulzivna motnja hranjenja]] in [[sindrom nočnega prehranjevanja]].<ref name=HaslamJames/> Vendar pa debelost ne velja za psihiatrično motnjo in zato v [[Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj|DSM-IVR]] ni navedena kot duševna bolezen.<ref>{{navedi revijo |author1=Zametkin AJ |author2=Zoon CK |author3=Klein HW |author4=Munson S |title=Psychiatric aspects of child and adolescent obesity: a review of the past 10 years |journal=J Am Acad Child Adolesc Psychiatry |volume=43 |issue=2 |pages=134–50 |date=februar 2004 |pmid=14726719 |doi=10.1097/00004583-200402000-00008}}</ref> Nagnjenost k prekomerni telesni teži in debelosti je pri bolnikih s psihiatričnimi motnjami višja kot pri osebah brez njih.<ref>{{navedi revijo|author1=Chiles C|author2= van Wattum PJ|title=Psychiatric aspects of the obesity crisis|journal=Psychiatr Times|year=2010|volume=27|issue=4|pages=47–51}}</ref> Nekatera zdravila lahko povzročijo povečanje teže ali spremembe v telesni sestavi. To so med drugim [[insulin]], [[sulfonilsečnina|sulfonilsečnine]], [[tiazolidindion]]i, [[atipični antipsihotik]]i, [[antidepresiv]]i, [[glukokortikoidi]], določeni [[antikonvulziv]]i ([[fenitoin]] in [[valproat]]), [[pizotifen]] ter nekatere oblike [[hormonska kontracepcija|hormonske kontracepcije]].<ref name=HaslamJames/> === Družbeni dejavniki === [[Slika:Yamai no Soshi - Obesity.JPG|thumb|Pergament (''Jamaj no soši'', pozno 12. stoletje) kaže izposojevalko denarja z debelostjo, ki velja za bolezen bogatih.]] Čeprav so za razumevanje debelosti genetski vplivi pomembni, z njimi ni mogoče pojasniti trenutnega dramatična naraščanja debelosti v posameznih državah ali po svetu.<ref>{{navedi revijo |author1=Yach D|author2= Stuckler D|author3= Brownell KD |title=Epidemiologic and economic consequences of the global epidemics of obesity and diabetes |journal=Nat. Med. |volume=12 |issue=1 |pages=62–6 |date=januar 2006 |pmid=16397571 |doi=10.1038/nm0106-62 }}</ref> Čeprav velja kot dokazano, da presežek zaužite energije na individualni osnovi vodi k debelosti, se o vzrokih za premike v teh dveh dejavnikih na nivoju družbe veliko razpravlja. Obstajajo številne teorije, vendar pa je najverjetnejši vzrok kombinacija različnih dejavnikov. Korelacija med [[družbeni razred|družbenim razredom]] in ITM se po svetu razlikuje. Pregledna študija leta 1989 je pokazala, da je za ženske v visokem družbenem razredu v razvitih državah debelost manj verjetna. Pri moških iz različnih družbenih razredov ni bilo opaziti velikih razlik. V državah v razvoju so imele ženske, moški in otroci iz visokih družbenih razredov višje stopnje debelosti.<ref>{{navedi revijo |author1=Sobal J|author2= Stunkard AJ |title=Socioeconomic status and obesity: A review of the literature |journal=Psychol Bull |volume=105 |issue=2 |pages=260–75 |date=marec 1989 |pmid=2648443 |doi=10.1037/0033-2909.105.2.260}}</ref> Posodobitev tega pregleda iz leta 2007 je ugotovila enake, a šibkejše povezave. Po mnenju avtorjev je zmanjšana korelacija posledica vplivov [[globalizacija|globalizacije]].<ref name=McLaren2007>{{navedi revijo |author=McLaren L |title=Socioeconomic status and obesity |journal=Epidemiol Rev |volume=29 |issue= |pages=29–48 |year=2007 |pmid=17478442 |doi=10.1093/epirev/mxm001}}</ref> V razvitih državah sta stopnja debelosti odraslih in odstotek najstniških otrok s prekomerno telesno težo povezana z [[ekonomska neenakost|ekonomsko neenakostjo]]. Podobno razmerje je videti med [[zvezna država Združenih držav Amerike|ameriškimi zveznimi državami]]: vse več odraslih, tudi v višjih družbenih razredih v bolj neenakopravnih državah, je debelih.<ref name="spirit">{{navedi knjigo|title=The Spirit Level: Why More Equal Societies Almost Always Do Better |url=https://archive.org/details/spiritlevelwhymo0000wilk |last1=Wilkinson |first1=Richard |last2=Pickett |first2=Kate |publisher=Allen Lane |location=London |isbn=978-1-84614-039-6 |year=2009 |pages=[https://archive.org/details/spiritlevelwhymo0000wilk/page/91 91]–101}}</ref> Za povezavo med ITM in družbenim statusom obstaja veliko razlag. Mnenje je, da si premožni v razvitih državah lahko privoščijo hranljivejšo hrano, da so pod večjim pritiskom okolja, da ostanejo vitki, in da imajo več možnosti ter tudi večja pričakovanja za [[telesna pripravljenost|telesno pripravljenost]]. Za [[nerazvite države]] menijo, da so med dejavniki, ki vplivajo na opazovane vzorce, možnost privoščiti si hrano, visoka poraba energije zaradi fizičnega dela in pa kulturne vrednote, ki spodbujajo večjo telesno velikost.<ref name=McLaren2007/> Odnos do telesne mase, ki ga imajo ljudje med svojim življenjem, lahko prav tako igra vlogo pri pojavu debelosti. Ugotovljena je korelacija v spremembah ITM v času med prijatelji, brati in sestrami ter zakonci.<ref>{{navedi revijo |last1=Christakis |first1=N.A. |last2=Fowler |first2=James H. |title=The Spread of Obesity in a Large Social Network over 32 Years |journal= New England Journal of Medicine|volume=357 |issue=4 |pages=370–379 |year=2007 |pmid=17652652 |doi=10.1056/NEJMsa066082}}</ref> Kaže, da stres in občutek nizkega socialnega statusa povečata nagnjenost k debelosti.<ref name="spirit" /><ref>{{navedi revijo |author=Bjornstop P. |title=Do stress reactions cause abdominal obesity and comorbidities? |journal=Obesity Reviews |volume=2 |issue=2 |pages=73–86 |year=2001 |doi=10.1046/j.1467-789x.2001.00027.x |pmid=12119665}}</ref><ref>{{navedi revijo |last1=Goodman |first1=E. |last2=Adler |first2=N.E. |last3=Daniels |first3=S.R. |last4=Morrison |first4=J.A. |last5=Slap |first5=G.B. |last6=Dolan |first6=L.M. |title=Impact of objective and subjective social status on obesity in a biracial cohort of adolescents |journal=Obesity Reviews |volume=11 |issue=8 |pages=1018–26 |year=2003 |pmid=12917508 |doi=10.1038/oby.2003.140}}</ref> Kajenje ima pomemben vpliv na posameznikovo težo. Ljudje, ki nehajo kaditi, se v roku desetih let zredijo povprečno za 4,4&nbsp;kg (moški) oziroma 5,0&nbsp;kg (ženske).<ref>{{navedi revijo |author1=Flegal KM |author2=Troiano RP |author3=Pamuk ER |author4=Kuczmarski RJ |author5=Campbell SM |title=The influence of smoking cessation on the prevalence of overweight in the United States |journal=N. Engl. J. Med. |volume=333 |issue=18 |pages=1165–70 |date=november 1995 |pmid=7565970 |doi= 10.1056/NEJM199511023331801}}</ref> Vendar pa so spremembe v pogostnosti kajenja za zdaj imele le malo vpliva na splošno raven debelosti.<ref>{{navedi revijo |author1=Chiolero A |author2=Faeh D |author3=Paccaud F |author4=Cornuz J |title=Consequences of smoking for body weight, body fat distribution, and insulin resistance |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=87 |issue=4 |pages=801–9 |date=1 April 2008|pmid=18400700 |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/87/4/801 }}</ref> V Združenih državah Amerike je število otrok, ki jih prizadeta oseba ima, povezano z njeno nagnjenostjo k debelosti. Pri ženskah se tveganje poveča za 7 %, pri moških pa za 4 % na otroka.<ref>{{navedi revijo |author1=Weng HH |author2=Bastian LA |author3=Taylor DH |author4=Moser BK |author5=Ostbye T |title=Number of children associated with obesity in middle-aged women and men: results from the health and retirement study |journal=J Women's Health (Larchmt) |volume=13 |issue=1 |pages=85–91 |year=2004 |pmid=15006281 |doi=10.1089/154099904322836492}}</ref> To je mogoče delno pojasniti z dejstvom, da vzdrževanje otrok in skrb zanje zmanjšuje telesno aktivnost staršev na Zahodu.<ref>{{navedi revijo |author1=Bellows-Riecken KH|author2= Rhodes RE |title=A birth of inactivity? A review of physical activity and parenthood |journal=Prev Med |volume=46 |issue=2 |pages=99–110 |date=februar 2008 |pmid=17919713 |doi=10.1016/j.ypmed.2007.08.003}}</ref> V državah v razvoju urbanizacija igra vlogo pri vse bolj pogosti debelosti. Na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] je stopnja debelosti pod 5 %, vendar v nekaterih mestih presega 20 %.<ref>{{navedi splet |url=http://www.who.int/dietphysicalactivity/media/en/gsfs_obesity.pdf |title=Obesity and Overweight |format=PDF |publisher=[[World Health Organization]] |accessdate=februar 22, 2009}}</ref> [[Podhranjenost]] v zgodnjem življenju verjetno igra pomembno vlogo pri naraščanju debelosti v teh okoljih.<ref name=DC2001>{{navedi revijo |author=Caballero B |title=Introduction. Symposium: Obesity in developing countries: biological and ecological factors |journal=J. Nutr. |volume=131 |issue=3 |pages=866S–870S |date=marec 2001 |pmid=11238776 |doi= |url=http://jn.nutrition.org/cgi/content/full/131/3/866S}}</ref> Endokrine spremembe, do katerih pride v časih podhranjenosti, lahko spodbujajo skladiščenje maščobe med obdobji, ko je na voljo več energije v obliki hrane.<ref name=DC2001/> Skladno s [[kognitivna epidemiologija|kognitivnimi epidemiološkimi]] podatki številne študije potrjujejo, da je debelost povezana s kognitivnimi funkcijami.<ref name="Smith2011">{{navedi revijo |url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1467-789X.2011.00920.x/abstract |title=A review of the association between obesity and cognitive function across the lifespan: implications for novel approaches to prevention and treatment |volume=12 |issue=9 |pages=740–755 |date=september 2011 |journal=Obesity Reviews}}</ref> Ali debelost povzroča kognitivne primanjkljaje ali obratno, za zdaj ni jasno. === Kužni dejavniki === Raziskave o vplivu patogenov na presnovo so še vedno v povojih. Za [[Črevesna flora|črevesno mikrofloro]] je dokazano, da je pri suhih in debelih ljudeh različna. Obstajajo znaki, da lahko črevesna flora pri debelih in suhih osebah vpliva na presnovne možnosti. Kaže, da ta očitna sprememba v zmožnostih presnove omogoča večjo zmogljivost za izkoriščanje energije in tako prispeva k debelosti. Ali so te razlike neposredni vzrok za debelost ali pa njena posledica, je še odprto vprašanje.<ref>{{navedi revijo |author1=DiBaise, J.K. |author2=Zhang, H. |author3=Crowell, M.D. |author4=Krajmalnik-Brown, R. |author5=Decker, G.A. |author6=Rittmann, B.E. |title=Gut microbiota and its possible relationship with obesity |journal=Mayo Clinic Proceedings |volume=83 |issue=4 |pages=460–9 |date=april 2008 |pmid=18380992 |doi=10.4065/83.4.460}}</ref> Pri ljudeh in pri več živalskih vrstah so ugotovili zvezo med [[virusi]] in debelostjo. Kolikšen je prispevek teh zvez k naraščanju debelosti, je treba še raziskati.<ref>{{navedi revijo |author1=Falagas ME|author2= Kompoti M |title=Obesity and infection |journal=Lancet Infect Dis |volume=6 |issue=7 |pages=438–46 |date=julij 2006 |pmid=16790384 |doi=10.1016/S1473-3099(06)70523-0 }}</ref> == Patofiziologija == [[Slika:Fatmouse.jpg|thumb|alt=Dve beli miši, obe s podobno velikimi ušesi, črnimi očmi in rožnatimi smrčki. Telo miši na levi pa je približno trikrat večje od telesa normalno velike miši na desni.|Miš na levi ne more tvoriti [[leptin]]a, kar ima za posledico debelost]] Obstaja veliko [[patofiziologija|patofizioloških]] mehanizmov, ki vplivajo na razvoj in obstoj debelosti.<ref name="flier">{{navedi revijo |author=Flier J.S. |title=Obesity wars: Molecular progress confronts an expanding epidemic |journal=Cell |year=2004 |pages=337–50 |volume=116 |issue=2 |pmid=14744442 |doi=10.1016/S0092-8674(03)01081-X}}</ref> To področje raziskav je bilo skoraj nedotaknjeno do odkritja [[leptin]]a leta 1994. Začenši s tem odkritjem je uspelo raziskovalcem razjasniti številne druge hormonske mehanizme, ki sodelujejo pri uravnavanju apetita in uživanja hrane, v vzorcih za nastanek in obstoj [[maščobno tkivo|maščobnega tkiva]] in v razvoju odpornosti na inzulin. Po odkritju leptina so bili raziskani mnogi drugi posredniki kot so [[grelin]], [[inzulin]], [[oreksin]], [[Pyy 3-36]], [[holecistokinin]] in [[adiponektin]]. [[Adipokin]]i so mediatorji, ki jih ustvarja maščobno tkivo; njihovo delovanje naj bi vplivalo na mnoge bolezni, ki so povezane z debelostjo. Za leptin in grelin menijo, da se v svojem vplivu na apetit dopolnjujeta; grelin, ki ga sintetizira želodec, naj bi kratkoročno moduliral nadzor nad tekom (t. j. da je oseba lačna, ko je želodec prazen, in da neha jesti, ko se želodec raztegne). Leptin se proizvaja v maščobnem tkivu, signalizira telesu njegove maščobne zaloge in posreduje pri nadzoru nad dolgoročnim apetitom (oseba je več, kadar so maščobne zaloge nizke in manj, ko so visoke). Čeprav je dajanje leptina v majhni podskupini debelih posameznikov učinkovito, se za večino debelih oseb, glede na to, da imajo visoko raven leptina, meni, da so na leptin odporne,<ref>{{navedi revijo |author1=Hamann A|author2= Matthaei S |title=Regulation of energy balance by leptin |journal=Exp. Clin. Endocrinol. Diabetes |volume=104 |issue=4 |pages=293–300 |year=1996 |pmid=8886745 |doi=10.1055/s-0029-1211457}}</ref> kar naj bi bil eden od vzrokov za neučinkovitost terapije z leptini pri zaviranju apetita pri njih.<ref name="flier"/> [[Slika:Leptin.png|thumb|left|alt=tridimenzionalni model s parom nasprotno sučnih alfa cilindrov, ki sta na svojih koncih povezana z več linearnimi segmenti|Grafična upodobitev molekule leptina]] Čeprav se leptin in grelin tvorita na periferiji, nadzorujeta apetit s svojim vplivom na [[osrednje živčevje]]. Konkretno delujeta skupaj z drugimi hormoni za tek na [[hipotalamus]], to je območje v možganih, ki je ključno pri regulaciji vnosa hrane in porabe energije. V hipotalamusu obstaja več krogotokov, ki prispevajo k njegovi vlogi glede apetita, pot za [[melanokortin]] je med njimi še najbolj raziskana.<ref name="flier"/> Krog se začne v arkuatnem jedru, to je območju hipotalamusa, in ki ima izhode v [[lateralni hipotalamus]] (LH) in [[ventromedialni hipotalamus]] (VMH),, ki sta centra za hranjenje in za sitost.<ref>{{navedi knjigo |last1=Boulpaep |first1=Emile L. |last2=Boron |first2=Walter F. |title=Medical physiologya: A cellular and molecular approach |url=https://archive.org/details/medicalphysiolog0000boro_a6j9 |publisher=Saunders |location=Philadelphia |year=2003 |page=[https://archive.org/details/medicalphysiolog0000boro_a6j9/page/1227 1227] |isbn=0-7216-3256-4}}</ref> Arkuatno jedro vsebuje dve različni skupini [[nevron]]ov.<ref name="flier"/> Prva skupina izraža tako [[nevropeptid Y]] (NPY) kot [[aguti-povezan peptid]] (AgRP) in ima stimulativne vhode v LH ter inhibitorne vhode v VMH. Druga skupina izraža [[pro-opiomelanokortin]] (POMC) in CART (»cocaine- and amphetamine-regulated transcript«) in ima stimulativne vhode v VMH in inhibitorne vhode v LH. Tako nevroni NPY/AgRP spodbujajo hranjenje in krnijo občutek sitosti, nevroni POMC/CART pa po drugi strani spodbujajo sitost in željo po hrani zavirajo. Leptin delno regulira obe skupini nevronov. Skupino NPY/AgRP zavira, obenem pa spodbuja skupino POMC/CART. Zato pomanjkljivosti v signalu leptina, bodisi zaradi pomanjkanja leptina ali zaradi odpornosti nanj, vodijo do prekomernega uživanja hrane pri nekaterih genetsko pogojenih ali pridobljenih oblikah debelosti.<ref name="flier"/> {{clear}} == Javno zdravje == [[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) napoveduje, da utegne [[prekomerna telesna teža]] oziroma debelost kmalu postati najpomembnejši vzrok za slabo zdravje druge in prehiteti druge, bolj tradicionalne zdravstvene probleme, kot sta na primer [[podhranjenost]] in [[nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Loscalzo |first1=Joseph |last2=Fauci |first2=Anthony S. |authorlink2=Anthony Fauci |last3=Braunwald |first3=Eugene |last4=Dennis L. |first4=Kasper |last5=Hauser |first5=Stephen L. |last6=Longo |first6=Dan L. |title=Harrison's principles of internal medicine |url=https://archive.org/details/harrisonsprincip0000unse_b7u9 |publisher=McGraw-Hill Medical |location= |year=2008 |pages= |isbn=0-07-146633-9}}</ref> Debelost je zaradi svoje razširjenosti, stroškov in učinkov na zdravje problem javnega zdravja in politični problem.<ref>{{navedi knjigo |author=Satcher D. |title=The Surgeon General's Call to Action to Prevent and Decrease Overweight and Obesity |year=2001 |publisher=U.S. Dept. of Health and Human Services, Public Health Service, Office of Surgeon General|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK44206/ |isbn=978-0-16-051005-2}}</ref> Delovna skupina za preventivne službe ZDA priporoča pregled za vse odrasle, nato pa vedenjske posege pri osebah, ki so predebele.<ref>{{navedi revijo|last=Moyer|first=VA|author2=U.S. Preventive Services Task, Force|title=Screening for and management of obesity in adults: U.S. Preventive Services Task Force recommendation statement.|journal=Annals of internal medicine|date=4. september 2012|volume=157|issue=5|pages=373–8|pmid=22733087|doi=10.7326/0003-4819-157-5-201209040-00475}}</ref> Prizadevanja na področju javnega zdravja gredo v smeri razumevanja in odpravljanje okoljskih dejavnikov, ki so odgovorni za vse večjo razširjenost debelosti v populaciji. Rešitve se osredotočajo na spremembe v dejavnikih, ki povzročajo prekomeren vnos energije prek hrane in ki ovirajo telesno dejavnost. Prizadevanja vključujejo programe zveznega financiranja prehrane v šolah, omejitve pri neposrednem trženju slabe hrane otrokom<ref>{{navedi novice |first=Brook |last=Barnes|title=Limiting Ads of Junk Food to Children |url=http://www.nytimes.com/2007/07/18/business/18food.html|work=New York Times|date=2007-07-18|accessdate=2008-07-24}}</ref> ter zmanjšano dostopnost sladkanih pijač v šolah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.healthfinder.gov/news/newsstory.aspx?docID=625759 |title=Fewer Sugary Drinks Key to Weight Loss - healthfinder.gov |work=U.S. Department of Health and Human Services |accessdate=18. oktober 2009 |archive-date=2012-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121116045620/http://www.healthfinder.gov/news/newsstory.aspx?docID=625759 |url-status=dead }}</ref> Prizadevanja pri razvoju urbanih okolij gredo v smeri povečane dostopnost parkov in razvoja poti za pešce.<ref>{{navedi revijo|author=Brennan Ramirez LK|title=Indicators of activity-friendly communities: An evidence-based consensus process|journal=Am J Prev Med|date=december 2006|issue=6|pages=530–32|pmid=17169714|url= |doi=10.1016/j.amepre.2006.07.026|volume=31 |author2=Hoehner CM |author3=Brownson RC|display-authors=3 |last4=Cook|first4=R |last5=Orleans|first5=C |last6=Hollander|first6=M |last7=Barker|first7=D |last8=Bors|first8=P |last9=Ewing|first9=R}}</ref> Številne države in skupine so objavile poročila, ki obravnavajo debelost. V letu 1998 so objavili prve Zvezne smernice ZDA, z naslovom »Klinične smernice za identifikacijo, ocenjevanje ter zdravljenje prekomerne telesne teže in debelosti pri odraslih: Poročilo o dokazih«.<ref>{{navedi knjigo |author=National Heart, Lung, and Blood Institute|title=Clinical Guidelines on the Identification, Evaluation, and Treatment of Overweight and Obesity in Adults |publisher=International Medical Publishing, Inc |location=|year= 1998 |isbn=1-58808-002-1 |oclc= |url=http://www.nhlbi.nih.gov/guidelines/obesity/ob_gdlns.pdf|format=PDF}}</ref> V letu 2006 je kanadska mreža za debelost objavila »Kanadske smernice za klinično prakso (CPG), o obravnavanju in preprečevanju debelosti pri odraslih in otrocih«. Ta celovita, na dokazih temelječa navodila obravnavajo pristop in preprečevanje prekomerne telesne teže in debelosti pri odraslih in otrocih.<ref>{{navedi revijo |author1=Lau DC |author2=Douketis JD |author3=Morrison KM |author4=Hramiak IM |author5=Sharma AM |author6=Ur E |title=2006 Canadian clinical practice guidelines on the management and prevention of obesity in adults and children summary |journal=CMAJ |volume=176 |issue=8|pages=S1–13 |date=april 2007 |pmid=17420481 |pmc=1839777 |doi=10.1503/cmaj.061409 |url=http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/176/8/S1}}</ref> === Evropa === [[File:Prekomerna prehranjenost otrok v Sloveniji, 2014.png|thumb|350px|Prekomerna prehranjenost otrok v Sloveniji, 2014, po občinah]] Leta 2004 so britansko Združenje zdravnikov, Fakulteta za javno zdravje in Kraljevi kolidž za pediatrijo in zdravje otrok objavili poročilo »Problemi se nabirajo«, ki poudarja problem debelosti v Veliki Britaniji.<ref>{{navedi knjigo |title=Storing up problems; the medical case for a slimmer nation |date=2004-02-11 |publisher=Royal College of Physicians |location= London|isbn=1-86016-200-2}}</ref> Istega leta je Odbor za zdravje britanskega parlamenta objavil rezultate dotlej najbolj obsežne ankete o vplivu debelosti na zdravje in družbo v Veliki Britaniji ter odgovor nanje v obliki možnih pristopov k problemu.<ref name =GB2004>{{navedi knjigo |author=Great Britain Parliament House of Commons Health Committee |title=Obesity – Volume 1 – HCP 23-I, Third Report of session 2003–04. Report, together with formal minutes|url=http://www.publications.parliament.uk/pa/cm200304/cmselect/cmhealth/23/2302.htm |accessdate=2007-12-17|date=maj 2004|publisher=TSO (The Stationery Office)|location=London |isbn=978-0-215-01737-6}}</ref> Leta 2006 je Državni inštitut za zdravje in kliniko (NICE) izdal smernice o diagnosticiranju in zdravljenju debelosti, vključno s političnimi implikacijami za nezdravstvene organizacije, kot so lokalne oblasti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nice.org.uk/nicemedia/pdf/CG43NICEGuideline.pdf |title=Obesity: guidance on the prevention, identification, assessment and management of overweight and obesity in adults and children |publisher=[[National Health Services]] (NHS)|year= 2006|format=PDF |work=National Institute for Health and Clinical Excellence (NICE)|accessdate=8. april 2009}}</ref> Poročilo iz leta 2007, ki ga je izdelal sir Derek Wanless za Kraljevi sklad, opozarja, da lahko debelost finančno ohromi socialne službe države, če ta ne začne ukrepati.<ref>{{navedi knjigo |last=Wanless |first=Sir Derek |first2=John |last2=Appleby |first3=Anthony |last3=Harrison |first4=Darshan |last4=Patel |title=Our Future Health Secured? A review of NHS funding and performance|url=https://archive.org/details/ourfuturehealths0000unse |year=2007 |publisher=The King's Fund |location=London |isbn=1-85717-562-X}}</ref> WHO je v svoji študiji leta 2015 objavil napoved o znatnem povečanju debelih v Evropi do leta 2030.<ref>{{navedi splet |url= http://www.24ur.com/specialno/nega_in_zdravje/evropi-v-naslednjih-15-ih-letih-grozi-epidemija-debelosti.html|title=Evropi grozi epidemija debelosti. Preverite, v katerih državah bo največ predebelih |accessdate=6.5.2015 |date=6.5.2015 |format= |work=24ur.com }}</ref> Preverja se celovite pristope, s katerimi naj bi se lotili naraščajočih ravni debelosti. Okvirna politična iniciativa proti debelosti vsebuje smernice za ukrepe »navzgor«, »na ravni« in »navzdol«. Smernice za ukrepe »navzgor« se tičejo potrebnih sprememb v družbi, pri smernicah »na ravni« gre za predloge, kako ustrezno spremeniti vedenje ljudi, pri smernicah »navzdol« pa za predloge, kako zdraviti trenutno ogrožene ljudi.<ref>{{navedi revijo |author1=Sacks G|author2= Swinburn B|author3= Lawrence M |title=Obesity Policy Action framework and analysis grids for a comprehensive policy approach to reducing obesity |journal=Obes Rev |volume=10 |issue=1 |pages=76–86 |date=januar 2009 |pmid=18761640|doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00524.x }}</ref> === Slovenija === V Sloveniji je od leta 2005 do 2010 potekalo izvajanje Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike ter od leta 2007 do 2012 Strategija Vlade RS na področju spodbujanja telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja. Temeljni cilji so bili zagotavljanje varne hrane vzdolž celotne živilske verige, vzpostavljanje, ohranjanje in krepitev zdravih prehranjevalnih navad ter zagotavljanje zadostne preskrbljenosti prebivalstva s kakovostno in zdravju koristno hrano, pridelano na trajnostni način. Poleg tega so bile izdelane smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah za otroke in mladostnike v vrtcih, šolah in domovih, za bolnike v bolnišnicah ter oskrbovance v domovih za starejše ter smernice zdravega prehranjevanja za delavce v delovnih organizacijah.<ref>Ministrstvo za zdravje. (2007). ''Debelost – javnozdravstveni problem prihodnosti?''</ref> Leta 2011 je bil oblikovan novi Nacionalni program prehranske politike za obdobje od 2012 do 2021. Glede na sliko desno je problem debelosti v Sloveniji regionalno zelo različno prisoten, prizadet je zlasti vzhodni del Slovenije. == Zdravljenje == [[Slika:Obesity Med2008.JPG|thumb|right|Orlistat (Xenical), najpogosteje uporabljeno zdravilo za debelosti, in [[sibutramin]] (Meridia), pred kratkim umaknjen s trga zaradi neželenih kardiovaskularnih učinkov]] Glavno zdravilo za debelost sta [[dieta]] in [[telovadba]].<ref name=CADG2006>{{navedi revijo |author1=Lau DC|author2= Douketis JD|author3= Morrison KM|author4= Hramiak IM|author5= Sharma AM|author6= Ur E |title=2006 Canadian clinical practice guidelines on the management and prevention of obesity in adults and children summary |journal=CMAJ |volume=176 |issue=8 |pages=S1–13 |date=april 2007 |pmid=17420481 |pmc=1839777 |doi=10.1503/cmaj.061409 }}</ref> Dietni programi lahko vodijo kratkoročno do [[hujšanje|hujšanja]],<ref name=Strychar>{{navedi revijo |author=Strychar I |title=Diet in the management of weight loss |journal=CMAJ |volume=174 |issue=1 |pages=56–63 |date=januar 2006 |pmid=16389240 |pmc=1319349 |doi=10.1503/cmaj.045037 |url=http://www.cmaj.ca/cgi/content/full/174/1/56}}</ref> vendar pa je ohraniti tako znižano telesno težo pogosto težko in pogosto zahteva, da telovadba in dieta na osnovi hrane z manj energije postaneta stalni del življenjskega sloga prizadete osebe.<ref>{{navedi revijo |author1=Shick SM|author2= Wing RR|author3= Klem ML|author4= McGuire MT|author5= Hill JO|author6= Seagle H |title=Persons successful at long-term weight loss and maintenance continue to consume a low-energy, low-fat diet |journal=J Am Diet Assoc |volume=98 |issue=4 |pages=408–13 |date=april 1998 |pmid=9550162 |doi=10.1016/S0002-8223(98)00093-5}}</ref><ref>{{navedi revijo |author1=Tate DF|author2= Jeffery RW|author3= Sherwood NE|author4= Wing RR |title=Long-term weight losses associated with prescription of higher physical activity goals. Are higher levels of physical activity protective against weight regain? |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=85 |issue=4 |pages=954–9 |date=1 April 2007|pmid=17413092 |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/85/4/954}}</ref> Dolgoročno je uspešnost znižanja teže zaradi sprememb v življenjskem slogu nizka, in sicer znaša 2-20 %.<ref>{{navedi revijo |author1= Wing, Rena R|author2= Phelan, Suzanne|title=Science-Based Solutions to Obesity: What are the Roles of Academia, Government, Industry, and Health Care? Proceedings of a symposium, Boston, Massachusetts, USA, 10–11 marec 2004 and Anaheim, California, USA, 2 oktober 2004 |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=82 |issue=1 Suppl |pages=207S–273S |date=1. julij 2005|pmid=16002825 |url=http://www.ajcn.org/cgi/content/full/82/1/222S }}</ref> Spremembe v prehrani in v slogu življenja spremembe uspešno omejujejo prekomerno telesno težo zaradi [[nosečnost]]i in izboljšujejo rezultate tako za mater kot za otroka.<ref>{{navedi revijo|last=Thangaratinam|first=S|author2=Rogozinska, E|author3=Jolly, K|author4=Glinkowski, S|author5=Roseboom, T|author6=Tomlinson, JW|author7=Kunz, R|author8=Mol, BW|author9=Coomarasamy, A|author10=Khan, KS|title=Effects of interventions in pregnancy on maternal weight and obstetric outcomes: meta-analysis of randomised evidence|journal=BMJ (Clinical research ed.)|date=16. maj 2012|volume=344|pages=e2088|pmid=22596383|pmc=3355191|doi=10.1136/bmj.e2088}}</ref> Nekaj časa je bilo na razpolago in odobreno za dolgotrajno uporabo le eno zdravilo, to je [[orlistat]] (Xenical). Izguba telesne teže pa je skromna, povprečno znaša 2,9&nbsp;kg za čas 1 do 4 let in o tem, kako ta zdravila vplivajo na dolgoročne komplikacije zaradi debelosti, je le malo podatkov.<ref name=Orli07>{{navedi revijo |author1=Rucker D|author2= Padwal R|author3= Li SK|author4= Curioni C|author5= Lau DC |title=Long term pharmacotherapy for obesity and overweight: updated meta-analysis |journal=BMJ |volume=335 |issue=7631 |pages=1194–99 |year=2007 |pmid=18006966 |doi=10.1136/bmj.39385.413113.25 |url=http://www.bmj.com/cgi/content/full/335/7631/1194 |pmc=2128668}}</ref> Uporaba tega zdravila je povezana z visoko stopnjo gastrointestinalnih stranskih učinkov<ref name=Orli07/> in obstajajo pomisleki glede njegovih negativnih učinkov na ledvice.<ref>{{navedi splet|last=Wood|first=Shelley|title=Diet Drug Orlistat Linked to Kidney, Pancreas Injuries|url=http://www.medscape.com/viewarticle/740855?src=mp&spon=30|work=Medscape|publisher=Medscape News|accessdate=26 April 2011}}</ref> V ZDA je bilo na voljo zdravilo lorkaserin, ki v EU ni nikoli pridobilo dovoljenja, leta 2020 pa so dovoljenje za promet umaknili tudi v ZDA.<ref>{{Citation| pages = 58063–58064| last = FDA| title = Eisai, Inc.; Withdrawal of Approval of Two New Drug Application for BELVIQ (lorcaserin hydrochloride) and BELVIQ XR (lorcaserin hydrocholoride)| accessdate = 2023-05-12| date = 2020-09-17| url = https://www.federalregister.gov/documents/2020/09/17/2020-20458/eisai-inc-withdrawal-of-approval-of-two-new-drug-application-for-belviq-lorcaserin-hydrochloride-and}}</ref> Lorkaserin (Belviq) je glede na podatke iz kliničnega preskušanja vodil po enem letu do povprečno 3,1&nbsp;kg večje izgube teže (3 % telesne mase) kot pri placebu;<ref>{{navedi revijo|last=Bays|first=HE|title=Lorcaserin: drug profile and illustrative model of the regulatory challenges of weight-loss drug development|journal=Expert review of cardiovascular therapy|date=marec 2011 |volume=9|issue=3|pages=265–77|pmid=21438803|doi=10.1586/erc.10.22}}</ref> bil pa je povezan s težavami s srčnimi zaklopkami.<ref name=EMA2013/> V ZDA, ne pa tudi v Evropi, je na voljo tudi kombinirano zdravilo fentermina in topiramata (Qsymia),<ref name=EMA2013>{{navedi revijo|last=Wolfe|first=SM|title=When EMA and FDA decisions conflict: differences in patients or in regulation?|journal=BMJ (Clinical research ed.)|date=21. avgust 2013|volume=347|pages=f5140|pmid=23970394}}</ref> ki je prav tako le delno učinkovito.<ref>{{navedi revijo |author1=Bays HE|author2= Gadde KM |title=Phentermine/topiramate for weight reduction and treatment of adverse metabolic consequences in obesity |journal=Drugs Today |volume=47 |issue=12 |pages=903–14 |date=december 2011 |pmid=22348915 |doi=10.1358/dot.2011.47.12.1718738 }}</ref> Vendar pa je pri tem zdravilu možna povezava s težavami s srcem.<ref name=EMA2013/> Novejša zdravila iz skupine antidiabetikov, kot sta [[semaglutid]] in [[tirzepatid]], so pri izgubi telesne teže zelo učinkovita.<ref>Aronne LJ, Horn DB, le Roux CW, Ho W, Falcon BL, Gomez Valderas E, Das S, Lee CJ, Glass LC, Senyucel C, Dunn JP; SURMOUNT-5 Trial Investigators. Tirzepatide as Compared with Semaglutide for the Treatment of Obesity. N Engl J Med. 2025 Jul 3;393(1):26-36.</ref> Zelo učinkovita pri zdravljenju debelosti je tudi [[bariatrična kirurgija]].<ref>{{navedi revijo|last=Colquitt|first=JL|author2=Picot, J|author3=Loveman, E|author4=Clegg, AJ|title=Surgery for obesity.|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=15. april 2009 |issue=2|pages=CD003641|pmid=19370590|doi=10.1002/14651858.CD003641.pub3}}</ref> Kirurgija pri hudi debelosti vodi do dolgoročne izgube teže in zmanjšane splošne umrljivosti. Ena od študij je v primerjavi s standardnimi ukrepi hujšanja ugotovila izgubo teže med 14 % in 25 % (odvisno od vrste opravljenega posega) po 10 letih, in zmanjšanje za 29 % pri vseh vzrokih umrljivosti.<ref>{{navedi revijo |author=Sjöström L |title=Effects of bariatric surgery on mortality in Swedish obese subjects |journal=N. Engl. J. Med. |volume=357 |issue=8 |pages=741–52 |date=avgust 2007 |pmid=17715408 |doi=10.1056/NEJMoa066254 |author2=Narbro K |author3=Sjöström CD |display-authors=3 |last4=Karason |first4=Kristjan |last5=Larsson |first5=Bo |last6=Wedel |first6=Hans |last7=Lystig |first7=Ted |last8=Sullivan |first8=Marianne |last9=Bouchard |first9=Claude}}</ref> Vendar pa zaradi stroškov in tveganja zapletov raziskovalci iščejo druge učinkovite in manj invazivne načine zdravljenja. {{clear}} == Epidemiologija == {{več slik|align=right|direction=horizontal|width=200|image1=World map of Male Obesity, 2008.svg|image2=World map of Female Obesity, 2008.svg|alt1=Razširjenost debelosti po svetu med moškimi (levo) in ženskami (desno).<ref name=IOTF2008>{{navedi splet |url=http://www.iotf.org/database/documents/GlobalPrevalenceofAdultObesity16thDecember08.pdf |title=Global Prevalence of Adult Obesity |format=PDF |work=[[International Obesity Taskforce]] |accessdate=januar 29, 2008}}</ref> |footer= {{Multicol}} {{legend|#ffff65|<5%}} {{legend|#fff200|5–10%}} {{legend|#ffdc00|10–15%}} {{Multicol-break}} {{legend|#ffc600|15–20%}} {{legend|#ffb000|20–25%}} {{legend|#ff9a00|25–30%}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|30–35%}} {{legend|#ff6e00|35–40%}} {{legend|#ff5800|40–45%}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff4200|45–50%}} {{legend|#ff2c00|50–55%}} {{legend|#cb0000|>55%}} {{Multicol-end}} Razširjenost debelosti po svetu pri moških (levo) in ženskah (desno). Debelost je pogosta (nad 30 %), v ZDA in nekaterih državah Bližnjega vzhoda in Pacifika, srednje razširjena v preostalem delu Severne Amerike in Evrope, in niže (&lt;5 %) v pretežnem delu Azije in Afrike.||}} Pred 20. stoletjem je bila debelost redek pojav;<ref name=Haslam2007/> leta 1997 je WHO formalno priznala, da debelost predstavlja svetovno epidemijo.<ref name=Caballero/> Leta 2008 je Svetovna zdravstvena organizacija ocenila, da je vsaj 500 milijonov odraslih (več kot 10 %), debelih, z višjimi stopnjami med ženskami kot med moškimi.<ref name=WHO2009a>{{navedi splet |url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs311/en/index.html |title=Obesity and overweight |work=World Health Organization |accessdate=8.4.2009}}</ref> Stopnja debelosti se povečuje tudi s starostjo, vsaj do starosti 50 ali 60 let<ref>Seidell 2005 p.5</ref> in huda debelost v Združenih državah Amerike, Avstraliji in Kanadi narašča hitreje od povprečne debelosti.<ref name=morbid2007/><ref>{{navedi revijo |last=Howard |first=Natasha J. |title=Severe obesity: Investigating the socio-demographics within the extremes of body mass index |journal=Obesity Research &Clinical Practice |volume=2 |issue=1 |pages=51–59 |date=marec 2008 |pmid= |doi=10.1016/j.orcp.2008.01.001 |url= |first2=A |first3=T |first4=C |last2=Taylor |last3=Gill |last4=Chittleborough}}</ref><ref name=Tjepkema2005>{{navedi knjigo|author=Tjepkema M|chapter=Measured Obesity–Adult obesity in Canada: Measured height and weight|title=Nutrition: Findings from the Canadian Community Health Survey|publisher=Statistics Canada|date=2005-07-06|location=Ottawa, Ontario|url=http://www.statcan.gc.ca/pub/82-620-m/2005001/article/adults-adultes/8060-eng.htm}}</ref> Raziskavi, opravljeni v letih 2001 in 2004, sta pokazali, da je Slovenija že sredi epidemije prekomerne telesne teže in debelosti. Prekomerno telesno težo ima 55,1 % Slovencev, 15,1 % pa jih je debelih. Debelost je pogostejša pri moških, pri starostni skupini 55-59 let ter pri osebah z nižjo stopnjo dosežene izobrazbe, predvsem z nedokončano osnovno šolo. Delež debelih je nekoliko večji na podeželju, glede na zdravstveno regijo pa v južni in vzhodni Sloveniji.<ref>Fras Z. (2006). "Čezmerna telesna teža in debelost v odrasli dobi". '''V:''' Pfeifer, M. in Rotovnik Kozjek, N. (ur.) 2. strokovno srečanje Slovenskega združenja za klinično prehrano: Debelost. Ljubljana: Združenje za klinično prehrano, str. 15-20.</ref> Debelost je bila nekoč problem samo v državah z visokimi dohodki, vendar pogostnost debelosti narašča po vsem svetu in prizadeva tako razvit kot tudi razvijajoč se svet.<ref name=EuroG2008>{{navedi revijo |last=Tsigosa |first=Constantine |title=Management of Obesity in Adults: European Clinical Practice Guidelines|journal=The European Journal of Obesity |volume=1 |date=april 2008 |pmid= 20054170|doi=10.1159/000126822 |url=http://www.gojaznost.org/gs/dodatak/OMTFManagementofObesityinAdults2008.pdf|first2=Vojtech |issue=2 |first3=Arnaud |first4=Nick |first5=Martin |first6=Elisabeth |first7=Dragan |first8=Maximo |first9=Gabriela |pages=106–16 |last2=Hainer |last3=Basdevant |last4=Finer |last5=Fried |last6=Mathus-Vliegen |last7=Micic |last8=Maislos |last9=Roman |display-authors=4}}</ref> Ta porast je najbolj dramatičen v urbanih okoljih.<ref name=WHO2009a/> Edino območje na svetu, kjer debelost še ni pogosta, je [[podsaharska Afrika]].<ref name=HaslamJames/> {{clear}} == Zgodovina == === Etimologija === Latinski izraz za debelost je ''obesitas'', iz katerega izvira tudi angleška beseda ''obesity''. Koren latinskega imena za debelost »obesitas« pomeni »zavaljen, debelušen«. »Esus« je pretekli particip glagola »edere« (jesti), predpona »ob« (pre-) nakazuje preobješčnost.<ref name=etymol>{{navedi splet |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=obesity |title=Online Etymology Dictionary: Obesity |work=Douglas Harper |accessdate=31. december 2008}}</ref> Oxfordski slovar angleščine omenja izraz prvič leta 1611.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oed.com/ |title=Obesity, n |work=[[Oxford English Dictionary]] 2008 |accessdate=marec 21, 2009}}</ref> === Zgodovinski trendi === [[Slika:Charles Mellin zugeschr - Porträt eines Herrn - Gemäldegalerie Berlin.jpg|thumb|upright|V [[Srednji vek|srednjem veku]] in [[Renesansa|renesansi]] je bila debelost pogosto znak bogastva in je razmeroma pogosta med elito: ''Toskanski general Alessandro del Borro'', sliko se pripisuje Charlesu Mellinu, 1645<ref name=Zach2003>{{navedi revijo |first=Zachary |last=Bloomgarden |title=Prevention of Obesity and Diabetes |journal=Diabetes Care |volume=26 |pages=3172–3178 |year=2003 |pmid= 14578257|doi= 10.2337/diacare.26.11.3172|url=http://care.diabetesjournals.org/content/26/11/3172.full |issue=11}}</ref>]] [[Slika:Venus von Willendorf 01.jpg|thumb|upright|alt=kamnit kipec debele ženske|''[[Willendorfska venera]]'' je nastala od 24.000 do 22.000 pr. n. št.]] [[Grki]] so kot prvi v debelosti videli motnjo zdravja.<ref name=Haslam2007>{{navedi revijo |author=Haslam D |title=Obesity: a medical history |journal=Obes Rev |volume=8 Suppl 1 |issue= |pages=31–6 |date=marec 2007 |pmid=17316298 |doi=10.1111/j.1467-789X.2007.00314.x}}</ref> [[Hipokrat]] je zapisal, da »zajetnost ni le bolezen sama po sebi, temveč tudi glasnik drugih bolezni«.<ref name=HaslamJames/> Indijski kirurg [[Sushruta]] (6. stoletje pr. n. št.) je debelost povezal s sladkorno boleznijo in srčnimi boleznimi.<ref name=Dwivedi&Dwivedi07/> Predlagal je fizično delo kot zdravilo za bolezen in njene stranske učinke.<ref name=Dwivedi&Dwivedi07>{{navedi splet |url=http://medind.nic.in/iae/t07/i4/iaet07i4p243.pdf |format=PDF |title=History of Medicine: Sushruta – the Clinician – Teacher par Excellence |accessdate=19.9.2008 |work=Dwivedi, Girish & Dwivedi, Shridhar |publisher= |year=2007 |archive-date=2008-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081010045900/http://medind.nic.in/iae/t07/i4/iaet07i4p243.pdf |url-status=dead }}</ref> Večino svoje zgodovine se je človeštvo spopadalo s pomanjkanjem hrane.<ref>{{navedi knjigo |first1=Theodore |last1=Mazzone |first2=Giamila |last2=Fantuzzi |title=Adipose Tissue And Adipokines in Health And Disease (Nutrition and Health) |url=https://archive.org/details/adiposetissueadi0000unse |publisher=Humana Press |location=Totowa, NJ |year=2006 |page=[https://archive.org/details/adiposetissueadi0000unse/page/222 222] |isbn=1-58829-721-7}}</ref> Debelost je tako zgodovinsko gledano pomenila znak bogastva in blaginje. Pogosta je bila med visokimi uradniki v Evropi v [[Srednji vek|srednjem veku]] in v [[Renesansa|renesansi]]<ref name=Zach2003/> kot tudi v starodavnih vzhodnoazijskih civilizacijah.<ref>Keller p. 49</ref> Z nastopom [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] so narodi spoznali, da je njihova vojaška in gospodarska moč odvisna od telesne velikosti in moči njihovih vojakov in delavcev.<ref name=Caballero/> Dvig povprečne telesne mase od ravni, ki jo dandanes štejemo za podhranjeno, na raven, ki zdaj predstavlja normalno območje, je igral pomembno vlogo pri razvoju industrijskih družb.<ref name=Caballero/> Tako višina kot teža sta se v 19. stoletju v razvitem svetu povečali. V 20. stoletju, ko je prebivalstvo doseglo genetski potencial za višino, je teža začela naraščati hitreje kot višina, kar je vodilo v debelost.<ref name=Caballero/> Leta 1950 je povečano blagostanje v razvitem svetu zmanjšalo umrljivost otrok, vendar so zaradi povečane telesne teže bolezni srca in bolezni postale pogostejše.<ref name=Caballero/><ref>{{navedi revijo|doi=10.2105/AJPH.42.9.1116|author=Breslow L|title=Public Health Aspects of Weight Control|journal=Am J Public Health Nations Health|date=september 1952|volume=42|issue=9|pages=1116–20|pmid=12976585|pmc=1526346}}</ref> V tem času so zavarovalnice dognale povezavo med težo in pričakovano življenjsko dobo in za prekomerno telesno težo zvišale premije.<ref name=HaslamJames/> Mnoge kulture so skozi zgodovino debelost jemale kot posledico pomanjkljivega značaja. ''Obesus'' ali debeluh v [[grška komedija|grški komediji]] je bil požrešnež in žrtev posmeha. Za krščanstvo je hrana predstavljala vrata v greha [[Lenoba|lenobe]] in [[pohota|pohote]].<ref name=Woodhouse/> V sodobni zahodni kulturi se prekomerna teža pogosto obravnava kot neprivlačna in debelost je pogosto povezana z vsemogočimi negativnimi stereotipi. Ljudje vseh starosti lahko postanejo žrtev družbene stigmatizacije, tarča nasilja ali izločevanja iz okolja vrstnikov. Debelost je ponovno razlog za diskriminacijo.<ref name=Bias2001>{{navedi revijo |author1=Puhl R|author2= Brownell KD |title=Bias, discrimination, and obesity |journal=Obes. Res. |volume=9 |issue=12 |pages=788–805 |date=december 2001 |pmid=11743063 |doi=10.1038/oby.2001.108 }}</ref> Vtis javnosti v zahodni družbi glede zdrave telesne teže se od teže, ki se šteje kot idealna, razlikuje - in tako ena kot druga sta se od začetka 20. stoletja spremenili. Teža, ki se šteje kot idealna, se je od 1920 dalje nižala. To je razvidno iz dejstva, da je povprečna višina zmagovalk za Miss Amerike povečala za 2 % med 1922 in 1999, njihova povprečna teža pa je v istem obdobju padla za 12 %.<ref>{{navedi revijo |author1=Rubinstein S|author2= Caballero B |title=Is Miss America an undernourished role model? |journal=JAMA |volume=283 |issue=12 |page=1569 |year=2000 |pmid=10735392 |doi=10.1001/jama.283.12.1569}}</ref> Po drugi strani so se stališča ljudi glede zdrave telesne teže premaknila v nasprotni smeri. V Veliki Britaniji je bila v letu 2007 teža, ki jo ljudje imajo za prekomerno, bistveno višja kot v letu 1999.<ref name=John2008>{{navedi revijo |last1=Johnson |first1=F. |last2=Cooke |first2=L. |last3=Croker |first3=H. |last4=Wardle |first4=J. |title=Changing perceptions of weight in Great Britain: comparison of two population surveys |journal=BMJ |volume=337 |issue= |pages=a494 |year=2008 |pmid=18617488 |pmc=2500200 |doi=10.1136/bmj.a494}}</ref> Te spremembe so verjetno posledica večje pogostnosti zamaščenosti, zaradi česar se dodatno telesno zamaščenost jemlje kot nekaj običajnega.<ref name=John2008/> Debelost je še vedno videti kot znak bogastva in blaginje v mnogih delih [[Afrika|Afrike]]. To je postalo še posebej običajno po pojavu epidemije [[HIV]].<ref name=HaslamJames/> === Umetnost === Prve kiparske upodobitve človeškega telesa pred 20.000-35.000&nbsp;leti prikazujejo debele ženske. Nekateri pripisujejo kipce Venere težnji poudariti plodnost, medtem ko drugi menijo, da predstavljajo »debelost« pri ljudeh tistega časa.<ref name=Woodhouse/> Rejenosti pa tako grška kot rimska umetnost ne poznata, verjetno v skladu z njunimi ideali o zmernosti. To se je nadaljevalo skozi velik del krščanske evropske zgodovine, saj se je kot debele upodabljalo samo ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom.<ref name=Woodhouse/> Med [[renesansa|renesanso]] so se zgornji razredi začeli gizdati z razkazovanjem velikosti, kot je lahko videti v portretih [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]] in [[Alessandro del Borro|Alessandra del Borra]].<ref name=Woodhouse>{{navedi revijo |author=Woodhouse R |title=Obesity in art: A brief overview |journal=Front Horm Res |volume=36 |issue= |pages=271–86 |year=2008 |isbn=978-3-8055-8429-6 |pmid=18230908 |doi=10.1159/000115370 |url=http://books.google.com/?id=nXRU4Ea1aMkC&pg=PA271&lpg=PA271&dq=Obesity+in+art:+a+brief+overview |series=Frontiers of Hormone Research}}</ref> [[Peter Paul Rubens|Rubens]] (1577-1640) je v svojih slikah redno upodabljal okrogle ženske. Za te ženske pa so še vedno značilna telesa v obliki »peščene ure«, ki velja za znak plodnosti.<ref name=Fumento>{{navedi knjigo |last=Fumento |first=Michael |title=The Fat of the Land: Our Health Crisis and How Overweight Americans Can Help Themselves |url=https://archive.org/details/fatoflandourheal0000mich |publisher=Penguin (Non-Classics) |year=1997 |page=[https://archive.org/details/fatoflandourheal0000mich/page/126 126]|isbn=0-14-026144-3}}</ref> V 19. stoletju se je mnenje glede debelosti v zahodnem svetu spremenilo. Po stoletjih, ko je debelost bila sinonim za bogastvo in družbeni status, je vitkost začela postajati zaželeni standard.<ref name=Woodhouse/> == Družba in kultura == === Gospodarski učinek === Debelost ima, poleg vplivov na zdravje, tudi gospodarske učinke, kot so zapostavljanje pri zaposlovanju<ref name="Puhl R. p.29">Puhl s sod. (2005), str. 29</ref><ref>{{navedi revijo |doi=10.1016/j.ehb.2009.01.008 |author1=Johansson E|author2= Bockerman P|author3= Kiiskinen U|author4= Heliovaara M |title=Obesity and labour market success in Finland: The difference between having a high BMI and being fat |journal=Economics and Human Biology |volume=7 |issue=1 |pages=36–45 |year=2009 |pmid=19249259}}</ref> in povečani stroški poslovanja. Ti učinki se občutijo na vseh ravneh družbe, od posameznika prek podjetij do vlad. Ocena za zdravstvene stroške zaradi debelosti v ZDA v letu 2005 znaša 190,2&nbsp;milijarde dolarjev, kar predstavlja 20,6 % vseh izdatkov za zdravstvo,<ref name=medical-costs>{{navedi revijo |first2=John |last2=Cawley |first3=Chad |last3=Meyerhoefer |title=The medical care costs of obesity: An instrumental variables approach |journal=Journal of Health Economics |date=januar 2012 |volume=31 |issue=1 |pages=219–230 |doi=10.1016/j.jhealeco.2011.10.003 |pmid=22094013 |last1=Cawley| first1=J.}}</ref><ref>{{navedi revijo|author1=Finkelstein, E.A.|author2= Fiebelkorn, I.A.|author3= Wang, G. |title=National medical spending attributable to overweight and obesity: How much, and who's paying |journal= Health Affairs|volume=Online |issue=maj |pages=|date=1. januar 2003| url=http://content.healthaffairs.org/cgi/content/full/hlthaff.w3.219v1/DC1 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/nccdphp/dnpa/obesity/economic_consequences.htm |title=Obesity and overweight: Economic consequences|publisher=[[Centers for Disease Control and Prevention]]|date=22.5.2007|accessdate=5.9.2007}}</ref> v Kanadi pa znaša ocena 2 milijardi kanadskih dolarjev v letu 1997 (to je 2,4 % celotnih zdravstvenih stroškov).<ref name="CADG2006"/> Skupni letni neposredni stroški zaradi prekomerne telesne teže in debelosti so v Avstraliji leta 2005 znašali 21 milijard avstralskih dolarjev. Avstralci s prekomerno telesno težo in debelostjo so prejeli tudi 35,6 milijarde USD v obliki vladnih subvencij.<ref name=MJA2009>{{navedi revijo|title=The cost of overweight and obesity in Australia|url=http://www.mja.com.au/public/issues/192_05_010310/col10841_fm.html|year=2009|last1=Colagiuri|first1=Stephen|journal=The Medical Journal of Australia|accessdate=2011-06-18|last2=Lee|first2=Crystal M. Y.|last3=Colagiuri|first3=Ruth|archive-date=2011-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110819110111/http://www.mja.com.au/public/issues/192_05_010310/col10841_fm.html|url-status=dead}}</ref> Ocena za letne izdatke za dietetične izdelke znaša samo v ZDA 40 do 100 milijard dolarjev.<ref>{{navedi novice |last=Cummings |first=Laura |title=The diet business: Banking on failure |publisher=BBC News |date=5.2.2003 |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/2725943.stm |accessdate=25.2.2009}}</ref> Za programe za preprečevanje debelosti je dokazano, da zmanjšujejo stroške zdravljenja z debelostjo povezanih bolezni. Vendar pa, čim dlje ljudje živijo, tem večji so s tem povezani zdravstveni stroški. Raziskovalci zato sklepajo, da lahko zmanjševanje debelosti izboljša nivo javnega zdravja, vendar pa je malo verjetno, da se bodo zaradi tega zdravstveni stroški zmanjšali.<ref>{{navedi revijo |author1=van Baal PH |title=Lifetime Medical Costs of Obesity: Prevention No Cure for Increasing Health Expenditure |journal=PLoS Med. |volume=5 |issue=2 |pages=e29 |date=februar 2008 |pmid=18254654 |pmc=2225430 |doi=10.1371/journal.pmed.0050029 |url=http://www.plosmedicine.org/article/info:doi/10.1371/journal.pmed.0050029 |author2=Polder JJ |author3=de Wit GA |display-authors=3 |last4=Hoogenveen |first4=Rudolf T. |last5=Feenstra |first5=Talitha L. |last6=Boshuizen |first6=Hendriek C. |last7=Engelfriet |first7=Peter M. |last8=Brouwer |first8=Werner B.F. |access-date=2013-10-30 |archive-date=2015-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150111110729/http://www.plosmedicine.org/article/info:doi/10.1371/journal.pmed.0050029 |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Wide Chair.jpg|thumb|left|alt=ekstra širok stol poleg običajno velikih stolov.| Storitve se morajo prilagoditi na debele ljudi, tako s specialno opremo, kot so korenito širši stoli.<ref>{{navedi revijo |author=Bakewell J. |title=Bariatric furniture: Considerations for use |journal=Int J Ther Rehabil |issue=7 |pages=329–33 |year=2007 |url=http://www.ijtr.co.uk/cgi-bin/go.pl/library/article.cgi?uid=23858;article=IJTR_14_7_329_333 |volume=14 |access-date=2013-10-30 |archive-date=2011-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008202913/http://www.ijtr.co.uk/cgi-bin/go.pl/library/article.cgi?uid=23858;article=IJTR_14_7_329_333 |url-status=dead }}</ref>]] Debelost lahko vodi do družbene stigmatizacije in težav pri iskanju dela.<ref name="Puhl R. p.29"/> V primerjavi s kolegi z normalno težo imajo debeli delavci v povprečju višjo stopnjo odsotnosti z dela in jemljejo več bolniškega dopusta, kar povečuje stroške za delodajalce in zmanjšuje produktivnost.<ref>{{navedi revijo|author1=Neovius K|author2= Johansson K|author3= Kark M|author4= Neovius M|title=Obesity status and sick leave: a systematic review |journal=Obes Rev |volume=10 |issue=1 |pages=17–27 |date=januar 2009 |pmid=18778315 |doi=10.1111/j.1467-789X.2008.00521.x }}</ref> Študija zaposlenih na Univerzi Duke je pokazala, da so ljudje z ITM nad 40&nbsp;kg/m² vložili dvakrat več odškodninskih zahtevkov kot zaposleni z ITM 18,5-24,9&nbsp;kg/m². Imeli so tudi več kot 12-krat več izgubljenih delovnih dni. Najpogostejše poškodbe v tej skupini so bile zaradi padcev in dviganja, kar vpliva na spodnje okončine, zapestja ali roke in na hrbet.<ref>{{navedi revijo |author1=Ostbye T.|author2= Dement J.M.|author3= Krause K.M. |title=Obesity and workers' compensation: Results from the Duke Health and Safety Surveillance System |journal=Arch. Intern. Med. |volume=167 |issue=8 |pages=766–73|year=2007 |pmid=17452538 |doi=10.1001/archinte.167.8.766}}</ref> Socialno zavarovanje zvezne države Alabama je odobrilo sporen načrt, po katerem se debelim delavcem zaračunava mesečno dodatno 25 dolarjev, v kolikor se ne odločijo za korake, ki pomagajo shujšati in njihovo zdravje izboljšati. Ti ukrepi so začeli veljati januarja 2010 in veljajo za državne uslužbence, katerih ITM presega 35&nbsp;kg/m² in ki jim v enem letu svojega zdravja ni uspelo popraviti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.webmd.com/diet/news/20080825/alabama-obesity-penalty-stirs-debate |title=Alabama "Obesity Penalty" Stirs Debate |work=WebMD |first=Don |last=Fernandez |accessdate=5.4.2009 |date=25.8.2008}}</ref> Nekatere raziskave kažejo, da imajo debeli ljudje manjšo možnost zaposlitve in da je zanje tudi napredovanje v službi manj verjetno.<ref name=Bias2001/> Debeli ljudje so za enakovredno delo tudi slabše plačani od svojih sodelavcev, ki niso debeli; debele ženske v povprečju zaslužijo 6 % in debeli moški 3 % manj.<ref>Puhl R. s sod. (2005), str. 30</ref> Podjetja v specifičnih panogah, kot so letalski prevozniki, zdravstvena in živilska podjetja, imajo še dodatne pomisleke. Zaradi naraščajoče debelosti se letalski prevozniki spopadajo z višjimi stroški goriva in s pritiski, da bi povečali širino sedežev.<ref>{{navedi splet |first=Lisa |last=DiCarlo |url=http://www.forbes.com/2002/10/24/cx_ld_1024obese.html |title=Why Airlines Can't Cut The Fat |work=Forbes.com |date=24.10.2002 |accessdate=23.7.2008}}</ref> Leta 2000 je dodatna teža debelih potnikov letalske družbe v ZDA stala 275 milijonov dolarjev.<ref>{{navedi revijo|author1=Dannenberg, A.L.|author2= Burton, D.C.|author3= Jackson, R.J. |title=Economic and environmental costs of obesity: The impact on airlines |journal=American journal of preventive medicine |volume=27 |issue=3 |page=264 |year=2004 |pmid=15450642 |doi=10.1016/j.amepre.2004.06.004}}</ref> Zdravstvo je bilo prisiljeno vlagati v posebne objekte za hudo debele bolnike, vključno s posebno opremo za dvigovanje in bariatrične rešilce.<ref>{{navedi splet |url=http://abcnews.go.com/Health/Diet/obese-health-care-bariatric-ambulances/story?id=7981746 |title=Who Should Pay for Obese Health Care? |first=Lauren |last=Cox |publisher=ABC News |date=2.7.2009 |accessdate=6.8.2012}}</ref> Stroški za restavracije se povečujejo zaradi obtožb, da so vzrok za debelost.<ref name=Govtrack>{{navedi splet |url=http://www.govtrack.us/congress/bill.xpd?bill=h109-554 |title=109th U.S. Congress (2005–2006) H.R. 554: 109th U.S. Congress (2005–2006) H.R. 554: Personal Responsibility in Food Consumption Act of 2005 |work=GovTrack.us |accessdate=24.7.2008 |archive-date=2008-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081101192335/http://www.govtrack.us/congress/bill.xpd?bill=h109-554 |url-status=dead }}</ref> Leta 2005 je ameriški kongres obravnaval zakonodajo, ki naj bi preprečila civilne tožbe v zvezi z debelostjo proti živilski industriji; predloga zakona niso sprejeli.<ref name=Govtrack/> Ameriško zdravstveno združenje je leta 2013 uvrstilo debelost med kronične bolezni,<ref name=NYTimes20130618/> prevladovalo je mnenje, da bodo zdravstvene zavarovalnice raje plačale zdravljenje debelosti, svetovanje in kirurgijo ter da bi morali stroški za raziskave in razvoj zdravil ter gensko zdravljenje biti bolj dostopni, če zavarovalnice te stroške pomagajo subvencionirati.<ref name=WashPost20130620/> Ta razvrstitev ni pravno zavezujoča, tako da imajo zdravstvene zavarovalnice še vedno pravico, da kritje za zdravljenje ali postopek zavrnejo.<ref name=WashPost20130620>{{navedi splet |url=http://www.washingtonpost.com/blogs/innovations/wp/2013/06/20/a-changing-battlefield-in-the-fight-against-fat/?wpisrc=nl_tech_b |title=A changing battlefield in the fight against fat |last=Basulto |first=Dominic |date=20.6.2013 |work=The Washington Post |accessdate=20.6.2013 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140902215705/http://www.washingtonpost.com/blogs/innovations/wp/2013/06/20/a-changing-battlefield-in-the-fight-against-fat/?wpisrc=nl_tech_b |archivedate=2014-09-02 |url-status=dead }}</ref> === Sprejemljivost velikosti === [[Slika:PresidentTaftTelephoneCrop.jpg|thumb|150px|right|right|Predsednik ZDA [[William Howard Taft]] je bil pogosto tarča posmeha zavoljo svoje zavaljenosti]] Glavni cilj gibanja za sprejemljivost velikosti je zmanjšati diskriminacijo ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.capitalnaafa.org/whatisnaafa.html |title=What is NAAFA |publisher=National Association to Advance Fat Acceptance |accessdate=17.2.2009}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.size-acceptance.org/mission.html |title=ISAA Mission Statement |publisher=International Size Acceptance Association |accessdate=17.2.2009 |archive-date=2009-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090225005852/http://www.size-acceptance.org/mission.html |url-status=dead }}</ref> Vendar pa nekateri v gibanju skušajo izpodbijati že ugotovljene odvisnosti med debelostjo in negativnimi rezultati za zdravje.<ref name=Pulver2007>{{navedi knjigo |last=Pulver |first=Adam |title=An Imperfect Fit: Obesity, Public Health, and Disability Anti-Discrimination Law |publisher=Social Science Electronic Publishing |location= |year=2007 |url=http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1316106 |accessdate=13.1.2009}}</ref> Obstajajo številne organizacije, ki sprejemljivost debelosti spodbujajo. V ospredje so prišle v drugi polovici 20. stoletja.<ref>{{navedi revijo |author=Neumark-Sztainer D |title=The weight dilemma: a range of philosophical perspectives |journal=Int. J. Obes. Relat. Metab. Disord. |volume=23 Suppl 2 |issue= |pages=S31–7 |date=marec 1999 |pmid=10340803 |doi= 10.1038/sj.ijo.0800857}}</ref> Ameriško nacionalno združenje za družbeno podporo debelih (NAAFA - National Association to Advance Fat Acceptance) je bilo ustanovljeno leta 1969 s ciljem, da se kot organizacija za državljanske pravice bori proti diskriminaciji zaradi velikosti.<ref>{{citation|author=National Association to Advance Fat Acceptance|url=http://www.naafaonline.com/dev2/|title=We come in all sizes|publisher=NAAFA|year=2008|accessdate=2008-07-29|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226125112/https://www.naafaonline.com/dev2/%20|url-status=dead}}</ref> Vendar pa aktivizem debelih ostaja obrobno gibanje.<ref>{{navedi splet |title=Fat Activism: The Big, Fat Non-Problem |first=Julie |last=Gunlock |url=http://www.nationalreview.com/corner/337316/fat-activism-big-fat-non-problem-julie-gunlock |date=9.1.2013 |work=National Review |accessdate=22.12.2013}}</ref> Mednarodna zveza za sprejemljivost velikosti (International Size Acceptance Association - ISAA) je [[nevladna organizacija]], ki so jo ustanovili leta 1997. Ima bolj globalno usmeritev in kot svoje poslanstvo navaja spodbujanje k večji sprejemljivosti in pomoč pri odpravljanju diskriminacije na podlagi teže.<ref>{{navedi splet |url=http://www.size-acceptance.org/ |title=International Size Acceptance Association – ISAA |publisher=International Size Acceptance Association |accessdate=13.1.2009 |archive-date=2009-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090105165710/http://size-acceptance.org/ |url-status=dead }}</ref> Te skupine se pogosto zavzemajo za to, da se v ZDA debelost po Zveznem invalidskem zakonu (Americans With Disabilities Act - ADA) prizna kot invalidnost. Ameriški pravni sistem pa se je odločil, da potencialni stroški javnih zdravstvenih storitev presegajo koristi zaradi razširitve te protidiskriminacijske zakonodaje na debelost.<ref name=Pulver2007/> == Debelost pri otrocih == Zdrav razpon ITM se glede na starost in spol otroka spreminja. Debelost pri otrocih in mladostnikih je opredeljena kot ITM nad 95. [[percentil]]om.<ref name="cdc.gov"/> Referenčni podatki, na katerih temeljijo ti percentili, izvirajo iz let 1963-1994, tako da zaradi povečanja teže v zadnjem času niso prizadeti.<ref name="Flegal KM, Ogden CL, Wei R, Kuczmarski RL, Johnson CL 2001 1086–93"/> Debelost pri otrocih je v 21. stoletju dosegla epidemične razsežnosti, njena pogostnost narašča tako v razvitem in nerazvitem svetu. Pogostnost debelosti pri kanadskih fantih se je povečala z 11 % v letu 1980 na več kot 30 % v letu 1990, pri brazilskih otrocih pa v istem obdobju s 4 % na 14 %.<ref name=flynn2006/> V [[Slovenija|Sloveniji]] je delež prekomerno prehranjenih in debelih otrok blizu vrha med državami [[Evropska unija|Evropske unije]], kar povezujejo z neprimerno prehrano, predvsem količino zaužitih sladkih pijač.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/slovenija-z-vedno-vecjim-delezem-debelih-otrok-in-mladostnikov |title=Slovenija z vedno večjim deležem debelih otrok in mladostnikov |date=16.10.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.12.2013 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224110923/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/slovenija-z-vedno-vecjim-delezem-debelih-otrok-in-mladostnikov |url-status=dead }}</ref> Rast deleža prekomerno prehranjenih in debelih otrok naj bi se po zadnjih podatkih (2013) sicer začela ustavljati.<ref name="DnevnikDec2013"/> Kot pri odraslih tudi pri otrocih veliko različnih dejavnikov prispeva k rasti stopnje debelosti. Spremembe v prehrani in zmanjšana telesna aktivnost sta najbolj pomembna vzroka za nedavno zvišanje trendov.<ref>{{navedi revijo |author1=Dollman, J.|author2= Norton, K.|author3= Norton, L. |title=Evidence for secular trends in children's physical activity behaviour |journal=Br J Sports Med |volume=39 |issue=12 |pages=892–897 |date=december 2005 |pmid=16306494 |pmc=1725088 |doi=10.1136/bjsm.2004.016675}}</ref> Ker se debelost pri otrocih pogosto nadaljuje v odraslo dobo in je povezana s številnimi kroničnimi boleznimi, se predebele otroke pogosto testira za visok krvni tlak, sladkorno bolezen, hiperlipidemijo in zamaščenost jeter.<ref name=CADG2006/> Podobne ugotovitve veljajo tudi za Slovenijo, kjer prihaja do paradoksa, saj so prekomerno debeli zelo seznanjeni z možnimi posledicami svojega stanja, vendar ne ukrepajo.<ref name="DnevnikDec2013">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/zdravje/lahko-danasnji-otroci-pricakujejo-krajse-zivljenje-kot-njihovi-starsi |title=Lahko današnji otroci pričakujejo krajše življenje kot njihovi starši? |accessdate=19.1.2014 |date=12.12.2013 |format= |work=Mojca Lorenčič, Dnevnik |archive-date=2014-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202122402/https://www.dnevnik.si/zdravje/lahko-danasnji-otroci-pricakujejo-krajse-zivljenje-kot-njihovi-starsi |url-status=dead }}</ref> Zdravljenje pri otrocih pomeni predvsem posege v življenjski slog in vedenjske tehnike, čeprav so prizadevanja za večjo aktivnost pri otrocih imela le malo uspeha.<ref>{{navedi revijo |last=Metcalf |first=B. |author2=Henley, W.|author3=Wilkin, T. |title=Effectiveness of intervention on physical activity of children: systematic review and meta-analysis of controlled trials with objectively measured outcomes (EarlyBird 54)|journal=BMJ |date=27.9.2012 |volume=345 |issue=sep27 1 |pages=e5888–e5888 |doi=10.1136/bmj.e5888}}</ref> Tako npr. je v Sloveniji ogrožena zlasti populacija dečkov, saj se (tudi zaradi debelosti) zmanjšuje razlika v gibalni sposobnosti med dečki in deklicami.<ref name="DnevnikDec2013"/> V Združenih državah Amerike FDA zdravil za uporabo v tej starostni skupini ni odobrila.<ref name=flynn2006>{{navedi revijo |last=Flynn |first=M.A. |title=Reducing obesity and related chronic disease risk in children and youth: a synthesis of evidence with 'best practice' recommendations |journal=Obes Rev |volume=7 Suppl 1 |issue= |pages=7–66 |date=februar 2006 |pmid=16371076 |doi=10.1111/j.1467-789X.2006.00242.x |author2=McNeil DA |author3=Maloff B |display-authors=3 |last4=Mutasingwa |first4=D. |last5=Wu |first5=M. |last6=Ford |first6=C. |last7=Tough |first7=S. C.}}</ref> == Druge živali == Debelost pri hišnih ljubljenčkih je pogosta v mnogih državah. Pogostnost prekomerne telesne teže in debelosti znaša pri psih v ZDA 23-41 %, od katerih je približno 5,1 % debelih.<ref name=Lund2006>{{navedi revijo|last=Lund |first=Elizabeth M.|title=Prevalence and Risk Factors for Obesity in Adult Dogs from Private US Veterinary Practices|journal=Intern J Appl Res Vet Med|volume=4|issue=2|pages=177–86|year=2006|pmid= |doi= |url=http://www.jarvm.com/articles/Vol4Iss2/Lund.pdf}}</ref> Pogostnost debelosti pri mačkah je bila nekoliko višja in je znašala 6,4 %.<ref name= Lund2006/> V Avstraliji so ugotovili, da je 7,6 % psov v veterinarskem okolju debelih.<ref>{{navedi revijo |author1=McGreevy PD |author2=Thomson PC |author3=Pride C |author4=Fawcett A |author5=Grassi T |author6=Jones B |title=Prevalence of obesity in dogs examined by Australian veterinary practices and the risk factors involved|journal=Vet. Rec.|volume=156|issue=22|pages=695–702|date=maj 2005 |pmid=15923551 |doi= }}</ref> Verjetnost za debelost pri psih korelira s težo njihovih lastnikov; podobne korelacije pri mačkah in njih lastnikih ni ugotoviti.<ref>{{navedi revijo |author1=Nijland ML|author2= Stam F|author3= Seidell JC|title= Overweight in dogs, but not in cats, is related to overweight in their owners|journal=Public Health Nutr|volume=13|issue= 1|pages= 1–5|date=junij 2009|pmid=19545467|doi=10.1017/S136898000999022X}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|30em}} == Viri == {{Refbegin|30em}} * {{navedi revijo|doi = 10.1079/BJN2002739|last1 = Bhargava|first1 = Alok|last2 = Guthrie|first2 = J.|year = 2002|title = Unhealthy eating habits, physical exercise and macronutrient intakes are predictors of anthropometric indicators in the Women's Health Trial: Feasibility Study in Minority Populations|url =|journal = British Journal of Nutrition|volume = 88|issue = 6| pages = 719–728|pmid = 12493094 }} * {{navedi revijo|last1 = Bhargava|first1 = Alok|year = 2006|title = Fiber intakes and anthropometric measures are predictors of circulating hormone, triglyceride, and cholesterol concentration in the Women's Health Trial|url =|journal = Journal of Nutrition|volume = 136|issue = 8| pages = 2249–2254|pmid = 16857849 }} * Jebb S. and Wells J. Measuring body composition in adults and children In:{{navedi knjigo |first1=Peter G. |last1=Kopelman |first2=Ian D. |last2=Caterson |first3=Michael J. |last3=Stock |first4=William H. |last4=Dietz |title=Clinical obesity in adults and children: In Adults and Children |url=https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse |publisher=Blackwell Publishing |location= |year=2005 |pages=[https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse/page/12 12]–28 |isbn=1-4051-1672-2 }} * {{navedi knjigo |last1=Kopelman |first1=P. |last2=Caterson |first2=I. |chapter=An overview of obesity management |editor-first1=Peter G. |editor-last1=Kopelman |editor-first2=Ian D. |editor-last2=Caterson |editor-first3=Michael J. |editor-last3=Stock |editor-first4=William H. |editor-last4=Dietz |title=Clinical obesity in adults and children |url=https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse |publisher=Blackwell Publishing |location= |year=2005 |pages=[https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse/page/319 319]–326 |isbn=1-4051-1672-2 }} * {{navedi knjigo |title=Clinical Guidelines on the Identification, Evaluation, and Treatment of Overweight and Obesity in Adults |publisher=International Medical Publishing, Inc |location= |year=1998 |pages= |isbn=1-58808-002-1 |oclc= |url=http://www.nhlbi.nih.gov/guidelines/obesity/ob_gdlns.pdf |format=PDF }} * {{navedi splet |url=http://www.nice.org.uk/nicemedia/pdf/CG43NICEGuideline.pdf |title=Obesity: guidance on the prevention, identification, assessment and management of overweight and obesity in adults and children (NHS) |year=2006 |format=PDF |publisher=National Institute for Health and Clinical Excellence (NICE) |accessdate=8.4.2009 }} * {{navedi knjigo |last1=Puhl |first1=R. |last2=Henderson |first2=K. |last3=Brownell |first3=K. |chapter=Social consequences of obesity |editor-first1=Peter G. |editor-last1=Kopelman |editor-first2=Ian D. |editor-last2=Caterson |editor-first3=Michael J. |editor-last3=Stock |editor-first4=William H. |editor-last4=Dietz |title=Clinical obesity in adults and children |url=https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse |publisher=Blackwell Publishing |location= |year=2005 |pages=[https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse/page/29 29]–45 |isbn=1-4051-1672-2}} * {{navedi knjigo |last=Seidell |first=J.C. |chapter=Epidemiology — definition and classification of obesity |editor-first1=Peter G. |editor-last1=Kopelman |editor-first2=Ian D. |editor-last2=Caterson |editor-first3=Michael J. |editor-last3=Stock |editor-first4=William H. |editor-last4=Dietz |title=Clinical obesity in adults and children: In Adults and Children |url=https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse |publisher=Blackwell Publishing |location= |year=2005 |pages=[https://archive.org/details/clinicalobesityi02edunse/page/3 3]–11 |isbn=1-4051-1672-2}} * {{navedi knjigo |title=Technical report series 894: Obesity: Preventing and managing the global epidemic. |location=Ženeva |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO) |year=2000 |url=http://whqlibdoc.who.int/trs/WHO_TRS_894_(part1).pdf |format=PDF |isbn=92-4-120894-5 |access-date=2013-10-30 |archive-date=2015-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150501075305/http://whqlibdoc.who.int/trs/WHO_TRS_894_(part1).pdf |url-status=dead }} {{Refend}} == Nadaljnje branje == {{Sister project links|display=Debelost}} {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |last=Keller |first=Kathleen |title=Encyclopedia of Obesity |publisher=Sage Publications, Inc |location=Thousand Oaks, Calif |year=2008 |isbn=1-4129-5238-7 |oclc= |url=http://books.google.com/?id=aRp2rJrEqZsC&dq=IOTF+obesity+map|doi= |accessdate=}} * {{navedi knjigo |last=Kolata |first=Gina | authorlink=Gina Kolata |title=Rethinking Thin: The new science of weight loss – and the myths and realities of dieting |url=https://archive.org/details/rethinkingthinne0000kola_i1w5 |publisher=Picador |location= |year=2007 |pages= |isbn=0-312-42785-9}} * {{navedi knjigo|last=Kopelman |first=Peter G.|title=Clinical obesity in adults and children: In Adults and Children|publisher=Blackwell Publishing|location= |year=2005|page=493 |isbn=1-4051-1672-2|url=http://books.google.com/?id=u7RvldSr5M0C&pg=PA87&dq=80+percent+of+the+offspring+of+two+obese+parents+become+obese}} * {{navedi knjigo |last=Levy-Navarro |first=Elena |title=The Culture of Obesity in Early and Late Modernity |url=https://archive.org/details/cultureofobesity0000levy |publisher=Palgrave Macmillan |location= |year=2008 |pages= |isbn=0-230-60123-5}} * {{navedi knjigo |last=Pool |first=Robert |title=Fat: Fighting the Obesity Epidemic |url=https://archive.org/details/fatfightingobesi00pool |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford, UK |year=2001 |pages= |isbn=0-19-511853-7}} {{Refend}} {{Medical condition classification and resources |DiseasesDB = 9099 |ICD11 = {{ICD11|5B81|149403041}} |ICD10 = {{ICD10|E|66| |e|65}} |ICD9 = {{ICD9|278}} |MedlinePlus = 007297 |OMIM = 601665 |eMedicineSubj = med |eMedicineTopic = 1653 |MeshName = Obesity |MeshNumber = C23.888.144.699.500 }} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Debelost| ]] [[Kategorija:Prehrana]] c1cst9oft9hauicbtoio8bdj8bmfbb1 0 57341 6759107 6742491 2026-10-01T08:51:35Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6759107 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[botanik]]ov in [[Vrtnarjenje|vrtnarjev]]''' (hortikulturnikov). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Brane Anderle]] (*1955) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) == B == *[[Valerija Babij]] *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Martina Bačič|Martina (Tinka) Bačič]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[David Bavcon]] *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Marija Bavdaž]] (1926–2025) *[[Alojzij Benkovič]] ? *[[Stanislav Bevk]] *[[Ivan Nepomuk Biatzóvszky]] (1801–1863) *[[Rihard Blagaj|Rihard '''(Ursini''' grof) Blagaj]] (1786–1858) *([[Pavle Bohinc]] 1911–1991) *[[Albert Bois de Chesne]] (1871–1953) *[[Robert Brus]] (*1965) == C == * Bois de Chesne *[[Martin Cilenšek]] (1848–1937) *[[Dario Cortese]] (1964–2021) *[[Metka Culiberg]] (r. [[Šercelj]]) (*1950) *[[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == * [[Andraž Čarni]] (*1962) * [[Katarina Čufar]] (*1958) * [[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] (*1957) *[[Jelena Kovačič-De Belder]] (1925–2003) *Leo Derganc (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) ? *[[Leon Detela]] (1902–1982) * [[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[Jasna Dolenc Koce]] *[[Anton Dolinar]] (1847–1930) *[[Branko Dolinar]] *[[Jurij Dolinar (zdravnik)|Jurij Dolinar]] (1794–1872) * [[Fran Dolšak]] (1877–1941) *[[Petra Draškovič]] *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Katarina Daniela Dubravec]] (*1933) (Zgb) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] (*1971) == E == * [[Klemen Eler]] (*1978) * [[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) (dendrolog) == F == *[[Viktor Fabian]] (1905–1982) *[[Anton Fakin]] (1885–1963) *[[Nataša Ferant]] (hmelj) *[[Alojzij Filipič]] (1888–1963) (herbarij) *Božidar Flajšman? (*1956) * [[Katarina Flajšman]] *[[Andrej Fleischmann]] (1804/5?–1867) * [[Janez Krstnik Flysser]] *[[Božo Frajman]] * [[Henrik Freyer]] (1802–1866) == G == *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Katja Galle Toplak]] *([[Boštjan Godec]]) *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Mateja Grašič (botaničarka)]] *[[Tine Grebenc]]? *[[Tanja Grmovšek]] (1976-) *([[Srečko Grom]] 1887–1971) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) == H == *[[Baltazar Hacquet]] (~1735–1805) *[[Peter Haderlap]]<nowiki/>p *[[Vaclav Hejnic]] <nowiki/>(1864–1929) mestni vrtnar v Lj *[[Blagajana Herzog Velikonja|Blagajana Herz]]<nowiki/>[[Blagajana Herzog Velikonja|og Velikonja]] *[[Franc de Paula Hladnik|Franc (de Paula) Hladnik]] (1773–1844) *[[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] (1771–1844) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) *[[Ivo Horvat]] (1897–1963) (hrvaški) *[[Stjepan Horvatić]] (1899–1975) *[[Davorin Hostnik]] (1853–1929) == J == *[[Klemen Janša]] (1825–1854) *[[Ignac Janžekovič]] *[[Marjeta Jeraj]] *[[Ciril Jeglič]] (1897–1988) *([[Marko Jelnikar]] 1928–2009) *(Alojzij Jenčič 1874–?) *[[Fran Jesenko]] (1875–1932) * [[Nejc Jogan|Nejc (Jernej) Jogan]] (*1966) *[[Dušan Jurc]] (*1962) *[[Rajko Justin]] (1865–1938) *[[Franc Juvan]] (1875–1960) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Mirko Karlin]] ? *Ančka Kavs (vrtnarka v Juliani) *[[Zdravko Keglevič]] *[[Viljem Kindler]] (vrtnar) *[[Mateja Kišek Vovk]] (dendrologinja) *[[Rihard Klemen]]? (1902–1998) *[[Marjetka Kljun Terčon]] *[[Friderik Kokalj]] (1802–1865) *Jurij Kos (Rusija - sin Ivana Kosa) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Aleksander Kozina]] *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Katja Kramberger]]? *[[Fran Krašan]] (1840–1907) *[[Ivan Krečič]] (1909–1983) *[[Luka Kristanc]] *[[Juta Krulc]] (1913–2015) (krajinska arhitektka) *([[Marija Kuhar]]) *[[Bojka Kump]] *[[Lado Kutnar]] (*1966) *[[Filip Küzmič]] == L == * [[Anton Lap]] (1894–1971), lj. mestni vrtnar * [[Jože Lazar]] (1903–1975) * [[Tomislav Levanič|Tom(islav) Levanič]] (*1964) *[[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855–1937) *[[Matevž Likar]]? (biologija rastlin) *[[Vojteh Lindtner]] (1904–1965) *[[Matej Lipovšek]] (*1939) ? *[[Milan Lovka]] (1946–2017) == M == *[[Ivan Macher]] (1857–1919) *[[Jože Maček]] (*1929), fitopatolog *[[Jože Majes]] (*1943) (zeliščar) *[[Katja Malovrh]] *[[Alenka Marinček]] *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) (fitocenolog) *[[Andrej Martinčič|Andrej (Tine) Martinčič]] (*1935) *[[Matjaž Mastnak]] (*1963) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) * [[Ernest Mayer]] (1920–2009) *Renato Mezzena (1922–2010) (Trst) *([[Dušan Mlinšek]] 1925–2020) *[[Alenka Munda]] ? *[[Ivka Marija Munda]] (1927–2009) == N == * [[Marija Nabernik]] (mentorica botanične ilustracije ALUO) == O == * [[Rudi Ocepek]] (*1943) ? *[[Josip Otopal]] == P == * [[Andreja Papež Kristanc]] * [[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Andrej Paušič]] (*1983) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Branko Petan]]? *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Viktor Petkovšek]] (1908–1994) * [[Meta Petrič]] (1914–2007) *[[Andrej Piltaver]] (*1955) (mikolog) *([[Luka Pintar (zdravnik)|Luka Pintar]] 1929–2023: fotograf) *[[Natalija Pipenbacher]] ? * [[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Jernej Piškur (*1938) (gozdar) *[[Meta Pivec]] (Šepic) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) * [[Valentin Plemel]] (1820–1875) * Ruth Podgornik Reš? *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *Livio Poldini (1930–2024) (Trst) *Florijan Poljšak *Eduard Pospichal (1838–1905) (Trst) *[[Nada Praprotnik]] (1951–2023) *[[Branko Prekoršek]] (1917–1975) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) (gozdar) *[[Josip Priol]] (1889–1969) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Špela Pungaršek]] == R == *[[Jelka Rataj]] *[[Vlado Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Blanka Ravnjak]] *[[Marjana Regvar]] (*1965) *Dušan Robič (1933-2013) (gozdar) *[[Janko Rode]] *[[Franc Rome]] (1906–1994) == S == * [[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) * [[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Amalija Seliškar]] (1914–1998) * [[Andrej Seliškar]] (*1949) * [[Janez Seliškar]]? * [[Mirko Silan]], arborist v [[Arboretum Volčji Potok|Arboretumu Volčji Potok]] *[[Tomaž Sinkovič]] *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tanja Slatinek]] *Ivan Smole ? (gozdar) *([[Darinka Soban]] 1921–2008) *([[Ivan Stanič]] 1900–1976 : mikolog) *[[Attilio Stefani]] (1851–1916) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *[[Vinko Strgar]] (1928–1992) *[[Simona Strgulc Krajšek]] *([[Anton Suhadolc]]) *Julija Suppantschitsch >> Julijana Zupančič *[[Boštjan Surina]] *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == * [[Janez Šafer]] /Janez Šafar * [[Meta Šepic]] Pivec *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Milan Šerko]] (1881–1965) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Aleksander Škofic]] (1822–1892) * [[Sonja Škornik]] (*1970) * [[Ante Špan]] (1929–2001) ([[Split]]) *[[Andrej Šušek]] * [[France Šuštar]] (1923–2016) == T == *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]] (1899–1977) *[[Iztok Tomažič]] (dendrolog?) *[[Muzio Tommasini]] (1794–1879) *[[Maja Tomšič]] *Anton Tožbar (vrtnar v Juliani >> hči Marija por. Završnik) *Milica Tortić *[[Valentin Tratnik]] (1801–1876) *[[Ana Tregubov]] (1915–2004) *Vlado Tregubov (1904–1974) (gozdar) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Boris Turk (botanik)]] *[[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == *[[Josip Ukmar]] (1894–1982) *[[Andreja Urbanek Krajnc]] *Franc (František) Urbanek (1872–1951) vrtnar v Mb *Franc Urbanek ml. (1909–1988) vrtnar v Mb *Jože Urbanek, vrtnar v Mb *[[Katja Urbanek]], dr.-vrtnarka v Mb * Rihard Ursini-Blagaj (gl. zgoraj pod [[Blagaj]]) == V == *[[Miha Valič]] *[[France Vardjan]] (1900–1994) (vrtnarski strokovnjak) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Friderik Velbič]]/Welwitsch (1806–1872) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Lorenz Chrysanth Vest]] (1776–1840) *[[Natalija Vidergar Gorjup]] *[[Urška Videmšek]] *[[Alja Videtič-Paska]] *[[Barbara Vilhar]] *[[Dominik Vodnik]] (*1967) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Wilhelm Voss]] (1849–1895) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Branko Vrhovec]] *[[Aleksander Vukovič]] == W == *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Franz Xaver von Wulfen]] (1728–1805) == Z == * [[Marko Zalokar]] *Marija in [[Jože Završnik]] (1946-2005) (vrtnarja v Juliani) >> [[Klemen Završnik]] & [[Martina Tekavec]] (PMS) *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Vili Zorn]] *Julijana Zupančič (1878–1953?) * [[Mitja Zupančič]] (*1931) == Ž == *[[Vinko Žagar]] (*1944) * ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]], [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] ,[[seznam slovenskih dendrologov]], [[seznam slovenskih farmacevtov]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|botanikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Botaniki]] [[Kategorija:Slovenski botaniki|*]] 9tr4ve2zj59tn51mm3t8b8f8z677r5g 6759134 6759107 2026-10-01T09:39:55Z ~2026-45085-22 264465 /* M */ 6759134 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[botanik]]ov in [[Vrtnarjenje|vrtnarjev]]''' (hortikulturnikov). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Marko Accetto]] (1936–2017) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Brane Anderle]] (*1955) *[[Boštjan Anko]] (1939–2013) == B == *[[Valerija Babij]] *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Martina Bačič|Martina (Tinka) Bačič]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[David Bavcon]] *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Marija Bavdaž]] (1926–2025) *[[Alojzij Benkovič]] ? *[[Stanislav Bevk]] *[[Ivan Nepomuk Biatzóvszky]] (1801–1863) *[[Rihard Blagaj|Rihard '''(Ursini''' grof) Blagaj]] (1786–1858) *([[Pavle Bohinc]] 1911–1991) *[[Albert Bois de Chesne]] (1871–1953) *[[Robert Brus]] (*1965) == C == * Bois de Chesne *[[Martin Cilenšek]] (1848–1937) *[[Dario Cortese]] (1964–2021) *[[Metka Culiberg]] (r. [[Šercelj]]) (*1950) *[[Stanislav Cvek]] (1915–1959) == Č == * [[Andraž Čarni]] (*1962) * [[Katarina Čufar]] (*1958) * [[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] (*1957) *[[Jelena Kovačič-De Belder]] (1925–2003) *Leo Derganc (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) ? *[[Leon Detela]] (1902–1982) * [[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[Jasna Dolenc Koce]] *[[Anton Dolinar]] (1847–1930) *[[Branko Dolinar]] *[[Jurij Dolinar (zdravnik)|Jurij Dolinar]] (1794–1872) * [[Fran Dolšak]] (1877–1941) *[[Petra Draškovič]] *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Katarina Daniela Dubravec]] (*1933) (Zgb) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] (*1971) == E == * [[Klemen Eler]] (*1978) * [[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Rihard Erker]] (1912–1986) (dendrolog) == F == *[[Viktor Fabian]] (1905–1982) *[[Anton Fakin]] (1885–1963) *[[Nataša Ferant]] (hmelj) *[[Alojzij Filipič]] (1888–1963) (herbarij) *Božidar Flajšman? (*1956) * [[Katarina Flajšman]] *[[Andrej Fleischmann]] (1804/5?–1867) * [[Janez Krstnik Flysser]] *[[Božo Frajman]] * [[Henrik Freyer]] (1802–1866) == G == *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Katja Galle Toplak]] *([[Boštjan Godec]]) *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Mateja Grašič (botaničarka)]] *[[Tine Grebenc]]? *[[Tanja Grmovšek]] (1976-) *([[Srečko Grom]] 1887–1971) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) == H == *[[Baltazar Hacquet]] (~1735–1805) *[[Peter Haderlap]]<nowiki/>p *[[Vaclav Hejnic]] <nowiki/>(1864–1929) mestni vrtnar v Lj *[[Blagajana Herzog Velikonja|Blagajana Herz]]<nowiki/>[[Blagajana Herzog Velikonja|og Velikonja]] *[[Franc de Paula Hladnik|Franc (de Paula) Hladnik]] (1773–1844) *[[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] (1771–1844) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022) *[[Ivo Horvat]] (1897–1963) (hrvaški) *[[Stjepan Horvatić]] (1899–1975) *[[Davorin Hostnik]] (1853–1929) == J == *[[Klemen Janša]] (1825–1854) *[[Ignac Janžekovič]] *[[Marjeta Jeraj]] *[[Ciril Jeglič]] (1897–1988) *([[Marko Jelnikar]] 1928–2009) *(Alojzij Jenčič 1874–?) *[[Fran Jesenko]] (1875–1932) * [[Nejc Jogan|Nejc (Jernej) Jogan]] (*1966) *[[Dušan Jurc]] (*1962) *[[Rajko Justin]] (1865–1938) *[[Franc Juvan]] (1875–1960) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Mirko Karlin]] ? *Ančka Kavs (vrtnarka v Juliani) *[[Zdravko Keglevič]] *[[Viljem Kindler]] (vrtnar) *[[Mateja Kišek Vovk]] (dendrologinja) *[[Rihard Klemen]]? (1902–1998) *[[Marjetka Kljun Terčon]] *[[Friderik Kokalj]] (1802–1865) *Jurij Kos (Rusija - sin Ivana Kosa) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Živko Košir]] (1927–2020) *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Aleksander Kozina]] *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Katja Kramberger]]? *[[Fran Krašan]] (1840–1907) *[[Ivan Krečič]] (1909–1983) *[[Luka Kristanc]] *[[Juta Krulc]] (1913–2015) (krajinska arhitektka) *([[Marija Kuhar]]) *[[Bojka Kump]] *[[Lado Kutnar]] (*1966) *[[Filip Küzmič]] == L == * [[Anton Lap]] (1894–1971), lj. mestni vrtnar * [[Jože Lazar]] (1903–1975) * [[Tomislav Levanič|Tom(islav) Levanič]] (*1964) *[[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855–1937) *[[Matevž Likar]]? (biologija rastlin) *[[Vojteh Lindtner]] (1904–1965) *[[Matej Lipovšek]] (*1939) ? *[[Milan Lovka]] (1946–2017) == M == *[[Ivan Macher]] (1857–1919) *[[Irena Maček]] *[[Jože Maček]] (*1929), fitopatolog *[[Jože Majes]] (*1943) (zeliščar) *[[Katja Malovrh]] *[[Alenka Marinček]] *[[Lojze Marinček]] (1932–2023) (fitocenolog) *[[Andrej Martinčič|Andrej (Tine) Martinčič]] (*1935) *[[Matjaž Mastnak]] (*1963) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) * [[Ernest Mayer]] (1920–2009) *Renato Mezzena (1922–2010) (Trst) *([[Dušan Mlinšek]] 1925–2020) *[[Alenka Munda]] ? *[[Ivka Marija Munda]] (1927–2009) == N == * [[Marija Nabernik]] (mentorica botanične ilustracije ALUO) == O == * [[Rudi Ocepek]] (*1943) ? *[[Josip Otopal]] == P == * [[Andreja Papež Kristanc]] * [[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Andrej Paušič]] (*1983) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Branko Petan]]? *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Viktor Petkovšek]] (1908–1994) * [[Meta Petrič]] (1914–2007) *[[Andrej Piltaver]] (*1955) (mikolog) *([[Luka Pintar (zdravnik)|Luka Pintar]] 1929–2023: fotograf) *[[Natalija Pipenbacher]] ? * [[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *Jernej Piškur (*1938) (gozdar) *[[Meta Pivec]] (Šepic) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) * [[Valentin Plemel]] (1820–1875) * Ruth Podgornik Reš? *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *Livio Poldini (1930–2024) (Trst) *Florijan Poljšak *Eduard Pospichal (1838–1905) (Trst) *[[Nada Praprotnik]] (1951–2023) *[[Branko Prekoršek]] (1917–1975) *[[Milan Prešeren]] (1931–1991) (gozdar) *[[Josip Priol]] (1889–1969) *[[Ivo Puncer]] (1931–1994) *[[Špela Pungaršek]] == R == *[[Jelka Rataj]] *[[Vlado Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Blanka Ravnjak]] *[[Marjana Regvar]] (*1965) *Dušan Robič (1933-2013) (gozdar) *[[Janko Rode]] *[[Franc Rome]] (1906–1994) == S == * [[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) * [[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Amalija Seliškar]] (1914–1998) * [[Andrej Seliškar]] (*1949) * [[Janez Seliškar]]? * [[Mirko Silan]], arborist v [[Arboretum Volčji Potok|Arboretumu Volčji Potok]] *[[Tomaž Sinkovič]] *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tanja Slatinek]] *Ivan Smole ? (gozdar) *([[Darinka Soban]] 1921–2008) *([[Ivan Stanič]] 1900–1976 : mikolog) *[[Attilio Stefani]] (1851–1916) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *[[Vinko Strgar]] (1928–1992) *[[Simona Strgulc Krajšek]] *([[Anton Suhadolc]]) *Julija Suppantschitsch >> Julijana Zupančič *[[Boštjan Surina]] *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == * [[Janez Šafer]] /Janez Šafar * [[Meta Šepic]] Pivec *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Milan Šerko]] (1881–1965) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Aleksander Škofic]] (1822–1892) * [[Sonja Škornik]] (*1970) * [[Ante Špan]] (1929–2001) ([[Split]]) *[[Andrej Šušek]] * [[France Šuštar]] (1923–2016) == T == *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]] (1899–1977) *[[Iztok Tomažič]] (dendrolog?) *[[Muzio Tommasini]] (1794–1879) *[[Maja Tomšič]] *Anton Tožbar (vrtnar v Juliani >> hči Marija por. Završnik) *Milica Tortić *[[Valentin Tratnik]] (1801–1876) *[[Ana Tregubov]] (1915–2004) *Vlado Tregubov (1904–1974) (gozdar) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Boris Turk (botanik)]] *[[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == *[[Josip Ukmar]] (1894–1982) *[[Andreja Urbanek Krajnc]] *Franc (František) Urbanek (1872–1951) vrtnar v Mb *Franc Urbanek ml. (1909–1988) vrtnar v Mb *Jože Urbanek, vrtnar v Mb *[[Katja Urbanek]], dr.-vrtnarka v Mb * Rihard Ursini-Blagaj (gl. zgoraj pod [[Blagaj]]) == V == *[[Miha Valič]] *[[France Vardjan]] (1900–1994) (vrtnarski strokovnjak) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Friderik Velbič]]/Welwitsch (1806–1872) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Lorenz Chrysanth Vest]] (1776–1840) *[[Natalija Vidergar Gorjup]] *[[Urška Videmšek]] *[[Alja Videtič-Paska]] *[[Barbara Vilhar]] *[[Dominik Vodnik]] (*1967) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Wilhelm Voss]] (1849–1895) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Branko Vrhovec]] *[[Aleksander Vukovič]] == W == *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Franz Xaver von Wulfen]] (1728–1805) == Z == * [[Marko Zalokar]] *Marija in [[Jože Završnik]] (1946-2005) (vrtnarja v Juliani) >> [[Klemen Završnik]] & [[Martina Tekavec]] (PMS) *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Vili Zorn]] *Julijana Zupančič (1878–1953?) * [[Mitja Zupančič]] (*1931) == Ž == *[[Vinko Žagar]] (*1944) * ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]], [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] ,[[seznam slovenskih dendrologov]], [[seznam slovenskih farmacevtov]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|botanikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Botaniki]] [[Kategorija:Slovenski botaniki|*]] 24i4n47nk02xildthg9bg2l1siy9d5z 0 61982 6759071 6748945 2026-10-01T07:34:29Z ~2026-52686-36 266624 Nova uprava 6759071 wikitext text/x-wiki {{brez virov|datum=avgust 2020}} {{Infopolje |title = Telekom Slovenije, d. d. |image =[[File:TS ALogo enovrsticni RGB.png|200px]] |label1 = Pravna ureditev |data1 = [[Delniška družba]] |label2 = Ustanovljen |data2 = 3. januar 1995 |label3 = Ustanovitelji |data3 = [[Slovenija|Republika Slovenija]]<br />[[Kapitalska družba]] - PPS<br />[[Slovenska odškodninska družba|Slovenska odškodninska družba, d.d.]]<br />Individualni delničarji<br />Institucionalni investitorji<br />Domače pravne osebe<br />Tuji investitorji<br />Telekom Slovenije, d.d. |label4 = Uprava družbe |data4 = Cvetko Sršen, predsednik uprave,<br />Barbara Galičič Drakslar, podpredsednica uprave,<br />mag. Vesna prodnik, članica uprave,<br/>Janez Zidar, član uprave,<br/> Špela Fortin, članica uprave - delavska direktorica. |label5 = Nadzorni svet |data5 = Predstavniki kapitala:<br />mag. Marko Pogačnik, predsednik nadzornega sveta<br />mag. Pavel Reberc, namestnik predsednika nadzornega sveta<br />mag. Aleksander Igličar <br />dr. Igor Hustič<br />mag. Karla Pinter<br />dr. Andreja Strnad<br /> Predstavniki zaposlenih:<br />Rok Pleteršek, namestnik predsednika nadzornega sveta<br />Drago Kijevčanin<br />Dušan Pišek |label6 = Predstavniki kapitala: |data6 = |label7 = Predstavniki zaposlenih: |data7 = |label8 = Spletne strani: |data8 = [http://www.telekom.si/ www.telekom.si] }} '''Telekom Slovenije, d. d.,''' je ponudnik celovitih komunikacijskih storitev v Sloveniji, ki je prepoznan kot vodilni pri uvajanju in povezovanju novih generacij mobilnih in fiksnih komunikacij, sistemske integracije in storitev v oblaku ter večpredstavnostnih vsebin. Družba Telekom Slovenije je del '''''Skupine Telekom Slovenije''''', ki jo poleg obvladujoče družbe sestavljajo še odvisne družbe s sedežem v Sloveniji in JV Evropi. Odvisne družbe v 100-odstotni lasti Telekoma Slovenije v Sloveniji so: GVO, d.o.o., Avtenta, d.o.o., TSmedia, d.o.o., Soline, d.o.o., in TSinpo, d.o.o. Odvisne družbe v večinski lasti Telekoma Slovenije v tujini so: Ipko Telecommunications d.o.o. (Kosovo), Siol DOOEL Skopje (Makedonija), Blicnet d.o.o., Banja Luka in Siol, d.o.o., Sarajevo (Bosna in Hercegovina), Siol d.o.o., Beograd (Srbija), Siol d.o.o., Podgorica (Črna Gora) in Siol d.o.o., Zagreb (Hrvaška). Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega fiksne in mobilne komunikacije (fiksna in [[mobilna telefonija]], fiksne in mobilne širokopasovne storitve, [[IP-telefonija]] in IP-televizija), digitalne vsebine in storitve, večpredstavnostne storitve in digitalno oglaševanje, sistemsko integracijo in storitve v oblaku ([[računalništvo v oblaku]]), gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka [[Sečoveljske soline]]. Družba Telekom Slovenije je javna [[delniška družba]]. ''Upravljanje družbe'' poteka po dvotirnem sistemu upravljanja. Uprava vodi, zastopa in predstavlja družbo, osnovna pristojnost nadzornega sveta pa je nadzor nad vodenjem poslov družbe. Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe v okviru skupščine delničarjev, ki je najvišji organ družbe. ''Delnice'' Telekoma Slovenije (TLSG) od 2. oktobra 2006 kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ([[Ljubljanska borza]] d.d.) in so 3. maja 2007 prešle v prvo borzno kotacijo. Delnice Telekoma Slovenije (TLSG) so sestavni del slovenskega borznega indeksa [[SBI 20]] in slovenskega indeksa blue chip SBI TOP. == Zunanje povezave == Uradna spletna stran Telekoma Slovenije, d. d.: *[https://moj.telekom.si Uporabniške strani Telekoma Slovenije] *[https://www.telekom.si/o-podjetju/ Korporativne spletne strani Telekoma Slovenije] *[https://data.naborzi.si/Telekom_Slovenije/ Arhiv letnih poročil Telekoma Slovenije, d. d.] Skupina Telekom Slovenije - uradne spletne strani odvisnih družb Telekoma Slovenije: *[http://www.gvo.si/sl/ GVO, Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o.] *[http://avtenta.si/ Avtenta, d.o.o.] *[http://www.tsmedia.si/ TSmedia, d.o.o.] *[http://www.soline.si/ Soline, d.o.o.] *[http://www.ipko.com/ Ipko Telecommunications d.o.o. ] *[https://tsinpo.si/o_nas/predstavitev/ TSinpo] ==Glej tudi== *[http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila <u>AKOS, Poročila o razvoju elektronskih telekomunikacij</u>] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150526154920/http://www.akos-rs.si/cetrtletna-porocila |date=2015-05-26 }} [[Kategorija:Slovenska telekomunikacijska podjetja]] [[Kategorija:Telekom Slovenije|*]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1995]] {{normativna kontrola}} 3krh8cur17i1fpmcnxff4p6oaitwvyb 0 65659 6759098 5118331 2026-10-01T08:31:13Z TadejM 738 novo infopolje; + klasifikacija in zunanji viri 6759098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Avitaminoza | synonyms = | image = | width = | alt = | caption = | pronounce = | specialty = [[endokrinologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Avitaminoza''' (predpona ''a'' označuje odsotnost oz. pomanjkanje) je stanje organizma ob pomanjkanju [[vitamin]]ov. Vitamini in [[mineral]]i so nujne sestavine zdrave [[hrana|prehrane]]. Če je prehrana pestra, je malo verjetno, da bi se pojavilo pomanjkanje teh hranil. Če pa se človek drži omejenih [[dieta|diet]], lahko pride do pomanjkanja določenega vitamina ali minerala. Stroga [[vegetarijanstvo|vegetarijanska]] dieta ne dopušča uživanja [[meso|mesa]], in zato tem ljudem primanjkuje vitamina B₁₂, ki je v živilih živalskega izvora. Po drugi strani pa ima lahko uživanje velikih količin vitaminskih ali mineralnih dodatkov brez zdravniškega nadzora škodljive in toksične učinke. == Zunanje povezave == {{Medical resources | ICD10 = E50-E56 | ICD9 = {{ICD9|264}}-{{ICD9|269}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSub j = | eMedicineTopic = | MeshID = D001361 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] {{medicinska škrbina}} ghc31cw204pv6skmeshtyslcoj3gb5t 0 69325 6759101 6577998 2026-10-01T08:40:30Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6759101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Kratkovidnost | synonyms = miopija | image = Myopia.gif | caption = Shema, ki prikazuje spremembe v očesu pri kratkovidnosti | field = [[oftalmologija]], [[optometrija]] | symptoms = oddaljeni predmeti so videti [[zamegljen vid|zamegljeno]], [[glavobol]]i, [[naprezanje oči]]<ref name="NIH2010">{{cite web|title=Facts About Refractive Errors|url=https://nei.nih.gov/health/errors/errors|website=NEI|access-date=30 July 2016|date=October 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20160728000730/https://nei.nih.gov/health/errors/errors|archive-date=28 July 2016}}</ref> | complications = [[odstop mrežnice]], [[siva mrena]], [[glavkom]]<ref name="Fos2014">{{cite journal | vauthors = Foster PJ, Jiang Y | title = Epidemiology of myopia | journal = Eye | volume = 28 | issue = 2 | pages = 202–8 | date = February 2014 | pmid = 24406412 | pmc = 3930282 | doi = 10.1038/eye.2013.280 }}</ref> | onset = | duration = običajno trajno | causes = kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov<ref name=Fos2014/> | risks = delo na blizu, preživljanje veliko časa v notranjih prostorih, družinska anamneza<ref name=Fos2014/><ref name=Pan2012>{{cite journal | vauthors = Pan CW, Ramamurthy D, Saw SM | title = Worldwide prevalence and risk factors for myopia | journal = Ophthalmic & Physiological Optics | volume = 32 | issue = 1 | pages = 3–16 | date = January 2012 | pmid = 22150586 | doi = 10.1111/j.1475-1313.2011.00884.x | s2cid = 32397628 | doi-access = free }}</ref> | diagnosis = [[pregled oči]]<ref name=NIH2010/> | differential = | prevention = neznano | treatment = [[očala]], [[kontaktne leče]], [[operacija]]<ref name=NIH2010/> | medication = atropinske očesne kapljice v majhnem odmerku<ref>{{cite web |title=Myopia Control Clinic |url=https://www.uab.edu/optometry/home/uab-eye-care/myopia-control-clinic |website=University of Alabama at Birmingham |access-date=2025-04-28}}</ref> | prognosis = na splošno stabilna, po napredovanju v zgodnji odraslosti<ref>{{cite journal |last1=Jackson |first1=Timothy L. |last2=Vote |first2=Brendan |last3=Knight |first3=Bruce C. |last4=El-Amir |first4=Ahmed |last5=Stanford |first5=Miles R. |title=Safety Testing of Infracyanine Green Using Retinal Pigment Epithelium and Glial Cell Cultures |journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science |volume=45 |issue=10 |pages=3588–3593 |year=2004 |doi=10.1167/iovs.04-0304 |doi-broken-date=18 July 2025 }}</ref> | frequency = približno 30&nbsp;% svetovnega prebivalstva<ref>{{cite journal |last1=Sankaridurg |first1=Padmaja |first2=Nina |last2=Tahhan |first3=Himal |last3=Kandel |first4=Thomas |last4=Naduvilath |first5=Haidong |last5=Zou |first6=Kevin D. |last6=Frick |first7=Srinivas |last7=Marmamula |first8=David S. |last8=Friedman |first9=Ecosse |last9=Lamoureux |first10=Jill |last10=Keeffe |first11=Jeffrey J. |last11=Walline |first12=Timothy R. |last12=Fricke |first13=Vilas |last13=Kovai |first14=Serge |last14=Resnikoff |title=IMI Impact of Myopia |journal=Investigative Ophthalmology & Visual Science |volume=62 |issue=5 |page=2 |year=2021 |url=https://iovs.arvojournals.org/article.aspx?articleid=2772540 |doi=10.1167/iovs.62.5.2 |pmid=33909036 |pmc=8083082 |access-date=2025-04-28}}</ref> | deaths = }} [[Slika:Myopia.svg|thumb|right|250px|Shematski prikaz kratkovidnosti (zg. slika) in njeno odpravljanje z uporabo razpršilne leče (sp. slika).]] '''Kratkovídnost''' ali '''miopíja''' ({{jezik-grc|μυωπία}}: muōpia - ''kratkovidnost''<ref>{{navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=myopia|title=Online Etymology Dictionary|accessdate=2010-03-15|language=en}}</ref>) je [[optična napaka|motnja]] [[vid]]a, ki nastane zaradi nepravilne oblike [[zrklo|zrkla]]. Po vzdolžni (vodoravni) osi je zrklo predolgo ([[leča (oko)|očesna leča]] je predebela), zato se slika, ki jo vidi [[oko]], [[gorišče (optika)|izostri]] pred [[mrežnica|mrežnico]]. Prizadeto oko normalno vidi sliko bližnjih predmetov, ne more pa izostriti slike oddaljenih predmetov. Težavo se odpravlja z divergentno oz. razpršilno (tudi minus) lečo. [[Dioptrija]] očal, ki jih nosijo, je negativna. == Opombe in sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[daljnovidnost]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Glasses}} * [http://www.pupileyes.com/index.php?content=myopia&lang=english Dinamični prikaz in razlaga kratkovidnosti] {{ikona en}} * [http://www.myopia-manual.de Pregled znanstvenih publikacij in člankov na temo kratkovidnosti] {{ikona en}} {{Medical resources | DiseasesDB = 8729 | ICD10 = {{ICD10|H|52|1|h|49}} | ICD9 = {{ICD9|367.1}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 001023 | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D009216 }} [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] {{normativna kontrola}} 36fdeqh8e36uo99s6y33ferl85u9l0k 0 70615 6759026 5427298 2026-10-01T06:30:30Z ~2026-44996-51 264415 /* A */ 6759026 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Maročani|maroških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Maročanov|Maroko|maroških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Abd El Krim]] * [[Abdelkrim Motii]] *([[Mohamed Abdelaziz]]) *[[Fatima Zahra al-Mansuri]] == B == * [[Driss Basri]] * [[Mehdi Ben Barka]] * [[Mohamed Benaissa]] == D == * [[Ahmed Dlimi]] == E == * [[T'hami El Glaoui]] == F == * [[Muhamed Fasi]] (Mohammed Ghali El Fassi) (1908 - 1991) *[[Allal al-Fassi]] * [[Abdellatif Filali]] == J == * [[Driss Jettou]] == Y == * [[Abderrahmane Youssoufi]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Maročanov|Politiki]] [[Kategorija:Maroški politiki|*]] ga13rzir7fczv2wnwl35vohm12r1m4w 0 71204 6758942 6757880 2026-09-30T21:49:39Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6758942 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Mircea Abrudean]] *[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]] *[[Constantin Agiu]] *[[Aurel Aldea]] *[[Vasile Alecsandri]] *[[Ștefan Andrei]] *[[Ecaterina Andronescu]] *[[Constantin Angelescu]] *[[Ioan Anton]] * [[Crin Antonescu]] * [[Ion Antonescu]] * [[Mihai Antonescu]] * [[Gheorghe Apostol]] * [[Ecaterina Arbore]] *[[Gheorghe Argeșanu]] *[[Constantin Argetoianu]] *[[Clotilde Armand]] *[[Pall Árpád]] *[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'') *[[Constantin Arseni]] *[[Gheorghe Asachi]] *[[Alexandru Athanasiu]] *[[Bogdan Aurescu]] * [[Alexandru Averescu]] *[[Carmen Avram]] == B == * [[Victor Babiuc]] *[[Elena Bacaloglu]] *[[Marian Baciu]] *[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.) * [[Nicolae Bălcescu]] * [[Gheorghe Bălteanu]] *József Bánk (Iosif Banc) *[[Vasile Bărbulescu]] *George Bariț * [[Alexandru Bârlădeanu]] *[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]] * [[Traian Băsescu]] * [[Gheorghe Pop de Băsești]] * [[Gigi Becali]] * [[Cameluța Beldie]] * [[Barbu Bellu]] * [[Alexandru Bîrlădeanu]] *[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka) * [[Vasile Blaga]] * [[Ana Blandiana]] * [[Emil Bobu]] *[[Emil Boc]] * [[Emil Bodnăraș]] *[[Rareș Bogdan]] *[[Ilie Bolojan]] *[[Lasló Borbély]] *[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'') *[[Iordana Borilă]] *[[Aurel Bozgan]] *Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]]) *[[Dimitrie Brătianu]] *[[Dinu Brătianu]] *[[Gheorghe I. Brătianu]] * [[Ion I. C. Brătianu]] * [[Vintilă Brătianu]] * [[Ioana Bratu]] * [[Daniel Breaz]] * [[Anton Breitenhofer]] *[[Silviu Brucan]] *[[Valeriu Bucurescu]] *[[Simion Bughici]] *[[Mihail Gheorghiu Bujor]] *Pál Bugyi *[[Avram Bunaciu]] *Sebastian „Tianu” Burduja *[[Gheorghe Vasile Buzdugan]] == C == *[[Constanța Crăciun]] *[[Armand Mihail Călinescu]] *[[Radu Câmpeanu|Radu-Anton Câmpeanu]] *[[Ion I. Câmpineanu]] *[[Alexandrina Cantacuzino]] *[[Alexandru Cantacuzino]] *[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]] *[[Mihail G. Cantacuzino]] *[[Ivan Caragea]] *[[Ion Caramitru]] *[[Petre P. Carp]] *[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]] *[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]] *[[Petru Cazacu]] *[[Elena Ceaușescu]] * [[Nicolae Ceaușescu]] *[[Nicu Ceaușescu]] * [[Mircea Chelaru]] * [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman) * [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja) * [[Daniel Chițoiu]] *[[Ștefan Cicio-Pop]] *[[Sorin Mihai Cîmpeanu]] *[[Mihai Chițac]] (general) *[[Sorin Cîmpeanu]] *[[Lina Ciobanu]] *[[Ștefan Ciobanu]] *[[Maria Ciocan]] *[[Marcel Ciolacu]] (''Ion-Marcel Ciolacu'')  * [[Dacian Cioloș]] * [[Constanța Ciontu]] *[[Corneliu Ciontu]] *[[Cristina Ciontu]] * [[Victor Ciorbea]]  * [[Adrian Cioroianu]] *Timotei Cipariu *[[Constantin Cîrjan]] *[[Iosif Chișinevschi]] (''Roitman'') *[[Florin Cîțu]] *[[Daniel Ciugureanu]] *[[Tudor Ciuhodaru]] *[[Nicolae Ciucă]] *[[Constantin Coandă]] *N. D. Cocea *[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (''Corneliu Zelinski'') *[[Laura Codruța Kövesi]] *[[Dumitru Coliu]] *[[Ion Coman]] *[[Teodor Coman]] *[[Lazăr Comănescu]] *[[Daniel Constantin]] *[[Nicolae Constantin]] *[[Alecu Constantinescu]] * [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]] *[[Miron Constantinescu]] * [[George Copos]] * [[Corneliu Coposu]] *[[Titus Corlățean]] * [[Doina Cornea]] * [[Ion Cosma]] *[[Constanța Crăciun]] *[[Nichifor Crainic]] *[[Ion Creangă]] * [[Corina Crețu]] *[[Nicolae Crețulescu]] *[[Anton Crihan]] (1893-1993) *patriarh [[Miron Cristea]] *[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973) *Ludovic Csupor (Lajos Csupor) *[[Sergiu Cunescu]] *Silviu Curticeanu *[[Alexandru Ioan Cuza]] == D == * [[Constantin Daicoviciu]] * [[Vasile Daju]] * [[Carmen Daniela Dan]] *[[Nicușor Dan]] *[[Vasilica Viorica Dăncilă]] *[[George Ioan Dănescu]] * [[Constantin Dăscălescu]] *[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'') *[[Gavril Dejeu]] *[[Gheorghe Derussi]] *[[Dan Deşliu]] *[[Cristian Diaconescu]] *[[Dumitru Diaconescu]] *[[Ion Diaconescu]] *[[Mircea Diaconu]] *[[Constantin Diacoviciu]] *[[Teodor Diamant]] (1810-1841) *[[Ion Dic Dicescu]] * [[Ion Dincă]] * [[Mircea Dinescu]] * [[Tamara Dobrin]] *[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]] *[[Géza Domokos]] *[[Constantin Drăgan]] *[[Alexandru Drăghici]] *[[Damien Drăghici]] *[[Liviu Dragnea]] *[[Silviu Dragomir]] *[[Anca Dragu]] *[[Cătălin Drulă]] * [[Ion G. Duca]] (''Ion Gheorghe Duca'') * [[Emil Dumitrescu]] *[[Mircea Dușa]] == E == *[[Eduard Eisenburger]] *[[Petru Enache]] *[[Manolache Costache Epureanu]] *[[Pantelimon Erhan]] == F == *[[János Fazekas]]  *[[Ludovic Fazekaș]] *[[Mircea Fechet]] *([[Ferdinand I. Romunski]]) *[[Mihai Viorel Fifor]] *[[Wilhelm Filderman]] *[[Gabriela Firea]] *[[Ion Emanoil Florescu]] *[[Andrei Florin Mircea]] *[[Ioan Flueraș]] * [[Gheorghe Flutur]] *[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius *[[Ion Costache Frimu]] * [[Gheorghe Funar]] == G == *[[Suzana Gâdea]] *[[Alexandrina Găinușe]] *[[Gala Galaction]] *[[Grigore Geamănu]] *[[Virginia Gemescu]] *[[Mircea Geoană]] *[[Teohari Georgescu]] *[[Mihai Gere]] *[[Leon Ghelerter]] *[[Mihail Ghelmegeanu]] *[[Călin Georgescu]] *[[Nicolae Gheorghe]] (Rom) *[[Mihail Gheorghiu Bujor]] *[[Ștefan Gheorghiu]] *[[Vladimir Gheorghiu]] * [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]] * [[Oliviu Gherman]] *[[Onisifor Ghibu]] *[[Dimitrie Ghica-Comănești]] *[[Grigore Ghica]] *[[Ioan Grigore Ghica]] *[[Ion Ghica]] (Gika) *[[Maria Ghițulică]] *[[Ion Gigurtu]] *[[Nicolae Giosan]] *[[Ion Gluvacov]] * [[Octavian Goga]] *[[Vasile Goldiș]] *[[Alexandru G. Golescu]] *[[Nicolae Golescu]] *[[Ștefan Golescu]] *[[Alina Gorghiu]] *[[Gheorghe Grigorovici]] *[[Sorin Mihai Grindeanu|Sorin (Mihai) Grindeanu]] * [[Petru Groza]] *[[Cozmin Gușă]] *[[Ștefan Gușă]] (general) == H == *[[Pan Halippa]] *[[Nicolae Constantin Haralambie]] *[[Spiru Haret]] *[[Emil Hațieganu]] *[[Iulian Hatmanu]] *Karl Hohenzollern-Sigmaringen *[[George Homoștean]] *[[Emil Hurezeanu]] == I == * Avram Iancu *[[Traian Igaș]] *[[Ilie Ilașcu]] * [[Ion Iliescu]] *[[Ion Inculeț]] *[[Natalia Intotero]] *[[Natalia-Elena Intotero]] * [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis * [[Cazimir Ionescu]] *[[Constantin Dudu Ionescu]] *[[Magdalena Ionescu]] *[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017) *[[Ștefania Ionescu]] *[[Take Ionescu]] *[[Vladimir Ionescu]] *[[Florin Iordache]] *[[Eugenia Iorga]] * [[Nicolae Iorga]] * [[Martin Isac]] * [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]] * [[Konstantin Ipsilanti]] * [[Constantin Mugurel Isărescu]] *[[Mugur Isărescu]] *[[Mihai Ispas]] *[[Constantin Ivanovici]] *[[George Ivașcu]]? == J == * [[Atanase Joja]] * [[Lajos Jordáky]] * [[Iosif Jumanca]] == K == *[[Attila Kelemen]] *[[Hunor Kelemen]] *[[Carol Király]] *[[Mihail Kogălniceanu]] *[[Iosif Kovács]] == L == * [[Paul Lambrino]] *[[Alexandru I. Lapedatu]] *[[Elena Lasconi]] *[[Aurel Lazăr]] *[[Ilie Lazăr]] *[[Constantin Leonard]] *[[Carol Loncear]] * [[Vasile Luca]] (László Luka) *[[Vasile Lucaciu]] *[[Isac Ludo]] *László Lukács (Laszlo Luca) *[[Ioan Lupaș]] *[[Mihai Lupoi]] *Nicolae Lupu Costache ? == M == *[[Monica Macovei]] *[[George Macovescu]] *[[Virgil Măgureanu]] *[[Titu Maiorescu]] *[[Ioan Manciuc]] *[[Iulian Claudiu Manda]] *[[Corneliu Mănescu]] * [[Manea Mănescu]] * [[Ramona Mănescu]] * [[Iuliu Maniu]] * [[Mihail Manoilescu]] *[[Adrian Manolache]] *[[Gheorghe Manole]] * [[Nicolae Manolescu]] * [[Mioara Mantale]] *[[Gheorghe Manu]] *[[Béla Markó]] *[[Andrei Marga]] *[[Mihalache Mărgean]] *[[Alexandru Marghiloman]] *[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru) Marinescu]] *[[Ion C. Marinescu]] *[[Dan Marţian]] *[[Ion Gheorghe Maurer]] *[[Petre Mavrogheni]] *[[Radu Ștefan Mazăre]] *[[Dumitru Mazilu]] *[[Marian Mierlă]] *[[Teodor Meleșcanu]] *[[Eugen Mihăescu]] * Mihai I. (kralj) (1921-2017) *[[Ioana Mihăilă]] *[[Ion Mihalache]] *[[Gheorghe Mihoc]] *[[Vasile Milea]] (general) *[[Nicolae Militaru]] (general) *[[Marian Petre Miluț]] *[[Gheorghe Mironescu]] *Ion Mitilineu *[[Roxana Mînzatu]] *[[Nicolae Mișu]] *[[Alexandru Moghioroș]] *[[Ghiță Moscu]] (r. ''Gelber(t) Moscovici'', tudi [[Alexandru Bădulescu]]) *[[Anton Moisescu]] *[[Roman Moldovan]] *[[Mihail Montanu]] *Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]] *[[Ghiță Moscu]] *[[Dan-Ștefan Motreanu]] *[[Aurel Dragoş Munteanu]] *[[Neculai Munteanu]] *[[Ana Mureșan]] *[[Ilie Murgulescu]] == N == * [[Ferdinand Nagy]] * [[Zsolt Nagy]] * [[Adrian Năstase]] *[[Alexandru Nazare]] *[[Vasile Neacşa]] *[[Marian Neacșu]] *[[Ciprian Necula]] (Rom) *[[Marin Nedelcu]] *Liviu Negoita *[[Victor Negrescu]] *[[Paul Negriţiu]] *[[Dan Nica]] * [[Sergiu Nicolaescu]] * [[Alexandru Nicolau]] * [[Paul Niculescu]] *[[Grigore Niculescu-Buzești]] *[[Ion Niculi]]  * [[Sergiu Niță]] == O == *[[Cornel Onescu]] *[[Gabriel Oprea]] *[[Gheorghe Oprea]] *[[Leonard Orban]] *[[Ludovic Orban]] *[[Vlad Ovidiu]] == P == * Ion Pacepa? (''Securitate'') *[[Alexandru Paleologu]] *[[Gheorghe Pană]] *[[Florentin Pandele]] *[[Maria Paretti]] * [[Constantin Ion Parhon]] * [[Lucrețiu Pătrășcanu]] * [[Ana Pauker]] (1893–1960) * [[Marcel Pauker]] (1896–1938) *[[Nicolae Penescu]]-Comnen *[[Ștefan Peterfi]] *[[Anca Petrescu]] *[[Barbu Petrescu]] *[[Constantin Titel Petrescu]] *[[Dumitru Petrescu]] *[[Gheorghe Petrescu]] *[[Ioana Petrescu]] *[[Constantin Petrovicescu]] *[[Sorina Pintea]] *[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu) * [[Andrei Pleșu]] *[[Rovana Plumb]] * [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]] *[[Dănuț Pop]] *[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]] *[[Gheorghe Pop de Băsești]] * [[Călin Popescu-Tăriceanu]] * [[Cristian Popescu Piedone]] * [[Dumitru Popescu]] * [[Ion Popescu-Puțuri]] * [[Constantin Popovici]] *[[Mihai Popovici]] * [[Aurel Popovici]] * [[Tudor Postelnicu]] *[[Radu Preda]] *[[Cătălin Marian Predoiu|Cătălin (Marian) Predoiu]] *[[Grigore Preoteasa]] *([[Constantin Prezan]]: maršal) *[[Silviu Prigoană]] * [[George Pruteanu]] *Demeter Puni (Dumitru Puni) * [[Hildegard Puwak]] == R == * [[Grigore Răceanu]] * [[Constantin Radu]] * [[Ion Radu]] * [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]] *[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]] *[[Mihail Ralea]] *[[Iosif Rangheț]] * [[Ion Rațiu]] * [[Leonte Răutu]] * [[Decebal Traian Remeș]] *[[Florin Roman]] * [[Petre Roman]] *[[Constantin Alexandru Rosetti]] *[[Maria Rosetti]] *[[Theodor Rosetti]] *[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]] * [[Ioan Rus]] *[[Iosif Rus]] (general) *[[Nifon Rusailă]] == S == * [[Mihail Sadoveanu]] *[[Andrei Șaguna]] *[[Leontin Sălăjan]] * [[Constantin Sănătescu]] *[[Marian Săniuță]] *<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi> *[[Nicolae Săveanu]] *[[Robert Sighiartău]] *[[Horia Sima]] *[[George Simion]] *[[Cristofor Simionescu]] *[[Alfred Simonis]] *[[Adrian Sîrbu]] *[[Marin Sorescu]] * [[Dan Șova]] * [[Ion Spătărelu]] *[[Ion Stănescu]] *[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]] *[[Constantin Stătescu]] *[[Pavel Ștefan]] *''Boris Stefanov Mateev'' *Nicolae ˛Stefanu˛tă *[[Constantin Stere]] *[[Barbu Alexandru Ştirbey]] *[[Alex Mihai Stoenescu]] *[[Nicolae Scarlat Stoenescu]] *[[Ion Stoian]] *[[Chivu Stoica]] *[[Gheorghe Stoica]] *[[Vasile Stoica]] *[[Constantin C. Stoicescu]] *[[Theodor Stolojan]] *[[Radu Stroe]] *[[Dimitrie Sturdza]] *[[Daniel Suciu]] *[[Ioan Suciu]] *[[Aleksander Sucu]] ([[Alexandru Suțu]]) *[[Mihael Sucu]] *[[Iosif Szasz]] *Zoltán Szövérfi == T == *[[Ludovic Takács]] *[[Doru Ioan Tărăcilă]] *[[Ioan Liviu Țâroiu]] *[[Claudiu Tărziu]] *[[Gheorghe Tătărescu]] *[[Iacob Teclu]] *[[Bujor-Bogdan Teodoriu]] *[[Eugen Teodorovici]] *[[Cristian Terheș]] *[[Nicolae Titulescu]] *[[Petre Tobă]] *[[Oana-Silvia Țoiu]] *[[Ioan Toma]] *[[Eugen Tomac]] *[[Ioan Totu]] *[[Virgil Trofin]] *[[Gheorghe Trosca]] (general) *[[Dragoș Tudorache]] *[[Mihai Tudose]]  == U == * [[Elena Udrea]] *József Uglar (Iosif Uglar) *[[Mihai Ungheanu]] * [[Mihai Răzvan Ungureanu]] *[[Doru Viorel Ursu]] *[[Ioan Ursu]] == V == *[[Nicolae Văcăroiu]] * [[Corneliu Vadim Tudor]] *[[Alexandru Vaida-Voevod]] *[[Vasile Vâlcu]] *[[Darius Bogdan Vâlcov]] *[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]] * [[Radu Vasile]]  *[[Lia Olguța Vasilescu]] * [[Ilie Verdeț]] * [[Teofil T. Vescan]]  * [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]] * [[Vasile Vîlcu]] *[[Constantin Vișoianu]] *Aurel Vlad *[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'') *[[Tudor Vladimirescu]] *[[Elena Vlăduc]] *[[Gelu Voican Voiculescu]] * [[Dan Voiculescu]] *[[Vlad Voiculescu]] *[[Gheorghe Constantin Voinea]] * [[Ștefan Voitec]]  * [[Varujan Vosganian]] == Z == * [[Duiliu Zamfirescu]] * [[Elena Zamfirescu]] == Glej tudi == * [[Seznam moldovskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]] [[Kategorija:Romunski politiki|*]] p74qa3gw77iwyqbwrltb7wmkrpv5bki 6758944 6758942 2026-09-30T21:51:35Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6758944 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Mircea Abrudean]] *[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]] *[[Constantin Agiu]] *[[Aurel Aldea]] *[[Vasile Alecsandri]] *[[Ștefan Andrei]] *[[Ecaterina Andronescu]] *[[Constantin Angelescu]] *[[Ioan Anton]] * [[Crin Antonescu]] * [[Ion Antonescu]] * [[Mihai Antonescu]] * [[Gheorghe Apostol]] * [[Ecaterina Arbore]] *[[Gheorghe Argeșanu]] *[[Constantin Argetoianu]] *[[Clotilde Armand]] *[[Pall Árpád]] *[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'') *[[Constantin Arseni]] *[[Gheorghe Asachi]] *[[Alexandru Athanasiu]] *[[Bogdan Aurescu]] * [[Alexandru Averescu]] *[[Carmen Avram]] == B == * [[Victor Babiuc]] *[[Elena Bacaloglu]] *[[Marian Baciu]] *[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.) * [[Nicolae Bălcescu]] * [[Gheorghe Bălteanu]] *József Bánk (Iosif Banc) *[[Vasile Bărbulescu]] *George Bariț * [[Alexandru Bârlădeanu]] *[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]] * [[Traian Băsescu]] * [[Gheorghe Pop de Băsești]] * [[Gigi Becali]] * [[Cameluța Beldie]] * [[Barbu Bellu]] * [[Alexandru Bîrlădeanu]] *[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka) * [[Vasile Blaga]] * [[Ana Blandiana]] * [[Emil Bobu]] *[[Emil Boc]] * [[Emil Bodnăraș]] *[[Rareș Bogdan]] *[[Ilie Bolojan]] *[[Lasló Borbély]] *[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'') *[[Iordana Borilă]] *[[Aurel Bozgan]] *Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]]) *[[Dimitrie Brătianu]] *[[Dinu Brătianu]] *[[Gheorghe I. Brătianu]] * [[Ion I. C. Brătianu]] * [[Vintilă Brătianu]] * [[Ioana Bratu]] * [[Daniel Breaz]] * [[Anton Breitenhofer]] *[[Silviu Brucan]] *[[Valeriu Bucurescu]] *[[Simion Bughici]] *[[Mihail Gheorghiu Bujor]] *Pál Bugyi *[[Avram Bunaciu]] *Sebastian „Tianu” Burduja *[[Gheorghe Vasile Buzdugan]] == C == *[[Constanța Crăciun]] *[[Armand Mihail Călinescu]] *[[Radu Câmpeanu|Radu-Anton Câmpeanu]] *[[Ion I. Câmpineanu]] *[[Alexandrina Cantacuzino]] *[[Alexandru Cantacuzino]] *[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]] *[[Mihail G. Cantacuzino]] *[[Ivan Caragea]] *[[Ion Caramitru]] *[[Petre P. Carp]] *[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]] *[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]] *[[Petru Cazacu]] *[[Elena Ceaușescu]] * [[Nicolae Ceaușescu]] *[[Nicu Ceaușescu]] * [[Mircea Chelaru]] * [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman) * [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja) * [[Daniel Chițoiu]] *[[Ștefan Cicio-Pop]] *[[Sorin Mihai Cîmpeanu]] *[[Mihai Chițac]] (general) *[[Sorin Cîmpeanu]] *[[Lina Ciobanu]] *[[Ștefan Ciobanu]] *[[Maria Ciocan]] *[[Marcel Ciolacu]] (''Ion-Marcel Ciolacu'')  * [[Dacian Cioloș]] * [[Constanța Ciontu]] *[[Corneliu Ciontu]] *[[Cristina Ciontu]] * [[Victor Ciorbea]]  * [[Adrian Cioroianu]] *Timotei Cipariu *[[Constantin Cîrjan]] *[[Iosif Chișinevschi]] (''Roitman'') *[[Florin Cîțu]] *[[Daniel Ciugureanu]] *[[Tudor Ciuhodaru]] *[[Nicolae Ciucă]] *[[Constantin Coandă]] *N. D. Cocea *[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (''Corneliu Zelinski'') *[[Laura Codruța Kövesi]] *[[Dumitru Coliu]] *[[Ion Coman]] *[[Teodor Coman]] *[[Lazăr Comănescu]] *[[Daniel Constantin]] *[[Nicolae Constantin]] *[[Alecu Constantinescu]] * [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]] *[[Miron Constantinescu]] *[[Iordace Conta]] * [[George Copos]] * [[Corneliu Coposu]] *[[Titus Corlățean]] * [[Doina Cornea]] * [[Ion Cosma]] *[[Constanța Crăciun]] *[[Nichifor Crainic]] *[[Ion Creangă]] * [[Corina Crețu]] *[[Nicolae Crețulescu]] *[[Anton Crihan]] (1893-1993) *patriarh [[Miron Cristea]] *[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973) *Ludovic Csupor (Lajos Csupor) *[[Sergiu Cunescu]] *Silviu Curticeanu *[[Alexandru Ioan Cuza]] == D == * [[Constantin Daicoviciu]] * [[Vasile Daju]] * [[Carmen Daniela Dan]] *[[Nicușor Dan]] *[[Vasilica Viorica Dăncilă]] *[[George Ioan Dănescu]] * [[Constantin Dăscălescu]] *[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'') *[[Gavril Dejeu]] *[[Gheorghe Derussi]] *[[Dan Deşliu]] *[[Cristian Diaconescu]] *[[Dumitru Diaconescu]] *[[Ion Diaconescu]] *[[Mircea Diaconu]] *[[Constantin Diacoviciu]] *[[Teodor Diamant]] (1810-1841) *[[Ion Dic Dicescu]] * [[Ion Dincă]] * [[Mircea Dinescu]] * [[Tamara Dobrin]] *[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]] *[[Géza Domokos]] *[[Constantin Drăgan]] *[[Alexandru Drăghici]] *[[Damien Drăghici]] *[[Liviu Dragnea]] *[[Silviu Dragomir]] *[[Anca Dragu]] *[[Cătălin Drulă]] * [[Ion G. Duca]] (''Ion Gheorghe Duca'') * [[Emil Dumitrescu]] *[[Mircea Dușa]] == E == *[[Eduard Eisenburger]] *[[Petru Enache]] *[[Manolache Costache Epureanu]] *[[Pantelimon Erhan]] == F == *[[János Fazekas]]  *[[Ludovic Fazekaș]] *[[Mircea Fechet]] *([[Ferdinand I. Romunski]]) *[[Mihai Viorel Fifor]] *[[Wilhelm Filderman]] *[[Gabriela Firea]] *[[Ion Emanoil Florescu]] *[[Andrei Florin Mircea]] *[[Ioan Flueraș]] * [[Gheorghe Flutur]] *[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius *[[Ion Costache Frimu]] * [[Gheorghe Funar]] == G == *[[Suzana Gâdea]] *[[Alexandrina Găinușe]] *[[Gala Galaction]] *[[Grigore Geamănu]] *[[Virginia Gemescu]] *[[Mircea Geoană]] *[[Teohari Georgescu]] *[[Mihai Gere]] *[[Leon Ghelerter]] *[[Mihail Ghelmegeanu]] *[[Călin Georgescu]] *[[Nicolae Gheorghe]] (Rom) *[[Mihail Gheorghiu Bujor]] *[[Ștefan Gheorghiu]] *[[Vladimir Gheorghiu]] * [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]] * [[Oliviu Gherman]] *[[Onisifor Ghibu]] *[[Dimitrie Ghica-Comănești]] *[[Grigore Ghica]] *[[Ioan Grigore Ghica]] *[[Ion Ghica]] (Gika) *[[Maria Ghițulică]] *[[Ion Gigurtu]] *[[Nicolae Giosan]] *[[Ion Gluvacov]] * [[Octavian Goga]] *[[Vasile Goldiș]] *[[Alexandru G. Golescu]] *[[Nicolae Golescu]] *[[Ștefan Golescu]] *[[Alina Gorghiu]] *[[Gheorghe Grigorovici]] *[[Sorin Mihai Grindeanu|Sorin (Mihai) Grindeanu]] * [[Petru Groza]] *[[Cozmin Gușă]] *[[Ștefan Gușă]] (general) == H == *[[Pan Halippa]] *[[Nicolae Constantin Haralambie]] *[[Spiru Haret]] *[[Emil Hațieganu]] *[[Iulian Hatmanu]] *Karl Hohenzollern-Sigmaringen *[[George Homoștean]] *[[Emil Hurezeanu]] == I == * Avram Iancu *[[Traian Igaș]] *[[Ilie Ilașcu]] * [[Ion Iliescu]] *[[Ion Inculeț]] *[[Natalia Intotero]] *[[Natalia-Elena Intotero]] * [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis * [[Cazimir Ionescu]] *[[Constantin Dudu Ionescu]] *[[Magdalena Ionescu]] *[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017) *[[Ștefania Ionescu]] *[[Take Ionescu]] *[[Vladimir Ionescu]] *[[Florin Iordache]] *[[Eugenia Iorga]] * [[Nicolae Iorga]] * [[Martin Isac]] * [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]] * [[Konstantin Ipsilanti]] * [[Constantin Mugurel Isărescu]] *[[Mugur Isărescu]] *[[Mihai Ispas]] *[[Constantin Ivanovici]] *[[George Ivașcu]]? == J == * [[Atanase Joja]] * [[Lajos Jordáky]] * [[Iosif Jumanca]] == K == *[[Attila Kelemen]] *[[Hunor Kelemen]] *[[Carol Király]] *[[Mihail Kogălniceanu]] *[[Iosif Kovács]] == L == * [[Paul Lambrino]] *[[Alexandru I. Lapedatu]] *[[Elena Lasconi]] *[[Aurel Lazăr]] *[[Ilie Lazăr]] *[[Constantin Leonard]] *[[Carol Loncear]] * [[Vasile Luca]] (László Luka) *[[Vasile Lucaciu]] *[[Isac Ludo]] *László Lukács (Laszlo Luca) *[[Ioan Lupaș]] *[[Mihai Lupoi]] *Nicolae Lupu Costache ? == M == *[[Monica Macovei]] *[[George Macovescu]] *[[Virgil Măgureanu]] *[[Titu Maiorescu]] *[[Ioan Manciuc]] *[[Iulian Claudiu Manda]] *[[Corneliu Mănescu]] * [[Manea Mănescu]] * [[Ramona Mănescu]] * [[Iuliu Maniu]] * [[Mihail Manoilescu]] *[[Adrian Manolache]] *[[Gheorghe Manole]] * [[Nicolae Manolescu]] * [[Mioara Mantale]] *[[Gheorghe Manu]] *[[Béla Markó]] *[[Andrei Marga]] *[[Mihalache Mărgean]] *[[Alexandru Marghiloman]] *[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru) Marinescu]] *[[Ion C. Marinescu]] *[[Dan Marţian]] *[[Ion Gheorghe Maurer]] *[[Petre Mavrogheni]] *[[Radu Ștefan Mazăre]] *[[Dumitru Mazilu]] *[[Marian Mierlă]] *[[Teodor Meleșcanu]] *[[Eugen Mihăescu]] * Mihai I. (kralj) (1921-2017) *[[Ioana Mihăilă]] *[[Ion Mihalache]] *[[Gheorghe Mihoc]] *[[Vasile Milea]] (general) *[[Nicolae Militaru]] (general) *[[Marian Petre Miluț]] *[[Gheorghe Mironescu]] *Ion Mitilineu *[[Roxana Mînzatu]] *[[Nicolae Mișu]] *[[Alexandru Moghioroș]] *[[Ghiță Moscu]] (r. ''Gelber(t) Moscovici'', tudi [[Alexandru Bădulescu]]) *[[Anton Moisescu]] *[[Roman Moldovan]] *[[Mihail Montanu]] *Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]] *[[Ghiță Moscu]] *[[Dan-Ștefan Motreanu]] *[[Aurel Dragoş Munteanu]] *[[Neculai Munteanu]] *[[Ana Mureșan]] *[[Ilie Murgulescu]] == N == * [[Ferdinand Nagy]] * [[Zsolt Nagy]] * [[Adrian Năstase]] *[[Alexandru Nazare]] *[[Vasile Neacşa]] *[[Marian Neacșu]] *[[Ciprian Necula]] (Rom) *[[Marin Nedelcu]] *Liviu Negoita *[[Victor Negrescu]] *[[Paul Negriţiu]] *[[Dan Nica]] * [[Sergiu Nicolaescu]] * [[Alexandru Nicolau]] * [[Paul Niculescu]] *[[Grigore Niculescu-Buzești]] *[[Ion Niculi]]  * [[Sergiu Niță]] == O == *[[Cornel Onescu]] *[[Gabriel Oprea]] *[[Gheorghe Oprea]] *[[Leonard Orban]] *[[Ludovic Orban]] *[[Vlad Ovidiu]] == P == * Ion Pacepa? (''Securitate'') *[[Alexandru Paleologu]] *[[Gheorghe Pană]] *[[Florentin Pandele]] *[[Maria Paretti]] * [[Constantin Ion Parhon]] * [[Lucrețiu Pătrășcanu]] * [[Ana Pauker]] (1893–1960) * [[Marcel Pauker]] (1896–1938) *[[Nicolae Penescu]]-Comnen *[[Ștefan Peterfi]] *[[Anca Petrescu]] *[[Barbu Petrescu]] *[[Constantin Titel Petrescu]] *[[Dumitru Petrescu]] *[[Gheorghe Petrescu]] *[[Ioana Petrescu]] *[[Constantin Petrovicescu]] *[[Sorina Pintea]] *[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu) * [[Andrei Pleșu]] *[[Rovana Plumb]] * [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]] *[[Dănuț Pop]] *[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]] *[[Gheorghe Pop de Băsești]] * [[Călin Popescu-Tăriceanu]] * [[Cristian Popescu Piedone]] * [[Dumitru Popescu]] * [[Ion Popescu-Puțuri]] * [[Constantin Popovici]] *[[Mihai Popovici]] * [[Aurel Popovici]] * [[Tudor Postelnicu]] *[[Radu Preda]] *[[Cătălin Marian Predoiu|Cătălin (Marian) Predoiu]] *[[Grigore Preoteasa]] *([[Constantin Prezan]]: maršal) *[[Silviu Prigoană]] * [[George Pruteanu]] *Demeter Puni (Dumitru Puni) * [[Hildegard Puwak]] == R == * [[Grigore Răceanu]] * [[Constantin Radu]] * [[Ion Radu]] * [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]] *[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]] *[[Mihail Ralea]] *[[Iosif Rangheț]] * [[Ion Rațiu]] * [[Leonte Răutu]] * [[Decebal Traian Remeș]] *[[Florin Roman]] * [[Petre Roman]] *[[Constantin Alexandru Rosetti]] *[[Maria Rosetti]] *[[Theodor Rosetti]] *[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]] * [[Ioan Rus]] *[[Iosif Rus]] (general) *[[Nifon Rusailă]] == S == * [[Mihail Sadoveanu]] *[[Andrei Șaguna]] *[[Leontin Sălăjan]] * [[Constantin Sănătescu]] *[[Marian Săniuță]] *<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi> *[[Nicolae Săveanu]] *[[Robert Sighiartău]] *[[Horia Sima]] *[[George Simion]] *[[Cristofor Simionescu]] *[[Alfred Simonis]] *[[Adrian Sîrbu]] *[[Marin Sorescu]] * [[Dan Șova]] * [[Ion Spătărelu]] *[[Ion Stănescu]] *[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]] *[[Constantin Stătescu]] *[[Pavel Ștefan]] *''Boris Stefanov Mateev'' *Nicolae ˛Stefanu˛tă *[[Constantin Stere]] *[[Barbu Alexandru Ştirbey]] *[[Alex Mihai Stoenescu]] *[[Nicolae Scarlat Stoenescu]] *[[Ion Stoian]] *[[Chivu Stoica]] *[[Gheorghe Stoica]] *[[Vasile Stoica]] *[[Constantin C. Stoicescu]] *[[Theodor Stolojan]] *[[Radu Stroe]] *[[Dimitrie Sturdza]] *[[Daniel Suciu]] *[[Ioan Suciu]] *[[Aleksander Sucu]] ([[Alexandru Suțu]]) *[[Mihael Sucu]] *[[Iosif Szasz]] *Zoltán Szövérfi == T == *[[Ludovic Takács]] *[[Doru Ioan Tărăcilă]] *[[Ioan Liviu Țâroiu]] *[[Claudiu Tărziu]] *[[Gheorghe Tătărescu]] *[[Iacob Teclu]] *[[Bujor-Bogdan Teodoriu]] *[[Eugen Teodorovici]] *[[Cristian Terheș]] *[[Nicolae Titulescu]] *[[Petre Tobă]] *[[Oana-Silvia Țoiu]] *[[Ioan Toma]] *[[Eugen Tomac]] *[[Ioan Totu]] *[[Virgil Trofin]] *[[Gheorghe Trosca]] (general) *[[Dragoș Tudorache]] *[[Mihai Tudose]]  == U == * [[Elena Udrea]] *József Uglar (Iosif Uglar) *[[Mihai Ungheanu]] * [[Mihai Răzvan Ungureanu]] *[[Doru Viorel Ursu]] *[[Ioan Ursu]] == V == *[[Nicolae Văcăroiu]] * [[Corneliu Vadim Tudor]] *[[Alexandru Vaida-Voevod]] *[[Vasile Vâlcu]] *[[Darius Bogdan Vâlcov]] *[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]] * [[Radu Vasile]]  *[[Lia Olguța Vasilescu]] * [[Ilie Verdeț]] * [[Teofil T. Vescan]]  * [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]] * [[Vasile Vîlcu]] *[[Constantin Vișoianu]] *Aurel Vlad *[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'') *[[Tudor Vladimirescu]] *[[Elena Vlăduc]] *[[Gelu Voican Voiculescu]] * [[Dan Voiculescu]] *[[Vlad Voiculescu]] *[[Gheorghe Constantin Voinea]] * [[Ștefan Voitec]]  * [[Varujan Vosganian]] == Z == * [[Duiliu Zamfirescu]] * [[Elena Zamfirescu]] == Glej tudi == * [[Seznam moldovskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]] [[Kategorija:Romunski politiki|*]] 57oxssy6dhwpvy7rek3p3o0x8gb3djm 0 73564 6759112 6742492 2026-10-01T08:57:46Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6759112 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *[[Katja Adam]] *[[Špela Alič (biologinja)]] *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (r. [[Pehani]]) (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Andrej Arih]] *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Katarina Bačnik]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Majda Bagar Povše]]? *[[Tanja Bagar]] (*1980) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut Bartol]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] ([[Šubic]]) (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Marija Bavdaž]] (1926–2025) *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Matjaž Bedjanič]] *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] (*197?) *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Irena Bertoncelj]] *[[Božidara Betriani Luzar]] (1923–2016) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?) *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] (*1981) *[[Špela Borko]] *[[Dragan Bosnić]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Arne Bratkič]] *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Barbara Breznik]] *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] *([[Elena Bužan]]) == C == *[[Vesna Cafuta]] *Marjana Camloh? *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Tina Centrih Genov]] *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (1937–2023) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Vera Čoroli]] (1948–2022) *[[Jure Črepinšek]] *[[Marij Čuček]] (*1950) *[[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] ? *[[Nataša Debeljak]] *([[Božidar Debenjak]]) *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[David Dobnik]] *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Andraž Dolar]] *Jure Dolenšek? *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) *[[Gregor Domanjko]] *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Tanja Dreo]] *[[Borut Drinovec (mikrobiolog)|Borut Janez Drinovec (mikrobiolog)]] (*1938) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik|Božidar (Božo) Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] == E == *[[Klemen Eler]] *[[Tina Eleršek]] (*1976) *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Marija Fabjančič (|Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) (*1946) *([[Anton Fakin]]) *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Irena Fonda]] *[[Ugo Fonda]] (1947-2011) *[[Ana Fortič]] *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Primož Gnezda]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (*1962) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Špela Gorički]] (*1977) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Marija Gosar]] (1922–2012) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (1936–2025) *[[Maja Gračner]] *([[Janez Grad]] *1933) (-čmrlji) *[[Tine Grebenc]]? *[[Tatjana Gregorc]] *[[Andrej Gregori]]? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]]? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Jožica Gričar]]? *[[Tjaša Griessler Bulc]] *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) (entomolog) *[[Margareta Guček Zakošek]] (*1970) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Maja Hafner]] (r. [[Šenk]]) (1932–2024) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Hana Hanžek Turnšek]] *[[Heinrich Hauffen]] (1836–1866) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Edvard Hofer|Edvard Hof(f)er]] (1841–1915) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[Matjaž Hren]] *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. Bajželj) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) *[[Samo Hudoklin]] == I == *[[Eva Ilič]] *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *([[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]]) *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *Alojzij Jenčič (1874–?) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Lara Jogan Polak]] *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930–2014) *[[Mojca Juteršek]] == K == *[[Urška Kačar]] *[[Martina Kačičnik Jančar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Simona Kaligarič]] *[[Andrej Kapla]] *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]]? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Andreja Kavčič]] *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Darja Keše]]? *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Barbara Kink]] *[[Aleš Kladnik]] *[[Marina Klemenčič]]? *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] (*1981) *[[Primož Kmecl]] (1965 - 2025) *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] (*1958) *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Borut Kokalj]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *([[Aleksander Konjajev]]) *[[Andreja Nataša Kopitar]] (MF) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] (*1977) (molekularni genetik) *[[Fran Kos]] (1885–1958) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*1972) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Polona Kotnjek]] *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *([[Jelena Kovačič-De Belder]]) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]] *[[Aleksander Kozina]] *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič|Ivan (Janez) Krečič]] (1909–1983) *[[Hana Krečič Stres]] *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Mojca Kristan]] *[[Lidija Križančić Bombek]] *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Boris Kryštufek]] (*1954) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet|Jana Kus (Veenvliet)]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Denis Kutnjak]] *[[Filip Küzmič]] == L == *[[Ljerka Lah]] *Vida Lang *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Žiga Laznik]] *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Julijana Lebez Lozej]] (*1958) *[[Matevž Lenarčič]] *[[Metka Lenassi]] (*1978) *[[Marko Lengar]] (*1955) *[[Živa Lengar]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Matevž Likar]] *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] (*1964) *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Krista Lokar]] *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Dušan Lušicky]] (fiziolog) *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Tihomir Makovec]] *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *([[Aleksander Marinšek]]) *[[Marjanca Markič]] (1931–2022) *[[Darja Marolt Presen]] *[[Tomaž Marš]] *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Tjaša Matjašič]] *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Nataša Mehle]] *[[Milivoj Mermolja]] (*1932) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Mojca Milavec]] (*1972) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Zarja Močnik]] *[[Nataša Mori]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Viljem Nemec]] (1925–2007) *[[Miroslav Nikolić]] (1924–?) *[[Metka Novak]] *[[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956) *[[Tone Novak]] (*1950) *[[Petra Nussdorfer]] (*1973) == O == *[[Jožica Oblak Berce]] (1918–2006) *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Franci Ogrizek]] (1923–?) *[[France Onič]] (1901–1975) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Nives Pagon]] *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]] (1927–2025) *[[Mihaela Pavličev]] *[[Anja Pavlin]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nada Pavšer]] *[[Anja Pecman]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Polona Pengal]] *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (1937–2026) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] [[Nemec]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *Alj(oš)a Pirnat *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[Alijana Pivko Kneževič]] (1985) *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Griša Planinc]] (herpetolog) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900–1975) *[[Katja Poboljšaj]] *[[Monika Podgorelec]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Marjetka Podobnik]] (*1967) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. Peroci) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *[[Boštjan Pokorny]] *[[Jernej Polajnar]] (*1980) *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Nataša Poniž|Nataša (Tjaša)]] [[Nataša Poniž|Poniž]] (1925–2019) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (1944–2024) *[[Vera Preac Muršič]] (*1932) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Bia Rakar]] *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Andreja Ramšak]] (*1966) *[[Živa Ramšak]] *[[Urška Ratajc]] *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Darja Ribarič]] (*1966) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Matija Rijavec]] *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Sonja Rozman (biologinja)]] *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] (*1966) >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Leon Senčič]] (*1958) *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Mirko Silan]] *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (1936–2023) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909–?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *[[Nataša Smolar Žvanut]] *Anže Smole *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Domen Stanič]]? *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *Simona Strgulc Krajšek *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (1944–2023) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Polona Šafarič Tepeš]] *[[Nina Šajna]] *[[Nataša Šalaja Razinger]]? *[[Ali Šalamun]] *[[Jurij Šelb]] *[[Maja Šenk Hafner]] (1932-2024) (=Maja Hafner) *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Aleš Škorjanc]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (1929–2001) *[[Luka Šparl]] *[[Alja Štern]] *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Rok Šturm]] *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] == T == *[[Tanja Tajnik]] *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič]] Caserta (molekularna biologinja iz Kalifornije) *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar|Tomi(slav) Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Martina Turk]] (*1970) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Majda Ujčič]]) *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *[[Jernej Ule]] (*1976) *[[Olga Urbanc Berčič]] *[[Gorazd Urbanič]] *([[Anton Urbas]]) *[[Helena Us]] (r. Lipovšek) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *Helena Verbinc (*1951) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Barbara Vidmar]]? *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]]? *[[France Vodnik (biolog)|France Vodnik]] (1909-79) *([[Martin Vodopivec]]) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *Petra Vrh Vrezec (*1980) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *[[Borut Vrišer]] (*1947) *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Sonja Wraber Istenič]] ? == Z == *[[Daša Zabric]] *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Polona Zalar]] (*1971) *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (1934–2023) *[[Žiga Zebec]] (*1983) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Igor Zelnik]] *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Sara Zupan]] *([[Mitja Zupančič]]) *[[Klemen Zupančič]] *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Anamarija Žagar]] (*1983) *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Bojana Žegura]] *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Kristina Žumer]] (*1980) *[[Alenka Žunič Kosi]] *[[Alenka Župančič]] (*1946) *[[Anže Županič]] *[[Alojz Žužek]] (1896–po 1980) *[[Mateja Žvikart]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] 3v0czvm0ss5p084lhs20fjzabwcfhm1 6759113 6759112 2026-10-01T08:58:21Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6759113 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *[[Katja Adam]] *[[Špela Alič (biologinja)]] *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (r. [[Pehani]]) (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Andrej Arih]] *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Katarina Bačnik]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Majda Bagar Povše]]? *[[Tanja Bagar]] (*1980) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut Bartol]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] ([[Šubic]]) (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Marija Bavdaž]] (1926–2025) *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Matjaž Bedjanič]] *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] (*197?) *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Irena Bertoncelj]] *[[Božidara Betriani Luzar]] (1923–2016) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?) *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] (*1981) *[[Špela Borko]] *[[Dragan Bosnić]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Arne Bratkič]] *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Barbara Breznik]] *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] *([[Elena Bužan]]) == C == *[[Vesna Cafuta]] *Marjana Camloh? *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Tina Centrih Genov]] *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (1937–2023) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Vera Čoroli]] (1948–2022) *[[Jure Črepinšek]] *[[Marij Čuček]] (*1950) *[[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] ? *[[Nataša Debeljak]] *([[Božidar Debenjak]]) *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[David Dobnik]] *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Andraž Dolar]] *Jure Dolenšek? *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) *[[Gregor Domanjko]] *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Tanja Dreo]] *[[Borut Drinovec (mikrobiolog)|Borut Janez Drinovec (mikrobiolog)]] (*1938) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik|Božidar (Božo) Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] == E == *[[Klemen Eler]] *[[Tina Eleršek]] (*1976) *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Marija Fabjančič (|Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) (*1946) *([[Anton Fakin]]) *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Irena Fonda]] *[[Ugo Fonda]] (1947-2011) *[[Ana Fortič]] *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Primož Gnezda]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (*1962) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Špela Gorički]] (*1977) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Marija Gosar]] (1922–2012) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (1936–2025) *[[Maja Gračner]] *([[Janez Grad]] *1933) (-čmrlji) *[[Tine Grebenc]]? *[[Tatjana Gregorc]] *[[Andrej Gregori]]? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]]? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Jožica Gričar]]? *[[Tjaša Griessler Bulc]] *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) (entomolog) *[[Margareta Guček Zakošek]] (*1970) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Maja Hafner]] (r. [[Šenk]]) (1932–2024) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Hana Hanžek Turnšek]] *[[Heinrich Hauffen]] (1836–1866) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Edvard Hofer|Edvard Hof(f)er]] (1841–1915) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[Matjaž Hren]] *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. Bajželj) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) *[[Samo Hudoklin]] == I == *[[Eva Ilič]] *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *([[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]]) *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *Alojzij Jenčič (1874–?) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Lara Jogan Polak]] *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930–2014) *[[Mojca Juteršek]] == K == *[[Urška Kačar]] *[[Martina Kačičnik Jančar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Simona Kaligarič]] *[[Andrej Kapla]] *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]]? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Andreja Kavčič]] *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Darja Keše]]? *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Barbara Kink]] *[[Aleš Kladnik]] *[[Marina Klemenčič]]? *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] (*1981) *[[Primož Kmecl]] (1965 - 2025) *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] (*1958) *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Borut Kokalj]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *([[Aleksander Konjajev]]) *[[Andreja Nataša Kopitar]] (MF) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] (*1977) (molekularni genetik) *[[Fran Kos]] (1885–1958) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*1972) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Polona Kotnjek]] *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *([[Jelena Kovačič-De Belder]]) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]] *[[Aleksander Kozina]] *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič|Ivan (Janez) Krečič]] (1909–1983) *[[Hana Krečič Stres]] *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Mojca Kristan]] *[[Lidija Križančić Bombek]] *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Boris Kryštufek]] (*1954) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet|Jana Kus (Veenvliet)]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Denis Kutnjak]] *[[Filip Küzmič]] == L == *[[Ljerka Lah]] *Vida Lang *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Žiga Laznik]] *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Julijana Lebez Lozej]] (*1958) *[[Matevž Lenarčič]] *[[Metka Lenassi]] (*1978) *[[Marko Lengar]] (*1955) *[[Živa Lengar]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Matevž Likar]] *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] (*1964) *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Krista Lokar]] *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Dušan Lušicky]] (fiziolog) *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Tihomir Makovec]] *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *([[Aleksander Marinšek]]) *[[Marjanca Markič]] (1931–2022) *[[Darja Marolt Presen]] *[[Tomaž Marš]] *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Tjaša Matjašič]] *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Nataša Mehle]] *[[Milivoj Mermolja]] (*1932) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Mojca Milavec]] (*1972) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Zarja Močnik]] *[[Nataša Mori]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Viljem Nemec]] (1925–2007) *[[Miroslav Nikolić]] (1924–?) *[[Metka Novak]] *[[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956) *[[Tone Novak]] (*1950) *[[Petra Nussdorfer]] (*1973) == O == *[[Jožica Oblak Berce]] (1918–2006) *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Franci Ogrizek]] (1923–?) *[[France Onič]] (1901–1975) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Nives Pagon]] *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]] (1927–2025) *[[Mihaela Pavličev]] *[[Anja Pavlin]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nada Pavšer]] *[[Anja Pecman]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Polona Pengal]] *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (1937–2026) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] [[Nemec]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *Alj(oš)a Pirnat *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[Alijana Pivko Kneževič]] (1985) *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Griša Planinc]] (herpetolog) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900–1975) *[[Katja Poboljšaj]] *[[Monika Podgorelec]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Marjetka Podobnik]] (*1967) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. Peroci) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *[[Boštjan Pokorny]] *[[Jernej Polajnar]] (*1980) *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Nataša Poniž|Nataša (Tjaša)]] [[Nataša Poniž|Poniž]] (1925–2009) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (1944–2024) *[[Vera Preac Muršič]] (*1932) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Bia Rakar]] *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Andreja Ramšak]] (*1966) *[[Živa Ramšak]] *[[Urška Ratajc]] *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Darja Ribarič]] (*1966) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Matija Rijavec]] *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Sonja Rozman (biologinja)]] *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] (*1966) >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Leon Senčič]] (*1958) *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Mirko Silan]] *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (1936–2023) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909–?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *[[Nataša Smolar Žvanut]] *Anže Smole *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Domen Stanič]]? *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *Simona Strgulc Krajšek *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (1944–2023) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Polona Šafarič Tepeš]] *[[Nina Šajna]] *[[Nataša Šalaja Razinger]]? *[[Ali Šalamun]] *[[Jurij Šelb]] *[[Maja Šenk Hafner]] (1932-2024) (=Maja Hafner) *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Aleš Škorjanc]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (1929–2001) *[[Luka Šparl]] *[[Alja Štern]] *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Rok Šturm]] *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] == T == *[[Tanja Tajnik]] *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič]] Caserta (molekularna biologinja iz Kalifornije) *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar|Tomi(slav) Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Martina Turk]] (*1970) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Majda Ujčič]]) *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *[[Jernej Ule]] (*1976) *[[Olga Urbanc Berčič]] *[[Gorazd Urbanič]] *([[Anton Urbas]]) *[[Helena Us]] (r. Lipovšek) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *Helena Verbinc (*1951) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Barbara Vidmar]]? *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]]? *[[France Vodnik (biolog)|France Vodnik]] (1909-79) *([[Martin Vodopivec]]) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *Petra Vrh Vrezec (*1980) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *[[Borut Vrišer]] (*1947) *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Sonja Wraber Istenič]] ? == Z == *[[Daša Zabric]] *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Polona Zalar]] (*1971) *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (1934–2023) *[[Žiga Zebec]] (*1983) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Igor Zelnik]] *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Sara Zupan]] *([[Mitja Zupančič]]) *[[Klemen Zupančič]] *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Anamarija Žagar]] (*1983) *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Bojana Žegura]] *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Kristina Žumer]] (*1980) *[[Alenka Žunič Kosi]] *[[Alenka Župančič]] (*1946) *[[Anže Županič]] *[[Alojz Žužek]] (1896–po 1980) *[[Mateja Žvikart]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] e0kqn15uc0qpfdnkm6ty2gfoy37endq 0 73614 6758941 6757358 2026-09-30T21:45:59Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6758941 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kantavtor]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Julija Aljaž]] - ''July Jones'' *[[Peter Andrej]] *[[Borut Antončič]] - ''Bort Ross'' * [[Anton Apohal]] *[[Daniel Artiček]] - ''Dane'' *[[Leon Ašenberger]] * [[Katarina Avbar]] *[[Damir Avdić]] - "''Bosanski psiho''" ("''antikantavtor''") *[[Tjaša Avsec]] == B == *[[Dominik Bagola]] - [[Balladero]] *[[Zina Ban]] *[[Anja Baš]] *[[Urška Baković]] *[[Darko Barbič]] ([[Dare Acoustic]]) *[[Dani Bedrač]] *[[Sara Being]] (pr.i. [[Ines Polončič]]) *[[Jana Beltran]] *[[Boris Benko]] *[[Francesco Bergnach]] *[[Manca Berlec]] *[[Davorin Bešvir]]? *[[Žiga Bižal]] *[[Mateja Blaznik]] *[[Maša Bogataj]]? *[[Matija Bolčina]] *[[Janez Bončina - Benč]] ? *[[Marko Brecelj]] *[[Leon Bučar]] * [[Rudi Bučar]] *[[Samo Budna]] == C == * [[Drago Celan]] * [[Matija Cerar]] *[[Tjaša Cigut]] ? *[[Arni Likar Cindrič|Arni L. Cindrič]] == Č == *[[Segej Čas]] *[[Ditka Čepin]] ([[Ditka Čepin|Ditka]]) *[[Andrej (in Simon) Černelč]] *[[Simona Černetič]] - Aynee == D == *''Peter Della Bianca'' *[[Jernej Dirnbek]] - Dimek *[[Peter Dirnbek]] *[[Goran Dodig]] *[[Janez Doltar]]? * [[Tomaž Domicelj]] * [[Bojan Drobež]] *[[Neža Drobnič Bogataj]] == E == * [[Sandra Erpe]] == F == *([[Vili Fajdiga]]) *[[Janez Ferlež]] *[[Samo Ferluga]] *[[Robert Ficker]] *[[Andrej Fon]] - Olfamož *[[Simon Fugina]] (-''Kühlschrank'') == G == *[[Giorgio Gaber]] (italijanski kantavtor slovenskih korenin - [[Gaberščik|Gaberscik]]) *[[Barbara Gabrielle]] *[[Boštjan Gartner]] *[[Gal Gjurin]] *[[Severa Gjurin]] *[[Samo Glavan]] *[[Luka Gluvić]] *[[Darko Grgič]] - Dare *[[Marko Grobler]] *[[Andrej Guček]] == H == * [[Žan Hauptman]]? * [[Bogdana Herman]] * [[Domen Don Holc|Domen - Don Holc]] *[[Mateja Horvat]] - ''Moira'' *[[Samo Horvatič]] *[[Tomaž Hostnik]] *[[Eva Hren]]? *[[Sašo Hribar]] *[[Enzo Hrovatin]] *[[Mihael Hrustelj]] *[[Vedran Husar]] == I == * [[Andrej Ikica]] * [[Ramona Irgolič]] == J == *[[Miha Jazbinšek]]? *Ljoba Jenče? *[[Vlado Jeremič]] *[[Aleksander Jež]] *[[Željko Jugovič-Žeži]] *[[Jernej Jung]] *[[Ksenija Jus]] - ''Xsenia'' *[[Katarina Juvančič]] *[[Samo Južnič]] == K == * [[Gregor Kacin Medle]] ''-'' ''Gregorov'' * [[Ana Kalan]] - ''Kalana'' * [[Milan Kamnik]] * [[Dani Kavaš]] * [[Matej Kavčič]] * [[Matej Kermavner]] * [[Kiki (slovenska glasbenica)]] *[[Jakob Kobal]] *[[Majda Kočar]] *[[Franci Kokalj]] *[[Mateja Koležnik]] *[[Igor Koprivnik]] - ''Biggl'' *[[Anja Kotar]] *[[Tinkara Kovač]] * [[Jani Kovačič]] *[[Lean Kozlar]] - ''Luigi'' * [[Matej Krajnc]] *[[Erika Kralj]] *[[Zala Kralj]] * [[Vlado Kreslin]] *[[Gaja Kuščer]] *[[Jani Kutin]] ? *[[Jana Kvas]] == L == *[[Gorazd Lampe]] *[[Anže Langus Petrović]] - Dagi *[[Dejan Lapanja]] *[[Jure Lesar]]? *[[Lado Leskovar]] *[[Dare Likar]]? *[[Arni Likar Cindrič]] *[[Tomi Lorber]] *[[Peter Lovšin]] *[[Sebastijan Lukovnjak]]? * [[Martin Lumbar]] *[[Rok Lunaček]] == M == *[[Svetlana Makarovič]] *[[Alenka Marinič]] & [[Maja Dekleva Lapajne]] *[[Marina Martensson|Marina Märtensson]]? *[[Leon Matek]] *[[Marko Matjašič]]? *[[Tine Matjašič]]? *[[Jernej Mažgon]] - Jerry *[[Blaž Mencinger]] *[[Peter Meze]] *[[Aleksander Mežek]] *[[Brane Mihajlovič - Kosta]] *[[Gašper Mihelič]] ? * [[Drago Mislej - Mef]] * [[Iztok Mlakar]] * [[Martina Mravinec]] Bohte == N == * [[Boštjan Narat]] * [[Janko Narat]] (- Jenki) *[[Aleksander Novak]] *[[Iztok Novak - Easy]] *[[Jure Novak]] *[[Mija Novak]] *[[Miro Novak]] *[[Nina Novak Oiseau]] *[[Niko Novak]] *[[Marijan Novina]] == O == * [[Matjaž Ograjenšek]]? * Olfamož ([[Andrej Fon]]) == P == * [[Vanja Pajntar]] * [[Boštjan Pertinač]] *[[Vojko Pavčič]]? * [[Neža Pavlovič]] * [[Milan Pečovnik]] - Pidži * [[Tomaž Pengov]] *[[Blaž Pentek]] *[[Klemen Perih]] *[[Nika Perunović]] *[[Robert Petan]]* *[[Alenka Pinterič]] *[[Klemen Pisk]] * [[Jan Plestenjak]] *[[Andraž Polič]] *[[Ines Polončič]] - ''Sara Being'' *[[Lara Poreber]] - ''Lamai'' *[[Rok Predin]] * [[Zoran Predin]] *[[Mojca Prejac]] == R == *[[Janez Ramoveš|Janez]] in [[Uršula Ramoveš]] *[[Martin Ramoveš]] *[[Rajko Ranganata]] *[[Matjaž Romih]] (& Vanja) *[[Žiga Rustja]] == S == *[[Bojan Sedmak]] (* 1958) *[[Jana Sen]] *[[Senida Hajdarpašić|Senida(h) (Hajdarpašić)]]? *[[Žan Serčič]] *[[Primož Siter]]? *[[Marjan Smode]] * [[Adi Smolar]] *[[Boštjan Soklič]] *[[Nika Solce]] *[[Nina Strnad]] *[[Rajko Stropnik]] == Š == * [[Tilen Šfiligoj]] *[[Andrej Šifrer]] *[[Anton Škrlj]] *[[Edi (Edbin) Štefančič]] *[[Martin Štibernik]] - ''Mistermarsh'' *[[Tomaž Štular]] - ''Bordo'' == T == *[[Zvone Tomac]] *[[Andrej Tomšič]]? *[[Jan Tomšič]] - Yanu *[[Andrej Trobentar]] *[[Tschimy]] ''Obenga'' *[[Ivo Tul]] *[[Karel Turner]]? *[[Primož Turk]] == U == * Stefano Ukmar ? *[[Dušan Uršič]] (''Samo Glavan'') == V == *[[Boštjan Velkavrh]] *[[Maja Veras]] *[[Ivica Vergan]] *[[Tadej Vesenjak]] *[[Franc Vezela]] *[[Daniel Vezoja]] *[[Primož Vidovič]]* *[[Alenka Vidrih]]? *[[Andrej Vilčnik]]* *[[Nina Virant]]? *[[Primož Vitez]]? *[[Alan Vitezič]] *[[Miki Vlahovič]] *[[Sabina Vostner]] *Davor Vovko? == Z == *[[Rihard Zadravec|Rihard "Riki" Zadravec]] *[[Zalagasper]] (Zala Kralj & Gašper Šantl) *[[Peter Zlodej]] *[[Janez Zmazek|Janez Zmazek - Žan]] *[[Jernej Zoran]] *[[Rafael Zupanc]] - Raf == Ž == *[[Tjaša Žalik]] *[[Željko Jugovič-Žeži]] *[[Jože Žvokelj]] - Jodl {{kantavtorji}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kantavtorji]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji|*]] 17obk5duntt4aspb3a0uf6n28iyep2a 0 73662 6758659 6758654 2026-09-30T12:13:46Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6758659 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * [[Kristijan Krajnčan]] * [[Žigan Krajnčan]] * Isabella Kralj (ZDA) * Neva Kralj * Špela Kralj * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 6lmfnryf3bmecyqvfhpl0g9e6vj75h3 0 73737 6759019 6715385 2026-10-01T05:40:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759019 wikitext text/x-wiki {{KOI}}{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Pudding Fields | Img = Pudding-fields.jpg | Img_capt = | Background = group_or_band | Origin = [[Koper]], [[Izola]], [[Piran]], [[Slovenija]] | Genre = [[rock]], [[ska]], [[ska punk]] | Years_active = 1996–2013, 2025– | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> | Current_members = [[Maksim Vergan]]<br>[[Miha Mrdjenovič]]<br>[[Primož Seljak]]<br>[[Borut Bizjak]]<br>[[Manuel Bubola]]<br>[[Matjaž Klaj]]<br>[[Filip Kravanja]] | | Past_members = [[Simon Pribac]]<br>[[Jaka Ivančič]]<br>[[Erik Kramberger]]<br>[[David Černe]]<br>[[Dejan Baloh]]<br>[[Enis Beganovič]]<br>[[Vanja Bončina]]<br>[[Mateja Filipič]]<br>[[Borut Praper]]<br>Boris Benčič }} '''Pudding Fields''' je slovenska rock-ska glasbena skupina z Obale, katere začetki segajo v leto 1996. Skupina je povezana predvsem s Koprom, Izolo in Piranom ter je v različnih zasedbah delovala več kot petnajst let. V tem obdobju je izdala štiri uradne avtorske albume: ''Največja prevara 21(ega) stoletja'', ''Sodni dan'', ''Srečni izbranci'' in ''Stockholmski sindrom''.<ref name="muzikobala">{{navedi splet |url=https://www.muzikobala.com/pudding-fields/ |title=Pudding Fields |website=Muzikobala |date=30. maj 2013 |accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref name="slovenskenovice">{{navedi splet |url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/ti-slovenski-rockerji-so-se-po-12-letih-premora-vrnili-v-originalni-zasedbi |title=Ti slovenski rockerji so se po 12 letih premora vrnili v originalni zasedbi |website=Slovenske novice |date=18. december 2025 |accessdate=21. julij 2026}}</ref> Po prenehanju delovanja leta 2013 se je skupina leta 2025 vrnila na koncertne odre. Vrnitev je začela s koncertom v živo v studiu Hendrix Radia Koper, sledil pa je nastop na Caprisovem božičnem koncertu 2025.<ref name="slovenskenovice" /> == Zgodovina == === Začetki in demo obdobje === Skupina je nastala leta 1996 kot punkovsko usmerjena zasedba. Med prvotnimi člani so bili Simon Pribac, David Černe, Primož Seljak in Miha Mrdjenovič. Po prvih koncertih je skupina posnela zgodnje demo skladbe, med katerimi so bile ''Proleter'', ''Kanela bar'', ''Pedofil'', ''Spider'' in ''Vsak dan''.<ref name="muzikobala" /> Zgodnji posnetki niso izšli kot uradna diskografska izdaja. Krožili so predvsem neformalno, s presnemavanjem s kasete na kaseto, in niso bili uradno distribuirani prek založb oziroma agencij. V zgodnjem obdobju se je skupina povezala tudi z Jako Ivančičem, ki je kasneje postal član zasedbe kot trobentač, spremljevalni vokalist in sodelavec pri organizaciji koncertov.<ref name="muzikobala" /> === Preobrazba zasedbe in zvoka === Okoli leta 2000 je skupino zapustil pevec Simon Pribac, na njegovo mesto pa je prišel Maksim Vergan. V tem obdobju se je zvok skupine postopoma oddaljil od začetnega punkovskega izraza in se razširil v rock, ska in sorodne zvrsti. Skupina je v naslednjih letih doživela več kadrovskih sprememb, med drugim menjave bobnarjev, kitaristov in članov pihalne sekcije.<ref name="muzikobala" /> === Albumi in koncertno delovanje === Leta 2003 je skupina izdala album ''Največja prevara 21(ega) stoletja''. Sledil je album ''Sodni dan'', ki je izšel leta 2005, nato ''Srečni izbranci'' leta 2007 in ''Stockholmski sindrom'' leta 2009.<ref name="muzikobala" /><ref name="slovenskenovice" /> Skupina je v času delovanja nastopala po slovenskih klubih in festivalih ter se uveljavila kot ena vidnejših primorskih rock-ska zasedb svoje generacije.<ref name="slovenskenovice" /> === Premor in vrnitev === Leta 2013 je skupina napovedala konec delovanja in pripravila poslovilni koncert.<ref name="regional">{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/pudding-fields-pripravljajo-zadnji-koncert |title=Pudding Fields pripravljajo zadnji koncert |website=Regional Obala |date=31. avgust 2013 |accessdate=21. julij 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260721222749/https://www.regionalobala.si/novica/pudding-fields-pripravljajo-zadnji-koncert |archive-date=2026-07-21 |url-status=dead}}</ref> Po večletnem premoru se je skupina leta 2025 vrnila na koncertne odre. Prvi nastop po premoru je bil koncert v živo v studiu Hendrix Radia Koper, nato pa je skupina nastopila tudi na Caprisovem božičnem koncertu 2025.<ref name="slovenskenovice" /> Leta 2026 je skupina nastopila na festivalu MareziJazz v posebnem projektu ''Pudding Fields X Robert Vatovec Big Band''.<ref name="marezijazz">{{navedi splet |url=https://marezijazz.si/ |title=MareziJazz |website=MareziJazz |accessdate=21. julij 2026}}</ref><ref name="ljubljanainfo">{{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/dogodek/21-mednarodni-festival-marezijazz/433038 |title=21. Mednarodni festival MareziJazz |website=Ljubljanainfo.com |date=6. julij 2026 |accessdate=21. julij 2026}}</ref> == Zasedba == === Trenutna zasedba === * Maksim Vergan – kitara, vokal * Miha Mrdjenovič – kitara * Primož Seljak – bas * Borut Bizjak – bobni * Manuel Bubola – saksofon * Matjaž Klaj – pozavna * Filip Kravanja – trobenta === Nekdanji člani === * Simon Pribac – vokal * Jaka Ivančič – trobenta, spremljevalni vokal * Erik Kramberger – saksofon * David Černe – bobni * Dejan Baloh – kitara * Enis Beganovič – bobni * Vanja Bončina – saksofon * Mateja Filipič – saksofon * Borut Praper – bobni * Jan Baruca – kitara, spremljevalni vokal * Boris Benčič – trobenta == Diskografija == === Albumi === * ''Največja prevara 21(ega) stoletja'' – 2003 * ''Sodni dan'' – 2005 * ''Srečni izbranci'' – 2007 * ''Stockholmski sindrom'' – 2009 === Singli === Z albuma ''Največja prevara 21(ega) stoletja'': * ''Cirkus'' – 2003 * ''Popotnik'' – 2004 * ''THC-uden'' – 2004 Z albuma ''Sodni dan'': * ''Srebrna krogla'' – 2005 * ''Belo'' – 2005 * ''Sodni dan'' – 2006 * ''Najlepše sanje'' – 2006 * ''Vesolj-ska'' – 2006 Z albuma ''Srečni izbranci'': * ''Heroj'' – 2007 * ''Kocke (Srečni izbranci)'' – 2008 == Sklici in opombe == <references /> == Zunanje povezave == * [https://youtube.com/@puddingfieldofficial Uradni YouTube kanal] * [https://open.spotify.com/artist/6J4s5NrbZYEngktzu0Okjh Pudding Fields na Spotifyju] * [https://www.instagram.com/puddingfields Pudding Fields na Instagramu] * [https://www.facebook.com/PuddingFields Pudding Fields na Facebooku] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih rock skupin]] * [[Seznam slovenskih rock'n'roll skupin]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1996]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2013]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2025]] 2n8y8zht343g2f6ax5r125vee66p2tl 0 74006 6758842 6715933 2026-09-30T18:30:27Z TadejM 738 posodobitev infopolja 6758842 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Vranica | Latin = splen, lien | Greek = σπλήν | Image = Diagram showing the position of the spleen CRUK 417.svg | Caption = Položaj človeške vranice | Width = | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = [[imunski sistem]] ([[limfatični sistem]]) | Artery = [[vranična arterija]] | Vein = [[vranična vena]] | Nerve = [[vranični pleksus]] | Lymph = }} [[File:3D Medical Animation Spleen Anatomy.jpg|alt=Posnetek 3D-medicinske animacije, ki prikazuje zgradbo vranice in njeno mesto v človeškem telesu|thumb|Slika 3D-medicinske animacije, ki prikazuje zgradbo vranice in njeno lego]] '''Vránica''' ([[latinščina|latinsko]] ''lien'', [[grščina|grško]] ''splēn'') je [[limfatični organ]] v zgornjem levem delu [[trebušna votlina|trebušne votline]], zgrajen iz bele in rdeče pulpe, v katerem se skladiščijo in razkrajajo [[rdeča krvnička|rdeče krvničke]] (eritrociti) ter se razmnožujejo [[limfocit]]i.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544270/vranica?query=vranica&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 7. 2018.</ref> Po obliki spominja na kavno zrno.<ref name=Kotnik>Kotnik, Ana (2001). Splenektomija in imunski odziv. Medicinski razgledi, letnik 40, številka 1, str. 45–63. </ref> Pri zdravem odraslem meri v dolžino okoli 7 do 14 cm ter tehta 150<ref>[http://emedicine.medscape.com/article/206208-overview eMedicine > Splenomegaly] Author: David J Draper. Coauthor(s): Ronald A Sacher, Emmanuel N Dessypris, Lewis J Kaplan. Posodobljeno: 4. 10. 2009</ref> do 200 g.<ref name=spielmann>{{cite journal | last=Spielmann | first=Audrey L. |author2=David M. DeLong |author3=Mark A. Kliewer | title=Sonographic Evaluation of Spleen Size in Tall Healthy Athletes | journal=American Journal of Roentgenology | volume=184 | pages=45–49 | publisher=American Roentgen Ray Society | url=http://www.ajronline.org/cgi/content/abstract/184/1/45 | accessdate=2008-09-09 | pmid=15615949 | date=1. 1. 2005 | doi=10.2214/ajr.184.1.01840045}}</ref> Je vijoličaste barve in leži v levem zgornjem kvadrantu [[trebuh]]a pod [[trebušna prepona|trebušno prepono]] v višini od IX. do XI. rebra, med [[želodec|želodcem]] in steno prsnega koša.<ref name="Mebius">{{Cite journal|pmid=16056254|year=2005|last1=Mebius|first1=RE|last2=Kraal|first2=G|title=Structure and function of the spleen|volume=5|issue=8|pages=606–16|doi=10.1038/nri1669|journal=Nature Reviews. Immunology}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author1=Loscalzo, Joseph |author2=Fauci, Anthony S. |author3=Braunwald, Eugene |author4=Dennis L. Kasper |author5=Hauser, Stephen L |author6=Longo, Dan L. |title=Harrison's principles of internal medicine |url=https://archive.org/details/harrisonsprincip0000unse_b7u9 |publisher=McGraw-Hill Medical |location= |year=2008 |pages= |isbn=978-0-07-146633-2 |oclc= |doi=|accessdate=}}</ref> ==Zgradba== Zgrajena je iz več ločenih, a anatomsko povezanih sestavnih delov. Bela pulpa vsebuje germinativne centre, v katerih so spravljeni [[limfocit]]i, [[plazmatka|plazmatke]] in makrofagi. Najdemo jih okrog centralne arterije. Rdeča pulpa (tudi vranična meča<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5535703/pulpa?query=pulpa&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 17. 7. 2018.</ref>) predstavlja večino organa. V njej so Billrothovi endotelijski povezki, ki segajo interdigitalno med vranične sinusoide. V rdeči pulpi so mnoge majhne arterije.<ref name=Kotnik/> Glavna vloga rdeče pulpe je filtriranje [[antigen]]ov, mikroorganizmom in poškodovanih ali starih rdečih krvničk iz krvi.<ref>{{navedi knjigo |title=Di Fiore's atlas of histology with functional correlations |first1= Victor P. |last1=Eroschenko |first2=Mariano S.H. |last2=di Fiore |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |year= 2008 |pages=208 |url=https://books.google.com/books?id=JZoTjdNSlpQC&pg=PA208 |isbn=0-7817-7057-2 }}</ref> == Vloga vranice v organizmu == Vranica je pomembna pri [[fagocitoza|fagocitozi]] in razgradnji starih in poškodovanih [[kri|krvnih]] [[celica|celic]] s pomočjo [[makrofag|makrofagov]]. Pri otrocih do petega meseca nosečnosti je vranica bistven krvotvorni organ, kjer poteka nastajanje novih [[rdeča krvnička|rdečih krvničk]]. V primeru obolelega [[kostni mozeg|kostnega mozga]] lahko vranica prevzame vlogo pomembnega krvotvornega organa tudi pri odraslih ljudeh. Ljudje, katerih vranica ni več funkcionalna ali ki so brez nje ([[asplenija]]), imajo oslabljeno odpornost zlasti proti [[bakterija]]m s [[Bakterijska kapsula|kapsulami]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|vranica|Vranica}} [[Kategorija:Organi]] {{normativna kontrola}} 22wts9xvtvjivytn6a4bmgl1f2ldg30 0 74382 6759057 6411462 2026-10-01T07:26:18Z ~2026-44996-51 264415 /* VII - svetovne religije */ 6759057 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] članov [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]].''' == I - humanistika == [[Rüdiger Ahrens]] - [[Sadik J. Al-Azm]] - [[Mohammad Adnan Al-Bakhit]] - [[Karl-Otto Apel]] - [[Katherine Arens]] - [[George Demetrius Babiniotis]] - [[Arnulf Baring]] - [[Wladyslaw Bartoszewski]] - [[Heinrich Rudolf Beck]] - [[Gerhold Becker]] - [[Ludvík Belcredi]] - [[Eloy Benito Ruano]] - [[Theodor Berchem]] - [[Wolfgang Bergsdorf]] - [[France Bernik]] - [[Alain Besançon]] - [[Belisario Betancur]] - [[Dieter Bingen]] - [[Tzotcho Boiadjiev]] - [[Pierre Bourdieu]] - [[John Brademas]] - [[David Anthony Brading]] - [[Rémi Brague]] - [[Jan Broegger]] - [[Ruediger Bubner]] - [[Ranko Bugarski]] - [[Hubert Burda]] - [[Rocco Buttiglione]] - [[Paulino Castańeda Delgado]] - [[Andris Caune]] - [[Juan Luis Cebrián]] - [[Guillermo Céspedes del Castillo]] - [[William Charlesworth]] - [[Young-Do Chung]] - [[Erik Dal]] - [[Georg Daltrop]] - [[Robert von Dassanowsky]] - [[Norman Davies]] - [[José V. de Pina Martins]] - [[Gilda L. de Romero Brest]] - [[Angelos Delivorrias]] - [[Peter Demetz]] - [[Daniel C. Dennett]] - [[Hichem Djait]] - [[Mihailo Djurić]] - [[Peter Dostál-Berg]] - [[Jude P. Dougherty]] - [[Michael A.E. Dummett]] - [[Peter Ehlen S.J.]] - [[Ulrich Engelhardt]] - [[H. Tristram Engelhardt mlajši]] - [[Fernando Feliu-Moggi]] - [[Florens Felten]] - [[John R. Fisher]] - [[Christoph Luitpold Frommel]] - [[Maximilian Fussl]] - [[José Luis García Garrido]] - [[Timothy Garton Ash]] - [[Erich E. Geißler]] - [[Alfredo Manuel van Gelderen]] - [[Ferenc Glatz]] - [[André Glucksmann]] - [[Helmut Gneuss]] - [[Rudolf Gönner]] - [[Vartan Gregorian]] - [[Norbert Greiner]] - [[Jean Greisch]] - [[Pascal Griener]] - [[Pierre Gros]] - [[Slobodan Grubačić]] - [[Jirí Gruša]] - [[Stanisław Grygiel]] - [[Adolf Haslinger]] - [[Klaus Hildebrand]] - [[Günther Hödl]] - [[Tamás Hoffmann]] - [[Adrian Holderegger]] - [[Tonio Hölscher]] - [[Jerzy Holzer]] - [[Ludger Honnefelder]] - [[Jochen Hörisch]] - [[Barthel Hrouda]] - [[Hiromasa Ikeda]] - [[Rexhep Ismajli]] - [[Peter Kampits]] - [[Ryszard Kapuściński]] - [[Asa Kasher]] - [[Josef Klein]] - [[Wolfgang Kluxen]] - [[Leszek Kołakowski]] - [[Paul König]] - [[Evangelos Konstantinou]] - [[Zoran Konstantinović]] - [[Peter Koslowski]] - [[Arvo Krikmann]] - [[Saul A. Kripke]] - [[József Kriston Vízi]] - [[Thomas S Kuhn]] - [[Maija Kūle]] - [[Heinrich Kunstmann]] - [[Johannes Laube]] - [[Klaus-Dieter Lehmann]] - [[Alejandro Llano Cifuentes]] - [[Nikolaus Lobkowicz]] - [[Hermann Lübbe]] - [[Karl Majcen]] - [[Károly Manherz]] - [[Wolfgang Mastnak]] - [[Margarita Mathiopoulos]] - [[Federico Mayor Zaragoza]] - [[Dejan Medaković]] - [[Dieter R. Mertens]] - [[Jon D. Miller]] - [[Edgar Morscher]] - [[Ingrid Moser]] - [[Manfred Moser]] - [[Evanghelos A. Moutsopoulos]] - [[André de Muralt]] - [[Thomas Nagel]] - [[Virgil P. Nemoianu]] - [[Julian Nida-Rümelin]] - [[Heinrich Olschowsky]] - [[Janez Orešnik]] - [[Henning Ottmann]] - [[Amos Oz]] - [[Rolandas Pavilionis]] - [[Manfred Peters]] - [[Horst Pietschmann]] - [[Hans Pohl]] - [[Attila Pók]] - [[Günther Pöltner]] - [[Damjan Prelovšek]] - [[Hilary W. Putnam]] - [[Helmut Reinalter]] - [[Helmut Renöckl]] - [[Roland Ris]] - [[Wolfgang Röd]] - [[Jorge Alfredo Roetti]] - [[Dietmar Rothermund]] - [[Robert Royal]] - [[A.J.R. Russell-Wood]] - [[Yannis Sakellarakis]] - [[Pello Salaburu Etxeberria]] - [[Hans Saner]] - [[Hans-Martin Sass]] - [[Richard Schaeffler]] - [[Hartmut Schiedermair]] - [[Karl Schlögel]] - [[Heinrich Schmidinger]] - [[Wolfdietrich Schmied]] - [[Kenneth L. Schmitz]] - [[Hans-Peter Schreiber]] - [[Roger Scruton]] - [[John R. Searle]] - [[Josef Seifert]] - [[Wilfried Seipel]] - [[Michel Serres]] - [[Gershon Shaked]] - [[Marek Jan Siemek]] - [[Beat Sitter-Liver]] - [[Peter Sloterdijk]] - [[Otto Speck]] - [[Sandro Spinsanti]] - [[Jörg Splett]] - [[Brigitte Maria Studer]] - [[Darko Tanasković]] - [[Nikola Tasić]] - [[Petros G. Themelis]] - [[Michalis Tiverios]] - [[Bosko Tomasević]] - [[Juan Manuel Torres]] - [[Gilbert Trausch]] - [[Peeter Tulviste]] - [[Boštjan Marko Turk]] -[[Jaan Undusk]] - [[Gianni Vattimo]] - [[Wilhelm Vossenkuhl]] - [[Rainer Warning]] - [[Werner Weidenfeld]] - [[Stanislaw Wielgus]] - [[Michael Wolffsohn]] - [[Zvi Yavetz]] - [[Zoran Žiletić]] - [[Clemens Zintzen]] - [[Józef Życiński]] - [[Shams Anwari-Alhosseyni]] - [[Reiner Wiehl]] == II - medicina == [[Kalle Achté]] - [[Dieter Adam]] - [[Franz Adlkofer]] - [[Stefan Angielski]] - [[Zoran-Marij Arneš]] - [[E. Andrew Balas]] - [[Francesco Balsano]] - [[Etienne-Emile Baulieu]] - [[Matthias Beck]] - [[Klaus Bergdolt]] - [[Herman van den Berghe]] - [[Peter Berner]] - [[Ernst Bodner]] - [[Elek Bodor]] - [[Elzbieta Borowiecka]] - [[Thomas Brandt]] - [[Günter Breithardt]] - [[Leslie Brent]] - [[Eduardo Domingo Bruera]] - [[Stefan Brunnhuber]] - [[Marie Annick Buendia]] - [[Miguel Caínzos Fernández]] - [[Rivka Carmi]] - [[Robert Charles Cefalo]] - [[Aleksander G. Čučalin]] - [[David Clark]] - [[Dennis V. Cokkinos]] - [[Antonio R. Damasio]] - [[Andries van Dantzig]] - [[Otto E. Dapunt]] - [[José de Carvalho Barrias]] - [[Rudolf de Châtel]] - [[Ruth Deech]] - [[Geza Deutsch]] - [[Manfred Deutsch]] - [[Hans Erich Diemath]] - [[Hans Armin Dieterich]] - [[Vinko Vincenc Dolenc]] - [[Ştefan Iosif Drǎgulescu]] - [[Hipólito Durán Sacristán]] - [[Victor J. Dzau]] - [[Georgi Efremov]] - [[Dietrich von Engelhardt]] - [[Philippe Evrard]] - [[András Ézsiás]] - [[Bengt Fagrell]] - [[Gerald D. Fischbach]] - [[Tamás F. Freund]] - [[Alexander von Gabain]] - [[Pedro García Barreno]] - [[William W. George]] - [[Gerhard Giebisch]] - [[Helmut Dietmar Glogar]] - [[Juan José Goiriena de Gandarias y de Gandarias]] - [[Santiago Grisolía]] - [[Markus Haass]] - [[Dieter Albert Häberle]] - [[József Hámori]] - [[John Collins Harvey]] - [[Fengsheng He]] - [[Hermann Hepp]] - [[Roland Hetzer]] - [[Franz-Christoph Himmler]] - [[Hartmann Hinterhuber]] - [[Ferdinand Hofstädter]] - [[Cyril Höschl]] - [[Johannes Huber]] - [[Paul G. Hugenholtz]] - [[Ralf Huss]] - [[Peter Husslein]] - [[Helena Illnerová]] - [[Marcos Intaglietta]] - [[Ivan Jelić]] - [[Ain-Elmar Kaasik]] - [[Thomas Kenner]] - [[Hermes Andreas Kick]] - [[Elemér J. Kontor]] - [[Maria Kopp]] - [[Reiner Körfer]] - [[Božo Kralj]] - [[Rolf Krebs]] - [[Georg W. Kreutzberg]] - [[Asim Kurjak]] - [[Alfons Labisch]] - [[Alfred Lamesch]] - [[Walter G. Land]] - [[Torvard C. Laurent]] - [[Otto Michel Lesch]] - [[Branislav Lichardus]] - [[Daniel Loisance]] - [[Berndt Lüderitz]] - [[Ladislav Macho]] - [[Barbara Maier]] - [[Giovanni Maio]] - [[Leonidas Manolidis]] - [[Árpád Mayer]] - [[William A. Meier-Ruge]] - [[Christian Menzel]] - [[Konrad Meßmer]] - [[Emil Monos]] - [[Luc Montagnier]] - [[Hubert Mörl]] - [[Attila Nemes]] - [[Ernst Niedermeyer]] - [[Marshall Nirenberg]] - [[Dmitrij Orlov]] - [[Gernot Pauser]] - [[Isidore Pelc]] - [[Klaus Peter]] - [[Hellmuth Petsche]] - [[Werner Platzer]] - [[Flavio Poldrugo]] - [[Peter Polterauer]] - [[Alain Pompidou]] - [[Milan Popović]] - [[Konstantino Praškevičius Antanas]] - [[Volker Pudel]] - [[Reinhard Putz]] - [[Günter Rager]] - [[Sotirios Raptis]] - [[Britta Reichardt]] - [[Robert S. Reneman]] - [[Miklós Réthelyi]] - [[Harald Reuter]] - [[Ottó Ribári]] - [[Silvano Riva]] - [[Francisco José Rubia]] - [[Wilhelm Rutishauser]] - [[Vladimir O. Samoilov]] - [[Friedrich Sandhofer]] - [[Florentino A. Sanguinetti]] - [[Hans Schadewaldt]] - [[Alexander Schirger]] - [[Francisc A. Schneider]] - [[Heinz Schott]] - [[Peter Schwandt]] - [[José María Segovia de Arana]] - [[Michael Sela]] - [[Dennis J. Selkoe]] - [[Daniel Serrăo]] - [[Patrick W. Serruys]] - [[Harold T. Shapiro]] - [[Carla J. Shatz]] - [[Kenneth I. Shine]] - [[Maarten Laurens Simoons]] - [[Wolf Singer]] - [[Ján Slezák]] - [[Péter Sótonyi]] - [[Wolfgang Spann]] - [[Jonathan Stone]] - [[Toomas-Andres Sulling]] - [[Susanne Suter]] - [[Wilhelm Thal]] - [[Werner Theisinger]] - [[Pavel Traubner]] - [[Hans Troidl]] - [[Jože V. Trontelj]] - [[Viliam Ujházy]] - [[Felix Unger]] - [[Rafael Vara Thorbeck]] - [[Jānis Vētra]] - [[Sylvester E. Vizi]] - [[Janis Volkolakovs]] - [[Vladimír Vonka]] - [[Hans-Martin Weinmann]] - [[Egon Wetzels]] - [[Hanns P. Wolff]] - [[Karlheinz Wurster]] - [[Rudolf Zahradník]] - [[Josef Zander]] - [[Semir M. Zeki]] - [[Nancy S. Wexler]] == III - umetnost == [[Klaus Ager]] - [[Rudolf Angermüller]] - [[Jüri Arrak]] - [[Árpád Balázs]] - [[Agnes Baltsa]] - [[Günther G. Bauer]] - [[Peter Baum]] - [[László Beke]] - [[Vladimir Belousov]] - [[Luciano Berio]] - [[Janez Bernik]] - [[Gottfried Boehm]] - [[Walter Boeykens]] - [[Klaus Bollinger]] - [[Pierre Boulez]] - [[Friedrich Brandstätter]] - [[Alfred Brendel]] - [[Janet Brooks Gerloff]] - [[Friedrich Cerha]] - [[Nawojka Cieslinska]] - [[Peter F. C. Cook]] - [[János Czifra]] - [[Demosthenes Davvetas]] - [[Mario del Chiaro]] - [[Antonio Dias]] - [[Jef Diels]] - [[Srečo Dragan]] - [[Bernd Dürr]] - [[Árpád Fasang mlajši]] - [[Stanisław Fijałkowski]] - [[Monika von Fioreschy]] - [[Frank O. Gehry]] - [[Carmen Giménez]] - [[Theodor Göllner]] - [[Jani Golob]] - [[Ramón González de Amezua y Noriega]] - [[Gábor Görgey]] - [[Vittorio Gregotti]] - [[Cristóbal Halffter Jiménez-Encina]] - [[Thomas Hampson]] - [[Hilmar Hoffmann]] - [[Hans Hollein]] - [[Jenny Holzer]] - [[Eberhard Horst]] - [[Rudolf Hradil]] - [[Jörg Immendorff]] - [[Helmut Jahn]] - [[Drago Jančar]] - [[Pavel Jiras]] - [[György Jovánovics]] - [[Ilya Kabakov]] - [[Hartwig Kelm]] - [[Katalin Keserü]] - [[Joseph Kohnen]] - [[Otto Kolleritsch]] - [[György Kornis]] - [[Łukasz Korolkiewicz]] - [[Manfred Kovatsch]] - [[Herbert E. Kramel]] - [[Petr Kratočvíl]] - [[Josef Krawina]] - [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] - [[Thomas Krens]] - [[András Kürthy]] - [[Paul Konrad Kurz]] - [[Horst Laubenthal]] - [[Jacques Leenhardt]] - [[György Sándor Ligeti]] - [[Norman Robert Lord Foster]] - [[Lorin Maazel]] - [[István Madarassy]] - [[Mateja Matevski]] - [[Emil Maurer]] - [[Waltraud Magdalena Meier]] - [[Jiří Menzel]] - [[Klaus Mertens]] - [[Gérard Mortier]] - [[Alexander Müllenbach]] - [[Juan Navarro Baldeweg]] - [[Hermann Nitsch]] - [[Erwin Ortner]] - [[Mimmo Paladino]] - [[Gustav Peichl]] - [[Krzysztof Penderecki]] - [[Dominique Perrault]] - [[Renzo Piano]] - [[Rudolf Preimesberger]] - [[Wolf D. Prix]] - [[Carl Pruscha]] - [[Arnulf Rainer]] - [[Wolfgang Rihm]] - [[Dieter Ronte]] - [[Norman Rosenthal]] - [[Manfred Sack]] - [[András Schiff]] - [[Wieland Schmied]] - [[Rudolf Seitz]] - [[Eduard F. Sekler]] - [[Richard Serra]] - [[Adriena Šimotová]] - [[Beatrix Sitter-Liver]] - [[Aleksej K. Solovijev]] - [[Werner Spies]] - [[Jürg Stenzl]] - [[Vladimír Suchánek]] - [[Helmut Swiczinsky]] - [[Bernar Venet]] - [[Robert Venturi]] - [[Andrew Visnevski]] - [[Manfred Wagner]] - [[Josef Wallnig]] - [[Martin Walser]] - [[Jacek Walto]] - [[Gerhard Weinberger]] - [[Peter Weiser]] - [[Franz Welser]] - [[Leo Witoszynskyj]] - [[Paul Zanker]] - [[Eberhard Heinrich Zeidler]] - [[Udo Zimmermann]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Ludwig Tavernier]] - [[Carl Van de Velde]] == IV - naravoslovne znanosti == [[Marek Abramowicz]] - [[Joan Albaigés Riera]] - [[Bruce Alberts]] - [[Adriano Alippi]] - [[Rainer Ansorge]] - [[Ioan M. Anton]] - [[Luís Archer]] - [[Aurel M. Ardelean, Arad]] - [[Francisco Ayala y García Duarte]] - [[Alexandru T. Balaban]] - [[Hans Balsiger]] - [[Eszter Bánffy]] - [[Francisco J. Barrantes]] - [[Nikolaj Genadijevič Basov]] - [[Bruno Battaglia]] - [[Lothar Beckel]] - [[Peter Berthold, Radolfzell]] - [[Marija Bešter Rogač]] - [[Jiří Bičák]] - [[Gerd K. Binnig]] - [[Yehudith Birk, Rehovot]] - [[Tomáž Bleha]] - [[Robert Blinc]] - [[Elmars Blums]] - [[Giovanni Bombace]] - [[Jean Bonnin]] - [[Gernot Born]] - [[Luciano Brigo]] - [[Yvan Bruynseraede]] - [[Peter Buckel]] - [[Lev Bukovský]] - [[Roland Zdenek Bulirsch]] - [[Sergio Carrŕ]] - [[Carlo Castagnoli]] - [[Massimo Cerdonio]] - [[Alexander Cernusca]] - [[Stuart W. Charles, Gwynedd]] - [[Ilan Chet, Rehovot]] - [[Aaron J. Ciechanover]] - [[Heinz Gert de Couet]] - [[Vilmos Csányi]] - [[Hans Günter Danielmeyer]] - [[Riccardo de Bernardi]] - [[Juan de Dios Vial Correa]] - [[Robert J. Delmas]] - [[Aleksandar Despić]] - [[Jozef Devreese]] - [[Fernando Roldāo Dias Agudo]] - [[Matija Drovenik]] - [[Petr Duchek, Pilsen]] - [[Jack David Dunitz]] - [[Dieter H. Ehhalt]] - [[Paul R. Ehrlich]] - [[Irenäus Eibl - Eibesfeldt]] - [[Jüri Engelbrecht]] - [[Heinz Engl]] - [[Antal Festetics]] - [[Hans Fricke]] - [[Ivan Gams]] - [[Kajetan Gantar]] - [[Paul Germain]] - [[Giovanni Giudice]] - [[Peter A. Glasow]] - [[Matija Gogala]] - [[Jane Goodall]] - [[Erich Gornik]] - [[Ioan Gottlieb]] - [[Niki Goulandris]] - [[Hartmut Graßl]] - [[Shlomo Grossman]] - [[Siegfried Großmann]] - [[Aleksej Gvišiani]] - [[Klaus Habetha]] - [[Hermann Haken]] - [[Klaus Ferdinand Hasselmann]] - [[Ulrich Heinzmann]] - [[Jiří Holenda]] - [[Léo Houziaux]] - [[Milan Hronec]] - [[Robert Huber]] - [[Yoseph Imry]] - [[Gerhard Isenberg]] - [[Vladimir Ivanov-Omskij]] - [[Lothar Jaenicke]] - [[Rudolf Janoschek]] - [[Zdenek Johan]] - [[Ola M. Johannessen]] - [[Benediktas Juodka]] - [[Till Uwe Keil]] - [[Ivars Knets]] - [[Dietmar Knoppik]] - [[Teuvo K. Kohonen]] - [[Kurt Ludwig Komarek]] - [[Rihards Kondratovičs]] - [[Kiril Ja. Kondratjev]] - [[Nikolaj Kristoffel]] - [[Norbert Kroó]] - [[David Devraj Kumar]] - [[Otto L. Lange]] - [[Andrzej B. Legocki]] - [[Vladilen Letokov]] - [[Jānis Lielpēters]] - [[Arthur Liener]] - [[Cayetano López Martínez]] - [[Štefan Luby]] - [[Armando Luches]] - [[Jože Maček]] - [[Luciano Maiani]] - [[Eva Majkova]] - [[Guri I. Marčuk]] - [[Ivo Marek]] - [[Milan Mareč]] - [[Yoel Margalith]] - [[Vojislav Marić]] - [[Koichiro Matsuno]] - [[Lyda Matysova-Rychlá]] - [[Ernest Mayer]] - [[Aleksander G. Meržanov]] - [[Volker ter Meulen]] - [[Heinz Miller]] - [[Urve Miller]] - [[Ilja I. Moisejev]] - [[Henk J. van der Molen]] - [[Mohamed Yousry Morsy]] - [[Jan Mozrzymas]] - [[chim Müller]] - [[Emilio Muńoz Ruiz]] - [[Ernst Mutschler]] - [[József Nagy]] - [[Oleg M. Nefedov]] - [[Erwin Neher]] - [[Reinhard Nießner]] - [[Jan Simon Nilsson]] - [[Heinrich Nöth]] - [[Mario Rosario Occorsio]] - [[Stefan Odenbach]] - [[Dieter Oesterhelt]] - [[Eve Oja]] - [[Stanisław Olszewski]] - [[Johannes Ortner]] - [[Jurij Osipov]] - [[Václav Pačes]] - [[Benno Parthier]] - [[Marius Sabin Peculea]] - [[Johann Peisl]] - [[Heinz-Otto Peitgen]] - [[Juan Pérez Mercader]] - [[Jörg Pfleiderer]] - [[Mario Piattelli]] - [[Krunoslav Pisk]] - [[Juras Požela]] - [[Manfred Precht]] - [[Frank Press]] - [[Roland Psenner]] - [[Ernö Pungor]] - [[Gisbert W.A.W. Freiherr zu Putlitz]] - [[Hans Puxbaum]] - [[Karl Rebane]] - [[Ernie Reese]] - [[Dušan Repovš (matematik)|Dušan Repovš]] - [[Klaus Ring]] - [[Stefan Kirov Robev]] - [[Herbert W. Roesky]] - [[Margarita Salas Falgueras]] - [[José Manuel Sánchez-Ron]] - [[Maria B. Sass]] - [[Niceas Schamp]] - [[Theodor Schmidt]] - [[Herwig Schopper]] - [[Erich Schroll]] - [[Oskar Schulz]] - [[Peter Schuster]] - [[František Sehnal, České Budějovice]] - [[Reinhard Selten]] - [[Hans-Christoph Siegmann]] - [[Theodore E. Simos]] - [[Ivo Člaus]] - [[David A. Spencer]] - [[Heinz A. Staab]] - [[Branko Stanovnik]] - [[Ioan Ştefǎnescu]] - [[Wulf Steinmann]] - [[Klaus Stierstadt]] - [[Hans-Bernd Strack]] - [[Jānis Stradiņs]] - [[Georg Süßmann]] - [[Reiner Sustmann]] - [[Walter Thiel]] - [[Toomas Tiivel]] - [[Jozef Tiňo]] - [[Miha Tišler]] - [[Joachim Trümper]] - [[Werner Tufar]] - [[Dragica Turnšek]] - [[Lucio Ubertini]] - [[David John Vaughan]] - [[Ladislau Vékás]] - [[Zdeněk Veselovský]] - [[Raúl Villar Lázaro]] - [[František Volf]] - [[Leonid Vorobjev]] - [[Ernst Ulrich von Weizsäcker]] - [[Julius Wess]] - [[Meir Wilchek]] - [[Günther Wilke]] - [[Itamar Willner]] - [[Bernhard Witkop]] - [[Ada Yonath]] - [[Péter Závodszky]] - [[Anton Zeilinger]] - [[Christos S. Zerefos]] - [[Hubert Ziegler]] == V - družbene vede, pravo in ekonomija == [[Kamel S. Abu Jaber]] - [[Ludwig Adamovich]] - [[Elmar Altvater]] - [[Isidoro Alvarez Alvarez]] - [[Tibor Asbóth]] - [[Marcel Bauer]] - [[Sergio Belardinelli]] - [[Peter Blaho]] - [[Nada Bodiroga-Vukobrat]] - [[Ksente Bogoev]] - [[Karl Martin Bolte]] - [[Katalin Botos]] - [[Avishay Braverman]] - [[Klaus Brockhoff]] - [[Milan Buček]] - [[Walther Busse von Colbe]] - [[Claus-Wilhelm Canaris]] - [[John-ren Chen]] - [[Massimo Corsale]] - [[Anne de Boismilon]] - [[Ingrid Detter de Frankopan]] - [[Angel de la Fuente Moreno]] - [[Vladimir-Djuro Degan]] - [[Salustiano del Campo Urbano]] - [[Meinolf Dierkes]] - [[Juan Díez Nicolás]] - [[Ricardo Díez-Hochleitner Rodríguez]] - [[Rik Donckels]] - [[Vlado Dimovski]] - [[Kurt Dopfer]] - [[Yehezkel Dror]] - [[Eberhard J.C. Duelfer]] - [[Rudolf Eder]] - [[Maria Anna Eder - Rieder]] - [[Michel Falise]] - [[Gilbert Fayl]] - [[Ottokarl Finsterwalder]] - [[Michael W. Fischer]] - [[Eduardo Foncillas Casaús]] - [[Georgi Fotev]] - [[Joachim Frohn, Bielefeld]] - [[Enrique Fuentes Quintana]] - [[Bernd-Christian Funk]] - [[Vicente Garrido Rebolledo]] - [[José Manuel González-Páramo]] - [[Richard H. Grathoff]] - [[Dieter Grosser]] - [[Oskar Grün]] - [[Orhan Güvenen]] - [[Hans-Dieter Haas]] - [[Peter Häberle]] - [[Walther J. Habscheid]] - [[Alois Hahn]] - [[Michael von Hauff]] - [[Heinz Hauser]] - [[Herbert Hax]] - [[Anton Heini]] - [[Andreas Heldrich]] - [[Elhanan Helpman]] - [[Johannes Hengstschläger]] - [[Erich Hödl]] - [[Waldemar Hummer]] - [[Otmar Issing]] - [[Bruce J. Janigian]] - [[José Luis Joló Marín]] - [[Walter Franz Kälin]] - [[Ali L. Karaosmanoğlu]] - [[Walter Karten]] - [[Erich Kaufer]] - [[Franz-Xaver Kaufmann]] - [[Walter Kerber]] - [[Karl Korinek]] - [[Erich Kussbach]] - [[Carlos Lámbarri Gómez]] - [[Vanda Eva Lamm]] - [[Klaus Landfried]] - [[Alberto Luís Laplaine Fernandes Guimarăis]] - [[José Larrea Gayarre]] - [[András László]] - [[Franz Lehner]] - [[Werner Leinfellner]] - [[Klaus Michael Leisinger]] - [[Bernard Lietaer]] - [[Ruud F. M. Lubbers]] - [[Constantinos Lyberopoulos]] - [[Michel Maffesoli]] - [[Jack Mahoney]] - [[Fredmund Malik]] - [[Hans-Jörgen Manstein]] - [[Antonio Marquina]] - [[Ricardo Martí Fluxá]] - [[Carmela Martín González]] - [[János Martonyi]] - [[Andreu Mas-Colell]] - [[Jean-Pierre Massué]] - [[Herbert Matis]] - [[Manfred A. Max-Neef]] - [[Jože Mencinger]] - [[Ernst-Joachim Mestmäcker]] - [[John A. Michon]] - [[Meinhard Miegel]] - [[Liz Mohn]] - [[Jesús Moneo Montoya]] - [[Carlo Mongardini]] - [[Ivo Mošný]] - [[Matjaž Mulej]] - [[Jiří Musil]] - [[Luan Omari]] - [[Marcelino Oreja Aguirre]] - [[María Luisa Oyarzábal Fernández]] - [[Péter Paczolay]] - [[Eckart Pankoke]] - [[Philippe van Parijs]] - [[Riccardo Petrella]] - [[J. Hanns Pichler]] - [[José Luis Pinillos Díaz]] - [[Jesús Polanco Gutiérrez]] - [[Avelino Porto]] - [[Danilo Požar]] - [[Javier Quesada Ibáńez]] - [[Dušan Radonjič]] - [[Gerhard Randa, Vienna]] - [[Jan Philipp Reemtsma]] - [[Antonio Remiro Brotóns]] - [[Alois Riklin]] - [[Miquel Roca Junyent]] - [[Günter H. Roth]] - [[Ariel Rubinstein]] - [[Dieter Sadowski]] - [[José Angel Sánchez Asiaín]] - [[Claude Sauer]] - [[Rudolf Schäfer]] - [[Karsten Schmidt]] - [[Ursula Schneider]] - [[Rainer J. Schweizer]] - [[Zvonimir Paul Šeparović]] - [[Eduardo Serra Rexach]] - [[Moufid Shehab]] - [[Horst Siebert]] - [[Günter Solbach]] - [[Branislav Šoškić]] - [[Ignacio Sotelo]] - [[Klaus-Heinrich Standke]] - [[Horst Steinmann]] - [[Joseph Straus]] - [[Erich W. Streissler]] - [[Heinrich Stremitzer]] - [[Brigitte Tag]] - [[Jaime Terceiro Lomba]] - [[Geiserich Eduard Tichy]] - [[Klaus Töpfer]] - [[Ludvik Toplak]] - [[Gabriel Tortella Casares]] - [[Otto Triffterer]] - [[László Trócsányi]] - [[Fritz Underberg]] - [[Juanm Velarde Fuertes]] - [[Willy Verstraete]] - [[Frank Vibert]] - [[Xavier Vives Torrents]] - [[Menahem Yaari]] - [[Paul Kirchhof]] - [[Theodor Waigel]] - [[Christian Watrin]] - [[Arthur George Weidenfeld]] - [[Andrzej Werner]] - [[Georg Winckler]] - [[Philippe de Woot]] - [[Klaus von Wysocki]] - [[Andrzej Zoll]] - [[Michael Zöller]] == VI - tehnične in okoljske znanosti == [[Hillar Aben]] - [[Mario Agabbio]] - [[Vito Amoia]] - [[Clemens Baack]] - [[Sanzio Baldini]] - [[György Bálint]] - [[Wolfram Boeck]] - [[Hellmuth Broda]] - [[Josef Bugl]] - [[Virgiliu Niculae Constantinescu]] - [[Francesco Giulio Crescimanno]] - [[László Cser]] - [[Árpád Csurgay]] - [[Maurizio Luigi Cumo]] - [[Hartmut Dieterich]] - [[Hans-Peter Dürr]] - [[Timi Ećimović]] - [[Lars G. Ekman]] - [[Gerold Estermann]] - [[Georg Färber]] - [[Alfred Fettweis]] - [[Günter B. L. Fettweis]] - [[Ernst Fiala]] - [[Giorgio Franceschetti]] - [[Chlodwig Franz]] - [[Arturo García Arroyo]] - [[Emmanuel E. Gdoutos]] - [[Michel Giot]] - [[Géza Gordos]] - [[Heinz H. Häberle, Herrsching]] - [[Christoph Hackelsberger]] - [[Jörn Hamann]] - [[Geoffrey Frederick Hewitt]] - [[Lubomír Holý, Mérida]] - [[Dietmar von Hoyningen-Huene]] - [[Franz Jeglitsch]] - [[Aad Jongebreur]] - [[Jaan Kalda, Tallinn]] - [[Charles K. Kao]] - [[Joachim Klein]] - [[Hermann Knoflacher]] - [[Erich Kopp]] - [[Helmut Kroiss]] - [[Ulf Krückl]] - [[István Láng]] - [[Robert W. Lucky]] - [[Walter Lukas]] - [[Bernd Lupberger]] - [[Silvano Maletto]] - [[Herbert A. Mang]] - [[Hans Marko]] - [[Štefan Markuš]] - [[Ezio Martuscelli]] - [[James L. Massey]] - [[Franz Mayinger]] - [[Otto Meitinger]] - [[Pál Michelberger]] - [[Joachim Milberg]] - [[Tālis Millers]] - [[Francesco Moriondo]] - [[Ján Morovič]] - [[Hans Georg Musmann]] - [[Horst Ohnsorge]] - [[Paolo Omenetto]] - [[André Oosterlinck]] - [[Johann-Christoph Ottow]] - [[Fritz Paschke]] - [[Lucjan Pawłowski]] - [[Andreas Rieger]] - [[Heinz Riesenhuber]] - [[Karl Rudelstorfer]] - [[Ismail Serageldin]] - [[Guido Tartara]] - [[Juraj Tölgyessy]] - [[Uldis Viesturs]] - [[Hans-Jürgen Warnecke]] - [[Manfred Weck]] - [[Raoul A. Weiler]] - [[Peter A. Wilderer]] - [[Dietrich Wolf]] - [[Heinz Zemanek]] - [[Jacob Ziv]] - [[Anton Anton]] - [[Takashi Asano]] - [[Maks Babuder]] - [[Richárd Berend]] - [[Ion Boldea]] - [[Kurt-Volker Boos]] - [[Panayotis Gr. Carydis]] - [[Ákos Detreköi]] - [[Valter Doleček]] - [[Mihai Drǎgǎnescu]] - [[Doina Drǎgulescu]] - [[Panagiotis A. Drakatos]] - [[Klaus Ehrlenspiel]] - [[Bruno Fritsch]] - [[Nikola Hajdin]] - [[Daniel Martín Mayorga]] - [[Anthony Milburn]] - [[Antonio Moccaldi]] - [[Gino Moncada Lo Giudice]] - [[Juan Mulet Meliá]] - [[Günter Müller]] - [[Antonio Naviglio]] - [[Heinz Neumann]] - [[Maciej Nowicki]] - [[Franz Oswald]] - [[György Pethes]] - [[Günter Petzow]] - [[Robert Piloty]] - [[Marius-Ioan Piso]] - [[Hans Josef Rath]] - [[Erich R. Reinhardt]] - [[Ortwin Renn]] - [[Tamás Roska]] - [[Voicu Safta]] - [[Helmut Schaefer]] - [[Heinz Schmidtke]] - [[Siegfried Selberherr]] - [[Dan Shechtman]] - [[Zhang Shen]] - [[Peter Skalicky]] - [[Viktor Smieško]] - [[Vladimir S. Soldatov]] - [[Franc Solina]] - [[László Somlyódy]] - [[Günter Spur]] - [[Gert Stadler]] - [[Žiga Turk]] - [[Marcel H. Van de Voorde]] - [[Alfred Voß]] == VII - svetovne religije == [[Joachim Angerer]] - [[Mohammed Arkoun]] - [[Heinrich Assel]] - [[Ludwig Averkamp]] - [[Irena Avsenik Nabergoj]] - [[Georg Baudler]] - [[Anselm Bilgri]] - [[Eugen Biser]] - [[Gerald J. Yaakov]] - [[Michael Broch, Renningen]] - [[Johannes Brosseder]] - [[Siglind Bruhn]] - [[Andreas Bsteh]] - [[Horst Bürkle]] - [[Hervé Carrier]] - [[Godfried Kardinal Danneels]] - [[Klaus Demmer]] - [[Axel Denecke]] - [[Ernst Ludwig Ehrlich]] - [[Péter Kardinal Erdö]] - [[Marko Feingold]] - [[Johann Figl]] - [[Michael Louis Fitzgerald]] - [[Constantin Floros]] - [[Edeltraud Forster]] - [[Johannes Friedrich]] - [[Gebhard Fürst]] - [[Aladár Gajáry]] - [[Claude Geffré]] - [[Alois Glück]] - [[Georges Goedert]] - [[Roland Goetschel]] - [[Thomas Goppel]] - [[Günter Gorschenek]] - [[Norbert Goettler]] - [[Gerd-Günther Grau]] - [[Paul Grosz]] - [[Gerhard Gruber]] - [[Johannes Gründel]] - [[Ferdinand Hahn]] - [[Tomáž Halík]] - [[Gotthold Hasenhüttl]] - [[Manfred Heim]] - [[Richard Heinzmann]] - [[Georges Hellinghausen]] - [[Ulrich Hemel]] - [[Hermann Herder]] - [[Herbert Hoffmann]] - [[Walter Homolka]] - [[Norbert W. Höslinger]] - [[Walter Jacob]] - [[Hans-Jochen Jaschke]] - [[Philipp Jenninger]] - [[Peter Jentzmik]] - [[Klaus-Peter Jörns]] - [[Karl K. Kaiser]] - [[Philipp Kaiser]] - [[Egon Kapellari]] - [[Walter Kardinal Kasper]] - [[Margot Käßmann]] - [[Hans H. Kessler]] - [[Adel Theodor Khoury]] - [[Walter Kirchschläger]] - [[Hans-Josef Klauck]] - [[Elmar Klinger]] - [[Wilfried Koch]] - [[Juraj Kolarić]] - [[Pieter Sjoerd van Koningsveld]] - [[Wilhelm Korff]] - [[Edgar Josef Korherr]] - [[Reinhard Körner]] - [[Otto-Hubert Kost]] - [[Alois Kothgasser]] - [[Mieczysław A. Krąpiec]] - [[Jože Krašovec]] - [[Wolf Krötke]] - [[Elmar Kuhn]] - [[Annelie Kümpers-Greve]] - [[Hans Küng]] - [[Karl-Josef Kuschel]] - [[Peter Landesmann]] - [[Michael Langer]] - [[Gerhard Larcher]] - [[Grigorios Larentzakis]] - [[Armin Laschet]] - [[Karl Kardinal Lehmann]] - [[Hermann von Lips]] - [[Susanne Mack]] - [[Jamal Malik]] - [[Bernhard Mayer]] - [[Joachim Kardinal Meisner]] - [[P. Friedhelm Mennekes]] - [[Bernhard Meuser]] - [[Arno Heinrich Meyer]] - [[Hans Joachim Meyer]] - [[Karl Miltner]] - [[Walter Mixa]] - [[Gerhard Mockenhaupt]] - [[Erwin Möde]] - [[Ludwig Mödl]] - [[Thomas Mooren]] - [[Heinrich Mussinghoff]] - [[Andreas Nachama]] - [[Johannes Neuhardt]] - [[Peter-Rupert Neuner]] - [[Józef Niewiadomski]] - [[Theodor Nikolaou]] - [[Alfons Nossol]] - [[Leo J. O' Donovan]] - [[Stanislav Ojnik]] - [[Hans Paarhammer]] - [[Alexandros Papaderós]] - [[Toomas Paul]] - [[Silvano Kardinal Piovanelli]] - [[Paul Kardinal Poupard]] - [[Želimir Puljić]] - [[Michel Quesnel]] - [[Walter Raberger]] - [[Alfred Raddatz]] - [[Johann Peter Rechenmacher]] - [[Ferdinand Reisinger]] - [[Günter Riße]] - [[Franc Rode]] - [[Iginio Rogger]] - [[Hans Rotter]] - [[Juan-Carlos Scannone]] - [[Pater Johannes Schaber]] - [[Richard Schenk]] - [[Karl Schlemmer]] - [[Hans-Ludwig Schmidt]] - [[Peter Schmidt]] - [[Georg Schmuttermayr]] - [[Christoph Kardinal Schönborn]] - [[Hubert Schöne]] - [[Paul T. Schotsmans]] - [[Florian Schuller]] - [[Klaus Schultz]] - [[Christian Schütz]] - [[Georg Schwaiger]] - [[Bruno Schwalbach]] - [[Max Seckler]] - [[Alojzij Slavko Snoj]] - [[Franz X. Spengler]] - [[Hermann Josef Spital]] - [[Günter Stock]] - [[Alojzij Šuštar]] - [[Bertalan Tamás]] - [[Evangelos Theodorou]] - [[Werner Thissen]] - [[Bassam Tibi]] - [[Alojzij Uran]] - [[Asztrik Várszegi]] - [[Hans-Walter Vavrovsky]] - [[Markus Vinzent]] - [[Günter Virt]] - [[Hermann-Josef Vogt]] - [[Edmund Wagenhofer]] - [[Hans Waldenfels]] - [[Karl-Heinz Walkenhorst]] - [[Ulrich Wank]] - [[Justus Warburg]] - [[Kurt Weis]] - [[Manfred Weitlauff]] - [[Gunther Wenz]] - [[Friedrich Wetter]] - [[Ruprecht Wimmer]] - [[Notker Wolf]] - [[Karl Matthäus Woschitz]] - [[Mahmoud Hamdi Zakzouk]] - [[Gregor Zasche]] - [[Xinping Zhuo]] - [[Ingo Zimmermann]] - [[Paul Michael Zulehner]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] == Viri == * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse1.html EASA - Razred I] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050313135052/http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse1.html |date=2005-03-13 }} * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse2.html EASA - Razred II] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050313135332/http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse2.html |date=2005-03-13 }} * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse3.html EASA - Razred III] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050313135557/http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse3.html |date=2005-03-13 }} * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse4.html EASA - Razred IV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050313135737/http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse4.html |date=2005-03-13 }} * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse5.html EASA - Razred V] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050313140021/http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse5.html |date=2005-03-13 }} * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse6.html EASA - Razred VI] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050313140233/http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse6.html |date=2005-03-13 }} * [http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse7.html EASA - Razred VII] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050313140440/http://www.european-academy.at/en/akad_mitglieder_klasse7.html |date=2005-03-13 }} [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti|*]] [[Kategorija:Seznami akademikov|Evropska akademija]] idd5aodsbvnits1oea0u5laxxgnsz6s 0 75876 6758798 6756807 2026-09-30T17:11:44Z Sporti 5955 /* Seznam */ pos. 6758798 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''Seznam slovenskih nogometnih reprezentantov''' vključuje [[nogometaš]]e, ki so igrali na uradnih tekmah za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Za slovensko reprezentanco je na uradnih tekmah nastopilo 243 nogometašev. Rekorder po številu nastopov je [[Boštjan Cesar]] s 101-im nastopom, najboljši strelec pa [[Zlatko Zahović]] s 35-imi goli. == Seznam == [[Slika:Bostjan Cesar.jpg|thumb|200px|right|[[Boštjan Cesar]], največ nastopov]] [[Slika:Jan Oblak 2019.jpg|thumb|right|200px|[[Jan Oblak]], največ nastopov med vratarji]] [[Slika:Milivoje Novakovič (1).jpg|thumb|200px|right|[[Milivoje Novaković]], drugi najboljši strelec]] : ''Posodobljeno 30. septembra 2026.'' {| class="wikitable sortable" ! Reprezentant !! {{okr|P. nastop|Leto prvega nastopa}} !! {{okr|Z. nastop|Leto zadnjega nastopa}} !! {{okr|Nastopi|Število nastopov}} !! {{okr|Goli|Število doseženih golov}} !! {{okr|SP|Nastopi na svetovnih prvenstvih v nogometu}} !! {{okr|EP|Nastopi na evropskih prvenstvih v nogometu}} !! class="unsortable" | Vir |- | {{sortname|Milenko|Ačimović}} || 1998 || 2007 || 74 || 13 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9693}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Aljančič|dab=nogometaš}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|23922}}</ref> |- | {{sortname|Siniša|Anđelković}} || 2011 || 2015 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|51262}}</ref> |- | {{sortname|Armin|Bačinović}} || 2009 || 2013 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53416}}</ref> |- | {{sortname|Edi|Bajrektarevič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3883}}</ref> |- | {{sortname|Kenan|Bajrić}} || 2020 || || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65444}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Balažic}} || 2013 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36012}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Balkovec}} || 2018 || || 39 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60264}}</ref> |- | {{sortname|Vili|Bečaj}} || 1995 || 1996 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1280}}</ref> |- | {{sortname|Tjaš|Begić}} || 2026 || || 3 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|94105}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Belec}} || 1994 || 1994 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8040}}</ref> |- | {{sortname|Vid|Belec}} || 2014 || 2024 || 21 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|50892}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Benedejčič}} || 1992 || 1998 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12404}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Berić}} || 2012 || 2019 || 25 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|41999}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Beršnjak}} || 2006 || 2006 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13623}}</ref> |- | {{sortname|Roman|Bezjak}} || 2013 || 2019 || 32 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45277}}</ref> |- | {{sortname|Jaka|Bijol}} || 2018 || || 75 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74551}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Binkovski}} || 1994 || 1996 || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29}}</ref> |- | {{sortname|Valter|Birsa}} || 2005 || 2018 || 90 || 7 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|26336}}</ref> |- | {{sortname|Lovro|Bizjak}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55961}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Blatnik}} || 1993 || 1995 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1891}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Blažič|dab=nogometaš}} || 2018 || || 32 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|60445}}</ref> |- | {{sortname|Matija|Boben}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|70290}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Bohar}} || 2014 || 2021 || 16 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50099}}</ref> |- | {{sortname|Boško|Boškovič}} || 1993 || 1998 || 27 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16985}}</ref> |- | {{sortname|Damir|Botonjič}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16589}}</ref> |- | {{sortname|Mišo|Brečko}} || 2004 || 2015 || 77 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|17905}}</ref> |- | {{sortname|David|Brekalo}} || 2022 || || 28 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|78253}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Brezič}} || 1998 || 1998 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5574}}</ref> |- | {{sortname|Spasoje|Bulajič}} || 1998 || 2004 || 25 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2367}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Burgić}} || 2006 || 2008 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|30371}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Celar}} || 2021 || || 18 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|64896}}</ref> |- | {{sortname|Boštjan|Cesar}} || 2003 || 2018 || '''101''' || 10 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|16579}}</ref> |- | {{sortname|Franc|Cifer}} || 1994 || 1996 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5564}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Cimirotič}} || 1998 || 2005 || 33 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|7770}}</ref> |- | {{sortname|Fabijan|Cipot}} || 1999 || 2007 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11629}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Cvijanović}} || 2012 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|38360}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Cvikl}} || 1992 || 1995 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33}}</ref> |- | {{sortname|Džengis|Čavušević}} || 2012 || 2014 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|31554}}</ref> |- | {{sortname|Matic|Črnic}} || 2016 || 2016 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50952}}</ref> |- | {{sortname|Domen|Črnigoj}} || 2018 || || 25 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|63232}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Čeh}} || 1992 || 2002 || 74 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12838}}</ref> |- | {{sortname|Nastja|Čeh}} || 2001 || 2007 || 46 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|3404}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Dabanovič}} || 1998 || 2003 || 25 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|36}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Dedić}} || 2004 || 2013 || 48 || 8 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|32424}}</ref> |- | {{sortname|Antonio|Delamea Mlinar}} || 2016 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52511}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Dervišević}} || 2018 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56275}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Djuranović}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3575}}</ref> |- | {{sortname|Marjan|Dominko}} || 1998 || 1999 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1247}}</ref> |- | {{sortname|Vanja|Drkušić}} || 2023 || || 32 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75499}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Elsner}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66160}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Elsner}} || 1992 || 1993 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12067}}</ref> |- | {{sortname|Timi Max|Elšnik}} || 2021 || || 38 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|71317}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Englaro}} || 1992 || 1999 || 36 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12840}}</ref> |- | {{sortname|Suad|Fileković}} || 2002 || 2009 || 14 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6668}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Filipović}} || 2013 || 2014 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|33306}}</ref> |- | {{sortname|Ivan|Firer}} || 2014 || 2014 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26973}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Florijančič}} || 1992 || 1999 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14133}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Gajser}} || 1995 || 1997 || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3885}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Gajser}} || 1999 || 2003 || 27 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2719}}</ref> |- | {{sortname|Marinko|Galič}} || 1994 || 2002 || 66 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1290}}</ref> |- | {{sortname|Primož|Gliha}} || 1992 || 1998 || 28 || 10 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|15084}}</ref> |- | {{sortname|Adam|Gnezda Čerin}} || 2020 || || 52 || 6 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|81438}}</ref> |- | {{sortname|Sebastjan|Gobec}} || 2005 || 2006 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13272}}</ref> |- | {{sortname|Jon|Gorenc Stanković}} || 2020 || || 33 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|61966}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Goršek}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3072}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Gradišar}} || 2024 || || 3 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83505}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Gruškovnjak}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1305}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Handanović}} || 2008 || 2012 || 8 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9699}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Handanović}} || 2004 || 2015 || 81 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22775}}</ref> |- | {{sortname|Tomi|Horvat}} || 2022 || || 14 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|70091}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Ilenič}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|97075}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Ilić}} || 2004 || 2015 || 63 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|19912}}</ref> |- | {{sortname|Josip|Iličić}} || 2010 || 2024 || 85 || 17 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44619}}</ref> |- | {{sortname|Patrik|Ipavec}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|7892}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Istenič}} || 1997 || 2000 || 17 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|80000}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Jakomin}} || 2004 || 2004 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29702}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Jančič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1308}}</ref> |- | {{sortname|Erik|Janža}} || 2014 || || 34 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62881}}</ref> |- | {{sortname|Enej|Jelenič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61447}}</ref> |- | {{sortname|Alfred|Jermaniš}} || 1992 || 1998 || 29 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12834}}</ref> |- | {{sortname|Bojan|Jokić}} || 2006 || 2019 || 100 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|33068}}</ref> |- | {{sortname|Boban|Jović}} || 2016 || 2016 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|52976}}</ref> |- | {{sortname|Amer|Jukan}} || 2008 || 2008 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19870}}</ref> |- | {{sortname|Mario|Jurčević}} || 2020 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|67455}}</ref> |- | {{sortname|Kevin|Kampl}} || 2012 || 2018 || 28 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0013}}</ref> |- | {{sortname|Adem|Kapič}} || 2003 || 2004|| 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9723}}</ref> |- | {{sortname|Bekim|Kapić}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|5905}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Karić}} || 1996 || 2005 || 64 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|3076}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Karničnik}} || 2021 || || 50 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|62616}}</ref> |- | {{sortname|Srečko|Katanec}} || 1994 || 1994 || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1526}}</ref> |- | {{sortname|Matjaž|Kek}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29335}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Kelhar}} || 2010 || 2013 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|19672}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Kirm}} || 2007 || 2016 || 71 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|23190}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Knavs}} || 1998 || 2006 || 65 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|9714}}</ref> |- | {{sortname|Vladimir|Kokol}} || 1994 || 1997 || 12 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3415}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Kokot}} || 2004 || 2008 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18645}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Komac|dab=nogometaš}} || 2004 || 2010 || 43 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|12617}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Koprivec}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47103}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Koren}} || 2003 || 2011 || 61 || 5 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|20838}}</ref> |- | {{sortname|Tian Nai|Koren}} || 2026 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|203102}}</ref> |- | {{sortname|Dušan|Kosič}} || 1992 || 1994 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1421}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Kouter}} || 2020 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64734}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Krajnc}} || 2015 || 2018 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59146}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Kramer}} || 2020 || || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54162}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Krhin}} || 2009 || 2019 || 48 || 2 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|45287}}</ref> |- | {{sortname|Rok|Kronaveter}} || 2016 || 2016 || 4 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|36380}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Križan}} || 1992 || 1998 || 25 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62}}</ref> |- | {{sortname|Jasmin|Kurtić}} || 2012 || || 96 || 2 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|44333}}</ref> |- | {{sortname|Srđan|Kuzmić}} || 2024 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Klemen|Lavrič}} || 2004 || 2008 || 25 || 6 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1686}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Lazarević}} || 2011 || 2015 || 20 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43104}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Lazič}} || 2004 || 2007 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|11036}}</ref> |- | {{sortname|Zlatan|Ljubijankić}} || 2004 || 2015 || 48 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28842}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Lovrić}} || 2020 || || 48 || 6 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|300072}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Majer}} || 2018 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|49736}}</ref> |- | {{sortname|Dominic|Maroh}} || 2012 || 2015 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|R0099}}</ref> |- | {{sortname|Tim|Matavž}} || 2010 || 2020 || 39 || 11 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|40546}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Matko}} || 2025 || || 7 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|75879}}</ref> |- | {{sortname|Darijan|Matić}} || 2006 || 2012 || 10 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22782}}</ref> |- | {{sortname|Jure|Matjašič}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54639}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Mavrič}} || 2004 || 2007 || 18 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|8648}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Mavrič Rožič}} || 2002 || 2011 || 37 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|15478}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mejač}} || 2008 || 2009 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25902}}</ref> |- | {{sortname|Aleš|Mertelj}} || 2012 || 2015 || 16 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|26990}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Mevlja}} || 2016 || 2022 || 50 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|55680}}</ref> |- | {{sortname|Rene|Mihelič}} || 2007 || 2007 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|42184}}</ref> |- | {{sortname|Darko|Milanič}} || 1992 || 2000 || 42 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|16142}}</ref> |- | {{sortname|Martin|Milec}} || 2013 || 2022 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44139}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Milinovič}} || 1994 || 2002 || 38 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|1311}}</ref> |- | {{sortname|Vlado|Miloševič}} || 1992 || 1994 || 2 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12277}}</ref> |- | {{sortname|Željko|Mitraković}} || 1998 || 2004 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1411}}</ref> |- | {{sortname|Nemanja|Mitrović}} || 2018 || || 5 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47814}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Mlakar}} || 2021 || || 29 || 4 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74355}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Mörec}} || 2007 || 2009 || 14 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|18780}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Nemec}} || 2002 || 2002 || 1 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|513}}</ref> |- | {{sortname|Džoni|Novak}} || 1992 || 2002 || 71 || 3 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|25272}}</ref> |- | {{sortname|Milivoje|Novaković}} || 2006 || 2017 || 80 || 32 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|6677}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Oblak}} || 2012 || || 86 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|48353}}</ref> |- | {{sortname|Robert|Oblak}} || 1994 || 1994 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16610}}</ref> |- | {{sortname|Nik|Omladič}} || 2015 || 2017 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|40667}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Osterc}} || 1997 || 2002 || 44 || 8 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|8070}}</ref> |- | {{sortname|Damjan|Ošlaj}} || 2003 || 2003 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|518}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Palčič}} || 2017 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61457}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Pate}} || 1992 || 1994 || 6 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1772}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Pavlin}} || 1994 || 2004 || 63 || 5 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|11577}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Pavlović}} || 1998 || 2002 || 21 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|2379}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Pečnik}} || 2005 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|16521}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Pečnik}} || 2009 || 2015 || 31 || 6 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|29003}}</ref> |- | {{sortname|Davor|Perkat}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3581}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Petrovič}} || 2020 || || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|65659}}</ref> |- | {{sortname|Aleks|Pihler}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|64027}}</ref> |- | {{sortname|Jalen|Pokorn}} || 2004 || 2005 || 12 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9409}}</ref> |- | {{sortname|Andrej|Poljšak}} || 1993 || 1998 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1294}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Poplatnik}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|57059}}</ref> |- | {{sortname|Denis|Popović}} || 2019 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|48042}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Poznič}} || 1993 || 1993 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84}}</ref> |- | {{sortname|Rudi|Požeg Vancaš}} || 2018 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56312}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Radosavljević}} || 2002 || 2013 || 39 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|22474}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Rajčević}} || 2013 || 2013 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44454}}</ref> |- | {{sortname|Milan|Rakič}} || 2005 || 2005 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|80004}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Rakovič}} || 2001 || 2007 || 15 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|10279}}</ref> |- | {{sortname|Marcel|Ratnik}} || 2024 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|85418}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rep}} || 2019 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44860}}</ref> |- | {{sortname|Jan|Repas}} || 2017 || || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74488}}</ref> |- | {{sortname|Elvis|Ribarič}} || 1999 || 1999 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1}}</ref> |- | {{sortname|Aleksandar|Rodić}} || 2005 || 2005 || 9 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|58868}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Rogelj}} || 2021 || || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77429}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Rotman}} || 2014 || 2018 || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|45964}}</ref> |- | {{sortname|Mladen|Rudonja}} || 1994 || 2003 || 65 || 1 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|1295}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Rusič}} || 2006 || 2008 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|27295}}</ref> |- | {{sortname|Amir|Ružnić}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3579}}</ref> |- | {{sortname|Miral|Samardžić}} || 2013 || 2017 || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|37073}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Sankovič}} || 2001 || 2002 || 5 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14335}}</ref> |- | {{sortname|Borut|Semler}} || 2004 || 2007 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29821}}</ref> |- | {{sortname|Simon|Sešlar}} || 1997 || 2005 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1875}}</ref> |- | {{sortname|Svit|Sešlar}} || 2024|| || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83119}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Sikošek}} || 2016 || 2022 || 11 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|56207}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Simeunovič}} || 1992 || 2004 || 57 || 0 || 1 || 1 || <ref>{{NZS|12366}}</ref> |- | {{sortname|Aljoša|Sivko}} || 1998 || 1998 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1672}}</ref> |- | {{sortname|Nejc|Skubic}} || 2016 || 2021 || 23 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43948}}</ref> |- | {{sortname|Ester|Sokler}} || 2026 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77690}}</ref> |- | {{sortname|Miran|Srebrnič}} || 1996 || 1998 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3510}}</ref> |- | {{sortname|Dalibor|Stevanović}} || 2006 || 2015 || 22 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|14061}}</ref> |- | {{sortname|Petar|Stojanović}} || 2014 || || 72 || 3 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|63205}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Strajnar}} || 1997 || 1997 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1565}}</ref> |- | {{sortname|Aljaž|Struna}} || 2016 || 2019 || 21 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|61565}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Struna}} || 2012 || 2018 || 27 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|59052}}</ref> |- | {{sortname|Tamar|Svetlin}} || 2024 || || 7 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|83339}}</ref> |- | {{sortname|Aleksander|Šeliga}} || 2010 || 2010 || 1 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|18610}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Šeško}} || 2021 || || 44 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90971}}</ref> |- | {{sortname|Ermin|Šiljak}} || 1994 || 2004 || 48 || 14 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|5917}}</ref> |- | {{sortname|Ante|Šimundža}} || 1993 || 1999 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|6039}}</ref> |- | {{sortname|Mirnes|Šišić}} || 2008 || 2012 || 16 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|25715}}</ref> |- | {{sortname|Štefan|Škaper}} || 1994 || 1995 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|430}}</ref> |- | {{sortname|Matej|Šnofl}} || 2001 || 2003 || 7 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|95}}</ref> |- | {{sortname|Sven|Šoštarič Karič}} || 2021 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69784}}</ref> |- | {{sortname|Andraž|Šporar}} || 2016 || || 68 || 14 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|57368}}</ref> |- | {{sortname|Leo|Štulac}} || 2018 || || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|62317}}</ref> |- | {{sortname|Danijel|Šturm}} || 2024 || || 11 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|88089}}</ref> |- | {{sortname|Goran|Šukalo}} || 2002 || 2011 || 34 || 2 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13353}}</ref> |- | {{sortname|Marko|Šuler}} || 2008 || 2013 || 39 || 3 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|28595}}</ref> |- | {{sortname|Almir|Tanjič}} || 2004 || 2004 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|13412}}</ref> |- | {{sortname|Rajko|Tavčar}} || 2000 || 2002 || 7 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|80001}}</ref> |- | {{sortname|Senad|Tiganj}} || 2001 || 2002 || 4 || 1 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|1802}}</ref> |- | {{sortname|David|Tijanić}} || 2020 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|74727}}</ref> |- | {{sortname|Peter|Tosič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3583}}</ref> |- | {{sortname|Dejan|Trajkovski}} || 2016 || 2016 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|50197}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Ubavič}} || 1992 || 1992 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|12391}}</ref> |- | {{sortname|Sašo|Udovič}} || 1993 || 2000 || 42 || 16 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|12392}}</ref> |- | {{sortname|Jošt|Urbančič}} || 2026 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|84402}}</ref> |- | {{sortname|Sandi|Valentinčič}} || 1995 || 1997 || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1323}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Vešner Tičić}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76136}}</ref> |- | {{sortname|Etien|Velikonja}} || 2009 || 2012 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44945}}</ref> |- | {{sortname|Igor|Vekić}} || 2024 || || 5 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|75753}}</ref> |- | {{sortname|Benjamin|Verbič}} || 2015 || || 67 || 7 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|52617}}</ref> |- | {{sortname|Amedej|Vetrih}} || 2017 || 2021 || 13 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|44047}}</ref> |- | {{sortname|Mitja|Viler}} || 2017 || 2017 || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|43687}}</ref> |- | {{sortname|Matevž|Vidovšek}} || 2023 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|66909}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Vipotnik}} || 2023 || || 28 || 5 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|84320}}</ref> |- | {{sortname|Andrés|Vombergar}} || 2022 || || 5 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|205151}}</ref> |- | {{sortname|Mihael|Vončina}} || 1995 || 1995 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22563}}</ref> |- | {{sortname|Blaž|Vrhovec}} || 2016 || 2021 || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|53653}}</ref> |- | {{sortname|Dare|Vršič}} || 2007 || 2012 || 13 || 3 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|29824}}</ref> |- | {{sortname|Haris|Vučkić}} || 2012 || 2021 || 12 || 5 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|54561}}</ref> |- | {{sortname|Muamer|Vugdalić}} || 1999 || 2004 || 27 || 0 || 1 || 0 || <ref>{{NZS|9708}}</ref> |- | {{sortname|Ivica|Vulič}} || 1996 || 1996 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|3518}}</ref> |- | {{sortname|Mark|Zabukovnik}} || 2024 || || 5 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|77677}}</ref> |- | {{sortname|Miha|Zajc}} || 2016 || 2023 || 39 || 8 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|69795}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Zahović}} || 2018 || || 15 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|79170}}</ref> |- | {{sortname|Zlatko|Zahović}} || 1992 || 2004 || 80 || '''35''' || 1 || 1 || <ref>{{NZS|110}}</ref> |- | {{sortname|Žan|Zaletel}} || 2024 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|76603}}</ref> |- | {{sortname|Janez|Zavrl}} || 2006 || 2006 || 4 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|14716}}</ref> |- | {{sortname|David|Zec}} || 2024 || || 6 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|81016}}</ref> |- | {{sortname|Adrian|Zeljković}} || 2024 || || 4 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|90192}}</ref> |- | {{sortname|Zoran|Zeljković}} || 2008 || 2008 || 1 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|9078}}</ref> |- | {{sortname|Samir|Zulič}} || 1992 || 1995 || 8 || 1 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|1297}}</ref> |- | {{sortname|Branko|Zupan}} || 1993 || 1996 || 8 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|24}}</ref> |- | {{sortname|Gregor|Židan}} || 1992 || 1996 || 19 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|20089}}</ref> |- | {{sortname|Luka|Žinko}} || 2004 || 2008 || 3 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|22825}}</ref> |- | {{sortname|Saša|Živec}} || 2020 || || 2 || 0 || 0 || 0 || <ref>{{NZS|47163}}</ref> |- | {{sortname|Anton|Žlogar|dab=nogometaš}} || 1998 || 2009 || 37 || 1 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|8002}}</ref> |- | {{sortname|Nino|Žugelj}} || 2024 || || 1 || 0 || 0 || 1 || <ref>{{NZS|74626}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih nogometašev]] * [[Seznam slovenskih nogometnih trenerjev]] == Viri == * [https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/statistika NZS.si - Statistika] * [http://www.rtvslo.si/sport/strani/igralci-po-abecedi/3725 RTVSLO: Igralci (po abecedi)] {{Slovenska nogometna reprezentanca}} {{Nogomet v Sloveniji}} {{seznami narodov po poklicu|nogometnih reprezentantov}} [[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom|Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti|*]] r4oc5t96ldkx601fmt328pgvp874bqr 0 76235 6758839 6601033 2026-09-30T18:26:22Z TadejM 738 dodano infopolje 6758839 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Trebušna slinavka | Latin = pancreas | Greek = πάγκρεας (pánkreas) | Image = Blausen_0699_PancreasAnatomy2.png | Caption = Anatomija človeške trebušne slinavke | Width = | Precursor = [[pankreatični brstič|pankreatična brstiča]] | System = [[prebava|prebavni sistem]] in [[endokrini sistem]] | Artery = [[spodnja pankreatikoduodenalna arterija]], [[sprednja zgornja pankreatikoduodenalna arterija]], [[zadajšnja zgornja pankreatikoduodenalna arterija]], [[vranična arterija]] | Vein = [[pankreatikoduodenalne vene]], [[pankreatične vene]] | Nerve = [[pankreatični pleksus]], [[celiakalni gangliji]], [[vagusni živec]]<ref>{{cite book| title= Essentials of Human Physiology| first= Thomas M. |last= Nosek| chapter=Section 6/6ch2/s6ch2_30 |chapter-url=http://humanphysiology.tuars.com/program/section6/6ch2/s6ch2_30.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20160324124828/http://humanphysiology.tuars.com/program/section6/6ch2/s6ch2_30.htm|archive-date=2016-03-24}}</ref> | Lymph = [[vranične bezgavke]], [[celiakalne bezgavke]] in [[zgornje mezenterične bezgavke]] }} '''Trebušna slinavka''' ali '''pankreas''' je podolgovat, iz režnjev sestavljen [[organ]]. Leži v trebušni votlini. Kot [[eksokrina žleza]] izloča prebavne sokove v dvanajstnik, kot [[endokrina žleza]] pa [[inzulin]] in [[glukagon]] v kri.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5531365/pankreas?query=pankreas&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 13. 8. 2016.</ref> == Anatomija == Trebušna slinavka leži za [[želodec|želodcem]], od katerega jo ločuje [[Omentalna burza|omentalna burza,]] pod stensko [[potrebušnica|potrebušnico]]. Pri človeku je trebušna slinavka majhen podolgovat organ v [[trebušna votlina|trebušni votlini]]. Sestavljena je iz glave, vratu, telesa in repa. Rep sega do [[vranica|vranice]], glava pa leži v vijugi [[dvanajstnik]]a. Prebavni sokovi iz trebušne slinavke se izlivajo v dvanajstnik skozi [[pankreasov vod]], ki se združi z [[žolčevod]]om. S krvjo jo oskrbuje pankreatikoduodenalna [[arterija]]. Deoksigenirana kri se nato zbere v pankreatikoduodenalni [[vena|veni]], ki se izliva v [[portalna vena|portalno veno]]. [[Slika:Pancreas.jpg|thumb|250px|Dvanajstnik in trebušna slinavka (želodec in prečno debelo črevo sta odstranjena).]] == Funkcija == Prebavni encimi, ki jih izločajo eksokrine celice trebušne slinavke, sodelujejo pri [[prebava|prebavi]] [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], [[maščoba|maščob]] in [[beljakovina|beljakovin]] v dvanajstniku. Encimi potujejo iz trebušne slinavke po pankreasovem vodu in se izlijejo v dvanajstnik, kjer se aktivirajo. Eksokrino tkivo trebušne slinavke izloča tudi [[bikarbonat]], ki nevtralizira [[želodčna kislina|želodčno kislino]], ki priteka v dvanajstnik. Hormona inzulin in glukagon, ki ju izločajo endokrine celice, uravnavata koncentracijo glukoze (krvnega sladkorja) v krvi, [[somatostatin]] pa uravnava izločanje inzulina in glukagona.<ref>http://www.hopkinsmedicine.org/healthlibrary/conditions/liver_biliary_and_pancreatic_disorders/pancreas_anatomy_and_functions_85,P00682/, vpogled: 13. 8. 2016.</ref> Pri nepravilnem delovanju trebušne slinavke se pojavi sladkorna bolezen. == Bolezni trebušne slinavke == * [[Benigen tumor|Benigni tumorji]] * [[IPMN]] * [[Inzulinom|Insulinom]] * [[Rak trebušne slinavke]] * [[Cistična fibroza]] * [[Diabetes|Sladkorna bolezen]] * [[Pankreasna insuficienca|Eksokrina insuficienca pankreasa]] * [[Pankreatitis]] ** [[Akutni pankreatitis]] ** [[Kronični pankreatitis]] ** [[Psevdocista trebušne slinavke]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|trebušna slinavka|Trebušna slinavka}} {{kategorija v Zbirki|Pancreas}} {{anat-stub}} [[Kategorija:Trebušna slinavka| ]] [[Kategorija:Organi]] {{normativna kontrola}} fl6gjypa2cqb4vxkhoyfef8yz5r74x1 0 78215 6759199 6679242 2026-10-01T11:04:51Z ~2026-45085-22 264465 /* D */ 6759199 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[sociolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alja Adam]] *[[Frane Adam]] *[[Ivan Ahčin]] *[[Vito Ahtik]] *[[Gavro Altman]]? *[[Stane Andolšek|Stane (Stanislav, Stanko) Andolšek]] * [[Milica Antić Gaber]] * [[Vojko Antončič]] *[[Nika Arko]] *[[Vladimir Arzenšek]] == B == *[[Irena Bačlija Brajnik]]? *[[Igor Bahovec]] *[[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] *[[Veronika Bajt]] *[[Jože Bajzek]] *[[Tina Ban]] *[[Peter Barbarič]] *[[Ana Barbič]] * [[Bojan Baskar]] * [[Ivan Belec]] *[[Branko Bembič]] *([[Vlado Benko]]) *[[Zvezdana Bercko]] *([[Milica Bergant]]) *([[Martin Berishaj]]) *([[Metod Berlec]]) * [[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] * [[Tamara Besednjak Valič]] * [[Jana Bezenšek]] *[[Sonja Bezjak]] *[[Lenca Bogovič]] *[[Katja Boh]] *[[Darko Bratina]] *[[Valentina Brecel]]<nowiki/>j? *[[Ciril Bren]] *[[Maja Breznik]] *[[Marjan Britovšek]] *([[France Bučar]]) *[[Aleš Bučar Ručman]] *[[Gregor Bulc]] == C == * ([[Stanko Cajnkar]]) * [[Aleš Cantarutti]]? * ([[Fran Celestin]]) * ([[Bogdan Cepuder]]) *[[Aidan Cerar]] *[[Marija Cigale]] *[[Alojz Cindrič]] *[[Sanja Cukut Krilić]] == Č == * [[Ludvik Čarni]] *[[Bojan Čas]] *([[Pavle Čelik]]) *[[Marjeta Čepič]] *([[Danijel Černe]]) *[[Metod Černetič]] *[[Majda Černič Istenič]] *[[Mateja Černič]] *[[Aldo Černigoj]] *[[Nevenka Černigoj Sadar]] *[[Lucija Čevnik]] *([[Franjo Čibej]]) *[[Andreja Čibron Kodrin]] *[[Vesna Čopič]] *[[Andreja Črnak Meglič]] * [[Aleš Črnič]] * [[Kristina Čufar]] *[[Rudolf Čuješ]] (1916-2007) == D == * [[Aleš Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) *[[Jože Derganc]] *[[Darko Deškovič]] *[[Karlo Devetak]] *([[Silvo Devetak]]) *[[Milan Divjak]] *[[Mojca Dobnikar]] (*1957) *[[Janez Dokler]] *[[Barbara Domajnko]] *([[Mojca Doupona Topič]]) *[[Nina Dragičević]] *[[Srečo Dragoš]] *[[Sonja Drobnič]] *([[Maksimiljan Držečnik]]) *[[Boris Dular]] *[[Barbara Duvnjak]] == E == * [[Janez Evangelist Krek]] == F == *([[Anuška Ferligoj]]) *[[Maša Filipovič Hrast]] *[[Andrej Fištravec]] *[[Sergej Flere]] *[[Ana Frank (sociologinja)|Ana Frank]] *([[Nadja Furlan Štante]]) == G == *[[Slavko Gaber]] *[[Silvester Gaberšček]]? *[[Mojca Gaberijelčič Blenkuš]] *[[Pavel Gantar]] *[[Sašo Gazdić]] *[[Otto Gerdina]] *[[Edi Gobec]] ([[Edward Gobetz]]) *([[Vesna Vuk Godina|Vesna V. Godina]]) *[[Matija Golob]] *[[Jure Gombač]] * [[Jože Goričar]] * [[Maruša Gorišek]] *[[Jana Goriup]] *[[Andrej Gosar]] *[[Mato Gostiša]] * ([[Monika Govekar - Okoliš]]) *[[Boris Grabnar]] *[[Marta Gregorčič]] * [[Miloš Gregorič]] *[[Miša (Ela) Grčar]] *([[Janez Gril]]) *[[Andrej Guček]] == H == *[[Mitja Hafner-Fink]] *[[Matjaž Hanžek]] *[[Maša Hawlina]] * [[Mirjam Hladnik Milharčič]] *[[Valentina Hlebec]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Marjan Hočevar]] *[[Ida Hojnik Zupanc]] *[[Avgust Horvat]] (1920-?) *[[Marjan Horvat (sociolog)|Marjan Horvat]] (*1978) *[[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) *[[Franc Hribernik (sociolog)]] *[[Majda Hrženjak]] *[[Ivanka Huber]] *[[Franc Hudej]] *[[Živa Humer]] == I == *[[Hajdeja Iglič]] *([[Albin Igličar]]) *[[Miroljub Ignjatović]] *[[Gregor Inkret]] == J == *[[Ana Jagodic]] *[[Devan Jagodic]] *([[Rudolf Jakhel]]) *([[Vlasta Jalušič]]) *([[Zlatko Jančič]]) *[[Barbara Janežič]] *([[Norbert Jaušovec]]) *[[Jana Javornik]] *[[Nick Jeffs]] ? *[[Janez Jerovšek]] *[[Peter Jambrek]] * [[Mišo Jezernik]] *[[Maca Jogan]] *[[Tomaž Jurca]]? *[[Marija Jurić Pahor]] *[[Ivan Justinek]] *[[Katarina Juvančič]] * ([[Stane Južnič]]) == K == *([[Jernej Kaluža]]) *([[Mitja Kamušič]]) *([[Ciril Kandut]]) *[[Aleksandra Kanjuo Mrčela]] *[[Alojz Kavaš]] *[[Bogdan Kavčič]] * [[Marko Kerševan]] * [[Dorian Keržan]]? *[[Andrej Kirbiš]] *[[Andrej Kirn]] *[[Manja Klemenčič]] * [[Peter Klinar]] *[[Rina Klinar]]? * [[Rudi Klanjšek]] *[[Ivanka Klopčič Casar]] *[[Vladimir Knaflič]] *[[Smiljana Knez]] *[[Duška Knežević Hočevar]] *[[Barbara Kobal Tomc]] *[[Štefan Kociper]] *[[Zdenko Kodelja]]? * [[Tina Kogovšek]] * [[Andrej Kohont]] *[[Zinka Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] * [[Mirt Komel]] * [[Andreja Končan]] *[[Anja Kopač Mrak]] *[[Dragica Korade]] *[[Andrej Koren]] * [[Miran Korošec]] *[[Valerija Korošec]] * [[Drago K. Kos]] * [[Živa Kos]] * [[Marko Kosić]] *Ivan Kosovel (1952-2000) *[[Suzana Košir]] *[[Lia Lola V. Kotnik]] *([[Mojca Kovač Šebart]]) *[[Asja Nina Kovačev]] *[[Boštjan Kovačič]]? * [[Gorazd Kovačič]] * [[Helena Kovačič]] * [[Matej Kovačič]]? * [[Ema Kozar]] *[[Vera Kozmik Vodušek]] *[[Saša Krajnc]] *[[Ana Kralj]]? *[[Anton Kramberger]] * [[Igor Kramberger]] * [[Erna Kraševec Ravnik]] *[[Primož Krašovec]] *([[Lev Kreft]])? *([[Janez Evangelist Krek]]) *([[Etbin Kristan]]) *[[Zdenka Kristan]] *[[Blaž Križnik]] *[[Luka Kronegger]] *([[Jože Krošl]]) *[[Tomaž Krpič]] *[[Marko Kržan]] *[[Vera Kržišnik-Bukić]] *([[Lea Kuhar]]) *([[Metka Kuhar]]) *[[Roman Kuhar]] *[[Sonja Kump]] *[[Slavko Kurdija]] *[[Ines Kvaternik]] == L == *[[Klemen Lah, sociolog]] *[[Danijela Lahe]] *[[Zdenko Lapajne]] *[[Miran Lavrič]] *[[Blaž Lenarčič]] *([[Zmago Lenardič]]) *[[Gregor Lesjak]] (1965-2022) *[[Franc Leskošek (1957)]] *[[Vesna Leskošek]] * [[Avgust Lešnik]] *[[Ksenija Lipovšček]] *[[Bogdan Lipovšek]]? *[[Artur Lipovž]] *[[Urška Lipovž]] *[[Bojana Lobe]] *[[Miha Lobnik]] *[[Anže Logar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Danaja Lorenčič]] *[[Katja Lozar Manfreda]] *[[Samo Lozej]] *[[Thomas Luckmann]] *[[Andrej Lukan]] * [[Marina Lukšič Hacin]] *([[Breda Luthar]]) *[[Barbara Lužar]] == M == *[[Bojan Macuh]] *[[Mirna Macur]] *[[Marjetica Mahne]] *[[Matic Majcen]] *[[Natalija Majsova]] *[[Jan Makarovič]] * [[Matej Makarovič]] *[[Bogdan Makovec]] *([[Janez Malačič]]) *[[Franc Mali]] *[[Simon Maljevac]] *[[Brina Malnar]] * [[Damjan Mandelc]] *[[Srna Mandič]] *[[Biserka Marolt Meden]] * [[Miro Mastnak]] * [[Tomaž Mastnak]] *[[Leon Matek]] *[[Karmen Medica]] *[[Primož Medved]] *([[Metka Mencin]]) *[[Tomaž Mencin]] *[[Marjana Merkač Skok]] *[[Blaž Mesec]] *[[Dana Mesner Andolšek]] *[[Mateja Mešl]] *[[Silva Mežnarić]] *([[Vlado Miheljak]]) *[[Janja Mikulan]] *[[Mirjam Milharčič Hladnik]] *[[Aldo Milohnić]]? * [[Zdravko Mlinar]] *[[Nena Močnik]] * [[Rastko Močnik]] *[[Stane Možina]] *[[Albert Mrgole]] *[[Tjaša Mrgole Jukič]]? *[[Lucija Mulej]] *[[Boris Muževič]] == N == *[[Boža Napret]] *[[Andrej Naterer]] *[[Albina Nećak-Lük]] *[[Bernard Nežmah]] *([[Ante Novak]]) *[[Darijan Novak]] *[[Mojca Novak]] == O == * [[Tanja Oblak Črnič]] *[[Alojzij Odar]] *[[Miroslav Odar]] *[[Albin Ogris]] *[[Jana Opara]] *[[Marko Orel]] == P == *[[Neda Pagon]] *[[Majda Pahor]] *[[Mojca Pajnik]] *[[Tamara Pavasović Trošt]] *[[Andrej Pavlica]] *[[Samo Pavlin]] *[[Sergij Pelhan]]? *[[Stojan Pelko]]? *[[Nina Perger]] *([[Majda Petan]]) *[[Alenka Petek (sociologinja)]] *[[Polona Petek]]? *[[Brankica Petković]] *[[Krešimir Petrović]] *[[Emil Milan Pintar]] *[[Franci Pivec]] *[[Klemen Ploštajner]] *[[Alojz Pluško]] *[[Mirjam Počkar]] * [[Darka Podmenik]] *([[Slavko Podmenik]]) *[[Jasna Podreka]] *[[Ana Podvršič]] *[[Božidar Pogačar]] *[[Anja Pogačnik]] *[[Borut Pogačnik|Borut S. Pogačnik]]? *[[Ignac Polajnar]] * [[Matjaž Poljanšek]] *[[Milko Poštrak]] *([[Vinko Potočnik]]) *[[Tadej Praprotnik]] *[[Katja Praznik]] *[[Albin Prepeluh]] *([[Miklavž Prosenc]])? *[[Marko Prpić]]? * ([[Janko Prunk]]) * [[Maja Pucelj]] *[[Jože Pučnik]] *[[Jožica Puhar]] *[[Tjaša Pureber]]? == R == * [[Eugen Rainer]] * ([[Barbara Rajgelj]]) * [[Ksenija Ramovš]] *[[Pavla Rapoša Tajnšek]] *[[Ana Reberc]] *[[Mateja Rek]] ? *[[Jožica Recer]] *([[Bojan Regvar]]) *[[Tanja Rener]] *[[Andreja Rihter]] * [[Rudi Rizman]] * [[Sonja Robnik]] *[[Nino Rode]] *[[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Borut Rončević]] *[[Braco Rotar]] *[[Zdenko Roter]] *[[Matevž Rudolf]] * [[Dimitrij Rupel]] *[[Andrej Rus]] * [[Veljko Rus]] *[[Velko S. Rus]]? *[[Boris Rutar]]? *[[Tibor Rutar]] *[[Riccardo Ruttar]] == S == * [[Iztok Saksida]] * [[Stane Saksida]] *[[Renata Salecl]] *[[Nina Scagnetti]] *[[Mateja Sedmak]] *[[Irena Selišnik]] *[[Janko Sernec]] *[[Gabrijela Simetinger]] *[[Zlatko Skrbiš]] *([[Zoja Skušek]]) *[[Rok Smrdelj]] * [[Marjan Smrke]] * [[Ana M. Sobočan]] *([[Jasna Sok]]) *[[Stojan Sorčan]] *[[Alenka Spacal]] *[[Evgen Spektorski|Evgen V. Spektorski]] *([[Slavko Splichal]]) *[[Alenka Janko Spreizer]] *[[Andrej Srakar]]? *[[Vida Sruk]] *[[Vlado Sruk]] *[[Peter Stanković]] *[[Miroslav Stanojević]] *([[Eva Stergar]]) *[[Dragica Sternad]]/ [[Dragica Marta Sternad]] *[[Vlasta Stojak]] *[[Franc Stopajnik]] *([[Janez Strehovec]]) *([[Rudi Supek]] - Hrvat) *[[Emidij Susič]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == *[[Ksenija Šabec]] *[[Zdenka Šadl]] *[[Boštjan Šaver]] *([[Rudi Šeligo]]) *[[Jasmina Šepetavc]] * ([[Leo Šešerko]]) *[[Marjan Šimenc]]? *[[Milivoja Šircelj]] *[[Klemen Širok]] *[[Igor Škamperle]] *([[Andrej Škerlep]]) *[[Zora (Albina) Škerlj]] *[[Majda Šlajmer Japelj]] *[[Iztok Šori]] *([[Luj Šprohar]]) *[[Renata Šribar]] *[[Janez Štebe]] *[[Jože Šter]]? *([[Primož Šterbenc]]) *[[Karmen Štular Sotošek]] *[[Ajda Šulc]] *[[Alenka Švab]] *[[Sergio Švara]] == T == *[[Aleksandra Tabaj]] *[[Veronika Tašner]] *[[Marina Tavčar Krajnc]] *Marjan Tavčar (1940) *[[Simon Tecco]] *[[Sandor Tence]] *[[Daša Tepina]] *[[Gregor Tomc]] *[[Zora Tomič]] *[[Angelik Tominec]] *[[Matevž Tomšič]] *[[Niko Toš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Marjeta Tratnik Volasko]] *[[Polona Tratnik]]? *[[Suzana Tratnik]]? *[[Martina Trbanc]] * [[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] * [[Ana Trebežnik]] * [[Jernej Trebežnik]]? * [[Božo Truden]] *[[Nada Turnšek]] == U == *[[Tjaša Učakar]] *[[Samo Uhan]] *[[Mirjana Ule]] * [[Mojca Urek]] * [[Cveto Uršič]] *[[Matjaž Uršič]] *([[Aleš Ušeničnik]]) == V == *[[Mojca Vah Jevšnik]] *([[Rafko Valenčič]]) *[[Cvetko Valič]] *[[Urban Vehovar]] *[[Mitja Velikonja]] *[[Nataša Velikonja]] *[[Valerija Vendramin]] *[[Barbara Verlič Christiensen]] (''Barbara'' ''Verlič Dekleva'') *([[Andreja Vezovnik]]) *[[Zaira Vidau]] *[[Arthur J. Vidich]] *[[Ičo Vidmar]] *[[Ksenja Vidmar-Horvat|Ksenija Vidmar-Horvat]] *[[Oto Vilčnik]] *[[Mojca Vizjak Pavšič]]? *[[Vlasta Vodeb]] * [[Jože Vogrinc]] *[[Ana Vogrinčič Čepič]] *[[Peter Volasko]] *([[Bogumil Vošnjak]]) *([[Anton Vratuša]])? *[[Vera Vratuša-Žunjić]] (Bgd) *([[France Vreg]]) *[[Eva Vrtačič]] *[[Irena Vujanović]]? == Z == *[[Gita Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Danijela Zajc]]? *[[Anja Zalta Bratuž]] *[[Darja Zaviršek]] *[[Simona Zavratnik]] *[[Nataša Zavrl]] *[[Marija Zidar]] *[[Boris Ziherl]] *[[Franci Zlatar]] *[[Valerija Zorko]] *[[Zdravko Zrimšek]] *[[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929-2019) *Janez Zurc (1939-2022) *[[Milan Zver]] == Ž == *[[Mojca Žaberl]]? *([[Igor Žagar]]) *[[Tjaša Žakelj]]? *([[Ali Žerdin]]) *[[Barbara Žgajner Tavš]] *[[Alojzija Židan]] *[[Andreja Živoder]] *[[Ivan Žmavc]]? *[[Anton Žun]] *[[Mihael Žužek|Miha Žužek]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih politologov]]; [[seznam slovenskih komunikologov]]; [[seznam slovenskih filozofov]]; * [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih psihologov]] {{seznami narodov po poklicu|sociologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Sociologi]] [[Kategorija:Slovenski sociologi|*]] jsb5o7hywstx9ul13fyt3i40lno3dot 0 80861 6758860 6679485 2026-09-30T18:55:29Z TadejM 738 dodano infopolje 6758860 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Debelo črevo | Latin = colon'' ali ''intestinum crassum | Caption = Sprednji del [[trebuh]]a s prikazom debelega črevesa ter [[želodec|želodcem]] in [[tanko črevo|tankim črevesom]] v sivem | Precursor = | PartOf = [[prebavni trakt]] | System = [[prebava|prebavila]] | Artery = [[zgornja mezenterična arterija]], [[spodnja mezenterična arterija]] in [[notranja iliakalna arterija]] | Vein = [[zgornja mezenterična vena|zgornja]] in [[spodnja mezenterična vena]] | Nerve = | Lymph = [[spodnje mezenterične bezgavke]] |Image=Tractus intestinalis intestinum crassum.svg|Width=200}} '''Debélo črevó''' (tudi '''širôko črevó''' ali '''kolon''', lat. intestinum crassum) je pri [[človek]]u in rastlinojedih [[žival]]ih zadnji odsek [[prebavna cev|prebavne cevi]]. Je del črevesja; začne se za [[tanko črevo|tankim črevesom]] in se konča z [[zadnjik]]om. Debelo črevo predstavlja zadnji del prebavil in prebavnega sistema pri vretenčarjih. V njem se voda absorbira, preostali odpadni material pa se shrani kot blato, ki se izloči med defekacijo.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.cancer.gov/publications/dictionaries/cancer-terms/def/large-intestine?redirect=true|title=large intestine|date=|accessdate=2. 9. 2018|website=National Cancer Institute|publisher=|last=|first=}}</ref> Večina virov navaja, da debelo črevo sestavljajo slepo črevo, kolon, danka in analni kanal.<ref>{{Navedi splet|url=https://emedicine.medscape.com/article/1948929-overview|title=Large Intestine Anatomy|date=28. 6. 2016|accessdate=2. 9. 2018|website=Medscape|publisher=|last=Kumar Kapoor|first=Vinay}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bartleby.com/107/|title=Anatomy of the Human Body|date=|accessdate=2. 9. 2018|website=Bartleby|publisher=|last=Gray|first=Henry}}</ref> Nekateri viri analni kanal izključujejo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mosby's Medical Dictionary (8th ed.)|url=https://archive.org/details/isbn_9780323052900|last=|first=|publisher=Elsevier|year=2009|isbn=9780323052900|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Concise Medical Dictionary|url=https://archive.org/details/concisemedicaldi0000unse_i9t6|last=|first=|publisher=Oxford University Press|year=2010|isbn=9780199557141|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=A Dictionary of Biology|url=https://archive.org/details/dictionaryofbiol0000unse_t7m3|last=|first=|publisher=Oxford University Press|year=2013|isbn=9780199204625|location=|page=|cobiss=}}</ref> Pri ljudeh se debelo črevo začne v desnem iliakalnem področju medenice tik ob ali pod pasom. Preko ileocekalne zaklopke je povezan s koncema tankega in slepega črevesja. Nato se nadaljuje z dvigom proti trebuhu, se razprostre čez celotno širino trebušne votline kot prečni kolon, nato pa se spusti do danke in ima končno točko v analnem kanalu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gesa.org.au/content.asp?id=100|title=Large intestine|date=|accessdate=2. 9. 2018|website=Gastroenterological Society of Australia|publisher=|last=|first=|archive-date=2015-08-28|archive-url=https://archive.today/20150828202413/http://www.gesa.org.au/content.asp?id=100|url-status=dead}}</ref> Splošno je debelo črevo pri ljudeh dolgo približno 1,5 metra, kar predstavlja približno eno petino celotne dolžine prebavil.<ref>{{Navedi knjigo|title=Gray's Anatomy for Students|url=https://archive.org/details/graysanatomyfors0000drak_u8f5|last=Drake|first=R. L.|last2=Vogl|first2=W.|last3=Mitchell|first3=A. W. M.|publisher=Churchill Livingstone|year=2010|isbn=|location=Philadelphia|page=|cobiss=}}</ref> == Anatomija == [[File:3DPX-002736 Large intestine Nevit Dilmen.stl|thumb|3D prikaz debelega črevesa z računalniško tomografijo.]] [[File:Blausen 0604 LargeIntestine2.png|thumb|Prikaz debelega črevesa.]] Debelo črevo je zadnji del prebavnega sistema, ki absorbira vodo in soli iz trdnih odpadnih produktov, preden se jih odstrani iz telesa kot blato. Hkrati predstavlja mesto, kjer se nahaja večinoma [[Bakterije|bakterijska]] flora, ki fermentira neabsorbiran material. Za razliko od tankega črevesja debelo črevo nima pomembne vloge pri absorbciji hrane in hranilnih snovi. Vsak dan pride v debelo črevo približno 1,5 litra vode.<ref>{{Navedi knjigo|title=Biology: A Guide to the Natural World|url=https://archive.org/details/biologyguidetona0000krog_g7a1|last=Krogh|first=David|publisher=Benjamin-Cummings Publishing Company|year=2010|isbn=978-0-321-61655-5|location=|page=|cobiss=}}</ref> Dolžina debelega črevesa pri moških je povprečno 166 cm (razpon od 80 do 313 cm), pri ženskah pa povprečno 155 cm (razpon od 80 do 214 cm).<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00276-002-0057-y|title=Anatomical study of the length of the human intestine|date=|accessdate=2. 9. 2018|website=Springer Link|publisher=|last=|first=}}</ref> === Deli === [[File:Blausen 0603 LargeIntestine Anatomy.png|thumb|Deli debelega črevesa.]] [[File:Diameters of the large intestine.svg|thumb|Povprečni notranji premeri in razponi posameznih delov debelega črevesa.]] Pri sesalcih je debelo črevo sestavljeno iz petih delov. To so slepo črevo (cekum, lat. ''caecum'') in navzgornji (ascendentni) kolon (lat. ''colon ascendens''), prečni (transverzni) kolon (lat. ''colon transversum''), navzdolnji (descendentni) kolon (lat. ''colon descendens''), esasto črevo (sigmoidni kolon, lat. ''colon sigmoideum'') in danka (rektum, lat. ''rectum'').<ref name=":0" /> Odseki debelega črevesa so: * Navzgornji kolon, vključno s slepim črevesom in slepičem; * Prečni kolon, vključno s količnim upogibom in prečnim mezokolonom; * Navzdolnji kolon; * Esasto črevo, ki je v obliki črke S; * Danka. Deli debelega črevesa so bodisi intraperitonealni (ležijo v [[Potrebušnična votlina|potrebušnični votlini]]) ali pa se nahajajo zadaj v retroperitoneumu. Retroperitonealni organi splošno niso popolnoma prekriti s [[Potrebušnica|potrebušnico]], zato so fiksirani na mestu. Intraperitonealni organi so v celoti obkroženi s potrebušnico, zato so mobilni.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mananatomy.com/digestive-system/peritoneum|title=Peritoneum|date=|accessdate=2. 9. 2018|website=Mananatomy|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20181008195347/http://www.mananatomy.com/digestive-system/peritoneum|url-status=dead}}</ref> Navzgornji in navzdolnji kolon in danka ležijo retroperitonealno, slepo črevo, slepič, prečni kolon in esasto črevo pa intraperitonealno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ucd.ie/vetanat/ga-subject/abdomen/ab13.html|title=THE LARGE INTESTINE (COLON)|date=|accessdate=2. 9. 2018|website=UCD|publisher=|last=|first=}}</ref> To je pomembno za dostopanje do organov med operacijo, kot je laparotomija. Povprečni notranji premeri posameznih odsekov debelega črevesa v centimetrih so: slepo črevo 8,7 (razpon 8,0-10,5), navzgornji kolon 6,6 (razpon 6,0-7,0), prečni kolon 5,8 (razpon 5,0-6,5), navzdolnji kolon 6,3 (razpon 6,0-6,8) in danka v bližini stika z esastim črevesom 5,7 (razpon 4,5-7,5).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3149991/|title=Deficient Pms2, ERCC1, Ku86, CcOI in Field Defects During Progression to Colon Cancer|date=28. 7. 2010|accessdate=2. 9. 2018|website=NCBI|publisher=|last=Nguyen|first=Hun}}</ref> [[Mišica zapiralka|Mišici zapiralki]] ((lat. m. ''sphincter internus et externus)'' na koncu zadnjika nista več del debelega črevesa. ==== Slepo črevo in slepič ==== Slepo črevo je začetni del debelega črevesa in sodeluje pri prebavi, medtem ko je slepič, ki se [[Embriologija|embrionalno]] razvije iz njega, del debelega črevesa, ki ni vključen v prebavo in se šteje za del limfnega tkiva, ki je povezano s črevesjem. Njegova funkcija je negotova, vendar v nekaterih virih piše, da ima vlogo pri naseljevanju debelega črevesa z mikrofloro in da pripomore k ponovni naselitvi debelega črevesa z bakterijami, kadar je mikroflora poškodovana zaradi imunske reakcije. Za slepič je značilna tudi visoka koncentracija limfnih celic. ==== Navzgornji kolon ==== Navzgornji kolon je prvi od štirih delov debelega črevesa. S tankim črevesom je povezan preko slepega črevesa. Navzgornji kolon poteka skozi trebušno votlino približno 20 cm navzgor do prečnega kolona. Ena od glavnih funkcij debelega črevesa je absorbcija vode in drugih ključnih hranilnih snovi iz odpadnega materiala in njihova reciklaža. Odpadni material potuje iz tankega črevesa skozi ileocekalno zaklopko v slepo črevo, nato pa v navzgornji kolon, kjer se začne postopek ekstrakcije. Preostanek se pomika navzgor proti prečnemu kolonu s pomočjo peristaltike. Navzgornji kolon je včasih spojen s slepičem preko Gerlachove zaklopke. Pri prežvekovalcih je navzgornji kolon znan kot spiralni kolon.<ref>{{Navedi splet|url=http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/spiral+colon|title=Spiral colon|date=|accessdate=2. 9. 2018|website=The Free Dictionary|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://faculty.ucc.edu/biology-potter/Pig_Digestive_System/sld009.htm|title=Spiral colon and caecum|date=|accessdate=2. 9. 2018|website=Faculty|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304022928/http://faculty.ucc.edu/biology-potter/Pig_Digestive_System/sld009.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.answers.com/topic/colon-9|title=Answers - The Most Trusted Place for Answering Life's Questions|date=|accessdate=2. 9. 2018|website=Answers|publisher=|last=|first=}}</ref> Ob upoštevanju ljudi vseh starosti in obeh spolov se rak debelega črevesa najpogosteje pojavi prav v tem delu (41%).<ref>{{Navedi splet|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.3322/caac.21395|title=Colorectal cancer statistics, 2017|date=1. 3. 2009|accessdate=2. 9. 2018|website=Wiley Online Library|publisher=|last=Siegel|first=Rebecca L.}}</ref> ==== Prečni kolon ==== Prečni kolon je del debelega črevesa, ki poteka od hepatične fleksure (zavoja debelega črevesa pri [[Jetra|jetrih]]) do splenične fleksure (zavoja debelega črevesa pri [[Vranica|vranici]]). Prečni kolon visi pod [[Želodec|želodcem]], s katerim ga povezuje velika guba potrebušnice, imenovana veliki omentum. Na zadnji strani je povezan z zadnjo trebušno steno preko dela [[Mezenterij|mezenterija]], imenovanega prečni mezokolon. Prečni kolon je obložen s potrebušnico in je zato mobilen, kar pa ne velja za dela debelega črevesa, ki se z njim povezujeta od spredaj in zadaj (navzgornji in navzdolnji kolon). Proksimalni, torej začetni dve tretjini prečnega kolona oskrbuje srednja količna arterija, ki je veja zgornje mezenterične arterije, medtem ko zadnjo tretjino oskrbujejo veje spodnje mezenterične arterije. Območje med tema dvema področjema različnih prekrvavitev je občutljivo na [[Ishemija|ishemijo]]. ==== Navzdolnji kolon ==== Navzdolnji kolon poteka od splenične fleksure do začetka sigmoidnega kolona oziroma esastega črevesa. Njegova vloga v prebavnem sistemu je shranjevanje iztrebkov, ki jih pozneje izprazni v danko. Pri dveh tretjinah ljudi je retroperitonealen, preostanek pa ima navadno kratki mezenterij.<ref>{{Navedi splet|url=https://academic.oup.com/jid/article-abstract/124/Supplement_1/S106/811449?redirectedFrom=fulltext|title=Gentamicin and Ampicillin in Human Bile|date=1. 12. 1971|accessdate=3. 9. 2018|website=Oxford Academic|publisher=|last=Smithivas|first=Thana|last2=Hyams|first2=Phineas J.|last3=Rahal|first3=James J.}}</ref> S krvjo ga preskrbuje leva količna arterija. Flora v tem delu je zelo številčna. == Fiziologija in funkcije == Debelo črevo je zadnji del prebavne cevi, ki se konča z danko. Je nadaljevanje tankega črevesa, dolgo približno 1,5 metra. [[Kislost]] v debelem črevesu pada v distalni smeri; na začetku debelega črevesa je [[pH]] vrednost okoli 5,5, v srednjem delu okoli 6,2 in na koncu okoli 6,8. V debelem črevesu živi več milijard bakterij, ki pripomorejo k dokončnemu razkroju hrane, pri tem pa nastajajo plini, kot so vodik, ogljikov dioksid, vodikov sulfid in metan. Sluznica v debelem črevesu ne izloča več prebavnih sokov, saj je prebava hrane tukaj že končana, pač pa samo sluz, ki maže iztrebke in jim lajša prehod. Protitelesca v sluzi nas ščitijo pred raznimi bakterijskimi obužbami. Funkcije debelega črevesa: * reabsorbcija [[voda|vode]] in nekaterih vitaminov * tvorba iztrebkov iz kaše, ki pride iz tankega črevesa * zadrževanje blata do izpraznitve. == Viri == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == [http://www.rtvslo.si/odprtikop/polnocni_klub/ziveti-s-kronicno-crevesno-boleznijo/ Oddaja RTV Slovenija - Živeti s kronično črevesno boleznijo] [[Kategorija:Prebavila]] [[Kategorija:Debelo črevo|*]] {{normativna kontrola}} t9stvhsgjoc2jxj54bobf4xheryxyq5 0 84412 6759040 6757461 2026-10-01T06:52:53Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6759040 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *Rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Anterselva]] (Italija-J. Tirolska) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Atrak]] /[[Atrek]] (Turkmenistan, Iran) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auze]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) *[[Biała]] (Poljska) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) *[[Caudeau]] (Francija) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Doustre]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) *[[Ega]] (Italija-J. Tirolska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) *[[Erpenjščica]] (Hrvaška) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe (reka)]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Grőden]] (Italija-J. Tirolska) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Gsiesenbach]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidoire]] (Francija) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) *[[Maceljčica]] (Hrvaška) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) *[[Mara (Italija, Švica)]] *[[Mara (Kenija, Tanzanija)]] * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas /[[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) *[[Novella]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Oklahoma River]] (ZDA) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) *[[Pačetina]] (Hrvaška) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/[[Passina]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Purzelkamp]] (Avstrija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss (reka)]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shtima]] (Kosovo) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) *[[Simion]] (Italija-J. Tirolska) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) *[[Slakovačka reka]] (Kosovo) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) *[[Sopotnica]] (Hrvaška) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sourdoire]] (Francija) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) *[[Sumène]] (Francija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Svedružica]] (Hrvaška) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šembera]] (Češka) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) *[[Talvera]]/[[Talfer]] (Italija-J.Tirolska) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) *[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) *[[Villnőss]] (Italija-J. Tirolska) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) *[[Vizze]] (Italija-J. Tirolska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] jtzbj9xqvrpbroaomv9mljk5d5d7b5p 6759042 6759040 2026-10-01T06:55:32Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6759042 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *Rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Anterselva]] (Italija-J. Tirolska) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Atrak]] /[[Atrek]] (Turkmenistan, Iran) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auze]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) *[[Biała]] (Poljska) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) *[[Caudeau]] (Francija) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Doustre]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) *[[Ega]] (Italija-J. Tirolska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) *[[Erpenjščica]] (Hrvaška) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe (reka)]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Grőden]] (Italija-J. Tirolska) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Gsiesenbach]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidoire]] (Francija) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) *[[Maceljčica]] (Hrvaška) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) *[[Mara (Italija, Švica)]] *[[Mara (reka, Kenija)]] (Kenija, Tanzanija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas /[[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) *[[Novella]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Oklahoma River]] (ZDA) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) *[[Pačetina]] (Hrvaška) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/[[Passina]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Purzelkamp]] (Avstrija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss (reka)]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shtima]] (Kosovo) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) *[[Simion]] (Italija-J. Tirolska) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) *[[Slakovačka reka]] (Kosovo) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) *[[Sopotnica]] (Hrvaška) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sourdoire]] (Francija) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) *[[Sumène]] (Francija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Svedružica]] (Hrvaška) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šembera]] (Češka) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) *[[Talvera]]/[[Talfer]] (Italija-J.Tirolska) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) *[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) *[[Villnőss]] (Italija-J. Tirolska) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) *[[Vizze]] (Italija-J. Tirolska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] 9g3lbtx30o3u141pdlrai7zrxpyeb8r 6759082 6759042 2026-10-01T07:50:14Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6759082 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *Rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Anterselva]] (Italija-J. Tirolska) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Atrak]] /[[Atrek]] (Turkmenistan, Iran) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auze]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) *[[Biała]] (Poljska) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) *[[Caudeau]] (Francija) *[[Cauto]] (Kuba) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Doustre]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) *[[Ega]] (Italija-J. Tirolska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) *[[Erpenjščica]] (Hrvaška) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe (reka)]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Grőden]] (Italija-J. Tirolska) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Gsiesenbach]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidoire]] (Francija) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) *[[Maceljčica]] (Hrvaška) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) *[[Mara (Italija, Švica)]] *[[Mara (reka, Kenija)]] (Kenija, Tanzanija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas /[[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) *[[Novella]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Oklahoma River]] (ZDA) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) *[[Pačetina]] (Hrvaška) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/[[Passina]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Purzelkamp]] (Avstrija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss (reka)]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shtima]] (Kosovo) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) *[[Simion]] (Italija-J. Tirolska) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) *[[Slakovačka reka]] (Kosovo) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) *[[Sopotnica]] (Hrvaška) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sourdoire]] (Francija) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) *[[Sumène]] (Francija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Svedružica]] (Hrvaška) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šembera]] (Češka) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) *[[Talvera]]/[[Talfer]] (Italija-J.Tirolska) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) *[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) *[[Villnőss]] (Italija-J. Tirolska) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) *[[Vizze]] (Italija-J. Tirolska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] 75omhs8kpn01wdz8yq7chba4ejbcezo 0 85386 6758827 6744101 2026-09-30T18:12:07Z ~2026-52693-62 266596 /* Vozni park */ 6758827 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovenske železnice wordmark logo.svg|desno||250px|thumb|Logotip Slovenskih železnic]] '''Slovenske železnice, d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in Nomago. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] sazljqp7i2s5472l2bhd5jx5fqf3fbv 6758864 6758827 2026-09-30T19:02:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6758827|6758827]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-52693-62|~2026-52693-62]] ([[User talk:~2026-52693-62|pogovor]]) 6758864 wikitext text/x-wiki [[Slika:Slovenske železnice wordmark logo.svg|desno||250px|thumb|Logotip Slovenskih železnic]] '''Slovenske železnice, d. o. o.''' (krajše le ''Slovenske železnice'', [[kratica]] '''SŽ''') so [[podjetje]] [[Slovenski državni holding|Slovenskega državnega holdinga]], ta pa je v lasti [[Slovenija|Republike Slovenije]]. So upravitelj železniške infrastrukture, družbe v njeni skupini pa so izvajalec [[Železniški prevoz|železniškega prometa]] v [[Država|državi]] oziroma izvajalec obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Ob slovenski [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvi]] so nastale iz ''Železniškega gospodarstva Ljubljana'', ki je na ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in tudi hrvaškega dela [[Istra|Istre]] dotlej upravljalo del omrežja [[Jugoslovanske železnice|Jugoslovanskih železnic]]. Od [[10. junij]]a [[1992]] so Slovenske železnice članica [[Mednarodna železniška zveza|Mednarodne železniške zveze]] (UIC). ''Skupino Slovenske železnice'' sestavljajo podjetja: SŽ Potniški promet, SŽ Vleka in tehnika, SŽ Logistika (SŽ Tovorni promet, Fersped), SŽ Infrastruktura, SŽ Železniško gradbeno podjetje, SŽ Železniško invalidsko podjetje, SŽ Prometni institut Ljubljana in Nomago. ==Zgodovina== [[Slika:Zidani most ob južni železnici 1897.jpg|280px|thumb|desno|Železniška postaja Zidani Most (1897)]] ===Avstrijsko obdobje=== Zgodovina železnic na Slovenskem se začne v obdobju [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] oziroma poznejše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]], ki je vse do razpada leta 1918 vključevala celotno ozemlje današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Prvi [[vlak]] je na slovensko ozemlje zapeljal že leta 1846 (na poskusni vožnji od Gradca do [[Pesnica pri Mariboru|Pesnice pri Mariboru]] pa že 1. novembra 1845), le enajst let pozneje, leta 1857, pa je bila dokončana povezava med [[Dunaj]]em in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], tako imenovana [[Južna železnica]]. Železnice so zaradi zemljepisne lege Slovenije od takrat most med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. ===Kraljevina Jugoslavija=== Po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se oblikovale [[Železnice Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1929 se kraljevina preimenuje v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in z njo tudi železnice v [[Jugoslovanske državne železnice]] (JDŽ). Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je območje Primorske, Istre in dela Dalmacije, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] pripadlo [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Ob tem je del [[Bohinjska proga|Bohinjske proge]], z odsekom do [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)|Ajdovščine]] ter del [[Južna železnica|Južne železnice]] in s tem tudi progi [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Proga Pivka—Reka (1873)|Pivka–Reka]] ter [[Zgodovina železnice v Sloveniji#Istrska proga Divača—Pulj (1876)|Divača–Pulj]], prešel pod upravo Italijanskih državnih železnic (FS). Z razširitvijo [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] na jugoslovansko ozemlje leta 1941 JDŽ prenehajo obstajati, razdelijo jih na DRB, FS in MAV, v NDH nastanejo [[Hrvaške državne železnice]] (HDŽ), v Srbiji pa (ponovno) [[Srbske državne železnice]] (SDŽ). === SFR Jugoslavija === Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so železniški prevoz vodile [[Jugoslovanske železnice]] (JŽ), ki so pod tem imenom obstajale od leta 1952. Upravljanje je bilo ozemeljsko razdeljeno na 6 železniških transportnih podjetij (Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Titograd in Ljubljana, slednje je bilo dodatno razdeljeno na območne enote Ljubljana, Maribor in Postojna). Z uvedbo samoupravnega socializma je v okviru Združenja Jugoslovanskih železnic obstajala tudi organizacija KRS (Kola za spavanje i ručavanje/Vagoni za spanje in obedovanje). 6. novembra 1960 pridejo v Slovenijo prve štiri garniture [[tirni avtobus|tirnih avtobusov]], ki so bile po osamosvojitvi odstopljene [[Hrvaške železnice|Hrvaškim železnicam]]. Tako se leta 1962 začne elektrifikacija proge [[Postojna]]–[[Ljubljana]] in za njo že drugih, kot so [[Postojna]]–[[Koper]], [[Ljubljana]]–[[Jesenice]], [[Ljubljana]]–[[Maribor]] ter [[Zidani Most]]–[[Dobova]] in tako je leta 1977 dokončana še zadnja elektrificirana proga dotlej, [[Maribor]]–[[Špilje]]. Po razpadu Jugoslovanskih železnic se je Železniško gospodarstvo Ljubljana preimenovalo v Slovenske železnice (SŽ), v okvir katerih so bile združene tudi službe, ki so v Sloveniji dotlej delovale neposredno pod okriljem Jugoslovanskih železnic.[[Slika:29.12.2012, SŽ 310, Ljubljana, Slovenia (16493631710).jpg|alt=|sličica|200x200_pik|Pendolino ETR 310 Slovenskih železnic (SŽ 310) na [[Železniška postaja Ljubljana|Ljubljanski postaji]]]] ==Slovenske železnice (SŽ)== Leta 1994 je italijanski elektromotornik ETR 310 z nagibnim podvozjem, tipa [[Pendolino]], na preiskusni vožnji 17. septembra, na odseku med [[Rače|Račami]] in [[Hoče|Hočami]] dosegel absolutni hitrostni rekord na slovenskih progah – 208,2 kilometra na uro. Leta 2000 so SŽ nabavile tri tovrstne garniture. [[Slika:SŽ 312 317.jpg|thumb|200px |Siemens Desiro Slovenskih železnic (SŽ 312)]] Julija leta 2002 SŽ prejmejo še zadnjo od tridesetih naročenih elektromotornih garnitur serije, imenovanih [[Siemens (podjetje)|Siemens]] [[Siemens Desiro|Desiro]]. Od prevzema naprej vozijo v sklopu lokalnih potniških (LP) in regionalnih vlakov (RG) na vseh elektrificiranih progah v Sloveniji. Aprila 2016 je bila dokončana elektrifikacija proge Pragersko–Hodoš. [[File:Railway map of Slovenia.png|380px|thumb|desno|Mreža železniških prog v Sloveniji]] == Železniško omrežje == Del železniškega omrežja v Sloveniji je elektrificiran (po njem vozijo predvsem elektromotorni [[vlak]]i), nekoliko večji del pa je neelektrificiran (po njem vozijo različni tipi dizelskih vlakov). Skupna dolžina železniških prog je 1208 [[km]],<ref>{{Navedi splet|url=http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|title=Železniške proge|date=|accessdate=17. 4. 2018|website=Slovenske železnice|publisher=|last=|first=|language=sl|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180418092856/http://slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/zelezniske-proge |date=2018-04-18 }}</ref> od tega je elektrificiranega za 609,7 km<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|title=Slovenske železnice - Elektroenergetika|last=|accessdate=2016-10-15|archive-date=2016-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160917051252/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/javna-zelezniska-infrastruktura/elektroenergetika|url-status=dead}}</ref> omrežja. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog. Največji del je elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, med [[Dobova|Dobovo]] in državno mejo s [[Hrvaška|Hrvaško]] ter med Hodošem in državno mejo z [[Madžarska|Madžarsko]] je izmenična napetost 25 k[[V]] 50 [[Hz]], med [[Jesenice|Jesenicami]] in državno mejo z [[Avstrija|Avstrijo]] pa 15 kV 16,7&nbsp;Hz. [[File:SŽ_Kranj-Beljak_(c)_Bojan_Schnabl.webm#metadata|thumb|Železniška postaja Kranj z najavo mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini. <ref>Glej o pomenu Beljaka za slovensko kulturno zgodovino: Matjaž Klemenčič: Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 3.zv., str. 1419-1421</ref><ref>O zgodovinskem pomenu Beljaka za slovensko politčno gibanje: Matjaž Klemenčič: Beljaško omizje (Villacher Kreis) in Villach/Beljak. V: [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]], 1.zv., str. 146-147</ref><ref>O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2)Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&Gesetzesnummer=10000208]</ref><ref>Avstrijska zvezna ustava v svoji ciljni določbi člen 8/2 poziva, das "se spoštujejo, varujejo in spodbujajo" jeziki narodnih skupnosti. Original: Artikel 8 (2): "Die Republik (Bund, Länder und Gemeinden) bekennt sich zu ihrer gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, die in den autochthonen Volksgruppen zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Bestand und Erhaltung dieser Volksgruppen sind zu achten, zu sichern und zu fördern.", prevod: Člen 8 (2): "Republika (federacija, dežele in občine) se priznava k svoji zgodovinsko pogojeni jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se izraža v avtohtonih narodnostnih skupnostih. Jezik in kultura, obstoj ter ohranjanje teh narodnostnih skupnostih je treba spoštovati, varovati in spodbujati." zitat, BVG, Art. 8 (2), [https://www.ris.bka.gv.at/eli/bgbl/1930/1/A8/NOR40066723] (preverjeno 15.6.2025). To velja tore tudi za pravilno rabo krajevnih imen v jezikih teh skupnostih, mdr. Koroških Slovencev.</ref><ref>[[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]</ref>]] === Statistika o železniškem omrežju Slovenskih železnic === * Najbolj strma proga: Prvačina–Štanjel 26,7 [[promila]]. * Najdaljša horizontala: Ruše–Fala v dolžini 6.500 m na progi [[Maribor]]–Prevalje. * Najdaljša ravnina: [[Ptuj]]–[[Velika Nedelja]] v dolžini 15.810 m na progi Pragersko–Središče. * Najviše ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Postojna|Postojna]] 582 m. * Najniže ležeča železniška postaja: [[Železniška postaja Koper|Koper]] 3 m. * Najdaljši most: 575 m [[Novo mesto]] na industrijskem tiru za [[Revoz]]. * Najvišji most: 30 m v [[Most na Soči|Mostu na Soči]] čez reko Idrijco. * Najdaljši predor: [[Bohinjski predor]] 6327,3 m. * Najkrajši predor: [[Radovljica]] 25,03 m. * Najstarejša proga: [[Južna železnica|Južna državna železnica]] [[Šentilj]]–[[Celje]] [[2. junij]] [[1846]].<ref>http://www.slo-zeleznice.si</ref> == Vozni park == {{glavni|Vozni park Slovenskih železnic}} Najhitrejši vlak v Sloveniji je [[Nagibni vlak|nagibna]] [[elektromotorna garnitura]] [[Pendolino]] serije [[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]], letnik 2000, ki vozi pod oznako InterCity Slovenija (ICS) med Ljubljano in Mariborom ter občasno med Ljubljano in Koprom. Najvišja hitrost, ki jo lahko dosega, znaša 160&nbsp;km/h (sicer zmore hitrosti do 200&nbsp;km/h), in sicer jo doseže na relaciji [[Pragersko]]–[[Maribor]] in [[Grobelno]]–[[Štore]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/slika3353.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071103051506/http://www.vlaki.net/slika3353.html |date=2007-11-03 }}</ref> Večja pridobitev za potniški promet so bili na začetku novega tisočletja tudi potniški vlaki [[Siemens Desiro]] serije [[SŽ serija 312/317|312/317]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/emu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013707/http://www.vlaki.net/emu.html |date=2007-09-27 }}</ref> Večina [[Dizelmotorna garnitura|dizelmotornih garnitur]] je proizvodnje [[Fiat]] z letniki 1973–1976 ([[SŽ serija 813/814|serija 813/814]]), in "kanarčkov" [[SŽ serija 713/715|serije 713/715]] z letniki 1983–1986.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vlaki.net/dmu.html |title=arhivska kopija |accessdate=2006-12-30 |archive-date=2007-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927013639/http://www.vlaki.net/dmu.html |date=2007-09-27 }}</ref> V prometu je tudi še nekaj garnitur [[SŽ serija 711|serije 711]], nekdanjih "zelenih vlakov", izdelanih leta 1970. Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s proizvajalcem [[Stadler Rail|Stadler Rail AG]] za nakup 26 novih potniških garnitur: 11 enonadstropnih elektromotornih, 10 dvonadstropnih elektromotornih in 5 enonadstropnih dizelmotornih garnitur. Maja 2019 je bila podpisana nova pogodba za dobavo dodatnih 16 dizelskih in 10 električnih enonadstropnih garnitur, junija 2023 še dodatnih 20 enonadstropnih dizelmotornih garnitur.<ref>{{Navedi novice|url=https://novaproga.wordpress.com/2018/04/17/novi-vlaki-slovenskih-zeleznic/|title=Novi vlaki Slovenskih železnic|date=17. 4. 2018|newspaper=Nova proga|accessdate=17. 4. 2018|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}</ref> <gallery> Slika:Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg|Pendolino ICS ([[SŽ serija 310|serija 310/316]]) Slika:SŽ 510-515 - 006.jpg|Stadler FLIRT EMU [[SŽ serija 510/515]] Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|Stadler KISS [[SŽ serija 313/318]] Slika:StadlerDMUžalec.jpg|Stadler FLIRT DMU [[SŽ serija 610/615]] Slika:SŽ 312 317.jpg|Siemens Desiro ([[SŽ serija 312/317]]) Slika:SŽ 713 715.jpg|Kanarček v Ljubljani (serija [[SŽ serija 713/715]]) Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|[[SŽ serija 813/814]] </gallery> Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske ([[Regan]]) ali pa tudi najnovejše [[Siemens (podjetje)|Siemensove]] večsistemke, znane pod imenom Taurus oziroma pod v Sloveniji uveljavljenim imenom Živa. Povprečna starost [[lokomotiva|lokomotiv]] je približno 20 let.{{Cn}} <gallery> Slika:SŽ 541 series locomotive (06).JPG|Električna lokomotiva SŽ 541 »Živa« Slika:Slowenische Eisenbahn (14052959616) (2).jpg|Električna lokomotiva SŽ 363 »Brižitka« Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|Električna lokomotiva SŽ 342 »Moped« Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|[[Dizel]]ska [[lokomotiva]] SŽ 664 »Reagan« </gallery> == Nagrade in priznanja == * 1998: [[Valvasorjevo častno priznanje]]<ref name=":30">"Podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado in tri priznanja". ''Delo'' (16.05.1998), letnik 40, številka 111. str. 1. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MGZ9BR2T}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih podjetij]] * [[Železnica v Sloveniji]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] *[[Muzej južne železnice|Muzej Južne železnice]], [[Šentjur]] * [[Seznam parnih lokomotiv na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Rail transport in Slovenia}} * http://www.slo-zeleznice.si/ * http://www.vlaki.jesenice.net/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728075626/http://www.vlaki.jesenice.net/ |date=2013-07-28 }} * https://trainspo.com/country/si/gallery/ * https://www.miniaturna-zeleznica.eu/vlaki.php {{-}} {{SŽ vozni park}} {{railways_Slovenia}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske železnice|*]] [[Kategorija:Železniški prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] asnuotvygt4sc9fcb29rtztfbcizc1a 0 85852 6758861 5585742 2026-09-30T18:59:04Z TadejM 738 dodano infopolje 6758861 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Dvanajstnik | Latin = duodenum | Image = Tractus intestinalis duodenum.svg | Caption = Slika [[človeška prebavna cev|človeške prebavne cevi]] z označenim dvanajstnikom | Width = | Image2 = Duodenumanatomy.jpg | Caption2 = Shema človeškega dvanajstnika z označenimi glavnimi deli | Precursor = [[prednje črevo]] (1. in 2. del), [[srednje črevo]] (3. in 4. del) | System = [[prebava|prebavila]] | PartOf = [[tanko črevo]] | Artery = [[spodnja pankreatikoduodenalna arterija]], [[zgornja pankreatikoduodenalna arterija]] | Vein = [[pankreatikoduodenalne vene]] | Nerve = [[celiakalni gangliji]], [[vagusni živec]]<ref>{{cite book| title= Essentials of Human Physiology| first= Thomas M. |last= Nosek| chapter=Section 6/6ch2/s6ch2_30 |chapter-url=http://humanphysiology.tuars.com/program/section6/6ch2/s6ch2_30.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20160324124828/http://humanphysiology.tuars.com/program/section6/6ch2/s6ch2_30.htm|archive-date=2016-03-24}}</ref> | Lymph = }} '''Dvanajstnik''' ali '''dvanajsternik ''' ([[latinščina|latinsko]] ''duodenum'') je prvi in najkrajši odsek [[tanko črevo|tankega črevesa]], ki leži neposredno za vratarjem. Vratar je obdan s sfinktrom, ki loči [[želodec]] od dvanajstnika. Pri človeku je dolg okoli 30 cm, kar ustreza dvanajstim [[palec|palcem]], po čemer je dobil tudi ime. V navzdolnjem delu dvanajstniku se končujeta [[žolčno izvodilo|žolčno]] in [[pankreatično izvodilo]] (''ductus hepaticopancreaticus''). In sicer se izvodilo odpira v veliko odprtino (''papilla duodeni major''). Skozenj se izločajo prebavni encimi trebušne slinavke in žolčne kisline. V nekaterih primerih pa obstaja še pomožno izvodilo trebušne slinavke (ductus pancreaticus accesorius). == Zgradba == Anatomsko delimo dvanajstnik na 4 dele: * Začetni del se imenuje ''zgornji (superiorni) del''. Začne se za vratarjem (pilorusom). Začetni del dvanajstnika se razširi v bulbus. Poteka na višini [[vretence|vretenca]] L1 (prvo lumbalno oz. ledveno vretence) vse do [[žolčnik]]a. Zgornji del se konča z zgornjo duodenalno fleksuro (''flexura duodenalis superior''). * Za njo se začne ''navzdolnji (descendentni) del'' dvanajstnika, ki se znova obrne v spodnji duodenalni fleksuri. Poteka desno od [[aorta|aorte]] in [[spodnja votla vena|spodnje votle vene]] (''vena cava inferior'') od vretenca L1 do L2. * Navzdolnji del prehaja v ''vodoravnega'', ki poteka horizontalno na levo mimo spodnje votle vene in aorte. Tu pa ga križata tudi zgornja mezenterična arterija in vena (arteria/vena mesenterica superior). * Sledi ''navzgornji (ascendentni) del'', ki poteka mimo spodnjega dela telesa [[trebušna slinavka|trebušne slinavke]]. Z duodenojejunalno fleksuro se dvanajstnik konča in prehaja v [[tešče črevo]] (jejunum). Fleksuro podpira Treitzov ligament. Vlakna zanj prihajao iz [[trebušna prepona|trebušne prepone]] (diafragme) in so iz [[skeletna mišica|skeletne mišičnine,]] ter iz 3. ter 4. dela dvanajstnika. Ta so iz [[gladka mišica|gladke mišičnine]]. Dvanajstnik leži v trebušni votlini delno retroperitonealno. To pomeni, da ležita zgornji ter navzgornji del intraperitonealno in sta mobilna, navzdoljni ter vodoravni pa retroperitonealno in sta nemobilna. == Zgradba prebavne stene == Prebavna cev dvanajstnika je iz štirih plasti: * [[sluznica|sluznice]], * podsluznice, * mišične plasti, * serozne plasti. Posebnost so [[Brunnerjeve žleze]], ki se nahajajo v podsluznici. Izločajo [[urogastrin]] in [[nevtralni mucin]]. Urogastrin, polipeptidni [[hormon]] zavira izločanje [[HCL|solne kisline]], nevtralni mucin pa nevtralizira kislo želodčno kašo, ki pride iz piloričnega dela želodca. V dvanajstniku se absorbirajo [[aminokislina|aminokisline]], [[maščobe]], [[ogljikov hidrat|ogljikovi hidrati]], [[kalcij]] in [[železo]]. == Arterijska preskrba == Glava trebušne slinavke (caput pancreas) in dvanajstnik dobivata arterijsko kri iz istih arterij. Zgornji del dvanajstnika prehranjujeta [[arteria pancreaticoduodenalis superior anterior/posterior]] in izvirata iz [[arterie gastroduodenalis]]. Spodnji del pa prehranjujeta arteria pancreaticoduodenalis inferior anterior/posterior, ki ju daje [[arteria mesenterica superior]]. Ker arterije med seboj anastomozirajo je to hkrati povezava med trunkus celiakusom (a.gastroduodenalis) in zgornjo mezenterično arterijo. == Preiskave == Dvanajstnik običajno preiskujejo z [[endoskop]]om in hkrati odvzamejo tudi vzorec [[tkivo|tkiva]]. Omenjena preiskava se imenuje [[duodenoskopija]]. Navadno obenem preiščejo še želodec ([[gastroduodenoskopija]]) ali tešče črevo ([[duodenojejunoskopija]]). == Bolezni == * zlasti pogosta je [[razjeda dvanajstnika]] (duodenalni ulkus); tekom življenja se pojavi pri okoli dveh odstotkih populacije * [[divertikel dvanajstnika]] * [[rak na dvanajstniku]] * [[vnetje]] dvanajstnika (duodenitis) * duodenalna [[atrezija]] [[Kategorija:Prebavila]] {{normativna kontrola}} 35venyezz3be82jkb93pklh2vu3qn05 0 91779 6758852 6737840 2026-09-30T18:47:17Z MaksiKavsek 244409 dp, manjši popravki, tri slike 6758852 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jožef II.}}{{Infobox royalty | name = Jožef II. | title = [[Holy Roman Emperor|Imperator Romanorum]] | image = Anton von Maron 006 (cropped).png | caption = Približek portreta [[Anton von Maron|Antona von Marona]], 1775 | succession = [[Sveto rimski cesar]] | reign = 18. avgust 1765 – {{nowrap|20. februar 1790}} | cor-type = [[Coronation of the Holy Roman Emperor#German royal coronation|Coronation]] | predecessor = [[Franc I. Štefan Lotarinški]] | successor = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] | birth_date = [[13. marec]] [[1741]] | birth_place = [[Hofburg]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1790|2|20|1741|3|13|df=y}} | death_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]] | burial_date = | burial_place = [[Cesarska kripta]] | spouses = {{plainlist| * {{marriage|[[Princesa Izabela Parmska]]|1760|1763|end=d.}} * {{marriage|[[Marija Jožefa Bavarska]]|1765|1767|end=d.}} }} | issue = {{ubl|[[Nadvojvodinja Marija Terezija Avstrijska (1762–1770)|Nadvojvodinja Marija Terezija]]|Nadvojvodinja Marija Kristina}} | full name = Josephus Benedictus Joannes Antonius Michael Adamus | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Štefan Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija]] | signature = Signature of Joseph II, Holy Roman Emperor.svg | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] | succession1 = {{ubl|[[Seznam vladarjev Avstrije|Nadvojvoda Avstrije]],|[[Seznam madžarskih monarhov|Kralj Madžarske]], [[Seznam vladarjev Hrvaške|Hrvaške]]}} in [[Kralj Češke|Boemije]] | reign1 = 18. avgust 1765 – {{nowrap|20. februar 1790}} | predecessor1 = [[Marija Terezija]] in [[Franc I. Štefan Lotarinški]] | successor1 = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold VII. & II.]] | reg-type1 = sovladar | regent1 = [[Marija Terezija]] (1765–1780) | succession2 = [[Seznam vladarjev Galicije in Lodomerije|Kralj Galicije in Lodomerije]] | reign2 = 5. avgust 1772 – {{nowrap|20. februar 1790}} | successor2 = [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] | reg-type2 = sovladar | regent2 = [[Marija Terezija]] (1772–1780) }} '''Jožef Benedikt Avgust Janez Anton Mihael Adam Habsburško-Lotarinški''', bolje poznan kot '''Jožef II. Habsburško-Lotarinški''', [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški]] [[cesar]], * [[13. marec]] [[1741]], [[Dunaj]], † [[20. februar]] [[1790]], Dunaj. Bil je najstarejši sin cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega moža, cesarja [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franca I.]], ter brat [[Marija Antoaneta|Marije Antoinete]], [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]], [[Marija Karolina Avstrijska|Marije Karoline Avstrijske]] in [[Marija Amalija, vojvodinja Parmska|Marije Amalije]]. [[Sveto rimsko cesarstvo|Rimsko-nemški cesar]] je postal po smrti očeta [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franca I.]], avgusta 1765. V tem letu mu je mati Marija Terezija priznala sovladarski položaj v habsburških deželah. Bil je prvi vladar v avstrijskih posestvih unije Habsburžanov in Lotaringov, imenovane Habsburško-Lotarinška. V času sovladarstva se je pretežno ukvarjal z vojsko, državnimi financami, dvorno upravo in zunanjo politiko. Po smrti Marije Terezije (1780) je prevzel samostojno vladanje v habsburških deželah. Jožef II. je bil zagovornik [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], tako kot njegov brat [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]]; vendar je njegova zavezanost [[Sekularizacija|sekularizaciji]], [[Liberalizacija|liberalizaciji]] in modernizacijskim reformam naletela na precejšnje nasprotovanje, zaradi česar njegove reforme niso bili v celoti izvedeni. Medtem je njegova slabo premišljena zunanja politika kljub nekaterim ozemeljskim pridobitvam izolirala Avstrijo. Skupaj z rusko [[Katarina Velika|Katarino Veliko]] in pruskim [[Friderik II. Veliki|Friderikom]] [[Friderik II. Veliki|II. Velikim]] je uvrščen kot eden izmed treh velikih razsvetljenskih monarhov. Lažna, a vplivna pisma ga prikazujejo kot nekoliko bolj radikalnega ''filozofa,'' kot je verjetno bil. Njegova politika je danes znana kot jožefinizem. V okviru jožefinskih reform je med drugim uvedel versko strpnost, omejil vpliv Cerkve, ukinil tlačanstvo, centraliziral upravo in sodstvo, poenotil šolstvo ter poskušal okrepiti državno oblast z enotnim upravnim in jezikovnim sistemom. Bil je podpornik umetnosti, zlasti skladateljev, kot sta [[Wolfgang Amadeus Mozart]] in [[Antonio Salieri]]. Umrl je brez znanih preživelih zakonitih potomcev, nasledil ga je mlajši brat Leopold II., [[Toskana|toskanski]] vojvoda. Njegov moto je bil: ''Virtute et exemplo'' (»Z vrlino in zgledom«). == Zgodnje življenje == [[Slika:Martin van Meytens 003.jpg|sličica|Nadvojvoda Jožef, ok. 1749 (slika Martina van Meytensa)]] Rodil se je v ponedeljek, 13. marca 1741, ob dveh zjutraj v dunajskem [[Hofburg|Hofburgu]], glavni hiši in upravnem središču habsburške dinastije. Naslednji dan ga je papeški nuncij s pomočjo kar šestnajstih drugih prelatov krstil pod imenom J''osephus Benedictus Joannes Antonius Michael Adamus''. Botra, papeža [[Papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] in poljskega kralja [[Avgust III. Poljski|Avgusta III.]], so zastopali delegati.{{sfn|Beales|1987|p=26}} Imel je 15 bratov in sester, od katerih jih je 6 umrlo pred adolescenco.{{sfn|Mraz|1979|p=196}} === Izobraževanje === Jožef II. je prejel celovito in skrbno strukturirano izobrazbo. Njegovo zgodnje izobraževanje je nadzorovala skupina uglednih učiteljev, ki jih je izbrala Marija Terezija, med katerimi sta bila predvsem [[Pater Anton von Weger]] in [[Karl Joseph Batthyány]], ki sta bila Jožefova hofmeistra in jima je bilo zaupano, da nadzirata njegovo izobraževanje. Poleg njiju je pomembno vlogo pri Jožefovem izobraževanju igralo še več drugih mentorjev. [[Johann Wilhelm Höller Franz]] in [[Bernhard Weickhart]] sta bila odgovorna za poučevanje [[Latinščina|latinščine]] in klasičnih študij, ki sta mu zagotovila temelje [[Zgodovina|zgodovinskih]] in [[Filozofija|filozofskih]] besedil. [[Jean Bréquin]], Francoz, pa je bil zadolžen za poučevanje [[Matematika|matematike]].{{sfn|Beales|1987|p=44}} Velik del njegove izobrazbe se je osredotočal na zgodovino, ki jo je poučeval državni sekretar [[Christoph von Bartenstein]].{{sfn|Padover|1967|pp=14–15}} == Poroki in otroka == [[Slika:Martin_van_Meytens_-_Einzug_der_Braut.jpg|levo|sličica|Prihod Izabele Parmske ob njeni poroki z Jožefom II., 1760 (slika Martina van Meytensa)]] Čeprav je bila Jožefova poroka, ki se je zgodila pri devetnajstih letih, neizogiben politični dogovor, se je izkazala za prijetno za celotno trajanje. Poroka je bila povezana z diplomatsko [[Versajska pogodba (1756)|avstro-francosko zveza leta 1756]]. Pri njej sta sodelovala gospa de Pompadour, ljubica Ludvika XV., in avstrijski kancler princ Wenzel Anton von Kaunitz. Ludvik XV. je predlagal, da se Jožef, mladoletni dedič avstrijskega prestola, poroči z njegovo vnukinjo [[Princesa Izabela Parmska|Izabelo Parmsko]], da bi utrdil habsburško-burbonsko zavezništvo. Navdušen je bil tudi Jožef, ki je občudoval Izabelin videz, ko je videl njen portret, in Marija Terezija. Poroka je bila razkošno praznovana junija 1760. Obred je v avguštinski cerkvi vodil papeški legat Boromeo.{{sfn|Padover|1967|pp=19–20}} [[Slika:Martin van Meytens 018.jpg|sličica|Poročni obred v avguštinski cerkvi med Jožefom in Izabelo ( Martin van Meytens, okoli 1760/65)]] Poroka Jožefa in Izabele je privedla do rojstva hčerke Marije Terezije. Izabela se je bala nosečnosti in prezgodnje smrti, ki je bila predvsem posledica prezgodnje izgube [[Ludovika-Elizabeta Francoska|matere]]. Njena lastna nosečnost se je izkazala za še posebej težko, saj je trpela za nosečniško depresijo, čeprav jo je Jožef skrbel in jo poskušal tolažiti. {{sfn|Padover|1967|p=21}} [[Slika:Johann_Georg_Weikert_003.jpg|desno|sličica|Praznovanje, organizirano v počastitev poroke cesarja Jožefa II. s princeso Marijo Jožefo Bavarsko. Osrednje figure so trije najmlajši bratje in sestre Jožefa, od leve proti desni nadvojvoda Ferdinand kot ženin, nadvojvoda Maksimilijan Franz kot Kupid in nadvojvodinja Marija Antoaneta kot nevesta.]] Leta 1763 je Izabela zbolela za črnimi kozami in prezgodnje rodila, kar je povzročilo rojstvo njunega drugega otroka, nadvojvodinje Marije Kristine (roj. 22. novembra 1763), ki je umrla kmalu po rojstvu. Izabela je kmalu zatem umrla. Izguba ljubljene žene in novorojenčka je bila za Jožefa huda, po kateri se je močno obotavljal ponovno poročiti.{{sfn|Beales|1987|p=77}} Zaradi političnih razlogov in pod nenehnim pritiskom je leta 1765 popustil in se poročil s svojo drugosestrično, princeso [[Marijo Jožefo Bavarsko]], hčerko [[Karel VII. Wittelsbach|Karla VII.]], svetega rimskega cesarja, in nadvojvodinje [[Marija Amalija Avstrijska|Marije Amalije Avstrijske]]. Čeprav je Marija Jožefa ljubila svojega moža, se je v njegovi družbi počutila plašno in manjvredno. Ker nista imela skupnih interesov ali užitkov, razmerje ni ponudilo veliko Jožefu, ki je priznal, da do nje ni čutil ljubezni (niti privlačnosti) v zameno. Prilagodila se je tako, da se je od žene distanciral do te mere, da se ji je skoraj popolnoma izogibal, videval jo je le pri obrokih in po odhodu v posteljo. Marija Jožefa je nato trpela zaradi hladne zveze brez ljubezni. Štiri mesece po drugi obletnici njune poroke je Marija Jožefa zbolela in umrla za črnimi kozami. Jožef je med boleznijo ni obiskal niti se ni udeležil njenega pogreba, čeprav je kasneje izrazil obžalovanje, da ji ni izkazal več prijaznosti in spoštovanja. Ena stvar, ki mu jo je zveza ponudila, je bila izboljšana možnost, da si je prislužil del Bavarske, čeprav je to na koncu privedlo do [[Bavarska nasledstvena vojna|bavarske nasledstvene vojne]]. Jožef se ni nikoli več poročil.{{sfn|Padover|1967|pp=24–26}} == Obdobje sovladarstva z Marijo Terezijo == [[Slika:Martin_van_Meytens_015.jpg|sličica|Kronanje nadvojvode Jožefa za rimskega kralja v [[Frankfurtska stolnica|cesarski katedrali svetega]] [[Frankfurtska stolnica|Jerneja v Frankfurtu]], 3. april 1764 (slika Martina van Meytensa)]] Jožef je bil imenovan za člana ustanovnega državnega sveta (''Staatsrat'') in je začel sestavljati zapisnike, ki jih je brala njegova mati. Ti dokumenti vsebujejo zametke njegove poznejše politike in vseh nesreč, ki so ga nazadnje doletele. Bil je zagovornik verske strpnosti, zavzet za zmanjšanje moči cerkve, razbremenitev kmetov fevdalnih bremen in odpravo omejitev trgovine in znanja. V tem se ni razlikoval od Friderika ali svojega brata in naslednika Leopolda II., vseh razsvetljenih vladarjev 18. stoletja.{{sfn|Chisholm|1911|p=514}} Poskušal je osvoboditi tlačane, vendar to ni bilo v veljavi po njegovi smrti.{{Sfn|Padover|1967|p=300}} Jožef se je od velikih takratnih vladarjev razlikoval in bil soroden [[Jakobinci|jakobincem]] v intenzivnosti svojega prepričanja v moč države, kadar jo vodi razum. Kot absolutistični vladar pa je bil prepričan tudi o svoji pravici, da govori v imenu države, ki je ne nadzorujejo zakoni, in o modrosti lastne vladavine. Od matere je podedoval tudi prepričanje o avstrijski hiši v njen "avgustovski" značaj in njeno trditev, da si pridobi vse, kar se ji zdi zaželeno za njeno moč ali dobiček. Ni mogel razumeti, da bi se njegovi filozofski načrti za oblikovanje človeštva lahko srečali z opravičljivim nasprotovanjem.{{Sfn|Padover|1967|p=313}}{{sfn|Chisholm|1911|p=514}} Sodobniki so Jožefa dokumentirali kot impresivno osebo, a ne nujno všečno. Leta 1760 so mu izročili njegovo dogovorjeno soprogo, dobro izobraženo Izabelo Parmsko. Zdi se, da je bil Jožef vanjo zaljubljen, toda Izabela je imela raje družbo Jožefove sestre, Marije Kristine Avstrijske. Pruski cesar [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]] je imel očiten prevzetni značaj cesarja, ki ga je po njunem prvem srečanju leta 1769 opisal kot ambicioznega in sposobnega zanetiti svet. Francoski minister Vergennes, ki je Jožefa srečal med njegovim inkognito potovanjem leta 1777, ga je ocenil kot "ambicioznega in despotskega".{{Sfn|Padover|1967|p=146}}{{sfn|Chisholm|1911|pp=514–515}} Avgusta 1765 je njegov oče, po epileptičnem napadu, umrl. V pismu svojemu nekdanjemu mentorju Batthyanyju je Jožef, ki je samodejno postal cesar, izrazil žalost in samopomilovanje ob očetovi smrti.{{Sfn|Padover|1967|pp=29}} {{Blockquote|text=Bil je moj učitelj, moj prijatelj … Zdaj sem star štiriindvajset let. Previdnost mi je v zgodnjih dneh dala kelih žalosti. Ženo sem izgubil, potem ko sem jo imel komaj tri leta. Draga Izabela! Nikoli te ne bom pozabil! Ti, moj princ, si bil vodnik moje mladosti; pod tvojim vodstvom sem postal mož. Zdaj me podpri tudi kot monarha pri pomembnih dolžnostih, ki mi jih nalaga usoda, in ohrani svoje srce za svojega prijatelja.}} [[Slika:Ritratto di Giuseppe II d'Asburgo.jpg|levo|sličica|Jožef II., 1764]] Kot cesar, nominalni vodja častitljive, a neaktivne ustanove, znane kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je imel le malo resnične moči. Jožefu je bilo v času življenja njegove matere dovoljeno imeti le toliko oblasti, kolikor mu jo je bila pripravljena prepustiti Marija Terezija, nadvojvodinja Avstrije ter kraljica Češke in Ogrske. Dejansko oblast je imela Marija Terezija, ki je vladala avstrijskim dednim deželam. Sprejela je izjemno odločitev, da svojega sina imenuje za sovladarja, saj je menila, da vlade ne more več voditi sama. Jožef ni imel druge moči kot v vojski, državni blagajni, dvorni upravi in zunanji politiki. Tudi ta oblast je bila omejena, saj je imela njegova mati zadnjo besedo pri vseh pomembnih vprašanjih. Čeprav je imel Jožef nekoliko več vpliva pri vojaških zadevah, ga je preudarno redko uporabljal, ker se je zavedal materine jeze in ji je vedno izkazoval spoštovanje kot podrejeni.{{Sfn|Padover|1967|p=37}} Kot sovladar ob svoji materi, cesarici Mariji Tereziji, od leta 1765 naprej, se je Jožef II. hitro vključil v finančno upravo habsburške monarhije, pri čemer je prepoznal nujno potrebo po reformi in racionalizaciji državnega ter dvornega proračuna. Avstrijski fiskalni sistem je bil v tistem času znan po svoji neučinkovitosti in je bil močno obremenjen s stroški vzdrževanja razkošnega cesarskega dvora, obsežne birokracije in velike stalne vojske. Jožef, ki so ga navdihovale razsvetljenske ideje o učinkovitosti in koristnosti, je zagovarjal bolj centraliziran in odgovoren pristop k javnim financam.{{Sfn|Padover|1967|pp=34–36}} Ena njegovih prvih prioritet je bila pridobiti jasnejši vpogled v finančno stanje monarhije, ki je bilo dolgo časa zakrito zaradi razdrobljenega sistema regionalnih računov in pomanjkanja standardiziranih postopkov. Jožef si je prizadeval za uvedbo bolj sistematičnega in preglednega knjigovodstva ter vztrajal pri podrobnih in rednih finančnih poročilih dvornih in državnih uradov. Prav tako je skušal zmanjšati nepotrebne izdatke na dvoru, pri čemer je omejeval razkošno porabo za ceremonije, slavja in osebne privilegije, ki so zaznamovali vladavino prejšnjih habsburških vladarjev.{{Sfn|Padover|1967|pp=34–36}}[[Slika:Pompeo_Batoni_002.jpg|desno|sličica|Cesar Jožef II. in veliki vojvoda Peter Leopold Toskanski, [[Pompeo Batoni]], 1769, [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]]Jožef je uvedel zmanjšanje velikosti in stroškov cesarskega dvora, zmanjšal število dvornih uradnikov in služabnikov ter skušal omejiti razkošje dvornega življenja. Zavzemal se je za idejo, da mora monarhija služiti državi in ne obratno, ter da je treba kraljevska sredstva uporabljati za skupno dobro, ne pa za osebno razkošje. Poleg tega je zagovarjal reformo pobiranja davkov, pri čemer si je prizadeval za pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena in večjo učinkovitost pri zbiranju državnih prihodkov.{{Sfn|Padover|1967|pp=34–36}} Sredi 18. stoletja je jezuitski red postal tarča sumničenj in kritik po vsej Evropi, saj so ga številni vladarji videli kot preveč neodvisnega, preveč vplivnega na področju izobraževanja in premalo zvestega posvetni oblasti. Jožef je delil te razsvetljenske pomisleke in jezuite videl kot oviro za modernizacijske reforme, zlasti na področju izobraževanja in odnosov med cerkvijo in državo. Ko je papež [[Papež Klemen XIV.|Klemen XIV.]] leta 1773 uradno razpustil [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]], je habsburška monarhija pod vladavino Marije Terezije, ob močnem Jožefovem spodbujanju, hitro ukrepala in uveljavila papeško odredbo. Jožef si je že prej prizadeval za večji državni nadzor nad izobraževanjem in verskimi ustanovami, razpustitev reda pa mu je ponudila idealno priložnost za uresničitev teh ciljev.{{Sfn|Padover|1967|pp=41–42}} Ko se je Jožefova moč vse bolj utrjevala, se je osredotočil na zunanje zadeve. Jožef je imel ključno vlogo pri pogajanjih in poznejši vključitvi [[Galicija|Galicije]] v habsburško monarhijo ob prvi delitvi Poljske leta 1772.{{Sfn|Padover|1967|pp=93–94}} V obdobju njegovega sovladarstva so bile pod vodstvom Marije Terezije in z Jožefovo podporo uvedene tudi pomembne pravne in izobraževalne reforme. Splošni šolski odlok (Allgemeine Schulordnung) iz leta 1774 je vzpostavil standardiziran, državno nadzorovan šolski sistem, ki je odražal razsvetljenske ideale o izobraževanju in državljanstvu.{{sfn|Van Horn Melton|1988|p=212}} V teh letih je Jožef veliko potoval. Leta 1769 se je zasebno srečal s Friderikom Velikim v Nisi in ponovno v Mährisch-Neustadtu leta 1770; vladarja sta se sprva dobro razumela. Drugič ga je spremljal knez Kaunitz, čigar pogovor s Friderikom bi lahko označili za začetek prve delitve Poljske. Temu in vsem drugim ukrepom, ki so obljubljali razširitev oblasti njegove hiše, je Jožef iz srca odobril.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Ko je Friderik leta 1775 hudo zbolel, je Jožef na Češkem zbral vojsko, ki naj bi v primeru Friderikove smrti prodrla v Prusijo in zahtevala Šlezijo (ozemlje, ki ga je Friderik osvojil od Marije Terezije v avstrijski nasledstveni vojni). Vendar si je Friderik opomogel in nato postal previden in nezaupen do Jožefa.{{sfn|Mitford|1988|pp=274}} Nenadna smrt bavarskega volilnega kneza Maksimilijana Jožefa decembra 1777 je povzročila krizo, ki je grozila z nadaljevanjem velikih konfliktov med Prusijo in Avstrijo. Že dolgo je bilo jasno, da bo moška linija bavarske hiše izginila, in avstrijski dvor je na skrivaj pripravljal načrte za pridobitev znatnega ozemlja, ko se je pojavilo vprašanje nasledstva. Da bi premostili vrzel med Češko in južnimi provincami avstrijskega cesarstva, je bilo zelo zaželeno imeti Bavarsko ali vsaj njen del, in zdelo se je, da bi lahko imeli upravičene zahteve za precejšen del prazne dediščine. Nesrečna druga poroka mladega cesarja je bila dogovorjena predvsem zato, da bi si zagotovili to prednost. Prezgodnja smrt cesarice [[Marija Jožefa Bavarska|Jožefe]] leta 1767 je stvari vrnila v prejšnji red, in medtem ko je Maksimilijan po svoji smrti svoja prizadevanja osredotočil na ohranitev celovitosti svojih posesti, je Jožef – ki je bil vedno voljan učenec, ko je šlo za ozemeljsko širitev – še naprej razvijal svoje agresivne načrte.{{sfn|Bright|1897|pp=91–126}} Jožefove ambicije so vznemirile pruskega kralja Friderika Velikega, ki se je bal spremembe v ravnovesju moči. Ko je Avstrija začela zasesti dele Bavarske, se je Prusija odzvala z mobilizacijo svoje vojske in obe sili sta se pripravili na vojno. Marija Terezija je bila veliko previdnejša in je nasprotovala možnosti večjega spopada, toda Jožef je agresivno pritiskal na ozemeljske pridobitve in osebno vodil diplomatska pogajanja in vojaško načrtovanje. Ko je leta 1778 izbruhnila vojna, je Jožef prevzel poveljstvo nad avstrijsko vojsko na bojnem polju in se pridružil četam na Češkem. Vendar se je kampanja hitro ujela v manevrsko in izčrpavajočo vojno z malo dejanskih bojev – od tod tudi vzdevek »krompirjeva vojna«, saj sta obe vojski porabili več časa za zagotavljanje oskrbe kot za boj. Jožefove logistične in organizacijske omejitve so postale očitne, njegova upanja na hitro in veličastno osvojitev pa so se razblinila sredi zastoja in naraščajočih stroškov.{{sfn|Bright|1897|pp=91–126}} Ves čas krize si je Jožefova mati neutrudno prizadevala v zakulisju, da bi omejila škodo. Marija Terezija je vzdrževala tajno korespondenco s Friderikom Velikim in iskala diplomatsko rešitev, saj se je bala, da bi dolgotrajna vojna oslabila monarhijo in tvegala, da bo izgubila več, kot je pridobila. Na koncu so njena prizadevanja – podprta s posredovanjem Francije in Rusije – zmagala. Konflikt je bil rešen s Tešinsko pogodbo leta 1779, ki je Avstriji podelila le majhen pas ozemlja (''Innviertel''), a Jožefa prisilila, da je opustil svoje večje ambicije na Bavarskem.{{sfn|Wangermann|1976|p=286}} == Obdobje samostojnega vladanja in reforme == Smrt Marije Terezije 29. novembra 1780 je Jožefu pustila proste roke, da je nadaljeval svojo politiko, in svojo vlado je takoj usmeril na novo pot, s katero je poskušal uresničiti svoj ideal razsvetljenega despotizma, ki deluje po določenem sistemu v dobro vseh.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Lotil se je širjenja izobraževanja, sekularizacije cerkvenih zemljišč, zmanjšanja verskih redov in duhovščine na splošno do popolne podrejenosti laičnemu stanu, izdaje [[Tolerančni patent|tolerančnega patenta]] (1781), ki je zagotavljal omejeno jamstvo za [[Verska svoboda|versko svobodo]], in spodbujanja enotnosti z obvezno uporabo [[Nemščina|nemškega jezika]] (ki je nadomestil latinščino in/ali v nekaterih primerih lokalne jezike) – vsega, kar se je z vidika filozofije 18. stoletja, dobe razsvetljenstva, zdelo "razumno". Kljub temu naj bi na začetku svojega vladanja svojim ministrom postavil vprašanje: kateri jezik naj se na splošno uvede v cesarstvu, slovanski ali nemški?<ref>{{navedi knjigo|last=Hacquet|first=Baltazar|year=1801-1808|title=Abbildung und Beschreibung der südwest- und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE5DSQTZ|page=24}}</ref> Prizadeval si je za upravno enotnost z značilno naglico, da bi dosegel rezultate brez priprav. Jožef je izvajal ukrepe za emancipacijo kmetstva, ki jih je začela njegova mati,{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} in je leta 1781 odpravil tlačanstvo.{{sfn|Blanning|1970|p=52}} === Notranja politika === V državni organizaciji je odpravil vse pravice deželnih stanov v upravi in nehal sklicevati njihove sestanke. Po več dežel je povezal v nove gubernije. Zrasel je pomen uradniške uprave, pogoj za uradniško službo je bila določena stopnja izobrazbe. S tem se je povečal delež meščanstva in nižjega plemstva uradniškem aparatu, čeprav so pomembnejša mesta večinoma še ohranili velikaši. Končno je Jožef II. 1786 centralistično in absolutistično vlado razširil še na Ogrsko kraljestvo, kar je ogrskemu parlamentu odvzelo vse pristojnosti in ga sploh niso sklicali.<ref>{{navedi novice|last=Votruba|first=Martin|title=Emperor Joseph II, The Law on the German Language in Administration. 18 May 1784|work=Slovak Studies Program|publisher=University of Pittsburgh|url=http://www.pitt.edu/~votruba/sstopics/slovaklawsonlanguage/Austrian_Law_on_the_German_Langauge_in_Hungary_1784.pdf|access-date=9 May 2012|archive-date=5 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100605201310/http://www.pitt.edu/~votruba/sstopics/slovaklawsonlanguage/Austrian_Law_on_the_German_Langauge_in_Hungary_1784.pdf|url-status=dead}}</ref>{{Sfn|Čepič|1979|pp=370-371}} Po izbruhu [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 si je Jožef prizadeval pomagati družini svoje odtujene sestre, kraljice Marije Antoanete, in njenega moža, kralja Ludvika XVI. Jožef je spremljal razvoj revolucije in se aktivno vključil v načrtovanje reševalnega poskusa. Vendar so ti načrti propadli bodisi zaradi Marije Antoanete, da bi pustila svoje otroke doma v korist hitrejše kočije, bodisi zaradi [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]], ki ni hotel postati ubežni kralj. Ukrepi za povečanje prebivalstva so tako šli z roko v roki. V tem kontekstu je treba na primer gledati na odpravo smrtne kazni leta 1787 – storilci kaznivih dejanj so bili navsezadnje potrebni za prisilno delo. S svojim kolonizacijskim programom je rekrutiral naseljence za zavarovanje Galicije , od katerih je velik delež prišel iz današnjega Pfalškega. Uvedel je tudi strogo policijsko državo s sistemom informatorjev, ki ga je organiziral Johann [[Anton von Pergen]]. Kratkotrajni poskusi s svobodo tiska so bili hitro opuščeni. === Administrativna politika === [[Slika:Ducat_d'or_à_l'effigie_de_Joseph_II,_1787.jpg|sličica|Zlati [[ducat]] Jožefa II., 1787]] Ko je Marija Terezija umrla, je Jožef začel izdajati več kot 6000 ediktov in 11.000 novih zakonov, namenjenih urejanju in preureditvi vseh vidikov cesarstva. Duh [[Jožefinstvo|jožefinstva]] je bil dobrohoten in očetovski. Nameraval je osrečiti svoje ljudstvo, vendar strogo v skladu s svojimi lastnimi merili. Jožef se je lotil gradnje racionalizirane, centralizirane in enotne vlade za svoja raznolika ozemlja, hierarhije pod njim kot vrhovnim avtokratom. Od vladnega osebja se je pričakovalo, da bo prežeto z enakim predanim duhom služenja državi, kot ga je imel sam. Zaposlili so ga brez naklonjenosti razrednemu ali etničnemu poreklu, napredovanje pa je bilo izključno na podlagi zaslug. Grof [[Karl von Zinzendorf]] (1739–1813) je kot tajni finančni minister uvedel enoten sistem obračunavanja državnih prihodkov, odhodkov in dolgov ozemelj avstrijske krone. Avstrija je bila pri pokrivanju rednih odhodkov in pridobivanju kreditov uspešnejša od Francije. Vendar pa dogodki v zadnjih letih Jožefa II. kažejo tudi na to, da je bila vlada finančno ranljiva zaradi evropskih vojn, ki so sledile po letu 1792.{{sfn|Dickson|2007|pp=22–56}} Leta 1792 so bile Štajerska, Kranjska in Koroška združene pod ''gubernijem'' v Gradcu, Trst in Goriško-Gradiščanska pa pod gubernijem v Trstu. Meje okrožij so se ponekod spremenile, deloma tudi deželne meje. Stanovski odbori so bili odpravljeni in zamenjani z dvema članoma, ki sta postala gubernialna svetnika, po svojem položaju pa se nista v ničemer razlikovala od državnih uradnikov. Pravice deželnega glavarja je prevzel guverner, funkcije deželnih odborov in uradov so prešle na državne urade. Stanovi so še lahko dajali svoja mnenja o zakonskih predlogih, vendar je vlada te pripombe le redko upoštevala. Ob tej reformi so ustanovili v Celovcu apelacijsko sodišče za ozemlje graškega in tržaškega gubernija.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} Poskušal je tudi poenostaviti upravljanje svojih posesti, ki so bile pogosto sestavljene iz mozaika držav, združenih v personalni uniji s strani habsburškega monarha. Na primer, leta 1786 je odpravil ločeno upravo [[Vojvodina Mantova|vojvodine Mantova]] in jo združil s sosednjo vojvodino Milano. Lokalno nasprotovanje spremembi je prisililo njegovega naslednika Leopolda II., da je ta ukrep razveljavil in leta 1791 obnovil vojvodino. === Pravosodni sistem === Reformatorski duh Jožefa II. je segal daleč onkraj zgolj prilagajanja kazenskega sistema – prizadeval si je za temeljito prenovo celotne pravne ureditve. V letih, ko je bil sovladar, je spodbujal odkrite kritike obstoječega terezijanskega zakonika, kot sta bila knez Kaunitz in baron Binder, ki sta trdila, da so postopne spremembe starega rimskega prava brezupno zastarele in da Avstrija potrebuje povsem nov pravni okvir. Ob prevzemu oblasti je izkoristil priložnost, da te ideje začne uresničevati. Sprva si je prizadeval za popolno preobrazbo tako kazenskega kot civilnega prava, vendar je kmalu spoznal, da je zaradi izjemne zapletenosti takšen projekt nepraktičen, celo za vladarja z njegovo energijo in odločnostjo. Že v prvem letu samostojne vladavine je ugotovil, da je bolj realistična pot sistematična ureditev in zbranje obstoječih zakonov, ki bi jih dopolnil z novo zakonodajo in ciljno usmerjenimi procesnimi reformami v sodstvu.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Te namene je prvič jasno opredelil v svojem aktu iz leta 1781, ''Allgemeine Gerichtsordnung''. Jožef je ohranil ''Oberste Justizstelle'' kot najvišje sodišče cesarstva, pri čemer ga je naredil neodvisnega od upravnih organov in odgovornega izključno cesarju. Za izboljšanje učinkovitosti in strokovnosti je zmanjšal število nižjih sodišč ter določil, da morajo vsi sodniki imeti univerzitetno pravno izobrazbo. Število pritožbenih sodišč je prav tako zmanjšal na zgolj šest za celotno državo. Sodnikom je bilo naročeno, naj se strogo držijo zapisanega prava in se v primeru pravnih nejasnosti obrnejo na višje sodišče.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Država tedaj še ni bila dovolj utrjena, da bi prek uradnih sodišč prevzela civilno in nižje kazensko sodstvo, je pa skušala tudi na tem področju okrepiti svoj vpliv. V ta namen je poskušala vzpostaviti t. i. državna krajevna sodišča kot prvostopenjska sodišča v ozemeljsko zaokroženih sodnih okrajih. Sodstvo naj bi v posameznem okraju opravljalo eno izmed gospostev ob pomoči izobraženega pravniškega uradnika. Očitno je bil cilj postopna odprava patrimonialnih sodišč fevdalcev, podobno kot pri ureditvi nabornih okrajev. Hkrati so si tudi nekatera manjša gospostva prizadevala otresti se patrimonialnega sodstva in so del svojih pristojnosti prenašala na druga sodišča na svojem območju. Krvna sodišča v deželsko-sodnih okrajih naj bi nadomestila nova okrožna sodišča. Kljub tem prizadevanjem reforma ni uspela; krajevna sodišča in delegirana gospostva so preživela Jožefa II., in sicer le na Goriškem.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} Prav tako je preoblikoval razvrstitev kaznivih dejanj. Hujša kazniva dejanja so bila po novem označena preprosto kot ''Verbrechen'', medtem ko so manj resni prekrški, imenovani ''politična kazniva dejanja'' (''politische Verbrechen''), nekoliko zavajajoče prevzeli izraz, ki je bil v času Marije Terezije namenjen hudim političnim zločinom. Kazni za ta lažja kazniva dejanja so vključevale pretepe, javno sramotenje na sramotilnem stebru ali izgon, zaporne kazni pa so bile omejene na največ eno leto. Hujši prestopniki so bili zaprti v zaporih, posebna sodišča – razen vojaških – pa so bila odpravljena. Poleg tega je odpravil plemiške privilegije na sodišču in vztrajal pri enakosti vseh družbenih slojev pred zakonom.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Zanimivo je, da je obnovil nekatere stroge kazni, ki so bile prej odpravljene, na primer žigosanje doživljenjskih zapornikov ali njihovo pritrjevanje na stene celic z železom. Prav tako je kazniva dejanja proti državi – ''Staatsverbrechen'' – ločil v posebno kategorijo, kamor so sodili prestopke, kot so izdaja, ponarejanje in zločini proti suverenu. Ti primeri so bili neposredno dodeljeni pritožbenim sodiščem, pri čemer ni bilo potrebno obravnavati jih na nižjih sodiščih. Ko je uredil to področje, se je ponovno osredotočil na svojo dolgoletno skrb: uporabo smrtne kazni. V zaupni direktivi, izdani avgusta 1783, je odločil, da bo smrtna kazen sicer uradno ostala del zakonodaje, vendar se bo v praksi redko ali skoraj nikoli izvajala.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Namesto tega bi bila po izreku kazni na sodišču samodejno spremenjena v zapor – razen če bi sam naredil izjemo. Hkrati je spremenil prejšnjo omejitev zapornih kazni, ki jo je določal Terezijanski zakonik, tako da je bila najvišja kazen nedoločena, razen v primerih, ko je bila smrtna kazen spremenjena. Po mnenju kneza Kaunitza, ki je bil na dobrem mestu za opazovanje cesarjevega razmišljanja, Jožefova motivacija ni bila niti želja po sledenju razsvetljenskim filozofom niti poseben odpor do usmrtitev; verjel je, da bodo težke razmere v zaporu močnejše sredstvo za odvračanje od kriminala kot grožnja usmrtitve.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Komisija, zadolžena za reformo kazenskega zakonika, ki naj bi sprva pripravila povsem nov zakon, kasneje pa ji je bilo naročeno le, naj revidira Terezijano, je delala skoraj tako počasi kot prejšnja komisija pod Marijo Terezijo. Šele januarja 1787 je bil končno objavljen novi Splošni zakonik o zločinih in kaznih (''Allgemeines Gesetzbuch über Verbrechen und deren Bestrafung''). Ta obsežen dokument je v primerjavi s predhodnikom pomenil tako napredek kot nazadovanje: čeprav je dejansko odpravil smrtno kazen, je uvedel vrsto novih ukrepov, namenjenih temu, da bi bilo zaporno kazen še posebej neprijetno.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Denarne globe, ki so bile nekoč običajne za manjša kazniva dejanja, so bile večinoma odpravljene v korist policijskega pridržanja ali prisilnega dela, kot je čiščenje ulic. Načelo ''nullum crimen sine lege'' – ni zločina brez zakona – je postalo osnova za vse kazenske postopke. Vendar pa je bila praksa, da se obtožencu dovoli pravno zastopanje, ukinjena, saj je trdil, da je sodnikova odgovornost, da preuči možnost obtoženčeve nedolžnosti in da predvsem išče resnico. Poleg tega so bila nekatera kazniva dejanja, kot so prešuštvo, bogokletstvo in sodomija, degradirana na politična kazniva dejanja, sodniki pa so izgubili pooblastilo za zniževanje obtožb ali pogajanja zunaj običajnega pravnega postopka. Od takrat naprej so se vsa kazniva dejanja preganjala kot kazniva dejanja zoper državo, tudi če noben posamezni tožilec ni bil pripravljen zadeve predložiti sodišču.{{sfn|Bernard|1979|pp=17–20}} Kot del jožefinskim reform civilnega prava je bila zakonska zveza na novo opredeljena kot civilna pogodba. Za nekatoliške pare je bila ločitev pod določenimi pogoji mogoča. Reforme so zagotovile tudi enake dedne pravice za sinove in hčere. Poleg tega so lahko starši otrok, ki niso želeli obiskovati šole, bili kaznovani z globo.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=47–49}} === Šolstvo in medicina === Reforme Jožefa II. so se razširile tudi na izobraževanje in družbo. Dostop do srednjih šol in univerz je bil olajšan tako za državljane kot za kmete. Pri zaposlovanju učiteljev sta se upoštevala le strokovno znanje in usposobljenost. Med njegovo vladavino je bila cenzura prav tako omilitev.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=47–49}} Za pismenost državljanov je bilo osnovnošolsko izobraževanje obvezno za vse dečke in deklice, visokošolsko izobraževanje s praktičnimi usmeritvami pa je bilo na voljo le redkim izbrancem. Jožef je ustanovil štipendije za nadarjene revne študente in dovolil ustanovitev šol za Jude in druge verske manjšine. Leta 1784 je odredil, da država spremeni učni jezik iz latinščine v nemščino, kar je bil v večjezičnem cesarstvu zelo kontroverzen korak. [[Slika:AAKH-1784.jpg|sličica|Splošna bolnišnica mesta Dunaj, ki jo je zgradil Jožef II., prav tako za revne, s približno 2000 posteljami (1784)<ref>[[Andreas Mettenleiter]]: ''Das Juliusspital in Würzburg. Band III: Medizingeschichte.'' Herausgegeben vom Oberpflegeamt der Stiftung Juliusspital Würzburg anlässlich der 425jährigen Wiederkehr der Grundsteinlegung. Stiftung Juliusspital Würzburg, Würzburg 2001, ISBN 3-933964-04-0, Str 13, 65.</ref>]] Resnejši vidik teh prizadevanj je bila njegova zdravstvena politika, ki se je kazala v ustanovitvi Splošne bolnišnice in Josephinuma (ustanove za usposabljanje vojaških zdravnikov, katere prvi direktor je bil Jožefov osebni zdravnik Giovanni Alessandro Brambilla ). Splošna bolnišnica je bila cesarjev ljubljeni projekt, s katerim se je ukvarjal zelo podrobno – vključno z načrtovanjem tako imenovanega Stolpa norcev, ustanove za oskrbo duševno bolnih. Do 18. stoletja je bila centralizacija trend v medicini, saj je vedno več in bolje izobraženih zdravnikov zahtevalo izboljšane zmogljivosti. Mesta niso imela dovolj proračuna za financiranje lokalnih bolnišnic, monarhija pa je želela končati drage epidemije in karantene. Jožef je poskušal centralizirati zdravstveno oskrbo na Dunaju z izgradnjo ene same velike bolnišnice, znane kot ''Allgemeines Krankenhaus'', ki je bila odprta leta 1784. Centralizacija je poslabšala sanitarne težave, kar je povzročilo epidemije in 20 % stopnjo smrtnosti v novi bolnišnici; kljub temu je mesto v naslednjem stoletju postalo vodilno na področju medicine.{{sfn|Bernard|1975|pp=193–215}} Njegova reformna prizadevanja so na koncu propadla zaradi odkritega in prikritega odpora starih elit, pa tudi zato, ker je vladal le deset let. Pri izbiri svojega osebja je pogosto spregledal njihove pomanjkljivosti in nezmožnost doseganja soglasja. Na primer, protokirurg Giovanni Alessandro Brambilla je konservativnemu zdravstvenemu establišmentu ponudil toliko streliva, da se je razvoj kirurgije v Avstriji na koncu zavlekel za desetletja. === Cerkev in vera === [[Slika:Patent_of_Tolerance_13.10.1781_p1.jpg|sličica|331x331_pik|Prva stran tolerančnega patenta, 13. oktober 1781]] Jožefinske cerkvene reforme so, tako kot njegovi poskusi preoblikovanja države, sicer naletele na širok odpor po vsej habsburški monarhiji, a so kljub temu pomembno spremenile cerkveno in družbeno življenje, saj so omejile vpliv Cerkve, ukinile številne samostane in uvedle večjo državno nadzorovanost nad duhovščino. S krepitvijo uradniške uprave in z odpravo stanovskih pravic so upadale posebne pravice katoliške, Cerkve in cerkvena organizacija je nekako bila vključena v uradniški aparat. Med drugim je bila pristojna za vodenje [[Matične knjige|matičnih knjig]], pa tudi sklenitev zakonske zveze je moral potrditi rimokatoliški [[župnik]]. Eno njegovih najzgodnejših dejanj je bil [[Tolerančni patent|odlokom verski strpnosti]] (1781), ki je podelila [[Protestantizem|protestantom]], [[Kalvinizem|kalvinistom]] in [[Pravoslavci|pravoslavcem]] pravico do javnega izpovedovanja vere, vendar ne tudi enakopravnost s katoličani. Reforma naj bi olajšala dotekanje nemškega (in kasneje judovskega) kapitala ter doseljevanje nemškega prebivalstva tudi iz protestantskih dežel. Kljub temu da so 1781 razglasili versko strpnost, je ostala edina državna cerkev katoliška. Čeprav so se njihove cerkve soočale z omejitvami – brez zvonov, stolpov ali neposrednega dostopa do ulic – so se protestantske skupnosti po stoletjih pod zemljo zdaj lahko legalno organizirale. Kljub nasprotovanju mnogih katoličanov je ta edikt pomenil pomemben korak naprej, saj je nekatolikom podelil državljanske pravice, enake tistim katoličanom. Protestanti so zdaj lahko opravljali javne funkcije, se učili obrti in obiskovali univerze, s čimer so odpravili versko pripadnost kot oviro za državljansko udeležbo.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}}{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} [[Slika:עמוד השער של כתב הסובלנות ליהודים 1782.jpg|sličica|319x319_pik|Naslovna stran Zakona o toleranci do Judov, 1782]] Njegova naslednja večja reforma se je nanašala na [[Judje|Jude]] (Žide), ki so se dolgo soočali z [[Diskriminacija|diskriminacijo]]. Leta 1782 je izdal odlok, ki je Judom dovoljeval delo v različnih poklicih, obiskovanje šol in univerz, najemanje gospodinjskega osebja in najem mestnih stanovanj – koraki, ki so spodkopali stari sistem getov. Diskriminatorni zakoni o oblačilih so bili odpravljeni. Jožefovi motivi so bili tako humanitarni kot ekonomski; želel je obstoječe judovske skupnosti narediti bolj koristne za državo, ne pa jih širiti. Kljub odporu je te spremembe uveljavil proti zakoreninjenim predsodkom.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}} [[Husiti|Husitski]] nasledniki, zlasti bratje češki, niso bili priznani kot samostojna verska skupnost, temveč so se morali za legalno delovanje formalno vključiti v eno izmed priznanih protestantskih veroizpovedi. Meje (katoliških) škofij so bile z jožefinskimi reformami izenačene s političnimi oz. deželnimi. [[Lavantinska škofija]] je dobila celjsko in velikovško okrožje, sedež škofije je ostal v [[Št. Andraž v Labotski dolini|Št. Andražu v Labotski dolini]]. [[Krška škofija]] z novim sedežem v Celovcu je dobila preostalo Koroško. [[Sekovska škofija]] je dobila graško in mariborsko okrožje, sedež škofije pa so prenesli v Gradec. [[Ljubljanska škofija]], ki je bila med vsemi najbolj teritorialno razdrobljena, je dobila večji del Kranjske, hkrati pa je bila Ljubljana povzdignjena v metropolijo (1787). [[Goriška nadškofija|Goriško nadškofijo]] je Jožef II. ukinil in namesto nje ustanovil novo škofijo v [[Gradišče ob Soči|Gradišču od Soči]]. K njej je priključil še ozemlje ukinjenih škofij v [[Tržaška škofija|Trstu]] (1784) in [[Škofija Pičen|Pičnu]] (1788). Leta 1791 so tržaško škofijo obnovili, sedež gradiške pa prenesli nazaj v Gorico – sedaj se je imenovala goriško-gradiška škofija.{{Sfn|Granda|2022|p=79}}[[Slika:Léonard_Defrance_La_suppression_des_couvents_sous_Joseph_II.jpg|sličica|Zatiranje samostanov pod Jožefom II., 1782]] [[Slika:Žiče Charterhouse church 1867.jpg|sličica|276x276_pik|Propadanje nekdanje Žičke kartuzije, 1867]] Župnije so bile teritorialno zmanjšane in njihovo število je bilo povečano, vključno z [[Lokalija|lokalijimi]]. Jožefova najpomembnejša verska politika je bilo zaprtje samostanov, ki se niso ukvarjali z izobraževanjem ali zdravstvom, temveč so se osredotočali zgolj na kontemplacijo in molitev. Tako je dal ukiniti nad 700 samostanov (1782–1790); njihovo premoženje je bilo združeno v ''Verski sklad'' (zaklad){{Sfn|Granda|2022|p=79}} pod državno upravo, katerega dohodki so bili namenjeni vzdrževanju cerkvenih ustanov in tudi upokojenih redovnikov.{{Sfn|Granda|2022|p=80}} Potrebno število duhovščine in materialnih sredstev za reorganizacijo in ustanovitev več kot 3000 novih župnij<ref>{{Internetquelle|autor=Martin Mutschlechner|url=https://www.habsburger.net/de/kapitel/die-frage-nach-der-nuetzlichkeit-der-klostersturm-unter-joseph-ii|titel=Die Frage nach der Nützlichkeit: Der Klostersturm unter Joseph II.|abruf=2022-04-17|sprache=de}}</ref> so zagotovili ravno z razpustitvijo samostanov. Med drugim so bili na Slovenskem ukinjeni in zaprti samostani in opatije: [[Kartuzijanski samostan Bistra|Bistra]], [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]], [[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica pri Novi Gorici]], [[Cistercijanski samostan Stična|Stična]], [[Cistercijanska opatija Vetrinj|Vetrinj]], [[Žička kartuzija|Žička Kartuzija]]. Delovati so prenehali ptujski [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanci]], številni benediktinci, vrata so zaprli tudi ženski samostani: [[Samostan dominikank Studenice|Studenice]] in [[Samostan dominikank Adergas|Velesovo]]. Po ukinitvi je bilo slabo poskrbljeno za nadaljnje vzdrževanje monumentalnih stavb in njihove opreme s knjižnjicami in arhivi vred.{{Sfn|Granda|2022|p=80}} V nekaj letih je bila približno tretjina avstrijskih in madžarskih samostanov razpuščena.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}} Medtem ko je Marija Terezija že začela z nekaterimi reformami, so bila Jožefova dejanja širša in so odražala utilitaristično prepričanje tistega časa, da so dragoceni le tisti, ki prispevajo k skupnemu dobremu. Njegov cilj ni bil zatiranje Cerkve, temveč praktična reforma: želel je, da bi redovniški redovi igrali večjo vlogo pri socialnem in izobraževalnem delu. V nekaj letih je bila približno tretjina avstrijskih in madžarskih samostanov razpuščena.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}}{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}} Nepričakovano veliko število spreobrnjencev v protestantizem je Jožefa II. pripeljalo do tega, da je leta 1787 pred spremembo vere zahteval šesttedenski katoliški »tečaj spreobrnjenja«. Njegove [[Antiklerikalizem|protiklerikalne]] in liberalne inovacije so marca 1782 spodbudile [[Papež Pij VI.|papeža Pija VI.]] k obisku. Jožef je papeža vljudno sprejel in se izkazal za dobrega katoličana, vendar se ni pustil vplivati.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Po drugi strani pa je bil naklonjen [[Prostozidarstvo|prostozidarstvu]], ki ga je legaliziral decembra 1785, vendar je bil dostop do lož omejen. Prostozidarstvo se mu je zdelo združljivo z njegovo lastno razsvetljensko filozofijo, čeprav se sam očitno ni nikoli pridružil nobeni loži. Prostozidarstvo je pritegnilo veliko antiklerikalcev in ga je Cerkev obsodila. Jožefova čustva do religije se odražajo v duhovitosti, ki jo je nekoč izrekel v Parizu. Med ogledom knjižnice Sorbone ga je arhivar odpeljal v temno sobo, v kateri so bili verski dokumenti, in se pritoževal nad pomanjkanjem svetlobe, zaradi česar jih Jožef ni mogel brati. Jožef je moža pomiril z besedami (v prevodu):{{Sfn|Padover|1967|p=79}}<blockquote>Ah, ko gre za teologijo, ni nikoli veliko svetlobe.</blockquote>Jožef je bil torej nedvomno veliko bolj površen katoličan kot njegova mati. Leta 1789 je izdal še listino o verski strpnosti za Jude v Galiciji, regiji z veliko tradicionalnim judovskim prebivalstvom, ki je govorilo jidiš. Listina je odpravila komunalno avtonomijo, po kateri so Judje nadzorovali svoje notranje zadeve; spodbujala je germanizacijo in nošenje nejudovskih oblačil. === Davčna politika in odnos do kmetov === [[Slika:Joseph2pflug_1799.jpg|sličica|Jožef II. je 19. avgusta 1769 upodobil oranje polja blizu [[Slavíkovice (Rousínov)]], na podeželju južne [[Moravska|Moravske]].]] Najgloblje pa je segla jožefinska davčna in urbarialna ureditev, ki je začela veljati 1. novembra 1789. Zemljiški davek je postal skoraj edini neposredni davek, postavljen pa je bil na novo, sodobno in v vsej državi enako podlago. Zato je Jožef II. 20. aprila 1785 izdal patent za izdelavo [[Jožefinski kataster|jožefinskega katastra]]. Temeljna pravila za ta kataster so bila izdana 1. septembra 1788 ''ob uvedbi davka na hiše''. Sledil je [[Terezijanski kataster|terezijanskemu katastru]], vendar je prinesel številne novosti, zlasti natančno merjenje. Njegova merjenje je potekalo v kratkem času, v prakso pa je bil uveden že leta 1789. Izmerili in ocenili so vsa zemljišča in njihov celotni dohodek in od tega kosmatega dohodka bi določen odstotek plačevali kot davek. Vse razlike med zemljiškimi posestniki (dominikalna in rustikalna zemlja) glede obveznosti do države so bile odpravljene. Namen te reforme ni bil zvišanje davkov, obveznosti posameznih dežel se po večini niso razlikovale od prejšnje višine davkov. Izjema je bila le Kranjska, ki se ji je davek v sorazmerju z drugimi deželami bistveno zvišal. Namen davčne regulacije je bil samo ta, da se davek, enakomerno porazdeli med dežele in se jih na ta način pravičneje obremeni.{{Sfn|Čepič|1979|p=371}} Jožef II. je pri urejanju položaja podložnikov šel precej dlje kot Marija Terezija in skušal poseči v same temelje zemljiškega gospostva. Omejil je pristojnosti patrimonialnih sodišč ter zožil pravice fevdalcev pri izganjanju podložnikov z zemlje. Z državno zakonodajo je leta 1786 uredil dedovanje kmečkih posesti in pri tem odpravil stanovske razlike. Hkrati je razširil pristojnosti kresijskih uradov, zlasti na področju sodstva. Odpravil je tudi nekatere fevdalne privilegije, kot so monopol nad prodajo vina v določenih mesecih in obveznost podložnikov, da svoje pridelke najprej ponudijo zemljiškemu gospodu. Ključni korak pa je bila odprava osebne odvisnosti podložnikov, čeprav je želel cesar preoblikovati tudi njihove gospodarske obveznosti. Leta 1782 so bili za slovenske dežele izdani patenti o odpravi nevoljništva. Kljub temu je podložnost v stvarnem smislu ostala: kmetje so morali še naprej opravljati tlako in plačevati dajatve, dokler so obdelovali zemljo. Vendar so pridobili pomembne osebne svoboščine – otroci so se lahko svobodno izobraževali ali učili obrti, za poroko ni bilo več potrebno dovoljenje gosposke, prav tako so odpravili obvezno službovanje na dvoru (z izjemo sirot). Tudi kmet se je lahko odselil, če je zagotovil ustreznega naslednika in poravnal obveznosti. Poleg tega so kmetje dobili pravico do zadolževanja do dveh tretjin vrednosti posestva, dedna pravica pa je dodatno utrdila njihov položaj.{{Sfn|Čepič|1979|p=372}} Te reforme pa niso povsod imele enakega učinka – na primer na Goriškem, kjer je prevladoval kolonat, niso bistveno spremenile razmer. Poskušal je odpraviti tudi tlako. Leta 1783 je nastal načrt, po katerem bi dominikalno zemljo razdelili na kmetije, tlako pa nadomestili z denarno dajatvijo. Druga možnost je bila njena omejitev glede na velikost kmetije. V praksi so se te zamisli uresničile le delno, saj so se podložniki lahko odkupili od tlake, vendar za to niso kazali posebnega interesa – pričakovali so namreč popolno odpravo fevdalnih bremen. V zadnjih letih njegovega vladanja je sledil še ambicioznejši načrt: uvedba enotnega davka po načelih fiziokratizma. Vse fevdalne obveznosti naj bi nadomestila denarna dajatev, odmerjena kot delež dohodka kmetije. Ta reforma je leta 1789 formalno stopila v veljavo, vendar zaradi ostrega odpora plemstva ni bila dejansko izvedena in so jo po cesarjevi smrti kmalu odpravili.{{Sfn|Čepič|1979|p=372}} Čeprav so reforme dolgoročno izboljšale položaj kmetov, so ti še vedno občutili velik davčni pritisk. Upori proti državi so bili redki, pogosteje pa so se kmetje upirali zemljiškim gospodom (npr. na [[Tolminski kmečki upor|Tolminskem]] leta 1787). Največji upor je izbruhnil leta 1790 na Dolenjskem in Spodnjem Štajerskem, kjer so kmetje zahtevali odpravo tlake in fevdalnih dajatev. Zavzeli so več gradov in prisilili gosposko k odpovedi pravicam, vendar je bil upor kmalu zadušen. Nemiri so se nato širili še po drugih slovenskih deželah in trajali vse do sredine leta 1790.{{Sfn|Čepič|1979|p=372-373}} === Zunanja politika === [[Slika:II._Jozsef_es_katonai_1787-ben.JPG|sličica|Jožef II. in avstrijski vojaki, 1787|levo]] [[Slika:Emperor Joseph II in armour (by Heinrich Friedrich Füger) – Wien Museum Online Sammlung (139700).jpg|sličica|Jožef II. v oklepu, ok. leta 1788]] Habsburško cesarstvo je vodilo tudi politiko vojne, širitve, kolonizacije in trgovine ter izvoza intelektualnih vplivov. Medtem ko je nasprotovala Prusiji in Turčiji, je Avstrija ohranila obrambno zavezništvo s Francijo in bila prijateljska do Rusije, čeprav je poskušala izločiti donavske kneževine izpod ruskega vpliva. Mayer trdi, da je bil Jožef pretirano bojevit, ekspanzionističen voditelj, ki si je prizadeval, da bi habsburška monarhija postala največja evropska sila.{{sfn|Mayer|2004|pp=257–299}} Njegov glavni cilj je bil pridobiti Bavarsko, če je potrebno v zameno za [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]], vendar mu je leta 1778 in ponovno leta 1785 v tem preprečil pruski kralj Friderik II., ki se ga je zelo bal; ob drugi priložnosti se je na Friderikovo stran pridružilo več drugih nemških knezov, ki so bili previdni zaradi Jožefovih načrtov na njihovih ozemljih.{{sfn|Black|1999|p=136}}[[Slika:Calafat_iulie_1790_1305816656828128.jpg|sličica|Spopad med avstrijskimi in turškimi četami med avstrijsko-turško vojno, 1790]]Rusija je delovala v zavezništvu z Avstrijo in – včasih – tudi s pruskimi subvencijami proti Turčiji, toda potem, ko je bilo Osmansko cesarstvo v veliki meri oslabljeno, se je Jožef II. vse bolj bal naraščajočega vpliva Ruskega cesarstva v jugovzhodni Evropi. Cesar je Balkan, katerega slovanska ljudstva so bila njegovi podložniki, videl kot ogrožen. Skrbeti ga je morala varnost. Zato je sam odpotoval v Rusijo pod psevdonimom grof Falkenstein, da bi se srečal s Katarino II.,{{sfn|Pantenius|1997|p=117}} kar je sčasoma privedlo do [[Avstrijsko-ruska zveza (1781)|avstrijsko-ruske zveze (1781)]].{{sfn|Hochedlinger|2003|pp=376–377}} Sporazum z Rusijo je kasneje Avstrijo pripeljal v drago in večinoma brezplodno [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turško vojno (1788–1791)]].{{sfn|Shaw|1976|p=259}} Balkanska politika Marije Terezije in Jožefa II. je odražala [[kameralizem]], ki ga je spodbujal [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški]] in je poudarjal utrjevanje obmejnih območij z reorganizacijo in širitvijo Vojaške meje. [[Transilvanija]] je bila leta 1761 vključena v mejo, obmejni polki pa so postali hrbtenica vojaškega reda, poveljnik polka pa je izvajal vojaško in civilno oblast. "Populationistika" je bila prevladujoča teorija kolonizacije, ki je blaginjo merila z delovno silo. Jožef II. je poudarjal tudi gospodarski razvoj. Habsburški vpliv je bil bistven dejavnik razvoja Balkana v drugi polovici 18. stoletja, zlasti za [[Srbi|Srbe]] in [[Hrvati|Hrvate]].{{sfn|Piaschka|1975|pp=471–478}} ==== Odzivi ==== [[Slika:Georg_Decker_Joseph_II.jpg|desno|sličica|246x246_pik|Portret Jožefa II., [[Georg Decker]]]] Številni posegi v stare običaje so začeli povzročati nemire v vseh delih njegove države. Medtem se je Jožef zapletal v zaporedje zunanjepolitičnih pobud, ki so bile vse usmerjene v širitev moči, a hkrati tudi takšne, da so žalile njegove sosede – sprejemal jih je z vnemo, nato pa jih opuščal z razočaranjem. Skušal je odpraviti Barierni sporazum (''Barrier Treaty''), ki je njegovim flamskim podanikom preprečeval plovbo po reki [[Šelda|Šeldi]]. Ko je naletel na odpor Francije, se je obrnil k drugim načrtom zavezništva z Ruskim cesarstvom za razdelitev Osmanskega cesarstva in Beneške republike. Tudi ti načrti so morali biti opuščeni zaradi nasprotovanja sosednjih držav, zlasti Francije. Nato je ponovno poskusil pridobiti Bavarsko – tokrat z zamenjavo za Avstrijsko Nizozemsko – vendar je s tem le spodbudil nastanek Zveze knezov (''Fürstenbund''), ki jo je organiziral Friderik II. Pruski.{{sfn|Chisholm|1911|p=515}} Ambiciozne jožefinske reforme so v njegovem raznolikem cesarstvu izzvale precejšnje nemire in odpor. Čeprav je bil namen njegove centralizirane politike in razsvetljenskih sprememb posodobiti in poenotiti habsburške dežele, so jih mnogi lokalni prebivalci videli kot grožnjo svojim tradicijam, privilegijem in avtonomiji. V Avstrijski Nizozemski in na Ogrskem so vsi zamerili načinu, kako je poskušal odpraviti vso regionalno vlado in vse podrediti svoji osebni vladavini na Dunaju. Navadni ljudje niso bili zadovoljni. Sovražili so cesarjevo vmešavanje v vsako podrobnost njihovega vsakdanjega življenja.{{Sfn|Padover|1967|pp=276–283}} Leta 1789 so izbruhnili obsežni nemiri, ki so dosegli vrhunec v tako imenovani "Brabantski revoluciji". Uporniki so izgnali cesarske uradnike in za kratek čas ustanovili neodvisne Združene belgijske države. Čeprav so Habsburžani sčasoma ponovno prevzeli nadzor, je upor razkril globoko nezadovoljstvo z Jožefovimi metodami. Na Madžarskem so bili Jožefovi poskusi uveljavitve nemščine kot upravnega jezika in oslabitve moči madžarskega plemstva zelo nepriljubljeni. Madžarski plemiči in duhovščina so se upirali prizadevanjem za centralizacijo oblasti in spodkopavanje njihovih tradicionalnih privilegijev. Obsežni protesti in pasivni odpor so Jožefa prisilili, da je tik pred smrtjo umaknil številne svoje reforme na Madžarskem. Opozicija je pokazala meje cesarske moči in trajno moč lokalnih identitet.{{Sfn|Padover|1967|pp=276–283}} Hkrati se je Jožef II. zapletel v konflikte z Osmanskim cesarstvom. V upanju na pridobitev ozemlja in ugleda je sklenil zavezništvo z Rusijo in leta 1788 napovedal vojno Osmanskemu cesarstvu. Vendar je bila kampanja slabo pripravljena in je imela le omejen uspeh.{{sfn|Bright|1897|pp=174–175}} == Potovanja == Ne toliko kot rimski kralj in cesar, temveč kot prestolonaslednik, sovladar in edini vladar habsburške monarhije v Avstriji ter vrhovni poveljnik cesarske vojske, se je Jožef II. podal na številna potovanja, ki so ga pripeljala celo do [[Španija|Španije]] in [[Krim (polotok)|Krima]]. Verjetno je prepotoval več ozemlja kot kateri koli drug evropski vladar svojega časa. Od skoraj 25 let svojega vladanja je dobrih šest let preživel stran od svoje prestolnice. Njegova najdaljša potovanja so bila v Italijo leta 1769, v Transilvanijo/Galicijo leta 1773, v Francijo leta 1777, v Rusijo leta 1780 in nazaj v Italijo leta 1783/84. Jožef je največje razdalje prevozil na potovanjih v Francijo leta 1777 ter v Rusijo leta 1780 in 1787. Njegove najdaljše odsotnosti z Dunaja so bile med bavarsko nasledstveno vojno leta 1778 in turško vojno leta 1788. Od njegovih prenočitev zunaj Dunaja jih je bilo še posebej veliko v Pragi in vojaškem vadbišču Hloubětín/Tiefenbach, [[Pešta|Pešti]] in [[Budim|Budimu]]/Ofen, [[Brno|Brnu]]/Brünnu in vojaškem vadbišču Turany/Turas, [[Lvov|Lvovu]]/Lembergu, [[Milano|Milanu]], [[Innsbruck|Innsbrucku]] in okolici ter [[Sibiu|Sibiuu]]/ Hermannstadtu; zunaj monarhije je bival v [[Firence|Firencah]], [[Pariz|Parizu]] in [[Versailles|Versaillesu]], [[Neapelj|Neaplju]] in okolici ter [[Rim|Rimu]]. Poleg tega je bil tam njegov štab med omenjenimi pohodi: leta 1778 v Rtyni v Podkrkonoší /Ertini, Jičínu /Jitschinu in Oleśnici /Oelsu ter leta 1788 v [[Zemun|Zemunu]]/Semlinu. Zunaj habsburških ozemelj je Jožef potoval [[Incognito (Ceremonialno)|al incognito]] pod nazivom "grof [[Grofije Falkenstein|Falkenstein]]" v grofijo v današnjem Pfalškem, ki jo je podedoval od očeta kot podrejeno ozemlje Lorene in brez katere ne bi mogel postati cesar v času materinega življenja. == Smrt == Jeseni 1788 se je cesar že bolan vrnil na Dunaj. Zdravljenje, ki ga je prejel takoj zatem, ni bilo v veliko pomoč. »Kašljam, pljuvam in težko diham,« je pisal svojemu bratu Leopoldu. »Pijem mineralno vodo in kozje mleko, vendar ne opazim nobenega izboljšanja. To traja že osem mesecev.« Danes velja prepričanje, da je cesar trpel za eksudativno pljučno tuberkulozo. Po mesecih relativnega dobrega počutja se je njegovo zdravje od januarja 1790 naprej hitro poslabšalo. Nenehna vročina, napadi kašlja, zasoplost in bolečine v prsih so ga mučili. V noči z 19. na 20. februar 1790 je Jožef lahko nekaj ur spal, očitno zaradi protibolečinskih zdravil. Ob petih zjutraj se je zbudil in vprašal po svojem spovedniku. Pet minut pozneje je umrl. Star je bil nekaj manj kot devetinštirideset let. Cesar je bil oblečen v uniformo feldmaršala in tri dni pozneje pokopan v bakreni krsti ob vznožju veličastnih baročnih krst svojih staršev v Kapuzinergruftu na Dunaju.{{sfn|Weissensteiner|1995|pp=40–41}}{{Sfn|Padover|1967|p=290}} == Spomin in zapuščina == [[Slika:Allegorie_auf_das_Toleranzpatent_Kaiser_Josephs_II.jpg|sličica|Razsvetljeni absolutizem Jožefa II. je vključeval Patent o toleranci, sprejet leta 1781, in Edikt o toleranci leta 1782.]] V Repertoarju Štajerske iz leta 1798 je predstavljen Jožef II. precej hvalilno in poveličujoče (v prevodu): ''»Vsako uro svojih z dejanji bogatih vladarskih let je neutrudni vladar posvetil dobrobiti Cerkve, države in človeštva.«<ref name=":0">{{Navedi knjigo |last=Kindermann|first=Joseph Karl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RC2BQC51|title=Repertorium der Steyermärkischen Geschichte, Geographie, Topographie, Statistik und Naturhistorie|publisher=Franz Xav. Miller|year=1798|location=Gradec|pages=272|language=de, sl}}</ref>'' Zapuščina jožefinizma je živela naprej skozi avstrijsko razsvetljenstvo. Do neke mere je avtor tega, kar je Beales imenoval "lažna carigrajska pisma", Jožefova II. razsvetljenska prepričanja pretiraval. Ta ponarejena dela, ki so dolgo veljala za pristna Jožefova II. spisa, so stoletja zmotno dopolnjevala cesarjev spomin.{{sfn|Beales|1987|p=65}}{{sfn|Beales|1975|pp=467–495}} Ti legendarni citati so ustvarili izjemno dojemljiv vtis o Jožefu II. kot filozofu, podobnem [[Voltaire|Voltaireju]] in [[Denis Diderot|Diderotu]], ki so bili verjetno bolj radikalni, kot je bil v resnici.{{sfn|Sadie|1996|p=9}} Leta 1849 je madžarska deklaracija o neodvisnosti razglasila, da Jožef II. ni bil pravi ogrski kralj, saj ni bil nikoli kronan, zato je bil vsak akt iz časa njegove vladavine anuliran.<ref>{{navedi splet|title=Hungarian Declaration of Independence|date=14 April 1849|url=https://ecommons.cornell.edu/bitstream/handle/1813/1446/Hung_Independence_1849.pdf;sequence=1|website=Habsburg H-Net Discussion Network}}</ref> Leta 1888 je madžarski zgodovinar [[Henrik Marczali]] objavil tri-zvezkovno študijo o Jožefu, prvo pomembno moderno znanstveno delo o njegovi vladavini in prvo, ki je sistematično uporabilo arhivske raziskave. Marczali je bil Jud in je pisal pod vplivom meščansko-liberalne šole na Madžarskem, Jožefa pa je prikazal kot liberalnega junaka. Ruski učenjak [[Pavel Pavlovič Mitrofanov]] je leta 1907 objavil temeljito biografijo, ki je postavila standard za stoletje po tem, ko je bila leta 1910 prevedena v nemščino. Mitrofanova interpretacija je bila za Jožefa zelo škodljiva: ni bil populistični cesar in njegov liberalizem je bil mit; Jožefa niso navdihovale ideje razsvetljenstva, temveč čista politika moči. Bil je večji oblastnež kot njegova mati. Dogmatizem in nepotrpežljivost sta bila razloga za njegove neuspehe.{{Sfn|Szabo|2011|pp=125-127}} [[Slika:Medaille_Einnahme_Belgrads_1789.jpg|sličica|Medalja v spomin na avstrijsko zmago nad Osmanskim cesarstvom in obleganje Beograda]] P. G. M. Dickson je opazil, da je Jožef II. kršil starodavne aristokratske privilegije, svoboščine in predsodke, s čimer si je ustvaril veliko sovražnikov, ki so na koncu zmagali. Jožefov poskus reforme ogrskih dežel ponazarja šibkost absolutizma v soočenju z dobro branjenimi fevdalnimi svoboščinami.{{sfn|Dickson|1995|pp=323–367}} Za številnimi reformami je stal obsežen program, na katerega so vplivale doktrine (nemškega) razsvetljenega absolutizma, [[Naravno pravo|naravnega prava]], [[Merkantilizem|merkantilizma]], [[Fiziokratizem|fiziokratizma]] in zahtev po močnejšem vplivu države na Cerkev.{{Sfn|Čepič|1979|p=370}} Reforme, katerih cilj je bil vzpostaviti enoten pravni okvir, ki bi nadomestil heterogene tradicionalne strukture, so vsaj implicitno vodila načela svobode in enakosti ter so temeljile na konceptu osrednje zakonodajne oblasti države. Jožefov prihod na prestol pomeni velik prelom, saj predhodne reforme pod Marijo Terezijo teh struktur niso izpodbijale; vendar podobnega preloma ni bilo niti ob koncu jožefinskega obdobja. Reforme, ki jih je začel, so se v različni meri nadaljevale pod njegovim naslednikom Leopoldom in kasnejšimi nasledniki ter dobile absolutno in celovito "avstrijsko" obliko v avstrijskem civilnem zakoniku (''Allgemeines bürgerliches Gesetzbuch'') iz leta 1811. Veljajo za temelje poznejših reform, ki so se vršile v 19. stoletjem.[[Slika:Festung_Josefov_(38631333261).jpg|sličica|Kip Jožefa II. v [[Josefov, Praga|Josefovu]] na Češkem]]V Avstriji rojeni ameriški učenjak [[Saul K. Padover]] je s svojim barvitim delom ''The Revolutionary Emperor: Joseph II of Austria'' (1934) dosegel široko ameriško javnost. Padover je slavil Jožefov radikalizem in dejal, da ga je njegova »vojna proti fevdalnim privilegijem« naredila za enega velikih »osvoboditeljev [[Človeštvo|človeštva]]«. Jožefove neuspehe so pripisovali njegovi nepotrpežljivosti in pomanjkanju takta ter njegovim nepotrebnim vojaškim pustolovščinam; kljub vsemu pa je Padover trdil, da je bil cesar največji od vseh razsvetljenskih monarhov.{{Sfn|Szabo|2011|p=127}} Medtem ko je Padover upodabljal nekakšnega demokrata iz obdobja [[New Deal|New Deala]], so ga nemški nacistični zgodovinarji v 30-ih prikazovali kot predhodnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].{{Sfn|Szabo|2011|p=128}} [[Slika:Antonín Machek Josef II. panovnicky cyklus (randlos).jpg|sličica|Jožef II. kot predstavnik [[Liberalizem|liberalcev]], ok. 1828–1835 (Antonín Machek)]] Američan [[Paul Bernard]] je v 60-ih zavrnil nemške nacionalne, radikalne in antiklerikalne podobe Jožefa ter namesto tega poudarjal dolgotrajne kontinuitete. Trdil je, da so bile Jožefove reforme zelo primerne potrebam tistega časa. Številne so propadle zaradi gospodarske zaostalosti in Jožefove nesrečne zunanje politike.{{Sfn|Szabo|2011|p=130}} Britanski zgodovinar [[Tim Blanning]] je poudaril močna protislovja, ki so bila neločljivo povezana z njegovo politiko, zaradi katerih je bila neuspešna. Po njegovem je npr. spodbujal mala kmečka posestva in s tem zaviral gospodarsko modernizacijo, ki so jo lahko obvladovala le velika posestva.{{Sfn|Szabo|2011|pp=130-131}} Francoski zgodovinar [[Jean Bérenger]] postavlja sklep, da je Jožefova vladavina kljub številnim neuspehom "predstavljala odločilno fazo v procesu modernizacije avstrijske monarhije". Neuspehi so se zgodili, ker je "preprosto želel narediti preveč in prehitro".{{Sfn|Szabo|2011|p=133}} Szabo pa sklepa, da je daleč najpomembnejše delo o Jožefu delo Dereka Bealesa, ki se pojavlja več kot tri desetletja in temelji na izčrpnih iskanjih v številnih arhivih. Beales se ukvarja z cesarjevo osebnostjo, z njenim samovoljnim vedenjem in mešanico prijaznosti in razdražljivosti. Beales pokaže, da je Jožef resnično cenil Mozartovo glasbo in zelo občudoval njegove opere. Kot večina drugih učenjakov ima tudi Beales negativno mnenje o Jožefovi zunanji politiki. Beales ugotavlja, da je bil Jožef despotski v smislu kršenja ustaljenih ustav in zavračanja zdravih nasvetov, ne pa despotski v smislu kakršne koli hude zlorabe oblasti.{{Sfn|Szabo|2011|pp=133-136}} Po [[Stane Granda|Stanetu Grandi]] številni zgodovinarji na Slovenskem poudarjajo njegovo versko politiko, vendar – po njegovem – ne zaradi ljubezni do verske svobode, ampak sovraštvo do Katoliške cerkve. Zato naj bi tudi zelo poudarjali ukinjanje samostanov. Granda zaključi, da ni hotel omejevati vere, ampak jo poglobiti. Želel je odpraviti t. i. mračnjaštvo, ki so mu ga predstavljale zlasti kontemplativne skupnosti.{{Sfn|Granda|2022|p=79-80}} Jožefova podoba v ljudskem spominu je bila raznolika. Po njegovi smrti mu je centralna vlada postavila številne spomenike po njegovih deželah. Ob osamosvojitvi leta 1918 je [[prva Češkoslovaška republika]] spomenike podrla. Čehi so Jožefu II. pripisovali zasluge za izobraževalne reforme, versko strpnost in omilitev cenzure, hkrati pa so obsojali njegovo politiko centralizacije in germanizacije, ki so jo krivili za upad češke kulture.{{sfn|Wingfield|1997|pp=147–171}} = Grb = {| class="wikitable" style="margin:1em auto; text-align:center;" |[[Slika:Middle_Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor.svg|256x256_pik]] Srednji grb |[[Slika:Greater_Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor.svg|256x256_pik]] Veliki grb |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor-Or_shield_variant.svg|212x212_pik]] Veliki grb (s ščitom) |[[Slika:Ornamented_Coat_of_Arms_of_Joseph_II,_Holy_Roman_Emperor.svg|250x250_pik]] Veliki grb (s ščitom in podporniki) |} == Naziv == Celotna titulatura Jožefa po tem, ko je od svoje matere Marije Terezije podedoval prestole Svetega rimskega cesarstva in obsežna ozemlja Srednje in Vzhodne Evrope, je bila naslednja: {{Blockquote|text="Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo Jožef II., po milosti božji izvoljeni cesar Svetega rimskega cesarstva, vedno Avgust, kralj Nemčije, kralj Ogrske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Galicije, Lodomerije, Italije, Kumanije, Bolgarije, Srbije itd. itd.; nadvojvoda Avstrije; vojvoda Burgundije, Štajerske, Koroške in Kranjske; veliki knez Transilvanije; mejni grof Moravske; vojvoda Brabanta, Limburga, Luksemburga, Gelderna, Württemberga, Zgornje in Spodnje Šlezije, Milana, Mantove, Parme, Piacenze, Guastalle, Osvienčima, Zatorja in Tecka; knez Švabije; knežji grof Habsburga, Flandrije, Tirolske, Hainauta, Kyborga, Goriške in Gradiške; mejni grof Burgaua, Zgornje in Spodnje Lužice; grof Namurja; gospod Slovenske marke (Windisch mark) in Mechlina; vojvoda Lotarinške in Bara, veliki vojvoda Toskane, itd. itd."{{Sfn|Padover|1967|p=125}}}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo|last=Beales|first=Derek Edward Dawson|year=1987|series=Joseph II|volume=1|title=In the Shadow of Maria Theresa, 1741–1780|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=0-521-24240-1|location=Cambridge|oclc=13823416}} * {{navedi knjigo|last=Beales|first=Derek Edward Dawson|year=2009|series=Joseph II|volume=2|title=Against the World, 1780–1790|publisher=[[Cambridge University Press]]|isbn=978-0-521-24240-0|location=Cambridge|oclc=13823416}} * {{Cite journal|last=Beales|first=Derek|date=1975|title=The False Joseph II|url=https://www.jstor.org/stable/2638606|journal=The Historical Journal|volume=18|issue=3|doi=10.1017/S0018246X00008414|issn=0018-246X|jstor=2638606|url-access=subscription}} * {{navedi knjigo|last=Bernard|first=Paul P.|title=The Limits of Enlightenment: Joseph II and the Law|url=https://archive.org/details/thelimitsofenlightenment|publisher=University of Illinois Press|location=Urbana|date=1979|isbn=0-2-520-0735-2}} * {{navedi knjigo|last=Black|first=Jeremy|title=From Louis XIV to Napoleon: the fate of a great power|publisher=ULC Press|location=London|date=1999|isbn=978-1-857-28933-6|pages=136}} * {{navedi knjigo|last=Blanning|first=T. C. W|title=Joseph II and enlightened despotism|url=https://archive.org/details/josephiienlighte0000blan|publisher=Longman|location=London|date=1970|oclc=1150078618}} * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{Cite journal|last=Dickson|first=P. G. M.|year=2007|title=Count Karl von Zinzendorf's 'New Accountancy': the Structure of Austrian Government Finance in Peace and War, 1781–1791|journal=[[International History Review]]|volume=29|issue=1|doi=10.1080/07075332.2007.9641118|issn=0707-5332|s2cid=153577075}} * {{Cite journal|last=Dickson|first=P. G. M.|date=April 1995|title=Monarchy and Bureaucracy in Late Eighteenth-century Austria|journal=English Historical Review|publisher=Oxford University Press|volume=110|issue=436|doi=10.1093/ehr/CX.436.323|issn=0013-8266|jstor=576012}} * {{navedi knjigo|last=Bright|first=James Franck|title=Joseph II|url=https://archive.org/details/josephii0000jfra|publisher=Macmillan|location=London|date=1897|oclc=847949869}} * {{navedi knjigo|last=Böhm|first=Leonhard|series=Geschichte des Temeser Banats|volume=I|title=Politische Geschichte des Temeser Banats|publisher=Otto Wigand|location=Leipzig|date=1861|url=https://www.digitale-sammlungen.de/en/details/bsb10009110|pages=303}} * {{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}} * {{navedi knjigo|last=Güttner von|first=Darius|date=2015|title=The French Revolution|publisher=Cengage Learning Australia|location=South Melbourne|isbn=978-0-170-24399-5|pages=139–140}} * {{navedi knjigo|last=Hochedlinger|first=Michael|title=Austria's wars of emergence : war, state and society in the Habsburg Monarchy, 1683-1797|url=https://archive.org/details/austriaswarsofem0000hoch|publisher=Longman|location=London|date=2003|isbn=0582290848}} * {{navedi knjigo|last=Massie|first=Robert K.|title=Catherine the Great: portrait of a woman|url=https://archive.org/details/catherinegreatpo0000robe|publisher=Random House|location=New York|date=2011|isbn=1-7895-4453-X}} * {{Cite journal|last=Mayer|first=Matthew Z.|year=2004|title=The Price for Austria's Security: Part I – Joseph II, the Russian Alliance, and the Ottoman War, 1787–1789|journal=[[International History Review]]|volume=26|issue=2|doi=10.1080/07075332.2004.9641031|jstor=40109472|s2cid=153786907}} * {{navedi knjigo|last=Van Horn Melton|first=James|title=Absolutism and the eighteenth-century origins of compulsory schooling in Prussia and Austria|url=https://archive.org/details/absolutismeighte0000melt|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|date=1988|isbn=0-5-213-4668-1}} * {{navedi knjigo|last=Mitford|first=Nancy|title=Frederick the Great|publisher=Hamish Hamilton Paperback|location=London|date=1988|isbn=978-0-241-12588-5|pages=274}} * {{navedi knjigo|last=Mraz|first=Gerda|title=Maria Theresia : Ihr Leben und ihre Zeit in Bildern und Dokumenten|url=https://archive.org/details/mariatheresiaihr0000mraz|publisher=Süddeutscher Verlag|location=Munich|date=1979|isbn=3-7-991-6022-1}} * {{navedi knjigo|last=Padover|first=Saul K.|title=The Revolutionary Emperor, Joseph the Second, 1741–1790|url=https://archive.org/details/revolutionaryofe0000unse|orig-date=1934|date=1967|publisher=Archon Books|location=Hamden, Conn.|isbn=978-0-208-00236-5}} * {{navedi knjigo|last=Pantenius|first=Michael|collaboration=Europa in der frühen Neuzeit : Festschrift für Günter Mühlpfordt|volume=III|title=Aufbruch zur Moderne|chapter=Das preußisch-russische Verhältnis im Spiegel der Schriften Anton Friedrich Büschings|publisher=Böhlau|location=Weimar|date=1997|isbn=3412004979}} * {{Cite journal|last=Piaschka|first=Richard|year=1975|title=Austrian Policy towards the Balkans in the Second Half of the Eighteenth Century: Maria Theresa and Josef II|journal=East European Quarterly|volume=9|issue=4}} * Pohl, Walther (1994). ''Habsburžani: zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana: Mladinska knjiga. {{COBISS|ID=38746880}} * {{navedi knjigo|last=Rounding|first=Virginia|title=Catherine the Great|url=https://archive.org/details/catherinegreat0000roun|location=London|publisher=Arrow|date=2007|isbn=978-0-099-46234-7}} * {{navedi knjigo|last=Sadie|first=Stanley|title=Wolfgang Amadè Mozart : essays on his life and his music|url=https://archive.org/details/wolfgangamademoz0000unse_u8p4|date=1996|publisher=Clarendon Press|isbn=0-19-816443-2|oclc=231661778}} * {{navedi knjigo|last=Shaw|first=Stanford J.|series=History of the Ottoman Empire and Modern Turkey|title=Empire of the Gazis: The rise and decline of the Ottoman Empire, 1280 – 1808|volume=I|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|date=1976|isbn=978-0-521-29163-7|pages=259}} * {{Cite journal|last=Szabo|first=Franz A. J.|date=March 2011|title=Changing Perspectives on the "Revolutionary Emperor": Joseph II Biographies since 1790|url=https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.1086/658104|journal=[[The Journal of Modern History]]|language=en|volume=83|issue=1|pages=111–138|doi=10.1086/658104|issn=0022-2801|url-access=subscription|s2cid=144338172}} * {{navedi knjigo|last1=Vocelka|first1=Karl|last2=Traninger|first2=Anita|series=Wien - Geschichte einer Stadt|volume=II|title=Die frühneuzeitliche Residenz (16. bis 18. Jahrhundert)|publisher=Böhlau Verlag|location=Vienna|date=2003|isbn=3-205-99267-9}} * {{navedi knjigo|last=Weissensteiner|first=Friedrich|title=Reformer, Republikaner und Rebellen das andere Haus Habsburg-Lothringen|url=https://archive.org/details/reformerrepublik0000weis|publisher=Piper|location=Munich|date=1995|isbn=978-3-492-11954-2}} * {{navedi knjigo|last=Wangermann|first=E.|collaboration=The New Cambridge Modern History|volume=VIII|title=The American and French Revolutions|chapter=The Habsburg Possessions and Germany|publisher=Cambridge University Press|date=1976|location=Cambridge|isbn=0-5-210-4546-0}} * {{navedi knjigo|last=Wingfield|first=Nancy Meriwether|title=Conflicting Constructions of Memory: Attacks on Statues of Joseph II in the Bohemian Lands after the Great War|series=Austrian History Yearbook|date=1997|volume=28|oclc=8271184518}} {{s-start}} {{s-hou|[[Sveto rimsko cesarstvo]]|13. marec |1741|20. februar |1790}} {{s-reg}} {{s-bef| before=[[Franc I. Štefan Lotarinški|Franc I. Štefan]] }} {{s-ttl| title=[[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški cesar]] | years=1765-1790}} {{s-aft| after=[[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] }} {{s-bef| before=[[Marija Terezija]] }} {{s-ttl| title=nadvojvoda Avstije,<br />vojvoda Koroške, Štajerske, Kranjske | years=1765-1790 (sovladar)<br>1780-1790 (samostojno) }} {{s-aft| after=[[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] }} {{end}} {{Kategorija v Zbirki|Joseph II, Holy Roman Emperor}} {{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}} {{Češki vladarji}} {{DEFAULTSORT:Jožef II. Habsburško-Lotarinški}} [[Kategorija:Svetorimski cesarji]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Koroški vojvode]] [[Kategorija:Vojvode Štajerske]] [[Kategorija:Vojvode Kranjske]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Ogrski kralji]] [[Kategorija:Razsvetljeni vladarji]] {{normativna kontrola}} ng0ktb2g5bo6qhdpo0dx5clpsrfuian 0 94547 6758954 6113039 2026-09-30T22:17:57Z Marko3 1829 6758954 wikitext text/x-wiki '''Živčni prenašalci''' ali '''nevrotransmitorji''' so skupina heterogenih biokemičnih snovi, ki prenašajo informacije med [[nevron]]i preko [[Kemična sinapsa|sinaps]]. Živčni prenašalec se sintetizira v presinaptičnem nevronu, se skladišči v mešičkih in se v [[sinaptična špranja|sinaptično špranjo]] sprosti zaradi [[akcijski potencial|akcijskega potenciala]], ki pripotuje vzdolž presinaptičnega nevrona. Molekule živčnega prenašalca dosežejo preko sinaptične špranje [[receptor (biokemija)|receptorje]] na postsinaptičnem nevronu in izzovejo ustrezen biološki odgovor v postsinaptičnem nevronu. Živčni prenašalci se v sinaptični špranji po različnih poteh razgrajujejo, deloma se lahko znova [[resorpcija|resorbirajo]] v presinaptični nevron. V glavnem razdelimo živčne prenašalce na '''ekscitatorne''' ('''vzburjevalne''') in '''inhibitorne''' ('''zaviralne'''). Prvi spodbujajo širjenje akcijskega potenciala po nevronih in povzročajo [[depolarizacija|depolarizacijo]] celične membrane, drugi pa zavirajo potovanje potenciala po nevronih in membrano [[hiperpolarizacija|hiperpolarizirajo]]. Najpomembnejši ekscitatorni prenašalec v [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]] je [[glutamat]], najpomembnejši inhibitorni pa [[γ-aminomaslena kislina]] (GABA) v osrednjem živčevju in glicin v [[obkrajno živčevje|obkrajnem živčevju]]. Drugi pomembni živčni prenašalci so še: *[[acetilholin]] *[[adrenalin]] *[[dopamin]] *[[noradrenalin]] *[[serotonin]] == Mehanizem delovanja == Za živčne prenašalce je značilna endogena sinteza, kar pomeni, da se izgrajujejo v telesu, običajno v presinaptičnem nevronu. Znotraj celic se molekule nevrotransmiterja navadno skladiščijo v mešičkih (veziklih). Ko akcijski potencial doseže sinapso, hipna depolarizacija povzroči odprtje [[kalcijev kanalček|Ca-kanalčkov]]. [[Kalcij]], ki prodre v [[citoplazma|citoplazmo]], povzroči potovanje mešičkov z živčnim prenašalcem proti celični membrani, nato se z njo zlije in molekule prenašalca se iz mešička sprostijo v [[Sinaptična špranja|sinaptično špranjo]] s pomočjo [[eksocitoza|eksocitoze]]. Prenašalec nato difundira po sinaptični špranji in se veže na receptorje, ki se nahajajo na postsinaptičnem nevronu. Receptorje sicer delimo na ionotropne in metabotropne. Ionotropni receptorji so hkrati tudi [[ionski kanal]]i, ki se odpro po vezavi določenega živčnega prenašalca. Metabotropni receptorji so sklopljeni z [[G-protein]]om; po vezavi molekule prenašalca G-protein oddifundira ter povzroči bodisi odpiranje ionskih kanalov bodisi sintezo sekundarnega prenašalca. Nevroaktivni peptidi se sintetizirajo v telesu nevrona in se kasneje prenesejo po aksonu do sinapse. == Postsinaptični učinek == Biološki učinek živčnega prenašalca temelji na vezavi na receptor. Na primer, GABA se lahko veže bodisi na GABA-A ali GABA-B receptorje, prvi so hitri inhibitorni receptorji, drugi pa počasni. Nekateri prenašalci izkazujejo ali inhibitatorni ali ekscitatorni učinek, odvisno od receptorja, na katerega se vežejo. Če prenašalec deluje ekscitatorno, potem pospeši iniciacijo živčnega [[impulz]]a v postsinaptičnem nevronu, če pa deluje inhibitorno, pa zavira nastanek impulza z znižanjem lokalne [[Električna napetost|napetosti]] na membrani. V osrednjem živčevju je sprožitev akcijskega potenciala rezultat seštevka več sinaps. Številni živčni prenašalci se iz sinaptične špranje odstranjujejo s pomočjo privzema. V tem primeru se znova absorbirajo s prenašalnimi [[beljakovina]]mi v presinaptični nevron. Drug mehanizem za odstranitev prenašalca je [[encim]]ska razgradnja. Na primer, acetilholin se razgrajuje s pomočjo encima acetilholinesteraze. == Razvrstitev == Glede na kemično strukturo razvrstimo živčne prenašalce v več razredov: === Monoamini === *[[adrenalin]] *[[noradrenalin]] *[[dopamin]] *[[serotonin]] *[[oktopamin]] === [[Nevropeptidi]] === *[[endorfin]]i in [[enkefalin]]i === [[Aminokislina|Aminokisline]] === *[[glutamat]] *[[glicin]] * γ-aminomaslena kislina = [[GABA]] *[[aspartat]] === Plini === *[[dušikov oksid]] (NO) *[[ogljikov oksid]] (CO) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živčni prenašalci| ]] [[Kategorija:Nevroznanost]] qqos6s3uztjlo6ehy2sa7erglwwkjgx 0 95025 6758921 6744712 2026-09-30T20:47:36Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ --podvojitev 6758921 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=[[Slovenci|Slovenec]]}} '''Janez Vesel''' - '''Koseski'''<ref>Poleg podpisa prim. npr.: {{cite journal |date=1848-06-14 |title=Imena mož |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZBF80N8 |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=24 |page=102}}</ref> (tudi '''Jovan Vesel''', '''Ivan Vesel''', [[Latinščina|latinsko]] '''Johannes Veſſeu''','''<ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/moravce/01505/?pg=79|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01505 {{!}} Moravče {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-20|website=data.matricula-online.eu}}</ref>''' [[Nemščina|nemško]] '''Johann Vesel'''), [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[pravnik]], * [[12. september]] [[1798]], [[Spodnje Koseze|Koseze pri Moravčah]], † [[26. marec]] [[1884]], [[Trst]]. == Življenje == [[Slika:Spodnje Koseze Slovenia - plaque.jpg|levo|sličica|Plošča na rojstni hiši Vesela v Spodnjih Kosezah]] Rodil se je 12. septembra 1798 premožnemu kmetu Martinu in Mariji, roj. Cerar (Zörer),<ref name=":99" /> v [[Spodnje Koseze|Spodnjih Kosezah]] pri Moravčah. Krščen je bil istega dne v [[Župnija Moravče|župniji Moravče]].<ref name=":99" /> Šolal se je najprej v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je obiskoval prva dva razreda normalke (1808–1810), sledila je 5-letna gimnazija v [[Celje|Celju]] (1811–1815). Nato se je vpisal na [[filozofija|filozofijo]] v ljubljanskem [[licej|liceju]] (1816–1818), potem pa na študij [[pravo|prava]] najprej na [[Dunaj]] (1818–1820) in nato v [[Gradec]], kjer je 1823 študij končal. Služboval je kot konceptni praktikant na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, nato kot uslužbenec pri finančnem ravnateljstvu za Primorsko v [[Trst|Trstu]], [[Tolmin|Tolminu]] in [[Gorica|Gorici]], kasneje pa je bil pri isti ustanovi finančni svetnik. Leta 1848 je bil nekaj časa predsednik tržaškega Slavjanskega zbora, ki je nastopal proti [[Italijani|Italijanom]]. V Trstu se je poročil z [[Juliana Theresia|Juliano Theresio Thomann]], hčerko tamkajšnjega veletrgovca, s katero sta imela sedem otrok. Eden od njegovih vnukov je bil [[Julius Kugy]], slovenski [[alpinizem|alpinist]] in [[pisatelj]]. Leta 1852 je Koseski zaradi neuspele operacije tura na licu tako zbolel, da so mu otrpnili udi, zato se je upokojil. Leta 1869 je postal častni član [[Slovenska matica|Slovenske matice]], ki je leto zatem izdala knjigo ''Razne dela pesniške in igrokazne''. ==Razvoj Veselovega pesništva== Po besedah [[Anton Žuža|Antona Žuže]], celjskega [[duhovnik|duhovnika]], se je Koseski z verzi ukvarjal že v [[gimnazija|gimnaziji]], predvsem se je navduševal za [[Nemčija|nemškega]] [[romantična književnost|romantika]] [[Johann Christoph Friedrich von Schiller|Schillerja]]. [[Poezija|Poezijo]] mu je dodatno približal [[profesor]] [[zgodovina|zgodovine]], zagovornik [[Habsburška monarhija|avstrijske monarhije]] in pesnik [[Franz Xaver Richter]]. Njegovo literarno ustvarjanje delimo na tri faze: 1. Faza (1817–1820), 2. faza (1844–1852), 3. faza (1852–1879). === Obdobje 1817–1820 === Leta 1817 je postal [[urednik]] [[časopis|časopisa]] ''Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen''. Objavljal je svoje pesmi, sonete, anagrame, šarade (besedne igre) in hvalnice. Snov za pesnitve je vzel iz slovenske (kranjske) zgodovine. Pisal je v [[nemščina|nemškem]] in [[slovenščina|slovenskem]] jeziku. Nemške pesmi: ''Ode auf die Ankunft Sr. Excellenz des Herrn Landes – Gouverneurs'' (hvalnica deželnemu guvernerju Strassoldu, 1817), ''Franz Plassman von Oedengratz'' (balada, 1817), ''Erasmus Lueger'' (romanca o znanem roparskem vitezu iz Jame pri Postojni, 1818), ''Kurth von Roseck'' (balada, 1818), ''Die Tanne auf Rauheneck'' (''Der Aufmerksame''; romanca, 1820), ''Potažba'' – ''Der Trost'' (sonet v nemščini in slovenščini, 1818): prvi slovenski [[sonet]], nastal po zgledu [[Richter|Richterja]], napisan v [[bohoričica|bohoričici]], naslov pomeni tolažba, izbral ga je [[Valentin Vodnik]]. Od leta 1820 do 1844 Koseski ni pesnil, saj je dvomil o svojih pesniških zmožnostih. === Obdobje 1844–1852 === Po daljšem premoru je po jezikovnim posvetovanju z [[Janez Bleiweis|Bleiweisom]] Koseski zopet začel pesniti. Veliko pohval je dobila njegova hvalnica [[cesar|cesarju]] [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandu prvemu]] ''Slovenija presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano'', ki močno hvali Slovence in njihovo zgodovinsko zavest. Objavljena je bila 1844 v ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]'' in z njo so Koseskega za kratek čas postavili na vrh slovenskega pesništva, njegov slog pa so posnemali [[Lovro Toman|Lovro Toman]], [[France Cegnar|France Cegnar]] in [[Luka Jeran|Luka Jeran]]. V ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]]'' je objavljal svoje pesnitve in prevode tujih pesnikov ([[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Adelbert von Chamisso|Chamisso]], [[Johann Christoph Friedrich von Schiller|Schiller]], [[Dante Alighieri|Alighieri]], [[Paride Zajotti|Zajotti]], [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin]], [[Gavrila Deržavin|Deržavin]]), ki so mu prinesli precejšnjo slavo. Leta 1845 je napisal kratko prozno pripoved ''V jamo pade, kdor jo drugemu koplje'', kjer se slovenski [[janičar]] v [[Carigrad|Carigradu]] zaradi svojih sposobnosti povzpne v družbi. Zaradi bolezni se je leta 1852 iz javnosti ponovno umaknil. Poleg številnih prevodov je objavil te slovenske pesmi: ''Slovenija presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano'' (oda, 1844), ''Zima'' (1845), ''Vojaška'' (1845, oda slovenskim vojakom), ''Bravcam h koncu leta 1845 v spomin'' (1845), ''Kdo je mar?'' (1846, oda kranjskemu, t. j. slovenskemu človeku – kmetu, ki v pesmi ni več podrejena oseba, ampak enakopravni član visoke družbe, ki obvlada različna področja, kot so trgovina, znanost, vera in vojska), ''Novice bravcam ob novim letu 1847'' (1847), ''Ne sodi'' (1847), ''Začarana puška'' (1847), ''Naprej, slavenski Jug'' (politična pesem, v kateri napade madžarske revolucionarje, 1848), ''Nemškutar'' (1848, politična pesem o nezavednih Slovencih, ki se jih domovina sramuje), ''Viribus unitis'' (1850), ''Potažba'' (1852), ''Visoka pesem'' (1850, ''Posvečeno bodi tvoje ime'' – Uvod in Oče naš). === Obdobje 1852–1879 === Leta 1870 je pri Slovenski matici izšla knjiga ''Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela – Koseskiga, finančnega svetovavca'' {{COBISS|ID=31470337}}, kjer je na 690 straneh objavljena večina njegovih pesmi in prevodov. Čez devet let je izšel ''Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela – Koseskiga dodatek'' {{COBISS|ID=4229379}}, v katerem so bili zbrani le prevodi. ==Prevodi== Največ je prevajal iz nemške romantične lirike – [[Adelbert von Chamisso|Chamisso]], [[Johann Christoph Friedrich von Schiller|Schiller]], [[Ludwig Uhland|Uhland]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Bürger]], [[Gotthold Ephraim Lessing|Lessing]], iz angleške pa [[George Noel Gordon Byron|Byronov]] ep ''Mezepa''. Iz italijanščine je prevedel štiri pesmi Zajottija, eno pesem [[Alessandro Francesco Tommaso Manzoni|Manzonija]] in pet spevov Dantejeve [[Božanska komedija|Božanske komedije]]. Iz ruščine je prevajal [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškina]], [[Gavrila Deržavin|Deržavina]] in [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Lomonosova]], iz stare [[antična književnost|antične književnosti]] pa je prevedel šest spevov [[Homer|Homerjeve]] [[Iliada|Iliade]]. ==Ocene in pomen Koseskega v slovenski književnosti== Ocene o delih Koseskega so bile v prvi in drugi fazi njegovega ustvarjanja bolj pozitivne od tistih iz zadnje faze. Ohranjenih je več pisem bralcev ''Novic'', ki hvalijo Koseskega in dokazujejo, da so ljudje radi prebirali njegova dela. Pesniški jezik je bilo področje, ki mu je prineslo največ negativnih kritik, še posebej s strani [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]] in [[Fran Levstik|Frana Levstika]], češ da je nerazumljiv in da besede čudno krajša. Našli pa so se tudi zagovorniki njegovega jezika, na primer [[Fran Wiesthaler]], ki je rekel, da je Koseski vpeljal nove besede in tako obogatil slovenski jezikovni zaklad. Močno Stritarjevo kritiko (objavljena v [[Slovenski glasnik|Slovenskem glasniku]]) je doživel prevod Byronove ''Mezepe'', ki je izšel leta 1868 v ''Novicah''. Ta je uspešno dokazoval, kako slab je njegov prevod, kritika pa je uspela izničiti tudi nekdanja Veselova dela. Tako je Koseski postal sinonim za antipod [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Čeprav mu mnogi očitajo nenavaden jezik, je bil Koseski literarno uspešen. To dokazujejo številni njegovi posnemovalci. Poleg tega je imelo njegovo pesništvo politično propagandno, narodno zavedno sporočilo, ki ga je takrat šele dobro nastajajoča slovenska nacionalna ideologija močno potrebovala. Slovencem je vlil jezikovno, literarno in zgodovinsko samozavest ter razblinil občutek kulturne podrejenosti. == Sklici == {{sklici}} ==Viri in literatura== * [[Kozma Ahačič|Ahačič, Kozma]]. ''Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega. Vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818–1852.'' Slavistično društvo Slovenije: Ljubljana, 2006. {{COBISS|ID=229450496}} * [[Josip Stritar|Stritar, Josip]]. Kritični spisi. ''Zbrano delo VI.'' Ljubljana: DZS, 1955. {{COBISS|ID=103990272}} * [[Janez Trdina|Trdina, Janez]]. Moje življenje. ''Izbrano delo.'' Mladinska knjiga: Ljubljana, 1971. 235-364. {{COBISS|ID=29232385}} * {{SloBio|id=778833 |avtor=France Koblar |ime=Vesel Jovan-Koseski |vir=SBL}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih pravnikov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir-avtor|Jovan Vesel Koseski}} * {{Dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vesel, Janez}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Romantični pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] k4nam6ab1l5nfwgwp4v85f3nney9u1m 0 96243 6759185 6522011 2026-10-01T10:41:53Z Upwinxp 126544 umrla 6759185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik | name = Biljana Plavšić<br>Биљана Плавшић | image = <!-- WD --> | order = [[Predsednik Republike Srbske|2. predsednica Republike Srbske]] | term_start = 19. julij 1996 | term_end = 4. november 1998 | predecessor = [[Radovan Karadžić]] | successor = [[Nikola Poplašen]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = Žarko Banjac (''1963 - 1976'') | party = [[Srbska demokratska stranka (Bosna in Hercegovina)|SDS]] (1992-1997)<br>[[Srpski narodni savez - Republika Srpska|SNS-RS]] (1997-) | ethnicity = | religion = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | signature = | website = }} '''Biljana Plavšić''' ('''Биљана Плавшић'''), [[bosanci|bosansko]]-[[Srbi|srbska]] [[biologija|biologinja]], [[politik|političarka]], obsojenka za [[vojni zločin|vojne zločine]] na [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haškem sodišču]], * [[7. julij]] [[1930]], [[Tuzla]], † [[1. oktober]] [[2026]], [[Beograd]]. == Mladost in obdobje pred politično kariero == Plavšićeva se je rodila leta 1930 v Tuzli v premožno in ugledno bosansko-srbsko družino. Oče je bil [[biologija|biolog]], ki je podiplomski [[študij]] končal na [[Dunaj]]u in bil na koncu svoje [[kariera|kariere]] [[direktor]] Oddelka za [[naravoslovje|naravoslovno]] znanost v [[Sarajevo|sarajevskem]] državnem [[muzej]]u, kjer je Biljana končala [[osnovna šola|osnovno]] in [[srednja šola|srednjo]] [[šola|šolo]]. Leta 1954 je diplomirala na [[univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]]. Kmalu je postala [[asistent]]ka na [[Naravoslovno-matematična fakulteta v Sarajevu|Naravoslovno-matematični fakulteti v Sarajevu]], kjer je leta 1964 [[magister|magistrirala]] in tri leta pozneje [[doktorat|doktorirala]]. Leta 1971 je odšla v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je bila devet mesecev raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje rastlin Boyce-Thompson. Po vrnitvi je postala redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti [[Univerza v Sarajevu|sarajevske univerze]], leta 1972 [[prodekan]]ka in leta 1986 [[dekan (šolstvo)|dekan]]ka fakultete. Leta 1963 se je poročila s sarajevskim [[pravnik]]om [[Žarko Banjac|Žarkom Banjcem]], od katerega se je ločila v letu 1976. == Politična kariera == Biljana Plavšić je v politično [[arena|areno]] vstopila konec [[1980.|osemdesetih]] let [[20. stoletje|20. stoletja]], ko je vstopila v [[Srbska demokratska stranka|Srbsko demokratsko stranko]] [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], kjer je prevzela vlogo članice političnega odbora stranke. V srbski javnosti je postala hitro popularna, saj ni bila članica [[Zveza komunistov Jugoslavije|zveze komunistov]] in ker je bila ena redkih žensk z akademskim naslovom v politiki. Na volitvah, novembra 1990 je na listi SDS kandidirala za članico [[predsedstvo|predsedstva]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|Socialistične republike BiH]] in uspela. Po kratki vojni v Sloveniji, ki je sledila osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] se je [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] leta 1991 umaknila iz Slovenije in s tistega dela [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer ni bilo večinskega srbskega prebivalstva. Srbi so namreč na ozemlju Hrvaške razglasili [[Srbska republika Krajina|Srbsko republiko Krajino]] s sedežem v [[Knin]]u. Večji del JLA se je umaknil v Bosno in Hercegovino, se razglasil za zaščitnika srbskega naroda v BiH in skupaj z novimi bosansko-srbskimi [[vojaška enota|enotami]] zasedel 70 odstotkov ozemlja BiH. V tej republiki so se leta 1992 začele kazati različne težnje različnih narodov. [[Muslimani]] in [[Hrvati|Hrvatje]] so želeli samostojno Bosno in Hercegovino, Srbi pa so videli Bosno in Hercegovino v novi, zoženi Jugoslaviji, ki bi jo ob Srbiji in [[Črna gora|Črni gori]] sestavljale še BiH, [[Makedonija]] in Srbska republika Krajina. V skupščini so se odločili za referendum o samostojnosti. Referenduma, ki je potekal od [[29. februar]]ja do [[1. marec|1. marca]] 1992, se je udeležilo 63,4 odstotka volilnih upravičencev. Za neodvisnost je glasovalo 62,68 odstotka sodelujočih na referendumu, kljub temu pa udeležba in rezultat na referendumu pravnoformalno nista omogočala menjave [[ustava|ustave]] Bosne in Hercegovine. Zato Srbi rezultatov niso priznali in so odtlej vse moči usmerjali v oblikovanje svoje države [[Republika Srbska|Republike Srbske]], ki so jo razglasili v noči med 6. in 7. aprilom 1992. V tem času se je začelo tudi množično preseljevanje ljudi. Iz Sarajeva so se Srbi izseljevali, v na [[Pale|Palah]] organizirano Republiko Srbsko in v Srbijo. Tudi Biljana Plavšić je našla novi dom na Palah, od koder je nadaljevala s prosrbsko politiko. Pri tem se je v veliki meri naslanjala na [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]], ki ji je pomagala v političnem boju. Pri tem Plavšićeva ni skrivala odpora do [[Slobodan Milošević]]a in njegovega političnega kroga. Že maja 1993 ob njegovem obisku na Palah mu Plavšićeva ni odgovorila na pozdrav in se ni hotela rokovati z njim. Do leta 1995 je bila Biljana Plavšić podpredsednica Republike Srbske, po odstopu Radovana Karadžića z mesta predsednika pa je to funkcijo prevzela ona. Nemudoma je prekinila vse stike z bivšim predsednikom republike in predsednikom parlamenta [[Momčilo Krajišnik|Momčilom Krajišnikom]] ter pregovorila [[general]]a [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], da je odstopil s položaja [[komandant]]a [[vojska|vojske]] Republike Srbske. Sedež republike je preselila s Pal v [[Banja Luka|Banja Luko]]. Plavšićeva med vojnimi spopadi ni ukazovala vojski, ni dajala ukazov za poboje in preganjanje, ampak se je kot podpredsednica republike večinoma ukvarjala s humanitarno pomočjo prebivalstvu, kar pa ni preprečilo njenega preganjanja s strani [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Haškega sodišča]]. == Haško sodišče za vojne zločine == Biljana Plavšić je prva med srbskimi politiki sprejela odgovornost za zločine proti človečnosti na [[Balkan]]u. Prostovoljno se je predala in odšla v [[Haag]] [[10. januar]]ja 2001. Prva [[obtožnica]] jo je bremenila [[genocid]]a, [[zločin proti človeštvu|zločinov proti človeštvu]], kršenja vojnih zakonov in običajev ter hude kršitve [[Ženevska konvencija|Ženevske konvencije]]. [[3. april]]a 2002 pa so obtožnico spremenili in jo obtožili, da je kot vodilna članica Srbske demokratske stranke BiH tudi tesno sodelovala z Radovanom Karadžićem in Momčilom Krajišnikom ter, da je bila članica kolektivnega predsedstva BiH od 18. novembra 1990 do aprila 1993 pri čemer je zgolj sodelovala pri vseh dejavnostih iz prve obtožnice. Tako je obtožnica obtoževala Biljano Plavšič, da je od [[28. februar]]ja 1992 do [[12. maj]]a 1992, ko je bila sopredsednica Republike Srbske BiH, od tega datuma naprej pa članica tričlanskega predsedstva Republike Srbske ter od 30. novembra 1992 tudi članica vrhovne komande oboroženih sil Republike Srbske zavirala mirovni proces in huje kršila več mednarodnih zakonov in konvencij. To temlji na dejstvu, da je Biljana Plavšić najbolj nasprotovala [[ratifikacija|ratifikaciji]] [[Vance-Ownov načrt|Vance-Ownovega načrta]] o prekinitvi vojne v Bosni in Hercegovini. Zaradi njenega nasprotovanja skupščina načrta ni ratificirala in vojna se je nadaljevala. Plavšićeva je postala bolj kooperativna z mednarodno skupnostjo šele po podpisu [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]], novembra 1995. Šele takrat je kot novo izbrana predsednica Republike Srbske začela voditi politiko [[mir (družbeno stanje)|mir]]u in sodelovanja z mednarodnimi silami. Visoki predstavniki [[Organizacija združenih narodov|OZN]], [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] in ZDA so za to obdobje pohvalno govorili o delovanju Biljane Plavšić in na sodišču potrdili, da je zavzeto uresničevala vse dogovore med Republiko Srbsko in mednarodno skupnostjo. Na sojenju je Plavšićeva priznala, da je od julija 1992 do 30. decembra 1992 delovala kot posameznica in v dogovoru z drugimi v zločinskem projektu načrtovala, spodbujala, odrejala, pomagala in podpirala preganjanje bosanskih Muslimanov, bosanskih Hrvatov in drugega nesrbskega prebivalstva iz 37 občin v Bosni in Hercegovini. Kljub temu, da se je za svoja dejanja pokesala, in, da so v njeno korist pričali predstavniki ZN in nekdanja ameriška [[zunanji minister|zunanja ministrica]] [[Madeleine Albraight]], so jo obsodili na 11 let [[zapor]]a. Kazen je prestajala od [[26. junij]]a [[2003]] v ženskem zaporu ''[[Hinseberg]]'' v [[Örebro|Örebru]] na [[Švedska|Švedskem]]. 27. oktobra [[2009]] so jo po dveh tretjinah odslužene zaporne kazni izpustili na prostost. == Pisateljica == Po obsodbi je Plavšićeva napisala [[knjiga|knjigo]], z naslovom ''Pričevanja'' (''Svjedočenja''), v kateri govori o razmerah v Bosni in Hercegovini pred in med vojno, predvsem pa o svojih nekdanjih sodelavcih v vodstvu Republike Srbske. V njej pred javnostjo razgrinja dogajanje v Republiki Srbski, ki so ga zaznamovali predvsem [[korupcija]] vodstva, [[trgovina z orožjem]] in [[nafta|nafto]] ter [[humanitarna pomoč|humanitarno pomočjo]]. V njej je za največja krivca za tragedijo srbskega naroda razglasila Radovana Karadžića in Momčila Krajišnika. Obtožila ju je bratenja z najhujšimi sovražniki srbstva in bogatenja na račun naroda, ki naj bi zaradi njiju izgubil dostojanstvo. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[seznam srbskih biologov]] * [[seznam predsednikov Republike Srbske]] == Zunanje povezave == * [http://www.un.org/icty/glance/plavsic.htm Primer Plavšić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Plavšić, Biljana}} [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski biologi]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Bosanski Srbi]] [[Kategorija:Predsedniki Republike Srbske]] [[Kategorija:Osebnosti vojn v bivši Jugoslaviji]] [[Kategorija:Fulbrightovi štipendisti]] tru4601nq33xuxzudnyljf54d4bksxg 6759189 6759185 2026-10-01T10:44:42Z Upwinxp 126544 slog, +{{brez virov}} 6759189 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Politik | name = Biljana Plavšić | native_name = Биљана Плавшић | image = <!-- WD --> | order = [[Predsednik Republike Srbske|2. predsednica Republike Srbske]] | term_start = 19. julij 1996 | term_end = 4. november 1998 | predecessor = [[Radovan Karadžić]] | successor = [[Nikola Poplašen]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = Žarko Banjac (''1963–1976'') | party = [[Srbska demokratska stranka (Bosna in Hercegovina)|SDS]] (1992–1997)<br>[[Srpski narodni savez - Republika Srpska|SNS-RS]] (1997–) | ethnicity = | religion = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | signature = | website = }} '''Biljana Plavšić''', [[Bosanski Srbi|bosanskosrbska]] [[biologija|biologinja]], [[politik|političarka]], obsojenka za [[vojni zločin|vojne zločine]] na [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haškem sodišču]], * [[7. julij]] [[1930]], [[Tuzla]], † [[1. oktober]] [[2026]], [[Beograd]]. == Mladost in obdobje pred politično kariero == Plavšićeva se je rodila leta 1930 v Tuzli v premožno in ugledno bosansko-srbsko družino. Oče je bil [[biologija|biolog]], ki je podiplomski [[študij]] končal na [[Dunaj]]u in bil na koncu svoje [[kariera|kariere]] [[direktor]] Oddelka za [[naravoslovje|naravoslovno]] znanost v [[Sarajevo|sarajevskem]] državnem [[muzej]]u, kjer je Biljana končala [[osnovna šola|osnovno]] in [[srednja šola|srednjo]] [[šola|šolo]]. Leta 1954 je diplomirala na [[univerza v Zagrebu|Univerzi v Zagrebu]]. Kmalu je postala [[asistent]]ka na [[Naravoslovno-matematična fakulteta v Sarajevu|Naravoslovno-matematični fakulteti v Sarajevu]], kjer je leta 1964 [[magister|magistrirala]] in tri leta pozneje [[doktorat|doktorirala]]. Leta 1971 je odšla v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je bila devet mesecev raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje rastlin Boyce-Thompson. Po vrnitvi je postala redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti [[Univerza v Sarajevu|sarajevske univerze]], leta 1972 [[prodekan]]ka in leta 1986 [[dekan (šolstvo)|dekan]]ka fakultete. Leta 1963 se je poročila s sarajevskim [[pravnik]]om [[Žarko Banjac|Žarkom Banjcem]], od katerega se je ločila v letu 1976. == Politična kariera == Biljana Plavšić je v politično [[arena|areno]] vstopila konec [[1980.|osemdesetih]] let [[20. stoletje|20. stoletja]], ko je vstopila v [[Srbska demokratska stranka|Srbsko demokratsko stranko]] [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]], kjer je prevzela vlogo članice političnega odbora stranke. V srbski javnosti je postala hitro popularna, saj ni bila članica [[Zveza komunistov Jugoslavije|zveze komunistov]] in ker je bila ena redkih žensk z akademskim naslovom v politiki. Na volitvah, novembra 1990 je na listi SDS kandidirala za članico [[predsedstvo|predsedstva]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|Socialistične republike BiH]] in uspela. Po kratki vojni v Sloveniji, ki je sledila osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] se je [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] leta 1991 umaknila iz Slovenije in s tistega dela [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer ni bilo večinskega srbskega prebivalstva. Srbi so namreč na ozemlju Hrvaške razglasili [[Srbska republika Krajina|Srbsko republiko Krajino]] s sedežem v [[Knin]]u. Večji del JLA se je umaknil v Bosno in Hercegovino, se razglasil za zaščitnika srbskega naroda v BiH in skupaj z novimi bosansko-srbskimi [[vojaška enota|enotami]] zasedel 70 odstotkov ozemlja BiH. V tej republiki so se leta 1992 začele kazati različne težnje različnih narodov. [[Muslimani]] in [[Hrvati|Hrvatje]] so želeli samostojno Bosno in Hercegovino, Srbi pa so videli Bosno in Hercegovino v novi, zoženi Jugoslaviji, ki bi jo ob Srbiji in [[Črna gora|Črni gori]] sestavljale še BiH, [[Makedonija]] in Srbska republika Krajina. V skupščini so se odločili za referendum o samostojnosti. Referenduma, ki je potekal od [[29. februar]]ja do [[1. marec|1. marca]] 1992, se je udeležilo 63,4 odstotka volilnih upravičencev. Za neodvisnost je glasovalo 62,68 odstotka sodelujočih na referendumu, kljub temu pa udeležba in rezultat na referendumu pravnoformalno nista omogočala menjave [[ustava|ustave]] Bosne in Hercegovine. Zato Srbi rezultatov niso priznali in so odtlej vse moči usmerjali v oblikovanje svoje države [[Republika Srbska|Republike Srbske]], ki so jo razglasili v noči med 6. in 7. aprilom 1992. V tem času se je začelo tudi množično preseljevanje ljudi. Iz Sarajeva so se Srbi izseljevali, v na [[Pale|Palah]] organizirano Republiko Srbsko in v Srbijo. Tudi Biljana Plavšić je našla novi dom na Palah, od koder je nadaljevala s prosrbsko politiko. Pri tem se je v veliki meri naslanjala na [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]], ki ji je pomagala v političnem boju. Pri tem Plavšićeva ni skrivala odpora do [[Slobodan Milošević]]a in njegovega političnega kroga. Že maja 1993 ob njegovem obisku na Palah mu Plavšićeva ni odgovorila na pozdrav in se ni hotela rokovati z njim. Do leta 1995 je bila Biljana Plavšić podpredsednica Republike Srbske, po odstopu Radovana Karadžića z mesta predsednika pa je to funkcijo prevzela ona. Nemudoma je prekinila vse stike z bivšim predsednikom republike in predsednikom parlamenta [[Momčilo Krajišnik|Momčilom Krajišnikom]] ter pregovorila [[general]]a [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], da je odstopil s položaja [[komandant]]a [[vojska|vojske]] Republike Srbske. Sedež republike je preselila s Pal v [[Banja Luka|Banja Luko]]. Plavšićeva med vojnimi spopadi ni ukazovala vojski, ni dajala ukazov za poboje in preganjanje, ampak se je kot podpredsednica republike večinoma ukvarjala s humanitarno pomočjo prebivalstvu, kar pa ni preprečilo njenega preganjanja s strani [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Haškega sodišča]]. == Haško sodišče za vojne zločine == Biljana Plavšić je prva med srbskimi politiki sprejela odgovornost za zločine proti človečnosti na [[Balkan]]u. Prostovoljno se je predala in odšla v [[Haag]] [[10. januar]]ja 2001. Prva [[obtožnica]] jo je bremenila [[genocid]]a, [[zločin proti človeštvu|zločinov proti človeštvu]], kršenja vojnih zakonov in običajev ter hude kršitve [[Ženevska konvencija|Ženevske konvencije]]. [[3. april]]a 2002 pa so obtožnico spremenili in jo obtožili, da je kot vodilna članica Srbske demokratske stranke BiH tudi tesno sodelovala z Radovanom Karadžićem in Momčilom Krajišnikom ter, da je bila članica kolektivnega predsedstva BiH od 18. novembra 1990 do aprila 1993 pri čemer je zgolj sodelovala pri vseh dejavnostih iz prve obtožnice. Tako je obtožnica obtoževala Biljano Plavšič, da je od [[28. februar]]ja 1992 do [[12. maj]]a 1992, ko je bila sopredsednica Republike Srbske BiH, od tega datuma naprej pa članica tričlanskega predsedstva Republike Srbske ter od 30. novembra 1992 tudi članica vrhovne komande oboroženih sil Republike Srbske zavirala mirovni proces in huje kršila več mednarodnih zakonov in konvencij. To temlji na dejstvu, da je Biljana Plavšić najbolj nasprotovala [[ratifikacija|ratifikaciji]] [[Vance-Ownov načrt|Vance-Ownovega načrta]] o prekinitvi vojne v Bosni in Hercegovini. Zaradi njenega nasprotovanja skupščina načrta ni ratificirala in vojna se je nadaljevala. Plavšićeva je postala bolj kooperativna z mednarodno skupnostjo šele po podpisu [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]], novembra 1995. Šele takrat je kot novo izbrana predsednica Republike Srbske začela voditi politiko [[mir (družbeno stanje)|mir]]u in sodelovanja z mednarodnimi silami. Visoki predstavniki [[Organizacija združenih narodov|OZN]], [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] in ZDA so za to obdobje pohvalno govorili o delovanju Biljane Plavšić in na sodišču potrdili, da je zavzeto uresničevala vse dogovore med Republiko Srbsko in mednarodno skupnostjo. Na sojenju je Plavšićeva priznala, da je od julija 1992 do 30. decembra 1992 delovala kot posameznica in v dogovoru z drugimi v zločinskem projektu načrtovala, spodbujala, odrejala, pomagala in podpirala preganjanje bosanskih Muslimanov, bosanskih Hrvatov in drugega nesrbskega prebivalstva iz 37 občin v Bosni in Hercegovini. Kljub temu, da se je za svoja dejanja pokesala, in, da so v njeno korist pričali predstavniki ZN in nekdanja ameriška [[zunanji minister|zunanja ministrica]] [[Madeleine Albraight]], so jo obsodili na 11 let [[zapor]]a. Kazen je prestajala od [[26. junij]]a [[2003]] v ženskem zaporu ''[[Hinseberg]]'' v [[Örebro|Örebru]] na [[Švedska|Švedskem]]. 27. oktobra [[2009]] so jo po dveh tretjinah odslužene zaporne kazni izpustili na prostost. == Pisateljica == Po obsodbi je Plavšićeva napisala [[knjiga|knjigo]], z naslovom ''Pričevanja'' (''Svjedočenja''), v kateri govori o razmerah v Bosni in Hercegovini pred in med vojno, predvsem pa o svojih nekdanjih sodelavcih v vodstvu Republike Srbske. V njej pred javnostjo razgrinja dogajanje v Republiki Srbski, ki so ga zaznamovali predvsem [[korupcija]] vodstva, [[trgovina z orožjem]] in [[nafta|nafto]] ter [[humanitarna pomoč|humanitarno pomočjo]]. V njej je za največja krivca za tragedijo srbskega naroda razglasila Radovana Karadžića in Momčila Krajišnika. Obtožila ju je bratenja z najhujšimi sovražniki srbstva in bogatenja na račun naroda, ki naj bi zaradi njiju izgubil dostojanstvo. == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[seznam srbskih biologov]] * [[seznam predsednikov Republike Srbske]] == Zunanje povezave == * [http://www.un.org/icty/glance/plavsic.htm Primer Plavšić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Plavšić, Biljana}} [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski biologi]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Bosanski Srbi]] [[Kategorija:Predsedniki Republike Srbske]] [[Kategorija:Osebnosti vojn v bivši Jugoslaviji]] [[Kategorija:Fulbrightovi štipendisti]] fsapckqioyoac9wuno90n71f5raffju 0 97468 6759142 5703971 2026-10-01T09:48:42Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6759142 wikitext text/x-wiki '''Gustinčič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 181 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Gustinčič]] (*1963), novinar, cinefil * [[Dragotin Gustinčič]] (1882—1974), politik in publicist * [[France Gustinčič]] (1908—?), čebelarski strokovnjak * [[Ilija Gustinčič]] (1927—?) * [[Iva Gustinčič]], stripovska avtorica * [[Jože Gustinčič]], jamar * [[Jurij Gustinčič]] (1921—2014), novinar in publicist * [[Kristjan Gustinčič]], pevec ? * [[Mita Gustinčič Pahor]], prevajalka, prevodoslovka, lektorica FF UL * [[Pavel Gustinčič]] (1891—1929), slikar == Glej tudi == * priimek [[Guštin]], [[Gusič]], [[Gostinčar]], [[Gostič]], [[Gostenčnik]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Gustinčič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] e5zt0r8ggsc3okgcgjubony1r8tiq2d 0 103992 6759182 5530135 2026-10-01T10:38:41Z ~2026-45085-22 264465 6759182 wikitext text/x-wiki [[Slika:Brsljin.JPG|thumb|Bršljin]] '''Bršljin''' je [[krajevna skupnost]] in predel [[Novo mesto|Novega mesta]]. Nahaja se na severozahodnem obrobju mesta. V Bršljinu je [[vojašnica]] Slovenske vojske, osnovna šola, [[Železniška postaja Novo mesto|železniška postaja]] ter več nakupovalnih centrov. V Bršljinu je bil tudi sedež gradbenega podjetja [[Pionir (podjetje)|Pionir]] in [[Iskra (podjetje)|Iskre]]. {{SloNaselje-stub}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Bršljin|*]] 08xdbwcecll33g71u3qaztsu6mo5a8e 0 104955 6758740 6729135 2026-09-30T15:14:02Z Niko Petrič 261163 6758740 wikitext text/x-wiki {{Razširi}} {{Navedi vir}} {{Infobox Italian comune | name = Oglej | official_name = Comune di Aquileia<br />Comun di Aquilee | native_name = Aquileia<br />Aquilee | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Basilica Aquileia 110.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Bazilika | image_shield = Aquileia-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 | latm = 46 | lats = | latNS = N | longd = 13 | longm = 22 | longs = | longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = x | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Enota deželne decentralizacije Videm|Videm]] | frazioni = Beligna, Belvedere, Viola, Monastero | mayor_party = | mayor = Emanuele Zorino | population_demonym = ''Oglejčan, Oglejčanka'' ali ''Akvilejec, Akvilejka''<br />{{lang-it|aquileiese}} | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 12. julij | postal_code = 33051 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.aquileia.ud.it}} | footnotes = }} '''Oglej''' ([[Latinščina|latinsko]] in [[Italijanščina|italijansko]] ''Aquileia'', [[furlanščina|furlansko]] ''Aquilee'', [[vzhodna furlanščina|vzhodno-furlansko]] ''Aquilea'', staro-furlansko ''Olee''/''Olea''; beneško-italijansko: ''Aquiłeja''/''Aquiłegia'') je [[italija]]nsko [[mesto]] v [[Furlanija|Furlaniji - Julijski krajini]]. Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke [[Nadiža|Nadiže]] »Aquilis«. Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št. V mestu so na ogled ostanki rimskega [[forum]]a, ki je pod zaščito [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]], najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž »Vie Giulia Augusta«, kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni [[mavzolej]], na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki [[epitaf]]ov uvrščajo v obdobje cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. [[Narodni arheološki muzej Oglej|Narodni arheološki muzej]] se nahaja v vili [[Cassis-Faraone]] in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z [[lapidarij]]em. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej. Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]]. == Zgodovina == [[File:AQUILEIA romana.png|thumb|left|250px|Zemljevid rimske Aquilee. Po nekdanjem kanalu na vzhodni strani sedaj poteka sprehajalna pot Via Sacra.]] Leta 181 pr. n. št. so naselbino ustanovili [[triumvirat|triumviri]] [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]], ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 latinskih [[kolon]]istov. Drugih 1500 se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št. Leta 98 pr. n. št. naselbina tudi uradno postane [[municipij]], s tem pa tudi del rimske države. V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto - »caput« - regije [[Venetia et Histria]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Od leta 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadransko morje|Jadranu]]. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[krščanstvo|kristjane]], se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 452 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež (Italija)|Gradež]]. Tudi sedež škofije je bil začasno preseljen v Gradež. V letih 811 - 817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]]. V letih 1019 - 1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek patriarhalne države. [[Beneška republika]] leta 1420 okupira [[Furlanija|Furlanijo]]. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji. Leta 1509 je Oglej pod [[Habsburška monarhija|avstrijsko]] zasedbo in postane del [[Goriška grofija|Goriške grofije]]. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki. Leta 1715 se ukine oglejski patriarhat in nastaneta škofiji v [[Škofija Videm|Vidmu]] in [[Nadškofija Gorica|Gorici]], del slednje je tudi sedanja [[Župnija Oglej|oglejska župnija]]. == Rimsko pristanišče - Via Sacra == [[Slika:Aquileia. La passeggiata archeologica. Foto di Giovanni Dall'Orto.jpg|thumb|left|200px|Arheološka pot]] Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka rek [[Nadiža]] in [[Ter (reka)|Ter]]. Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] (41 - 45), so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 metrov dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne cestne infrastrukture. Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški [[akvatorij]], nekoč širok 48 metrov, je v glavnem pod zemljo, v njegovi sredini pa danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot Via Sacra. Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi rek Nadiža in Ter, ki jo je dal opraviti cesar Julijan. == Krščanstvo v Ogleju == [[File:Aquileia, buon pastore, pavimento della basilica, 1a metà del IV secolo.jpg|thumb|200px|Mozaik Dobrega pastirja, detajl iz tlaka [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej‎|oglejske bazilike]] ]] Če gre verjeti legendi, je bil [[Sveti Marko|evangelist Marko]] [[misijonar]] v Ogleju, njegova učenca, sveti [[Mohor in Fortunat]] pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda. Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Od 6. stoletja je kakih trideset škofij Severne Italije in na južni strani [[Alpe|Alp]], na germanskem in slovenskem ozemlju do reke [[Drava|Drave]], spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika. == Glej tudi == * [[Oglejski patriarhat]] * [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej‎]] * [[Seznam mest v Italiji]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Videmska pokrajina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oglej| ]] [[Kategorija:Rimska mesta v Italiji]] m1axjnqj3pyv4gz49jsc0kj4bmjt6d6 6759152 6758740 2026-10-01T10:00:49Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Niko Petrič|Niko Petrič]] ([[User talk:Niko Petrič|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Dušan Kreheľ (bot)|Dušan Kreheľ (bot)]] 6729135 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Oglej | official_name = Comune di Aquileia<br />Comun di Aquilee | native_name = Aquileia<br />Aquilee | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Basilica Aquileia 110.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Bazilika | image_shield = Aquileia-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 | latm = 46 | lats = | latNS = N | longd = 13 | longm = 22 | longs = | longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = x | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Enota deželne decentralizacije Videm|Videm]] | frazioni = Beligna, Belvedere, Viola, Monastero | mayor_party = | mayor = Emanuele Zorino | population_demonym = ''Oglejčan, Oglejčanka'' ali ''Akvilejec, Akvilejka''<br />{{lang-it|aquileiese}} | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 12. julij | postal_code = 33051 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.aquileia.ud.it}} | footnotes = }} '''Oglej''' ([[Latinščina|latinsko]] in [[Italijanščina|italijansko]] ''Aquileia'', [[furlanščina|furlansko]] ''Aquilee'', [[vzhodna furlanščina|vzhodno-furlansko]] ''Aquilea'', staro-furlansko ''Olee''/''Olea''; beneško-italijansko: ''Aquiłeja''/''Aquiłegia'') je [[italija]]nsko [[mesto]] v [[Furlanija|Furlaniji - Julijski krajini]]. Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke [[Nadiža|Nadiže]] »Aquilis«. Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št. V mestu so na ogled ostanki rimskega [[forum]]a, ki je pod zaščito [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]], najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž »Vie Giulia Augusta«, kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni [[mavzolej]], na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki [[epitaf]]ov uvrščajo v obdobje cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. [[Narodni arheološki muzej Oglej|Narodni arheološki muzej]] se nahaja v vili [[Cassis-Faraone]] in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z [[lapidarij]]em. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej. Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]]. == Zgodovina == [[File:AQUILEIA romana.png|thumb|left|250px|Zemljevid rimske Aquilee. Po nekdanjem kanalu na vzhodni strani sedaj poteka sprehajalna pot Via Sacra.]] Leta 181 pr. n. št. so naselbino ustanovili [[triumvirat|triumviri]] [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]], ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 latinskih [[kolon]]istov. Drugih 1500 se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št. Leta 98 pr. n. št. naselbina tudi uradno postane [[municipij]], s tem pa tudi del rimske države. V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto - »caput« - regije [[Venetia et Histria]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Od leta 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadransko morje|Jadranu]]. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[krščanstvo|kristjane]], se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 452 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež (Italija)|Gradež]]. Tudi sedež škofije je bil začasno preseljen v Gradež. V letih 811 - 817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]]. V letih 1019 - 1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek patriarhalne države. [[Beneška republika]] leta 1420 okupira [[Furlanija|Furlanijo]]. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji. Leta 1509 je Oglej pod [[Habsburška monarhija|avstrijsko]] zasedbo in postane del [[Goriška grofija|Goriške grofije]]. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki. Leta 1715 se ukine oglejski patriarhat in nastaneta škofiji v [[Škofija Videm|Vidmu]] in [[Nadškofija Gorica|Gorici]], del slednje je tudi sedanja [[Župnija Oglej|oglejska župnija]]. == Rimsko pristanišče - Via Sacra == [[Slika:Aquileia. La passeggiata archeologica. Foto di Giovanni Dall'Orto.jpg|thumb|left|200px|Arheološka pot]] Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka rek [[Nadiža]] in [[Ter (reka)|Ter]]. Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] (41 - 45), so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 metrov dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne cestne infrastrukture. Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški [[akvatorij]], nekoč širok 48 metrov, je v glavnem pod zemljo, v njegovi sredini pa danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot Via Sacra. Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi rek Nadiža in Ter, ki jo je dal opraviti cesar Julijan. == Krščanstvo v Ogleju == [[File:Aquileia, buon pastore, pavimento della basilica, 1a metà del IV secolo.jpg|thumb|200px|Mozaik Dobrega pastirja, detajl iz tlaka [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej‎|oglejske bazilike]] ]] Če gre verjeti legendi, je bil [[Sveti Marko|evangelist Marko]] [[misijonar]] v Ogleju, njegova učenca, sveti [[Mohor in Fortunat]] pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda. Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Od 6. stoletja je kakih trideset škofij Severne Italije in na južni strani [[Alpe|Alp]], na germanskem in slovenskem ozemlju do reke [[Drava|Drave]], spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika. == Glej tudi == * [[Oglejski patriarhat]] * [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej‎]] * [[Seznam mest v Italiji]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Videmska pokrajina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oglej| ]] [[Kategorija:Rimska mesta v Italiji]] psmu18qd4bnr44zmyocsdo8x2bk0gbb 6759157 6759152 2026-10-01T10:04:04Z A09 188929 pospr 6759157 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Oglej | official_name = Comune di Aquileia<br />Comun di Aquilee | native_name = Aquileia<br />Aquilee | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Basilica Aquileia 110.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Bazilika | image_shield = Aquileia-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 | latm = 46 | lats = | latNS = N | longd = 13 | longm = 22 | longs = | longEW = E | coordinates_type = | coordinates_display = x | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Enota deželne decentralizacije Videm|Videm]] | frazioni = Beligna, Belvedere, Viola, Monastero | mayor_party = | mayor = Emanuele Zorino | population_demonym = ''Oglejčan, Oglejčanka'' ali ''Akvilejec, Akvilejka''<br />{{lang-it|aquileiese}} | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sveti Mohor|sveti Mohor in Fortunat]] | day = 12. julij | postal_code = 33051 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.comune.aquileia.ud.it}} | footnotes = }} '''Oglej''' ({{jezik-it|Aquilea}}, {{jezik-fur|Aquilee}}, {{Jezik-vec|Aquiłeja, Aquiłegia}}, {{jezik-la|{{malekapit|Aquileia}}}}) je mesto v [[Furlanija|Furlaniji - Julijski krajini]] v Italiji. Ime Aquileia izhaja iz predrimskega imena reke [[Nadiža|Nadiže]] »Aquilis«. Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št. V mestu so na ogled ostanki rimskega [[forum]]a, ki je pod zaščito [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]], najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž »Vie Giulia Augusta«, kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni [[mavzolej]], na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki [[epitaf]]ov uvrščajo v obdobje cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. [[Narodni arheološki muzej Oglej|Narodni arheološki muzej]] se nahaja v vili [[Cassis-Faraone]] in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z [[lapidarij]]em. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej. Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]]. == Zgodovina == [[File:AQUILEIA romana.png|thumb|left|250px|Zemljevid rimske Aquilee. Po nekdanjem kanalu na vzhodni strani sedaj poteka sprehajalna pot Via Sacra.]] Leta 181 pr. n. št. so naselbino ustanovili [[triumvirat|triumviri]] [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]], ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 latinskih [[kolon]]istov. Drugih 1500 se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št. Leta 98 pr. n. št. naselbina tudi uradno postane [[municipij]], s tem pa tudi del rimske države. V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto - »caput« - regije [[Venetia et Histria]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Od leta 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadransko morje|Jadranu]]. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[krščanstvo|kristjane]], se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 452 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež (Italija)|Gradež]]. Tudi sedež škofije je bil začasno preseljen v Gradež. V letih 811-817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]]. V letih 1019-1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek patriarhalne države. [[Beneška republika]] leta 1420 okupira [[Furlanija|Furlanijo]]. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji. Leta 1509 je Oglej pod [[Habsburška monarhija|avstrijsko]] zasedbo in postane del [[Goriška grofija|Goriške grofije]]. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki. Leta 1715 se ukine oglejski patriarhat in nastaneta škofiji v [[Škofija Videm|Vidmu]] in [[Nadškofija Gorica|Gorici]], del slednje je tudi sedanja [[Župnija Oglej|oglejska župnija]]. == Rimsko pristanišče - Via Sacra == [[Slika:Aquileia. La passeggiata archeologica. Foto di Giovanni Dall'Orto.jpg|thumb|left|200px|Arheološka pot]] Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka rek [[Nadiža]] in [[Ter (reka)|Ter]]. Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar [[Klavdij I.|Klavdij]] (41-45), so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 metrov dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne cestne infrastrukture. Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški [[akvatorij]], nekoč širok 48 metrov, je v glavnem pod zemljo, v njegovi sredini pa danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot Via Sacra. Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi rek Nadiža in Ter, ki jo je dal opraviti cesar Julijan. == Krščanstvo v Ogleju == [[File:Aquileia, buon pastore, pavimento della basilica, 1a metà del IV secolo.jpg|thumb|200px|Mozaik Dobrega pastirja, detajl iz tlaka [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|oglejske bazilike]] ]] Če gre verjeti legendi, je bil [[Sveti Marko|evangelist Marko]] [[misijonar]] v Ogleju, njegova učenca, sveti [[Mohor in Fortunat]] pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda. Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen škofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Od 6. stoletja je kakih trideset škofij Severne Italije in na južni strani [[Alpe|Alp]], na germanskem in slovenskem ozemlju do reke [[Drava|Drave]], spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita Poponova bazilika. == Glej tudi == * [[Oglejski patriarhat]] * [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej]] * [[Seznam mest v Italiji]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Videmska pokrajina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oglej| ]] [[Kategorija:Rimska mesta v Italiji]] eao3gchnrsgcljxm6q5rykld9vlitnw 0 111489 6758902 6556366 2026-09-30T20:08:00Z ~2026-52554-51 266603 6758902 wikitext text/x-wiki ‎'''''Mojster in Margareta''''' ({{jezik-ru|Мастер и Маргарита}}) je najbolj znano delo [[Rusi|ruskega]] [[pisatelj]]a [[Mihail Afanasjevič Bulgakov|Mihaila Afanasjeviča Bulgakova]] in klasika [[ruska književnost|ruske književnosti]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. == Nastanek romana == Bulgakov je začel pisati roman leta [[1928]]. Prva različica romana je bila zažgana v marcu [[1930]], ko so mu prepovedali uprizarjati ''Zaroto svetohlincev''. Delo je ponovno začel leta [[1931]] in drugi osnutek je bil končan [[1936]], roman pa je imel večino lastnosti zdajšne izdaje. Leta [[1937]] je Bulgakov končal tretji osnutek, potem pa ga je z ženino pomočjo dopolnjeval vse do svoje smrti leta [[1940]]. Roman je bil, v precej okrnjeni različici, v Rusiji izdan šele leta [[1966]], vendar je bilo prej izvirno delo ilegalno dostopno kot [[samizdat]]. == Vsebina == == Nastopajoče osebe == === Najpomemnejše osebe === Mojster, Margareta, Woland === Wolandova druščina === Korovjev, Behemot, Azazello, Hella Behemot: Orjaški demonski črni maček, ki zna govoriti, hoditi po dveh nogah in se za krajši čas celo spremeniti v človeško obliko. Je izredno sarkastičen, rad igra šah in pije vodko. Je najmanj spoštovan član Wolandove druščine, še celo Margareta si ga upa udariti po eni izvedbi ene izmed njegovih mnogih neslanih šal. Behemot je tudi ime biblijske kopenske pošati. === Osebe v vzporedni zgodbi === Poncij Pilat, Ješua, Levi Matej === Moskovski prebivalci === Berlioz == Glej tudi == * [[Sto knjig stoletja]] == Zunanje povezave == {{commonscat|The Master and Margarita}} * [http://www.mladina.si/tednik/200325/clanek/knjige-1/ Komentar Bernarda Nežmaha o knjigi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071007104933/http://www.mladina.si/tednik/200325/clanek/knjige-1/ |date=2007-10-07 }} * [http://www.masterandmargarita.eu/ Mojster in Margaréta] {{novel-stub}} [[Kategorija:Ruski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1966]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Mihaila Afanasjeviča Bulgakova]] sd82xrpwr9q6fytk03b0saou1s93ohe 6758903 6758902 2026-09-30T20:10:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6758902|6758902]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-52554-51|~2026-52554-51]] ([[User talk:~2026-52554-51|pogovor]]) - ni vira 6758903 wikitext text/x-wiki ‎'''''Mojster in Margareta''''' ({{jezik-ru|Мастер и Маргарита}}) je najbolj znano delo [[Rusi|ruskega]] [[pisatelj]]a [[Mihail Afanasjevič Bulgakov|Mihaila Afanasjeviča Bulgakova]] in klasika [[ruska književnost|ruske književnosti]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. == Nastanek romana == Bulgakov je začel pisati roman leta [[1928]]. Prva različica romana je bila zažgana v marcu [[1930]], ko so mu prepovedali uprizarjati ''Zaroto svetohlincev''. Delo je ponovno začel leta [[1931]] in drugi osnutek je bil končan [[1936]], roman pa je imel večino lastnosti zdajšne izdaje. Leta [[1937]] je Bulgakov končal tretji osnutek, potem pa ga je z ženino pomočjo dopolnjeval vse do svoje smrti leta [[1940]]. Roman je bil izdan šele leta [[1966]], vendar je bilo prej izvirno delo ilegalno dostopno kot [[samizdat]]. == Vsebina == == Nastopajoče osebe == === Najpomemnejše osebe === Mojster, Margareta, Woland === Wolandova druščina === Korovjev, Behemot, Azazello, Hella Behemot: Orjaški demonski črni maček, ki zna govoriti, hoditi po dveh nogah in se za krajši čas celo spremeniti v človeško obliko. Je izredno sarkastičen, rad igra šah in pije vodko. Je najmanj spoštovan član Wolandove druščine, še celo Margareta si ga upa udariti po eni izvedbi ene izmed njegovih mnogih neslanih šal. Behemot je tudi ime biblijske kopenske pošati. === Osebe v vzporedni zgodbi === Poncij Pilat, Ješua, Levi Matej === Moskovski prebivalci === Berlioz == Glej tudi == * [[Sto knjig stoletja]] == Zunanje povezave == {{commonscat|The Master and Margarita}} * [http://www.mladina.si/tednik/200325/clanek/knjige-1/ Komentar Bernarda Nežmaha o knjigi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071007104933/http://www.mladina.si/tednik/200325/clanek/knjige-1/ |date=2007-10-07 }} * [http://www.masterandmargarita.eu/ Mojster in Margaréta] {{novel-stub}} [[Kategorija:Ruski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1966]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Mihaila Afanasjeviča Bulgakova]] lpcuw22173rx5nvamlj4qtn33ijzajt 6758904 6758903 2026-09-30T20:10:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Vsebina */ prazno 6758904 wikitext text/x-wiki ‎'''''Mojster in Margareta''''' ({{jezik-ru|Мастер и Маргарита}}) je najbolj znano delo [[Rusi|ruskega]] [[pisatelj]]a [[Mihail Afanasjevič Bulgakov|Mihaila Afanasjeviča Bulgakova]] in klasika [[ruska književnost|ruske književnosti]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. == Nastanek romana == Bulgakov je začel pisati roman leta [[1928]]. Prva različica romana je bila zažgana v marcu [[1930]], ko so mu prepovedali uprizarjati ''Zaroto svetohlincev''. Delo je ponovno začel leta [[1931]] in drugi osnutek je bil končan [[1936]], roman pa je imel večino lastnosti zdajšne izdaje. Leta [[1937]] je Bulgakov končal tretji osnutek, potem pa ga je z ženino pomočjo dopolnjeval vse do svoje smrti leta [[1940]]. Roman je bil izdan šele leta [[1966]], vendar je bilo prej izvirno delo ilegalno dostopno kot [[samizdat]]. == Nastopajoče osebe == === Najpomemnejše osebe === Mojster, Margareta, Woland === Wolandova druščina === Korovjev, Behemot, Azazello, Hella Behemot: Orjaški demonski črni maček, ki zna govoriti, hoditi po dveh nogah in se za krajši čas celo spremeniti v človeško obliko. Je izredno sarkastičen, rad igra šah in pije vodko. Je najmanj spoštovan član Wolandove druščine, še celo Margareta si ga upa udariti po eni izvedbi ene izmed njegovih mnogih neslanih šal. Behemot je tudi ime biblijske kopenske pošati. === Osebe v vzporedni zgodbi === Poncij Pilat, Ješua, Levi Matej === Moskovski prebivalci === Berlioz == Glej tudi == * [[Sto knjig stoletja]] == Zunanje povezave == {{commonscat|The Master and Margarita}} * [http://www.mladina.si/tednik/200325/clanek/knjige-1/ Komentar Bernarda Nežmaha o knjigi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071007104933/http://www.mladina.si/tednik/200325/clanek/knjige-1/ |date=2007-10-07 }} * [http://www.masterandmargarita.eu/ Mojster in Margaréta] {{novel-stub}} [[Kategorija:Ruski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1966]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Mihaila Afanasjeviča Bulgakova]] oshylm6c1bf593zpbm3mgfk3hkdsxnw 6758905 6758904 2026-09-30T20:12:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 ‎{{brez virov}} 6758905 wikitext text/x-wiki ‎{{brez virov}} '''''Mojster in Margareta''''' ({{jezik-ru|Мастер и Маргарита}}) je najbolj znano delo [[Rusi|ruskega]] [[pisatelj]]a [[Mihail Afanasjevič Bulgakov|Mihaila Afanasjeviča Bulgakova]] in klasika [[ruska književnost|ruske književnosti]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. == Nastanek romana == Bulgakov je začel pisati roman leta [[1928]]. Prva različica romana je bila zažgana v marcu [[1930]], ko so mu prepovedali uprizarjati ''Zaroto svetohlincev''. Delo je ponovno začel leta [[1931]] in drugi osnutek je bil končan [[1936]], roman pa je imel večino lastnosti zdajšne izdaje. Leta [[1937]] je Bulgakov končal tretji osnutek, potem pa ga je z ženino pomočjo dopolnjeval vse do svoje smrti leta [[1940]]. Roman je bil izdan šele leta [[1966]], vendar je bilo prej izvirno delo ilegalno dostopno kot [[samizdat]]. == Nastopajoče osebe == === Najpomemnejše osebe === Mojster, Margareta, Woland === Wolandova druščina === Korovjev, Behemot, Azazello, Hella Behemot: Orjaški demonski črni maček, ki zna govoriti, hoditi po dveh nogah in se za krajši čas celo spremeniti v človeško obliko. Je izredno sarkastičen, rad igra šah in pije vodko. Je najmanj spoštovan član Wolandove druščine, še celo Margareta si ga upa udariti po eni izvedbi ene izmed njegovih mnogih neslanih šal. Behemot je tudi ime biblijske kopenske pošati. === Osebe v vzporedni zgodbi === Poncij Pilat, Ješua, Levi Matej === Moskovski prebivalci === Berlioz == Glej tudi == * [[Sto knjig stoletja]] == Zunanje povezave == {{commonscat|The Master and Margarita}} * [http://www.mladina.si/tednik/200325/clanek/knjige-1/ Komentar Bernarda Nežmaha o knjigi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071007104933/http://www.mladina.si/tednik/200325/clanek/knjige-1/ |date=2007-10-07 }} * [http://www.masterandmargarita.eu/ Mojster in Margaréta] {{novel-stub}} [[Kategorija:Ruski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1966]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Mihaila Afanasjeviča Bulgakova]] d7dq3vnmypi1cn5juyp2grulat4sjxn 0 111943 6758729 6758443 2026-09-30T14:36:40Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6758729 wikitext text/x-wiki [[Image:Pm-map.png|thumb|450px|right| Panamska ožina]] '''Panamska zemeljska ožina''' (špansko ''Istmo de Panamà''), zgodovinsko znana kot '''[[Darienska vrzel]]''', je ozek pas kopnega, ki leži med [[Karibsko morje|Karibskim morjem]] in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] in povezuje Severno in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]]. Vsebuje državo [[Panama|Panamo]] in [[Panamski prekop]]. Kot velika ožina ima lokacija veliko strateško vrednost. Ožina je verjetno nastala pred 12-15.000.000 let. <ref name="Origins">[http://www.livescience.com/50450-when-panama-land-bridge-appeared.html Land Bridge Linking Americas Rose Earlier Than Thought, LiveScience.com]</ref> Ta glavni geološki dogodek je ločil [[Atlantski ocean|Atlantski]] in Tihi ocean in povzročil nastanek [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]. == Zgodovina == [[Image:Balboa Voyage 1513.PNG|250px|thumb|Potovanje Núñeza de Balboav Južno morje, 1513]] [[Image:Nahl 1850, Der Isthmus von Panama auf der Höhe des Chagres River.jpg|thumb|250px|Oljna slika Charlesa Christiana Nahla iz leta 1850, ''Panamska ožina na višini reke Chagres'']] Vasco Núñez de Balboa je slišal za Južno morje od domačinov, medtem ko je plul ob karibski obali. 25. septembra 1513 je videl Pacifik. Leta 1519 je bilo ustanovljeno mesto [[Panama (mesto)|Panamá]] v bližini majhne avtohtone naselbine na pacifiški obali. Po odkritju Peruja se je razvilo v pomembno [[pristanišče]], trgovsko in upravno središče. Leta 1671 je valižanski gusar [[Henry Morgan]] prečkal Panamsko ožino iz karibske strani in uničil mesto. Mesto je bilo nato preseljeno nekaj kilometrov proti zahodu na majhen polotok. Ruševine starega mesta, [[Panama Viejo]], so se ohranile in so na [[UNESCO|Unescovem]] [[Seznam svetovne dediščine|seznamu svetovne dediščine]] od leta 1997. Srebro in zlato iz podkraljevine [[Peru]] so od leta 1707 prevažali po kopnem čez ožino v Porto Bello, kjer so ga naložili na španske ladje in poslali v [[Sevilja|Seviljo]] in [[Cádiz]]. Lionel Wafer, valižanski raziskovalec, gusar in zasebnik, je preživel štiri leta med 1680 in 1684 med Cuna Indijanci. Škotska je skušala leta 1698 ustanoviti naselje preko sheme Darien. (Shema Darien je bila neuspešen poskus Kraljevine Škotske, da postane svetovno trgovski narod z vzpostavitvijo kolonije imenovane "Kaledonija" na Panamski ožini v zalivu Darien v poznih 1690-tih). Kalifornijska zlata mrzlica, ki se je začela leta 1849, je prinesla velik porast prevoza ljudi iz Atlantika do Pacifika. Parniki so pripeljali zlato v vzhodna pristanišča ZDA, ga prenašali čez ožino peš, s konjem in kasneje po železnici. Na pacifiški strani so se vkrcali na plovila ''Pacific Mail Steamship Company'' za San Francisco. [[Ferdinand de Lesseps]], francoski diplomat in kasneje razvijalec [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]], je začel leta 1880 s ''Panama Canal Company'', ki je šla v stečaj leta 1889. V 1902-4 so [[Združene države Amerike]] prisilile Kolumbijo v podelitev neodvisnosti sektorja ožine, kupile preostanek Panama Canal Company in končale kanal leta 1914. == Geologija == Pomembno vodno telo - srednjeameriško morje je včasih ločevalo celini Severno in Južno Ameriko, tako da se je voda iz Pacifika in Atlantika svobodno pretakala. Pod površjem sta dve [[tektonska plošča|tektonski plošči]] [[Skorja (geologija) |Zemljine skorje]] počasi trčili, silili Kokosovo ploščo, da je zdrsnila pod Karibsko ploščo. Tlak in toplota nastala pri trčenju sta povzročila nastanek podvodnih [[vulkan]]ov, od katerih so nekateri zraslo dovolj visoko, da se tvorili otoke že pred 15 milijoni let. Gibanje dveh tektonskih plošč je tudi povišalo morsko dno in na koncu potisnilo nekatera območja nad morsko gladino. Sčasoma so ogromne količine sedimenta (pesek, zemlja in blata) iz Severne in Južne Amerike zapolnile vrzel med novo nastalimi otoki. Skozi milijone let se je usedlina nalagala, dokler niso bile vrzeli med otoki v celoti zapolnjene. Najkasneje pred 4,5 milijona let med Severno in Južno Ameriko nastale ožine. V aprilu 2015 je članek v Science Magazine izjavil, da kristali cirkona v kamninah srednjega [[miocen]]a iz severne Kolumbije kažejo starost 10 milijonov let, in je verjetno, da je namesto otokov polna ožina med celinama Severne in Južne Amerike verjetno nastala že pred Srednjeameriškim morjem. <ref>{{navedi splet |url=http://www.nbcnews.com/science/science-news/north-south-america-came-together-much-earlier-thought-study-n338826 |title=North and South America Came Together Much Earlier Than Thought: Study |website=nbcnews.com |publisher=NBC News through Reuters}}</ref> Znanstveniki verjamejo da je tvorba Panamske ožine eden od najpomembnejših geoloških dogodkov v zadnjih 60 milijonih let. Čeprav le majhen kos zemljišča glede na velikosti celin, imela ožina ogromen vpliv na zemeljsko podnebje in okolje. Z zaprtjem pretoka vode med obema oceanoma, so se oceanski tokovi tako v Atlantiku kot Tihem oceanu preusmerili. Atlantski tokovi so bili prisiljeni preusmeriti se proti severu in so sčasoma privzeli nov trenutni vzorec, ki ga danes imenujemo zalivski tok. S toplimi karibskimi vodami, ki izhajajo proti severovzhodu Atlantika, se je klima severozahodne Evrope in vzhodne Severne Amerike ogrela. Izhlapevanje v tropskem Atlantiku in Karibih je povzročalo sladkovodni pari vstop v ozračje, medtem ko je za seboj zapustila slano vodo. Pasati (pihajo od vzhoda do zahoda) prenašajo vodno paro in jo deponirajo v Tihem oceanu s padavinami. Rezultat je bolj slan Atlantic od Pacifika. <ref>{{navedi splet|title=How the Isthmus of Panama Put Ice in the Arctic: Drifting continents open and close gateways between oceans and shift Earth's climate|url=http://www.whoi.edu/oceanus/viewArticle.do?id=2508|work=Oceanus|publisher=Woods Hole Oceanographic Institution|accessdate=18 May 2013|author=Gerald H. Haug|author2=Lloyd D. Keigwin}}</ref> Vsaka od teh sprememb je pomagala vzpostaviti današnji globalni vzorec oceanskega gibanja. Skratka, Panamska ožina je posredno in neposredno vplivala na oceana in atmosferske vzorce obtoka, ki regulirajo vzorce padavin, ki vplivajo na pokrajino. <ref name="Isthmus">{{navedi novice | url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=4073 | title=Panama: Isthmus that Changed the World | accessdate=2008-07-01 | publisher=[[NASA]] Earth Observatory | archive-date=2013-12-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131206072645/http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=4073 | url-status=bot: unknown }}</ref> Podatki tudi kažejo, da je nastanek te zemeljske mase in kasnejše toplo, mokro vreme v severni Evropi povzročilo nastanek velike arktične kape ledu in prispevalo k sedanji ledeni dobi. Da topli tokovi lahko povzročijo nastanek ledenikov se morda zdi protislovno, vendar segreti zrak, ki teče čez topli zalivski tok lahko sprejme več vlage. Rezultat je povečana količina padavin, ki prispeva k snežni odeji. Nastanek Panamske ožine je igral pomembno vlogo tudi pri biotski raznovrstnosti na planetu. Most je za živali in rastline pripomogel, da so se selile med obema celinama. Ta dogodek je znan v paleontologije kot ''Great American Interchange''. V Severno Ameriko so današnji oposum, pasavec in ježevec prišli čez kopenski most iz Južne Amerike. Podobno so predniki medvedov, mačk, psov, konji, lame in rakuni vsi prišli čez ožino na jug. (Veliko južnoameriških sesalcev je že izumrlo. Zdi se, da so bili severnoameriških sesalci bolj navajeni na konkurenco in bolje prilagojeni hladnejšemu podnebju). == Biosfera == Kot povezovalni most med dvema velikima kopenskima masama, je Panamska biosfera sestavljena s prekrivajočo favno in floro tako iz Severne kot Južne Amerike. Na območju ožine obstaja na primer več kot 978 vrst ptic. Tropsko podnebje spodbuja tudi nešteto velikih in barvno pisanih vrst: žuželk, kač, ptic, rib in plazilcev. Razdeljena po dolžini z gorovjem, je vreme na ožini običajno mokro na atlantski (karibski) strani, in ima jasnejšo delitev na mokre in suhe sezone na pacifiški strani. ==Reference== {{sklici}} * [http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=4073 Panama: Isthmus that Changed the World. NASA Earth Observatory. (2003)] The original text, where the geology section of this article has been stolen from. * [http://web.princeton.edu/sites/english/eng321/WAFER.HTM A New Voyage and Description of the Isthmus of America (1695)], by [[Lionel Wafer]]. Excerpt from the 1729 Knapton edition * Mellander, Gustavo A.(1971) The United States in Panamanian Politics: The Intriguing Formative Years. Daville,Ill.:Interstate Publishers. OCLC 138568. * Mellander, Gustavo A.; Nelly Maldonado Mellander (1999). Charles Edward Magoon: The Panama Years. Río Piedras, Puerto Rico: Editorial Plaza Mayor. ISBN 1-56328-155-4. OCLC 42970390. Seager, R. (2006) 'The Source of Europe’s Mild Climate.', American Scientist, 94(4), pp.&nbsp;334. == Glej tudi == *[[Panamski kanal]] ==Zunanje povezave== {{Commons category|Isthmus of Panama}} {{Coord|8|40|N|80|0|W|display=title}} [[kategorija:Geografija Paname]] [[kategorija:Zemeljske ožine]] {{normativna kontrola}} n69mh08jj55qx1527s9yk15f0qxa2ci 0 113017 6759214 6171829 2026-10-01T11:33:04Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]], +koda za sklice 6759214 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Vrbančič''', [[Slovenci|slovenski]] glasbeni [[pedagog]] in [[zborovodja]], * [[1934]]. Predaval je na Oddelku za [[muzikologija|muzikologijo]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] in sodeloval pri ustvarjanju številnih učbenikov in delovnih zvezkov za osnovno šolo pri predmetu glasba. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih muzikologov]] {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrbančič, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski zborovodje]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] qat01phxik72r6egyohtqycx8ntncez 0 114498 6758815 6303953 2026-09-30T17:51:18Z TadejM 738 dodano infopolje 6758815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Roka | Latin = manus | Greek = χείρ (kheír) | Image = File:Hand, fingers - back.jpg | Caption = Hrbtišče človeške leve roke | Width = 150px | Image2 = File:Palm, fingers.jpg | Caption2 = Sprednja stran človeške leve roke | Width2 = 150px | Precursor = | System = | Artery = | Vein = [[dorzalno vensko mrežje roke]] | Nerve = [[ulnarni živec|ulnarni]], [[mediani živec|mediani]], [[radialni živec]] | Lymph = }} '''Rôka''' je v [[anatomija človeka|anatomiji človeka]] opredeljena kot del [[zgornja okončina|zgornjih okončin]], ki obsega [[zapestna kost|zapestne kosti]], [[dlančnica|dlančnice]] in [[prstnica|prstnice]]. == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Hands|Roka}} {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Roka| ]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] bzzfvg6vrluzzm0rl4f72qkpp928epr 6758893 6758815 2026-09-30T19:44:36Z TadejM 738 6758893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Roka | Latin = manus | Greek = χείρ (kheír) | Image = File:Hand, fingers - back.jpg | Caption = Hrbtišče človeške leve roke | Width = 150px | Image2 = File:Palm, fingers.jpg | Caption2 = Dlan, sprednja stran človeške leve roke | Width2 = 150px | Precursor = | System = | Artery = | Vein = [[dorzalno vensko mrežje roke]] | Nerve = [[ulnarni živec|ulnarni]], [[mediani živec|mediani]], [[radialni živec]] | Lymph = }} '''Rôka''' je v [[anatomija človeka|anatomiji človeka]] opredeljena kot del [[zgornja okončina|zgornjih okončin]], ki obsega [[zapestna kost|zapestne kosti]], [[dlančnica|dlančnice]] in [[prstnica|prstnice]]. == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Hands|Roka}} {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Roka| ]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] h687ha05vja5q2cr319a3i6jnnfh8p3 6758895 6758893 2026-09-30T19:46:15Z TadejM 738 definicija dlani po Franu 6758895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Roka | Latin = manus | Greek = χείρ (kheír) | Image = File:Hand, fingers - back.jpg | Caption = Hrbtišče človeške leve roke | Width = 150px | Image2 = File:Palm, fingers.jpg | Caption2 = Dlan, sprednja stran človeške leve roke | Width2 = 150px | Precursor = | System = | Artery = | Vein = [[dorzalno vensko mrežje roke]] | Nerve = [[ulnarni živec|ulnarni]], [[mediani živec|mediani]], [[radialni živec]] | Lymph = }} '''Rôka''' je v [[anatomija človeka|anatomiji človeka]] opredeljena kot del [[zgornja okončina|zgornjih okončin]], ki obsega [[zapestna kost|zapestne kosti]], [[dlančnica|dlančnice]] in [[prstnica|prstnice]]. Notranja stran roke od zapestja do (konca) prstov se imenuje '''dlan'''. == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Hands|Roka}} {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Roka| ]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] eojnvwo5amjcegwik1kdp1l7bymiptm 6758896 6758895 2026-09-30T19:46:45Z TadejM 738 onaglasitev 6758896 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Roka | Latin = manus | Greek = χείρ (kheír) | Image = File:Hand, fingers - back.jpg | Caption = Hrbtišče človeške leve roke | Width = 150px | Image2 = File:Palm, fingers.jpg | Caption2 = Dlan, sprednja stran človeške leve roke | Width2 = 150px | Precursor = | System = | Artery = | Vein = [[dorzalno vensko mrežje roke]] | Nerve = [[ulnarni živec|ulnarni]], [[mediani živec|mediani]], [[radialni živec]] | Lymph = }} '''Rôka''' je v [[anatomija človeka|anatomiji človeka]] opredeljena kot del [[zgornja okončina|zgornjih okončin]], ki obsega [[zapestna kost|zapestne kosti]], [[dlančnica|dlančnice]] in [[prstnica|prstnice]]. Notranja stran roke od zapestja do (konca) prstov se imenuje '''dlán'''. == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Hands|Roka}} {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Roka| ]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] l5mcbteh5q5hxs3jcavdbis1dvjojmg 0 114683 6758828 6626419 2026-09-30T18:13:00Z TadejM 738 dodano infopolje 6758828 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Živec | Name = Vagusni živec | Latin = nervus vagus | Image = Gray791.png | Caption = Shema zgornjih delov [[glosofaringealni živec|glosofaringealnega]], vagusnega in [[akcesorni živec|akcesornega živca]] | Image2 = Gray793.png | Caption2 = Potek in razvejitev [[glosofaringealni živec|glosofaringealnega]], vagusnega in [[akcesorni živec|akcesornega živca]] | Innervates = [[levator veli palatini]], [[salpingofaringealna mišica]], [[palatoglosna mišica]], [[palatofaringealna mišica]], [[zgornji konstriktor žrela]], [[srednji konstriktor žrela]], [[spodnji konstriktor žrela]], [[organ (biologija)#Drobovje|drobovje]] | BranchFrom = | BranchTo = }} '''Vágusni žívec''' ali '''klátež''' (tudi žargonsko ''vagus''; {{jezik-la|nervus vagus}}) je deseti [[možganski živec]] in je glavni živec [[parasimpatično živčevje|parasimpatičnega živčevja]]. Pomemben je pri uravnavanju delovanja skorajda vseh notranjih [[organ (biologija)|organ]]ov. Ime je dobil zaradi svoje razprostranjenosti po telesu. Poleg vegetativnih [[nevron]]ov, ki oživčuje organe [[prsni koš|prsnega koša]] in [[trebušna votlina|trebušne votline]], vsebuje vagusni živec tudi somatske nevrone (motorično nitje), ki oživčujejo grlo, [[žrelo]] in [[požiralnik]] ter senzorično nitje, ki oživčuje kožo [[zunanji sluhovod|zunanjega sluhovoda]], gustatorne [[kemoreceptor]]je v korenu [[Jezik (organ)|jezik]]a ter [[sluznica|sluznico]] žrela in grla. {{Živčevje človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Parasimpatično živčevje]] [[Kategorija:Možganski živci]] [[Kategorija:Prsni koš]] [[Kategorija:Trebuh]] [[Kategorija:Glava in vrat]] {{anatomy-stub}} dbgf011m8j3vtrum5d71ceutrpck9j7 0 117830 6758870 6033258 2026-09-30T19:12:07Z TadejM 738 dodano infopolje 6758870 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Lobanja | System = [[okostje]] | image = Human skull side simplified (bones).svg | Caption = Človeška lobanja s strani | Image2 = | Caption2 = | IsPartOf = | Components = | Artery = | Vein = }} '''Lobanja''' zajema [[kost]]i [[glava|glave]], in sicer obraznega in možganskega predela. Sestavljena je iz 22 kosti: 8 v možganskem predelu in 14 v obraznem (vključno s [[čeljust]]mi). Lobanja tvori votel prostor, v katerem so pred zunanjostjo zaščiteni [[možgani]] in [[čutila]]. == Anatomija == [[Spodnja čeljustnica]] je edina lobanjska kost, ki jo je moč premikati. Ostale lobanjske kosti so med seboj nepremično povezane s [[šiv (anatomija)|šivi]] in ne s [[sklep]]i.[[Čeljustni sklep]] je potujoči tečajast sklep med mandibulo in os temporale. Prestopišča na lobanjski bazi: lamina cribrosa, canalis opticus, fissura orbitalis superior, foramen rotundum, foramen ovale, canalis nervi petrosi minoris, foramen spinosum, canalis caroticus, foramen lacerum, porus acusticus internus, foramen jugulare, foramen occipitale magnum, canalis nervi hypoglossi {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lobanja| ]] [[Kategorija:Anatomija živali]] [[Kategorija:Glava in vrat]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] {{Anatomy-stub}} 2gmhb2hpjzgf8eoqpplwb6lst1gmww6 0 118725 6759121 6530143 2026-10-01T09:13:09Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6759121 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | name = Migrena | image = Migraine.jpg | caption = Močan glavobol pri migreni | field = [[nevrologija]] | symptoms = [[Glavobol]]i, v kombinaciji s senzoričnimi motnjami, kot so [[navzea]], [[fotofobija|občutljivost na svetlobo]], [[hiperakusija|zvok]] in [[osmofobija|vonj]] | complications = | onset = pogosto okoli [[puberteta|pubertete]] | duration = ponavljajoče se, dolgotrajno | causes = okoljski in genetski | risks = [[družinska anamneza]], [[ženska|ženski spol]] | diagnosis = | differential = [[subarahnoidna krvavitev]], [[venska tromboza]], [[idiopatska intrakranialna hipertenzija]], [[možganski tumor]], [[tenzijski glavobol]], [[glavobol v skupkih]] | prevention = [[propranolol]], [[amitriptilin]], [[topiramat]], [[gepants]] | treatment = | medication = [[ibuprofen]], [[paracetamol]], [[triptan]]i, [[gepant]]i | prevalence = ~14&nbsp;% | deaths = }} '''Migréna''' ali '''migrénski glavobòl''' je ponavljajoči se [[paroksizem|paroksizmalni]] [[glavobol]], navadno na eni strani, z navzeo (slabostjo), [[bruhanje]]m in senzoričnimi motnjam. Napad se začne z [[vazokonstrikcija|vazokonstrikcijo]] lobanjskih [[arterija|arterij]], pogosto s senzoričnimi, največkrat vizualnimi simptomi, glavobol pa se pojavi, ko nastopi [[vazodilatator|vazodilatacija]] arterij.<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - migréna|url=http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527015/migrena?query=migrena|website=www.termania.net|accessdate=2023-04-29}}</ref> Migrena je ena najpogostejših oblik glavobola, ki ogroža približno 12 % odrasle populacije in je trikrat pogostejša pri ženskah.<ref name=Kersnik/> Migrena ni enovit kliničen pojav in ločimo dve glavni različici:<ref name=Trsinar>Tršinar M. (2007). Samozdravljenje glavobola. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 2, str. 45–57.</ref> * migreno z [[avra|avro]] ali klasično migreno, ki se pojavlja v 80 %, * migreno brez avre ali navadno migreno, ki se pojavlja v 15–18 %. == Vzroki == [[Slika:Cortical spreading depression.gif|left|thumb|250px|Animacija razširjajoče se kortikalne depresije]] Mehanizem nastanka migrene je še vedno slabo poznan.<ref name=Trsinar/> Šlo naj bi za nevrovaskularno (živčno-žilno) motnjo.<ref name=Bart10>{{cite journal |author=Bartleson JD, Cutrer FM |title=Migraine update. Diagnosis and treatment |journal=Minn Med |volume=svezak 93 |issue=broj 5 |pages=str. 36–41. |year=2010 |pmid=20572569 }}</ref> Delovanje [[živčna celica|živčnih celic]] v [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]] se pri migrenskem glavobolu spremeni; aktivirajo se jedra v [[možgansko deblo|možganskem deblu]], [[možganska skorja]] se prekomerno vzdraži, pojavi se razširjajoča se kortikalna depresija, ob tem pa se aktivirajo tudi vnetni proseci v lobanjskih žilah in v [[trda opna|trdi opni]]. Opisali so že več sprožilnih dejavnikov, ki lahko izzovejo napad migrenskega glavobola, na primer pitje rdečega vina, preskok obroka hrane, prekomerni aferentni dražljaji (na primer bliskajoča svetloba, močan vonj), spremembe vremena, pomanjkanje spanja, [[stres]], [[hormon]]ski dejavniki ... Močan sprožilni dejavnik je tudi nihanje hormona [[estrogen]]a, zato se pri številnih bolnicah migrena prvič pojavi ob [[menarha|menarhi]], se ojača v času [[menstruacija|menstruacije]] in se lahko poslabša v času [[menopavza|menopavze]].<ref name=Beers/> == Zdravljenje == V nekaterih primerih so migrene redke in blage, tako da jih bolniki premagajo brez posebnega zdravljenja. Vendar pa se lahko migrena kaže tudi kot huda izčrpavajoča bolezen, ki v rednih razmikih povzroča nezmožnost bolnika in resno vpliva na njegovo [[kakovost življenja]]. Posledično je zdravljenje odvisno od pogostnosti, trajanja in stopnje napadov.<ref name=Beers>Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 18471849.</ref> Uspešno zdravljenje obsega celovit individualni pristop k posameznemu bolniku in obsega [[vedenjska terapija|vedenjsko terapijo]], terapijo [[akutni glavobol|akutnega glavobola]], [[preventiva|preventivno]] terapijo in komplementarne metode zdravljenja.<ref name=Kersnik>Kersnik J., Strgar-Hladnik M. (2008). Kakovost življenja bolnic z migreno. Zdravniški vestnik, letnik 77, številka 4, str. 313–321.</ref> === Akutni migrenski glavobol === Blagi do zmerni migrenski napadi se zdravijo s [[šibki analgetik|šibkimi analgetiki]] ([[nesteroidno protivnetno zdravilo|nesteroidnimi protivnetnimi zdravili]] ali [[paracetamol]]om). Učinkovita so tudi zdravila z [[opioid]]nimi učinkovinami, [[kofein]]om ali [[butalbital]]om, vendar se jih lahko uporablja le kratek čas in obstaja tveganje za pojav kroničnega dnevnega glavobola. Pri bolnikih, pri katerih se blagi migrenski glavoboli običajno stopnjujejo v hujše glavobole, se uporabljajo [[triptan]]i. Pri zelo hudih napadih je lahko učinkovito intravensko dajanje [[dihidroergotamin]]a v kombinaciji z [[antiemetik]]om (zdravilom proti slabosti) iz skupine [[dopaminski antagonist|dopaminskih antagonistov]].<ref name=Beers/> Pri izbiri ustreznega protibolečinskega zdravljenja sta uveljavljena dva pristopa: stopenjska izbira zdravila in izbira zdravila po korakih. Pri stopenjski izbiri zdravnik izbere ustrezno protibolečinsko zdravilo na osnovi stopnjo prizadetosti bolnika, ki se določi na osnovi posebnega [[vprašalnik]]a. Pri izbiri zdravila po korakih pa zdravnik najprej običajno začne z zdravljenjem z zdravilom iz skupine analgetikov ali nesteroidnih protivnetnih učinkovin, kombiniranega z antiemetikom. Če zdravilo ni ustrezno, se zamenja z drugim zdravilom, dokler se ne izbere učinkovito.<ref name=Kersnik/> === Meningitis === Meningitis je okužba tankih open oz. mening, ki prekrivajo hrbtenjačo in možgane. V velikem številu primerov nastane kot posledica zapleta pri bakterijski ali virusni okužbi, ki je nastala drugje v telesu, npr. v ušesih, obnosnih votlinah ali zgornjih dihalih. Bakterijski meningitis je lahko precej hudo stanje, pri katerem je potrebna nujna zdravniška oskrba. Če zdravljenje ni takojšnje, se lahko v nekaj urah konča s smrtjo ali zapusti trajne nevrološke okvare. Virusni meningitis v večini primerov poteka blažje; večina bolnikov okreva popolnoma brez posledic.<ref>{{Navedi splet|title=MIGRENA - zakaj tako boli, zakaj je nevarna?|url=https://www.moja-lekarna.com/migrena-2|website=Moja-lekarna.com {{!}} Slovenija|accessdate=2022-11-08|language=sl}}</ref> V razvitih državah trpi zaradi migrene najmanj ena od osmih odraslih oseb; pri ženskah je do trikrat pogostejša kot pri moških. Najpogostejša je med 25. in 40. letom starosti in 90 % bolnikov doživi prvi napad migrene pred štiridesetim letom. Pri 70 % bolnikov se migrena pojavlja v družini.<ref name=Trsinar/> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources |DiseasesDB = 8207 <!-- note that the formatting in this parameter and in DiseasesDB_mult is done as such to allow the word "Migraine" to appear next to the first entry! --> |DiseasesDB_mult = {{DiseasesDB2|31876}} {{DiseasesDB2|4693}} |ICD11 = {{ICD11|8A80}} |ICD10 = {{ICD10|G43}} |ICD9 = {{ICD9|346}} |OMIM = 157300 |MedlinePlus = 000709 |eMedicineSubj = neuro |eMedicineTopic = 218 |eMedicine_mult = {{eMedicine2|neuro|517}} {{eMedicine2|emerg|230}} {{eMedicine2|neuro|529}} | MeshID = D008881 |}} [[Kategorija:Glavobol]] [[Kategorija:Bolezni neznanega vzroka]] {{normativna kontrola}} 0a97d7o8v66ucn387l5nyt9itm99y6m 6759122 6759121 2026-10-01T09:13:29Z TadejM 738 mala začetnica 6759122 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | name = Migrena | image = Migraine.jpg | caption = Močan glavobol pri migreni | field = [[nevrologija]] | symptoms = [[glavobol]]i, v kombinaciji s senzoričnimi motnjami, kot so [[navzea]], [[fotofobija|občutljivost na svetlobo]], [[hiperakusija|zvok]] in [[osmofobija|vonj]] | complications = | onset = pogosto okoli [[puberteta|pubertete]] | duration = ponavljajoče se, dolgotrajno | causes = okoljski in genetski | risks = [[družinska anamneza]], [[ženska|ženski spol]] | diagnosis = | differential = [[subarahnoidna krvavitev]], [[venska tromboza]], [[idiopatska intrakranialna hipertenzija]], [[možganski tumor]], [[tenzijski glavobol]], [[glavobol v skupkih]] | prevention = [[propranolol]], [[amitriptilin]], [[topiramat]], [[gepants]] | treatment = | medication = [[ibuprofen]], [[paracetamol]], [[triptan]]i, [[gepant]]i | prevalence = ~14&nbsp;% | deaths = }} '''Migréna''' ali '''migrénski glavobòl''' je ponavljajoči se [[paroksizem|paroksizmalni]] [[glavobol]], navadno na eni strani, z navzeo (slabostjo), [[bruhanje]]m in senzoričnimi motnjam. Napad se začne z [[vazokonstrikcija|vazokonstrikcijo]] lobanjskih [[arterija|arterij]], pogosto s senzoričnimi, največkrat vizualnimi simptomi, glavobol pa se pojavi, ko nastopi [[vazodilatator|vazodilatacija]] arterij.<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - migréna|url=http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5527015/migrena?query=migrena|website=www.termania.net|accessdate=2023-04-29}}</ref> Migrena je ena najpogostejših oblik glavobola, ki ogroža približno 12 % odrasle populacije in je trikrat pogostejša pri ženskah.<ref name=Kersnik/> Migrena ni enovit kliničen pojav in ločimo dve glavni različici:<ref name=Trsinar>Tršinar M. (2007). Samozdravljenje glavobola. Farmacevtski vestnik, letnik 58, številka 2, str. 45–57.</ref> * migreno z [[avra|avro]] ali klasično migreno, ki se pojavlja v 80 %, * migreno brez avre ali navadno migreno, ki se pojavlja v 15–18 %. == Vzroki == [[Slika:Cortical spreading depression.gif|left|thumb|250px|Animacija razširjajoče se kortikalne depresije]] Mehanizem nastanka migrene je še vedno slabo poznan.<ref name=Trsinar/> Šlo naj bi za nevrovaskularno (živčno-žilno) motnjo.<ref name=Bart10>{{cite journal |author=Bartleson JD, Cutrer FM |title=Migraine update. Diagnosis and treatment |journal=Minn Med |volume=svezak 93 |issue=broj 5 |pages=str. 36–41. |year=2010 |pmid=20572569 }}</ref> Delovanje [[živčna celica|živčnih celic]] v [[osrednje živčevje|osrednjem živčevju]] se pri migrenskem glavobolu spremeni; aktivirajo se jedra v [[možgansko deblo|možganskem deblu]], [[možganska skorja]] se prekomerno vzdraži, pojavi se razširjajoča se kortikalna depresija, ob tem pa se aktivirajo tudi vnetni proseci v lobanjskih žilah in v [[trda opna|trdi opni]]. Opisali so že več sprožilnih dejavnikov, ki lahko izzovejo napad migrenskega glavobola, na primer pitje rdečega vina, preskok obroka hrane, prekomerni aferentni dražljaji (na primer bliskajoča svetloba, močan vonj), spremembe vremena, pomanjkanje spanja, [[stres]], [[hormon]]ski dejavniki ... Močan sprožilni dejavnik je tudi nihanje hormona [[estrogen]]a, zato se pri številnih bolnicah migrena prvič pojavi ob [[menarha|menarhi]], se ojača v času [[menstruacija|menstruacije]] in se lahko poslabša v času [[menopavza|menopavze]].<ref name=Beers/> == Zdravljenje == V nekaterih primerih so migrene redke in blage, tako da jih bolniki premagajo brez posebnega zdravljenja. Vendar pa se lahko migrena kaže tudi kot huda izčrpavajoča bolezen, ki v rednih razmikih povzroča nezmožnost bolnika in resno vpliva na njegovo [[kakovost življenja]]. Posledično je zdravljenje odvisno od pogostnosti, trajanja in stopnje napadov.<ref name=Beers>Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 18471849.</ref> Uspešno zdravljenje obsega celovit individualni pristop k posameznemu bolniku in obsega [[vedenjska terapija|vedenjsko terapijo]], terapijo [[akutni glavobol|akutnega glavobola]], [[preventiva|preventivno]] terapijo in komplementarne metode zdravljenja.<ref name=Kersnik>Kersnik J., Strgar-Hladnik M. (2008). Kakovost življenja bolnic z migreno. Zdravniški vestnik, letnik 77, številka 4, str. 313–321.</ref> === Akutni migrenski glavobol === Blagi do zmerni migrenski napadi se zdravijo s [[šibki analgetik|šibkimi analgetiki]] ([[nesteroidno protivnetno zdravilo|nesteroidnimi protivnetnimi zdravili]] ali [[paracetamol]]om). Učinkovita so tudi zdravila z [[opioid]]nimi učinkovinami, [[kofein]]om ali [[butalbital]]om, vendar se jih lahko uporablja le kratek čas in obstaja tveganje za pojav kroničnega dnevnega glavobola. Pri bolnikih, pri katerih se blagi migrenski glavoboli običajno stopnjujejo v hujše glavobole, se uporabljajo [[triptan]]i. Pri zelo hudih napadih je lahko učinkovito intravensko dajanje [[dihidroergotamin]]a v kombinaciji z [[antiemetik]]om (zdravilom proti slabosti) iz skupine [[dopaminski antagonist|dopaminskih antagonistov]].<ref name=Beers/> Pri izbiri ustreznega protibolečinskega zdravljenja sta uveljavljena dva pristopa: stopenjska izbira zdravila in izbira zdravila po korakih. Pri stopenjski izbiri zdravnik izbere ustrezno protibolečinsko zdravilo na osnovi stopnjo prizadetosti bolnika, ki se določi na osnovi posebnega [[vprašalnik]]a. Pri izbiri zdravila po korakih pa zdravnik najprej običajno začne z zdravljenjem z zdravilom iz skupine analgetikov ali nesteroidnih protivnetnih učinkovin, kombiniranega z antiemetikom. Če zdravilo ni ustrezno, se zamenja z drugim zdravilom, dokler se ne izbere učinkovito.<ref name=Kersnik/> === Meningitis === Meningitis je okužba tankih open oz. mening, ki prekrivajo hrbtenjačo in možgane. V velikem številu primerov nastane kot posledica zapleta pri bakterijski ali virusni okužbi, ki je nastala drugje v telesu, npr. v ušesih, obnosnih votlinah ali zgornjih dihalih. Bakterijski meningitis je lahko precej hudo stanje, pri katerem je potrebna nujna zdravniška oskrba. Če zdravljenje ni takojšnje, se lahko v nekaj urah konča s smrtjo ali zapusti trajne nevrološke okvare. Virusni meningitis v večini primerov poteka blažje; večina bolnikov okreva popolnoma brez posledic.<ref>{{Navedi splet|title=MIGRENA - zakaj tako boli, zakaj je nevarna?|url=https://www.moja-lekarna.com/migrena-2|website=Moja-lekarna.com {{!}} Slovenija|accessdate=2022-11-08|language=sl}}</ref> V razvitih državah trpi zaradi migrene najmanj ena od osmih odraslih oseb; pri ženskah je do trikrat pogostejša kot pri moških. Najpogostejša je med 25. in 40. letom starosti in 90 % bolnikov doživi prvi napad migrene pred štiridesetim letom. Pri 70 % bolnikov se migrena pojavlja v družini.<ref name=Trsinar/> == Sklici == {{sklici}} {{Medical condition classification and resources |DiseasesDB = 8207 <!-- note that the formatting in this parameter and in DiseasesDB_mult is done as such to allow the word "Migraine" to appear next to the first entry! --> |DiseasesDB_mult = {{DiseasesDB2|31876}} {{DiseasesDB2|4693}} |ICD11 = {{ICD11|8A80}} |ICD10 = {{ICD10|G43}} |ICD9 = {{ICD9|346}} |OMIM = 157300 |MedlinePlus = 000709 |eMedicineSubj = neuro |eMedicineTopic = 218 |eMedicine_mult = {{eMedicine2|neuro|517}} {{eMedicine2|emerg|230}} {{eMedicine2|neuro|529}} | MeshID = D008881 |}} [[Kategorija:Glavobol]] [[Kategorija:Bolezni neznanega vzroka]] {{normativna kontrola}} ph7qtkptvyt7r6opl1psvtei172rnqa 0 122847 6758898 6728646 2026-09-30T19:51:34Z ~2026-52649-19 266602 Popravil sem veliko začetnico pri poštni številki. 6758898 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Loka}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10129613_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 20.44 |latNS = N | longd = 15 |longm = 12 |longs = 29.98 |longEW = E |najdisi=Loka+pri+Zidanem+Mostu |slika= |povrsina=1,64 |prebivalstvo=451 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=210,3 |postna=1434 |posta=Loka pri Zidanem Mostu |obcina=Sevnica |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija }} [[Image:Loka pri Zidanem Mostu.jpg|thumb|right|250px|Loka pri Zidanem Mostu, 2010.]] '''Loka pri Zidanem Mostu''' ({{Audio|Loka pri Zidanem Mostu.ogg|izgovorjava}}) ({{jezik-de|Laak}}) je gručasto [[naselje]] v dolini Save z okoli 450 prebivalci v [[Občina Sevnica|Občini Sevnica]]. Leži na levem ([[Štajerska|štajerskem]]) bregu reke, tik ob cesti [[Zidani Most]]–[[Sevnica]], pod strmimi gozdnatimi pobočji Kincla (631 m), Kozičja (813 m) in Veliko Kozje (993 m). Severozahodno od naselja teče [[Žirovniški potok]], ki se v bližini izliva v reko [[Sava|Savo]]. Tu je speljana železnica Ljubljana–Zagreb. K naselju spadata zaselka Sevce in Dobrava. Na holocenski ravnici ob Savi so njive, kjer pridelujejo hmelj, višje so travniki in gozd. Večina prebivalcev je zaposlena v [[Sevnica|Sevnici]], [[Radeče|Radečah]] in [[Hrastnik]]u. V vasi je stara graščina iz 13. stoletja, ki so jo prenovili ok. leta 1880. Trenutno služi kot dom starejših občanov. Ob njej se nahaja park, ki izhaja iz 19. stol. Župnijska [[Cerkev sv. Helene, Loka pri Zidanem Mostu|cerkev sv. Helene]] je v osnovi z začetka 13. stol., leta 1740 pa je bila barokizirana. V bližini vasi in v okolici so našli predmete iz rimske dobe. Loka je sedež [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|istoimenske župnije]]. Tu je bil župnik [[Primož Trubar]] med letoma 1527 in 1530, v 19. stol. pa sta bila tu kaplana [[Andrej Urek]], v letu 1823 in [[Jožef Rozman (1812-1874)|Jožef Rozman]] v letih 1836 in 1837. Tu je tudi med letoma 1864 in 1874 deloval župnik in slovenski narodni buditelj [[Dragotin Ferdinand Ripšl]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Das Bisthum und die Diözese Lavant|last=Orožen|first=Ignacij|publisher=J. Rakusch|year=1881|page=449-455|cobiss=30015233|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG/6f611a9e-5868-4704-b275-05583e6053fd/PDF|volume=II}}</ref> V kraju se je rodil pisatelj in pesnik [[Ludvik Mrzel]]. Dolga leta je tu živel tudi pesnik, pisatelj in prevajalec [[Alojz Rebula]] ter njegova žena, prav tako pisateljica in prevajalka, [[Zora Tavčar]]. Iz Loke izhajajo tudi [[Srečko Puncer]], [[Janko Prunk]], [[Ivan Mlinar (zgodovinar)|Ivan Mlinar]], [[Vladimir Ličen]], [[Ivan Fon]], [[Jože Zorn]], [[Alenka Rebula Tuta|Alenka Rebula Tota]] in [[Boštjan Močnik]]. Na stavbi ob glavni cesti je na južnem pročelju trgovine v centru naselja nasproti kapelice ob glavni cesti pritrjena spominska plošča NOB padlim borcem in žrtvam v Loki pri Zidanem Mostu. Na plošči je 28 imen.<ref>{{Navedi splet|url=https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=18&lat=46.05559506888791&lng=15.207797886337666&layers=&layer=partisanmemorial&id=2836|title=Spominska plošča padlim borcem in žrtvam v Loki pri Zidanem Mostu|date=25. februar 2018|accessdate=3. avgust 2025|website=Partizanstvo.si|last=Motore|first=Ljubo}}</ref> == Ime == V nem. so ime kraja zapisovali predvsem kot ''Laak''. Ime naselja je bilo leta 1952 spremenjeno iz ''Loka'' v ''Loka pri Zidanem Mostu'', zaradi prenakopičenosti krajev s tem imenom, ki je v RS pogosto.<ref>{{Navedi knjigo|title=Spremembe naselij 1948–95|publisher=DZS|location=Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU|year=1996}}</ref> Toponim ''Loka'' izhaja iz imena ''loka'' povodni travnik, ki se nanaša na lokalno geografsko lego.<ref>{{Navedi knjigo|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|last=Snoj|first=Marko|publisher=Modrijan|year=2009|location=Ljubljana|page=244}}</ref> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo | title = Krajevni leksikon Slovenije | year = 1995 | publisher = DZS | location = Ljubljana | editor1 = Milan Orožen Adamič | editor2 = Drago Perko | editor3 = Drago Kladnik | language = Slovenian | isbn = 86-341-1141-5 }} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] * [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Sevnica}} {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]] [[Kategorija:Loka pri Zidanem Mostu| ]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] a7yfwgqrwk5fxdttg9ln7h0lwotq08i 0 122854 6758825 6696052 2026-09-30T18:06:10Z ~2026-52647-92 266594 /* */ 6758825 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10129672_b4 | latd = 46 |latm = 2 |lats = 37.51 |latNS = N | longd = 15 |longm = 18 |longs = 42.91 |longEW = E |najdisi=Metni+Vrh |slika= |povrsina=5,22 |prebivalstvo=177 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=571,5 |postna=8290 |posta=Sevnica |obcina=Sevnica |pokrajina=Dolenjska |regija=Posavska regija }} '''Metni Vrh''' je [[naselje]] v [[Občina Sevnica|Občini Sevnica]], ki leži v Posavski regiji oz. tradicionalno na Štajerskem. Kraj je na nadmorski višini '''571m.''' ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Sevnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]] on4c8lzp21mskrsuj4k4av0o77bdeej 6758826 6758825 2026-09-30T18:07:36Z ~2026-52647-92 266594 /* */ 6758826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10129672_b4 | latd = 46 |latm = 2 |lats = 37.51 |latNS = N | longd = 15 |longm = 18 |longs = 42.91 |longEW = E |najdisi=Metni+Vrh |slika= |povrsina=5,22 |prebivalstvo=177 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=571,5 |postna=8290 |posta=Sevnica |obcina=Sevnica |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija }} '''Metni Vrh''' je [[naselje]] v [[Občina Sevnica|Občini Sevnica]], ki leži v Posavski regiji oz. tradicionalno na Štajerskem. Kraj je na nadmorski višini '''571m.''' ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Sevnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]] 0zlgx5wle703re8s8orbxdv2h0tbvkw 0 124385 6759191 6695362 2026-10-01T10:46:47Z ~2026-45085-22 264465 6759191 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10121124_b4 | latd = 45 |latm = 47 |lats = 34.06 |latNS = N | longd = 15 |longm = 7 |longs = 30.51 |longEW = E |najdisi=Srebrniče |povrsina=1,47 |prebivalstvo=97 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=169,6 |postna=8000 |posta=Novo mesto |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Srebrniče''' so [[naselje]] na desnem bregu Krke v [[Mestna občina Novo mesto|Občini Novo mesto]]. V naselju je tudi novo novomeško [[pokopališče]], ki je edino gozdno pokopališče v Sloveniji doslej. <gallery> File:Graščina Srebrniče (Silberbau).jpg|Graščina Srebrniče (Silberbau) File:Pokopališče Srebrniče.jpg|Pokopališče Srebrniče </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.geopedia.world/#T12_L362_F2473:4914_x1684212.0856114929_y5746713.858126596_s15_b2345 Srebrniče na Geopediji] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/183.htm Zemljevid naselja Srebrniče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211142510/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/183.htm |date=2005-02-11 }} {{Novo mesto}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] tn7297sd6v1liexo5onk08axe2bjev8 0 129135 6758965 5626809 2026-09-30T23:18:26Z ~2026-52661-20 266605 Posodobljen seznam rektorjev: dodan Damjan Ristić, rektor Jezuitskega kolegija od njegove ponovne ustanovitve. 6758965 wikitext text/x-wiki == Seznam<ref>{{Navedi knjigo |last=Kovačič |first=Lojze |title=Jezuitski kolegij v Ljubljani |work=Jezuitski kolegij v Ljubljani |year=1998 |location=Ljubljana |chapter=Rektorji jezuitskega kolegija v Ljubljani}}</ref> == # [[Mihael Poldt]] ([[21. januar]] [[1597]] - [[9. avgust]] [[1597]]) # [[Henrik Vivarius]] ([[9. avgust]] [[1597]] - maj [[1602]]) # [[Krištof Ziegelfest]] (maj [[1602]] - [[1. januar]] [[1603]]) # [[Janez Rotarius]] ([[1. januar]] [[1603]] - [[1. maj]] [[1605]]) # [[Florijan Avancinus]] ([[1. maj]] [[1605]] - oktober [[1606]]) # [[Janez Rafael Kobenzl]] (oktober [[1606]] - [[10. maj]] [[1607]]) # [[Nikolaj Coronius]] ([[10. maj]] [[1607]] - december [[1609]]) # [[Krištof Ziegelfest]] (december [[1609]] - [[6. maj]] [[1610]]) # [[Nikolaj Jagniatovič]] ([[6. maj]] [[1610]] - [[1619]]) # [[Krištof Dombrin]] ([[1619]] - [[1622]]) # [[Albert Ocicky]] ([[1622]] - [[1630]]) # [[Andrej Kolperger]] ([[1630]] - [[1633]]) # [[Matija Klimka]] ([[1633]] - [[1638]]) # [[Janez Gerb]] ([[1638]] - [[15. avgust]] [[1640]]) # [[Andrej Mikec]] ([[15. avgust]] [[1640]] - [[1645]]) # [[Janez Schattner]] ([[1645]] - [[1. januar]] [[1648]]) # [[Mihael Herman]] ([[1. januar]] [[1648]] - [[1652]]) # [[Mihael Estmor]] ([[1652]] - [[18. januar]] [[1654]]) # [[Jurij Schimonsky]] ([[18. januar]] [[1654]] - [[12. julij]] [[1657]]) # [[Franc Jörgerer]] ([[12. julij]] [[1657]] - [[28. avgust]] [[1660]]) # [[Mihael Sautter]] ([[28. avgust]] [[1660]] - [[24. september]] [[1663]]) # [[Karel Kuglman]] ([[24. september]] [[1663]] - [[11. september]] [[1666]]) # [[Janez Frey]] ([[11. september]] [[1666]] - [[22. september]] [[1669]]) # [[Ferdinand Acatius]] ([[22. september]] [[1669]] - [[2. julij]] [[1672]]) # [[Sigismund Gleispach]] ([[2. julij]] [[1672]] - [[22. oktober]] [[1675]]) # [[Just Locatelli]] ([[22. oktober]] [[1675]] - [[17. januar]] [[1679]]) # [[Jurij Posch]] ([[17. januar]] [[1679]] - [[17. januar]] [[1682]]) # [[Janez Lindelauf]] ([[17. januar]] [[1682]] - [[24. januar]] [[1685]]) # [[Rok Ampach]] ([[24. januar]] [[1685]] - [[30. april]] [[1688]]) # [[Ferdinand Elwanger]] ([[30. april]] [[1688]] - [[13. junij]] [[1691]]) # [[Konrad Miller]] ([[13. junij]] [[1691]] - [[8. avgust]] [[1694]]) # [[Anton Gregorin]] ([[8. avgust]] [[1694]] - [[6. oktober]] [[1697]]) # [[Jakob Roman]] ([[6. oktober]] [[1697]] - [[1. januar]] [[1701]]) # [[Rudolf Lewenberg]] ([[1. januar]] [[1701]] - [[1. januar]] [[1704]]) # [[Simon Karchne]] ([[1. januar]] [[1704]] - [[27. januar]] [[1707]]) # [[Karel Enders]] ([[27. januar]] [[1707]] - [[29. april]] [[1710]]) # [[Andrej Mägerl]] ([[29. april]] [[1710]] - [[22. julij]] [[1713]]) # [[Jožef Spindler]] ([[22. julij]] [[1713]] - [[15. november]] [[1716]]) # [[Maksimiljan Galler]] ([[15. november]] [[1716]] - [[24. september]] [[1719]]) # [[Zaharija Gladič]] ([[24. september]] [[1719]] - [[29. oktober]] [[1722]]) # [[Benedikt Quadri]] ([[29. oktober]] [[1722]] - [[14. november]] [[1725]]) # [[Peter Buzzi]] ([[14. november]] [[1725]] - [[21. november]] [[1728]]) # [[Ignacij Dinzl]] ([[21. november]] [[1728]] - [[25. november]] [[1731]]) # [[Sigismund Liechtenberg]] ([[25. november]] [[1731]] - [[30. maj]] [[1735]]) # [[Franc Staindl]] ([[30. maj]] [[1735]] - [[27. julij]] [[1738]]) # [[Sigismund Liechtenberg]] ([[27. julij]] [[1738]] - [[27. september]] [[1741]]) # [[Wolfgang Valvasor]] ([[27. september]] [[1741]] - [[8. december]] [[1744]]) # [[Anton Erberg]] ([[8. december]] [[1744]] - [[3. oktober]] [[1746]]) # [[Jožef de Giorgio]] ([[27. november]] [[1746]] - [[7. december]] [[1749]]) # [[Sigismund Liechtenberg]] ([[7. december]] [[1749]] - [[11. januar]] [[1753]]) # [[Jožef Nitsch]] ([[11. januar]] [[1753]] - [[26. april]] [[1756]]) # [[Jožef Carl]] ([[26. april]] [[1756]] - [[28. maj]] [[1759]]) # [[Ernest Apfaltrer]] ([[28. maj]] [[1759]] - [[2. januar]] [[1763]]) # [[Karel Dillher]] ([[2. januar]] [[1763]] - [[30. marec]] [[1766]]) # [[Anton Focky]] ([[20. marec]] [[1766]] - [[26. april]] [[1769]]) # [[Karel Dillher]] ([[26. april]] [[1769]] - [[11. junij]] [[1772]]) # [[Kristijan Rieger]] ([[11. junij]] [[1772]] - [[29. september]] [[1773]]) # [[Damjan Ristić]] ([[2017]] - )<ref>{{Navedi splet |title=Jezuitski kolegij v Ljubljani: Ustanovitelji in vodstvo |url=https://jezuitskikolegij.si/ustanovitelji-in-vodstvo/ |url-status=live |access-date=1. 10. 2026 |website=Uradna spletna stran Jezuitskega kolegija v Ljubljani}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam rektorjev]] == Viri == <references /> [[Kategorija:Seznami rektorjev|Jezuitski kolegij v Ljubljani]] [[Kategorija:Jezuitski kolegij v Ljubljani]] [[Kategorija:Rektorji Jezuitskega kolegija v Ljubljani|*]] p2vrcv64h7tthu9q0qfwrx9ysc923r5 0 129709 6758966 6388531 2026-09-30T23:32:49Z ~2026-52661-20 266605 Posodobljene informacije o delovanju novega Jezuitskega kolegija 6758966 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kolegij.jpg|thumb|300px|right|Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, v ozadju del jezuitskega kolegija v prvi polovici 17. stoletja]] '''[[Jezuitski kolegij]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]''' je bil ustanovljen leta [[1597]], razpuščen leta [[1773]] in obujen leta 2017 s sedežem na ljubljanskih Poljanah. Ustanovitev kolegija je predstavljala prvo [[visoka šola|visokošolsko]] ustanovo na področju današnje [[Slovenija|Slovenije]]. Kolegij je nekoč deloval pri [[cerkev sv. Jakoba, Ljubljana|cerkvi sv. Jakoba]], danes pa deluje pri [[Cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|cerkvi sv. Jožefa.]] Sedanji kolegij omogoča nastanitev za študente fakultet [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], ponuja pa tudi razne oblike neformalnega izobraževanja. == Zgodovina == Protestantska stanovska šola še ni opustila pouka, ko so v Ljubljano prišli [[jezuiti]], [[5. maj]]a [[1597]] odprli svojo jezuitsko latinsko šolo in uvedli prve [[gimnazija|gimnazijske]] razrede. Vsako leto so vpeljali višji razred, dokler ni gimnazija v šolskem letu [[1604]]/[[1605|05]] postala popolna. Imela je šest razredov, štiri [[gramatika|gramatične]] in dva [[humanizem|humanistična]] ([[poetika]] in [[retorika]]). V prvih dveh razredih so poučevali osnove [[latinščina|latinskega jezika]] in prebirali lažja besedila, v tretjem letu so izpopolnjevali latinsko [[slovnica|slovnico]], brali [[Cicero]]nova pisma in začeli pouk [[grščina|grščine]]. V četrtem razredu so obdelali [[skladnja|skladnjo]], znanje latinščine je bilo že kar dobro. V razredu poetike so se učenci seznanjali z načeli govorništva, razred retorike pa je ob prebiranju zahtevnejših besedil izpopolnjeval znanje govorništva. Učni jezik je bila latinščina. Oba živa jezika, [[nemščina|nemški]] in [[slovenščina|slovenski]], sta ostala povsem v ozadju. [[Slika:Kolegij.jpg|thumb|225px|right|Cerkev sv. Jakoba, v ozadju del jezuitskega kolegija, pred 1689]] [[Kolegij]]sko poslopje, v katerem je bila tudi gimnazija, so jezuiti začeli graditi takoj po svojem prihodu v Ljubljano leta [[1598]], zgrajen pa je bil leta [[1616]]. Skupaj s [[Cerkev svetega Jakoba, Ljubljana|cerkvijo sv. Jakoba]], ki je bila dokončana leta [[1615]], je predstavljal enoten kompleks dolžine okrog [[1 E1 m|60 m]] in širine okrog 47 m. [[Kolegij]] je bil v [[ljubljanski požar (1774)|požaru leta 1774]] uničen, ostala sta le cerkev in gimnazijsko poslopje, sedaj imenovano ''redutna stavba''. Leta [[1600]] so jezuiti ustanovili za potrebe šolanja tudi ''seminar'', zanj so zbirali denar pri premožnih meščanih in cerkvenih ustanovah. Začel se je v skromnih prostorih, nato so ga razširili in kasneje zgradili nove bivalne sobe. Vanje so nastanili ubožne gimnazijce, ki niso zmogli stroškov v mestu in niso plačevali [[šolnina|šolnine]]. Seminar pa je kaj kmalu ponudil bivanje in popolno oskrbo tudi gimnazijcem iz premožnih in [[plemstvo|plemiških]] družin. Sodeč po številu dijakov jih je v seminarju prebivala približno desetina. V ljubljanski gimnaziji je pod vodstvom jezuitskega kolegija potekal pouk po pravilih jezuitskega šolskega sistema. ''[[Ratio atque institutio studiorum Societatis Jesu]]'' je bil natisnjen leta [[1599]] in je veljal v vseh državah [[Evropa|Evrope]] in tudi drugje. To je bil temeljni [[vzgoja|vzgojni]] [[dokument]], ki je z leti doživel nekaj sprememb, kot enotno pravilo pa je veljal za vse jezuitske gimnazije do razpustitve jezuitskega reda. Ljubljanska jezuitska gimnazija je izobraževala učence, da so lahko nadaljevali študij [[filozofija|filozofije]] in [[teologija|teologije]] na [[akademija (šola)|akademiji]], to je na višješolski ravni, ki jo je ravno tako vodil jezuitski red in je z gimnazijo tvorila celoto. Po končanem dveletnem višjem študiju so morali učenci nadaljevati še eno leto v [[Gradec|Gradcu]] ali na [[Dunaj]]u, nato pa so se brez ovir vpisovali na evropske [[univerza|univerze]]. Višješolski študij na jezuitski akademiji v Ljubljani je imel le dve študijski smeri, to je filozofijo in teologijo, bil je tako predhodna stopnja za bodoče juriste in teologe. V drugi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]], še posebno pod vladavino cesarice [[Marija Terezija|Marije Terezije Habsburške]], se je monarhija pričela vpletati v [[učni program]] jezuitskih gimnazij. Zahtevala je pouk v nemščini in [[naravoslovje|naravoslovne]] predmete, kajti oboje je bilo nujno za boljše delovanje [[država|države]] in za njen hitrejši [[gospodarstvo|gospodarski]] [[napredek]]. V navodilih dvorne komisije iz leta [[1764]] je bil z naslovom ''Instructio pro Scholis humanioribus, Distributio Classium, et de munere Professorum'' točno določen učni načrt za vsakega od šestih razredov gimnazije ter skupni načrt za pouk [[verouk]]a. V navodilih so predpisali, da je nemščina nujno znanje, učenci retorike in poetike pa naj bodo deležni nagrad, vsi gimnazijci skupaj tudi javne objave ob slovesni razglasitvi najboljših. Dosežene spremembe so bile bolj navidezne kot vsebinske. Pritisk [[monarhija|monarhije]] ni bil tolikšen, da bi se jezuitska gimnazija hitro preobrazila iz latinske v šolo s predmetnim poukom, kot so ga narekovale potrebe po [[naravoslovje|naravoslovni]] izobrazbi in poglobljenem znanju [[humanistika|humanistike]]. Izraz ''[[gimnazija]]'' se je le počasi uveljavil kot ime za [[srednja šola|srednjo šolo]], ki ima svoje mesto med [[osnovna šola|osnovno šolo]] na eni in [[visoka šola|visoko šolo]] na drugi strani. Tudi visoko šolo so v Ljubljano prinesli jezuiti, v [[17. stoletje|17. stoletju]] s predavanji iz [[moralna teologija|moralne teologije]], v začeku 18. stoletja pa s poukom filozofije. Vendar to ni bila univerza, ampak le priprava nanjo – za teološki in filozofski študij te vrste se je uveljavil izraz ''[[licej]]''. Od leta [[1762]] je [[deželno glavarstvo]] [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]] pisalo sezname dijakov ''Catalogus et Informatio de inferioribus classibus Gymnasii Labacensis''. V katalog so pod razširjenim naslovom vključili tudi tiste, ki so nadaljevali študij na višješolski stopnji. Poleg tega je od deželne uprave pooblaščena [[tiskarna]] vsako leto natisnila še zvežčič z imeni [[dijak]]ov, nagrajenih za najboljše šolske uspehe. Posebej so bila natisnjena imena študirajočih na višješolski stopnji, ki so končali študij ali pripravili pismene naloge iz [[fizika|fizike]], filozofije in podobnega. Objave so bili deležni tudi tisti gimnazijci, ki so sestavili latinske [[traktat]]e na priložnostno temo, se pomerili v [[govorništvo|govorništvu]] ali tekmovali v [[lepopisje|lepopisju]]. Seznam gimnazijcev jezuitske gimnazije je tako postal javen dokument, ki je prinesel gimnaziji naslov ''Archiducale Gymnasium Labacense'', bila pa je del ''Archiducalis Academia Collegii Societatis Jesu''. S [[papeška bula|papeško bulo]] [[Papež Klemen XIV.|papeža Klementa XIV.]] ''Dominus ac Redemtor Noster'' z dne [[21. julij]]a [[1773]] je bil [[jezuitski red]] razpuščen. Cesarica Marija Terezija se je s svojim dekretom septembra istega leta pridružila drugim [[Evropa|evropskim]] državam, ki so si ravno tako prisvojile [[premoženje]] in [[ustanova|ustanove]] jezuitskega reda, jezuitska gimnazija je po [[176 let]]ih prešla v državne roke. Gimnazija je kot ''Archiducale Gymnasium Labacense'' in kot del ''Archiducalis Academia Labacensis'' nadaljevala pouk z istimi profesorji in po istem [[učni program|učnem programu]], ki je doživel spremembe šele v naslednjem desetletju. Slovenska provinca Družbe Jezusove je leta 2017 obudila ljubljanski jezuitski kolegij, ki poteka v okviru Zavoda sv. Ignacija in se nahaja ob cerkvi sv. Jožefa na Ulici Janeza Pavla II. Ustanova še vedno sledi jezuitskem načinu izobraževanja, a ne ponuja več formalno akreditiranega izobraževanja. Trenutno je Jezuitski kolegij v Ljubljani sestavljen iz treh delov: študentske rezidence, Glasbene kapele Jezuitskega kolegija (mešani pevski zbor) in izobraževanj, ki jih Kolegij ponuja širši skupnosti mladih. Izobraževanja so organizirana v izobraževalne module, javna predavanja (Večerne akademije), skupine in druge dejavnosti. Kolegij prav tako nudi podporo pri soočanju z izzivi sodobnega časa, spodbuja mednarodne izkušnje, promovira in uresničuje koncept vzajemnega služenja in ter organizira prostovoljske aktivnosti. == Rektorji == * [[seznam rektorjev Jezuitskega kolegija v Ljubljani]] == Študentje == * [[Janez Vajkard Valvazor]] == Glej tudi == * [[seznam jezuitskih kolegijev]] == Zunanje povezave == * [http://www.uni-lj.si/Univerza/zgodovina.asp#Jezuitsko%20vi%9Aje Uni-LJ.si - Jezuitsko višje / visoko šolstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120319003704/http://www.uni-lj.si/Univerza/zgodovina.asp#Jezuitsko%20vi%9Aje |date=2012-03-19 }} {{school-stub}} [[Kategorija:Jezuitski kolegiji|Ljubljana]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1597]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1773]] [[Kategorija:Jezuitski kolegij v Ljubljani|*]] {{normativna kontrola}} h2ker87cnxahbujc1j0u492627yng7h 10 134730 6758668 6318245 2026-09-30T12:48:28Z TadejM 738 pnp 6758668 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | abovestyle = background-color:{{#switch:{{lc:{{{Type|{{{type|}}}}}}}} | artery = pink | bone = whitesmokemorph | brain = lemonchiffon | cell = beige | embryology = thistle | ligament = <nowiki>#</nowiki>E0E0E0 | lymph = lightgreen | micro = beige | muscle = antiquewhite | nerve = lemonchiffon | neuron = lemonchiffon | vein = lightblue | #default = dimgray; color: white }} | headerstyle = background-color: #efefef | labelstyle = padding-right:0.25em | captionstyle = | above = ''{{{Name|{{{name|<noinclude>Anatomska struktura</noinclude>}}}}}}'' | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{Image|{{{image|}}}}}}|size={{{Width|{{{image_size|}}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.14|alt={{{Alt|{{{alt|}}}}}}}} | caption = {{{Caption|{{{caption|}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{Image2|{{{image2|}}}}}}|size={{{Width2|{{{Width|{{{image_size|{{{image2_size|}}}}}}}}}}}}|sizedefault=frameless|upright=1.14|alt={{{Alt2|{{{alt2|}}}}}}}} | caption2 = {{{Caption2|{{{caption2|}}}}}} | header1 = {{#if:{{{Latin|}}}{{{Greek|}}}{{{Part_of|{{{part_of|{{{PartOf|{{{is_part_of|{{{IsPartOf|}}}}}}}}}}}}}}}{{{CarnegieStage|}}}{{{days|{{{Days|}}}}}}{{{system|{{{System|}}}}}}{{{components|{{{Components|}}}}}}{{{location|{{{Location|}}}}}}{{{Function|{{{function|}}}}}}{{{neurotransmitter|}}}{{{morphology|}}}{{{afferents|}}}{{{efferents|}}}{{{Origins|{{{Origin|{{{origins|{{{origin|}}}}}}}}}}}}{{{Insertions|{{{Insertion|{{{insertions|{{{insertion|}}}}}}}}}}}}{{{Articulations|{{{Articulation|{{{articulations|}}}}}}}}}{{{Supplies|}}}{{{DrainsFrom|{{{Drainsfrom|}}}}}}{{{BranchFrom|{{{Branchfrom|}}}}}}{{{DrainsTo|{{{Drainsto|}}}}}} {{{BranchTo|{{{Branchto|}}}}}}{{{Artery|{{{artery|}}}}}}{{{vein|{{{Vein|}}}}}}{{{nerve|{{{Nerve|}}}}}}{{{lymph|{{{Lymph|}}}}}}{{{source|{{{Source|}}}}}}{{{Action|{{{action|}}}}}}{{{Antagonist|}}}{{{precursor|{{{Precursor|}}}}}}{{{gives_rise_to|{{{GivesRiseTo|}}}}}}|Podrobnosti}} | label4 = {{#if:{{{synonym|{{{Synonym|}}}}}}|Sinonim|Sinonimi}}<!-- singular/plural --> | data4 = {{if empty|{{{Synonym|{{{synonym|}}}}}}|{{{synonyms|{{{Synonyms|}}}}}}}} | label5 = Izgovorjava | data5 = {{{Pronunciation|{{{pronunciation|}}}}}} <!-- Embryology --> | label6 = [[Carnegie faze|Carnegie faze]]<!-- embryology --> | data6 = {{#if: {{{CarnegieStage|}}}|[http://genex.hgu.mrc.ac.uk/Databases/HumanAnatomy/new/carnegie{{{CarnegieStage}}}.shtml {{{CarnegieStage}}}]}} | label7 = Dni<!-- embryology --> | data7 = {{{days|{{{Days|}}}}}} | label8 = [[Embriologija|Prekurzor]] | data8 = {{{precursor|{{{Precursor|}}}}}} | label9 = [[Embriologija|Podlaga za]]<!-- embryology --> | data9 = {{{gives_rise_to|{{{GivesRiseTo|}}}}}} <!-- Location and system --> | label10 = Del<!-- brain --> | data10 = {{{Part_of|{{{part_of|{{{PartOf|{{{is_part_of|{{{IsPartOf|}}}}}}}}}}}}}}} | label11 = [[Organski sestav|Sestav]] | data11 = {{{system|{{{System|}}}}}} | label12 = Lega<!-- neuron, cell --> | data12 = {{{location|{{{Location|}}}}}} | label13 = [[Decussate|Decussation]] <!-- tract--> | data13 = {{{Decussation|}}} | label14 = Deli<!-- brain --> | data14 = {{{components|{{{Components|}}}}}} | label15 = Oblika | data15 = {{{morphology|}}} <!-- Origins (where from) --> | label16 = Iz<!-- ligament, tract --> | data16 = {{{From|}}} | label17 = {{#switch:{{lc:{{{Type|{{{type|}}}}}}}}| | muscle = [[Anatomski izrazi za mišico|Izvor]] | #default = Izvori<!-- bone --> }} | data17 = {{{Origins|{{{Origin|{{{origins|{{{origin|}}}}}}}}}}}} | label18 = Odteka iz<!-- vein, lymph --> | data18 = {{{DrainsFrom|{{{Drainsfrom|}}}}}} | label19 = Izvor | data19 = {{{Source|{{{source|}}}}}} | label20 = {{#switch:{{lc:{{{Type|{{{type|}}}}}}}} |artery=Izvor<!-- artery --> |#default=Iz<!-- nerve --> }} | data20 = {{#if:{{{Source|{{{source|}}}}}}|<!-- duplicates source -->|{{{BranchFrom|{{{Branchfrom|}}}}}}}} <!-- Destination --> | label21 = V<!-- ligament, tract --> | data21 = {{{To|}}} | label22 = {{#switch:{{lc:{{{Type|{{{type|}}}}}}}}| | muscle = [[Anatomski izrazi za mišico|Narastišče]] | #default = Narastišča<!-- bone --> }} | data22 = {{{Insertions|{{{Insertion|{{{insertions|{{{insertion|}}}}}}}}}}}} | label23 = Sklepi<!-- bone --> | data23 = {{{Articulations|{{{Articulation|{{{articulations|}}}}}}}}} | label24 = Odteka v | data24 = {{{DrainsTo|{{{Drainsto|}}}}}} | label25 = {{#switch:{{lc:{{{Type|{{{type|}}}}}}}} |artery=Veje<!-- artery --> |#default=V<!-- nerve --> }} | data25 = {{{BranchTo|{{{Branchto|}}}}}} <!-- Supporting structures (arteries, nerves, ...--> | label26 = [[Arterija]] | data26 = {{{Blood|{{{blood|{{{artery|{{{Artery|}}}}}}}}}}}} | label27 = [[Vena]] | data27 = {{{vein|{{{Vein|}}}}}} | label28 = [[Živec]] | data28 = {{{nerve|{{{Nerve|}}}}}} | label30 = [[Limfa]] | data30 = {{{lymph|{{{Lymph|}}}}}} <!-- Function --> | label31 = Funkcija<!-- neuron, cell --> | data31 = {{{Function|{{{function|}}}}}} | label32 = Oskrbuje<!-- artery --> | data32 = {{{Supplies|}}} | label33 = Oživčuje<!-- nerve --> | data33 = {{{Innervates|}}} | label34 = [[Anatomski izrazi za gibanje|Funkcija]]<!-- muscle --> | data34 = {{{Action|{{{action|}}}}}} | label35 = [[Antagonist (mišica)|Antagonist]]<!-- muscle --> | data35 = {{{Antagonist|}}} | label36 = Nevrotransmiter<!-- neuron --> | data36= {{{neurotransmitter|}}} | label37 = Presinaptično povezavanje<!-- neuron --> | data37 = {{{afferents|}}} | label38 = Postsinaptično povezovanje<!-- neuron --> | data38 = {{{efferents|}}} | label39 = [[Nevrit|Tip živca]]<!-- nerve --> | data39 = {{{FiberType|}}} | header40 = {{#if:{{{Latin|}}}{{{Greek|}}}{{{acronym|{{{Acronym|}}}}}}{{#property:P486}}{{#property:P4394}}{{#property:P696}}{{#property:P1323}}{{#property:P1693}}{{#property:P1694}}{{#property:P1402}}|Identifikatorji}} | label41 = [[Latinščina|Latinsko]] | data41 = {{#if:{{{Latin|}}}|''{{{Latin}}}''}} | label42 = [[Stara grščina|Grško]] | data42 = {{#if:{{{Greek|}}}|''{{{Greek}}}''}} | label43 = Akronimi<!-- brain --> | data43 = {{{acronym|{{{Acronym|}}}}}} <!-- MeSH --> | label44 = [[Medical Subject Headings|MeSH]] | data44 = {{#if: {{#property:P486}} |{{Wd|properties|P486|sep=,_|format=\[https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=%p %p\]}}|}} | label46 = [[NeuroNames]]<!-- brain --> | data46 = {{#if: {{#property:P4394}} |{{Wd|properties|P4394|sep=,_|format=\[http://braininfo.rprc.washington.edu/centraldirectory.aspx?ID=%p %p\]}}|}} | label47 = [[NeuroLex]] ID<!-- brain, neuron --> | data47 = {{#if: {{#property:P696}} |{{Wd|properties|P696|sep=,_|format=\[http://www.neurolex.org/wiki/%p %p\]}}|}} | label50 = [[Terminologia Anatomica|TA]] | data50 = {{main other |{{#if:{{#property:P1323}} |{{#invoke:WikidataEn|getTAValue}}}} |{{#if:{{{TA98|{{#property:P1323}}}}}|{{TA98|{{{TA98|{{#property:P1323}}}}}}}}} }} | label51 = [[Terminologia Histologica|TH]] | data51 = {{#if:{{{TH|{{#property:P1694}}}}} |[https://www.unifr.ch/ifaa/Public/EntryPage/ViewTH/THh{{Str rep|{{Str mid|{{{TH|{{#property:P1694}}}}}|2|4}}|.|}}.html {{{TH|{{#property:P1694}}}}}]}} | label52 = [[Terminologia Embryologica|TE]] | data52 = {{#if:{{{TE|{{#property:P1693}}}}} | {{TerminologiaEmbryologica|{{{TE|{{#property:P1693}} }}} }} }} | label53 = [[Foundational Model of Anatomy|FMA]] | data53 = {{#if:{{{FMA|{{#property:P1402}}}}}| {{FMA|{{{FMA|{{#property:P1402}}}}}|noprefix=1}}}} | belowstyle = | below = {{#switch:{{lc:{{{Type|{{{type|}}}}}}}} | artery = <b><i>[[Anatomska terminologija]]</i></b><br> | bone = <b><i>[[Anatomski izrazi za kost]]</i></b> | brain = <b><i>[[Anatomski izrazi za nevroanatomijo]]</i></b> | cell = <b><i>[[Anatomski izrazi za mikroanatomijo]]</i></b><br> | embryology = <b><i>[[Anatomska terminologija]]</i></b> | ligament = <b><i>[[Anatomska terminologija]]</i></b> | lymph = <b><i>[[Anatomska terminologija]]</i></b> | micro = <b><i>[[Anatomski izrazi za mikroanatomijo]]</i></b><br> | muscle = <b><i>[[Anatomski izrazi za mišico]]</i></b> | nerve = <b><i>[[Anatomski izrazi za nevroanatomijo]]</i></b> | neuron = <b><i>[[Anatomski izrazi za nevroanatomijo]]</i></b> | vein = <b><i>[[Anatomska terminologija]]</i></b> | #default = <b><i>[[Anatomska terminologija]]</i></b> }}<div style="text-align: right;"><small class="noprint">&#91;[[d:{{wd|label|raw}}|uredi v Wikipodatkih]]]</small></div> }}{{main other|{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown=[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Anatomija z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Anatomija]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| acronym | Acronym | action | Action | afferents | Alt | alt | alt2 | Alt2 | Antagonist | artery |Artery | Articulation | articulations | Articulations | blood | Blood | Branchfrom | BranchFrom | Branchto | BranchTo | Caption | caption | caption2 | Caption2 |CarnegieStage | components | Components | days | Days | Decussation | DrainsFrom | Drainsfrom | Drainsto | DrainsTo | efferents | FiberType | FMA | From | function | Function| gives_rise_to | GivesRiseTo | Greek | Image | image | image_size | Image2 | image2 | image2_size | Innervates | Insertion | insertion | insertions | Insertions | is_part_of| IsPartOf | Latin | Location | location | Lymph | lymph | morphology | Name | name | nerve | Nerve | neurotransmitter | Origin | origin | origins | Origins | part_of |Part_of | PartOf | precursor | Precursor | pronunciation | Pronunciation | Source | source | Supplies | synonym | Synonym | Synonyms | synonyms | System | system | TA98 | TE| TH | To | type | Type | Vein | vein | Width | Width2 }}}}<noinclude> {{documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage, not here! --> </noinclude> biau7ovq3d8begjvq2icwka8r3tgawl 0 139952 6758985 6755933 2026-10-01T02:23:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758985 wikitext text/x-wiki [[Slika:KatrinaNewOrleansFlooded edit2.jpg|thumb|300px|right|[[New Orleans]], [[Louisiana]], po [[Hurikan Katrina|hurikanu Katrina]] (2005)]] '''Poplava''' je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.<ref name="Direktiva">{{navedi splet|url=http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2007:288:0027:0034:SL:PDF|title=DIREKTIVA 2007/60/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti|date=2007|publisher=Uradni list Evropske unije|pages=L 288/27|language=sl|accessdate=30.4.2009}}</ref> To je običajno naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih ali dolgo trajajočih [[padavine|padavin]], naglega taljenja [[sneg]]a ali medsebojnega skupnega delovanja. Naravni dejavniki, ki vplivajo na nastanek poplav so še predhodna nasičenost tal z vodo in visoka podzemna voda, odtočne razmere na območju padavin (visok odtočni koeficient), kot so goloseki v gozdovih in gozdne vlake, nepropustne tlakovane površine v urbanih območjih. Do poplavljanja lahko pride tudi zaradi zajezenega odtoka na [[kraško polje|kraških poljih]], zaradi zajezitev povzročenih s snežnim ali zemeljskim [[zemeljski plaz|plazom]], zaradi delovanja [[hudournik]]ov, zaradi naravnega posedanja tal ali posedanja povzročenega z gospodarsko dejavnostjo ([[rudarstvo]]), dviga gladine [[podtalnica|podtalnice]] ali zaradi visoke morske [[plima|plime]]. Poplava je najpogostejša zvrst [[naravna katastrofa|naravne katastrofe]], ki prizadene razvite države in države v razvoju.<ref>Llewellyn, str. 557.</ref> Poplave se lahko pojavljajo skoraj vsako leto, to so poplave z veliko verjetnostjo nastanka (50 % in več) ter poplave z verjetnostjo nastanka 10 % (poplave z 10-letno povratno dobo), 5 % verjetnosti (20-letne poplave), 1 % verjetnost (100-letne poplave), 0,1 % verjetnosti (katastrofalne poplave s povratno dobo 1000 let). Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih predelih in neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal. Od rabe poplavnega prostora je odvisno ali so poplave negativen ali pozitiven naravni pojav (npr. večja rodovitnost tal)<ref name=wmo/> in imajo pomembno vlogo pri ohranjanju določenih [[ekosistem]]ov,<ref name=esa/> poleg tega pa so bile redne poplave včasih ključnega pomena za razvoj [[Prve visoke civilizacije|prvih visokih civilizacij]], kot je [[Stari Egipt]].<ref name=gill>Gill, A. (2003). ''Ancient Egyptians: The Kingdom of the Pharaohs brought to Life''. Harper Collins Entertainment.</ref> V [[hidrologija|hidrologiji]] sta pojma poplava in '''povódenj''' ločena. Poplava je pogostejši in periodičen pojav, medtem ko je povodenj [[ujma]], ki se dogodi redkeje in zapusti katastrofalne posledice. == Vzroki poplav == Na zračne tokove in padavine vplivajo številni dejavniki, predvsem geografski dejavniki in okoliške [[vreme]]nske razmere. Veliko število dejavnikov se prepleta med seboj in tako povzročajo različne vrste vremenskih razmer. Občasno ti dejavniki lahko medsebojno vplivajo na tak način, da se na enem področju zbere neobičajna količina vode. Na primer, razmere včasih povzročijo nastanek [[orkan]]a, ki na svoji poti odlaga veliko količino [[dež]]ja. Taka območja prejmejo več padavin kot običajno. Ker se struge [[reka|rek]] oblikujejo počasi, je njihova velikost sorazmerna s količino vode, ki se običajno kopiči na tem področju. Ko nenadoma območje prejme veliko večjo količino vode, običajno preplavi struge, in voda se prelije na okoliška zemljišča. Poplave lahko nastanejo zaradi naslednjih vzrokov: * V dokaj kratkem času lahko prizadene neko območje nenavadno veliko število deževnih [[nevihta|neviht]]. V tem primeru so struge rek in [[potok]]ov, ki vodo vodijo do [[ocean]]ov, preplavljene. V zimskem času, na primer, je lahko ozračje nad oceanom toplejše od zraka nad kopnim, kar povzroči, da se zračni tok premika iz kopnega na morje. Toda poleti se zrak nad kopnim segreje in postane toplejši od ozračja nad oceanom. To povzroči, da se zračni tok obrne, tako da se iz morja dvigne več vode, ki se prenese na kopno. Ta sistem [[monsun]]skega vetra lahko povzroči obdobje intenzivnega dežja. Na nekaterih področjih, se lahko ta poplavljanja poslabšajo s preobilnim taljenjem snega. * [[Plimovanje]] povzroči poplavljanje, ko se razširi doseg oceana v notranjost [[celina|celine]] dlje kot je običajno. Do tega lahko pride zaradi [[veter|vetra]], ki morsko vodo potisne na obalo. Lahko je tudi posledica [[tsunami]]jev, ki jih prožijo zlasti premiki zemeljske skorje. * Do poplave lahko pride zaradi zrušitve [[jez]]u. Jez zbira rečne vode v velikem rezervoarju, tako da [[človek]] odloča, kdaj povečati ali zmanjšati tok reke. Občasno se zbere za jezom več vode kot je predvideno in struktura jeza se pod pritiskom vda. Ko se to zgodi, se naenkrat sprosti ogromna količina vode. Ta povzroči val »steno«, ki potiska vodo čez zemljišče. Leta [[1889]] je tako prišlo do poplav v mestu [[Johnstown]], [[Pensilvanija]].<ref>{{navedi splet|url=http://science.howstuffworks.com/natural-disasters-channel.htm|title=Natural disasters library|author=Discovery Communications|accessdate=3.1.2010|language=en}}</ref> Meščani so bili sicer opozorjeni, da prihaja poplava, vendar se veliko prebivalcev za opozorilo ni zmenilo. Ko jih je zadel val vode, je umrlo več kot 2000 ljudi v samo nekaj minutah. * Pomemben dejavnik je sposobnost [[prst (pedologija)|tal]], da absorbira vodo. Ko je zemljišče prenasičeno (prepojeno z vodo) mora preostala voda odteči po površini. Nekateri materiali se nasičijo veliko hitreje od drugih. Na splošno velja, da kultivirana (obdelana) zemljišča slabše absorbirajo vodo od neobdelanih zemljišč. * Najbolj nevarne poplave povzročijo [[ujma|ujme]], kjer izjemno močne padavine povzročijo hiter in izjemno močan porast [[hudournik]]ov, [[potok]]ov in manjših rek. Ker je na enem območju zbrane veliko vode, se poplavne vode običajno premikajo z veliko silo. Hudourniška poplava je lahko uničujoča zlasti, ko nevihta odvrže velike količine dežja na gorskem področju. Voda se premika navzdol z veliko hitrostjo, in pred seboj podira vse kar ji pride na pot. == Vrste poplav == Ločiti moramo običajne in redne poplave, ki se pojavljajo skoraj vsako leto, poplave s povratno dobo 10 do 20 let in katastrofalne poplave s povratno dobo 100 in več let. === Značilnosti poplav v Sloveniji === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|right|275px|Poplave v Sloveniji leta 2010 ([[Ljubljana - Vič|Vič]], Ljubljana)]] Na podlagi glavnih značilnosti in območij pojavljanja v [[Slovenija|Sloveniji]] ločimo:<ref>{{navedi revijo|title=Poplavna območja v Sloveniji| author=Natek, K.|year=2005|journal=Geografski obzornik|volume=52|issue=1|place=Ljubljana|publisher=Zveza geografov Slovenije}}</ref> * hudourniške poplave, * nižinske poplave, * poplave na kraških poljih, * morske poplave, * mestne poplave, * tehnične poplave. Vrste poplav v Sloveniji glede na značilnosti gradiva, ki ga vodni tok nosi s seboj:<ref>{{navedi revijo|title=Prispevek h klasifikaciji poplav v Sloveniji| author=Gams, I.|year=1973|journal=Geografski obzornik|volume=20|issue=1-2|place=Ljubljana|publisher=Zveza geografov Slovenije}}</ref> * poplave [[prod]]onosnih rek, * poplave rek s prodonosnimi in neprodonosnimi pritoki, * poplave neprodonosnih rek izven krasa, * poplave neprodonosnih rek na krasu. V Sloveniji je ogroženo okoli 14,8 % celotnega ozemlja države (tj. 300.000 hektarjev). Na območju običajnih, rednih poplav živi okoli 7 % vseh prebivalcev, na območju katastrofalnih poplav pa 24 % vseh prebivalcev države. Poplave so pogostejše spomladi in jeseni.<ref>Slabe, D. (2007). "Zdravstveno varstvo v izrednih razmerah". '''V:''' ''Prva pomoč'' (str. 631); urednik Ahčan, U.G. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije.</ref> === Hudourniške poplave === [[Slika:Zerstörte Brücke Pians.jpg|thumb|right|200px|Posledice hudournika, 2005, Pians, [[Avstrija]]]] [[Slika:Alicante(30-09-1997).JPG|thumb|right|200px|Jesenske poplave v mestu [[Alicante (mesto)|Alicante]] v [[Španija|Španiji]], 1997]] Pojavljajo se v gorskem in hribovitem svetu ter ob nekaterih večjih rekah. Kadar pride do hudourniških poplav vode najprej zelo hitro narastejo in potem hitro upadejo. So kratkotrajne in silovite, povzročajo pa jih razmeroma kratkotrajne in intenzivne padavine. Trajajo lahko od nekaj ur do nekaj deset ur. Imajo veliko rušilno moč in povzročajo veliko škodo. Vode prenašajo veliko proda, [[pesek|peska]], [[mulj]]a in drugi erozijski drobir, ki ga odlagajo na ravnini. Zaradi [[erozija|erozije]] v zgornjem toku in transporta gradiva lahko pride do močnega nasipanja v spodnjem toku. Prihaja do zamašitve pretoka in nato preboja ter nastanka močnejših poplavnih valov. Hudourniki z veliko erozijsko močjo spodjedajo bregove, prestavljajo struge, odnašajo jezove in mostove ter uničujejo cela naselja. Zaradi naplavljanja gradiva na ravnice zmanjšuje rodovitnost obdelovalnih zemljišč. Ker hitro naraščajo prihaja do človeških žrtev. === Nižinske poplave === Poplave ob rekah so naravni dogodek. Nižinske poplave so značilnost spodnjega toka večjih rek in nastanejo zaradi razlike v hitrosti dotekanja visokih vod ter pretočnih zmogljivosti rečnih strug. Običajno se pojavljajo sezonsko, ko se sneg tali in združuje s spomladanskim dežjem. Vode hitro pritečejo iz višjega sveta, prehitro zapolnijo struge in se razlijejo po ravnini, nato pa počasi odtečejo. === Poplave na kraških poljih === Kraške poplave so posebna vrsta poplav, ki so značilna za [[Kras|kraški svet]] [[Slovenija|Slovenije]]. Nastopajo na kraških poljih, kadar je dotok na kraško polje večji kot podzemni odtok prek [[požiralnik]]ov. Pojavljajo se redno, nastopijo počasi, voda pa stoji več dni ali tednov in počasi odteče skozi kraško podzemlje. === Morske poplave === Morske poplave nastanejo ob kombinaciji visoke plime, nizkega [[zračni tlak|zračnega tlaka]], ko se gladina morja za kratek čas dvigne nad višino običajne visoke plime in preplavi obrežje. === Mestne poplave === Ena izmed največjih sprememb pri človekovem spreminjanju pokrajine je uporaba [[asfalt]]a in [[beton]]a, ki vode ne absorbirata. Skoraj vsa [[deževnica]] postane površinsko odtekajoča se voda. V urbanih okoljih, kjer ni dobrega odvodnega sistema, lahko pride do poplav, ker sistem ne požira zadostnih količin meteornih vod. Pojavljajo se ob kratkotrajnih ekstremnih padavinah. Njihova posledica so predvsem poplavljeni podvozi, podhodi in kleti ter vdor vode v kanalizacijske sisteme. Podoben problem lahko nastane z rečnimi [[nasip]]i, ki preprečujejo poplavljanje. Te gradnje razširjajo naravne bregove rek, tako da lahko mimo njih steče veliko več vode. Učinkoviti so pri preprečevanju razlivanja vode na enem območju, kar pa po navadi povzroči probleme v nižje ležečih območjih kjer ni več nasipov. To območje dobi vse poplavne vode, ki bi se drugače že razlile v višje ležečih območjih. Druga nevarnost je, da se lahko rečni nasipi porušijo. Ko se to zgodi, velika količina vode v kratkem času steče na zemljišče. To pa lahko povzroči nevarne posledice poplav. [[Slika:Johnstown Main Street 1889 flood.jpg|thumb|right|200px|Glavna ulica v mestu Johnstown po poplavi zaradi zrušitve jezu, 1912]] === Poplave zaradi porušitve pregrad === Pri porušenju umetne pregrade (jez) nastane poplavni val. Razlita voda zaradi velike energije sproščene vodne mase povzroči v prostoru veliko škodo in erozijo. Na [[potres]]no ogroženih območjih ali ob obilnih padavinah lahko pride do zemeljskih plazov in skalnih podorov, zlasti v ozkih dolinah v gorskem svetu. Ustvari se plazovna pregrada, za katero že v nekaj dneh nastane jezero. Tako nastane dvojna nevarnost – jezero lahko zalije naselje nad njimi, ogrožena pa so tudi območja pod pregrado, saj se le-ta lahko poruši. == Posledice poplav == Izhajajoč iz dejstva, da je poplava naravni pojav ločujemo tudi posledice poplav v prostoru. Ločimo območja ''poplavne nevarnosti'' (angl.: flood hazard) in območja ''poplavne ogroženosti'' (angl.: flood risk). O poplavni nevarnosti govorimo, kot o naravnem procesu, ki sicer preoblikuje prostor, ne ogroža pa ljudi ali njihovega premoženja. O poplavni ogroženosti pa govorimo takrat, ko je na območju poplavne nevarnosti prisoten človek (poselitev, intenzivno kmetijstvo, industrija). Stopnje ogroženosti merimo, glede na število prebivalcev, intenzivnost gospodarskih dejavnosti, prisotnost okoljsko problematičnih objektov, ter na prisotnost objektov pomembne kulturne dediščine na območju. Jakost poplave ocenjujemo glede na dva dejavnika in njuno součinkovitost: višino vode ''(h)'' na območju, hitrost vode ''(v)'' na območju ter glede na njuno razmerje ''(h/v)''. === Primarna škoda === [[Slika:FEMA - 16622 homeowners are only able to save a few items, Hurricane Katrina aftermath on 09-30-2005 in New Orleans, Louisiana.jpg|thumb|285px|Notranjost hiše, uničene zaradi poplave <small>(New Orleans)</small>]] Poplave ogrožajo človeška življenja in materialne dobrine neposredno z delovanjem vodnega vala ali posredno, zaradi poškodb objektov in naprav, poškodb na pomembni infrastrukturi: električnih, plinskih in drugih napeljavah in podobno. Ob katastrofalnih poplavah lahko pride tudi do drugih oblik škodljivega delovanja voda, kot so: * Površinska, globinska in bočna erozija celinskih voda – površinska erozija pomeni odnašanje delcev s površine zemljišča; globinska erozija močno poglablja strugo, pobočja pa so zato strma, pogosto navpična ali celo previsna; bočna erozija se pojavi ko vodotok spodjeda breg na eni strani svoje struge, tako da material pade v strugo in razpade, istočasno pa se tok vode premika proti bregu, ki se spodjeda. * Erozija morja – delovanje morja je omejeno na ozek pas kopnega, kjer morski valovi butajo ob obalo, jo izpodjedajo in rušijo. Večina erozijskih obal sestavljajo visoki, stenam podobni stmi do navpični odlomi - klifi. Morje nato odkrušen material nalaga v obalni ravnici. * Zemeljski in snežni plazovi – zemeljski plazovi se pojavljajo v obdobjih daljšega deževja na strmih in golih pobočjih; sneženi plazovi se prožijo v primeru večjih količin novozapadlega snega, najbolj so nevarna pobočja porasla s travo in grape. * [[Led]] na celinskih vodah – ko se led med poplavljanjem lomi, se lahko le-ta pomakne čez bregove rek. Poplava in ledeni kosi lahko tako poškodujejo objekte izven struge rek. * Nenadzorovano uhajanje [[nevarne snovi|nevarnih snovi]] v okolje – ob poplavi, obstaja velika nevarnost, da zaradi poškodb na objektih in napravah, kjer se proizvajajo, uporabljajo, hranijo ali prevažajo nevarne snovi, pride do nenadzorovanega uhajanja teh snovi v okolje. Tako lahko pride do številnih [[zastrupitev]] z različnimi nevarnimi [[kemikalija]]mi, poleg tega pa obstaja zaradi možnega razlitja [[bencin]]a iz poškodovanih cistern povečana nevarnost [[požar]]ov.<ref>Llewellyn, str. 564.</ref> * Poškodbe infrastrukture in bivališč. === Sekundarna škoda === Sekundarna škoda je škoda, ki je nastala kot posledica dlje časa trajajočih poplav<ref>{{navedi knjigo|title=Regions of Risk: a geographical introduction to disasters|url=https://archive.org/details/regionsofriskgeo0000hewi| author=Hewitt, K.|publisher=Longman Pub Group|year=1997|isbn=0582210054|page=[https://archive.org/details/regionsofriskgeo0000hewi/page/81 81]}}</ref> * [[epidemija|Epidemije]] in [[epizootija|epizootije]] – nevarnost za pojavo nalezljivih bolezni je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s pojavljanjem določenih [[patogen]]ov v prizadeti regiji pred nesrečo, vpliv poplave na vire pitne vode in sanitarne sisteme, dostopnost zdravstvenih storitev in hitrost, obseg, trajnost odziva po nesreči. * Onesnažene poplavne vode se lahko razširijo na območja zajetja pitne vode, izredno hude poplave pa lahko uničijo občutljive [[ekosistem]]e. * Posevki in oskrba s hrano – izguba celotnega pridelka lahko privede do pomanjkanja posevkov za hrano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.southasianfloods.org/ |title=Southasianfloods.org |accessdate=2010-04-01 |archive-date=2017-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170906131824/http://www.southasianfloods.org/ |url-status=dead }}</ref> * [[Drevo|Drevje]] – neodporne vrste lahko umrejo zaradi zadušitve.<ref>Bratkovich, S. & Burban, L. ''s sod.'' (1993). [http://www.na.fs.fed.us/spfo/pubs/n_resource/flood/cover.htm "Flooding and its Effects on Trees"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160614132703/http://www.na.fs.fed.us/spfo/pubs/n_resource/flood/cover.htm|date=2016-06-14}}. [[USDA Forest Service]], Northeastern Area State and Private Forestry, St. Paul, MN.</ref> === Terciarna (dolgoročna) škoda === * Poplave lahko povzročajo težke gospodarske razmere zaradi začasnega upada turizma, stroškov obnove, pomanjkanje hrane vodi do povišanja cen, itd. === Zdravstveni vidik poplav === [[Slika:Katrina-14768.jpg|thumb|right|350px|Otežen dostop zdravstvene pomoči, primankljaj zdravil in veliko medsebojnih stikov prispeva k širjenju različnih okužb <small>(na sliki evakuirani prebivalci New Orleansa)</small>.]] Poplave spadajo glede na število smrti med najhujše in hkrati med najpogostejše [[naravna katastrofa|naravne katastrofe]]. Stopnja smrtnosti je večja pri državah v razvoju zaradi goste poseljenosti na poplavnih ravnicah in v bližini nevarnih obalnih območjih. Kljub temu povzročijo poplave relativno malo resnih poškodb. Najpogostejše poškodbe so [[Zlom kosti|zlomi]], [[zvin]]i in raztrganine, zaradi samega mehanizma poškodb [[mehko tkivo|mehkih tkiv]] in [[kost]]i pa so možni sekundarni zapleti, še posebej [[okužba|okužbe]] (infekcije). Ogrožene skupine ljudi so predvsem starejši ljudje, otroci ter ljudje z različnimi stopnjami [[invalidnost]]i, pa tudi [[Nosečnica|nosečnice]]. Vplive poplav na zdravje ljudi lahko v grobem razdelimo na neposredne in posredne učinke.<ref name=Llewellyn1>Llewellyn, str. 557-564.</ref> Med neposredne učinke uvrščamo predvsem samo delovanje deroče vode, kar je odvisno od njene hitrosti in višine ter objektov, ki jih prenaša s sabo (podrta drevesa, kamni in drugi večji objekti) in samih topografskih lastnosti okolja. Tovrstno delovanje lahko povzroči utopitve ter razne mehanske poškodbe. Drugi večji učinek je stik z vodo, kar lahko privede do podhladitve, vnetij [[dihala|dihal]], zapletov pri [[prebavila|prebavilih]] ter raznih okužb. Pomembno je upoštevati tudi fizični in čustveni stres, kar se odraža v obliki psihosocialnih motenj in poslabšanj [[Bolezni srca in ožilja|srčnožilnih bolezni]], ter nerazumno obnašanje ljudi v smislu neupoštevanja opozoril oz. navodil (npr. ostajanje v osebnem avtomobilu navkljub opozorilu po radiu).<ref name=Llewellyn1/> Med posredne učinke uvrščamo v prvi vrsti različne okužbe in pretrganje [[logistika|logističnih]] povezav, predvsem uničenje vodovodnih sistemov in transportnih sistemov v smislu dobave hrane in [[zdravilo|zdravil]] (npr. [[insulin]]a zaradi [[diabetik]]ov ter [[tetanusni antitoksin|tetanusnega antitoksina]] za splošno zdravljenje), poleg tega pa tudi oteženo dostopnost ali nedostopnost nujne medicinske pomoči in drugih reševalnih služb do ponesrečencev. K povečanju številu okužb prispeva več dejavnikov, in sicer poškodbe kanalizacije, zaradi česar izteka umazana vsebina v vodo, stoječe vode, ki predstavljajo ugodno okolje za razmnoževanje številnih [[Vektor (epidemiologija)|prenašalcev bolezni]], migracije okuženih [[glodavci|glodavcev]], bližnji stik z večjim številom ljudi zaradi izrednih razmer ter oslabljeni [[imunski sistem]] (npr. zaradi jemanja [[imunosuspresiv]]ov, [[bolezni jeter]] idr.). Zaradi zaužitja okužene vode in/ali hrane pride do povečanja primerov [[leptospiroza|leptospiroze]], [[giardioza|giardioze]] in [[kampilobakterioza|kampilobakterioze]] ter okužb z [[Enteropatogena Escherichia coli|enteropatogeno ''E. coli'']], [[hepatitis A|hepatitisom A]], ''[[Shigella|Shigello]]'' ter ''[[Vibrio vulnificus]]'', [[Gramnegativne bakterije|gramnegativno]] [[halofil]]no bakterijo. Posebna primera predstavljata [[legioneloza]], ki se pojavi zaradi okvare prezračevalnih in toplovodnih sistemov ter [[plesen|plesni]], ki se razrastejo v poplavljenih hišah in zalogah hrane ter so nevarne zaradi različnih [[mikotoksin]]ov.<ref name=Llewellyn1/> Pri poplavah, ki nastanejo zaradi tsunamijev, so posebnosti te, da prizadenejo tovrstne poplave prvenstveno obalna območja, imajo veliko rušilno moč, zaradi česar ostane veliko ljudi brez domov, s tem pa so bolj izpostavljeni nevarnim [[žuželka]]m, vročini in drugim okoljnim nevarnostim ter so poleg okužb, ki izvirajo iz kopenskih voda, možne še okužbe s patogenimi mikrobi, ki jih prinaša s sabo [[morska voda]] (npr. ''[[Mycobacterium marinum]]'' in ''[[Aeromonas]]'').<ref>Llewellyn, str. 570, 574.</ref> ==== Sanacija posledic poplav ==== Dejavnosti čiščenja po poplavah pogosto predstavljajo nevarnosti za delavce in prostovoljce, saj so le-ti zaradi poškodb infrastrukture in industrijskih objektov potencialno izpostavljeni različnim nevarnim snovem, nestabilnim konstrukcijam, [[električni tok|električnemu toku]] ter [[požar]]u in z njo povezano zastrupitvijo z [[ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]] (CO), poleg tega pa še obstaja nevarnost različnih [[okužba|okužb]] zaradi morebitnih trupel [[živali]] in ljudi ter poškodovane kanalizacije. Pri neprevidnih oz. neizkušenih prostovoljcih obstajata seveda še možnosti [[podhladitev|podhladitve]] ter [[utopitev|utopitve]].<ref>[http://www.cdc.gov/niosh/topics/flood/ ''Storm and Flood Cleanup'']. United States National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH). Pridobljeno 14.04.2010.</ref> == Koristnost poplav == [[Slika:View of the Great Pyramid of Giza.jpg|thumb|right|250px|Redne poplave nekaterih večjih rek so bile ključne za razvoj [[Prve visoke civilizacije|prvih visokih civilizacij]], kot sta [[Stari Egipt]] in [[Babilonija]].]] Poplave imajo veliko slabih vplivov na poselitev ljudi in gospodarsko dejavnost. Vendar pa lahko poplave, zlasti pogostejše in manjše, prinesejo tudi veliko prednosti kot so npr.: polnitev [[podtalnica|podtalnice]], večja rodovitnost tal, zemlji prinaša manjkajoča hranila. Poplavne vode so tudi ključnega pomena za nekatere [[ekosistem]]e, saj zagotavljajo napolnitev vodnih virov, zlasti v sušnih in polsušnih regijah, kjer so padavine čez vse leto neenakomerno porazdeljene. Sladkovodne poplave imajo pomembno vlogo pri ohranjanju rečnih ekosistemov in so ključni dejavnik pri ohranjanju [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] poplavnih ravnic.<ref name=wmo>WMO/GWP Associated Programme on Flood Management [http://www.apfm.info/pdf/ifm_environmental_aspects.pdf "Environmental Aspects of Integrated Flood Management."] WMO, 2007.</ref> Tako so npr. nekatere [[vrsta (biologija)|vrste]] [[ribe|rib]] odvisne od poplav zaradi naplavljenja votlih ostankov [[les]]a, saj jim le-ti nudijo učinkovito skrivališče, po drugi strani pa ribam poplave ponujajo ugodne pogoje za [[drstenje]], drugim vrstam organizmov pa zagotavljajo zatočišče, vir hrane in življenjski prostor (habitat) ter pripomorejo k »prevladi« nativnih vrst nad tujimi, invazivnimi vrstami. Poleg naštetega poplave naplavljajo [[prst (pedologija)|prst]] in drugi material na [[rečna delta|rečne delte]] in priobalna [[močvirje|močvirja]] ter tako zagotavljajo njihovo ohranjanje.<ref name=esa>[http://www.esa.org/education_diversity/pdfDocs/floods.pdf "Floods - Benefits of Floods"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100401021941/http://www.esa.org/education_diversity/pdfDocs/floods.pdf |date=2010-04-01 }}. Ecological Society of America (ESA). Pridobljeno 13.04.2010.</ref> Upravljanje poplavnih območij je eno od ukrepov, za obnovo nekega območja, tj. vrnitev nekega ekosistema v prejšno naravno stanje, in pripomorejo k odkritju novih znanstvenih spoznanj področju učinka poplav. Znana primera tega sta območji ob rekah [[Kissimmee]] v [[Florida|Floridi]] in [[Rio Grande]] v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]].<ref>[http://www.esa.org/education_diversity/pdfDocs/floods.pdf "Floods - Managed Floods"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100401021941/http://www.esa.org/education_diversity/pdfDocs/floods.pdf |date=2010-04-01 }}. Ecological Society of America (ESA). Pridobljeno 13.04.2010.</ref> Periodične poplave so bile včasih ključnega pomena za razvoj [[Prve visoke civilizacije|prvih visokih civilizacij]] ob rekah [[Tigris]], [[Evfrat]], [[Nil]], [[Ind]], [[Ganges]], [[Rumena reka]] …<ref name=gill/><ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1350805/history-of-technology/10401/Irrigation The History of Technology – Irrigation]. (2010). '''V:''' [http://www.britannica.com/ ''Encyclopædia Britannica'']. Pridobljeno 27.07.2010. {{ikona en}}</ref><ref>Rodda, J.C. & Ubertini, L. (2004). ''The Basis of Civilization - Water Science?''. International Association of Hydrological Sciences, str. 161.</ref><ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/111803/China/214398/History?anchor=ref589686 History of China]. (2010). '''V:''' [http://www.britannica.com/ ''Encyclopædia Britannica'']. Pridobljeno 27.07.2010. {{ikona en}}</ref> == Ukrepi za varstvo pred poplavami == Ukrepe za varstvo pred poplavami ločimo na ''gradbene'' in ''preventivne -negradbene ukrepe''. Gradbeni ukrepi so objekti in ureditve, ki varujejo pred vdorom poplavnih voda na ogrožena območja in zmanjšujejo stopnjo poplavne ogroženosti, preventivni ukrepi so ukrepi, ki v največji možni meri ohranjajo območja poplavne nevarnosti neposeljena oz. z negradbenimi ukrepi vplivajo na zmanjševanje poplavne ogroženosti (informiranje o prisotnosti poplavne nevarnosti, hidrološke napovedi, zavarovalništvo, gradbeni standardi). [[Slika:Oosterscheldekering-pohled.jpg|thumb|right|250px|Oosterscheldekering, največji jez v okviru sistema [[Projekt Delta (Nizozemska)|Projekt Delta]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]]] Nekatere metode preprečevanja poplav, kot so pogozdovanje za zadrževanje dodatnih količin vode, izdelava terasastih pobočij za upočasnjevanje toka vode in oddušnih kanalov za preusmeritev toka vode ter gradnja nasipov, so bile v uporabi že od [[antika|antičnih]] časov.<ref name="MSN">[http://encarta.msn.com/encyclopedia_761561222/flood_control.html "Flood Control"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091028212151/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761561222/Flood_Control.html |date=2009-10-28 }} {{Navedi splet |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761561222/Flood_Control.html |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091028212151/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761561222/Flood_Control.html |archive-date=2009-10-28 |url-status=dead}}, ''[[MSN Encarta]]'', 2008.</ref> Dandanes so v mnogih državah vzpostavljeni ukrepi pred poplavljanjem rek, v [[Evropa|Evropi]] in [[Amerika]]h pa tudi ukrepi pred priobalnim poplavljanjem, kot so [[morski zid]]ovi in ponovna zapolnitev obal s peskom.<ref name=MSN/> Z vidika tehnologije zaščite pred poplavami je v ospredju Evropa, saj leži mnogo držav pod morsko gladino. Sistemi proti poplavam, kot npr. na Nizozemskem, bi lahko postali pomemben model za druge države po svetu.<ref>Woodard, Colin, (4. september 2001). [http://news.nationalgeographic.com/news/2001/08/0829_wiredutch.html »Netherlands Battens Its Ramparts Against Warming Climate«]. ''National Geographic News''.</ref> V primeru, da glavni ukrepi odpovejo, se uporabi improvizirana zaščita, kot so vreče, napolnjene s peskom, in prenosne napihljive cevi.<ref name=MSN/> Največji in najbolj zapleten sistem za zaščito pred poplavami, znan pod imenom [[Projekt Delta (Nizozemska)|Projekt Delta]], se nahaja na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Zgrajen je bil kot odgovor na [[Poplave Severnega morja (1953)|poplave Severnega morja]] leta 1953 na jugozahodu Nizozemske. V [[Francija|Franciji]] je zaradi [[Velike poplave v Parizu|Velikih poplav v Parizu]] leta 1910 bila zgrajena serija [[zadrževalnik]]ov, imenovana Velika jezera Sene ({{jezik-fr|Les Grands Lacs de Seine}}), ki zmanjšajo breme s [[Sena|Sene]] med poplavami, še posebej med rednim poplavljanjem pozimi.<ref>Jackson, J.H. (2010). ''Paris Under Water: How the City of Light Survived the Great Flood of 1910''. New York: Palgrave Macmillan.</ref> [[London]] je zaščiten pred morskimi poplavami z veliko mehansko prepreko preko [[Temza|Temze]], ki se dvigne, ko nivo morske gladine preseže določeno točko. Nazoren primer odpovedi varnostnega sistem proti poplavam so poplave v [[New Orleans]]u zaradi [[hurikan Katrina|hurikana Katrina]] leta 2005. 35 % mestnega območja leži pod morsko gladino, zato so v 60. letih dvajsetega stoletja bile zgrajene poplavne zapornice in nasipi, ki se raztezajo več sto kilometrov.<ref>{{navedi splet | author=United States Department of Commerce | title=Hurricane Katrina Service Assessment Report | year=2006 | accessdate=2006-07-14 | url=http://www.weather.gov/om/assessments/pdfs/Katrina.pdf | archive-date=2006-07-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060723034359/http://www.weather.gov/om/assessments/pdfs/Katrina.pdf | url-status=dead }}</ref> Uradne preiskave so v glavnem pokazale, da je sistem odpovedal zaradi inženirskih napak, čeprav so se pojavila številna nesoglasja glede tega. Po eni teoriji je voda preplavila nasipe, zaradi česar je prišlo do erozije, poleg tega pa naj bi nasipi preprosto popustili zaradi prevelikega bremena, saj izvorno niso bili zgrajeni za tovrsten naval vode.<ref>[http://www.dotd.louisiana.gov/administration/teamlouisiana/TeamLaLetter.pdf LSU Katrina Investigation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110718210500/http://www.dotd.louisiana.gov/administration/teamlouisiana/TeamLaLetter.pdf |date=2011-07-18 }}. Pridobljeno dne 2010-12-31.</ref><ref>[http://www.ce.berkeley.edu/%7Enew_orleans/ Investigation of the Performance of the New Orleans Flood Protection Systems in Hurricane Katrina on August 29, 2005] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060618182444/http://www.ce.berkeley.edu/~new_orleans/ |date=2006-06-18 }}. Pridobljeno dne 2010-12-31.</ref> Po drugi teoriji naj bil vzrok popustitve plast [[mulj]]a, ki izvira iz ostankov [[močvirje|močvirja]], na katerem je bilo zgrajeno nižje območje mesta (blizu jezera [[Ponchartrain]]).<ref>McQuaid, John & Marshall, Bob. (22. oktober 2005). [http://www.nola.com/news/t-p/frontpage/index.ssf?/base/news-4/1129960640235820.xml »Officials knew about weak soil under levee«]. ''Times Picayune''.</ref> Mulj je bil že pred poplavo rahle strukture in prepojen z vodo. Po navalu vode v kanale naj bi pritisk vode narasel v spodnjih plasteh prsti, posledično pa naj bi začela voda pronicati pod temelje nasipov. Ko so se plasti mulja in prsti dovolj razrahljale, so se začele premikati in odnašati s sabo celoten material, vključno z nasipi.<ref>McQuaid, John. (15. oktober 2005). [http://www.nola.com/news/t-p/frontpage/index.ssf?/base/news-4/1129359337274730.xml »Swamp peat was poor anchor, engineer says«]. ''Times Picayune''.</ref> Ukrepe za zaščito pred poplavami delimo, glede na način delovanja, na:<ref name="Ujma">{{navedi revijo|url=http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2008/200.pdf|title=Varstvo pred hudourniki in erozijo ob vse intenzivnejših vremenskih spremembah|year=2008|journal=Ujma|issue=22|publisher=Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje|format=PDF|accessdate=3.1.2010|language=sl|archive-date=2012-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120107093603/http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2008/200.pdf|url-status=dead}}</ref> * aktivne, s katerimi vplivamo na obliko in naravo pojava, zmanjšujemo velikost in trajanje poplavnega vala (akumulacije, [[pogozdovanje]] …). Ti ukrepi zmanjšujejo naravno nevarnost in vplivajo na naravne procese, katerih razsežnost in intenziteta lahko povzročita naravno nesrečo (klasični tehnični in biotehnični ukrepi za urejanje hudournikov in sanacijo erozijskih žarišč, ciljni negovalni ukrepi v varovalnih gozdovih idr.). * pasivne, s katerimi se ščitimo pred posledicami (nasipi, [[evakuacija]] …). Ti ukrepi ne vplivajo na naravne procese, ki so vzrok za naravne nesreče, vplivajo pa na zmanjšanje škode, ki nastanejo ob naravnih nesrečah (npr. prostorsko načrtovanje, ki upošteva karte nevarnosti in tveganj zaradi naravnih nevarnosti; zaščita nepremičnin idr.). Ukrepe za zaščito pred poplavami delimo, glede na vrsto posega, na: * vodogradbene, ki zajemajo gradnjo [[hidrotehnika|hidrotehničnih]] objektov, izvedbo regulacij itd. * alternativne, ki zajemajo upravno zakonske ukrepe, prilagojeno prostorsko načrtovanje, prepoved ali omejevanje posameznih dejavnosti, podporo željenim dejavnostim (pogozdovanje, protipoplavna gradnja), zavarovalna politika, usklajena raba prostora {| class="wikitable" |colspan="100%" align="left" {{bgcolor-blue}}| * Vodogradbeni ukrepi z graditvijo hidrotehničnih objektov, regulacijskimi posegi vplivajo na verjetnost pojava in pretočno krivuljo. So verjetno najstarejši ukrepi za varstvo pred poplavami.{{cn}} Občutek varnosti na nekdanjih poplavnih območjih pospešuje njihov gospodarski razvoj in s tem povečuje ranljivost pri poplavi. Posebna nevarnost je možnost porušitve objekta s katastrofalnimi posledicami. |- |[[Nasip]]i||Je temeljni objekt pasivnega načina varstva, ker z njim odstranimo nevarnost na določenem območju. Preprečuje razlitje po poplavnem območju. Običajno je zgrajen iz zemlje in sestavljen iz temelja nasipa, telesa nasipa (vodna in zračna stran) in krone (vrhnji del).||[[Slika:FEMA - 40652 - Residents try to protect a dike by pumping water in Valley City, ND.jpg|150px|]] |- |[[Oddušni kanali]]||Odvajajo vodo po strugi mimo ogroženega območja. Na [[Kitajska|Kitajskem]] so ta ukrep uporabljali že pred našim štetjem. V prejšnjih stoletjih so ga uporabljali pri zaščiti strjenih mestnih površin. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bil zato zgrajen [[Gruberjev kanal]].||[[Slika:Gruberjev kanal.jpg|150px|]] |- |[[Zadrževalniki]]||To so objekti, ki ob poplavi zadržijo večje količine vode. Na ta način se zmanjša pretok v strugi vodotoka. Lahko so suhi, ki se napolnijo le ob poplavi ali mokri, v katerih je del prostornine namenjen za zadrževanje poplav.||[[Slika:Hochwasserrueckhaltebecken salzderhelden abschlussbauwerk.jpg|150px|]] |- |[[Urejanje vodotokov]]|| Urejanje vodotokov pomeni spreminjanje njihovega pretočnega prereza, naklona delov rečne struge, ter spremembo odtočnega koeficienta brežin in dna . To se doseže z razširitvami delov struge vodotokov, tlakovanjem brežin in dna, z gradnjo pragov, jezov ter z urejanjem objektov izven struge na poplavnem območju, kot so sistemi nasipov, zadrževalniki s stalno ali občasno ojezeritvijo, s katerimi poskušajo upravljati z vodnimi količinami in jih uravnavati glede na različne gospodarske in ekološke potrebe. Popoln nadzor režima ni mogoč in sproža nezaželene procese pri pretoku [[sediment]]ov in kakovosti voda. ||[[Slika:SLO-Maribor01.JPG|150px|]] |- |[[Urejanje povirij]]||Sem spadajo ukrepi, ki zmanjšujejo površinski odtok in zadrževanje vode v podpovršinskih akumulacijah [[povirje|povirja]]. Eden izmed ukrepov je pogozdovanje. ||[[Slika:Paderquellgebiet vom Abdinghof aus.jpg|150px|]] |- |[[Urejanje urbanih površin]]||Urbane površine so občutljive glede korenitih sprememb s katerimi bi se dosegli visok standard varnosti. Težave se lahko rešujejo z uporabo poroznih materialov na parkiriščih in cestiščih. Pri močnejših dežjevjih se voda zbira znotraj naselij ( suhi zadrževalniki), v podvozih ali pa teče po cestah kot po strugah vodotokov. ||[[Slika:Storm sewer and catch basin.jpg|150px|]] |- |colspan="100%" align="left" {{bgcolor-blue}}|Alternativni ukrepi so ukrepi, ki ne zahtevajo graditve hidrotehničnih objektov. |- |[[upravno-zakonski ukrepi]]||Z njimi poskušamo doseči urejanje območja, na katerem bo škoda pri poplavah najmanjša. |- |[[prostorsko načrtovanje]]|| Prostorsko planiranje obsega izdelavo temeljev prostorskih načrtov, ustreznih postopkov in standardov, s katerimi se uravnava dejavnost na celotnem povodju. Vsebovati morajo podatke o nevarnosti, ranljivosti in ogroženosti posameznih območij. |- |[[nezgodno zavarovanje]]|| Ker poplave zajamejo velika območja, prihaja do visokih zneskov škode, tako da zavarovalnice brez pomoči države ne morejo izplačati škode. Način zavarovanja je v različnih državah različen. |- |} === Karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti === ''Karte poplavne nevarnosti'' zajemajo geografska območja, na katerih lahko pride do naslednjih vrst poplav<ref name="Direktiva" />: * poplav z majhno verjetnostjo oziroma poplav, kot posledice izrednih dogodkov; * poplav s srednjo verjetnostjo (verjetna povratna doba 100 let); * poplav z veliko verjetnostjo, kjer je to primerno. Za vsako vrsto poplav se prikažejo podatki o obsegu poplav, globini ali gladini vode, hitrosti toka ali o pretoku vode ''Karte poplavne ogroženosti'' prikazujejo morebitne škodljive posledice, povezane s prej omenjenimi poplavami, ki se jih opisuje z naslednjimi kazalci<ref name="Direktiva" />: * okvirno število prebivalcev, ki jih lahko prizadene poplava; * vrste gospodarskih dejavnosti na območju, ki jih lahko prizadene poplava; * obrati, ki lahko v primeru poplav povzročijo nenamerno onesnaženje, in zavarovana območja, ki jih lahko prizadene poplava; * drugi podatki, za katere menijo, da so koristni, kot na primer navedba območij, kjer lahko pride do poplav z visoko vsebnostjo toka sedimenta ali naplavin, in podatki o drugih večjih virih onesnaževanja. == Katastrofalne poplave == Spodaj je seznam večjih svetovnih katastrofalnih poplav, ki so terjale nad 100.000 smrtnih žrtev. {| class="sortable wikitable" width=95% |- bgcolor="#CCCCCC" ! width=20% | Smrtne žrtve !! width=40% | Vzrok !! width=20% | Območje !! width=20% | Datum |- | rowspan="1" | 2.500.000–3.700.000<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nbc10.com/news/4030540/detail.html |title=Worst Natural Disasters In History |accessdate=2010-04-01 |archive-date=2008-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080421043514/http://www.nbc10.com/news/4030540/detail.html |url-status=dead }}</ref> || poplave reke [[Jangce]] (''Chang Jiang'') v osrednji Kitajski || [[Kitajska]] || 1931 |- | rowspan="1" | 900.000–2.000.000 || poplava [[Rumena reka|Rumene reke]] (''Huang He'') || [[Kitajska]] || 1887 |- | rowspan="1" | 500.000–700.000 || poplava reke [[Rumena reka|Rumene reke]] (''Huang He'') || [[Kitajska]] || 1938 |- | rowspan="1" | 231.000 || zrušitev dveh jezov hidroelektrarn [[Banqiao]] in Shimantan, posledica tajfuna Nina, je povzročilo približno 86.000 smrtnih žrtev zaradi poplav in še 145.000 umrlih zaradi posledic bolezni || [[Kitajska]] || 1975 |- | rowspan="1" | 230.000 || [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|tsunami v Indijskem oceanu]] || [[Indonezija]] || 2004 |- | rowspan="1" | 145.000 || poplava reke [[Jangce]] (''Chang Jiang'') || [[Kitajska]] || 1935 |- | rowspan="1" | več kot 100.000 || poplava na dan [[Sveti Feliks Valoaški|sv. Feliksa]], plimni val|| [[Nizozemska]] || 1530 |- | rowspan="1" | 100.000 || poplava v delti [[Rdeča reka (Azija)|Rdeče reke]] || [[Severni Vietnam]] || 1971 |- | rowspan="1" | 100.000 || poplava reke [[Jangce]] (''Chang Jiang'') || [[Kitajska]] || 1911 |} === Velike poplave v Sloveniji v 20. in 21. stoletju === {| class="sortable wikitable" width=95% |- bgcolor="#CCCCCC" ! width=12% | Datum !! width=18% | Območje !! width=20% | Vzroki !! width=20% | Posledice |- |1901, november || večji del porečja [[Sava|Save]] || dolgotrajno jesensko deževje || obsežne poplave ob večjih rekah (pod vodo tudi velik del [[Celje|Celja]]) |- | 1910, maj || [[Štajerska]] || močne padavine || povsem uničena setev, več mrtvih |- | 1923, november–december || vzdolž Save, ob [[Savinja|Savinji]] in [[Krka|Krki]]|| dolgotrajno deževje || obsežne poplave ob Savi |- | 1925, november || ob Savinji, [[Drava|Dravi]] in [[Mura|Muri]] s pritoki|| močne padavine || poplavljene ravnine ob večjih rekah z vasmi in mesti (Celje, [[Murska Sobota]], [[Maribor]], [[Ljutomer]] ...) |- | 1926, 8. avgust || ob Savinji, Dravi in Muri s pritoki|| močna neurja, divjanje hudournikov || številne poškodbe na železniškem omrežju |- | 1926, 27. september || ob [[Gradaščica|Gradaščici]] in [[Poljanska Sora|Poljanski Sori]] || močno neurje, divjanje hudournikov || poplavljen tudi južni del [[Ljubljana|Ljubljane]], več mrtvih |- | 1933, 23.−24. september || [[Ljubljansko barje]], kraška polja na [[Notranjska|Notranjskem]] in [[Dolenjska|Dolenjskem]], ob spodnji Savi in Savinji || dolgotrajno deževje || velike poplave na kraških poljih, poplavljene vasi in mesta ob večjih rekah, več mrtvih |- | 1954, 4.−5. junij || porečje Savinje || močno neurje, divjanje hudournikov, zemeljski plazovi || poplavljeno Celje; 11 mrtvih |- | 1990, 1. november || ob Savinji, [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]] in [[Sora|Sori]] ter pritokih || dolgotrajno deževje, divjanje hudournikov, zemeljski plazovi || poplavljeno Celje, 2 mrtva |- | 2007, 18. september || v [[Bohinj]]u, ob [[Selška Sora|Selški Sori]] ter Savinji s pritoki|| močni nalivi, divjanje hudournikov || poplavljeni [[Železniki]] in naselja v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]], 6 mrtvih |- | 2010, 18.-20. september || vzhodni, osrednji in južni del Slovenije || močno deževje, divjanje hudournikov, zemeljski plazovi || poplavljen južni del Ljubljane ter mesta ob [[Ljubljanica|Ljubljanici]], [[Krka|Krki]], [[Savinja|Savinji]], [[Sora|Sori]], [[Dragonja|Dragonji]], [[Kolpa|Kolpi]] in drugje,<ref>{{navedi splet |url=http://delo.si/clanek/121962 |title=»Vodna ujma ohromila dobršen del Slovenije« |publisher=Delo.si |date=2010-08-29 |accessdate=2010-09-20 |archive-date=2010-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100920232118/http://www.delo.si/clanek/121962 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |author=Associated Press 2010-09-18 07:46 PM |url=http://www.etaiwannews.com/etn/news_content.php?id=1379022&lang=eng_news |title=»Torrential rain triggers floods in Slovenia« |publisher=Etaiwannews.com |date= |accessdate=2010-09-20 |archive-date=2015-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150704093645/http://www.etaiwannews.com/etn/news_content.php?id=1379022&lang=eng_news |url-status=dead }}</ref> 3 mrtvi<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-iz-poplavljenega-avtomobila-umrl-v-sentjurju-nasli-utopljenca/239688|title=»Bilanca poplav: dva mrtva, eden pogrešan«|publisher=Rtvslo.si|date=2010-09-20|accessdate=2010-09-20}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/clanek/122407 |title=»Našli tretjo smrtno žrtev poplav«|publisher=Delo.si |date=2010-09-22 |accessdate=2010-09-22}}</ref> |- |[[Poplave v Sloveniji (2023)|2023, 3.-4. avgust]] |širše območje severozahodne Slovenije |dolgotrajni nalivi po predhodnem obdobju večje količine padavin |poplavljeno veliko število krajev, zlasti ob [[Meža|Meži]], [[Pšata|Pšati]], [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniški Bistrici]], [[Poljanska Sora|Poljanski Sori]], proženja velikega števila plazov, uničenih več mostov, izpad električnega omrežja, 4 mrtvi, skoraj 3 milijarde evrov premoženjske škode |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi enciklopedijo|title=Geografski vidiki poplav v Sloveniji| author=Komac B., Natek K. in Zorn M.|year=2008|encyclopedia=Geografija Slovenije, 20|publisher=Geografski inštitut antona Melika ZRC SAZU|isbn=978-961-254-091-3}} * {{navedi revijo|url=http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=1077|journal=Revija GEA|author= Natek, K|title=Poplave v Sloveniji|accessdate=3.1.2010}} * {{navedi splet|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_suhadolnik_peter.pdf|title=Urejanje hudournikov in varstva okolja na primeru Podlipščice (diplomsko delo)|accessdate=3.1.2010|author=Suhadolnik, P|format=PDF}} * {{cite journal|author=Llewellyn, M.|title=Floods and Tsunamis|journal=Surg. Clin. N. Am.|year=2006|volume=86|issue=3|pages=557-578}} </div> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Floods}} * [http://www.sos112.si/slo/page.php?src=og12.htm Poplave], Uprava RS za zaščito in reševanje * Kristan, M. [http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/kristan662.pdf Sistemska ureditev reševanja posledic elementarnih nesreč v Sloveniji] (diplomsko delo). Objavljeno januarja 2003. Pridobljeno dne 05.06.2007. {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poplava| ]] [[Kategorija:Meteorologija]] [[Kategorija:Vreme]] [[Kategorija:Vremenske nevarnosti]] [[Kategorija:Voda]] [[Kategorija:Vodni valovi]] [[Kategorija:Hidrologija]] 3rlsogbdnfu7794hquzwaefe25zs5rn 0 140241 6758874 5638140 2026-09-30T19:20:36Z TadejM 738 dodano infopolje; sprememba škrbinske oznake 6758874 wikitext text/x-wiki {{Infobox brain | Name = Limbični sistem | Latin = systema limbicum | Image = Back Cover, STRESS R US.jpg | Caption = Prečni prerez [[človeški možgani|človeških možganov]] s prikazom delov limbičnega sistema od spodaj. <br/>''Traité d'Anatomie et de Physiologie'' (''1786'') | Image2 = Limbic_lobe_hariadhi.svg | Caption2 = Limbični sistem sestoji predvsem iz tega, kar je bilo prej poznano kot ''limbični reženj''. | Width = 300px | IsPartOf = | Components = | Artery = | Vein = }} '''Limbični sistem''' je del [[veliki možgani|velikih možganov]]. Gre za prstanasto oblikovan predel v notranjosti možganov, ki obdaja vrhnji del [[medmožgani|medmožganov]] in [[možgansko deblo|možganskega debla]]. Odgovoren je za nekatere [[vegetativno živčevje|vegetativne funkcije]], [[čustvo|čustvene]] reakcije, [[učenje]] in [[spomin]]. Odgovoren je tudi za izločanje [[endorfin]]ov, endogenih [[opiat]]ov. == Anatomija == Limbični sistem vključuje več kortikalnih in subkortikalnih možganskih struktur: * [[amigdaloidno jedro]]: skupina jeder v temporalnem lobusu, * [[obročasti girus]], * [[hipokampus|hipokampusova formacija]], * [[hipotalamus]]: uravnava delovanje avtonomnega živčevja s proizvajanjem in izločanjem [[hormon]]ov, * [[mamilarno telesce]]: pomembno pri procesu pomnenja, * [[talamus]], * [[parahipokampusov girus]]. [[Kategorija:Veliki možgani]] [[Kategorija:Limbični sistem| ]] [[Kategorija:Motnje razpoloženja]] [[Kategorija:Spomin]] [[Kategorija:Motivacija]] [[Kategorija:Nevroanatomija]] {{anatomy-stub}} 9yu0fda22tef7nc7e0auks4juz5rase 0 140431 6759090 6732058 2026-10-01T08:01:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759090 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka svetega Lovrenca | name_other = Saint Lawrence River | name_etymology = [[sveti Lovrenc]] <!---------------------- IMAGE & MAP -->| image = Le fleuve Saint-Laurent.jpg | image_caption = [[Montréal-Est]], [[Québec]] | image_size = | map = Grlakes lawrence map.png | map_size = | map_caption = Velika jezera/porečje sv. LovrencA | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption = <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Kanada]], [[ZDA]] | subdivision_type2 = [[Zvezna država Združenih držav Amerike|Zvezna država]] | subdivision_name3 = [[New York (zvezna država)|New York]], [[Vermont]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 500 km brez estuarija. ok. 928 km, če je vključen (reka sv. Lovrencar–[[Ontarijsko jezero]]–[[Niagara (reka)|Niagara]]–[[Eriejsko jezero]]–[[Detroit (reka)|Detroit]]–[[jezero St. Clair]]–[[St. Clair (reka)|St. Clair]]–[[Huronsko jezero]]–reka St. Marys River–[[Gornje jezero]]–reka St. Louis–North: 3058 km)<ref name="St. Lawrence River and Seaway">{{navedi splet|url=https://www.glc.org/lakes/st-lawrence|title=St. Lawrence River and Seaway}}</ref><ref name="St. Lawrence River">{{navedi splet|url=https://greatlakes.guide/watersheds/st-lawrence|title=St. Lawrence River}}</ref> | width_min = | width_avg = 1-5 km<ref name="The St. Lawrence">{{navedi splet|url=https://www.planstlaurent.qc.ca/en/st-lawrence-river|title=The St. Lawrence}}</ref> | width_max = | depth_min = 2 m (Rečni odsek)<ref name="The St. Lawrence"/> | depth_avg = | depth_max = 60 m ([[Quebec (mesto)]])<ref name="The St. Lawrence"/> | discharge2_location = [[Tadoussac]] | discharge1_location = [[Zaliv svetega Lovrenca|Pointe-des-Monts]] | discharge1_min = 10.478 m<sup>3</sup>/s<ref name="Physical oceanographic conditions in the Gulf of St. Lawrence during 2023"/> | discharge1_avg = (Obdobje: 1969–2023)17.600 m<sup>3</sup>/s<ref name="Physical oceanographic conditions in the Gulf of St. Lawrence during 2023"/> | discharge1_max = 33.085 m<sup>3</sup>/s<ref name="Physical oceanographic conditions in the Gulf of St. Lawrence during 2023">{{navedi splet|url=https://publications.gc.ca/site/eng/9.938387/publication.html?wbdisable=true|title=Physical oceanographic conditions in the Gulf of St. Lawrence during 2023 |date=July 2002 }}</ref> | discharge2_avg = (obdobje: 1962–1988)16.800 m<sup>3</sup>/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[Ontarijsko jezero]] | source1_location = [[Kingston, Ontario]] / [[Cape Vincent, New York]] | source1_coordinates = {{coord|44|06|N|76|24|W|display=inline}} | source1_elevation = 74,7 m | mouth = [[Zaliv svetega Lovrenca]] / [[Atlantski ocean]] | mouth_location = [[Québec]], Kanada | mouth_coordinates = {{coord|49|30|N|64|30|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = [[Zaliv svetega Lovrenca]] | river_system = reka sv. Lovrenca | basin_size = 1.344.200 km<sup>2</sup><ref name=Atlas>{{navedi splet |publisher=Natural Resources Canada |work=Atlas of Canada |url=http://atlas.nrcan.gc.ca/site/english/learningresources/facts/rivers.html |title=Rivers |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130122002203/http://atlas.nrcan.gc.ca/site/english/learningresources/facts/rivers.html |archive-date=2013-01-22}}</ref> (Pointe-des-Monts: 1.271.547,4 km<sup>2</sup>)<ref name="St Lawrence-Great Lakes">{{navedi splet|url=https://www.riversnetwork.org/V1/index.php/component/content/?view=article&id=143&catid=316&Itemid=179|title=St Lawrence-Great Lakes}}</ref> | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = }} [[Slika:2016-08 Paris Montreal flight 19.jpg|250px|thumb|desno|Reka svetega Lovrenca v [[Montréal|Montrealu]]]] '''Reka svetega Lovrenca''' ({{langx|en|Saint Lawrence River}}, {{langx|fr|Fleuve Saint-Laurent}}, {{IPA|fr|flœv sɛ̃ lɔʁɑ̃|pron}}) je velika mednarodna reka v srednjih zemljepisnih širinah [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki povezuje [[Velika jezera]] s severnim [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]]. Njene vode tečejo v severovzhodni smeri od Ontarijskega jezera do [[Zaliv svetega Lovrenca|zaliva sv. Lovrenca]], pri čemer prečkajo provinci [[Ontario]] in [[Québec]] v [[Kanada|Kanadi]] ter [[New York (zvezna država)|New York]] v [[ZDA|Združenih državah Amerike]]. Del reke je meja med Kanado in ZDA. Kot glavni odtok porečja Velikih jezer ima reka sv. Lovrenca drugi najvišji pretok med vsemi rekami v Severni Ameriki (za reko [[Misisipi]]) in 16. najvišji na svetu. Ustje znanstveniki pogosto navajajo kot največje na svetu. Med pomembne naravne znamenitosti reke in ustja spada 1864 rečnih otokov [[Tisoč otokov]], ogroženih kitov [[Morski park Saguenay–sv. Lovrenc]] in [[rezervat apnenčastih monolitov Minganskega arhipelaga]]. Reka sv. Lovrenca, ki je bila dolgo prometna pot za domorodna ljudstva, je igrala ključno vlogo v zgodovini Kanade in pri razvoju mest, kot sta Montréal in Quebec. Reka ostaja pomembna ladijska pot kot hrbtenica [[morska pot sv. Lovrenca|morske poti sv. Lovrenca]], sistema zapornic in kanalov, ki omogoča svetovnemu pomorskemu prometu dostop do celinskih pristanišč plovne poti Velikih jezer. == Etimologija == Reka je v preteklosti dobila različna imena lokalnih Prvih narodov. Od 16. stoletja naprej so francoski raziskovalci obiskali območje današnje Kanade in reki dali imena, kot sta ''Grand fleuve de Hochelaga'' in ''Grande rivière du Canada'', kjer sta ''fleuve'' (reka, ki se izliva v morje) in ''rivière'' dve francoski besedi. Sedanje ime reke se uporablja od leta 1604, ko jo je na zemljevidu zabeležil [[Samuel de Champlain]].<ref name="topo">{{navedi splet |title=Fleuve Saint-Laurent |url=https://toponymie.gouv.qc.ca/ct/ToposWeb/fiche.aspx?no_seq=121375 |website=Commission de toponymie Québec |publisher=Gouvernement du Québec |access-date=28 December 2021}}</ref> Champlain se je v svojih spisih odločil za imeni ''Grande riviere de sainct Laurens'' in ''Fleuve sainct Laurens'', s čimer je nadomestil prejšnja imena. V sodobni francoščini se ime prevaja kot ''fleuve Saint-Laurent''. Ime ''Saint-Laurent'' (sveti Lovrenc) je za istoimenski zaliv prvotno uporabil [[Jacques Cartier]] ob svojem prihodu v regijo na praznik [[sveti Lovrenc|svetega Lovrenca]] 10. avgusta leta 1535. Staroselci uporabljajo naslednja imena: *Innu-aimun, jezik Nitassinana, ga imenuje Wepistukujaw Sipo/Wepìstùkwiyaht sīpu.<ref name="Lozier">{{navedi knjigo |last1=Lozier |first1=Jean-François |title=Flesh Reborn: The Saint Lawrence Valley Mission Settlements through the Seventeenth Century |date=2018 |publisher=McGill-Queens University Press |location=Montréal |page=306 |isbn=9780773553989 |url=https://books.google.com/books?id=WKxuDwAAQBAJ&dq=Moliantegok+meaning&pg=PA306 |access-date=28 December 2021}}</ref> *Abenaki jo imenujejo Moliantegok/Moliantekw ('reka Montréal'), Kchitegw/Ktsitekw/Gicitegw ('velika reka') ali Oss8genaizibo/Ws8genaisibo/Wsogenaisibo ('reka Algonquinov'). *v jeziku Mohawk je Roiatatokenti, Raoteniateara, Ken’tarókwen<ref>{{navedi splet |last1=Doolittle |first1=Benjamin |title=St. Lawrence (Upper river) |url=https://kanienkeha.net/places/lakes-and-rivers/ken-tarokwen/ |website=Kanienʼkéha Dictionary |date=25 August 2016 |access-date=28 December 2021 }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ali Kaniatarowanénhne.<ref>{{navedi splet |last1=Doolittle |first1=Benjamin |title=St. Lawrence, USA & CA |url=https://kanienkeha.net/places/lakes-and-rivers/kaniatarowanenhne/ |website=Kanienʼkéha Dictionary |date=25 August 2016 |access-date=28 December 2021 }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *Prebivalci Tuscarore jo imenujejo Kahnawáˀkye ali Kaniatarowanenneh ('Veliki vodni tok').<ref>Rudes, B. Tuscarora English Dictionary Toronto: University of Toronto Press, 1999</ref> *Prebivalci Algonkina jo imenujejo »Sprehajalna pot« ali Magtogoek<ref>{{navedi splet |last1=Toussaint |first1=Jean-Patrick |title=Il était une fois un fleuve... et nous. |url=https://www.sciencepresse.qc.ca/blogue/2014/06/17/etait-fois-fleuve-nous |website=Agence Science-Presse |language=fr |access-date=28 December 2021}}</ref> ali Kitcikanii sipi, »Velika vodna reka«.<ref name="Lozier"/><ref>{{navedi knjigo |last1=Cuoq |first1=Jean André |title=Lexique de la langue algonquine |date=1886 |publisher=J. Chapleau |location=Montréal |url=https://archive.org/details/lexiquedelalang00cuoq |access-date=28 December 2021 |language=fr}}</ref> *Narod Wendat jo imenuje Lada8anna ali Laooendaooena'. *Atikamekw iz Nitaskinana jo imenujejo Micta sipi ('Ogromna reka'). == Geografija == [[File:000730 15a 3545 2367 fleuve I Orleans.jpg|thumb|Čolni na regati Transat Québec–Saint-Malo na reki sv. Lovrenca leta 2000]] [[File:Ile St Quentin 021.jpg|thumb|Spomininski križ, ki ga je 7. oktobra 1535 v Trois-Rivièresu postavil Jacques-Cartier]] [[File:Champlain Sea 1.png|thumb|Champlainovo jezero]] === Morsko vreme === Pozimi decembra začne reka sv. Lovrenca med Montréalom in mestom Québec zamrzovati. Prevladujoči vetrovi in ​​tokovi potiskajo ta led proti estuariju, konec decembra doseže vzhodno od Les Méchins. Led prekriva celoten zaliv sv. Lovrenca januarja in februarja. Led pomaga pri navigaciji, saj preprečuje nastanek valov in s tem pršenje, ter preprečuje zaledenitev ladij.<ref name="The secrets of the Saint-Laurent, marine weather guide">{{navedi splet |author1=Guy O'Bonsawin |title=The secrets of the Saint-Laurent, marine weather guide |url=https://publications.gc.ca/collections/collection_2023/eccc/En56-87-1992-eng.pdf |publisher=Environnement Canada |access-date=15 October 2024 |pages=89, 90 of 100 |language=fr |date=3 April 2013 |quote=If you consider that both water and air masses literally hug the ground and follow all its contours and surfaces, it's easy to understand just how much variety there can be in wind and sea conditions.}}</ref> === Porečje === Z izsušitvijo Champlainskega jezera zaradi dviga celine od zadnjega ledeniškega maksimuma je nastala reka sv. Lovrenca. Champlainovo jezero je obstajalo od pred približno 13.000 do pred približno 10.000 leti in se je v tem času nenehno krčilo, kar se nadaljuje še danes.<ref>[http://www.lcbp.org/Atlas/HTML/nat_geology.htm Lake Champlain Basin Atlas: Geology Page] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080720120640/http://www.lcbp.org/Atlas/HTML/nat_geology.htm |date=20 July 2008 }}</ref><ref name="Miller2015">{{navedi knjigo|first=William J.|last=Miller|title=Geology: The Science of the Earth's Crust (Illustrations)|url=https://books.google.com/books?id=XwWYBwAAQBAJ&pg=PT37|year=2015|publisher=P. F. Collier & Son Company|page=37|id=GGKEY:Y3TD08H3RAT}}</ref> Izvir reke sv. Lovrenca blizu Ontariskega jezera, je dom Tisoč otokov.<ref>{{navedi splet |title=St. Lawrence River Ecosystem |url=https://www.savetheriver.org/river-info/ecosystem/ |access-date=2023-02-09 |website=Save The River! Thousand Islands - Clayton NY on the St. Lawrence River |language=en}}</ref> Danes reka sv. Lovrenca izvira ob izlivu Ontarijskega jezera in teče ob rtu Vincent, Gananoque, Clayton, zalivu Alexandria, Brockville, Morristown, Ogdensburg, Massena, Cornwall, [[Montréal]], Trois-Rivières in [[Quebec (mesto)]], preden se izliva v zaliv sv. Lovrenca, ki ga pogosto imenujejo največji [[estuarij]] na svetu.<ref>{{navedi splet |title=Estuary - National Geographic Society |url=https://education.nationalgeographic.org/resource/estuary |access-date=2022-08-16 |website=nationalgeographic.org}}</ref> Estuarij se začne na vzhodni konici otoka Île d'Orléans, tik dolvodno od mesta Quebec. Plimovanje se pojavi blizu mesta Quebec.<ref name="BenkeCushing2005">{{navedi knjigo|last1=Benke|first1=Arthur C.|last2=Cushing|first2=Colbert E.|title=Rivers of North America|url=https://books.google.com/books?id=faOU1wkiYFIC&pg=PA989|year=2005|publisher=Academic Press|isbn=978-0-12-088253-3|pages=989–990}}</ref> <ref name="Dawson2007">{{navedi knjigo|last=Dawson|first=Samuel Edward|title=The Saint Lawrence: Its Basin and Border-lands|url=https://books.google.com/books?id=r-LZjcqnPtEC&pg=PR36|access-date=21 March 2011|date=October 2007|publisher=Heritage Books|isbn=978-0-7884-2252-2|page=36}}</ref> Reka sv. Lovrenca teče od najbolj oddaljenega izvira do ustja 3058 kilometrov in od izliva iz Ontarijskega jezera 1197 km. Te številke vključujejo estuarij; brez estuarija je dolžina od jezera Ontario približno 500 km. Najbolj oddaljen izvir je reka North v gorovju Mesabi pri Hibbingu v [[Minnesota|Minnesoti]]. Njeno porečje, ki vključuje Velika jezera, največji sistem sladkovodnih jezer na svetu, meri 1.344.200 kvadratnih kilometrov, od tega je 839.200 km² v Kanadi in 505.000 km² v Združenih državah Amerike. Porečje pokriva dele Ontaria in Quebeca v Kanadi, dele Minnesote, [[Wisconsin]]a, [[Illinois]]a, [[Indiana|Indiane]], [[Ohio|Ohia]], [[Pensilvanija|Pensilvanije]], New Yorka, [[Vermont]]a in skoraj celotno zvezno državo [[Michigan]] v Združenih državah Amerike. Povprečni pretok pod reko Saguenay je 16.800 kubičnih metrov na sekundo. V mestu Quebec je 12.101 m<sup>3</sup>/s. Povprečni pretok pri izviru reke, odtoku jezera Ontario, je 7410 m<sup>3</sup>/s. Reka sv. Lovrenca vključuje jezero Saint Francis pri Salaberry-de-Valleyfield, jezero Saint-Louis južno od Montreala in jezero Saint Pierre vzhodno od Montreala. Obsega štiri arhipelage: verigo [[Tisoč otokov]] blizu zaliva Alexandria v New Yorku in Kingstonu v Ontariu; arhipelag Hochelaga, vključno z otokom Montreal in otokom Île Jésus (Laval); arhipelag jezera St. Pierre (ki ga je UNESCO leta 2000 uvrstil med biosferne rezervate)<ref>[http://www.pleinairalacarte.com/qc/monteregie/lac-saint-pierre-et-son-archipel.html Lac Saint-Pierre et son archipel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402102145/http://www.pleinairalacarte.com/qc/monteregie/lac-saint-pierre-et-son-archipel.html |date=2 April 2015 }}. Pleinairalacarte.com (2008-11-07). Retrieved 2013-07-12.</ref> in manjši arhipelag Mingan. Med drugimi otoki sta Île d'Orléans blizu mesta Quebec in otok Anticosti severno od reke Gaspé. Je druga najdaljša reka v Kanadi. Jezero Champlain in reke Ottawa, Richelieu, Saint-Maurice, Saint-François, Chaudière in Saguenay se izlivajo v reko sv. Lovrenca. Reka sv. Lovrenca leži v seizmično aktivnem območju, kjer naj bi se ponovna aktivacija prelomov dogajala vzdolž poznoproterozojskih do zgodnjepaleozojskih normalnih prelomov, povezanih z odprtjem oceana Iapetus. Prelomi na tem območju so povezani z razpokami in sestavljajo ''prelomni sistem Saint Lawrence''. Po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav Amerike je dolina sv. Lovrenca fiziografska provinca večjega apalaškega območja, ki vsebuje tudi odsek Champlain.<ref name="USGS-Water">{{navedi splet | title = Physiographic divisions of the conterminous U.S. | publisher = U.S. Geological Survey | url = http://water.usgs.gov/GIS/metadata/usgswrd/XML/physio.xml | access-date = 2007-12-06 }}</ref> Vendar pa v Kanadi, kjer je večina doline, velja za del ločene fiziografske enote nižavja sv. Lovrencs in ne za del Apalaškega gorovja.<ref>{{navedi splet|title=Physiographic Regions of Canada|url=http://ftp.geogratis.gc.ca/pub/nrcan_rncan/raster/atlas_6_ed/reference/eng/physiographic_eng.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20171021222228/http://ftp.geogratis.gc.ca/pub/nrcan_rncan/raster/atlas_6_ed/reference/eng/physiographic_eng.pdf |archive-date=2017-10-21 |url-status=live|website=Natural Resources Canada|access-date=18 February 2017}}</ref> == Izviri == Izvir reke North v gorovju Mesabi v Minnesoti (jezero Seven Beaver) velja za izvir reke sv. Lovrenca. Ker prečka toliko jezer, vodni sistem pogosto spreminja ime. Od izvira do ustja so imena: {{columns-list|colwidth=30em| * Reka North<ref name="Britannica">{{cite encyclopedia | title = Saint Lawrence River and Seaway | encyclopedia = Encyclopædia Britannica | url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/517561/Saint-Lawrence-River | access-date = 2009-09-07 }}</ref> * reka Saint Louis<ref name="Encarta">{{navedi splet | title = Saint Lawrence | publisher = MSN Encarta | url = http://uk.encarta.msn.com/encyclopedia_761570826/st_lawrence.html | access-date = 2009-09-07 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20080706103328/http://uk.encarta.msn.com/encyclopedia_761570826/St_Lawrence.html | archive-date = 6 July 2008}}</ref> * [[Gornje jezero]] * reka St. Marys * [[Huronsko jezero]] * reka St. Clair * jezero St. Clair * reka Detroit * [[Eriejsko jezero]] * [[Niagara (reka)]] * [[Ontarijsko jezero]] }} Reka sv. Lovrenca teče tudi skozi jezero Saint-Louis in jezero Saint-Pierre v Quebecu. {{wide image|Pont de l'ile 2.JPG|1024px|Pogled navzdol: Québec (levo), reka sv. Lovrenca, Île d'Orléans (na sredini), Lévis (desno), Laurencijsko gorovje (v ozadju).|border=no}} == Biotska raznovrstnost == Raznolikost reke sv. Lovrenca vključuje:<ref name="The St. Lawrence, this great river that flows within us (David Suzuki Foundation)">{{navedi splet |title=The St. Lawrence, this great river that flows within us (David Suzuki Foundation) |url=https://fr.davidsuzuki.org/wp-content/uploads/sites/3/2018/03/Carte-du-St-Laurent_6.pdf |website=Wild nature in the heart of Quebec and America |publisher=Fondation David Suzuki |access-date=1 September 2024 |language=fr |date=7 June 2023 |quote=... colossal reserve of resources natural and landscape matrix grandiose, the St. Lawrence is first and above all a source of life, a life astonishing diversity}}</ref> *19 vrst morskih sesalcev *Več kot 230 vrst ptic *Skoraj 35 vrst dvoživk in plazilcev *200 vrst sladkovodnih in slanovodnih rib (vključno z 19 morskimi psi in skati) *2200 nevretenčarjev v estuariju in njegovem zalivu (gobe, meduze, korale, raki itd.) *Skoraj 2000 vaskularnih rastlin<ref name="Flore laurentienne">{{navedi splet |author1=Frère Marie-Victorin |title=Flore laurentienne |url=https://florelaurentienne.com/ |publisher=florelaurentienne.com |access-date=1 September 2024 |language=fr |date=1935 |quote=inventory of natural vascular plant resources valley of the great Saint Lawrence River - Quebec |archive-url=https://web.archive.org/web/20230507101132/https://florelaurentienne.com/ |archive-date=2023-05-07 |url-status=dead}}</ref> === Morski sesalci === [[File:Whale watching Tadoussac 11.jpg|thumb|[[Brazdasti kit]] pri Tadoussacu]] Veliki morski sesalci potujejo po vseh morjih Zemlje, raziskave in opazovanja teh velikanov pa skrbijo ribiče in ladjarsko industrijo, vzbujajo fascinacijo in veliko zanimanje laikov ter so predmet neskončnih študij znanstvenikov iz Quebeca, Kanade in po vsem svetu.<ref name="Saguenay–St. Lawrence Marine Park">{{navedi splet |title=Saguenay–St. Lawrence Marine Park |url=https://parcmarin.qc.ca/home/ |publisher=Government Quebec - Government of Canada |access-date=19 August 2024 |date=2024 |quote=More than 2,200 species frequent these waters, including species at risk such as the beluga whale, the blue whale and the Barrow’s goldeneye.}}</ref><ref name="Cetaceans of the World">{{navedi splet |title=International Marine Mammal Project (IMMP) |url=https://savedolphins.eii.org/about |publisher=Earth Island Institute |access-date=19 August 2024 |date=2024 |quote=We have achieved victories for marine mammals around the world and work to make the oceans safe for whales, dolphins and marine life.}}</ref> Trinajst vrst kitov pogosto živi v vodah estuarija in zaliva sv. Lovrenca:<ref name="Whales Online, magazine and encyclopedia">{{navedi splet |title=The Species of the St. Lawrence |url=https://baleinesendirect.org/en/discover/the-species-of-the-st-lawrence/the-13-species/ |website=Whales Online, magazine and encyclopedia |publisher=Group for Research and Education on Marine Mammals (GREMM) |access-date=10 August 2024 |date=July 2024 |quote=The different species of seals and whales are all mammal species. © GREMM}}</ref> #Severni račji kit (''Hyperoodon ampullatus'') #Beluga (''Delphinapterus leucas'') #[[Kit glavač]] #Atlantski pisani delfin (''Leucopleurus acutus'') #Belokljuni pisani delfin (''Lagenorhynchus albirostris'') #[[Orka]] #Dolgoruta mrka pliskavka (''Globicephala melas'') #Pristaniška pliskavka (''Phocoena phocoena'') #Biskajski kit (''Eubalaena glacialis'') #Ščukasti kit (''Balaenoptera acutorostrata'') #[[Sinji kit]] #[[Kit grbavec]] #[[Brazdasti kit]] == Zgodovina == [[File:Dauphin Map of Canada - circa 1543 - Project Gutenberg etext 20110.jpg|thumb|Reprodukcija zemljevida iz leta 1543, ki prikazuje Cartierjeva odkritja (ok. 1909)]] [[File:Basques Newfoundland.gif|thumb|Baskovska naselja in najdišča iz 16. in 17. stoletja]] [[File:A bend in the St. Lawrence, Quebec (I0006891).tif|thumb|Akvarel (ok. 1792) Elizabeth Simcoe, ki prikazuje ovinek reke sv. Lovrenca v Quebecu]] === Prvi narodi === Reka, ki teče skozi številna avtohtona ozemlja in meji nanje, je bila glavna prometna pot za številna ljudstva. Reka se začne v Dawnlandu v zalivu sv. Lovrenca in na jugu meji na Mi'kma'ki<ref name="Gaspe">{{navedi splet |title=Gespe'gewa'gi : Our District Territory |url=https://www.migmawei.ca/an/gespegewagi-district-territory/ |website=Mi’gmawei Mawiomi Secretariat |publisher=Mi’gmawei Mawio’mi |access-date=28 December 2021 |archive-date=2023-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231130154038/https://www.migmawei.ca/an/gespegewagi-district-territory/ |url-status=dead }}</ref> (kar je danes znano kot ''Canadian Maritimes''), na severu pa na Nitassinan, nacionalno ozemlje ljudstva Inu.<ref>''Nitassinan: The Innu Struggle to Reclaim Their Homeland'', Douglas & McIntyre, December 1991, 240pp, by Marie Wadden, {{ISBN|978-1-55365-731-6}}, [http://www.dmpibooks.com/book/nitassinan (book link)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200802231435/http://www.dmpibooks.com/book/nitassinan |date=2020-08-02 }}</ref> Na južni obali onkraj okrožja Mi'kmaw v Gespe'gewa'kiju reka teče mimo Wolastokuka (domovina Maliseetov), ​​Pαnawαhpskewahkija (domovina Penobskotov) in Ndakinne (domovina Abenakijev).<ref name=native-land>{{navedi splet |title=Territories |url=https://native-land.ca/ |website=native-land.ca |access-date=28 December 2021}}</ref> Reka nato teče skozi nekdanjo deželo Irokezov svetega Lovrenca in nato skozi tri od šestih domovin Haudenosauneejev: Mohawke ali Kanienʼkehá꞉ka, Oneide ali Onyota'a:ka in Onondage ali Onöñda'gaga'. V začetku 17. stoletja se je narod Wendat preselil iz svoje prvotne dežele Huronia v območje, ki je danes znano kot Nionwentsïo s središčem okoli Wendakeja.<ref name="Nionwentsio">{{navedi splet |title=Carte du Nionwentsïo |url=https://wendake.ca/cnhw/bureau-du-nionwentsio/a-propos/carte-du-nionwentsio/ |website=Nation Huron-Wendat |publisher=Nation Huronne-Wendat |access-date=28 December 2021 |archive-date=2023-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230323205746/https://wendake.ca/cnhw/bureau-du-nionwentsio/a-propos/carte-du-nionwentsio/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Jaenen |first1=Cornelius J. |title=Murray Treaty of Longueuil (1760) |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/murray-treaty-of-longueuil-1760 |website=The Canadian Encyclopedia |publisher=Historica Canada |access-date=28 December 2021}}</ref> Nionwentsïo zaseda severni in južni breg reke, prekrivajoč se z Nitassinanom in bolj zahodnimi državami Wabanaki ali Dawnland. Na severni obali je ozemeljska domovina Atikamekw, Nitaskinan, gorvodno pa so daljni deli Anishinaabewakija, natančneje domovini narodov Algonquin in Mississauga. === Evropska raziskovanja === [[Vikingi]] so v 11. stoletju raziskovali zaliv sv. Lovrenca, sledili pa so jim evropski pomorščaki iz 15. in zgodnjega 16. stoletja, kot sta [[John Cabot]] ter brata Gaspar in Miguel Corte-Real. Prvi evropski raziskovalec, za katerega je znano, da je plul po sami reki sv. Lovrenca, je bil [[Jacques Cartier]]. Takrat so deželo ob reki, opisano kot »približno dve ligi dolga gora, visoka kot kup pšenice«, naseljevali Irokezi iz sv. Lovrenca. Med Cartierjevim drugim potovanjem leta 1535 ga je, ker je Cartier prispel v estuarij na praznik svetega Lovrenca, 10. avgusta, poimenoval Zaliv svetega Lovrenca.<ref>{{navedi knjigo | last= Johnson | first= William Henry | url= http://www.gutenberg.org/files/21543/ | title= French Pathfinders in North America | via= Project Gutenberg | date= 2007-05-20 | access-date=2011-02-27 }}</ref><ref>{{navedi knjigo| last=Bideaux| first=Michel| date=1986| title=Jacques Cartier: Relations|url=https://numerique.banq.qc.ca/patrimoine/details/52327/2367364|access-date=20 November 2021|publisher=Les Presses de l'Université de Montréal|language=fr|via=Bibliothèque et Archives nationales du Québec|pages=130–131}}</ref> Reka sv. Lovrenca je danes delno znotraj ZDA in je kot taka šesto najstarejše ohranjeno evropsko krajevno ime v tej državi.<ref>Španska imena [[Florida]], [[Dry Tortugas]], [[Cape Canaveral]], [[Apalači]] in [[Kalifornija]] so se pojavila prej ... Iz zapisov španskega zgodovinarja Antonia de Herrere y Tordesillasa, objavljenih leta 1601 -- {{navedi knjigo|title=Names on the Land: A Historical Account of Place-Naming in the United States|url=https://archive.org/details/namesofland0000unse|last=Stewart|first=George|author-link=|year=1945|publisher=Random House|location=New York|pages=[https://archive.org/details/namesofland0000unse/page/10 11]–17, 29}}</ref> === Zgodnji kolonisti === Najstarejši redni Evropejci na tem območju so bili [[Baski]], ki so od začetka 16. stoletja prihajali v zaliv in reko sv. Lovrenca v iskanju kitov. Baskovski kitolovci in ribiči so trgovali z ameriškimi staroselci in ustanavljali naselja, za seboj pa pustili sledi po vsej obali vzhodne Kanade in globoko v reki sv. Lovrenca. Baskovska trgovska in ribiška dejavnost je dosegla vrhunec pred katastrofo Armade Invencible (1588), ko je baskovsko kitolovsko floto zaplenil španski kralj Filip II. Sprva španski poraz ni prizadel kitolovskih galeon iz Labourda. Do začetka 17. stoletja so Francozi uporabljali ime ''Rivière du Canada'' za označevanje reke sv. Lovrenca gorvodno do Montréala in reke Ottawe za Montréalom. Reka sv. Lovrenca je služila kot glavna pot za evropsko raziskovanje severnoameriške notranjosti, ki jo je prvi odprl francoski raziskovalec [[Samuel de Champlain]]. === Kolonialni nadzor === Nadzor nad reko je bil ključnega pomena za britansko strategijo zavzetja [[Nova Francija|Nove Francije]] v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]]. Potem ko so leta 1758 zavzeli Louisbourg, so Britanci naslednje leto s pomočjo kart, ki jih je sestavil [[James Cook]], odpluli do Québeca. Britanske čete so bile prepeljane po reki St. Lawrence, da bi napadle mesto z zahoda, kar so uspešno storile v bitki pri Abrahamovih ravnicah. Britanci so reko ponovno uporabili za poraz francoskega obleganja Quebeca pod poveljstvom Chevalierja de Lévisa leta 1760. Leta 1809 je John Molson s sodelavci zgradil in upravljal prvi parnik, ki je plul po reki sv. Lovrenca, le dve leti po Fultonovi parni plovbi po reki Hudson. Parnik ''Accommodation'' z desetimi potniki je svojo prvo plovbo iz Montréala v Québec opravil v 66 urah, od tega 30 ur na sidru. Imel je kobilico dolgo 23,7 m in skupno dolžino 24,7 m. Cena vozovnice je bila osem dolarjev proti toku in devet dolarjev navzdol. Tistega leta je imela privezov za dvajset potnikov.<ref name="St Lawrence Saga: The Clarke Steamship Story - Before Clarke Steamship">{{navedi splet |author1=Kevin C Griffin |title=St Lawrence Saga: The Clarke Steamship Story - Before Clarke Steamship |url=https://clarkesteamship.wordpress.com/wp-content/uploads/2014/03/chapter-2.pdf |access-date=2 September 2024 |pages=2 of 132 |date=2013 |quote=The first steamship to operate on the St Lawrence River was John Molson's wooden paddle steamer Accommodation, built in Montreal in 1809.}}</ref> V desetletju je bila na voljo dnevna linija na zelo sporni poti Montreal-Quebec.<ref>{{harvnb|Denison|1955|p=91}}</ref> Zaradi praktično neprehodnih brzic Lachine je bila reka sv. Lovrenca nekoč neprekinjeno plovna le do Montréala. Prekop Lachine, odprt leta 1825, je bil prvi, ki je ladjam omogočil plovbo čez brzice. Obsežen sistem prekopov in zapornic, znan kot [[morska pot sv. Lovrenca]], sta 26. junija 1959 uradno odprla [[Elizabeta II. Britanska]] (ki je predstavljala Kanado) in predsednik [[Dwight D. Eisenhower]] (ki je predstavljal Združene države Amerike). Morska pot (vključno s prekopom Welland) zdaj omogoča oceanskim plovilom plovbo vse do Gornjega jezera.<ref name="The St. Lawrence Seaway, a Vital Waterway">{{navedi splet |title=The St. Lawrence Seaway, a Vital Waterway |url=https://greatlakes-seaway.com/en/the-seaway/ |website=Great Lakes St. Lawrence Seaway Development |publisher=The Great Lakes and St. Lawrence River Seaway System |access-date=30 August 2024 |date=2024 |quote=Glede na posebno poročilo, ki ga je sestavila družba BMO Capital Markets, osem zveznih držav in dve provinci, ki mejijo na sistem Velikih jezer/St. Lawrence Seaway, ustvarjajo ogromen gospodarski vpliv v Severni Ameriki.}}</ref> === Sodobna Kanada === Ob reki sv. Lovrenca in njenih pritokih so desetletja delovala podjetja Alcoa, Reynolds Metals Company in General Motors (GM) Central Foundry. Tovarna Alcoa se je odprla leta 1903, Reynolds in GM pa sta začela obratovati konec 1950-ih. Ti obrati so v reko sv. Lovrenca in okolico sproščali strupene snovi, vključno s PCB-ji, PAH-ji, cianidom, fluoridom in dioksini. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bitka za sv. Lovrenca vključevala podmorniške in protipodmorniške akcije po spodnjem toku reke in celotnem zalivu, prelivu Belle Isle in Cabot od maja do oktobra 1942, septembra 1943 ter ponovno oktobra in novembra 1944. V tem času so nemške podmornice potopile več trgovskih ladij in tri kanadske vojne ladje. V poznih 1970-ih je bila reka predmet uspešne ekološke kampanje (imenovane ''Rešimo reko''), ki je bila prvotno odgovor na načrtovani razvoj Inženirskega korpusa ameriške vojske. Kampanjo je med drugim organiziral Abbie Hoffman.<ref>{{navedi splet|url=http://www.savetheriver.org/Default.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20081101212124/http://www.savetheriver.org/Default.htm |url-status=dead |archive-date=2008-11-01 |title=Save the River! |date=2008-11-01 |access-date=2019-05-27}}</ref> == V popularni kulturi == [[File:Grand canoe reception given to the Prince of Wales on the St. Lawrence - ILN 1860.jpg|thumb|Veliki sprejem s kanuji za valižanskega princa na ladji ''St. Lawrence'', 1860]] *Gatien Lapointe, ''Ode au Saint-Laurent'', Éditions du Jour, Montréal, 1963, Paradis, A. (1963), poročilo, 3 strani.<ref name="Ode to the St, Lawrence, poetry">{{navedi splet |author1=Andrée Paradis |title=Ode to the St, Lawrence, poetry |url=https://www.erudit.org/fr/revues/liberte/1963-v5-n3-liberte1027667/30235ac.pdf |publisher=Editions du Jour, Montréal |access-date=12 September 2024 |language=fr |date=1963 |quote=..the River never took shape with so much truth in one of our poets.. Gatien Lapointe certainly wrote a very beautiful poem there you will have to listen to the song slowly.}}</ref> *Reka je bila prizorišče kanadske televizijske dramske serije ''Seaway''. *Je soimenjakinja Saint-Laurent Heralda. *Leta 1980 je [[Jacques Cousteau]] posnel filma ''Cries from the Deep'' in ''St. Lawrence: Stairway to the Sea''.<ref name="Canada">{{navedi splet|url=http://blog.nfb.ca/2009/10/23/jacques-cousteau-in-canada/|title=When Cousteau Came to Canada|last=Ohayon|first=Albert|year=2009|work=NFB.ca|publisher=National Film Board of Canada|access-date=2009-10-25}}</ref> *Kanadski animirani kratki film ''The Mighty River'' iz leta 1993 je govoril o reki. *Roman in film ''Black Robe'' se dogajata predvsem na reki sv. Lovrenca v 17. stoletju. *Otroška knjiga ''Paddle-to-the-Sea'' iz leta 1941 in film ''Paddle to the Sea'' govorita o plovbi skozi reko sv. Lovrenca. *Reka sv. Lovrenca je omenjena v enodelni trilogiji ''Canadian Railroad'' iz leta 1967, ki jo je napisal Gordon Lightfoot. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Saint Lawrence River}} * [http://parkscanadahistory.com/publications/fur-trade-canoe-routes.pdf Fur Trade Canoe Routes of Canada/Then and Now], 1969, Eric W. Morse, M.A.;F.R.G.S, 121 p. *[https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/6f/The_Saint_Lawrence%2C_its_basin_%26_border-lands%3B_the_story_of_their_discovery%2C_exploration_and_occupation_%28IA_saintlawrenceits00daws%29.pdf The Saint Lawrence Its Basin & Border-Lands], 1905, Dr. S. E. Dawson, 584 p. * [https://www.parks.on.ca/ St. Lawrence Parks Commission (Ontario)] * [http://www.greatlakes-seaway.com/ Great Lakes St. Lawrence Seaway System] *[https://publications.gc.ca/collections/collection_2024/mpo-dfo/Fs151-18-2024-eng.pdf Radio Aids to Marine Navigation 2024], Radio Aids to Marine Navigation 2024, (Atlantic, St. Lawrence, Great Lakes, Lake Winnipeg, Arctic and Pacific) Fisheries and Oceans Canada, 298 pages * [http://www.mccord-museum.qc.ca/en/keys/webtours/VQ_P1_5_EN.html Safe Passage: Aids to Navigation on the St. Lawrence] – Historical essay, illustrated with drawings and photographs * [https://web.archive.org/web/20050831065022/http://www.readingstlawrencecounty.com/ Annotated Bibliography on St. Lawrence County and Northern New York region.] * [https://ijc.org/en/loslrb International St. Lawrence River Board of Control] * [https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/st-lawrence-river Saint Lawrence River, The Canadian Encyclopedia] * [http://www.nfb.ca/film/St_Lawrence_Stairway_to_the_Sea/ Watch the Jacques Cousteau documentary, ''St. Lawrence: Stairway to the Sea''] * [http://www.erudit.org/revue/gpq/2001/v55/n2/008298ar.pdf Timing and position of late Wisconsinan ice-margins on the upper slope seaward of Laurentian Channel] David J. W. Piper et Adam Macdonald, 2001, 11 page {{Velika jezera}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Saint Lawrence River}} [[Kategorija:Reke v Kanadi]] [[Kategorija:Reke v zvezni državi New York]] [[Kategorija:Geografija Ontaria]] [[Kategorija:Québec]] 08b8hjgi0mg7znqtae17uz3k7wgypqw 0 145406 6759169 6655631 2026-10-01T10:23:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759169 wikitext text/x-wiki {{Slog}} {{infopolje Filozof | region = zahodna filozofija | era = [[filozofija 20. stoletja]] | color = #B0C4DE | name = Rudolf Steiner | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[fenomenologija]], [[holizem]], [[monizem]] | main_interests = [[metafizika]], [[epistemologija]], [[filozofija znanosti]], [[ezoterizem]], [[krščanstvo]], [[teozofija]], [[prostozidarstvo]] | influences = [[Aristotel]], [[Tomaž Akvinski]], [[Jacob Boehme]], [[Franz Brentano]], [[Meister Eckhart]], [[Fichte]], [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel]], [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]], [[Johann Christoph Friedrich Schiller]] | influenced = [[Owen Barfield]], [[Josef Beuys]], [[Peter Deunov]], [[Wassily Kandinsky]], [[Albert Schweitzer]], [[Richard Tarnas]], [[Ken Wilber]] | notable_ideas = [[antropozofija]], [[antropozofske medicine]], [[biodinamično kmetijstvo]], [[euritmija]], [[Waldorfska šola]]}} '''Rudolf Josef Lorenz Steiner''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[filozof]], [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], umetnik,* [[27. februar]] [[1861]], [[Donji Kraljevec]] ([[Hrvaška]]), † [[30. marec]] [[1925]], [[Dornach]] ([[Švica]]). Steiner je bil začetnik [[antropozofija|antropozofije]] – [[znanost o ljudski modrosti|znanosti o ljudski modrosti]], [[antropozofska medicina|antropozofske medicine]], [[euritmija|euritmije]] – (ozaveščeno gibanje telesa), [[biodinamično kmetijstvo|biodinamičnega kmetijstva]], [[Waldorfska šola|Waldorfske šole]]. == Življenje == Njegov oče Johan Baptiste Steiner je bil železniški uradnik, tako da so se v njegovih mladih letih pogosto selili. Pokrajina prvega doma staršev Steiner pa leži v današnji Sloveniji. Leta 1859 je pričel s službo na železniški postaji Prestranek in se naslednje leto 8. maja poročil s Franzisko Blie v [[Slavina, Postojna|Slavini]]''.'' <ref>{{Navedi splet|title=Prestranek, leto 1860 – Revija Svitanje|url=https://www.svitanje.si/2013/12/prestranek-leto-1860|accessdate=2024-08-29|language=sl-SI|archive-url=https://web.archive.org/web/20240829204936/https://www.svitanje.si/2013/12/prestranek-leto-1860|archive-date=2024-08-29|url-status=dead}}</ref> Oče je poskrbel za njegovo osnovno izobrazbo. Poleti leta 1879 je maturiral in se vpisal na tedanjo [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniško visoko šolo na]] [[Dunaj]]u. Med njegovimi tamkajšnjimi profesorji je bil [[Edmund Reitlinger]]. Steiner je dobil nalogo urejanja [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevih]] znanstvenih del, s čimer se je seznanil z njegovim celostnim pogledom na svet. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo izkušenj, ki jih je opisoval kot [[spiritualnost|spiritualne]], je začel povezovati uradno [[znanost]] s tako imenovano duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član [[teozofija|teozofskega]] društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo in istega leta skupaj z Marie von Sievers utemelji novo obliko gibanja tako imenovano euritmijo. Leta 1913 odpre [[Goetheanum]], šolo duhovne znanosti, v [[Dornach]]u v [[Švica|Švici]].Projekt Goetheanum od leta 1910 do 1920 gradijo številni umetniki dvajsetih narodnosti, v tem času ima Steiner številna predavanja o umetnosti, arhitekturi in zgodovini. Goetheanum v silvesterski noči 1922/23 pogori. Novi Goetheanum je nastal v Dornachu pri Baslu. Leta 1919 je v [[Stuttgart]]u ustanovil prvo [[waldorfska šola|waldorfsko šolo]]. Zapuščina dr.Rudolfa Steinerja je neprecenljiva in obsega približno 40 njegovih temeljnih knjig in 270 zvezkov z zapisi njegovih približno 6000 javnih predavanj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rudolf-steiner.com/wp-content/uploads/2022/01/Vortragsregister-Liste-der-Vortraege-Rudolf-Steiners-1880-1924-Stand-08.._.pdf|title=}}</ref> == Antropozofija == Steiner je svojo [[Antropozofija|antropozofijo]] želel uveljaviti kot objektivno znanost in jo ločiti od subjektivnih in osebnih stališč, kar ga razlikuje od drugih jasnovidcev. Za razliko od Edgarja Caycea, Steinerjevega sodobnika, ki je predstavljal le svoje poglede, je Steiner skušal svojo disciplino vzpostaviti kot urejen in neodvisen sistem logično utemeljenega mišljenja. Steiner je tako svoja spoznanja pojasnjeval z besedami, na primer: »duhovno zaznavo« ali »jasnovidno opazovanje je mogoče vzpostaviti ...«, iz preprostega pripovedovanja osebnih izkušenj. Steinerjev uvid je v veliki meri temeljil na, po njegovih lastnih trditvah, jasnovidnosti, torej na idejah, pridobljenih z opazovanjem metafizične realnosti. Njegove predstavitve so pogosto čustvene; poseben poudarek je dajal čustveni vpetosti v določen koncept. Pogosto je ugotavljal, da antropozofija »vsebuje žive misli, ki duši pomenijo več kot takrat, ko ji dajejo mrtve skice, imena in abstraktne pojme.« Rudolf Steiner svoja načela utemeljuje na edinstvenem vpogledu v naravo in naravo stvari. Čeprav je njegove glavne misli mogoče predstaviti v nekaj splošnih vrsticah, bi bilo za popoln celovit vpogled treba preučiti vsa njegova pisna dela in ustna predavanja, ki jih je imel kar šest tisoč (približno dva tisoč predavanj je ni bilo zabeleženo). Steinerjeve razlage in interpretacije so izjemno kompleksne in večplastne. Različne stvari gleda z več različnih zornih kotov in tako ustvari celotno sliko predmeta. V svojih predavanjih se pogosto dotika različnih področij in je tako predhodnik sodobnega interdisciplinarnega pristopa. Njegove interpretacije temeljijo na štirih osnovnih principih: fizičnem, eteričnem, astralnem in duhovnem principu. To je njegova osnovna delitev (čeprav ne edina), iz katere opisuje različne pojave. == Njegova vloga v poljedelstvu == Steiner je leta 1924 organiziral ''Poljedelski tečaj'' za velike kmetovalce v Nemčiji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih [[gnojilo|gnojil]] in [[škropivo|škropiv]] v [[poljedelstvo|poljedelstvu]] ter nespoštovanje naravnih ciklov v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], ki se je vse bolj [[industrializacija|industrializiralo]]. Trdil je, da »nadsončni« planeti, [[Mars]], [[Jupiter]] in [[Saturn]] sevajo svoje sile – energijo globoko v zemljo, od koder jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od »nadsončnih«planetov in jih vgradi v svoje plodove kot [[vitalizem|sile vitalnosti]]. Prav tako drugi »podsončni« planeti, [[Luna]], [[Merkur]] in [[Venera]], sevajo drugo vrsto energije, katero privlači nase [[apnenec]] v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe [[seme]]n, ki dobro [[kalitev|kalijo]]. Energije podsončnih planetov posredujejo sposobnost dobre [[reprodukcija|reprodukcije]] ali »sile reprodukcije«. Delovanje so izmerili ob [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Steiner je predpostavljal, da imajo tako kot človek in živali tudi rastline neko svojo "osebnost" – posebnost. Na omenjenem poljedelskem tečaju je izjavil: »''Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla''« Leto 1924 je tako začetek drugačnega poljedelstva, ki se imenuje biološko-dinamično poljedelstvo in ga je s t. i. setvenimi koledarji nadgradila [[Maria Thun]].<ref>{{navedi splet|url = http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/9146710/Maria-Thun.html|title = Maria Thun|date = 15. marec 2012|accessdate = |website = |publisher = The Telegraph|last = |first = }}</ref> Razvija se kljub raznim težavam tudi v Sloveniji.{{Navedi vir}} Z druge strani je slišati očitke, da gre za okultno psevdoznanost.<ref>{{navedi splet |url =http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |title =Blut und Bohnen: Der Paradigmenwechsel im Künast-Ministerium ersetzt Wissenschaft durch Okkultismus |date =13. marec 2002 |accessdate =24. februarja 2015 |website = |publisher =Frankfurter Allgemeine Zeitung |last =Treue |first =Peter |archive-date =2003-04-17 |archive-url =https://web.archive.org/web/20030417075038/http://www.nitrogen.de/bub/faz.htm |url-status =bot: unknown }}</ref> == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == * Stran o biodinamičnem poljedelstvu v fr. [https://www.biodynamie-services.fr/en/]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Zveza za biodinamično poljedelstvo in vrtnarstvo v en.- [http://www.biodynamics.com/] * SEKEM Fondacija Ibrahima Abouleisha v Egiptu za biodinamično poljedelstvo v en.-[http://www.sekem.com] {{Commons|Rudolf Steiner}} * [http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm Rudolf Steiner, citati] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081224060947/http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/steiner.htm |date=2008-12-24 }} * [https://www.waldorf.si/rudolf-steiner/ Rudolf Steiner in njegova pedagogika] * [http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm Rudolf Steiner, biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071215173118/http://teozofija.info/Biografija_Steiner.htm |date=2007-12-15 }} * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html Kdo je bil Dr. Rudolf Steiner] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171107012345/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.S.KdoJe/R.S.KdoJe.html |date=2017-11-07 }} * [https://www.sredina.org/aktualno Praktično izobraževanje mišljenja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080115231856/http://www.sredina.org/index.php?option=com_content&task=view&id=25&Itemid=37 |date=2008-01-15 }} * [http://wn.rsarchive.org/Lectures/SpiSciMed/SpiSci_index.html -Knjižno delo- Duhovna znanost in medicina v en] * [http://www.asoc-biodinamica.es/ -Demeter-kontrola biodinamicnih pridelkov v es] * [https://www.rudolfsteiner.it/it/medicina-antroposofica/ -Antropozofska medicina v Italiji]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.mavrica.net/rudolf-steiner_avtor_277_1.html Rudolf Steiner, članki] * [https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html Rudolf Steiner - Življenjepis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180412212130/https://www.zalozba-ajda-vrzdenec.si/ewExternalFiles/R.SteinerZivljenjepis/R.SteinerZivljenjepis.html |date=2018-04-12 }} * Peter Zegers: [https://www.academia.edu/39650249/Anthroposophy_and_its_Defenders?email_work_card=title Anthroposophy and its Defenders.] Academia.edu. {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steiner, Rudolf}} [[Kategorija:Avstrijski filozofi]] [[Kategorija:Avstrijski pesniki]] [[Kategorija:Avstrijski pisatelji]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Antropozofija]] [[Kategorija:Avstrijski učitelji]] [[Kategorija:Avstrijski pedagogi]] p0r3g1qioxeld3b9u1bf7g9gqwsno9i 0 146360 6758671 5158632 2026-09-30T12:54:06Z TadejM 738 dodano infopolje 6758671 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Ključnica | Latin = clavicula | Image = Female_clavicle.jpg | Caption = Human collarbone | Image2 = Clavicle - anterior view.png | Caption2 = Collarbone (shown in red) | Articulations = }} '''Ključnica''' ({{jezik-la|clavicula}}) je [[kost]], ki ima obliko zelo razpotegnjene črke S in poteka od ročaja [[prsica|prsnice]] do [[lopatica|lopatice]]. Na ključnici opisujemo telo (''corpus'') in dva konca. [[Telesne ravnine|Medialni]] konec je prsnični, stranski pa lopatični. Prsnični konec je zadebeljen in ima [[sklepna površina|sklepno ploskev]] (''facies articualris sternalis'') za stik s prsnico. Na stranskem koncu se nahaja sklepna ploskev (''facies articularis acrominalis'') za sklep s kolčico lopatice. Na spodnji stran lopatičnega konca se pripenja močna [[Vez (anatomija)|vez]] (''ligamentum coracoclaviculare''). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kosti prsnih okončin]] [[Kategorija:Rama]] nkfi5x382q3iv6r3q9smfvtmz67z8vo 6758672 6758671 2026-09-30T12:54:38Z TadejM 738 prevod v infopolju 6758672 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Ključnica | Latin = clavicula | Image = Female_clavicle.jpg | Caption = Človeška ključnica | Image2 = Clavicle - anterior view.png | Caption2 = Ključnica (prikazana rdeče) | Articulations = }} '''Ključnica''' ({{jezik-la|clavicula}}) je [[kost]], ki ima obliko zelo razpotegnjene črke S in poteka od ročaja [[prsica|prsnice]] do [[lopatica|lopatice]]. Na ključnici opisujemo telo (''corpus'') in dva konca. [[Telesne ravnine|Medialni]] konec je prsnični, stranski pa lopatični. Prsnični konec je zadebeljen in ima [[sklepna površina|sklepno ploskev]] (''facies articualris sternalis'') za stik s prsnico. Na stranskem koncu se nahaja sklepna ploskev (''facies articularis acrominalis'') za sklep s kolčico lopatice. Na spodnji stran lopatičnega konca se pripenja močna [[Vez (anatomija)|vez]] (''ligamentum coracoclaviculare''). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kosti prsnih okončin]] [[Kategorija:Rama]] toaleatnztx8s6arca83soa5c49t78c 0 146361 6758677 5627088 2026-09-30T12:58:32Z TadejM 738 dodano infopolje 6758677 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Scapula | Latin = scapula <br /> (omo) | Image = Pectoral girdle front diagram.svg | Caption = | Image2 = Scapula - posterior view2.png | Caption2 = Zgornja slika je anteriorni (od spredaj) prikaz [[prsni koš|prsnega koša]] in [[ramenski obroč|ramenskega obroča]]. Spodnja slika je posteriorni (od zadaj) prikaz prsnega koša (lopatica je prikazana rdeče). | Articulations = }} '''Lopatica''', '''plečnica''' ali '''skapula''' ({{jezik-la|scapula}}) je ploščata, trioglata [[kost]] z dvema ploskvama, tremi vogali in tremi robovi. Sprednja ploskev je konkavna in prislonjena na prsni koš, fossa subscapularis; v njej je naraščena istoimenska mišica. Na sprednji ploskvi so črtasti, nizki grebeni, ''lineae musculares''. Zadajšnjo ploskev deli prečni greben, spina scapulae, v zgornjo kotanjo, ''fossa supraspinata'' in v spodnjo kotanjo, ''fossa infraspinata''; v kotanjah so naraščene istoimenske mišice. Greben moli vstran kot kolčica, ''acromion'', ki je v stiku s ključnico. Medialni rob lopatice je tenak. Stranski rob je zadebeljen in ima kranialno grčo, ''tuberculum infraglenoidale''. Zgornji rob je kratek, tanek ter lateralno izrezan, ''incisura scapulae''; izrez premosti ''ligamentum transversum scapulae'', ki lahko tudi zakosteni. Lateralni vogal je zadebeljen, na njem je sklepna ponev za glavo nadlaktnice, ''cavitas glenoidalis'', nad njo pa je grčavina, ''tuberculum supraglenoidale''. Sklepna ponev je z vratom, ''collum scapulae'', spojena s telesom lopatice; od baze vratu štrli navzgor in navzpred koščen kljun, ''processus coracoideus''. Spodnji vogal je zaokrožen. Zasnova lopatice je hrustančna; primarna kostenitvena jedra se zrastejo v desetem embrionalnem tednu. Številna sekundarna kostenitvena jedra se spoje z osnovo šele okoli 20-ega leta starosti. Tipamo spodnji vogal lopatice, medialni rob in greben s kolčico; infraklavikularno pri suhcih tipamo tudi kljun, processus coracoideus. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Kosti prsnih okončin]] [[Kategorija:Ploščate kosti]] [[Kategorija:Rama]] {{normativna kontrola}} 7j0yw76fmlzrezw5nilg7m9dmtwejoe 0 146363 6758679 6268975 2026-09-30T13:00:11Z TadejM 738 dodano infopolje 6758679 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Nadlahtnica | Latin = humerus | Image = Humerus - anterior view.png | Caption = Položaj nadlahtnic (''prikazano rdeče'')<br /> z anteriornega gledišča | Articulations = }} '''Nadlahtnica''' ({{jezik-la|humerus}}, redkeje '''nadlaktnica''') je dolga [[kost]] [[nadlaht]]i [[roka|roke]], ki ima [[diafiza|diafizo]] in dve [[Epifiza (okostje)|epifizi]]. Na proksimalni epifizi se nahaja glava (''caput humeri''), dve grčici ''tuberculum majus'' in ''tuberculum minus'', ki se distalno nadaljujeta v dva nizka grebena. Med obema grčicama je žleb (''sulcus intertubercularis''). Glavo povezuje z deblom kratek vrat (''collum anatomicum''). Stika proksimalne epifize z diafizo je kirurški vrat (''collum chirurgicum''). Diafiza ima na zgornji zunanji tretjini hrapavo površino (''tuberositas deltoidea''), kjer se narašča [[deltasta mišica]]. Na zadnji strani te hrapave izbokline poteka spiralast žleb za [[radialni živec]] (''sulcus nervi radialis''). Distalna epifiza ima glavico (''capitulum humeri'') za sklep s [[koželjnica|koželjnico]] in valjček (''trochlea humeri'') za sklep s [[podlahtnica|podlahtnico]]. Na zadnji strani distalne epifize je globoka vdolbina (''fossa olecrani''), v katero se pri stegnjenju komolca ujame kavelj (''olecranon'') podlahtnice. Spredaj sta dve jamici - ''fossa radialis'' in ''fossa coronoide'', v kateri se pri skrčenju komolca ujameta koželjnica in podlahtnica. Na medialni in stranski strani distalne epifize sta dobro tipljivi grči. Večja grča je obsredinski nadčvrš - ''medialni epikondil'', ki ima zadaj žleb (''sulcus n. ulnaris''), manjša grča je stranski nadčvrš - ''lateralni epikondil''. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] [[Kategorija:Kosti prsnih okončin]] [[Kategorija:Dolge kosti]] {{normativna kontrola}} t5nv2qzm64nqv3ibqvm0mr6me3v31tr 0 146367 6758669 6268976 2026-09-30T12:50:54Z TadejM 738 dodano infopolje 6758669 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Podlahtnica | Latin = ulna | Image = Ulna - anterior view.png | Caption = Ilustracija človeške podlahtnice, prikazane rdeče (v [[standardni anatomski položaj|standardnem anatomskem položaju]]). | Articulations = }} '''Podlahtnica''' ([[Latinščina|latinsko]] ''ulna'') je [[kost]] [[roka|roke]], ki leži v [[podlakt|podlaktu]] na [[mezinec|mezinčevi]] strani. Na zadnji strani proksimalne [[Epifiza (okostje)|epifize]], se nahaja debel, kljunu podoben odrastek - ''olecranon''. Na sprednji strani olekranona je polmesečasta zareza (''incisura trochlearis''), v kateri drsi valjčna zareza (''trochlea humeri''). Manjša zareza pa leži na lateralni strani kosti - koželjnična zareza (''incisura radialis''), v kateri se podlahtnica stika z [[koželjnica|koželjnico]]. Distalna epifiza ima glavo (''caput ulnae''), ki se stika z zarezo na sredinski strani koželjnice in šiljast odrastek (''processus styloideus''). == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dolge kosti]] [[Kategorija:Kosti prsnih okončin]] oneykzz3pn2xxxt929qu4wregw8zrxr 0 146372 6758670 6268977 2026-09-30T12:52:20Z TadejM 738 dodano infopolje 6758670 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Koželjnica | Latin = radius | Image = Radius - anterior view2.png | Caption = Koželjnica (prikazana rdeče) je kost v [[podlaket|podlaktu]]. | Articulations = }} '''Koželjnica''' ([[Latinščina|latinsko]] ''radius'') je [[kost]] [[roka|roke]], ki leži na [[palec|palčevi]] strani [[podlaket|podlakta]]. Proksimalna [[Epifiza (okostje)|epifiza]] ima glavo (''caput radii''), ki ima na vrhu vdolbino (''fovea capitis radii'') za sklep z glavico [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. Okoli glave je krožna sklepna ploskev (''circumferentia articularis'') za stik s [[podlahtnica|podlahtnico]]. Glava prehaja v vrat (''colum radii''), pod katerim leži spredaj [[grčavina]] (''tuberositas radii''). Nanjo se narašča [[dvoglava nadlaktna mišica]]. Distalna epifiza je masivna, lateralno je šiljast nastavek (''processus styloideus radii''), medialno pa je ''incisura ulnaris radii'' za stik z glavico podlahtnice. V distalno smer je obrnjena jajčasta [[sklepna ploskev]] (''facies articularis carpea'') za sklep s proksimalno vrsto [[zapestne kosti|zapestnih koščic]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] [[Kategorija:Dolge kosti]] [[Kategorija:Kosti prsnih okončin]] {{normativna kontrola}} 6mv6qwxeumeswpuv9lp6hoac8v29fsg 0 146399 6758687 6268978 2026-09-30T13:33:57Z TadejM 738 dodano infopolje 6758687 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Femur | Latin = os femoris, os longissimum | Image = Femur - anterior view2.png | Caption = Položaj stegnenice (prikazana rdeče) | Image2 = Gray252.png | Caption2 = Leva stegnenica od zadaj | Origins = [[dvoglava mečna mišica]], [[stranska mogočna mišica]], [[srednja mogočna mišica]] in [[vmesna mogočna mišica]] | Insertions = [[velika glutealna mišica]], [[srednja glutealna mišica]], [[mala glutealna mišica]], [[iliopsoasna mišica]], [[lateralna rotatorna skupina]], [[adduktorne mišice kolka|adduktorji kolka]] | Articulations = '''[[kolk]]:''' [[acetabulum]] [[medenica|medenice]] zgoraj<br/>'''[[koleno]]:''' z [[golenica|golenico]] in [[pogačica|pogačico]] spodaj }} '''Stegnenica''' ({{jezik-la|femur}} ali {{jezik|la|os femoris}}) je edina [[kost]] v [[stegno|stegnu]] in je najdaljša v človeškem telesu. Ima telo in dve masivni [[Epifiza (okostje)|epifizi]]. Proksimalna epifiza ima sklepno glavo (''caput femoris''), ki ima na vrhu jamico (''fovea capitis femoris''), v katero je vpeta [[Vez (anatomija)|vez]] med stegnenico in [[sklepna površina|sklepno ponvijo]]. Ta vez vsebuje [[krvna žila|žile]] za prehrano glave stegnenice in ne sodeluje pri mehaniki sklepa. Stegnenica ima tudi vrat (''collum femoris'') in dve grči. Večja je veliki obrtec (''trochanter major''), ki leži na lateralni strani in se da otipati, manjša pa mali obrtec (''trochanter minor''), ki leži medialno zadaj. Grči povezuje ''linea intertrochanterica''. Distalna epifiza je zadebeljena v dva kondila, medialni čvrš (''condylus medialis'') in stranski čvrš (''condylus lateralis''). Na vsakem kondilu je še manjša zadebelitev nadčvrš ''epicondylus medialis'' oziroma ''epycondylus lateralis'', na katera se pripenjajo [[mišice kolenskega sklepa|mišice]] in vezi. Med kondiloma je jama (''fossa intercondylaris''), v katero sta vpeti [[križna vez|križni vezi]]. Na sprednji strani kondilov je sklepna površina po kateri drsi [[pogačica]]. Na spodji strani imata kondila valjasto površino za stik z [[golenica|golenico]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kosti medeničnih okončin]] [[Kategorija:Dolge kosti]] 4mvwfgcdd4wqzvurfhketk5nz9htzuj 0 146415 6758684 6166834 2026-09-30T13:19:47Z TadejM 738 dodano infopolje 6758684 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Mečnica | Latin = (os) fibula | Image = Fibula - anterior view.png | Caption = Položaj mečnice v človeškem telesu (prikazana rdeče) | Image2 = Braus 1921 293.png | Caption2 = Prečni prerez človeške goleni; fibula je prikazana blizu sredine | Origins = | Insertions = | Articulations = [[zgornji tibiofibularni sklep|zgornji]] in [[spodnji tibiofibularni sklep]]<br /> [[gleženj]] }} '''Mečnica''' ([[Latinščina|latinsko]] ''fibula'') je [[kost]] v [[golen|goleni]]. Mečnica je tanjša od [[golenica|golenice]] in proksimalno zadebeljena v glavo (''caput fibulae''), na kateri je [[sklepna površina]] (''facies articularis'') za sklep s stranskim čvršem golenice. Distalni zadebelitvi mečnice pravimo zunanji [[gleženj]] (''malleolus lateralis''), ki ima na notranji strani sklepno ploskev za [[skočnica|skočnico]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] {{normativna kontrola}} {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Kosti medeničnih okončin]] [[Kategorija:Dolge kosti]] lp4y8k08i4ofee1huca7nd6b93dx72a 0 146823 6758680 5745447 2026-09-30T13:04:09Z TadejM 738 dodano infopolje 6758680 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kost | Name = Zapestna kost | Latin = os carpale<br />mn. ossa carpi | Image = Xray hand with color.jpg | Caption = | Image2 = Carpus.png | Caption2 = Zapestnice:<BR>''Proksimalno:'' A&nbsp;=&nbsp;[[čolnič]], B&nbsp;=&nbsp;[[lunica]], C&nbsp;=&nbsp;[[trivogelnica]], D&nbsp;=&nbsp;[[grašek]]<BR>''Distalno:'' E&nbsp;=&nbsp;[[velika mnogovogelnica]], F&nbsp;=&nbsp;[[mala mnogovogelnica]], G&nbsp;=&nbsp;[[glavatica]], H&nbsp;=&nbsp;kaveljnica }} '''Zapestne kosti''' ali '''zapestnice''' ({{jezik-la|ossa carpi}}) imenujemo osem [[kost]]i v [[zapestje|zapestju]], razporejenih v dve vrsti. Proksimalno vrsto sestavljajo od palčeve proti mezinčevi strani [[čolnič (anatomija)|čolnič]] (''os naviculare'' ali ''os scaphoideum''), [[lunica]] (''os lunatum''), [[trivogelnica]] (''os triquetrum'') in [[grašek]] (''os pisiforme''). Distalno vrsto sestavljajo [[velika mnogovogelnica]] (''os trapezium''), [[mala mnogovogelnica]] (''os trapezoideum''), [[glavatica]] (''os capitatum'') in [[kaveljnica]] (''os hamatum''). Zapestnice v celoti sestavljajo obok, ki je konkaven prodi dlanski (''palmarni'') strani (''sulcus carpi''). Ob straneh ga omejujeta dve izboklini, medialna izboklina (''eminentia carpi medialis'') - sestavljata jo grašek in kaveljnica in stranska izboklina (''eminentica carpi lateralis'') - sestavljata jo čolnič in velika mnogovogelnica. {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Roka]] [[Kategorija:Kosti prsnih okončin]] [[Kategorija:Kratke kosti]] aau4rqm47v6hltg9hj3k39l3hxugait 0 146834 6758875 5044602 2026-09-30T19:22:43Z TadejM 738 dodano infopolje 6758875 wikitext text/x-wiki {{Infobox bone | Name = Trtica | Latin = os coccygis | Image = Coccyx - anterior view02.png | Width = | Caption = Trtica | Image2 = Illu vertebral column.svg | image2_class = skin-invert | Width2 = | Caption2 = Trtica je končna kost [[hrbtenica|hrbtenice]], ki obdaja [[hrbtenjača|hrbtenjačo]]. }} '''Trtica''' ([[latinščina|latinsko]] ''os coccygis'') je sestavljena iz treh do petih [[vretence|vretenc]]. Sestavlja spodnji del [[hrbtenica|hrbtenice]]. Pri odraslem človeku se vretenca spojijo v eno [[kost]]. Trtica je gibljivo pritrjena na [[križnica|križnico]]. == Glej tudi == * [[Okostje človeka]] [[Kategorija:Hrbtenica]] [[Kategorija:Nepravilne kosti]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} 5k2guxj0wqb090zguq7ic1k0kg4d48r 0 148914 6758809 6304243 2026-09-30T17:32:32Z TadejM 738 posodobitev infopolja 6758809 wikitext text/x-wiki {{for|naselje|Komolec, Kočevje}} {{Infopolje Anatomija | Name = Komolec | Latin = articulatio cubiti | Greek = | Image = Elbow on gray background.jpg | Caption = Človeški komolec | Width = | Image2 = En-elbow joint.svg | Caption2 = Komolčni sklep | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} Pri človeku in drugih [[prvaki]]h<ref>{{navedi splet | title = Elbow Joint | publisher = National Library of Medicine&nbsp;– [[Medical Subject Headings|MeSH]] | url = http://www.nlm.nih.gov/cgi/mesh/2011/MB_cgi?mode=&term=Elbow+joint | accessdate = 2023-04-12 }}</ref> je '''komolčni sklep''' [[sinovialni sklep]] med [[nadlahtnica|nadlahtnico]] v [[nadlaket|nadlakti]] ter [[podlahtnica|podlahtnico]] in [[koželjnica|koželjnico]] v [[podlaket|podlakti]]. Sklep je [[tečajast sklep|tečajast]] s frontalno ležečo osjo. Omogoča premikanje roke proti telesu in stran od njega.<ref>{{Harvnb|Kapandji|1982| pp=74–7}}</ref> [[Sklepna površina|Sklepne površine]] so valj in glavica nadlahtnice, glavica koželjnice ter zareza na podlahtnici. Sklepno ovojnico ojačujeta dve močni obstranski [[Vez (anatomija)|vezi]]. == Mišice, ki sodelujejo pri gibanju == V komolčnem sklepu sta možna giba [[fleksija]] in [[ekstenzija]]. === Fleksija === * [[dvoglava nadlaktna mišica]] (''m. biceps brachii'') * [[brahialna mišica]] (''m. brachialis'') * [[brahioradialna mišica]] (''m. brachioradialis'') === Ekstenzija === * [[troglava nadlaktna mišica]] (''m. triceps brachii'') == Sklici == {{kategorija v Zbirki|Elbows|komolec}} {{Wikislovar|komolec}} {{sklici}} {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Sklepi]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] qrok1e41a8peoimo9876ll4eoepdnc1 0 149794 6758706 5935389 2026-09-30T14:17:05Z ~2026-52611-67 266586 /* Oborožitev */ Dopolnitev nepopolnih podatkov 6758706 wikitext text/x-wiki {| cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 0 1em 1em; border:3px solid #87CEEB;width:30%; font-family:Arial,Helvetica" align="right" !bgcolor="#87CEEB" colspan="3" align="center" style="border-bottom:3px solid"| G-4 Super Galeb |- |colspan="3" align="center"|[[Slika:G-4 SOKO Super Galeb 1991.jpg|250px]] |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Opis |- |Tip||colspan="2"|šolsko/lahko bojno reaktivno letalo |- |Posadka||colspan="2"|2 |- |Prvi polet||colspan="2"|[[17. julij]] [[1978]] |- |Uveden v službo||colspan="2"|[[1983]] |- |Proizvajalec||colspan="2"|[[SOKO]]/[[Lola Utva]] |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Mere |- |Dolžina||11.86 [[meter|m]] |- |Razpon kril||9.88 m |- |Višina||4.28 m |- |Površina kril||19.50 [[m²]] |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Teže |- |Prazno||3,250 [[kilogram|kg]] |- |Opremljeno||6,330&nbsp;kg |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Pogon |- |Motor||1x licenčni [[Armstrong Siddeley Viper|Rolls-Royce Viper]] 632-46 |- |Pospešna sila|17.8&nbsp;kN |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Zmogljivost |- |Največja hitrost||910&nbsp;km/h |- |Bojni dolet|| |- |Najdaljši dolet||1,700&nbsp;km |- |Operativna višina||15,000 m |- |Hitrost vzpona||30 m/sec |- |Obremenitev kril|| |- |} [[Slika:G-4 Super Galeb 23736 V i PVO VS, august 04, 2008.JPG|thumb|right|250px|G-4 (#23736) iz sestave Sektorja za letalske raziskave na [[Letalska baza Batajnica|letališču v]] [[Batajnica|Batajnici]]. Letalo pilotira preskusni pilot polkovnik Saša Ristić]] [[Slika:G-4T Super Galeb 23601 V i PVO VS, august 04, 2008.JPG|thumb|right|250px|G-4T (#23601) iz sestave 252. mešane letalske eskadrilje 204. Letalskega oporišča VL in PZO Vojske Srbije]] [[Slika:G-4 Super Galeb 23733 V i PVO VS, august 04, 2008.JPG|thumb|right|250px|G-4T (#23733) iz sestave 252. mešane letalske eskadrilje na letališču v Batajnici]] '''G-4 Super Galeb''' je enomotorno nizkokrilno dvosedo [[vojaško letalo]] za osnovno in prehodno šolanje, operativno urjenje in neposredno podporo [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslovanskega]] izvora, izdelano v [[tovarna|tovarni]] [[SOKO]]/[[Lola Utva]]. == Zgodovina == [[Letalo]] je prvič poletelo 17. Julija [[1978]], serijska [[proizvodnja]] pa se je začela leta [[1983]]. Namen izgradnje tega letala je bila zamenjava takrat že zastarelih [[SOKO G-2 Galeb|Galeba G-2]] in [[T-33 Lockheed|Lockheeda T-33]] v [[JRV|Jugoslovanskem vojnem letalstvu]]. G-4 Super Galeb ni nadgradnja Galeba G-2, kot je to napisano v nekaterih letalskih [[knjiga]]h, saj se že po obliki vidi, da je to popolnoma drugo letalo. == Razvoj == V zgodnjih devetdesetih je G-4 kandidiralo v natečaju [[JPATS]] (Joint Primary Aircraft Training System) v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je bil tudi zelo visoko [[ocena|ocenjen]] s strani ameriških [[preizkusni pilot|preskusnih pilotov]]. Na natečaju nato ni uspelo, saj je bilo na koncu, izmed vseh 9 prijavljenih letal, izbrano letalo [[T-6 Texan II]], sicer ameriška različica [[Pilatus PC-9|Pilatusa PC-9]]. Velik del krivde gre tudi na račun takratne [[nestabilnost]]i in kasnejšemu razpadu Jugoslavije. Zasnova je bila tudi enosedežna različica letala G-4, ki bi kasneje po vsej verjetnosti dobila ime G-5. Različica bi imela bistveno večje sposobnosti na [[bojišče|bojišču]] vključno z [[radar]]jem. Projekt G-5 so opustili zaradi [[razpad]]a Jugoslavije. === G-4M Super Galeb === Najnovejša različica letala G-4 je Galeb G-4M, ki je sedaj v končni [[preizkus]]ni fazi, načrtovanih s strani podjetja Lola Utva. Preizkušanje se izvaja v letalskem preizkusnem centru v [[Batajnica|Batajnici]]. V primerjavi z verzijo G-4, lahko G-4M nosi dosti več bojnega tovora, ima izboljšane letalske sposobnosti, vgrajen nav/attack sistem, sistem [[HUD]] (kratica za heads-up display), ter izpolnjuje zahteve za sistem [[HOTAS]] (kratica za hands on throttle-and-stick), na nosilcih za orožje pa lahko nosi [[raketa|rakete]] zrak-zrak ter zrak-zemlja. [[Srbija]] ima namen vsa letala G-4 nadgraditi v verzijo G-4M. === G-4MD === Nova različica z najsodobnejšo [[elektronika|elektroniko]], vendar pa je ta projekt še v nastajanju. == Izvedenke == * G-4 : letalo s polno bojno konfiguracijo * G-4š : neoborožena šolska izvedba * G-4t : letalo za vleko [[tarča|tarč]] * G-4M : [[prototip]] == Operativna služba == Prvotno je bilo letalo namenjeno za šolanje pilotov, vendar pa se je kasneje odlično izkazalo tudi na bojnem področju. G-4 je doživel obsežen spopad v [[Bosanska vojna|Bosanski]] ter [[Kosovska vojna|Kosovski]] [[Vojna|vojni]], kjer je bil v oporo [[kopenska vojska Srbije|kopenski vojski Srbije]]. Uporabljen je bil za [[zemlja|zemeljske]] [[cilj]]e. Med Bosansko vojno je [[Vojska republike Srbske]] poročala o uporabi Super galeba G-4. [[Uradnik]]i [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva ZDA]] trdijo, da so [[sestrelitev|sestrelili]] nekaj Super galebov G-4, vendar so bile te [[trditev|trditve]] umaknjene. Kajti edine uradne izgube z Vojske republike Srbske so bile 6 [[J-21 Jastreb|Jastrebov J-21]] in dva [[J-22 Orel|Orla J-22]]. Z letali je uspešno [[nastop]]ala tudi [[letalska akrobatska skupina]] [[Leteče zvezde]], vendar pa je bilo vseh 7 letal uničenih med [[bombardiranje]]m letal zveze [[NATO]] v [[Podgorica|Podgorici]]. == Oborožitev == Dvocevni [[top]] 23&nbsp;mm pod [[trup]]om in 4 [[nosilec|nosilci]] pod [[Letalsko krilo|krili]] za skupen [[tovor]] 1200&nbsp;kg. Nosi Lanser S-5 57mm po 16 nevodenih raket, Bombe BL755 in FAB250 ter Lanser nevodenih raket L-128-04, 128mm po 4 rakete.Kot dodatek ima G-4M povečano nosilnost na 1950&nbsp;kg in dva dodatna nosilca za rakete zrak-zrak tipa [[R-60/AA-8 Aphid]]. Prav tako lahko nosi izstrelke tipa [[AGM-65 Maverick]], radijsko vodene izstrelke tipa Grom-A (Jugoslovanska kopija Ruskih [[AS-7 Kerry]] in pa TV-vodljive izstrelke zemlja-zrak, Grom-B, ki jih je Srbija zamenjala kot zamenjavo za izstrelke Maverick. Trenutno pa so v razvoju lasersko vodljive [[bomba|bombe]]. == Uporabniki == === Trenutni uporabniki === * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vojno letalstvo Srbije]] – operativnih 35 G-4s, nadgrajenih v G-4M. * {{ikonazastave|Mjanmar}} [[Vojno letalstvo Mjanmarja]] – operativnih 6 G-4s * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Vojno letalstvo Črne gore]] –2 G-4s niso v operativni uporabi === Prejšnji uporabniki === * {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Jugoslovansko vojno letalstvo]] – operativnih 60 * {{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[Vojno letalstvo Federativne republike Jugoslavije/Srbije in Črne gore]] – operativnih 40 == Sorodna letala == * [[Aero L-39 Albatros]] * [[Jet Provost]] * [[Fouga Magister]] * [[Aermacchi MB-339]] * [[PZL TS-11 Iskra]] == Zunanje povezave == * [http://www.yugoimport.com Yugoimport-SDPR] * Aerosvet Magazine; ([http://www.penrose-press.com/idd/card.php?INDEX=MAG28227&SUBJECT=SUB10004 entry on it from the International Directory of Design] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928060324/http://www.penrose-press.com/idd/card.php?INDEX=MAG28227&SUBJECT=SUB10004 |date=2007-09-28 }} * [http://aeroflight.co.uk Aeroflight] {{portal|Vojaštvo}} {{Šolska vojaška letala}} [[Kategorija:Šolska vojaška letala]] [[Kategorija:Letala SOKO]] fkmms6m01vwmkp994oid9k0f9ywo2u0 6758722 6758706 2026-09-30T14:27:26Z ~2026-52611-67 266586 /* Oborožitev */ slovnično pravilno 6758722 wikitext text/x-wiki {| cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 0 1em 1em; border:3px solid #87CEEB;width:30%; font-family:Arial,Helvetica" align="right" !bgcolor="#87CEEB" colspan="3" align="center" style="border-bottom:3px solid"| G-4 Super Galeb |- |colspan="3" align="center"|[[Slika:G-4 SOKO Super Galeb 1991.jpg|250px]] |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Opis |- |Tip||colspan="2"|šolsko/lahko bojno reaktivno letalo |- |Posadka||colspan="2"|2 |- |Prvi polet||colspan="2"|[[17. julij]] [[1978]] |- |Uveden v službo||colspan="2"|[[1983]] |- |Proizvajalec||colspan="2"|[[SOKO]]/[[Lola Utva]] |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Mere |- |Dolžina||11.86 [[meter|m]] |- |Razpon kril||9.88 m |- |Višina||4.28 m |- |Površina kril||19.50 [[m²]] |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Teže |- |Prazno||3,250 [[kilogram|kg]] |- |Opremljeno||6,330&nbsp;kg |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Pogon |- |Motor||1x licenčni [[Armstrong Siddeley Viper|Rolls-Royce Viper]] 632-46 |- |Pospešna sila|17.8&nbsp;kN |- !bgcolor="#87CEEB" colspan="3"|Zmogljivost |- |Največja hitrost||910&nbsp;km/h |- |Bojni dolet|| |- |Najdaljši dolet||1,700&nbsp;km |- |Operativna višina||15,000 m |- |Hitrost vzpona||30 m/sec |- |Obremenitev kril|| |- |} [[Slika:G-4 Super Galeb 23736 V i PVO VS, august 04, 2008.JPG|thumb|right|250px|G-4 (#23736) iz sestave Sektorja za letalske raziskave na [[Letalska baza Batajnica|letališču v]] [[Batajnica|Batajnici]]. Letalo pilotira preskusni pilot polkovnik Saša Ristić]] [[Slika:G-4T Super Galeb 23601 V i PVO VS, august 04, 2008.JPG|thumb|right|250px|G-4T (#23601) iz sestave 252. mešane letalske eskadrilje 204. Letalskega oporišča VL in PZO Vojske Srbije]] [[Slika:G-4 Super Galeb 23733 V i PVO VS, august 04, 2008.JPG|thumb|right|250px|G-4T (#23733) iz sestave 252. mešane letalske eskadrilje na letališču v Batajnici]] '''G-4 Super Galeb''' je enomotorno nizkokrilno dvosedo [[vojaško letalo]] za osnovno in prehodno šolanje, operativno urjenje in neposredno podporo [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslovanskega]] izvora, izdelano v [[tovarna|tovarni]] [[SOKO]]/[[Lola Utva]]. == Zgodovina == [[Letalo]] je prvič poletelo 17. Julija [[1978]], serijska [[proizvodnja]] pa se je začela leta [[1983]]. Namen izgradnje tega letala je bila zamenjava takrat že zastarelih [[SOKO G-2 Galeb|Galeba G-2]] in [[T-33 Lockheed|Lockheeda T-33]] v [[JRV|Jugoslovanskem vojnem letalstvu]]. G-4 Super Galeb ni nadgradnja Galeba G-2, kot je to napisano v nekaterih letalskih [[knjiga]]h, saj se že po obliki vidi, da je to popolnoma drugo letalo. == Razvoj == V zgodnjih devetdesetih je G-4 kandidiralo v natečaju [[JPATS]] (Joint Primary Aircraft Training System) v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je bil tudi zelo visoko [[ocena|ocenjen]] s strani ameriških [[preizkusni pilot|preskusnih pilotov]]. Na natečaju nato ni uspelo, saj je bilo na koncu, izmed vseh 9 prijavljenih letal, izbrano letalo [[T-6 Texan II]], sicer ameriška različica [[Pilatus PC-9|Pilatusa PC-9]]. Velik del krivde gre tudi na račun takratne [[nestabilnost]]i in kasnejšemu razpadu Jugoslavije. Zasnova je bila tudi enosedežna različica letala G-4, ki bi kasneje po vsej verjetnosti dobila ime G-5. Različica bi imela bistveno večje sposobnosti na [[bojišče|bojišču]] vključno z [[radar]]jem. Projekt G-5 so opustili zaradi [[razpad]]a Jugoslavije. === G-4M Super Galeb === Najnovejša različica letala G-4 je Galeb G-4M, ki je sedaj v končni [[preizkus]]ni fazi, načrtovanih s strani podjetja Lola Utva. Preizkušanje se izvaja v letalskem preizkusnem centru v [[Batajnica|Batajnici]]. V primerjavi z verzijo G-4, lahko G-4M nosi dosti več bojnega tovora, ima izboljšane letalske sposobnosti, vgrajen nav/attack sistem, sistem [[HUD]] (kratica za heads-up display), ter izpolnjuje zahteve za sistem [[HOTAS]] (kratica za hands on throttle-and-stick), na nosilcih za orožje pa lahko nosi [[raketa|rakete]] zrak-zrak ter zrak-zemlja. [[Srbija]] ima namen vsa letala G-4 nadgraditi v verzijo G-4M. === G-4MD === Nova različica z najsodobnejšo [[elektronika|elektroniko]], vendar pa je ta projekt še v nastajanju. == Izvedenke == * G-4 : letalo s polno bojno konfiguracijo * G-4š : neoborožena šolska izvedba * G-4t : letalo za vleko [[tarča|tarč]] * G-4M : [[prototip]] == Operativna služba == Prvotno je bilo letalo namenjeno za šolanje pilotov, vendar pa se je kasneje odlično izkazalo tudi na bojnem področju. G-4 je doživel obsežen spopad v [[Bosanska vojna|Bosanski]] ter [[Kosovska vojna|Kosovski]] [[Vojna|vojni]], kjer je bil v oporo [[kopenska vojska Srbije|kopenski vojski Srbije]]. Uporabljen je bil za [[zemlja|zemeljske]] [[cilj]]e. Med Bosansko vojno je [[Vojska republike Srbske]] poročala o uporabi Super galeba G-4. [[Uradnik]]i [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Vojnega letalstva ZDA]] trdijo, da so [[sestrelitev|sestrelili]] nekaj Super galebov G-4, vendar so bile te [[trditev|trditve]] umaknjene. Kajti edine uradne izgube z Vojske republike Srbske so bile 6 [[J-21 Jastreb|Jastrebov J-21]] in dva [[J-22 Orel|Orla J-22]]. Z letali je uspešno [[nastop]]ala tudi [[letalska akrobatska skupina]] [[Leteče zvezde]], vendar pa je bilo vseh 7 letal uničenih med [[bombardiranje]]m letal zveze [[NATO]] v [[Podgorica|Podgorici]]. == Oborožitev == Dvocevni [[top]] 23&nbsp;mm pod [[trup]]om in 4 [[nosilec|nosilci]] pod [[Letalsko krilo|krili]] za skupen [[tovor]] 1200&nbsp;kg. Nosi lanser S-5, 57mm s po 16 nevodenih raket, bombe BL755 in FAB 250 ter lanser nevodenih raket L-128-04, 128mm s po 4 rakete.Kot dodatek ima G-4M povečano nosilnost na 1950&nbsp;kg in dva dodatna nosilca za rakete zrak-zrak tipa [[R-60/AA-8 Aphid]]. Prav tako lahko nosi izstrelke tipa [[AGM-65 Maverick]], radijsko vodene izstrelke tipa Grom-A (Jugoslovanska kopija Ruskih [[AS-7 Kerry]] in pa TV-vodljive izstrelke zemlja-zrak, Grom-B, ki jih je Srbija zamenjala kot zamenjavo za izstrelke Maverick. Trenutno pa so v razvoju lasersko vodljive [[bomba|bombe]]. == Uporabniki == === Trenutni uporabniki === * {{ikonazastave|Srbija}} [[Vojno letalstvo Srbije]] – operativnih 35 G-4s, nadgrajenih v G-4M. * {{ikonazastave|Mjanmar}} [[Vojno letalstvo Mjanmarja]] – operativnih 6 G-4s * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Vojno letalstvo Črne gore]] –2 G-4s niso v operativni uporabi === Prejšnji uporabniki === * {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Jugoslovansko vojno letalstvo]] – operativnih 60 * {{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[Vojno letalstvo Federativne republike Jugoslavije/Srbije in Črne gore]] – operativnih 40 == Sorodna letala == * [[Aero L-39 Albatros]] * [[Jet Provost]] * [[Fouga Magister]] * [[Aermacchi MB-339]] * [[PZL TS-11 Iskra]] == Zunanje povezave == * [http://www.yugoimport.com Yugoimport-SDPR] * Aerosvet Magazine; ([http://www.penrose-press.com/idd/card.php?INDEX=MAG28227&SUBJECT=SUB10004 entry on it from the International Directory of Design] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928060324/http://www.penrose-press.com/idd/card.php?INDEX=MAG28227&SUBJECT=SUB10004 |date=2007-09-28 }} * [http://aeroflight.co.uk Aeroflight] {{portal|Vojaštvo}} {{Šolska vojaška letala}} [[Kategorija:Šolska vojaška letala]] [[Kategorija:Letala SOKO]] fc5w40li04ctd605tlahiscxtugt6ba 0 153173 6759074 6735591 2026-10-01T07:35:37Z Romanm 13 /* Načini gradnje železniških tirov */ slika iz Zbirke 6759074 wikitext text/x-wiki [[Slika:Spoorbaan_houten_dwarsliggers_alphen_aan_den_rijn.jpg|thumb|right|220px|Železniški tiri]] '''Železniški tir''' je podlaga, po kateri vozi [[vlak]]. Skupaj z ostalimi elementi [[železniški prevoz|železnice]] usmerja vlake. Sestavljen je iz dveh vzporednih [[tirnica|tirnic]], ki ju utrjujejo prečno postavljeni [[železniški prag|pragovi]]. Danes je razdalja med tirnicama v večini [[Evropa|Evrope]] 1.435 mm. To je standardna širina, ki je bila določena v [[Anglija|Angliji]], ko se je gradila prva linijska železnica med [[Liverpool]]om in [[Manchester|Manchestrom]]. Drugačne širine tirov v Evropi so v uporabi na [[Irska|Irskem]] (1.600 mm), v [[Španija|Španiji]], na [[Portugalska|Portugalskem]] kjer znaša 1.668 mm, na [[Finska|Finskem]] kjer je širina prevzeta po železniški progi [[Moskva]] - [[Sankt Peterburg]] in znaša 1.524 mm ter preostalih delih [[Rusija|Rusije]], [[Belorusija|Belorusije]], [[Ukrajina|Ukrajine]], [[Baltske države|baltskih držav]] in [[Zakavkazje|Zakavkazja]] kjer imajo [[Železniška proga|železniške proge]] tirno širino 1.520 mm. Širine tirov [[Ozkotirna železnica|ozkotirne železnice]] znašajo 600 oziroma 760 mm, nekatere tudi 1.000 mm. ==Načini gradnje železniških tirov== [[Slika:Unimat 08-4x4 4S in Ljubljana 20260929 072642.jpg|thumb|Univerzalni ravnalno nivelirni stroj Unimat 08-4x4/4S na tirih [[Železniška postaja Ljubljana|ŽP Ljubljana]]]] '''Tir na tirni gredi'''<ref>{{navedi splet |url=https://infrastruktura.sz.si/storitve-in-dejavnosti/spodnji-in-zgornji-ustroj/ |title=Slovenske železnice, infrastruktura:Zgornji in spodnji ustroj |accessdate=11. maj 2024 |date= |format= |work= }}</ref> <br>Železniška proga s tiri na tirni gredi ima dolgoletno tradicijo, inženirji imajo s tem načinom gradnje klasične [[železniška proga|železniške proge]] več kot 160 let izkušenj. Tovrstna proga ima visoko stopnjo elastičnosti in [[Absorpcija|absorbcije]] hrupa, ki nastaja pri [[Železniški prevoz|železniškem prevozu]]. Njena pomembna prednost je enostavno vzdrževanje, ki pa ga je vseeno potrebno opravljati pogosteje kot pri progi grajeni na togi podlagi.<br> '''Tir na togi podlagi'''<ref>{{navedi splet |url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=85220&lang=slv |title=Tina Golob: Tir na togi podlagi, diplomska naloga |accessdate=11. maj 2024 |date= |format= |work= }}</ref><br> Železniška proga s tiri na togi podlagi je sodobnejša oblika gradnje proge, ki jo sedaj uspešno uporabljajo po vsem svetu. Najbolj optimalna je v [[predor|predorih]] in na [[most|premostitvenih objektih]] proge. V primerjavi s klasičnim tirom na tirni gredi potrebuje manj vzdrževanja, ki pa je dražje, ima daljšo pričakovano uporabno dobo in zagotavlja udobnejšo vožnjo. Z uporabo tega sistema gradnje je izključena možnost nastanka napak v geometriji tira med vzdrževalnimi deli. Pričakovana uporabna doba proge s tiri grajenimi na togi podlagi je od 50 do 60 let. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.trackopedia.com/en/encyclopedia/maintenance-of-way/track-measurements/track-centreline-distance Track centreline distance] pridobljeno 3. maja 2024 {{ikona en}} * [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV8672 Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog] pridobljeno 3. maja 2024 == Glej tudi== *[[Drugi tir|Drugi tir]] * [[Tirnica]] {{Kategorija v Zbirki|Rail tracks}} {{tech-stub}} [[Kategorija:Železniška infrastruktura]] 0j8qxt1dtelmbtmudes6kyz2zkejy6d 0 153576 6758844 6626412 2026-09-30T18:32:34Z TadejM 738 dodano infopolje 6758844 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Anatomija | Name = Mrežnica | Latin = rēte, tunica interna bulbi | Image = Human eye cross-sectional view grayscale.png | Caption = Prečni prerez desnega [[človeško oko|človeškega očesa]]; oči se med živalmi pomembno razlikujejo. | Width = | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | part_of = [[oko]] | System = [[vidni sitem]] | Artery = [[centralna mrežnična arterija]] | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Mrežnica''' ('''retina''') je senzorinevralno [[tkivo]], ki leži na zadnji steni [[oko|očesa]] in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo. Center mrežnice je [[rumena pega]] in je edini del očesa sposoben natančnega [[vid]]a, ki ga uporabljamo na primer pri branju, prepoznavanju obrazov in podobno. Stranski ali periferni del mrežnice, ki sodeluje pri perifernem vidu, predstavlja kar 95% mrežnice. == Odstop mrežnice == {{glavni|Odstop mrežnice}} Kadar mrežnica odstopi, se odlušči od zadnje stene, pri tem pa se prekine dobava [[kri|krvi]] in hranil v mrežnico. Mrežnica zato degenerira in izgubi svojo funkcijo, če tega stanja ne odpravimo in ostane v taki legi. V primeru, da odstopi del mrežnice v rumeni pegi, bo posledica tega izpad v centralnem vidu. Odstop mrežnice se nanaša na ločitev mrežnice od spodaj ležečega [[pigment]]nega [[epitel]]a, na katerega je v normalnih pogojih šibko pritrjena. {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Oko]] [[Kategorija:Oftalmologija]] {{normativna kontrola}} irss3g0l2mr2drl5m93z7thuz79jofn 0 154422 6758894 5745460 2026-09-30T19:44:47Z TadejM 738 preusmeritev na [[Roka]] 6758894 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Roka]] hor7k5rjcc4edipn097srhi4mox4s4k 0 154459 6759111 6715743 2026-10-01T08:57:27Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6759111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Glavobol | synonym = cefalgija | image = Symptoms-headache.jpg | image_size = | alt = | caption = Ilustracija osebe z glavobolom | pronounce = | specialty = [[nevrologija]] | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = [[tenzijski glavobol]], [[glavobol v skupkih]], [[sinuzitis]], [[migrena]], glavobol zaradi [[maček (počutje)|mačka]], [[z mrazom povzročeni glavobol]] | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = spanje, pitje vode, uživanje hrane, masaža glave ali vratu, [[analgetik]]i | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Glavobòl''' je [[bolečina]], ki jo zaznavamo v področju [[glava|glave]] in spada med najpogostejše zdravstvene težave.<ref name="iasp"/> V večini primerov glavobol ni vzročno povezan z drugimi boleznimi, zato govorimo o primarnih oz. idiopatskih glavobolih, med katere spadata [[migrena]] in [[tenzijski glavobol]]. V redkih primerih se lahko odkrije določen bolezenski proces, ki povzroča glavobol; najpogosteje je to [[okužba]], redkeje znotrajlobanjska [[krvavitev]] ali [[tumor]]. Tedaj govorimo o sekundarnem ali simptomatičnem glavobolu. Kot pri večini bolečin je tudi glavobol posledica draženja obkrajnih [[nociceptor|bolečinskih receptorjev]], lahko pa ga povzroči tudi okvara v delovanju obkrajnih in osrednjih bolečinskih poti. Pri tem je treba omeniti, da so na bolečino občutljive večje [[Krvna žila|žile]], [[možganska ovojnica|možganske ovojnice]] in zunajlobanjske strukture, kot so [[mišica|mišice]] in [[lasišče]], sama [[možganovina]] pa ni občutljiva. V prenos bolečinskih dražljajev je vključen predvsem [[trivejni živec]], od ostalih [[možganski živec|možganskih živcev]] pa še [[2. možganski živec|2.]], [[9. možganski živec|9.]] in [[10. možganski živec|10. oz. vagusni živec]]. V nastanek bolečine sta vpletena tudi del [[možganska skorja|možganske skorje]], odgovoren za obdelavo podatkov iz [[čutilo|čutil]], ter sistem za uravnavanje bolečine.{{sfn|Textbook of Medical Physiology|2006|p=606}}{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}} Navkljub znanstvenemu napredku natančni mehanizmi primarnih glavobolov niso popolnoma znani, kar pomeni, da razumevanje še vedno temelji na teoretičnih predpostavkah. K nastanku bolečine naj bi prispevale okvare v delovanju tako osrednjega živčevja kot tudi možganskega žilja.<ref name="dodick"/> Primarni glavoboli se v splošnem ponavljajo, med seboj se razlikujejo po jakosti, trajanju in lokaciji bolečine ter pridruženih simptomih in znakih, kot sta [[bruhanje]] in [[slabost]]. Glavoboli, ki nastanejo nenadoma oz. v kratkem času in ob katerih so prisotni znaki okužbe ali žariščnih nevroloških izpadov, so lahko simptom nevarnih bolezni, kot so [[meningitis]], tumor ali znotrajlobanjska krvavitev. Diagnostika glavobola zajema natančno [[anamneza|anamnezo]], fizični pregled in morebitne dodatne slikovne in laboratorijske preiskave ob opozorilnih znakih. Pri sekundarnem glavobolu je glavnina zdravljenja odstranitev vzroka, ki je npr. v primeru [[bakterije|bakterijskega]] meningitisa zdravljenje z [[antibiotik]]i. Bistven del zdravljenja primarnih glavobolov so nefarmakološki ukrepi oz. zdravljenje brez zdravil, kar predvsem pri migreni zajema spremembo življenjskega sloga. Napade tenzijskih glavobolov in pogosto tudi migrene lahko prekinemo s preprostimi [[analgetik|protibolečinskimi zdravili]], kot sta [[aspirin]] in [[paracetamol]], včasih pa so potrebna specifična zdravila za določeno vrsto glavobola. Pri preventivnem zdravljenju je cilj zmanjšanje pogostosti in jakosti napadov. == Razdelitev glavobolov == Mednarodno združenje za glavobol (angl. ''International Headache Society'') deli glavobole na tri glavne skupine, in sicer na primarne glavobole, sekundarne glavobole ter tretjo skupino, ki nosi skupni naslov nevralgija možganskih živcev, centralna ali primarna obrazna bolečina in drugi neopredeljeni glavoboli.{{sfn|Illustrated Textbook of Paediatrics|2012|p=469}}{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=218}} Nevralgije, npr. trigeminalna in glosofaringealna nevralgija (nevralgija 5. in 9. možganskega živca), pogosto povzročajo pritiski žil s prirojenim nenormalnim potekom, redkeje okužbe ali pritisk [[tumor]]ja.<ref>{{navedi revijo |first1=Ian |last1=Gilron |first2=C. Peter N. |last2=Watson |first3=Catherine M. |last3=Cahill |first4=Dwight E. |last4=Moulin |year=2006|title=Neuropathic pain: a practical guide for the clinician|journal=Canadian Medical Association Journal|volume=175|issue=3|pages=265–75 |pmid=16880448|pmc=1513412 |doi=10.1503/cmaj.060146}}</ref> V zadnjo skupino glavobolov spada še bolečina zaradi [[pasovec|pasovca]] oz. herpes zostra, [[multipla skleroza|multiple skleroze]] in [[diabetična nevropatija|diabetične nevropatije]] ter glavobol po zaužitju mrzlih jedi, kot je [[sladoled]] (t. i. [[sladoledni glavobol]]). Primarni ali idiopatski glavobol je glavobol, pri katerem ne moremo odkriti vzroka v lokalnem ali sistemskem patološkem procesu oz. ni vzročno povezan z drugimi boleznimi, kot sta [[novotvorba]] (tumor) ali [[okužba]]. Tako gre pri primarnem glavobolu za prvotno oz. primarno okvaro v delovanju [[živčna celica|živčnih celic]] (nevronov). Primarne glavobole lahko razdelimo na tri glavne zvrsti, tj. [[Migrena|migreno]], [[tenzijski glavobol]] in [[glavobol v rafalih]].{{sfn|Illustrated Textbook of Paediatrics|2012|p=469}}{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=218}} Sekundarni ali simptomatični glavoboli so posledica lokalnih bolezni zunaj ali znotraj glave (tj. intra- ali ekstrakranialni vzrok), ali pa so posledica sistemskih bolezni. Tako je sekundarni glavobol simptom neke določene bolezni.{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=224}} == Epidemiologija == [[Slika:Migraine world map - DALY - WHO2004.svg|thumb|400px|Epidemiološko breme migrene, izraženo s standardizirano mero izgubljenih »zdravih« let življenja zaradi posledic bolezni na 100.000 prebivalcev, po oceni iz leta 2004.<ref>{{navedi splet |url= http://www.who.int/entity/healthinfo/global_burden_disease/gbddeathdalycountryestimates2004.xls|title=Death and DALY estimates for 2004 by cause for WHO Member States (Persons, all ages)|accessdate=19.9.2014 |date=|publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO)}}</ref> {{Multicol}} {{legend|#b3b3b3|ni podatkov}} {{legend|#ffff65|<45}} {{legend|#fff200|45–65}} {{legend|#ffdc00|65–85}} {{legend|#ffc600|85–105}} {{legend|#ffb000|105–125}} {{legend|#ff9a00|125–145}} {{Multicol-break}} {{legend|#ff8400|145–165}} {{legend|#ff6e00|165–185}} {{legend|#ff5800|185–205}} {{legend|#ff4200|205–225}} {{legend|#ff2c00|225–245}} {{legend|#cb0000|>245}} {{Multicol-end}}]] Glavobol je ena od najpogostejših zdravstvenih težav, saj ocenjujejo, da znaša [[prevalenca]] glavobola v življenju človeka več kot 90 %, polovica ljudi pa ima glavobol vsaj enkrat na leto. Je med desetimi najpogostejšimi [[simptom]]i v splošni ordinaciji.<ref name="iasp">{{navedi splet|url=http://www.iasp-pain.org/files/Content/ContentFolders/GlobalYearAgainstPain2/VisceralPainFactSheets/1-Epidemiology.pdf|title=Epidemiology of Headache|publisher=International Association for the Study of Pain|year=2011|accessdate=9.9.2014|archive-date=2014-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20140910200127/http://www.iasp-pain.org/files/Content/ContentFolders/GlobalYearAgainstPain2/VisceralPainFactSheets/1-Epidemiology.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="trsinar">{{navedi revijo|author=Tršinar M.|title=Samozdravljenje glavobola|journal=Farmacevtski vestnik|year=2007|volume=58|pages=45–57|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BIG3RQEE/b3584fe6-b7ec-4f13-8bb9-72d7c66940cc/PDF}}</ref> Prevalenca migrene v življenju odrasle populacije je okoli 18 %, med otroki in mladostniki pa slabih 8 %. Tenzijski glavoboli so dosti pogostejši, s prevalenco okoli 52 %. V splošni populaciji ima 3 % ljudi kronične glavobole, ki trajajo 15 dni v mesecu ali več. Migrena je pri ženskah dva do trikrat pogostejša kot pri moških, razmerje pa se med državami ne razlikuje bistveno. Pri tenzijskem glavobolu sta spola po razmerju bolj ali manj izenačena,<ref name="iasp"/> pri rafalnem glavobolu pa prevladujejo moški.<ref name="who"/> Glavoboli v rafalih so zelo redki, s prevalenco okoli 0,1 %, prevladujejo pa moški z razmerjem 3:1.{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=333}} Kljub razlikam med državami je glavobol svetovni zdravstveni problem, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti, katerekoli rase in [[Družbeni razred|družbenega sloja]]. Samo migrena je po podatkih iz leta 2004 povzročila 1,3 % izgubljenih zdravih let življenja med vsemi boleznimi. Glavobol ima tudi negativne družbenoekonomske posledice, predvsem zaradi vpliva na delovno aktivno populacijo in posledično odsotnost z delovnega mesta ali bolniški staž.<ref name="who">{{navedi splet |url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs277/en/ |title=Headache disorders |accessdate=9.9.2014 |date=Oktober 2012 |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] (WHO)}}</ref> Tako so stroški zdravljenja glavobolov ter izguba zaradi delovne odsotnosti in manjše produktivnosti v državah [[Evropska unija|Evropske unije]] leta 2004 znašali 25 milijard [[evro|€]], takoj za [[demenca|demenco]] med vsemi boleznimi živčevja.<ref name="iasp"/> Stroški zdravljenja glavobolov so v [[Slovenija|Sloveniji]] leta 2010 znašali okoli 113 milijonov €.<ref name="zdravvestn">{{navedi revijo |author=Zaletel M. |year=2014 |title=Stroški, povezani z glavobolom v Sloveniji, in možnost novega pristopa k obravnavi glavobola |journal=Zdrav Vestn |volume=83 |issue=9 |pages=644–7 |url=http://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/1040/955}}</ref> V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] ima približno tretjina bolnikov tako močan glavobol, da se odloči za nakup [[analgetik]]ov v lekarni. Za zdravljenje glavobola uporablja [[zdravilo na recept|zdravila na recept]] ali [[zdravilo v prosti prodaji|v prosti prodaji]] tedensko 9 % odraslih ljudi, kar je primerljivo s [[povišan krvni tlak|povišanim krvnim tlakom]], ki je glavni vzrok za uporabo zdravil.<ref name="trsinar"/> == Splošni mehanizmi nastanka glavobola == Večina bolečin je posledica draženja obkrajnih [[nociceptor|bolečinskih receptorjev]] (nociceptorjev) zaradi poškodbe tkiva, raztega žil ali drugih dejavnikov, kar je normalni fiziološki odgovor zdravega živčevja. Po drugi strani je bolečina lahko posledica neprimernega delovanja oz. proženja živčnih celic v obkrajnih in osrednjih bolečinskih poteh. Glavobol je lahko posledica enega ali drugega, lahko gre za kombiniran učinek obeh mehanizmov.{{sfn|Textbook of Medical Physiology|2006|p=606}} V resnici je relativno malo struktur v in na glavi občutljivih na bolečino. Možgansko tkivo oz. možganovina ter lobanjske kosti, ependim,{{efn|[[Krovno tkivo]] oz. epitelij, ki oblaga notranje strani [[možganski prekat|možganskih prekatov]] oz. ventriklov in osrednji kanal [[hrbtenjača|hrbtenjače]]}} horoidni pletež{{efn|S krovnim tkivom obdane žile mehke [[možganska ovojnica|možganske ovojnice]], ki izločajo [[likvor]]}} in diploične vene{{efn|Dovodne žile oz. vene, ki potekajo v lobanjskih kosteh}} niso oživčeni z nociceptorji. Celo neposredno rezanje ali električno draženje možganskega tkiva redkokdaj povzroči bolečino; veliko pogosteje to povzroči zbadajoči občutek ([[parestezija|parestezije]]) na delu telesa, ki ga zastopa del [[možganska skorja|možganske skorje]]. Na bolečino so torej občutljive velike [[vena|vene]] možganov in [[trda opna|trde opne]] (''dure mater''), mehke [[možganska ovojnica|možganske ovojnice]], predvsem deli ob žilah, tentoriju{{efn|Duplikatura trde opne, ki loči vsebino zadnje lobanjske kotanje od preostale lobanjske votline}} in turškem sedlu, velike [[arterija|arterije]] na bazi možganov in vse zunajlobanjske strukture (npr. [[koža]] in [[mišica|mišice]]).{{sfn|Textbook of Medical Physiology|2006|p=606}}{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}} Glavobol je [[prenesena bolečina]], kar pomeni, da se bolečina prenaša na površino glave iz globokih struktur v lobanjski votlini, z izjemo procesov zunaj te votline, npr. v [[obnosna votlina|obnosnih votlinah]] in vratnih mišicah. Posebej občutljiva je srednja meningealna arterija. Draženje nociceptorjev v lobanjski votlini nad tentorijem, katerih [[akson]]i potekajo po [[5. možganski živec|5. možganskem živcu]] (trigeminalnem živcu), povzroči preneseno bolečino v sprednji polovici glave. Draženje nociceptorjev v področju pod tentorijem, katerih aksoni potekajo po [[2. možganski živec|2.]] (optičnem), [[9. možganski živec|9.]] (glosofaringealnem) in [[10. možganski živec|10. (vagusnem) možganskem živcu]], povzroči bolečino predvsem v zatilju. Draženje očes in bližnjih struktur ter obnosnih votlin povzroči bolečino na zgornjem delu obraza in čelu.{{sfn|Textbook of Medical Physiology|2006|p=606}} === Oris bolečinskih poti === [[Slika:Gray696.svg|thumb|right|200px|Shematični prikaz zadajšnjega dela možganskega debla s senzoričnimi (modro) in motoričnimi (rdeče) jedri možganskih živcev; spinalno jedro 5. živca je podolgovata modra struktura pod glavnim okroglim jedrom Vs.]] Glavne strukture, vpletene v glavobol, so:{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}} * velike znotrajlobanjske žile in trda opna ter živčni končiči trigeminalnega živca, ki oživčuje omenjene strukture, * spinalno jedro trigeminalnega živca, predvsem spodnji (kavdalni) del, * strukture, vpletene v obdelavo (procesiranje) bolečinskih dražljajev, kot sta ventroposteromedialni del [[talamus]]a in možganska skorja, * sistemi za uravnavanje oz. modulacijo bolečine. Nociceptorji so prosti [[živčni končič]]i senzoričnih nevronov, odgovornih za prenos bolečine. Senzorični nevroni so tako nevroni 1. reda. Aksoni teh nevronov se povezujejo z nevroni 2. reda, ki tvorijo spinalno trigeminalno jedro; natančneje se povezujejo s kavdalnim (tj. najbolj spodnjim) delom tega jedra. Jedro je analogno dorzalnemu delu [[hrbtenjača|hrbtenjače]] in je glavno mesto za sprejem bolečinskih in toplotnih dražljajev iz glave in zgornjega dela vratu. Spinalno jedro se nahaja v [[podaljšana hrbtenjača|podaljšani hrbtenjači]], ki je spodnji del [[možgansko deblo|možganskega debla]]. Glavni [[Živčni prenašalec|živčni prenašalci]] (nevrotransmitorji), ki posredujejo informacije o dražljajih med [[Imunska sinapsa|sinapsa]]mi, so [[glutamat]] in [[nevropeptid]]i, kot je [[substanca P]].{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=218}} Živčni končiči senzoričnih nevronov oživčujejo različne zunaj- in znotrajlobanjske strukture, aksoni teh nevronov pa se povezujejo oz. konvergirajo k istim nevronom 2. reda v jedru, kar predstavlja temelj za preneseno in [[projicirana bolečina|projicirano bolečino]]. Pri preneseni bolečini te ne doživljamo, kot da prihaja iz prizadetega globljega dela, pač pa ga občutimo v povrhnjih strukturah (npr. na lasišču oz. skalpu). Pri projicirani bolečini gre za neposredno draženje bolečinskih vlaken (npr. pritisk ali vraščanje tumorja), kar zopet izzove zaznavo bolečine na povrhnjih strukturah, ki ga dotična vlakna oz. nevroni oživčujejo.{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=218}} Večina aksonov iz spinalnega trigeminalnega jedra poteka po trigeminotalamični progi do nevronov 3. reda, ki se nahajajo v talamusu, natančneje v ventroposteromedialnem delu talamusa. Vlakna teh nevronov se nato razvejijo do različnih delov možganske skorje ter posredujejo različne vidike bolečine in toplote. Za opisni vidik glavobola, tj. mesto, trajanje in jakost dražljajev, je odgovorna [[Človeški možgani#Senzorični (čutilni) predeli skorje|postcentralna vijuga]] oz. girus ter del skorje, imenovan [[Veliki možgani#Insula ali insularni re.C5.BEenj|insula]]. Bistveni nevrotransmitorji so [[serotonin]], nevropeptidi in [[acetilholin]].{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=219}} Del aksonov iz spinalnega trigeminalnega jedra vodi do [[limbični sistem|limbičnega sistema]], ki je bistven za subjektivno doživljanje in odpor. Aksoni natančneje potekajo do insule, [[obročasta vijuga|obročaste vijuge]] (cingulatnega girusa) in [[amigdaloidno jedro|amigdaloidnega jedra]]. Drugi manjši del aksonov pa poteka do ostalih delov [[Človeški možgani#Diencefalon|diencefalona]] in možganskega debla, ki so pomembni za [[avtonomno živčevje|avtonomne]] in [[endokrini sistem|endokrine]] funkcije, tj. za delovanje dela živčevja brez zavestnega nadzora in [[žleza z notranjim izločanjem|žlez z notranjim izločanjem]].{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=219}} ==== Modulacija bolečine ==== [[Slika:Gate control A firing.svg|thumb|right|250px|Ponazoritev teorije vrat, pri čemer nebolečinski dražljaji vlaken Aβ z delovanjem na internevrone zavirajo prenos bolečinskih dražljajev]] Kot pri vseh bolečinah je tudi zaznava in doživljanje glavobola pod vplivom sistema za uravnavanje oz. modulacijo bolečine. Glede na t. i. [[teorija vrat|teorijo vrat]] se aktivnost uravnava že na ravni podaljšane hrbtenjače.{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=219}} Teorija vrat razlaga, da nebolečinski dražljaji »zapirajo vrata« oz. onemogočajo prenos bolečinskih dražljajev v možgane, bolečinski dražljaji pa jih odpirajo. Bolečinski dražljaji se prevajajo po dveh tipih vlaken, tj. po vlaknih tipa Aδ in C. Nebolečinske dražljaje [[mehanoreceptor]]jev prevajajo vlakna tipa Aβ. Model predvideva, da se z istim vmesnim nevronom ([[internevron]]om) povezujeta npr. tako vlakna tipa C kot Aβ; vlakna tipa C bi internevron aktivirala, vlakna tipa Aβ pa bi prenos zavrla. Tako je aktivacija internevrona in s tem prenos bolečinskega dražljaja odvisna od relativne frekvence dražljajev obeh vlaken. Poleg tega naj bi obstajali dodatni zaviralni (inhibicijski) internevroni, ki se sicer prožijo spontano, vendar je njihova aktivnost zopet odvisna od prej opisanega mehanizma. Bistven nevrotransmitor je v tem primeru [[gama-aminomaslena kislina]].<ref>Schwartz JH & Jessell TM. (2000). ''Principles of Neural Science'', 4. izdaja. New York: McGraw-Hill, str. 482–86. ISBN 0-8385-7701-6</ref> Bolečino naj bi še učinkoviteje uravnaval descendentni sistem za modulacijo bolečine, ki se do spinalnega trigeminalnega jedra spušča po različnih poteh iz senzorične možganske skorje, limbičnega sistema in možganskega debla. Najbolj raziskan del tega sistema je periakveduktalna sivina (PAS), tj. del [[siva možganovina|sive možganovine]], ki se nahaja okoli možganskega akvedukta v srednjih možganih oz. [[mezencefalon]]u. Descedentni sistem uravnava prenos bolečinskih dražljajev, pri čemer jih lahko zavira ali celo spodbuja, kar pomeni, da lahko sistem aktivira bolečinske nevrone kljub odsotnosti dražljajev iz obkrajnih nociceptorjev. Glede na zapleteno sestavo sistemov, odgovornih za nadzor descendentne modulacije, je lahko glavobol tudi odraz psiholoških dejavnikov, kot so spremembe [[čustvo]]vanja, [[strah]] in pričakovanje, ter vedenjskih vzorcev, kot sta akutni odgovor na [[stres]] ter ritem spanja in budnosti. Na modulacijo vpliva tudi ascendentni sistem, ki pa je bistveno manj raziskan.{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=220}} == Primarni glavoboli == === Mehanizmi nastanka === [[Slika:Cortical spreading depression.gif|thumb|right|250px|Razširjajoča se kortikalna depresija, tj. širjenje vala depolarizacije nevronov v možganski skorji, bi lahko povzročila vnetne procese in s tem draženje bolečinskih receptorjev v stenah žil, pa tudi aktivacijo ostalih nevronov in s tem nastanek značilne avre.]] Natančni mehanizmi primarnih glavobolov niso znani, kar pomeni, da razumevanje še vedno temelji na teoretičnih predpostavkah. Tako naj bi bila migrena, pa tudi ostali primarni glavoboli, posledica okvare v delovanju osrednjega živčevja in žilja, kolikšen delež prispeva en ali drugi sistem pa je predmet razprav.<ref name="dodick">{{navedi revijo|last=Dodick DW.|title=Examining the essence of migraine – is it the blood vessel or the brain? A debate|journal=Headache|date=2008|volume=48|issue=4|pages=661–7|pmid=18377395|doi=10.1111/j.1526-4610.2008.01079.x}}</ref> Pri nastanku migrenskega glavobola obstajata dve glavni hipotezi, centralna in periferna. Centralna hipoteza v osnovi razlaga, da je glavna motnja v monoaminergičnem sistemu za nadzor zaznav oz. senzorike, ki se nahaja v možganskem deblu in talamusu. Pri tem naj bi pomembno vlogo igralo neravnovesje nevrotransmitorjev, predvsem [[dopamin]]a in serotonina. Po začetnem vzdraženju v omenjenih strukturah naj bi se motnja razširila na žilje in povzročila krčenje ali širjenje žilja (tj. [[vazokonstrikcija|vazokonstrikcijo]] ali [[vazodilatacija|vazodilatacijo]]), kar bi posledično sprožilo bolečinske receptorje. Periferna hipoteza pa predvideva, da najprej pride do vazokonstrikcije žilja, npr. zaradi močnih čustev ali stresa, kar verjetno sproži pomanjkanje preskrbe dela možganovine s krvjo ([[ishemija|ishemijo]]). Obstaja več možnosti, kaj se zgodi po tem, od izčrpanja [[gladka mišica|gladkomišičnih]] celic, ki ne morejo več vzdrževati normalne napetosti stene žil, do sproženja [[vnetje|vnetnih]] procesov. V končni fazi žile utripajo in se raztegujejo prekomerno, kar vzdraži bolečinske receptorje, ali pa postanejo ti receptorji prekomerno vzdraženi zaradi vnetnih procesov, zaradi česar se odzovejo že na normalna nihanja znotrajlobanjskega tlaka in utripanja žil. Med ostalimi teorijami je treba omeniti še t. i. razširjajočo se kortikalno depresijo (angl. ''cortical spreading depression''), ki opisuje širjenje vala [[depolarizacija|depolarizacije]] nevronov po možganski skorji, kar bi lahko vodilo do vnetnih procesov in s tem do draženja bolečinskih receptorjev.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}}{{sfn|Textbook of Medical Physiology|2006|p=607}}{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=222-3}} Tenzijski glavobol naj bi bil posledica primarne okvare sistema za modulacijo bolečine v osrednjem živčevju, v nasprotju z migreno, kjer okvara zajema širši vidik senzoričnega sistema.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}} Pri glavobolu v rafalih je splošno sprejeta žilna teorija, po kateri naj bi pritisk žile (lahko pa tudi vnetnih procesov ali tumorske mase) dražil trivejni živec in s tem neposredno povzročal bolečino.<ref>{{navedi revijo |author=Goadsby PJ. |title=The vascular theory of migraine--a great story wrecked by the facts |journal=Brain |volume=132 |issue=Pt 1 |pages=6–7 |date=January 2009 |pmid=19098031 |doi=10.1093/brain/awn321 |url=http://brain.oxfordjournals.org/content/132/1/6.long}}</ref> Po drugi strani naj bi bila pomembna tudi okvara nevronov v zadajšnjem delu [[hipotalamus]]a.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}} === Dejavniki pri nastanku primarnih glavobolov === Ozadje migrene ni popolnoma razjasnjeno,<ref>{{navedi revijo |author1=Robbins MS |author2=Lipton RB. |title=The epidemiology of primary headache disorders |journal=Semin Neurol |volume=30 |issue=2 |pages=107–19 |date=2010 |pmid=20352581 |doi=10.1055/s-0030-1249220}}</ref> vendar se domneva, da sodelujejo tako dedni kot okoljski dejavniki.<ref name="Lulli2007">{{navedi revijo |last1=Piane|first1=Maria |last2=Lulli|first2=Patrizia |last3=Farinelli|first3=Ivano |last4=Simeoni|first4=Simona |last5=De Filippis|first5=Sergio |last6=Patacchioli|first6=Francesca Romana |last7=Martelletti|first7=Paolo |title=Genetics of migraine and pharmacogenomics: some considerations|journal=The journal of headache and pain|date=2007|volume=8|issue=6|pages=334–9|pmid=18058067|doi=10.1007/s10194-007-0427-2|pmc=2779399}}</ref> Glede na to, da se migrena v dveh tretjinah primerov pojavlja znotraj družin,<ref>{{navedi revijo|author1=Bartleson JD |author2=Cutrer FM.|title=Migraine update. Diagnosis and treatment |journal=Minn Med |volume=93 |issue=5 |pages=36–41 |date=2010 |pmid=20572569}}</ref> lahko govorimo o dedni nagnjenosti oz. predispoziciji. Za migreno je redkokdaj odgovorna [[mutacija]] oz. okvara samo enega [[gen]]a.<ref>{{navedi revijo|last=Schürks M.|title=Genetics of migraine in the age of genome-wide association studies|journal=The journal of headache and pain|date=2012|volume=13|issue=1|pages=1–9|pmid=22072275|doi=10.1007/s10194-011-0399-0|pmc=3253157}}</ref> Od slednjih je znana [[družinska hemiplegična migrena]], ki se deduje [[dominantno dedovanje|avtosomno dominantno]].<ref>{{navedi revijo|author=de Vries B, Frants RR in Ferrari MD ''s sod.''|title=Molecular genetics of migraine|journal=Human Genetics|date=2009|volume=126|issue=1|pages=115–32|pmid=19455354|doi=10.1007/s00439-009-0684-z}}</ref> Raziskave na [[dvojčki]]h so pokazale, da ima dedni dejavnik okoli 34-51 % vpliva na nastanek migrene.<ref name="Lulli2007"/> Sprožitelji migrenskega napada niso univerzalni, se pravi da določen sprožitelj učinkuje le na nekatere ljudi.<ref name="arq">{{navedi revijo|last1=Fraga|first1=Marcela Dalla Bernardina|last2=Pinho|first2=Ricardo Silva|last3=Andreoni|first3=Solange|last4=Vitalle|first4=Maria Sylvia de Souza|last5=Fisberg|first5=Mauro|last6=Peres|first6=Mario Fernando Prieto|last7=Vilanova|first7=Luiz Celso Pereira|last8=Masruha|first8=Marcelo Rodrigues|year=2013|title=Trigger factors mainly from the environmental type are reported by adolescents with migraine|journal=Arq Neuro-Psiquiatr|volume=71|issue=5|pages=|doi=10.1590/0004-282X20130023|url=http://www.scielo.br/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0004-282X2013005002409&lng=en&nrm=iso&tlng=en|access-date=2014-09-27|archive-date=2014-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20141026040811/http://www.scielo.br/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0004-282X2013005002409&lng=en&nrm=iso&tlng=en|url-status=dead}}</ref> Napad lahko sprožijo različni dejavniki, ki jih v grobem razdelimo na fiziološke, psihološke, prehrambne in okoljske. Pogosti fiziološki sprožitelji so [[stres]], [[lakota]], slaba higiena [[spanje|spanja]] (npr. pomanjkanje spanja ali predolgo spanje)<ref name="arq"/> in [[slabost]], ki so pomembni tudi pri tenzijskem glavobolu.<ref name="Trigger09">{{navedi revijo |author1=Levy D |author2=Strassman AM |author3=Burstein R |title=A critical view on the role of migraine triggers in the genesis of migraine pain |journal=Headache |volume=49 |issue=6 |pages=953–7 |date=June 2009 |pmid=19545256 |doi=10.1111/j.1526-4610.2009.01444.x }}</ref> Pri ženskah se pogosteje pojavlja pred [[menstruacija|menstruacijo]],<ref>{{navedi revijo|author=MacGregor EA.|title=Prevention and treatment of menstrual migraine|journal=Drugs|date=2010-10-01|volume=70|issue=14|pages=1799–818|pmid=20836574|doi=10.2165/11538090-000000000-00000}}</ref> prav tako lahko vplivajo tudi druge spremembe v ravnovesju [[hormon]]ov, kot so nastop prve menstruacije ([[menarha]]), jemanje [[kontracepcija|kontracepcijskih]] sredstev, [[nosečnost]] in [[menopavza]].<ref>{{navedi revijo |author1=Lay CL |author2=Broner SW.|title=Migraine in women|journal=Neurologic Clinics|date=May 2009|volume=27|issue=2|pages=503–11|pmid=19289228|doi=10.1016/j.ncl.2009.01.002}}</ref> Z migreno so povezane mnoge duševne motnje, kot so [[Velika depresivna motnja|depresija]], [[anksioznost]] in [[bipolarna motnja]].<ref>Olesen, J. (2006). [http://books.google.com/?id=F5VMlANd9iYC ''The headaches''], 3. izdaja. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, str. 246-7. ISBN 9780781754002</ref> Od prehrambnih dejavnikov so pogosti sprožitelji [[čokolada]], alkoholne pijače in kava.<ref name="arq"/> Pogosto se omenjata tudi [[tiramin]] in [[natrijev glutamat]], vendar močnih dokazov za njuno vlogo pri nastanku migrene ni.<ref>{{navedi revijo|doi=10.1016/S1081-1206(10)63523-5 |last1=Jansen|first1=Sophia C.|last2=van Dusseldorp|first2=Marijke|last3=Bottema|first3=Kathelijne C.|last4=Dubois|first4=Anthony E.J. |title=Intolerance to dietary biogenic amines: a review |journal=Annals of Allergy, Asthma & Immunology |volume=91 |issue=3 |pages=233–40|date=2003|pmid=14533654}}</ref><ref>{{navedi revijo|author=Freeman M.|title=Reconsidering the effects of monosodium glutamate: a literature review|journal=J Am Acad Nurse Pract |volume=18 |issue=10 |pages=482–6|date=2006|pmid=16999713 |doi=10.1111/j.1745-7599.2006.00160.x}}</ref> Bolniki z migreno kot sprožitelje pogosto navajajo spremembe tlaka pri slabem vremenu, vroče vreme, močno sončno svetlobo, utripajoče luči in bleščanje, hrup, slabo prezračenost prostora in neprijetne vonjave, kot sta vonja po [[bencin]]u in [[parfum]]u.<ref name="arq"/><ref>{{navedi revijo|author1=Friedman DI |author2=De ver Dye T.|title=Migraine and the environment |journal=Headache |volume=49 |issue=6 |pages=941–52 |date=2009 |pmid=19545255 |doi=10.1111/j.1526-4610.2009.01443.x}}</ref> === Klinična slika === [[Slika:Migraine aura.jpg|thumb|right|250px|Umetnikova prestava vidne avre pri migreni]] Migrene so ponavljajoči se nenadni glavoboli, ki jih pogosto spremljajo slabost, [[bruhanje]] in subjektivna doživetja pred napadi, imenovana tudi [[avra|avre]]. Te se najpogosteje kažejo kot senzorične motnje, kot so vidne motnje v obliki cikcakastih ali vijugastih črt, bleščanje in izpadi vidnega polja, lahko tudi prisluhi, občutki mravljinčenja ali pekoči občutki ([[parestezija|parestezije]]). Redkeje se pojavljajo motorični simptomi, kot sta [[ohromelost]] polovice telesa oz. hemiplegija in napad [[krč]]ev, ter [[motnje zavesti]], [[omedlevica]] in [[vrtoglavica]]. Sam glavobol je srednje ali zelo močan, utripajoč, se običajno pojavi na eni strani glave in se lahko razširi na drugo stran ter traja od 4-72 ur. Bolniki so prekomerno občutljivi na svetlobo, zvok in vonjave (foto-, fono- in osmofobija), telesna aktivnost poslabša bolečino, kar onemogoča opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Mnogo bolnikov zato med napadom migrene počiva v temnem in tihem prostoru.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}}{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=327-8}}{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}} Omeniti je treba, da se v nasprotju s splošnim prepričanjem avre pojavljajo samo pri 15-25 % vseh bolnikov z migreno.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}}{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=327-8}} Kot že ime nakazuje, se tenzijski glavobol kaže kot top, neutripajoč glavobol s stiskajočim občutkom okoli glave ali na vrhu temena. Bolečina je blaga do zmerna, nastaja postopoma skozi dan in lahko traja več dni. Tako delimo tenzijski glavobol na epizodični tip, ki traja manj kot 15 dni v mesecu, in kronični, ki traja dlje kot toliko. Pomembna ločnica med migreno in tenzijskim glavobolom je ta, da so pri slednjem spremljajoči simptomi in znaki značilno odsotni, tj. ni bruhanja, slabosti in avre, med telesno aktivnostjo se bolečina ne poslabša.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}}{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=332-3}}{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}} [[Slika:The Cluster Headache.jpg|thumb|right|250px|Glavobol v rafalih poteka kot napad enostranske zelo močne zaočesne bolečine, ki naj bi bila ena od najhujših znanih bolečin.]] [[Glavobol v rafalih]] označuje napad zelo močne enostranske za- ali nadočesne bolečine, lahko tudi bolečine na temenu, ki traja od četrt ure do treh ur. Bolečina pri tem glavobolu naj bi bila ena od najhujših znanih bolečin, hujša od [[porod]]nih bolečin, napada [[ledvični kamen|ledvičnih kamnov]] in številnih [[zlom kosti|zlomov]]. Bistvena lastnost glavobola v rafalih je periodičnost napadov. Napad se torej tipično pojavi od enkrat do dvakrat dnevno, od 8-10 tednov na leto. Lahko se pojavi vsak drugi dan ali pa dnevno pride celo do 8 napadov. Pri polovici bolnikov se napadi pojavijo med spanjem. Med napadom so bolniki nemirni, se nenehno sprehajajo po prostoru ter zibajo z glavo ali drgnejo z njo ob steno, nekateri postanejo [[agresivnost|agresivni]]. Ipsilateralno, tj. na isti strani kot bolečina, se pojavijo tudi znaki delovanja avtonomnega živčnega sistema, ki so lahko parasimpatični z rdečim in solznim očesom ter smrkanjem ali simpatični v obliki [[Hornerjev sindrom|Hornerjevega sindroma]], tj. z ozkimi [[zenica]]mi ([[mioza|miozo]]), povešeno veko (ptozo), pomikom [[zrklo|zrkla]] navznoter (enoftalmusom) in odsotnostjo [[znojenje|znojenja]] (anhidrozo). V obdobjih med napadi, ki lahko trajajo več mesecev, so bolniki brez težav.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}}{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=333-4}}{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}} Glavobol v rafalih sicer spada med t. i. trigeminalne avtonomne cefalgije (TAC), širšo skupino motenj, ki se prav tako kažejo z močno zaočesno (retroorbitalno) bolečino in avtonomnimi znaki, vendar se razlikujejo po tem, da trajajo manj časa in se pojavljajo pogosteje. [[Paroksizmalna hemikranija]] traja od ene minute do tri četrt ure, na dan pa lahko pride tudi do 40 napadov. Motnja se pogosteje pojavlja pri ženskah. Napad pri [[Sindrom SUNCT|sindromu SUNCT]]{{efn|Angl. '''''s'''hort-lasting '''u'''nilateral '''n'''euralgiform headache attacks with '''c'''onjunctival injection and '''t'''earing''}} traja samo nekaj sekund, največ dve minuti, in se lahko v eni uri ponovi do 30-krat; motnja prevladuje pri moških. Sprožilni dejavnik je pogosto žvečenje ali pa uživanje določene vrste hrane, npr. [[citrus]]ov.{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=335-7}} == Sekundarni glavoboli == Kot že omenjeno, so sekundarni glavoboli posledica nekega bolezenskega stanja in so lahko edini simptom. Vzrok draženja bolečinskih receptorjev je lahko mehanski, kot je nateg ali razširitev znotraj- in zunajlobanjskih žil, ali kemični, najpogosteje vnetje ali [[krvavitev]]. Pri subakutnih in kroničnih glavobolih dolgotrajno draženje povzroči spremembo vzdražnosti nevronov višjega reda, udeleženih pri zaznavi ali modulaciji bolečine.{{sfn|Seminarji iz patološke fiziologije|2008|p=218}} Med vzroki prevladujejo okužbe,{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=325}} od blago potekajočih okužb zgornjih dihal (npr. [[prehlad]]), preko vnetij obnosnih votlin oz. [[sinusitis]]ov (predvsem zgornječeljustne in čelne votline) do nevarnih okužb možganskih ovojnic oz. [[meningitis]]ov. Nenaden močan glavobol z otrplostjo vratu in [[vročina|vročino]] kaže na meningitis, vendar se ga lahko zamenja z migreno zaradi utripajoče narave ter pridružene slabosti, bruhanja in fotofobije. Podobno, vendar brez vročine, se lahko kaže tudi znotrajlobanjska krvavitev, predvsem [[subarahnoidna krvavitev]]; bolniki pogosto opisujejo, da je glavobol, doživet pri tej krvavitvi, »najhujši v njihovem življenju«. Približno tretjina vseh bolnikov z možganskim tumorjem navaja glavobol kot glavni simptom bolezni. Bolečina je navadno neznačilna, tj. topa, srednje jakosti, ki se lahko poslabša pri naporu ali spremembi položaja, lahko je povezana s slabostjo in bruhanjem. Zaradi glavobola ima desetina vseh bolnikov z možganskim tumorjem motnje spanja.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}} Z glavobolom se lahko kažejo še anatomske motnje žilja, povišan ali znižan znotrajlobanjski (intrakranialni) tlak, [[hipertenzija]], povišana koncentracija ogljikovega dioksida oz. [[hiperkapnija]], zastrupitev z [[Ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]], zloraba [[alkohol]]a, [[zdravilo|zdravil]] in [[Mamilo|drog]], [[odtegnitveni sindrom|odtegnitveni]] (abstinenčni) sindrom, poškodbe glave/in ali vratu ipd. Pogost zunajlobanjski vzrok je napetost vratnih mišic in mišic na lasišču kot posledica slabe oz. prisilne drže ter močnih čustev. Zaočesno bolečino lahko povzročijo bolezni in poškodbe samega očesa, kot so [[glavkom]], utrujenost [[ciliarnik|ciliarne]] mišice zaradi neustrezne [[dioptrija|dioptrije]] očal oz. očesnih leč ter poškodbe [[mrežnica|mrežnice]] zaradi izpostavljenosti [[ultravijolična svetloba|ultravijoličnim žarkom]] (npr. pri smučanju ali delu z [[Varjenje|varilnim aparatom]]). Pri starejših je pogost [[temporalni arteritis]] (vnetje senčnične arterije), ki se med ostalim kaže s hudim glavobolom.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}}{{sfn|Textbook of Medical Physiology|2006|p=607}}{{sfn|Illustrated Textbook of Paediatrics|2012|p=470}} == Diagnostika == === Sekundarni glavoboli === [[Slika:Epidurales Haematom.jpg|thumb|right|250px|Računalniška tomografija (CT) glave, viden je epiduralni hematom v obliki leče <small>(levo)</small>]] S kliničnega vidika je razdelitev glavobolov na primarne in sekundarne najbolj praktična, saj so slednji lahko simptom smrtno nevarnih bolezenskih stanj. Sumljivi so predvsem glavoboli, ki imajo kratko zgodovino v anamnezi, tj. ki so se začeli pojavljati pred kratkim oz. so nastali nenadoma in imajo pridružene simptome oz. znake okužbe, predvsem otrpel tilnik, vročino in [[izpuščaj]]e na koži, ali pa žariščne (fokalne) nevrološke motnje. Te so lahko različne, od motenj vida v smislu izpadov vidnega polja, [[škiljenje|škiljenja]] oz. strabizma in dvojnega vida, preko sprememb vedenja in osebnosti ter [[kognicija|kognitivnih]] motenj do delnih ali popolnih ohromitev udov ter nenormalne hoje. Pri otrocih je treba biti pozoren na motnje rasti in razvoja ter nenadne težave pri učenju.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}}{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}}{{sfn|Illustrated Textbook of Paediatrics|2012|p=471}} V primeru suma na sekundarni glavobol in s tem na ogrožajoče stanje v ozadju je treba opraviti slikovne preiskave glave. Slikovne preiskave zajemajo [[računalniška tomografija|računalniško tomografijo]] (CT) ali [[magnetnoresonančno slikanje]] (MRI), po potrebi pa je treba odvzeti vzorce [[likvor]]ja in krvi (npr. ob okužbi) ali opraviti [[rentgensko slikanje]] lobanje in vratne [[hrbtenica|hrbtenice]] ob poškodbi.{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}}{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=325}} Spodnja tabela podaja glavne opozorilne znake pri glavobolu in pomembnejšo diferencialno diagnozo{{efn|Tj. ugotovitev, katere bolezni s podobnimi simptomi in znaki ima lahko bolnik.}} nevarnih bolezenskih stanj.{{sfn|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}}{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}}{{sfn|Illustrated Textbook of Paediatrics|2012|p=471}} {| style="margin:0 0 1em 1em; border:1px solid #aaa; background:#F88379; text-align:center; font-size:90%; margin:auto;" cellpadding="1" cellspacing="0" |- style="background:#F88379; border-top:1px solid #aaa;" ! style="border-right:1px solid #aaa; border-bottom:2px solid #aaa;" | '''''Opozorilni simptomi/znaki ali okoliščine''''' ! style="border-right:1px solid #aaa; border-bottom:2px solid #aaa;" | '''''Diferencialna diagnoza''''' |- style="background:#FFC0CB" | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |žariščni nevrološki znaki (z izjemo tipične avre) | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |tumor, možganska kap, prirojene nepravilnosti žilja |- | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |znaki sistemske okužbe | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |meningitis, [[encefalitis]], [[Lymska borelioza]] |- style="background:#FFC0CB" | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |nenaden, zelo močan glavobol | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |krvavitve (predvsem [[subarahnoidna krvavitev]]), tumor, [[feokromocitom]] |- | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |na novo nastal glavobol ob dejavnikih tveganja za pojav malignega tumorja ali okužbo z virusom [[HIV]] | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |[[zasevek|zasevki]], možganski [[ognojek]], meningitis |- style="background:#FFC0CB" | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |glavobol po 55 letu | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |temporalni arteritis, tumor |- | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |glavobol, ki pogosto zmoti spanec{{efn|Neredko je takšen glavobol prisoten tudi pri bolnikih z migreno.{{sfn|Illustrated Textbook of Paediatrics|2012|p=471}}}} ali se pojavi takoj po zbujenju ter pri naporu ali kašlju{{efn|Pri nekaterih ljudeh je glavobol, ki se pojavi pri naporu, kašlju ali [[spolni odnos|spolnem odnosu]], popolnoma nenevaren oz. benigen, vendar se takšno diagnozo lahko postavi le po tem, ko se s preiskavami izključi organske vzroke.{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=342-3}}}} | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |tumor |- style="background:#FFC0CB" | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |glavobol, ki se stopnjuje tako po pogostosti kot jakosti | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |tumor, [[subduralni hematom]], zloraba zdravil, [[zastrupitev|zastrupitve]] (npr. s [[ogljikov monoksid|CO]]) |- | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |edem papile [[vidni živec|vidnega živca]] ([[papiledem]]) | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |tumor, meningitis |- style="background:#FFC0CB" | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |glavobol po poškodbi | style="border-right: 1px solid #aaaaaa" |subduralni hematom, [[epiduralni hematom]], druge znotrajlobanjske krvavitve |} === Primarni glavoboli === Primarni glavoboli se pri večini bolnikov pojavijo med 20 in 40 letom starosti, čeprav se lahko pojavijo v katerikoli starosti. Splošna značilnost teh glavobolov so ponavljajoči se napadi, ki trajajo že dlje časa. Zaradi različnih pristopov pri zdravljenju je treba med seboj ločiti migreno, tenzijski glavobol in glavobol v rafalih. Bolniki v anamnezi navedejo že opisane simptome in znake omenjenih glavobolov. Pri migreni lahko zasledimo družinsko obremenjenost.{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}} Včasih na osnovi samega glavobola ni možno ločiti med migreno in tenzijskim glavobolom, vendar v splošnem velja, da tenzijski glavobol nima pridruženih simptomov in znakov, kot so slabost, bruhanje in senzorične motnje.{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=327-8}} Seveda je treba izključiti morebitne opozorilne znake in s tem organski vzrok za glavobol. Tako se opravi celoten fizičen pregled bolnika, posebno pozornost je treba usmeriti na glavo, priporočljivo je narediti natančen nevrološki status. Po potrebi je treba opraviti še slikovne in laboratorijske preiskave.{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}} == Zdravljenje == === Sekundarni glavoboli === Zdravljenje sekundarnih glavobolov je povečini odstranitev organskega vzroka, npr. zdravljenje bakterijske okužbe z [[antibiotik]]i ali kirurška odstranitev možganskega tumorja in hematoma. Poseben problem predstavlja kronični popoškodbeni glavobol, kjer se bolečina pojavlja dolgo čas po sami poškodbi oz. bolezni (npr. okužbi ali krvavitvi). Običajno se pojavi znotraj dveh tednov po dogodku in lahko traja od 3-5 let. Po tem času glavoboli običajno prenehajo. Predlagano je bilo, da imajo nekateri bolniki pridruženo okužbo z [[Virus Epstein-Barr|virusom Epstein-Barr]]. Dodaten zaplet lahko predstavlja odvzem likvorja z lumbalno punkcijo med boleznijo, zato je treba upoštevati tudi možnost trajno nizkega znotrajlobanjskega tlaka. Popoškodbeni glavobol se zdravi izkustveno oz. empirično. Zdravila, ki so se pri tem dobro izkazala, so [[triciklični antidepresiv]]i, predvsem [[amitriptilin]], ter [[gabapentin]], [[valproat]] in [[fenelzin]].{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=325,341}} === Primarni glavoboli === Zdravljenje primarnih glavobolov mora temeljiti na natančni [[anamneza|anamnezi]], fizičnem pregledu in morebitnih dodatnih preiskavah. Pri določenem deležu bolnikov s primarnim glavobolom je smiselno najprej poskusiti z nefarmakološkimi ukrepi, tj. ukrepi brez zdravil. [[Kognitivno-vedenjska terapija]] je lahko učinkovita predvsem pri migreni, medtem ko je taka terapija sama zase premalo učinkovita pri kroničnih tenzijskih glavobolih, glavobolih v rafalih in glavobolih zaradi prekomerne rabe zdravil. Učinkovitost [[akupunktura|akupunkture]] pri zdravljenju in preprečevanju ni popolnoma dorečena.{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}} Številne raziskave so potrdile, da je [[kiropraktika]] lahko učinkovit način zdravljenja pri migrenah in glavobolih, ki so posledica poškodbe in ostalih motenj v vratu (cervikogeni glavoboli), medtem ko pri tenzijskih glavobolih nima učinka.<ref>{{navedi splet|author=Hall AJ.|url=http://www.logan.edu/mm/files/lrc/senior-research/2012-dec-25.pdf|title=Effectiveness of Conservative Treatment via Chiropractic Spinal Manipulation on Migraine Headache, Tension-Type Headache, & Cervicogenic Headache|accessdate=21.9.2014|date=29.10.2012|publisher=Logan University|archive-date=2015-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20150510102144/http://www.logan.edu/mm/files/lrc/senior-research/2012-dec-25.pdf|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Griechische Asprin (10564731205).jpg|thumb|right|250px|Pri zdravljenju napadov tenzijskega glavobola in pogosto tudi migrene so učinkoviti preprosti analgetiki, kot je [[aspirin]].]] Napad tenzijskega glavobola zdravimo s preprostimi protibolečinski sredstvi oz. [[analgetik]]i, kot so [[aspirin]], [[paracetamol]] in [[nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidna protivnetna zdravila]] (NSAID), npr. [[ibuprofen]] in [[naproksen]]. Pri zdravljenju kroničnega tenzijskega glavobola se je do sedaj nedvoumno izkazal samo amitriptilin, predvsem v kombinaciji z nefarmakološkimi ukrepi proti stresu. Glede uporabe ostalih tricikličnih antidepresivov, [[zaviralci ponovnega privzema serotonina|zaviralcev ponovnega privzema serotonina]] in [[benzodiazepin]]ov so mnenja deljena.{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}}{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=333}} Zdravljenje glavobola v rafalih delimo na zdravljenje napada (epizodično zdravljenje) ter preventivno zdravljenje. Mnogo bolnikov se zelo dobro odzove na inhalacijo visokih koncentracij kisika z velikim pretokom (100 % kisik s pretokom 10-12 L/min) za približno četrt ure, učinkovit je tudi sumatriptan v obliki podkožne injekcije ali nosnega pršila. Pri preventivi je zdravilo prvega izbora [[verapamil]], lahko pa uporabimo [[kortikosteroid]]e ali metisergid, vendar je treba biti pozoren na [[Stranski učinek|neželene stranske učinke]].{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}}{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=335-6}} Raziskave v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Danska|Danskem]] so pokazale, da multidisciplinarni pristop (tj. sodelovanje več strok) učinkovito zmanjša stroške zdravljenja glavobolov in bolezensko breme družbe, kar velja predvsem za primarne glavobole, glavobole zaradi čezmernega jemanja zdravil ter ob pridruženih telesnih in duševnih bolezni. V posebnih centrih za glavobol je bolnik tako deležen obravnave različnih strokovnjakov, v prvi vrsti [[nevrolog]]ov, ki se ožje ukvarjajo z glavoboli, [[fizioterapija|fizioterapevtov]], [[psiholog]]ov in posebno izobraženih višjih [[medicinska sestra|medicinskih sester]]. Po potrebi se bolnik glede na samo ozadje glavobola lahko posvetuje še z drugimi specialisti, kot so [[nevrokirurg]], [[ginekolog]], [[psihiater]] ter specialist [[otorinolaringologija|otorinolaringologije]] (ORL).<ref name="zdravvestn"/> ==== Migrena ==== Prvi korak pri zdravljenju migrene je obrazložitev bolezni bolniku. Pri migreni povečini obstaja podedovana nagnjenost, zato se je ne more popolnoma pozdraviti. Kljub temu se bolezen lahko popolnoma nadzira s spremembo življenjskega sloga in z zdravili. Poleg tega migrena ni življenjsko nevarna, vendar se lahko kvaliteta življenja močno poslabša ob nezadostnem sodelovanju bolnika pri zdravljenju.{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=328-9}} Pri spremembi sloga je treba bolnika spodbuditi k temu, da poišče sprožitelje in se jim poskuša izogniti ali zmanjšati njihov vpliv. Učinek sprožiteljev se zaradi spremenljivosti vzdražnosti nevronov v okvarjenih bolečinskih poteh lahko od časa do časa spreminja. To praktično pomeni, da morajo bolniki trajno spremeniti življenjski slog v smislu zdrave prehrane, redne telesne vadbe, spalnih navad, izogibanja prevelikih količin [[kofein]]a in alkohola ter zmanjšanja stresa, kolikor trenutni položaj pri posamezniku seveda dovoljuje.{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=328-9}} Pri ženskah [[Vpliv kajenja tobaka na zdravje|kajenje]] in jemanje kontracepcijskih učinkovin zvečata tveganje za [[možganska kap|možgansko kap]].<ref>{{navedi revijo |last1=Schurks|first1=M.|last2=Rist|first2=P. M|last3=Bigal|first3=M. E|last4=Buring|first4=J. E|last5=Lipton|first5=R. B|last6=Kurth|first6=T. |title=Migraine and cardiovascular disease: systematic review and meta-analysis|journal=BMJ (Clinical research ed.)|date=2009|volume=339|pages=b3914|pmid=19861375|pmc=2768778|doi=10.1136/bmj.b3914}}</ref> Zdravljenje migrene z zdravili delimo tako kot pri glavobolu v rafalih na epizodično in preventivno. Pri epizodičnem so pogosto učinkoviti preprosti analgetiki v kombinaciji z [[antiemetiki]], kot sta [[domperidon]] in [[metoklopramid]], v hujših primerih pa lahko uporabimo triptane; [[ergotamin]] se danes redko uporablja zaradi hitre prekoračitve največjega dovoljenega odmerka in s tem nevarnih stranskih učinkov. Preventivno zdravljenje, katerega cilj je zmanjšanje frekvence napadov in njihove jakosti, najpogosteje uvedemo takrat, kadar se na mesec pojavi 5 napadov ali več. Pred uvedbo je treba jemanje analgetikov ukiniti, sicer je preventivno zdravljenje neučinkovito. Problem preventivnega zdravljenja so tudi visoki odmerki zdravil, ki pogosto povzročajo mnoge neželene stranske učinke. Za preventivno zdravljenje se najpogosteje uporabljajo [[beta blokator]]ji (npr. [[propranolol]] in [[timolol]]) ter amitriptilin, [[topiramat]] in [[valproat]].{{sfn|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}}{{sfn|Clinical Neurology|2003|p=329-32}} === Alternativno zdravljenje === Bistvo [[alternativna medicina|alternativnega zdravljenja]] je odkrivanje vzroka oz. osnovne bolezni in zdravljenje na naraven način. Tudi tukaj je med ostalim bistven zdrav življenjski slog, od zdrave prehrane, pitja zadostnih količin tekočine in sprostitvenih tehnik (npr. [[joga]] in [[meditacija]]). Koristna je [[akupresura]] določenih točk na čelu, zatilju in sencah ter na rokah in nogah. Od domačih zdravil lahko pomagajo listi [[navadni lapuh|navadnega lapuha]], namočenih v kisu, poparki [[kopriva (rod)|kopriv]], [[melisa|melise]], [[majaron]]a in [[šentjanževka|šentjanževke]], pa tudi [[navadni repuh]], [[poprova meta]] in [[sivka]].<ref>Vogel A. (1990). ''Narodni liječnik''. Ljubljana, Zagreb: Mladinska knjiga, str. 59. {{ikona sh}}</ref><ref>Sterle M. (1987). ''Živeti modro: Sprostitve, meditacije, akupresura''. Ljubljana: Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva, str. 97-101. ISBN 86-7137-025-5</ref><ref>{{navedi splet|author=Bradarić D. |url=http://www.zdravstvena.info/preventiva/glavobol-boli-glava-zmanjsanje-glavobola.html|title= Glavobol in nekaj naravnih metod za ublažitev le tega|accessdate=22.9.2014|date=|publisher=}}</ref> == Zgodovina glavobola == [[Slika:Trepanated skull of a woman-P4140363-black.jpg|thumb|right|250px|V času [[neolitik]]a so s trepanacijo lobanje »izpuščali« demone in zle duhove, s čimer naj bi pozdravili glavobol.]] [[Slika:Cruikshank - The Head Ache.png|thumb|right|250px|[[George Cruikshank|G. Cruikshank]]: ''Glavobol'' <small>(1819)</small>]] Zdravljenje glavobolov in nekaterih ostalih nevroloških ter [[duševna motnja|duševnih motenj]] z odprtjem lobanje oz. [[trepanacija|trepanacijo]] sega vsaj 9.000 let v preteklost. V tistem času so ljudje verjeli, da te bolezni povzročajo [[demon]]i in zlobnih [[duh]]ovi v glavi in jih je možno pozdraviti z izgonom povzročiteljev.<ref name="HA">{{navedi splet|author=Alexander L.|url=http://headacheaustralia.org.au/what-is-headache/12-history-of-headache|title=History of Headache|accessdate=21.9.2014|date=|publisher=Headache Australia|archive-date=2014-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20141016164720/http://headacheaustralia.org.au/what-is-headache/12-history-of-headache|url-status=dead}}</ref> Najstarejše znane zapise o glavobolu na [[glinena tablica|glinenih tablicah]] iz območja [[Mezopotamija|Mezopotamije]] datirajo v obdobje 4.000 pr. n. št. ali prej. Med starejše omembe spadajo tudi zapisi na [[papirus]]ih iz [[Stari Egipt|Starega Egipta]] okoli 1.500 let pr. n. št. ter 2. knjiga kraljev v [[Stara zaveza|Stari zavezi]], okoli 700 let pr. n. št.{{efn|Glej 2 Kr 4, 18-37}} [[Hipokrat]], [[Celz]] in [[Plinij starejši]] so v svojih delih večkrat omenili glavobol. Celz je opisoval zdravljenje kratko in dolgo trajajočih glavobolov, kar verjetno predstavlja enega od prvih poskusov ločevanja različnih vrst glavobola.{{sfn|Headache: through the centuries|2012|p=3-4}} Hipokrat je prvi opisal vidne simptome migrene ter povezavo med glavobolom in naporom oz. spolnim odnosom.<ref name="HA"/> Prva uradna razdelitev glavobolov se je pojavila v zapisih [[Aratej iz Kapadokije|Arateja iz Kapadokije]] iz zgodnjega 2. stoletja n. št. Aratej je nenaden glavobol prehodne narave označeval kot ''cephalagia'', dolgotrajne in ponavljajoče se glavobole pa kot ''cephalea''; podtip slednjih glavobolov, ki so se pojavljali samo na eni strani glave, je imenoval ''heterocrania''. Taka razdelitev je obveljala več stoletij, med ostalim je omenjena v srednjeveških arabskih zapisih, uporabljala sta jo npr. tudi [[Galen]] in [[Pavel iz Egine]], s to razliko, da je Galen termin ''heterocrania'' zamenjal s ''hemicrania''.{{sfn|Headache: through the centuries|2012|p=4-5}} Poleg tega je bil Galen verjetno eden od prvih, ki je predlagal, da bolečina izvira predvsem iz možganskih ovojnic, pokostnice in večjih žil.{{sfn|Headache: through the centuries|2012|p=20}} V [[srednji vek|srednjem veku]] so glavobole zdravili z obkladki, namočenimi v [[kis]] in [[opij]].<ref name="HA"/> V [[novi vek|novem veku]] sta k razumevanju glavobolov prispevala predvsem [[Thomas Willis]] z razvojem žilne teorije in Edward Liveing s predlogom motnje v delovanju nevronov osrednjega živčevja. William Gowers je bil eden od prvih, ki so zdravljenje glavobola razdelili na preventivno in epizodično.<ref name="HA"/> Leta 1887 je Louis Hyacinthe Thomas razdelil migreno na dva tipa, in sicer na migreno z avro (fr. ''migraine ophthalmique'') in migreno brez avre (fr. ''migraine vulgaire''); osnovna razdelitev je v uporabi še dandanes.<ref>{{navedi knjigo|last=Borsook|first=D.|title=The migraine brain : imaging, structure, and function|year=2012|publisher=Oxford University Press|location=New York|isbn=9780199754564|pages=3–11|url=http://books.google.ca/books?id=5GVVJS_fCAkC&pg=PA3&lpg=PA3}}</ref> Skozi stoletja je bilo predlaganih mnogo načinov zdravljenja migrene, vendar je do odločilnega koraka prišlo šele po letu 1918, ko so iz [[rženi rožiček|rženega rožička]] izolirali [[ergotamin]]. Na njegovi osnovi so leta 1959 za zdravljenje migrene razvili [[metisergid]], leta 1988 pa prvo zdravilo iz skupine [[triptan]]ov, tj. [[sumatriptan]].<ref>{{navedi revijo|author1=Tfelt-Hansen PC |author2=Koehler PJ.|title=One hundred years of migraine research: major clinical and scientific observations from 1910 to 2010|journal=Headache|date=2011|volume=51|issue=5|pages=752–78|pmid=21521208|doi=10.1111/j.1526-4610.2011.01892.x}}</ref> V prvi polovici 20. stoletja je k razumevanju mehanizmov nastanka glavobolov bistveno prispeval Harold Wolffe.<ref name="HA"/> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |last=Bajrović|first=FF.|year=2008|chapter=Glavobol|editor=Ribarič S.|title=Seminarji iz patološke fiziologije|edition=1.|location=Ljubljana |publisher=Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo|page=218-25|isbn=978-961-91250-3-8|ref = {{harvid|Seminarji iz patološke fiziologije|2008}}}} * {{navedi enciklopedijo|last1=Clinch|first1=CR.|year=2011|chapter-url=http://accessmedicine.mhmedical.com/content.aspx?bookid=377&Sectionid=40349420|chapter=Chapter 28: Evaluation & Management of Headache|editor1-last=South-Paul|editor1-first=JE|editor2-last=Lewis|editor2-first=EL|editor3-last=Matheny|editor3-first=SC|title=Current diagnosis & treatment in family medicine ''[elektronski vir]''|edition=3.|publisher=New York: McGraw-Hill Health Professions Division; AccessMedicine (distributer)|accessdate=28.8.2014|ref = {{harvid|Current diagnosis & treatment in family medicine|2011}}}} * {{navedi knjigo|last=Eadie|first=MJ.|year=2012|title=Headache: through the centuries|url=https://archive.org/details/headachethroughc0000eadi|publisher=Oxford idr.: Oxford University Press|isbn=978-0-19-986097-5| ref = {{harvid|Headache: through the centuries|2012}}}} * {{navedi knjigo|last=Goadsby|first=PJ.|year=2003|chapter=Headache|editor=Fowler TJ & Sadding JW.|title=Clinical Neurology|url=https://archive.org/details/clinicalneurolog0000unse_a6p5|edition=3.|location=London|publisher=Hodder Arnold|page=[https://archive.org/details/clinicalneurolog0000unse_a6p5/page/324 324]-44|isbn=978-0-340-80798-9| ref = {{harvid|Clinical Neurology|2003}}}} * {{navedi enciklopedijo|last1=Goadsby|first1=PJ|last2=Raskin|first2=NH.|year=2012|chapter-url=http://accessmedicine.mhmedical.com/content.aspx?bookid=331&Sectionid=40726722|chapter=Chapter 14: Headache|editor1-last=Longo|editor1-first=DL|editor2-last=Fauci|editor2-first=AS|editor3-last=Kasper|editor3-first=DL ''s sod''|title=Harrison's Principles of Internal Medicine ''[elektronski vir]''|edition=18.|publisher=New York: McGraw-Hill Health Professions Division; AccessMedicine (distributer)|accessdate=28.8.2014|ref = {{harvid|Harrison's Principles of Internal Medicine|2012}}}} * {{navedi knjigo |editor-last=Guyton|editor-first=AC|editor2-last=Hall|editor2-first=JE.|year=2006|title=Textbook of Medical Physiology|url=https://archive.org/details/textbookofmedica0000guyt|edition=11.|publisher=Elsevier Saunders|page=[https://archive.org/details/textbookofmedica0000guyt/page/606 606]-7|isbn=0-7216-0240-1| ref = {{harvid|Textbook of Medical Physiology|2006}}}} * {{navedi knjigo|editor-last=Lissauer|editor-first=T|editor2-last=Claydon|editor2-first=G|year=2012|title=Illustrated Textbook of Paediatrics|url=https://archive.org/details/illustratedtextb0004edunse|edition=4.|publisher=Edinburgh, London, New York idr.: Mosby Elsevier|page=[https://archive.org/details/illustratedtextb0004edunse/page/469 469]-72|isbn=978-0-7234-3565-5|ref = {{harvid|Illustrated Textbook of Paediatrics|2012}}}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Headaches|Glavoboli}} * [http://www.ihs-headache.org/ Uradna stran Mednarodnega združenja za glavobol (IHS)] {{ikona en}} {{Medical resources | ICD10 = {{ICD10|G43}}, {{ICD10|G44}}, {{ICD10|R51}} | ICD9 = {{ICD9|339}}, {{ICD9|784.0}} | ICDO = | OMIM = | DiseasesDB = 19825 | MedlinePlus = 003024 | eMedicineSubj = neuro | eMedicineTopic = 517 | MeshID = D006261 | GeneReviewsNBK = | GeneReviewsName = | NORD = | GARDNum = | GARDName = | Orphanet = | AO = | RP = | WO = | OrthoInfo = | NCI = | Scholia = | SNOMED CT = }} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavobol| ]] [[Kategorija:Bolečina]] [[Kategorija:Simptomi]] [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] e5iosjfkppom9vzlc3f9jm5cdgnmtnx 0 158285 6759011 6756010 2026-10-01T05:18:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Protin | Image = The gout james gillray.jpg | Alt = Živalca z ostrimi zobmi grize otečeno nogo ob korenu palca | Caption = ''Protin'', karikatura iz l. 1799 - [[James Gillray]] | DiseasesDB = 29031 | ICD10 = {{ICD10|M|10||m|05}} | ICD9 = {{ICD9|274.00}} {{ICD9|274.1}} {{ICD9|274.8}} {{ICD9|274.9}} | ICDO = | OMIM = 138900 | OMIM_mult = {{OMIM2|300323}} | MedlinePlus = 000422 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 221 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|med|924}} {{eMedicine2|med|1112}} {{eMedicine2|oph|506}} {{eMedicine2|orthoped|124}} {{eMedicine2|radio|313}} | MeshID = D006073 }} '''Protin''' (tudi '''putika''', '''udnica''' in '''skrnina''', pogovorno '''giht''' in '''podagra''', kadar gre za palec na nogi)<ref name=Egg2007/> je [[bolezen]], za katero so običajno značilni ponavljajoči se napadi [[sklepno vnetje|sklepnega vnetja]] – [[oteklina|otečen]], pordel, boleč in vroč [[sklep]]. [[Metakarpofalangealni|Metatarzofalangealni sklep]] pri korenu nožnega palca je prizadet najpogosteje (v približno 50 % primerih). Protin se lahko kaže kot [[tof]]i, [[ledvični kamen|ledvični kamni]] ali pa [[uratna nefropatija]]. Bolezen je posledica povišane ravni [[mononatatrijev urat|sečne kisline]] v [[kri|krvi]]. Sečna kislina kristalizira, kristali pa se odlagajo v sklepih, [[kite|kitah]] in okoliških [[tkivo|tkivih]]. Klinično diagnozo lahko potrdijo na osnovi značilnih kristalov v sklepni tekočini. Zdravljenje z [[Nesteroidna protivnetna učinkovina|nesteroidnimi protivnetnimi zdravili]] (NSAR), [[kortikosteroid]]i ali [[kolhicin]]om izboljša simptome. Ko akutni napad mine, se raven sečne kisline ob spremembah življenjskega sloga običajno zniža. Prizadetim s pogostimi napadi pa lahko [[alopurinol]] ali [[probenicid]] zagotovita dolgoročno preprečevanje. Protin je postal bolj pogost v zadnjih desetletjih, na neki točki njihovega življenja pa prizadene približno 1–2 % prebivalstva na Zahodu. Povečanje je verjetno posledica naraščajočih dejavnikov tveganja v populaciji, kot so na primer [[metabolični sindrom]], podaljšana [[pričakovana življenjska doba]] in spremembe v prehrani. Protin so v preteklosti poznali kot »bolezen kraljev« ali »bolezen bogatinov«. == Znaki in simptomi == [[Slika: Gout2010.JPG|thumb|right|250px|Protin v [[metatarzalnofalangealni sklep|metatarzofalangealnem sklepu]] – koža nad sklepom je rahlo pordela.]] Protin se lahko izrazi na več načinov, najbolj običajno pa gre za ponavljajoče se napade akutnega [[vnetni artritis|vnetnega artritisa]] (pordel, mehek, topel, otekel sklep).<ref name=Review08/> Metatarzofalagnealni sklep pri korenu nožnega palca je prizadet najpogosteje, in sicer v okoli polovici primerov.<ref name=PM2010/>Prizadene lahko tudi druge sklepe, kot so gležnji, kolena, zapestja in prsti.<ref name=PM2010/> Bolečina v sklepi se običajno javlja v 2–4 urah in ponoči.<ref name=PM2010/> Razlog za pojav ponoči je znižanje telesne temperature.<ref name=Egg2007/> Poleg bolečine se lahko redko pojavijo tudi drugi simptomi, kot so [[utrujenost]] in [[vročina]].<ref name=Egg2007/><ref name=PM2010/> Dolgotrajno zvišane ravni sečne kisline ([[hiperurikemija]]) lahko povzroči pojav drugih simptomov, kot so trdo, neboleče nalaganje kristalov sečne kisline, znano kot [[tof]]i. Obsežni tofi lahko privedejo do kroničnega artritisa zaradi erozije kosti.<ref name=Nature2009/> Posledica povišane ravni sečne kisline je lahko tvorba kristalov v [[ledvice|ledvicah]], čemur sledijo ledvični kamni in akutne [[nefropatija|obstruktivne nefropatije]].<ref name=German09/> == Vzroki == Visoka raven sečne kisline v krvi je osnovni vzrok za protin. Za to je lahko več razlogov, med drugim prehrana, genska nagnjenost, ali prenizko izločanje [[urat]]a, to je soli sečne kisline.<ref name=Review08/> Prenizko izločanje sečne kisline v ledvicah je glavni vzrok hiperurikemije v približno 90% primerov, prekomerno pa v manj kot 10%.<ref name=Lancet2010/> Približno 10 % ljudi s hiperurikemijo prej ali slej dobi protin.<ref name="pmid18327257">{{cite journal |author1=Vitart V |author2=Rudan I |author3=Hayward C |display-authors= ''et al.'' |title=SLC2A9 is a newly identified urate transporter influencing serum urate concentration, urate excretion and gout |journal=Nat. Genet. |volume=40 |issue=4 |pages=437–42 |date=april 2008 |pmid=18327257 |doi=10.1038/ng.106 |url=}}</ref> Tveganje pa je odvisno od stopnje hiperurikemije. Pri ravneh med 415 in 530&nbsp;μmol/L (7 in 8,9&nbsp;mg/dL) znaša tveganje 0,5 % na leto, pri osebah z ravnjo nad 535&nbsp;μmol/L (9&nbsp;mg/dl) pa gre za riziko 4,5 % na leto.<ref name=Egg2007/> === Način življenja === Prehrana je vzrok za približno 12 % primerov protina.<ref name=Review08/> Pomembni so predvsem uživanje alkohola, pijače, sladkane s [[fruktoza|fruktozo]], meso in morski sadeži.<ref name=Nature2009/><ref>{{cite journal|last=Weaver|first=AL|title=Epidemiology of gout|journal=Cleveland Clinic journal of medicine|date=julij 2008|volume=75 Suppl 5|pages=S9–12|pmid=18819329|doi=10.3949/ccjm.75.Suppl_5.S9}}</ref> Drugi sprožilci so med drugim [[poškodba|poškodbe]] in operacije.<ref name=Lancet2010/> Nedavne študije so pokazale, da nekateri prehranjevalni dejavniki, med drugim s [[purin]]i bogata zelenjava (npr. fižol, grah, leča in špinača) in celotna količina zaužitih beljakovin na bolezen ne vplivajo.<ref>{{cite journal |author1=Choi HK |author2=Atkinson K |author3=Karlson EW |author4=Willett W |author5=Curhan G |title=Purine-rich foods, dairy and protein intake, and the risk of gout in men |journal=N. Engl. J. Med. |volume=350 |issue=11 |pages=1093–103 |date=marec 2004 |pmid=15014182 |doi=10.1056/NEJMoa035700 |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2004-03-11_350_11/page/1092}}</ref><ref name=Epi2008/> [[Kava]], [[vitamin C]], [[mleko|mlečni proizvodi]] in telesna dejavnost zmanjšujejo tveganje.<ref>{{cite journal |author1=Hak AE|author2= Choi HK |title=Lifestyle and gout |journal=Curr Opin Rheumatol |volume=20 |issue=2 |pages=179–86 |date=marec 2008 |pmid=18349748 |doi=10.1097/BOR.0b013e3282f524a2 |url=}}</ref><ref>{{cite journal |author=Williams PT |title=Effects of diet, physical activity and performance, and body weight on incident gout in ostensibly healthy, vigorously active men |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-clinical-nutrition_2008-05_87_5/page/1480 |journal=Am. J. Clin. Nutr. |volume=87 |issue=5 |pages=1480–7 |date=maj 2008 |pmid=18469274 }}</ref><ref name=Life2010>{{cite journal |author=Choi HK |title=A prescription for lifestyle change in patients with hyperuricemia and gout |journal=Curr Opin Rheumatol |volume=22 |issue=2 |pages=165–72 |date=marec 2010 |pmid=20035225 |doi=10.1097/BOR.0b013e328335ef38 |url=}}</ref> Tveganje verjetno zmanjšujejo s tem, da zmanjšujejo odpornost na [[inzulin|inzulin]].<ref name=Life2010/> === Genetika === Pojav protina je delno genetskega izvora, saj geni prispevajo okoli k 60 % [[Genetska variabilnost|variabilnosti]] v ravni sečne kisline.<ref name=Lancet2010/> Za tri [[gen]]e, ''[[SLC2A9]]'', ''[[SLC22A12]]'' in ''[[ABCG2]]'', so ugotovili, da so običajno povezani s protinom. Njihove variacije lahko tveganje približno podvojijo.<ref>{{cite journal|last1=Merriman|first1=TR|last2=Dalbeth|first2= N|title=The genetic basis of hyperuricaemia and gout.|journal=Joint, bone, spine : revue du rhumatisme |year=2011 |volume=78 |issue=1 |pages=35–40 |pmid=20472486|doi=10.1016/j.jbspin.2010.02.027}}</ref><ref name="Reginato2012">{{cite journal |author1=Reginato AM |author2=Mount DB |author3=Yang I |author4=Choi HK |title=The genetics of hyperuricaemia and gout |journal=Nature Reviews Rheumatology|year=2012 |pmid=22945592 |doi=10.1038/nrrheum.2012.144 |volume=8 |issue=10 |pages=610–21 |pmc=3645862 }}</ref> Izguba funkcije zaradi mutacij v ''SLC2A9'' in ''SLC22A12'' povzroča dedno hipourikemijo, ker zmanjšuje absorpcijo in neovirano izločanje soli sečne kisline.<ref name="Reginato2012" /> Protin vodi do zapletov pri nekaterih redkih genetskih boleznih, kot so [[beljakovina Tamm-Horsfall|družinska mladoletniška hiperuremična nefropatija]], [[medularna cistična bolezen ledvic]], pretirana aktivnost [[PRPSAP1|fosforibozilpirofosfat sintetaze]] in pomanjkanje [[hipoksantin-gvanin fosforiboziltransferaza|hipoksantin-gvanin fosforiboziltransferaze]], kot se kaže pri [[Lesch-Nyhlanov sindrom]]u.<ref name=Lancet2010/> === Zdravstveno stanje === Protin se pogosto pojavlja v kombinaciji z drugimi zdravstvenimi težavami. [[Metabolični sindrom]] (kombinacija trebušne [[debelost]]i, [[hipertenzija|visokega krvnega tlaka]], odpornosti na inzulin in [[dislipidemija|nenormalne ravni lipidov]]) se pojavi v skoraj 75 % primerov.<ref name=PM2010/> Protin se pogosto pojavlja pri osebah, ki imajo [[policitemija|policitemijo]], [[svinec|zastrupitev s svincem]], odpoved ledvic, [[hemolitična anemija|hemolitično anemijo]], [[psoriaza|luskavico]] in [[presaditev|presajene čvrste organe]].<ref name=Lancet2010/><ref name="pmid16392875">{{cite journal |author1=Stamp L |author2=Searle M |author3=O'Donnell J |author4=Chapman P |title=Gout in solid organ transplantation: a challenging clinical problem |journal=Drugs |volume=65 |issue=18 |pages=2593–611 |year=2005 |pmid=16392875 |doi=10.2165/00003495-200565180-00004}}</ref> [[Indeks telesne mase]] nad 35 povečuje pri moških tveganje za trikrat.<ref name=Epi2008/> Kronična izpostavljenost svincu in s svincem onesnaženemu alkoholu sta dejavnika pri protinu zaradi škodljivih učinkov svinca na delovanje ledvic.<ref>{{cite journal |author=Loghman-Adham M |title=Renal effects of environmental and occupational lead exposure |url=https://archive.org/details/sim_environmental-health-perspectives_1997-09_105_9/page/928 |journal=Environ. Health Perspect. |volume=105 |issue=9 |pages=928–38 |date=september 1997 |pmid=9300927 |pmc=1470371 |doi= 10.2307/3433873|publisher=Brogan & Partners |jstor=3433873}}</ref> [[Lesch-Nyhanov sindrom]] je pogosto povezan z artitisom v obliki putike. === Zdravila === [[Diuretiki]] so bili povezani z napadi protina. Nizka doza [[hidroklorotiazid]]a tveganja ne povečuje.<ref name=CFP09/> Zdravili, ki povečujeta tveganje, sta tudi [[niacin]] in [[aspirin]] (acetilsalicilna kislina).<ref name=Nature2009/> Tudi [[imunosupresiv|imunosupresivni zdravili]] [[ciklosporin]] in [[takrolimus]] sta povezani s protinom; <ref name=Lancet2010/> ciklosporin bolj v kombinaciji s hidroklorotiazidom.<ref>{{navedi knjigo |editor1-first=Gary S. |editor1-last=Firestein, MD |editor2-first=Ralph C. |editor2-last=Budd, MD |editor3-first=Edward D. |editor3-last=Harris Jr., MD |editor4-first= Iain B. |editor4-last=McInnes PhD, FRCP |editor5-first=Shaun |editor5-last=Ruddy, MD |editor6-first=John S. |editor6-last=Sergent, MD |title=Kelley's Textbook of Rheumatology |url=https://archive.org/details/textbookofrheuma0000gary |edition=8 |year=2008 |publisher=Elsevier |isbn=978-1-4160-4842-8 |chapter=Chapter 87: Gout and Hyperuricemia}}</ref> == Patofiziologija == [[Slika:Harnsäure Ketoform.svg|thumb|alt=struktura organske spojine: 7,9-dihidro-1H-purin-2, 6,8 (3H)-trion|[[sečna kislina]]]] Protin je motnja v [[presnova|presnovi]] purinov.<ref name=Lancet2010/> Pojavlja se, ko njihov končni presnovek, sečna kislina, kot mononatrijev urat kristalizira in se obarja v sklepih, na kitah in okoliških tkivih.<ref name=Nature2009/> Ti kristali nato sprožijo lokalno, imunsko posredovano [[vnetje|vnetno reakcijo]]<ref name=Nature2009/>. V njej je ključna beljakovina [[interlevkin 1β]].<ref name=Lancet2010/> Z evolucijo so višji [[primat]]i, kot recimo človek, izgubili [[urikaza|urikazo]], ki razgrajuje sečno kislino, tako da je do tega stanja začelo prihajati pogosteje.<ref name=Lancet2010/> Kaj sproži obarjanje sečne kisline, še ni dodobra pojasnjeno. Lahko sicer kristalizira pri normalnih ravneh, višji nivoji pa povečujejo verjetnost, da bo do tega prišlo.<ref name=Nature2009/><ref name="pmid17595458">{{cite journal |author1=Virsaladze DK |author2=Tetradze LO |author3=Dzhavashvili LV |author4=Esaliia NG |author5=Tananashvili DE |title=[Levels of uric acid in serum in patients with metabolic syndrome] |language=ru |journal=Georgian Med News|issue=146 |pages=35–7 |year=2007 |pmid=17595458 |trans-title=Levels of uric acid in serum in patients with metabolic syndrome }}</ref> Druge dejavniki, ki lahko sprožijo akutno epizodo artritisa, so med drugim nizke temperature zaradi hitrih sprememb v ravni sečne kisline, acidoza<ref name="pmid12672211">{{cite journal| author1 = Moyer RA|author2= John DS| title = Acute gout precipitated by total parenteral nutrition| url = https://archive.org/details/sim_journal-of-rheumatology_2003-04_30_4/page/849| journal = The Journal of rheumatology| volume = 30| issue = 4| pages = 849–50| year = 2003| pmid = 12672211}}</ref><ref name="pmid7783706">{{cite journal| author1 = Halabe A|author2= Sperling O| title = Uric acid nephrolithiasis| journal = Mineral and electrolyte metabolism| volume = 20| issue = 6| pages = 424–31| year = 1994| pmid = 7783706}}</ref> , hidracija členkov in proteini v izvencelični matrici, kot so [[proteglikan|proteoglikani]], [[kolagen]]i, in [[hondroitin sulfat]].<ref name=Lancet2010/> Povečano obarjanje pri nizkih temperaturah lahko delno pojasni, zakaj so najpogosteje prizadeti sklepi na nogah .<ref name=Review08/> Do hitrih sprememb v sečni kislini lahko pride zaradi številnih dejavnikov, tako zaradi poškodb, operacij, [[kemoterapija|kemoterapije]], diuretikov in začetka ali konca uporabe [[alopurinol]]a.<ref name=Egg2007/> V primerjavi z drugimi zdravili za visok krvni tlak so [[zaviralec kalcijevih kanalčkov|zaviralci kalcijevih kanalčkov]] in [[losartan]] povezani z nižjim tveganjem za protin.<ref name="pmid22240117">{{cite journal| author1=Choi HK |author2=Soriano LC |author3=Zhang Y |author4=Rodríguez LA| title=Antihypertensive drugs and risk of incident gout among patients with hypertension: population based case-control study | journal=BMJ | year= 2012 | volume= 344 |pages= d8190 | pmid=22240117 | doi=10.1136/bmj.d8190 | pmc=3257215}}</ref> == Diagnoza == [[Slika:Gichtfuss im Roentgenbild 002.png|thumb|Protin na levi nogi - [[rentgen|rentgenska slika]]. Tipično mesto je sklep na velikem prstu; oteklina mehkega tkiva na lateralnem robu noge.]] [[Slika:Fluorescent uric acid.JPG|thumb|alt=številni raznobarvni igličasti kristali na vijoličnem ozadju|Palčice kristalov sečne kisline iz vzorca [[sklepi|sklepne tekočine]], mikroskopski posnetek s [[svetloba|polarizirano svetlobo.]] Oblikovanje kristalov sečne kisline v sklepih je vzrok za protin.]] Protin se lahko diagnosticira in zdravi brez nadaljnjih preiskav pri osebah s hiperurikemijo in klasično podagro. Če pa diagnoza ni jasna, je treba analizirati sinovialno tekočino.<ref name=Egg2007/> [[Rentgen]] je sicer priročno sredstvo, kadar je treba potrditi kroničen protin, vendar malo zaleže pri akutnih napadih. <ref name=Lancet2010/> === Sklepna tekočina === Dokončna diagnoza protina temelji na identifikaciji [[mononatrijev urat|kristalov sečne kisline]] v [[sklepi|sklepni tekočini]] ali tofih.<ref name=PM2010>{{cite journal |author=Schlesinger N |title=Diagnosing and treating gout: a review to aid primary care physicians |journal=Postgrad Med |volume=122 |issue=2 |pages=157–61 |date=marec 2010 |pmid=20203467 |doi=10.3810/pgm.2010.03.2133 |url=}}</ref> Vse vzorce sklepne tekočine, dobljene iz nediagnosticiranih vnetih sklepov, bi bilo treba preveriti na prisotnost teh kristalov.<ref name=Lancet2010/> Pod mikroskopom in pri [[polariziracija valovanja|polarizirani osvetlitvi]] imajo igli podobno morfologijo in zelo negativno [[dvolomnost]]. Ta test je težko izvesti in pogosto zahteva usposobljenega opazovalca.<ref name="pmid18299687">{{cite journal |author=Schlesinger N |title=Diagnosis of gout |journal=Minerva Med. |volume=98 |issue=6 |pages=759–67 |year=2007 |pmid=18299687}}</ref> Tekočino je treba tudi preučiti relativno hitro po [[aspiracija|aspiraciji]], saj temperatura in [[pH]] vplivata na topnost kristalov.<ref name=Lancet2010/> === Krvne preiskave === [[Hiperurikemija]] je klasičen znak za protin, vendar se pojavlja skoraj polovico časa brez hiperurikemije, in večina ljudi s povišano sečno kislino nikoli ne dobi protina.<ref name=PM2010/><ref>{{cite journal | author = Sturrock R | title = Gout. Easy to misdiagnose | url = https://archive.org/details/sim_british-medical-journal_2000-01-15_320_7228/page/132 | journal = [[British Medical Journal|BMJ]] | volume = 320 | issue = 7228 | pages = 132–33 | year = 2000 | pmid = 10634714| doi = 10.1136/bmj.320.7228.132 | pmc = 1128728}}</ref> Zato je z diagnostičnega stališča koristnost merjenja ravni sečne kisline omejena.<ref name=PM2010/> Hiperurikemija je definirana kot raven uratov v [[krvna plazma|plazmi]] nad 420 μmol/L (7,0/dL) pri moških in 360 μmol/L (6,0/dL) pri ženskah.<ref>{{cite journal |author1=Sachs L |author2=Batra KL |author3=Zimmermann B |title=Medical implications of hyperuricemia |journal=Med Health R I |volume=92 |issue=11 |pages=353–55 |year=2009 |pmid=19999892}}</ref> Druge krvne preiskave, ki se jih pogosto opravlja, so število [[bele krvničke|belih krvničk]], stanje [[elektrolit]]ov, testi ledvičnega delovanja in [[hitrost sedimetacije eritrocitov]] (SR). Vendar pa sta lahko tako število belih krvnih celic kot tudi SR pri protinu tudi v odsotnosti okužbe zvišana.<ref>{{navedi splet |url=http://emedicine.medscape.com/article/329958-diagnosis |title=Gout: Differential Diagnoses & Workup – eMedicine Rheumatology |work= Medscape}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://emedicine.medscape.com/article/808628-diagnosis |title=Gout and Pseudogout: Differential Diagnoses & Workup – eMedicine Emergency Medicine |work= Medscape}}</ref> Obstajajo primeri, kjer je bilo število belih krvnih celic nad 40,0·10 <sup>9</sup>/L (40,000/mm<sup>3</sup>).<ref name=Egg2007/> === Diferencialna diagnoza === Najpomembnejša [[diferencialna diagnoza]] pri protinu je [[septični artritis]].<ref name=PM2010/><ref name=Lancet2010/> To je treba upoštevati pri bolnikih z znaki okužbe ali pri bolnikih, katerim zdravljenje stanja ne izboljša.<ref name=PM2010/> Za pomoč pri diagnozi se lahko opravijo [[mikrobiologija|mikrobiološka]] testiranja ([[Barvanje po Grammu|barvanje punktata sklepne tekočine po Grammu]] in vzgoja bakterijske kulture na gojišču).<ref name=PM2010/> Druge bolezni s podobnimi znaki so med drugim [[psevdoprotin]] in [[revmatoidni artritis]].<ref name=PM2010/> Protinske tofe, zlasti če jih je najti v sklepu, je mogoče napačno prepoznati kot [[karcinom bazalnih celic]],<ref>{{cite journal |author1=Jordan DR |author2=Belliveau MJ |author3=Brownstein S |author4=McEachren T |author5=Kyrollos M |title=Medial canthal tophus |journal=Ophthal Plast Reconstr Surg |volume=24 |issue=5 |pages=403–4 |year=2008 |pmid=18806664 |doi=10.1097/IOP.0b013e3181837a31}}</ref> ali kot kako drugo [[novotvorba|novotvorbo]].<ref>{{cite journal |author1=Sano K |author2=Kohakura Y |author3=Kimura K |author4=Ozeki S |title=Atypical Triggering at the Wrist due to Intratendinous Infiltration of Tophaceous Gout |journal=Hand (N Y) |volume=4 |issue=1 |pages=78–80 |date=marec 2009 |pmid=18780009 |doi=10.1007/s11552-008-9120-4 |pmc=2654956}}</ref> == Preprečevanje == Spremembe v življenjskem slogu in zdravila lahko znižajo raven sečne kisline. Pomembno je znižati vnos hrane kot je meso in morski sadeži, ustrezna količina [[vitamin C|vitamina C]], mera pri uživanju [[alkohol]]a in [[fruktoza|fruktoze]] in preprečevanje [[debelost]]i.<ref name=Review08/> Nizkokalorična prehrana pri debelih moških zniža raven sečne kisline na 100 mol/L (1,7 mg/dL).<ref name=CFP09/> Če se dnevno užije 1,500&nbsp;mg vitamina&nbsp;C, se tveganje za protin zmanjša za 45 %.<ref>{{cite journal |author1=Choi HK |author2=Gao X |author3=Curhan G |title=Vitamin C intake and the risk of gout in men: a prospective study |journal=Arch. Intern. Med. |volume=169 |issue=5 |pages=502–7 |date=marec 2009 |pmid=19273781 |doi=10.1001/archinternmed.2008.606 |pmc=2767211}}</ref> Uživanje kave, vendar ne čaja, je povezano z manjšim tveganjem za protin.<ref>{{cite journal |author1=Choi HK|author2= Curhan G |title=Coffee, tea, and caffeine consumption and serum uric acid level: the third national health and nutrition examination survey |journal=Arthritis Rheum. |volume=57 |issue=5 |pages=816–21 |date=junij 2007 |pmid=17530681 |doi=10.1002/art.22762 |url=}}</ref> Protin je lahko drugotnega pomena pri [[apnea med spanjem|apneji med spanjem]], ko se iz celic, ki jim primanjkuje kisika, sproščajo [[purin]]i. Zdravljenje apneje lahko zmanjša pojavnost napadov.<ref name="pmid16171252">{{cite journal|author=Abrams B |title=Gout is an indicator of sleep apnea |journal=Sleep |volume=28 |issue=2 |page=275 |year=2005 |pmid=16171252}}</ref> == Zdravljenje == Prvotni cilj zdravljenja je pomiriti znake akutnega napada.<ref name="pmid16707532">{{cite journal |author1=Zhang W |author2=Doherty M |author3=Bardin T |display-authors= ''et al.'' |title=EULAR evidence based recommendations for gout. Part II: Management. Report of a task force of the EULAR Standing Committee for International Clinical Studies Including Therapeutics (ESCISIT) |url=https://archive.org/details/sim_annals-of-the-rheumatic-diseases_2006-10_65_10/page/1312 |journal=Ann. Rheum. Dis. |volume=65 |issue=10 |pages=1312–24 |date=oktober 2006 |pmid=16707532 |pmc=1798308 |doi=10.1136/ard.2006.055269}}</ref> Ponavljajoče se napade je mogoče preprečiti z drugimi zdravili, ki znižujejo raven sečne kisline v serumu.<ref name="pmid16707532"/> Na bolni sklep se da večkrat dnevo led (za 20 do 30 minut), da zmanjša bolečine.<ref name=Review08/><ref name="pmid11838852">{{cite journal |author=Schlesinger N|display-authors= ''et al.'' |title=Local ice therapy during bouts of acute gouty arthritis |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-rheumatology_2002-02_29_2/page/331|journal=J. Rheumatol. |volume=29 |issue=2 |pages=331–4 |year=2002 |pmid=11838852 |doi=10.1093/rheumatology/29.5.331 |last2=Loqueman |first2=N. |last3=Panayi |first3=G. S. |last4=Myles |first4=A. B. |last5=Welsh |first5=K. I. |last6=Rull |first6=M |last7=Hoffman |first7=BI |last8=Schumacher Jr |first8=HR}}</ref> Možnosti za akutno zdravljenje so tudi nesteroidna protivnetna zdravila (NSAR), kot recimo [[kolhicin]] in kortikosteroidi,<ref name=Review08/> medtem ko možnosti za preprečevanje vključujejo [[alopurinol]], [[febuksostat]] in [[probenecid]]. Zniževanje ravni sečne kisline lahko bolezen pozdravi.<ref name=Lancet2010/> Zdravljenje [[soobolenje|soobolenj]] je prav tako pomembno.<ref name=Lancet2010/> === NSAR === Nesteroidna protivnetna zdravila so običajno zdravilo izbora pri zdravljenju protina, vsa sredstva so bolj ali manj enako učinkovita.<ref name=Review08/> Izboljšanje je videli najkasneje po štirih urah, zdravljenje pri tem priporočajo za dobo enega do dveh tednov.<ref name=Review08/><ref name=Lancet2010/> Teh zdravil se ne priporoča pri ljudeh z nekaterimi drugimi zdravstvenimi težavami, kot so [[krvavitve|gastrointestinalne krvavitve]], ledvična ali srčna odpoved.<ref name=JFP09/> [[Indometacin]] je že od nekdaj najbolj pogosto uporabljen NSAR, alternative, npr. [[ibuprofen]], pa imajo lahko prednost zaradi njihovega boljšega profila, kar se stranskih učinkov tiče, četudi niso najbolj učinkovite.<ref name=CFP09>{{cite journal |author1=Laubscher T |author2=Dumont Z |author3=Regier L |author4=Jensen B |title=Taking the stress out of managing gout |journal=Can Fam Physician |volume=55 |issue=12 |pages=1209–12 |date=december 2009 |pmid=20008601 |pmc=2793228}}</ref> Za bolnike, pri katerih je predpisovanje NSAR bolj tvegano zaradi stranskih učinkov na želodčno sluznico, se dodatno daje [[zaviralec protonske črpalke]].<ref name="CKS-NLH">{{navedi splet |author=Clinical Knowledge Summaries |title=Gout – Management – What treatment is recommended in acute gout? |url=http://cks.nice.org.uk/gout#!scenariorecommendation:1|publisher=[[National Library for Health]]|accessdate=2008-10-26}}</ref> === Kolhicin === [[Kolhicin]] je alternativa za bolnike, ki nesteroidnih protivnetnih zdravil ne prenašajo.<ref name=Review08/> Njegovi stranski učinki (predvsem prebavne motnje) omejujejo njegovo uporabnost.<ref name="FDA Warning">{{navedi splet | title=Information for Healthcare Professionals: New Safety Information for Colchicine (marketed as Colcrys) | url=http://www.fda.gov/Drugs/DrugSafety/PostmarketDrugSafetyInformationforPatientsandProviders/DrugSafetyInformationforHeathcareProfessionals/ucm174315.htm | publisher=[[U.S. Food and Drug Administration]]}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prebavne motnje so odvisne od odmerka in tveganje lahko zmanjšamo z uporabo manjših, vendar še vedno učinkovitih odmerkov.<ref name=CFP09/> Kolhicin lahko [[interakcija|interaktira]] z drugimi najpogosteje predpisanimi zdravili, med drugim na primer z [[atorvastatin]]om in [[eritromicin]]om.<ref name="FDA Warning" /> === Glukokortikoidi === [[Glukokortikoidi]] so po izkušnjah ravno toliko uspešni kot nesteroidna protivnetna zdravila <ref name="pmid17276548">{{cite journal |author1=Man CY |author2=Cheung IT |author3=Cameron PA |author4=Rainer TH |title=Comparison of oral prednisolone/paracetamol and oral indomethacin/paracetamol combination therapy in the treatment of acute goutlike arthritis: a double-blind, randomized, controlled trial |url=https://archive.org/details/sim_annals-of-emergency-medicine_2007-05_49_5/page/670 |journal=Annals of Emergency Medicine |volume=49 |issue=5 |pages=670–7 |year=2007 |pmid=17276548 |doi=10.1016/j.annemergmed.2006.11.014}}</ref> in se jih lahko uporabi, če obstajajo kontraindikacije za NSAR.<ref name=Review08/> Prav tako privede do izboljšanja pri [[injiciranje|injekciji v sklep]]. [[Septični artritis]] je treba izključiti, saj lahko v tem primeru kortikosteroidi stanje poslabšajo.<ref name=Review08/> === Peglotikaza === [[Peglotikaza|Peglotikazo]] (Krystexxa) so leta 2010 v ZDA odobrili za zdravljenje protina.<ref name=FDA2010>{{navedi splet |url=http://www.fda.gov/NewsEvents/Newsroom/PressAnnouncements/ucm225810.htm |title=FDA approves new drug for gout |work=FDA |date=14. september 2010 |access-date=2013-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170118091124/http://www.fda.gov/NewsEvents/Newsroom/PressAnnouncements/ucm225810.htm |archive-date=2017-01-18 |url-status=dead}}</ref> Predstavlja alternativo za 3 % ljudi, ki ne prenašajo drugih zdravil.<ref name=FDA2010/> Pegloticazo se daje v obliki intravenske infuzije vsaka dva tedna.<ref name=FDA2010/> Ugotovljeno je, da znižuje raven sečne kisline pri tej populaciji.<ref>{{cite journal|author1=Sundy, JS |author2=Baraf, HS |author3=Yood, RA |author4=Edwards, NL |author5=Gutierrez-Urena, SR |author6=Treadwell, EL |author7=Vázquez-Mellado, J |author8=White, WB |author9=Lipsky, PE |author10=Horowitz, Z |author11=Huang, W |author12=Maroli, AN |author13=Waltrip RW 2nd |author14=Hamburger, SA |author15=Becker, MA |display-authors=5 |title=Efficacy and tolerability of pegloticase for the treatment of chronic gout in patients refractory to conventional treatment: two randomized controlled trials|url=https://archive.org/details/sim_jama_2011-08-17_306_7/page/711 |journal=JAMA: the Journal of the American Medical Association|date=17. avgust 2011|volume=306|issue=7|pages=711–20|pmid=21846852|doi=10.1001/jama.2011.1169}}</ref> === Preprečevanje === Za preprečevanje nadaljnjih epizod protina so na voljo številna zdravila, med drugim [[inhibitor ksantin oksidaze]] (recimo [[alopurinol]] in [[febuksostat]]) in [[urikozurik]]i (kot sta [[probenecid]] in [[sulfinpirazon]]). Z njimi se običajno začne zdraviti en ali dva tedna po akutnem napadu, zaradi teoretičnih zadržkov, kar se poslabšanja napada tiče,<ref name=Review08/> in se pogosto uporablja v kombinaciji z NSAR ali kolhicinom v prvih treh do šestih mesecih.<ref name=Lancet2010/> Niso priporočljiva, dokler oseba ne doživi dveh napadov protina,<ref name=Review08/> razen v primeru destruktivnih sprememb na sklepu, tofov ali uratne nefropatije,<ref name=German09>{{cite journal |author1=Tausche AK |author2=Jansen TL |author3=Schröder HE |author4=Bornstein SR |author5=Aringer M |author6=Müller-Ladner U |title=Gout—current diagnosis and treatment |journal=Dtsch Arztebl Int |volume=106 |issue=34–35 |pages=549–55 |date=avgust 2009 |pmid=19795010 |pmc=2754667 |doi=10.3238/arztebl.2009.0549 }}</ref> saj se zdravila doslej niso izkazala kot stroškovno učinkovita.<ref name=Review08/> Ukrepe za zniževanje urata naj bi se zviševalo, dokler sečna kislina v serumu ne pade pod 300–360 µmol/L (5.0–6.0&nbsp;mg/dL), in se jih nato v nedogled držalo.<ref name=Review08/><ref name=Lancet2010/> Če se ta zdravila uporablja kronično v času napada, je priporočljivo njih dajanje prekiniti.<ref name=PM2010/> Če ravni ni mogoče zmanjšati pod 6,0&nbsp;mg/dl in če se pri tem napadi ponavljajo, je to razumeti kot neuspeh zdravljenja ali pa kot refrakcijski protin.<ref>{{cite journal|last1=Ali|first1=S|last2=Lally|first2= EV|title=Treatment failure gout|journal=Medicine and health, Rhode Island|date=november 2009 |volume=92|issue=11|pages=369–71|pmid=19999896}}</ref> Na splošno se zdi, da je probenecid manj učinkovit kot alopurinol.<ref name=Review08/> [[Urikozurična]] zdravila so običajno raje daje, kadar se ugotovi zmanjšano izločanje sečne kisline - 24-urna količina izločenega urina vsebuje manj kot 800&nbsp;mg sečne kisline.<ref name=agabegi2nd251>{{navedi knjigo |first1=Elizabeth D. |last1=Agabegi |first2=Agabegi |last2=Steven S. |title=Step-Up to Medicine (Step-Up Series) |publisher=Lippincott Williams & Wilkins |location=Hagerstwon, MD |year=2008 |pages=251 |isbn=0-7817-7153-6 |url= http://books.google.com/books?id=y13wgJyQwkEC&pg=PA251}}</ref> Ne priporoča se za osebe z zgodovino [[ledvice|ledvičnih kamnov]].<ref name=agabegi2nd251/> Če se v 24 urah z urinom izloči več kot 800 mg, gre za prekomerno tvorbo, tako da ima zaviralec ksantin oksidaze prednost.<ref name=agabegi2nd251/> Zaviralci ksantin-oksidaze (med drugim alopurinol in febuksostat) zavirajo proizvodnjo sečne kisline; dolgotrajna terapija je varna in se jo dobro prenaša, lahko se uporablja pri ljudeh z okvaro ledvic ali uratnih kamnov, čeprav alopurinol pri majhnem številu posameznikov povzroča preobčutljivost.<ref name=Review08/> V takih primerih se priporoča kot alternativo febuksostat.<ref>{{navedi splet|url=http://guidance.nice.org.uk/TA164/Guidance/Considerations_1|title=Febuxostat for the management of hyperuricaemia in people with gout (TA164) Chapter 4. Consideration of the evidence|publisher=Guidance.nice.org.uk|accessdate=2011-08-20|archive-date=2010-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101006212851/http://guidance.nice.org.uk/TA164/Guidance/Considerations_1|url-status=dead}}</ref> == Prognoza == Akutni napad protina, če se ga ne zdravi, po navadi izzveni v petih do sedmih dneh; 60% ljudi pa v roku enega leta doživi ponoven napad.<ref name=Egg2007/> Osebe s protinom imajo povečano tveganje za [[visok krvni tlak]], [[sladkorna bolezen|diabetes]], [[metabolični sindrom]], bolezni ledvic in [[bolezni srca in ožilja]], kar vse pomeni povečano tveganje smrti.<ref name=Lancet2010/><ref name=Rh2008>{{cite journal |author1=Kim SY |author2=De Vera MA |author3=Choi HK |title=Gout and mortality |journal=Clin. Exp. Rheumatol. |volume=26 |issue=5 Suppl 51 |pages=S115–9 |year=2008 |pmid=19026153}}</ref> To je lahko delno zaradi povezave z odpornostjo na [[inzulin]] in [[debelost]]jo, vendar se zdi, da so nekatera povečana tveganja neodvisna drugo od drugega.<ref name=Rh2008/> Brez zdravljenja se lahko epizode akutne putike razvijejo v kroničen protin, z uničenjem sklepnih površin, deformacijo sklepa in nebolečimi tofi.<ref name=Lancet2010/> Ti tofi pojavijo pri 30% oseb, ki se jih petih let dolgo ni zdravilo, pogosto v [[vijačnica (uho)|ušesni vijačnici]] , prek olekranon procesov ali na [[ahilova peta|ahilovi peti]] .<ref name=Lancet2010/> Z agresivnim zdravljenjem lahko zginejo. [[Ledvice|Ledvični kamni]] prav tako lahko pogosto zapletejo protin, prizadenejo med 10 in 40% ljudi, vzrok pa je v nizki vrednosti pH urina, ki pospešuje izločanje sečne kisline.<ref name=Lancet2010/> Lahko pride tudi do drugih oblik [[ledvice|kronične ledvične disfunkcije]] .<ref name=Lancet2010/> <gallery> File:Case 30-top.jpg|vozliči v ušesnem prstu in spirali, ki kažejo protinaste tofe Image:ChronicGout.jpg|Tophus kolena Image:Case 30-bottom.jpg|Tof palca in zunanje strani gležnja Image:Tophigout.JPG|Protin, zaplet zaradi pretrganih tofov (izloček pozitiven na kristale sečne kisline) </gallery> == Epidemiologija == Protin prej ali slej prizadene okoli 1-2 % ljudi na Zahodu in postaja vse pogostejši.<ref name=Review08>{{cite journal |author1=Chen LX|author2= Schumacher HR |title=Gout: an evidence-based review |journal=J Clin Rheumatol |volume=14 |issue=5 Suppl |pages=S55–62 |date=oktober 2008 |pmid=18830092 |doi=10.1097/RHU.0b013e3181896921 |url=}}</ref><ref name=Lancet2010>{{cite journal |author1=Richette P|author2= Bardin T |title=Gout |journal=Lancet |volume=375 |issue=9711 |pages=318–28 |date=januar 2010 |pmid=19692116 |doi=10.1016/S0140-6736(09)60883-7 |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_january-23-29-2010_375_9711/page/318}}</ref> Pogostnost protina se je med 1990 in 2010 skoraj podvojila.<ref name=Nature2009>{{cite journal |author=Terkeltaub R |title=Update on gout: new therapeutic strategies and options |journal=Nature Reviews Rheumatology |volume=6 |issue=1 |pages=30–8 |date=januar 2010 |pmid=20046204 |doi=10.1038/nrrheum.2009.236 |url=}}</ref> Ta porast je verjetno posledica vse večje pričakovane življenjske dobe, sprememb v prehrani in povečanja bolezni, povezanih s protinom, kot sta metabolični sindrom in visok krvni tlak.<ref name=Epi2008>{{cite journal |author=Weaver AL |title=Epidemiology of gout |journal=Cleve Clin J Med |volume=75 Suppl 5 |pages=S9–12 |year=2008|pmid=18819329 |doi=10.3949/ccjm.75.Suppl_5.S9 }}</ref> Na hudost protina vplivajo tudi starost, rasa in letni čas. Pri moških, starejših od 30 let, in ženskah, starejših od 50 let, znaša razširjenost 2 %.<ref name=JFP09>{{cite journal |author1=Winzenberg T|author2= Buchbinder R |title=Cochrane Musculoskeletal Group review: acute gout. Steroids or NSAIDs? Let this overview from the Cochrane Group help you decide what's best for your patient |journal=J Fam Pract |volume=58 |issue=7 |pages=E1–4 |year=2009 |pmid=19607767 }}</ref> V Združenih državah Amerike je protin dvakrat bolj verjeten pri afroameriških moških kot pa pri evroameriških moških.<ref>{{navedi splet | author=Rheumatology Therapeutics Medical Center | title=What Are the Risk Factors for Gout? | url=http://www.arthritisconsult.com/gout.html#risk | accessdate=2007-01-26 | archive-date=2007-03-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070325104830/http://www.arthritisconsult.com/gout.html#risk | url-status=dead }}</ref> Pogostnost je visoka med narodi pacifiških otokov – pri [[Maori]]h na Novi Zelandiji, vendar pa je redka pri [[aborigini|avstralskih staroselcih]], kljub višji povprečni koncentraciji sečne kisline v tej skupini.<ref name="pmid10225809">{{cite journal |author1=Roberts-Thomson RA|author2= Roberts-Thomson PJ |title=Rheumatic disease and the Australian aborigine |journal=Ann. Rheum. Dis. |volume=58 |issue=5 |pages=266–70 |date=maj 1999 |pmid=10225809 |pmc=1752880 |url=http://ard.bmjjournals.com/cgi/content/full/58/5/266 |doi=10.1136/ard.58.5.266}}</ref> Bolezen je postala običajna na Kitajskem, v [[Polinezija|Polineziji]] in urbani podsaharski Afriki.<ref name=Lancet2010/> Nekatere študije so pokazale, da se napadi protina pojavljajo pogosteje spomladi. To so pripisali sezonskim spremembam v prehrani, uživanju alkohola, telesni aktivnosti in temperaturi.<ref>{{cite journal |author=Fam AG |title=What is new about crystals other than monosodium urate? |journal=Curr Opin Rheumatol |volume=12 |issue=3 |pages=228–34 |date=maj 2000 |pmid=10803754 |doi= 10.1097/00002281-200005000-00013|url=}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Jan Verkolje - Antonie van Leeuwenhoek.jpg|thumb|alt= Moški z dolgo, kodrasto lasuljo in plaščem sedi in gleda skozi okno. Leva roka mu počiva na mizici, v roki drži škatlo. Za njim je globus.|[[Antonie van Leeuwenhoek]] je 1679 opisal, kako se kristali sečne kisline kažejo pod mikroskopom.<ref name="Pillinger"/>]] Angleško ime za protin – »gout« – je prvi uporabil Randolphus iz Bockinga okoli leta 1200. Izhaja iz latinske besede »gutta«, to je »kapljica« [tekočine].<ref name="Pillinger"/> Po Oxfordskem slovarju angleščine izhaja iz šaljivega preobračanja besede, ki pomeni »puščanje bolnih snovi iz krvi v sklepih in okoli njih«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.oed.com/view/Entry/80290 |title=gout, n.1. |work=Oxford English Dictionary, Second edition, 1989 |accessdate=18 September 2011}}</ref> Protin pa so poznali že v antiki. V preteklosti so ga imenovali »kralja bolezni in bolezen kraljev«<ref name=Lancet2010/><ref>{{navedi splet |url=http://www.forbes.com/2003/04/01/cx_cd_0401feat.html |title=The Disease Of Kings - Forbes.com |work=Forbes}}</ref> ali »bolezen bogatinov«.<ref>{{navedi splet |url=http://medical-dictionary.thefreedictionary.com/Rich+Man%27s+Disease |title=Rich Man's Disease – definition of Rich Man's Disease in the Medical dictionary |work= Free Online Medical Dictionary, Thesaurus and Encyclopedia}}</ref> Prvi dokaz o bolezni je opis artritičnega palca iz Egipta leta 2600 pred našim štetjem. [[Antična Grčija|Grški]] zdravnik [[Hipokrat]] je okoli 400 pred našim štetjem bolezen omenil v svojih »[[Aforizmi]]h«, in pri tem pokazal na odsotnost obolenja pri [[skopljenec|skopljencih]] in ženskah [[menopavza|pred menopavzo]].<ref name="Pillinger">{{cite journal | last1=Pillinger | first1=MH | last2=Rosenthal | first2=P | last3=Abeles | first3=AM | title=Hyperuricemia and gout: new insights into pathogenesis and treatment | journal=Bulletin of the NYU Hospital for Joint Diseases | volume=65 | issue=3 | pages=215–221 | year=2007 | url=http://www.nyuhjdbulletin.org/Permalink.aspx?permalinkId=0c3ec9d1-8cc8-49d5-850d-4c5a55cb0669 | pmid=17922673 | access-date=2013-10-29 | archive-date=2008-12-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081216114246/http://www.nyuhjdbulletin.org/Permalink.aspx?permalinkId=0c3ec9d1-8cc8-49d5-850d-4c5a55cb0669 | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://classics.mit.edu/Hippocrates/aphorisms.6.vi.html |title=The Internet Classics Archive Aphorisms by Hippocrates |accessdate=27. julij 2010 |work=MIT |archive-date=2010-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100707154253/http://classics.mit.edu/Hippocrates/aphorisms.6.vi.html |url-status=dead }}</ref> [[Aulus Cornelius Celsus]] (30 [[A. D.]]) je opisal povezanost z alkoholom, kasnejši nastop pri ženskah in z boleznijo povezane probleme z ledvicami: <blockquote>Gost seč, z usedlino, ki je bele barve, pa kaže, da je bolečina in bolezen navezana na sklepe in notranje organe ... Težave s sklepi na rokah in stopalih so zelo pogoste in vztrajne, kot se javljajo pri podagri in cheiragri. Redko prizadenejo skopljence, dečke pred spolnim odnosom z žensko, ali pa ženske ... izjema so ženske, pri katerih je mesečna čišča zavrta ... nekateri bolniki so se bolezni znebili do smrti, ker so se vzdržali vina, medice in [[spolni odnos|spolnih odnosov]].<ref>{{navedi splet |url=http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Celsus/4*.html |title=LacusCurtius • Celsus — On Medicine — Book IV |work=University of Chicago}}</ref></blockquote> Leta 1683 je angleški zdravnik [[Thomas Sydenham]] opisal, kako se obolenje javlja v zgodnjih jutranjih urah in kako se raje loteva starejših moških: <blockquote> Bolniki s putiko so na splošno ali starci ali pa moški, katerih življenje v mladosti je končalo v prezgodnji starosti – zaradi razvratnih navad, med katerimi ni bolj pogostejše kot pa kot prezgodnja in pretirana nagnjenost k prevratu in podobnim izčrpujočim strastem. Žrtev gre v posteljo in zaspi, zdrava kot riba. Okoli dveh zjutraj se prebudi s hudo bolečino v velikem palcu; redkeje na peti, v gležnju ali nartu. Bolečina je, kot da bi šlo za izpah, prizadeti deli pa kot da so politi z mrzlo vodo. Sledi mrazenje in [[tresavica]], malo vročine ... Noč mineva v mukah, brez spanca, bolnik ves čas preobrača prizadeti del in išče boljšo lego v postelji; premetavanju ni konca, prav tako kot ne bolečinam v mučenem udu, napad vse skupaj samo še poslabša. <ref>{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/dna/h2g2/A11102491 |title=BBC – h2g2 – Gout – The Affliction of Kings |work=BBC |date=31. maj 2006}}</ref></blockquote> Nizozemski znanstvenik [[Antonie van Leeuwenhoek]] je kot prvi leta 1679 opisal sliko uratnih kristalov pod mikroskopom.<ref name="Pillinger"/> Leta 1848 je angleški zdravnik [[Alfred Baring Garrod]] dojel, da je presežek sečne kisline v krvi vzrok za protin.<ref name="pmid11600751">{{cite journal | author=Storey GD |title=Alfred Baring Garrod (1819–1907) | url=https://archive.org/details/sim_rheumatology_2001-10_40_10/page/1189 |journal=Rheumatology (Oxford, England) |volume=40 |issue=10 |pages=1189–90 |date=oktober 2001 |pmid=11600751 | doi=10.1093/rheumatology/40.10.1189 }}</ref> == Druge živali == Ker večina drugih živali encim [[urikaza|urikazo]], ki sečno kislino razgrajuje, lahko proizvaja, protin pri njih nastopa redko.<ref name=Animals01>{{cite journal |author1=Agudelo CA|author2= Wise CM |title=Gout: diagnosis, pathogenesis, and clinical manifestations |journal=Curr Opin Rheumatol |volume=13 |issue=3 |pages=234–9 |year=2001 |pmid=11333355 |doi= 10.1097/00002281-200105000-00015|url=}}</ref> Ljudje in drugi [[primati]] te možnosti nimajo, tako da je protin pri njih pogost.<ref name=Egg2007>{{cite journal |author=Eggebeen AT |title=Gout: an update |url=https://archive.org/details/sim_american-family-physician_2007-09-15_76_6/page/800 |journal=Am Fam Physician |volume=76 |issue=6 |pages=801–8 |year=2007 |pmid=17910294}}</ref><ref name=Animals01/> Zanimivo pri tem je, da primerek »[[Tyrannosaurus rex]]a«, znan kot »[[Sue (dinosaver)|Sue]]«, kaže znake protina. <ref name="Rothschild">{{cite journal | last1=Rothschild | first1=BM | last2=Tanke|first2= D|last3= Carpenter|first3= K | title=Tyrannosaurs suffered from gout | journal=Nature | volume=387 | issue=6631 | page=357 | year=1997 | doi=10.1038/387357a0 | pmid=9163417 }}</ref> == Raziskave == Za protin se raziskuje številna nova zdravila, kot so [[anakinra]], [[kanakinumab]] in [[rilonacept]].<ref>{{cite journal |url=http://www.musculoskeletalnetwork.com/gout/content/article/1145622/1533314 |title=New therapeutic options for gout here and on the horizon |journal=Journal of Musculoskeletal Medicine |date=8. marec 2010 |author1=Abeles, A. M. |author2=Pillinger, M. H. |archive-url=https://web.archive.org/web/20100520024113/http://www.musculoskeletalnetwork.com/gout/content/article/1145622/1533314 |archive-date=2010-05-20 |access-date=2013-10-29 |url-status=dead}}</ref> Na voljo je [[Rekombinantna DNA|Rekombinantni]] nadomestni encim za [[urikaza|urikazo]] ([[razburikaza]]), njegova uporabnost pa je omejena, saj sproža avtoimunski odziv. V razvoju so različice, ki so manj [[antigeni|antigenske]].<ref name=Egg2007/> == Sklici == {{sklici|colwidth=30em}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Gout}} * {{dmoz|Health/Conditions_and_Diseases/Musculoskeletal_Disorders/Arthritis/Gout/}} [[Kategorija:Protin|*]] [[Kategorija:Artritis]] [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] {{normativna kontrola}} b23bn6ykanwi8uo5q156rmh7umrjhsb 0 159684 6758814 6745996 2026-09-30T17:50:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka |name = Okavango |image = Okavango River Sign.jpg |image_caption = |origin = |mouth = [[Rezervat Moremi]], Bocvana |basin_countries = [[Angola]], [[Namibija]], [[Bocvana]] | length = 1860 km |discharge1 = 475 m³/s |basin_size = 530,000 Mm² }} '''Okavango''' je [[reka]], ki teče skozi [[Angola|Angolo]], [[Namibija|Namibijo]] in [[Bocvana|Bocvano]] ter je šesti največji [[rečni sistem]] v [[Južna Afrika (regija)|Južni Afriki]], ki poteka v jugovzhodni smeri na dolžini 1600&nbsp;km. Začne se v Angoli, kjer je znana kot reka Kubango. Dalje na jug je del meje med Angolo in Namibijo, nato pa se razliva v Bocvani, kjer drenira rezervat ''Moremi''. Preden priteče v Bocvano, ima štirimetrski padec po celotni širini 1,2&nbsp;km, mnogo brzic, znanih kot [[slapovi Popa]], ki so vidni, ko je vodostaj med sušnim obdobjem nizek.<ref>Siyabona Africa Travel (Pty) Ltd, "Popa Falls | Okavango River | Botswana" webpage: [http://www.travel.za.net/africa_popa_falls.html TravelZA-PopaFalls]{{Slepa povezava|date=avgust 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Okavango se izteka v [[Endoreična kotlina|endoreično kotlino]] in nima stika z morjem. Namesto tega se izliva v močvirje v puščavi [[Kalahari]], znano kot [[Okavangova delta]] ali ''aluvialna pahljača Okavanga''. V deževnem obdobju odteče v reko Boteti, ki sezonsko odteka na slanišče Makgadikgadi, kjer v deževni sezoni nastanejo obširna [[mokrišče|mokrišča]], na katerih se vsako poletje zbirajo tisoči flamingov.<ref>C. Michael Hogan (2008) ''Makgadikgadi'', The Megalithic Portal, ed. A. Burnham [http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=22373&mode=&order=0] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231030065111/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=22373&mode=&order=0 |date=2023-10-30 }}</ref> Del reke polni [[jezero Ngami]]. Območje Okavanga, znano po svoji divjadi, ima rezervat Moremi v Bocvani. V hladnejših obdobjih v zgodovini Zemlje je bilo območje Kalaharija ogromno jezero, znano kot [[jezero Makgadikgadi]]. V tem času je bila reka Okavango eden največjih pritokov tega jezera. == Reka == Reka izvira kot Kubango v osrednji Angoli v visokogorju Bie in teče od tam v puščavi podobno notranjost Bocvane. Teče po višavju južno do meje z Namibijo. Od tam se v svojem srednjem toku imenuje Okavango in približno 400&nbsp;km je mejna reka med Angolo in Namibijo. Rundu, glavno mesto regije Kavango – vzhod, je na južnem bregu reke. Tu prehaja v podolgovat, ozek [[Caprivijev pas]] v Namibiji. Kmalu za Andaro s svojimi brzicami ustvari slapove Popa. Takoj pri Andari odda del svoje vode v kanal za [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]], ki je bila zgrajena leta 1980 v okviru projekta ''Združenje za razvojno pomoč za oskrbo bolnišnice''. Nato doseže severozahodni del Bocvane. Tam rečna voda pronica v močvirje v (nadzemno) endoreične kotline Okavango, površine 15.000&nbsp;km², in močvirno [[notranja delta|notranjo delto]], ki leži na severovzhodu Kalaharija; velikost delte naraste v deževnem obdobju do 20.000&nbsp;km². Tukaj je rezervat Moremi. V srednjem toku reke Okavango živijo [[krokodili]] in [[veliki povodni konj]]i. Delta je znana po veliki [[biotska raznovrstnost|biotski pestrosti]]. Glavni pritok je približno 1000 kilometrov dolga reka Cuito. == Pretok == Zaradi sušnega vremena pozimi voda Kubanga – Okavanga in njenih pritokov svojo pot do delte običajno doseže z nekaj meseci zamude, in sicer le takrat, ko visoka voda v deževni sezoni steče proti jugu. Zato se zgodi, da Okavango teče v svojem srednjem in spodnjem toku le kot potok, potoček ali celo kot vzvratni tok v svojih kotanjastih jezerih. Ko se začne deževno obdobje, postane tok divji in zagotavlja njegovi močvirnati delti obilo vode. V letnem povprečju zagotavlja približno 10 milijard kubičnih metrov vode ob iztoku v delto. == Poplave == Med deževno sezono Angola dobi trikrat več padavin kot Bocvana, pretok Okavanga se zelo poveča in odteka v odročno puščavo, kjer ustvarja veliko mokrišče. Čeprav poletne padavine padejo v Angoli januarja, potrebuje za potovanje prvih 1000&nbsp;km reka Okavango ves mesec. Potem traja še štiri mesece, da se prebije skozi rastline in številne kanale do končnih 250&nbsp;km delte. Posledica je poplava, ki je največja med junijem in avgustom, v suhih zimskih mesecih v Bocvani. Delta nabrekne do trikratne stalne velikosti, privablja živali od daleč naokoli in ustvarja eno največjih koncentracij prostoživečih živali v Afriki. Na najširšem delu se velika poplava razteza 150&nbsp;km od vzhoda do zahoda. Eden od dejavnikov, ki vedno spreminja naravo delte, je ravnost površine. Če bi prerezali delto na najširši točki, bi ugotovili, da se višina spreminja v povprečju v navedenih 150&nbsp;km manj kot 2 m, kar pomeni, da lahko že najmanjši nanos peska povzroči velike spremembe.<ref>http://blog.africabespoke.com/okavango-delta-part-2/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090719112055/http://blog.africabespoke.com/okavango-delta-part-2/ |date=2009-07-19 }} Okavango River Flooding</ref> V zelo mokrih letih se del toka reke razprostira vzdolž reke Magvegana (pravzaprav severovzhodnega pritoka Okavangove delte) in vstopa v reko Zambezi mimo Kalaharija. == Povodje == Povodje reke Okavango meri približno 721.258&nbsp;km² <ref>[http://www.waterandnature.org/eatlas/html/af18.html, wayback=20050415193038, text=Details bei waterandnature.org]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, prevzeto 12. maja 2015</ref>. == Spor zaradi vode == Namibija in Bocvana imata izkušnje s sušo in posledica tega je zaskrbljenost zaradi morebitnega spora glede uporabe vode iz reke. Namibija je zgradila kanal, ki je dolg približno 300&nbsp;km, in predlagala projekt za gradnjo 250&nbsp;km cevovoda za preusmeritev vode iz reke v Namibijo za namakanje. Bocvani delta prinaša denar zaradi turizma in je tudi vodni vir. Oddelek za vodne zadeve v Bocvani navaja, da se 97 % vode v reki izgubi zaradi izhlapevanja, tako da si država ne more privoščiti, da bi izgubili še dodatno vodo. Namibija pa trdi, da bo preusmerila le pol odstotka toka reke in da je upravičena do vode, ki teče po njenem ozemlju. Za reševanje teh vprašanj so v letu 1994 Angola, Namibija in Bocvana podpisale sporazum, s katerim je bila ustanovljena stalna komisija (''Permanent Okavango River Basin Water Commission (OKACOM)''), ki svetuje trem državam, kako najbolje izkoriščati vire reke Okavango. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Okavango River}} *[http://www.worldcat.org/title/okavango-river-the-flow-of-a-lifeline/oclc/55607774&referer=brief_results Okavango River: the Flow of a Lifeline] * [http://www.jerome-guillaumot.com/gallery/2351150 Safari in the Delta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070602013353/http://www.jerome-guillaumot.com/gallery/2351150 |date=2007-06-02 }} * [http://www.waterandnature.org/en/resources/publications/thematic-collection/facts-figures/watersheds-world Map of the Okavango River basin at Water Resources eAtlas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120813015647/http://www.waterandnature.org/en/resources/publications/thematic-collection/facts-figures/watersheds-world |date=2012-08-13 }} * [http://www.rhinoafrica.com/destinations/okavango_delta/map_of_okavango_delta/ Map of the Okavango Delta at RhinoAfrica] * [http://www.okacom.org/ OKACOM Homepage] * [http://epsmo.iwlearn.org/ OKACOM's EPSMO Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150921144724/http://epsmo.iwlearn.org/ |date=2015-09-21 }} * [http://www.africabespoke.com/travel-destinations/southern-africa/botswana/ Botswana destinations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110922072856/http://www.africabespoke.com/travel-destinations/southern-africa/botswana/ |date=2011-09-22 }} * [http://www.galenfrysinger.com/okavango_river.htm] Okavango river {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Angoli]] [[Kategorija:Reke v Namibiji]] [[Kategorija:Reke v Bocvani]] [[Kategorija:Reke, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Mejne reke]] pt7gyi0wirjp4arbv7xckbabk38yt1g 0 174154 6758857 6303927 2026-09-30T18:50:30Z TadejM 738 dodano infopolje 6758857 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Jezik | Latin = lingua | Greek = γλῶσσα (glôssa) | Image = زبان tongue.jpg | Caption = Človeški jezik | Precursor = [[faringealni loki]], [[lateralna lingvalna izboklina]], [[tuberculum impar]]<ref>{{EmbryologyUNC|hednk|024}}</ref> | Artery = [[lingvalna arterija|lingvalna]], [[tonzilarna veja facialne arterija|tonzilarna veja]], [[ascendentna faringealna arterija|ascendentna faringealna]] | Vein = [[lingvalne vene|lingvalne]] | Nerve = '''Senzorično'''<br />sprednji dve tretjini: [[lingvalni živec|lingvalni]] (dotik) in [[chorda tympani]] (okus)<br />Zadajšnja tretjina: [[glosofaringealni živec]] (IX)<br />'''Motorično'''<br />[[hipoglosalni živec]] (XII), razen [[palatoglosalna mišica|palatoglosalne mišice]], ki jo prek [[vagalni živec|vagalnega živca]] (X) oživčuje [[faringealni pleksus]] | Lymph = [[globoke cervikalne bezgavke|globoke cervikalne]], [[submandibularne bezgavke|submandibularne]], [[submentalne bezgavke|submentalne]] | System = [[prebavni trakt]], [[okušalni sistem]] }} '''Jezik''' je mišičast [[organ (biologija)|organ]], ki je zaradi številnih vlaken skeletne mišičnine izredno gibljiv. Vlakna se med seboj močno prepletajo. Nahaja se v ustni votlini. Služi kot čutilo za [[okus]], za pomoč pri žvečenju [[hrana|hrane]] ter [[govor]]nem sporazumevanju. Sluznica jezika je občutljiva na toploto, mraz, bolečino in dotik. Anatomsko ločimo na jeziku vrh (''apex''), telo (''corpus'') in koren (''radix''). Mejo med korenom in telesom zaznamuje brazda ali terminalni sulkus, ki je oblike črke V. Njen vrhu je obrnjen proti žrelu. Na vrhu je vdolbinica (''foramen cekum''). == Jezične papile == So različno oblikovana področja ustne sluznice na dorzalni strani jezika. Glede na obliko in funkcijo ločimo: * '''Nitaste''' papile so najštevilnejše. Nahajajo se na hrbtni površini jezika. Ne vsebujejo okušalnih brbončic. Pokriva jih večskladni ploščati epitelij, ki je poroženel. * '''Gobaste''' so največje in se nahajajo na robovih jezika. Redko vsebujejo okušalne brbončice. Pokriva jih večskladni ploščati epitelij, ki pa ne poroženeva. * '''Otočkaste''' se nahajajo na področju terminalnega sulkusa in vsebujejo okušalne brbončice. Pokriva jih enak epitelij kot gobaste. * '''Listaste''' so najbolj redke. Nahajajo se ob robovih zgornje strani jezika. Vsebujejo okušalne brbončice. Epitelij je enak, kot pri otočkastih in gobastih papilah. == Okušanje == Zaznavanje kemijskih lastnosti snovi v okolju je eden prvinskih čutov. Molekule v okolju delujejo kot kemijski dražljaji za čutnice - [[kemoreceptor]]je (zaznavajo vonj in ležijo v nosu in na jeziku). Različne vrste molekul vzburijo različne vrste čutnic na jeziku. Vzburjenje se prenaša v okušalno središče v [[možgani]]h, kjer razlikujemo različne okuse. Poseben del možganov poveže vzburjenje okušalnih čutnic jezika. Okušamo lahko le snovi, ki se raztapljajo v slini, ker se le takrat vzburijo okušalne čutnice. Vzburjenja potujejo po [[žibec|živčnih]] vlaknih okušalnega živca v okušalno središče, kjer ga možgani obdelajo. Okus izgine, ko hrano pogoltnemo, saj slina stalno spira brbončice. Med pogoste zmote spada, da so receptorji za določen okus razporejeni po različnih predelih jezika. Ne glede na globalno širjenje mita, je bil ta ovržen s strani znanstvenih raziskav, ki držijo danes. Drži pa dejstvo, da so nekateri predeli jezika bolj občutljivi na okus od ostalih. Pri zaznavanju osnovnih okusov ima pomembno vlogo tudi [[voh]], saj se ob žvečenju hrane hlapne snovi prenašajo iz ust v nosno votlino. === Okušalne brbončice === Razvijejo se iz [[epitelij]]a jezika. Okušalno brbončico sestavljajo trije tipi celic: * Receptorne celice, ki segajo z apikalnim delom do okušalne jamice. Na bazalnem delu imajo sinaptične vezikle, ki so povezani z aferentnimi živčnimi vlakni. * Oporne celice imajo na apikalnem delu [[mikroviluse]] in tudi segajo do okušalne jamice. * Bazalne celice ne segajo do okušalne jamice. Verjetno so nadomestne celice, ki se lahko [[diferenciacija|diferencirajo]] v ostala tipa celic. == Glej tudi == * [[jezična papila]] * [[okus]] {{Anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Okušala]] [[Kategorija:Čutila]] [[Kategorija:Usta]] [[Kategorija:Prebavila]] fn1eyz1gecqj9aqc4pdopmxaw4u1d4r 0 178788 6758866 5754832 2026-09-30T19:07:17Z TadejM 738 dodano infopolje 6758866 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Požiralnik}} {{Infobox anatomy | Name = Požiralnik | Latin = oesophagus | Greek = οἰσοφάγος | Image = Tractus intestinalis esophagus.svg | image_class = skin-invert | Caption = [[Prebavna cev]] s požiralnikom, označenim rdeče | Width = 150 | Image2 = | Caption2 = | Precursor = [[prednje črevo]] | System = [[prebava|prebavila]] | Artery = [[ezofagealne arterije]] | Vein = [[ezofagealne vene]] | Nerve = [[simpatični trunkus]], [[vagusni živec]] | Lymph = }} '''Požiralnik''' ([[latinščina|latinsko]] ''esophagus'') je del [[prebavna cev|prebavne cevi]] med [[žrelo]]m in [[želodec|želodcem]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534202/poziralnik?query=po%c5%beiralnik&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 10. 10. 2021.</ref> Ima kratek sredinski potek v [[vrat]]nem predelu, nato vstopi skozi zgornjo odprtino v [[prsna votlina|prsno votlino]]. V zgornjem medpljučju poteka za [[sapnik]]om nekoliko levo, križa levo [[sapnica|sapnico]], nato zavije desno, poteka za vezivnim [[osrčnik]]om (fibroznim perikardijem) ter zavije zopet v levo in poteka pred [[prsna aorta|prsno aorto]]. Na obeh straneh ga spremljata oba živca [[Vagusni živec|klateža]]. V višini 10. [[prsna vretenca|prsnega vretenca]] prestopi [[trebušna prepona|trebušno prepono]] skupaj s klatežem in desnim [[frenični živec|freničnim živcem]]. V trebušni votlini poteka do kardije [[želodec|želodca]] in se konča v višini 12. prsnega vretenca. Požiralnik je najožji del [[prebavila|prebavne cevi]] in ima tri ožine. Prva je na prehodu spodnjega dela [[žrelo|žrela]] v požiralnik, druga je pri križanju z levo sapnico, tretja pa ob prehodu skozi trebušno prepono. Kot vsi cevasti organi je požiralnik zgrajen iz štirih plasti: [[sluznica|sluznice]], [[podsluznica|podsluznice]], mišične plasti in [[adventicija|adventicije]]. Notranja sluznica (''tunica mucosa'') je pokrita z večskladenskim ploščatim [[epitelij]]em in ima vzdolžne gube, ki v prečnem prerezu dajejo zvezdasto obliko. Podsluznica je razmeroma pičla, v njej pa so številni [[limfociti]]. V prvi tretjini je mišičje požiralnika [[prečnoprogasta mišica|prečnoprogasto]], v drugi mešano (prečnoprogasto in gladko), v spodnji tretjini pa je samo [[gladka mišica|gladko mišičje]], ki je razporejeno v dve plasti. Zunanja plast poteka vzdolžno, notranja pa krožno. ''Tunica adventitia'' ga veže z okolico. == Anatomija == Požiralnik poteka skozi tri telesne regije, zato ga delimo v tri dele:<ref>Čebašek V. Anatomija prebavne cevi. MED RAZGL 2010; 49: 347–369.</ref> * vratni del (''pars cervicalis'' ali ''pars colli'') – leži v vratu med [[sapnik]]om in [[hrbtenica|hrbtenico]] približno v sredinski ravnini. Sprednja stena se prislanja na sapnik, zadnja na prevertebralno polo [[globoka vratna fascija|globoke vratne fascije]] (''lamina praevertebralis fasciae cervicalis''), ki ovija mišice ob hrbtenici; * prsni del (''pars thoracica'') – v prsni votlini se spušča navzdol skozi zadnji del [[medpljučje|medpljučja]] (''mediastinum posterior'') na desni strani descendentne [[aorta|aorte]] (''aorta descendens''); * trebušni del (''pars abdominalis'') – je kratek in ima obliko prisekanega stožca, katerega široka baza prehaja v želodec. == Naloge == Glavni nalogi požiralnika sta prenos zalogaja hrane iz grlnega dela žrela (hipofarinksa) v želodec in preprečevanje zatekanja želodčne vsebine v nasprotno smer.<ref>https://www.kclj.si/dokumenti/00027a-0003b0.pdf Napotnik I. Stenoza požiralnika, vpogled: 10. 10. 2021.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Prebavila]] {{normativna kontrola}} nz4a1sc6ahfw3j6h8dly3qmbgkyqu04 0 179328 6758746 6581300 2026-09-30T15:27:41Z TadejM 738 dodano infopolje 6758746 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Krojaška mišica | Latin = musculus sartorius | | Caption = Mišice desne noge, prikazane od spredaj. (Odstranjena je [[prema stegenska mišica]], da se vidi [[vmesna mogočna mišica]].) | Image =Sartorius.png | Origin = zgornja sprednja iliakalna spina medenične kosti | Insertion = anteromedialna površina proksimalne [[golenica|golenice]] v [[pes anserinus]] | Blood = [[femoralna arterija]] | Nerve = [[femoralni živec]] (včasih iz [[anteriorne kožne veje femoralnega živca|vmesnega kožnega živca stegna]]) | Action = [[fleksija]], [[abdukcija]] in [[lateralna rotacija]] kolka, [[fleksija]] kolena<ref name="Moore334">{{cite book|last=Moore|first=Keith|title=Essential Clinical Anatomy|year=2007|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|isbn=978-0-7817-6274-8|pages=334|author2=Anne Agur }}</ref> }} '''Krojaška mišica''' ({{jezik-la|musculus sartorius}}) je najdaljša [[mišica]] v telesu. Ime mišice izhaja iz [[latinščina|latinske]] besede ''sarciro'' - krojiti. Izvira s sprednjega zgornjega trna [[črevnica|črevnice]] (''spina iliaca anterior superior'') in poteka prek [[kolčni sklep|kolčnega sklepa]] spredaj, prek [[kolenski sklep|kolenskega sklepa]] pa malo za njegovo frontalno osjo. Kitasto se pripne na medialni kondil [[golenica|golenice]] in na tem mestu s [[sloka mišica|sloko]] in [[polkitasta mišica|polkitasto mišico]] oblikuje gosjo nožico (''[[pes anserinus]]''). Med tetivami mišic se nahaja [[burza]] krojaške mišice (''bursa subtendinea musculi sartorii''). Predstavlja tudi lateralni rob femoralnega trikotnika (''[[trigonum femorale]]''), v katerem potekajo [[arteria femoralis|femoralna arterija]] in [[vena femoralis|vena]] ter [[nervus femoralis|femoralni živec]]. Zaradi značilnega poteka je [[fleksija|fleksor]] kolčnega in kolenskega sklepa ter rotator kolčnega sklepa navzven in kolenskega sklepa navznoter. Oživčuje jo femoralni živec (L1 do L3). == Anatomske različice == Tetiva mišice se lahko narašča na [[fascia lata|stegensko fascijo]] (''fascia lata'') ali ovojnico [[kolenski sklep|kolenskega sklepa]]. Mišica je lahko razdeljena tudi na dva dela, pri čemer se en del narašča na stegensko fascijo, stegnenico, [[pogačični ligament]] ali tetivo polkitaste mišice. V zelo redkih primerih je lahko mišica odsotna.<ref>Scott-Conner, Carol E. H.; David L. Dawson (2003). ''Operative Anatomy''. Lippincott Williams & Wilkins, str. 606. ISBN 0781735297.</ref> == Patologija == Zaradi preobremenjenosti pogosto pride do [[vnetje|vnetja]] burze krojaške mišice pri atletih, kar se odraža kot bolečina, [[edem|oteklina]] in občutljivost na medialni strani [[koleno|kolena]]. == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] == Opombe in reference == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] 0iktgo2kzm7bcu32x4o7arydq54a7ec 0 179331 6758699 5745465 2026-09-30T14:10:43Z TadejM 738 dodano infopolje 6758699 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Velika zadnjična mišica | Latin = musculus glutaeus maximus | Image = Gluteus maximus 3D.gif | Caption = Lega velike zadnjične mišice | Image2 = Posterior Hip Muscles 3.PNG| | Caption2 = Velika in srednja zadnjična mišica | Origin = glutealna površina [[črevnica|črevnice]], [[lumbalna fascija]], [[križnica]], [[sakrotuberalni ligament]] | Insertion = [[glutealna grčavina]] [[stegnenice]] in [[iliotibialni trakt]] | Blood = [[zgornja glutealna arterija|zgornja]] in [[spodnja glutealna arterija|spodnja glutealna arterija]] | Nerve = [[spodnji glutealni živec]] (živčne korenine [[lumbalni spinalni živec 5|L5]], [[sakralni spinalni živec 1|S1]] in [[sakralni spinalni živec 2|S2]]) | Action = [[zunanja rotacija]] in [[ekstenzija]] [[kolčni sklep|kolčnega sklepa]], podpira iztegnjeno [[koleno]] prek [[iliotibialni trakt|iliotibialnega trakta]], glavna antigravitacijska mišica pri [[sedenje|sedenju]] in abdukciji kolka | Antagonist = [[iliakalna mišica]], [[velika ledvena mišica]] in [[mala ledvena mišica]] }} '''Velika zadnjična mišica''' ({{jezik-la|musculus gluteus maximus}}) široka, ploščata [[mišica]] štirikotne oblike. Leži na površini in je najmočnejša v skupini. Izvira z zunanje strani [[črevnica|črevnice]] in [[križnica|križnice]] ter se pripenja na grčavino na lateralni strani [[stegnenica|stegnenice]]. Je [[ekstenzija|ekstenzor]], zunanji rotator in [[abdukcija|abduktor]] [[kolčni sklep|kolčnega sklepa]]. Oživčuje jo [[nervus gluteus inferior|živec gluteus inferior]] (L5, S1 in S2). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} d0jzi39qvafenjjbxa23vehzxlgqfci 6758784 6758699 2026-09-30T16:22:20Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Velika zadnjična mišica]] na [[Velika glutealna mišica]]: po SMedS 6758699 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Velika zadnjična mišica | Latin = musculus glutaeus maximus | Image = Gluteus maximus 3D.gif | Caption = Lega velike zadnjične mišice | Image2 = Posterior Hip Muscles 3.PNG| | Caption2 = Velika in srednja zadnjična mišica | Origin = glutealna površina [[črevnica|črevnice]], [[lumbalna fascija]], [[križnica]], [[sakrotuberalni ligament]] | Insertion = [[glutealna grčavina]] [[stegnenice]] in [[iliotibialni trakt]] | Blood = [[zgornja glutealna arterija|zgornja]] in [[spodnja glutealna arterija|spodnja glutealna arterija]] | Nerve = [[spodnji glutealni živec]] (živčne korenine [[lumbalni spinalni živec 5|L5]], [[sakralni spinalni živec 1|S1]] in [[sakralni spinalni živec 2|S2]]) | Action = [[zunanja rotacija]] in [[ekstenzija]] [[kolčni sklep|kolčnega sklepa]], podpira iztegnjeno [[koleno]] prek [[iliotibialni trakt|iliotibialnega trakta]], glavna antigravitacijska mišica pri [[sedenje|sedenju]] in abdukciji kolka | Antagonist = [[iliakalna mišica]], [[velika ledvena mišica]] in [[mala ledvena mišica]] }} '''Velika zadnjična mišica''' ({{jezik-la|musculus gluteus maximus}}) široka, ploščata [[mišica]] štirikotne oblike. Leži na površini in je najmočnejša v skupini. Izvira z zunanje strani [[črevnica|črevnice]] in [[križnica|križnice]] ter se pripenja na grčavino na lateralni strani [[stegnenica|stegnenice]]. Je [[ekstenzija|ekstenzor]], zunanji rotator in [[abdukcija|abduktor]] [[kolčni sklep|kolčnega sklepa]]. Oživčuje jo [[nervus gluteus inferior|živec gluteus inferior]] (L5, S1 in S2). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} d0jzi39qvafenjjbxa23vehzxlgqfci 6758787 6758784 2026-09-30T16:23:10Z TadejM 738 popravek imena 6758787 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Velika glutealna mišica | Latin = musculus glutaeus maximus | Image = Gluteus maximus 3D.gif | Caption = Lega velike zadnjične mišice | Image2 = Posterior Hip Muscles 3.PNG| | Caption2 = Velika in srednja zadnjična mišica | Origin = glutealna površina [[črevnica|črevnice]], [[lumbalna fascija]], [[križnica]], [[sakrotuberalni ligament]] | Insertion = [[glutealna grčavina]] [[stegnenice]] in [[iliotibialni trakt]] | Blood = [[zgornja glutealna arterija|zgornja]] in [[spodnja glutealna arterija|spodnja glutealna arterija]] | Nerve = [[spodnji glutealni živec]] (živčne korenine [[lumbalni spinalni živec 5|L5]], [[sakralni spinalni živec 1|S1]] in [[sakralni spinalni živec 2|S2]]) | Action = [[zunanja rotacija]] in [[ekstenzija]] [[kolčni sklep|kolčnega sklepa]], podpira iztegnjeno [[koleno]] prek [[iliotibialni trakt|iliotibialnega trakta]], glavna antigravitacijska mišica pri [[sedenje|sedenju]] in abdukciji kolka | Antagonist = [[iliakalna mišica]], [[velika ledvena mišica]] in [[mala ledvena mišica]] }} '''Velika glutealna mišica''' ali '''velika zadnjična mišica''' ({{jezik-la|musculus gluteus maximus}}) široka, ploščata [[mišica]] štirikotne oblike. Leži na površini in je najmočnejša v skupini. Izvira z zunanje strani [[črevnica|črevnice]] in [[križnica|križnice]] ter se pripenja na grčavino na lateralni strani [[stegnenica|stegnenice]]. Je [[ekstenzija|ekstenzor]], zunanji rotator in [[abdukcija|abduktor]] [[kolčni sklep|kolčnega sklepa]]. Oživčuje jo [[nervus gluteus inferior|živec gluteus inferior]] (L5, S1 in S2). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} i1lz4kfz4r11r2g4f2ssmal7c8z2yru 0 179336 6758737 5745466 2026-09-30T15:10:18Z TadejM 738 dodano infopolje 6758737 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Dvoglava stegenska mišica | Latin = musculus biceps femoris | Image = Grays anatomy 1918 plate 434 biceps femoris muscle both heads marked.png | Caption = Posteriorni pogled na desno nogo. Dolga glava mišice je označena rdeče, kratka glava (rumeno) je označena v spodnjem delu slike | Image2 = | Caption2 = | Origin = [[grčavina sednice]], [[linea aspera]], [[stegnenica]] | Insertion = [[glavica mečnice]], ki artikulira z zadnjo stranjo [[lateralni kondil golenice|lateralnega kondila golenice]] | Blood = [[globoka femoralna arterija]], [[perforantne arterije]]; dolga glava dvoglave stegeneske mišice: perforantne veje globoke femoralne arterije | Nerve = dolga glava: [[tibialni živec]]<br>kratka glava: [[skupni fibularni živec]] | Action = [[fleksija|flektira]] [[koleno|kolenski sklep]], [[zunanja rotacija|lateralno obrača]] kolenski sklep (ko je koleno flektirano), [[ekstenzija|ekstendira]] [[kolk|kolčni sklep]] (samo dolga glava) | Antagonist = [[štiriglava stegenska mišica]] }} '''Dvoglava stegenska mišica''' ({{jezik-la|musculus biceps femoris}}) je [[mišica]], sestavljena iz dolge glave (''caput longum'') in kratke glave (''caput breve''). Izvira iz [[sednična grčavina|sednične grčavine]] s skupno [[kita|kito]] s [[polkitasta mišica|polkitasto mišico]] ter lateralnega dela vzdolžnega nazobčanega roba telesa [[stegnenica|stegnenice]]. Pripenja se na lateralno stran [[mečnica|mečnice]]. Mišica je fleksor [[kolenski sklep|kolenskega sklepa]], pri pokrčenem kolenskem sklepu rotira [[golen]] navzven, pri iztegnjenem pa rotira [[kolčni sklep]] in spodnji ud navzven. Dolga glava mišice izteguje in zunanje rotira kolčni sklep. Oživčuje jo [[nervus ischiadicus|živec ischiadicus]] (L5 do S2). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} l1kd3pcdq78pjby93wzfv2iaut03aqw 0 179341 6758747 5745467 2026-09-30T15:30:02Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Polkitasta mišica]] na [[Semitendinozna mišica]]: po SMedS 5745467 wikitext text/x-wiki [[Slika:Semitendinosus muscle.PNG|thumb|right|250px|Polkitasta mišica]] '''Polkitasta mišica''' ({{jezik-la|musculus semitendinosus}}) je dolga [[mišica]] na zadnji strani [[stegno|stegna]]. Skupaj z dolgo glavo [[dvoglava stegenska mišica|dvoglave stegenske mišice]] izvira iz [[sednična grčavina|sednične grčavine]]. Pripenja se na medialni [[golenica|golenični kondil]]. Skupaj z [[krojaška mišica|krojaško]] in [[sloka mišica|sloko mišico]] tvorijo ''[[pes anserinus]]''. Pod njo se nahaja ''[[bursa anserina]]''. Polkitasta mišica izteza in pomožno odmika [[kolčni sklep]], krči [[kolenski sklep]], notranje rotira [[golen]]. Pri iztegnjenem kolenskem sklepu rotira kolčni sklep in spodnji ud navznoter. Oživčuje jo [[nervus tibialis|živec tibialis]] ([[L5]], [[S1]] in [[S2]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} dszkm3omc02l2fl5lmcbzmyzxcj1xmp 6758749 6758747 2026-09-30T15:34:45Z TadejM 738 dodano infopolje 6758749 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Semitendinozna mišica | Latin = musculus semitendinosus | Image = Semitendinosus muscle.PNG | Caption = [[glutealne mišice|Mišice glutealnega]] in [[zadajšnja stegenska loža|zadajšnjega stegenskega predela]]. Semitendinozna mišica je označena spodaj levo. | Image2 = Gray432 color.png | Caption2 = Vodoravni presek levega stegna, gledano od zgoraj. Semitendinozna mišica je vidna spodaj desno. | Origin = [[grčavina sednice|spodnji štirikotni del grčavine]] [[sednica|sednice]] | Insertion = [[pes anserinus]] ([[golenica]]) | Action = [[fleksija]] [[koleno|kolena]], [[ekstenzija]] [[kolk]]a | Antagonist = [[štiriglava stegenska mišica]] | Blood = [[spodnja glutealna arterija]], [[perforantne arterije]] | Nerve = [[ishiadični živec]] ([[tibialni živec|tibialni]], L5, S1, S2) }} '''Semitendinozna mišica''' ali '''polkitasta mišica''' ({{jezik-la|musculus semitendinosus}}) je dolga [[mišica]] na zadnji strani [[stegno|stegna]]. Skupaj z dolgo glavo [[dvoglava stegenska mišica|dvoglave stegenske mišice]] izvira iz [[sednična grčavina|sednične grčavine]]. Pripenja se na medialni [[golenica|golenični kondil]]. Skupaj z [[krojaška mišica|krojaško]] in [[sloka mišica|sloko mišico]] tvorijo ''[[pes anserinus]]''. Pod njo se nahaja ''[[bursa anserina]]''. Polkitasta mišica izteza in pomožno odmika [[kolčni sklep]], krči [[kolenski sklep]], notranje rotira [[golen]]. Pri iztegnjenem kolenskem sklepu rotira kolčni sklep in spodnji ud navznoter. Oživčuje jo [[nervus tibialis|živec tibialis]] ([[L5]], [[S1]] in [[S2]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} 6hl8dyfjhvyvlncjgp1774w1y6z9m6c 6758750 6758749 2026-09-30T15:35:15Z TadejM 738 slog 6758750 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Semitendinozna mišica | Latin = musculus semitendinosus | Image = Semitendinosus muscle.PNG | Caption = [[glutealne mišice|Mišice glutealnega]] in [[zadajšnja stegenska loža|zadajšnjega stegenskega predela]]. Semitendinozna mišica je označena spodaj levo. | Image2 = Gray432 color.png | Caption2 = Vodoravni presek levega stegna, gledano od zgoraj. Semitendinozna mišica je vidna spodaj desno. | Origin = [[grčavina sednice|spodnji štirikotni del grčavine]] [[sednica|sednice]] | Insertion = [[pes anserinus]] ([[golenica]]) | Action = [[fleksija]] [[koleno|kolena]], [[ekstenzija]] [[kolk]]a | Antagonist = [[štiriglava stegenska mišica]] | Blood = [[spodnja glutealna arterija]], [[perforantne arterije]] | Nerve = [[ishiadični živec]] ([[tibialni živec|tibialni]], L5, S1, S2) }} '''Semitendinozna mišica''' ali '''polkitasta mišica''' ({{jezik-la|musculus semitendinosus}}) je dolga [[mišica]] na zadnji strani [[stegno|stegna]]. Skupaj z dolgo glavo [[dvoglava stegenska mišica|dvoglave stegenske mišice]] izvira iz [[sednična grčavina|sednične grčavine]]. Pripenja se na medialni [[golenica|golenični kondil]]. Skupaj s [[krojaška mišica|krojaško]] in [[sloka mišica|sloko mišico]] tvorijo ''[[pes anserinus]]''. Pod njo leži ''[[bursa anserina]]''. Polkitasta mišica izteza in pomožno odmika [[kolčni sklep]], krči [[kolenski sklep]], notranje rotira [[golen]]. Pri iztegnjenem kolenskem sklepu rotira kolčni sklep in spodnji ud navznoter. Oživčuje jo [[nervus tibialis|živec tibialis]] ([[L5]], [[S1]] in [[S2]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} 1bxpoypsudiac4slja5uk4as0bnnjnu 6758751 6758750 2026-09-30T15:35:32Z TadejM 738 6758751 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Semitendinozna mišica | Latin = musculus semitendinosus | Image = Semitendinosus muscle.PNG | Caption = [[glutealne mišice|Mišice glutealnega]] in [[zadajšnja stegenska loža|zadajšnjega stegenskega predela]]. Semitendinozna mišica je označena spodaj levo. | Image2 = Gray432 color.png | Caption2 = Vodoravni presek levega stegna, gledano od zgoraj. Semitendinozna mišica je vidna spodaj desno. | Origin = [[grčavina sednice|spodnji štirikotni del grčavine]] [[sednica|sednice]] | Insertion = [[pes anserinus]] ([[golenica]]) | Action = [[fleksija]] [[koleno|kolena]], [[ekstenzija]] [[kolk]]a | Antagonist = [[štiriglava stegenska mišica]] | Blood = [[spodnja glutealna arterija]], [[perforantne arterije]] | Nerve = [[ishiadični živec]] ([[tibialni živec|tibialni]], L5, S1, S2) }} '''Semitendinozna mišica''' ali '''polkitasta mišica''' ({{jezik-la|musculus semitendinosus}}) je dolga [[mišica]] na zadnji strani [[stegno|stegna]]. Skupaj z dolgo glavo [[dvoglava stegenska mišica|dvoglave stegenske mišice]] izvira iz [[sednična grčavina|sednične grčavine]]. Pripenja se na medialni [[golenica|golenični kondil]]. Skupaj s [[krojaška mišica|krojaško]] in [[sloka mišica|sloko mišico]] tvorijo ''[[pes anserinus]]''. Pod njo leži ''[[bursa anserina]]''. Semitendinozna mišica izteza in pomožno odmika [[kolčni sklep]], krči [[kolenski sklep]], notranje rotira [[golen]]. Pri iztegnjenem kolenskem sklepu rotira kolčni sklep in spodnji ud navznoter. Oživčuje jo [[nervus tibialis|živec tibialis]] ([[L5]], [[S1]] in [[S2]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} 4ujoaph88yckc0bhfpqjxln9iivi29m 6758764 6758751 2026-09-30T15:54:01Z TadejM 738 6758764 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Semitendinozna mišica | Latin = musculus semitendinosus | Image = Semitendinosus muscle.PNG | Caption = [[glutealne mišice|Mišice glutealnega]] in [[zadajšnja stegenska loža|zadajšnjega stegenskega predela]]. Semitendinozna mišica je označena spodaj levo. | Image2 = Gray432 color.png | Caption2 = Vodoravni presek levega stegna, gledano od zgoraj. Semitendinozna mišica je vidna spodaj desno. | Origin = [[grčavina sednice|spodnji štirikotni del grčavine]] [[sednica|sednice]] | Insertion = [[pes anserinus]] ([[golenica]]) | Action = [[fleksija]] [[koleno|kolena]], [[ekstenzija]] [[kolk]]a | Antagonist = [[štiriglava stegenska mišica]] | Blood = [[spodnja glutealna arterija]], [[perforantne arterije]] | Nerve = [[ishiadični živec]] ([[tibialni živec|tibialni]], L5, S1, S2) }} '''Semitendinozna mišica''' ali '''polkitasta mišica''' ({{jezik-la|musculus semitendinosus}}) je dolga [[mišica]] na zadnji strani [[stegno|stegna]]. Skupaj z dolgo glavo [[dvoglava stegenska mišica|dvoglave stegenske mišice]] izvira iz [[sednična grčavina|sednične grčavine]]. Pripenja se na medialni [[golenica|golenični kondil]]. Skupaj s [[krojaška mišica|krojaško]] in [[sloka mišica|sloko mišico]] tvorijo ''[[pes anserinus]]''. Pod njo leži ''[[bursa anserina]]''. Semitendinozna mišica izteza in pomožno odmika [[kolčni sklep]], krči [[kolenski sklep]], notranje rotira [[golen]]. Pri iztegnjenem kolenskem sklepu rotira kolčni sklep in spodnji ud navznoter. Oživčuje jo [[nervus tibialis|tibialni živec]] ([[L5]], [[S1]] in [[S2]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} knqv8jofw9rlgjo0gt98bhb8ldf1qo7 0 179343 6758763 1327838 2026-09-30T15:53:42Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Polkitasta mišica]] na stran [[Semitendinozna mišica]] 6758763 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Semitendinozna mišica]] tiixqt79w3vjw0ty54dlbypaldrzwnx 0 179344 6758753 5745468 2026-09-30T15:41:29Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Polopnasta mišica]] na [[Semimembranozna mišica]]: po SMedS 5745468 wikitext text/x-wiki [[Slika:Semimembranosus muscle.PNG|thumb|right|250px|Polopnasta mišica]] '''Polopnasta mišica''' ({{jezik-la|musculus semimembranosus}}) je [[mišica]] sestavljena iz dveh medialnih in enega lateralnega snopa. Lateralni snop krepi [[sklepna ovojnica|sklepno ovojnico]] zadajšne strani [[kolenski sklep|kolenskega sklepa]]. Izvor predstavlja lateralni del [[sednična grčavina|sednične grčavine]], narašča se na medialni kondil [[golenica|golenice]]. Polopnasta mišica izteza [[kolčni sklep]], krči kolenski sklep. Pri pokrčenem kolenskem sklepu notranje rotira [[golen]] pri iztegnjenem pa rotira kolčni sklep in spodnji ud navznoter. Oživčuje jo [[nervus tibialis|živec tibialis]] (L5, S1 in S2). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} to je zelo močno tkvio kot jeklo riyilil35sqhuzd602kogc8kdnpu84x 6758755 6758753 2026-09-30T15:45:53Z TadejM 738 dodano infopolje 6758755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Semimembranozna mišica | Latin = musculus semimembranosus | Image = Semimembranosus muscle.PNG | Caption = Mišice glutealnega in zadajšnjega femoralnega predela (semimembranozna mišica je označena spodaj levo) | Origin = [[sednična grčavina]] | Insertion = [[medialni kondil golenice]] | Action = [[ekstenzija]] [[kolk]]a in [[fleksija]] [[koleno|kolena]] | Antagonist = [[štiriglava stegenska mišica]] in [[tensor fasciae latae]] | Blood = [[globoka femoralna arterija]] in [[glutealna arterija|glutealne arterije]] | Nerve = [[tibialni živec|tibialni del]] [[ishiadični živec|ishiadičnega živca]] <br>([[lumbalni spinalni živec 5|L5]], [[sakralni spinalni živec 1|S1]] in [[sakralni spinalni živec 2|S2]]) }} '''Semimembranozna mišica''' ali '''polopnasta mišica''' ({{jezik-la|musculus semimembranosus}}) je [[mišica]] sestavljena iz dveh medialnih in enega lateralnega snopa. Lateralni snop krepi [[sklepna ovojnica|sklepno ovojnico]] zadajšne strani [[kolenski sklep|kolenskega sklepa]]. Izvor predstavlja lateralni del [[sednična grčavina|sednične grčavine]], narašča se na medialni kondil [[golenica|golenice]]. Polopnasta mišica izteza [[kolčni sklep]], krči kolenski sklep. Pri pokrčenem kolenskem sklepu notranje rotira [[golen]] pri iztegnjenem pa rotira kolčni sklep in spodnji ud navznoter. Oživčuje jo [[nervus tibialis|živec tibialis]] (L5, S1 in S2). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} tk2owfu6ayitnpywfn3uqji08xpra70 0 179345 6758762 1327846 2026-09-30T15:53:16Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Polopnasta mišica]] na stran [[Semimembranozna mišica]] 6758762 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Semimembranozna mišica]] coxgj1jc6b4ptkour0bvrqzjrtaaz42 0 179350 6758752 5745469 2026-09-30T15:40:29Z TadejM 738 dodano infopolje 6758752 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Sloka mišica | Latin = musculus gracilis | Image = Anterior Hip Muscles 2.PNG | Caption = Sloka mišica in bližnje mišice | Image2 = Gray432 color.png | Caption2 = Prečni presek skozi sredino desnega stegna. Sloka mišica je oznahčena skrajno desno. | Origin = [[ishiopubični ramus]] | Insertion = [[golenica]] ([[pes anserinus]]) | Action = [[fleksija|flektira]], medialno rotira in [[addukcija|adducira]] [[kolk]] | Blood = [[medialna cirkumfleksna femoralna arterija]] | Nerve = [[sprednja veja obturatornega živca]] }} '''Sloka mišica''' ({{jezik-la|musculus gracilis}}) je dvosklepna [[mišica]] [[stegno|stegna]]. Izvira iz sprednje spodnje veje [[sramnica|sramnice]] ter se pripenja na [[stegnenica|stegnenico]] pod narastišče [[krojaška mišica|krojaške mišice]]. Skupaj s [[krojaška mišica|krojaško]] in [[polkitasta mišica|polkitasto mišico]] tvorijo gosjo nožico (''[[pes anserinus]]''). Njena funkcija je primikanje v [[kolčni sklep|kolčnem sklepu]], fleksija v [[kolenski sklep|kolenskem sklepu]]. Sodeluje pri krčenju in zunanji rotaciji končnega sklepa. Pri pokrčenemu kolenu sodeluje pri notranji rotaciji goleni. Oživčuje jo [[nervus obturatorius|obturatorni živec]] (L2 do L4). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} eum5083sa022l6zj5vdxcdmyvp6bthr 0 179354 6758756 5745470 2026-09-30T15:47:26Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Grebenka]] na [[Pektinealna mišica]]: po SMedS 5745470 wikitext text/x-wiki [[Slika:Anterior Hip Muscles 2.PNG|thumb|right|250px|Grebenka (''pectineus'') in sosednje mišice]] '''Grebenka''' ({{jezik-la|musculus pectineus}}) je kratka [[mišica]] [[stegno|stegna]]. Izvira iz grebena [[sramnica|sramnice]] ter se narašča na črto [[stegnenica|stegnenice]] (''linea pectinea femoris''). Grebenka fleksira in zunanje rotira [[kolčni sklep]] ter pri pokrčenem kolčnem sklepu primika kolčni sklep. Oživčuje jo sprednja veja [[nervus femoralis|živca femoralis]] ter v določenih primerih [[nervus obturatorius|živec obturatorius]] (L2 do L4). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} a13hwx6y5i8eajptdtx9x4u7u6i2d84 6758758 6758756 2026-09-30T15:51:02Z TadejM 738 dodano infopolje 6758758 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Pektinealna mišica | Latin = musculus pectineus | Image = Anterior Hip Muscles 2.PNG | Caption = Pektinealna mišica in bližnje mišice | Image2 = Gray546.png | Caption2 = Strukture, ki potekajo za [[ingvinalni ligament|ingvinalnim ligamentom]] (pektinealna mišica je vidna spodaj desno.) | Origin = [[pektinealna linija]] [[sramnica|sramnice]] | Insertion = [[pektinealna linija (stegnenica)|pektinealna linija]] [[stegnenica|stegnenice]] | Blood = [[obturatorna arterija]] | Nerve = [[femoralni živec]], včasih [[obturatorni živec]] | Action = stegno – [[fleksija]], [[addukcija]], '''[[Seznam zunanjih rotatorjev človeškega telesa|zunanja rotacija]]''' }} '''Pektinealna mišica''' ali '''grebenka''' ({{jezik-la|musculus pectineus}}) je kratka [[mišica]] [[stegno|stegna]]. Izvira iz grebena [[sramnica|sramnice]] ter se narašča na črto [[stegnenica|stegnenice]] (''linea pectinea femoris''). Pektinealna mišica flektira in zunanje rotira [[kolčni sklep]] ter pri pokrčenem kolčnem sklepu primika kolčni sklep. Oživčuje jo sprednja veja [[nervus femoralis|femoralnega živca]] ter v določenih primerih [[nervus obturatorius|obturatorni živec]] (L2 do L4). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} i9klentolp5215h09or3ke6r5ombko1 0 179361 6758769 5745473 2026-09-30T16:03:25Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kratka pritezalka]] na [[Kratka adduktorna mišica]]: po SMedS 5745473 wikitext text/x-wiki [[Slika:Anterior Hip Muscles 2.PNG|thumb|right|250px|Kratka pritezalka (''adductor brevis'') in sosednje mišice]] '''Kratka pritezalka''' ({{jezik-la|musculus adductor brevis}}) je [[mišica]] iz skupine primikalk v [[stegno|stegnu]]. Izvira iz sprednje strani zgornje veje [[sramnica|sramnice]] ter se narašča na medialni del nazobčanega roba telesa [[stegnenica|stegnenice]], posteriorno od izvora [[stegenska prema mišica|stegenske preme mišice]]. Kratka pritezalka primika, zunanje rotira in krči [[kolčni sklep]]. Oživčuje jo [[nervus obturatorius|živec obturatorius]] (L3 in L4). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] mswo6x5gsg96kgshsqhyqu7sgoes8fp 6758772 6758769 2026-09-30T16:06:18Z TadejM 738 dodano infopolje 6758772 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Kratka adduktorna mišica | Latin = musculus adductor brevis | Image = Anterior Hip Muscles 2.PNG | Caption = Kratka adduktorna mišica in sosednje mišice | Image2 = Gray344.png | Caption2 = Strukture, ki obdajajo desni kolčni sklep (Kratka adduktorna mišica zgoraj desno.) | Origin = sprednja površina [[spodnja sramnična veja|spodnje sramnične veje]] in telo [[sramnica|sramnice]] | Insertion = [[mali trohanter]] in [[linea aspera]] [[stegnenica|stegnenice]] | Blood = [[globoka femoralna arterija]] | Nerve = [[obturatorni živec]] | Action = [[addukcija]] [[kolk]]a }} '''Kratka adduktorna mišica''' ({{jezik-la|musculus adductor brevis}}) je [[mišica]] iz skupine primikalk v [[stegno|stegnu]]. Izvira iz sprednje strani zgornje veje [[sramnica|sramnice]] ter se narašča na medialni del nazobčanega roba telesa [[stegnenica|stegnenice]], posteriorno od izvora [[stegenska prema mišica|stegenske preme mišice]]. Kratka pritezalka primika, zunanje rotira in krči [[kolčni sklep]]. Oživčuje jo [[nervus obturatorius|obturatorni živec]] (L3 in L4). == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} 0vpppe8xiw6n6u4fxa4pejujbhsqvhh 0 179363 6758759 5745474 2026-09-30T15:52:34Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Hruškasta mišica]] na [[Piriformna mišica]]: po SMedS 5745474 wikitext text/x-wiki [[Slika:Piriformis muscle.PNG|thumb|right|250px|Hruškasta mišica]] '''Hruškasta mišica''' ({{jezik-la|musculus piriformis}}) je [[mišica]] iz skupine pelvitrohanternih mišic [[medenica|medenice]]. Izvira iz sprednje strani [[križnica|križnice]] ter se narašča na zgornji rob velike grče [[stegnenica|stegnenice]]. Hruškasta mišica zunanje rotira [[kolčni sklep]], sodeluje pri krčenju, primikanju, notranji rotaciji in iztezanju kolčnega sklepa. Pomembna je pri abdukciji v kolku pri flektiranem sklepu, saj skrbi za stabilizacijo medenice pri rotaciji trupa, ter zadrževanje ravnotežja medenice pri motnjah stabilnosti podporne ploskve. Oživčuje jo [[nervus plexus sacralis|živec plexus sacralis]]. == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] oi0p20axrey3o4s0dxkiwm936vc7oy9 6758768 6758759 2026-09-30T16:01:20Z TadejM 738 dodano infopolje 6758768 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Piriformna mišica | Latin = musculus piriformis | Image = Piriformis.jpg | Caption = Ritnice od zadaj (vidni sta piriformna mišica in preostala [[lateralna rotatorna skupina]]) | Image2 = Sobo 1909 298.png | Caption2 = Mišice glutealnega in posteriornega femoralnega predela, gledano od spredaj | Origin = [[križnica]] | Insertion = [[veliki trohanter]] | Blood = [[spodnja glutealna arterija|spodnja glutealna]], [[lateralna sakralna arterija|lateralna sakralna]] in [[zgornja glutealna arterija]] | Nerve = [[živec za piriformno mišico]] ([[lumbalni spinalni živec 5|L5]], [[sakralni spinalni živec 1|S1]] in [[sakralni spinalni živec 2|S2]]) | Action = [[zunanji rotator]] [[stegno|stegna]] }} '''Piriformna mišica''' ali '''hruškasta mišica''' ({{jezik-la|musculus piriformis}}) je [[mišica]] iz skupine pelvitrohanternih mišic [[medenica|medenice]]. Izvira iz sprednje strani [[križnica|križnice]] ter se narašča na zgornji rob velike grče [[stegnenica|stegnenice]]. Piriformna mišica zunanje rotira [[kolčni sklep]], sodeluje pri krčenju, primikanju, notranji rotaciji in iztezanju kolčnega sklepa. Pomembna je pri abdukciji v kolku pri flektiranem sklepu, saj skrbi za stabilizacijo medenice pri rotaciji trupa, ter zadrževanje ravnotežja medenice pri motnjah stabilnosti podporne ploskve. Oživčuje jo [[živec za piriformno mišico]], ki izhaja iz [[sakralni pleksus|sakralnega pleksusa]]. == Glej tudi == * [[Seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] 1rs3l2b2k8mruarsf3qnm13l34742fa 0 179364 6758761 1327972 2026-09-30T15:52:51Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Hruškasta mišica]] na stran [[Piriformna mišica]] 6758761 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Piriformna mišica]] k6zr0a4jyyjzqru2sggqbu754emubuu 0 179368 6759219 5745476 2026-10-01T11:50:10Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Žvekalka]] na [[Masetrna mišica]]: po SMedS 5745476 wikitext text/x-wiki [[Slika:Musculusmasseter.png|thumb|right|250px|Žvekalka]] '''Žvekalka''' ({{jezik-la|musculus masseter}}) je parna [[mišica]], ki spada v skupino žvečnih mišic. Izhaja z [[lični mostiček|ličnega mostička]] in se pripne na vogal [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]]. Žvekalka dviga [[spodnja čeljustnica|spodnjo čeljustnico]] in posledično zapira [[usta]]. Oživčuje jo [[nervus mandibularis|živec mandibularis]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] {{anatomy-stub}} d2ywcyhfgkssmts078zb9p7u1vt7ro8 6759223 6759219 2026-10-01T11:54:33Z TadejM 738 dodano infopolje 6759223 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Masetrna mišica | Latin = musculus masseter | Image = Gray378 (masseter highlight).png | Caption = Leva masetrna mišica (označena rdeče), delno prekrita s povrhnjimi mišicami, kot je [[platizma]] (spodaj) ter [[velika zigomatična mišica|veliko zigomatično]] in [[mala zigomatična mišica|malo zigomatično mišico]] | Origin = [[lični mostiček]] in maksilarni procesus [[ličnica|ličnice]] | Insertion = kotna površina [[ramus mandibulae|veje mandibule]], [[koronoidni procesus mandibule|koronoidni procesus]] | Blood = [[masetrna arterija]] | Nerve = [[mandibularni živec]] (V3) | Action = [[elevacija (kineziologija)|elevacija]] (kot pri zapiranju ust) in [[protruzija]] [[človeška mandibula|mandibule]] | Antagonist = }} '''Masetrna mišica''' ali '''žvekalka''' ({{jezik-la|musculus masseter}}) je parna [[mišica]], ki spada v skupino žvečnih mišic. Izhaja z [[lični mostiček|ličnega mostička]] in se pripne na vogal [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]]. Žvekalka dviga [[spodnja čeljustnica|spodnjo čeljustnico]] in posledično zapira [[usta]]. Oživčuje jo [[nervus mandibularis|živec mandibularis]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] {{anatomy-stub}} f4yt2h4k5iti26ywa278qo9d6ysdtc6 0 179372 6759187 5745477 2026-10-01T10:44:41Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Senčna mišica]] na [[Temporalna mišica]]: po SMedS 5745477 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gray382.png|thumb|right|250px|Senčna mišica]] '''Senčna mišica''' ({{jezik-la|musculus temporalis}}) je parna [[mišica]] pahljačaste oblike, ki spada v skupino žvečnih mišic. Izvor ima v [[senčna kotanja|senčni kotanji]] in se narašča na sprednji koničasti odrastek [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]]. Senčna mišica poteza spodnjo čeljustnico navzgor in navzad. Oživčuje jo [[nervus mandibularis|živec mandibularis]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] 23s3cbmqmdelsuf58l9tpv5rlon01du 6759192 6759187 2026-10-01T10:51:22Z TadejM 738 dodano infopolje 6759192 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Temporalis muscle | Image = Gray382.png | Caption = Temporalna mišica; [[lični mostiček]] in [[masetrna mišica]] sta bila odstranjena. | Latin = musculus temporalis | Origin = [[temporalne linije]] na [[temenica (kost)|temenici]] lobanje in zgornji temporalni površini [[zagozdnica|zagozdnice]] | Insertion = [[koronoidni procesus mandibule]] in [[retromolarna fosa]] | Blood = [[globoki temporalni arteriji]] | Nerve = [[globoki temporalni živci]], veje sprednjega dela [[mandibularni živec|mandibularnega živca]] (V3) | Action = [[elevacija (kineziologija)|elevacija]] in [[retrakcija]] [[mandibula|mandibule]] | Antagonist = [[platizma]] }} '''Temporalna mišica''' ali '''senčna mišica''' ({{jezik-la|musculus temporalis}}) je parna [[mišica]] pahljačaste oblike, ki spada v skupino žvečnih mišic. Izvor ima v [[senčna kotanja|senčni kotanji]] in se narašča na sprednji koničasti odrastek [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]]. Temporalna mišica poteza spodnjo čeljustnico navzgor in navzad. Oživčuje jo [[mandibularni živec]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] {{anatomy-stub}} izyraoktbpsjh1p33esroq9qrm7yqml 6759193 6759192 2026-10-01T10:51:35Z TadejM 738 prevod v infopolju 6759193 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Temporalna mišica | Image = Gray382.png | Caption = Temporalna mišica; [[lični mostiček]] in [[masetrna mišica]] sta bila odstranjena. | Latin = musculus temporalis | Origin = [[temporalne linije]] na [[temenica (kost)|temenici]] lobanje in zgornji temporalni površini [[zagozdnica|zagozdnice]] | Insertion = [[koronoidni procesus mandibule]] in [[retromolarna fosa]] | Blood = [[globoki temporalni arteriji]] | Nerve = [[globoki temporalni živci]], veje sprednjega dela [[mandibularni živec|mandibularnega živca]] (V3) | Action = [[elevacija (kineziologija)|elevacija]] in [[retrakcija]] [[mandibula|mandibule]] | Antagonist = [[platizma]] }} '''Temporalna mišica''' ali '''senčna mišica''' ({{jezik-la|musculus temporalis}}) je parna [[mišica]] pahljačaste oblike, ki spada v skupino žvečnih mišic. Izvor ima v [[senčna kotanja|senčni kotanji]] in se narašča na sprednji koničasti odrastek [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]]. Temporalna mišica poteza spodnjo čeljustnico navzgor in navzad. Oživčuje jo [[mandibularni živec]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] {{anatomy-stub}} kon4keeervef2i02lqi8sllak1d81nk 0 179373 6759190 1328037 2026-10-01T10:45:03Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Senčna mišica]] na stran [[Temporalna mišica]] 6759190 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Temporalna mišica]] 7larnb6gph6tl1jbhnnoe4a25yqkdgx 0 179388 6758742 5745478 2026-09-30T15:17:26Z TadejM 738 dodano infopolje 6758742 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Štiriglava stegenska mišica | Latin = ''musculus quadriceps femoris'' | Image = Quadriceps 3D.gif | Caption = Štiriglava stegenska mišica z različnimi mišicami v različnih barvah. {{legend|#4287f5|''[[prema stegenska mišica]]''}} {{legend|yellow|''[[stranska mogočna mišica]]''}} {{legend|lime|''[[vmesna mogočna mišica]]''}} {{legend|red|''[[srednja mogočna mišica]]''}} | Image2 = | Caption2 = | Origin = kombinirane [[prema stegenska mišica]] in [[mogočne mišice|mogočne]] mišice | Insertion = [[golenična grčavina]] | Blood = [[femoralna arterija]] | Nerve = [[femoralni živec]] | Action = [[ekstenzija]] [[koleno|kolena]]; [[fleksija]] [[kolk]]a (samo prema stegenska mišica) | Antagonist = }} '''Štiriglava stegenska mišica''' ({{jezik-la|musculus quadriceps femoris}}) je največja sprednja [[stegno|stegenska]] [[mišica]] zgrajena iz štirih [[mišica|mišic]]: * [[prema stegenska mišica]] ({{lang|la|musculus rectus femoris}}) je edina dvosklepna in izvira s [[črevnica|črevnice]]. * [[srednja mogočna mišica]] ({{lang|la|musculus vastus medialis}}) izvira iz medialne strani [[stegnenica|stegnenice]], * [[stranska mogočna mišica]] ({{lang|la|musculus vastus lateralis}}) izvira iz lateralne strani stegnenice, * [[vmesna mogočna mišica]] ({{lang|la|musculus vastus intermedius}}) izvira med vastusom medialisom in lateralisom na sprednji strani stegnenice. Mišice se nato s združijo v [[kita|kito]], v katero je vraščena [[pogačica]]. Kita gre prek kolenskega sklepa ter se pripenja na grčavino [[golenica|golenice]]. Mišica je glavna iztegovalka [[koleno|kolena]], kadar je [[kolčni sklep]] upognjen ''m. rectus femoris'' ne sodeluje pri iztezanju. Oživčuje jo [[nervus femoralis|živec femoralis]] (L2 do L4). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] 85f07226htyydc2tkieqetbuq4z22gq 6758743 6758742 2026-09-30T15:18:08Z TadejM 738 6758743 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Štiriglava stegenska mišica | Latin = ''musculus quadriceps femoris'' | Image = Quadriceps 3D.gif | Caption = Štiriglava stegenska mišica z različnimi mišicami v različnih barvah. {{legend|#4287f5|''[[prema stegenska mišica]]''}} {{legend|yellow|''[[stranska mogočna mišica]]''}} {{legend|lime|''[[vmesna mogočna mišica]]''}} {{legend|red|''[[srednja mogočna mišica]]''}} | Image2 = | Caption2 = | Origin = kombinirane [[prema stegenska mišica]] in [[mogočne mišice|mogočne]] mišice | Insertion = [[golenična grčavina]] | Blood = [[femoralna arterija]] | Nerve = [[femoralni živec]] | Action = [[ekstenzija]] [[koleno|kolena]]; [[fleksija]] [[kolk]]a (samo prema stegenska mišica) | Antagonist = }} '''Štiriglava stegenska mišica''' ({{jezik-la|musculus quadriceps femoris}}) je največja sprednja [[stegno|stegenska]] [[mišica]] zgrajena iz štirih [[mišica|mišic]]: * [[prema stegenska mišica]] ({{lang|la|musculus rectus femoris}}) je edina dvosklepna in izvira s [[črevnica|črevnice]]. * [[srednja mogočna mišica]] ({{lang|la|musculus vastus medialis}}) izvira iz medialne strani [[stegnenica|stegnenice]], * [[stranska mogočna mišica]] ({{lang|la|musculus vastus lateralis}}) izvira iz lateralne strani stegnenice, * [[vmesna mogočna mišica]] ({{lang|la|musculus vastus intermedius}}) izvira med srednjo in stransko mogočno mišico na sprednji strani stegnenice. Mišice se nato s združijo v [[kita|kito]], v katero je vraščena [[pogačica]]. Kita gre prek kolenskega sklepa ter se pripenja na grčavino [[golenica|golenice]]. Mišica je glavna iztegovalka [[koleno|kolena]], kadar je [[kolčni sklep]] upognjen ''m. rectus femoris'' ne sodeluje pri iztezanju. Oživčuje jo [[nervus femoralis|živec femoralis]] (L2 do L4). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] g4g6ez5hsgibk8wce52xjzvkq5nrojs 6758744 6758743 2026-09-30T15:18:46Z TadejM 738 --ležeče 6758744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Štiriglava stegenska mišica | Latin = musculus quadriceps femoris | Image = Quadriceps 3D.gif | Caption = Štiriglava stegenska mišica z različnimi mišicami v različnih barvah. {{legend|#4287f5|''[[prema stegenska mišica]]''}} {{legend|yellow|''[[stranska mogočna mišica]]''}} {{legend|lime|''[[vmesna mogočna mišica]]''}} {{legend|red|''[[srednja mogočna mišica]]''}} | Image2 = | Caption2 = | Origin = kombinirane [[prema stegenska mišica]] in [[mogočne mišice|mogočne]] mišice | Insertion = [[golenična grčavina]] | Blood = [[femoralna arterija]] | Nerve = [[femoralni živec]] | Action = [[ekstenzija]] [[koleno|kolena]]; [[fleksija]] [[kolk]]a (samo prema stegenska mišica) | Antagonist = }} '''Štiriglava stegenska mišica''' ({{jezik-la|musculus quadriceps femoris}}) je največja sprednja [[stegno|stegenska]] [[mišica]] zgrajena iz štirih [[mišica|mišic]]: * [[prema stegenska mišica]] ({{lang|la|musculus rectus femoris}}) je edina dvosklepna in izvira s [[črevnica|črevnice]]. * [[srednja mogočna mišica]] ({{lang|la|musculus vastus medialis}}) izvira iz medialne strani [[stegnenica|stegnenice]], * [[stranska mogočna mišica]] ({{lang|la|musculus vastus lateralis}}) izvira iz lateralne strani stegnenice, * [[vmesna mogočna mišica]] ({{lang|la|musculus vastus intermedius}}) izvira med srednjo in stransko mogočno mišico na sprednji strani stegnenice. Mišice se nato s združijo v [[kita|kito]], v katero je vraščena [[pogačica]]. Kita gre prek kolenskega sklepa ter se pripenja na grčavino [[golenica|golenice]]. Mišica je glavna iztegovalka [[koleno|kolena]], kadar je [[kolčni sklep]] upognjen ''m. rectus femoris'' ne sodeluje pri iztezanju. Oživčuje jo [[nervus femoralis|živec femoralis]] (L2 do L4). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] mg2bd6hua9mblurpof4hoansxomwbzo 0 179403 6758667 5745479 2026-09-30T12:47:05Z TadejM 738 dodano infopolje 6758667 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Troglava nadlaktna mišica | Latin = musculus triceps brachii | Image2 = Triceps brachii.png | Caption2 = Troglava nadlaktna mišica od zadaj. | Image = TricepsBrachii.jpg | Caption = Desnostranska troglava nadlaktna mišica, kot se vidi od zadaj | Origin = '''Dolga glava:''' [[infraglenoidni tuberkel lopatice]] <br />'''Lateralna glava:''' nad [[radialni sulkus|radialnim sulkusom]]<br />'''Medialna glava:''' pod [[radialni sulkus|radialnim sulkusom]] | Insertion = [[olekranon]] [[podlahtnica|podlahtnice]] | Blood = [[globoka brahialna arterija]], [[posteriorna cirkumfleksna humeralna arterija]] (samo dolga glava) | Nerve = [[radialni živec]] | Action = [[Extension (kinesiology)|Extends]] [[forearm]], long head [[Extension (kinesiology)|extends, adducts arm]], [[Extension (kinesiology)|extends]] [[shoulder]] | Antagonist = [[Biceps brachii muscle]] }} '''Troglava nadlaktna mišica''' ({{jezik-la|musculus triceps brachii}}) je [[mišica]] [[nadlakt|nadlakti]] sestavljena iz treh glav (''caput longum'', ''caput laterale'' in ''caput mediale''). Najkrajša je medialna glava, ki jo prekrivata dolga in lateralna glava. Med medialno in lateralno glavo je brazda [[nervus radialis|radialnega živca]] in [[globoka nadlahtnična arterija|globoke nadlahtnične arterije]]. Dolga glava izvira iz ''tuberculuma infraglenoidale'' [[lopatica|lopatice]], lateralna in medialna pa iz dorzalne ploskve [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. Pripenja se na olekranon [[podlahtnica|podlahtnice]]. Troglava nadlaktna mišica skrbi za ekstenzijo [[komolčni sklep|komolčnega sklepa]]. Oživčuje jo [[nervus radialis|radialni živec]] (C6 do C8). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice zgornjega uda]] 6a988e9vf2gbr2imhh719jf7w4prdl4 0 180000 6759207 6724584 2026-10-01T11:19:17Z ~2026-45085-22 264465 6759207 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Kastav6.JPG |vrsta= [[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |prebivalstvo=2037 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=378 |postna=51215 |posta=Kastav |mesto=Kastav |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Kastav''' je [[mesto]] (hrv. ''Grad Kastav'') na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]] in ima v svojem upravnem območju (po popisu 2021) 10.265 prebivalcev, samo naselje Kastav pa jih imelo bistveno manj (več prebivalcev od Kastava v ožjem pomenu so imeli Ćikovići) Leta 2003 se je vseh dotedanjih 6 naselij občine formalno združilo v eno samo naselje - mesto Kastav. Ta so bila (v oklepaju prebivalstvo po popisu iz leta 2001): * Brnčići (677) * Ćikovići (3089) * '''Kastav''' (2037) * Rubeši (1722) * Spinčići (876) * Trinajstići (490) == Lega == Kastav leži na dominantni vzpetini ob severnem robu [[Kvarner|kvarnerskega zaliva]] ter je del širšega reškega mestnega območja, čeprav so ga zgodovinsko zmeraj obravnavali kot del [[Istra|Istre]]. Stari del mesta stoji na 378 m visokem griču 10&nbsp;km severozahodno od [[Reka, Hrvaška|Reke]] in severno od turističnega središča Opatije ter je že dolgo priljubljena izletniška točka, s katere se razprostira lep razgled na Kvarnerski zaliv. == Zgodovina == Sedanje naselje se je najverjetneje razvilo na lokaciji nekdanjega [[Japodi|japodskega]] prazgodovinskega naselja ter na [[Rimska republika|rimskih]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] [[fortifikacija|utrdbah]]. V začetku [[7. stoletje|7. stoletja]] so kraj naselili [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|Slovani]]. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bil Kastav središče ''Kastavske gospode'', ki sta ji pripadala še [[Mošćenice]] in [[Veprinac]], ter središče hrvaške upravne, [[Cerkev (organizacija)|cerkvene]] in [[Kultura|kulturne]] tradicije. Mesto je bilo v srednjem veku obdano z [[Obrambni zid|obrambnim zidom]] z več [[Obrambni stolp|obrambnimi stolpi]], od katerih so nekateri še deloma ohranjeni. Na južnem dostopu v mesto še danes stojijo utrjena mestna vrata, skozi katera vodi pot do [[trg]]a ''Lokovina'' (Kapitanova lokev), kjer stojijo [[Gotika|gotska]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] ''sv. Trojstva,'' postavljena v 15. stoletju, hiša mestnega kapitana, mestna loža iz leta 1521 in vodni rezervoar z napisom, vklesanim na kamniti ograji, s katerim oznanjajo, da so tu leta 1666 zaradi prevelikih dajatev utopili kapitana Morellija. [[Barok|Baročna]] [[župnijska cerkev]] ''sv. Jelene'' s prosto stoječim [[zvonik]]om ima klopi iz 17. stoletja, baročni [[oltar]] in [[krstilnica]] pa sta iz 18. stoletja.<ref>''Jadran, Vodič i Atlas''. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.</ref> V drugi polovici 15. stoletja je nastal tako imenovani ''Kastavski statut'', ki je urejal življenje v mestu. V Kastvu je bilo pomembno središče hrvaškega narodnega [[Preporodovci|preporoda]] v Istri, leta 1866 je bila tu odprta prva hrvaška [[knjižnica]] s [[Čitalnica|čitalnico]] v Istri, 1870 prvi istrski [[Taborsko gibanje|tabor]], 1886 pa je bil odprt ''Narodni dom''. Do vojaškega zloma [[Avstro-Ogrska]] je bil Kastav v sestavu avstrijske pokrajine Istre. Z [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]] je mesto pripadalo [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]], med letoma 1922 do 1929 je bilo del Ljubljanske pokrajine, od 1929 pa del [[Savska banovina|Savske banovine]]. <ref>'' Hrvatska enciklopedija'' . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.</ref> == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev naselja oz. občine Kastav po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |2011 |2021 |- | 1032 || 1016 || 952 || 1028 || 1084 || 1172 || 1136 || 1233 || 748 || 799 || 776 || 766 || 822 || 930 || 2037 |? |? |- |2518 |2519 |2626 |2991 |3238 |3460 |2498 |2830 |2005 |2117 |2189 |2290 |4485 |5995 |8891 |10440 |10265 |} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Mesta Hrvaske}} {{Kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Primorsko-goranske županije]] mydo0k9damldunzldwweceftgfi9ote 6759208 6759207 2026-10-01T11:20:13Z ~2026-45085-22 264465 6759208 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika=Kastav6.JPG |vrsta= [[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |prebivalstvo=2037 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=378 |postna=51215 |posta=Kastav |mesto=Kastav |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Kastav''' je [[mesto]] (hrv. ''Grad Kastav'') na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki [[Upravna delitev Hrvaške|upravno]] spada v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]] in ima v svojem upravnem območju (po popisu 2021) 10.265 prebivalcev, samo naselje Kastav pa jih imelo bistveno manj (za tretjino več prebivalcev od Kastava v ožjem pomenu so imeli [[Ćikovići]]) Leta 2003 se je vseh dotedanjih 6 naselij občine formalno združilo v eno samo naselje - mesto Kastav. Ta so bila (v oklepaju prebivalstvo po popisu iz leta 2001): * Brnčići (677) * Ćikovići (3089) * '''Kastav''' (2037) * Rubeši (1722) * Spinčići (876) * Trinajstići (490) == Lega == Kastav leži na dominantni vzpetini ob severnem robu [[Kvarner|kvarnerskega zaliva]] ter je del širšega reškega mestnega območja, čeprav so ga zgodovinsko zmeraj obravnavali kot del [[Istra|Istre]]. Stari del mesta stoji na 378 m visokem griču 10&nbsp;km severozahodno od [[Reka, Hrvaška|Reke]] in severno od turističnega središča Opatije ter je že dolgo priljubljena izletniška točka, s katere se razprostira lep razgled na Kvarnerski zaliv. == Zgodovina == Sedanje naselje se je najverjetneje razvilo na lokaciji nekdanjega [[Japodi|japodskega]] prazgodovinskega naselja ter na [[Rimska republika|rimskih]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] [[fortifikacija|utrdbah]]. V začetku [[7. stoletje|7. stoletja]] so kraj naselili [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|Slovani]]. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bil Kastav središče ''Kastavske gospode'', ki sta ji pripadala še [[Mošćenice]] in [[Veprinac]], ter središče hrvaške upravne, [[Cerkev (organizacija)|cerkvene]] in [[Kultura|kulturne]] tradicije. Mesto je bilo v srednjem veku obdano z [[Obrambni zid|obrambnim zidom]] z več [[Obrambni stolp|obrambnimi stolpi]], od katerih so nekateri še deloma ohranjeni. Na južnem dostopu v mesto še danes stojijo utrjena mestna vrata, skozi katera vodi pot do [[trg]]a ''Lokovina'' (Kapitanova lokev), kjer stojijo [[Gotika|gotska]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] ''sv. Trojstva,'' postavljena v 15. stoletju, hiša mestnega kapitana, mestna loža iz leta 1521 in vodni rezervoar z napisom, vklesanim na kamniti ograji, s katerim oznanjajo, da so tu leta 1666 zaradi prevelikih dajatev utopili kapitana Morellija. [[Barok|Baročna]] [[župnijska cerkev]] ''sv. Jelene'' s prosto stoječim [[zvonik]]om ima klopi iz 17. stoletja, baročni [[oltar]] in [[krstilnica]] pa sta iz 18. stoletja.<ref>''Jadran, Vodič i Atlas''. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.</ref> V drugi polovici 15. stoletja je nastal tako imenovani ''Kastavski statut'', ki je urejal življenje v mestu. V Kastvu je bilo pomembno središče hrvaškega narodnega [[Preporodovci|preporoda]] v Istri, leta 1866 je bila tu odprta prva hrvaška [[knjižnica]] s [[Čitalnica|čitalnico]] v Istri, 1870 prvi istrski [[Taborsko gibanje|tabor]], 1886 pa je bil odprt ''Narodni dom''. Do vojaškega zloma [[Avstro-Ogrska]] je bil Kastav v sestavu avstrijske pokrajine Istre. Z [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]] je mesto pripadalo [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]], med letoma 1922 do 1929 je bilo del Ljubljanske pokrajine, od 1929 pa del [[Savska banovina|Savske banovine]]. <ref>'' Hrvatska enciklopedija'' . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.</ref> == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev naselja oz. občine Kastav po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | [[1857]] || [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1921]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2001]] |2011 |2021 |- | 1032 || 1016 || 952 || 1028 || 1084 || 1172 || 1136 || 1233 || 748 || 799 || 776 || 766 || 822 || 930 || 2037 |? |? |- |2518 |2519 |2626 |2991 |3238 |3460 |2498 |2830 |2005 |2117 |2189 |2290 |4485 |5995 |8891 |10440 |10265 |} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Mesta Hrvaske}} {{Kategorija v Zbirki}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Mesta Primorsko-goranske županije]] 7m6sk35f99ojh1yts65qd0brq0c9f8d 0 180166 6758889 6719296 2026-09-30T19:38:30Z TadejM 738 dodano infopolje 6758889 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Široka hrbtna mišica | Latin = musculus latissimus dorsi | Image = Latissimus.jpg | Caption = Široka hrbtna mišica. DVII, sedmo torakalno vretence. — 1, široka hrbtna mišica. — 2, [[torakolumbalna fascija]]. — 3, iliakalni greben. — 4, [[Lumbalni trikotnik|Petitov trikotnik]]. — 5, insercijska kita široke hrbtne mišice. — 6, 6', velika okrogla mišica, prekinjena v sredini. — 7, zunanja poševna mišica. | Image2 =Latissimus_dorsi.PNG | Caption2 = Mišice, ki povezujejo zgornji ud s [[hrbtenica|hrbtenico]]. Levostranska široka hrbtna mišica je prikazana svetlo rdeče. | Origin = [[Spinozni procesus]]i [[vretence|vretenc]] [[Torakalna vretenca#Sedmo torakalno vretence|T7]]-[[Križnica|S5]], [[torakolumbalna fascija]], [[iliakalni greben]], spodnja 4 [[rebro|rebra]] in [[spodnji kot lopatice|spodnji kot ]] [[lopatica|lopatice]] | Insertion = dno [[intertuberkularne brazde]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]] | Blood = [[torakodorzalna arterija|torakodorzalna veja]] [[subskapularna arterija|subskapularne arterije]] | Nerve = [[torakodorzalni živec|torakodorzalni živec (C6, C7, C8)]] | Action = [[Addukcija|adducira]], izteza in notranje rotira nadlaket, ko se narastišče primakne k izvoru. Pri opazovanju primikanja izvora k narastišču je široka hrbtna mišica zelo močan rotator trupa. | Antagonist = [[deltoidna mišica]] in [[trapezasta mišica]] }} '''Široka hrbtna mišica''' ({{jezik-la|musculus latissimus dorsi}}) je velika parna [[mišica]] na [[hrbet|hrbtu]]. Tvori zadajšno [[pazduha|pazdušno gubo]]. Izvira iz trnastih odrastkov zadnjih petih [[prsna vretenca|prsnih vretenc]], vseh [[ledvena vretenca|ledenih vretenc]], [[črevnica|črevničnega grebena]], prsnično-ledvene (''torakolumbalne'') [[aponevroza|aponevroze]] in dvanajstega [[rebra]] ter se pripenja na intertuberkularni greben [[Nadlahtnica|nadlaktnice]]. Široka hrbtna mišica skrbi za [[retrofleksija|retrofleksijo]], primikanje in notranjo rotacijo [[ramenski sklep|ramenskega sklepa]]. Pri fiksiranem zgornjem udu lahko dviga [[trup]] in rebra. Je tudi pomožna [[Dihalne mišice|ekspiracijska mišica]] pri forsiranem [[izdih|izdihu]]. Oživčuje jo [[torakodorzalni živec]] ([[C6]] do [[C8]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice zgornjega uda]] [[Kategorija:Mišice vratu in trupa]] quftl1tut0qd0djwq4qjpknkijxxu2a 0 180754 6759075 6174782 2026-10-01T07:36:27Z ~2026-44996-51 264415 6759075 wikitext text/x-wiki '''Zajec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 752 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == *[[Alfonz Zajec]] (1932—2017), žirovski kronist, domoznanec in muzealec *[[Andrej Zajec]] (*1937), sabljač * [[Anton Zajec]] (Zajc/Seitz) (1819—1871), pobodar * [[Anton (Tone) Zajec]] (?—1983), agronom * [[Ciril Zajec]] (1927—2011), salezijanec, deloval v Srbiji * [[Edvard Zajec]] (1938—2018), slikar in grafik (pionir računalniške grafike) * [[Ferdinand Zajec]] ([[Zajc]]) (1876—1949), duhovnik, organist, slikar * [[Franc Ignac Zajec]] (1865—1886), rezbar, risar * [[Franc Ksaver Zajec]] (1821—1888), slikar in kipar *[[Igor Zajec|Igor (Janez) Zajec]] (1946—2020), mag. gradbeništva, direktor Slovenskih železnic, športni delavec * [[Ivan Zajec]] (1869—1952), kipar * [[Janez Zajec|Janez (Ivan) Zajec]] (1842—1872), naravoslovec, geolog * [[Janez (Ivan) Zajec]] (*1942), zdravnik, strok. za rehabilitacijo, zdravstvani delavec, državni sekretar... * [[Josip Zajec|Josip (Jožef) Zajec]] (1803—1880?), rezbar in podobar, * [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]] (1883—1973), šolnik * [[Jože Zajec (1916)|Jože Zajec]] (1916—1954), salezijanec * [[Jože Zajec]] (*1950), lutkar, lutkovni tehnolog * [[Jože (Jožko) Zajec]] (*1970), jezuit, slikar * [[Karim Zajec]], jazz-glasbenik * [[Marjan Zajec]] (1905—1985), pravnik in politik * [[Marko Zajec]] (1817/30?—1888?), podobar (ornamentik, marmorist)? * [[Martin Zajec]] (1811—1888), podobar * [[Matjaž Zajec]] (1945—2024), TV-scenarist, urednik, filmski kritik * [[Milan Zajec]] (1925—2013), domobranec, ubežnik iz jame * [[Minka Zajec]], psihologinja * [[Peter Zajec]] (~1970—2026), elektrotehnik, prof. FE * [[Slavko Zajec]] (1903—1996), elektrotehnik * [[Tine Zajec]] (1905—1944), zdravnik in partizan * [[Valentin Zajec]] (1807—1884), kipar * [[Vaso Zajec]] (1909—1984), železniški gradbenik == Znani tuji nosilci priimka == * [[Tomislav Zajec]] (*1972), hrvaški pesnik, dramatik, scenarist in pisatelj *[[Velimir Zajec]] (*1956), hrvaški nogometaš == Glej tudi == * priimek [[Zajc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zajec}} {{priimek|Zajec}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2fsy54l6z06xg921ui8h3k6u9o4zsrg 0 180755 6759072 6623611 2026-10-01T07:35:01Z ~2026-44996-51 264415 6759072 wikitext text/x-wiki '''Zajec''' je lahko: * [[Zajec]] (zoologija), rod iz družine [[Leporidae]] * [[Zajec (ozvezdje)|Zajec]], ozvezdje * [[Zajec (živinozdravstvo)|Zajec]], domači izraz za oteklino pri konju * [[Zajec (priimek)|Zajec]], 277. najbolj pogost priimek v Sloveniji * glej tudi [[Speči zajec]], slovenska pripovedka * [[Pampski zajec]] (mara), južnoameriški glodalec {{razločitev}} qbea08sncjcymmcih7tnqhd1pd42y9v 0 180825 6758812 6668400 2026-09-30T17:47:55Z TadejM 738 dodano infopolje 6758812 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy | Name = Rama | Latin = articulatio humeri | Greek = | Image = Left shoulder.jpg | Caption = Človeška rama | Width = 300 | Image2 = Gray327.png | Caption2 = Kapsula ramenskega sklepa (raztegnjena). Pogled od spredaj. | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} [[slika:Left shoulder.jpg|thumb|Leva rama]] '''Ramenski obroč''' ali '''rama''' je večsklepni sistem, sestavljen iz petih med seboj ločenih [[sklep]]ov, ki so funkcionalno združeni v dve skupini. V [[Anatomija človeka|anatomiji človeka]] je opredeljen kot del zgornje okončine (''membrum superius''), ki ga tvorita [[ključnica]] z [[lopatica|lopatico]]. {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] [[Kategorija:Sklepi]] {{anatomy-stub}} jer8jw016iqzn25cdn3rvr5290g4uof 0 181277 6759180 5745489 2026-10-01T10:36:29Z TadejM 738 dodano infopolje 6759180 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Lateralna pterigoidna mišica | Latin = musculus pterygoideus lateralis,<br> musculus pterygoideus externus | Image = Musculuspterygoideuslateralis.png | Caption = Pterigoidni mišici; [[lični mostiček]] in del [[ramus mandibulae|veje mandibule]] sta bila odstranjena (označeno kot »pterygoideus externus«, vidno rožnato v sredini) | Image2 = Gray311.png | Caption2 = [[Sagitalni prerez]] [[temporomandibularni sklep|temporomandibularnega sklepa]] (označeno kot »pterygoideus externus«, vidno sivo spodaj levo) | Origin = '''zgornja glava''': [[infratemporalna površina zagozdnice]]. '''spodnja glava''': [[lateralna pterigoidna lamina]] | Insertion = '''zgornja glava''': sprednja stran mandibularnega kondila. '''spodnja glava''': [[pterigoidna fovea]] | Blood = [[pterigoidne veje maksilarne arterije]] | Nerve = [[lateralni pterigoidni živec]] iz [[mandibularni živec|mandibularnega živca]] | Action = poteza spodnjo čeljustnico navzpred in navzdol; stransko premikanje mandibule | Antagonist = }} '''Lateralna pterigoidna mišica''' ({{jezik-la|musculus pterygoideus lateralis}}) je parna žvečna [[mišica]]. Izvira iz [[zagozdnica|zagozdnice]] ter se narašča na disk [[ćeljustni sklep|čeljustnega sklepa]]. Mišica ob obojestranski [[kontrakcija]] poteza [[spodnja čeljustnica|spodnjo čeljustnico]] navzpred in navzgor, pri enostranski kontrakciji poteza spodnjo čeljustnico navzpred, medialno in navzdol. Izmenična enostranska kontrakcija leve in desne lateralne pterigoidne mišice omogoča mletje hrane. Mišica sodeluje tudi pri odpiranju [[usta|ust]]. Oživčuje jo živec pterygoideus lateralis, ki izhaja iz [[nervus mandibularis|mandibularnega živca]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] dvfjlfpdtjgt11g4wpk3v85rsfurn4y 0 181295 6759186 5745490 2026-10-01T10:43:24Z TadejM 738 dodano infopolje 6759186 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Medialna pterigoidna mišica | Latin = musculus pterygoideus medialis, musculus pterygoideus internus | Image = Musculuspterygoideusmedialis.png | Caption = Pterigoidne mišice; [[lični mostiček]] in del [[ramus mandibulae|veje mandibule]] sta bila odstranjena. (označeno kot ''pterygoideus internus'') | Image2 = Gray783.png | Caption2 = [[Otični ganglij]] in njegove veje | Origin = ''globoka glava:'' medialna stran [[lateralna pterigoidna lamina|lateralne pterigoidne lamine]] za zgornjimi zobmi<br>''Povrhnja glava:'' [[piramidni odrastek nebnice]] in [[maksilarna grčavina]] | Insertion = medialni [[kot mandibule]] | Blood = [[pterigoidne veje maksilarne arterije]] | Nerve = [[mandibularni živec]] prek [[živec za medialno pterigoidno mišico|živca za medialno pterigoidno mišico]] | Action = [[elevacija|elevira]] mandibulo, zapira [[čeljust]], pomaga [[lateralna pterigoidna mišica|lateralnima pterigoidnima mišicama]] pri stranskem premikanju mandibule | Antagonist = }} '''Medialna pterigoidna mišica''' ({{jezik-la|musculus pterygoideus medialis}}) je parna žvečna [[mišica]]. Izvira iz [[zagozdnica|zagozdnice]] ter se narašča pod glavo [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]] (mandibule) in na notranjo ploskev vogala spodnje čeljustnice. Mišica dviga spodnjo čeljustnico in zapira [[usta]], pri enostranski kontrakciji vrača spodnjo čeljustnico iz stranskega v srednji položaj. Oživčuje jo živec pterygoideus medialis, ki izhaja iz [[nervus mandibularis|mandibularnega živca]] (V3). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] {{anatomy-stub}} rixqar3gyq8g9ztitlx5divn8rjn3xq 0 181297 6759195 5745491 2026-10-01T10:57:40Z TadejM 738 dodano infopolje 6759195 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Smejalna mišica | Latin = musculus risorius | Image = Sobo 1909 260 - Risorius.png | Caption = Povrhnje mišice glave in vratu. Smejalna mišica je označena rdeče. Ta upodobitev mišice se ne ujema s tisto, ki je prikazana v večini virov. | Image2 = Musculusrisorius.png | Caption2 = Mišice glave, obraza in vratu. Smejalna mišica je označena rdeče. To je standardna različica smeri in izvora mišice. | Origin = [[parotidna fascija]] | Insertion = [[modiolus]] | Blood = [[facialna arterija]] | Nerve = [[marginalna mandibularna veja facialnega živca|bukalna veja]] [[facialni živec|facialnega živca]] | Action = poteza [[usta|ustni]] kot navzad }} '''Smejalna mišica''' ({{jezik-la|musculus risorius}}) je mimična [[mišica]] trikotne oblike. Izvira iz [[ustni kot|ustnega kota]] ter se končuje v [[koža|koži]]. Smejalna mišica poteza ustni kot navzad. Oživčuje jo [[Nervus facialis|živec facialis]] (VII). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] q1z9unh45neb1m2c8jp6m38ib6xwynh 0 181612 6758664 5745495 2026-09-30T12:26:46Z TadejM 738 dodano infopolje 6758664 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Teres minor muscle | Latin = musculus teres minor | Image = Teres minor muscle back3.png | Caption = Mala okrogla mišica (prikazana rdeče), kot se vidi od zadaj | Image2 = Arm muscles back numbers.png | Caption2 = Mišice na hrbtišču leve [[lopatica|lopatice]] in [[troglava nadlaktna mišica]]: <br/>Št. 3 je [[široka hrbtna mišica]]<br/>Št. 5 je [[velika okrogla mišica]]<br/>Št. 6 je mala okrogla mišica<br/>Št. 7 je [[nadgrebenčnica]]<br/>Št. 8 je [[podgrebenčnica]]<br/>Št. 13 je dolga glava [[troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišice]] | Origin = [[Lateralni rob]] [[lopatica|lopatice]] | Insertion = spodnja stran [[veliki tuberkel]] [[nadlahtnica|nadlahtnice]] | Blood = [[posteriorna cirkumfleksna humeralna arterija]] in [[cirkumfleksna skapularna arterija]] | Nerve = [[aksilarni živec]] (C5–C6) | Action = [[lateralna rotacija|lateralno rotira]] nadlaket, stabilizira nadlahtnico }} '''Mala okrogla mišica''' ({{jezik-la|musculus teres minor}}) je mišica [[rotatorna manšeta|rotatorne manšete]]. Izvira iz lateralnega roba [[lopatica|lopatice]] ter se narašča na veliko grčo [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. Skupaj z [[podgrebenčnica|podgrebenčnico]] skrbi za zunanjo rotacijo in primikanje v [[ramenski sklep|ramenskem sklepu]]. Oživčuje jo [[Nervus axillaris|aksilarni živec]] ([[C5]]–[[C6]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice zgornjega uda]] isogmw5xlhpqwq584xuxkrpqx5pexsy 0 181652 6759168 5745499 2026-10-01T10:23:06Z TadejM 738 dodano infopolje 6759168 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Bukcinatorna mišica | Latin = musculus buccinator<ref>{{Terminologia Anatomica|A04.1.03.036}}</ref><br/> musculus bucinatorius | Image = buccinator.jpg | Caption = Bukcinatorna mišica, označena rdeče | Image2 = | Caption2 = | Origin = z [[alveolarni odrastek|alveolarnih odrastkov]] [[maksila|maksile]] in [[človeška mandibula|mandibule]], [[bukcinatorni greben|bukcinatornega grebena]] in [[pterigomandibularna rafa|pterigomandibularne rafe]] | Insertion = v vlakna [[ustna orbikularna mišica|ustne orbikularne mišice]] | Blood = [[bukalna arterija]] | Nerve = [[bukalna veja facialnega živca]] | Action = Bukcinatorna mišica pritiska lica proti zobem in se uporablja na primer pri pihanju. Je pomožna žvečna mišica, novorojenčki pa jo uporabljajo za sesanje. }} '''Bukcinatorna mišica''' ali '''trobilka''' ({{jezik-la|musculus buccinator}}) je štirikotna parna [[mišica]] [[glava|glave]]. Izvira iz zobnega odrastka (''processus alveolaris'') [[zgornja čeljustnica|zgornje čeljustnice]], [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]] in ''[[raphe pterygomandibularis]]a'' ter se narašča na vlakna [[krožna očesna mišica|krožne očesne mišice]]. Mišica pritiska [[lice|lici]] k [[zob]]em. Oživčuje jo [[Nervus facialis|facialni živec]] (VII). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] 6n6v5w7gkeae4tygw7s9vslomkbxc9y 6759174 6759168 2026-10-01T10:28:10Z TadejM 738 koda za sklice 6759174 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Bukcinatorna mišica | Latin = musculus buccinator<ref>{{Terminologia Anatomica|A04.1.03.036}}</ref><br/> musculus bucinatorius | Image = buccinator.jpg | Caption = Bukcinatorna mišica, označena rdeče | Image2 = | Caption2 = | Origin = z [[alveolarni odrastek|alveolarnih odrastkov]] [[maksila|maksile]] in [[človeška mandibula|mandibule]], [[bukcinatorni greben|bukcinatornega grebena]] in [[pterigomandibularna rafa|pterigomandibularne rafe]] | Insertion = v vlakna [[ustna orbikularna mišica|ustne orbikularne mišice]] | Blood = [[bukalna arterija]] | Nerve = [[bukalna veja facialnega živca]] | Action = Bukcinatorna mišica pritiska lica proti zobem in se uporablja na primer pri pihanju. Je pomožna žvečna mišica, novorojenčki pa jo uporabljajo za sesanje. }} '''Bukcinatorna mišica''' ali '''trobilka''' ({{jezik-la|musculus buccinator}}) je štirikotna parna [[mišica]] [[glava|glave]]. Izvira iz zobnega odrastka (''processus alveolaris'') [[zgornja čeljustnica|zgornje čeljustnice]], [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]] in ''[[raphe pterygomandibularis]]a'' ter se narašča na vlakna [[krožna očesna mišica|krožne očesne mišice]]. Mišica pritiska [[lice|lici]] k [[zob]]em. Oživčuje jo [[Nervus facialis|facialni živec]] (VII). == Sklici == {{koda za sklice}} == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] 6ej7jjwkwf5lj8fip7114e6bsaxoccx 6759175 6759174 2026-10-01T10:28:23Z TadejM 738 /* Sklici */ pp 6759175 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Bukcinatorna mišica | Latin = musculus buccinator<ref>{{Terminologia Anatomica|A04.1.03.036}}</ref><br/> musculus bucinatorius | Image = buccinator.jpg | Caption = Bukcinatorna mišica, označena rdeče | Image2 = | Caption2 = | Origin = z [[alveolarni odrastek|alveolarnih odrastkov]] [[maksila|maksile]] in [[človeška mandibula|mandibule]], [[bukcinatorni greben|bukcinatornega grebena]] in [[pterigomandibularna rafa|pterigomandibularne rafe]] | Insertion = v vlakna [[ustna orbikularna mišica|ustne orbikularne mišice]] | Blood = [[bukalna arterija]] | Nerve = [[bukalna veja facialnega živca]] | Action = Bukcinatorna mišica pritiska lica proti zobem in se uporablja na primer pri pihanju. Je pomožna žvečna mišica, novorojenčki pa jo uporabljajo za sesanje. }} '''Bukcinatorna mišica''' ali '''trobilka''' ({{jezik-la|musculus buccinator}}) je štirikotna parna [[mišica]] [[glava|glave]]. Izvira iz zobnega odrastka (''processus alveolaris'') [[zgornja čeljustnica|zgornje čeljustnice]], [[spodnja čeljustnica|spodnje čeljustnice]] in ''[[raphe pterygomandibularis]]a'' ter se narašča na vlakna [[krožna očesna mišica|krožne očesne mišice]]. Mišica pritiska [[lice|lici]] k [[zob]]em. Oživčuje jo [[Nervus facialis|facialni živec]] (VII). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] jqvm9pnx0th1oxdr2pgkwie40e37mef 0 182880 6759104 6477982 2026-10-01T08:50:46Z ~2026-44996-51 264415 6759104 wikitext text/x-wiki [[File:Tim TOPLAK 19. 12. 1995 doprsno IMG 20240201 Ljubljana Slovenija svetovni prvak jiu-jitsu.jpg|thumb|[[Tim Toplak]], Ljubljana, Slovenija, svetovni prvak v jiu-jitsu.]] '''Toplak''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|117. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.225 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.229 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 115. mesto. * [[Andrej Toplak]], agronom, dr. * [[Barbara Toplak Perovič]], pravnica, stok. za menedžment ([[Alma mater europaea]]) *[[Cirila Toplak]] (*1969), politologinja in zgodovinarka Evrope, menedžment..., prof. [[FDV]] * [[Franc Toplak (1818)|Franc Toplak]] (1818—1904), rimskokatoliški duhovnik, zbiratelj ljudskega gradiva *[[Franc Toplak (razločitev)|Franc Toplak]] (1857—1930), stavbni mojster, narodni buditelj *[[Franc Toplak (1888)|Franc Toplak]] (1888—1937), duhovnik * [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]] (1885—1971), zdravnik ginekolog *Franc Toplak, gospodarstvenik (sin Janže Toplaka) *[[Gorazd Toplak]], trener jiu-jitsu * [[Ivan Toplak]] (1931—2021), nogometaš, selektor več državnih nogometnih reprezentanc *[[Janža Toplak]] (1909—1972), trsničar, vinogradnik, zadrugar *[[Jasna Toplak]], klinična psihologinja, prevajalka *[[Jože Toplak]], agronom, žlahtnitelj *[[Jurij Toplak]] (*1977), ustavni pravnik, univ. prof. *[[Katja Galle Toplak]], strokovnjakinja za zdravilne rastline *[[Kristina Toplak]] (*1976), etnol./antropologinja in umetnostna zgodovinarka: migracije *[[Ludvik Toplak]] (*1942), gospodarski pravnik, univ. profesor, rektor, politik in diplomat *[[Metka Toplak]] (*1964), veterinarka *[[Mišo Toplak]], rokometni trener *[[Mark Toplak]] (*1963), menedžer, direktor Razvojne agencije Gorenjske *[[Nataša Toplak]], biologinja *[[Robert Toplak]], umetnostni zgodovinar, kustos? *[[Rosvita Toplak]], odvetnica * [[Sebastjan Toplak]] (*1979), veslač * [[Simon Toplak]] (*1940), kmet, zadružnik, politik *[[Simona Toplak]], novinarka, urednica Financ *[[Tim Toplak]] (*1995), svetovni prvak jiu-jitsu *[[Tomaž Toplak]], nekdanji predsednik uprave KAD-a *[[Ula Toplak]], rokometašica *[[Vlasta Tetičkovič Toplak]], županja [[Občina Destrnik|Destrnika]] == Glej tudi == * priimek [[Toplišek]] *priimek [[Topler]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Toplak}} {{priimek}} 0vkpn7fnlo6lku6mk3z4fl87hg9b55o 0 183105 6758781 5745512 2026-09-30T16:21:29Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Srednja zadnjična mišica]] na [[Srednja glutealna mišica]]: po SMedS 5745512 wikitext text/x-wiki [[Slika:Posterior Hip Muscles 3.PNG|thumb|right|250px|Velika in srednja zadnjična mišica]] '''Srednja zadnjična mišica''' ({{jezik-la|musculus gluteus medius}}) je [[mišica]] pahljačaste oblike. Izvira iz zunanje strani [[črevnica|črevnice]], ter se narašča na zunanjo stran velike grče [[stegnenica|stegnenice]]. Mišica odmika [[kolčni sklep]], sprednji snopi sodelujejo pri notranji rotaciji, zadajšnji snopi sodelujejo pri zunanji rotaciji kolčnega sklepa. Funkcija mišice je tudi zadrževanje [[medenica|medenice]] v vodoravni legi. Pri stabiliziranem spodnjem udu preprečuje nagib medenice na nasprotni strani. Poškodba srednje zadnjične mišice povzroči [[Trendelenburgov znak]]. Oživčuje jo [[nervus gluteus superior|živec gluteus superior]] ([[L4]], [[L5]] in [[S1]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] 4xgh1y0h8o1hgpy678am0p5lslqokeo 6758788 6758781 2026-09-30T16:28:18Z TadejM 738 dodano infopolje; popravek imena in inervacije 6758788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Srednja glutealna mišica | Latin = musculus glutaeus medius | Image = Gluteus medius muscle08.png | Caption = Položaj srednje glutealne mišice (prikazana rdeče). Pogled od zadaj. | Image2 = Posterior Hip Muscles 3.PNG | Caption2 = Srednja glutealna mišica in sosednje mišice | Origin = glutealna površina [[črevnica|črevnice]], pod [[velika glutealna mišica|veliko glutealno mišico]], [[aponeurosis glutea]] | Insertion = [[veliki trohanter]] [[stegnenica|stegnenice]] | Blood = [[zgornja glutealna arterija]] | Nerve = [[zgornji glutealni živec]] (živčne korenine L4, L5, S1) | Action = [[abdukcija]] [[kolk]]a; preprečuje [[addukcija|addukcijo]] kolka. [[Notranja rotacija|Medialna/notranja rotacija]] in fleksija [[kolk]]a (sprednja vlakna). Ekstenzija in lateralna/zunanja rotacija kolka (zadajšnja vlakna). | Antagonist = [[adduktorne mišice kolka|adduktorji]] }} '''Srednja glutealna mišica''' ali '''srednja zadnjična mišica''' ({{jezik-la|musculus gluteus medius}}) je [[mišica]] pahljačaste oblike. Izvira iz zunanje strani [[črevnica|črevnice]] ter se narašča na zunanjo stran velike grče [[stegnenica|stegnenice]]. Mišica odmika [[kolčni sklep]], sprednji snopi sodelujejo pri notranji rotaciji, zadajšnji snopi sodelujejo pri zunanji rotaciji kolčnega sklepa. Funkcija mišice je tudi zadrževanje [[medenica|medenice]] v vodoravni legi. Pri stabiliziranem spodnjem udu preprečuje nagib medenice na nasprotni strani. Poškodba srednje zadnjične mišice povzroči [[Trendelenburgov znak]]. Oživčuje jo [[zgornji glutealni živec]] ([[L4]], [[L5]] in [[S1]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} c4sgtfhl86tqq7i4yrmd1sfz5t4241l 0 183106 6758783 1401057 2026-09-30T16:21:46Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Srednja zadnjična mišica]] na stran [[Srednja glutealna mišica]] 6758783 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Srednja glutealna mišica]] 432k30i9es366xsc2m9kd1l4jfx6dwy 0 183114 6759034 6702358 2026-10-01T06:39:02Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6759034 wikitext text/x-wiki '''Kalan''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|181. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 960 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 954 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Ajda Kalan]] (-[[Lesjak]]) (1943–2014), radijska in televizijska napovedovalka * [[Ana Kalan]], pevka * [[Anja Kalan|Anja Kalan]] (*1976), alpska smučarka * [[Andrej Kalan]] (1858–1933), duhovnik, prošt, politik, prevajalec, čebelar * [[Barbara Kalan]], alpska smučarka *[[Ela Kalan]], igralka * [[Filip Kumbatovič Kalan]] (1910–1989), pisatelj, kritik, esejist, teatrolog, akademik * [[Franc Kalan]] (1913–?), športni delavec in pedagog * [[Gabrijel Kalan]] (*1986), hokejist * [[Gorazd Kalan]], kardiolog (pediater) * [[Gordana Živčec Kalan]] (*1961), zdravnica, zdravstvena funkcionarka * [[Janez Kalan|Janez (Evangelist) Kalan]] (1868–1945), duhovnik, urednik, pisatelj * [[Janez Krstnik Kalan]] (1894–1963), duhovnik, kanonik * [[Janko Kalan (šahist)|Janko Kalan]] (1855–1901), šahist * [[Janko Kalan]] (1933–2025), gozdarski strokovnjak * [[Jaro Kalan]] (*1946), smučarski trener, športni delavec * [[Jernej Kalan]] (*1963), baletnik * [[Jože Kalan]] (*1952), vojaški pilot * [[Jurij Kalan]] (*1961), slikar * [[Lojze Kalan]], kolesar * [[Ludovika Kalan]] (1900–1983), učiteljica in pesnica * [[Luka Kalan]] (*1993), hokejist * [[Mara Kalan]] (*1934), učiteljica, publicistka in prevajalka * [[Marija Bocak Kalan]] (1926–2006), zdravnica in pesnica * [[Marko Kalan]], specialni pedagog, doktor defektologije * [[Mija Kalan]] (1927–1997), novinarka, prevajalka in radijska sodelavka * [[Milan Kalan]] (1928–1996), igralec * [[Mira Kalan]], umetnostna zgod. in zgodovinarka, muzealka (Škofja Loka) * [[Neva Kalan]] (*1981), košarkarica *[[Nika Kalan|Nika (Juvan) Kalan]] (1930–2020), igralka * [[Odo Kalan]] (1929–2014), ekonomist, strokovni publicist in športni delavec * [[Pavle Kalan (slavist)|Pavle Kalan]] (1900–1974), slavist, pedagog in bibliotekar * [[Pavle Kalan]] (1929–2005), skladatelj, glasbeni pedagog, esejist * [[Sašo Kalan]] (*1974), glasbenik, oblikovalec zvoka, producent, skladatelj * [[Tjaša Kalan]] (*1996), športna plezalka * [[Valentin Kalan]] (*1943), zgodovinar (antične) filozofije, klasični filolog-grecist, prevajalec, univ. profesor * [[Zdravko Kalan]] (1906–1992), pravnik, publicist, izseljenec == Glej tudi == * priimek [[Kalanj]] (npr, [[Lara Kalanj]]) * priimke [[Kalin (priimek)|Kalin]], [[Kalaš]], [[Kaplan (priimek)]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kalan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] q5l8tq9hbpkiognqmdfgbllbblapyhq 0 183387 6758775 5745514 2026-09-30T16:12:34Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Prednja golenčna mišica]] na [[Sprednja tibialna mišica]]: standardizacija: po SMedS 5745514 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tibialis anterior 2.png|thumb|right|200px|Prednja golenčna mišica]] '''Prednja golenčna mišica''' ({{jezik-la|musculus tibialis anterior}}) izvira iz lateralnega epikondila [[golenica|golenice]] in zgornjega dela [[medkostna opna|medkostne opne]], ter se narašča na notranjo stran medialnega [[klin (kost)|klina]] in bazo prvo [[stopalnice]]. Funkcija mišice je dorzalna fleksija v zgornjem [[skočni sklep|skočnem sklepu]] ter inverzija in addukcija v spodnjem skočnem sklepu. Oživčuje jo [[nervus peroneus profndus|živec peroneus profndus]] ([[L4]] in [[L5]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] sr06mqpmxmni02fn2x9xsufid973poo 6758780 6758775 2026-09-30T16:20:15Z TadejM 738 dodano infopolje; popravki 6758780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Sprednja tibialna mišica | Latin = musculus tibialis anterior | Image = Tibialis.png | Caption = Sprednja tibialna mišica | Image2 = Tibialis anterior muscle - animation.gif | Caption2 = Animacija | Origin = z zgornje 1/2 do 2/3 lateralne površine [[golenica|golenice]] in sosednje medkostne membrane | Insertion = [[medialna klinasta kost]] in baza [[prva metatarzalna kost|prve metatarzalne kosti]] [[stopalo|stopala]] | Blood = [[anteriorna tibialna arterija]] | Nerve = [[globoki fibularni žvec]] ('''L5''') | Action = [[dorzifleksija]] in [[inverzija (kineziologija)|inverzija]] stopala | Antagonist = [[dolga peronealna mišica]], [[dvoglava mečna mišica]], [[velika mečna mišica]], [[plantarna mišica]], [[zadajšnja tibialna mišica]] }} '''Sprednja tibialna mišica''' ali '''sprednja golenska mišica''' ({{jezik-la|musculus tibialis anterior}}) izvira iz lateralnega epikondila [[golenica|golenice]] in zgornjega dela [[medkostna membrana|medkostne membrane]] ter se narašča na notranjo stran medialnega [[klin (kost)|klina]] in bazo prvo [[stopalnica|stopalnice]]. Funkcija mišice je dorzalna fleksija v zgornjem [[skočni sklep|skočnem sklepu]] ter inverzija in addukcija v spodnjem skočnem sklepu. Oživčuje jo [[globoki fibularni živec]] ([[L4]] in [[L5]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{anatomy-stub}} 7cbzdc07r3vwd5bb4lv9ddq4i3djpzt 0 183388 6758777 1404454 2026-09-30T16:12:53Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Prednja golenčna mišica]] na stran [[Sprednja tibialna mišica]] 6758777 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Sprednja tibialna mišica]] evsj9ub050vy42jp1ftq2okrt0fpm5d 0 183794 6758992 6616066 2026-10-01T03:43:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758992 wikitext text/x-wiki [[slika:Earth precession.jpg|thumb|right|200px|[[Precesija]] [[Zemlja|Zemljine]] [[os vrtenja|vrtilne osi]], ki je glavni vzrok precesije enakonočij. Zemlja se enkrat na [[dan]] zavrti (bele puščice) okrog svoje vrtilne osi (rdeče). Ta os se vrti počasi (bel krog) in se zavrti v približno 25.800 letih ([[platonsko leto]]).{{r|hohe_2013}}]] '''Precesíja enakonóčij''' ({{jezik-la|[[:en:wikt:prekessio|praecessio]] aequinoctiorum}}) ali '''precesíja Zêmljine vrtílne osí''' je [[precesija]] [[Zemlja|Zemljine]] [[os vrtenja|vrtilne osi]]. Zemlja kot [[telo (fizika)|telo]] ni popolna [[krogla]] in njeno [[težišče]] ni v njenem središču. Kot pri kolebajoči [[vrtavka|vrtavki]] se smer Zemljine vrtilne osi počasi, vendar neprestano spreminja in opiše plašč [[stožec|stožca]] v približno 25.765 [[leto|letih]] ali v [[platonsko leto|platonskem]], oziroma [[veliko leto|velikem letu]].{{r|hohe_2013}} Ker se premika vrtilna os Zemlje, se premika tudi [[ekvator]] (ekvatorska ravnina). [[Gibanje]] povzročata [[gravitacija|gravitacijski]] [[sila|sili]] [[Sonce|Sonca]] in [[Luna|Lune]], ter v manjši meri druga telesa, na [[ekvatorska izboklina|ekvatorski izboklini]] [[vrtenje|vrteče]] se Zemlje. Zaradi tega se Zemljina vrtilna os premakne glede na [[inercialni opazovalni sistem|inercialni prostor]]. Gravitacijski vpliv Sonca in Lune podaja [[lunisolarna precesija]].{{r|main_1863}} Z izboljšanjem možnosti izračunavanja gravitacijske sile med [[planet]]i v prvi polovici 19. stoletja so leta 1863 spoznali, da se tudi [[ekliptika]] sama premika, kar so poimenovali [[planetarna precesija]], prevladujočo komponento pa lunisolarna precesija. Njuno kombinacijo so poimenovali '''splošna precesija''' namesto precesija enakonočij. Izraz »precesija« se običajno nanaša na to največje periodično gibanje; druge spremembe smeri Zemljine vrtilne osi, kot sta [[nutacija]] in [[gibanje nebesnega pola]], so veliko manjše. Periodične motnje precesije povzroča Luna, kar je nutacija zemljine vrtilne osi. Nutacijska perioda je veliko krajša od precesijske – približno 18,6 let. Precesija enakonočij se je nekdaj nanašala na gibanje [[pomladišče|pomladišča]] vzdolž ekliptike relativno glede na [[nepomične zvezde]] [[živalski krog|živalskega kroga]] v ozadju, v nasprotni smeri letnega [[navidezna lega Sonca|navideznega gibanja Sonca]] po ekliptiki. Podobna je sodobna razlaga gibanja. V splošnem se za spremembe smeri vrtilnih osi drugih teles rabi izraz '''osna precesija'''. V odsotnosti precesije bi [[tir]] [[astronomsko telo|astronomskega telesa]] kazal [[osna vzporednost|osno vzporednost]].{{r|lern_2003}} Planetarna precesija je posledica majhnega kota med gravitacijsko silo drugih planetov na Zemlji in njeno orbitalno ravnino (ekliptiko), zaradi česar se ravnina ekliptike nekoliko premakne glede na inercialni prostor. Lunisolarna precesija je približno 500-krat večja od planetarne precesije.{{r|will_1994}} Poleg Lune in Sonca tudi drugi planeti povzročajo majhen premik Zemljine osi v inercialnem prostoru, zaradi česar je kontrast v izrazih lunisolarna in planetarna zavajajoč, zato je leta 2006 [[Mednarodna astronomska zveza]] priporočila, da se prevladujoča komponenta preimenuje v '''precesijo ekvatorja''', manjša komponenta pa v '''precesijo ekliptike''', vendar se njuna kombinacija še vedno imenuje splošna precesija.{{r|spl0}} Veliko sklicevanj na stare izraze obstaja v publikacijah pred spremembo. Za odkritelja precesije enakonočij na Zahodu velja [[Hiparh]] iz 2. stoletja pred našim štetjem.{{r|snow_2022}} Obstajajo tudi trditve o zgodnejšem odkritju, kot je na primer indijsko besedilo ''[[Vedanga Džjotiša]]'' (वेदाङ्ग ज्योतिष) iz leta 700 pr. n. št. == Nomenklatura == »[[Precesija]]« in »[[procesija]]« sta izraza, ki se nanašata na [[gibanje]]. Beseda »precesija« izhaja iz latinskega [[:en:wikt:praecedo|praecedere]] (''predhoditi'', ''priti pred ali prej''), medtem ko »procesija« izhaja iz latinskega [[:en:wikt:procedo|procedere]] (''korakati naprej'', ''napredovati''). Na splošno se izraz »procesija« uporablja za opis skupine predmetov, ki se premikajo naprej. [[zvezda|Zvezde]], gledane z Zemlje, se dnevno navidezno premikajo od vzhoda proti zahodu zaradi Zemljinega [[dnevno gibanje|dnevnega gibanja]] in letno zaradi [[Zemljin tir|Zemljinega kroženja]] okrog Sonca. Istočasno je mogoče opaziti, da se zvezde gibajo navidezno s hitrostjo približno 50 [[kotna minuta in sekunda|ločnih sekund]] na leto, kar je znano kot »precesija enakonočij«. Pri opisovanju tega gibanja so astronomi izraz na splošno skrajšali na preprosto »precesija«. Pri opisovanju vzroka gibanja so fiziki uporabili tudi izraz »precesija«, kar je povzročilo nekaj zmede med opazovanim pojavom in njegovim vzrokom, ki je pomemben, ker so v astronomiji nekatere precesije resnične, druge pa navidezne. To vprašanje dodatno zamegljuje dejstvo, da so mnogi astronomi fiziki ali astrofiziki. Izraz »precesija«, ki se uporablja v astronomiji, na splošno opisuje opazno precesijo enakonočij (zvezde, ki se [[navidezno vzvratno gibanje|navidezno vzvratno gibljejo]] po nebu), izraz »precesija«, ki se uporablja v fiziki, pa na splošno opisuje mehanski proces. == Učinki == [[slika:N pole precession.png|thumb|right|[[Gibanje nebesnega pola]] zaradi splošne precesije.{{r|vond_2011}} Trenutno je [[nebesni pol]] v bližini [[Severnica|Severnice]]. Presek plašča stožca ima dejansko obliko podobno [[spirala|spirali]]. Čez približno 3200 let bo nebesni pol v bližini zvezde [[Gama Kefeja]] v ozvezdju [[Kefej (ozvezdje)|Kefej]].]] [[slika:Obliquity berger -5000000 to 0.png|thumb|right|Dolgoročno spreminjanje [[nagib vrtilne osi|nagiba Zemeljine vrtilne osi]] glede na pol [[ekliptika|ekliptike]] v zadnjih 5 milijonih let. Rdeča pika predstavlja [[epoha (astronomija)|epoho]] [[J1850,0]]. Nagib se spreminja v območju od približno 22,0° do 24,5°.{{r|berg_1976}}]] [[slika:Obliquity berger 0 to 1000000.png|thumb|right|Spreminjanje nagiba Zemljine vrtilne osi za naslednjih milijon let. Za epoho [[J2000,0]] je sprejeta [[astronomska konstanta|konstantna]] vrednost 23° 26’ 21,44”. Vidna je perioda približno 41.000 let.{{r|berg_1976}}]] Precesija Zemljine osi ima številne opazne [[učinek|učinke]]. Prvič, zdi se, da se legi južnega in severnega [[nebesni pol|nebesnega pola]] gibljeta v [[krožnica]]h proti prostorsko nespremenljivemu ozadju zvezd, ki zaključita en obhod v približno 25.800 letih. Medtem ko sedaj zvezda [[Severnica]] leži približno na severnem nebesnem polu, se bo to sčasoma spremenilo in druge zvezde bodo postale »[[polarna zvezda|severne zvezde]]«.{{r|snow_2022}} Čez približno 3200 let bo zvezda [[Gama Kefeja]] (Errai, Alrai) v ozvezdju [[Kefej (ozvezdje)|Kefej]] v tej legi nasledila Severnico. Južni nebesni pol trenutno nima svetle zvezde, ki bi označevala njegovo lego, vendar bo sčasoma precesija povzročila, da svetle zvezde postanejo [[južna zvezda|južne zvezde]]. Ko se nebesna pola premakneta, pride do ustreznega postopnega premika v navidezni [[usmerjenost]]i celotnega zvezdnega polja, gledano z določene lege na Zemlji. Drugič, Zemljina lega v njenem tiru okrog Sonca ob [[Sončev obrat|Sončevih obratih]], [[enakonočje|enakonočjih]] ali drugem času, določenem relativno glede na [[letni čas|letne čase]], se počasi spreminja.{{r|snow_2022}} Naj se Zemljina tirna lega označi ob poletnem Sončevem obratu, ko je [[nagib vrtilne osi|nagib Zemljine osi]] usmerjen neposredno proti Soncu. En polni obhod pozneje, ko se je Sonce vrnilo v isto navidezno lego glede na zvezde v ozadju, nagib ni več neposredno proti Soncu – zaradi učinkov precesije je malo »čez« to. Z drugimi besedami, Sončev obrat se je zgodil malo prej na tiru. Tako je [[tropsko leto]], ki meri [[cikel]] letnih časov (na primer čas od enega Sončevega obrata do drugega ali od enega enakonočja do drugega), približno 20 minut krajše od [[sidersko leto|siderskega leta]], ki se meri z navidezno lego Sonca glede na zvezde. Po približno 25800 letih razlika znaša celo leto, tako da so lege letnih časov glede na tir »nazaj na začetku«. (Tudi drugi učinki počasi spreminjajo obliko in usmerjenost Zemljinega tira, ti pa v kombinaciji s precesijo ustvarjajo različne cikle različnih obdobij (glej tudi [[Milankovićevi cikli]]). Velikost nagiba, v nasprotju z zgolj usmerjenostjo, se prav tako sčasoma spreminja počasi, vendar se ta učinek ne pripisuje neposredno precesiji.) Iz enakih razlogov navidezna lega Sonca glede na ozadje zvezd v nekem sezonsko določenem času počasi nazaduje za celih 360° skozi vseh dvanajst tradicionalnih ozvezdij [[zodiak]]a, s hitrostjo približno 50,3″ na leto ali 1° vsakih 71,6 let. Trenutno stopnja precesije ustreza obdobju 25.772 let, tako da je tropsko leto krajše od siderskega leta za 1.224,5 s (20 min 24,5 s, <math> \approx (365,24219 \cdot 86400) / 25772 \!\, </math>). Sama stopnja se nekoliko spreminja s časom (glejte vrednosti spodaj), zato ni mogoče reči, da bo čez točno 25.772 let Zemljina os spet tam, kjer je zdaj. Za nadaljnje podrobnosti glej [[#Spreminjanje polarnih zvezd|Spreminjanje polarnih zvezd]] ter [[#Premik polov in premik enakonočij|Premik polov in premik enakonočij]] spodaj. == Zgodovina == === Helenistični svet === ==== Aristarh ==== Na podlagi nekaterih posrednih podatkov se domneva, da je razliko med siderskim in tropskim letom (katere enostavna logična posledica je gibanje enakonočij na ozadju zvezd) prvič ugotovil v 3. stoletju pr. n. št. [[Aristarh]] s Samosa. V Vatikanu sta se ohranila dva staroveška rokopisa z ocenami dolžine leta. S števili iz rokopisov je to moč točno izračunati. Vrednosti sta Aristarhovi leti 365 1/152 dni in 365 - 15/4868 dni, ki predstavljata sidersko in [[meščansko leto]], verjetno tropsko. Oba imenovalca se lahko poveže z Aristarhom, po katerem je bil poletni Sončev obrat 152 let po Metonovem, in njegovo dolgo leto je trajalo 4868 let. Razlika med siderskim in tropskim letom, izračunana iz teh podatkov, ustreza stopnji precesije 1° na 100 let ali 36" na leto (po sodobnih podatkih 1° na 71,6 let).{{r|rawl_1999}} Prva vrednost je točna na nekaj sekund, druga pa na nekaj minut. Obe sta blizu vrednostim, ki sta jih kasneje uporabljala Hiparh in Ptolemaj. Na žalost so vrednost 1° na stoletje uporabljali kasnejši astronomi vse do arabskih. Pravilna vrednost v Aristarhovem času je bila približno 1,38° na stoletje. ==== Hiparh ==== Odkritje precesije se običajno pripisuje [[starogrška astronomija|starogrškemu astronomu]] [[Hiparh]]u (190–120 pr. n. št.) iz Nikeje ali z Rodosa. Po ''[[Almagest]]u'' [[Ptolemaj|Klavdija Ptolemaja]] je Hiparh izmeril [[longituda|longitudo]] (ekliptično dolžino) [[Spika|Spike]] ([[Alfa Device|Alfe Device]]) in drugih svetlih zvezd. Ko je svoje meritve primerjal s podatki svojih predhodnikov, [[Timoharis]]a (okoli 320–260 pr. n. št.) in [[Aristil]]a (okoli 280 pr. n. št.), je ugotovil, da se je Spika premaknila za 2° glede na [[jesensko enakonočje]]. Primerjal je tudi dolžino tropskega leta (čas, ki ga Sonce potrebuje, da se navidezno vrne glede na enakonočje) in siderskega leta (čas, ki ga Sonce potrebuje, da se navidezno vrne glede na zvezdo), in ugotovil rahlo odstopanje. Sklepal je, da se enakonočji gibljeta (»precesirata«) skozi zodiak in da stopnja precesije ni manjša od 1° v stoletju, ali z drugimi besedami, dokončanta celotni cikel v največ 36000 letih.{{r|ptol_1998}} Skoraj vsi Hiparhovi spisi so izgubljeni, vključno z njegovim delom o precesiji. Omenja jih že Ptolemaj, ki je precesijo pojasnjeval kot vrtenje nebesne sfere okrog negibne Zemlje. Smiselno je domnevati, da je Hiparh, podobno kot Ptolemaj, precesijo v [[geocentrični sistem|geocentričnem]] smislu razumel kot gibanje neba in ne Zemlje. ==== Ptolemaj ==== Prvi astronom, za katerega je znano, da je nadaljeval Hiparhovo delo o precesiji, je Ptolemaj v 2. stoletju. Izmeril je longitudo [[Regul]]a ([[Alfa Leva|Alfe Leva]]), Spike in drugih svetlih zvezd z različico Hiparhove lunarne metode, ki ni zahtevala [[mrk]]ov. Pred sončnim zahodom je izmeril vzdolžni lok, ki ločuje Luno od Sonca. Nato je po sončnem zahodu izmeril lok od Lune do zvezde. Uporabil je Hiparhov model za izračun longitude Sonca in naredil popravke za [[Lunin tir|Lunino gibanje]] in njeno [[paralaksa|paralakso]].{{r|evan_1998}}{{rp|251–255}} Svoja opažanja je primerjal s Hiparhovimi, [[Menelaj]]evimi, Timoharisovimi in [[Agripa (astronom)|Agripovimi]]. Ugotovil je, da so se zvezde med Hiparhovim in njegovim časom (približno 265 let) premaknile za 2° 40' ali 1° v 100 letih (36" na leto – sedaj sprejeta stopnja je približno 50" na leto ali 1° v 72 letih). Možno pa je, da je preprosto zaupal Hiparhovemu izračunu, namesto da bi opravil svoje [[merjenje|meritve]]. Potrdil je tudi, da je precesija vplivala na vse zvezde stalnice, ne le na tiste blizu ekliptike, njegov cikel pa je imel enako obdobje 36.000 let, kot ga je ugotovil Hiparh.{{r|ptol_1998}} ==== Drugi avtorji ==== Večina starodavnih avtorjev precesije ni omenjala in morda zanjo sploh ni vedela. [[Prokl]] je na primer zavrnil precesijo. Njen obstoj je potrdil njegov učenec [[Amonij, Hermijev sin]]. [[Teon II.|Teon]] iz Aleksandrije, komentator Ptolemaja v 4. stoletju, je sprejel Ptolemajevo razlago. Domneval je, da sfera nepomičnih zvezd doživlja občasna nihanja znotraj 8°, po katerih se vrne v prejšnjo lego. Ta pojav so poimenovali [[trepidacija]]. Teon je poročal o tej alternativni teoriji: : »Po nekaterih mnenjih starodavni astrologi verjamejo, da se znamenja Sončevih obratov od neke epohe premaknejo za 8° v vrstnem redu znamenj, nato pa se vrnejo za isto količino nazaj. . . .«{{r|drey_1958}} Namesto da bi nadaljevala skozi celotno zaporedje zodiaka, sta enakonočji »nihali« naprej in nazaj v loku 8°. Teorijo takšne trepidacije je predstavil Teon kot alternativo precesiji. Kasneje je to teorijo še dodelal [[Tabit ibn Kora]], vendar nobena ni pravilno pojasnila pojava.{{r|roza_1976}}{{r|kurt_1986}} === Alternativne teorije odkritij === ==== Babilonci ==== Obstajajo različne trditve, da so druge kulture odkrile precesijo neodvisno od Hiparha. Po besedah [[Albatani]]ja so [[kaldejci|kaldejski]] [[babilonska astronomija|astronomi]] ločili tropsko in sidersko leto, tako da bi bili približno leta 330 pr. n. št. sposobni opisati precesijo, čeprav netočno, vendar se takšne trditve na splošno štejejo za nepodprte.{{r|neug_1950}} [[Kidinu]] naj bi odkril precesijo enakonočij že leta 349 pr. n. št.{{r|neug_1950}} Leta 314 pr. n. št., (če je bil še živ), naj bi vedel, da je dolžina siderskega leta daljša od tropskega leta in tako se je morda zavedal pojava precesije enakonočij. S tem naj bi zgladil pot za točnejše Hiparhove račune, saj je kakor zgleda Hiparh, ki je verjetno nekaj časa delal v Babilonu, poznal njegovo delo. Kidinu je vplival tudi na Ptolemaja. ==== Maji ==== Arheologinja [[Susan Milbrath]] je špekulirala, da je bil [[mezoameriški koledar dolgega štetja]] »30.000 let, ki vključuje [[Gostosevci|Gostosevce]] ... morda poskus izračuna precesije enakonočija.«{{r|milb_2007}} Tega mnenja je nekaj drugih poklicnih [[majanistika|znanstvenikov majevske civilizacije]]. ==== Stari Egipčani ==== Podali so podobne trditve, da so precesijo poznali v [[stari Egipt|starem Egiptu]] v dinastičnem obdobju, pred Hiparhovim časom ([[Ptolemajsko kraljestvo|ptolemajsko]] obdobje). Vendar te trditve ostajajo sporne. Nekatere zgradbe v tempeljskem kompleksu [[Karnak]] so bile na primer domnevno usmerjene proti [[točka (geometrija)|točki]] na [[obzorje|obzorju]], kjer so nekatere zvezde vzhajale ali zahajale v ključnih obdobjih leta. Kljub temu so vodili točne [[koledar]]je in, če so zabeležili datum pri rekonstrukcijah templja, bi bilo dokaj preprosto narisati grobo stopnjo precesije. [[Denderski zodiak]], [[zvezdna karta]] iz [[Denderski tempeljski kompleks|Hatorinega templja]] v [[Dendera|Denderi]] iz pozne (ptolemajske) dobe, domnevno beleži precesijo enakonočij.{{r|tomp_1971}} V vsakem primeru, če so stari Egipčani poznali precesijo, njihovo znanje kot tako ni zabeleženo v nobenem od njihovih ohranjenih astronomskih besedil. Michael Rice je v svoji knjigi ''Egypt's Legacy'' iz leta 1997 zapisal: »Negotovo je, ali so starodavni poznali mehaniko precesije, preden jo je opredelil Hiparh iz Bitinije v 2. stoletju pr. n. št., toda kot predani opazovalci nočnega neba so se morali zavedati njenih učinkov.«{{r|rice_1997}}{{rp|128}} Rice verjame, da je »precesija temeljnega pomena za razumevanje tega, kaj je poganjalo razvoj Egipta«,{{r|rice_1997}}{{rp|10}} do te mere, da »sta v nekem smislu Egipt kot nacionalna država in egipčanski kralj kot živi bog produkt spoznanja Egipčanov o astronomskih spremembah, ki jih je povzročilo neizmerno navidezno gibanje nebesnih teles, ki ga sovseblja precesija.{{r|rice_1997}}{{rp|56}} Rice pravi, da je »dokaz, da so v Egiptu v 3. tisočletju pr. n. št. (in verjetno celo pred tem datumom) izvajali najbolj izpopolnjena astronomska opazovanja, razviden iz točnosti, s katero so [[piramide v Gizi]] poravnane glede na glavne točke, točnosti, ki jo je bilo mogoče doseči le z njihovo poravnavo z zvezdami.«{{r|rice_1997}}{{rp|31}} Egipčani so tudi, pravi Rice, »spremenili usmerjenost templja, ko je zvezda, na kateri je bil prvotno postavljen, premaknila svojo lego kot posledica precesije, nekaj, kar se zdi, da se je večkrat zgodilo v Novem kraljestvu.«{{r|rice_1997}}{{rp|170}} === Indija === Pred letom 1200 je imela Indija dve teoriji [[trepidacija|trepidacije]], eno s stopnjo in drugo brez stopnje, ter več povezanih modelov precesije. Vsak je imel manjše spremembe ali popravke različnih komentatorjev. Prevladujoča od treh je bila trepidacija, ki jo opisuje najbolj cenjena indijska astronomska razprava ''[[Surja Sidhanta]]'' (3:9–12), sestavljena okoli leta 400, vendar revidirana v naslednjih nekaj stoletjih. Uporabljala je [[siderska epoha|sidersko epoho]] ali [[ajanamsa|ajanamso]], ki jo še vedno uporabljajo vsi [[nacionalni indijski koledar|indijski koledarji]]. Ajanamsa se spreminja po [[ekliptični koordinatni sistem|ekliptični longitudi]] od 19° 11′ do 23° 51′, odvisno od skupine, s katero so se posvetovali.{{r|spl1}} Ta epoha povzroči, da se približno 30 indijskih koledarskih let začne od 23 do 28 dni po sodobnem [[marčevo enakonočje|marčevem enakonočju]]. Marčevo enakonočje ''Surje Sidhante'' je nihalo 27° v obe smeri glede na siderično epoho. Tako se je enakonočje premaknilo za 54° v eno smer in nato nazaj za 54° v drugo smer. Za dokončanje je cikel trajal 7200 let s hitrostjo 54″/leto. Enakonočje je sovpadlo z epoho na začetku [[kalijuga|kalijuge]] leta 3101 pr. n. št. in ponovno 3600 let pozneje leta 499. Smer se je spremenila iz napredne v vzvzratno sredi teh let leta 1301 pr. n. št., ko je dosegla največje odstopanje 27° in ostala vzvratna, v isti smeri kot sodobna precesija, 3600 let do leta 2299.{{r|surj_1935}}{{r|ping_1972}}{{rp|29–30}} Hindujski kozmološki časovni cikli, opisani v ''Surji Sidhanti'', dajo povprečno vrednost siderskega leta 365,2563627 dni, ki je 1,4 s daljša od sodobne vrednosti 365,2563627 dni. Kot najbolj točna ocena bo veljala več kot tisoč let. Še eno trepidacijo je opisal [[Varahamihira|Varāhamihira]] okoli leta 550. Njegova trepidacija je bila sestavljena iz loka 46° 40′ v eno smer in povratka na izhodišče. Polovica tega loka, 23° 20′, je bila identificirana z največjo Sončevo [[deklinacija|deklinacijo]] na obeh straneh ekvatorja ob Sončevem obratu. Vendar ni bila določena nobena perioda, zato letne stopnje ni mogoče ugotoviti.[12]: 27–28 Več avtorjev je opisalo vrednost precesije približno 200.000 obratov v [[kalpa (budizem)|kalpi]] 4.320.000.000 let, kar bi bila stopnja <math> (200.000 \cdot 360 \cdot 3600) / 4.320.000.000 = 60'' / \mathrm{leto} \!\, </math>. Verjetno so njihove vrednosti odstopale od celo 200.000 obratov in je bila akumulirana precesija nič okoli leta 500. [[Visnukandra]] (okoli 550–600) je omenjal 189.411 obratov v kalpi ali 56,8″/leto. [[Bhaskara I.]] (okoli 600–680) je omenjal 94.110 obratov v kalpi ali 58,2″/leto. [[Bhaskara|Bhaskara II.]] (okoli 1150) je omenjal 199.699 obratov v kalpi ali 59,9″/leto.{{r|ping_1972}}{{rp|32–33}} === Kitajska astronomija === [[Ju Ši]] (4. stoletje) je bil prvi [[kitajska astronomija|kitajski astronom]], ki je omenil precesijo. Stopnjo precesije je ocenil na 1° v 50 letih.{{r|pann_1961}} === Srednji vek in renesansa === V [[srednjeveška islamska astronomija|srednjeveški islamski astronomiji]] je bila precesija znana na podlagi Ptolemajevega ''Almagesta'' in opazovanj, ki so izpopolnila vrednost. Arabski astronomi so pokazali, da je precesija monotona. Verjeli pa so, da se stopnja precesije periodično spreminja, tako da je mogoče spremembo longitud zvezd razstaviti na dve komponenti: enakomerno povečanje (sama precesija), na katero se nanese periodično nihanje (trepidacija). [[Albatani]] je v svojem delu ''[[Sabejske tabele]]'' (''az-Zīdž aṣ-Ṣābi’''), potem ko je omenil Hiparhov izračun precesije in Ptolemajevo vrednost 1° na 100 tropskih let, navedel, da je izmeril precesijo in ugotovil vrednost 1° na 66 tropskih let.{{r|alba_900}} Kasneje je [[Abdurahman Ali Sufi|Ali Sufi]] omenjal iste vrednosti v svoji knjigi ''[[Knjiga o nepomičnih zvezdah]]'' iz leta 964, da je Ptolemajeva vrednost za precesijo 1° na 100 tropskih let. Nato je navedel drugačno vrednost iz ''[[Zidž Al Mumtahan|Zidža Al Mumtahana]]'', ki je bil napisan med vladavino [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mamun|Al Mamuna]], kot 1° na vsakih 66 tropskih let. Prav tako je navajal zgoraj omenjene Albatanijeve ''Sabejske tabele'', ki prilagajajo koordinate za zvezde za 11° in 10′, da bi upoštevale razliko med Albatanijevim in Ptolemajevim časom.{{r|alis_964}} Kasneje so ''[[Il-kanove tabele]]'' (''al-Zidži al-Il-Kani''), ki so jih sestavili leta 1272 pod [[Nasir at-Tusi|at-Tusijevim]] vodstvom na [[Observatorij Maraga|Observatoriju Maraga]], določile precesijo enakonočij na 51″ na leto, kar je zelo blizu sodobni vrednosti 50,2″.{{r|rufu_1939}} V srednjem veku so islamski in latinsko-krščanski astronomi »trepidacijo« obravnavali kot gibanje zvezd stalnic, ki ga je treba dodati precesiji. To teorijo običajno pripisujejo [[Tabit ibn Kora|Tabitu ibn Kori]]. O njegovi teoriji trepidacije in nihanja točk enakonočij so v srednjem veku veliko razpravljali. V modernem času so njegovo avtorstvo te teorije izpodbijali. [[Nikolaj Kopernik]] je leta 1543 v ''[[De revolutionibus orbium coelestium|Kroženju nebesnih sfer]]'' objavil drugačen opis trepidacije. To delo je prva dokončna omemba precesije kot posledice gibanja Zemljine osi. Kopernik je precesijo označil za tretje Zemljino gibanje.{{r|gill_1960}} Popolno odsotnost trepidacije je dokazal šele [[Tycho Brahe]].{{r|sera_1907}} At-Tusi in Brahe sta do tedaj ocenila velikost precesije z dobro točnostjo 51″ na leto.{{r|kolc_1986}} === Moderno obdobje === [[Isaac Newton]] je več kot stoletje kasneje leta 1687 pojasnil precesijo v ''[[Philosophiae naturalis principia mathematica|Matematičnih načelih naravoslovja]]'' kot posledico gravitacije.{{r|evan_1998}}{{rp|246}}. Newtonove prvotne precesijske enačbe pa niso delovale in so jih [[Jean le Rond d'Alembert]] in kasnejši znanstveniki precej popravili.{{r|strn_2000}} == Hiparhovo odkritje == Hiparh je svoje odkritje opisal v knjigi ''O premiku točk Sončevih obratov in enakonočij'' (opisano v ''Almagestu'' III.1 in VII.2). Med [[Lunin mrk|Luninimi mrki]] je izmeril [[longituda|longitudo]] (ekliptično dolžino) zvezde [[Spika]] ([[Alfa Device|Alfe Device]]) in ugotovil, da je približno 6° zahodno od [[jesensko enakonočje|jesenskega enakonočja]]. S primerjavo lastnih meritev z meritvami [[Timoharis]]a iz Aleksandrije ([[Evklid]]ovega sodobnika, ki je sodeloval z [[Aristil]]om v začetku 3. stoletja pr. n. št.) je ugotovil, da se je Spikina longituda medtem zmanjšala za približno 2° (točna leta v ''Almagestu'' niso omenjena). Tudi v VII.2 je Ptolemaj točneje opazoval dve zvezdi, [[Regul]]a ([[Alfa Leva|Alfe Leva]]) in Spiko. Sklepal je, da je v vsakem primeru prišlo do spremembe 2° 40' med letoma 128 pr. n. št. in 139 (torej 1° na stoletje ali en polni cikel v 36000 letih, kar je Hiparhova precesijska perioda, kot je poročal Ptolemaj – glej stran 328 v [[Gerald James Toomer|Toomerjevem]] prevodu ''Almagesta'', izdaja 1998.{{r|ptol_1998}}). To gibanje je opazil tudi pri drugih zvezdah. Razmišljal je, da so se s časom premaknile le zvezde v bližini zodiaka. To je imenoval svojo »prvo domnevo« (''Almagest'' VII.1), vendar ni poročal o nobeni kasnejši domnevi, ki bi jo morda oblikoval Hiparh. Hiparh je očitno omejil svoja ugibanja, saj je imel le nekaj starejših opažanj, ki pa niso bila preveč zanesljiva. Ker točki enakonočij nista označeni na nebu, je Hiparh potreboval Luno kot referenčno točko. Za merjenje lege zvezde je uporabil Lunin mrk. Razvil je že način za izračun longitude Sonca v vsakem trenutku. Lunin mrk se zgodi v času [[ščip (Luna)|ščipa]], ko je Luna v [[opozicija (astronomija)|opoziciji]], točno 180° od Sonca. Hiparh naj bi izmeril vzdolžni lok, ki ločuje Spiko od Lune. Tej vrednosti je dodal izračunano longitudo Sonca in 180° za longitudo Lune. Enak postopek je naredil s Timoharisovimi podatki.{{r|evan_1998}}{{rp|251}} Mimogrede, opazovanja, kot so ti mrki, so glavni vir podatkov o tem kdaj je Hiparh deloval, saj je drugih biografskih podatkov o njem zelo malo. Lunina mrka, ki ju je opazoval, sta se na primer zgodila 21. aprila 146 pr. n. št. in 21. marca 135 pr. n. št.{{r|ptol_1998-135}} Hiparh je preučeval precesijo tudi v knjigi ''O dolžini leta''. Za razumevanje njegovega dela sta pomembni dve vrsti let. [[Tropsko leto]] je čas, ki ga Sonce, gledano z Zemlje, potrebuje, da se vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegova navidezna pot med zvezdami na nebesni sferi). [[Sidersko leto]] je čas, ki ga Sonce potrebuje, da se vrne v isto lego glede na zvezde nebesne sfere. Precesija povzroči, da zvezde vsako leto nekoliko spremenijo svojo longitudo, zato je sidersko leto daljše od tropskega leta. Z opazovanjem enakonočij in Sončevih obratov je Hiparh ugotovil, da je dolžina tropskega leta 365 + 1/4 − 1/300 dni ali 365,24667 dni.{{r|evan_1998}}{{rp|209}} Če je to primerjal z dolžino siderskega leta, je izračunal, da stopnja precesije ni manjša od 1° v stoletju. Iz tega podatka je mogoče izračunati, da je bila njegova vrednost za dolžino siderskega leta 365 + 1/4 + 1/144 dni.{{r|toom_1978}} S podajanjem najmanjše stopnje je morda dopustil napake pri opazovanju. Da bi se približal svojemu tropskemu letu, je Hiparh ustvaril svoj lastni [[lunisolarni koledar]] s spremembo koledarjev [[Meton]]a in [[Kalip]]a v delu ''O interkalarnih mesecih in dnevih'' (sedaj izgubljenem), kot je opisal Ptolemaj v ''Almagest'' III.1.{{r|ptol_1994-139}} [[Babilonski koledar]] je od leta 499 pr. n. št. (z le tremi izjemami pred letom 380 pr. n. št.) uporabljal cikel 235 [[Lunin mesec|Luninih mesecev]] v 19 letih, vendar ni uporabljal določenega števila dni. [[Metonov cikel]] (432 pr. n. št.) je tem 19 letom dodelil 6940 dni, tako da je bila dolžina povprečnega leta 365 + 1/4 + 1/76 ali 365,26316 dni. [[Kalipov cikel]] (330 pr. n. št.) je odvrgel en dan od štirih Metonovih ciklov (76 let) za povprečno dolžino leta 365 + 1/4 ali 365,25 dni. Hiparh je od štirih Kalipovih ciklov (304 leta) izpustil še en dan in ustvaril [[Hiparhov cikel]] s povprečno dolžino leta 365 + 1/4 − 1/304 ali 365,24671 dni, kar je bilo blizu njegovi dolžini tropskega leta 365 + 1/4 − 1/300 ali 365,24667 dni. Hiparhove matematične sledi se najdejo v [[mehanizem z Antikitere|antikiterskem mehanizmu]], starodavnem astronomskem računalniku iz 2. stoletja pr. n. št. Mehanizem temelji na tropskem letu, Metonovem ciklu, ki je obdobje, ko se Luna znova pojavi na istem mestu na nebu z isto fazo (ščip se pojavi na istem mestu na nebu približno v 19 letih), Kalipovem ciklu (ki je enak štirim Metonovim ciklom in točnejši), [[saroški cikel|saroškem ciklu]] in [[ekseligmos]]u (trije saroški cikli za točno napoved mrka). Proučevanje antikiterskega mehanizma dokazuje, da so starodavni uporabljali zelo točne koledarje, ki so temeljili na vseh vidikih Sončevega in Luninega navideznega gibanja na nebu. Pravzaprav lunarni mehanizem, ki je del antikiterskega mehanizma, prikazuje gibanje Lune in njeno fazo za določen čas z uporabo niza štirih zobnikov z zatičem in režo, ki daje spremenljivo Lunino hitrost, katere vrednost je zelo blizu [[Keplerjevi zakoni|drugemu Keplerjevemu zakonu]], tj. upošteva hitro gibanje Lune v [[prizemlje|prizemlju]] in počasnejše gibanje v [[odzemlje|odzemlju]]. To odkritje dokazuje, da je bila Hiparhova matematika veliko naprednejša, kot jo opisuje Ptolemaj v svojih knjigah, saj je očitno, da je razvil dober približek drugega Keplerjevega zakona. == Spreminjanje polarnih zvezd == [[slika:Precession N.gif|thumb|right|Precesija Zemljine vrtilne osi okrog severnega ekliptičnega pola]] Posledica precesije je spreminjanje lege [[polarna zvezda|polarne zvezde]]. Trenutno je [[Severnica]] izjemno primerna za označevanje lege severnega nebesnega pola, saj je Severnicazmerno svetla zvezda z [[navidezni sij|navideznim sijem]] 2,1 ([[spremenljivka]]) in se nahaja približno eno stopinjo od pola, brez zelo bližnih zvezd podobnega sija.{{r|vanl_2007}} [[slika:Precession S.gif|thumb|left|Precesija Zemljine vrtilne osi okrog južnega eliptičnega pola]] Prejšnja severna polarna zvezda je bila [[Kohab]] ([[Beta Malega medveda]]), druga najsvetlejša zvezda v Malem medvedu, ki se nahaja 16 stopinj od Severnice. To vlogo je imela od leta 1500 pr. n. št. do leta 500.{{r|benn_2015}} Svoj čas ni bil tako točna, kot je sedaj Severnica. Zdaj se Kohab in njegova soseda [[Ferkad]] ([[Gama Malega medveda]]) imenujeta »varuha pola« (pri čemer je mišljena Severnica).{{r|benn_2015}} Po drugi strani pa je [[Tuban]] ([[Alfa Zmaja]]) v ozvezdju [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaja]], ki je bil severna polarna zvezda leta 3000 pr. n. št., veliko manj opazen z navideznim sijem 3,67 (ena petina sija Severnice). Sedaj je na [[svetlobno onesnaženje|svetlobno onesnaženem]] urbanem nebu praktično neviden. Ko bo Severnica okoli leta 27.800 znova postala severna zvezda, bo zaradi svojega [[lastno gibanje|lastnega gibanja]] bolj oddaljena od pola, kot je zdaj, medtem ko se je leta 23.600 pr. n. št. približala polu. Težje je v tem trenutku najti južni nebesni pol na nebu, saj je to področje še posebej pust del neba, nominalna južna polarna zvezda pa je [[Sigma Oktanta]], ki je z navideznim sijem 5,5 komaj vidna s prostim očesom tudi pod idealnimi pogoji. To pa se bo spremenilo od 80. do 90. stoletja, ko bo južni nebesni pol potoval skozi [[asterizem|Lažni križ]]. Ta položaj je viden tudi na zvezdni karti. Usmerjenost južnega pola se premika proti ozvezdju [[Južni križ (ozvezdje)|Južni križ]]. Zadnjih približno 2000 let je Južni križ kazal na južni nebesni pol. Posledično je ozvezdje težko videti s [[subtropi|subtropskih]] severnih zemljepisnih širin, za razliko od tega, kako je bilo v času [[stari Grki|starih Grkov]]. Južni križ je mogoče gledati s severa vse do Miamija (približno 25° S), vendar le pozimi/zgodaj spomladi. == Premik polov in premik enakonočij == [[slika:Outside view of precession.jpg|thumb|right|Precesijsko gibanje, kot se ga vidi 'zunaj' nebesne sfere]] [[slika:Precession animation small new.gif|thumb|right|25.700&nbsp;letni cikel precesije, viden iz bližine Zemlje. Trenutna severna [[polarna zvezda]] je [[Severnica]] (zgoraj). Čez približno 8.000&nbsp;let bo to svetla zvezda [[Deneb]] (levo), čez približno 12.000&nbsp;let pa [[Vega (zvezda)|Vega]] (levo v sredini). Zemljino vrtenje ni prikazaoa v merilu – v tem časovnem obdobju bi se dejansko zavrtela več kot 9&nbsp;milijonkrat.]] Slike na desni poskušajo pojasniti razmerje med precesijo Zemljine vrtilne osi in premikom enakonočij. Te slike prikazujejo lego Zemljine vrtilne osi na [[nebesna sfera|nebesni sferi]], izmišljeni sferi, ki postavlja zvezde glede na njihovo lego, kot se jih vidi z Zemlje, ne glede na njihovo dejansko oddaljenost. Prva slika prikazuje nebesno sfero od zunaj, z ozvezdji v zrcalni podobi. Druga slika prikazuje perspektivo lege blizu Zemlje, kot se ga vidi skozi zelo širokokotno lečo (iz katere izhaja očitno popačenje). Zemljina vrtilna os v obdobju 25.700&nbsp;let opisuje majhno modro krožnico med zvezdami blizu vrha diagrama s središčem na severnem polu [[ekliptični koordinatni sistem|ekliptike]] (modra črka '''E''') in s kotnim polmerom približno 23,4°, ki je znan kot [[nagib vrtilne osi]]. Smer precesije je nasprotna dnevnemu vrtenju Zemlje okrog svoje osi. Rjava os je bila Zemljina vrtilna os pred 5000&nbsp;leti, ko je kazala na zvezdo [[Tuban]]. Rumena os, ki kaže na Severnico, zdaj označuje os. Enakonočji nastopita tam, kjer se nebesni ekvator seka z ekliptiko (pomladišče, rdeča črta), to je tam, kjer je Zemljina vrtilna os pravokotna na premico, ki povezuje središči Sonca in Zemlje. (Upoštevati je treba, da se izraz »enakonočje« tukaj nanaša na tako definirano točko na nebesni sferi in ne na trenutek, ko je Sonce nad glavo na ekvatorju, čeprav sta oba pomena povezana.) Ko os [[precesija|precesira]] iz ene usmerjenosti v drugo, se Zemljina ekvatorska ravnina (označena s krožno mrežo okrog ekvatorja) premika. Nebesni ekvator je le Zemljin ekvator, ki je projiciran na nebesno sfero, zato se giblje tako, kot se giblje Zemljina ekvatorska ravnina, z njo pa se premika tudi presečišče z ekliptiko. Lege polov in ekvatorja na Zemlji se ne spreminjajo, spremeni se le usmerjenost Zemlje proti zvezdam stalnicam. [[slika:Equinox path.png|thumb|left|upright=2|Diagram, ki prikazuje premik [[marčevo enakonočje|pomladnega enakonočja]] med zvezdami vzdolž [[ekliptika|ekliptike]] v zadnjih 6000&nbsp;letih. Tradicija, da se [[pomladišče]] vzame za definiranje »znaka Ovna«, sega v babilonsko astrologijo, pribl. 600 pr. n. št. Na tej sliki je razvidno, da je bila glavna zvezda [[Oven (ozvezdje)|Ovna]], [[Hamal]] ([[Alfa Ovna]]), najbližje pomladišču v približno. 7. stoletju pr. n. št.]] Kot je razvidno iz rjave mreže, je bilo pred 5000&nbsp;leti [[marčevo enakonočje|pomladansko enakonočje]] blizu zvezde [[Aldebaran]] v [[Bik (ozvezdje)|Biku]]. Zdaj, kot je razvidno iz rumene mreže, se je premaknilo (označeno z rdečo puščico) nekam v ozvezdje [[Ribi (ozvezdje)|Rib]]. Takšne fotografije so le prvi približki, saj ne upoštevajo spremenljive hitrosti precesije, spremenljivega [[nagib vrtilne osi|nagiba]] ekliptike, planetarne precesije (počasnega vrtenja ravnine ekliptike same, trenutno okrog osi, ki se nahaja na ravnini z longitudo 174,8764°) in lastna gibanja zvezd. Precesijske dobe vsakega ozvezdja, pogosto znane kot »veliki meseci«,<!--v bistvu isto kot astrološke dobe--> so podane približno v spodnji razpredelnici:{{r|kale_2002}} {| class=wikitable ! rowspan=2 | [[ozvezdje]] ! colspan=2 | približni [[datum]] |- ! začetek ! konec |- | [[Bik (ozvezdje)|Bik]] | 4500 pr. n. št | 2000 pr. n. št |- | [[Oven (ozvezdje)|Oven]] | 2000 pr. n. št | 100 pr. n. št |- | [[Ribi (ozvezdje)|Ribi]] | 100 pr. n. št | 2700 |} == Vzrok == Precesijo enakonočij povzročajo gravitacijske sile Sonca in Lune ter v manjši meri druga telesa na Zemljo. Prvi jo je pojasnil Newton.{{r|spl2}} Precesija enakonočij je podobna precesiji [[vrtavka|vrtavke]]. V obeh primerih je delujoča sila posledica gravitacije. Pri vrtavki je ta sila na začetku skoraj vzporedna z vrtilno osjo in se povečuje, ko se vrtavka upočasni. Za [[žiroskop]] na stojalu se lahko približa 90°. Za Zemljo pa sta delujoči sili Sonca in Lune bolj pravokotni na vrtilno os. Zemlja ni popolna [[krogla]], temveč [[sploščeni sferoid]], katere ekvatorialni [[Zemljin polmer|premer]] je približno 43 kilometrov večji od njenega polarnega premera. Zaradi Zemljinega [[nagib vrtilne osi|nagiba vrtilne osi]] je večji del leta polovica te [[ekvatorska izboklina|ekvatorske izbokline]], ki je najbližje Soncu, zunaj središča, bodisi proti severu bodisi proti jugu, daljna polovica pa je zunaj središča na nasprotni strani. Gravitacijska sila na bližjo polovico je močnejša, saj se gravitacija zmanjšuje s kvadratom razdalje, tako da to ustvari majhen navor na Zemljo, saj Sonce vleče močneje na eno stran Zemlje kot na drugo. Os tega navora je približno pravokotna na Zemljino vrtilno os, tako da vrtilna os [[precesija|precesira]]. Če bi bila Zemlja popolna krogla, precesije ne bi bilo. Ta povprečni navor je pravokoten na smer, v kateri je vrtilna os nagnjena stran od pola ekliptike, tako da ne spremeni samega nagiba osi. Velikost navora Sonca (ali Lune) se spreminja glede na kot med smerjo Zemljine vrtilne osi in smerjo gravitacijske privlačnosti. Približuje se ničli, ko sta smeri pravokotni. To se na primer zgodi ob enakonočjih v primeru interakcije s Soncem. To je razvidno iz tega, ker sta bližnja in daljna točka poravnani z gravitacijskim privlakom, tako da ni navora zaradi razlike v gravitacijskem privlačenju. Čeprav je zgornja razlaga vključevala Sonce, enaka razlaga velja za vsa telesa, ki se gibljejo okrog Zemlje, vzdolž ali blizu ekliptike, predvsem pa za Luno. Skupno delovanje Sonca in Lune se imenuje [[lunisolarna precesija]]. Poleg enakomernega naprednega gibanja (kar ima za posledico polni krog v približno 25.700 letih) povzročata Sonce in Luna tudi majhne periodične spremembe zaradi svojih spreminjajočih se leg. Ta nihanja, tako v precesijski hitrosti kot v nagibu vrtilne osi, so znana kot [[nutacija]]. Najpomembnejši člen ima periodo 18,6 let in amplitudo 9,2″. Ta nutacija je posledica 5° razlike med ravnino [[Lunin tir|Luninega tira]], ravnino [[Zemljin tir|Zemljinega tira]] in gravitacijskim vlečenjem ene na drugo.{{r|spl3}} Poleg lunisolarne precesije delovanje drugih planetov [[Osončje|Osončja]] povzroči, da se celotna ekliptika počasi vrti okrog osi z ekliptično dolžino približno 174°, merjeno na trenutni ekliptiki. Ta tako imenovani [[planetarna precesija|planetarni precesijski]] premik pomeni vrtenje ravnine ekliptike za 0,47″ na leto (več kot stokrat manj kot lunisolarna precesija). Vsota obeh precesij je znana kot [[splošna precesija]]. == Izračun == [[slika:Field tidal.svg|thumb|right|[[Plimska sila]] na Zemljo zaradi Sonca, Lune ali planeta]] [[Plimska sila]] na Zemljo zaradi motečega telesa (Sonca, Lune ali planeta) je izražena z Newtonovim [[splošni gravitacijski zakon|splošnim gravitacijskim zakonom]], pri čemer velja, da je gravitacijska sila motečega telesa na Zemljini najbližji strani večja od gravitacijske sile na Zemljini oddaljeni strani za količino, ki je sorazmerna razliki kubov razdalj med bližnjo in oddaljeno stranjo. Če se gravitacijska sila motečega telesa, ki deluje na [[Zemljina masa|Zemljino maso]] kot točkovna masa v središču Zemlje (ki zagotavlja [[centripetalna sila|centripetalno silo]], kar povzroča tirno gibanje), odšteje od gravitacijske sile motečega telesa povsod na površini Zemlja, ostane to kar se lahko šteje za plimsko silo. To daje paradoksalno predstavo o sili, ki deluje stran od satelita, vendar je v resnici preprosto manjša sila proti temu telesu zaradi gradienta v gravitacijskem polju. Za precesijo se lahko to plimsko silo združi v dve sili, ki delujeta le na [[ekvatorska izboklina|ekvatorsko izboklino]] zunaj srednjega sferičnega polmera. To [[dvojica sil|dvojico sil]] je mogoče razstaviti na dva para komponent, en par je vzporeden z Zemljino ekvatorialno ravnino proti in stran od motečega telesa, ki se medsebojno izničita, drugi par pa je vzporeden z Zemljino vrtilno osjo, oba proti ravnini ekliptike.{{r|muel_1969}} Slednji par sil ustvari [[vektor (matematika)|vektor]] [[navor]]a na Zemljini ekvatorski izboklini:{{r|will_1994}} : <math> \mathbf{T} = \frac{3\mu}{r^{3}}(J - A) \sin\delta \cos\delta \begin{pmatrix}\sin\alpha \\ -\cos\alpha \\ 0\end{pmatrix} \!\, , </math> kjer je: * <math> \mu = \kappa m \!\, </math> – [[standardni gravitacijski parameter]] motečega telesa * <math> r \!\, </math> – geocentrična razdalja do motečega telesa * <math> J \!\, </math> – masni [[vztrajnostni moment]] okrog Zemljine vrtilne osi * <math> A \!\, </math> – masni vztrajnostni moment okrog ekvatorskega [[Zemljin polmer|Zemljinega premera]] * <math> J - A \!\, </math> – masni vztrajnostni moment Zemljine ekvatorske izbokline (<math> J > A \!\, </math>) * <math> \delta \!\, </math> – [[deklinacija]] motečega telesa (severno ali južno od ekvatorja) * <math> \alpha \!\, </math> – [[rektascenzija]] motečega telesa (vzhodno od [[pomladno enakonočje|pomladnega enakonočja]]). Trije [[enotski vektor]]ji navora v središču Zemlje (od zgoraj navzdol) so <math> \mathbf{x} \!\, </math> na premici znotraj ravnine ekliptike (presečišče Zemljine ekvatorialne ravnine z ravnino ekliptike), ki je usmerjena proti pomladnemu enakonočju, <math> \mathbf{y} \!\, </math> na premici v ravnini ekliptike, usmerjena proti poletnemu Sončevemu obratu (90° vzhodno od <math> \mathbf{x} \!\, </math>), in <math> \mathbf{z} \!\, </math> na premici, usmerjeni proti severnemu polu ekliptike. Vrednost treh sinusnih členov v smeri <math> \mathbf{x} \!\, </math> (<math> \sin \delta \cos \delta \sin \alpha \!\, </math>) za Sonce je [[sinus in kosinus|kvadratna sinusna]] [[valovna oblika]], ki se spreminja od nič ob enakonočjih (0°, 180°) do 0,36495 ob Sončevih obratih (90°, 270°). Vrednost v smeri <math> \mathbf{y} \!\, </math> (<math> \sin \delta \cos \delta (-\cos \alpha) \!\, </math>) za Sonce je sinusno valovanje, ki se spreminja od nič ob štirih enakonočjih in Sončevih obratih do ±0,19364 (malo več kot polovica vrha kvadrata sinusa) na polovici poti med vsakim enakonočjem in Sončevim obratom z vrhovi, rahlo nagnjenimi proti enakonočjema (43,37°(−), 136,63°(+), 223,37°(−), 316,63°(+)). Obe Sončevi valovni obliki imata približno enako amplitudo od vrha do vrha in enako periodo, polovico obrata ali polovico leta. Vrednost v smeri <math> \mathbf{z} \!\, </math> je nič. Povprečni navor sinusnega valovanja v smeri <math> \mathbf{y} \!\, </math> je enak nič za Sonce ali Luno, zato ta komponenta navora ne vpliva na precesijo. Povprečni navor kvadrata sinusa valovne oblike v smeri <math> \mathbf{x} \!\, </math> za Sonce ali Luno je: : <math> T_{x} = \frac{3}{2}\frac{\mu}{a^{3} \left(1 - e^{2}\right)^\frac{3}{2}}(J - A) \sin\varepsilon \cos\varepsilon \!\, , </math> kjer je: * <math> a \!\, </math> – [[mala in velika polos|velika polos]] Zemljinega (Sončevega) ali Luninega tira * <math> e \!\, </math> – [[izsrednost tira|izsrednost]] Zemljinega (Sončevega) ali Luninega tira in 1/2 predstavlja povprečje kavdrata sinusa valovne oblike, <math> a^{3} \left(1 - e^{2}\right)^\frac{3}{2} \!\, </math> predstavlja kub povrečne razdalje Sonca ali Lune od Zemlje po celotnem eliptičnem tiru,{{r|boue_2006}} <math> \varepsilon \!\, </math> (kot med ekvatorialno ravnino in ravnino ekliptike) pa je največja vrednost <math> \delta \!\, </math> za Sonce in povprečna največja vrednost za Luno v celotnem 18,6-letnem ciklu. Precesija je enaka: : <math> \frac{\mathrm{d} \psi}{\mathrm{d} t} = \frac{T_{x}}{J \omega\sin\epsilon} \!\, , </math> kjer je <math> \omega \!\, </math> Zemljina [[kotna hitrost]] in <math> J \omega \!\, </math> Zemljina [[vrtilna količina]]. Tako je komponenta prvega reda precesije zaradi Sonca enaka:{{r|will_1994}} : <math> \frac{\mathrm{d} \psi_{\rm S}}{\mathrm{d} t} = \frac{3}{2} \left[ \frac{\mu}{a^{3} \left( 1 - e^{2} \right)^{\frac{3}{2}}} \right]_{\rm S} \left[ \frac{J - A}{J}\frac{\cos\epsilon}{\omega} \right]_{\rm Z} \!\, , </math> in zaradi Lune je prispevek: : <math> \frac{\mathrm{d} \psi_{\rm L}}{\mathrm{d} t} = \frac{3}{2} \left[ \frac{\mu \left( 1 - \frac{3}{2} \sin^{2} i \right) }{a^{3} \left( 1 - e^{2} \right)^{\frac{3}{2}}} \right]_{\rm L} \left[ \frac{J - A}{J}\frac{\cos\epsilon}{\omega} \right]_{\rm Z} \!\, , </math> kjer je <math> i \!\, </math> kot med ravnino Luninega tira in ravnino ekliptike. V teh dveh enačbah so parametri Sonca v oglatih oklepajih z oznako <math> \mathrm{S} \!\, </math>, Lunini parametri so v oglatih oklepajih z oznako <math> \mathrm{L} \!\, </math> in parametri Zemlje v oglatih oklepajih z oznako <math> \mathrm{Z} \!\, </math>. Izraz <math> \left( 1 - \frac{3}{2} \sin^{2} i \right) \!\, </math> upošteva [[naklon tira|naklon]] Luninega tira glede na ekliptiko. Izraz <math> (J - A)/J \!\, </math> je Zemljina [[geodezija|dinamična eliptičnost ali sploščenost]], ki je prilagojena opazovani precesiji, ker notranja zgradba Zemlje ni dovolj podrobno znana. Če bi bila Zemlja [[homogenost (fizika)|homogena]], bi bil člen enak kvadratu njene [[kotna izsrednost|tretje izsrednosti]]:{{r|airy_1842}}{{rp|200}} : <math> e''^{2} = \frac{r_{a}^{2} - r_{b}^{2}}{r_{a}^{2} + r_{b}^{2}} \!\, , </math> kjer je <math> r_{a} \!\, </math> ekvatorialni polmer (6.378.137 m) in <math> r_{b} \!\, </math> polarni premer (6.356.752 m), tako da je <math> e^{2} = 0,003358481 \!\, </math>. Veljavni parametri za [[epoha (astronomija)|epoho]] [[J2000,0]], zaokroženi na sedem [[značilne števke|značilnih števk]] (brez [[vodilna števka|vodilne]] 1), so:{{r|simo_1994}}{{r|mcca_1992}} {| class=wikitable ! Sonce !! Luna !! Zemlja |- |''&mu;'' = 1,3271244{{E|20}} m<sup>3</sup>/s<sup>2</sup> |''&mu;'' = 4,902799{{E|12}} m<sup>3</sup>/s<sup>2</sup> |(''J'' − ''A'')/''J'' = 0,003273763 |- |''a'' = 1,4959802{{E|11}} m |''a'' = 3,833978{{E|8}} m |''ω'' = 7,292115{{E|−5}} rad/s |- |''e'' = 0,016708634 |''e'' = 0,05554553 | ε = 23,43928° |- | |''i'' = 5,156690° | |} kar da: : <math> \mathrm{d} \psi_{\rm S} / \mathrm{d} t = 2,450183 \cdot 10^{-12} / \text{s} \!\, , </math> : <math> \mathrm{d} \psi_{\rm L} / \mathrm{d} t = 5,334529 \cdot 10^{-12} / \text{s} \!\, , </math> pri čemer je treba obe vrednosti pretvoriti v ″/a (ločne sekunde/leto) s številom [[ločna sekunda|ločnih sekund]] v 2[[pi|''π'']] [[radian]]ih (1,296{{E|6}}″/2''π'') in številom [[sekunda|sekund]] v enem [[leto|letu]] ([[julijansko leto]]) (3,15576{{E|7}}s/a): : <math> \mathrm{d} \psi_{\rm S} / \mathrm{d} t = 15,948788 ''/ \text{a} \!\, </math> proti <math> 15,948870 ''/ \text{a} \!\, </math> iz Williams (1994){{r|will_1994}} : <math> \mathrm{d} \psi_{\rm L} / \mathrm{d} t = 34,723638 ''/ \text{a} \!\, </math> proti <math> 34,457698 ''/ \text{a} \!\, </math> iz Williams (1994). Enačba za Sonce je dobra predstavitev precesije zaradi Sonca, ker je Zemljin tir blizu elipse in jo drugi planeti le rahlo motijo. Enačba za Luno ni tako dobra predstavitev precesije zaradi Lune, ker Lunin tir močno popači Sonce in niti polmer niti izrednost nista konstantna skozi leto. == Vrednosti == [[Simon Newcomb|Newcombov]] izračun ob koncu 19. stoletja za splošno precesijo (<math> p \!\, </math>) v longitudi je dal vrednost 5.025,64″ na tropsko stoletje, kar je bila splošno sprejeta vrednost, dokler umetni sateliti niso zagotovili točnejša opazovanja in elektronski računalniki omogočili izračun bolj dodelanih modelov:{{r|miha_1978}} : <math> p = 5.025,64 + 0,0222 \, T \!\, </math> v ločnih sekundah, kjer je <math> T \!\, </math> čas v julijanskih stoletjih (to je 36.525 dni) od epohe [[J1900,0]]. [[Jay Henry Lieske]] je leta 1976 razvil posodobljeno teorijo, kjer je <math> p \!\, </math> enaka 5.029,0966″ (ali 1,3969713°) na julijansko stoletje. [[Mednarodna astronomska zveza]] je to vrednost na svoji 16. generalni skupščini v Grenoblu prevzela za novo osnovo:{{r|miha_1978}} : <math> p = 5.029,0966 + 0,0222 \, T \!\, </math> v ločnih sekundah, kjer je <math> T \!\, </math> čas v julijanskih stoletjih od epohe J2000,0. Sodobne tehnike, kot sta [[interferometrija z zelo dolgo bazo|VLBI]] in [[eksperiment laserskega določanja razdalje do Lune|LLR]] so omogočile nadaljnje izboljšave. Mednarodna astronomska zveza je leta 2000 sprejela novo [[astronomska konstanta|konstantno]] vrednost, leta 2003 in 2006 pa nove računske metode in polinomske izraze. Vrednost '''akumulirane precesije''' je:{{r|capi_2003}} : <math> p_{\rm A} = 5.928,796195 \, T + 1,10543348 \, T^{2} + \text{členi višjih redov} \!\, </math> v ločnih sekundah, <math> T \!\, </math> pa je čas v julijanskih stoletjih od epohe J2000,0. Stopnja precesije je odvod tega: : <math> p = 5.928,796195 + 1,10543348 \, T + \text{členi višjih redov} \!\, . </math> Konstantni člen te stopnje (5.028,796195″ na stoletje v zgornji enačbi) ustreza enemu celotnemu precesijskemu krogu v 25.771,57534 letih (en polni krog 360°, deljen s 50,28796195″ na leto),{{r|capi_2003}} čeprav nekateri drugi viri navajajo vrednost 25771,4 leta, kar pušča majhno negotovost. Stopnja precesije ni konstantna, ampak (trenutno) počasi narašča skozi čas, kot kažejo linearni (in višji) členi v <math> T \!\, </math>. V vsakem primeru je treba poudariti, da je ta formula veljavna samo v ''omejenem časovnem obdobju''. To je polinomski izraz, osredotočen na datum J2000,0, empirično prilagojen opazovalnim podatkom, ne pa na determinističnem modelu Osončja. Jasno je, da če <math> T \!\, </math> postane dovolj velik (daleč v prihodnosti ali daleč v preteklosti), bo prevladal kvadratni člen <math> T^{2} \!\, </math>, <math> p \!\, </math> pa bo dosegla zelo velike vrednosti. V resnici podrobnejši izračuni na [[numerični model Osončja|numeričnem modelu Osončja]] kažejo, da ima precesijska stopnja periodo približno 41.000 let, enako kot nagib vrtilne osi. To je: : <math> p = A + BT + CT^{2} + \cdots \!\, </math> je približek: : <math> p = a + b\sin \left( \frac{2\pi T}{P} \right) \!\, , </math> kjer je <math> P \!\, </math> 41.000-letna perioda. Teoretični modeli lahko izračunajo konstante (koeficiente), ki ustrezajo višjim potencam <math> T \!\, </math>, toda ker je nemogoče, da se polinom ujema s periodično funkcijo pri vseh številih, bo razlika v vseh takšnih približkih neomejeno naraščala ko se bo povečal <math> T \!\, </math>. Zadostno točnost je mogoče doseči v omejenem časovnem obdobju tako, da se opazovalnim podatkom prilagodi polinom dovolj visokega reda namesto nujno nepopolnega dinamičnega numeričnega modela.{{pojasni|date=januar 2022}} Za trenutne izračune tire leta umetnih satelitov in vesoljskih plovil daje polinomska metoda boljšo točnost. V tem pogledu je Mednarodna astronomska zveza izbrala najbolje razvito razpoložljivo teorijo. Do nekaj stoletij v preteklost in prihodnost se nobena od uporabljenih formul ne razlikuje veliko. Za do nekaj tisoč let v preteklosti in prihodnosti se večina ujema z določeno točnostjo. Za bolj oddaljena obdobja postanejo odstopanja prevelika – točne stopnje in periode precesije morda ne bo mogoče izračunati z uporabo teh polinomov niti za eno samo celotno periodo precesije. Precesija Zemljine vrtilne osi je zelo počasen pojav, a na ravni točnosti, s katero delajo astronomi, jo je treba upoštevati vsakodnevno. Upoštevati je treba, da čeprav sta precesija in nagib Zemljine osi (nagnjenost ekliptike) izračunana iz iste teorije in sta tako medsebojno povezana, obe gibanji delujeta neodvisno drug od drugega in se gibljeta v nasprotnih smereh.{{pojasni|datum=januar 2022}} Stopnja precesije kaže sekularno zmanjšanje zaradi [[plimski pospešek|plimske disipacije]] s 59"/a na 45"/a (a = ''annum'' = [[julijansko leto]]) med periodo 500 milijonov let, usredinjeno na sedanjost. Po povprečenju kratkoročnih nihanj (več deset tisoč let) se lahko dolgoročni trend približa z naslednjimi polinomi za negativni in pozitivni čas od sedanjosti v "/a, kjer je <math> T \!\, </math> v [[milijarda]]h julijanskih let (Ga):{{r|lask_2004}} : <math> p^{-} = 50,475838 - 26,368583 \, T + 21,890862 \, T^{2} \!\, </math> : <math> p^{+} = 50,475838 - 27,000654 \, T - 15,603265 \, T^{2} \!\, . </math> To da zdaj povprečno dolžino cikla 25.676 let. Precesija bo večja od <math> p^{+} \!\, </math> za majhno vrednost +0,135052"/a med {{brez preloma|+30 Ma}} in {{brez preloma|+130 Ma}}. Skok do tega presežka nad <math> p^{+} \!\, </math> se bo zgodil šele čez {{brez preloma|20 Ma}}, ki se začne zdaj, ker sekularno zmanjšanje precesije začenja preseči resonanco v Zemljinem tiru, ki jo povzročajo drugi planeti . Po mnenju [[William Roger Ward|Williama Warda]], ko se bo v približno 1.500 milijonih letih razdalja Lune, ki nenehno narašča zaradi učinkov [[plimovanje|plimovanja]], povečala s sedanjih 60,3 na približno 66,5 Zemljinih polmerov, bo resonanca zaradi planetarnih učinkov potisnila precesijo najprej na 49.000 let, nato pa, ko bo Luna v približno 2.000&nbsp;milijonih letih dosegla 68 Zemljinih polmerov, do 69.000 let. To bo povezano tudi z divjimi nihanji nagiba vrtilne osi. Ward pa je uporabil nenormalno veliko sodobno vrednost za disipacijo plimovanja. Z uporabo 620-milijonskega povprečja, ki ga zagotavljajo [[ritmit|plimski ritmiti]] približno polovice sodobne vrednosti, te resonance ne bodo dosežene do približno 3000 oziroma 4000 milijonov let. Vendar pa bodo zaradi postopoma naraščajočega [[Sončev izsev|Sončevega izseva]] Zemljini [[ocean]]i izhlapeli pred tem časom (čez približno 2100&nbsp;milijonov let). == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * [[cikel]] * [[doba Vodnarja]] * [[zodiak]] * [[zodiakalna doba]] ([[astrološka doba]]) * [[nutacija]] * [[nagib vrtilne osi]] * [[Eulerjevi koti]] * [[nebesni pol]] * [[nebesni koordinatni sistem]] * [[Milankovićevi cikli]] * [[polarno gibanje]] * [[sidersko leto]] * [[pomladišče]] * [[vrtavke Lagrangea, Eulerja in Kovalevske]] * [[Poinsotov elipsoid]] {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="airy_1842">{{sktxt|Airy|1842}}.</ref> <ref name="alba_900">{{sktxt|Albatani|900}}.</ref> <ref name="alis_964">{{sktxt|Ali Sufi|964}}.</ref> <ref name="benn_2015">{{sktxt|Benningfield|2015}}.</ref> <ref name="berg_1976">{{sktxt|Berger|1976}}.</ref> <ref name="boue_2006">{{sktxt|Boué|Laskar|2006|p=329}}.</ref> <ref name="capi_2003">{{sktxt|Capitaine|Wallace|Chapront|2003|loc= str. 581, izraz 39}}.</ref> <ref name="drey_1958">{{sktxt|Dreyer|1958|p=204}}.</ref> <ref name="evan_1998">{{sktxt|Evans|1998}}.</ref> <ref name="gill_1960">{{sktxt|Gillispie|1960|p=24}}.</ref> <ref name="hohe_2013">{{sktxt|Hohenkerk|Yallop|Smith|Sinclair|2013|p=99}}.</ref> <ref name="kale_2002">{{sktxt|Kaler|2002|p=152}}.</ref> <ref name="kolc_1986">{{sktxt|Kolčinski|Korsun|Rodriges|1986}}.</ref> <ref name="kurt_1986">{{sktxt|Kurtik|1986}}.</ref> <ref name="lask_2004">{{sktxt|Laskar|Robutel|Joutel|Gastineau|2004}}.</ref> <ref name="lern_2003">{{sktxt|Lerner|Lerner|2003|pp=105, 454}}.</ref> <ref name="main_1863">{{sktxt|Main|1863|pp=203–204}}.</ref> <ref name="mcca_1992">{{sktxt|McCarthy|1992}}.</ref> <ref name="miha_1978">{{sktxt|Mihajlov|1978|loc=§ »Как измерить прецессию?«}}.</ref> <ref name="milb_2007">{{sktxt|Milbrath|2007}}.</ref> <ref name="muel_1969">{{sktxt|Mueller|1969|p=59}}.</ref> <ref name="neug_1950">{{sktxt|Neugebauer|1950}}.</ref> <ref name="pann_1961">{{sktxt|Pannekoek|1961|p=92}}.</ref> <ref name="ping_1972">{{sktxt|Pingree|1972}}.</ref> <ref name="ptol_1998">{{sktxt|Ptolemaj|1998}}.</ref> <ref name="ptol_1998-135">{{sktxt|Ptolemaj|1998|loc=str. 135, op. 14}}.</ref> <ref name="ptol_1994-139">{{sktxt|Ptolemaj|1998|p=139}}.</ref> <ref name="rawl_1999">{{sktxt|Rawlins|1999}}.</ref> <ref name="rice_1997">{{sktxt|Rice|1997}}.</ref> <ref name="roza_1976">{{sktxt|Rožanska|1976}}.</ref> <ref name="rufu_1939">{{sktxt|Rufus|1939|236}}.</ref> <ref name="sera_1907">{{sktxt|Serafimov|1907}}.</ref> <ref name="simo_1994">{{sktxt|Simon|Bretagnon|Chapront|Chapront-Touzé|1994}}.</ref> <ref name="snow_2022">{{sktxt|Snowder|2022}}.</ref> <ref name="strn_2000">{{sktxt|Strnad|2000}}.</ref> <ref name="surj_1935">{{sktxt|Surja Sidhanta|1935|p=114}}.</ref> <ref name="tomp_1971">{{sktxt|Tompkins|1971}}.</ref> <ref name="toom_1978">{{sktxt|Toomer|1978|p=218}}.</ref> <ref name="vanl_2007">{{sktxt|van Leeuwen|2007}}.</ref> <ref name="vond_2011">{{sktxt|Vondrák|Capitaine|Wallace|2011}}.</ref> <ref name="will_1994">{{sktxt|Williams|1994}}.</ref> <ref name="spl0">{{navedi splet|title= IAU 2006 Resolution B1: Adoption of the P03 Precession Theory and Definition of the Ecliptic|lang= en|accessdate= 28. februarja 2009|url= http://www.iau.org/static/resolutions/IAU2006_Resol1.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20111021185416/http://iau.org/static/resolutions/IAU2006_Resol1.pdf|archive-date= 21. oktobra 2011|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl1">{{citat|author= Vlada Indije|title= Report of the Calendar Reform Committee|date= 1955|publisher= Svet za znanstvene in industrijske raziskave|page= 262|lang= en|url= https://dspace.gipe.ac.in/xmlui/bitstream/handle/10973/39692/GIPE-043972.pdf|quote=Longitudi prve točke Ovna se glede na obe šoli tako razlikujeta za 23° [51]′ (–) 19° 11′ ... [Zgornja meja je bila povečana za 42′ akumulirane precesije 1950–2000.]}}</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|title= Precession of the equinoxes|website= infoplease.com|publisher= [[Columbia Encyclopedia]]|lang= en|url= https://www.infoplease.com/encyclopedia/science/space/astronomy/precession-of-the-equinoxes}}</ref> <ref name="spl3">{{navedi splet|title= Basics of Space Flight : Section 1, Chapter 2. Reference Systems|date= 29. oktober 2013|lang= en|url = http://www2.jpl.nasa.gov/basics/bsf2-1.php#nutation|accessdate= 26. marca 2015|website= Laboratorij za reaktivni pogon|publisher= [[Laboratorij za reaktivni pogon]]/[[NASA]]}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * ''Explanatory supplement to the Astronomical ephemeris and the American ephemeris and nautical almanac'' * {{citat|author= Surja Sidhanta|authorlink= Surja Sidhanta|title= Translation of Surya Siddhanta: A Textbook of Hindu Astronomy|publisher= [[Univerza v Kalkuti]]|date= 1935|orig-year= 1860|translator-last= Burgess|translator-first= Ebenezzer|editor-last1= Gangooly|editor-first1= Phanindralal|url= https://archive.org/details/TranslationOfTheSuryaSiddhanta/page/n169|pages= 114}} * {{citat|last1= Airy|first1= George Biddell|authorlink1= George Biddell Airy|title= Mathematical tracts on the lunar and planetary theories, the figure of the earth, precession and nutation, the calculus of variations, and the undulatory theory of optics|date= 1842|edition= 3.|url= https://archive.org/details/mathematicaltra06airygoog}} * {{citat|last1= Akçam|first1= Halûk|title= Precession and the Obliquity of the Ecliptic|date= 1. januar 2004|lang= en|url= http://www.tenspheres.com/researches/precession.htm|accessdate= 2023-03-24|archive-date= 2006-06-15|archive-url= https://web.archive.org/web/20060615160717/http://www.tenspheres.com/researches/precession.htm|url-status= dead}}, primerjava vrednosti, ki jih predvidevajo različne teorije * {{citat|author1= Albatani|authorlink1= Albatani|title= Zij Al-Sabi'|date= 900|lang= ar|url= http://shamela.ws/browse.php/book-452#page-132|accessdate= 30. septembra 2017|archive-url= https://web.archive.org/web/20170105192525/http://shamela.ws/browse.php/book-452#page-132|archive-date= 5. januarja 2017|url-status= dead}} * {{citat|author1= Ali Sufi|authorlink1= Abdurahman Ali Sufi|title= Book of the Constellations of the Fixed Stars|date= 964|publisher= [[Kongresna knjižnica]]|lang= en|url= https://www.loc.gov/item/2021667391}} * {{navedi novice|last1= Benningfield|first1= Damond|title= Kochab|date= 14. junij 2015|work= [[StarDate]]|publisher= [[Observatorij McDonald|McDonaldov observatorij]] [[Univerza Teksasa v Austinu|Univerze Teksasa v Austinu]]|lang= en|url= http://stardate.org/radio/program/2015-06-14|accessdate= 14. junija 2015|archive-date= 2015-09-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20150904080408/http://stardate.org/radio/program/2015-06-14|url-status= dead}} * {{citat|last1= Berger|first1= André Léon|authorlink1= André Berger|title= Obliquity and precession for the last 5000000 years|journal= [[Astronomy & Astrophysics]]|date= 1976|volume= 51|issue= 1|pages= 127–135|bibcode= 1976A&A....51..127B}} * {{citat|last1= Boué|first1= Gwenaël|last2= Laskar|first2= Jacques|title= Precession of a planet with a satellite|journal= [[Icarus (revija)|Icarus]]|date= december 2006|volume= 185|issue= 2|pages= 312–330|bibcode= 2006Icar..185..312B|doi= 10.1016/j.icarus.2006.07.019}} * {{citat|last1= Capitaine|first1= Nicole|last2= Wallace|first2= Patrick T.|last3= Chapront|first3= Jean|title= Expressions for IAU 2000 precession quantities|journal= Astronomy & Astrophysics|date= 3. december 2003|volume= 412|issue= 2|pages= 567–586|url= http://syrte.obspm.fr/iau2006/aa03_412_P03.pdf|doi= 10.1051/0004-6361:20031539}} * {{citat|last1= Dreyer|first1= John Louis Emil|authorlink1= John Dreyer|title= A History of Astronomy from Thales to Kepler|date= 1953|edition= 2.|publisher= Dover|location= New York}} * {{citat|last1= Evans|first1= James|title= The History and Practice of Ancient Astronomy|date= 1998|publisher= [[Oxford University Press]]|location= New York}} * {{citat|last1= Gillispie|first1= Charles Coulston|authorlink1= Charles Coulston Gillispie|title= The Edge of Objectivity: An Essay in the History of Scientific Ideas|date= 1960|publisher= Princeton University Press|isbn= 0-691-02350-6|url= https://archive.org/details/edgeofobjectivit00char|page= 24}} * {{citat|last1= Hilton|first1= James Lindsay|authorlink1= James Lindsay Hilton|last2= Capitaine|first2= Nicole|last3= Chapront|first3= Jean|last4= Ferrándiz|first4= José Manuel|last5= Fienga|first5= Agnes|last6= Fukushima|first6= Toshio|last7= Getino|first7= Juan|last8= Mathews|first8= P. M.|last9= Simon|first9= Jean-Louis|last10= Soffel|first10= Michael H.|last11= Vondrák|first11= Jan|last12= Wallace|first12= Patrick T.|last13= Williams|first13= James G.|title= Report of the International Astronomical Union Division I Working Group on Precession and the Ecliptic|journal= [[Celestial Mechanics and Dynamical Astronomy]]|date= marec 2006|volume= 94|issue= 3|pages= 351–367|url= http://syrte.obspm.fr/iau2006/cm06_94_PEWG.pdf|bibcode= 2006CeMDA..94..351H|doi= 10.1007/s10569-006-0001-2|s2cid= 122358401}} * {{citat|last1= Hohenkerk|first1= Catherine Young|last2= Yallop|first2= Bernard Douglas|last3= Smith|first3= C. A.|last4= Sinclair|first4= A. T.|chapter= Celestial Reference Systems|title= Explanatory Supplement to the Astronomical Almanac|editor-last1= Urban|editor-first1= Sean E.|editor-last2= Seidelmann|editor-first2= P. Kenneth|date= 2013|edition= 3.|publisher= University Science Books|location= Sausalito|page= 99|url= https://uscibooks.aip.org/books/explanatory-supplement-to-the-astronomical-almanac-3rd-edition/|accessdate= 26. januarja 2023|archive-url= https://web.archive.org/web/20230324015107/https://uscibooks.aip.org/books/explanatory-supplement-to-the-astronomical-almanac-3rd-edition/|archive-date= 2023-03-24|url-status= dead}} * {{citat|last1= Kaler|first1= James Bailey|authorlink1= James Bailey Kaler|title= The Ever-Changing Sky: A Guide to the celestial sphere|date= 2002|type= reprint|page= 152|publisher= [[Cambridge University Press]]|isbn= 978-0521499187|url= https://books.google.com/books?id=KYLSMsduNqcC&pg=PA152}} * {{citat|last1= Kolčinski|first1= Ilja Grigorjevič|authorlink1= Ilja Grigorjevič Kolčinski|last2= Korsun|first2= Ala Aleksejevna|last3= Rodriges|first3= Modest Geraklifovič|title= Астрономы. Биографический справочник|date= 1986|publisher= Naukova dumka|location= Kijev|pages= 42—43, 83, 249|lang= ru|url= http://www.astronet.ru/db/msg/1220122|accessdate= 1. februarja 2023}} * {{citat|last1= Kurtik|first1= Genadij Jevsejevič|authorlink1= Genadij Jevsejevič Kurtik|chapter= Теория восхождения и нисхождения Сабита ибн Корры. К проблеме взаимоотношения теории и наблюдений|title= Историко-астрономические исследования|date= 1986|volume= 18|pages= 111—150|editor-last1= Gurštejn|editor-first1= Aleksander Aronovič|editor-link1= Aleksander Aronovič Gurštejn|url= http://naturalhistory.narod.ru/Hronolog/IAI/IAI_18/Iai_Ogl.htm}} * {{citat|last1= Laskar|first1= Jacques|authorlink1= Jacques Laskar|last2= Robutel|first2= Philippe|last3 = Joutel|first3= Frédéric|last4= Gastineau|first4= Mickael |last5= Correia|first5= Alexandre C. M.|last6= Levrard|first6= Benjamin A.|title= A long-term numerical solution for the insolation quantities of the Earth|journal= Astronomy & Astrophysics|date= 2004|volume= 428|pages= 261–285|doi= 10.1051/0004-6361:20041335|bibcode= 2004A&A...428..261L|doi-access= free}} * {{citat|last1= Lerner|first1= K. Lee|last2= Lerner|first2= Brenda Wilmoth|title= World of earth science|date= 2003|publisher= Thomson-Gale|location= Farmington Hills, MI|isbn= 0-7876-9332-4|oclc= 60695883|pages= 105, 454|quote= Med kroženjem okrog Sonca je Zemljina polarna os vzporedna s Severnico. Čeprav opazimo vzporednost, usmerjenost Zemljine polarne osi kaže precesijo – krožno nihanje, ki ga pokažejo žiroskopi – kar ima za posledico 28.000 let dolg precesijski cikel. Trenutno Zemljina polarna os kaže približno v smeri Severnice. Zaradi precesije bo v naslednjih 11.000 letih Zemljina os precesirala ali nihala, tako da bo njena smer kazala proti zvezdi Vega.}} * {{citat|last1= Lieske|first1= Jay Henry|authorlink1= Jay Henry Lieske|last2= Lederle|first2= Trudpert|authorlink2= Trudpert Lederle|last3= Fricke|first3= Walter Ernst|authorlink3= Walter Ernst Fricke|last4= Morando|first4= Bruno Lucien Jean|authorlink4= Bruno Morando|title= Expressions for the Precession Quantities Based upon the IAU (1976) System of Astronomical Constants|journal= Astronomy & Astrophysics|date= 1977|volume= 58|pages= 1–16|bibcode=1977A&A....58....1L}} * {{citat|last1= Main|first1= Robert|title= Practical and Spherical Astronomy|date= 1863|url= https://archive.org/details/practicalandsph00maingoog/page/n224|publisher= Deighton, Bell, and Co.|location= Cambridge|pages= 203–204}} * {{citat|last1= McCarthy|first1= Dennis D.|authorlink1= Dennis D. McCarthy|url= http://ilrs.gsfc.nasa.gov/docs/iers_1996_conventions.ps|title= IERS Technical Note 13 – IERS Standards (1992)|date= 1992|id= Postscript, uporabi [https://www.xconvert.com/convert-ps-to-pdf XConvert]}} * {{citat|last1= Mihajlov|first1= Aleksander Aleksandrovič|authorlink1= Aleksander Aleksandrovič Mihajlov (astronom)|title= Прецессия|journal= [[Zemlja i Vselennaja]]|date= 1978|volume= 14|issue= 2|pages= 24–30|url= http://moscowaleks.narod.ru/pretses.html}} * {{citat|last1= Milbrath|first1= Susan|authorlink1= Susan Milbrath|title= Just How Precise is Maya Astronomy?|journal= Institute of Maya Studies newsletter|date= december 2007|url= http://www.instituteofmayastudies.org/Milbrath2012.pdf|accessdate= 2023-03-24|archive-date= 2011-07-26|archive-url= https://web.archive.org/web/20110726181418/http://www.instituteofmayastudies.org/Milbrath2012.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Mueller|first1= Ivan Istvan|authorlink1= Ivan Istvan Mueller|title= Spherical and practical astronomy as applied to geodesy|date= 1969|page= 59|publisher= Frederick Unger|location= New York}} * {{citat|last1= Neugebauer|first1= Otto Eduard|authorlink1= Otto Eduard Neugebauer|title= The Alleged Babylonian Discovery of the Precession of the Equinoxes|journal= [[Journal of the American Oriental Society]]|date= 1950|volume= 70|issue= 1|pages= 1–8|doi= 10.2307/595428|jstor= 595428}} * {{citat|last1= Pannekoek|first1= Antonie|authorlink1= Antonie Pannekoek|title= A History of Astronomy|date= 1961|publisher= Dover|location= New York}} * {{citat|last1= Parker|first1= Richard Anthony|authorlink1= Richard Anthony Parker|contribution= Egyptian Astronomy, Astrology, and Calendrical Reckoning|title= [[Dictionary of Scientific Biography]]|date= 1978|volume= 15|pages= 706–727|publisher= Charles Scribner's Sons|location= New York}} * {{citat|last1= Pingree|first1= David|title= Precession and trepidation in Indian astronomy before A.D. 1200|journal= [[Journal for the History of Astronomy]]|date= 1972|volume= 3|pages= 27–35|bibcode= 1972JHA.....3...27P|doi= 10.1177/002182867200300104|s2cid= 115947431}} * {{citat|last1= Poinsot|first1= Louis|authorlink1= Louis Poinsot|title= Précession des équinoxes|date= 1857|publisher= Machet-Bachelier|location= Pariz|url= https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k77834m?rk=42918;4}} * {{citat|author1= Ptolemaj|authorlink1= Ptolemaj|title= Ptolemy's Almagest|translator-last1= Toomer|translator-first1= Gerald James|date= 1998|orig-year= 1984 {{okoli|150}}|publisher= [[Princeton University Press]]|pages= 131–141, 321–340|isbn= 0-691-00260-6}} * {{citat|last1= Rawlins|first1= Dennis|authorlink1= Dennis Rawlins|title= Continued-Fraction Decipherment: the Aristarchan Ancestry of Hipparchos’ Yearlength & Precession|journal= DIO: The International Journal of Scientific History|date= junij 1999|volume= 9|issue= 1|pages= 31–38|url= http://www.dioi.org/vols/w91.pdf|accessdate= 1. februarja 2023|archive-date= 2007-10-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20071025152752/http://www.dioi.org/vols/w91.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Rice|first1= Michael|title= Egypt's Legacy : The Archetypes of Western Civilization 3000-30 BC|date= 1997|publisher= Routledge|location= London ; New York|pages= 233|url= https://books.google.si/books?id=UEiSfS90kW4C|isbn= 0-415-15779-X|cobiss= 41934337|oclc= 41934337}} * {{citat|last1= Rožanska|first1= Mariam Mihajlovna|title= Механика на средневековом Востоке|date= 1976|publisher= Nauka|location= Moskva}} * {{citat|last1= Rufus|first1= Will Carl|authorlink1= Will Carl Rufus|title= The Influence of Islamic Astronomy in Europe and the Far East|journal= [[Popular Astronomy (ameriška revija)|Popular Astronomy]]|date= maj 1939|volume= 47|issue= 5|pages= 233–238|bibcode= 1939PA.....47..233R}} * {{citat|last1= Schütz|first1= Michael|title= Hipparch und die Entdeckung der Präzession. Bemerkungen zu David Ulansey, Die Ursprünge des Mithraskultes|journal= Electronic Journal of Mithraic Studies|date= 2000|volume= 1|language= de|url= http://www.uhu.es/ejms/Papers/Volume1Papers/ulansey.doc|archive-url= https://web.archive.org/web/20131104120349/http://www.uhu.es/ejms/papers.htm|archive-date= 4. novembra 2013}} * {{citat|last1= Serafimov|first1= Vasilij Vasiljevič|contribution= [[:ru:s:ЭСБЕ/Прецессия|Прецессия]]|title= [[Enciklopedični slovar Brockhausa in Jefrona]] : v 86. delih|date= 1890–1907|volume= 86 (4 dop.)|location= Sankt Peterburg}} * {{citat|last1= Simon|first1= Jean-Louis|last2= Bretagnon|first2= Pierre|authorlink2= Pierre Bretagnon|last3= Chapront|first3= Jean|last4= Chapront-Touzé|first4= Michelle|last5= Francou|first5= Gérard|last6= Laskar|first6= Jacques|title= Numerical expressions for precession formulae and mean elements for the Moon and the planets|journal= Astronomy & Astrophysics|date= 1994|volume= 282|pages= 663–683|bibcode= 1994A&A...282..663S}} * {{citat|last1= Snowder|first1= Brad|title= Precession of the Equinox|date= 2022|lang= en|publisher= Planetarij dr. Leslieja E. Spanela [[Univerza Zahodnega Washingtona|Univerze Zahodnega Washingtona]]|url= https://www.wwu.edu/astro101/a101_precession.shtml|accessdate= 26. januarja 2023}} * {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= Janez Strnad|title= Precesija enakonočij|journal= [[Obzornik za matematiko in fiziko]]|date= 2000|volume= 47|issue= 4|pages= 120–125|cobiss= 10041945|issn= 0473-7466}} * {{citat|last1= Tompkins|first1= Peter|authorlink1= Peter Tompkins|title= Secrets of the Great Pyramid|id= With an appendix by [[Livio Catullo Stecchini]]|date= 1971|publisher= Harper Colophon Books|location= New York}} * {{citat|last1= Toomer|first1= Gerald James|authorlink1= Gerald James Toomer|contribution= Hipparchus|title= Dictionary of Scientific Biography|date= 1978|volume= 15|pages= 207–224|publisher= Charles Scribner's Sons|location= New York}} * {{citat|last1= Toomer|first1= Gerald James|title= Ptolemy's Almagest|date= 1984|publisher= Duckworth|location= London}} * {{citat|last1= Ulansey|first1= David|title= The Origins of the Mithraic Mysteries: Cosmology and Salvation in the Ancient World|date= 1989|publisher= Oxford University Press|location= New York}} * {{citat|last1= van Leeuwen|first1= Floor|authorlink1= Floor van Leeuwen|title= HIP 11767|work= Hipparcos, the New Reduction|date= 2007|lang= en|url= http://webviz.u-strasbg.fr/viz-bin/VizieR-5?-out.add=.&-source=I/311/hip2&recno=11739|accessdate= 1. marca 2011|archive-date= 2011-05-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20110513220130/http://webviz.u-strasbg.fr/viz-bin/VizieR-5?-out.add=.&-source=I/311/hip2&recno=11739|url-status= dead}} * {{citat|last1= Vondrák|first1= Jan|last2= Capitaine|first2= Nicole|last3= Wallace|first3= Patrick T.|title= New precession expressions, valid for long time intervals|journal= Astronomy & Astrophysics|date= oktober 2011|volume= 534|page= A22|doi= 10.1051/0004-6361/201117274|bibcode= 2011A&A...534A..22V|doi-access= free}} * {{citat|last1= Ward|first1= William Roger|authorlink1= William Roger Ward|title= Comments on the long-term stability of the earth's obliquity|journal= Icarus|date= maj–junij 1982|volume= 50|issue= 2–3|pages= 444–448|bibcode= 1982Icar...50..444W|doi= 10.1016/0019-1035(82)90134-8}} * {{citat|last1= Williams|first1= James G.|authorlink1= James G. Williams|title= Contribution to the Earth's Obliquity Rate, Precession, and Nutation|journal= [[The Astronomical Journal]]|date= 1994|volume= 108|pages= 711|bibcode= 1994AJ....108..711W|doi= 10.1086/117108|s2cid= 122370108|url= https://articles.adsabs.harvard.edu/pdf/1994AJ....108..711W}} {{refend}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Nebesna mehanika]] [[Kategorija:Precesija]] [[Kategorija:Astrologija]] 0qgvnfx1l063k88uu4wqno77skzvqx1 0 194476 6759129 6756120 2026-10-01T09:37:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759129 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Rogač}} {{Taksonomka | name = Rogač | image = Lucanus cervus.jpg | image_caption = samec | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Coleoptera]] (hrošči) | familia = [[Lucanidae]] (rogači) | subfamilia = [[Lucaninae]] | genus = ''[[Lucanus (rod)|Lucanus]]'' | species = '''''L. cervus''''' | binomial = ''Lucanus cervus'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Rogač''' (tudi '''veliki rogač'''; [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Lucanus cervus''''') je velik [[hrošči|hrošč]] črno-rjave barve iz [[družina (biologija)|družine]] [[rogači|rogačev]], ki živi v [[Južna Evropa|Južni]], [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]], opazili pa so ga tudi že v južnem delu [[Švedska|Švedske]], [[Anglija|Angliji]] in vzhodno do [[Anatolija|Anatolije]] ter [[Sirija|Sirije]]. Je največji evropski hrošč, odrasle živali dosežejo od 25 do 85&nbsp;mm dolžine. Ime je dobil po ogromnih [[obustni aparat|čeljustih]] samcev, ki izgledajo kot [[jelen]]ji [[rog (anatomija)|rogovi]] ([[latinščina|lat.]] ''cervus'' = jelen). Kljub grozečem videzu pa ogromne čeljusti (natančneje gre za povečane mandibule) niso nevarne. Uporabljajo jih samci za ritualizirane borbe za teritorij in samice. Čeljusti slednjih so majhne, obstajajo pa tudi samci, katerim se ne razvijejo do polne velikosti. Aktivni so v mraku v pomladnih mesecih, takrat samci z zamolklim brenčanjem letajo naokrog in iščejo samice. Njihov razvoj traja 4 leta. [[Ličinka|Ličinke]] vrtajo po trhlem [[les]]u odmrlih ali odmirajočih dreves, so [[črv]]aste oblike z značilno oranžno glavo in prav tako močnimi čeljustmi. Nato se [[Buba|zabubijo]] v zemlji za tri mesece in na koncu kot odrasle živali odletijo. Odrasli se prehranjujejo z [[rastline|rastlinskimi]] sokovi, do katerih pridejo tako, da s čeljustmi zarežejo v lubje. Samci imajo zaradi nerodnih mandibul s tem težave, zato so večkrat odvisni od samic. == Ogroženost in varstvo == Zaradi odstranjevanja odmrlih dreves, s katerimi se hrani, iz gozdov prihaja do krčenja njegovega [[habitat (ekologija)|habitata]], zaradi česar je rogač ogrožen v večjem delu območja razširjenosti. Dodatno ga ogrožajo [[pesticid]]i ter dejstvo, da ima dolg generacijski čas, s tem pa počasnejše razmnoževanje. V [[Natura 2000#Direktiva o habitatih|evropski Direktivi o habitatih]] je rogač uvrščen v prilogo II - vrste, katerih habitate se varuje.<ref>(21.5.1992). [http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1992L0043:20070101:SL:PDF Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst]. EUR-Lex. Pridobljeno 11.12.2008.</ref> Zaščiten je tudi po določilih [[Bernska konvencija|bernske konvencije]], kjer je uvrščen v prilogo III (zaščitene živalske vrste).<ref>[[Evropski svet]] (19.9.1979) [http://conventions.coe.int/treaty/FR/Treaties/Html/104-3.htm Appendix III - Protected fauna species] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150904160337/http://conventions.coe.int/Treaty/FR/Treaties/Html/104-3.htm |date=2015-09-04 }} {{Navedi splet |url=http://conventions.coe.int/Treaty/FR/Treaties/Html/104-3.htm |title=arhivska kopija |access-date=2025-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904160337/http://conventions.coe.int/Treaty/FR/Treaties/Html/104-3.htm |archive-date=2015-09-04 |url-status=dead}}. Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats. Pridobljeno 11.12.2008</ref> == Galerija == <gallery> Cerf-volant MHNT male et femelle.jpg| ''Lucanus cervus'' Lucanus cervus Femelle MHNT.jpg|Samica Lucanus cervus variation sjh.jpg|Variabilnost odraslih rogačev </gallery> == Viri in opombe == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Lucanus cervus}} * [http://www.sporocivrsto.si/web/profile.aspx?id=ZRSVN_hrosci@Slo Popisovanje lokacij hroščev], Zavod RS za varstvo narave * [http://www.stagbeetlehelpline.co.uk/ Stag Beetle Helpline], v okviru projekta varovanja v Veliki Britaniji {{ikona en}} {{taxonbar|from=Q190491}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Rogači]] [[Kategorija:Hrošči Azije]] [[Kategorija:Hrošči Evrope]] [[Kategorija:Hrošči Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 2pp539xnx2wyjaahiscswjlkrbr1v22 0 195965 6759216 6758457 2026-10-01T11:34:02Z A09 188929 +15 6759216 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. <!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.</ref>--> == Seznam == === Starokrščanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]] |[[Celeja]] | |Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar. | |- | |[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]] |[[Emona]] | |Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki. | |- | |[[spodnja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]] |Kučar, [[Podzemelj]] | |Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo. | |- | |[[zgornja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]] |Kučar, [[Podzemelj]] | |Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s spodnjo cerkvijo. | |- | |[[Starokrščanska cerkev, Mihovo|starokrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana starokrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{Slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |} === Rimskokatoliške cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>porušitve/propada !Opis !Vir |- | |[[cerkev sv. Ahaca, Ilirska Bistrica|Ahac]] |[[Ilirska Bistrica]] | |Ruševine cerkve iz 17. stoletja stojijo znotraj železnodobnega gradišča severno od vasi [[Jasen]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27990}}</ref> |- |{{Slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Ane, Beli Kamen, začetek 20. stoletja (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]] |[[Vimolj, Semič]] |1942 |Cerkev so skupaj s preostankom vasi požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02815}}</ref> |- |{{Slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |<!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--> |[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]] |[[Podsabotin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- | |[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]] |[[Prerigelj]] |1945 |Podružnična cerkev je imela kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. Po drugi svetovni vojni je bila porušena in predelana v gramoz za ceste, obod temeljev viden. | |- | |[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]] |[[Šlovrenc]] |{{neznano}} |Omenjena v popisu iz leta 1651, drugače neznana.<!-- sumim, da na mestu današnje cerkve sv. Lovrenca, na mestu katere naj bi stala manjša cerkev s pokopališčem iz 14. stoletja --> |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- | |[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]] |[[Zajčje Polje]] |1741 |Stala je na severozahodnem robu vasi. Imela je šestkoten tloris. Porušena je bila leta 1741, na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa s prizidavo ladje [[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|cerkev sv. Valentina]], podrta leta 1947. |<ref name="zajčje_polje">{{RKD sklic|2817}}</ref> |- | |[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- |[[File:Kapela Angelov varuhov, Rajndol.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]] |[[Krasno]] |{{neznano}} |Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oziroma nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- |{{Slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrušica|Anton Puščavnik]] |[[Hrušica, Ilirska Bistrica]] |{{c.}} 1783 |Cerkev se v vizitacijskih popisih omenja med leti 1689 in 1783. Stala je ob rimskodobni cesti. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27993}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{Slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]] |[[Štalcerji]] |1950. |Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, tu je stala že pred 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna. |<ref>{{RKD sklic|1-02810}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |[[Slika:Valvasor - cerkev sv. Barbare (cropped).jpg|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]] |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|10066}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le zvonik in prezbiterij. Danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | |[[cerkev sv. Boštjana, Triban|Boštjan]] |[[Triban]] | |Ohranjene ruševine, v njeni bližini je bilo najdenih več človeških kosti. |<ref>{{RKD sklic|1-01395}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev sv. Cecilije, Predloka|Cecilija]] |[[Predloka]] |1943 |Cerkev je imela pravokotno ladjo ter triosminski prezbiterij, na nekaterih zidovih so bili glagolski zapisi. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so zaraščene, a vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-03946}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]] |[[Ravnica, Nova Gorica]] |{{hs|1782}} pred 1782 |Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04792}}</ref> |- | |[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]] |[[Komarna vas]] |1942 |Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija so ohranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-02770}}</ref> |- |[[Slika:cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]] |[[Nemška Loka]] |1945–1955 |Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02076}}</ref> |- |[[Slika:cerkev sv. Marije Device, Trnovec, Kočevje, pred drugo svetovno vojno (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- | |[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]] |[[Podlesje]]<br/>Verdrenška gora |1952–1955 |Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|2751}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev sv. Duha, Banjšice|Duh]] |[[Banjšice]]<br/>Lužarji | |Verjetno najstarejša cerkev na Banjški planoti, prvič se omenja leta 1507. S 17. stoletjem je bil patrocinij prenešen na [[cerkev sv. Duha, Trušnje|cerkev v Trušnjah]]. Ruševine cerkve so zelo poškodovali boji prve svetovne vojne. Zahodneje so tudi ostanki pokopališča. |<ref>{{RKD sklic|1-18105}}</ref> |- |{{Slika d|Q139844530}} |[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{Slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Egidija, Devina|Egidij]] |[[Devina]] | |Od srednjeveške cerkve so vidni ostanki meter visokega temeljnega oboda iz lomljenca, ki so bili odkriti leta 1969. |<ref>{{RKD sklic|1-06900}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Tekom 2. svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}} |- | |[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{Slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |[[Slika:Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]] |[[Golobinjek, Semič]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02754}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«. | |- |{{Slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Planina Semic Slovenia - Saint Francis Xavier Church.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]] |[[Mirna gora]]<br/>[[Planina, Semič]] |1942 |Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02102}}</ref> |- |[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]] |[[Podstene, Kočevje]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja. | |- | |[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]] |[[Škabrijel]]<br/>Ravnica |{{hs|1782}}po 1782 |Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah. |<ref>{{RKD sklic|1-03969}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- | |[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]] |[[Gonjače]] |{{neznano}} |Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Kapela sv Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica 1940.jpg|brezokvirja|150px]] |[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]] |[[Slovenska Bistrica]] |20. november 1942{{hs|1942-11-20}} |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele. |<!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--> |- |{{Slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042919}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{Slika d|Q140065523}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] ([[Svetli Potok]]<br/>Kumrov vrh) |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]] |[[Banjšice]]<br/>Krvavec |{{hs|1782}} po 1782 |Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Stala je vzhodno od zaselka Kuščarji. V okolici je bilo najdenih nekaj starejših grobišč. Ohranjenih nekaj ruševin. |{{sfn|Höfler|2016|p=55}}<ref>{{RKD sklic|1-18106}}</ref> |- |{{Slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]] |[[Grgar]] |{{hs|1782}} po 1782 |Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]] |[[Koprivnik, Kočevje]] |1955 |Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa leta 1955 odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-01908}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja. |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]] |[[Prapetno Brdo]] |{{hs|1782}} {{c.}}1782–1785{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}} |Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}} |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{Slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza in Pavla, Ravne|Janez in Pavel]] |[[Ravne, Ajdovščina]] |{{hs|1650}}{{c.}} 1650 |Cerkev je stala ob trasi rimskodobne ceste severozahodno od zaselka Ušaji. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, zadnjič leta 1650. Imela je pokopališče. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-12165}}</ref> |- |[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]] |[[Ljubljana]] |1820 |Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |{{Slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Gradnje|Janez Krstnik]] |[[Gradnje, Sežana]] |{{neznano}} |Vidne ruševine. Patrocinij domneven. |<ref>{{RKD sklic|1-17851}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho. | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Nova Cerkev|Janez Krstnik]] |[[Nova Cerkev]]<br/>Vine |10. julij 1787 |Podružnična cerkev župnije Nova Cerkev se omenja v vizitacijskem dnevniku iz leta 1544. Z jožefinskimi reformami je bila desakralizirana, porušena, oprema je bila premeščena, ostanki pa so postali kamnolom. Danes je viden temeljni obod z nekaterimi kontraforji. Na njeni lokaciji od leta 2017 stoji križ s kapelico. |<ref>{{RKD sklic|1-31171}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |{{sfn|Höfler|2016|p=71}} |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]. |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]<br/>[[Trdinov vrh]]) | |Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji. | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]]<br/>[[Kum]] |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Semič]]{{efn|Danes del [[Komarna vas|Komarne vasi]].}} |1942 |Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- |[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]] |[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]] |[[Ajdovščina, Ljubljana|Ljubljana<br/>Ajdovščina]] |1895 |Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]]. | |- |[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]] |[[Preža]] |1950. |Cerkev je bila zgrajena {{c.}} 1637. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana. |<ref>{{RKD sklic|1-02797}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]] |[[Batuje]] |1726 |Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]]. |<ref>{{RKD sklic|1-04952}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |[[Kneža]]<br/>Ilovica |1762 |Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]] |[[Stara Loka]] |1864 |Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817. |{{sfn|Cene|1954|p=115}} |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[cerkev sv. Jurija, Vremski Britof|Jurij]] |[[Vremski Britof]] | |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1660–1690. Ostanki so v obliki kamnite groblje. |<ref>{{RKD sklic|1-07327}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | |[[cerkev sv. Kancijana, Ostrožno Brdo|Kancijan]] |[[Ostrožno Brdo]] | |Cerkev je ležala ob stari cestni povezavi, v bližini njenih arheoloških ostankov so bila najdena staroslovanska grobišča. |<ref>{{RKD sklic|1-27995}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | |Vidne so ruševine poznogotske enoladijske cerkve iz 16. stoletja. Na okenskem oboku je vklesana letnica 1616. |<ref>{{RKD sklic|1-09251}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]] |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]] |[[Maribor]]<br/>[[Melje]] |1844 |Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}} |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- | |[[kapela sv. Katarine, Padna|Katarina]] |[[Padna]] | |Viden je temeljni obod srednjeveške kapele{{efn|name=klasifikacija}} in nekateri kamnoseški elementi. V njeni bližini je bila postavljena manjša kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-27783}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Katarine, Prem|Katarina]] |[[Prem]] | |Podružnična cerkev iz 17. stoletja je stala ob nekdanji cesti na vrhu hriba Sveta Katarina JZ od naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-27996}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |2. svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]] |[[Gojače]] |{{Hs|1766}}pred 1766 |Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče. |<ref>{{RKD sklic|1-04955}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |{{Slika d|Q140051735}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- | |[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |1944 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Porušena v letih 1957–1958. | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-02740}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]] |[[Gradec, Črnomelj]] |1942 |Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-27053}}</ref> |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik. | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[cerkev sv. Križa, Križ pri Komendi|Križ]] |[[Križ pri Komendi]]<br/>Gaušek |1835 |Cerkev, morda kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zadnjič sezidana leta 1717. 1835 je pogorela zaradi udara strele, ohranjene so ruševine, ki so sicer preraščene. Po navedbah [[Franc Stele|Franceta Steleta]] je bil objekt ponovno pozidan po protireformaciji in kot drugi patrocinij navaja tudi sv. Pavla. |<ref>{{RKD sklic|1-15221}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Vodmat]] |1997 |Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena. |{{sfn|Zavrl|2025|p=65}} |- |{{Slika d|Q140187591}} |[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]] |[[Škrilj, Kočevje]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.}} 1953–1954. Okrog nje je bilo manjše pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-02805}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937. |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]] |[[Gotenica]] |1945 |Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|2757}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]] |[[Solkan]] |1782 |Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]] |[[Šmartno]] |{{neznano}} |Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- | |[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]] |[[Bate]] |1772 |Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04750}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |[[Bovec]]<br/>Dvor |čas jožefinskih reform |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- |[[Slika:Kirche von Brestovica 7.6.1917. (BildID 15596349).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|Lovrenc]] |[[Brestovica pri Komnu]] |1917 |Srednjeveška podružnična cerkev s pripadajočim pokopališčem je bila vključno s preostankom naselja porušena tekom bojev prve svetovne vojne. Leta 1927 jo je nadomestila vzhodneje novozgrajena [[cerkev sv. Lovrenca, Brestovica pri Komnu|cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27889}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]] |[[Zakraj, Tolmin|Zakraj]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18087}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] |februar 1942 |Baročno župnijsko cerkev, ki je stala na severu vasi, so februarja 1942 minirale nemške sile. Ruševine so bile leta 1993 očiščene in prezentirane. Staro cerkev je leta 1967 nadomestila [[cerkev sv. Lucije, Dražgoše|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-21194}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Lucije, Zabavlje|Lucija]] |[[Zabavlje]] | |Vidne ruševine cerkve stojijo na zahodnem robu vasi. Cerkvi je nekoč pripadalo danes opuščeno pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-01533}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |Nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje. | |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Cerknica|Marija Magdalena]] |[[Cerknica]]<br/>[[Marof]] | |Ostanki cerkve so locirani v širše arheološko najdišče železnodobne naselbine. Cerkvi je pripadala tudi bližnja baročna [[pristava (zgradba)|pristava]], ki še stoji. |<ref>{{RKD sklic|1-10948}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18086}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |{{sfn|Höfler|2016|p=105}} |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje]] |1951 |Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana in barokizirana, omenja jo tudi Valvasor. |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]. | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066486}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[kapela sv. Marjete, Gotenica|Marjeta]] |[[Gotenica]] |1947 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na jugu vasi ob cesti proti Kočevski Reki. Zgrajena je bila v drugi polovici 18. stoletja, 1893 je bila šestkotnemu centralnemu tlorisu prizidana ladja. Porušena leta 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02756}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] |[[Kunšperk]]<br>Silovec | |Ohranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-30445}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]] |[[Tanči Vrh]] |1942 |Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02811}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marka, Koper (stara cerkev)|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |[[Koper]]<br/>(Markovec) |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042762}} |[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |{{sfn|Höfler|2016|p=108}} |- | |[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]] |[[Ljubljana]] |1494 |Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine. | |- | |[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]. |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med 1. svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}{{sfn|Höfler|2016|p=152}} |- | |[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]] |[[Žiri]] |1925 |Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. |<ref>{{RKD sklic|1-30892}}</ref>{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]] |[[Dolnje Cerovo]] |{{neznano}} |Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=61}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |[[Ptuj]] |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |{{sfn|Höfler|2016|p=86}} |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]] |[[Topla Reber]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.}} 1800. Leta 1942 je bila požgana. |<ref>{{RKD sklic|1-02755}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952. | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven. |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]. |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]] |[[Ljubljana]] |1895 |Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- | |[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]] |[[Maribor]] |{{c.}} 1621 |Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}} |- | |[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]] |[[Stare Žage]] |po 1942 |Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02143}}</ref> |- | |[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]] |[[Maribor]]<br/>Lebar{{efn|Danes na območju Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}} |{{hs|1522}}1522–1542 |Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- | |[[cerkev sv. Nedelje, Korte|Nedelja]] |[[Korte]]<br/>Medoši |{{neznano}} |Jugozahodno od zaselka Medoši so oranjene ruševine romanske cerkve istrske arhitekture z apsido iz 13. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-07205}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Breznica|Nikolaj]] |[[Breznica]] | |Arheološko raziskana, na površju ni ostankov. |<ref>{{RKD sklic|1-05309}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Orehek|Nikolaj]] |[[Orehek, Postojna]] | |Cerkev je romanske arhitekture, morda je imela pripadajoč samostan ter obzidje. Stala je ob nekdanji cesti proti Prestranku jugovzhodno od Orehka. Arheološki ostanki so bili odkriti leta 1983. |<ref>{{RKD sklic|1-28017}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]] |[[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] |{{unknown}} |Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Opuščena in podrta tekom jožefinskih reform, ohranjen je tloris in cerkvena ograda. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-19020}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1945 |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481188}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{Slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]] |[[Brezovo Brdo]] | |Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest. |<ref>{{RKD sklic|1-03956}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |Stala blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{Slika d|Q140066650}} |[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov. |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra, Šentviška Gora|Peter]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjana. |{{sfn|Höfler|2016|p=48}}<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]] |[[Topla Reber]] |1945 |Cerkev se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|1-02822}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] |{{hs|1942-08-01}}avgust 1942 |Baročna cerkev iz 17. stoletja je imela kasetiran strop, pred vhodom je stala lopa. Oltarna slika je bila iz leta 1624, na oltarju je navedena letnica 1730, prenovljen je bil tudi v 19. stoletju. Požgana je bila avgusta 1942 tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02315}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra in Pavla, Šentviška Gora|Peter in Pavel]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1755}}{{c.}} 1755 |Cerkev je omenjana v vizitacijskih dnevnikih med leti 1570 in 1755. |<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]] |[[Topli Vrh, Semič]] |{{hs|1945}}{{c.}}1945 |Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02812}}</ref> |- | |[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}<ref>{{RKD sklic|1-02775}}</ref> |- |[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]] |[[Mozelj]] |1954 |Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02789}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]] |[[Brestje]] |1782 |Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju. |<ref>{{RKD sklic|1-24092}}</ref><ref>{{RKD sklic|1-29039}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q140066532}} |[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]] |[[Grgar]], morda [[Kromberk]] |1750–1782 |V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Vogrsko|Primož in Felicijan]] |[[Vogrsko]] |{{hs|1782}}{{c.}}1782 |Podružnična cerkev se v vizitacijskih popisih omenja v letih 1570–1782. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-21359}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža, Podsenica|Primož]] |[[Podsabotin]]<br/>Podsenica |{{hs|1668}}po 1668 |Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine. |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{Slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]] |[[Solkan]] |1955 |Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] |1786 |Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]] |[[Kozana]] |{{neznano}} |Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Štefana, Račice|Štefan]] |[[Račice]] | |Cerkev je datirana v 17. stoletje. Morda je pripadala danes izginulemu naselju Kameno Brdo. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27985}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Teobalda, Šmarje pri Ajdovščini|Teobald]] |[[Šmarje pri Ajdovščini]] |1782 |Vidne so ruševine cerkve, ki se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1650–1782, ležijo na vrhu griča Sv. Tibot. |<ref>{{RKD sklic|1-04961}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{Slika d|Q140042998}} |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]] |[[Kojsko]] |1764 |Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=62}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Morava|Trojica]] |[[Morava]] |1955 |Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}<ref>{{RKD sklic|1-02788}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]] |[[Ponikve, Semič]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |po 1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1841 |Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]] |[[Podstenice]] |1950. |Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02795}}</ref> |- |{{Slika d|Q140043080}} |[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- | |[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]] |[[Starološki Grič]] |{{hs|1914}} pred 1914 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA. |<ref>{{RKD sklic|1-18401}}</ref> |- | |Uršula |Anhovo (domnevno) |{{neznano}} |Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=56}} |- |{{Slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]] |[[Dolnja Briga]] |{{hs|1954}}{{c.}} 1954 |Pokopališka cerkev je stala na robu vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-01648}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]]<br/>[[Sabotin]] |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]] |[[Zajčje Polje]] |1950. |Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena po drugi svetovni vojni. |<ref name="zajčje_polje" /> |- | |[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |19. stoletje |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- | |[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]] |[[Solkan]]<br/>Ščedne |{{neznano}} |Cerkev iz 13. stoletja, omenjena je v več urbarjih in popisih. Močno poškodovana med boji prve svetovne vojne.<!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --> |<ref>{{RKD sklic|1-21220}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]] |[[Dolnja Topla Reber]] |1968 |Cerkev je bila zgrajena {{c.}} leta 1700. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, 1968 odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02570}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]] |[[Ptuj]] |1787 |Sezidana leta 1380 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, blagoslovljena leta 1513 po salzburškem knezoškofu Leonhardu. Prodana 1787, tedaj opuščeno nekatoliško pokopališče, leta 1840 preurejena v stanovanje. Stala na območju današnje Jadranske ulice 9. |<!--predlog, glej pogovorno stran--> |- | |[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]] |[[Zdihovo]] |1954 |Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, na jugu k njej prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02819}}</ref> |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600. |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja. |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == *{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}} * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} *{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}} *{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 4e30keticb6u8av6dcye3347irknylb 0 196785 6759046 6738624 2026-10-01T07:11:12Z ~2026-52576-43 266621 6759046 wikitext text/x-wiki {{zapomen|slovenskega šolnika|Vinko Möderndorfer (1894)}} {{Infopolje Oseba}} '''Vinko Möderndorfer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]], [[radio|radijski]], [[film|filmski]] in [[televizija|televizijski]] [[režiser]], * [[22. september]] [[1958]], [[Celje]], [[Slovenija]]. Star je 69 let. V Celju je končal gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT), kjer je diplomiral leta 1982 iz gledališke in radijske režije s predstavo ''[[Snubač]]'' A. P. Čehova. === Film in gledališče === Po končani akademiji je pričel z delom v slovenskih gledališčih. Hkrati pa je prevzel umetniško vodenje gledališča [[Glej]]. Delal je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih, kjer je do leta 2010 zrežiral 90 predstav. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Leta 2003 je postal [[docent]] gledališke režije. Deloval je kot gledališki režiser, ob tem pa tudi kot radijski, filmski in televizijski režiser. V televizijskem mediju je režiral predvsem TV igre in dokumentarne TV filme po svojih scenarijih. Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'', ki je na mednarodnih festivalih prejel številne nagrade. Leta 2022 je izšla obsežna monografija ''Gledališče Möderndorfer'' (1216 strani). V njej se avtor posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja, od svoje prve režije leta 1980 v Eksperimentalnem gledališču Glej do krstne uprizoritve opere Samorog leta 2021. === Društva === Leta 1983 se je pridružil [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]]. Je tudi član [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega [[PEN]] centra. Leta 2016 je prevzel funkcijo predsednika upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]]. === Pisanje === Svojo literarno pot je začel kot pesnik v drugi polovici sedemdesetih let. Od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil 30 del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike, zrežiral okoli 70 gledaliških in opernih predstav, 12 TV iger in dokumentarnih filmov. Pisal je tudi [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]] in [[zgodba|zgodbe]] za otroke. Med bolj znanimi so zgodbe ''[[Muc Langus & čarovnička Gajka]]'', ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'', ''[[Vrnitev muca Langusa & čarovničke Gajke]]''. Od leta 1989 je za radio napisal prek 80 radijskih iger, izmed katerih so bile mnoge odigrane tudi v tujini ([[Nemčija]], [[Italija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Hrvaška]]). Vzporedno je svoja literarna in strokovna dela objavljal doma in v vseh slovenskih revijah. V svojih strokovnih razmišljanjih se loteva predvsem področja gledališke režije, dramaturgije in igre. == Nagrade == * 1986, [[Borštnikova nagrada]] za režijo predstave ''[[Potujoče gledališče Šopalovič]]'', avtorja [[L. Simovič]], (Primorsko dramsko gledališče) * 1993, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za otroško radijsko igro ''[[Kristalni cvet]]'' * 1994, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija in [[WDR]] za radijsko igro za odrasle ''[[Pokrajina]]'' (igra bila na WDR predvajana pod naslovom ''[[Die Landschaft]]'') * 1994, [[Župančičeva nagrada]] mesta [[Ljubljana|Ljubljane]] za zbirko novel ''[[Krog male smrti]]'' * 1995, prva nagrada na anonimnem natečaju [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] za komedijo ''[[Štirje letni časi]]'' ob 200. obletnici smrti [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]] * 1996, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''[[Na sončni strani]]'' * 1998, nagrada za najboljše komedijsko besedilo na [[Dnevi komedije v Celju|Dnevih komedije v Celju]] za komedijo ''[[Vaja zbora]]'' * 1999, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Limonada slovenica]]'' * 2000, nagrada [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''[[Nekatere ljubezni]]'' * 2000, prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''[[Zlati klub]]'' * 2000, tretja nagrada na anonimnem natečaju [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] za radijsko igro ''[[Račun]]'' * 2001, nagrada za najboljše komedijsko besedilo ''[[Podnajemnik]]'' * 2001, nagrada na anonimnem natečaju [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] za gledališko igro ''[[Praznina]]'' * 2003, nagrada [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]] za leto 2002 za knjigo esejev ''[[Gledališče v ogledalu]]'' * 2003, nagrada za igro za najboljše komedijsko besedilo ''[[Na kmetih]]'' *2009, [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni pesniški opus v 21. stoletju * 2010, [[Ježkova nagrada]] za režijo filma ''[[Kandidatka in šofer]]'' * 2010, Šeligova nagrada: ''Lep dan za umret'' (avtor in režija Vinko Möderndorfer, Prešernovo gledališče Kranj) * 2012, Grumova nagrada: ''Vaje za tesnobo'' * 2013, [[modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za mladinski roman ''[[Kot v filmu]]'' * 2014, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] in [[večernica (nagrada)|večernica]] za mladinski roman ''Kot v filmu'' * 2014, Grumova nagrada: ''Evropa'' *2017, [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]: ''Kit na plaži'' * 2018, Grumova nagrada: ''Romeo in Julija sta bila begunca'' == Dela == ===Poezija za otroke=== * ''[[Kako se dan lepo začne]]'' (1993) {{COBISS|ID=33882624}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''Zakaj so sloni rahlospeči'' (2003) {{COBISS|ID=127686912}} * ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' (2009) {{COBISS|ID=248995328}} ===Proza za otroke=== * ''[[Sin Srakolin]]'' (1999) {{COBISS|ID=44088065}} * ''[[Muc Langus in Čarovnička Gajka]]'' (2002) {{COBISS|ID=120606720}} * ''[[Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke]]'' (2006) {{COBISS|ID=227790848}} * ''[[Potovanje muca Langusa & čarovničke Gajke]]'' (2009) {{COBISS|ID=246711296}} * ''[[Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice|Rdečehlačka: vesele zgodbe zelo male deklice]]'' (2010) {{COBISS|ID=253481728}} * ''[[Velika žehta]]'' (2011) {{COBISS|ID=256709888}} * ''[[Švrk: res huda pasja biografija]]'' (2025) ===Dramska besedila za otroke=== * ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'' (1997) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (2007) === Pesniške zbirke === * ''[[Rdeči ritual]]'' (1975) {{COBISS|ID=12540}} * ''[[Razstava slik]]'' (1977) * ''[[Pesmičice]]'' (1977) {{COBISS|ID=4237878}} * ''[[Mah (Vinko Möderndorfer)|Mah]]'' (1981) {{COBISS|ID=18734592}} * ''[[Telo (Vinko Möderndorfer)|Telo]]'' (1989) {{COBISS|ID=117065}} * ''[[Male nočne ljubavne pesmi]]'' (1993) {{COBISS|ID=33663488}} * ''[[Madonca fleten svet]]'' (1995) {{COBISS|ID=1208636}} * ''[[Zlodejeve žalostinke]]'' (1999) {{COBISS|ID=43791361}} * ''[[Pesmi iz črne kronike]]'' (1999) {{COBISS|ID=105243136}} * ''[[Temno modro kot september]]'' (2003) {{COBISS|ID=122004736}} * ''[[Skala in srce]]'' (2004) {{COBISS|ID=218920192}} * ''[[Razhajanja]]'' (2007) {{COBISS|ID=234371584}} * ''[[Dotikanja]]'' (2008) {{COBISS|ID=237144320}} * ''[[Tavanja]]'' (2010) {{COBISS|ID=248474112}} * ''[[Prostost sveta]]'' (2011) {{COBISS|ID=257298944}} * ''[[Nimam več sadja zate]]'' (2011) * ''[[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]]'' (2021) ({{COBISS|ID=111806723}}){{COBISS|ID=255040000}} * ''[[Samota: Pariz, 2018-Prule, 2021]]'' (2023) * ''[[Naprej naprej]]'' (2023) * ''[[Erotika: Oblačila zaljubljencev]]'' (2025) === Kratka proza === * ''[[Krog male smrti]]'' (1993) {{COBISS|ID=34179328}} * ''[[Čas brez angelov]]'' (1994) {{COBISS|ID=43741952}} * ''[[Tarok pri Mariji]]'' (1994) {{COBISS|ID=42802176}} * ''[[Ležala sva tam in se slinila kot hudič]]'' (1996) {{COBISS|ID=63168256}} * ''[[Nekatere ljubezni]]'' (1997) {{COBISS|ID=70370304}} * ''[[Total (Möderndorfer)|Total]]'' (2000) {{COBISS|ID=108410368}} * ''[[Druga soba: novelete]]'' (2004) {{COBISS|ID=52698881}} * ''[[Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007]]'' (2008) {{COBISS|ID=240650496}} * ''[[Kino dom : zgodbe nekega kina|Kino dom: zgodbe nekega kina]]'' (2008) {{COBISS|ID=238657280}} * ''[[Plava ladja]]'' (2010) {{COBISS|ID=252744960}} * ''[[Vaje za tesnobo|Vaje iz tesnobe]]'' (2012) {{COBISS|ID=259990784}} *''[[Navodila za srečo]]'' (2018) === Romani === * ''[[Tek za rdečo hudičevko]]'' (1996) {{COBISS|ID=39213057}} * ''[[Pokrajina št. 2]]'' (1998) {{COBISS|ID=42912001}} * ''[[Predmestje (roman)|Predmestje]]'' (2002) {{COBISS|ID=128944128}} * ''[[Omejen rok trajanja]]'' (2003) {{COBISS|ID=122914304}} * ''[[Ljubezni Sinjebradca]]'' (2005) {{COBISS|ID=217406208}} * ''[[Nespečnost]]'' (2006) {{COBISS|ID=225656576}} * ''[[Odprla sem oči in šla k oknu]]'' (2007) {{COBISS|ID=230799360}} * ''[[Opoldne nekega dne]]'' (2008) {{COBISS|ID=240319232}} * ''[[Nihče več ne piše pisem]]'' (2011) {{COBISS|ID=253993472}} * ''[[Odštevanje (roman)|Odštevanje]]: roman o času in poti'' (2023) - 1. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[Zvezda, žlica in ura]]'' (2024) - 2. del trilogije ''Spomin stvari'' * ''[[1980: Roman o neki mladosti]]'' (2024) * ''[[Vanja: kratek roman o predolgem življenju]]'' (2025) - 3. del trilogije ''Spomin stvari'' ===Mladinski romani=== * ''[[Kot v filmu]]'' (2013) {{COBISS|ID=267965952}} * ''[[Kit na plaži]]'' (2015) {{COBISS|ID=280234752}} * ''[[Jaz sem Andrej]]'' (2018) {{COBISS|ID=295569152}} * ''[[Sončnica (Vinko Möderndorfer)|Sončnica]]'' (2021) {{COBISS|IID=48631555}} *''Jaz sem Gaj: o tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno'' (2024) *''Resnična zgodba: kratek roman'' (2025) ===Dramska besedila=== * ''[[Kruti dnevi]]'' (1982) * ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]'' (1986) * ''[[Help]]'' (1989) * ''[[Vinko Möderndorfer: Camera obscura|Camera obscura]]'' (1990) * ''[[Hamlet in Ofelija]]'' (1994) * ''[[Transvestitska svatba]]'' (1994) * ''[[Sredi vrtov]]'' (1995) * ''[[Štirje letni čas]]'' (1996) * ''[[Jožef in Marija]]'' (1997) * ''[[Vaja zbora - tri komedije (Vaja zbora, Mama je umrla dvakrat, Transvestitska svatba)]]'' (1998) {{COBISS|ID=19635768}} * ''[[Limonada slovenica]]'' (1999) * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (1999) * ''[[Podnajemnik]]'' (2000) * ''[[Klub Fahreinheit]]'' (2001) * ''[[Mefistovo poročilo]]'' (2002) * ''[[Tri sestre (Möderndorfer)|Tri sestre]]'' (2002) * ''[[Limonada slovenica: štiri komedije (Limonada slovenica, Truth story, Podnajemnik, Na kmetih)]]'' (2003) {{COBISS|ID=124130048}} * ''[[Na kmetih]]'' (2003) * ''[[Mrtve duše (drama)|Mrtve duše]]'' (2004) * ''[[Na dnu]]'' (2006) * ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'' (2006) * ''[[Mefistovo poročilo: igre in komedije (Mefistovo poročilo, Tri sestre, Klub Fahrenheit, Človek na dolge proge)]]'' (2006) {{COBISS|ID=56707073}} * ''[[Štiri komedije (Šah mat, Bruselj hotel, Mrtve duše, Oblast]]'' (2008) {{COBISS|ID=237584896}} * ''[[Lep dan za umret]]'' (2009) {{COBISS|ID=63166977}} * ''[[Blumen aus Krain: igre 1990-2010]]'' (2011) {{COBISS|ID=254751488}} * ''[[Spalnica: 3 igre]]'' (2012) {{COBISS|ID=264197120}} * ''[[Grenlandija]]'' (2014) * ''Evropa'' (2015) * ''[[Romeo in Julija sta bila begunca]]'' (2018) ===Esej=== * ''[[Gledališče v ogledalu]]'' (2001) {{COBISS|ID=46353921}} * ''[[Vzporedni svet : razmišljanja o ustvarjanju|Vzporedni svet: razmišljanja o ustvarjanju]]'' (2005) {{COBISS|ID=217675264}} * ''[[Hvalnica koži]]'': ''pesnitev'' (2011) {{COBISS|ID=256944384}} {{COBISS}} * ''Življenje ali gledališče: O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike'' (2026) === Radijske igre === ==== Za otroke ==== * ''[[Pojoči prstki]]'' (izv. 1988) * ''[[Kako začarati zajca]]'' (izv. 1989) * ''[[Miši v operni hiši]]'' (izv. 1991) * ''[[Čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Vrnitev čarovničke Gajke]]'' (izv. 1992) * ''[[Muc Langus in čarovnička Gajka]]'' (izv. 1992) * ''[[Čudesa iz čistega ničesa]]'' (izv. 1993) * ''[[Kristalni cvet]]'' (izv. 1993) * ''[[Strašni razred 4. a]]'' (izv. 1993) * ''[[Dve hudobi]]'' (izv. 1994) * ''[[Popki]]'' (izv. 1994) * ''[[Zadnja Stradivarijeva hči]]'' (2008) ==== Za odrasle ==== * ''[[Snubitev anno 90]]'' (izv. [[1991]]) * ''[[Lov za nočnim gledalcem]], [[Skrivnostni umor v parku]], [[Nepokopani mrtvec]], [[Mrtvi tujec]], [[Silvesterska noč]], [[Popolnoma resnične kriminalistične štorije]]'' (vse izv. 1993) * ''[[Sredi vrtov]], [[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]], [[Blumen aus Krain]]'' ali ''[[Uršula in povodni mož]]'' (vse izv. 1994) === Filmografija === * ''[[Blumen aus Krain]] - [[Rožc'e s Kranjskega]]'' (1992) * ''[[Vsi smo le norci, portret opernega pevca]]'' [[Ferdinand Radovan|Ferdinanda Radovana]] (1994) * ''[[Vesele zgodbe iz zakonskega življenja]]'', (serija štirih iger) (1995) * ''[[Vinko Möderndorfer: Paradiž | Paradiž]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Drevo | Drevo]]'' (1996) * ''[[Vinko Möderndorfer: Pokrajina | Pokrajina]]'' (1996) * ''[[Pesmi za mamke]]'' (1998) * ''[[Stoji stoji en beli grad]]'' (1999) * ''[[Človek v šipi (film)|Človek v šipi]]'' (1999) * ''[[Življenje je vredno le, če je poezija]]'' (2000) * ''[[Silvestrska zmešnjava]]'' (2001) * ''[[Vinko Möderndorfer: Miloš Mikeln |Miloš Mikeln]]'' (2002) * ''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' (2004) * ''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' (2008) * ''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]'' (2014) * ''[[Zastoj (film)|Zastoj]]'' (2021) == Viri == * {{COBISS|ID=239785216}} * ''Enciklopedija Slovenije''; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993 {{COBISS|ID=17411}} * Vid Sagadin: ''Iščoči osebki'', Literatura, LDS, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=48607232}} * Polona Hanžek Novak: ''V srcu mladi'', Genija, 2004 {{COBISS|ID=216673536}} * Tia Benko: ''Knjiga za ljudi z močnim želodcem'', Literatura, LDS, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=227084288}} * ''Veliki splošni leksikon''; knjiga 11, DZS, Ljubljana, 2006 {{COBISS|ID=224226304}} * Mare Cestnik: ''Vinko Möderndorfer, Vzporedni svet'', Ampak, Nova revija, Ljubljana, 2007 {{COBISS|ID=239883776}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{wikivir}} * [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dvinko+moderndorfer'&pageSize=20 Avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije] * [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dVinko+Moderndorfer%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-4WP5FUC8 Intervju: Vinko Möderndorfer] * [http://www.siol.net/kultura/novice/2010/11/jezkova_nagrada_za_vinka_moderndorferja.aspx Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja] * [http://www.mladina.si/tednik/200430/clanek/kul-knjige--bernard_nezmah/ Vinko Möderndorfer: Druga soba] * [http://www.ljudmila.org/litcenter/novo/moederndorfer.html Ljudmila] * [http://www.pokrajina-st2.org/index-si.html Pokrajina Št. 2] * [http://www.imdb.com/name/nm1628186/ Imdb] * [http://www.rtvslo.si/kultura/film/vinko-moederndorfer-se-predstavi-benetkam/156125 Vinko Möderndorfer se predstavi Benetkam] * [http://www.rtvslo.si/kultura/oder/linhartova-nezka-v-sodobni-moederndorferjevi-preobleki/255452 Linhartova Nežka v sodobni Möderndorferjevi preobleki] * [http://www.mladina.si/tednik/200903/vinko_moderndorfer_vsakdanja_spominjanja Vinko Möderndorfer: Vsakdanja spominjanja] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/175239233 Vinko Möderndorfer]. Profil (29. julij 2026). RTV Slovenija. {{ZupanciceviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}}{{Večernica}}{{Grumovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Möderndorfer, Vinko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vinko Möderndorfer|*]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] j61edkgqdhkfxhrijxndnda99y5hymy 0 200852 6759181 6750302 2026-10-01T10:37:13Z ~2026-45085-22 264465 6759181 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu| native_name=| image=Fakulteta za informacijske študije Novo mesto 2016.jpg| established=2008| type=javna fakulteta| dean= dr. [[Matej Makarovič]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://www.fis.unm.si/ www.fis.unm.si] | }} '''Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu''' ('''FIŠ''') s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]] je javna [[fakulteta]], članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Prvi dekan je bil [[Janez Povh]], dekan prof. dr. Matej Makarovič pa je 2026 postal prvi rektor javne univerze v Novem mestu. FIŠ je prvi steber javnega visokega šolstva v Jugovzhodni Sloveniji. Gre namreč za prvo fakulteto v Novem mestu in hkrati tudi prvo javno fakulteto izven okvira katere od slovenskih univerz. Ustanovljena je bila po Odloku o ustanovitvi Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ki ga je 24. junija 2008 sprejel Državni zbor Republike Slovenije<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-2877/odlok-o-ustanovitvi-samostojnega-visokosolskega-zavoda-fakultete-za-informacijske-studije-v-novem-mestu-oduvzfisnm/</ref>. Študijski programi so se pričeli izvajati v študijskem letu 2008/2009. Vsako leto se na FIŠ vpiše približno 250 študentov. Na FIŠ se izvajajo trije študijski programi I. stopnje: * Informatika v sodobni družbi (visokošolski strokovni in univerzitetni študij) * Računalništvo in spletne tehnologije (visokošolski strokovni študij). FIŠ izvaja tudi študijski program II. stopnje Informatika v sodobni družbi (MAG) in študijski program III. stopnje Informacijska družba (doktorski program). Fakulteta za informacijske študije se od oktobra 2015 nahaja v lastnem objektu v [[Bršljin]]u. == Opombe== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *[http://www.fis.unm.si/si/ Uradna stran FIŠ] {{Uni_NM}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2008]] [[Kategorija:Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] [[Kategorija:Fakultete za informatiko|Novo mesto]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu|i]] {{normativna kontrola}} qefu1ba3agfkk0ebxme1k5wx3nbue5q 0 205665 6759102 6623338 2026-10-01T08:44:53Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6759102 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Retinal detachment | image = Human eye cross section detached retina.svg | caption = Prečni prerez očesa pri odstopu mrežnice }} '''Odstop mrežnice''' ('''ablacija retine''') je pojav, ko [[oko|očesna]] [[mrežnica]] odstopi od retinalnega pigmentnega epitelija<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5503894/ablacija?query=ablacija&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 10. 2020.</ref> oziroma se odlušči od zadnje stene, pri tem pa se prekine dobava [[kri|krvi]] in hranil vanjo. Mrežnica zato degenerira in izgubi svojo funkcijo, če tega stanja ne odpravimo in ostane v taki legi. V primeru, da odstopi del mrežnice v [[rumena pega|rumeni pegi]], bo posledica tega izpad v centralnem vidu. Odstop mrežnice se nanaša na ločitev mrežnice od spodaj ležečega [[pigment]]nega [[krovno tkivo|epitela]], na katerega je v normalnih pogojih šibko pritrjena. V osnovi ločimo odstop mrežnice na: * primarni odstop mrežnice, ki nastane zaradi primarne bolezni očesa, npr. [[Cista (medicina)|ciste]] na steklovini, ki povzroči [[trakcijski odstop]] mrežnice, in * sekundarni odstop mrežnice, ki nastane npr. zaradi [[subretinalna eksudacija|subretinalne eksudacije]], [[krvavitev]], [[tumor]]jev ali [[zajedavec|parazitov]]. Odstop mrežnice zaradi raztrganin je najbolj pogosta oblika ''–'' približno 7 % odraslih ljudi ima raztrganine na mrežnici. Pogostost tega pojava narašča s starostjo in ima vrh med 50. in 70. letom. To prikazuje pomen [[posteriorni odstop vitreusa|posteriornega odstopa vitreusa]] (ločitev steklovine od notranje plasti mrežnice, ki je tudi povezana s starostjo) kot možnega vzroka za odstop mrežnice. Letna [[incidenca]] je en odstop mrežnice na 10.000 prebivalcev ([[Nemčija]]). Poznana je družinska nagnjenost in povezanost z [[kratkovidnost]]jo. Vsaka raztrganina na mrežnici še ne vodi v odstop mrežnice. Do tega pride samo, kadar se utekočinjeni del steklovine loči in [[humor vitreus]] prodre med raztrganino v mrežnici. Do odstopa pride kadar [[adhezijske sile]] ne morejo več nasprotovati temu procesu. Pojav odstopa mrežnice v očesu je povezan z razvojem očesa; primarni očesni mehur se med razvojem invertira v očesno čašo, tako da pride do [[invertirana mrežnica|invertirane mrežnice]], ki je samo prislonjena na [[pigmentni sloj]]. Degenerativni procesi v steklovini in mrežnici povzročajo nastanek [[ablacija|ablacije]]. [[Hemodinamični faktorj|Hemodinamični faktorji]] pretoka krvi so vzročno povezani s temi procesi. Vsako povišanje tlaka v finih vejah [[centralna mrežnična vena|centralne mrežnične vene]] ob znižanju [[intraokularni tlak|intraokularnega tlaka]] (pri sklanjanju glave, kašljanju, napenjanju, porodu ali kardiovaskularnih obolenjih) povzroča relativen venozni zastoj v postkapilarnih [[venula]]h na periferiji mrežnice. Venozni zastoj s [[transudacija|transudacijo]] iz kapilarne mreže med notranjim in zunanjim zrnatim slojem povzroča cistoidne degeneracije mrežnice. Cistični prostori vsebujejo tekočino, napolnjeno z [[beljakovina]]mi in se širijo proti riokapilarnemu sloju [[žilnica|žilnice]], ki je zaradi tega vzdražen, pride do [[vnetje|vnetja]] in resorbcije vsebine ciste. Destruktivno delovanje ciste lahko deluje v smeri steklovine in pride do destruktivnega delovanja na membrano steklovine in do medsebojne zrasti. Resorbtivna moč [[horiokapilarisa]] odvzema vodo iz steklovine in se zniža [[intraokularni tlak]], kar neugodno vpliva na [[hemodinamske faktorje]] v veni centralis retinae s periferno stazo in vodi do trajnega padca intraokularnega tlaka. Periferne cistoidne degeneracije se večajo in vsak hitrejši gib očesa na tem mestu mrežnico strga. Steklovina, ki pride v stik z žilnico, povzroči, da se prične [[transudacija]] in [[eksudacija]], kasneje pa [[retrakcija]] steklovine, kar vodi do močne [[hipotonija|hipotonije]] in s tem do popolnega odstopa (razvodenela in retrahirana steklovina). Drugi dejavnik, ki je pomemben za nastanek [[ablacija|ablacije]], je [[lom svetlobe|refrakcija]]. Med bolniki z ablacijo mrežnice je 65 % [[kratkovidnost|kratkovidnih]]. Naslednji faktor je starost bolnikov med 35. in 55. letom (vzrok so degenerativne spremembe), drugi vrh pa je med 54. in 65. letom, ko je sklerotični proces [[kapilara|kapilar]] v najmočnejšem razmahu. Kot nadaljnji dejavnik za razvoj odstopa mrežnice navajajo neposredno in posredno [[travma|travmo]], zlasti na očeh, ki imajo opisane degenerativne spremembe mrežnice. Vzrok za to je lahko že nagla kretnja oči ([[Bellov fenomen]]), napenjanje, hud kašelj, skakanje v vodo z glavo naprej, udarec z žogo …). == Zdravljenje == *koagulacija z [[argon]]skim [[laser]]jem *[[mrežnica|retinalna]] tamponada z elastičnim silikonskim tamponom (tega zašijemo na zunanjo stran [[beločnica|beločnice]], tako da dosežemo pritisk od zunaj na mesto raztrganine, to zagozdi steno zrkla na retinalno raztrganino in vzpostavi ponovni kontakt med raztrganim delom mrežnice in retinalnim pigmentnim epitelijem) *[[krioterapija]] (umetno narejena brazgotina, ki preprečuje ponovne odstope) *[[vitrektomija]] (odstranimo steklovino in jo nadomestimo z [[Ringerjeva raztopina|Ringerjevo raztopino]], plinom ali [[silikonsko olje|silikonskim oljem]] - vsa ta sredstva povzročajo tamponado očesa in tesnenje mrešnice na zadnjo steno zrkla) == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = | ICD10 = {{ICD10|H|33||h|30}} | ICD9 = {{ICD9|361}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 504 | MeshID = D012163 }} [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] {{normativna kontrola}} 1npsg37cg1bxei1qyqrm9uz5l3wohzh 0 212656 6758712 5960484 2026-09-30T14:21:50Z Niko Petrič 261163 6758712 wikitext text/x-wiki {{Razširi}} {{Navedi vir}} '''Bohrov model atoma''' je sestavljen iz [[atomsko jedro|jedra]] in [[elektron]]ov. Jedro atoma je sestavljeno iz pozitivno nabitih [[proton]]ov in [[nevtron]]ov, ki so brez [[električni naboj|naboja]]. Elektroni so negativno nabiti delci in se nahajajo v okolici jedra. V Bohrovem modelu se okrog jedra gibljejo po [[krožnica|krožnici]]. [[Niels Henrik David Bohr|Niels Bohr]] je teorijo o atomu postavil leta [[1913 v znanosti|1913]]. Desetletje kasneje je [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie]] na drugačen način prišel do istih zaključkov. == Enačbe za vodikov atom == Valovna dolžina elektrona v orbiti: : <math> \lambda = \frac{h}{m_0 v} \!\, . </math> Hitrost elektrona v orbiti{{dvomljivo}}: : <math> v = \frac{e_0}\sqrt{{(4\pi\epsilon_0 m_0 r)} } \!\, . </math> Druga enačba se vstavi v prvo in se dobi valovno dolžino elektrona v orbiti{{dvomljivo}}: : <math> \lambda = \frac{h}{e_0}(\frac{4\pi\epsilon_0 r}{m_0}) \!\, . </math> Pogoj za stabilnost orbite je: : <math> n \lambda = 2\pi r_n \!\, , </math> kjer je ''n'' = 1, 2, 3, ... Polmer atoma je enak: : <math> r_n = \frac{n^2h^2\epsilon_0}{\pi m_0 e_0^2} \!\, , </math> kjer je ''n'' = 1, 2, 3, ... [[Bohrov polmer]] je enak: : <math> a_0=r_1=5,292 \cdot10^{-11} \, \mathrm{m} \!\, . </math> Polmer atoma izražen z <math>a_0 </math> je enak: : <math> r_n = n^2 a_0 \!\, . </math> == Izpeljava == Če se elektron v atomu giblje po orbiti s periodo <math>T\!\, </math>, se bo klasično elektromagnetno sevanje ponovilo za vsako orbitalno periodo. Če je sklopitev z elektromagnetnim poljem šibka, tako da orbita v enem ciklu ne razpade preveč, bo sevanje izsevano v vzorcu, ki se za vsako periodo ponovi, in bo imela [[Fourierova transformacija]] frekvence, ki so le mnogokratniki <math>1 / T\!\, </math>. To je klasični zakon sevanja – izsevane frekvence so celoštevilski mnogokratniki od <math>1 / T\!\, </math>. V kvantni mehaniki mora biti to sevanje v [[svetloba|svetlobnih]] [[kvant]]ih s frekvencami, sestavljenimi s celoštevilskimi mnogokratniki <math>1 / T\!\, </math>, tako da je [[klasična mehanika]] približni opis pri velikih [[kvantno število|kvantnih številih]]. To pomeni, da mora [[energijski nivo]], ki odgovarjla klasični orbiti s periodo <math>1 / T\!\, </math>, imeti sosednje energijski nivoje, ki se po energiji razlikujejo za <math>h / T\!\, </math>, in morajo biti med seboj na enakih razdaljah blizu tega nivoja: : <math> \Delta E_{n}= \frac{ h }{ T(E_{n}) } \!\, . </math> Bohra je zanimalo ali bi bilo treba razmaknitev energije <math>1 / T\!\, </math> najbolje izračunati s periodo energijskega stanja <math>E_{n} \!\, </math> ali <math>E_{n+1} \!\, </math>, oziroma pri nekem povprečju – tak model je samo vodilni polklasični približek. Bohr je obravnaval [[krožnica|krožne]] [[tir]]e (orbite). Klasično morajo takšne orbite razpadati na manjše krožnice kadar je oddan [[foton]]. Nivojska razdalja med (krožnimi) orbitami se lahko izračuna z odgovarjajočo formulo. Za [[vodikov atom]] imajo klasične orbite periodo <math>T\!\, </math>, ki je po [[Keplerjevi zakoni|tretjem Keplerjevem zakonu]] velikosti <math>r^{3/2} \!\, </math>. Energija se skalira kot <math>1 / r\!\, </math>, tako da je formula za nivojsko razdaljo enaka: : <math> \Delta E \propto \frac{ 1 }{ r^{\frac{3}{2}} } \propto E^{\frac{3}{2}} \!\, . </math> Lahko se določi energijske nivoje z rekurzivnim sestopom orbite po posamezni orbiti, pri čemer ni bližnjice. [[Vrtilna količina]] <math>L\!\, </math> orbite se skalira kot <math>r\!\, </math>. Energija v odvisnosti od vrtilne količine je tako: : <math> E \propto \frac{1}{r} \propto \frac{1}{L^{2}} \!\, . </math> Če se po Bohru privzame da so kvantizirane vrednosti <math>L\!\, </math> med seboj enako oddaljene, je razdalja med sosednjimi energijami enaka: : <math> \Delta E \propto \frac{1}{(L+\hbar)^{2} } - \frac{1}{L^{2}} \approx - \frac{2\hbar}{L^{3}} \propto - E^{\frac{3}{2}} \!\, . </math> To velja za želene enako oddaljene vrtične količine. Če se sledi konstantam, bo razdalja enaka <math>\hbar \!\, </math>, tako da mora biti vrtilna količina celoštevilski mnogokratnik <math>\hbar \!\, </math>: : <math> L = \frac {nh}{2\pi} = n \hbar \!\, . </math> == Viri == * {{citat|last1= Beiser|first1= Arthur|title= Concepts of Modern Physics}} [[Kategorija:Fizikalne teorije]] [[Kategorija:Atomska fizika]] [[Kategorija:Kvantna mehanika ]] [[Kategorija:Vodik]] [[Kategorija:Niels Bohr]] [[Kategorija:1913 v znanosti]] 1zczwpycqy6e7wf3uey86umz6blfst3 6759161 6758712 2026-10-01T10:10:26Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Niko Petrič|Niko Petrič]] ([[User talk:Niko Petrič|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 5960484 wikitext text/x-wiki '''Bohrov model atoma''' je sestavljen iz [[atomsko jedro|jedra]] in [[elektron]]ov. Jedro atoma je sestavljeno iz pozitivno nabitih [[proton]]ov in [[nevtron]]ov, ki so brez [[električni naboj|naboja]]. Elektroni so negativno nabiti delci in se nahajajo v okolici jedra. V Bohrovem modelu se okrog jedra gibljejo po [[krožnica|krožnici]]. [[Niels Henrik David Bohr|Niels Bohr]] je teorijo o atomu postavil leta [[1913 v znanosti|1913]]. Desetletje kasneje je [[Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie]] na drugačen način prišel do istih zaključkov. == Enačbe za vodikov atom == Valovna dolžina elektrona v orbiti: : <math> \lambda = \frac{h}{m_0 v} \!\, . </math> Hitrost elektrona v orbiti{{dvomljivo}}: : <math> v = \frac{e_0}\sqrt{{(4\pi\epsilon_0 m_0 r)} } \!\, . </math> Druga enačba se vstavi v prvo in se dobi valovno dolžino elektrona v orbiti{{dvomljivo}}: : <math> \lambda = \frac{h}{e_0}(\frac{4\pi\epsilon_0 r}{m_0}) \!\, . </math> Pogoj za stabilnost orbite je: : <math> n \lambda = 2\pi r_n \!\, , </math> kjer je ''n'' = 1, 2, 3, ... Polmer atoma je enak: : <math> r_n = \frac{n^2h^2\epsilon_0}{\pi m_0 e_0^2} \!\, , </math> kjer je ''n'' = 1, 2, 3, ... [[Bohrov polmer]] je enak: : <math> a_0=r_1=5,292 \cdot10^{-11} \, \mathrm{m} \!\, . </math> Polmer atoma izražen z <math>a_0 </math> je enak: : <math> r_n = n^2 a_0 \!\, . </math> == Izpeljava == Če se elektron v atomu giblje po orbiti s periodo <math>T\!\, </math>, se bo klasično elektromagnetno sevanje ponovilo za vsako orbitalno periodo. Če je sklopitev z elektromagnetnim poljem šibka, tako da orbita v enem ciklu ne razpade preveč, bo sevanje izsevano v vzorcu, ki se za vsako periodo ponovi, in bo imela [[Fourierova transformacija]] frekvence, ki so le mnogokratniki <math>1 / T\!\, </math>. To je klasični zakon sevanja – izsevane frekvence so celoštevilski mnogokratniki od <math>1 / T\!\, </math>. V kvantni mehaniki mora biti to sevanje v [[svetloba|svetlobnih]] [[kvant]]ih s frekvencami, sestavljenimi s celoštevilskimi mnogokratniki <math>1 / T\!\, </math>, tako da je [[klasična mehanika]] približni opis pri velikih [[kvantno število|kvantnih številih]]. To pomeni, da mora [[energijski nivo]], ki odgovarjla klasični orbiti s periodo <math>1 / T\!\, </math>, imeti sosednje energijski nivoje, ki se po energiji razlikujejo za <math>h / T\!\, </math>, in morajo biti med seboj na enakih razdaljah blizu tega nivoja: : <math> \Delta E_{n}= \frac{ h }{ T(E_{n}) } \!\, . </math> Bohra je zanimalo ali bi bilo treba razmaknitev energije <math>1 / T\!\, </math> najbolje izračunati s periodo energijskega stanja <math>E_{n} \!\, </math> ali <math>E_{n+1} \!\, </math>, oziroma pri nekem povprečju – tak model je samo vodilni polklasični približek. Bohr je obravnaval [[krožnica|krožne]] [[tir]]e (orbite). Klasično morajo takšne orbite razpadati na manjše krožnice kadar je oddan [[foton]]. Nivojska razdalja med (krožnimi) orbitami se lahko izračuna z odgovarjajočo formulo. Za [[vodikov atom]] imajo klasične orbite periodo <math>T\!\, </math>, ki je po [[Keplerjevi zakoni|tretjem Keplerjevem zakonu]] velikosti <math>r^{3/2} \!\, </math>. Energija se skalira kot <math>1 / r\!\, </math>, tako da je formula za nivojsko razdaljo enaka: : <math> \Delta E \propto \frac{ 1 }{ r^{\frac{3}{2}} } \propto E^{\frac{3}{2}} \!\, . </math> Lahko se določi energijske nivoje z rekurzivnim sestopom orbite po posamezni orbiti, pri čemer ni bližnjice. [[Vrtilna količina]] <math>L\!\, </math> orbite se skalira kot <math>r\!\, </math>. Energija v odvisnosti od vrtilne količine je tako: : <math> E \propto \frac{1}{r} \propto \frac{1}{L^{2}} \!\, . </math> Če se po Bohru privzame da so kvantizirane vrednosti <math>L\!\, </math> med seboj enako oddaljene, je razdalja med sosednjimi energijami enaka: : <math> \Delta E \propto \frac{1}{(L+\hbar)^{2} } - \frac{1}{L^{2}} \approx - \frac{2\hbar}{L^{3}} \propto - E^{\frac{3}{2}} \!\, . </math> To velja za želene enako oddaljene vrtične količine. Če se sledi konstantam, bo razdalja enaka <math>\hbar \!\, </math>, tako da mora biti vrtilna količina celoštevilski mnogokratnik <math>\hbar \!\, </math>: : <math> L = \frac {nh}{2\pi} = n \hbar \!\, . </math> == Viri == * {{citat|last1= Beiser|first1= Arthur|title= Concepts of Modern Physics}} [[Kategorija:Fizikalne teorije]] [[Kategorija:Atomska fizika]] [[Kategorija:Kvantna mehanika ]] [[Kategorija:Vodik]] [[Kategorija:Niels Bohr]] [[Kategorija:1913 v znanosti]] 66t4cze3pei4rugky1c3n3yjdwgbzli 0 220217 6758975 6496252 2026-10-01T01:10:59Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758975 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Slavko Pengov''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[24. junij]] [[1908]], [[Ljubljana]], † [[6. januar]] [[1966]], Ljubljana. Delal je v različnih tehnikah. Njegova dela so bila vseskozi realistična, s pretehtanmi kompozicijmi in plastično modelacijo predmetov in figur. Zgodnja dela, večinoma tihožitja in portrete je Pengov ustvaril v [[Oljno slikarstvo|olju]], ukvarjal se je z [[Ilustracija|ilustracijo]], poznan pa je predvsem kot slikar z najobsežnejšim opusom monumentalnega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem, v tehnikah [[freska]], [[mozaik]] in [[sgraffito]] je poslikal številne cerkve in profana poslopja. [[Slika:Frescoes in Church of St Martin, Bled, Slovenia (6159019469).jpg|thumb|Freske v [[Cerkev sv. Martina, Bled|cerkvi sv. Martina]] na [[Bled]]u|260x260_pik]] Med njegova najpomembnejša dela sodijo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958. === Študij in poučevanje === Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Od 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Med njegovimi učenci je bila tudi [[Aleksa Ivanc Olivieri]]. === Sorodniki === Njegov vnuk, rojen po umetnikovi smrti, je slovenski politik in nekdanji zunanji minister [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Anže Logar: "Menim, da Ljubljančani znamo ceniti to, kar imamo, ampak se ne smemo pri tem ustaviti"|url=https://govorise.metropolitan.si/zanimivosti/dr-anze-logar-menim-da-ljubljancani-znamo-ceniti-to-kar-imamo-ampak-se-ne-smemo-pri-tem-ustaviti/|website=Govori.se|date=2018-11-16|accessdate=2021-04-24|language=sl}}</ref> == Nagrade == 1951 je prejel Levstikovo, 1959 pa za poslikavo Skupščine še Prešernovo nagrado. ==Glej tudi== * [[Oče naš]] : Oče naš na freskah Slavka Pengova, Cerkev Sv. Martina na Bledu. * [[Neža Ema Mikec]] == Sklici == <references /> ==Zunanje povezave== * [http://slavkopengov.blogspot.com/ Fotografije del Slavka Pengova] {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Levstikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Pengov, Slavko}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] j44d6wlppmmt27qyaq3mulxxfz2ozau 0 220392 6758977 6674527 2026-10-01T01:25:52Z ~2026-52530-75 266611 /* Pravica do srbske krone */ Mile Bosna 6758977 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | colour = | name = Štefan Tvrtko I. Kotromanić | title = kralj Bosne | othertitles = | image =<!-- WD --> | caption= | reign1 = [[1353]] - [[1377]] | reign2 = [[1377]] - [[1391]] | coronation = [[26. oktober]] [[1377]] | predecessor = [[Štefan II.]] | successor = [[Štefan Dabiša]] | consort = [[Doroteja Bolgarska]] | issue = [[Štefan Ostoja]], kralj Bosne<br />[[Tvrtko II. Kotromanić|Štefan Tvrtko II.]], kralj Bosne<br /> in mogoče še dva otroka | royal house = [[Kotromanići]] | father = [[Vladislav Kotromanić]] | mother = [[Jelena Šubić]] | date of birth = <!-- WD --> | place of birth =<!-- WD --> | date of death = <!-- WD --> | place of death = <!-- WD --> |}} '''Štefan Tvrtko I. Kotromanić''' (okrog [[1338]] - [[10. marec]] [[1391]]) je bil bosanski [[ban]] od leta [[1353]] do [[1377]], zatem pa prvi bosanski [[kralj]] do leta [[1391]]. Bil je sin [[Vladislav Kotromanić|Vladislava Kotromanića]] in [[Jelena Šubić|Jelene Šubić]], vnuk [[Štefan I. Kotromanić|Štefana I. Kotromanića]], [[Elizabeta Nemanjić|Elizabete Nemanjić]] ter [[Jurij II. Šubić|Jurija II. Šubića]] in [[Elizabeta Slavonska|Elizabete Slavonske]]. Njegova sestra je [[Celjski grofje|celjska grofica]] [[Katarina Kotromanić]], žena [[Herman I. Celjski|Hermana I. Celjskega]].<ref>[http://genealogics.org/getperson.php?personID=I00125106&tree=LEO] Genealogija po Leu van de Pasu</ref> ==Vzpon na oblast ter odnosi z Ludvikom Ogrskim== [[Slika:Medieval_Bosnian_State_Expansion.svg|thumb|left|300px|Bosansko kraljestvo za časa vladavine Trvtka I. (obkroženo z rdečo črto).]] Tvrtko I. je postal bosanski ban po smrti strica [[Štefan II. Kotromanić|Štefana II. Kotromanića]] [[1353]]. Po smrti njegovega očeta v letu [[1354]], je državne posle vodila mati Jelena.<ref>Euzebije Fermendžin, ''Acta Bosnae potissimum ecclesiastica cum insertis editorum documentorum regestis ab anno 925 usque ad annum 1752'', Zagreb 1892, str. 34, COBISS.SI-ID: 88538112</ref> Sprva je bil Tvrtko lojalen vazal hrvaško-madžarskega kralja [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I.]], kateri je imel za ženo njegovo prvo sestrično, [[Elizabeta Kotromanić|Elizabeto Kotromanić]]. S posredovanjem papeža [[papež Inocenc VI.|Inocenca VI.]] leta 1357 je bil preprečen spor med Tvrtkom in Ludvikom, ko je moral Tvrtko odstopiti ogrskemu kralju ozemlje Huma - del [[Hercegovina|Hercegovine]] ob reki [[Neretva|Neretvi]], domnevno kot doto sestrični Elizabeti.<ref>Ivan Kukuljević Sakcinski, ''Arkiv za povjesnicu jugoslavensku'' II, Zagreb 1852, str. 35.</ref> Ludvik je leta [[1363]] ponovno pozval na vojno proti svojemu [[vazal]]u Tvrtku, tokrat z izgovorom, da gre preganjat bosanske [[herezija|heretike]].<ref>György Fejér, ''Codex diplomaticus Hungariae ecclesiasticus ac civilis'' IX/3, Budim 1834, 395.</ref> Madžarski [[arhidiakon]] Küküllő v svojih spisih trdi, da je šel njihov kralj Ludvik v vojno nad Bosno, da ''zatre neke upornike''.<ref>Mátyás Flórian, ''Historiae hungaricae fontes domestici'' III, Leipzig 1884, str. 184-85.</ref> Vendar se je kralj moral poražen vrniti na Ogrsko. Nekaj let zatem (1366) se je skupaj z bosanskimi fevdalci Tvrtku uprl njegov mlajši brat [[Štefan Vuk|Vuk]], tako da sta morala Tvrtko in mati Jelena zapustiti Bosno in poiskati zavetje v Madžarko-Hrvaškem kraljestvu. In ponovno je Tvrtko spoznal, da je odvisen od madžarskega kralja, ko mu je le-ta leta 1367 pomagal priti nazaj na oblast in vzpostaviti mir v Bosni, ker je tudi kralj spoznal, da je zanj boljša potrditev Tvrtka za bana Bosne, kot pa trošenje moči za neko preganjanje nevernikov. ==Pravica do srbske krone== [[Slika:MileOstaci.jpg|thumb|right|Ostanki temeljev cerkve v Milah ([[Visoko, Bosna in Hercegovina|Visoko]])]] Skupaj s srbskim knezom [[Lazar Hrebeljanović|Lazarjem Hrebeljanovićem]] je 1373 porazil oblastnega gospodarja [[Nikola Altomanović|Nikolo Altomanovića]] ter zavzel področja vse do rek [[Drina|Drine]] in [[Lim]]a. V začetku leta 1377 je rodbini [[Balšići|Balšićev]] odvzel ozemlja [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]], Konavle in [[Dračevica, Črna gora|Dračevice]]. V njegovi novi državi je bilo precejšnje območje zgodnje države [[Nemanjići|Nemanjićev]]. Na ta način si je počasi pridobival obveznosti in pravice, ki so sledile iz nekdanjih [[seznam srbskih vladarjev|srbskih vladarjev]], zlasti v odnosih z [[Dubrovnik]]om. Tvrtko je imel formalne zahteve, da vse to doseže. Po smrti carja [[Štefan Uroš V.|Uroša]], pozno v letu 1371, je nastopil kot kandidat trenutno proste srbske krone; dokazujoč sorodstvene vezi tudi preko babice Elizabete z dotedanjo srbsko vladarsko rodbino Nemanjićev.<ref>Ljubomir Stojanović, ''Stari srpski rodoslovi i letopisi'', Sremski Karlovci 1927, 36—39, 50.</ref> Leta 1377 je v kraju Mile, nedaleč od [[Visoko, Bosna in Hercegovina|Visokega]] v srednji Bosni, sledilo kronanje Tvrtka I. za kralja Bosne. Mavro Orbin v svojem delu »''Kraljevstvo Slovena''« navaja, da je bilo kronanje izpeljano »''od strane Dida Crkve bosanske ,ker Mališeva v tem času ni imela statut mitropolije ali patriarhije.Srbijanski vladarjj so se kronali v Žiči,bosanski pa v Milah pri Visokem.''Na podlagi arhivskega gradiva, ki se nahaja v Dubrovniku, je moč sklepati, da se je kronanje izpeljalo med 23. februarjem in začetkom novembra 1377.<ref>Miodrag Purković, ''Avinjonski pape i srpski zemlje'', Požarevac 1934, str. 87.</ref> Dopušča se tudi možnost dneva kronanja na dan sv. Demetrija.<ref>Mihailo Dinić, ''O krunisanju Tvrtka I za kralja'', ''Glas Srpske kraljevske akademije'' '''147''' (1932), str. 137.</ref> Tvrtko si je k svojemu imenu, po tradiciji srbskih vladarjev, pridel naziv ''Štefan''. Njegova titula tako nakazuje osnovo po kateri je posegel po srbski kroni: kralj Srbije, Bosne, Primorja, Humske pokrajine, Dolnjih krajev, Zahodne strani, Usorja in Podrinja (Vzhodna Bosna). Tvrtkov naziv je priznala tudi [[Dubrovniška republika]], ter mu začela izplačevati t. im. ''Svetodemetrijski dohodek'', ki se je izplačeval na dan sv. Demetrija in ta dohodek je že prej pripadal srbskim vladarjem. Priprave na zasedbo prestola je v letih 1373 do 1377 privedlo do postopne priključitve dela srbskega ozemlja k Bosni. Z novim nastopom so med njim in ostalimi srbskimi oblastniki, takoj prenehale vse podložne obveze. Zato s strani srbskih oblastnikov in [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbske pravoslavne Cerkve]] nimamo nobenih virov ali drugih informacij, ki bi potrjevale, da je Srbija sprejela Tvrtka – ampak je Tvrtko sprejel Srbijo. Realno stanje na terenu zato ni dajalo pravega odgovora, kakšne so obveznosti vazalov do novega kralja – in obratno. V tem času je kralj res postal kralj tudi formalnopravno, če ga je potrdil papež. Tvrtka I, pa papež ni potrdil (za kralja je potrdil šele Štefana Tomaša leta 1445), tudi zato ne, ker si je Tvrtko sam vzel srbsko krono na podlagi sorodstvenih vezi, s čimer je mogoče sklepati, da je na nek način še vedno bil podložen ogrskemu kralju. [[Slika:Tvrtko.png| thumb|mini|right|Tvrtkov grb iz Kreševa.]] ==Težnje do Hrvaške== Smrt ogrsko-hrvaškega kralja Ludvika I. leta 1382, je dala Tvrtku, kot sinu [[Bribir, Skradin|bribirske]] kneginje Jelene, povod da se vmeša v interese po hrvaškem ozemlju. Takoj se je pridružil hrvaškim fevdalnim upornikom, ki so se uprli Ludvikovi hčerki [[Marija Madžarska|Mariji]], novi ogrski kraljici. Svoje napore je usmeril predvsem na jug Hrvaške, kjer je imel po materini strani precej sorodstva. Tvrtkovi vojaki so bili leta [[27. avgust]]a 1388 pod poveljstvom [[Vlatko Vuković Kosača|Vlatka Vukovića Kosače]], uspešni v [[bitka pri Bileći|boju]] pri [[Bileća|Bileći]] proti napredujoči vojski [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. [[28. junij]]a 1389 je pod Vukovićevim poveljstvom na krščanski strani sodelovala tudi Tvrtkova vojska v bitki na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovskem polju]]. Po tej bitki Tvrtko usmeri svoje sile na [[Dalmacija|Dalmacijo]], tako da so se mu [[1390]]. leta pokorila mesta: [[Split]], [[Trogir]], [[Šibenik]] in otoki [[Brač]], [[Hvar]] ter [[Korčula]].<ref>Društvo za proučavanje i unapređenje pomorstva Jugoslavije, ''Pomorski zbornik'', 1982.</ref> V polnem naslovu se kralj sedaj naziva ''kralj Raške, Bosne, Dalmacije, Hrvaške in Primorja''. Ko se 1374 poroči z bolgarsko princeso [[Doroteja Bolgarska|Dorotejo]], njegovi sosedje hitro ugotovijo kakšni so njegovi nadaljnji načrti. Tvrtku je bilo omogočeno širjenje ozemlja pod njegovo krono zlasti zaradi vzpostavljenega neomajnega položaja v Bosni, rodbinskih vezi ter fevdalni kaos na Hrvaškem in v Srbiji. Zaradi odločne in trde roke so se vsa ta sosednja ozemlja pod njegovim vodstvom čutila varna in sprejeta. Nenadoma pa je bilo vsakršno nadaljnje širjenje teritorija prekinjeno zaradi nenadnega osmanskega prodiranja na sever. == Smrt == Tvrtko je nepričakovano umrl [[10. marec|10. marca]] [[1391]].<ref name=Z.muzej>Zemaljski muzej u Sarajevu, ''Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu'', 1951</ref><ref name=Zbornik>Društvo za proučavanje i unapređenje pomorstva Jugoslavije, ''Pomorski zbornik'', 1982</ref> Nasledil ga je bratranec, [[Štefan Dabiša]]. Pokopan je bil v cerkvi sv. Nikole v naselju Mile pri Visokem.<ref name=Kontributions>Institut za istoriju Sarajevo: ''Kontributions'', Institut za istoriju, 2003.</ref> Arheologi so njegov grob našli v presenetljivo dobrem stanju; preko kamnitega [[sarkofag]]a je bil še vedno pregrnjen kraljevski plašč z grbom izvezenim v zlatem [[brokat]]u.<ref name="Ibrahimagić">Omer Ibrahimagić, ''Bosanska srednjovjekovna država i suvremenost: zbornik radova'', Fakultet političkih nauka u Sarajevu, 1996; COBISS.SI-ID: 2048055811.</ref> ==Zapuščina== Za časa Tvrtkovega vladanja je značilna politična stabilnost, močan kulturni in duhovni napredek, kar je takratno Bosno popeljalo v samo vodstvo med [[Slovani|južnoslovanskimi narodi]], Tvrtka pa zgodovina imenuje za največjega vladarja v zgodovini srednjeveške Bosne. Zgodovina je celo pokazala, da se je takoj po Tvrtkovem kronanju pojavilo prvo kovanje zlatnikov na južnoslovanskem teritoriju. Naslednje kovanje denarja se v Bosni pojavi šele sto let za Tvrtkom, ko postane kralj Bosne [[Štefan Tomaš]]. S Tvrtkom se v bosanski [[heraldika|heraldiki]] pojavi simbol zlate lilije ([[lilium bosniacum]]), ki postane heraldični simbol Bosne. Utrjujejo, širijo in razvijajo se mesta, trgovina in rudarstvo. ==Nazivi== Tvrtko je z osvajanjem novih ozemelj skozi svojo vladavino menjaval tudi svoje titule. * '''1353-1377''': ''Tvrtko, po [[Božja milost|Božji milosti]] bosanski ban'' ("nos Tuercho Dei gratia Bozna banus") * '''1377-1390''': ''Štefan Tvrtko, po milosti Gospoda Boga kralj Srbom, Bosni, Primorju, Humski zemlji, Spodnjim krajem, Zahodni strani, Usori, Soli in Podrinju'' * '''1390-1391''': ''Štefan Tvrtko, po milosti Gospoda Boga kralj Srbom, Bosni, Primorju, Humski zemlji, Dalmaciji, Hrvatom, Spodnjim krajem, Zahodni strani, Usori, Soli in Podrinju'' ==Družina== ===Poroka in potomstvo=== Leta 1374 se Tvrtko I. poroči z Dorotejo Bolgarsko, hčerko bolgarskega carja [[Ivan Sracimir Šišman|Ivana Sracimirja]] in [[Ana Vlaška|Ane Vlaške]]. Njuno poroko je odobril madžarski kralj Ludvik I. Po Dorotejini smrti (1390) je Tvrtko pričel s pogovori z avstrijskim vojvodom [[Albreht III. Habsburški|Albrehtom III.]], da bi navezal sorodstvo s [[Habsburžani]]. Vendar ti pogovori niso bili uspešni. Samo za eno osebo se zagotovo ve, da je Tvrtkov potomec in to je: * [[Tvrtko II. Kotromanić|Štefan Tvrtko II. Tvrtković]] (ugibanja ali je to zakonski ali nezakonski sin s kraljico Dorotejo)<ref name=Strayer>Joseph Reese Strayer, ''Dictionary of the Middle Ages'', Scribner, 1989.</ref> Tvrtku I. se pripisuje še otroke: * [[Štefan Ostoja]], katerega se brez suma obravnava kot Tvrtkovega nezakonskega sina in je pozneje postal kralj Bosne; * [[Vuk Banić]], ki naj bi bil: ** ali nezakonski sin Tvrtka I. in neke Grubače, ** ali pa sin Tvrtkovega brata [[Štefan Vuk|Vuka]],<ref name="Draganović">Krunoslav Draganović, ''Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine'', Hrvatsko kulturno društvo "Napredak", 1942. godine</ref> ki je bil Bosanski ban in se je s Tvrtkom II. boril za bosansko krono; * [[Jelena Kotromanić|Jelena]], ki jo srednjeveško delo ''Chronicon Polono-Silesiacum'' imenuje za Tvrtkovo hčerko in se je poročila z [[Opava|opavskim]] vojvodo [[Przemek I.|Przemekom I.]] ter imela dve hčerki in sina; umrla je leta [[1434]]/[[1435|35]];<ref>{{Navedi splet |url=http://fmg.ac/Projects/MedLands/SILESIA.htm#_Toc180202396 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-04-27 |archive-date=2023-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230604033524/http://fmg.ac/Projects/MedLands/SILESIA.htm#_Toc180202396 |url-status=dead }}</ref> ===Predniki=== Tvrtko I. je bil, gledano patrilinearno, potomec bosanske vladarske družine [[Kotromanići]]. Njegova mati je bila, gledano patrilinearno, potomka hrvaške vladarske družine [[Šubići]]. Mati njegovega očeta, [[Elizabeta Nemanjić]], je bila hčerka srbskega kralja, čigar mati je bila potomka dinastije [[Anžujci|Anžujcev]] s poreklom iz Neaplja, ter ogrske princese, katere mati je bila hčerka poglavarja turškega plemena [[Kumani|Kumanov]]. ===Družinsko drevo=== {{Predniki |style=font-size: 90%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #fcb; |1= '''Tvrtko I. Kotromanić''' |2= [[Vladislav Kotromanić]]<br />(* 1295 - † [[Bobovac]], 1354)<br />knez Bosne |3= [[Jelena Šubić Bribirska]]<br />(* začetek 14. stoletja - † okrog 1378)<br />hrvaška kneginja |4= [[Štefan I. Kotromanić]]<br />(* [[Jajce, Bosna|Jajce]], 1242 - † [[Srebrenik]], 1314)<br />ban Bosne |5= [[Elizabeta Nemanjić]]<br />(* ? - † 1331)<br />bosanska banica<br />hči ogrske princese Katarine,<br />iz dinastije Arpad |6= [[Jurij II. Šubić Bribirski]]<br />(* okrog 1290 - † 15. december 1328)<br />knez dalmatinskih mest<br />(''civitatum maritimum comes'')<ref>''Opća i nacionalna enciklopedija u 20 svezaka'', str. 187, ISBN 953-7224-00-7.</ref> |7= [[kneginja Lelka]] |8= [[Prijezda I. Kotromanić]]<br />(* 1211 - † [[Slavonija]], 8. maj 1287)<br />ban Bosne |9= [[Elizabeta Slavonska]]<br />slavonska plemkinja |10= [[Štefan Dragutin Nemanjić]]<br />(* pred 1253 - † 12. marec 1316)<br /> kralj Srbije in Srema |11= [[Katarina Ogrska|Katarina Arpad]]<br />srbska kraljica |12= [[Pavel I. Šubić Bribirski]]<br />(* okrog 1245 - † 1. maj 1312)<br />hrvaški ban, knez<br />njegova mati je iz dinastije Arpad |13= [[Uršula Nemanjić]] |17= [[Radivoj Kulinić]]<br />oče [[Matej Ninoslav|Mateja Ninoslava]]<br />splitski knez |18= [[Štefan I. Šubić]] |20= [[Štefan Uroš I. Nemanjić]]<br />(* okrog 1220 - † manastir Sopoćani, 1. maj 1277)<br />kralj Srbije |21= [[Jelena Anžujska|Jelena Neapeljska]] |22= [[Štefan V. Ogrski]] |23= [[Elizabeta Kumanska]] }} ==Glej tudi== * [[Seznam bosanskih kraljev|kralji Bosne]] * [[Seznam bosanskih banov|bani Bosne]] * [[Seznam madžarskih vladarjev|madžarski kralji]] * [[Anžujci]] * [[Seznam srbskih vladarjev|srbski kralji]] * [[Celjski grofje]] {{Nasledstvo1| |predhodnik= [[Štefan II.|Štefan II. Kotromanić]]<br />1320 - september 1353 |funkcija= [[ban]] [[Bosna|Bosne]] |leto-nastopa-prenehanja=1353 - 1366 |naslednik=[[Štefan Vuk]]<br />1366 - 1367 }}{{Nasledstvo1| |predhodnik= [[Štefan Vuk]]<br />1366 - 1367 |funkcija= [[ban]] [[Bosna|Bosne]] |leto-nastopa-prenehanja=1367 - 1377 |naslednik= / }}{{Nasledstvo1| |predhodnik= / |funkcija= [[kralj]] [[Bosna|Bosne]] |leto-nastopa-prenehanja=[[26. oktober]] 1377 - [[10. marec]] 1391 |naslednik=[[Štefan Dabiša]]<br />[[10. marec]] 1391 - [[8. september]] 1395 }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://povijest.net/v5/zivotpis/bih-zivotopisi/2010/stjepan-tvrtko-i/] (podrobnejša biografija) * [http://moljac.hr/biografije/tvrtko1.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090126023415/http://moljac.hr/biografije/tvrtko1.htm |date=2009-01-26 }} (kratka biografija) {{Commonscat|Tvrtko I of Bosnia}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tvrtko I. Kotromanić}} [[Kategorija:Bosanski kralji]] [[Kategorija:Bosanski bani]] [[Kategorija:Celjski grofje]] [[Kategorija:Kotromanići]] [[Kategorija:Zgodovina Bosne]] [[Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Pretendenti srbskega prestola]] 2ezq3u3nuhzkjneggfqu24yx4moxlkn 6759143 6758977 2026-10-01T09:48:45Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52530-75|~2026-52530-75]] ([[User talk:~2026-52530-75|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6674527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | colour = | name = Štefan Tvrtko I. Kotromanić | title = kralj Bosne | othertitles = | image =<!-- WD --> | caption= | reign1 = [[1353]] - [[1377]] | reign2 = [[1377]] - [[1391]] | coronation = [[26. oktober]] [[1377]] | predecessor = [[Štefan II.]] | successor = [[Štefan Dabiša]] | consort = [[Doroteja Bolgarska]] | issue = [[Štefan Ostoja]], kralj Bosne<br />[[Tvrtko II. Kotromanić|Štefan Tvrtko II.]], kralj Bosne<br /> in mogoče še dva otroka | royal house = [[Kotromanići]] | father = [[Vladislav Kotromanić]] | mother = [[Jelena Šubić]] | date of birth = <!-- WD --> | place of birth =<!-- WD --> | date of death = <!-- WD --> | place of death = <!-- WD --> |}} '''Štefan Tvrtko I. Kotromanić''' (okrog [[1338]] - [[10. marec]] [[1391]]) je bil bosanski [[ban]] od leta [[1353]] do [[1377]], zatem pa prvi bosanski [[kralj]] do leta [[1391]]. Bil je sin [[Vladislav Kotromanić|Vladislava Kotromanića]] in [[Jelena Šubić|Jelene Šubić]], vnuk [[Štefan I. Kotromanić|Štefana I. Kotromanića]], [[Elizabeta Nemanjić|Elizabete Nemanjić]] ter [[Jurij II. Šubić|Jurija II. Šubića]] in [[Elizabeta Slavonska|Elizabete Slavonske]]. Njegova sestra je [[Celjski grofje|celjska grofica]] [[Katarina Kotromanić]], žena [[Herman I. Celjski|Hermana I. Celjskega]].<ref>[http://genealogics.org/getperson.php?personID=I00125106&tree=LEO] Genealogija po Leu van de Pasu</ref> ==Vzpon na oblast ter odnosi z Ludvikom Ogrskim== [[Slika:Medieval_Bosnian_State_Expansion.svg|thumb|left|300px|Bosansko kraljestvo za časa vladavine Trvtka I. (obkroženo z rdečo črto).]] Tvrtko I. je postal bosanski ban po smrti strica [[Štefan II. Kotromanić|Štefana II. Kotromanića]] [[1353]]. Po smrti njegovega očeta v letu [[1354]], je državne posle vodila mati Jelena.<ref>Euzebije Fermendžin, ''Acta Bosnae potissimum ecclesiastica cum insertis editorum documentorum regestis ab anno 925 usque ad annum 1752'', Zagreb 1892, str. 34, COBISS.SI-ID: 88538112</ref> Sprva je bil Tvrtko lojalen vazal hrvaško-madžarskega kralja [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I.]], kateri je imel za ženo njegovo prvo sestrično, [[Elizabeta Kotromanić|Elizabeto Kotromanić]]. S posredovanjem papeža [[papež Inocenc VI.|Inocenca VI.]] leta 1357 je bil preprečen spor med Tvrtkom in Ludvikom, ko je moral Tvrtko odstopiti ogrskemu kralju ozemlje Huma - del [[Hercegovina|Hercegovine]] ob reki [[Neretva|Neretvi]], domnevno kot doto sestrični Elizabeti.<ref>Ivan Kukuljević Sakcinski, ''Arkiv za povjesnicu jugoslavensku'' II, Zagreb 1852, str. 35.</ref> Ludvik je leta [[1363]] ponovno pozval na vojno proti svojemu [[vazal]]u Tvrtku, tokrat z izgovorom, da gre preganjat bosanske [[herezija|heretike]].<ref>György Fejér, ''Codex diplomaticus Hungariae ecclesiasticus ac civilis'' IX/3, Budim 1834, 395.</ref> Madžarski [[arhidiakon]] Küküllő v svojih spisih trdi, da je šel njihov kralj Ludvik v vojno nad Bosno, da ''zatre neke upornike''.<ref>Mátyás Flórian, ''Historiae hungaricae fontes domestici'' III, Leipzig 1884, str. 184-85.</ref> Vendar se je kralj moral poražen vrniti na Ogrsko. Nekaj let zatem (1366) se je skupaj z bosanskimi fevdalci Tvrtku uprl njegov mlajši brat [[Štefan Vuk|Vuk]], tako da sta morala Tvrtko in mati Jelena zapustiti Bosno in poiskati zavetje v Madžarko-Hrvaškem kraljestvu. In ponovno je Tvrtko spoznal, da je odvisen od madžarskega kralja, ko mu je le-ta leta 1367 pomagal priti nazaj na oblast in vzpostaviti mir v Bosni, ker je tudi kralj spoznal, da je zanj boljša potrditev Tvrtka za bana Bosne, kot pa trošenje moči za neko preganjanje nevernikov. ==Pravica do srbske krone== [[Slika:MileOstaci.jpg|thumb|right|Ostanki temeljev cerkve v Milah ([[Visoko, Bosna in Hercegovina|Visoko]])]] Skupaj s srbskim knezom [[Lazar Hrebeljanović|Lazarjem Hrebeljanovićem]] je 1373 porazil oblastnega gospodarja [[Nikola Altomanović|Nikolo Altomanovića]] ter zavzel področja vse do rek [[Drina|Drine]] in [[Lim]]a. V začetku leta 1377 je rodbini [[Balšići|Balšićev]] odvzel ozemlja [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]], Konavle in [[Dračevica, Črna gora|Dračevice]]. V njegovi novi državi je bilo precejšnje območje zgodnje države [[Nemanjići|Nemanjićev]]. Na ta način si je počasi pridobival obveznosti in pravice, ki so sledile iz nekdanjih [[seznam srbskih vladarjev|srbskih vladarjev]], zlasti v odnosih z [[Dubrovnik]]om. Tvrtko je imel formalne zahteve, da vse to doseže. Po smrti carja [[Štefan Uroš V.|Uroša]], pozno v letu 1371, je nastopil kot kandidat trenutno proste srbske krone; dokazujoč sorodstvene vezi tudi preko babice Elizabete z dotedanjo srbsko vladarsko rodbino Nemanjićev.<ref>Ljubomir Stojanović, ''Stari srpski rodoslovi i letopisi'', Sremski Karlovci 1927, 36—39, 50.</ref> Leta 1377 je v kraju Mile, nedaleč od [[Visoko, Bosna in Hercegovina|Visokega]] v srednji Bosni, sledilo kronanje Tvrtka I. za kralja Bosne. Mavro Orbin v svojem delu »''Kraljevstvo Slovena''« navaja, da je bilo kronanje izpeljano »''od strane mitropolita samostana Mileševe i njegovih monaha u crkvi pomenutog mjesta''.«<ref>Mavro Orbin, ''Kraljevstvo Slovena'', prev. Zdravko Šundrica, Belgrade 1968, str. 151, COBISS.SI-ID: 49791744.</ref> Na podlagi arhivskega gradiva, ki se nahaja v Dubrovniku, je moč sklepati, da se je kronanje izpeljalo med 23. februarjem in začetkom novembra 1377.<ref>Miodrag Purković, ''Avinjonski pape i srpski zemlje'', Požarevac 1934, str. 87.</ref> Dopušča se tudi možnost dneva kronanja na dan sv. Demetrija.<ref>Mihailo Dinić, ''O krunisanju Tvrtka I za kralja'', ''Glas Srpske kraljevske akademije'' '''147''' (1932), str. 137.</ref> Tvrtko si je k svojemu imenu, po tradiciji srbskih vladarjev, pridel naziv ''Štefan''. Njegova titula tako nakazuje osnovo po kateri je posegel po srbski kroni: kralj Srbije, Bosne, Primorja, Humske pokrajine, Dolnjih krajev, Zahodne strani, Usorja in Podrinja (Vzhodna Bosna). Tvrtkov naziv je priznala tudi [[Dubrovniška republika]], ter mu začela izplačevati t. im. ''Svetodemetrijski dohodek'', ki se je izplačeval na dan sv. Demetrija in ta dohodek je že prej pripadal srbskim vladarjem. Priprave na zasedbo prestola je v letih 1373 do 1377 privedlo do postopne priključitve dela srbskega ozemlja k Bosni. Z novim nastopom so med njim in ostalimi srbskimi oblastniki, takoj prenehale vse podložne obveze. Zato s strani srbskih oblastnikov in [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbske pravoslavne Cerkve]] nimamo nobenih virov ali drugih informacij, ki bi potrjevale, da je Srbija sprejela Tvrtka – ampak je Tvrtko sprejel Srbijo. Realno stanje na terenu zato ni dajalo pravega odgovora, kakšne so obveznosti vazalov do novega kralja – in obratno. V tem času je kralj res postal kralj tudi formalnopravno, če ga je potrdil papež. Tvrtka I, pa papež ni potrdil (za kralja je potrdil šele Štefana Tomaša leta 1445), tudi zato ne, ker si je Tvrtko sam vzel srbsko krono na podlagi sorodstvenih vezi, s čimer je mogoče sklepati, da je na nek način še vedno bil podložen ogrskemu kralju. [[Slika:Tvrtko.png| thumb|mini|right|Tvrtkov grb iz Kreševa.]] ==Težnje do Hrvaške== Smrt ogrsko-hrvaškega kralja Ludvika I. leta 1382, je dala Tvrtku, kot sinu [[Bribir, Skradin|bribirske]] kneginje Jelene, povod da se vmeša v interese po hrvaškem ozemlju. Takoj se je pridružil hrvaškim fevdalnim upornikom, ki so se uprli Ludvikovi hčerki [[Marija Madžarska|Mariji]], novi ogrski kraljici. Svoje napore je usmeril predvsem na jug Hrvaške, kjer je imel po materini strani precej sorodstva. Tvrtkovi vojaki so bili leta [[27. avgust]]a 1388 pod poveljstvom [[Vlatko Vuković Kosača|Vlatka Vukovića Kosače]], uspešni v [[bitka pri Bileći|boju]] pri [[Bileća|Bileći]] proti napredujoči vojski [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. [[28. junij]]a 1389 je pod Vukovićevim poveljstvom na krščanski strani sodelovala tudi Tvrtkova vojska v bitki na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovskem polju]]. Po tej bitki Tvrtko usmeri svoje sile na [[Dalmacija|Dalmacijo]], tako da so se mu [[1390]]. leta pokorila mesta: [[Split]], [[Trogir]], [[Šibenik]] in otoki [[Brač]], [[Hvar]] ter [[Korčula]].<ref>Društvo za proučavanje i unapređenje pomorstva Jugoslavije, ''Pomorski zbornik'', 1982.</ref> V polnem naslovu se kralj sedaj naziva ''kralj Raške, Bosne, Dalmacije, Hrvaške in Primorja''. Ko se 1374 poroči z bolgarsko princeso [[Doroteja Bolgarska|Dorotejo]], njegovi sosedje hitro ugotovijo kakšni so njegovi nadaljnji načrti. Tvrtku je bilo omogočeno širjenje ozemlja pod njegovo krono zlasti zaradi vzpostavljenega neomajnega položaja v Bosni, rodbinskih vezi ter fevdalni kaos na Hrvaškem in v Srbiji. Zaradi odločne in trde roke so se vsa ta sosednja ozemlja pod njegovim vodstvom čutila varna in sprejeta. Nenadoma pa je bilo vsakršno nadaljnje širjenje teritorija prekinjeno zaradi nenadnega osmanskega prodiranja na sever. == Smrt == Tvrtko je nepričakovano umrl [[10. marec|10. marca]] [[1391]].<ref name=Z.muzej>Zemaljski muzej u Sarajevu, ''Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu'', 1951</ref><ref name=Zbornik>Društvo za proučavanje i unapređenje pomorstva Jugoslavije, ''Pomorski zbornik'', 1982</ref> Nasledil ga je bratranec, [[Štefan Dabiša]]. Pokopan je bil v cerkvi sv. Nikole v naselju Mile pri Visokem.<ref name=Kontributions>Institut za istoriju Sarajevo: ''Kontributions'', Institut za istoriju, 2003.</ref> Arheologi so njegov grob našli v presenetljivo dobrem stanju; preko kamnitega [[sarkofag]]a je bil še vedno pregrnjen kraljevski plašč z grbom izvezenim v zlatem [[brokat]]u.<ref name="Ibrahimagić">Omer Ibrahimagić, ''Bosanska srednjovjekovna država i suvremenost: zbornik radova'', Fakultet političkih nauka u Sarajevu, 1996; COBISS.SI-ID: 2048055811.</ref> ==Zapuščina== Za časa Tvrtkovega vladanja je značilna politična stabilnost, močan kulturni in duhovni napredek, kar je takratno Bosno popeljalo v samo vodstvo med [[Slovani|južnoslovanskimi narodi]], Tvrtka pa zgodovina imenuje za največjega vladarja v zgodovini srednjeveške Bosne. Zgodovina je celo pokazala, da se je takoj po Tvrtkovem kronanju pojavilo prvo kovanje zlatnikov na južnoslovanskem teritoriju. Naslednje kovanje denarja se v Bosni pojavi šele sto let za Tvrtkom, ko postane kralj Bosne [[Štefan Tomaš]]. S Tvrtkom se v bosanski [[heraldika|heraldiki]] pojavi simbol zlate lilije ([[lilium bosniacum]]), ki postane heraldični simbol Bosne. Utrjujejo, širijo in razvijajo se mesta, trgovina in rudarstvo. ==Nazivi== Tvrtko je z osvajanjem novih ozemelj skozi svojo vladavino menjaval tudi svoje titule. * '''1353-1377''': ''Tvrtko, po [[Božja milost|Božji milosti]] bosanski ban'' ("nos Tuercho Dei gratia Bozna banus") * '''1377-1390''': ''Štefan Tvrtko, po milosti Gospoda Boga kralj Srbom, Bosni, Primorju, Humski zemlji, Spodnjim krajem, Zahodni strani, Usori, Soli in Podrinju'' * '''1390-1391''': ''Štefan Tvrtko, po milosti Gospoda Boga kralj Srbom, Bosni, Primorju, Humski zemlji, Dalmaciji, Hrvatom, Spodnjim krajem, Zahodni strani, Usori, Soli in Podrinju'' ==Družina== ===Poroka in potomstvo=== Leta 1374 se Tvrtko I. poroči z Dorotejo Bolgarsko, hčerko bolgarskega carja [[Ivan Sracimir Šišman|Ivana Sracimirja]] in [[Ana Vlaška|Ane Vlaške]]. Njuno poroko je odobril madžarski kralj Ludvik I. Po Dorotejini smrti (1390) je Tvrtko pričel s pogovori z avstrijskim vojvodom [[Albreht III. Habsburški|Albrehtom III.]], da bi navezal sorodstvo s [[Habsburžani]]. Vendar ti pogovori niso bili uspešni. Samo za eno osebo se zagotovo ve, da je Tvrtkov potomec in to je: * [[Tvrtko II. Kotromanić|Štefan Tvrtko II. Tvrtković]] (ugibanja ali je to zakonski ali nezakonski sin s kraljico Dorotejo)<ref name=Strayer>Joseph Reese Strayer, ''Dictionary of the Middle Ages'', Scribner, 1989.</ref> Tvrtku I. se pripisuje še otroke: * [[Štefan Ostoja]], katerega se brez suma obravnava kot Tvrtkovega nezakonskega sina in je pozneje postal kralj Bosne; * [[Vuk Banić]], ki naj bi bil: ** ali nezakonski sin Tvrtka I. in neke Grubače, ** ali pa sin Tvrtkovega brata [[Štefan Vuk|Vuka]],<ref name="Draganović">Krunoslav Draganović, ''Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine'', Hrvatsko kulturno društvo "Napredak", 1942. godine</ref> ki je bil Bosanski ban in se je s Tvrtkom II. boril za bosansko krono; * [[Jelena Kotromanić|Jelena]], ki jo srednjeveško delo ''Chronicon Polono-Silesiacum'' imenuje za Tvrtkovo hčerko in se je poročila z [[Opava|opavskim]] vojvodo [[Przemek I.|Przemekom I.]] ter imela dve hčerki in sina; umrla je leta [[1434]]/[[1435|35]];<ref>{{Navedi splet |url=http://fmg.ac/Projects/MedLands/SILESIA.htm#_Toc180202396 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-04-27 |archive-date=2023-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230604033524/http://fmg.ac/Projects/MedLands/SILESIA.htm#_Toc180202396 |url-status=dead }}</ref> ===Predniki=== Tvrtko I. je bil, gledano patrilinearno, potomec bosanske vladarske družine [[Kotromanići]]. Njegova mati je bila, gledano patrilinearno, potomka hrvaške vladarske družine [[Šubići]]. Mati njegovega očeta, [[Elizabeta Nemanjić]], je bila hčerka srbskega kralja, čigar mati je bila potomka dinastije [[Anžujci|Anžujcev]] s poreklom iz Neaplja, ter ogrske princese, katere mati je bila hčerka poglavarja turškega plemena [[Kumani|Kumanov]]. ===Družinsko drevo=== {{Predniki |style=font-size: 90%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #fcb; |1= '''Tvrtko I. Kotromanić''' |2= [[Vladislav Kotromanić]]<br />(* 1295 - † [[Bobovac]], 1354)<br />knez Bosne |3= [[Jelena Šubić Bribirska]]<br />(* začetek 14. stoletja - † okrog 1378)<br />hrvaška kneginja |4= [[Štefan I. Kotromanić]]<br />(* [[Jajce, Bosna|Jajce]], 1242 - † [[Srebrenik]], 1314)<br />ban Bosne |5= [[Elizabeta Nemanjić]]<br />(* ? - † 1331)<br />bosanska banica<br />hči ogrske princese Katarine,<br />iz dinastije Arpad |6= [[Jurij II. Šubić Bribirski]]<br />(* okrog 1290 - † 15. december 1328)<br />knez dalmatinskih mest<br />(''civitatum maritimum comes'')<ref>''Opća i nacionalna enciklopedija u 20 svezaka'', str. 187, ISBN 953-7224-00-7.</ref> |7= [[kneginja Lelka]] |8= [[Prijezda I. Kotromanić]]<br />(* 1211 - † [[Slavonija]], 8. maj 1287)<br />ban Bosne |9= [[Elizabeta Slavonska]]<br />slavonska plemkinja |10= [[Štefan Dragutin Nemanjić]]<br />(* pred 1253 - † 12. marec 1316)<br /> kralj Srbije in Srema |11= [[Katarina Ogrska|Katarina Arpad]]<br />srbska kraljica |12= [[Pavel I. Šubić Bribirski]]<br />(* okrog 1245 - † 1. maj 1312)<br />hrvaški ban, knez<br />njegova mati je iz dinastije Arpad |13= [[Uršula Nemanjić]] |17= [[Radivoj Kulinić]]<br />oče [[Matej Ninoslav|Mateja Ninoslava]]<br />splitski knez |18= [[Štefan I. Šubić]] |20= [[Štefan Uroš I. Nemanjić]]<br />(* okrog 1220 - † manastir Sopoćani, 1. maj 1277)<br />kralj Srbije |21= [[Jelena Anžujska|Jelena Neapeljska]] |22= [[Štefan V. Ogrski]] |23= [[Elizabeta Kumanska]] }} ==Glej tudi== * [[Seznam bosanskih kraljev|kralji Bosne]] * [[Seznam bosanskih banov|bani Bosne]] * [[Seznam madžarskih vladarjev|madžarski kralji]] * [[Anžujci]] * [[Seznam srbskih vladarjev|srbski kralji]] * [[Celjski grofje]] {{Nasledstvo1| |predhodnik= [[Štefan II.|Štefan II. Kotromanić]]<br />1320 - september 1353 |funkcija= [[ban]] [[Bosna|Bosne]] |leto-nastopa-prenehanja=1353 - 1366 |naslednik=[[Štefan Vuk]]<br />1366 - 1367 }}{{Nasledstvo1| |predhodnik= [[Štefan Vuk]]<br />1366 - 1367 |funkcija= [[ban]] [[Bosna|Bosne]] |leto-nastopa-prenehanja=1367 - 1377 |naslednik= / }}{{Nasledstvo1| |predhodnik= / |funkcija= [[kralj]] [[Bosna|Bosne]] |leto-nastopa-prenehanja=[[26. oktober]] 1377 - [[10. marec]] 1391 |naslednik=[[Štefan Dabiša]]<br />[[10. marec]] 1391 - [[8. september]] 1395 }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://povijest.net/v5/zivotpis/bih-zivotopisi/2010/stjepan-tvrtko-i/] (podrobnejša biografija) * [http://moljac.hr/biografije/tvrtko1.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090126023415/http://moljac.hr/biografije/tvrtko1.htm |date=2009-01-26 }} (kratka biografija) {{Commonscat|Tvrtko I of Bosnia}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tvrtko I. Kotromanić}} [[Kategorija:Bosanski kralji]] [[Kategorija:Bosanski bani]] [[Kategorija:Celjski grofje]] [[Kategorija:Kotromanići]] [[Kategorija:Zgodovina Bosne]] [[Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Pretendenti srbskega prestola]] j7bk6fhhlmmit20hk86fyfrbtzt9kqi 0 223364 6758804 6520892 2026-09-30T17:22:19Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Brahialni pletež]] na [[Brahialni pleksus]]: po SMedS 6520892 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gray808.png|thumb|220px|Brahialni pletež od spredaj]] '''Brahialni''' ('''nadlaktni''') '''pletež''' ({{lang-la|plexus brachialis}}) je najpomembnejše mrežje [[nevrit|živčnih vlaken]] za senzorično in motorično oživčenje (inervacijo) zgornjega uda. Poteka od [[vrat]]u proti [[pazduha|pazduhi]]. Sestavljajo ga sprednje (anteriorne) korenine naslednjih vratnih (cervikalnih) [[živec|živcev]]: C5, C6, C7, C8 in pa T1 (prsni oz. torakalni živec). Pri zgradbi lahko sodelujeta tudi vlakna C4 in T2. Ločimo infraklavikularni in supraklavikularni preplet. Poimenovana sta glede na lego na [[ključnica|ključnico]] (''clavicula''). Živci, ki sestavljajo preplet, prestopijo med srednjo in sprednjo [[skalenska mišica|skalensko mišico]]. Živci supraklavikularnega dela so naslednji: * [[dorzalni živec skapule]] (''n. dorsalis scapulae''), * [[dolgi torakalni živec]] (''n. thoracicus longus''), * [[subklavijski živec]] (''n. subclavius''), * [[supraklavikularni živec]] (''n. supraclavicularis''), * [[subskapularni živec]] (''n. subscapularis''), * [[pektoralni živec]] (''n. pectoralis''), * [[torakodorzalni živec]] (''n. thoracodorsalis''). Supraklavikularni del je urejen v tri debla (truncuse): * zgornje deblo (superior) dobiva veje od živcev C5 in C6, * srednje deblo (medius) od živca C7, * spodnje deblo (inferior) od živcev C8 in T1. Vsako deblo se deli v sprednji in zadajšnji del (''divisio''). Oba dela pa se povežeta naprej v sveženj. Brahialni pletež ima tri svežnje. Sveženj je poimenovan glede na lego na [[pazdušna arterija|pazdušno arterijo]] (''arteria axillaris''): * lateralni sveženj, ki ga sestavljata sprednja dela zgornjega in srednjega debla, * zadajšnji sveženj, ki ga sestavljajo zadajšnji deli vseh treh debel, * medialni sveženj, ki ga sestavljata sprednja dela srednjega in spodnjega debla. Na višini prvega rebra iz svežnjev izhajajo periferni živci zgornjega uda. [[Pazdušni živec|Pazdušni]] (aksialni) in [[koželjnični živec|koželjnični]] (radialni) živec izhajata iz zadajšnjega svežnja, muskulokutani in del medianega živca iz lateralnega svežnja, ter ulnarni in druga polovica medianega živca iz medialnega svežnja. Iz medialnega svežnja izvirata tudi živca za senzorično inervacijo medialne strani [[nadlahet|nadlahti]] in [[podlahet|podlahti]]. == Periferni živci brahialnega pleteža == Periferni živci brahialnega živca so naslednji: * pazdušni živec (''n. axillaris''), * koželjnični živec (''n. radialis''). Oba živca izhajata iz zadajšnjega svežnja. * muskulokutani živec (''n. musculocutaneus''), * [[sredinski živec|sredinski (mediani) živec]] (''n. medianus''). Živca izhajata iz lateralnega svežnja. Mediani živec dobi del vlaken tudi od medialnega svežnja. * [[podlahtni živec|podlahtni (ulnarni) živec]] (''n. ulnaris''), * sredinski (mediani) živec (''n. medianus''), * medialni kožni živec nadlakta (''n. cutaneus brachii medialis''), * medialni kožni živec podlakta (''n. cutaneus antebrachii medialis''). Živci izhajajo iz medialnega svežnja. === Pazdušni živec === [[Pazdušni živec]] (''nervus axillaris''), vsebuje vlakna iz živcev C5 in C6. Poteka okrog kirurškega vratu [[nadlahtnica|nadlahtnice]], skozi lateralno okence ''[[foramen quadrangulare]]'' in vstopa v [[deltasta mišica|deltasto]] in [[velika okrogla mišica|veliko okroglo mišico]]. Obe mišici motorično oživčuje, oddaja pa še senzorično vejo za zgornji, zadajšnji del nadlahti. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Periferno živčevje]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] gbpl98xiupq7jrk23yv0xlo8ndmzchr 6758806 6758804 2026-09-30T17:28:34Z TadejM 738 dodano infopolje; popravki imen 6758806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Živec |Name = Brahialni pleksus |Location = |Function = Mrežje (živčni preplet) živcev, ki oskrbuje roko. |Latin = plexus brachialis |Image = Gray808.png |Caption = Desni brahialni pleksus s kratkimi vejami, gledano od spredaj |Image2 = PLEXUS BRACHIALIS.jpg |Caption2 = Korenine, debla in snopi pleksusa, prikazani v diseciranem [[kadaver|kadavrskem]] primerku }} '''Brahialni pleksus''' ali '''nadlahtni pletež''' ({{lang-la|plexus brachialis}}) je najpomembnejše mrežje [[nevrit|živčnih vlaken]] za senzorično in motorično oživčenje (inervacijo) zgornjega uda. Poteka od [[vrat]]u proti [[pazduha|pazduhi]]. Sestavljajo ga sprednje (anteriorne) korenine naslednjih vratnih (cervikalnih) [[živec|živcev]]: C5, C6, C7, C8 in pa T1 (prsni oz. torakalni živec). Pri zgradbi lahko sodelujeta tudi vlakna C4 in T2. Ločimo infraklavikularni in supraklavikularni preplet. Poimenovana sta glede na lego na [[ključnica|ključnico]] (''clavicula''). Živci, ki sestavljajo preplet, prestopijo med srednjo in sprednjo [[skalenska mišica|skalensko mišico]]. Živci supraklavikularnega dela so naslednji: * [[dorzalni živec skapule]] (''n. dorsalis scapulae''), * [[dolgi torakalni živec]] (''n. thoracicus longus''), * [[subklavijski živec]] (''n. subclavius''), * [[supraklavikularni živec]] (''n. supraclavicularis''), * [[subskapularni živec]] (''n. subscapularis''), * [[pektoralni živec]] (''n. pectoralis''), * [[torakodorzalni živec]] (''n. thoracodorsalis''). Supraklavikularni del je urejen v tri debla (trunkuse): * zgornje deblo (superior) dobiva veje od živcev C5 in C6, * srednje deblo (medius) od živca C7, * spodnje deblo (inferior) od živcev C8 in T1. Vsako deblo se deli v sprednji in zadajšnji del (''divisio''). Oba dela pa se povežeta naprej v sveženj. Brahialni pleksus ima tri svežnje. Sveženj je poimenovan glede na lego na [[pazdušna arterija|pazdušno arterijo]] (''arteria axillaris''): * lateralni sveženj, ki ga sestavljata sprednja dela zgornjega in srednjega debla, * zadajšnji sveženj, ki ga sestavljajo zadajšnji deli vseh treh debel, * medialni sveženj, ki ga sestavljata sprednja dela srednjega in spodnjega debla. Na višini prvega rebra iz svežnjev izhajajo periferni živci zgornjega uda. [[Pazdušni živec|Pazdušni]] (aksialni) in [[koželjnični živec|koželjnični]] (radialni) živec izhajata iz zadajšnjega svežnja, muskulokutani in del medianega živca iz lateralnega svežnja, ter ulnarni in druga polovica medianega živca iz medialnega svežnja. Iz medialnega svežnja izvirata tudi živca za senzorično inervacijo medialne strani [[nadlahet|nadlahti]] in [[podlahet|podlahti]]. == Periferni živci brahialnega pleksusa == Periferni živci brahialnega živca so naslednji: * Aksilarni (pazdušni) živec (''n. axillaris''), * Radialni (koželjnični) živec (''n. radialis''). Oba živca izhajata iz zadajšnjega svežnja. * Muskulokutani živec (''n. musculocutaneus''), * [[Mediani živec|Mediani (sredinski) živec]] (''n. medianus''). Živca izhajata iz lateralnega svežnja. Mediani živec dobi del vlaken tudi od medialnega svežnja. * [[Ulnarni živec|Ulnarni (podlahtni) živec]] (''n. ulnaris''), * mediani živec (''n. medianus''), * medialni kožni živec nadlakta (''n. cutaneus brachii medialis''), * medialni kožni živec podlakta (''n. cutaneus antebrachii medialis''). Živci izhajajo iz medialnega svežnja. === Aksilarni živec === [[Aksilarni živec]] (''nervus axillaris'') vsebuje vlakna iz cervikalnih spinalnih živcev 5 in 6. Poteka okrog kirurškega vratu [[nadlahtnica|nadlahtnice]] skozi lateralno okence ''[[foramen quadrangulare]]'' in vstopa v [[deltasta mišica|deltasto]] in [[velika okrogla mišica|veliko okroglo mišico]]. Obe mišici motorično oživčuje, oddaja pa še senzorično vejo za zgornji, zadajšnji del nadlakta. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Periferno živčevje]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] nlrxxfw00ddualaewxswyjo44e2vo3f 6758807 6758806 2026-09-30T17:29:04Z TadejM 738 6758807 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Živec |Name = Brahialni pleksus |Location = |Function = mrežje (živčni preplet) živcev, ki oskrbuje roko |Latin = plexus brachialis |Image = Gray808.png |Caption = Desni brahialni pleksus s kratkimi vejami, gledano od spredaj |Image2 = PLEXUS BRACHIALIS.jpg |Caption2 = Korenine, debla in snopi pleksusa, prikazani v diseciranem [[kadaver|kadavrskem]] primerku }} '''Brahialni pleksus''' ali '''nadlahtni pletež''' ({{lang-la|plexus brachialis}}) je najpomembnejše mrežje [[nevrit|živčnih vlaken]] za senzorično in motorično oživčenje (inervacijo) zgornjega uda. Poteka od [[vrat]]u proti [[pazduha|pazduhi]]. Sestavljajo ga sprednje (anteriorne) korenine naslednjih vratnih (cervikalnih) [[živec|živcev]]: C5, C6, C7, C8 in pa T1 (prsni oz. torakalni živec). Pri zgradbi lahko sodelujeta tudi vlakna C4 in T2. Ločimo infraklavikularni in supraklavikularni preplet. Poimenovana sta glede na lego na [[ključnica|ključnico]] (''clavicula''). Živci, ki sestavljajo preplet, prestopijo med srednjo in sprednjo [[skalenska mišica|skalensko mišico]]. Živci supraklavikularnega dela so naslednji: * [[dorzalni živec skapule]] (''n. dorsalis scapulae''), * [[dolgi torakalni živec]] (''n. thoracicus longus''), * [[subklavijski živec]] (''n. subclavius''), * [[supraklavikularni živec]] (''n. supraclavicularis''), * [[subskapularni živec]] (''n. subscapularis''), * [[pektoralni živec]] (''n. pectoralis''), * [[torakodorzalni živec]] (''n. thoracodorsalis''). Supraklavikularni del je urejen v tri debla (trunkuse): * zgornje deblo (superior) dobiva veje od živcev C5 in C6, * srednje deblo (medius) od živca C7, * spodnje deblo (inferior) od živcev C8 in T1. Vsako deblo se deli v sprednji in zadajšnji del (''divisio''). Oba dela pa se povežeta naprej v sveženj. Brahialni pleksus ima tri svežnje. Sveženj je poimenovan glede na lego na [[pazdušna arterija|pazdušno arterijo]] (''arteria axillaris''): * lateralni sveženj, ki ga sestavljata sprednja dela zgornjega in srednjega debla, * zadajšnji sveženj, ki ga sestavljajo zadajšnji deli vseh treh debel, * medialni sveženj, ki ga sestavljata sprednja dela srednjega in spodnjega debla. Na višini prvega rebra iz svežnjev izhajajo periferni živci zgornjega uda. [[Pazdušni živec|Pazdušni]] (aksialni) in [[koželjnični živec|koželjnični]] (radialni) živec izhajata iz zadajšnjega svežnja, muskulokutani in del medianega živca iz lateralnega svežnja, ter ulnarni in druga polovica medianega živca iz medialnega svežnja. Iz medialnega svežnja izvirata tudi živca za senzorično inervacijo medialne strani [[nadlahet|nadlahti]] in [[podlahet|podlahti]]. == Periferni živci brahialnega pleksusa == Periferni živci brahialnega živca so naslednji: * Aksilarni (pazdušni) živec (''n. axillaris''), * Radialni (koželjnični) živec (''n. radialis''). Oba živca izhajata iz zadajšnjega svežnja. * Muskulokutani živec (''n. musculocutaneus''), * [[Mediani živec|Mediani (sredinski) živec]] (''n. medianus''). Živca izhajata iz lateralnega svežnja. Mediani živec dobi del vlaken tudi od medialnega svežnja. * [[Ulnarni živec|Ulnarni (podlahtni) živec]] (''n. ulnaris''), * mediani živec (''n. medianus''), * medialni kožni živec nadlakta (''n. cutaneus brachii medialis''), * medialni kožni živec podlakta (''n. cutaneus antebrachii medialis''). Živci izhajajo iz medialnega svežnja. === Aksilarni živec === [[Aksilarni živec]] (''nervus axillaris'') vsebuje vlakna iz cervikalnih spinalnih živcev 5 in 6. Poteka okrog kirurškega vratu [[nadlahtnica|nadlahtnice]] skozi lateralno okence ''[[foramen quadrangulare]]'' in vstopa v [[deltasta mišica|deltasto]] in [[velika okrogla mišica|veliko okroglo mišico]]. Obe mišici motorično oživčuje, oddaja pa še senzorično vejo za zgornji, zadajšnji del nadlakta. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Periferno živčevje]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] 6vn6vctj9imrn0bcrnb4dje8op62k46 6758834 6758807 2026-09-30T18:20:13Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Brahialni pleksus]] na [[Brahialni pletež]] prek preusmeritve 6758807 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Živec |Name = Brahialni pleksus |Location = |Function = mrežje (živčni preplet) živcev, ki oskrbuje roko |Latin = plexus brachialis |Image = Gray808.png |Caption = Desni brahialni pleksus s kratkimi vejami, gledano od spredaj |Image2 = PLEXUS BRACHIALIS.jpg |Caption2 = Korenine, debla in snopi pleksusa, prikazani v diseciranem [[kadaver|kadavrskem]] primerku }} '''Brahialni pleksus''' ali '''nadlahtni pletež''' ({{lang-la|plexus brachialis}}) je najpomembnejše mrežje [[nevrit|živčnih vlaken]] za senzorično in motorično oživčenje (inervacijo) zgornjega uda. Poteka od [[vrat]]u proti [[pazduha|pazduhi]]. Sestavljajo ga sprednje (anteriorne) korenine naslednjih vratnih (cervikalnih) [[živec|živcev]]: C5, C6, C7, C8 in pa T1 (prsni oz. torakalni živec). Pri zgradbi lahko sodelujeta tudi vlakna C4 in T2. Ločimo infraklavikularni in supraklavikularni preplet. Poimenovana sta glede na lego na [[ključnica|ključnico]] (''clavicula''). Živci, ki sestavljajo preplet, prestopijo med srednjo in sprednjo [[skalenska mišica|skalensko mišico]]. Živci supraklavikularnega dela so naslednji: * [[dorzalni živec skapule]] (''n. dorsalis scapulae''), * [[dolgi torakalni živec]] (''n. thoracicus longus''), * [[subklavijski živec]] (''n. subclavius''), * [[supraklavikularni živec]] (''n. supraclavicularis''), * [[subskapularni živec]] (''n. subscapularis''), * [[pektoralni živec]] (''n. pectoralis''), * [[torakodorzalni živec]] (''n. thoracodorsalis''). Supraklavikularni del je urejen v tri debla (trunkuse): * zgornje deblo (superior) dobiva veje od živcev C5 in C6, * srednje deblo (medius) od živca C7, * spodnje deblo (inferior) od živcev C8 in T1. Vsako deblo se deli v sprednji in zadajšnji del (''divisio''). Oba dela pa se povežeta naprej v sveženj. Brahialni pleksus ima tri svežnje. Sveženj je poimenovan glede na lego na [[pazdušna arterija|pazdušno arterijo]] (''arteria axillaris''): * lateralni sveženj, ki ga sestavljata sprednja dela zgornjega in srednjega debla, * zadajšnji sveženj, ki ga sestavljajo zadajšnji deli vseh treh debel, * medialni sveženj, ki ga sestavljata sprednja dela srednjega in spodnjega debla. Na višini prvega rebra iz svežnjev izhajajo periferni živci zgornjega uda. [[Pazdušni živec|Pazdušni]] (aksialni) in [[koželjnični živec|koželjnični]] (radialni) živec izhajata iz zadajšnjega svežnja, muskulokutani in del medianega živca iz lateralnega svežnja, ter ulnarni in druga polovica medianega živca iz medialnega svežnja. Iz medialnega svežnja izvirata tudi živca za senzorično inervacijo medialne strani [[nadlahet|nadlahti]] in [[podlahet|podlahti]]. == Periferni živci brahialnega pleksusa == Periferni živci brahialnega živca so naslednji: * Aksilarni (pazdušni) živec (''n. axillaris''), * Radialni (koželjnični) živec (''n. radialis''). Oba živca izhajata iz zadajšnjega svežnja. * Muskulokutani živec (''n. musculocutaneus''), * [[Mediani živec|Mediani (sredinski) živec]] (''n. medianus''). Živca izhajata iz lateralnega svežnja. Mediani živec dobi del vlaken tudi od medialnega svežnja. * [[Ulnarni živec|Ulnarni (podlahtni) živec]] (''n. ulnaris''), * mediani živec (''n. medianus''), * medialni kožni živec nadlakta (''n. cutaneus brachii medialis''), * medialni kožni živec podlakta (''n. cutaneus antebrachii medialis''). Živci izhajajo iz medialnega svežnja. === Aksilarni živec === [[Aksilarni živec]] (''nervus axillaris'') vsebuje vlakna iz cervikalnih spinalnih živcev 5 in 6. Poteka okrog kirurškega vratu [[nadlahtnica|nadlahtnice]] skozi lateralno okence ''[[foramen quadrangulare]]'' in vstopa v [[deltasta mišica|deltasto]] in [[velika okrogla mišica|veliko okroglo mišico]]. Obe mišici motorično oživčuje, oddaja pa še senzorično vejo za zgornji, zadajšnji del nadlakta. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Periferno živčevje]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] 6vn6vctj9imrn0bcrnb4dje8op62k46 6758836 6758834 2026-09-30T18:21:32Z TadejM 738 popravek imena 6758836 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Živec |Name = Brahialni pletež |Location = |Function = mrežje (živčni preplet) živcev, ki oskrbuje roko |Latin = plexus brachialis |Image = Gray808.png |Caption = Desni brahialni pletež s kratkimi vejami, gledano od spredaj |Image2 = PLEXUS BRACHIALIS.jpg |Caption2 = Korenine, debla in snopi pleteža, prikazani v diseciranem [[kadaver|kadavrskem]] primerku }} '''Brahialni pletež''', '''nadlahtni pletež''' ali '''brahialni pleksus''' ({{lang-la|plexus brachialis}}) je najpomembnejše mrežje [[nevrit|živčnih vlaken]] za senzorično in motorično oživčenje (inervacijo) zgornjega uda. Poteka od [[vrat]]u proti [[pazduha|pazduhi]]. Sestavljajo ga sprednje (anteriorne) korenine naslednjih vratnih (cervikalnih) [[živec|živcev]]: C5, C6, C7, C8 in pa T1 (prsni oz. torakalni živec). Pri zgradbi lahko sodelujeta tudi vlakna C4 in T2. Ločimo infraklavikularni in supraklavikularni preplet. Poimenovana sta glede na lego na [[ključnica|ključnico]] (''clavicula''). Živci, ki sestavljajo preplet, prestopijo med srednjo in sprednjo [[skalenska mišica|skalensko mišico]]. Živci supraklavikularnega dela so naslednji: * [[dorzalni živec skapule]] (''n. dorsalis scapulae''), * [[dolgi torakalni živec]] (''n. thoracicus longus''), * [[subklavijski živec]] (''n. subclavius''), * [[supraklavikularni živec]] (''n. supraclavicularis''), * [[subskapularni živec]] (''n. subscapularis''), * [[pektoralni živec]] (''n. pectoralis''), * [[torakodorzalni živec]] (''n. thoracodorsalis''). Supraklavikularni del je urejen v tri debla (trunkuse): * zgornje deblo (superior) dobiva veje od živcev C5 in C6, * srednje deblo (medius) od živca C7, * spodnje deblo (inferior) od živcev C8 in T1. Vsako deblo se deli v sprednji in zadajšnji del (''divisio''). Oba dela pa se povežeta naprej v sveženj. Brahialni pletež ima tri svežnje. Sveženj je poimenovan glede na lego na [[pazdušna arterija|pazdušno arterijo]] (''arteria axillaris''): * lateralni sveženj, ki ga sestavljata sprednja dela zgornjega in srednjega debla, * zadajšnji sveženj, ki ga sestavljajo zadajšnji deli vseh treh debel, * medialni sveženj, ki ga sestavljata sprednja dela srednjega in spodnjega debla. Na višini prvega rebra iz svežnjev izhajajo periferni živci zgornjega uda. [[Pazdušni živec|Pazdušni]] (aksialni) in [[koželjnični živec|koželjnični]] (radialni) živec izhajata iz zadajšnjega svežnja, muskulokutani in del medianega živca iz lateralnega svežnja, ter ulnarni in druga polovica medianega živca iz medialnega svežnja. Iz medialnega svežnja izvirata tudi živca za senzorično inervacijo medialne strani [[nadlahet|nadlahti]] in [[podlahet|podlahti]]. == Periferni živci brahialnega pleteža == Periferni živci brahialnega živca so naslednji: * Aksilarni (pazdušni) živec (''n. axillaris''), * Radialni (koželjnični) živec (''n. radialis''). Oba živca izhajata iz zadajšnjega svežnja. * Muskulokutani živec (''n. musculocutaneus''), * [[Mediani živec|Mediani (sredinski) živec]] (''n. medianus''). Živca izhajata iz lateralnega svežnja. Mediani živec dobi del vlaken tudi od medialnega svežnja. * [[Ulnarni živec|Ulnarni (podlahtni) živec]] (''n. ulnaris''), * mediani živec (''n. medianus''), * medialni kožni živec nadlakta (''n. cutaneus brachii medialis''), * medialni kožni živec podlakta (''n. cutaneus antebrachii medialis''). Živci izhajajo iz medialnega svežnja. === Aksilarni živec === [[Aksilarni živec]] (''nervus axillaris'') vsebuje vlakna iz cervikalnih spinalnih živcev 5 in 6. Poteka okrog kirurškega vratu [[nadlahtnica|nadlahtnice]] skozi lateralno okence ''[[foramen quadrangulare]]'' in vstopa v [[deltasta mišica|deltasto]] in [[velika okrogla mišica|veliko okroglo mišico]]. Obe mišici motorično oživčuje, oddaja pa še senzorično vejo za zgornji, zadajšnji del nadlakta. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Periferno živčevje]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] 8sqwphpt6to40bqdlwyigf00qhog5o7 0 223524 6758797 5745515 2026-09-30T17:10:27Z TadejM 738 prevod v infopolju; popravki 6758797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Arterija | Name = Nadlaktna arterija | Latin = arteria brachialis | Image = Gray525.png | Caption = Prerez roke z brahialno arterijo | Image2 = Gray526.png | Caption2 = Desni zgornji ud, anteriorni pogled, '''brahialna arterija''' in [[komolec]] | BranchFrom = [[aksilarna arterija]] | BranchTo = [[globoka brahialna arterija]]<br />''[[arteria collateralis ulnaris superior]]''<br />''[[arteria collateralis ulnaris inferior]]''<BR> | Vein = [[brahialna vena]] | Supplies = [[dvoglava nadlaktna mišica]], [[troglava nadlaktna mišica]]| }} '''Nadlaktna (brahialna) arterija''' ali '''nadlaktna odvodnica''' (''arteria brachialis'') je nadaljevanje [[aksilarna arterija|aksilarne (pazdušne) arterije]], ki poteka iz pazduhe proti zgornjemu udu. Sprva poteka medialno od [[nadlahtnica|nadlahtnice]], distalneje pa se nahaja pred nadlahnico (anteriorno). Brahialno arterijo sprva spremlja [[brahialni pletež]] (''plexus brachialis'') in nato še trije periferni [[živec|živci]] omenjenega pleteža. Za arterijo poteka [[radialni živec]] (''nervus radialis''), medialno od nje se nahaja [[ulnarni živec]] (''nervus ulnaris''), lateralno pa [[mediani živec]] (''nervus medianus''), ki pa arterijo pred razcepiščem (bifurkacijo) prestopa in se od tam nahaja medialno od nje. V [[komolčna kotanja|komolčni kotanji]] (''fossa cubiti'') prek arterije prehaja tudi bicepsova aponevroza. Arterija med svojim potekom skozi nadlaket odda tri večje veje: * globoka brahialna arterija ({{lang|la|arteria profunda brachii}}), ki se odcepi prva in poteka za nadlahtnico, skupaj z radialnim živcem. Ker se nahajata obe strukturi blizu [[kost]]i, sta ravno tu najbolj ranljivi. Naslednja veja brahialne arterije se odcepi približno na polovici nadlakta: * [[zgornja kolateralna ulnarna arterija]] ({{lang|la|arteria collateralis ulnaris superior}}), ki poteka skupaj z ulnarnim živcem. Tretja veja, ki leži najbolj distalno pa je: * [[spodnja kolateralna ulnarna arterija]] ({{lang|la|arteria collateralis ulnaris inferior}}). Tudi ti dve veji tvorita [[anastomoza|anastomoze]] okoli [[komolec|komolca]]. Do razvejitve (bifurkacije) brahialne arterije pride v komolčni kotanji, ki se razcepi v dve večji veji: * [[ulnarna arterija|ulnarno arterijo]] ({{lang|la|a. ulnaris}}, podlaktna odvodnica), * [[radialna arterija|radialno arterijo]] ({{lang|la|a. radialis}}, koželjnična odvodnica), katere pulziranje lahko tipamo na radialni strani podlahti. Obe žili prehranjujeta [[podlaket]]. Anastomoze okoli komolca imajo kirurški in praktičen pomen. Zaprtje brahialne arterije distalno od prvih dveh vej namreč ne ogrozi prekrvljenosti podlakta. V komolčni kotanji [[avskultacija|avskultiramo]] (poslušamo) utripanje brahialne arterije pri merjenju [[krvni pritisk|krvnega pritiska]] s [[sfingomanometer|sfingmanometrom]]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arterije]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] 7254pax86re3d5kav7quszqxcs8cosz 6758799 6758797 2026-09-30T17:12:44Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Nadlaktna arterija]] na [[Brahialna arterija]] prek preusmeritve: ustaljeno poimenovanje; po SMedS 6758797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Arterija | Name = Nadlaktna arterija | Latin = arteria brachialis | Image = Gray525.png | Caption = Prerez roke z brahialno arterijo | Image2 = Gray526.png | Caption2 = Desni zgornji ud, anteriorni pogled, '''brahialna arterija''' in [[komolec]] | BranchFrom = [[aksilarna arterija]] | BranchTo = [[globoka brahialna arterija]]<br />''[[arteria collateralis ulnaris superior]]''<br />''[[arteria collateralis ulnaris inferior]]''<BR> | Vein = [[brahialna vena]] | Supplies = [[dvoglava nadlaktna mišica]], [[troglava nadlaktna mišica]]| }} '''Nadlaktna (brahialna) arterija''' ali '''nadlaktna odvodnica''' (''arteria brachialis'') je nadaljevanje [[aksilarna arterija|aksilarne (pazdušne) arterije]], ki poteka iz pazduhe proti zgornjemu udu. Sprva poteka medialno od [[nadlahtnica|nadlahtnice]], distalneje pa se nahaja pred nadlahnico (anteriorno). Brahialno arterijo sprva spremlja [[brahialni pletež]] (''plexus brachialis'') in nato še trije periferni [[živec|živci]] omenjenega pleteža. Za arterijo poteka [[radialni živec]] (''nervus radialis''), medialno od nje se nahaja [[ulnarni živec]] (''nervus ulnaris''), lateralno pa [[mediani živec]] (''nervus medianus''), ki pa arterijo pred razcepiščem (bifurkacijo) prestopa in se od tam nahaja medialno od nje. V [[komolčna kotanja|komolčni kotanji]] (''fossa cubiti'') prek arterije prehaja tudi bicepsova aponevroza. Arterija med svojim potekom skozi nadlaket odda tri večje veje: * globoka brahialna arterija ({{lang|la|arteria profunda brachii}}), ki se odcepi prva in poteka za nadlahtnico, skupaj z radialnim živcem. Ker se nahajata obe strukturi blizu [[kost]]i, sta ravno tu najbolj ranljivi. Naslednja veja brahialne arterije se odcepi približno na polovici nadlakta: * [[zgornja kolateralna ulnarna arterija]] ({{lang|la|arteria collateralis ulnaris superior}}), ki poteka skupaj z ulnarnim živcem. Tretja veja, ki leži najbolj distalno pa je: * [[spodnja kolateralna ulnarna arterija]] ({{lang|la|arteria collateralis ulnaris inferior}}). Tudi ti dve veji tvorita [[anastomoza|anastomoze]] okoli [[komolec|komolca]]. Do razvejitve (bifurkacije) brahialne arterije pride v komolčni kotanji, ki se razcepi v dve večji veji: * [[ulnarna arterija|ulnarno arterijo]] ({{lang|la|a. ulnaris}}, podlaktna odvodnica), * [[radialna arterija|radialno arterijo]] ({{lang|la|a. radialis}}, koželjnična odvodnica), katere pulziranje lahko tipamo na radialni strani podlahti. Obe žili prehranjujeta [[podlaket]]. Anastomoze okoli komolca imajo kirurški in praktičen pomen. Zaprtje brahialne arterije distalno od prvih dveh vej namreč ne ogrozi prekrvljenosti podlakta. V komolčni kotanji [[avskultacija|avskultiramo]] (poslušamo) utripanje brahialne arterije pri merjenju [[krvni pritisk|krvnega pritiska]] s [[sfingomanometer|sfingmanometrom]]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arterije]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] 7254pax86re3d5kav7quszqxcs8cosz 6758801 6758799 2026-09-30T17:13:28Z TadejM 738 popravek imena 6758801 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Arterija | Name = Brahialna arterija | Latin = arteria brachialis | Image = Gray525.png | Caption = Prerez roke z brahialno arterijo | Image2 = Gray526.png | Caption2 = Desni zgornji ud, anteriorni pogled, '''brahialna arterija''' in [[komolec]] | BranchFrom = [[aksilarna arterija]] | BranchTo = [[globoka brahialna arterija]]<br />''[[arteria collateralis ulnaris superior]]''<br />''[[arteria collateralis ulnaris inferior]]''<BR> | Vein = [[brahialna vena]] | Supplies = [[dvoglava nadlaktna mišica]], [[troglava nadlaktna mišica]]| }} '''Brahialna arterija''' ali '''nadlaktna odvodnica''' ({{lang-la|arteria brachialis}}) je nadaljevanje [[aksilarna arterija|aksilarne (pazdušne) arterije]], ki poteka iz pazduhe proti zgornjemu udu. Sprva poteka medialno od [[nadlahtnica|nadlahtnice]], distalneje pa se nahaja pred nadlahnico (anteriorno). Brahialno arterijo sprva spremlja [[brahialni pletež]] (''plexus brachialis'') in nato še trije periferni [[živec|živci]] omenjenega pleteža. Za arterijo poteka [[radialni živec]] (''nervus radialis''), medialno od nje se nahaja [[ulnarni živec]] (''nervus ulnaris''), lateralno pa [[mediani živec]] (''nervus medianus''), ki pa arterijo pred razcepiščem (bifurkacijo) prestopa in se od tam nahaja medialno od nje. V [[komolčna kotanja|komolčni kotanji]] (''fossa cubiti'') prek arterije prehaja tudi bicepsova aponevroza. Arterija med svojim potekom skozi nadlaket odda tri večje veje: * globoka brahialna arterija ({{lang|la|arteria profunda brachii}}), ki se odcepi prva in poteka za nadlahtnico, skupaj z radialnim živcem. Ker se nahajata obe strukturi blizu [[kost]]i, sta ravno tu najbolj ranljivi. Naslednja veja brahialne arterije se odcepi približno na polovici nadlakta: * [[zgornja kolateralna ulnarna arterija]] ({{lang|la|arteria collateralis ulnaris superior}}), ki poteka skupaj z ulnarnim živcem. Tretja veja, ki leži najbolj distalno pa je: * [[spodnja kolateralna ulnarna arterija]] ({{lang|la|arteria collateralis ulnaris inferior}}). Tudi ti dve veji tvorita [[anastomoza|anastomoze]] okoli [[komolec|komolca]]. Do razvejitve (bifurkacije) brahialne arterije pride v komolčni kotanji, ki se razcepi v dve večji veji: * [[ulnarna arterija|ulnarno arterijo]] ({{lang|la|a. ulnaris}}, podlaktna odvodnica), * [[radialna arterija|radialno arterijo]] ({{lang|la|a. radialis}}, koželjnična odvodnica), katere pulziranje lahko tipamo na radialni strani podlahti. Obe žili prehranjujeta [[podlaket]]. Anastomoze okoli komolca imajo kirurški in praktičen pomen. Zaprtje brahialne arterije distalno od prvih dveh vej namreč ne ogrozi prekrvljenosti podlakta. V komolčni kotanji [[avskultacija|avskultiramo]] (poslušamo) utripanje brahialne arterije pri merjenju [[krvni pritisk|krvnega pritiska]] s [[sfingomanometer|sfingmanometrom]]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arterije]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] 9jknpsllfy6452abw52wna5apqmpcof 6758802 6758801 2026-09-30T17:14:11Z TadejM 738 +np 6758802 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Arterija | Name = Brahialna arterija | Latin = arteria brachialis | Image = Gray525.png | Caption = Prerez roke z brahialno arterijo | Image2 = Gray526.png | Caption2 = Desni zgornji ud, anteriorni pogled, '''brahialna arterija''' in [[komolec]] | BranchFrom = [[aksilarna arterija]] | BranchTo = [[globoka brahialna arterija]]<br />''[[arteria collateralis ulnaris superior]]''<br />''[[arteria collateralis ulnaris inferior]]''<BR> | Vein = [[brahialna vena]] | Supplies = [[dvoglava nadlaktna mišica]], [[troglava nadlaktna mišica]]| }} '''Brahialna arterija''' ali '''nadlaktna odvodnica''' ({{lang-la|arteria brachialis}}) je nadaljevanje [[aksilarna arterija|aksilarne (pazdušne) arterije]], ki poteka iz pazduhe proti zgornjemu udu. Sprva poteka medialno od [[nadlahtnica|nadlahtnice]], distalneje pa se nahaja pred nadlahnico (anteriorno). Brahialno arterijo sprva spremlja [[brahialni pletež]] (''plexus brachialis'') in nato še trije periferni [[živec|živci]] omenjenega pleteža. Za arterijo poteka [[radialni živec]] (''nervus radialis''), medialno od nje se nahaja [[ulnarni živec]] (''nervus ulnaris''), lateralno pa [[mediani živec]] (''nervus medianus''), ki pa arterijo pred razcepiščem (bifurkacijo) prestopa in se od tam nahaja medialno od nje. V [[komolčna kotanja|komolčni kotanji]] (''fossa cubiti'') prek arterije prehaja tudi bicepsova aponevroza. Arterija med svojim potekom skozi nadlaket odda tri večje veje: * [[globoka brahialna arterija]] ({{lang|la|arteria profunda brachii}}), ki se odcepi prva in poteka za nadlahtnico, skupaj z radialnim živcem. Ker se nahajata obe strukturi blizu [[kost]]i, sta ravno tu najbolj ranljivi. Naslednja veja brahialne arterije se odcepi približno na polovici nadlakta: * [[zgornja kolateralna ulnarna arterija]] ({{lang|la|arteria collateralis ulnaris superior}}), ki poteka skupaj z ulnarnim živcem. Tretja veja, ki leži najbolj distalno pa je: * [[spodnja kolateralna ulnarna arterija]] ({{lang|la|arteria collateralis ulnaris inferior}}). Tudi ti dve veji tvorita [[anastomoza|anastomoze]] okoli [[komolec|komolca]]. Do razvejitve (bifurkacije) brahialne arterije pride v komolčni kotanji, ki se razcepi v dve večji veji: * [[ulnarna arterija|ulnarno arterijo]] ({{lang|la|a. ulnaris}}, podlaktna odvodnica), * [[radialna arterija|radialno arterijo]] ({{lang|la|a. radialis}}, koželjnična odvodnica), katere pulziranje lahko tipamo na radialni strani podlahti. Obe žili prehranjujeta [[podlaket]]. Anastomoze okoli komolca imajo kirurški in praktičen pomen. Zaprtje brahialne arterije distalno od prvih dveh vej namreč ne ogrozi prekrvljenosti podlakta. V komolčni kotanji [[avskultacija|avskultiramo]] (poslušamo) utripanje brahialne arterije pri merjenju [[krvni pritisk|krvnega pritiska]] s [[sfingomanometer|sfingmanometrom]]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arterije]] [[Kategorija:Anatomija prsnih okončin]] gx8bdv1my0mea8mxuv078drmrqq0sz6 0 228064 6759136 6686397 2026-10-01T09:45:16Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6759136 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Glavkom | image = Acute angle closure glaucoma.JPG | caption = Akutni angularni glavkom na desnem očesu (prikazano levo). Vidni sta [[zenica]] srednje velikosti, ki se ne [[zenični svetlobni refleks|odziva na svetlobo]] in rdečina [[beločnica|beločnice]]. | field = [[oftalmologija]], [[optometrija]] | symptoms = {{hlist|[[izguba vida]]|bolečina v očesu|srednje dilatirana zenica|rdečina očesa|[[navzea]]}}<ref name="NIH2016Fact">{{cite web|title=Facts About Glaucoma|url=https://nei.nih.gov/health/glaucoma/glaucoma_facts |website=National Eye Institute|access-date=29 March 2016|archive-date=28 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328122443/https://nei.nih.gov/health/glaucoma/glaucoma_facts}}</ref><ref name="Man2015">{{cite journal |vauthors=Mantravadi AV, Vadhar N |date=September 2015 |title=Glaucoma |journal=Primary Care |volume=42 |issue=3 |pages=437–449 |doi=10.1016/j.pop.2015.05.008 |pmid=26319348}}</ref> | complications = | onset = postopen ali nenaden<ref name=Man2015/> | duration = | causes = | risks = povečan [[intraokularni tlak|tlak v očesu]], družinska anamneza, [[visok krvni tlak]]<ref name=NIH2016Fact/> | diagnosis = dilatirani [[očesni pregled]]<ref name=NIH2016Fact/> | differential = [[uveitis]], travma, [[keratitis]], [[konjunktivitis]]<ref>{{cite book| vauthors = Ferri FF |title=Ferri's differential diagnosis: a practical guide to the differential diagnosis of symptoms, signs, and clinical disorders|date=2010|publisher=Elsevier/Mosby|location=Philadelphia, PA|isbn=978-0-323-07699-9|page=Chapter G|edition=2nd}}</ref> | prevention = | treatment = zdravila, [[laserska medicina|laser]], surgery<ref name=NIH2016Fact/> | medication = | prognosis = | frequency = 6–67 milijona<ref name=Man2015/><ref name=GBD2015Pre>{{cite journal | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 | last1 = Vos | first1 = Theo | last2 = Allen | first2 = Christine | last3 = Arora | first3 = Megha | last4 = Barber | first4 = Ryan M. | last5 = Bhutta | first5 = Zulfiqar A. | last6 = Brown | first6 = Alexandria | last7 = Carter | first7 = Austin | last8 = Casey | first8 = Daniel C. | last9 = Charlson | first9 = Fiona J. | last10 = Chen | first10 = Alan Z. | last11 = Coggeshall | first11 = Megan | last12 = Cornaby | first12 = Leslie | last13 = Dandona | first13 = Lalit | last14 = Dicker | first14 = Daniel J. | last15 = Dilegge | first15 = Tina | last16 = Erskine | first16 = Holly E. | last17 = Ferrari | first17 = Alize J. | last18 = Fitzmaurice | first18 = Christina | last19 = Fleming | first19 = Tom | last20 = Forouzanfar | first20 = Mohammad H. | last21 = Fullman | first21 = Nancy | last22 = Gething | first22 = Peter W. | last23 = Goldberg | first23 = Ellen M. | last24 = Graetz | first24 = Nicholas | last25 = Haagsma | first25 = Juanita A. | last26 = Hay | first26 = Simon I. | last27 = Johnson | first27 = Catherine O. | last28 = Kassebaum | first28 = Nicholas J. | last29 = Kawashima | first29 = Toana | last30 = Kemmer | first30 = Laura | display-authors = 3 }}</ref> | deaths = }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom za [[Siva mrena|sivo mreno]] drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena [[razširjenost]] glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih.<ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == Ločimo jih v 2 glavni skupini:<ref name= Radjenović/><ref name=sms/> * '''glavkome odprtega zakotja''' − šarenica ne zapira očesnega zakotja, vzrok nedovoljšnjega odtekanja prekatne vodke in patomehanizem pa nista poznana, in * '''glavkome zaprtega zakotja''' − šarenica zapira očesno zakotje, kar ovira odtekanje prekatne vodke v [[Schlemmov kanal]]. Glavkom delimo po poteku na akutni in kronični glavkom:<ref name= Radjenović/> * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida. Glede na vzrok ločimo: * '''primarni glavkom''' − glavkom z neznanim vzrokom; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. Najpogostejša oblika je kronični primarni glavkom odprtega zakotja. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Kadar je živec poškodovan, se vid nepovratno poslabša; preprečuje se lahko le nadaljnje poslabšanje.<ref name= Radjenović>Radjenović M., Železen K. Glavkom in vloga medicinske sestre.V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 7-12.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka.<ref> Cvenkel, Barbara (2010).Praktični pristop k obravnavi glavkoma. Zdravniški vestnik, letnik 79, suplement, str. I-19-I-26.</ref> Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 5226 | ICD11 = {{ICD11|9C61}} | ICD10 = {{ICD10|H40}}, {{ICD10|H42}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 001620 | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} qryrirsq3vqt8ba9gr6r05xrdrelbby 6759137 6759136 2026-10-01T09:46:15Z TadejM 738 /* Tipi glavkoma */ sopomenka 6759137 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Glavkom | image = Acute angle closure glaucoma.JPG | caption = Akutni angularni glavkom na desnem očesu (prikazano levo). Vidni sta [[zenica]] srednje velikosti, ki se ne [[zenični svetlobni refleks|odziva na svetlobo]] in rdečina [[beločnica|beločnice]]. | field = [[oftalmologija]], [[optometrija]] | symptoms = {{hlist|[[izguba vida]]|bolečina v očesu|srednje dilatirana zenica|rdečina očesa|[[navzea]]}}<ref name="NIH2016Fact">{{cite web|title=Facts About Glaucoma|url=https://nei.nih.gov/health/glaucoma/glaucoma_facts |website=National Eye Institute|access-date=29 March 2016|archive-date=28 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328122443/https://nei.nih.gov/health/glaucoma/glaucoma_facts}}</ref><ref name="Man2015">{{cite journal |vauthors=Mantravadi AV, Vadhar N |date=September 2015 |title=Glaucoma |journal=Primary Care |volume=42 |issue=3 |pages=437–449 |doi=10.1016/j.pop.2015.05.008 |pmid=26319348}}</ref> | complications = | onset = postopen ali nenaden<ref name=Man2015/> | duration = | causes = | risks = povečan [[intraokularni tlak|tlak v očesu]], družinska anamneza, [[visok krvni tlak]]<ref name=NIH2016Fact/> | diagnosis = dilatirani [[očesni pregled]]<ref name=NIH2016Fact/> | differential = [[uveitis]], travma, [[keratitis]], [[konjunktivitis]]<ref>{{cite book| vauthors = Ferri FF |title=Ferri's differential diagnosis: a practical guide to the differential diagnosis of symptoms, signs, and clinical disorders|date=2010|publisher=Elsevier/Mosby|location=Philadelphia, PA|isbn=978-0-323-07699-9|page=Chapter G|edition=2nd}}</ref> | prevention = | treatment = zdravila, [[laserska medicina|laser]], surgery<ref name=NIH2016Fact/> | medication = | prognosis = | frequency = 6–67 milijona<ref name=Man2015/><ref name=GBD2015Pre>{{cite journal | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 | last1 = Vos | first1 = Theo | last2 = Allen | first2 = Christine | last3 = Arora | first3 = Megha | last4 = Barber | first4 = Ryan M. | last5 = Bhutta | first5 = Zulfiqar A. | last6 = Brown | first6 = Alexandria | last7 = Carter | first7 = Austin | last8 = Casey | first8 = Daniel C. | last9 = Charlson | first9 = Fiona J. | last10 = Chen | first10 = Alan Z. | last11 = Coggeshall | first11 = Megan | last12 = Cornaby | first12 = Leslie | last13 = Dandona | first13 = Lalit | last14 = Dicker | first14 = Daniel J. | last15 = Dilegge | first15 = Tina | last16 = Erskine | first16 = Holly E. | last17 = Ferrari | first17 = Alize J. | last18 = Fitzmaurice | first18 = Christina | last19 = Fleming | first19 = Tom | last20 = Forouzanfar | first20 = Mohammad H. | last21 = Fullman | first21 = Nancy | last22 = Gething | first22 = Peter W. | last23 = Goldberg | first23 = Ellen M. | last24 = Graetz | first24 = Nicholas | last25 = Haagsma | first25 = Juanita A. | last26 = Hay | first26 = Simon I. | last27 = Johnson | first27 = Catherine O. | last28 = Kassebaum | first28 = Nicholas J. | last29 = Kawashima | first29 = Toana | last30 = Kemmer | first30 = Laura | display-authors = 3 }}</ref> | deaths = }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom za [[Siva mrena|sivo mreno]] drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena [[razširjenost]] glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih.<ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == Ločimo jih v 2 glavni skupini:<ref name= Radjenović/><ref name=sms/> * '''glavkome odprtega zakotja''' − šarenica ne zapira očesnega zakotja, vzrok nedovoljšnjega odtekanja prekatne vodke in patomehanizem pa nista poznana, in * '''glavkome zaprtega zakotja''' ali '''angularne glavkome''' − šarenica zapira očesno zakotje, kar ovira odtekanje prekatne vodke v [[Schlemmov kanal]]. Glavkom delimo po poteku na akutni in kronični glavkom:<ref name= Radjenović/> * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida. Glede na vzrok ločimo: * '''primarni glavkom''' − glavkom z neznanim vzrokom; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. Najpogostejša oblika je kronični primarni glavkom odprtega zakotja. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Kadar je živec poškodovan, se vid nepovratno poslabša; preprečuje se lahko le nadaljnje poslabšanje.<ref name= Radjenović>Radjenović M., Železen K. Glavkom in vloga medicinske sestre.V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 7-12.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka.<ref> Cvenkel, Barbara (2010).Praktični pristop k obravnavi glavkoma. Zdravniški vestnik, letnik 79, suplement, str. I-19-I-26.</ref> Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 5226 | ICD11 = {{ICD11|9C61}} | ICD10 = {{ICD10|H40}}, {{ICD10|H42}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 001620 | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} cvgcv20scxhx1t8vtua1m9or7l6vpzh 6759140 6759137 2026-10-01T09:47:14Z TadejM 738 prevod v infopolju 6759140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Glavkom | image = Acute angle closure glaucoma.JPG | caption = Akutni angularni glavkom na desnem očesu (prikazano levo). Vidni sta [[zenica]] srednje velikosti, ki se ne [[zenični svetlobni refleks|odziva na svetlobo]] in rdečina [[beločnica|beločnice]]. | field = [[oftalmologija]], [[optometrija]] | symptoms = {{hlist|[[izguba vida]]|bolečina v očesu|srednje dilatirana zenica|rdečina očesa|[[navzea]]}}<ref name="NIH2016Fact">{{cite web|title=Facts About Glaucoma|url=https://nei.nih.gov/health/glaucoma/glaucoma_facts |website=National Eye Institute|access-date=29 March 2016|archive-date=28 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328122443/https://nei.nih.gov/health/glaucoma/glaucoma_facts}}</ref><ref name="Man2015">{{cite journal |vauthors=Mantravadi AV, Vadhar N |date=September 2015 |title=Glaucoma |journal=Primary Care |volume=42 |issue=3 |pages=437–449 |doi=10.1016/j.pop.2015.05.008 |pmid=26319348}}</ref> | complications = | onset = postopen ali nenaden<ref name=Man2015/> | duration = | causes = | risks = povečan [[intraokularni tlak|tlak v očesu]], družinska anamneza, [[visok krvni tlak]]<ref name=NIH2016Fact/> | diagnosis = dilatirani [[očesni pregled]]<ref name=NIH2016Fact/> | differential = [[uveitis]], travma, [[keratitis]], [[konjunktivitis]]<ref>{{cite book| vauthors = Ferri FF |title=Ferri's differential diagnosis: a practical guide to the differential diagnosis of symptoms, signs, and clinical disorders|date=2010|publisher=Elsevier/Mosby|location=Philadelphia, PA|isbn=978-0-323-07699-9|page=Chapter G|edition=2nd}}</ref> | prevention = | treatment = zdravila, [[laserska medicina|laser]], operacija<ref name=NIH2016Fact/> | medication = | prognosis = | frequency = 6–67 milijona<ref name=Man2015/><ref name=GBD2015Pre>{{cite journal | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 | last1 = Vos | first1 = Theo | last2 = Allen | first2 = Christine | last3 = Arora | first3 = Megha | last4 = Barber | first4 = Ryan M. | last5 = Bhutta | first5 = Zulfiqar A. | last6 = Brown | first6 = Alexandria | last7 = Carter | first7 = Austin | last8 = Casey | first8 = Daniel C. | last9 = Charlson | first9 = Fiona J. | last10 = Chen | first10 = Alan Z. | last11 = Coggeshall | first11 = Megan | last12 = Cornaby | first12 = Leslie | last13 = Dandona | first13 = Lalit | last14 = Dicker | first14 = Daniel J. | last15 = Dilegge | first15 = Tina | last16 = Erskine | first16 = Holly E. | last17 = Ferrari | first17 = Alize J. | last18 = Fitzmaurice | first18 = Christina | last19 = Fleming | first19 = Tom | last20 = Forouzanfar | first20 = Mohammad H. | last21 = Fullman | first21 = Nancy | last22 = Gething | first22 = Peter W. | last23 = Goldberg | first23 = Ellen M. | last24 = Graetz | first24 = Nicholas | last25 = Haagsma | first25 = Juanita A. | last26 = Hay | first26 = Simon I. | last27 = Johnson | first27 = Catherine O. | last28 = Kassebaum | first28 = Nicholas J. | last29 = Kawashima | first29 = Toana | last30 = Kemmer | first30 = Laura | display-authors = 3 }}</ref> | deaths = }} [[Slika:Human eyesight two children and ball normal vision.jpg|thumb|right|Normalen pogled]] [[Slika:Human eyesight two children and ball with glaucoma.jpg|thumb|right|Pogled z napredovanjem glavkoma]] '''Glavkom''', imenovan tudi '''zelena mrena''', je skupina [[očesna bolezen|očesnih bolezni]] s povišanim znotrajočesnim tlakom, ki prizadenejo [[Človeški možgani#II. mo.C5.BEganski .C5.BEivec|očesni živec]] ter povzročajo tipične izpade v vidnem polju.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516819/glavkom?query=Glavkom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 6. 2026.</ref><ref>Cvenkel, Barbara. "Praktični pristop k obravnavi glavkoma." Zdravniški vestnik letnik 79. suplement (2010) str. I-19-I-26.</ref> Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča [[očesni tlak]], kar posledično povzroči postopno poslabšanje [[vid]]a. == Epidemiologija == V svetu je glavkom za [[Siva mrena|sivo mreno]] drugi najpogostejši vzrok slepote. Ocenjena [[razširjenost]] glavkoma med ljudmi, starejšimi od 40 let, je 3,5 %, s starostjo pa se povečuje. Ocenjuje se, da se bo razširjenost povečevala; sedaj ima glavkom v svetu okoli 60 milijonov ljudi, leta 2040 pa naj bi bilo bolnikov z glavkomom 112 milijonov. Okoli polovica bolnikov ni diagnosticiranih.<ref name= Michels/> == Tipi glavkoma == Ločimo jih v 2 glavni skupini:<ref name= Radjenović/><ref name=sms/> * '''glavkome odprtega zakotja''' − šarenica ne zapira očesnega zakotja, vzrok nedovoljšnjega odtekanja prekatne vodke in patomehanizem pa nista poznana, in * '''glavkome zaprtega zakotja''' ali '''angularne glavkome''' − šarenica zapira očesno zakotje, kar ovira odtekanje prekatne vodke v [[Schlemmov kanal]]. Glavkom delimo po poteku na akutni in kronični glavkom:<ref name= Radjenović/> * '''akutni glavkom''' − očesni [[tlak]] raste zelo hitro, spremlja ga huda [[bolečina]] v [[oko|očeh]], pojavita se rdečina in solzenje, [[vid]] se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnega [[zdravnik]]a, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida; * '''kronični glavkom''' − poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida. Glede na vzrok ločimo: * '''primarni glavkom''' − glavkom z neznanim vzrokom; * '''sekundarni glavkom''' − nastane kot posledica poškodbe, [[vnetje|vnetja]], [[tumor]]ja ali [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]]. Najpogostejša oblika je kronični primarni glavkom odprtega zakotja. == Skupine z večjim tveganjem == * ljudje po 40. letu z [[dioptrija|dioptrijo]] * sladkorni bolniki * glavkom v družini == Simptomi == * solzne, boleče oči * zamegljen pogled * občasni [[glavobol]]i * pordele oči * razširjene [[zenica|zenice]] * videnje sija okrog luči == Patofiziologija == Pri glavkomu prihaja do poškodb vidnega živca zaradi zvišanega znotrajočesnega tlaka. V očesu je vzpostavljen določen tlak, ker v sprednjem delu očesa kroži [[prekatna vodka]]. Le-ta nastaja v majhnih količinah v očesu (izloča jo epitelij [[Ciliarnik|ciliarnika]])<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544174/vodka?page=2&query=Vodka&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 6. 2026.</ref>, iz očesa pa odteka skozi mikroskopske kanalčke v očesnem zakotju (kotu kot med [[Šarenica|šarenico]] in [[Roženica|roženico]]). Za ohranjanje zdravega znotrajočesnega tlaka mora iz očesa odtekati enaka količina vodke, kot je nastaja. Če iz očesa odteka premajhna količina prekatne vodke, se znotrajočesni tlak poveča, kar povzroči poškodbo vidnega živca.<ref>Vujović, Svetlana (2020). Katera zdravila se ne priporočajo v sočasni terapiji pri bolniku z glavkomom?. Medicinski razgledi (Supplement), letnik 59, suppl. 2, str. 33-51.</ref> Kadar je živec poškodovan, se vid nepovratno poslabša; preprečuje se lahko le nadaljnje poslabšanje.<ref name= Radjenović>Radjenović M., Železen K. Glavkom in vloga medicinske sestre.V: Holistična obravnava bolnikov z glavkomom od preventive do rehabilitacije. Zbornik, Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v oftalmologiji, 2025: 7-12.</ref> Patogeneza glavkoma ni povsem pojasnjena, je pa raven znotrajočesnega tlaka povezana z odmiranjem [[ganglijska celica mrežnice|ganglijskih celic mrežnice]], katerih aksoni tvorijo vidni živec.<ref> Weinreb RN, Aung T, Medeiros FA. The pathophysiology and treatment of glaucoma: a review. JAMA. 2014 May 14;311(18):1901-11. doi: 10.1001/jama.2014.3192.</ref> Nekateri bolniki razvijejo glavkom kljub normalnemu znotrajočesnemu tlak, pri nekaterih osebah pa se kljub povišanemu znotrajočesnemu tlaku glavkom nikoli ne razvije.<ref name= Michels>Michels TC, Ivan O. Glaucoma: Diagnosis and Management. Am Fam Physician. 2023 Mar;107(3):253-262.</ref> == Diagnoza == Pregled glavkoma se običajno izvaja kot del standardnega pregleda oči in jih izvajajo [[oftalmolog]]i. Testiranje za glavkom mora vključevati meritve očesnega tlaka, spremembe v velikosti in obliki oči,sprednjega prekata kota, vidnega polja in vidnega živca, da se ugotovi morebitne vidne poškodbe. * [[očesni tlak]] - je v meji normale, če je med 10-22 mmHg * [[vidni živec]] - se pregleda tako, da se osvetli notranjost očesa, zdravnik pa skozi [[zenica|zenico]] pregleda obliko in barvo vidnega živca * [[vidno polje]] - se pregleda, da bi se postavila [[diagnoza]], nato pa je potrebna kontrola enkrat do dvakrat letno, da se ugotovi, če je prišlo do poslabšanja Cilj sodobnega zdravljenja glavkoma je zmanjšati škodo, ki jo povzroči njegovo ustvarjanje in boljše ohranjanje vidnega polja, kot tudi doseči popolno kakovost življenja bolnikov z minimalnimi stranskimi učinki. Slednje pa zahteva ustrezno diagnostično tehnologijo in razumno izbiro zdravljenja za vsakega bolnika. == Zdravljenje == Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka.<ref> Cvenkel, Barbara (2010).Praktični pristop k obravnavi glavkoma. Zdravniški vestnik, letnik 79, suplement, str. I-19-I-26.</ref> Za zmanjšanje nastajanja prekatne vode se pogosto uporabljajo kapljice z [[brinzolamid]]om (Azopt<sup>®</sup>) kot tudi kapljice s [[travoprost]]om (Travatan<sup>®</sup>), ki povečujejo odtekanje prekatne vode. Praviloma jih bolniki uporabljajo 1-krat do 2-krat na dan. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi [[laser]]ski in [[kirurški poseg]]i, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo. == Zanimivosti == Svetovni dan glavkoma je [[12. marec|12. marca]]. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Barbara Cvenkel, zgibanka Glavkom == Zunanje povezave == * [http://www.glaucomaweb.org/index.cfm Ameriško združenje za glavkom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726110243/http://www.glaucomaweb.org/index.cfm |date=2011-07-26 }} * [http://www.wgday.net/Svetovni Dan glavkoma]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 5226 | ICD11 = {{ICD11|9C61}} | ICD10 = {{ICD10|H40}}, {{ICD10|H42}} | ICD9 = {{ICD9|365}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 001620 | eMedicineSubj = oph | eMedicineTopic = 578 | MeshID = D005901 }} [[Kategorija:Bolezni in motnje živčevja]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] [[Kategorija:Slepota]] {{normativna kontrola}} 7wxuumrppagx97n9m5m7ub0qso64thc 0 230574 6758741 6718259 2026-09-30T15:15:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758741 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Nick Dyson |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1989–1997, 1999–2006 | High ranking = 44 (2005/2006) | Current rank = | Prize money = £214.138<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Nick-Dyson/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151007002236/http://cuetracker.net/Players/Nick-Dyson/Career-Total-Statistics |archive-date=2015-10-07 |url-status=dead}}</ref> | High break = [[niz 147 točk|147]] (UK Tour 1998/99 - 4. turnir, [[UK Snooker Championship 2000|UK Championship 2000]]) | Century break = 46 | Best finish = Med najboljših 16 igralcev <small>([[Malta Cup|European Open]] 1990)</small> | Other wins = 1 | World champ = }} '''Nick Dyson''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[19. december]] [[1969]], [[Hessle]], [[Kingston upon Hull|Hull]], [[Anglija]]. Dyson je eden redkih igralcev, ki je dosegel več kot en [[niz 147 točk]] v tekmovalnih dvobojih. Na jakostnih turnirjih ni nikoli dosegel boljšega rezultata od uvrstitve med najboljših 32 igralcev. V zgodovino se je zapisal kot prvi igralec, ki je v kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo premagal [[Cliff Thorburn|Cliffa Thorburna]], leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1991|1991]] ga je izločil z izidom 10-5. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-8553.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_England/eng_nick_dyson.htm Profil na Global Snooker] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Dyson, Nick}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] 0tgstqf2r02t55p0nulifltm9ucmf2r 0 230579 6758962 6720880 2026-09-30T22:48:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758962 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Peter Lines |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = | Professional = 1991–2004, 2006/2007, <br /> 2008–2016, 2017– | High ranking = 42 ([[Svetovna snuker lestvica 1999/2000|1999/2000]]) | Prize money = [[funt šterling|£]]369.429<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Peter Lines – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Peter-Lines/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=27 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170906002231/http://cuetracker.net/players/peter-lines/career-total-statistics|archive-date=2017-09-06|url-status=dead}}</ref> | High break = [[Niz 147 točk|147]] <small>(6. turnir serije PIOS, 2005/2006)</small><ref>{{navedi splet|title=2006 PIOS – Event 6 – Centuries|url=http://www.cuetracker.net/Tournaments/PIOS-Event-6/2006/193/Centuries|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=29 July 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304080420/http://cuetracker.net/Tournaments/PIOS-Event-6/2006/193/Centuries|archive-date=2016-03-04|url-status=dead}}</ref> | Century break = 47<ref name="cuetracker" /> | Best finish = Četrtfinale <small>([[China Open 1999 (snuker)|China International 1999]], [[UK Championship 2009 (snuker)|UK Championship 2009]])</small> | Other wins = 2 | World champ = }} '''Peter Lines''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[11. december]] [[1969]], [[Leeds]], [[Anglija]]. ==Kariera== Lines živi v Leedsu. Trenira v snuker centru Northern Snooker Centre v Leedsu.<ref>[http://www.bramleytoday.co.uk/sport/David-Grace-Bramley-man-on.4390847.jp David Grace: Mož iz Bramleyja, Peter Lines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090107180138/http://www.bramleytoday.co.uk/sport/David-Grace-Bramley-man-on.4390847.jp |date=2009-01-07 }} {{ikona en}}</ref> Lines se je kvalificiral za [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1998|Svetovno prvenstvo 1998]], na katerem je ustvaril tudi niz 141 točk, kar je bil najvišji niz katerega od novincev na prvenstvu, obenem pa je za 2 točki zgrešil najvišji niz turnirja in s tem nagrado 19.000 £. V prvem krogu je sicer izpadel proti [[John Parrott|Johnu Parrottu]]. Na jakostnih turnirjih je bil najvišje leta 1999 na turnirju [[China Open (snuker)|China International]], kjer je premagal [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]] z izidom 5-1 in nato še [[Peter Ebdon|Petra Ebdona]] z izidom 5-4, nakar ga je z rezultatom 4-5 tesno premagal [[Brian Morgan (snuker)|Brian Morgan]]. <ref>[http://www.independent.co.uk/sport/snooker-lines-run-lifts-him-to-last-eight-1132616.html Lines med najboljših osem] {{ikona en}}</ref> Potem ko je PIOS (Pontins International Open Series), serijo 8 turnirjev, končal na skupnem drugem mestu v sezoni 2007/08, si je zagotovil mesto v svetovni karavani za sezono [[Snuker 2008/09|2008/09]]. Slednja je bila zanj povsem solidna, saj je na vsakem turnirju dobil vsaj svoj uvodni dvoboj, s čimer je ubranil svoje mesto med elito. Prav tako je v tej sezoni osvojil Pontinsov turnir Pro-Am v Prestatynu. <ref>[http://www.chroniclelive.co.uk/sport/grassroots-news/2008/11/12/snooker-cue-kid-pots-his-way-to-a-pontins-final-72703-22229333/ Lines v finalu Pontinsa] {{ikona en}}</ref> Decembra 2009 se je Lines uvrstil na glavni del jakostnega turnirja [[UK Snooker Championship 2009|UK Championship 2009]], potem ko je v zadnjem krogu kvalifikacij premagal [[Nigel Bond|Nigela Bonda]] z 9-6. Na glavnem turnirju je v prvem krogu porazil [[Marco Fu|Marca Fuja]] z 9-3 in si v drugem krogu dodal še skalp [[Mark J. Williams|Marka Williamsa]], od katerega je bil boljši z 9-8. V četrtfinalu se je pomeril s [[Stephen Maguire|Stephenom Maguirejem]], a izpadel z izidom 5-9. Petrov sin Oliver je trenutni angleški prvak v snukerju do 14 let. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat}} * [http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-8668.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_England/eng_peter_lines.htm Profil na Global Snooker Centre] {{ikona en}} {{DEFAULTSORT:Lines, Peter}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] flsoiskv6rermkje2dugio5jzwkvki5 0 230583 6759100 6727379 2026-10-01T08:37:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Ricky Walden |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = The Stamina Man<br>The Walnut<ref>{{navedi splet|title=Ricky enters the prestigious Top 16 |publisher=Q Manager |url=http://www.qmanager.co.uk/index.html |accessdate=19 April 2011 |archiveurl=http://www.webcitation.org/5y3iMBugu?url=http://www.qmanager.co.uk/index.html |archivedate=19 April 2011 |url-status=dead |df= }}</ref><ref>{{navedi splet | title = Ricky Walden Profile | publisher = Snooker Pro |url = http://snookerpro.de/spieler/ricky-walden/ }}</ref> | Professional = 2001– | High ranking = 6 <small>(marec 2015)</small><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Indian Open 2015 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/24/c8/0,,13165~182308,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=16 March 2015 |accessdate=16 March 2015 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150319101324/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/24/c8/0%2C%2C13165~182308%2C00.pdf |archivedate=19 March 2015 |df= }}</ref> | Prize money = [[Funt šterling|£]]1.314.223<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/ricky-walden/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170212091422/http://cuetracker.net/Players/ricky-walden/Career-Total-Statistics |archive-date=2017-02-12 |url-status=dead}}</ref> | High break = [[Maximum break|147]] <small>([[Players Tour Championship 2011/2012 – Event 10|2011 PTC10]])</small> | Century break = 233<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=26 April 2016|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 3 | Minor wins = 1 | Other wins = 1 | World champ = | website = {{url|http://www.rickywalden.co.uk/}} }} '''Ricky Walden''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[11. november]] [[1982]], [[Chester]], [[Anglija]]. Walden se je rodil v [[Chester]]ju, [[Anglija]], a prebiva v [[Flintshire|Flintshiru]], [[Wales]]. Visok je 193 centimetrov, kar je precejšnja višina za igralca snukerja, znan je tudi po preži, v kateri je skoraj v počepu. Trenutno je 20. igralec sveta. V karieri je že osvojil en jakostni turnir, [[Shanghai Masters 2008]]. Na njem se je sploh prvič prebil v finale katerega od jakostnih turnirjev, potem ko je dotlej štirikrat igral v četrtfinalih jakostnih turnirjev. <ref>[http://www.worldsnooker.com/shanghai_masters_news-7233.htm?tid=112 Walden pridobil zmagovalni občutek] {{ikona en}}</ref> Med najboljšimi 48 igralci po [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] je prebil 4 sezone. Na glavnem delu [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]] je debitiral leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|2009]]. <ref>[http://www.worldsnooker.com/ws_championship_qualifiers_second_news-24313.htm?tid=122 Dvakratni prvak Williams že na prvenstvu] {{ikona en}}</ref> ==Začetki== Leta 2000 so ga izbrali za Mladega igralca leta. Šlo je za projekt, katerega namen je bil podpreti mlade igralce, da izpopolnijo svoje igre in medijsko podobo. S tem se je pridružil predhodnim zmagovalcem, [[Shaun Murphy (snuker)|Shaunu Murphyju]], [[Stephen Maguire|Stephenu Maguireju]] in [[Allister Carter|Allisterju Carterju]]. Leta 2001 je postal še svetovni amaterski prvak do 21 let. ==Kariera== Sezono [[Snuker 2004/05|2004/05]] je začel z 78. mesta na svetovni lestvici, a si z dobrimi predstavami preko celotne sezone prislužil skok po lestvici navzgor za 30 mest. Prav tako je v sezoni dvakrat na kolena spravil [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]] in se uvrstil v osmino finala turnirja [[UK Snooker Championship 2004|UK Championship]]. V sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]] mu je najboljši dosežek uspel na turnirju [[China Open 2006 (snuker)|China Open 2006]], na katerem je v prvem krogu s 5-3 izločil [[Stephen Maguire|Stephena Maguireja]] in se tako uvrstil v drugi krog oziroma osmino finala. Tam ga je nato premagal Irec [[Ken Doherty]] s 5-2. V sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]] se je na jakostnih turnirjih dvakrat uspel prebiti med najboljših 32 igralcev, na turnirju [[UK Snooker Championship 2006|UK Championship]] ga je porazil [[Ronnie O'Sullivan]] z 9-5. V kvalifikacijah za nastop na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2007|Svetovnem prvenstvu]] je izpadel v zadnjem krogu proti kasnejšemu finalistu [[Mark Selby|Marku Selbyju]], izid je bil 6-10. Na svetovni jakostni lestvici je v sezoni [[Snuker 2007/08|2007/08]] zasedal 36. mesto, kar je bila napoved boljših rezultatov, saj se je na turnirju [[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prix 2007]] prebil v osmino finala, potem ko je v kvalifikacijah s 4-1 porazil [[John Parrott|Johna Parrotta]] in v skupini premagal še štiri igralce najboljše dvaintrideseterice na jakostni lestvici: [[Mark Allen (snuker)|Marka Allena]] (4-1), [[Mark J. Williams|Marka Williamsa]] (4-3), [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]] (4-0) in [[Ian McCulloch (snuker)|Iana McCullocha]] (4-2). V osmini finala je nato naletel na razigranega [[Gerard Greene|Gerarda Greena]], ki ga je izločil z izidom 5-0. Zatem je na turnirju [[China Open 2008 (snuker)|China Open]] izpadel proti [[Mark Selby|Marku Selbyju]], v kvalifikacijah za [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|Svetovno prvenstvo]] pa je moral priznati premoč [[Mark Allen (snuker)|Marku Allenu]]. Sezona [[Snuker 2008/09|2008/09]] je bila za Waldena bistveno spodbudnejša kot prejšnje, saj je osvojil svoj prvi jakostni turnir v karieri. Najprej je v kvalifikacijah porazil [[Lee Spick|Leeja Spicka]] (5-3) in [[Ian McCulloch (snuker)|Iana McCullocha]] (5-2), nato pa je eksplodiral na glavnem delu turnirja [[Shanghai Masters 2008]] in premagal po vrsti [[Anda Zhang|Ando Zhanga]] (5-0, wildcard krog), [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]] (5-4, prvi krog), [[Neil Robertson (snuker)|Neila Robertsona]] (5-4, drugi krog), [[Steve Davis|Steva Davisa]] (5-2, četrtfinale) in [[Mark Selby|Marka Selbyja]] (6-4, polfinale), v finalu pa je na kolena spravil še [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]], izid je bil 10-8. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7653555.stm Walden šokiral O'Sullivana v šanghajskem finalu] {{ikona en}}</ref> Walden je bil sicer blizu izpada v polfinalu, saj je proti Selbyju zaostajal že z 1-4, a nato osvojil 5 framov zapored in slavil s 6-4. <ref>[http://www.worldsnooker.com/shanghai_masters_news-7229.htm?tid=112 Walden presenetil Selbyja sredi Šanghaja] {{ikona en}}</ref> Preostanek sezone je bil za Waldena konstantno povprečen, a si je vseeno prvič v karieri priboril mesto na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovnem prvenstvu]], kar je omogočila kvalifikacijska zmaga proti [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthonyju Hamiltonu]] z 10-5. Na prvenstvu je izgubil v prvem krogu, z 10-6 je bil boljši Mark Selby, ki se mu je tako maščeval za poraz v Šanghaju. Leta 2008 je Walden prav tako osvojil nejakostni turnir [[Sangsom 6-red Snooker International 2008|Sangsom 6-Reds International]], na katerem je v finalu odpravil [[Stuart Bingham|Stuarta Binghama]] z 8-3. [[Sangsom 6-red World Grand Prix|Turnir]] se od ostalih razlikuje po tem, da na mizi ni 15 rdečih krogel, temveč le 6. <ref>[http://www.gulfnews.com/sport/Snooker/10228715.html Ricky Walden z lahkoto slavil na Tajskem] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081009080231/http://www.gulfnews.com/sport/Snooker/10228715.html |date=2008-10-09 }} {{ikona en}}</ref> ==Osvojeni turnirji== ===Jakostni turnirji=== *[[Shanghai Masters]] - [[Shanghai Masters 2008|2008]] ===Nejakostni turnirji=== *[[Sangsom 6-red World Grand Prix]] - [[Sangsom 6-red Snooker International 2008|2008]] *[[General Cup International]] - [[General Cup International 2009|2009]] ===Amaterski turnirji=== *IBSF svetovno prvenstvo do 21 let - 2001 ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.rickywalden.co.uk/news.php Uradna spletna stran] {{ikona en}} *[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_England/eng_ricky_walden.htm Profil na Global Snooker Centre] {{ikona en}} *[http://www.worldsnooker.com/player_list-8989.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{DEFAULTSORT:Walden, Ricky}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] mkfct6aar8ke3uel2zkqwwnas5vtqcc 0 230584 6759124 6737128 2026-10-01T09:22:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Robin Hull |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{FIN}} | Nickname = Roope | Professional = 1993–97, 1998–2008, 2011–12, 2013– | High ranking = 32 <small>([[Svetovna snuker lestvica 2003/2004|2003/2004]])</small> | Prize money = [[funt šterling|£]]372.549<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/players/robin-hull/career-total-statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170901201758/http://cuetracker.net/players/robin-hull/career-total-statistics |archive-date=2017-09-01 |url-status=dead}}</ref> | High break = 145 ([[Grand Prix 1994 (snuker)|Grand Prix 1994]], kvalifikacije)<ref name="blabla">[http://www.global-snooker.com/Robin-Hull.asp?tf=2 Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100102140056/http://global-snooker.com/Robin-Hull.asp?tf=2 |date=2010-01-02 }} {{ikona en}}</ref> | Century break = 157<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=6 February 2016|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Best finish = Četrtfinale <small>([[Welsh Open 2003 (snuker)|Welsh Open 2003]], [[Malta Cup 2006]], [[Wuxi Classic 2014]])</small> | Ranking wins = | Other wins = 2 | World champ = }} '''Robin Hull''', [[finci|finski]] [[snukerist]], * [[16. avgust]] [[1974]], [[Ranua]], [[Finska]]. Hull je upokojeni finski snukerist. Dolgo časa je bil edini Skandinavec v svetovni karavani, čeprav so ga vzgojili v [[London]]u in je tudi njegov oče Anglež, kar se tudi kaže v njegovem naglasu.<ref>[http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4158/is_20020421/ai_n12622224 "Snooker: Nasprotniki čakajo na O'Sullivanovo napako" (''The Independent'')]{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> ==Kariera== Hull se je pridružil profesionalcem leta 1992. Leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2002|2002]] se je uvrstil na [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovno prvenstvo]], potem ko je v kvalifikacijah izločil veterana in šestkratnega svetovnega prvaka [[Steve Davis|Steva Davisa]]. V prvem krogu glavnega dela prvenstva je nato izgubil proti [[Graeme Dott|Graemu Dottu]] z rezultatom 6-10. Na jakostnih turnirjih se je najbolje odrezal na turnirjih [[Welsh Open 2003 (snuker)|Welsh Open 2003]] in [[Malta Cup 2006]], obakrat je igral v četrtfinalu. Na turnirju Welsh Open je leta 2003 v prvem krogu izločil Graema Dotta in nato v osmini finala še [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]].<ref>[http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4158/is_20030124/ai_n9679604 "Snooker: Hull odpravil Higginsa" (''The Independent'')]{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Hull je bil v času svoje kariere poznan kot spodoben ustvarjalec nizov in je v karieri do sezone [[Snuker 2007/08|2007/08]] na vseh tekmovalnih dvobojih skupaj prikazal 111 nizov vsaj 100 točk. S tem je prikazal največ nizov vsaj 100 točk med vsemi igralci, ki niso nikoli zasedali mesta med najboljšimi 16 igralci sveta po jakostni lestvici (Hull je bil najvišje na 32. mestu v sezoni [[Snuker 2003/04|2003/04]]).<ref name="Chris Turners TOP CENTURY MAKERS">{{navedi splet | url = http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Centuries.htm | title = Snooker arhiv Chrisa Turnerja - Najusvtarjalnejši igralci | publisher = | date = 2008 | accessdate = 2008-02-12 | archive-date = 2013-07-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130728045314/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Centuries.htm | url-status = dead |language=en}}</ref> Kljub zelo ustvarjalni igri pa mu ni nikoli uspel [[niz 147 točk]], njegov najvišji niz na katerem od tekmovalnih dvobojev je bil niz 145 točk.<ref name="blabla"/> V sezoni [[Snuker 2003/04|2003/04]] je resda zasedal 32. mesto na jakostni lestvici, najvišje v karieri, a ga je nato večji del sezone od snuker miz oddaljila virusna okužba. Prav tako je bil prisiljen izpustiti kvalifikacije za [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2007|Svetovno prvenstvo 2007]], tokrat zaradi nerednega srčnega utripa, kar so zdravniki povezalo z njegovo preteklo boleznijo.<ref>[http://www.worldsnooker.com/tournament_news(id18522)-76.htm Novice World Snooker: Hull končal kvalifikacije v Prestatynu zaradi zdravstvenih težav] {{ikona en}}</ref> Po podobnem problemu leta 2008 se je odločil prenehati s poklicnim igranjem snukerja.<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7188112.stm BBC Sport: Hull nič več del karavane] {{ikona en}}</ref> ==Osvojeni turnirji== ===Amaterski turnirji=== *IBSF svetovno prvenstvo do 21 let - 1992 *EBSA evropsko prvenstvo - 1997 *WSA Open Tour, 3. turnir - 2003 ==Zunanje povezave== *[http://www.110sport.com/110clients/snooker/robinhull.php Profil na 110sport.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080302093906/http://www.110sport.com/110clients/snooker/robinhull.php |date=2008-03-02 }} {{ikona en}} *[http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-8781.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} ==Sklici== {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Hull, Robin}} [[Kategorija:Finski igralci snukerja]] k9zf9nvuttwwjof5ytnb9tsjb3z2s2p 0 230585 6759127 6720872 2026-10-01T09:30:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759127 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Rod Lawler |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = The Plod | Professional = 1990– | High ranking = 20 <small>([[Svetovna snuker lestvica 1996/97|1996/1997]])</small> | Prize money = [[Funt šterling|£]]651.798<ref>{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Rod Lawler - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Rod-Lawler/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=30 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170901202824/http://cuetracker.net/players/rod-lawler/career-total-statistics|archive-date=2017-09-01|url-status=dead}}</ref> | High break = 143 <small>([[Svetovno prvenstvo v snookerju 2003|Svetovno prvenstvo 2003]] kvalifikacije)</small><ref>{{navedi splet|title=2003 World Championship - Centuries|url=http://www.cuetracker.net/Tournaments/World-Championship/2003/242/Centuries|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=14 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170901202933/http://cuetracker.net/tournaments/world-championship/2003/242/centuries|archive-date=2017-09-01|url-status=dead}}</ref> | Century break = 101<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=26 February 2016|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Best finish = Finale <small>([[International Open 1996 (snuker)|International Open 1996]])</small> | Ranking wins = | Minor wins = 1 | Other wins = 1 | World champ = }} '''Rod Lawler''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[12. julij]] [[1971]], [[Liverpool]], [[Anglija]]. ==Kariera== Lawlerjev najboljši dosežek na jakostnih turnirjih doslej je uvrstitev v finale turnirja [[International Open 1996 (snuker)|International Open 1996]], na katerem je izločil [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]] (5-3, drugi krog), [[Billy Snaddon|Billyja Snaddona]] (5-3, tretji krog), [[Dave Finbow|Dava Finbowa]] (5-1, četrtfinale) in [[Nick Pearce|Nicka Pearca]] (6-5, polfinale), premoč je moral priznati le [[John Higgins (snuker)|Johnu Higginsu]], ki ga je premagal z izidom 9-3. <ref>[http://snooker.org/Trn/9596/io_res.shtml WWW Snooker: International Open 1996] {{ikona en}}</ref> Najbolje doslej se je na [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnih prvenstvih]] odrezal prav tako leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1996|1996]], ko je v zadnjem krogu kvalifikacij preskočil [[Dennis Taylor|Dennisa Taylorja]] z 10-5 in nato slavil v prvem krogu glavnega dela prvenstva proti [[John Parrott|Johnu Parrottu]] z 10-6. <ref name="WorldSnooker-head">{{navedi splet|title=Profil na World Snooker |url=http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-8597.htm |work=WorldSnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|year=2007|accessdate=2008-02-15}} {{ikona en}}</ref> Njegovo pot na prvenstvu je v drugem krogu zapečatil [[Dave Harold]], izid je bil 6-13. ==Osvojeni turnirji== ===Nejakostni turnirji=== *[[Finnish Open]] - 1996 *[[China Masters (snuker)|China Masters]] - 1996 ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat}} *[http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-8597.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Lawler, Rod}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] sldiylqvv5t72iwkta828cr58yjuqox 0 230586 6759155 6720892 2026-10-01T10:03:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759155 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Rory McLeod}} {{Infopolje Igralec snukerja |name = Rory McLeod |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = The Highlander<br>The Dentist | Professional = 1991–1994, 1995–1997, 1998/1999, 2001– | High ranking = 32 <small>(avgust–september, oktober, december 2011 – februar 2012)</small><ref>{{navedi splet |title=Rankings after 2011 PTC4 |date=31 August 2011 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/24/8d/0,,13165~167204,00.pdf |format=PDF |accessdate=1 January 2013 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Issued after the Players Tour Championship 2011 – Event 7 |date=11 October 2011 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/6b/90/0,,13165~168043,00.pdf|work=World Snooker|publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|format=PDF|accessdate=1 January 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Issued after the williamhill.com UK Championship 2011 |date=12 December 2011 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/20/96/0,,13165~169504,00.pdf|work=World Snooker|publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|format=PDF|accessdate=1 January 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Issued after the Players Tour Championship 2011 – Event 11 |date=20 December 2011 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/21/97/0,,13165~169761,00.pdf|work=World Snooker|publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|format=PDF|accessdate=1 January 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Issued after the Players Tour Championship 2012 – Event 12 |date=9 January 2012 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/ad/98/0,,13165~170157,00.pdf|work=World Snooker|publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|format=PDF|accessdate=1 January 2013}}</ref> | Prize money = [[Funt šterling|£]]445.734<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Rory McLeod – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Rory-McLeod/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=27 December 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170901202843/http://cuetracker.net/players/rory-mcleod/career-total-statistics|archive-date=2017-09-01|url-status=dead}}</ref> | High break = Med najboljših 16 <small>(5 krat)</small> | Minor wins = 1 | Other wins = 1 | World champ = }} '''Rory McLeod''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[26. marec]] [[1971]], [[Wellingborough]], [[Northamptonshire]], [[Anglija]]. McLeod se je šele po desetih letih v drugorazrednem tekmovanju Challenge Tour uvrstil v elitno svetovno karavano, v njej je debitiral v sezoni [[Snuker 2001/02|2001/02]]. Odtlej niza solidne predstave in se vztrajno vzpenja po [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]], trenutno zaseda 39. mesto.<ref name="blog">[http://prosnookerblog.com/players/rory-mcleod/ Profil na Pro Snooker Blog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091129073742/http://prosnookerblog.com/players/rory-mcleod/ |date=2009-11-29 }} {{ikona en}}</ref> ==Kariera== McLeod se je doslej šestkrat uvrstil v šestnajstino finala katerega od jakostnih turnirjev. Prvič mu je tak dosežek uspel leta 2002 na turnirju [[Welsh Open 2002 (snuker)|Welsh Open]] in drugič leta 2003 na turnirju [[Scottish Open 2003 (snuker)|Scottish Open]]. Najboljša dosežka sezone [[Snuker 2004/05|2004/05]] sta bila za McLeoda dve uvrstitvi med najboljših 48 igralcev, od tega je na turnirju [[Welsh Open (snuker)|Welsh Open]] premagal tudi bodočega svetovnega prvaka [[Shaun Murphy (snuker)|Shauna Murphyja]]. Svoj najboljši dosežek na jakostnih turnirjih (uvrstitev v šestnajstino finala) je še tretjič ponovil leta 2005, ko je turnirju [[Grand Prix 2005 (snuker)|Grand Prix]] izločil [[Paul Hunter|Paula Hunterja]], ki pa je bil v času dvoboja že vidno bolehen in upadel, zato ima ta njegova zmaga grenak priokus.<ref name="blog" /> McLeod je bil leta 2007 na turnirju [[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prix]] izjemno blizu uvrstitvi v prvi jakostni četrtfinale v karieri, a ga je v skupini G z drugega mesta, ki je kot zadnje vodilo v četrtfinale, izrinil [[Barry Hawkins]]. Za nameček je McLeoda naposled prehitel še [[Stephen Hendry]], tako Hendry kot Hawkins pa sta bila od McLeoda boljša po spletu okoliščin, saj je o napredovanju odločal krog treh igralcev. Leta 2008 se je prebil na glavni del turnirja [[UK Snooker Championship 2008|UK Championship]] in s tem še četrtič izenačil svojo najboljšo uvrstitev na jakostnih turnirjih. To mu je uspelo z zmagama v kvalifikacijah proti [[Jimmy White|Jimmyju Whitu]] (9-8) in [[Dave Harold|Davu Haroldu]] (9-6). Njegovo pot na tekmovanju je naposled zaključil [[Ronnie O'Sullivan]], njun dvoboj prvega kroga se je končal z zmago O'Sullivana 9-6, čeprav je sredi dvoboja kazalo še dosti slabše za McLeoda, ki je že zaostajal z 0-6. Ob koncu sezone [[Snuker 2008/09|2008/09]] je McLeod v zadnjem krogu kvalifikacij porazil [[Ian McCulloch (snuker)|Iana McCullocha]] z 10-7 in se prvič v karieri prebil na glavni del [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovnega prvenstva]]. Tako je še šestič izenačil svoj najboljši dosežek na jakostnih turnirjih, ni pa ga uspel preseči, saj je v prvem krogu klonil proti [[Mark King (snuker)|Marku Kingu]] s 6-10. S svojimi predstavami preko celotne sezone si je prislužil 39. mesto na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] v sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]], kar je rekord njegove dosedanje kariere. Leta 2009 je znova opozoril nase, saj je osvojil kvalifikacijski turnir [[Masters Qualifiers]] in si s tem prislužil mesto na prestižnem nejakostnem povabilnem turnirju [[Masters (snuker)|Masters]]. V finalu je odpravil [[Andrew Higginson|Andrewa Higginsona]] z izidom 6-1. ==Zasebno življenje== Njegovi starši prihajajo z [[Jamajka|Jamajke]]. Trenutno je McLeod edini temnopolti igralec v svetovni karavani. Rodil se je v [[Wellingborough]]u, [[Northamptonshire]], kjer je obiskoval šole Victoria Junior School, Westfield Boys School in Sir Christopher Hatton School. Snuker je prvič resneje igral v klubu Embassy Club v Wellingboroughu, tedaj je bil še na začetku svoje najstniške dobe. Veliko časa preživlja v [[Katar]]ju, kjer je zaposlen kot trener njihove državne reprezentance. ==Osvojeni turnirji== ===Nejakostni turnirji=== * [[Masters Snooker 2010#Kvalifikacije|Masters Qualifying Event]] - 2009 ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.worldsnooker.com/player_list-8362.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://prosnookerblog.com/players/rory-mcleod/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{DEFAULTSORT:Mcleod, Rory}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] [[Kategorija:Jamajški Angleži]] 34754a1vmo87yjtk7mtpfv9s2va3b4w 0 230588 6759212 6715552 2026-10-01T11:23:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name =Sam Baird |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = The Blade | Professional = 2009/2010, 2011– | High ranking = 46 <small>(maj 2016–) | Prize money = [[funt šterling|£]]173.067<ref name="cuetracker" /> | High break = 142 <small>([[Svetovno prvenstvo v snukerju 2013|Svetovno prvenstvo 2013 – kvalifikacije]])</small> | Century break = 76<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Sam Baird – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Sam-Baird/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=2 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170823020351/http://cuetracker.net/players/sam-baird/career-total-statistics|archive-date=2017-08-23|url-status=dead}}</ref> | Best finish = Med najboljšimi 16 <small>(6 krat)</small> | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Sam Baird''', [[angleži|angleški]] [[snukerist]], * [[17. junij]] [[1988]]. ==Kariera== Baird se je pridružil svetovni karavani v sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]], potem ko si je mesto v karavani sezono prej zaslužil na turnirju EASB Pro-Ticket Tour Play-Off, ki ga je osvojil. <ref>[http://www.global-snooker.com/global-snooker-tournament-draw-sheet.asp?tid=Global-snooker-tournament-EASB-Pro-Ticket-Play-Offs Turnir EASB Pro-Ticket Tour Play-Off] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090602090429/http://www.global-snooker.com/global-snooker-tournament-draw-sheet.asp?tid=Global-snooker-tournament-EASB-Pro-Ticket-Play-Offs |date=2009-06-02 }} {{ikona en}}</ref> ==Osvojeni turnirji== ===Amaterski turnirji=== * Silver Waistcoat Tour - 2006/07 * Gold Waistcoat Tour - 2008/09 * Serija Pontin’s Businessland do 21 let - 2008 * EASB Pro-Ticket Tour Play-Off - 2009 ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/player_list-10062.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://www.websf.co.uk/player_profile_sam_baird.html Profil na The West Of England Billiards And Snooker Foundation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120216101404/http://www.websf.co.uk/player_profile_sam_baird.html |date=2012-02-16 }} {{ikona en}} *[http://www.global-snooker.com/Sam-Baird.asp Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131220063011/http://www.global-snooker.com/Sam-Baird.asp |date=2013-12-20 }} {{ikona en}} *[http://prosnookerblog.com/players/sam-baird/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Baird, Sam}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] pm2x3bjkxponod1ohmho3e6q60wrcdx 0 230689 6758947 6718281 2026-09-30T21:59:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758947 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Paul Hunter}} {{Infopolje Igralec snukerja |name = Paul Alan Hunter |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country= {{ENG}} | Nickname = {{unbulleted list|Beckham of the Baize (''Beckham snukerja'')|The Man with the Golden Cue|Snooker Spice}} | Professional = 1995–2006 | High ranking = 4 <small>([[Svetovna snuker lestvica 2004/2005|2004/05]])</small><ref name="cajt.pwp.blueyonder.co.uk"/> | Prize money = [[Funt šterling|UK£]]1.535.730<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/paul-hunter/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170901201653/http://cuetracker.net/players/paul-hunter/career-total-statistics |archive-date=2017-09-01 |url-status=dead}}</ref> | High break = 146 <small>([[Premier League Snooker 2004|Premier League 2004]])</small> | Century break = 114<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=5 July 2015|language=en|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 3 | Other wins = 3 }} '''Paul Alan Hunter''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[14. oktober]] [[1978]], [[Leeds]], [[Yorkshire]], [[Anglija]], † [[9. oktober]] [[2006]], [[Huddersfield]], [[Zahodni Yorkshire]], [[Anglija]]. Hunter se je leta [[Welsh Open 1998 (snuker)|1998]] prebil v ospredje iz popolne anonimnosti, potem ko je pri 19 letih osvojil svoj prvi turnir jakostne lestvice, [[Welsh Open (snuker)|Welsh Open]]. Ta turnir je leta [[Welsh Open 2002 (snuker)|2002]] osvojil znova, istega leta je zmagal še na [[British Open (snuker)|British Openu]]. V svoji karieri je osvojil kar tri nejakostne povabilne turnirje [[Masters (snuker)|Masters]] – leta [[Masters 2001 (snuker)|2001]], [[Masters 2002 (snuker)|2002]] in [[Masters 2004 (snuker)|2004]]. Prepoznaven je bil po svojem videzu; zaradi glamuroznega videza predvsem pa zaradi podobnosti z [[David Beckham|Davidom Beckhamom]] je bil njegov vzdevek ''Beckham of the Baize'' (''Beckham snukerja''). Bil je zelo priljubljen, tako pri množicah kot pri medijih. Leta 2006 je umrl za [[rak (bolezen)|rakom]], star komaj 27 let. ==Zgodnja kariera== Paul Hunter se je izšolal na Osnovni šoli svetega Andreja (St Andrew Primary School) in srednji šoli [[Cardinal Heenan High School|kardinala Heenana]] v [[Leeds]]u.<ref name="The Daily Telegraph Obituary">{{navedi novice|title=Obituaries: Paul Hunter|url=http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1531098/Paul-Hunter.html|work=[[The Daily Telegraph]]|accessdate=17 November 2010|location=London|date=11 October 2006}}</ref> Z nekaj vzpodbude s strani staršev in prijateljev je porabil veliko časa za igranje snukerja in že pri 12 letih je postal eden najperspektivnejših igralcev med mladinci. S pomočjo bivših profesionalcev [[Jimmy Michie|Jimmyja Michieja]] in [[Joe Johnson (snuker)|Joeja Johnsona]] je mladenič iz Leedsa leta 1995 pri 16 letih debitiral med profesionalci.<ref name="cajt.pwp.blueyonder.co.uk"/><ref name="Times obituary pg. 1">{{navedi novice|title=Paul Hunter|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article667716.ece|work=[[The Times]]|accessdate=28 October 2010|location=London|date=11 October 2006|first=Sadie|last=Gray|language=en|archive-date=2011-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110905131246/http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article667716.ece|url-status=dead}}</ref><ref name="The Daily Telegraph Obituary"/> Štiri mesece kasneje je Hunter napravil veliko senzacijo, ko je v prvem krogu [[UK Championship (snuker)|prvenstva Združenega kraljestva]] premagal šestega na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]], [[Alan McManus|Alana McManusa]] z 9-4. Ta dosežek je nadgradil naslednje leto, ko se je prebil v polfinale [[Welsh Open (snuker)|Welsh Opena]] pri starosti 17 let in treh mesecev. S tem je postal eden najmlajših igralcev vseh časov, ki je igral v polfinalu kakega turnirja jakostne lestvice.<ref name="bio">{{navedi splet | author= | title=Biografija Paula Hunterja| work=yuddy.com | url=http://www.yuddy.com/celebrity/paul-hunter/bio | date=|accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref> Leta 1996 se je prebil v četrtfinale UK Championshipa, kjer je moral po zmagah nad [[Willie Thorne|Williejem Thornom]] (9-0), [[James Wattana|Jamesom Wattanajem]] (9-5) in [[Terry Murphy (snuker)|Terryjem Murphyjem]] (9-7) priznati premoč kasnejšemu zmagovalcu turnirja [[Stephen Hendry|Stephenu Hendryju]] s 5-9. Dobre predstave so Hunterju leta 1997 prinesle wildcard vstopnico na nejakostni povabilni turnir [[Masters (snuker)|Benson and Hedges Masters]]. Čeprav je s 5-1 izgubil že v prvem krogu proti [[Mark J. Williams|Marku Williamsu]], je pomenil to začetek Hunterjevih izjemnih iger na [[Wembley Arena|Wembley Areni]], vsakoletnem prizorišču Mastersa. ==Zmaga na Welsh Openu== Hunter je leta 1998 osvojil svoj prvi turnir jakostne lestvice pri starosti zgolj 19 let. Na turnirju je porazil sedem igralcev, da je lahko na koncu dvignil pokal in denarno nagrado 60.000 £.<ref>{{navedi splet | author= | title=WWW Snooker: Regal Welsh Open 1998| work=WWW Snooker| url=http://www.snooker.org/trn/9798/wo98_res.shtml| accessdate=2008-12-13}} {{ikona en}}</ref> Premagal je [[Paul Wykes|Paula Wykesa]] (5-3), [[Neal Foulds]]a (5-2), [[Steve Davis|Steva Davisa]] (5-3), [[Nigel Bond|Nigela Bonda]] (5-4), [[Alan McManus|Alana McManusa]] (5-3) in [[Peter Ebdon|Petra Ebdona]] (6-1), ter v finalu še [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]] (9-5). V finalu je Hunter nanizal tri nize vsaj 100 točk – 108, 116 in 127. Na začetku dvoboja je Higgins že vodil s 4-2, a je Hunter osvojil sedem od nadaljnjih osmih framov, kar je bilo dovolj za prvo zmago na jakostnih turnirjih. Ta uspeh je nadgradil še s polfinalom na turnirju [[UK Snooker Championship 1998|UK Championship 1998]] v [[Bournemouth]]u, kjer je izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Johnu Higginsu z 9-4. Pred tem je premagal [[Joe Swail|Joeja Swaila]] (9-6, zadnji krog kvalifikacij), [[Jimmy White|Jimmyja Whita]] (9-2) in Steva Davisa (9-4). Ne samo, da so ga dobre igre potisnile na 24. mesto svetovne jakostne lestvice, podeljena mu je bila tudi nagrada za najboljšega mladega igralca leta 1999 (Snooker Writers Association's Young Player of the Year). Hunterjev prvi nastop na zaključnem turnirju [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]] se je zgodil leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1999|1999]], kjer je izpadel v prvem krogu proti kasnejšemu prvaku Stephenu Hendryju. Dobre igre v sezoni [[Snuker 1998/99|1998/99]] so ga povzdignile celo na 12. mesto svetovne lestvice, s čimer se je avtomatično uvrstil na vsak jakostni turnir v sezoni. Po ne najbolj prepričljivih predstavah v sezoni [[Snuker 1999/00|1999/00]] (osmina finala [[British Open (snuker)|British Opena]] je bil zanj najboljši dosežek tiste sezone) je na jakostni lestvici za sezono [[Snuker 2000/01|2000/01]] Hunter padel na 14. mesto. Kljub temu je v sezoni [[Snuker 2001/02|2001/02]] pokazal nedvomno svoje najboljše igre dotlej, saj se je uvrstil vsaj v četrtfinale petih jakostnih turnirjev tiste sezone (finale Welsh Opena, polfinale British Opena in [[Scottish Open (snuker)|Scottish Opena]], četrtfinale [[Grand Prix (snuker)|Grand Prixa]] in [[China Open (snuker)|China Opena]]). Svojo najboljšo formo pa je prihranil za Masters 2001. ==Prvak Mastersa== Leta 2001 je Hunter na Mastersu v prvem krogu premagal dobrega prijatelja in branilca naslova [[Matthew Stevens|Matthewa Stevensa]] s 6-5. Nanizal je še zmagi proti Petru Ebdonu (6-3) in Stephenu Hendryju (6-4)<ref>{{navedi splet | author= | title=BBC SPORT: Benson & Hedges Masters, Hunter pobasal Hendryjev skalp |work=[[BBC Sport]]| url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2001/benson_and_hedges_masters/1163718.stm| accessdate=2008-12-14}} {{ikona en}}</ref>. V finalu je Hunter uspel nadoknaditi velik zaostanek proti [[Fergal O'Brien|Fergalu O'Brienu]], izid 3-7 je preobrnil v svojo korist in slavil z 10-9.<ref name="guardian intervju" /> Ključna točka dvoboja je bil enajsti frame, v katerem je že kazalo, da ga bo O'Brien dobil in povedel z 8-3, a je Hunter frame osvojil in nato v naslednjih šestih ustvaril štiri nize vsaj 100 točk.<ref name="masters01">{{navedi splet | author= | title=WWW Snooker: Benson & Hedges Masters 2001| work=WWW Snooker| url=http://www.snooker.org/trn/0001/bm2001_res.shtml | accessdate=2008-12-13}} {{ikona en}}</ref> Tako je pobral prvo nagrado, 175.000 £<ref>{{navedi splet | author= | title=BBC SPORT: Benson & Hedges Masters, izpolnjene sanje za Hunterja |work=BBC Sport | url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2001/benson_and_hedges_masters/1165767.stm| accessdate=2008-12-14}} {{ikona en}}</ref>, z [[Jimmy White|Jimmyjem Whitom]] si je razdelil tudi nagrado za najvišji niz turnirja, saj je obema uspel niz 138 točk.<ref name="masters01" /> Dvanajst mesecev kasneje je Hunter ubranil naslov na Mastersu. Na poti do zmage pa ni bilo nič manj razburljivo kot prejšnje leto. Po dokaj solidni zmagi nad [[Stephen Lee|Stephenom Leejem]] v prvem krogu (6-3) je v četrtfinalu proti [[Peter Ebdon|Petru Ebdonu]] v odločilnem nizu prišlo do ponovne namestitve črne krogle. Hunter je naposled črno kroglo poslal v žep in izločil Ebdona z izidom 6-5. V polfinalu je nato Hunter porazil [[Alan McManus|Alana McManusa]], s čimer si je zagotovil mesto v finalu, v katerem je nadoknadil neverjetnih 5 framov zaostanka in zmagal s 6-5, njegov nasprotnik v finalu je bil [[Mark J. Williams|Mark Williams]]. Z drugo zaporedno zmago na Mastersu je postal šele tretji igralec v zgodovini, ki mu je uspelo ubraniti naslov zmagovalca na turnirju Masters, pred njim je to uspelo [[Cliff Thorburn|Cliffu Thorburnu]] in [[Stephen Hendry|Stephenu Hendryju]].<ref name="masters02"/> Za zmago je bil Hunter nagrajen s 190.000 £.<ref name="masters02">{{navedi splet | author= | title=BBC SPORT: Benson & Hedges Masters 2002, Hunter domov odnesel drugi Masters zapored |work=BBC Sport| url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/benson_and_hedges_masters_2002/1813295.stm| accessdate=2008-12-14}} {{ikona en}}</ref> Ta zmaga je predstavljala fenomenalen začetek sezone za Hunterja, ki je dva tedna pred tem osvojil še svoj drugi jakostni turnir – [[Welsh Open (snuker)|Welsh Open]]. Tam je sprostil svoje maščevanje nad [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]], ki je bil prejšnje leto v finalu boljši z 9-2. Tokrat je bil boljši Hunter, rezultat pa 9-7. Niti tretji zaporedni poraz v prvem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2002|Svetovnega prvenstva 2002]] (proti [[Quinten Hann|Quintenu Hannu]] z 9-10) ni 23-letnemu mladeniču pokvaril odlične sezone. Njegovi uspehi so se nadaljevali na [[British Open 2002 (snuker)|British Openu 2002]], saj je osvojil svoj tretji turnir jakostne lestvice v karieri. V [[Telford]]u je v finalu odpravil [[Ian McCulloch (snuker)|Iana McCullocha]] z 9-4. V sezoni [[Snuker 2002/03|2002/03]] je bil Hunter blizu tretjega zaporednega naslova na Mastersu, a ga je v polfinalu premagal kasnejši zmagovalec [[Mark J. Williams|Mark Williams]] s 6-3. Njegov najboljši nastop na Svetovnem prvenstvu se je zgodil že čez nekaj mesecev. ==Preboj na Svetovnem prvenstvu== Po svoji najboljši sezoni kariere je nato Hunter pokazal svoje spretnosti še na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2003|Svetovnem prvenstvu]]. V prvem krogu je namreč porazil [[Allister Carter|Allisterja Carterja]] (10-5), v drugem [[Matthew Stevens|Matthewa Stevensa]] (13-6) in nato v četrtfinalu še [[Peter Ebdon|Petra Ebdona]] (13-12).<ref>{{navedi splet | author=Mark Orlovac | title=BBC SPORT: Hunter izločil Ebdona |work=BBC Sport| url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2986677.stm| accessdate=2008-12-18}} {{ikona en}}</ref> Zgodovinska zmaga proti branilcu naslova Petru Ebdonu ga je tako uvrstila v polfinale, kjer se je soočil s [[Ken Doherty|Kenom Dohertyjem]]. V polfinalu je proti Dohertyju že povedel s 15-9 in oba igralca sta do tedaj prikazala nekaj najboljšega snukerja turnirja.<ref name="dohertyxxx" /> Čez noč pa je to vodstvo splahnelo. Naslednji dan je namreč Doherty v dvoboj prišel navdihnjen, kar mu je omogočilo izjemen povratek, saj je osvojil osem od naslednjih devetih framov, kar je bilo dovolj za polfinalno zmago s 17-16.<ref name="dohertyxxx">{{navedi splet | author=Dan Warren | title=BBC SPORT: Doherty dobil epski dvoboj proti Hunterju |work=BBC Sport| url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2997531.stm| accessdate=2008-12-18}}</ref> Čeprav se Hunter ni prebil v finale Svetovnega prvenstva 2003, pa je polfinale na tem turnirju pripomoglo k zanj premiernemu mestu v elitni osmerici [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovne jakostne lestvice]] – zasedel je prav 8. mesto. Prejšnji dve sezoni je namreč obakrat zasedal 9. mesto. V novi uspešni sezoni [[Snuker 2003/04|2003/04]] je bil Hunterjev največji dosežek zmaga na Mastersu, že njegova tretja (in, kot se je kasneje izkazalo, tudi zadnja). Znova je v finalu zmagal z rezultatom 10-9. Tokrat je premagal [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]], ki ga je lovil praktično cel dvoboj. O'Sullivan je vodil že 2-0, 6-1, 7-2, 8-6 in 9-7, preden mu je Hunter odščipnil zadnje tri frame in osvojil svoj šesti poklicni turnir v karieri. Do finala je sicer izločil še [[David Gray (snuker)|Davida Graya]] (6-3), branilca naslova [[Mark J. Williams|Marka Williamsa]] (6-5) in [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]] (6-3). V finalnem dvoboju je ustvaril pet nizov vsaj 100 točk.<ref>{{navedi splet | author= | title=WWW Snooker: Masters 2004| work=WWW Snooker| url=http://www.snooker.org/trn/0304/m2004_res.shtml | accessdate=2008-12-13}} {{ikona en}}</ref> ==Veliki športnik== Niti Hunter ni zmogel [[Jimmy White|Jimmyju Whitu]] preprečiti njegove prve zmage na jakostnem turnirju v 12 letih. White ga je namreč premagal v finalu [[Players Championship (snuker)|Players Championshipa]] leta [[Players Championship 2004 (snuker)|2004]], čeprav je izgledalo, da bo Hunter uprizoril nov veličasten povratek po zaostanku z 8-5. Hunter je namreč vodstvo Whita znižal na 8-7, a nato prepustil Whitu 16. frame, s čimer je White zmagal z 9-7. Dvoboj je sicer minil v zelo nervoznem ozračju<ref name="hunter-white">{{navedi splet | author= | title=White končal sušno obdobje 12 let brez osvojenega turnirja| work=BBC Sport | url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/3618783.stm | accessdate=2010-01-03 |date=2004-04-11}} {{ikona en}}</ref>, v katerem si nobeden od igralcev ni priigral daljšega niza od 76 točk, ki ga je dosegel White.<ref name="hunter-white"/> S to zmago si je White tudi ubranil mesto med elitno šestnajsterico tudi v sezoni [[Snuker 2004/05|2004/05]].<ref name="hunter-white"/> Sezona [[Snuker 2003/04|2003/04]] se je končala s porazom v drugem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2004|Svetovnega prvenstva]] proti zmagovalcu [[UK Snooker Championship 2003|UK Championshipa]] [[Matthew Stevens|Matthewu Stevensu]]. Stevens je slavil s 13-12 kljub Hunterjevem vodstvu že z 10-6 in 12-10. Čeprav je Hunter imel četrtfinale na palici že v vsakem od zadnjih treh framov, ga ni uspel realizirati, kar je povedlo Stevensa v četrtfinale. Stevens je nato izpadel v polfinalu proti [[Graeme Dott|Graemu Dottu]] (17-15). Kljub tesnemu porazu je Hunter Stevensu čestital in ga po dvoboju prijateljsko objel.<ref name="hunter-stevens04">{{navedi splet | author=Phil Harlow | title=Dnevnik Svetovnega prvenstva 2004 - 9. dan| work=BBC Sport | url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/3656691.stm | accessdate=2010-01-03 |date=2004-04-24}} {{ikona en}}</ref> Hunter je predtem v prvem krogu zmagal proti [[John Parrott|Johnu Parrottu]] z 10-7. V sezoni [[Snuker 2004/05|2004/05]] si je Hunter priigral polfinale [[Grand Prix 2004 (snuker)|Grand Prixa]]. Tam ga je izločil [[Ronnie O'Sullivan]] s 6-3. To je bil Hunterjev zadnji polfinale kakega jakostnega turnirja v karieri. Kljub temu se je prebil še v četrtfinale [[China Open 2005 (snuker)|China Opena 2005]], kar se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je izvedel, da ima [[rak (bolezen)|rak]]a.<ref>{{navedi splet|title=Neuroendocrine tumours (NETs)|url=http://www.macmillan.org.uk/cancerinformation/cancertypes/neuroendocrine/overview.aspx|publisher=MacMillan Cancer Support|accessdate=20 April 2016|language=en}}</ref> Po dvoboju prvega kroga turnirja so ga novinarji čakali na novinarski konferenci, a se 20 minut tam ni pojavil, dokler ga niso odkrili v dvorani, kjer je podpisoval avtograme obiskovalcem. V dvorani je namreč ostal, dokler ni podpisal zadnjega avtograma, ki so ga od njega obiskovalci želeli.<ref>{{navedi splet |url=http://www.worldsnooker.com/players/Paul-Hunter/ |title=Paul Hunter |publisher=worldsnooker.com|accessdate=1.9.2017 |date= 11. januar 2015|format= |work= }}</ref> Najvišjo uvrstitev na svetovni jakostni lestvici v sezoni 2004/05 (4. mesto) je Hunter nasledil s 5. mestom v sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]]. ==Osebno življenje== Hunter je bil poročen z lepotno terapevtko Lindsey Fell, s katero se je poročil leta 2004 na Jamajki.<ref name="lindsey">{{navedi splet | author=Elizabeth Day, Peter Robertson | title=Paulovo roko sem položila na svojo ... Bil je čas, da ga izpustim.| work=[[Daily Mail]] | url=http://www.worldsnooker.com/past_players-8184.htm | date=2006-10-22 |accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref> 26. decembra se jima je rodila hči Evie Rose.<ref name="lindsey" /><ref name="smrt na bbc">{{navedi splet | author= | title=Hunter izgubil boj z rakom| work=BBC Sport | url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/6035879.stm | date=2006-10-09 |accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref> ===Bolezen=== 6. aprila 2005 je Hunter svetu naznanil, da je zbolel za [[malignost|malignim]] [[nevroendokrini tumor|nevroendokrinim tumorjem]], za katerega so vzroki neznani. Govornik na zvezi [[WPBSA]] je takrat izjavil: »''Paul bo šel na zdravljenje, da se bo pozdravil. Hkrati bi on rad zagotovil svojim navijačem in privržencem, da je nepopustljiv in optimističen tako v svoji snuker karieri kot v svojem boju proti raku.''« <ref name="rte ie">{{navedi splet | author= | title=Hunter diagnostificiran z rakom| work=RTÉ Sport | url=http://www.rte.ie/sport/2005/0406/hunter.html | date=2005-04-06 |accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref> Hunter se je vrnil za mize na začetku naslednje sezone, a je izgubil proti [[Rory McLeod (snuker)|Roryju McLeodu]] v otvoritvenem dvoboju [[Grand Prix 2005 (snuker)|Grand Prixa]]<ref name="blog">{{navedi splet | author= | title=Profil Roryja McLeoda na Pro Snooker Blog | work=Pro Snooker Blog | url=http://prosnookerblog.com/players/rory-mcleod/ | date= | accessdate=2010-01-03 | archive-date=2009-11-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20091129073742/http://prosnookerblog.com/players/rory-mcleod/ | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet | author= | title=Hunterjeve želje za Grand Prix padle v vodo| work=BBC Sport | url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/4325152.stm | date= 2005-10-09|accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref>, potem ko se je Hunter vrnil za trening mize le tri tedne prej<ref name="buzzle223"/>, pa še to zaradi bolečine v nogah in rokah ni bil sposoben trenirati po več kot dve uri na dan.<ref name="buzzle223">{{navedi splet | author= | title=Hunter napravil čustveno, a neuspešno vrnitev| work=Buzzle.com | url=http://www.buzzle.com/editorials/10-9-2005-78481.asp | date= 2005-09-10|accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref> Hunter je hodil na [[kemoterapija|kemoterapije]] in se boril za dobro snuker formo vse od začetka zdravljenja. V sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]] mu je bilo uspelo zmagati le na enem dvoboju – proti [[Jamie Burnett|Jamieju Burnettu]] na turnirju [[UK Snooker Championship 2005|UK Championship]]. Tedaj se je Hunter vrnil po zaostanku s 6-8 in dvoboj dobil z 9-8 . Dvoboj je sicer trajal 6 ur in 26 minut.<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldsnooker.com/news_latest-17584.htm|title=Hrabri Hunter dobil triler proti Burnettu|accessdate=2005-12-07 |publisher=[[World Snooker]]}} {{ikona en}}</ref> Zaradi bledih iger, ki so bile tesno povezane z njegovo boleznijo, je Hunter pred sezono [[Snuker 2006/07|2006/07]] padel na 34. mesto, za kar je bil glavni vzrok poraz v prvem krogu Svetovnega prvenstva proti [[Neil Robertson (snuker)|Neilu Robertsonu]] (10-5). Verjame se, da je imelo Hunterjevo zdravljenje omejen uspeh in da je bil pogosto v bolečinah, občasno naj bi čutil tudi hromost udov.<ref>{{navedi novice|title=Obituary: Paul Hunter|url=https://www.theguardian.com/news/2006/oct/11/guardianobituaries.obituaries1|work=[[The Guardian]]|accessdate=28 October 2010|location=London|first=Clive|last=Everton|date=11 October 2006|language=en}}</ref> Tako je 27. julija 2006 svetovna zveza WPBSA po glasovanju potrdila pravilo, po katerem je bilo Hunterju dovoljeno, da celotno sezono 2006/07 presedi na 34. mestu, ki bo zamrznjeno zanj. Hunter si je namreč nameraval vzeti predah od snukerja, da bi si povrnil zdravje.<ref name="cajt.pwp.blueyonder.co.uk"/> Prav tako je v zadnjih dvobojih kariere nastopal pobrit, ker si je moral zaradi kemoterapije ostriči lase.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/4522180.stm|title=Poraženi Hunter se bo boril dalje |publisher=BBC Sport |accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref> ===Smrt=== Hunter je umrl 9. oktobra 2006 – le 5 dni pred 28. rojstnim dnem. Umrl je v Kirkwood Hospiceu v [[Huddersfield]]u.<ref name="smrt na bbc" /> Njegov pogreb je potekal v Škofijski cerkvi v Leedsu 19. oktobra 2006.<ref name="sky news">{{navedi splet | author= | title=Snooker se je poklonil zlatemu dečku | work=Sky News | url=http://news.sky.com/skynews/Home/Sky-News-Archive/Article/200806413547707 | date=2006-10-19 |accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref> Udeležilo se ga je mnogo profesionalnih igralcev in športnih novinarjev. Njegov tesni prijatelj in igralec snukerja [[Matthew Stevens]] je tudi nosil krsto.<ref name="Paul Hunter Profile">{{navedi splet|url=http://www.cuesnviews.co.uk/index.php?option=com_content&task=view&id=137&Itemid=42|title=Paul Hunter|accessdate=2009-05-05 |publisher=Cues n Views|year=2006}} {{ikona en}}</ref> Hunterjev pogrebni avtomobil je bil okrašen v rožnate barve. Nekatere rože so črkovale besede »My Daddy« (»Moj očka«), »From Your Princess« (»Od tvoje princese«), »Legend« (»Legenda«), »Son« (»Sin«) in »Bro« (»Brat«). Pogreba se je udeležila tudi žena Lindsey in 10-mesečna hčerka Evie Rose, na katero se tudi nanašajo nekatera sporočila na pogrebnem avtomobilu.<ref name="pogreb">{{navedi splet | author= | title=Hunterjev pogreb | work=BBC Sport | url=http://news.bbc.co.uk/2/low/uk_news/england/west_yorkshire/6066570.stm | date=2006-10-19 |accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref> Po Hunterjevi smrti so mnogi znani iz sveta snukerja prišli poklonit svoje spoštovanje preminulemu igralcu: Predsednik organizacije [[World Snooker]], ki organizira turnirje jakostne lestvice, Sir [[Rodney Walker (snuker)|Rodney Walker]] je rekel: »''Prepričan sem, da se mi bodo pridružili vsi, ki so Paula poznali, kot tudi milijoni navijačev in vsa športna javnost, v sožalju Lindsey, Paulovim staršem, njegovi družini in prijateljem. Paul je bil človek, ki se mu je zgodilo vse dobro – izjemen talent, lepota, slava, bogastvo, šarm in čudovita žena. To nam kaže, kako hitro se lahko življenje spremeni. To je grenak udarec za snuker, ampak še bolj za njegovo družino in naše misli so pri njih.''« <ref name="smrt na bbc" /><ref name="breaking news" /> Sedemkratni svetovni prvak [[Stephen Hendry]] je izjavil: »''Ta novica me je popolnoma potrla. Paul je imel mlado družino in pred njim je bila fantastična prihodnost. To je nočna mora vsakogar in postavi vse na glavo.''« <ref name="smrt na bbc" /><ref name="breaking news" /> Svetovni prvak iz leta 1991 in član komentatorske ekipe za snuker na [[British Broadcasting Corporation|BBC]] [[John Parrott]] je povedal: »''To je velika izguba za šport, ampak še pomembneje je to velika izguba za njegovo družino. Paul je igral snuker z nasmeškom na obrazu. Bil je vedre in razposajene narave in nikoli ga nisem slišal pritoževati se. Vedno je bil tako vesela oseba. Zelo močno ga bomo vsi pogrešali.''« <ref name="breaking news">{{navedi splet | author= | title=Žrtev raka, Paul Hunter, umre pri 27 letih| work=IrelandOn-Line | url=http://breakingnews.iol.ie/sport/?jp=cwidaucwidkf | date=2006-10-10 |accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref> Šestkratni finalist Svetovnega prvenstva [[Jimmy White]] je razkril, da je igral za Hunterjevo dobrodelno organizacijo, ko je slišal novico: »''Bil sem na pol poti v ekshibicijskem dvoboju in nek možakar je podaril 10.000 £ njegovi dobrodelni organizaciji in nato smo slišali novico. Paul je bil za snuker mizo tiger, ampak zunaj nje nisi nikoli srečal prijaznejšega kolega. Kadar ga je kdo premagal ali kadar je zmagal, je bil spet običajni Paul Hunter, kar je odlična lastnost, ki jo je tudi težko pridobiti. Ne morem vam povedati, kako poseben je bil. Bil je dobroimetje življenja.''« <ref name="Cheeky, loyal, funny, honest: Paul Hunter remembered">{{navedi splet|url=http://www.independent.co.uk/sport/general/snooker-cheeky-loyal-funny-honest-paul-hunter-remembered-419487.html|title=Paul Hunter bo ostal v spominu vseh|accessdate=2009-05-05 |publisher=The Independent |year=2006-10-11}} {{ikona en}}</ref> Svetovni prvak iz leta 1997 [[Ken Doherty]] je Hunterju izkazal spoštovanje tako, da ga je imenoval 'čudovit karakter': »''To je zelo žalosten dan, ne samo za snuker, ampak tudi za športni svet. Izgubili smo čudovit karakter, prvaka in dobrega prijatelja. To je šokantna izguba. Vsak je bil osupel, ko je izvedel, da je Paul bolan. Vsi smo mislili, da se v nekom tako mladem vse gotovo pozdravi s kemoterapijo. Besede ne morejo pojasniti, kaj mora zdaj prestajati njegova družina in oni so v naših mislih in molitvah.''« <ref name="smrt na bbc" /> Bivši igralec snukerja in televizijski komentator [[Willie Thorne]] je rekel: »''Bil je zelo vpadljiv igralec, zelo napadalen. Njegovo srce je bilo levje. Prepričan sem, da bi postal svetovni prvak, če ga ne bi doletela ta bolezen. To je taka žalostna izguba za ta šport in njegovo družino. Globoko v sebi menim, da smo vsi menili, da bo Paul premagal bolezen. Nato smo dva ali tri mesece kasneje ugotovili, da je mnogo resneje, kot smo mislili.''« <ref name="smrt na bbc"/> Dvakratni svetovni prvak [[Alex Higgins]] je povedal: »''To je grozna novica. Njegov boj z rakom sem natančno spremljal. Vsi smo ljubili Paula. Moje misli so trenutno pri njegovi družini.''« <ref name="Cheeky, loyal, funny, honest: Paul Hunter remembered"/> Pred začetkom dvobojev na turnirju [[Premier League Snooker]] 12. oktobra 2006 so igralci Jimmy White, [[Ronnie O'Sullivan]], Ken Doherty, [[Ding Junhui]] skupaj s sodnikom [[Alan Chamberlain|Alanom Chamberlainom]] in komentatorjema Williejem Thornom in [[Phil Yates|Philom Yatesom]] vstali za minuto molka v spomin preminulemu Hunterju.<ref name="Paul Hunter Profile" /> Prav tako so predvajali kratek film v njegovo čast.<ref name="Paul Hunter Profile" /> Igralci Stephen Hendry, [[Mark J. Williams|Mark Williams]], Jimmy White, Matthew Stevens in Ken Doherty so lobirali pri [[World Snooker]]ju, da bi se pokal turnirja Masters imenoval po Paulu Hunterju.<ref name="Fitting tribute to tragic Hunter">{{navedi splet|url=http://www.thesun.co.uk/article/0,,3-2006470425,00.html|title=Primerna čast za Hunterja|accessdate=2009-05-05|publisher=The Sun|year=2006}} {{ikona en}}</ref> Krovna organizacija World Snooker se za to ni odločila, se pa zato po Hunterju imenuje polprofesionalni turnir [[German Open (snuker)|German Open]], na katerem je Hunter prvič zaigral, potem ko je izvedel, da ima raka.<ref name="krneki"/> Tako se turnir ne imenuje več German Open, temveč [[Paul Hunter Classic]]. Možje v organizaciji World Snooker so se raje odločili, da v spomin Paula Hunterja poimenujejo štipendijo za mlade in nadarjene igralce.<ref name="krneki">{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/other_sports/snooker/6232319.stm |title= Odslej štipendija Paula Hunterja |accessdate=2010-01-03|publisher=BBC Sport|date=2007-01-05}} {{ikona en}}</ref> Po smrti so v Hunterjevo čast ustanovili Fundacijo Paula Hunterja, ki neprivilegiranim otrokom nudi prostore za igranje snukerja in druženje.<ref name="krneki" /> ==Zanimivosti== V intervjuju, ki ga je podal po osvojitvi Mastersa leta 2001, je Hunter povzročil manjši škandal, ko je dejal, da se je med odmorom odločil za ''Plan B'' s svojo punco Lindsey.<ref name="guardian intervju"/> Po prvi seriji je Hunter zaostajal s 6-2 in Hunter je z Lindsey med odmorom odšel v hotel. Črka B v ''Plan B'' se namreč domnevno nanaša na besedo bonk, kar v [[sleng]]u pomeni spolni odnos.<ref name="guardian intervju"/> Hunter in Lindsey sta se zatekla v hotelsko sobo, česar se je Hunter spominjal: »''Seks je bil zadnja stvar, ki mi je takrat hodila po glavi. Namreč takrat preprosto nisem bil pri volji. Ampak nekaj sem moral storiti, da prekinem to napetost. Bil je hiter – okoli 10 minut, a po njem sem se počutil izvrstno. Lindsey je skočila v kad in jaz sem malo pospal. Potem sem igral kot v sanjah. Napravil sem 4 nize vsaj 100 točk v šestih framih. Zlahka sem zmagal.''« <ref name="guardian intervju">{{navedi splet | author=Donald McRae | title=Intervju, Paul Hunter| work=[[Guardian (časopis)|Guardian]] | url=http://www.guardian.co.uk/sport/2004/apr/12/snooker | date=2004-04-12}} {{ikona en}}</ref> Hunter je v karieri ustvaril 114 nizov vsaj 100 točk.<ref>{{navedi splet | author=Chris Turner | title=Nizi vsaj 100 točk | work=Snooker arhiv Chrisa Turnerja | url=http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Centuries.htm | accessdate=2008-12-13 | archive-date=2013-02-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130210111241/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Centuries.htm | url-status=dead |language=en}}</ref> Njegov najboljši niz je štel 146 točk, dosegel ga je leta 2004 na turnirju [[Premier League Snooker 2004|Premier League]]. Po smrti je Hunterju televizijski program BBC Sports leta 2006 podelil nagrado [[BBC-jeva športna osebnost leta - nagrada Helen Rollason]]<ref>{{navedi splet | author= | title=Phillips postal športna osebnost leta| work=Buzzle.com | url=http://www.buzzle.com/articles/119676.html | date=2006-11-12 |accessdate=2010-01-03}} {{ikona en}}</ref>, ki se imenuje po [[Helen Rollason]], športni novinarki, ki je umrla v hudem boju z rakom. ==Osvojeni turnirji== ===Jakostni turnirji=== * [[Welsh Open (snuker)|Welsh Open]] – [[Welsh Open 1998 (snuker)|1998]], [[Welsh Open 2002 (snuker)|2002]] * [[British Open (snuker)|British Open]] – [[British Open 2002 (snuker)|2002]] ===Nejakostni turnirji=== * [[Masters (snuker)|Masters]] – [[Masters 2001 (snuker)|2001]], [[Masters 2002 (snuker)|2002]], [[Masters 2004 (snuker)|2004]] * [[German Open (snuker)|German Open]] – [[German Open 2004 (snuker)|2004]] ==Nagrade== * [[BBC-jeva športna osebnost leta - nagrada Helen Rollason]] - 2006 ==Sklici== {{sklici|30em|refs= <ref name="cajt.pwp.blueyonder.co.uk">{{navedi splet|title=Player Profile of Paul Hunter|url=http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Players/HunterP.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120313150042/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Players/HunterP.html|archivedate=13 March 2012|publisher=Chris Turner's Snooker Archive|accessdate=17 November 2010}}</ref>}} ==Zunanje povezave== * [http://www.dailymail.co.uk/pages/live/articles/health/healthmain.html?in_article_id=478155&in_page_id=1774 Izvleček iz Hunterjeve knjige ''Unbreakable'', avtorice Lindsey Hunter, Paulove žene, v časopisu ''Daily Mail''] {{ikona en}} * [http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/obituaries/article667716.ece Osmrtnica v Timesu] {{ikona en}} * [http://www.guardian.co.uk/obituaries/story/0,,1892279,00.html Osmrtnica v Guardianu] {{ikona en}} * [http://www.snookerclub.com/profiles/paul-hunter.shtml Profil na Snooker Club] {{ikona en}} * [http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/player_profiles/4400613.stm Profil na BBC Sport] {{ikona en}} * [http://www.paulhunterfoundation.org/ Dobrodelna organizacija Paula Hunterja] {{ikona en}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hunter, Paul}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] [[Kategorija:Umrli za rakom trebušne slinavke]] 6tjcsea5telol5626xdyngvmmqv8g8y 0 233009 6758690 5745521 2026-09-30T13:42:32Z TadejM 738 dodano infopolje 6758690 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Dvoglava mečna mišica | Image = Sobo 1909 303 - Gastrocnemius muscle.png | Caption = Desna golen od zadaj | Width = 200 | Image2 = Gastrocnemius muscle by Sanjoy Sanyal 2018-06-02.webm | Caption2 = Videoposnetek disekcije (2 min 44 s) | Width2 = | Origin = proksimalna do artikularna površina [[lateralni kondil stegnenice|lateralnega kondila stegnenice]] in [[medialni kondil stegnenice|medialnega kondila stegnenice]] | Insertion = [[Ahilova kita|tendo calcaneus]] (Ahilova kita) v sredino zadajšnje strani [[petnica|petnice]] | Blood = [[suralne arterije]] | Nerve = [[tibialni živec]] od [[ishiadični živec|ishiadičnega]], tj. živčne korenine S1–S2 | Action = [[plantarna fleksija|plantarno flektira]] [[stopalo]], [[fleksija|flektira]] [[koleno]] | Antagonist = [[sprednja tibialna mišica]] }} '''Dvoglava mečna mišica''' ({{lang-la|musculus gastrocnemius}}) je močna povrhnja [[mišica]] na zadnji strani goleni. Skupaj z [[velika mečna mišica|veliko mečno mišico]] sestavlja [[troglava mečna mišica|troglavo mečno mišico]]. Mišico sestavljata dve glavi, in sicer lateralna glava (''caput laterale''), ki izvira lateralnega epikondila in zadnje površine [[stegnenica|stegnenice]] ter [[sklepna ovojnica|sklepne ovojnice]] [[koleno|kolenskega sklepa]], in medialna glava (''caput mediale''), ki izvira iz zadnje površine stegnenice ter sklepne ovojnice kolenskega sklepa. Kiti obeh glav se spojita s kito velike mečne mišice in se naraščajo na [[petnica|petnico]]. Mišico oživčuje [[nervus tibialis|tibialni živec]] (S1-S2), v brazdi med glavama pa potekata [[vena saphena parva|mala safenska vena]] (''vena saphena parva'') in medialni mečni kožni živec (''nervus cutaneus surae medialis''). == Glej tudi == * [[troglava mečna mišica]] * [[velika mečna mišica]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] o19qtll1zbh2jekd4i8xdl1s4jnv0dn 0 233011 6758707 6586279 2026-09-30T14:17:11Z TadejM 738 dodano infopolje 6758707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Velika mečna mišica | Latin = musculus soleus | Image = CalfMuscles.jpg | Caption = Ilustracija, ki ponazarja veliko mečno mišico in okoliško anatomijo. 1, velika adduktorna mišica — 2, lateralna glava dvoglave mečne mišice — 3, [[arkuatni poplitealni ligament]] — 4, podkolenska mišica — 5, kitni lok velike mečne mišice — 6, '''velika mečna mišica''' — 7, petnica — 8, plantarna mišica — 9, Ahilova kita — 10, medialna glava dvoglave mečne mišice — 11, plantarna mišica — 12, semimembranozna mišica plus [[sinovialna burza|burza]] — 13, medialna glava dvoglave mečne mišice. (Po Charpyju.) | Image2 = Gray438.png | Caption2 = Velika mečna mišica in okoliške strukture (''[[Gray's Anatomy]]''). To je prikaz zadnje strani desne goleni, večina dvoglave mečne mišice je bila odstranjena. | Origin = [[mečnica]], medialni rob [[golenica|golenice]] ([[solealna linija]]) | Insertion = [[Ahilova kita|tendo calcaneus]] | Blood = [[poplitealna arterija]], [[posteriorna tibialna arterija]], [[peronealna arterija]] | Nerve = [[tibialni živec]], tj. živčne korenine L<sub>5</sub>–S<sub>2</sub> | Action = [[plantarna fleksija]] | Antagonist = [[sprednja tibialna mišica]] }} '''Velika mečna mišica''' ({{lang-la|musculus soleus}}, iz besede ''solea'' - sandal) je [[mišica]] na zadnji strani goleni, ki poteka pod [[Dvoglava mečna mišica|dvoglavo mečno mišico]], in je udeležena predvsem pri stoječem položaju in hoji. Skupaj s slednjo mišico tvori [[Troglava mečna mišica|troglavo mečno mišico]]. Izvira iz [[golenica|golenice]], [[mečnica|mečnice]] ter med njima razpetega tetivnega loka (''arcus tendideus m. solei''), kita mišice pa se spaja skupaj s kito dvoglave mečne mišice in se narašča na [[petnica|petnico]]. Oživčuje jo [[nervus tibialis|tibialni živec]] (L5-S2). Nekateri [[sesalci]] nimajo razvite velike mečne mišice; primer take živali je [[pes]]. Pri [[konj]]u je mišica vestigialna, tj. je nepopolno razvita.<ref>{{cite journal|author1=Meyers, R.A.|author2= Hermanson, J.W. | title = Horse Soleus Muscle: Postural Sensor or Vestigial Structure?| journal = The Anatomical Record Part a 288A | pages = 1068–1076 | year = 2006 | pmid = 16952170| url = http://faculty.weber.edu/rmeyers/Meyers%20&%20Hermanson.pdf| volume = 288| issue = 10| doi = 10.1002/ar.a.20377}}</ref> == Glej tudi == * [[troglava mečna mišica]] * [[dvoglava mečna mišica]] == Opombe in sklici == {{sklici}} {{anatomy-stub}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] {{normativna kontrola}} kd1skrd9yfl4c7830axnvpmiibyphak 0 233041 6758774 6586280 2026-09-30T16:11:37Z TadejM 738 dodano infopolje 6758774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Plantarna mišica | Latin = musculus plantaris | Image = Plantaris muscle - posterior view.png | Caption = Plantarna mišica od zadaj | Image2 = Plantaris muscle 3 by Sanjoy Sanyal.webm | Caption2 = Videoposnetek disekcije (1 min 23 s) | Origin = [[lateralni suprakondilarni greben]] stegnenice nad lateralno glavo dvoglave mečne mišice | Insertion = [[tendo calcaneus]] (medialna stran, globlje od kite [[dvoglava mečna mišica|dvoglave mečne mišice]]) | Action = [[plantarna fleksija|plantarno flektira]] stopalo in flektira [[koleno]] | Antagonist = [[sprednja tibialna mišica]] | Blood = [[suralne arterije]] | Nerve = [[tibialni živec]] iz sprednjih vej S1–S2 }} '''Plantarna mišica''' ali '''struna''' ({{lang-la|musculus plantaris}}) je [[mišica]], ki se nahaja med [[dvoglava mečna mišica|dvoglavo mečno mišico]] in [[velika mečna mišica|veliko mečno mišico]] na zadnji strani goleni. Izvira iz lateralnega kondila [[stegnenica|stegnenice]] in se spaja skupaj s kito [[Troglava mečna mišica|troglave mečne mišice]]. Ima kratko glavo ter izredno dolgo kito. Po funkciji je rudimentarna mišica (nepopolno razvita oz. delno zakrnela), ki ojačuje delovanje troglave mečne mišice. Mišico oživčuje [[nervus tibialis|tibialni živec]] (S1-S2). == Medicinski pomen == Kljub svoji majhnosti lahko med tekom ali skokom pri iztegnjenemu [[koleno|kolenu]] pride do poškodbe mišice, kar se včasih imenuje tudi »teniška noga«. Pri tem se pojavijo bolečine, še posebej pri [[fleksija|fleksiji]] goleni in plantarni fleksiji [[stopalo|stopala]], poleg tega pa se lahko pojavi oteklina do stopala.<ref name=spina>{{navedi revijo|last=Spina|first=A.A.|date=2007|title=The plantaris muscle: anatomy, injury, imaging, and treatment|journal=J. Can. Chiropr. Assoc.|volume=51|issue=3|pages=158–165|url=http://jcca-online.org/ecms.ashx/PDF/2007/2007-3/Theplantarismuscle-anatomyinjuryimagingandtreatment.pdf}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kita plantarne mišice je v [[kirurgija|kirurgiji]] pogosto izrabljena za rekonstrukcijo poškodovanih [[ligament]]ov in kit v drugih deli človeškega telesa.<ref name=spina/> == Glej tudi == * [[troglava mečna mišica]] == Opombe in reference == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] qch6k5a5ak42satgq34dmovya1owexw 0 233198 6759213 6586306 2026-10-01T11:24:27Z TadejM 738 posodobitev infopolja 6759213 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Stremenska mišica | Latin = Musculus stapedius | Image = Musculusstapedius.png | Caption = Medialna stena ter del zadajšnje in sprednje stene desne [[bobnična votlina|bobnične votline]]. Lateralni pogled. | Origin = stene [[piramidalna eminenca|piramidalne eminence]]| Insertion = vrat [[stremence|stremenca]] | Blood = [[stremenska veja zadajšnje avrikularne arterije|stremenska veja]] [[zadajšnja avrikularna arterija|zadajšnje avrikularne arterije]] | Nerve = [[facialni živec]] ([[veja za stremence]]) | Action = nadzor amplitude [[zvok|zvočnih valov]] do [[notranje uho|notranjega ušesa]] | }} '''Stremenska mišica''' ({{lang-la|musculus stapedius}}) je najmanjša [[mišica]] v človeškem telesu, ki stabilizira prav tako najmanjšo [[kost]] v človeškem telesu, tj. [[stremence (uho)|stremence]] (''stapes''). V dolžino meri okoli 4-5 [[milimeter|mm]], v širino pa 1–2&nbsp;mm.<ref>{{navedi revijo|last=Blevins|first=C.E.|date=1968|title=Motor Units in the Stapedius Muscle|journal=Arch. Otolaryngol.|volume=87|issue=3|pages=249-254|url=http://archotol.highwire.org/cgi/content/summary/87/3/249}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izvira iz stožčaste izbokline (''eminentia pyramidalis'') na zadnji strani [[bobnična votlina|bobnične votline]] in se narašča glavico stremenca (''caput stapedis''). Mišico oživčuje vejica [[nervus facialis|facialnega živca]], tj. ''nervus stapedius''. == Funkcija == Mišica duši tresljaje (vibracije) stremenca preko potezanja za glavico kosti. S tem preprečuje prevelike tresljaje kosti in s tem uravnava [[amplituda|amplitudo]] [[zvok|zvočnega]] [[valovanje|valovanja]], ki se prenaša preko slušnih koščic iz zunanjosti v notranje uho. Tako tudi ščiti [[notranje uho]] pred preglasnimi zvoki, katere predstavljajo v glavnem lastni glasovi človeka. == Patologija == [[Ohromelost]] (paraliza) omogoča nihanje stremenca z večjo amplitudi kot običajno, kar povzroči [[hiperakuza|hiperakuzo]], tj. prevelika občutljivost na neznatno glasnost. Hiperakuzo v glavnem povzročata prevelika [[glasnost zvoka]] (npr. [[Zvočnik (naprava)|zvočniki]] na [[koncert (glasbena prireditev)|koncertnih]] prireditvah in [[eksplozija|eksplozije]]) in poškodbe glave, pa tudi kronične [[okužba|okužbe]] (infekcije) ušesa ter [[kirurgija|kirurški]] posegi ali [[zdravilo|zdravila]]/[[Psihoaktivna droga|droge]] (npr. [[fenciklidin]] ali PCP)<ref>{{navedi revijo|last1=Rappolt‌|first1=R.T.|last2=Gay|first2=G.R. |last3=Farris|first3= R.D.|date=1980|title=Phencyclidine (PCP) Intoxication: Diagnosis in Stages and Algorithms of Treatment|volume=16|issue=4|pages=509-529|doi=10.3109/15563658008989980 }}</ref> z delovanjem na [[osrednje živčevje]] v smislu stranskih učinkov.<ref>[http://www.hyperacusis.org/ Hyperacusis Information Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100307035120/http://www.hyperacusis.org/ |date=2010-03-07 }}. Pridobljeno 24.01.2010.</ref> == Opombe in reference == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice glave]] [[Kategorija:Slušni sistem]] adiz9a1tz8cuhj4bxpjufs1au6lzosv 0 239115 6758709 6241848 2026-09-30T14:20:08Z Niko Petrič 261163 6758709 wikitext text/x-wiki {{škrbina}} {{navedi vir}} [[Slika:Abbe-koenig-prism.png|right|An Abbe-Koenig prism|thumb|380px|Abbe-Königova prizma.]] '''Abbe-Königova prizma''' je [[optična prizma]], ki spada med odbojne prizme. Uporablja se v [[optični instrument|optičnih napravah]] za obračanje slike. Imenuje se po nemškem fiziku [[Ernst Karl Abbe|Ernstu Karlu Abbeju]] (1840–1905) in nemškem optiku [[Albert König|Albertu Königu]] (1871–1946). == Zgradba in delovanje == Prizma je sestavljena iz dveh zlepljenih delov. Svetloba vstopa pod pravim kotom. Na površini, ki je nagnjena za 30° se prvič odbije. Naslednji odboj se izvede na delu, ki ga sestavljata dve površini pod kotom 90° (imenujemo ga ''streha''). Za tem nastane še en odboj in žarek izstopi zopet pod pravim kotom, slika pa je obrnjena. Smer žarka se ne spremeni (kot pri [[Porrova prizma|Porrovi prizmi]]), kar je za nekatere optične naprave zelo pomembno. </br> Včasih imenujejo prizmo te vrste tudi [[strešna prizma]], čeprav obstajajo tudi druge strešne prizme. == Zunanje povezave == * [http://www.telescopereviewguide.com/tag/abbe-koenig-prism Uporaba Abbe- Königove prizme v binokularju] {{ikona en}} [[Kategorija:Optične prizme]] meslgbs2xzramymnpob4x9d65dlsflr 6758710 6758709 2026-09-30T14:20:38Z Niko Petrič 261163 6758710 wikitext text/x-wiki {{Škrbina}} {{Navedi vir}} [[Slika:Abbe-koenig-prism.png|right|An Abbe-Koenig prism|thumb|380px|Abbe-Königova prizma.]] '''Abbe-Königova prizma''' je [[optična prizma]], ki spada med odbojne prizme. Uporablja se v [[optični instrument|optičnih napravah]] za obračanje slike. Imenuje se po nemškem fiziku [[Ernst Karl Abbe|Ernstu Karlu Abbeju]] (1840–1905) in nemškem optiku [[Albert König|Albertu Königu]] (1871–1946). == Zgradba in delovanje == Prizma je sestavljena iz dveh zlepljenih delov. Svetloba vstopa pod pravim kotom. Na površini, ki je nagnjena za 30° se prvič odbije. Naslednji odboj se izvede na delu, ki ga sestavljata dve površini pod kotom 90° (imenujemo ga ''streha''). Za tem nastane še en odboj in žarek izstopi zopet pod pravim kotom, slika pa je obrnjena. Smer žarka se ne spremeni (kot pri [[Porrova prizma|Porrovi prizmi]]), kar je za nekatere optične naprave zelo pomembno. </br> Včasih imenujejo prizmo te vrste tudi [[strešna prizma]], čeprav obstajajo tudi druge strešne prizme. == Zunanje povezave == * [http://www.telescopereviewguide.com/tag/abbe-koenig-prism Uporaba Abbe- Königove prizme v binokularju] {{ikona en}} [[Kategorija:Optične prizme]] p8ehn3fnhdl9i61mv3i1su0q86n7e0t 6759162 6758710 2026-10-01T10:10:40Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/Niko Petrič|Niko Petrič]] ([[User talk:Niko Petrič|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6241848 wikitext text/x-wiki [[Slika:Abbe-koenig-prism.png|right|An Abbe-Koenig prism|thumb|380px|Abbe-Königova prizma.]] '''Abbe-Königova prizma''' je [[optična prizma]], ki spada med odbojne prizme. Uporablja se v [[optični instrument|optičnih napravah]] za obračanje slike. Imenuje se po nemškem fiziku [[Ernst Karl Abbe|Ernstu Karlu Abbeju]] (1840–1905) in nemškem optiku [[Albert König|Albertu Königu]] (1871–1946). == Zgradba in delovanje == Prizma je sestavljena iz dveh zlepljenih delov. Svetloba vstopa pod pravim kotom. Na površini, ki je nagnjena za 30° se prvič odbije. Naslednji odboj se izvede na delu, ki ga sestavljata dve površini pod kotom 90° (imenujemo ga ''streha''). Za tem nastane še en odboj in žarek izstopi zopet pod pravim kotom, slika pa je obrnjena. Smer žarka se ne spremeni (kot pri [[Porrova prizma|Porrovi prizmi]]), kar je za nekatere optične naprave zelo pomembno. </br> Včasih imenujejo prizmo te vrste tudi [[strešna prizma]], čeprav obstajajo tudi druge strešne prizme. == Zunanje povezave == * [http://www.telescopereviewguide.com/tag/abbe-koenig-prism Uporaba Abbe- Königove prizme v binokularju] {{ikona en}} [[Kategorija:Optične prizme]] d86r4yro886enqfd56hrdqyhqydxn6q 0 242992 6758795 6756805 2026-09-30T17:05:51Z Sporti 5955 dp 6758795 wikitext text/x-wiki '''Seznam tekem [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]]'''. Od 3. junija 1992 je slovenska reprezentanca odigrala 317 uradnih tekem. V letih 1921, 1956, 1968, 1990, 1991 in 1993 je odigrala še šest tekem, ki jih [[Nogometna zveza Slovenije]] iz različnih vzrokov ne priznava kot uradne tekme slovenske reprezentance.<ref name="neuradne">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/prva-tekma-slovenske-nogometne-reprezentance-ze-leta-1921/315982 |title=Prva tekma slovenske nogometne reprezentance že leta 1921 |accessdate=27. januarja 2014 |date=6. september 2013 |publisher=MMC-RTV SLO |author=[[Slavko Jerič]] }}</ref> ==Uradne tekme== [[Slika:England - Slovenia friendly football match in 2009 2.jpg|sličica|300px|Prijateljska tekma proti [[angleška nogometna reprezentanca|Angliji]] leta 2009]] [[Slika:Russia vs Slovenia World Cup 2010 Qualification, 2009-11-14 (48).jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[ruska nogometna reprezentanca|Rusiji]] leta 2009]] [[Slika:Serbia - Slovenija football match in Belgrade, 2010.jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[srbska nogometna reprezentanca|Srbiji]] leta 2010]] [[Slika:Slovenia - USA at FIFA World Cup 2010 (2).jpg|sličica|300px|Tekma na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|SP 2010]] proti [[ameriška nogometna reprezentanca|ZDA]]]] :''<span style="background:#FFCCCC">Rdeče ozadje</span>: tekme na svetovnih in evropskih prvenstvih; <span style="background:#FFFFCC">Rumeno ozadje</span>: tekme na kvalifikacijah za svetovna in evropska prvenstva; <span style="background:#CEE0F2">Modro ozadje</span>: tekme v Ligi narodov.'' {| class="wikitable sortable" |- ! Št. ! Datum ! Stadion ! Lokacija ! Nasprotnik ! Rez. ! Tekmovanje ! Gledalci ! class="unsortable" | Vir |- bgcolor="#CEE0F2" | 317 | 29. september 2026 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Škotska}} | 2-0 | Liga narodov | 10.250 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/slovenija-severna-makedonija-unl2026-2026-09-29-204500 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 316 | 27. september 2026 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Škotska}} | 0-0 | Liga narodov | 12.200 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/slovenija-skotska-unl2026-2026-09-26-150000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 315 | 7. junij 2026 | [[Stadion Varteks]] | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Varaždin]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 7.500 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/hrvaska-slovenija-uefa192026-2026-06-07-204500 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 314 | 4. junij 2026 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 9.023 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/slovenija-ciper-uefa192026-2026-06-04-180000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 313 | 31. marec 2026 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 3-2 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/crna-gora-cg-slovenija-p-2026-03-31-180000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 312 | 28. marec 2026 | [[Puskás Aréna]] | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]] | {{fb|Madžarska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 50.000 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/madzarska-slovenija-p-2026-03-28-180000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 311 | 18. november 2025 | [[Nationalarenan]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] | {{fb|Švedska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3322 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 310 | 15. november 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kosovo}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 15.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3323 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 309 | 13. oktober 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 14.650 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3272 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 308 | 10. oktober 2025 | [[Stadion Faddila Vokkrija]] | {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]] | {{fb|Kosovo}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3273 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 307 | 8. september 2025 | [[St. Jakob Park]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 11.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3271 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 306 | 5. september 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švedska}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 15.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3270 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 305 | 10. junij 2025 | [[Stadion Z’dežele]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|BIH}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3266 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 304 | 6. junij 2025 | [[Stade de Luxembourg]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | {{fb|Luksemburg}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 7.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3267 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 303 | 20. marec 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-0 | Liga narodov | 14.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3225 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 302 | 20. marec 2025 | [[Tehelné pole]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-0 | Liga narodov | 12.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3226 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 301 | 17. november 2024 | [[Stadion Ernst Happel]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] | {{fb|Avstrija}} | 1-1 | Liga narodov | 46.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3094 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 300 | 14. november 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-4 | Liga narodov | 15.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3095 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 299 | 13. oktober 2024 | [[Centralni stadion (Almati)|Centralni stadion]] | {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Almati]] | {{fb|Kazahstan}} | 1-0 | Liga narodov | 19.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3064 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 298 | 10. oktober 2024 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-3 | Liga narodov | 23.350 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3065 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 297 | 9. september 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kazahstan}} | 3-0 | Liga narodov | 9.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2982 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 296 | 6. september 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstrija}} | 1-1 | Liga narodov | 14.850 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2983 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 295 | 1. julij 2024 | [[Waldstadion (Frankfurt)|Waldstadion]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] | {{fb|Portugalska}} | 0-0<sup>P</sup> | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 46.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2976 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 294 | 25. junij 2024 | [[RheinEnergieStadion]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Köln]] | {{fb|Anglija}} | 0-0 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 45.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2973 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 293 | 20. junij 2024 | [[Allianz Arena]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] | {{fb|Srbija}} | 1-1 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 63.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2974 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 292 | 16. junij 2024 | [[MHPArena]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Stuttgart]] | {{fb|Danska}} | 1-1 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 55.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2975 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 291 | 8. junij 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 11.040 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2970 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 290 | 4. junij 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Armenija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 8.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2971 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 289 | 26. marec 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Portugalska}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 16.450 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2941 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 288 | 21. marec 2024 | [[Narodni stadion Ta' Qali|Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 1.650 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2942 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 287 | 20. januar 2024 | [[Stadion Toyota Field|Toyota Field]] | {{ikonazastave|ZDA}} [[San Antonio]] | {{fb|ZDA}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2928 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 286 | 20. november 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kazahstan}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 16.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2904 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 285 | 17. november 2023 | [[Stadion Parken]] | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 35.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2905 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 284 | 17. oktober 2023 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 11.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2882 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 283 | 15. oktober 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Finska}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 15.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2883 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 282 | 26. marec 2023 | [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravalle]] | {{fb|San Marino}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2853 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 281 | 7. september 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Severna Irska}} | 4-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 12.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2854 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 280 | 19. junij 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Danska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 14.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2843 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 279 | 16. junij 2023 | [[Olimpijski stadion Helsinki|Olimpijski stadion]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] | {{fb|Finska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 32.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2844 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 278 | 26. marec 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 10.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2815 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 277 | 23. marec 2023 | [[Astana Arena]] | {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Astana]] | {{fb|Kazahstan}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 27.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2816 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 276 | 20. november 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Črna Gora}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2777 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 275 | 17. november 2022 | [[Cluj Arena]] | {{ikonazastave|Romunija}} [[Cluj]] | {{fb|Romunija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 6.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2786 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 274 | 27. september 2022 | [[Friends Arena]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] | {{fb|Švedska}} | 1-1 | Liga narodov | 22.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2755 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 273 | 24. september 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 2-1 | Liga narodov | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2756 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 272 | 12. junij 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Srbija}} | 2-2 | Liga narodov | 13.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2719 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 271 | 9. junij 2022 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-0 | Liga narodov | 18.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2720 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 270 | 5. junij 2022 | [[Stadion Rajka Mitića]] | {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] | {{fb|Srbija}} | 1-4 | Liga narodov | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2721 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 269 | 2. junij 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švedska}} | 0-2 | Liga narodov | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2722 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 268 | 28. marec 2022 | [[Stadion Education City|Education City]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]] | {{fb|Katar}} | 0-0 | Prijateljska tekma | | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2703 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 267 | 26. marec 2022 | [[Stadion Education City|Education City]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2702 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 266 | 14. november 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2653 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 265 | 11. november 2021 | [[Stadion Antona Malatinskega|Antona Malatinskega]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 2.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2654 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 264 | 11. oktober 2021 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2631 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 263 | 8. oktober 2021 | [[Narodni stadion, Ta' Qali|Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2632 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 262 | 7. september 2021 | [[Stadion Poljud]] | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2612 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 261 | 4. september 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 4.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2613 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 260 | 1. september 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2614 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 259 | 4. junij 2021 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|GIB}} | 6-0 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2470 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 258 | 1. junij 2021 | [[Stadion Tošeja Proeskega]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2471 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 257 | 30. marec 2021 | [[Stadion GSP]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2580 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 256 | 27. marec 2021 | [[Stadion Fišt]] | {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2581 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 255 | 24. marec 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2582 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 254 | 18. november 2020 | [[Stadion Georgiosa Kamarasa]] | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 0-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2444 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 253 | 15. november 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kosovo}} | 2-1 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2445 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 252 | 11. november 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Azerbajdžan}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2447 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 251 | 14. oktober 2020 | [[Stadion Zimbru]] | {{ikonazastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] | {{fb|Moldavija}} | 4-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2438 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 250 | 11. oktober 2020 | [[Stadion Faddila Vokkrija]] | {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]] | {{fb|Kosovo}} | 1-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2437 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 249 | 7. oktober 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 4-0 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2436 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 248 | 6. september 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Moldavija}} | 1-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2431 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 247 | 3. september 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Grčija}} | 0-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2432 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 246 | 19. november 2019 | [[Narodni stadion v Varšavi|Narodni stadion]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]] | {{fb|Poljska}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 53.950 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2302 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 245 | 16. november 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Latvija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 11.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2303 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 244 | 13. oktober 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstrija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 15.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2291 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 243 | 10. oktober 2019 | [[Stadion Tošeja Proeskega]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 16.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2292 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 242 | 9. september 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Izrael}} | 3-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 10.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2277 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 241 | 6. september 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Poljska}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 15.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2278 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 240 | 10. junij 2019 | [[Stadion Daugava]] | {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] | {{fb|Latvija}} | 5-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1930 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 239 | 7. junij 2019 | [[Stadion Ob Vrbskem jezeru|Ob Vrbskem jezeru]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]] | {{fb|Avstrija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 19.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1931 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 238 | 24. marec 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 9.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1807 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 237 | 21. marec 2019 | [[Stadion Sammyja Oferja]] | {{ikonazastave|Izrael}} [[Hajfa]] | {{fb|Izrael}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 12.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1808 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 236 | 19. november 2018 | [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]] | {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-1 | Liga narodov | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1436 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 235 | 16. november 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-1 | Liga narodov | 10.250 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1437 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 234 | 16. oktober 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Liga narodov | 5.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1422 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 233 | 13. oktober 2018 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-1 | Liga narodov | 14.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1423 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 232 | 9. september 2018 | [[Stadion GSP]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 1-2 | Liga narodov | 300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1398 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 231 | 6. september 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-2 | Liga narodov | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1399 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 230 | 2. junij 2018 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1384 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 229 | 27. marec 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Belorusija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1351 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 228 | 24. marec 2018 | [[Stadion Wörthersee]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] | {{fb|Avstrija}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 18.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1350 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 227 | 8. oktober 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Škotska}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 11.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1085 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 226 | 5. oktober 2017 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 61.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1086 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 225 | 4. september 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Litva}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 6.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1083 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 224 | 1. september 2017 | [[Štadión Antona Malatinského]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 15.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1084 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 223 | 10. junij 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 7.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1049 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 222 | 26. marec 2017 | [[Hampden Park]] | {{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]] | {{fb|SCO}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1048 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 221 | 14. november 2016 | [[Stadion Miejski (Vroclav)|Stadion Miejski]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Vroclav]] | {{fb|Poljska}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 40.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 220 | 11. november 2016 | [[Stadion Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=979 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 219 | 11. oktober 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Anglija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 13.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=978 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 218 | 8. oktober 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 10.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=977 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 217 | 4. september 2016 | [[Stadion LFF]] | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]] | {{fb|Litva}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 4.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=976 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 216 | 5. junij 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Turčija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 7.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=999 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 215 | 30. maj 2016 | [[Stadion Swedbank]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] | {{fb|Švedska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 17.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=998 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 214 | 28. marec 2016 | [[Windsor Park ]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 13.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=997 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 213 | 23. marec 2016 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|MKD}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=996 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 212 | 17. november 2015 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ukrajina}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]] | 12.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=40 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 211 | 14. november 2015 | [[Arena Lvov]] | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Lvov]] | {{fb|Ukrajina}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=42 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 210 | 12. oktober 2015 | [[Stadion San Marino|San Marino]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[San Marino]] | {{fb|San Marino}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 780 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=50 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 209 | 9. oktober 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Litva}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 10.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=52 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 208 | 8. september 2015 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=58 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 207 | 5. september 2015 | [[St. Jakob Park]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 25.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=60 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 206 | 14. junij 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Anglija}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 15.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=72 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 205 | 30. marec 2015 | [[Stadion Abdulaha bin Kalife|Stadion A. bin Kalife]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Doha]] | {{fb|Katar}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=86 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 204 | 27. marec 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 6-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 8.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=88 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 203 | 19. november 2014 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kolumbija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 15.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=103 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 202 | 15. november 2014 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 1-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 82.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=104 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 201 | 12. oktober 2014 | [[Stadion LFF]] | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]] | {{fb|Litva}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 4.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=108 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 200 | 9. oktober 2014 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Švica}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=110 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 199 | 8. september 2014 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=118 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 198 | 7. junij 2014 | [[Estadio Ciudad de La Plata|Ciudad de La Plata]] | {{ikonazastave|Argentina}} [[La Plata]] | {{fb|Argentina}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 50.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=124 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 197 | 4. junij 2014 | [[Estadio Centenario|Centenario]] | {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Montevideo]] | {{fb|Urugvaj}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 55.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=125 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 196 | 5. marec 2014 | [[Stadion Mustafa Čaker|Mustafa Čaker]] | {{ikonazastave|Alžirija}} [[Blida]] | {{fb|Alžirija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=143 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 195 | 19. november 2013 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Kanada}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=151 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 194 | 15. oktober 2013 | [[Stadion Suisse]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Bern]] | {{fb|Švica}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=155 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 193 | 11. oktober 2013 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Norveška}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=158 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 192 | 10. september 2013 | [[Stadion GPS]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=164 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 191 | 6. september 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Albanija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 13.850 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=168 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 190 | 14. avgust 2013 | [[Stadion Veritas|Veritas]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Turku]] | {{fb|Finska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=173 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 189 | 7. junij 2013 | [[Laugardalsvöllur]] | {{ikonazastave|Islandija}} [[Reykjavík]] | {{fb|Islandija}} | 4-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 9.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=175 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 188 | 31. maj 2013 | [[Bielefelder Alm]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bielefeld]] | {{fb|Turčija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 9.150 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=178 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 187 | 22. marec 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Islandija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=196 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 186 | 6. februar 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=205 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 185 | 14. november 2012 | [[Arena Filip II Makedonski]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Makedonija}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=211 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 184 | 16. oktober 2012 | [[Stadion Qemal Stafa|Qemal Stafa]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=216 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 183 | 12. oktober 2012 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ciper}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=219 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 182 | 11. september 2012 | [[Stadion Ullevaal|Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=229 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 181 | 7. september 2012 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 13.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=231 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 180 | 15. avgust 2012 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|ROM}} | 4-3 | Prijateljska tekma | 4.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=237 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 179 | 26. maj 2012 | [[Kufstein Arena]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Kufstein]] | {{fb|GRE}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=243 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 178 | 29. februar 2012 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|SCO}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=267 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 177 | 15. november 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|ZDA}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 8.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=274 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 176 | 11. oktober 2011 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Srbija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=279 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 175 | 6. september 2011 | [[Stadio Artemio Franchi, Firence|Artemio Franchi]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Firence]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=289 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 174 | 2. september 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Estonija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=293 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 173 | 10. avgust 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Belgija}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 12.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=300 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 172 | 3. junij 2011 | | {{ikonazastave|Ferski otoki}} [[Toftir]] | {{fb|Ferski otoki}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=303 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 171 | 29. marec 2011 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=320 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 170 | 25. marec 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=322 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 169 | 9. februar 2011 | [[Stadion Qemala Stafe|Qemala Stafe]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=327 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 168 | 11. avgust 2010 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|Gruzija}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 4.010 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=329 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 167 | 12. oktober 2010 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=337 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 166 | 8. oktober 2010 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ferski otoki}} | 5-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 15.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=340 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 165 | 7. september 2010 | [[Stadion Rajka Mitića]] | {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] | {{fb|Srbija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=347 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 164 | 3. september 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 12.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=349 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 163 | 11. avgust 2010 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstralija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 16.155 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=353 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 162 | 23. junij 2010 | [[Nelson Mandela Bay Stadium|Nelson Mandela Bay]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Nelson Mandela Bay]] | {{fb|Anglija}} | 0-1 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 36.893 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=356 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 161 | 18. junij 2010 | [[Soccer City]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Johannesburg]] | {{fb|Združene države Amerike}} | 2-2 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 45.573 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=357 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 160 | 13. junij 2010 | [[Peter Mokaba Stadium|Peter Mokaba]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Polokwane]] | {{fb|Alžirija}} | 1-0 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 30.325 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=358 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 159 | 4. junij 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Nova Zelandija}} | 3-1 | Prijateljska tekma | 10.950 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=359 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 158 | 3. marec 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Katar}} | 4-1 | Prijateljska tekma | 4.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=363 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 157 | 18. november 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Rusija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 12.510 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=366 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 156 | 14. november 2009 | [[Stadion Lužniki|Lužniki]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 71.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=368 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 155 | 14. oktober 2009 | [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravale]] | {{fb|San Marino}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=373 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 154 | 10. oktober 2009 | [[Tehelné pole]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] | {{fb|Slovaška}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 24.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=374 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 153 | 9. september 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Poljska}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=379 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 152 | 5. september 2009 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 67.232 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=381 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 151 | 12. avgust 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|San Marino}} | 5-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=383 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 150 | 1. april 2009 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 13.243 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=395 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 149 | 28. marec 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Češka}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=398 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 148 | 11. februar 2009 | [[Cristal Arena]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Genk]] | {{fb|Belgija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 13.135 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=407 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 147 | 19. november 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 3-4 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=408 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 146 | 15. oktober 2008 | [[Na Stínadlech]] | {{ikonazastave|Češka}} [[Teplice]] | {{fb|Češka}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 15.220 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=411 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 145 | 11. oktober 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Severna Irska}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 11.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=414 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 144 | 10. september 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Slovaška}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=420 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 143 | 6. september 2008 | [[Stadion Oporowska|Oporowska]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Wroclaw]] | {{fb|Poljska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=422 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 142 | 20. avgust 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Hrvaška}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 11.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=428 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 141 | 26. maj 2008 | [[Ullevi]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] | {{fb|Švedska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=433 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 140 | 26. marec 2008 | [[ZTE Aréna]] | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]] | {{fb|Madžarska}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=443 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 139 | 6. februar 2008 | [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]] | {{fb|Danska}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=449 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 138 | 21. november 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Bolgarija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 3.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=450 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 137 | 17. oktober 2007 | [[Philips Stadion]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Eindhoven]] | {{fb|Nizozemska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=457 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 136 | 13. oktober 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Albanija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=460 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 135 | 12. september 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Belorusija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=468 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 134 | 8. september 2007 | [[Stade Josy Barthel]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | {{fb|Luksemburg}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 2.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=470 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 133 | 22. avgust 2007 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=474 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 132 | 6. junij 2007 | [[Stadionul Dan Păltinişanu|Dan Păltinişanu]] | {{ikonazastave|Romunija}} [[Temišvar]] | {{fb|Romunija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=477 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 131 | 2. junij 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Romunija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=481 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 130 | 28. marec 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Nizozemska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 9.520 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=491 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 129 | 24. marec 2007 | [[Stadion Loro-Boriçi|Loro-Boriçi]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Skader]] | {{fb|Albanija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=493 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 128 | 7. februar 2007 | [[Stadion Domžale|Stadion]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domžale]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=504 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 127 | 11. oktober 2006 | [[Stadion Dinama (Minsk)|Stadion Dinama]] | {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]] | {{fb|Belorusija}} | 2-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=510 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 126 | 7. oktober 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=514 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 125 | 6. september 2006 | [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]] | {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]] | {{fb|Bolgarija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=523 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 124 | 15. avgust 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Izrael}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=528 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 123 | 4. junij 2006 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Slonokoščena obala}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=532 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 122 | 31. maj 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Trinidad in Tobago}} | 3-1 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=533 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 121 | 1. marec 2006 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]] | {{fb|Romunija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=538 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 120 | 28. februar 2006 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=539 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 119 | 12. oktober 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Škotska}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=542 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 118 | 8. oktober 2005 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Palermo]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=544 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 117 | 7. september 2005 | | {{ikonazastave|Moldavija}} [[Chisinau]] | {{fb|Moldavija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=547 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 116 | 3. september 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Norveška}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 10.055 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=548 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 115 | 17. avgust 2005 | | {{ikonazastave|Wales}} [[Swansea]] | {{fb|Wales}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=550 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 114 | 4. junij 2005 | | {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]] | {{fb|Belorusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 33.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=552 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 113 | 30. marec 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Belorusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=555 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 112 | 26. marec 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Nemčija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 9.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=557 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 111 | 9. februar 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Češka}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=560 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 110 | 17. november 2004 | | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 5.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=563 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 109 | 13. oktober 2004 | | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=565 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 108 | 9. oktober 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Italija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 9.250 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=567 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 107 | 8. september 2004 | | {{ikonazastave|Škotska}} [[Glasgow]] | {{fb|Škotska}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 38.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=573 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 106 | 4. september 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Moldavija}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=576 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 105 | 18. avgust 2004 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Srbija in Črna gora}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=577 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 104 | 28. april 2004 | | {{ikonazastave|Švica}} [[Ženeva]] | {{fb|Švica}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 7.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=582 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 103 | 31. marec 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Latvija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 2.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=585 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 102 | 18. februar 2004 | | {{ikonazastave|Španija}} [[San Fernando]] | {{fb|Poljska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=590 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 101 | 19. november 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=594 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 100 | 15. november 2003 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=596 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 99 | 11. oktober 2003 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Ciper}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=597 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 98 | 10. september 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Francija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=599 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 97 | 6. september 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Izrael}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=601 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 96 | 20. avgust 2003 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Madžarska}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=603 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 95 | 7. junij 2003 | | {{ikonazastave|Turčija}} [[Antalya]] | {{fb|Izrael}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=605 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 94 | 30. april 2003 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta'Qali]] | {{fb|Malta}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=608 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 93 | 2. april 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 4-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=611 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 92 | 12. februar 2003 | [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]] | {{fb|Švica}} | 1-5 | Prijateljska tekma | 3.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=613 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 91 | 12. oktober 2002 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Francija}} | 0-5 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 78.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=617 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 90 | 7. september 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=620 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 89 | 21. avgust 2002 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]] | {{fb|Italija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=622 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 88 | 12. junij 2002 | [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Seogwipo]] | {{fb|Paragvaj}} | 1-3 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 28.598 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=624 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 87 | 8. junij 2002 | [[Daegu World Cup Stadium|Daegu]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Daegu]] | {{fb|Republika Južna Afrika}} | 0-1 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 47.226 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=625 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 86 | 2. junij 2002 | [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Gwangju]] | {{fb|Španija}} | 1-3 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 30.176 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=626 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 85 | 17. maj 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Gana}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=627 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 84 | 17. april 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Tunizija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 5.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=629 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 83 | 27. marec 2002 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=632 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 82 | 15. februar 2002 | | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]] | {{fb|Kitajska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=635 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 81 | 12. februar 2002 | | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]] | {{fb|Honduras}} | 1-5 | Prijateljska tekma | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=636 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 80 | 14. november 2001 | | {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]] | {{fb|Romunija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=639 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 79 | 10. november 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Romunija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=640 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 78 | 6. oktober 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Farski otoki}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=646 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 77 | 5. september 2001 | | {{ikonazastave|FR Jugoslavija}} [[Beograd]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=657 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 76 | 1. september 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Rusija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=661 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 75 | 15. avgust 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Romunija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=666 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 74 | 6. junij 2001 | | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=677 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 73 | 2. junij 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=685 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 72 | 26. april 2001 | | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 32.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=696 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 71 | 28. marec 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=710 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 70 | 24. marec 2001 | | {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=713 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 69 | 28. februar 2001 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|Urugvaj}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=722 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 67 | 11. oktober 2000 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=727 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 68 | 7. oktober 2000 | | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 1.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=729 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 66 | 3. september 2000 | | {{ikonazastave|Farski otoki}} [[Toftir]] | {{fb|Farski otoki}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=734 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 65 | 16. avgust 2000 | | {{ikonazastave|Češka}} [[Ostrava]] | {{fb|Češka}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 4.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=735 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 64 | 21. junij 2000 | [[Gelredome]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Arnhem]] | {{fb|Norveška}} | 0-0 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 24.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=744 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 63 | 18. junij 2000 | [[Amsterdam ArenA]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] | {{fb|Španija}} | 1-2 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=745 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 62 | 13. junij 2000 | [[Stade du Pays de Charleroi|Pays de Charleroi]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Charleroi]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 3-3 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=746 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 61 | 3. junij 2000 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Saudova Arabija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=747 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 60 | 26. april 2000 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Francija}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 60.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=755 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 59 | 23. februar 2000 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Oman}} | 4-0 | Prijateljska tekma | 300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=761 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 58 | 19. februar 2000 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Združeni arabski emirati}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=762 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 57 | 17. november 1999 | | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] | {{fb|Ukrajina}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 65.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=764 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 56 | 13. november 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ukrajina}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=765 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 55 | 9. oktober 1999 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Grčija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=770 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 54 | 8. september 1999 | | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 27.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=774 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 53 | 4. september 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Gruzija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=777 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 52 | 18. avgust 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Albanija}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=780 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 51 | 9. junij 1999 | | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=785 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 50 | 5. junij 1999 | | {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] | {{fb|Latvija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=788 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 49 | 28. april 1999 | [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Finska}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=791 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 48 | 27. marec 1999 | | {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tbilisi]] | {{fb|Gruzija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=794 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 47 | 8. februar 1999 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Oman}} | 7-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=798 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 46 | 6. februar 1999 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Švica}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=799 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 45 | 14. oktober 1998 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Latvija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=803 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 44 | 10. oktober 1998 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=805 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 43 | 6. september 1998 | | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=808 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 42 | 19. avgust 1998 | | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]] | {{fb|Madžarska}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=811 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 41 | 22. april 1998 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Češka}} | 1-3 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=815 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 40 | 25. marec 1998 | | {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]] | {{fb|Poljska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=821 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 39 | 9. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=824 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 38 | 6. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Slovaška}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=825 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 37 | 5. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Islandija}} | 3-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=826 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 36 | 11. oktober 1997 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=835 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 35 | 10. september 1997 | | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=842 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 34 | 6. september 1997 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Grčija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=843 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 33 | 30. april 1997 | | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 0-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 41.278 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=855 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 32 | 2. april 1997 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]] | {{fb|Hrvaška}} | 3-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=863 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 31 | 18. marec 1997 | | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Linz]] | {{fb|Avstrija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 14.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=865 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 30 | 10. november 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=869 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 29 | 1. september 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Danska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=874 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 28 | 21. maj 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Združeni arabski emirati}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=876 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 27 | 24. april 1996 | | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=877 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 26 | 27. marec 1996 | | {{ikonazastave|Poljska}} [[Lodz]] | {{fb|Poljska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=879 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 25 | 11. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Rusija}} | 1-3 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=880 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 24 | 9. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Malta}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=881 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 23 | 7. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Islandija}} | 7-1 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=882 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 22 | 6. december 1995 | | {{ikonazastave|Mehika}} [[Hermosillo]] | {{fb|Mehika}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=883 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 21 | 15. november 1995 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=886 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 20 | 11. oktober 1995 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ukrajina}} | 3-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=890 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 19 | 6. september 1995 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=893 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 18 | 11. junij 1995 | | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=895 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 17 | 7. junij 1995 | | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilnius]] | {{fb|Litva}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=898 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 16 | 26. april 1995 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=901 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 15 | 29. marec 1995 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Estonija}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=904 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 14 | 16. november 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Litva}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=907 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 13 | 12. oktober 1994 | | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] | {{fb|Ukrajina}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=911 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 12 | 7. september 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Italija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=916 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 11 | 1. junij 1994 | | {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]] | {{fb|Romunija}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=917 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 10 | 27. april 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ciper}} | 3-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=920 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 9 | 6. april 1994 | | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Szombathely]] | {{fb|Madžarska}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=923 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 8 | 23. marec 1994 | | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Makedonija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=924 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 7 | 12. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=925 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 6 | 10. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Tunizija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=926 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 5 | 8. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Gruzija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=927 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 4 | 13. oktober 1993 | [[Športni center Stanko Mlakar|Stanko Mlakar]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Kranj]] | {{fb|Makedonija}} | 1-4 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=932 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 3 | 7. april 1993 | [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Estonija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=935 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 2 | 7. november 1992 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaca]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=937 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 1 | 3. junij 1992 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=938 Tekma] na straneh NZS</ref> |} ==Neuradne tekme== {| class="wikitable sortable" |- ! Št. ! Datum ! Stadion ! Lokacija ! Nasprotnik ! Rez. ! Tekmovanje ! Gledalci ! class="unsortable" | Vir |- | 6 | 16. november 1993 | | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Prievidza]] | {{fb|Slovaška}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 14.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 5 | 19. junij 1991 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref name="neuradne"/> |- | 4 | 8. december 1990 | [[Mestni stadion Izola|Mestni stadion]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Izola]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 3 | 3. april 1968 | | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]] | {{fb|Avstrija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 2 | 19. avgust 1956 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kitajska}} | 5-2 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 1 | 23. junij 1921 | | {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Francija}} | 0-5 | Prijateljska tekma | 13.000 | <ref name="neuradne"/> |} ==Sklici== {{sklici|5}} ==Zunanje povezave== * [https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme NZS: Vse tekme slovenske reprezentance] * [http://www.rtvslo.si/sport/strani/vsi-izidi/3724 RTV: Vsi izidi (1992-{{CURRENTYEAR}})] {{Slovenska nogometna reprezentanca}} [[Kategorija:Slovenska nogometna reprezentanca]] [[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom]] n780cz6tlnvx7kdafczcbeu5v3jdkvo 6758796 6758795 2026-09-30T17:07:25Z Sporti 5955 /* Uradne tekme */ pp 6758796 wikitext text/x-wiki '''Seznam tekem [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]]'''. Od 3. junija 1992 je slovenska reprezentanca odigrala 317 uradnih tekem. V letih 1921, 1956, 1968, 1990, 1991 in 1993 je odigrala še šest tekem, ki jih [[Nogometna zveza Slovenije]] iz različnih vzrokov ne priznava kot uradne tekme slovenske reprezentance.<ref name="neuradne">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/prva-tekma-slovenske-nogometne-reprezentance-ze-leta-1921/315982 |title=Prva tekma slovenske nogometne reprezentance že leta 1921 |accessdate=27. januarja 2014 |date=6. september 2013 |publisher=MMC-RTV SLO |author=[[Slavko Jerič]] }}</ref> ==Uradne tekme== [[Slika:England - Slovenia friendly football match in 2009 2.jpg|sličica|300px|Prijateljska tekma proti [[angleška nogometna reprezentanca|Angliji]] leta 2009]] [[Slika:Russia vs Slovenia World Cup 2010 Qualification, 2009-11-14 (48).jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[ruska nogometna reprezentanca|Rusiji]] leta 2009]] [[Slika:Serbia - Slovenija football match in Belgrade, 2010.jpg|sličica|300px|Kvalifikacijska tekma proti [[srbska nogometna reprezentanca|Srbiji]] leta 2010]] [[Slika:Slovenia - USA at FIFA World Cup 2010 (2).jpg|sličica|300px|Tekma na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|SP 2010]] proti [[ameriška nogometna reprezentanca|ZDA]]]] :''<span style="background:#FFCCCC">Rdeče ozadje</span>: tekme na svetovnih in evropskih prvenstvih; <span style="background:#FFFFCC">Rumeno ozadje</span>: tekme na kvalifikacijah za svetovna in evropska prvenstva; <span style="background:#CEE0F2">Modro ozadje</span>: tekme v Ligi narodov.'' {| class="wikitable sortable" |- ! Št. ! Datum ! Stadion ! Lokacija ! Nasprotnik ! Rez. ! Tekmovanje ! Gledalci ! class="unsortable" | Vir |- bgcolor="#CEE0F2" | 317 | 29. september 2026 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Makedonija}} | 2-0 | Liga narodov | 10.250 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/slovenija-severna-makedonija-unl2026-2026-09-29-204500 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 316 | 27. september 2026 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Škotska}} | 0-0 | Liga narodov | 12.200 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/slovenija-skotska-unl2026-2026-09-26-150000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 315 | 7. junij 2026 | [[Stadion Varteks]] | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Varaždin]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 7.500 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/hrvaska-slovenija-uefa192026-2026-06-07-204500 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 314 | 4. junij 2026 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 9.023 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/slovenija-ciper-uefa192026-2026-06-04-180000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 313 | 31. marec 2026 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 3-2 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/crna-gora-cg-slovenija-p-2026-03-31-180000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 312 | 28. marec 2026 | [[Puskás Aréna]] | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Budimpešta]] | {{fb|Madžarska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 50.000 | <ref>[https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme/madzarska-slovenija-p-2026-03-28-180000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 311 | 18. november 2025 | [[Nationalarenan]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] | {{fb|Švedska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3322 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 310 | 15. november 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kosovo}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 15.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3323 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 309 | 13. oktober 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 14.650 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3272 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 308 | 10. oktober 2025 | [[Stadion Faddila Vokkrija]] | {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]] | {{fb|Kosovo}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3273 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 307 | 8. september 2025 | [[St. Jakob Park]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 11.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3271 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 306 | 5. september 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švedska}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2026|Kvalifikacije za SP 2026]] | 15.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3270 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 305 | 10. junij 2025 | [[Stadion Z’dežele]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|BIH}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3266 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 304 | 6. junij 2025 | [[Stade de Luxembourg]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | {{fb|Luksemburg}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 7.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3267 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 303 | 20. marec 2025 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-0 | Liga narodov | 14.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3225 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 302 | 20. marec 2025 | [[Tehelné pole]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-0 | Liga narodov | 12.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3226 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 301 | 17. november 2024 | [[Stadion Ernst Happel]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] | {{fb|Avstrija}} | 1-1 | Liga narodov | 46.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3094 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 300 | 14. november 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-4 | Liga narodov | 15.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3095 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 299 | 13. oktober 2024 | [[Centralni stadion (Almati)|Centralni stadion]] | {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Almati]] | {{fb|Kazahstan}} | 1-0 | Liga narodov | 19.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3064 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 298 | 10. oktober 2024 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-3 | Liga narodov | 23.350 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=3065 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 297 | 9. september 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kazahstan}} | 3-0 | Liga narodov | 9.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2982 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 296 | 6. september 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstrija}} | 1-1 | Liga narodov | 14.850 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2983 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 295 | 1. julij 2024 | [[Waldstadion (Frankfurt)|Waldstadion]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]] | {{fb|Portugalska}} | 0-0<sup>P</sup> | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 46.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2976 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 294 | 25. junij 2024 | [[RheinEnergieStadion]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Köln]] | {{fb|Anglija}} | 0-0 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 45.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2973 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 293 | 20. junij 2024 | [[Allianz Arena]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[München]] | {{fb|Srbija}} | 1-1 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 63.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2974 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 292 | 16. junij 2024 | [[MHPArena]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Stuttgart]] | {{fb|Danska}} | 1-1 | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2024|Evropsko prvenstvo 2024]] | 55.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2975 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 291 | 8. junij 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 11.040 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2970 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 290 | 4. junij 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Armenija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 8.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2971 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 289 | 26. marec 2024 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Portugalska}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 16.450 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2941 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 288 | 21. marec 2024 | [[Narodni stadion Ta' Qali|Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 1.650 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2942 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 287 | 20. januar 2024 | [[Stadion Toyota Field|Toyota Field]] | {{ikonazastave|ZDA}} [[San Antonio]] | {{fb|ZDA}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2928 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 286 | 20. november 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kazahstan}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 16.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2904 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 285 | 17. november 2023 | [[Stadion Parken]] | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 35.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2905 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 284 | 17. oktober 2023 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 11.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2882 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 283 | 15. oktober 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Finska}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 15.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2883 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 282 | 26. marec 2023 | [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravalle]] | {{fb|San Marino}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2853 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 281 | 7. september 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Severna Irska}} | 4-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 12.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2854 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 280 | 19. junij 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Danska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 14.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2843 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 279 | 16. junij 2023 | [[Olimpijski stadion Helsinki|Olimpijski stadion]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]] | {{fb|Finska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 32.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2844 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 278 | 26. marec 2023 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 10.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2815 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 277 | 23. marec 2023 | [[Astana Arena]] | {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Astana]] | {{fb|Kazahstan}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2024|Kvalifikacije za EP 2024]] | 27.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2816 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 276 | 20. november 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Črna Gora}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2777 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 275 | 17. november 2022 | [[Cluj Arena]] | {{ikonazastave|Romunija}} [[Cluj]] | {{fb|Romunija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 6.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2786 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 274 | 27. september 2022 | [[Friends Arena]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]] | {{fb|Švedska}} | 1-1 | Liga narodov | 22.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2755 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 273 | 24. september 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 2-1 | Liga narodov | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2756 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 272 | 12. junij 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Srbija}} | 2-2 | Liga narodov | 13.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2719 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 271 | 9. junij 2022 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-0 | Liga narodov | 18.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2720 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 270 | 5. junij 2022 | [[Stadion Rajka Mitića]] | {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] | {{fb|Srbija}} | 1-4 | Liga narodov | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2721 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 269 | 2. junij 2022 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švedska}} | 0-2 | Liga narodov | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2722 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 268 | 28. marec 2022 | [[Stadion Education City|Education City]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]] | {{fb|Katar}} | 0-0 | Prijateljska tekma | | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2703 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 267 | 26. marec 2022 | [[Stadion Education City|Education City]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Al Rajan]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2702 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 266 | 14. november 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2653 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 265 | 11. november 2021 | [[Stadion Antona Malatinskega|Antona Malatinskega]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 2.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2654 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 264 | 11. oktober 2021 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2631 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 263 | 8. oktober 2021 | [[Narodni stadion, Ta' Qali|Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2632 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 262 | 7. september 2021 | [[Stadion Poljud]] | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2612 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 261 | 4. september 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 4.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2613 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 260 | 1. september 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2614 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 259 | 4. junij 2021 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|GIB}} | 6-0 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2470 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 258 | 1. junij 2021 | [[Stadion Tošeja Proeskega]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2471 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 257 | 30. marec 2021 | [[Stadion GSP]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2580 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 256 | 27. marec 2021 | [[Stadion Fišt]] | {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2581 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 255 | 24. marec 2021 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2022|Kvalifikacije za SP 2022]] | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2582 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 254 | 18. november 2020 | [[Stadion Georgiosa Kamarasa]] | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 0-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2444 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 253 | 15. november 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kosovo}} | 2-1 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2445 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 252 | 11. november 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Azerbajdžan}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2447 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 251 | 14. oktober 2020 | [[Stadion Zimbru]] | {{ikonazastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] | {{fb|Moldavija}} | 4-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2438 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 250 | 11. oktober 2020 | [[Stadion Faddila Vokkrija]] | {{ikonazastave|Kosovo}} [[Priština]] | {{fb|Kosovo}} | 1-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2437 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 249 | 7. oktober 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 4-0 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2436 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 248 | 6. september 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Moldavija}} | 1-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2431 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 247 | 3. september 2020 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Grčija}} | 0-0 | Liga narodov | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2432 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 246 | 19. november 2019 | [[Narodni stadion v Varšavi|Narodni stadion]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]] | {{fb|Poljska}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 53.950 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2302 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 245 | 16. november 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Latvija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 11.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2303 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 244 | 13. oktober 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstrija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 15.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2291 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 243 | 10. oktober 2019 | [[Stadion Tošeja Proeskega]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 16.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2292 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 242 | 9. september 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Izrael}} | 3-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 10.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2277 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 241 | 6. september 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Poljska}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 15.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=2278 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 240 | 10. junij 2019 | [[Stadion Daugava]] | {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] | {{fb|Latvija}} | 5-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1930 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 239 | 7. junij 2019 | [[Stadion Ob Vrbskem jezeru|Ob Vrbskem jezeru]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]] | {{fb|Avstrija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 19.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1931 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 238 | 24. marec 2019 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Severna Makedonija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 9.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1807 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 237 | 21. marec 2019 | [[Stadion Sammyja Oferja]] | {{ikonazastave|Izrael}} [[Hajfa]] | {{fb|Izrael}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2020|Kvalifikacije za EP 2020]] | 12.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1808 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 236 | 19. november 2018 | [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]] | {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-1 | Liga narodov | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1436 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 235 | 16. november 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-1 | Liga narodov | 10.250 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1437 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 234 | 16. oktober 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Liga narodov | 5.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1422 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 233 | 13. oktober 2018 | [[Stadion Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-1 | Liga narodov | 14.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1423 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 232 | 9. september 2018 | [[Stadion GSP]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 1-2 | Liga narodov | 300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1398 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#CEE0F2" | 231 | 6. september 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bolgarija}} | 1-2 | Liga narodov | 5.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1399 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 230 | 2. junij 2018 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1384 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 229 | 27. marec 2018 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Belorusija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1351 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 228 | 24. marec 2018 | [[Stadion Wörthersee]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] | {{fb|Avstrija}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 18.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1350 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 227 | 8. oktober 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Škotska}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 11.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1085 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 226 | 5. oktober 2017 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 61.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1086 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 225 | 4. september 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Litva}} | 4-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 6.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1083 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 224 | 1. september 2017 | [[Štadión Antona Malatinského]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 15.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1084 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 223 | 10. junij 2017 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 7.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1049 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 222 | 26. marec 2017 | [[Hampden Park]] | {{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]] | {{fb|SCO}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1048 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 221 | 14. november 2016 | [[Stadion Miejski (Vroclav)|Stadion Miejski]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Vroclav]] | {{fb|Poljska}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 40.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=1000 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 220 | 11. november 2016 | [[Stadion Ta' Qali]] | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta' Qali]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=979 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 219 | 11. oktober 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Anglija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 13.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=978 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 218 | 8. oktober 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Slovaška}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 10.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=977 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 217 | 4. september 2016 | [[Stadion LFF]] | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]] | {{fb|Litva}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018|Kvalifikacije za SP 2018]] | 4.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=976 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 216 | 5. junij 2016 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Turčija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 7.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=999 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 215 | 30. maj 2016 | [[Stadion Swedbank]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]] | {{fb|Švedska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 17.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=998 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 214 | 28. marec 2016 | [[Windsor Park ]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 13.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=997 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 213 | 23. marec 2016 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|MKD}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=996 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 212 | 17. november 2015 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ukrajina}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]] | 12.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=40 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 211 | 14. november 2015 | [[Arena Lvov]] | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Lvov]] | {{fb|Ukrajina}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Dodatne kvalifikacije za EP 2016]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=42 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 210 | 12. oktober 2015 | [[Stadion San Marino|San Marino]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[San Marino]] | {{fb|San Marino}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 780 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=50 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 209 | 9. oktober 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Litva}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 10.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=52 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 208 | 8. september 2015 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=58 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 207 | 5. september 2015 | [[St. Jakob Park]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 25.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=60 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 206 | 14. junij 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Anglija}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 15.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=72 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 205 | 30. marec 2015 | [[Stadion Abdulaha bin Kalife|Stadion A. bin Kalife]] | {{ikonazastave|Katar}} [[Doha]] | {{fb|Katar}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=86 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 204 | 27. marec 2015 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|San Marino}} | 6-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 8.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=88 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 203 | 19. november 2014 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kolumbija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 15.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=103 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 202 | 15. november 2014 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 1-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 82.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=104 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 201 | 12. oktober 2014 | [[Stadion LFF]] | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilna]] | {{fb|Litva}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 4.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=108 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 200 | 9. oktober 2014 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Švica}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=110 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 199 | 8. september 2014 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2016|Kvalifikacije za EP 2016]] | 6.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=118 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 198 | 7. junij 2014 | [[Estadio Ciudad de La Plata|Ciudad de La Plata]] | {{ikonazastave|Argentina}} [[La Plata]] | {{fb|Argentina}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 50.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=124 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 197 | 4. junij 2014 | [[Estadio Centenario|Centenario]] | {{ikonazastave|Urugvaj}} [[Montevideo]] | {{fb|Urugvaj}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 55.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=125 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 196 | 5. marec 2014 | [[Stadion Mustafa Čaker|Mustafa Čaker]] | {{ikonazastave|Alžirija}} [[Blida]] | {{fb|Alžirija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=143 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 195 | 19. november 2013 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Kanada}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=151 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 194 | 15. oktober 2013 | [[Stadion Suisse]] | {{ikonazastave|Švica}} [[Bern]] | {{fb|Švica}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=155 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 193 | 11. oktober 2013 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Norveška}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=158 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 192 | 10. september 2013 | [[Stadion GPS]] | {{ikonazastave|Ciper}} [[Nikozija]] | {{fb|Ciper}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=164 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 191 | 6. september 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Albanija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 13.850 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=168 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 190 | 14. avgust 2013 | [[Stadion Veritas|Veritas]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Turku]] | {{fb|Finska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=173 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 189 | 7. junij 2013 | [[Laugardalsvöllur]] | {{ikonazastave|Islandija}} [[Reykjavík]] | {{fb|Islandija}} | 4-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 9.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=175 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 188 | 31. maj 2013 | [[Bielefelder Alm]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bielefeld]] | {{fb|Turčija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 9.150 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=178 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 187 | 22. marec 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Islandija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=196 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 186 | 6. februar 2013 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=205 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 185 | 14. november 2012 | [[Arena Filip II Makedonski]] | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Makedonija}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=211 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 184 | 16. oktober 2012 | [[Stadion Qemal Stafa|Qemal Stafa]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=216 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 183 | 12. oktober 2012 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ciper}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=219 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 182 | 11. september 2012 | [[Stadion Ullevaal|Ullevaal]] | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=229 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 181 | 7. september 2012 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2014|Kvalifikacije za SP 2014]] | 13.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=231 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 180 | 15. avgust 2012 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|ROM}} | 4-3 | Prijateljska tekma | 4.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=237 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 179 | 26. maj 2012 | [[Kufstein Arena]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Kufstein]] | {{fb|GRE}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=243 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 178 | 29. februar 2012 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|SCO}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=267 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 177 | 15. november 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|ZDA}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 8.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=274 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 176 | 11. oktober 2011 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Srbija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=279 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 175 | 6. september 2011 | [[Stadio Artemio Franchi, Firence|Artemio Franchi]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Firence]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=289 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 174 | 2. september 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Estonija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=293 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 173 | 10. avgust 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Belgija}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 12.230 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=300 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 172 | 3. junij 2011 | | {{ikonazastave|Ferski otoki}} [[Toftir]] | {{fb|Ferski otoki}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=303 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 171 | 29. marec 2011 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=320 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 170 | 25. marec 2011 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 16.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=322 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 169 | 9. februar 2011 | [[Stadion Qemala Stafe|Qemala Stafe]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=327 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 168 | 11. avgust 2010 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|Gruzija}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 4.010 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=329 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 167 | 12. oktober 2010 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=337 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 166 | 8. oktober 2010 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ferski otoki}} | 5-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 15.750 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=340 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 165 | 7. september 2010 | [[Stadion Rajka Mitića]] | {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] | {{fb|Srbija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=347 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 164 | 3. september 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2012|Kvalifikacije za EP 2012]] | 12.400 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=349 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 163 | 11. avgust 2010 | [[Stadion Stožice]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Avstralija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 16.155 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=353 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 162 | 23. junij 2010 | [[Nelson Mandela Bay Stadium|Nelson Mandela Bay]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Nelson Mandela Bay]] | {{fb|Anglija}} | 0-1 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 36.893 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=356 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 161 | 18. junij 2010 | [[Soccer City]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Johannesburg]] | {{fb|Združene države Amerike}} | 2-2 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 45.573 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=357 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 160 | 13. junij 2010 | [[Peter Mokaba Stadium|Peter Mokaba]] | {{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Polokwane]] | {{fb|Alžirija}} | 1-0 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] | 30.325 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=358 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 159 | 4. junij 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Nova Zelandija}} | 3-1 | Prijateljska tekma | 10.950 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=359 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 158 | 3. marec 2010 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Katar}} | 4-1 | Prijateljska tekma | 4.900 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=363 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 157 | 18. november 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Rusija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 12.510 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=366 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 156 | 14. november 2009 | [[Stadion Lužniki|Lužniki]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 71.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=368 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 155 | 14. oktober 2009 | [[Stadio Olimpico (San Marino)|Stadio Olimpico]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[Serravale]] | {{fb|San Marino}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=373 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 154 | 10. oktober 2009 | [[Tehelné pole]] | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] | {{fb|Slovaška}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 24.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=374 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 153 | 9. september 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Poljska}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 11.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=379 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 152 | 5. september 2009 | [[Stadion Wembley|Wembley]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]] | {{fb|Anglija}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 67.232 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=381 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 151 | 12. avgust 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|San Marino}} | 5-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=383 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 150 | 1. april 2009 | [[Windsor Park]] | {{ikonazastave|Severna Irska}} [[Belfast]] | {{fb|Severna Irska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 13.243 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=395 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 149 | 28. marec 2009 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Češka}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=398 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 148 | 11. februar 2009 | [[Cristal Arena]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Genk]] | {{fb|Belgija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 13.135 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=407 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 147 | 19. november 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 3-4 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=408 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 146 | 15. oktober 2008 | [[Na Stínadlech]] | {{ikonazastave|Češka}} [[Teplice]] | {{fb|Češka}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 15.220 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=411 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 145 | 11. oktober 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Severna Irska}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 11.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=414 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 144 | 10. september 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Slovaška}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=420 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 143 | 6. september 2008 | [[Stadion Oporowska|Oporowska]] | {{ikonazastave|Poljska}} [[Wroclaw]] | {{fb|Poljska}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010|Kvalifikacije za SP 2010]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=422 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 142 | 20. avgust 2008 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Hrvaška}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 11.100 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=428 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 141 | 26. maj 2008 | [[Ullevi]] | {{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]] | {{fb|Švedska}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=433 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 140 | 26. marec 2008 | [[ZTE Aréna]] | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]] | {{fb|Madžarska}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=443 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 139 | 6. februar 2008 | [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]] | {{fb|Danska}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=449 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 138 | 21. november 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Bolgarija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 3.600 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=450 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 137 | 17. oktober 2007 | [[Philips Stadion]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Eindhoven]] | {{fb|Nizozemska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=457 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 136 | 13. oktober 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Albanija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=460 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 135 | 12. september 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Belorusija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=468 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 134 | 8. september 2007 | [[Stade Josy Barthel]] | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | {{fb|Luksemburg}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 2.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=470 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 133 | 22. avgust 2007 | [[Stadion Pod Goricom|Pod Goricom]] | {{ikonazastave|Črna Gora}} [[Podgorica]] | {{fb|Črna Gora}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=474 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 132 | 6. junij 2007 | [[Stadionul Dan Păltinişanu|Dan Păltinişanu]] | {{ikonazastave|Romunija}} [[Temišvar]] | {{fb|Romunija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=477 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 131 | 2. junij 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Romunija}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=481 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 130 | 28. marec 2007 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Nizozemska}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 9.520 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=491 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 129 | 24. marec 2007 | [[Stadion Loro-Boriçi|Loro-Boriçi]] | {{ikonazastave|Albanija}} [[Skader]] | {{fb|Albanija}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=493 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 128 | 7. februar 2007 | [[Stadion Domžale|Stadion]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Domžale]] | {{fb|Estonija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=504 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 127 | 11. oktober 2006 | [[Stadion Dinama (Minsk)|Stadion Dinama]] | {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]] | {{fb|Belorusija}} | 2-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=510 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 126 | 7. oktober 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=514 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 125 | 6. september 2006 | [[Narodni stadion Vasil Levski|Vasil Levski]] | {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Sofija]] | {{fb|Bolgarija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2008|Kvalifikacije za EP 2008]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=523 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 124 | 15. avgust 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Izrael}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=528 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 123 | 4. junij 2006 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Slonokoščena obala}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=532 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 122 | 31. maj 2006 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Trinidad in Tobago}} | 3-1 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=533 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 121 | 1. marec 2006 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]] | {{fb|Romunija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=538 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 120 | 28. februar 2006 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaka]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=539 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 119 | 12. oktober 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Škotska}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=542 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 118 | 8. oktober 2005 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Palermo]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=544 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 117 | 7. september 2005 | | {{ikonazastave|Moldavija}} [[Chisinau]] | {{fb|Moldavija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=547 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 116 | 3. september 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Norveška}} | 2-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 10.055 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=548 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 115 | 17. avgust 2005 | | {{ikonazastave|Wales}} [[Swansea]] | {{fb|Wales}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=550 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 114 | 4. junij 2005 | | {{ikonazastave|Belorusija}} [[Minsk]] | {{fb|Belorusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 33.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=552 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 113 | 30. marec 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Belorusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=555 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 112 | 26. marec 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Nemčija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 9.200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=557 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 111 | 9. februar 2005 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Češka}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=560 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 110 | 17. november 2004 | | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]] | {{fb|Slovaška}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 5.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=563 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 109 | 13. oktober 2004 | | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=565 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 108 | 9. oktober 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Italija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 9.250 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=567 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 107 | 8. september 2004 | | {{ikonazastave|Škotska}} [[Glasgow]] | {{fb|Škotska}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 38.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=573 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 106 | 4. september 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Moldavija}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2006|Kvalifikacije za SP 2006]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=576 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 105 | 18. avgust 2004 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Srbija in Črna gora}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=577 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 104 | 28. april 2004 | | {{ikonazastave|Švica}} [[Ženeva]] | {{fb|Švica}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 7.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=582 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 103 | 31. marec 2004 | [[Arena Petrol]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Celje]] | {{fb|Latvija}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 2.300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=585 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 102 | 18. februar 2004 | | {{ikonazastave|Španija}} [[San Fernando]] | {{fb|Poljska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=590 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 101 | 19. november 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=594 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 100 | 15. november 2003 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=596 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 99 | 11. oktober 2003 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Ciper}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=597 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 98 | 10. september 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Francija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=599 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 97 | 6. september 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Izrael}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=601 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 96 | 20. avgust 2003 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Madžarska}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=603 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 95 | 7. junij 2003 | | {{ikonazastave|Turčija}} [[Antalya]] | {{fb|Izrael}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=605 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 94 | 30. april 2003 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Ta'Qali]] | {{fb|Malta}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=608 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 93 | 2. april 2003 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ciper}} | 4-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=611 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 92 | 12. februar 2003 | [[Športni park Nova Gorica|Nova Gorica]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Nova Gorica]] | {{fb|Švica}} | 1-5 | Prijateljska tekma | 3.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=613 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 91 | 12. oktober 2002 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Francija}} | 0-5 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 78.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=617 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 90 | 7. september 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Malta}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2004|Kvalifikacije za EP 2004]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=620 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 89 | 21. avgust 2002 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]] | {{fb|Italija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 13.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=622 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 88 | 12. junij 2002 | [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Seogwipo]] | {{fb|Paragvaj}} | 1-3 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 28.598 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=624 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 87 | 8. junij 2002 | [[Daegu World Cup Stadium|Daegu]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Daegu]] | {{fb|Republika Južna Afrika}} | 0-1 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 47.226 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=625 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 86 | 2. junij 2002 | [[Gwangju World Cup Stadium|Gwangju]] | {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Gwangju]] | {{fb|Španija}} | 1-3 | [[Slovenija na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Svetovno prvenstvo 2002]] | 30.176 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=626 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 85 | 17. maj 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Gana}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=627 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 84 | 17. april 2002 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Tunizija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 5.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=629 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 83 | 27. marec 2002 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=632 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 82 | 15. februar 2002 | | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]] | {{fb|Kitajska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=635 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 81 | 12. februar 2002 | | {{ikonazastave|Kitajska}} [[Hongkong]] | {{fb|Honduras}} | 1-5 | Prijateljska tekma | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=636 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 80 | 14. november 2001 | | {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]] | {{fb|Romunija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=639 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 79 | 10. november 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Romunija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=640 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 78 | 6. oktober 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Farski otoki}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=646 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 77 | 5. september 2001 | | {{ikonazastave|FR Jugoslavija}} [[Beograd]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=657 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 76 | 1. september 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Rusija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=661 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 75 | 15. avgust 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Romunija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=666 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 74 | 6. junij 2001 | | {{ikonazastave|Švica}} [[Basel]] | {{fb|Švica}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=677 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 73 | 2. junij 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=685 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 72 | 26. april 2001 | | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 0-3 | Prijateljska tekma | 32.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=696 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 71 | 28. marec 2001 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=710 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 70 | 24. marec 2001 | | {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] | {{fb|Rusija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=713 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 69 | 28. februar 2001 | [[Stadion Bonifika|Bonifika]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Koper]] | {{fb|Urugvaj}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=722 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 67 | 11. oktober 2000 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Švica}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=727 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 68 | 7. oktober 2000 | | {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg]] | {{fb|Luksemburg}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 1.700 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=729 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 66 | 3. september 2000 | | {{ikonazastave|Farski otoki}} [[Toftir]] | {{fb|Farski otoki}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002|Kvalifikacije za SP 2002]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=734 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 65 | 16. avgust 2000 | | {{ikonazastave|Češka}} [[Ostrava]] | {{fb|Češka}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 4.800 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=735 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 64 | 21. junij 2000 | [[Gelredome]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Arnhem]] | {{fb|Norveška}} | 0-0 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 24.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=744 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 63 | 18. junij 2000 | [[Amsterdam ArenA]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]] | {{fb|Španija}} | 1-2 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 40.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=745 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFCCCC" | 62 | 13. junij 2000 | [[Stade du Pays de Charleroi|Pays de Charleroi]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Charleroi]] | {{fb|FR Jugoslavija}} | 3-3 | [[Slovenija na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Evropsko prvenstvo 2000]] | 22.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=746 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 61 | 3. junij 2000 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Saudova Arabija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=747 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 60 | 26. april 2000 | | {{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]] | {{fb|Francija}} | 2-3 | Prijateljska tekma | 60.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=755 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 59 | 23. februar 2000 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Oman}} | 4-0 | Prijateljska tekma | 300 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=761 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 58 | 19. februar 2000 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Združeni arabski emirati}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=762 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 57 | 17. november 1999 | | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] | {{fb|Ukrajina}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 65.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=764 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 56 | 13. november 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ukrajina}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 9.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=765 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 55 | 9. oktober 1999 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Grčija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=770 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 54 | 8. september 1999 | | {{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]] | {{fb|Norveška}} | 0-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 27.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=774 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 53 | 4. september 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Gruzija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 7.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=777 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 52 | 18. avgust 1999 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Albanija}} | 2-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=780 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 51 | 9. junij 1999 | | {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]] | {{fb|Albanija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 15.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=785 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 50 | 5. junij 1999 | | {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]] | {{fb|Latvija}} | 2-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=788 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 49 | 28. april 1999 | [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Finska}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=791 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 48 | 27. marec 1999 | | {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tbilisi]] | {{fb|Gruzija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=794 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 47 | 8. februar 1999 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Oman}} | 7-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=798 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 46 | 6. februar 1999 | | {{ikonazastave|Oman}} [[Muškat (mesto)|Muškat]] | {{fb|Švica}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=799 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 45 | 14. oktober 1998 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Latvija}} | 1-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=803 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 44 | 10. oktober 1998 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Norveška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 8.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=805 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 43 | 6. september 1998 | | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 2-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 2000|Kvalifikacije za EP 2000]] | 35.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=808 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 42 | 19. avgust 1998 | | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zalaegerszeg]] | {{fb|Madžarska}} | 1-2 | Prijateljska tekma | 12.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=811 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 41 | 22. april 1998 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Češka}} | 1-3 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=815 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 40 | 25. marec 1998 | | {{ikonazastave|Poljska}} [[Varšava]] | {{fb|Poljska}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 8.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=821 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 39 | 9. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Ciper}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=824 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 38 | 6. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Slovaška}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 0 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=825 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 37 | 5. februar 1998 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Limassol]] | {{fb|Islandija}} | 3-2 | Prijateljska tekma | 200 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=826 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 36 | 11. oktober 1997 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=835 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 35 | 10. september 1997 | | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 25.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=842 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 34 | 6. september 1997 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Grčija}} | 0-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=843 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 33 | 30. april 1997 | | {{ikonazastave|Danska}} [[København]] | {{fb|Danska}} | 0-4 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 41.278 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=855 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 32 | 2. april 1997 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Split]] | {{fb|Hrvaška}} | 3-3 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 30.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=863 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 31 | 18. marec 1997 | | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Linz]] | {{fb|Avstrija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 14.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=865 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 30 | 10. november 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=869 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 29 | 1. september 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Danska}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=874 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 28 | 21. maj 1996 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Združeni arabski emirati}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=876 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 27 | 24. april 1996 | | {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] | {{fb|Grčija}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 1998|Kvalifikacije za SP 1998]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=877 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 26 | 27. marec 1996 | | {{ikonazastave|Poljska}} [[Lodz]] | {{fb|Poljska}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=879 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 25 | 11. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Rusija}} | 1-3 | Prijateljska tekma | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=880 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 24 | 9. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Malta}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=881 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 23 | 7. februar 1996 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Islandija}} | 7-1 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=882 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 22 | 6. december 1995 | | {{ikonazastave|Mehika}} [[Hermosillo]] | {{fb|Mehika}} | 2-1 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=883 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 21 | 15. november 1995 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Hrvaška}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 10.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=886 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 20 | 11. oktober 1995 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Ukrajina}} | 3-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=890 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 19 | 6. september 1995 | | {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]] | {{fb|Italija}} | 0-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=893 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 18 | 11. junij 1995 | | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 3-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 1.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=895 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 17 | 7. junij 1995 | | {{ikonazastave|Litva}} [[Vilnius]] | {{fb|Litva}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 5.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=898 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 16 | 26. april 1995 | | {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=901 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 15 | 29. marec 1995 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Estonija}} | 3-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=904 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 14 | 16. november 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Litva}} | 1-2 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 4.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=907 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 13 | 12. oktober 1994 | | {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]] | {{fb|Ukrajina}} | 0-0 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=911 Tekma] na straneh NZS</ref> |- bgcolor="#FFFFCC" | 12 | 7. september 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Italija}} | 1-1 | [[Slovenija v kvalifikacijah za nastop na Evropskem prvenstvu v nogometu 1996|Kvalifikacije za EP 1996]] | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=916 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 11 | 1. junij 1994 | | {{ikonazastave|Romunija}} [[Bukarešta]] | {{fb|Romunija}} | 0-0 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=917 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 10 | 27. april 1994 | [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Maribor]] | {{fb|Ciper}} | 3-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=920 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 9 | 6. april 1994 | | {{ikonazastave|Madžarska}} [[Szombathely]] | {{fb|Madžarska}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 6.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=923 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 8 | 23. marec 1994 | | {{ikonazastave|Makedonija}} [[Skopje]] | {{fb|Makedonija}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 20.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=924 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 7 | 12. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Malta}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=925 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 6 | 10. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Tunizija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 2.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=926 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 5 | 8. februar 1994 | | {{ikonazastave|Malta}} [[Valletta]] | {{fb|Gruzija}} | 1-0 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=927 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 4 | 13. oktober 1993 | [[Športni center Stanko Mlakar|Stanko Mlakar]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Kranj]] | {{fb|Makedonija}} | 1-4 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=932 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 3 | 7. april 1993 | [[Stadion ŽŠD|ŽŠD]] | {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Estonija}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=935 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 2 | 7. november 1992 | | {{ikonazastave|Ciper}} [[Larnaca]] | {{fb|Ciper}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 500 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=937 Tekma] na straneh NZS</ref> |- | 1 | 3. junij 1992 | [[Stadion Lilleküla]] | {{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]] | {{fb|Estonija}} | 1-1 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref>[http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_selekcije=1&id_tekme=938 Tekma] na straneh NZS</ref> |} ==Neuradne tekme== {| class="wikitable sortable" |- ! Št. ! Datum ! Stadion ! Lokacija ! Nasprotnik ! Rez. ! Tekmovanje ! Gledalci ! class="unsortable" | Vir |- | 6 | 16. november 1993 | | {{ikonazastave|Slovaška}} [[Prievidza]] | {{fb|Slovaška}} | 0-2 | Prijateljska tekma | 14.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 5 | 19. junij 1991 | [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Murska Sobota]] | {{fb|Hrvaška}} | 0-1 | Prijateljska tekma | 2.500 | <ref name="neuradne"/> |- | 4 | 8. december 1990 | [[Mestni stadion Izola|Mestni stadion]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Izola]] | {{fb|Bosna in Hercegovina}} | 2-0 | Prijateljska tekma | 1.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 3 | 3. april 1968 | | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Celovec]] | {{fb|Avstrija}} | 2-2 | Prijateljska tekma | 3.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 2 | 19. avgust 1956 | [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] | {{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Kitajska}} | 5-2 | Prijateljska tekma | 5.000 | <ref name="neuradne"/> |- | 1 | 23. junij 1921 | | {{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Ljubljana]] | {{fb|Francija}} | 0-5 | Prijateljska tekma | 13.000 | <ref name="neuradne"/> |} ==Sklici== {{sklici|5}} ==Zunanje povezave== * [https://www.nzs.si/reprezentance/moski/a-reprezentanca/tekme NZS: Vse tekme slovenske reprezentance] * [http://www.rtvslo.si/sport/strani/vsi-izidi/3724 RTV: Vsi izidi (1992-{{CURRENTYEAR}})] {{Slovenska nogometna reprezentanca}} [[Kategorija:Slovenska nogometna reprezentanca]] [[Kategorija:Seznami, povezani z nogometom]] 80qfu6ya6ynso7n03jiazqaxe3banzj 0 244196 6759194 5470542 2026-10-01T10:57:02Z ~2026-52873-53 266631 6759194 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Wikificiraj}}{{Infobox_Company | company_name = Terme Krka | company_logo = [[Slika:LogoTK.gif]] | company_type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = [[Novo mesto]] ([[1973]])| location = [[Novo mesto]], [[Slovenija]] | industry = [[turistično podjetje]], [[zdraviliška, zdravstvena in sprostitvena dejavnost]]| homepage = [http://www.terme-krka.si/si/ Terme Krka] | }} '''Družba Terme Krka, d. o. o.,''' Novo mesto, ki je del skupine [[Krka (podjetje)|Krka]], združuje poslovne enote [[Terme Dolenjske Toplice]], [[Terme Šmarješke Toplice]], [[Hoteli Otočec]] in [[Grad Otočec]] ter [[Hotel Krka]] v [[Novo mesto|Novem mestu]] pod njihovo okrilje pa spadata tudi edino slovensko zdravilišče na obali [[Talaso Strunjan]] in igrišče za golf na Otočcu.obiskal jih je barak obama Podjetje je nastalo leta 1973 z združitvijo Dolenjskih in Šmarjeških Toplic in njuno vključitvijo v Krko, tovarno zdravil. V letih 1984 in 1985 sta bili podjetju pridruženi še poslovni enoti Zdravilišče Strunjan in Hoteli Otočec. V letu 1998 je družba Krka Zdravilišča ustanovila in postala večinski lastnik podjetja Krka – Zdravilišče Strunjan Leta 2002 so Krka Zdravilišča skupaj z družbeniki ustanovili družbo Golf Grad Otočec V letu 2003 je Krka-Zdravilišče Strunjan kupilo manjši hotelski kompleks Laguna v Strunjanu. Leta 2004 je Krka Zdravilišča prevzela Hotel Metropol v Novem mestu. Junija 2006 se je podjetje Krka Zdravilišča preimenovalo v Terme Krka, podjetje Krka-Zdravilišče Strunjan pa v Terme Krka – Strunjan, d.o.o.. Zdravilišče v Strunjanu je junija 2006 poimenovano Talaso Strunjan. Junija 1997 so kot prvo zdraviliško turistično podjetje v Sloveniji za vse dejavnosti (zdravstveno, gostinsko in turistično) v vseh poslovnih enotah prejeli certifikat kakovosti ISO 9001/1994. Februarja 2004 so prejeli certifikat kakovosti ISO 9001/2000. Terme Krka, d.o.o. je vključno z enoto v Strunjanu med največjimi podjetji v panogi zdraviliškega turizma v Sloveniji. V letu 2010 so ustvarili 31,8 mio evrov prihodka in s 1.477 ležišči 380.271 nočitev, kar predstavlja 3,5 % vseh nočitev v Sloveniji. Znotraj slovenskih naravnih zdravilišč so ustvarili 16 % vseh hotelskih nočitev. So eno največjih in najuglednejših podjetij v svoji panogi. == Zunanje povezave == * [http://www.terme-krka.si/ Terme Krka] [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} aj3o63ptnlt66imdyn9esfnf0xl0zjv 6759215 6759194 2026-10-01T11:33:05Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52873-53|~2026-52873-53]] ([[User talk:~2026-52873-53|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] 5470542 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Wikificiraj}}{{Infobox_Company | company_name = Terme Krka | company_logo = [[Slika:LogoTK.gif]] | company_type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = [[Novo mesto]] ([[1973]])| location = [[Novo mesto]], [[Slovenija]] | industry = [[turistično podjetje]], [[zdraviliška, zdravstvena in sprostitvena dejavnost]]| homepage = [http://www.terme-krka.si/si/ Terme Krka] | }} '''Družba Terme Krka, d. o. o.,''' Novo mesto, ki je del skupine [[Krka (podjetje)|Krka]], združuje poslovne enote [[Terme Dolenjske Toplice]], [[Terme Šmarješke Toplice]], [[Hoteli Otočec]] in [[Grad Otočec]] ter [[Hotel Krka]] v [[Novo mesto|Novem mestu]] pod njihovo okrilje pa spadata tudi edino slovensko zdravilišče na obali [[Talaso Strunjan]] in igrišče za golf na Otočcu. Podjetje je nastalo leta 1973 z združitvijo Dolenjskih in Šmarjeških Toplic in njuno vključitvijo v Krko, tovarno zdravil. V letih 1984 in 1985 sta bili podjetju pridruženi še poslovni enoti Zdravilišče Strunjan in Hoteli Otočec. V letu 1998 je družba Krka Zdravilišča ustanovila in postala večinski lastnik podjetja Krka – Zdravilišče Strunjan Leta 2002 so Krka Zdravilišča skupaj z družbeniki ustanovili družbo Golf Grad Otočec V letu 2003 je Krka-Zdravilišče Strunjan kupilo manjši hotelski kompleks Laguna v Strunjanu. Leta 2004 je Krka Zdravilišča prevzela Hotel Metropol v Novem mestu. Junija 2006 se je podjetje Krka Zdravilišča preimenovalo v Terme Krka, podjetje Krka-Zdravilišče Strunjan pa v Terme Krka – Strunjan, d.o.o.. Zdravilišče v Strunjanu je junija 2006 poimenovano Talaso Strunjan. Junija 1997 so kot prvo zdraviliško turistično podjetje v Sloveniji za vse dejavnosti (zdravstveno, gostinsko in turistično) v vseh poslovnih enotah prejeli certifikat kakovosti ISO 9001/1994. Februarja 2004 so prejeli certifikat kakovosti ISO 9001/2000. Terme Krka, d.o.o. je vključno z enoto v Strunjanu med največjimi podjetji v panogi zdraviliškega turizma v Sloveniji. V letu 2010 so ustvarili 31,8 mio evrov prihodka in s 1.477 ležišči 380.271 nočitev, kar predstavlja 3,5 % vseh nočitev v Sloveniji. Znotraj slovenskih naravnih zdravilišč so ustvarili 16 % vseh hotelskih nočitev. So eno največjih in najuglednejših podjetij v svoji panogi. == Zunanje povezave == * [http://www.terme-krka.si/ Terme Krka] [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Zdravilišča v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} 6ooryc58xm1whujqg5jq3013cceqsaa 0 245602 6758979 5211264 2026-10-01T01:34:38Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758979 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Ivan Pengov}} {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Pengov''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]] in [[podobar]], * [[9. junij]] [[1879]], [[Selo pri Ihanu]], † [[31. maj]] [[1932]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Pengov se je rodil 9. junija 1879 na [[Selo pri Ihanu|Selu pri Ihanu]]. V letih 1893-1897 je obiskoval in z odličnim uspehom končal kiparski oddelek na obrtni strokovni šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zaposlil se je pri znanem podobarju [[Andrej Rovšek mlajši|Andreju Rovšku]] v Ljubljani. Po Rovškovi smrti leta 1907 je prevzel delavnico in postal mojster. Leta 1912 je bil na študijskem popotovanju po [[Avstrija|Avstriji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. [[Slika:Ljubljanska stolnica - kip škofa Tomaža Hrena (Pengov, 1913).jpg|sličica|200px|Pengovov kip škofa [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]] (1913) na [[Ljubljanska stolnica|Ljubljanski stolnici]]]] Leta 1909 je izdelal veliki oltar za ihansko župno cerkev, 1912 pa stranski oltar sv. Družine in krstilnik ter prenovil 2 stranska oltarja. Istega leta je prenovil vse stranske oltarje v frančiškanski cerkvi v [[Kamnik]]u. Za to cerkev je že 1909 izdelal relief: Jezus na križu se prikazuje sv. Frančišku. Za [[ljubljanska stolnica|ljubljansko stolnico]] je iz domačega [[peščenjak]]a izdelal štiri kipe nadnaravne velikosti: kipa sv. [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]] in [[sveti Bonaventura|sv. Bonaventure]] iz leta 1912 stojita v nišah zahodne fasade (ob glavnih vratih), kipa škofa [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]] in škofa [[Žiga Lamberg|Sigismunda Lamberga]] iz leta 1913 pa v nišah severne fasade. Za [[Žiri]] je izklesal štiri kipe iz istrskega marmorja. Za [[Radeče pri Zidanem mostu]] je izdelal 3 kipe, za cerkev na [[Rakek]]u pa kipa sv. Urbana in Marijo z detetom, kipe Brezmadežne je napravil za [[Sela pri Kamniku]], za cerkev v [[Groblje, Rodica|Grobljah]] in za škofijsko kapelo v Ljubljani. Več kipov je izklesal za [[Tržič]] in [[Žužemberk]]. Kip Srca Jezusovega v Jeričevem znamenju v [[Ihan]]u je njegovo delo. [[Luka Pajer]] je hranil okoli 30&nbsp;cm visok kip Krst v Jordanu. ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih kiparjev]] ==Viri== * {{SloBio|id=411982|avtor=Steska Viktor|ime=Pengov Ivan|vir=SBL}} ==Zunanje povezave== *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Ivan Pengov}} * {{Slovenski grobovi|id=313/ivan-pengov|ime=Ivan Pengov}} {{artist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pengov, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] quloxoi4ubshmm1cte8y4c2etzu6d4m 0 247505 6758845 5918840 2026-09-30T18:34:15Z ~2026-52625-68 266597 /* */ 6758845 wikitext text/x-wiki {{Razširi}} '''Teorija vsega''' (tudi '''kvantna teorija gravitacije''') je [[fizika]]lna [[teorija]], ki bi [[gravitacija|gravitacijo]] združila z drugimi [[osnovne sile|osnovnimi silami]] [[narava|narave]]. == Zamisel za teorijo vsega == [[Splošna teorija relativnosti]] točno opisuje [[zgradba Vesolja|zgradbo]] [[Vesolje|Vesolja]] na velikih [[razdalja]]h, skoraj nič pa ne pove o procesih, ki se dogajajo v subatomskem svetu, od koder naj bi izvirala gravitacija. Ta [[subatomski svet]] sicer razlaga druga pomembna fizikalana teorija - [[kvantna mehanika]]. Vendar ta spet ničesar ne pove o gravitaciji. Tako imata teorija relativnosti in kvantna mehanika malo skupnega. == Predpodstavke teorije vsega == V začetku 21. stoletja večina teorij vsega predpodstavlja, da ima Vesolje poleg dojemljivega [[prostor]]a in [[čas]]a še več [[razsežnost]]i. Ena od teorij je tudi [[teorija strun]]. == Glej tudi == * [[teorija strun]] * [[Calabi-Yaujevi prostori]] * [[prapok]] {{fizikalna škrbina}} {{teorije gravitacije}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Fizikalne teorije]] [[simple:Theory of Everything]] 0t7nyhzw7ceg2qy61skj3liix3jdpf0 6758862 6758845 2026-09-30T19:01:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6758845|6758845]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-52625-68|~2026-52625-68]] ([[User talk:~2026-52625-68|pogovor]]) 6758862 wikitext text/x-wiki '''Teorija vsega''' (tudi '''kvantna teorija gravitacije''') je [[fizika]]lna [[teorija]], ki bi [[gravitacija|gravitacijo]] združila z drugimi [[osnovne sile|osnovnimi silami]] [[narava|narave]]. == Zamisel za teorijo vsega == [[Splošna teorija relativnosti]] točno opisuje [[zgradba Vesolja|zgradbo]] [[Vesolje|Vesolja]] na velikih [[razdalja]]h, skoraj nič pa ne pove o procesih, ki se dogajajo v subatomskem svetu, od koder naj bi izvirala gravitacija. Ta [[subatomski svet]] sicer razlaga druga pomembna fizikalana teorija - [[kvantna mehanika]]. Vendar ta spet ničesar ne pove o gravitaciji. Tako imata teorija relativnosti in kvantna mehanika malo skupnega. == Predpodstavke teorije vsega == V začetku 21. stoletja večina teorij vsega predpodstavlja, da ima Vesolje poleg dojemljivega [[prostor]]a in [[čas]]a še več [[razsežnost]]i. Ena od teorij je tudi [[teorija strun]]. == Glej tudi == * [[teorija strun]] * [[Calabi-Yaujevi prostori]] * [[prapok]] {{fizikalna škrbina}} {{teorije gravitacije}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Fizikalne teorije]] [[simple:Theory of Everything]] 774fd1seyfwpizykupxs58o6tiakdzi 0 252421 6759210 6593058 2026-10-01T11:21:34Z ~2026-45085-22 264465 6759210 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=3089 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=281 |postna=51215 |posta=Kastav |mesto=[[Kastav]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Ćikovići''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki je do leta 2003 kot samostojno naselje spadalo pod [[Kastav|mesto Kastav]], ko se je z njim združilo v eno naselje, ki spada v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 140 || 198 || 217 || 221 || 0 || 0 || 198 || 199 || 197 || 230 || 1521 || 1790 || 3089 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] 1sg72st7qxdy9yqlcpdtzphrj71ur9y 6759211 6759210 2026-10-01T11:22:57Z ~2026-45085-22 264465 6759211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Hrvaškem |slika= |prebivalstvo=3089 |prebivalstvo_od=2001 |nadmorska=281 |postna=51215 |posta=Kastav |mesto=[[Kastav]] |obcina= |zupanija=[[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija]] }} '''Ćikovići''' so [[naselje]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki je kot samostojno naselje spadalo pod [[Kastav|mesto Kastav]], dokler se leta 2003 se ni z njim združilo v eno naselje, ki spada v [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goransko županijo]]. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |- | 0 || 0 || 140 || 198 || 217 || 221 || 0 || 0 || 198 || 199 || 197 || 230 || 1521 || 1790 || 3089 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Primorsko-goranske županije]] 0w2c6d8sgu14cxvwnyyqa95qa7kqwlf 0 258375 6758735 6596506 2026-09-30T15:00:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758735 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Groundhog Day | image = | caption = Promocijski poster | director = [[Harold Ramis]] | producer = Trevor Albert<br />Harold Ramis | writer = '''Zgodba:'''<br />[[Danny Rubin]]<br />'''Scenarij:'''<br />Danny Rubin<br />Harold Ramis | starring = [[Bill Murray]]<br />[[Andie MacDowell]]<br />[[Chris Elliott]]<br />[[Stephen Tobolowsky]]<br />[[Brian Doyle-Murray]] | music = [[George Fenton]] | cinematography = [[John Bailey (kinematograf)|John Bailey]] | distributor = [[Columbia Pictures]] | released = 12. februar 1993 | runtime = 101 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | awards = | budget = 14.600.000 [[Ameriški dolar|USD]] | gross = 70.906.973 USD (ZDA)<ref>{{navedi splet |title=Groundhog Day (1993)|publisher=[[Box Office Mojo]] |url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=groundhogday.htm |accessdate=21.8.2010}}</ref>}} '''''Neskončni dan''''' (v izvirniku {{jezik-en|'''Groundhog day'''}}, dobesedno ''Svižčev dan'') je [[Združene države Amerike|ameriška]] [[film]]ska komedija režiserja [[Harold Ramis|Harolda Ramisa]] iz leta [[1993]]. [[Scenarij]] za film sta napisala Ramis in [[Danny Rubin]], v glavnih vlogah pa sta zaigrala [[Bill Murray]] in [[Andie MacDowell]]. == Zgodba == Egocentrični in cinični vremenski napovedovalec Phil Connors (Bill Murray) dobi od vodstva postaje po njegovem mnenju ponižujočo nalogo posneti reportažo o svižčevem dnevu, tradicionalnem festivalu v mestecu [[Punxsutawney, Pensilvanja|Punxsutawney]], katerega glavna atrakcija je [[svizec]] Punxsutawney Phil, ki na ta dan napove, kako dolga bo še zima. Tja se odpravi z novopečeno [[Televizijski producent|producentko]] Rito (Andie MacDowell) in kamermanom Larryjem (Chris Elliot). Vidno vzvišen nad nalogo, svojo ekipo in dogodkom naveličano opravi z reportažo. Ekipa se odpravi nazaj proti [[Pittsburgh, Pensilvanija|Pittsburghu]], vendar jih ujame snežni vihar, zaradi katerega so zaprte vse ceste, in vsi skupaj morajo ostati v Punxsutawneyju še en dan. Ko se Phil naslednje jutro zbudi, ugotovi, da ponovno doživlja isti dan - 2. februar. Vse se zgodi točno enako kot dan pred tem, nihče razen Phila pa se ne zaveda časovne zanke. Na začetku je zmeden, ko pa se dan za dnem dogaja isto, se odloči izkoristiti situacijo, v kateri mu ni treba nositi posledic svojih dejanj. Tako vohuni za meščani, zapeljuje ženske, krade denar in vozi pijan. Dan za dnem spodletijo le njegovi poskusi da bi se približal Riti. Sčasoma postanejo njegovi poskusi prekiniti časovno zanko obupani: prične sestavljati žaljiva in absurdna poročila o festivalu, zmerja meščane in nazadnje ugrabi svizca ter oddrvi z avtomobilom. Po dolgi dirki s policisti zapelje v kamnolom, kjer se v nesreči navidez oba ubijeta. Vseeno se drugo jutro zbudi kot se ne bi nič zgodilo. Tudi nadaljnji poskusi [[samomor]]a so neuspešni - dan za dnem se zbuja v drugi februar. Nekega dne razloži situacijo Riti, ki mu predlaga, naj izkoristi pojav da bo postal boljši človek. Phil upošteva nasvet in si začne prizadevati da bi izvedel več o njej. Hkrati s svojim - zdaj že precejšnjim - znanjem vsak dan pomaga čim več ljudem v mestu in okrog njega. Počasi se nauči igrati [[klavir]], govoriti [[francoščina|francosko]] in ustvarjati ledene skulpture. Na koncu se lahko spoprijatelji z vsakim, ki ga sreča tekom dneva, reši nekaj življenj in uporabi svoje izkušnje da se zbliža z Rito. Njegova reportaža o svižčevem dnevu je tako dodelana, da jo prenašajo tudi druge televizijske postaje. Po večernem plesu se z Rito umakneta v njegovo sobo. Ko se zjutraj zbudi, je časovna zanka prekinjena. Datum je 3. februar in Rita je še vedno z njim. Phil je povsem drugačen človek kot 1. februarja in ko stopita ven, se pogovarjata o tem da bi skupaj živela v Punxsutawneyju. == Produkcija == [[slika:Groundhog day tip top bistro.jpg|thumb|Tip Top Bistro, prej Tip Top Cafe, v Woodstocku]] Sodeč po Ramisovih komentarjih na filmskem [[DVD]]-ju se končna različica filma precej razlikuje od izvirne zgodbe; ta se začne, ko je Phil že v časovni zanki in traja mnogo dlje časa, Rita pa vse skupaj doživlja z njim. Ramis je v sporočilu oboževalcem ocenil, da traja časovna zanka v filmu nekaj desetletij, kolikor naj bi bilo približno potrebno da bi se Phil naučil vseh prikazanih spretnosti.<ref>{{navedi splet |url=http://www.wolfgnards.com/index.php/2009/08/18/harold-ramis-responds-to-the-wolf-gnards |title=Harold Ramis Responds to the Wolf Gnards |publisher=Wolfgnards.com |date=18.8.2009 |accessdate=25.8.2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191103092951/http://www.wolfgnards.com/index.php/2009/08/18/harold-ramis-responds-to-the-wolf-gnards |archive-date=2019-11-03 |url-status=dead}}</ref> Večina filma je posneta v kraju [[Woodstock, Illinois|Woodstock]] ([[Illinois]]) namesto v Punxsutawneyju. Nekaj zračnih posnetkov prikazuje tudi Pittsburgh. Okrepčevalnica Tip Top Cafe je bila postavljena v Woodstocku izključno za snemanje, a je zaradi priljubljenosti ostala kasneje nekaj časa odprta kot pravi lokal.<ref>{{navedi splet |url=http://www.roadsideamerica.com/tips/getAttraction.php3?tip_AttractionNo==1868 |title="Woodstock, Illinois - Groundhog Day Movie Town" |accessdate=2007-04-08}}</ref> Med snemanjem sta se Murray in Ramis kljub dolgotrajnemu sodelovanju resneje sprla, tako na osebni ravni kot tudi zaradi filma. Konflikta nista razrešila še vsaj nadaljnjih 10 let.<ref>{{navedi splet |last=Friend |first=Tad |url=http://www.newyorker.com/archive/2004/04/19/040419fa_fact3?currentPage=7 |title=Annals of Hollywood: Comedy First |publisher=The New Yorker | date=7.1.2009 |accessdate=25.8.2010}}</ref> == Odziv == ''Neskončni dan'' je bil finančno razmeroma uspešen, a ni dosegel statusa filmskega hita. Predvajanje v kinematografih je prineslo skoraj 71 milijonov dolarjev prihodkov, s čimer se je uvrstil na 13. mesto finančno najuspešnejših ameriških filmov leta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/yearly/chart/?yr=1993&p=.htm |title=1993 Yearly Box Office Results |publisher=Box Office Mojo |accessdate=25.8.2010}}</ref> [[Fraza]] »svižčev dan« je v angleško govorečem svetu kmalu prešla v splošno uporabo kot oznaka za neprijetno situacijo, ki se navidez ponavlja iz dneva v dan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.usatoday.com/news/opinion/2004-09-26-hurricane-fatigue_x.htm |title=Hurricane Fatigue |work=[[USA Today]] |date=26.9.2004 |accessdate=10.10.2009}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.usnews.com/usnews/news/articles/940228/archive_012486_4.htm |title=Diplomacy's Gunboat |work=U.S. News & World Report |date=22.2.1994 |accessdate=10.5.2010}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/3458431.stm |title=Politics: Prime Minister's Questions |date=4.2.2004 |accessdate=22.5.2008 |publisher=BBC News |first=Nick |last=Assinder}}</ref> Posebej je sporočilo filma vzbudilo pozornost pri [[Budizem|budistih]], saj je podobno motivom reinkarnacije in osebnostne rasti kot jih opisuje koncept [[samsara|samsare]].<ref>{{navedi splet |title=Groundhog Almighty |first=Alex |last=Kuczynski |url=http://www.times.com/ |newspaper=[[New York Times]] |date=7.12.2003 |accessdate=10.10.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102004018/http://times.com/ |archivedate=2010-01-02 |url-status=bot: unknown }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-naslov|id=0107048}} [[Kategorija:Filmi leta 1993]] [[Kategorija:Ameriški komični filmi]] [[Kategorija:Filmi Columbia Pictures]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Filmi o časovnih zankah]] [[Kategorija:Ameriški fantazijski filmi]] [[Kategorija:Fantazijsko komični filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Pittsburgh]] {{normativna kontrola}} 13abqwygejer5y3lw5h1dnwtvdi7h5m 0 262050 6758832 4768718 2026-09-30T18:18:14Z TadejM 738 dodano infopolje 6758832 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy | Name = Obnosne votline | Latin = sinus paranasales | Image = Paranasal Sinuses ant.jpg | Caption = Obnosne votline, frontalni pogled | Width = 300 | Image2 = Paranasal Sinuses lat.jpg | Caption2 = Obnosne votline, lateralna projekcija | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Obnosna votlina''' ali '''paranazalni sinus''' ([[latinščina|latinsko]]: ''sinus paranasalis'') je vsaka od z zrakom napolnjenih votlin v [[čelnica|čelnici]], [[sitka|sitki]], [[zagozdnica|zagozdnici]] in [[zgornja čeljustnica|zgornji čeljustnici]]. Odeva jih [[sluznica|respiratorna sluznica]]. Prek ustij (''ostia'') se povezujejo z [[nosna votlina|nosnima votlinama]], sicer pa so v tesnem topografskem razmerju z [[očesna votlina|očesnima votlinama]], [[lobanjska votlina|lobanjsko votlino]] in [[možganska opna|možganskimi opnami]]. == Zgradba == [[Slika:Paranasal_sinuses_numbers.svg|right|thumb|Obnosne votline pri človeku:<br /> 1. čelni votlini<br />2. sitkini votlini<br />3. zagozdnična votlina<br />4. zgornječeljustnični votlini]] Pri sesalcih so glede na njihovo lego možne različne obnosne votline, ki pa niso prisotne pri vseh vrstah: * [[zgornječeljustnična votlina]] (maksilarni sinus, ''sinus maxillaris'') * [[čelna votlina]] (frontalni sinus, ''sinus frontalis'') * [[zagozdnična votlina]] (sfenoidalni sinus, ''sinus sphenoidalis'') * [[sitkina votlina]] (etmoidni sinus, ''sinus ethmoidalis'') * [[solznična votlina]] (lakrimalni sinus, ''sinus lacrimalis'') * [[nebnična votlina]] (palatinalni sinus, ''sinus palatinus'') Pri človeku so obnosne votline parni zgornječeljustnični votlini, parni čelni votlini, parni sitkini votlini in ena sama zagozdnična votlina. == Vloga == Preko vodov, ki obnosne votline povezujejo nosno votlino, vstopa vanje zrak. Evolucijska prednost obnosnih votlin je morda povečanje [[lobanja|lobanje]] brez prekomernega povečanja teže glave. Obnosne votline se nahajajo v delih kosti, ki so le malo obremenjeni in se zato ne razvijajo kot ostali predeli. == Bolezni == Ker so obnosne votline povezane z nosno votlino, se lahko okužbe od tam prenesejo in pride do vnetja ([[vnetje sinusov|sinusitis]]). Ker je sluznica v obnosnih votlinah slabo prekrvljena in ker so vodi v nosno votlino ozki, pride hitro do nabiranja sekreta. Pri [[rinitis]]u se lahko vodi tudi zamašijo, kar lahko povzroča bolečine pri velikih spremembah [[tlak]]a, na primer pri [[potapljanje|potapljanju]], [[planinarjenje|planinarjenju]] ali potovanju z [[letalo]]m. Pride lahko tudi do [[empiem]]a, [[gnoj]]nega vnetja. [[Antibiotik]]i slabo porazdeljujejo v obnosne votline in zato se v njih [[bakterije]] pogosto nemoteno zadržujejo. Neozdravljeno vnetje lahko vodi v pogoste ponavljajoče okužbe obnosnih votlin. == Viri == {{seznam_referenc}} *F.-V. Salomon: ''Knöchernes Skelett''. In: Salomon, F.-V. u.&nbsp;a.&nbsp;(Hrsg.): ''Anatomie für die Tiermedizin.'' Enke-Verlag, Stuttgart 2004, Str.&nbsp;37–110. ISBN 3-8304-1007-7 [[Kategorija:Lobanja]] [[Kategorija:Glava in vrat]] [[Kategorija:Dihala]] {{normativna kontrola}} i4g4l21k0pjumx5maiznrd4sv5iu4b8 0 266829 6759000 6752399 2026-10-01T04:39:19Z ~2026-52730-14 266615 6759000 wikitext text/x-wiki [[Slika:Referendum PPKŽ 2025 GlasovanjeKranj.jpg|sličica|Oddaja glasovnice na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumu o Zakonu o pomoči prostovoljnem končanju življenja]] (Kranj, 2025)]] V Sloveniji obstaja '''ustavodajni''', '''zakonodajni''' ter '''posvetovalni''' [[referendum]] in '''referendum o mednarodnih povezavah'''. Na lokalni ravni so mogoči še naknadni in svetovalni referendum, referendum za ustanovitev nove občine in referendum o samoprispevku.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Referendum, ljudska iniciativa in evropska državljanska pobuda {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/referendum-ljudska-iniciativa-in-evropska-drzavljanska-pobuda/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-02-22|language=sl}}</ref> == Vrste referendumov == === Zakonodajni referendum === Zakonodajni referendum je neobvezna oblika referenduma.<ref>{{Navedi splet|title=Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS|url=http://e-kurs.si/komentar/oblika-in-predmet-zakonodajnega-referenduma/|website=Oblika in predmet zakonodajnega referenduma - e-KURS|accessdate=2022-02-22|language=sl-SI}}</ref> Zakonodajne referendume v Sloveniji ureja 90. člen [[Ustava Republike Slovenije|ustave Republike Slovenije]] ter Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI). V Sloveniji je sprva zakonodajni referendum potekal v obliki predhodnega in naknadnega referenduma. Slovenska ustavna ureditev iz leta 2013 za referendum zahteva referendumsko iniciativo, predmet referendumskega odločanja in dvig pragu legitimnosti. Od leta 2013 lahko zakonodajni referendum zahtevajo volivci z najmanj 40.000 zainteresiranimi, vendar se referenduma za zakone o nujnih obrambnih ukrepih, zakonih davčno-finančnega področja, zakonov o ratifikacijah mednarodnih pogodb ter zakonih, ki preprečujejo protiustavnosti na področju človekovih pravic ne sme več organizirati. V isti ureditvi je bil potrditveni način zamenjan z zavrnitvenim (za zavrnitev zakona je potrebna vsaj petina glasov vseh volivcev). V Sloveniji velja tudi dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida, zato morata za zavrnitev zakona veljati tako relativna večina kakor tudi kvorum večine.<ref name=":02" /> === Posvetovalni referendum === Posvetovalni referendum je vrsta referenduma, ki ga razpiše Državni zbor o svojih vprašanjih, ki se nanašajo bodisi na državo bodisi na omejeno območje. Izid referenduma za Državni zbor ni zavezujoč. Referendum razpiše Državni zbor, pobudo zanj pa lahko vloži vsak poslanec.<ref name=":02" /> === Referendum o spremembi ustave === Na referendumu o spremembi ustave se odloča o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel Državni zbor. Razpiše ga državni zbor, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je v tem primeru potrjena, če je udeležba nad 50% in hkrati večina glasuje za.<ref name=":02" /> === Referendum o mednarodnih povezavah === Na referendumu o mednarodnih povezavah se odloča o prenosu uresničevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo. Državni zbor lahko razpiše referendum po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine. Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu. Referendum te vrste je opisan v 3.a členu ustave.<ref name=":02" /><ref>{{Navedi splet|title=PisRS - Pravno informacijski sistem|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=USTA1|website=pisrs.si|accessdate=2024-05-17}}</ref> == Dosedanji referendumi == V tabeli je v stolpcu »Vrsta« označeno, za katerega od štirih vrst referendumov gre: * z – zakonodajni referendum * p – posvetovalni referendum * u – referendum o spremembi ustave (v Sloveniji še ni bil izveden) * m – referendum o mednarodnih povezavah Kot uspešen referendum je označen tisti referendum, s katerim je predlagatelj dosegel želeni rezultat. {| class="wikitable sortable" ! width="49%" |Referendum ! width="18%" |Datum ! width="18%" |Predlagatelj ! width="4%" |Vrsta !Ud. ! width="15%" |Uspešnost |- |[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije]] |23. december 1990 |[[DEMOS]]<ref>{{Navedi splet|title=Plebiscit 1990 - Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/viri-za-ucence-in-ucitelje/1873|website=www.muzej-nz.si|accessdate=2024-05-20}}</ref> | style="text-align:center;" | |93,2% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum za volitve v državni zbor]] |8. december 1996 |[[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] (podpisi volilcev), poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] in poslanci [[Državni svet Republike Slovenije|DS]] | style="text-align:center;" |z |37,9% | style="background:lightgrey;" |različni rezultati za več vprašanj |- |[[Referendum o financiranju gradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne]] |10. januar 1999 |30 poslancev [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] ([[SDSS]], [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) | style="text-align:center;" |z |27,3% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Naknadni zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo]] |17. junij 2001 | | style="text-align:center;" |z |35,7% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic|Posvetovalni referendum o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d.]] | rowspan="2" |19. januar 2003 |Zaposleni v Slovenskih železnicah | style="text-align:center;" |z |31,1% | style="background:salmon;" |zaradi vprašanja v nikalni obliki je večinski ''proti'' dejansko pomenil večinski ''za'' |- |[[Zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje]] |Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje<ref>{{Navedi splet|title=Po podpise za referendum|url=https://www.dnevnik.si/35744|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-18|archive-date=2023-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20230718135029/https://www.dnevnik.si/35744|url-status=dead}}</ref> | style="text-align:center;" |z |31,1% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo]] | rowspan="2" |23. marec 2003 | | style="text-align:center;" |m |60,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO)|Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v NATO]] | | style="text-align:center;" |m |60,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o odpiralnem času trgovin|Zakonodajni referendum o odpiralnem času trgovin]] |21. september 2003 | | style="text-align:center;" |z |27,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih]] |4. april 2004 | | style="text-align:center;" |z |31,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o RTV, 2005|Referendum o RTV]] |25. september 2005 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] in [[Socialni demokrati]] | style="text-align:center;" |z |30,7% | style="background:salmon;" | |- |[[Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (29. januar 2006)|Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji]] (lokalni) |29. januar 2006 | | style="text-align:center;" |p | | rowspan="2" style="background:lightgrey;" |različni rezultati za posamezne občine |- |[[Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji (9. april 2006)|Posvetovalni referendum o občinah v Sloveniji]] (lokalni) |9. april 2006 | | style="text-align:center;" |p | |- |[[Referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic]] |11. november 2007 |[[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] | style="text-align:center;" |z |58,0% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o slovenskih pokrajinah|Posvetovalni referendum o pokrajinah]] |22. junij 2008 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Nova Slovenija|NSi]]<ref>{{Navedi splet|title=Na volišča že pred volitvami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-volisca-ze-pred-volitvami/86400|website=rtvslo.si|accessdate=2024-05-13|language=sl}}</ref> | style="text-align:center;" |p |11,0% | style="background:lightgrey;" |različni rezultati za posamezne pokrajine |- |[[Referendum o arbitražnem sporazumu|Referendum o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško]] |6. junij 2010 |poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] | style="text-align:center;" |z |42,7% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o RTV, 2010|Referendum o RTV]] |13. december 2010 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | style="text-align:center;" |z |14,8% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o malem delu]] |10. april 2011 |[[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije|ZSSS]] in [[Študentska organizacija Slovenije|ŠOS]]<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o malem delu: razmeroma visoka udeležba in tesen izid|url=https://www.dnevnik.si/1042431900|website=Dnevnik|date=2011|accessdate=2023-07-04}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | style="text-align:center;" |z |34,0% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno]] | rowspan="3" |5. junij 2011<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil 5. junij za datum referenduma o zakonu o arhivih - SiOL.net|url=http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/04/dz_potrdil_datum_referenduma_o_zakonu_o_arhivih.aspx|website=web.archive.org|date=2011-04-25|accessdate=2022-10-25|archive-date=2011-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110425112229/http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/04/dz_potrdil_datum_referenduma_o_zakonu_o_arhivih.aspx|url-status=bot: unknown}}</ref> |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | style="text-align:center;" |z |40,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o pokojninski reformi]] | | style="text-align:center;" |z |40,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih 2011|Referendum o zakonu o arhivih]] |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] | style="text-align:center;" |z |40,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o Družinskem zakoniku]] |25. marec 2012<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|title=arhivska kopija|accessdate=2015-12-21|archive-date=2016-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160830221615/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/zakonodajni-referendum-o-druzinskem-zakoniku|url-status=dead}}</ref> |[[Civilna iniciativa za družino in pravice otrok]] | style="text-align:center;" |z |30,3% | style="background:lightgreen;" | |- | colspan="6" style="background:lightgrey;text-align:center;" |Sprejeta ustavna dopolnila, ki omejujejo možnosti razpisa referenduma in uvedejo kvorum |- |[[Referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva]] |8. junij 2014<ref name="MMC RTVSLO superreferendum">[http://www.rtvslo.si/slovenija/tu-je-referendumska-nedelja/338861 Rtvslo.si - Tu je referendumska nedelja]</ref> |[[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" |z |11,7% | style="background:salmon;" |ni dosegel kvoruma |- |[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih]] |20. december 2015 |[[Glas za otroke in družine|Za otroke gre]] | style="text-align:center;" |z |36,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]] |24. september 2017 |[[Vili Kovačič]] | style="text-align:center;" |z |20,6% | style="background:salmon;" |ni dosegel kvoruma, razveljavljen |- |[[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper]] |13. maj 2018 |[[Vili Kovačič]] |style="text-align:center;" |z |15,0% |style="background:salmon;" |ni dosegel kvoruma |- |[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah]] |11. julij 2021 |Gibanje za pitno vodo | style="text-align:center;" |z |46,5% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|Referendum o Zakonu o RTV Slovenija]] | rowspan="3" |27. november 2022 | rowspan="3" |[[Slovenska demokratska stranka]] | style="text-align:center;" |z |41,8% | style="background:salmon;" | |- |[[Referendum o Zakonu o dolgotrajni oskrbi]] | style="text-align:center;" |z |41,8% | style="background:salmon;" | |- |[[Referendum o spremembah Zakona o vladi]] | style="text-align:center;" |z |41,9% | style="background:salmon;" | |- |[[Referendum o rabi konoplje]] | rowspan="3" |9. junij 2024 | rowspan="3" |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" |p |41,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o preferenčnem glasu]] | style="text-align:center;" |p |41,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o prostovoljnem končanju življenja]] | style="text-align:center;" |p |41,4% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke]] |11. maj 2025 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|N.Si]], [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]] | style="text-align: center;" |z |26,0% | style="background:lightgreen;" | |- |[[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]] |23. november 2025 |Koalicija »Proti zastrupitvi bolnikov!« | style="text-align:center;" |z |40,9% | style="background:lightgreen;" | |- |} == Glej tudi == * [[Koroški plebiscit]] == Viri == <references /> {{Referendumi v Sloveniji}} [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] fqx6ubpz3y0pokcggzb4cso8s3to1ih 0 268382 6759080 6688487 2026-10-01T07:48:22Z ~2026-52758-64 266625 6759080 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |image = <!-- WD --> | image_size = 270 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 174 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = [[AC Milan]] | clubnumber = 14 | youthyears1 = 1996–2001 | youthyears2 = 2001–2003 | youthclubs1 = [[NK Zadar|Zadar]] | youthclubs2 = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | years1 = 2003–2008 | clubs1 = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | caps1 = 94 | goals1 = 39 | years2 = 2003–2004 | clubs2 = → [[HŠK Zrinjski Mostar|Zrinjski]] (pos.) | caps2 = 22 | goals2 = 8 | years3 = 2004–2005 | clubs3 = → [[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]] (pos.) | caps3 = 18 | goals3 = 4 | years4 = 2008–2012 | clubs4 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] | caps4 = 127 | goals4 = 13 | years5 = 2012–2025 | clubs5 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] | caps5 = 394 | goals5 = 30 | years6 = 2025– | clubs6 = [[AC Milan]] | caps6 = | goals6 = | nationalyears1 = 2001 | nationalyears2 = 2001 | nationalyears3 = 2003 | nationalyears4 = 2003–2004 | nationalyears5 = 2004–2005 | nationalyears6 = 2006– | nationalteam1 = Hrvaška U15 | nationalteam2 = Hrvaška U17 | nationalteam3 = Hrvaška U18 | nationalteam4 = Hrvaška U19 | nationalteam5 = Hrvaška U21 | nationalteam6 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] | nationalcaps1 = 2 | nationalcaps2 = 2 | nationalcaps3 = 7 | nationalcaps4 = 11 | nationalcaps5 = 15 | nationalcaps6 = 204 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 0 | nationalgoals3 = 0 | nationalgoals4 = 2 | nationalgoals5 = 2 | nationalgoals6 = 30 }} '''Luka Modrić''', [[Hrvati|hrvaški]] [[nogometaš]], * [[9. september]] [[1985]], [[Zadar]], [[SFRJ|Hrvaška]]. Trenutno igra za italijanski klub [[AC Milan]], pred tem je bil dolgoletni član [[Real Madrid]]a, v katerega je prestopil avgusta 2012 iz [[Tottenham Hotspur|Tottenhama]] za 35 milijonov €. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{AC Milan Squad}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Modrić, Luka}} [[Kategorija:Hrvaški nogometaši]] [[Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši HŠK Zrinjskega Mostarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interja Zaprešić]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]] [[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]] [[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Milana]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] qs90d0rekmtpjzaolm6g0ocxnrz8crc 0 272716 6759038 5637569 2026-10-01T06:48:32Z ~2026-44996-51 264415 6759038 wikitext text/x-wiki '''Mara''' je lahko: * [[Mara (osebno ime)]] * priimek več znanih ljudi: ** [[Kamisese Mara]], fidžijski zgodovinar in politik ** [[Kate Mara]], ameriška igralka ** [[Rooney Mara]], ameriška igralka * [[Mara-do]], otok v Južni Koreji * [[Mara (reka, Italija)|Mara]], reka v Italiji in Švici * [[Mara (reka, Kenija)|Mara]], mejna reka v Keniji in Tanzaniji * [[Mara, Sardinija]], naselje v Italiji * [[Mara (pampski zajec)|Mara]], južnoameriški pampski glodalec * lokalno poimenovanje za rezervat [[Masai Mara]] {{disambig}} 0tm0x6dqx7lv1yz9w2n44ddrfqz1v70 6759039 6759038 2026-10-01T06:51:18Z ~2026-44996-51 264415 6759039 wikitext text/x-wiki '''Mara''' je lahko: * [[Mara (osebno ime)]] * priimek več znanih ljudi: ** [[Kamisese Mara]], fidžijski zgodovinar in politik ** [[Kate Mara]], ameriška igralka ** [[Rooney Mara]], ameriška igralka * [[Mara-do]], otok v Južni Koreji * [[Mara (reka, Italija)|Mara]], reka v Italiji in Švici * [[Mara (reka, Kenija)|Mara]], mejna reka v Keniji in Tanzaniji * [[Mara (reka, Romunija)|Mara]], reka v Romuniji * [[Mara, Sardinija]], naselje v Italiji * [[Mara (pampski zajec)|Mara]], južnoameriški pampski glodalec * lokalno poimenovanje za rezervat [[Masai Mara]] {{disambig}} lu8qc9sfk8bd7xfgz7lx91q1ulo3zoj 6759041 6759039 2026-10-01T06:54:12Z ~2026-44996-51 264415 6759041 wikitext text/x-wiki '''Mara''' je lahko: * [[Mara (osebno ime)]] * priimek več znanih ljudi: ** [[Kamisese Mara]], fidžijski zgodovinar in politik ** [[Kate Mara]], ameriška igralka ** [[Rooney Mara]], ameriška igralka * [[Mara-do]], otok v Južni Koreji * [[Mara (reka, Italija)|Mara]], reka v Italiji in Švici * [[Mara (reka, Kenija)|Mara]], mejna reka v Keniji in Tanzaniji * [[Mara (Romunija)|Mara]], reka v Romuniji * [[Mara, Sardinija]], naselje v Italiji * [[Mara (pampski zajec)|Mara]], južnoameriški pampski glodalec * lokalno poimenovanje za rezervat [[Masai Mara]] {{disambig}} d5is5cqkdj76v1421anf0hsmue6fcfs 6759068 6759041 2026-10-01T07:33:16Z ~2026-44996-51 264415 6759068 wikitext text/x-wiki '''Mara''' je lahko: * [[Mara (osebno ime)]] * priimek več znanih ljudi: ** [[Kamisese Mara]], fidžijski zgodovinar in politik ** [[Kate Mara]], ameriška igralka ** [[Rooney Mara]], ameriška igralka * [[Mara-do]], otok v Južni Koreji * [[Mara (reka, Italija)|Mara]], reka v Italiji in Švici * [[Mara (reka, Kenija)|Mara]], mejna reka v Keniji in Tanzaniji * [[Mara (Romunija)|Mara]], reka v Romuniji * [[Mara, Sardinija]], naselje v Italiji * [[Mara (pampski zajec)|Mara]], južnoameriški pampski glodalec ([[Patagonska mara]]) * lokalno poimenovanje za rezervat [[Masai Mara]] {{disambig}} 2c2sjeejzn9fd6f98eb5qouezcdfpst 0 278252 6759198 6094276 2026-10-01T11:03:32Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6759198 wikitext text/x-wiki '''Čufar''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 93 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.654. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksander Čufar]] (*1962), fotograf * [[Andreja Čufar]] (*1961), (klinična) farmacevtka *[[Alojz Čufar]]/[[Alojz Zuffar]] (1852—1907), gozdar in geodet, pogozdovalec Krasa in Brionov * [[Katarina Čufar]] (*1958), lesarska strokovnjakinja, prof. BF * [[Kristina Čufar]], teoretičarka in sociologinja prava *[[Martin Čufar]] (1947—2003), alpinist, gorski reševalec in trener športnega plezanja * [[Martina Čufar]] (*1977), športna plezalka * [[Tone Čufar]] (1905—1942), književnik (pesnik, pisatelj in dramatik) ==Glej tudi== * priimek [[Čufer]] ==Etimologija== Priimek je izpričan v Baški dolini od 16. stoletja dalje (Tschuffer, Zuffer, Schüffer). Izhaja morda iz nem. besede Schopf 'čop', morda pa gre za furlansko besedo zuffo 'čuf', iz katere izvira vzdevek čufar 'moški, ki je nosil v kito spletene lase'.<ref>Silvo Torkar: O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini. ''Razprave'' XV. Ljubljana: SAZU, 1996.</ref> == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čufar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] o8rg128agjxtk1tx2ghtr9hm5y1i4s6 4 282723 6758972 6757406 2026-10-01T00:42:59Z /* Prošnja za pregled osnutka biografskega članka */ odgovor 6758972 wikitext text/x-wiki 6758973 6758972 2026-10-01T00:47:39Z LuniZunie 251995 Restored revision 6757406 by [[Special:Contributions/Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[en:w:User:BrandonXLF/Restorer|Restorer]]) 6758973 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:27, 24. september 2026 (CEST) ssf9dic45037cuzls999cxdvsv46i1b 6759089 6758973 2026-10-01T08:01:22Z GeographieMan 179499 /* 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! */ nov razdelek 6759089 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:27, 24. september 2026 (CEST) == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == [[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]] Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja. K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom. '''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja. Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite na Wikimedia Commons in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala. 🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''. * [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']] * [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']] 📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi. Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]]. 📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na: * [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu] * [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku] * [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku] * [https://t.me/sl_wiki Telegramu] Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja na Wikimedia Commons]]. Veselimo se vaših fotografij! <small>To sporočilo ste prejeli, ker ste v preteklosti sodelovali v natečaju Wiki Loves Monuments. Če ne želite prejemati prihodnjih obvestil, se lahko obrnete na organizacijsko ekipo.</small> -- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji — <i>[[User:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[User talk:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> <!-- Message sent by User:OlesiaLukaniuk (WMUA)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:GeographieMan/WLM_Slovenia_participants_2019-2023&oldid=31104615 --> — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:01, 1. oktober 2026 (CEST) 20uvvlem2q2ufa6iazee9nd95u2ws94 6759092 6759089 2026-10-01T08:02:07Z GeographieMan 179499 6759092 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:27, 24. september 2026 (CEST) == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == [[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]] Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja. K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom. '''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja. Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite na Wikimedia Commons in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala. 🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''. * [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']] * [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']] 📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi. Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]]. 📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na: * [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu] * [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku] * [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku] * [https://t.me/sl_wiki Telegramu] Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja na Wikimedia Commons]]. Veselimo se vaših fotografij! <small>To sporočilo ste prejeli, ker ste v preteklosti sodelovali v natečaju Wiki Loves Monuments. Če ne želite prejemati prihodnjih obvestil, se lahko obrnete na organizacijsko ekipo.</small> -- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 6gx0dgfcw5edi2l3p09tpus4b031xyz 6759108 6759092 2026-10-01T08:52:02Z Upwinxp 126544 /* 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! */ pp :) 6759108 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]<sup><small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small></sup> 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:27, 24. september 2026 (CEST) == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == [[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]] Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja. K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom. '''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja. Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite v Wikimedijino Zbirko in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala. 🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''. * [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']] * [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']] 📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi. Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]]. 📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na: * [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu] * [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku] * [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku] * [https://t.me/sl_wiki Telegramu] Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja v Wikimedijini Zbirki]]. Veselimo se vaših fotografij! -- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 1zikhmma3y5lkp8kd8w0nf5pffn0gsb 0 286821 6759049 5932549 2026-10-01T07:17:05Z Engelbert 76895 pp 6759049 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marcel Dagnan |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marcel Dagnan''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. junij]] [[1885]], † [[20. maj]] [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Dagnan/Marcel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dagnan, Marcel}} [[Kategorija:Rojeni leta 1885]] [[Kategorija:Umrli leta 1978]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] o2ff0l7dmqqhq9pmtx9vcfhq64pfjpz 6759050 6759049 2026-10-01T07:17:42Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1885]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1978]]; +[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marcel Dagnan |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marcel Dagnan''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. junij]] [[1885]], † [[20. maj]] [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Dagnan/Marcel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dagnan, Marcel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] 9hjtmsoocipb01op9t3e1uvi4svtvq3 0 286822 6759055 6218363 2026-10-01T07:22:38Z Engelbert 76895 pp 6759055 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marius Daille |image=<!--WD--> |caption=Marius Daille (1900) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marius Daille''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. oktober]] [[1878]], † [[6. januar]] [[1978]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [http://www.generals.dk/general/Daille/Marius/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Daille, Marius}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] 1y78fx8ixs5swnm92i39pvx5kmpctw1 0 286824 6759063 5934498 2026-10-01T07:30:14Z Engelbert 76895 pp 6759063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre Dame |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1906–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre Dame''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. oktober]] [[1887]], † [[18. julij]] [[1940]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Dame/Pierre/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dame, Pierre}} [[Kategorija:Rojeni leta 1887]] [[Kategorija:Umrli leta 1940]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] exbe34klhfadxzi9x1ba2ae5veypk08 6759066 6759063 2026-10-01T07:32:10Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre Dame |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1906–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre Dame''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. oktober]] [[1887]], † [[18. julij]] [[1940]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Dame/Pierre/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dame, Pierre}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Umrli v zaporu]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] jetyq2cdngre306skoz24lmsmn0m7zl 0 286825 6759154 5927153 2026-10-01T10:03:02Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6759154 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Joseph Damidaux |lived |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles-Joseph Damidaux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[29. marec]] [[1891]], † [[11. maj]] [[1980]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Damidaux/Charles-Joseph-Gaston/France.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Damidaux, Charles-Joseph}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1980]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] c0vd0mwltqyjn3xagfcmiqbzgznk3fk 6759156 6759154 2026-10-01T10:04:02Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1980]]; +[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Joseph Damidaux |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles-Joseph Damidaux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[29. marec]] [[1891]], † [[11. maj]] [[1980]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Damidaux/Charles-Joseph-Gaston/France.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Damidaux, Charles-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] o4k2178c6cwmuq6bge82tqqj71ffi3e 0 286826 6759158 5932382 2026-10-01T10:08:12Z Engelbert 76895 pp 6759158 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Lucien-Edmond Danjean |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Lucien-Edmond Danjean''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[22.februar]] [[1885]], † [[6. september]] [[1949]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Danjean/Lucien-Edmond/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Danjean, Lucien-Edmond}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 7ke0xldoujoh02u37hfgcxhhkp4rk4j 0 286827 6759164 5934987 2026-10-01T10:12:08Z Engelbert 76895 pp, nk 6759164 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=René-Albert Darde |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1942 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''René-Albert Darde''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. december]] [[1884]], † [[25. maj]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Darde/Ren%C3%A9-Albert/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Darde, René-Albert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1884]] [[Kategorija:Umrli leta 1961]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] qjekhqh3zkp4wlggci26b4w3n8f24v1 6759165 6759164 2026-10-01T10:12:41Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1884]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1961]]; +[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=René-Albert Darde |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1942 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''René-Albert Darde''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. december]] [[1884]], † [[25. maj]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Darde/Ren%C3%A9-Albert/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Darde, René-Albert}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] o0g0wa5aptru1037rzxrozjm9dygkid 0 286829 6759166 6097103 2026-10-01T10:15:22Z Engelbert 76895 pp, nk 6759166 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Achille-Fernand-Hector Dassonville |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1947 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Achille-Fernand-Hector Dassonville''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[12. avgust]] [[1890]], † [[28. avgust]] [[1967]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Dassonville/Achille-Fernand-Hector/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Dassonville, Achille-Fernand-Hector}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Svobodnih francoskih sil]] 6xzoxfhht5rjsc68v01oiaprtgk5q7q 0 286830 6759218 5927992 2026-10-01T11:49:49Z Engelbert 76895 pp 6759218 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ernest-André Daudin |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ernest-André Daudin''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. avgust]] [[1880]], † [[6. december]] [[1977]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Daudin/Ernest-Andr%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Daudin, Ernest-André}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bf5lorlquuxeo16nrese43bud76y8r4 0 286831 6759222 6097928 2026-10-01T11:53:23Z Engelbert 76895 pp, nk 6759222 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Adrien-Loius Daumas |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Adrien-Loius Daumas''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. maj]] [[1882]], † [[21. avgust]] [[1944]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Daumas/Adrien-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Daumas, Adrien-Loius}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 0tx8nrh4th3drzjuggw7e06mg2bord8 0 287035 6758935 6676096 2026-09-30T21:35:32Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6758935 wikitext text/x-wiki '''Frelih''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 707 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 325. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ana Frelih-Larsen]], agronomka, ekologinja * [[Boštjan Frelih]] (*1993), nogometaš * [[Črtomir Frelih]] (*1960), slikar in grafik, pedagog *[[Darja Frelih|Darja (Božidara) Frelih]] (1953–2010), muzikologinja, bibliotekarka, bibliografka * [[Drago Frelih]] (*1948), športnik kolesar in alpinist? * [[Emil Frelih]] (1912–2007), operni režiser, scenograf in publicist *[[Franc Frelih]], podjetnik (poslovnež) *[[Irena Trenc Frelih]] (*1944), prevajalka, urednica, založnica * [[Ivo Frelih]] (1907–1991), fotograf, organizator * [[Janez Frelih]] (*1942), športni delavec in sodnik za skoke in teke (komunalni gospodarstvenik) * [[Jasmin B. Frelih]] (*1986), pisatelj *[[Josip Frelih]], vinar *[[Jure Frelih]], naravoslovni fotograf *[[Ljudmila Frelih]], jazz pevka * [[Lovro Frelih]], glasbenik, zborovodja * [[Luka Frelih]] (*1974), računalniški umetnik, programer, odprtokodni aktivist * [[Majda Frelih Ribič]] (1930–2014), umetnostna zgodovinarka, konservatorka * [[Marko Frelih]] (*1962), arheolog, etnološki muzealec (za Afriko in Ameriko) * [[Marta Frelih]] (1967–2025), filmsko-gledališka ustvarjalka, kostumografka, scenografka, režiserka dokumentarnih filmov * [[Martina Frelih]] (*1977), geografka, knjižničarka, speleologinja * [[Matej Frelih]] (1828–1892), duhovnik, pisatelj, pesnik, prevajalec * [[Matevž Frelih]] (1905–1944), alpinist, smučar, gorski reševalec, partizan *[[Nataša Polajnar Frelih]], umetnostna zgodovinarka * [[Polona Frelih (namizna tenisačica)|Polona Frelih]] (*1970), namizna tenisačica * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] (*1984), novinarka, dopisnica * [[Polona Frelih (odbojkarica)|Polona Frelih]] (*2004), odbojkarica * [[Rok Frelih]] (*1994), prvak in virtuoz na diatonični harmoniki, avtor, skladatelj * [[Sandi Frelih]] (*1948), radijski novinar, urednik * [[Saša Frelih]] - Mišo (1947–2025), organist v frančiškanski cerkvi in "hišni" skrbnik orgel v Cankarjevem domu * [[Tone Frelih]] (*1945), filmski delavec, režiser in pisatelj *[[Uroš Frelih]], fotograf *Velibor - Borči Frelih, starosta mariborske košarke, trener *[[Veronika Frelih]], vinarka, šolana v Franciji * [[Žiga Frelih]] (*1998), nogometaš == Glej tudi == * priimek [[Fröchlich]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Frelih}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] rzfq8wmnmgsoqx0q8530a0mmj9yuz4l 6758937 6758935 2026-09-30T21:38:27Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6758937 wikitext text/x-wiki '''Frelih''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 707 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 325. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ana Frelih-Larsen]], agronomka, ekologinja * [[Boštjan Frelih]] (*1993), nogometaš * [[Črtomir Frelih]] (*1960), slikar in grafik, pedagog *[[Darja Frelih|Darja (Božidara) Frelih]] (1953–2010), muzikologinja, bibliotekarka, bibliografka * [[Drago Frelih]] (*1948), športnik kolesar in alpinist? * [[Emil Frelih]] (1912–2007), operni režiser, scenograf in publicist *[[Franc Frelih]], podjetnik (poslovnež) *[[Irena Trenc Frelih]] (*1944), prevajalka, urednica, založnica * [[Ivo Frelih]] (1907–1991), fotograf, organizator * [[Janez Frelih]] (*1942), športni delavec in sodnik za skoke in teke (komunalni gospodarstvenik) * [[Jasmin B. Frelih]] (*1986), pisatelj *[[Josip Frelih]], vinar *[[Jure Frelih]], naravoslovni fotograf *[[Ljudmila Frelih]], jazz pevka * [[Lovro Frelih]], glasbenik, zborovodja * [[Luka Frelih]] (*1974), računalniški umetnik, programer, odprtokodni aktivist * [[Majda Frelih Ribič]] (1930–2014), umetnostna zgodovinarka, konservatorka * [[Marko Frelih]] (*1962), arheolog, etnološki muzealec (za Afriko in Ameriko) * [[Marta Frelih]] (1967–2025), filmsko-gledališka ustvarjalka, kostumografka, scenografka, režiserka dokumentarnih filmov * [[Martina Frelih]] (*1977), geografka, knjižničarka, speleologinja * [[Matej Frelih]] (1828–1892), duhovnik, pisatelj, pesnik, prevajalec * [[Matevž Frelih]] (1905–1944), alpinist, smučar, gorski reševalec, partizan *[[Nataša Polajnar Frelih]], umetnostna zgodovinarka * [[Polona Frelih (namizna tenisačica)|Polona Frelih]] (*1970), namizna tenisačica * [[Polona Frelih (novinarka)|Polon(c)a Frelih]] (*1984), novinarka, dopisnica * [[Polona Frelih (odbojkarica)|Polona Frelih]] (*2004), odbojkarica * [[Rok Frelih]] (*1994), prvak in virtuoz na diatonični harmoniki, avtor, skladatelj * [[Sandi Frelih]] (*1948), radijski novinar, urednik * [[Saša Frelih]] - Mišo (1947–2025), organist v frančiškanski cerkvi in "hišni" skrbnik orgel v Cankarjevem domu * [[Tone Frelih]] (*1945), filmski delavec, režiser in pisatelj *[[Uroš Frelih]], fotograf *Velibor - Borči Frelih, starosta mariborske košarke, trener *[[Veronika Frelih]], vinarka, šolana v Franciji * [[Žiga Frelih]] (*1998), nogometaš == Glej tudi == * priimek [[Fröchlich]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Frelih}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bm8nupsg47vo1sglalxbesh85kt5i9o 0 291054 6758848 6596779 2026-09-30T18:40:15Z ~2026-52625-68 266597 /* */ 6758848 wikitext text/x-wiki {{Razširi}} {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl Ritter von Prager |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of the German Empire.svg|20px|Nemško cesarstvo]] [[Nemško cesarstvo]]<br>[[Slika:Flag of Germany (2-3).svg|20px|]] [[Weimarska republika]]<br>[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px|]] [[Tretji rajh]] |branch=[[Slika:OKH2.svg|20px|Heer (Wehrmacht)]] [[Heer (Wehrmacht)|Heer]] |serviceyears=1894–1942 |rank=[[General pehote (Wehrmacht)|General pehote]] |unit= |commands=[[19. pehotni polk (Reichswehr)|19. pehotni polk]]<br>[[27. armadni korpus (Wehrmacht)|27. armadni korpus]]<br>[[25. armadni korpus (Wehrmacht)|25. armadni korpus]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Karl Ritter von Prager''', [[Nemci|nemški]] [[general]], * [[23. oktober]] [[1875]], † [[31. januar]] [[1959]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam nemških generalov]] {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == * [http://www.reocities.com/~orion47/WEHRMACHT/HEER/General2/PRAGER_KARL.html Axis Biographical Research] {{ikona en}} * [https://generals.dk/general/von_Prager/Karl_Ritter/Germany.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Prager, Karl Ritter von}} [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:Nemški plemiči]] [[Kategorija:Generali Heera (Wehrmacht)]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)]] [[Kategorija:Nosilci hišnega reda Hohenzollernov]] [[Kategorija:Nosilci bavarskega redu za vojaške zasluge]] 2ittj0zgpwft2byu4255re2ofkg7ki7 6758863 6758848 2026-09-30T19:01:33Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6758848|6758848]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-52625-68|~2026-52625-68]] ([[User talk:~2026-52625-68|pogovor]]) 6758863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl Ritter von Prager |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of the German Empire.svg|20px|Nemško cesarstvo]] [[Nemško cesarstvo]]<br>[[Slika:Flag of Germany (2-3).svg|20px|]] [[Weimarska republika]]<br>[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px|]] [[Tretji rajh]] |branch=[[Slika:OKH2.svg|20px|Heer (Wehrmacht)]] [[Heer (Wehrmacht)|Heer]] |serviceyears=1894–1942 |rank=[[General pehote (Wehrmacht)|General pehote]] |unit= |commands=[[19. pehotni polk (Reichswehr)|19. pehotni polk]]<br>[[27. armadni korpus (Wehrmacht)|27. armadni korpus]]<br>[[25. armadni korpus (Wehrmacht)|25. armadni korpus]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Karl Ritter von Prager''', [[Nemci|nemški]] [[general]], * [[23. oktober]] [[1875]], † [[31. januar]] [[1959]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam nemških generalov]] {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == * [http://www.reocities.com/~orion47/WEHRMACHT/HEER/General2/PRAGER_KARL.html Axis Biographical Research] {{ikona en}} * [https://generals.dk/general/von_Prager/Karl_Ritter/Germany.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Prager, Karl Ritter von}} [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:Nemški plemiči]] [[Kategorija:Generali Heera (Wehrmacht)]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)]] [[Kategorija:Nosilci hišnega reda Hohenzollernov]] [[Kategorija:Nosilci bavarskega redu za vojaške zasluge]] gg9ryj3t1mhpexkaqmtzs75qzioe2xc 6758876 6758863 2026-09-30T19:25:02Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Karl Ritter von Prager]] na [[Karl von Prager]]: brez naziva 6758863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Karl Ritter von Prager |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of the German Empire.svg|20px|Nemško cesarstvo]] [[Nemško cesarstvo]]<br>[[Slika:Flag of Germany (2-3).svg|20px|]] [[Weimarska republika]]<br>[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px|]] [[Tretji rajh]] |branch=[[Slika:OKH2.svg|20px|Heer (Wehrmacht)]] [[Heer (Wehrmacht)|Heer]] |serviceyears=1894–1942 |rank=[[General pehote (Wehrmacht)|General pehote]] |unit= |commands=[[19. pehotni polk (Reichswehr)|19. pehotni polk]]<br>[[27. armadni korpus (Wehrmacht)|27. armadni korpus]]<br>[[25. armadni korpus (Wehrmacht)|25. armadni korpus]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Karl Ritter von Prager''', [[Nemci|nemški]] [[general]], * [[23. oktober]] [[1875]], † [[31. januar]] [[1959]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam nemških generalov]] {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == * [http://www.reocities.com/~orion47/WEHRMACHT/HEER/General2/PRAGER_KARL.html Axis Biographical Research] {{ikona en}} * [https://generals.dk/general/von_Prager/Karl_Ritter/Germany.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Prager, Karl Ritter von}} [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:Nemški plemiči]] [[Kategorija:Generali Heera (Wehrmacht)]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)]] [[Kategorija:Nosilci hišnega reda Hohenzollernov]] [[Kategorija:Nosilci bavarskega redu za vojaške zasluge]] gg9ryj3t1mhpexkaqmtzs75qzioe2xc 0 294879 6759088 6756081 2026-10-01T07:56:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759088 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Regularna vojska}} '''Regularna vojska''' (izvirno {{lang-en|Regular Army}}; kratica ''RA'') je naziv za stalno, profesionalno vojaško silo<ref>Johnson, Mark W., ''That Body of Brave Men: The U.S. Regular Infantry and the Civil War in the West'', p. ix. Cambridge, MA: Da Capo Press, 2003.</ref>, ki predstavlja jedro [[Kopenska vojska ZDA|Kopenske vojske ZDA]]. Od [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriške osamosvojitvene vojne]] do [[španska-ameriška vojna|špansko-ameriške vojne]] so znotraj [[Milica (paravojaštvo)|milic]] posameznih [[zvezna država ZDA|zveznih držav]] vzdrževali majhna, profesionalna jedra ter prostovoljne polke, ki so jih prav tako sklicale, organizirale in vzdržavale posamezne zvezne države, pri čemer so prišli pod zvezni nadzor in generale v času vojne. Ti prostovoljni polki so bili kolektivno znani kot [[Prostovoljci ZDA]] ''(United States Volunteers; USV)''. Med [[ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]] je bilo 97% odstotkov vse [[Zvezna vojska ZDA|Zvezne vojske ZDA]] sestavljeno iz Prostovoljcev ZDA. V sodobnem času RA označuje profesionalno, polnočasovno komponentov Kopenske vojske ZDA, ki se tako razlikuje od [[Rezerva Kopenske vojske ZDA|Rezerve Kopenske vojske]] ''(United States Army Reserve)'' in [[Kopenska nacionalna garda ZDA|Kopenske nacionalne garde ZDA]] ''(Army National Guard)''. Ameriški vojaški sistem, ki se je izoblikoval kot kombinacija profesionalne, nacionalne [[Kontinentalna vojska|Kontinentalne vojske]], milic zveznih držav in prostovoljnih polkov ameriške osamosvojitvene vojne in podobne vojaške organizacije, ki je bila ustanovljena s Zakonom o milici iz leta 1792 ''(Militia Act of 1792)'', je tako predstavljal osnovo za organizacijo Kopenske vojske ZDA le z malimi spremembami vse do ustanovitve sodobne [[Nacionalna garda ZDA|Nacionalne garde ZDA]] leta 1903.<ref>Wright, Jr., Robert K. and Morris J. MacGregor, Jr. [http://www.history.army.mil/books/revwar/ss/ch5.htm ''Soldier-Statesmen of the Constitution'', Center of Military History, United States Army, Washington, D.C., 1987, First Printing-CMH Pub 71-25. Retrieved September 28, 2010.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110705032549/http://www.history.army.mil/books/RevWar/ss/ch5.htm |date=2011-07-05 }} {{Navedi splet |url=http://www.history.army.mil/books/RevWar/ss/ch5.htm |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110705032549/http://www.history.army.mil/books/RevWar/ss/ch5.htm |archive-date=2011-07-05 |url-status=dead}}</ref> Zakon o milici je zagotovil uporabo prostovoljcev, ki bi bili lahko uporabljeni kjerkoli v času vojne, poleg milic zveznih držav, ki pa so omejene na lokalno delovanje (znotraj lastnih zveznih držav) in to le za krajša obdobja. Podoben sistem se je ohranil tudi v Kopenski vojski ZDA, pri čemer je jedro (Regularna vojska) v času kriz razširjena z rezervo ali nacionalno gardo oz. v času vojne še z [[Army of the United States|Vojsko ZDA]], [[Nacionalna vojska (ZDA)|Nacionalno vojsko]],... Vse do [[korejska vojna|korejske vojne]] so za Regularno vojsko uporabljali kratico ''US'', nato pa so jo spremenili v ''RA''. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Konfederacijska vojska]] {{unit-stub}} [[Kategorija:Kopenska vojska Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Vojaške enote prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1917]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1920]] tf4b4obl2y6js8g0w0a6lczxv5gkqwy 0 297472 6758711 5745526 2026-09-30T14:21:10Z TadejM 738 dodano infopolje 6758711 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mišica | Name = Popliteus muscle | Latin = musculus popliteus | Image = Posterior compartment of leg - popliteus muscle.png | Caption = Podkolenska mišica (prikazana rdeče) | Image2 = Popliteus muscle by Sanjoy Sanyal 2.webm | Caption2 = Videoposnetek disekcije (2 min 22 s) | Origin = lateralni femoralni epikondil | Insertion = posteriorna površina golenice proksimalno od solealne linije | Action = medialno obrača golenico na stegnenici, če je stegnenica fiksirana (sedenje) oz. lateralno obrača stegnenico na golenici, če je golenica fiksirana (stanje); omogoča fleksijo (upogib) kolena; pomaga preprečevati izpah stegnenice navzpred pri čepenju | Blood = [[poplitealna arterija]] | Nerve = [[tibialni živec]] }} '''Podkolenska mišica''' ({{jezik-la|musculus popliteus}}) je [[mišica]], ki se uporablja za sprostitev kolena med tekom ali hojo. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice spodnjega uda]] c2lnens7u87dhhyyu4th4vx8tavax17 0 299527 6759183 6743430 2026-10-01T10:40:06Z ~2026-45085-22 264465 /* Sklici */ 6759183 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Janez Povh''', [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]], * [[6. september]] [[1973]], [[Celje]]. Povh je leta 1998 diplomiral na [[Fakulteta za matematiko in fiziko|Fakulteti za matematiko in fiziko]] (smer uporabna matematika). Leta 2002 je na isti fakulteti zagovarjal magistrsko nalogo, leta 2008 pa doktorsko disertacijo, ki je imela naslov ''Application of semidefinite and copositive programming in combinatorial optimization''. Bil je raziskovalec na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] Univerze v Ljubljani ter od leta 2008 do leta 2014 dekan [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakultete za informacijske študije]] v Novem mestu. S 1. septembrom 2022 je prevzel vodenje [[Inštitut Rudolfovo|Inštituta Rudolfovo]]. Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno na razvoj metod in orodij za reševanje kompleksnih [[optimizacijski problemi|optimizacijskih problemov]] ter analizo in modeliranje velikih podatkov. Marca 2026 ga je vlada RS imenovala za vršilca dolžnosti [[rektor]]ja na novo ustanovljene javne [[Javna univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]] (do septembra 2026, ko je bil izvoljen nov rektor)[https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-za-vrsilca-dolznosti-rektorja-novomeske-univerze-imenovala-janeza-povha/776777] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/janez-povh/ * https://www.rudolfovo.eu/sodelavci/prof.-dr.-janez-povh-univ.-dipl.-mat. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Povh, Janez}} [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani]] 32t2qygqtjwalo3rzxsw6fqprbwg5q1 0 302081 6759017 6756014 2026-10-01T05:33:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759017 wikitext text/x-wiki {{infopolje Bivša država |native_name = ''Първo българско царство''<br />''Părvo Bălgarsko Carstvo'' |conventional_long_name = ''Prvo bolgarsko cesarstvo'' |common_name = Bolgarija |year_start = 681 |year_end =1018 |continent = Evropa |region = Balkan |era = [[srednji vek]]|status = Cesarstvo |government_type = Monarhija |religion = [[tengrizem]] in [[Slovanska mitologija|slovansko poganstvo]]<br /><small>(681–864)</small><br />[[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]]<br /><small>(864–1018)</small> |common_languages = [[prabolgarščina]], [[praslovanščina]] in bizantinska [[grščina]]<ref>Jean W. Sedlar: ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''. [http://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&pg=PA424&dq=bulgar+language&hl=bg&ei=MSbkTJfcHIGPswaI4KXzCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEEQ6AEwBg#v=onepage&q=bulgar%20language&f=false]</ref><ref>Richard A. Fletcher: ''The barbarian conversion: from paganism to Christianity'', University of California Press, 1999, ISBN 0-520-21859-0, str. 338- [http://books.google.com/books?id=RB5aWgr7l-gC&pg=PA338&dq=bulgar+khanate+greek++language&hl=bg&ei=fsnkTJ7ZI4aWswahruDOCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CD0Q6AEwBA#v=onepage&q=bulgar%20khanate%20greek%20%20language&f=false]</ref><ref>Francisco Rodríguez Adrados: ''A history of the Greek language: from its origins to the present'', BRILL, 2005, ISBN 90-04-12835-2, str. 265. [http://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C&pg=PA265&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>''Greek East and Latin West: the church, AD 681-1071'', St Vladimir's Seminary Press, 2007, ISBN 0-88141-320-8, str. 180. [http://books.google.com/books?id=WlpPjOlVzQwC&pg=PA180&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDcQ6AEwAw#v=onepage&q=Even%20though%20the%20Bulgarsadopted%20Byzantine%20ways%2C%20and%20the%20Greek%20language%20was%20&f=false]</ref><ref>John Van Antwerp Fine, ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'', University of Michigan Press, 1991, ISBN 0-472-08149-7, str. 106.[http://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA106&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=017mTNH1HIbc4wa44tn4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBjgK#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>Florin Curta, Roman Kovalev: ''The other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans'', BRILL, 2008, ISBN 90-04-16389-1, str. 350-351. [http://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C&pg=PA351&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=GWDmTIDjNY6S4gbXoun4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCTgU#v=onepage&q&f=false .]</ref><br /><small>(681-893)</small><br />[[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]]<br /><small>(893–1018)</small> |event_start = prihod [[Asparuh|Asparuha Bolgarskega]] |date_start = |event1 = pokristjanjenje Bolgarije |date_event1 = 864 |event2 = [[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postane nacionalni jezik |date_event2 = 893 |event3 = [[Simeon I.]] dobi naslov [[car]] (cesar) |date_event3 = 913 |event_end = država izgine s političnega zemljevida |date_end = | |p1 = Vzhodna pretorijanska prefektura |flag_p1 = Simple Labarum.svg |s2 = Drugo bolgarsko cesarstvo |flag_s2 = Coat of Arms of the Bulgarian Empire.PNG | |image_flag = |flag = |flag_type = | |image_coat = |symbol = |symbol_type = Pečat kana [[Omurtag]]a | |image_map = Balkans 925AD.png |image_map_caption = Bolgarija v 925. letih med vladanjem [[Simeon I.|Simeona Velikega]] | |capital = [[Pliska]]<br /><small>(680–893)</small><br /> [[Preslav]]<br /><small>(893–968/972)</small><br /> [[Skopje]]<br /><small>(972–992)</small><br /> [[Ohrid]]<br /><small>(992–1018)</small> |currency = |leader1 = [[Asparuh]] (prvi) |leader2 = [[Presijan II.]] (zadnji) |year_leader1 = 681-701 |year_leader2 = 1018 |title_leader = [[Kan]], [[car]] ([[cesar]]) |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | |stat_year1 = 10. stoletje<ref name="ИК Гутенберг">{{navedi knjigo |last1=Матанов |first1=Христо |title=В търсене на средновековното време. Металният път на българите (VII – XV в.)|date=2014 |publisher=ИК Гутенберг|isbn=9786191760183}}</ref> |stat_area1 = 325000 |stat_pop1 = 2000000 |stat_year2 = |stat_area2 = |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Sedanje države|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Albanija}}|{{flag|Bosna in Hercegovina}}|{{flag|Hrvaška}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Madžarska}}|{{flag|Kosovo}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Moldova}}|{{flag|Črna gora}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Srbija}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Ukrajina}} }} }} '''Prvo bolgarsko cesarstvo''' ({{jezik-bg|Първo българско царство|translit=Pârvo bâlgarsko carstvo}}), [[srednji vek|srednjeveška]] država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem [[Balkan]]u ustanovili [[Prabolgari]] z združitvijo s sedmimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje [[Budimpešta|Budimpešte]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Dneper|Dnepra]] v sedanji [[Ukrajina|Ukrajini]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|drugim arabskim obleganjem Konstantinopla]], ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja. Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu [[Avari|Avarskega kanata]] so Bolgari svoje ozemlje razširili na [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v sedanji [[Madžarska|Madžarski]]. Kasneje so se soočili s prodirajočimi [[Pečenegi]] in [[Kumani]] in dosegli odločilno zmago nad [[Madžari]], s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini. V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car [[Simeon I.]] izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v [[bitka pri Aheloju (917)|bitki pri Aheloju]] leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali [[Konstantinopel]]. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom [[Bazilij II.|Bazilija II.]] napadli in uničili Bolgare v [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]].<ref name="Angold1997">Michael Angold, ''The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history'', Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1.</ref> Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo.<ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998}}</ref> Leta 1185 ga je nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo [[cirilica|cirilice]], po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala ''lingua franca'' vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot [[stara cerkvena slovanščina]].<ref>Schenker, Alexander (1995). ''The Dawn of Slavic''. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.</ref><ref>Benjamin W. Fortson. ''Indo-European Language and Culture: An Introduction'', str. 374.</ref> Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta [[Herezija|bogomilov]]. == Ime == Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto ''Bolgarija''.<ref name="runciman1">Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire'', str. 27.</ref> Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime ''Donavska Bolgarija'',<ref>Vladimirov, G., ''Danube Bulgaria and Volga Bulgaria'', Orbel, 2005.</ref> ''Prva bolgarska država''<ref name="fine">John V. A. Fine, ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century'', 1994, str. 55. [http://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC&pg=PA55&dq=First+Bulgarian+state&lr=&as_brr=3&cd=12#v=onepage&q=First%20Bulgarian%20state&f=false]</ref><ref name="cr">[http://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=%22first%20Bulgarian%20state%22&f=false R. J. Crampton, ''A concise history of Bulgaria'', 2005, str. 21]</ref> ali ''Prvo bolgarsko carstvo''. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi ''Bolgarski kanat''<ref>''Bulgaria'', Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. [http://books.google.com/books?id=9lknbJSVBKgC&pg=PA14&dq=Bulgarian+Khanate&hl=bg&ei=K13mTIjdGpO14QbczPD4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=Bulgarian%20Khanate&f=false]</ref> ali ''Donavski bolgarski kanat'',<ref name="sinor">Dennis Sinor, ''The Cambridge history of early Inner Asia'', 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. [http://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=RA1-PA162&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=1#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref><ref name="beck">Christopher I. Beckwith, ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age'', Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. [http://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC&pg=PA117&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=2#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref> da bi se razlikovala od [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]], ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi ''Bolgarska država''<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium'', 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272.</ref> ali ''Bolgarski kaganat''.<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium, 600-1025'', University of California press, Los Angeles, str. 279.</ref> V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot ''Bolgarska kneževina'' oziroma ''Kneževina Bolgarija''. Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in [[Avari]] na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država. == Zgodovinsko ozadje == V obdobju poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: [[Mala Skitija]], Spodnja in Zgornja [[Mezija]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], Prva in Druga [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]], [[Rimska Dakija|Dakija]] (severno od Donave), [[Dardanija]], [[Rodopi]] in [[Hemimont]] in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih [[Geti|Getov]] in heleniziranih [[Tračani|Tračanov]]. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije. === Prabolgari === Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]], ostanka [[Hunsko cesarstvo|Hunskega cesarstva]].<ref name="Bulgars">''Bulgars'', Encyclopaedia Britannica Online</ref> [[Velika Bolgarija]] je ime [[Hazari|Hazarskega kaganata]] sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan [[Kubrat]]. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.<ref>Teofan Spovednik, ''Chronographia''.</ref><ref>Patriarh Nikefor I., ''Opuscula historica''.</ref> Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega [[patriarh]]a [[Nikifor I. Konstantinopelski|Nikiforja I.]] in [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]] iz 9. stoletja, prevodi kronista [[Ivan Nikiujski|Ivana Nikiujskega]] o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v [[Armenci|armenski]] geografiji ''Anania Širakaci'' (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]''. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja. === Nastanek bolgarske narodnosti === Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezik<ref>L. Ivanov, ''Essential History of Bulgaria'', Seven Pages, Sofija, 2007.</ref> in se med vladanjem [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] leta 864 spreobrnili v [[krščanstvo]] bizantinskega obreda. Sodobni [[Bolgari]] zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. == Zgodovina == === Ustanovitev Bolgarije === [[Slika:The foundation of the BG.png|thumb|right|200px|Bolgarija na začetku 7. stoletja]] Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana [[Asparuh]]a po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo [[Besarabija|Besarabijo]]. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še [[Mezija|Mezijo]] in [[Dobrudža|Dobrudžo]].<ref name=Teofan>Teofan, str. 358-359.</ref> Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.<ref name="runciman1"/> Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana [[Kubrat]]a, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil [[Stara Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]]. ==== Utrditev položaja na Balkanu ==== Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori [[Avari|Avarov]].<ref name=Teofan/> Asparuhov naslednik kan [[Tervel]] je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]] pri ponovnem vzponu na prestol.<ref>Pauli, ''Historia Langobardorum'', VI., 31, str. 175.</ref> V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni [[Trakija|Trakiji]], kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v [[Bitka pri Aheloju (708)|bitki pri Aheloju]] poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z [[Arabci]] so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.<ref>Teofan, str. 397.</ref> Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope. ==== Notranja nestabilnost in borba za preživetje ==== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|200px|left|[[Madarski konjenik]], velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji]] Leta 753 je umrl kan [[Sevar]], ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana [[Telec]]a v [[Bitka pri Ahelonu (763)|bitki pri Ahelonu]]<ref>Nikefor, str. 69.</ref><ref>Teofan, str. 433.</ref> dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan [[Telerig]] od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.<ref>Teofan, str. 447–448.</ref> Med vladanjem njegovega naslednika kana [[Kardam]]a se je vojna sreča po veliki zmagi v [[bitka pri Markeli|bitki pri Markeli]] leta 792 obrnila.<ref>Teofan, str. 467.</ref> Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države. === Širjenje ozemlja === [[Slika:Krum1.jpg|200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu]] [[Slika:Omurtag.jpg|200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov]] Med vladanjem kana [[Krum]]a (803–814) se je Bolgarija razširila proti severozahodu in jugu, zasedla ozemlje med Donavo in [[Moldova|Moldovo]], celotno ozemlje sedane [[Romunija|Romunije]], [[Sofija|Sofijo]] (809),<ref>Classen, J. (urednik) (1841), ''Theophanes Chronographia'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ (Bonn), I. del, 6301/802, str. 752-753.</ref> [[Odrin]] (813) in ogrozila sam Konstantinopel. V letih 804-806 je bolgarska vojska popolnoma uničila [[Avarski kanat]] in ob srednji Donavi vzpostavila mejo s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]]. Leta 811 je prepričljivo porazila bizantinsko vojsko v [[bitka pri Vrbiškem prelazu|bitki pri Vrbiškem prelazu]].<ref>Teofan, str. 492.</ref> V bitki je padel tudi bizantinski cesar [[Nikefor I.]] in iz njegove lobanje so naredili kelih.<ref>Martindale, J. R., ''Prosopography of the Byzantine Empire I: (641-867)'', 2001.</ref> Krum je prevzel iniciativo, vdrl v Trakijo in leta 813 ponovno porazil Bizantince v [[bitka pri Versinikiji|bitki pri Versinikiji]].<ref>Scriptor incertus, str. 337–339.</ref> Bizantinci so na pogajanjih po bitki nameravali zahrbtno umoriti kana, Krum pa je zatem oplenil celo Trakijo, zasedel Odrin in njegovih 10.000 prebivalcev preselil v Prekdonavsko Bolgarijo<ref>Scriptor incertus, str. 346–347.</ref> in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Izdelati je dal 5.000 z železnimi ploščami oklepljenih vozov za prevoz oblegovalne opreme,<ref>Scriptor incertus, str. 347–348.</ref> zato so Bizantinci za pomoč zaprosili celo frankovskega cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]].<ref>''Annales Laurissenses minores'', str. 814.</ref> Zaradi nenadne smrti velikega kana so priprave na napad prekinili. Kan Krum je reformiral zakonodajo, s katero je uvedel enaka pravila in kazni za vse prebivalce svoje države, s čimer je poskušal zmanjšati revščino in utrditi socialne vezi v zelo razširjeni državi. Kan [[Omurtag]] (814–831) je po nizu krvavih spopadov v prvem desetletu 9. stoletja sklenil z Bizantinci tridesetletno mirovno pogodbo<ref>Teofan Kontinat, II, 17-18, str. 64-66.</ref> in obema državama omogočil obnovitev gospodarstva in financ. Med njegovim vladanjem so se do leta 827 utrdile severozahodne bolgarske meje s Frankovskim cesarstvom na srednji Donavi. V prestolnici Pliski se je začelo obširno graditi mogočne palače, poganske templje, vladarjevo rezidenco, trdnjavo, citadelo, vodovod in kopališče. Zgradbe so bile zgrajene večino iz kamna in opeke. [[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|thumb|right|200px|Razširitev cesarstva med vladanjem kana Kruma (803-814)]]<br />Med kratkim vladanjem kana [[Malamir]]ja (831–836) so držav priključili [[Plovdiv]]. Pod kanom [[Presijan]]om (836–852) so Bolgari osvojili večino [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in meje države pomaknili na [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Egejsko morje]]. Osvajanje Makedonije je bilo verjetno večinoma mirno, saj bizantinski zgodovinarji ne omenjajo nobenega večjega odpora.<ref name="Bekker">Bekker, ''Constantini Porphyrogeniti De Thematibus et De Administrando Imperio'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ, 1. izdaja, Bonn, 1840, str. 154-155.</ref> Bolgari so se od leta 839 do 842 vojskovali tudi s [[Srbi]], vendar v treh letih niso dosegli nobenega uspeha.<ref name=Bekker/> === Bolgarija pod Borisom I. === Vladanje [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] se je začelo s številnimi težavami. Država se je že deset let vojskovala z Bizantinci, Frankovskim cesarstvom, Veliko Moravsko, Hrvati in Srbi,<ref>[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', 32, str. 154.</ref> sklepala številna neuspešna zavezništva in menjavala strani. Avgusta 863 je se je začelo štirideset dni trajajoče obdobje potresov. Letina je bila slaba, kar je v celi državi povzročilo splošno lakoto, povrh tega pa so pridelke napadle še kobilice. [[Slika:Balkans850.png|thumb|right|200px|Bolgarija med vladanjem Borisa I.]] ==== Pokristanjenje Bolgarov ==== Leta 864 so Bizantinci med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] napadli Bolgarijo zaradi suma, da namerava Boris I. sprejeti krščanstvo zahodnega obreda. Ko je Boris I. izvedel za napad, se je začel pogajati za mir.<ref>Georgius Monachus Continuatus, str. 824.</ref> Bizantinci so osvojili nekaj svojega prejšnjega ozemlja v Makedoniji, njihova ednina zahteva pa je bila, da Bolgari sprejmejo krščanstvo iz Konstantinopla in ne iz Rima. Kan Boris I., se je z zahtevo strinjal in se dal septembra 865 krstiti. Privzel je ime svojega botra, bizantinskega cesarja Mihaela in postal Boris-Mihael.<ref>Georgius Monachus Continuatus, ''Logomete''.</ref> Poganski vladarski naslov kan je opustil in ga zamenjal s knezom. Razlog za prestop v krščanstvo prav za prav ni bila bizantinska invazija, ampak kanovo predvidevanje, da bi uvedba enotne vere zaključila in utrdila nastajanje bolgarskega naroda, ki je bil še vedno razdeljen na verski osnovi. Vedel je tudi, da ga krščanska Evropa brez tega ne bo spoštovala in da bodo krščanski podpisniki vse njegove pogodbe ignorirali na verski osnovi. Bizantinski cilj ponudbe je bil z mirom doseči tisto, česar v dveh stoletjih niso dosegli z vojno: preko krščanske vere počasi absorbirati Bolgare in jih spremeniti v satelitsko državo. Najvišje položaje v novoustanovljeni Bolgarski cerkvi so seveda zasedli Bizantinci, ki so pridigali v grščini. Knez Boris I. se je tega dobro zavedal, zato je leta 866, ko je Konstantinopel zavrnil podelitev samostojnosti Bolgarski cerkvi, poslal v Rim delegacijo z izjavo, da želi sprejeti krščanstvo zahodnega obreda in [[papež]]u [[Papež Nikolaj I.|Nikolaju I.]] postavil 115 vprašanj.<ref>Johannes VIII Papa, ''Epistolae'', str. 159.</ref><ref>Anastasius Bibliothecarius, str. 1373—1374.</ref> Bolgarski vladar je nameraval izkoristiti rivalstvo med rimsko in konstantinopelsko Cerkvijo in ustanoviti neodvisno Bolgarsko cerkev, s katero bi tako Bizantincem kot papežu preprečil preko vere vmešavati se v bolgarske notranje zadeve. Papež je Borisu poslal odgovore na njegova vprašanja in dva škofa s spremstvom, ki naj bi pokristjanila bolgarsko prebivalstvo. Tako kot Bizantinci tudi papež Nikolaj I. in njegov naslednik [[Papež Hadrijan II.|Hadrijan II.]] nista bila pripravljena priznati neodvisnosti Bolgarske cerkve. Papeževa odločitev je ohladila odnose med obema stranema, Bizantinci pa so zaradi bolgarskega odklona proti Rimu postali mnogo molj spravljivi. Leta 870 je na četrtem koncilu v Konstantinoplu Bolgarska cerkev dobila avtonomijo pod vrhovnim vodstvom konstantinopelskega patriarha in postala prva Cerkev, ki je bila uradno ločena od Rima in Konstantinopla. Leta 893 je [[stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postala tretji uradni jezik, ki so ga krščanske Cerkve uporabljale v svoji liturgiji in literaturi. ==== Oblikovanje slovanske pisave ==== Četudi je bolgarskemu knezu uspelo doseči neodvisnost Bolgarske cerkve, so visoka duhovščina in cerkvene knjige ostali še vedno grški, kar je oviralo spreobračanje prebivalcev v novo vero. V letih 860 do 863 sta bizantinska meniha grškega porekla<ref>Barford, P.M., ''The Early Slavs''. Ithaca, New York, Cornell University Press, 2001.</ref> [[sveti Ciril in Metod]] na ukaz bizantinskega cesarja, ki je nameraval pokristjaniti Veliko Moravsko, oblikovala prvo slovansko abecedo [[glagolica|glagolico]]. Poskus pokristjanjenja je spodletel in leta 886 so njune učence [[Sveti Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]], [[Sveti Naum|Nauma Preslavskega]] in Angelarija pregnali iz Velike Moravske. Po vrnitvi v Bolgarijo jih je toplo sprejel knez Boris I. in ukazal, naj se pod vodstvom Klimenta in Neuma ustanovita dve teološki akademiji, na katerih bi se v domačem jeziku šolali bodoči bolgarski duhovniki. Klimenta je poslal v [[Ohrid]],<ref>Vita S. démentis.</ref> kjer je v letih 886 do 893 poučeval 3.500 učecev. Neum je v Pliski ustanovil literarno šolo in jo kasneje preselil v novo prestolnico [[Preslav]]. Med Preslavskim koncilom leta 893 so Bolgari privzeli glagolico in staro cerkveno slovanščino (staro bolgarščino) za svoj uradni državni in cerkveni jezik. Grško duhovščino so izgnali iz države. V zgodnjem 10. stoletju so v preslavski literarni šoli izoblikovali novo pisavo [[cirilica|cirilico]]. === Zlata doba === [[Slika:Skylitzes Simeon sending envoys to the Fatimids.jpg|thumb|right|200px|Simeon pošilja odposlance k [[Fatimidi|fatimidskemu]] [[kalif]]u, da bi sklenili zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu; obe strani sta bili zelo blizu sklenitve pogodbe, toda Bizantinci so na poti domov odposlance ujeli in uspeli pregovoriti Arabce, da so pogajanja prekinili]] V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju se je Bolgarija na jugu razširila v [[Epir]] in [[Tesalija|Tesalijo]] in na zahodu v [[Bosna|Bosno]] in obvladovala celotno ozemlje sedanje [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Sredi 9. stoletja je kot odgovor na bolgarsko ekspanzijo na zahod preko Morave nastala [[Srbija|srbska država]].<ref>J. V. A. Fine ml., ''The Early Medieval Balkans. A Critical Survey from the 6th to the Late 12th Century'', str 110.</ref> Srbski vladarji so se z menjavanjem strani spretno upirali bolgarskim napadom vse do leta 924, ko jih je popolnoma podjarmil general Marmais. Bolgarija pod carjem [[Simeon I.|Simeonom I. Velikim]], ki se je šolal v Konstantinoplu, je ponovno resno ogrozila Bizantinsko cesarstvo in dosegla svoje največji obseg.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija'', Akademično izdatelstvo "Маrin Drinov", 1988.</ref> Simeon I. je upal, da bo zavzel Konstantinopel, zato je med svojim dolgoletnim vladanjem (893–927) sprožil vrsto vojn proti Bizantinskemu cesarstvu. Meje Bolgarije so malo pred njegovo smrtjo na jugu dosegle severno mejo [[Atika|Atike]] in Simeon si je nadel naslov "car Bolgarov in avtokrat Grkov". Papež je njegov naslov priznal, bizantinski cesar in ekumenski patriarh vzhodne pravoslavne cerkve pa ne. Proti koncu vladanja sta mu cesar in patriarh priznala naslov "car (cesar) Bolgarov". V letih 894 do 896 je porazil Bizantince in njihove zaveznike Madžare<ref>Fine (1991), str. 139.</ref> v tako imenovani ''trgovinski vojni''. Povod za vojnno je bila prestavitev središča bolgarskega trgovanja iz Konstantinopla v [[Solun]].<ref name=delev>Delev, ''Bǎlgarskata dǎržava pri car Simeon''.</ref><ref>Fine (1991), str. 137.</ref> Bizantinska vojska je bila v odločilni [[bitka pri Bulgarofigonu|bitki pri Bulgarofigonu]] leta 896 popolnoma uničena<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 316.</ref> in vojna se je končala z mirovno pogodbo v korist Bolgarov, ki jo je Simeon I. pogosto kršil.<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 321.</ref> Leta 904 je zasedel Solun, ki so ga pred tem izropali [[Arabci]], in ga vrnil Bizantincem šele potem, ko je od njih dobil s Slovani poseljen del Makedonije in dvajset trdnjav v [[Albanija|Albaniji]], med njimi tudi [[Drač]].<ref>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija, Simeon І Veliki''.</ref> Po nemirih, ki so zajeli Bizantinsko cesarstvo po smrti cesarja [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksandra]] leta 913, je Simeon I. napadel bizantinsko Trakijo, vendar so ga prepričali, naj napad ustavi in se vrne na uradno prizanje njegovega cesarskega naslova in poroko svoje hčerke z mladoletnim cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]].<ref>Runciman, A history of the First Bulgarian Empire, str. 157.</ref><ref>Fine, ''The Early Medieval Balkans'', str. 144–148.</ref> Simeon je napad ustavil, ker je pričakoval, da bo postal regent mladega cesarja in nekaj časa vladal Bizantinskemu cesarstvu. Po zaroti na bizantinskem dvoru je Konstantinova mati, cesarica Zoa, zavrnila poroko in Simeonov naslov in obe strani sta se začeli pripravljati na odločilno bitko. Simeon je do leta 917 preprečil vsak poskus svojega nasprotnika, da bi sklenili zavezništvo z [[Madžari]], [[Pečenegi]] in [[Srbi]] in Bizantinci so se morali bojevati sami. Vojski sta se udarili 20. avgusta 917 pri [[Bitka pri Aheloju (917)|Aheloju]] v eni od največjih bitk srednjega veka.<ref>Dimitrov, ''Bulgaria: illustrated history''.</ref> Bizantinci so doživeli poraz brez primere in pustili na bojišču 70.000 mrtvih. Ostanek njihove vojske so Bolgari zasledovali in porazili v [[bitka pri Katasirti|bitki pri Katasirti]].<ref>De Boor, Сarl Gothard (1888). ''Vita Euthymii''. Berlin: Reimer, str. 214.</ref> Konstantinopel so rešili Srbi, ki so napadli Bolgare z zahoda. Srbi so doživeli popoln poraz, vendar so dali bizantinskemu generalu in bodočemu cesarju [[Roman Lekapen|Romanu Lekapenu]] nekaj dragocenega časa, da je pripravil obrambo mesta. V naslednjem desetletju so Bolgari zavladali na celem Balkanu, razen v Konstantinoplu in na [[Peloponez]]u. Leta 927 je bolgarski vojvoda Alogobotur napadel [[Hrvaška|Hrvaško]] in se v bitki, ki jo pogosto imenujejo [[Hrvaško-bolgarska bitka leta 927|bitka na bosanskem višavju]], spopadel z vojsko hrvaškega kralja [[Tomislav]]a. Hrvati so popolnoma uničili bolgarsko vojsko in ustavili njihovo širjenje proti zahodu.<ref name=bakalov>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija'', ''Simeon I Veliki''</ref> === Upadanje === [[Slika:RizMap10.jpg|right|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo med vladanjem carja Samuila<ref name=delev/>]] Po Simeonovi smrti je začela bolgarska moč postopoma upadati. V mirovni pogodbi leta 927 so Bizantinci uradno priznali cesarski naslov Simeonovemu sinu [[Peter I. Bolgarski|Petru I.]] in Bolgarski patriarhat. Mir z Bizanci Bolgariji kjub temu ni prinesel blaginje. Mladi car je že na začetku svojega vladanja naletel na notranje težave in spore s svojimi brati in bil v 930. letih prisiljen priznati neodvisnost [[Raška|Raške]].<ref>Konstantin Porfirogenet, ''De Administrando Imperio'', str. 158—159.</ref> Najhujši udarec je prišel s severa, kjer je država od leta 934 do 965 pretrpela kar pet napadov Madžarov.<ref>Teofan Kontinuat, str. 462—463 in 480.</ref> Leta 944 so jo napadli [[Pečenegi]], ki so izropali severovzhodne predele cesarstva. Med vladanjem Petra I. in [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] je bila država notranje razklana zaradi [[Herezija|herezije bogomilov]].<ref>Nikolaj Papa, ''Response'', str. 1015.</ref> Leta 968 je Bolgarijo napadla [[Kijevska Rusija]]. [[Svjatoslav I. Kijevski]] je zasedel Preslav<ref>Cedrenus: II, str. 383.</ref> in ustanovil svojo prestolnico v Preslavcu.<ref>''Chronique dite de Nestor'', str. 53—54.</ref> Tri leta kasneje se je v vojno vmešal bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] in med obleganjem Dorostorja porazil Svjatoslava. Borisa II. so Bizantinci ujeli in mu v Konstantinoplu obredno odvzeli cesarski naslov.<ref>Leo Diaconus, str. 158-159.</ref> Vzhodno Bolgarijo so razglasili za bizantinski protektorat. === Propad === Po bizantinski izdaji je v bolgarskih rokah ostalo samo ozemlje zahodno od reke Iskar. Odpor proti Bizantincem so vodili bratje [[Komitopuli]]. Leta 976 se je po smrti starejših treh bratov vsa oblast združila v rokah četrtega brata Samuila. Ko je zakoniti naslednik bolgarskega prestola [[Roman Bolgarski|Roman]] pobegnil iz bizantinskega ujetništva, ga je Samuil v Vidinu priznal za cesarja<ref>Prokić, str. 28.</ref> in zatem postal vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Kot izjemen general in dober politik je uspel vojno srečo obrniti na bolgarsko stran. Leta 986 je v [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] prepričljivo porazil novega bizantinskega cesarja [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilija II.]], ki je komaj ušel z bojišča.<ref>Skilices, str. 436–438.</ref><ref>Gilferding A., (1868). ''Pisma od istorii Serbov i Bolgar'', str. 209.</ref> Pet let kasneje je porazil še srbsko državo Raško.<ref>Šišić, str. 331.</ref> Roman, ki je bil zadnji potomec Krumove dinastije, je leta 997 umrl in Samuil se je proglasil za bolgarskega cesarja.<ref>Rozen, str. 43.</ref> Po letu 1001 se je vojna sreča obrnila na bizantinsko stran. Leta 1001 so zasedli prestolnici Plisko in Preslav in na začetku leta 1004 začeli nov pohod proti Bolgarom. Dodatno korist so imeli tudi od vojne med Bolgarijo in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]], ustanovljenim leta 1003. Bizantinski zmagi v bitkah pri Sperheju in Skopju sta dokončno oslabeli bolgarsko vojsko in cesar Bazilij je začel z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe. V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska dokončno poražena.<ref name=Angold1997/> Po bitki so 99 od 100 bolgarskih ujetnikov oslepili, stotemu pa pustili eno oko, da je lahko svoje rojake odpeljal domov. Cesar Bazilij je dobil nadimek ''Bolgarokton'' – ''Ubijalec Bolgarov''. Car Samuil je ob pogledu na svojo slepo vojsko umrl zaradi srčne kapi. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Bolgarsko cesarstvo je bilo razpuščeno. == Kultura == Kulturno dediščino Prvega bolgarskega cesarstva historiografi običajno imenujejo plisko-preslavska kultura. Pliska in Preslav sta bili prestolnici cesarstva, v katerih se je ohranilo največ spomenikov. Mnogo spomenikov iz tega obdobja so odkrili tudi v okolici Madare, Šumena, Novega Pazarja in vasi Han Krum v severovzhodni Bolgariji, pa tudi na ozemlju sedanje Romunije, kjer jo zgodovinarji imenujejo dridujska kultura.<ref>Dimitǎr Ovčarov, ''Istorija na Bǎlgarite: izkrivjavanija i falšifikacii'', 1, Sofija, TanNakRa, str. 170-200. [http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&cat_id=4&page=1&nums=74] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |date=2007-12-12 }} {{Navedi splet |url=http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |title=arhivska kopija |access-date=2026-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |archive-date=2007-12-12 |url-status=bot: unknown}}</ref> Ostanke so našli tudi v južni Besarabiji, ki je zdaj razdeljena med Ukrajino in Moldovo.<ref>Čebotarenko, G.F., ''Materiali k arheologičeskoj karte pamjatnikov VIII-X. v. v južnoj časti Pruto-Dnestrovskogo meždurečija'' // ''Dalekoe prošloe Moldavii'', Kišnjev, 1969, str. 224-230.</ref> === Arhitektura === Najpomembnejše značilnosti zgodnje bolgarske arhitekture so bile monumentalne zgradbe, značilne za [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]], ne pa tudi za takratno [[Bizantinsko cesarstvo]]. V Pliski sta bili dve glavni vrsti zgradb: zgradbe iz lesa in opeke in obrambno obzidje, zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, povezanih z malto. Enak način zidave se je uporabljal tudi pri gradnji preslavske trdnjave, vojaškega tabora v Han Krumu, lovski palači v Madari in trdnjavi na otoku Păcuiul lui Soare.<ref>Р. Diaconu, D. Vilceanu, ''Pácuiul lui Soare'', Cetatea bizantina, I, Bukarešta, 1972.</ref> Trdnjave so bili zgrajene večinoma na ravninah in se po tem razlikujejo od trdnjav iz [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Po prevzemu krščanstva leta 864 so se začele intenzivno graditi cerkve in samostani, med njimi Velika bazilika v Pliski, ki je bila z dolžino 99 metrov ena največjih zgradb tistega časa, in Zlata cerkev v Preslavu. Cerkve so bile večinoma troladijske. Bolgarska prestolnica je bila poznana tudi po keramiki, s katero so krasili javne in verske zgradbe. Čudovite ikone in cerkveni oltarji so izdelani iz posebnih keramičnih ploščic. V mestu so bile tudi številne zlatarske in srebrarske delavnice, ki so izdelovale čudovit nakit. === Keramika === [[Slika:St. Theodor.jpg|thumb|left|150px|Keramična ikona sv. Teodorja, Preslav okoli leta 900, Narodni arheološki muzej v Sofiji]] Eden od najbolj zanimivih pojavov v plisko-preslavski kulturi je bilo krašenje palač in cerkva z lakiranimi keramičnimi ploščicami, ki kaže na bližnjevzhodni (arabski) vpliv. Ploščice so bile poslikane večinoma z geometrijskimi liki ali rastlinskimi motivi, nekatere tudi s podobami svetnikov. Med slednjimi je najbolj znana dobro ohranjena ikona sv. Teodorja, sestavljena iz dvajsetih ploščic, ki so jo našli v ruševinah samostan sv. Pantelejmona v predmestju Preslava.<ref name="ODB335">Kazhdan (1991), str. 335.</ref> Ploščice so bile ploščate ali cevaste in so bile razporejene v frize s ponavljajočimi se vzorci. Zaradi uničenja Pliske in Preslava so se ohranili samo fragmenti in detajli keramičnega okrasja. Večina najdenih ploščic je bila iz delavnic v Preslavu in njegovi okolici, predvsem iz vasi Patleina.<ref>Kazhdan (1991), str. 335, 2084–2085.</ref> Glavna najdišča bolgarske lončevine za domačo rabo so nekropole v Novem Pazarju, Devnji in Varni. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu, kar je v nasprotju s slovansko prakso. Za žganje lončevine so se uporabljale dvonadstropne peči. Oblika in poslikava zgodnje bolgarske lončevine je podobna tisti, ki so jo odkrili na severnem [[Kavkaz]]u, [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in obalah [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. === Književnost === Bolgarska književnost je najstarejša slovanska književnost. [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]], misijonarja iz [[Solun]]a, sta izoblikovala pisavo [[glagolica|glagolico]], ki jo je Bolgarsko cesarstvo privzelo okoli leta 886. Pisava in [[stara cerkvena slovanščina]] (bolgarščina) sta sprožili bogato književno in kulturno dejavnost, predvsem okoli preslavske in ohridske šole, ki so ju na Borisov ukaz ustanovili leta 886. Na začetku 10. stoletja se je v preslavski literarni šoli na osnovi [[grška pisava|grške pisave]] in glagolske kurzive razvila nova pisava [[cirilica]]. Alternativna teorija trdi, da je pisavo razvil bolgarski učenjak in Cirilov in Metodov učenec sv. [[Sveti Kliment Ohridski|Kliment Ohridski]] v ohridski literarni šoli. Bolgarski zavetnik je postal pobožen menih in puščavnik sv. [[Ivan Rilski]] (876–946). Med vladanjem carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so se na njegovem dvoru zbirali številni učenjaki, ki so prevedli ogromno število knjig iz grščine in napisali mnogo izvirnih del. Med najbolj slavnimi osebnostmi so bili [[Konstantin Preslavski]], [[Ivan Eksarh]] in [[Černorizec Hrabri]], za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da se je za njim skrival Simeon. Černorizec Hrabri je napisal priljubljeno ''Pripoved o črkah'' (''Сказание о писменех''), Kliment Ohridski je prevedel veliko število verskih knjig iz grščine, Ivan Eksarh je napisal ''Šestodnev'' in prevedel ''Pravoslavno krščanstvo'' [[Sveti Janez Damaščan|Ivana Damaščana]], velik prispevek pa je dal tudi [[Naum Preslavski]]. Bolgarski učenjaki in njihova dela so imela velik vpliv na večino slovanskega sveta. Staro cerkveno slovanščino, glagolico in cirilico so razširila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], srednjeveško [[Hrvaška|Hrvaško]], pa tudi v neslovanska okolja, na primer v [[Vlaška|Vlaško]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. == Religija == Prabolgari in Slovani so tudi po ustanovitvi bolgarske države prakticirali svoje prvotne domače religije. Bolgarska religija je bila [[enoboštvo|enoboštvena]] – verjeli so v boga neba [[Tangra|Tangro]]. Ko sta [[Omurtag]] in [[Leon V. Armenec]] leta 815 podpisala mirovno pogodbo, je bizantinski cesar prisegel po bolgarskih običajih. Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da večina slovanskih vladarjev opravlja razne [[Poganstvo|poganske]] obrede.<ref>Andreev J., ''Българските ханове и царе'' (Bolgarski kani in carji), Veliko Tarnovo, 1996, str. 57-58, ISBN 954-427-216-X.</ref> Slovani so prakticirali mnogoboštvo. Njihov najvišji bog je bil [[Perun]]. Obstajajo dokazi, da je bilo krščanstvo razširjeno že v prvih 150 letih obstoja države. Sredi 9. stoletja se je Boris I. odločil privzeti [[Pravoslavje|krščanstvo]], da bi s tem trdno povezal prebivalstvo svoje države. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Andreev, J., Lalkov, M., ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Abagar, 1966. ISBN 954-427-216-X. * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''Епоха на хуно-българското надмощие (679-852)'' (''Obdobje hunsko-bolgarske prevlade (679-852)''), Sofija, 1918. ISBN 9547366284. [http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106182453/http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676 |date=2014-01-06 }} * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''История на Първото българско царство'' (''Zgodovina Prvega bolgarskega cesarstva''), II. zvezek, ''От славянизацията на държавата до падането на Първото царство (852–1018)'' (''Od slovanizacije do propada Prvega bolgarskega cesarstva (852-1018)''), Sofija, 1927. [http://knigabg.com/index.php?page=book&id=2271&PHPSESSID=6e7a644cf7f0100a222bb7d55953be18] * Bakalov, G., Komanov, M., ''История на България'' (''Zgodovina Bolgarije''), Sofija: Trud, Sirma. ISBN 9844830679. * Carev, S., ''Български хроники'' (''Bolgarske kronike''), Sofija, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Delev, P., Kacinov, V., Mitev. P., Kalinova E., Baeva I., Dobrev B., ''История и цивилизация'' (''Zgodovina in civilizacija''), Trud, Sirma, 2006. * {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp Jr. |year=1991 |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://archive.org/details/earlymedievalbal0000fine |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08149-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire''. G. Bell & Sons, London, 1930. [http://www.questia.com/library/book/a-history-of-the-first-bulgarian-empire-by-steven-runciman.jsp] * Cawley, Ch., Medieval Lands, ''Foundation for Medieval Genealogy'', 2006–2007. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 680]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1018]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] 4u3cbxgai16nfmrkamd5qti1clejb3s 0 304348 6759110 6758499 2026-10-01T08:56:13Z ~2026-44996-51 264415 6759110 wikitext text/x-wiki '''Poniž''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Ambrož Poniž]] (1845—1917), učitelj * [[Benedikt Poniž]] (1851—1934), učitelj, šolnik * [[Denis Poniž]] (*1948), literarni zgodovinar, pesnik, esejist, dramaturg, dramatik, prof. [[AGRFT]] * [[Evgen Poniž]] (+ 1934), inž.-? * [[Katja Mihurko Poniž]] (*1972), dramaturginja, literarna zgodovinarka in urednica * [[Rajko Poniž]] (+ 1964), inženir elektrotehnike? * [[Roman Poniž]] (1904—1968), elektrotehnik, univerzitetni profesor * [[Stanko Poniž]] (1906—1961), član organizacije TIGR in partizan * [[Nataša Poniž|Nataša]] [[Tjaša Poniž|(Tjaša)]] Poniž (1925—2009), biologinja, mag. * [[Venceslav Poniž]] (1900—1967), metalurg in projektant jeklenih konstrukcij == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Poniž}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4q5kyg8lvxvi4ai0rn8y69nj6635m1u 6759114 6759110 2026-10-01T08:59:14Z ~2026-44996-51 264415 6759114 wikitext text/x-wiki '''Poniž''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Ambrož Poniž]] (1845—1917), učitelj * [[Benedikt Poniž]] (1851—1934), učitelj, šolnik * [[Denis Poniž]] (*1948), literarni zgodovinar, pesnik, esejist, dramaturg, dramatik, prof. [[AGRFT]] * [[Evgen Poniž]] (+ 1934), inž.-? * [[Katja Mihurko Poniž]] (*1972), dramaturginja, literarna zgodovinarka in urednica * [[Rajko Poniž]] (+ 1964), inženir elektrotehnike? * [[Roman Poniž]] (1904—1968), elektrotehnik, univerzitetni profesor * [[Stanko Poniž]] (1906—1961), član organizacije TIGR in partizan * [[Nataša Poniž|Nataša (Tjaša) Poniž]] (1925—2009), biologinja, mag. * [[Venceslav Poniž]] (1900—1967), metalurg in projektant jeklenih konstrukcij == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Poniž}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] fbayj99ma232h00raph0bnzg22n77f7 0 306322 6758940 6748613 2026-09-30T21:45:11Z ~2026-44996-51 264415 6758940 wikitext text/x-wiki '''Šmuc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aleksander Šmuc]], TV režiser * [[Andrej Šmuc]] (*1974), geolog, prof. NTF UL * [[Janez Kapistran Šmuc]] (1831—1897), duhovnik in nabožni pisatelj * [[Sonja Šmuc]] (*1971), ekonomistka, izvršna direktorica [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]], menedžerka? * [[Tomislav Šmuc]] (*1976), odbojkar * Vida Šmuc Pirnat (1940—1992), dr. kemije? * [[Vojka Šmuc]] (1923—1944), študentka, politična preganjanka in partizanka == Glej tudi == * priimek [[Žmuc]] * priimek [[Šmalc]] * priimek [[Žmavc]] * [[Smuč]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Šmuc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] cuhjicv5xt3on4guyq7h26eerfqsklu 0 306914 6759028 6473005 2026-10-01T06:32:17Z ~2026-44996-51 264415 6759028 wikitext text/x-wiki '''Valant''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anja Valant]] (*1977), atletinja troskokašica * Antoon Valant (1944 - 2026) * [[Gaja Valant]], plavalka * [[Ivan Valant]] (1909—1999), kolesar *[[Janez Valant]], športnik, začetnik raftanja v Sloveniji *[[Martina Trampuš Valant]] (*1969), glasbenica, glasbena šolnica *[[Matjaž Valant]] (*1967), kemik, izumitelj, prof. UNG *[[Miha Valant]], umetnostni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1904—1994), lokalni in poljudni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1939—2014), alpinist *[[Nataša Valant]] (*1946), pianistka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada *[[Stane Valant]], ekonomist, finančnik == Glej tudi == * priimke [[Balant]], [[Valand]], [[Walland]], [[Valenta]], [[Valenčič]], [[Valentinčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Valant}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] hh886haqkfupefxa3c7ztg6dzxo7v2d 6759029 6759028 2026-10-01T06:35:01Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6759029 wikitext text/x-wiki '''Valant''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anja Valant]] (*1977), atletinja troskokašica * Antoon Valant (1944 - 2026) * [[Gaja Valant]], plavalka * [[Ivan Valant]] (1909—1999), kolesar *[[Janez Valant]], športnik, začetnik raftanja v Sloveniji *[[Martina Trampuš Valant]] (*1969), glasbenica, glasbena šolnica *[[Matjaž Valant]] (*1967), kemik, izumitelj, prof. UNG *[[Miha Valant]], umetnostni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1904—1994), lokalni in poljudni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1939—2014), alpinist *[[Nataša Valant]] (*1946), pianistka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada *[[Stane Valant|Stane (Stanislav) Valant]], ekonomist, finančnik == Glej tudi == * priimke [[Balant]], [[Valand]], [[Walland]], [[Valenta]], [[Valenčič]], [[Valentinčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Valant}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 9ongkru73ifnhtibb6hm0pub779ms98 6759030 6759029 2026-10-01T06:35:22Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6759030 wikitext text/x-wiki '''Valant''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anja Valant]] (*1977), atletinja troskokašica * Antoon Valant (1944 - 2026) * [[Gaja Valant]], plavalka * [[Ivan Valant]] (1909—1999), kolesar *[[Janez Valant]], športnik, začetnik raftanja v Sloveniji *[[Martina Trampuš Valant]] (*1969), glasbenica, glasbena šolnica *[[Matjaž Valant]] (*1967), kemik, izumitelj, prof. UNG *[[Miha Valant]], umetnostni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1904—1994), lokalni in poljudni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1939—2014), alpinist *[[Nataša Valant]] (*1946), pianistka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada *[[Stane Valant|Stane (Stanislav) Valant]], ekonomist, finančnik, poslovnež == Glej tudi == * priimke [[Balant]], [[Valand]], [[Walland]], [[Valenta]], [[Valenčič]], [[Valentinčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Valant}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] j0qwhhy4cjnfk5mjf924niqlts66q14 6759032 6759030 2026-10-01T06:35:41Z ~2026-44996-51 264415 6759032 wikitext text/x-wiki '''Valant''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anja Valant]] (*1977), atletinja troskokašica * Anton Valant (1944 - 2026) * [[Gaja Valant]], plavalka * [[Ivan Valant]] (1909—1999), kolesar *[[Janez Valant]], športnik, začetnik raftanja v Sloveniji *[[Martina Trampuš Valant]] (*1969), glasbenica, glasbena šolnica *[[Matjaž Valant]] (*1967), kemik, izumitelj, prof. UNG *[[Miha Valant]], umetnostni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1904—1994), lokalni in poljudni zgodovinar *[[Milan Valant]] (1939—2014), alpinist *[[Nataša Valant]] (*1946), pianistka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada *[[Stane Valant|Stane (Stanislav) Valant]], ekonomist, finančnik, poslovnež == Glej tudi == * priimke [[Balant]], [[Valand]], [[Walland]], [[Valenta]], [[Valenčič]], [[Valentinčič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Valant}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] l38ret3xty05abc6sdp72cnd4kxwisc 0 327962 6759206 6606856 2026-10-01T11:14:21Z ~2026-45085-22 264465 6759206 wikitext text/x-wiki {{coor title dms|45|21|00|N|14|19|00|E|}} [[Slika:Volosko, Croatia, ulaz sa strane Rijeke 1.jpg|120px|thumb|desno|Volosko]] '''Volosko''' je manjše obmorsko [[Istra|istrsko]] [[ribištvo|ribiško]] in [[turizem|turistično]] [[naselje]], ki leži v skrajnem severovzhodnem kotu istrskega polotoka v [[Kvarnerski zaliv|Kvarnerskem zalivu]] in je v novejšem času postalo del mesta [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatije]]. [[Slika:Volosko, Croatia - mandrac 2.jpg|120px|thumb|levo|Volosko - pristanišče (Mandrač)]] Jedro starega, tipično [[Sredozemlje|sredozemskega]] naselja leži okoli manjšega [[Pristanišče|pristanišča]] [[Mandrač]], novejši, modernejši del s [[hotel]]i in počitniškimi hišami pa se povezuje z okoli 1 [[kilometer]] oddaljeno [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatijo]]. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1543. V naselju stoji leta 1708 zgrajena [[Barok|baročna]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] z dvema [[zvonik]]oma. Danes je kraj s sprehajalno potjo ob morski [[obala|obali]] preko Opatije povezan z [[Lovran]]om. V preteklosti je bilo tu pristanišče naselja [[Kastav]].<ref>''Jadran, Vodič i Atlas''. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971</ref> == Viri == {{sklici}} == Znane osebe povezane s krajem == * [[Andrija Mohorovičić]] (1857-1936), meteorolog in seizmolog * [[Nela Eržišnik]] (1922-2007), igralka * [[Franica Vrhunc]] (1881-1964), redovnica * [[Konrad Janežič]] (1867-1945), pravnik * Ivan (Giovanni) Minak (1793-1866), ladjedelec in lastnik ladij *[[Jože Gregorčič]], narodni heroj (1903-1942) == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{hr-naselje-stub}} {{normativna kontrola}} slv0xr0u9k4qoeb3r653ml64k6gpr44 0 340228 6758873 6608146 2026-09-30T19:20:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758873 wikitext text/x-wiki [[File:Ossiacher Tauern Tauern Kirchlein 01112009 40.jpg|thumb|Podružnična cerkvica v Osojskih Turah, v ozadju [[Dobrač]]]] [[File:Ossiacher Tauern Herbstwald 01112009 77.jpg|thumb|Jesenski mešani gozd v Turah]] [[File:Pernegg wooden house 01112009 19.jpg|thumb|Tipična srednjekoroška lesena hiša]] '''Osojske Ture''', (ljudsko tudi ''Turje'', {{jezik-de|Ossiacher Tauern}}<ref>{{Navedi splet |url=http://members.chello.at/heinz.pohl/Namen.htm |title=Heinz Dieter Pohl: ''Kärnten - deutsche und slowenische Namen'' |access-date=2012-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141208060740/http://members.chello.at/heinz.pohl/Namen.htm |archive-date=2014-12-08 |url-status=dead}}</ref>) so gozdnato [[pogorje]] na srednjem [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], med [[Osojsko jezero|Osojskim jezerom]] na severozahodu in [[Vrbsko jezero|Vrbskim jezerom]] na jugovzhodu. Najvišji vrh Osojskih Tur je ''Golobji vrh'' ({{lang|de|Taubenbühel}}) s 1069 metri nadmorske višine. Na zahodnem pobočju Osojskih Tur se nahaja markantna, od daleč razpoznavna in lepo obnovljena razvalina gradu [[Grad Vajškra|Vajškra]] (nem. Landskron), na katerem je danes restavracija. Nedaleč stran so razgledne točke, s katerih se ponuja odličen pogled na zahodni del Osojskega jezera in [[Osojščica|Osojščico]]. Na celotnem območju Osojskih Tur lahko vidimo tudi mnoge stare rudarske postojanke, saj so se tukaj že stoletja kopale [[cink]]ova in druge rude. Ljudsko ime za Osojske Ture je sicer tudi ''Turje'' ali ''Male Ture'' ({{lang|de|Die kleinen Tauern}}), v nasprotju z [[Visoke Ture|Visokimi Turami]] na severozahodu Koroške. == Zgodovina == [[Benediktinski samostan Osoje|Osojski samostan]], najpomembnejše kulturno in znanstveno središče v tem delu Koroške, je bil na ugodni prometni legi, hkrati pa stisnjen med Osojsko jezero in Osojske Ture, zato je imel v neposredni okolici na voljo le malo površin za kmetovanje. Zato je začel preučevati možnosti učinkovitejše izrabe višje ležečih površin na Turah. Predvsem v 16. stoletju je kmetijska obdelava na področju Osojskih Tur tako precej napredovala, začeli pa so tudi z vzgojo konj. Samostan je ponudil konje na razpolago okoliškim kmetom, da bi z njihovo pomočjo povečali učinkovitost obdelave. Samostan je bil razpuščen leta 1783 na ukaz cesarja [[Jožef II.|Jožefa II.]], v upravljanje ga je prevzela država. Ohranila pa se je vzgoja konj in sčasoma so se tukaj začeli vzgajati konji za potrebe vojaške konjenice. Leta 1932 je začel z Osojskimi Turami upravljati Deželni kulturni svet, predhodnik današnje Koroške kmetijske zbornice. Vzrejo žrebcev so postopoma dopolnili še z vzrejo bikov , danes pa se tukaj ukvarjajo predvsem z vzrejo [[noriški konj|noriških konj]] in mešancev. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.rossinger.at/seiten/ossiach.html |title=Aufzuchthof Ossiacher Tauern |accessdate=2012-08-20 |archive-date=2007-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929080912/http://www.rossinger.at/seiten/ossiach.html |url-status=dead }}</ref> == Slovenska kulturna zgodovina == Za slovensko kulturno zgodovino pomembne občine na Osojskih turah so: [[Kostanje, Koroška|Kostanje]], [[Vernberk]] ter [[Teholica]]. Med osebnosti štejemo: * Janez Vospernik je bil soustanovitelj Slovenske zadružne zveze, * Matija Vospernik dolgoletni župan občine Vernberk in * [[Reginald Vospernik]] dolgoletni ravnatelj Slovenske gimanzije v Celovcu. * Med velikane slovenskega [[bukovništvo|bukovništva]] štejemo [[Andrej Šuster|Andreja Šusterja - Drabosnjaka]] iz Kostanj, kateremu je posvečen muzej lokalne zgodovine.<ref>http://www.ethno.at</ref> * Muzej vodi domače slovensko prosvetno društvo Drabosnjak.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kkz.at/drustva_skupine/C16 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-10-01 |archive-date=2012-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121117080434/http://www.kkz.at/drustva_skupine/C16/ |url-status=dead }}</ref> * Pomemben sodoben slovenski avtor je [[Andrej Kokot]]. == Vzhodni del == <gallery> File:Feldkirchen Sankt Nikolai 01112009 91.jpg|Sv. Nikolaj, Trg na Koroškem File:Pernegg Herbstlandschaft 01112009 32.jpg|Pokrajina pri Perneku, Trg na Koroškem File:Pernegg Westeinfahrt 01112009 11.jpg|Pernek </gallery> == Viri == {{sklici}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Osojske Ture}} [[Kategorija:Gore v Avstriji]] 1gqpqmpgqznkg334hsx0ehxxq3osilu 0 351365 6758824 6274552 2026-09-30T18:06:03Z TadejM 738 posodobitev infopolja 6758824 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Arterija | Name = Aorta | Latin = aorta, arteria maxima | Image = Aorta segments.svg | Width = | Caption = Shemtski prikaz aorte in njenih segmentov | Image2 = Aorta branches.svg | Width2 = | Caption2 = Veje aorte | BranchFrom = [[Levi prekat]] | BranchTo = Ascendentna aorta: :[[Desna koronarna arterija|Desna]] in [[leva koronarna arterija|leva]] koronarna arterija. Aortni lok (supraaortne žile): :[[Brahiocefalična arterija|Brahiocefalični trunkus]] :[[Skupna karotidna arterija|Leva skupna karotidna arterija]] :[[Subklavijska arterija|Leva subklavijska arterija]] Descendentna aorta, torakalni del: :[[Bronhialne arterije|Leve bronhialne arterije]] :[[Ezofagealne veje torakalnega dela aorte|Ezofagealne arterije]] za torakalni del [[požiralnik]]a :Tretja do enajsta [[zadajšnja interkostalna arterija]] in [[subkostalna arterija]] Descendentna aorta, abdominalni del: :Parietalne veje: :[[Spodnje frenične arterije]] :[[Lumbalne arterije]] :[[Mediana sakralna arterija]] :Visceralne veje: :[[Celiakalni trunkus]] :[[Srednje suprarenalne arterije]] :[[Zgornja mezenterična arterija]] :[[Renalne arterije]] :[[Gonadna arterija|Gonadne arterije]] – [[Testikularna arterija|testikularna]] pri moškem, [[ovarijska arterija|ovarijska]] pri ženski :[[Spodnja mezenterična arterija|Spodnja mezenterična arterija]] Končne veje: :[[Skupne iliakalne arterije]] :[[Mediana sakralna arterija]] | Vein = Kombinacija [[koronarni sinus|koronarnega sinus]]a, [[zgornja votla vena|zgornje votle vene]] in [[spodnja votla vena|spodnje votle vene]] | Precursor = [[Arteriozni trunkus (embriologija)|Arteriozni trunkus]] [[Aortni loki|Četrta leva branhialna arterija]] [[Dorzalna aorta|Parni dorzalni aorti]] (združita se v eno samo descendentno aorto) | Supplies = [[Sistemski krvni obtok]] </br>(vse telo, razen respiratorne cone [[pljuča|pljuč]], ki jo oskrbuje [[pljučni krvni obtok]]) }} '''Aórta''' (iz [[stara grščina|starogrškega]] ἀορτή - aortē, iz ἀείρω - aeirō »dvigujem«)<ref>Illustrated Steadman's Dictionary, 24th ed.</ref> ali '''velíka telésna odvódnica'''<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=aorta{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 30. 3. 2013.</ref> je največja [[arterija]] v [[človeško telo|človeškem telesu]]. Izvira iz [[levi prekat|levega srčnega prekata]] in poteka v [[trebuh]], kjer se [[bifurkacija aorte|razveji]] v dve manjši [[skupna iliakalna arterija|skupni iliakalni arteriji]]. Aorta prek [[sistemski krvni obtok|sistemskega krvnega obtoka]] oskrbuje vse telo z [[oksigenacija|oksigenirano]] krvjo.<ref>{{navedi knjigo | last1 = Maton | first1 = Anthea | authorlink = | last2 =Jean|first2= Hopkins|last3= Charles William|first3= McLaughlin|last4= Susan|first4= Johnson|last5= Maryanna Quon|first5= Warner|last6= David|first6= LaHart|last7= Jill D.|first7= Wright | title = Human Biology Health | publisher = Prentice Hall | year = 1995 | location = Englewood Cliffs, New Jersey | pages = | url =https://archive.org/details/humanbiologyheal00scho | doi = | id = | isbn = 0-13-981176-1}}</ref> == Anatomija == [[Slika:Relations of the aorta, trachea, esophagus and other heart structures.png|thumb|left|250px|Potek aorte v prsnem košu (anteriorni pogled). Začne se posteriorno od [[pulmonalni trunkus|pulmonalnega trunkusa]], nato poteka anteriorno od desne [[pljučne arterije]], [[sapnik]]a in [[požiralnik]]a, nato se obrne posteriorno in poteka dorzalno od teh struktur.]] V anatomski literaturi se aorta navadno deli v odseke.<ref>Tortora, Gerard J: "Principles of Human W. & Karen A. Koos: ''Human Anatomy, second edition'', str. 479. Wm. C. Brown Publishing, 1994. (ISBN 0-697-12252-2)</ref><ref>De Graaff, Van: "Human Anatomy, fifth edition", str. 548-549. WCB McGraw-Hill, 1998. (ISBN 0-697-28413-1)</ref> Eden od načinov opredeljevanja delov aorte je po anatomskem predelku. [[Torakalna aorta]] (ali prsni del aorte) poteka od [[srce|srca]] do [[trebušna prepona|trebušne prepone]]. Od tam se nadaljuje kot [[abdominalna aorta]] (ali trebušni del aorte) do [[bifurkacija aorte|bifurkacije (razcepišča) aorte]]. Po drugem sistemu se aorta deli po poteku in smeri toka krvi. V tem sistemu se aorta začne kot [[ascendentna aorta]] (ascendentni, dvigajoči se del aorte), ki poteka [[anatomski opis lege|kranialno]] od srca in se obrne v zavoj, imenovan [[aortni lok]]. Del aorte po zavoju poteka kavdalno in ga imenujemo descendentna aorta (ali descendentni, spuščajoči se del aorte). Aorta se konča z razvejitvijo v dve veliki krvni žili, imenovani [[skupna iliakalna arterija|skupni iliakalni arteriji]], in manjšo mediano ležečo žilo, imenovano [[mediana sakralna arterija]].<ref name="Sobotta">{{navedi knjigo |editor1-last=Putz |editor1-first=R. |editor2-last=Pabst |editor2-first=R. |title=Atlas van de menselijke anatomie |language=nl |edition=3. |year=2006 |publisher=Bohn Stafleu van Loghum |isbn=90-313-4712-4}}</ref>{{rp|18}} Aorta oskrbuje ves sistemski krvni obtok, kar pomeni, da dobiva kri po njej vse telo, razen [[pljuča|respiratorne cone pljuč]]. V grobem ascendentna aorta oskrbuje srce, veje iz aortnega loka oskrbujejo glavo, vrat in roke, veje iz torakalne descendentne aorte oskrbujejo prsni koš (razen srca in respiratorne cone pljuč), veje iz abdominalne aorte pa oskrbujejo trebuh. Medenica in noge se prehranjujejo iz skupnih iliakalnih arterij. ==Embrionalni razvoj== Pri sesalcih in ptičih se velike arterije razvijejo iz arterij [[škržni lok|škržnih lokov]] ([[aortni loki|aortnih lokov]]). Žila četrtega aortnega loka se pri njih razvije v aortni lok, žila tretjega aortnega loka v [[brahiocefalična arterija|brahiocefalično arterijo]] ali v koren [[notranja karotidna arterija|notranje karotidne arterije]], iz šestega škržnega loka pa se razvijejo pljučne arterije. [[Gladka mišičnina]] velikih arterij in populacija celic, ki tvorijo [[aortikopulmonalni septum]], ta loči aorto in pljučno arterijo, izvira iz [[srčni nevralni greben|srčnega nevralnega grebena]]. Ta prispevek nevralnega grebena k razvoju gladke mišičnine velikih arterij je nenavaden, saj večina gladke mišičnine, tudi npr. gladka mišičnina [[koronarna arterija|koronarnih arterij]], izvira iz [[mezoderm]]a. Kadar aortikopulmonalni septum velikih žil ne loči, stanje imenujemo [[persistentni arteriozni trunkus]]. ==Histološke značilnosti== [[Slika:Aorta histo.jpg|thumb|left|Prerez tkiva aorte]] Aorta je [[elastična arterija]] in kot taka razmeroma raztegljiva. Srednji arterijski [[krvni tlak]] je najvišji v aorti in se z razvejevanjem žilja zmanjšuje. Razlika v tlaku med aorto in [[desni preddvor|desnim preddvorom]] omogoča tok krvi v ožilju.<ref>Nichols WW, O'Rourke MF. McDonald's Blood Flow in Arteries: Theoretical, Experimental and Clinical Principles. 4th ed. London, UK: Edward Arnold; 1998</ref> Aorta sestoji iz raznolike mešanice gladke mišičnine, živcev, [[celica intime|celic intime]], [[endotelijska celica|endotelijskih celic]], [[fibroblast]]om podobnih celic in zapleteno zgrajenega [[zunajcelični matriks|zunajceličnega matriksa]]. Stena aorte sestoji iz več plasti, ki jih imenujemo [[adventicija]], [[tunika medija]] in [[tunika intima]]. Zaradi debeline njene zunanje plasti prehranjuje razsežna mreža drobnih krvnih žil, imenovanih ''[[vasa vasorum]]''. Aortni lok vsebuje [[baroreceptor]]je in [[kemoreceptor]]je, iz katerih se prenašajo podatki o krvnem tlaku in kislosti krvi ter o ravni ogljikovega dioksida v krvi v [[podaljšana hrbtenjača|podaljšano hrbtenjačo]]. Te podatke možgani obdelajo, [[avtonomno živčevje]] pa posreduje [[homeostaza|homeostatski]] odziv. V tuniki mediji sta kvantitativno najpomembnejši sestavini aortne žilne stene gladka mišičnina in zunajcelični matriks. Osnovna enota aorte je elastična lamela, ki sestoji iz gladke mišičnine in elastičnega matriksa. Srednja plast aorte sesalcev sestoji iz koncentričnih mišičnoelastičnih plasti. Gladkomišična sestavina ne vpliva bistveno na premer aorte, poveča pa togost in viskoelastičnost njene stene. Na biomehanske lastnosti aorte najbolj vpliva elastični matriks. Ta tvori lamele, ki sestojijo iz [[elastično vlakno|elastičnih vlaken]], [[kolagen]]a (predvsem tipa III), [[proteoglikan]]ov in [[glikozaminoglikan]]ov. Skrčenje levega prekata potisne kri v aorto, kar žilo razširi. To raztezanje odda energijo, ki bo omogočila ohranitev krvnega tlaka v [[diastol]]i, saj se tedaj aorta pasivno skrči. Velik vpliv na biomehanske lastnosti ima [[učinek zračnega meha]]. Elastični povratek omogoča ohranitev energije črpajočega srca in ublaži pulzacijsko naravo srčnega črpanja. == Pretok krvi in hitrost pretoka krvi == [[Pulzacijski tok|Pulzacijska narava]] toka krvi ustvarja [[pulzni val]], ki se širi v [[arterijsko vejevje]], poleg tega pa se na razcepišču aorte odbiti valovi vračajo proti [[semilunarna zaklopka|semilunarnim zaklopkam]] in izvoru aorte. Pritisk teh valov na aortno semilunarno zaklopko se v krivulji aortnega tlaka v [[srčni ciklus|srčnem ciklusu]] izrazi kot [[dikrotična zareza]].<ref name="sestta">{{navedi knjigo |last1=Seeley |first1=Rod |last2=Stephens |first2=Trent |first3=Philip|last3= Tate |editor1-first=Deborah |editor1-last=Allen |title=Anatomy and physiology |url=https://archive.org/details/anatomyphysiolog00seel_1 |format= |edition=2 |year=1992 |publisher=Mosby-Year Book, Inc |isbn=0-8016-4832-7 |page=[https://archive.org/details/anatomyphysiolog00seel_1/page/631 631] |chapter=20}}</ref> S staranjem postaja aorta vse bolj toga, zato se pulzni in odbiti valovi širijo hitreje, s tem pa se zviša krvni tlak. Togost aorte je povezana s številnimi boleznimi in patološkimi stanji, neinvazivne meritve hitrosti pulznega tlaka pa so neodvisen kazalnik [[hipertenzija|hipertenzije]]. Največja aortna hitrost se označuje kot ''V<sub>max</sub>'', redkeje tudi kot ''AoV<sub>max</sub>''. ==Bolezni in druga patološka stanja== * [[aortna anevrizma]] * [[aortna disekcija]] * [[koarktacija aorte]] * [[transpozicija velikih žil]] * [[ateroskleroza]] * [[Marfanov sindrom]] * [[Ehlers–Danlosov sindrom]] * [[aortna stenoza]] * [[travmatska ruptura aorte]] ==Galerija== <gallery> Slika:Gray506.svg|Torakalna aorta z odcepitvami Slika:An opened aorta.jpg|Svinjska aorta na prečnem prerezu z nekaj odcepitvami Slika:Thoracic cavity of foetus - great vessels.JPG|Aorta in pljučna arterija – disekcija fetalnega srca </gallery> ==Sklici== {{kategorija v Zbirki|Aorta}} {{sklici}} [[Kategorija:Arterije prsnega koša]] [[Kategorija:Trebuh]] [[Kategorija:Anatomija srca]] {{normativna kontrola}} j6q9v3gexuxpb9j8y86vm27v8n8m8q7 0 352197 6759171 6714171 2026-10-01T10:26:23Z ~2026-45085-22 264465 6759171 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matej Makarovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]] in politični komentator, * [[20. april]] [[1970]], [[Slovenj Gradec]]. ==Življenje in delo== Matej Makarovič, sin [[Jan Makarovič|Jana Makaroviča]], je leta 1993 diplomiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] iz sociologije pod mentorstvom [[Ivan Bernik (sociolog)|Ivana Bernika]]. Podiplomski študij je nadaljeval na Centralnoevropski univerzi v Pragi. Na ''Fakulteti za družbene vede'' v Ljubljani je pridobil tudi doktorat iz sociologije, pred tem pa je leta 1995 magistriral iz sociologije in politike na University of Lancaster v Veliki Britaniji. Od leta 2008 dalje je zaposlen na zasebni [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteti za uporabne družbene ]]<nowiki/>študije v [[Nova Gorica|Novi Gorici]], kot izredni profesor in od leta 2011 kot njen dekan. Poleg tega je na omenjeni fakulteti predstojnik Inštituta za raziskovanje družbenih tveganj. Pred tem je bil v obdobju 1994–2007 zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani kot mladi raziskovalec, asistent in docent. Kot gostujoči raziskovalec je deloval na Waterford Institute of Technology (Irska), University of Nevada, Reno (ZDA) in Hawaii Pacific University (ZDA). Je avtor ali soavtor 30 znanstvenih člankov, objavljenih v tujih in domačih znanstvenih revijah, in 10 znanstvenih monografij, od katerih jih je polovica izšla pri tujih znanstvenih založbah<ref>{{Navedi splet |url=http://izumbib.izum.si/bibliografije/A20140412094809-15185.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-04-12 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413142839/http://izumbib.izum.si/bibliografije/A20140412094809-15185.html |url-status=dead }}</ref>, na področjih politične sociologije, sociološke teorije in družbene modernizacije. Kot publicist in politični komentator je leta 2006 prejel [[Jurčičeva nagrada|Jurčičevo nagrado]].<ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/nagrajenca-makarovic-in-leilerjeva/50908</ref> Leta 2008 je bil izpostavljen v aferi »brezplačniki«, kot eden redkih podpisanih avtorjev zapisov v časniku ''Ekspres'' - komisija Državnega zbora RS je za to publikacijo ugotovila, da je bila ustanovljena z namenom diskvalifikacije političnih nasprotnikov v predvolilni kampanji pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskimi volitvami 2004]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/342165 |title=Zastonj argumenti dveh novih brezplačnikov: Podobna vsebina v Slovenskem tedniku in Ekspresu |last=Škerl Kramberger |first=Uroš |authorlink=Uroš Škerl Kramberger |date=21.8.2008 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=8.7.2013 |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923225144/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/342165 |url-status=dead }}</ref><ref name="Afera_brezplacniki">[https://web.archive.org/web/20111006062929/http://www.delo.si/novice/politika/komisija-brezplacnika-ustanovljena-za-diskvalifikacijo-politicnih-nasprotnikov.html Komisija: brezplačnika ustanovljena za diskvalifikacijo političnih nasprotnikov], [[Delo (časopis)|Delo]], 26. 9. 2012</ref> V letih od 1989 do 1993 je bil prvi predsednik takratne Socialdemokratske mladine ([[Slovenska demokratska mladina|podmladka današnje stranke SDS]]), kasneje je bil imenovan za njenega častnega predsednika.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sdm.si/news/34874 |title=V Lepeni SDM večer z Matejem Makarovičem |date=4.8.2011 |publisher=Slovenska demokratska mladina |accessdate=4.7.2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V obdobju 2005–08 je bil član ''Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost''<ref>{{navedi splet |url=http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arhiv_projektov/strateski_svet_za_kulturo_izobrazevanje_in_znanost_januar_2005/ |title=Strateški sveti za kulturo, izobraževanje in znanost (januar 2005) |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=4.7.2013 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413125839/http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arhiv_projektov/strateski_svet_za_kulturo_izobrazevanje_in_znanost_januar_2005/ |url-status=dead }}</ref> ter član Upravnega odbora [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS]] (2005–2009). <ref>{{navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/agencija/organi/odbor-mar06.asp |title=Upravni odbor - do 10. junija 2009 |publisher=Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS |accessdate=4.7.2013 |archive-date=2013-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022619/http://www.arrs.gov.si/sl/agencija/organi/odbor-mar06.asp |url-status=dead }}</ref> Od leta 2011 je predsednik Nacionalnega odbora programa za upravljanje z družbenimi spremembami (MOST) pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sta.si/vest.php?s=a&id=1818672 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-04-12 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413143551/http://www.sta.si/vest.php?s=a&id=1818672 |url-status=dead }}</ref> 2026 je postal rektor novoustanovljene javne [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Makarovič, Matej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenjgradčani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] ncjvdwj1ipbwutr3wkf5ld4von6c60r 6759179 6759171 2026-10-01T10:32:26Z ~2026-45085-22 264465 6759179 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matej Makarovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]] in politični komentator, * [[20. april]] [[1970]], [[Slovenj Gradec]]. ==Življenje in delo== Matej Makarovič, sin [[Jan Makarovič|Jana Makaroviča]], je leta 1993 diplomiral na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] iz sociologije pod mentorstvom [[Ivan Bernik (sociolog)|Ivana Bernika]]. Podiplomski študij je nadaljeval na Centralnoevropski univerzi v Pragi. Na ''Fakulteti za družbene vede'' v Ljubljani je pridobil tudi doktorat iz sociologije, pred tem pa je leta 1995 magistriral iz sociologije in politike na University of Lancaster v Veliki Britaniji. Od leta 2008 dalje je zaposlen na zasebni [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteti za uporabne družbene ]]<nowiki/>študije v [[Nova Gorica|Novi Gorici]], kot izredni profesor in od leta 2011 kot njen dekan. Poleg tega je na omenjeni fakulteti predstojnik Inštituta za raziskovanje družbenih tveganj. Pred tem je bil v obdobju 1994–2007 zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani kot mladi raziskovalec, asistent in docent. Kot gostujoči raziskovalec je deloval na Waterford Institute of Technology (Irska), University of Nevada, Reno (ZDA) in Hawaii Pacific University (ZDA). Je avtor ali soavtor 30 znanstvenih člankov, objavljenih v tujih in domačih znanstvenih revijah, in 10 znanstvenih monografij, od katerih jih je polovica izšla pri tujih znanstvenih založbah<ref>{{Navedi splet |url=http://izumbib.izum.si/bibliografije/A20140412094809-15185.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-04-12 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413142839/http://izumbib.izum.si/bibliografije/A20140412094809-15185.html |url-status=dead }}</ref>, na področjih politične sociologije, sociološke teorije in družbene modernizacije. Kot publicist in politični komentator je leta 2006 prejel [[Jurčičeva nagrada|Jurčičevo nagrado]].<ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/nagrajenca-makarovic-in-leilerjeva/50908</ref> Leta 2008 je bil izpostavljen v aferi »brezplačniki«, kot eden redkih podpisanih avtorjev zapisov v časniku ''Ekspres'' - komisija Državnega zbora RS je za to publikacijo ugotovila, da je bila ustanovljena z namenom diskvalifikacije političnih nasprotnikov v predvolilni kampanji pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskimi volitvami 2004]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/342165 |title=Zastonj argumenti dveh novih brezplačnikov: Podobna vsebina v Slovenskem tedniku in Ekspresu |last=Škerl Kramberger |first=Uroš |authorlink=Uroš Škerl Kramberger |date=21.8.2008 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=8.7.2013 |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923225144/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/342165 |url-status=dead }}</ref><ref name="Afera_brezplacniki">[https://web.archive.org/web/20111006062929/http://www.delo.si/novice/politika/komisija-brezplacnika-ustanovljena-za-diskvalifikacijo-politicnih-nasprotnikov.html Komisija: brezplačnika ustanovljena za diskvalifikacijo političnih nasprotnikov], [[Delo (časopis)|Delo]], 26. 9. 2012</ref> V letih od 1989 do 1993 je bil prvi predsednik takratne Socialdemokratske mladine ([[Slovenska demokratska mladina|podmladka današnje stranke SDS]]), kasneje je bil imenovan za njenega častnega predsednika.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sdm.si/news/34874 |title=V Lepeni SDM večer z Matejem Makarovičem |date=4.8.2011 |publisher=Slovenska demokratska mladina |accessdate=4.7.2013 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V obdobju 2005–08 je bil član ''Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost''<ref>{{navedi splet |url=http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arhiv_projektov/strateski_svet_za_kulturo_izobrazevanje_in_znanost_januar_2005/ |title=Strateški sveti za kulturo, izobraževanje in znanost (januar 2005) |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=4.7.2013 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413125839/http://www.vlada.si/teme_in_projekti/arhiv_projektov/strateski_svet_za_kulturo_izobrazevanje_in_znanost_januar_2005/ |url-status=dead }}</ref> ter član Upravnega odbora [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS]] (2005–2009). <ref>{{navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/agencija/organi/odbor-mar06.asp |title=Upravni odbor - do 10. junija 2009 |publisher=Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS |accessdate=4.7.2013 |archive-date=2013-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022619/http://www.arrs.gov.si/sl/agencija/organi/odbor-mar06.asp |url-status=dead }}</ref> Od leta 2011 je predsednik Nacionalnega odbora programa za upravljanje z družbenimi spremembami (MOST) pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sta.si/vest.php?s=a&id=1818672 |title=arhivska kopija |accessdate=2014-04-12 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413143551/http://www.sta.si/vest.php?s=a&id=1818672 |url-status=dead }}</ref> Bil je dekan [[Fakulteta za informacijske študije|Fakultete za informacijske študije]] v Novem mestu, 2026 pa je postal rektor novoustanovljene javne [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Makarovič, Matej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1970]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenjgradčani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] nx0we8gwjqc141f23tu8nv2ssbv5gxq 0 360460 6758993 6755987 2026-10-01T04:14:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758993 wikitext text/x-wiki Veliko [[Družina Kennedy|družino Kennedy]] je prizadelo veliko družinskih tragedij<ref name="cnn-king">{{navedi splet|title = Tragedy has repeatedly stalked Kennedy clan|first = John|last = King|authorlink = John King (journalist)|publisher = [[CNN]]|date = 1999-07-17|accessdate = 2008-02-15|url = http://edition.cnn.com/US/9907/17/kennedy.tragedies/|archive-date = 2016-10-03|archive-url = https://web.archive.org/web/20161003152856/http://edition.cnn.com/US/9907/17/kennedy.tragedies/|url-status = dead}}</ref>, zato se je v medijih začelo govoriti o "Prekletstvu Kennedyjev" (The Kennedy Curse). V [[ZDA]] je prav tako pod tem imenom izšla knjiga avtorja Edwarda Kleina.<ref>http://us.macmillan.com/BookCustomPage_New.aspx?isbn=9780312312930 E.Klein, knjiga The Kennedy Curse</ref> == Kronologija tragedij == * 1941 - najstarejša hči [[Rosemary Kennedy]] je bolehala za [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in nasilnimi izpadi, zaradi pritiska očeta pristane na sporno operacijo [[lobotomija|lobotomijo]], ki je izjalovi, zaradi česar je Rosemary do konca življenja duševno prizadeta in nastanjena v zavodu;<ref>{{navedi splet|title=Die verschwundene Kennedy-Schwester|date=2009-05-11|url=http://www.sueddeutsche.de/panorama/480/468048/text/|author=[[Süddeutsche Zeitung]]|accessdate=2011-02-06|archive-date=2010-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20100505064612/http://www.sueddeutsche.de/panorama/480/468048/text/|url-status=dead}}</ref> * 1944 ** 12. avgust - najstarejši sin [[Joseph P. Kennedy mlajši|Joseph Patrick Kennedy jr]]., vojaški pilot – umre, ko njegov bombnik 20 minut po vzletu eksplodira v vzhodnem [[Suffolk]]u nad [[Rokavski preliv|Rokavskim prelivom]];<ref>{{navedi splet|url= http://www.blythweb.co.uk/blythburgh/kennedy1.htm|title= Očividec letalske nesreče|accessdate= |date= april 1995|format= |work= Mick Muttitt|archive-date= 2007-06-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20070607165125/http://www.blythweb.co.uk/blythburgh/kennedy1.htm|url-status= dead}}</ref> ** 10. september - [[William John Robert Cavendish]], mož od Kathleen – v [[Belgija|Belgiji]] ga v akciji ustreli [[ostrostrelec]]; * 1948 - 13. maja umre druga najstarejša hči [[Kathleen Kennedy Cavendish]] v letalski nesreči v južni Franciji; * 1956 - 23. avgusta rodi [[Jacqueline Bouvier Kennedy Onassis|Jackie Kennedy]] mrtvorojeno hčerko, ki so ji dali ime Arabella;<ref>[http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=3001 Arabella Kennedy (1956–1956) - Find A Grave Memorial<!-- Bot generated title -->]</ref> * 1963 ** 9. avgusta - Patrick, najmlajši sin Jackie in [[John F. Kennedy|Jacka Kennedyja]], umre 2 dni po rojstvu; ** 22. november - [[John F. Kennedy]], predsednik [[ZDA]], je umorjen v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]; * 1964 - najmlajši brat [[Edward Moore (Ted) Kennedy|Ted Kennedy]], 19. junija preživi letalsko nesrečo in se za las izogne smrti;<ref>{{navedi splet | url=http://www.check-six.com/Crash_Sites/Kennedy-N344S.htm | publisher=Check-Six.com | title=The Luck of the Kennedys | accessdate=May 1, 2012 | date=May 8, 2008}}</ref> * 1968 – [[Robert Francis Kennedy|Robert Kennedy]] je umorjen v [[Los Angeles]]u, umre 5. junija, dan po atentatu; * 1969 - 18. julija povzroči [[Edward Moore (Ted) Kennedy|Ted Kennedy]], ameriški [[senator ZDA|senator]], avtomobilsko nesrečo v [[Chappaquiddick]]u, v kateri umre – se utopi, njegova sodelavka v volilni kampanji Mary Jo Kopechne, on se reši;<ref>{{cite magazine|title='Grief, Fear, Doubt, Panic'—And Guilt|publisher=[[Newsweek]]|date=1969-08-04|accessdate=2009-08-26}}</ref><ref>{{cite video| people = Kennedy, Ted| title = The Kennedys| medium = TV-series| publisher = [[American Experience]], [[WGBH-TV]]| url = http://www.pbs.org/wgbh/americanexperience/kennedys/| date = 2009| access-date = 2013-07-18| archive-date = 2010-02-27| archive-url = https://web.archive.org/web/20100227180938/http://www.pbs.org/wgbh/americanexperience/kennedys/| url-status = dead}}</ref> * 1973 ** 13. avgusta - [[Josept Patrick Kennedy II|Joe Kennedy]], sin [[Robert Francis Kennedyj|Roberta Kennedyja]], povzroči avtomobilsko nesrečo, po kateri je njegova prijateljica Pam Kelly ostala paraplegik; ** 17. novembra - amputirajo [[Edward Moore Kennedy jr.|Tedu Kennedyju]], jr. desno nogo zaradi [[Kostni rak|kostnega raka]]; * 1984 - 25. aprila umre [[David Anthony Kennedy|David A. Kennedy]], sin [[Robert Francis Kennedy|Roberta Kennedyja]], v hotelski sobi v [[Palm Beach]]u se je predoziral z drogami; * 1991 - 29. marca je bil [[William Kennedy-Smith]], sin [[Jean Ann Kennedy-Smith]], obtožen zaradi nasilja nad 30-letno Patricia Bowman na družinskem posestvu v [[Palm Beach]]u, [[Florida]] - kljub zanesljivim dokazom je bil spuščen na prostost;<ref name="cnn-king"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.vanityfair.com/magazine/archive/1992/03/dunne199203|title=The Verdict|author=Dunne, Dominick|authorlink=Dominick Dunne|date=March 1992|publisher=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|accessdate=2012-05-17|archive-date=2012-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20120415031819/http://www.vanityfair.com/magazine/archive/1992/03/dunne199203|url-status=dead}}</ref> * 1997 - 31. decembra umre v smučarski nesreči [[Michael LeMoyne Kennedy]], sin Roberta Kennedyja - malo predtem je bil v medijih zaradi afere z mladoletno varuško svojih otrok; * 1999 - 16. julija umre [[John Fitzgerald Kennedy jr|John F. Kennedy jr]]., njegova žena [[Carolyn Bessette-Kennedy]] in njena sestra Lauren Bessette – z majhnim letalom [[Piper Saragota]], pilotiral ga je sam [[John Fitzgerald Kennedy jr.|John-John]], so bili namenjeni na poroko sestrične [[Rory Elizabeth Katharine Kennedy|Rory Kennedy]], hčere [[Robert Francis Kennedy|Roberta Kennedyja]], zaradi slabe vidljivosti so strmoglavili v Atlantski ocean pred otokom [[Martha’s Vineyard]], [[Cape Cod]]; * 2001 – nečak [[Ethel Skakel-Kennedy]], Michael Skakel, je obtožen umora svoje sosede Marthe Moxley. Umor se je zgodil leta 1975, ko sta bila žrtev in storilec stara 15 let. Skakel je dobil 20 let zapora, družina Kennedy se bori za njegovo [[Rehabilitacija|rehabilitacijo]];<ref>[http://archives.cnn.com/2002/LAW/06/07/skakel.trial/index.html?related/ Observers: Closing won conviction against Skakel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201113210037/https://www.cnn.com/ |date=2020-11-13 }} {{Navedi splet |url=https://www.cnn.com/ |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201113210037/https://www.cnn.com/ |archive-date=2020-11-13 |url-status=bot: unknown}} 08.June 2002, ''[[CNN.com]]'' <sub>Retrieved 17.June 2013</sup></ref> * 2011 – 16. septembra je umrla [[Kara Ann Kennedy Allen|Kara Kennedy Allen]], hči [[Edward Moore (Ted) Kennedy|Teda Kennedyja sr]], zaradi srčnega napada med vadbo v klubu zdravja, v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. Kara Kennedy je imela [[Rak pljuč|pljučnega raka]] v letu 2002, odstranili so ji desno stran pljuč;<ref>{{navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/northamerica/usa/8771095/Kara-Kennedy-dies-aged-51.html|title=Kara Kennedy dies aged 51|publisher=[[The Daily Telegraph]]|author=Goddard, Jacqui|date=2011-09-17|accessdate=2012-05-19}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2039733/Kara-Kennedy-Lung-cancer-cure-caused-heart-attack.html|title='I'm so grateful I have those memories': Joan Kennedy remembers last summer with daughter Kara before she died|publisher=[[The Daily Mail]]|date=2011-09-21|accessdate=2012-05-19}}</ref> * 2012 - 16. maja je umrla [[Mary Richardson Kennedy]] (1960–2012), bivša druga žena [[Roberta Francis Kennedy jr|Roberta F. Kennedyja jr]]. in mati njegovih štirih otrok (od šestih) – imela je težave z alkoholom in depresijami, našli so jo obešeno v domačem skednju v [[Bedford]]u, [[Westchester County]], [[New York]].<ref name="abc2012">{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/Politics/OTUS/kennedy-curse-political-familys-troubled-life/story?id=16362763|title=Kennedy Curse: A Political Family's Troubled Life|publisher=[[ABC News]]|date=2012-05-16|author=Negrin, Matt|accessdate=2012-05-17}}</ref> == Glej tudi == * rodovnik [[Družina Kennedy|družine Kennedy]] == Viri in sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/svet/kronologija-glavnih-tragedij-kennedyjev/84711 RTV SLO: Kronologija glavnih tragedij] [[Kategorija:Družina Kennedy]] ch6gembwrv2zwd04oyoyzu5dagqpj5z 0 360851 6758980 6735870 2026-10-01T01:40:38Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Jure Pengov foto Jaka Adamič.jpg|caption=''Jure Pengov''}} '''Jure Pengov''', [[Slovenci|slovenski]] [[televizija|TV]] voditelj, [[urednik]] in [[novinar]], * [[1944]], [[Slovenija]], † [[2. avgust]] [[2013]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-jure-pengov.html|title= Umrl je Jure Pengov|accessdate= 2.8.2013|date= 2.8.2013|format= |work= Delo.si|archive-date= 2013-08-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20130805211222/http://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-jure-pengov.html|url-status= dead}}</ref> Bil je urednik Dnevnoinformativnega programa RTV Slovenije, novinar notranjepolitični redakcije in dopisnik TV Slovenija iz Rima. Med drugim je vodil tudi [[TV Dnevnik]] in usposabljal mlade novinarje. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev oddaje [[Tednik (oddaja)|Tednik]], ki je zaslovela predvsem po znamenitem interjuju s skupino [[Laibach]] leta 1983, ki naj bi jo diskreditirala, saj je na koncu pozval javnost k njenemu linču. ==Opombe== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pengov, Jure}} [[Kategorija:Rojeni leta 1944]] [[Kategorija:Umrli leta 2013]] {{novinar-stub}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 8pvnz2hev39yfls31ga33i13bo9ob2d 0 363376 6758700 6723114 2026-09-30T14:12:56Z Juggle8644 219164 Popravil zatipkane napake 6758700 wikitext text/x-wiki {{Infobox disease | Name = Mrzlica denga | Image = Denguerash.JPG | Alt = Fotografija hrbta osebe z značilnimi izpuščaji na koži | Caption = Značilni izpuščaji na koži | ICD10 = {{ICD10|A|90||a|00}} | ICD9 = {{ICD9|061}} | DiseasesDB = 3564 | MedlinePlus = 001374 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 528 | MeshName = Dengue | MeshNumber = C02.782.417.214 }} '''Mrzlica denga''', znana tudi kot '''kostolomna mrzlica''', pogovorno '''denga''', je [[tropska bolezen]], ki jo povzroča [[virus denge]]. Simptomi bolezni so med drugim [[vročina]], [[glavobol]], bolečine v [[mišice|mišicah]] in [[sklepi]]h ter [[izpuščaj]], podoben izpuščaju pri [[ošpice|ošpicah]]. V majhnem številu primerov pride do smrtno nevarne '''hemoragične denge''', s [[krvavitev|krvavitvami]], nizko ravnjo [[kri|krvnih ploščic]] in puščanjem krvne plazme, ali pa do sindroma šoka zaradi denge, ki povzroči [[šok|nevarno nizek krvni tlak]]. Dengo prenaša več vrst [[komar]]jev iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aedes]]'', predvsem '' [[Aedes aegypti|A. aegypti]]''. Virus ima štiri različne vrste; okužba z eno vrsto običajno povzroči vseživljenjsko [[imunost]] za to vrsto, vendar samo kratkoročno za druge. Okužba z drugo vrsto poveča nevarnost hudih zapletov. V svetu sta odobreni dve [[Cepivo|cepivi]] proti dengi, vendar v Sloveniji nista na voljo. Preventiva se osredotoča tudi na zmanjšanje habitatov in števila komarjev in na omejevanje izpostavljenosti pikom. Zdravljenje akutne mrzlice denge je podporno, pri blagi ali zmerni bolezni z bodisi peroralno ali intravensko [[rehidracija|rehidracijo]], pri hujših primerih pa z [[intravenska aplikacija|intravensko]] apliciranimi tekočinami in [[transfuzija]]mi. [[Pojavnost]] mrzlice denge se je od leta 1960 dramatično povečala na okoli 50–100 milijonov okužb letno. Zgodnji opisi bolezni izvirajo iz 1779, njen virusni vzrok in poti prenosa pa so pojasnili v začetku 20. stoletja. Denga je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] postal svetovni problem, bolezen je [[endemija|endemična]] v več kot 110 državah. Poleg ukrepov proti komarjem potekajo raziskave na cepivu kot tudi na zdravilih, ki delujejo neposredno na virus. == Znaki in simptomi == [[Slika:Dengue fever symptoms.svg|thumb|300px|alt=Oris človeškega telesa s puščicami, ki kažejo na v različnih fazah mrzlice prizadete organe | Shematski prikaz simptomov mrzlice denga]] Za mrzlico denga je značilno, da je 80 % prizadetih brez [[simptom]]ov ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov.<ref name=White10 /><ref name=WHOp14/><ref name=Euro10>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Pri nekaterih pride do hude bolezni (5 %), v redkih primerih pa do smrtno nevarnega razvoja bolezni.<ref name=White10/><ref name=Euro10/> [[Inkubacijska doba]] (čas med izpostavitvijo in nastopom simptomov) je 3–14 dni, najpogosteje pa 4–7 dni.<ref name=Gubler379>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str. 379.</ref> Zato je za popotnike ob povratku z endemičnih območij malo verjetno, da bi imel dengo, če do vročine in drugih simptomov ne pride v času 14 dni po prihodu domov.<ref name=Peads10/> Otroci imajo pogosto simptome, ki spominjajo na [[prehlad]] in [[gastroenteritis]] ([[bruhanje]] in [[driska]])<ref name=India10>{{cite journal|author=Varatharaj A|title=Encephalitis in the clinical spectrum of dengue infection|journal=Neurol. India|volume=58|issue=4|pages=585–91|year=2010|pmid=20739797|doi=10.4103/0028-3886.68655|url=http://www.neurologyindia.com/article.asp?issn=0028-3886;year=2010;volume=58;issue=4;spage=585;epage=591;aulast=Varatharaj}}</ref> in imajo večje tveganje za resne zaplete,<ref name=Peads10/><ref name=NEJM2012/> čeprav so začetni simptomi običajno blagi, vendar z visoko vročino. === Klinični potek === [[Slika:Course of Dengue illness.png|thumb|left|300px|Klinični potek vročine pri dengi.]] Značilni simptomi denge so nenaden nastop povišane telesne temperature, glavobol (običajno za očmi), bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaji. Alternativno ime za dengo, »kostolomna mrzlica«, izvira iz spremljajočih bolečin v mišicah in sklepih.<ref name=White10/><ref name=Chen>{{cite journal|author=Chen LH|author2= Wilson ME|title=Dengue and chikungunya infections in travelers|journal=Curr. Opin. Infect. Dis.|volume=23|issue=5|pages=438–444|date=oktober 2010|pmid=20581669 |doi=10.1097/QCO.0b013e32833c1d16}}</ref> Okužba poteka v treh fazah: faza vročine, kritična faza in faza okrevanja.<ref name=WHOp25>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str. 25–27.</ref> Vročinska faza se javlja z visoko vročino, lahko nad 40&nbsp;°C, spremljajo pa jo splošne bolečine in glavobol, kar običajno traja 2–7 dni.<ref name=WHOp25/><ref name=Chen/> Lahko tudi pride do bruhanja.<ref name=NEJM2012/> Pri 50–80 % obolelih s simptomi<ref name=Chen/><ref name=Fitz2009>{{navedi knjigo|editor=Wolff K |editor2 = Johnson RA |title=Fitzpatrick's color atlas and synopsis of clinical dermatology|url=https://archive.org/details/fitzpatrickscolo0000unse_o5p6 |year=2009|publisher=McGraw-Hill Medical|location=New York|isbn=978-0-07-159975-7|chapter=Viral infections of skin and mucosa|edition=6th|pages=810–2}}</ref> pride prvi ali drugi dan do znakov na koži, kot je [[rdečina]] na koži, ali kasneje (4.–7. dan) izpuščaj, podoben kot pri [[ošpice|ošpicah]].<ref name=Fitz2009/><ref name=ER2010>{{navedi knjigo|veditors=Knoop KJ, Stack LB, Storrow A, Thurman RJ |title=Atlas of emergency medicine|url=https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9 |year=2010|publisher=McGraw-Hill Professional|location=New York|isbn=0-07-149618-1|chapter=Tropical medicine|edition=3.| pages=[https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9/page/658 658]–9}}</ref> V tem stadiju se lahko pojavijo [[petehija|petehije]] (rdeče pikice na koži, ki ne izginejo pod pritiskom in do katerih pride zaradi pretrganih [[kapilare|kapilar]]),<ref name=WHOp25/>, ravno tako lahko pride do blagega krvavenja iz [[sluznice|sluznic]] v ustih in v nosu.<ref name=Peads10/><ref name=Chen/> Vročica je klasične dvofazne narave, poneha, potem pa se znova pojavi čez dan ali dva, pri čemer obstajajo velike razlike v pogostnosti tega vzorca.<ref name=ER2010/><ref name=Gould/> Pri nekaterih ljudeh bolezen napreduje do kritične faze v trenutku, ko mrzlica mine<ref name=NEJM2012/>, kar običajno traja dva dneva.<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do občutnega kopičenja tekočine v [[prsi]]h in [[trebušna votlina|trebušni votlini]] zaradi povečane prepustnosti kapilar in uhajanja tekočine iz njih. Posledici sta [[hipovolemija]] (zmanjšana prostornina krvi) in [[hipoperfuzija]] (zmanjšan dotok krvi v vitalne organe).<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do disfunkcije organov in hude [[krvavitev|krvavitve]], navadno iz [[prebavila|prebavil]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> [[Sindrom šoka]] zaradi denge in krvavitev (hemoragična mrzlica denga) se pojavita pri manj kot 5 % vseh bolnikov,<ref name=Peads10/> vendar pa so osebe, ki so že bili okužene z drugimi [[serotip]]i virusa denge (»sekundarna okužba«) izpostavljene večjemu tveganju.<ref name=Peads10/><ref name=Life10/> Ta kritična faza, četudi redka, se pojavlja pogosteje pri otrocih in mladih odraslih.<ref name=NEJM2012/> Sledi faza okrevanja, v kateri pride do resorpcije izgubljene tekočine v krvni obtok.<ref name=WHOp25/> To običajno traja dva do tri dni.<ref name=Peads10/> Izboljšanje je pogosto presenetljivo, lahko ga spremlja hudo [[srbenje]] in [[bradikardija|počasen srčni utrip.]]<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> Lahko se ponovno pojavi [[izpuščaj]] makulopapuloznega ali [[vaskulitis|vaskulitičnega]] tipa, ki mu sledi luščenje kože.<ref name=NEJM2012/> V tej fazi lahko pride do preobremenitve s tekočino (angl. "fluid overload"); če le-ta prizadene možgane in pride do [[možganski edem|možganskega edema]], lahko povzroči [[Spremenjena stopnja zavesti|zmanjšano stopnjo zavesti]] ali [[epileptični napad|epileptične napade]].<ref name=Peads10/> Občutek [[utrujenost (zdravstvo)|utrujenosti]] lahko pri odraslih traja tedne dolgo.<ref name=NEJM2012/> === Pridružene težave === Denga lahko občasno vpliva na nekatere druge [[organski sistem|sisteme v telesu]],<ref name=WHOp25/> bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge.<ref name=India10/> Zmanjšana raven zavesti se pojavlja pri 0,5–6 % hudih primerov, za kar je lahko vzrok [[encefalitis|okužba možganov]] z virusom ali posredno oslabitev vitalnih organov, kot na primer [[jetra|jeter]] ([[jetrna encefalopatija]]).<ref name=India10/><ref name=Gould>{{cite journal|author=Gould EA|author2= Solomon T|title=Pathogenic flaviviruses|journal=[[The Lancet]]|volume=371|issue=9611|pages=500–509|year=2008|pmid=18262042|doi=10.1016/S0140-6736(08)60238-X}}</ref> V zvezi z mrzlico denga so poročali o drugih nevroloških motnjah, kot sta recimo [[prečni mielitis|prečni (transverzalni) mielitis]] in [[Guillain-Barréjev sindrom]].<ref name=India10/> [[Miokarditis]] in [[akutna odpoved srca]] spadata med redke zaplete.<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> == Povzročitelj == === Virologija === {{Main|virus denge}} [[Slika:Dengue.jpg|thumb|Posnetek virusa denge s transmisijskim elektronskim mikroskopom ([[virion]]i so gruča temnih pik v bližini središča).]] Virus mrzlice denga (VMD, agl. DENV) je [[RNK-virus]] iz družine ''[[Flaviviridae]]'', rodu ''[[flavivirus]]''.<segment 0045> Drugi člani istega rodu so [[virus rumene mrzlice]], [[virus zahodnega Nila]] ter virusi, ki povzročajo [[encefalitis Saint Louis]], [[japonski encefalitis]], [[meningoencefalitis]], [[bolezen kyasanurskega gozda]] in [[omska hemoragična mrzlica|omsko hemoragično mrzlico]].<ref name=Gould/> Večinoma jih prenašajo [[členonožci]] ([[komar]]ji ali [[klop]]i), zaradi česar jih tudi imenujejo [[arbovirus]]i (angl. ''ar''thropod-''bo''rne virus – tj. virus, ki ga prenašajo členonožci).<ref name=Gould/> [[Genom]] (dednina) virusa denge vsebuje približno 11.000 [[nukleotidna baza|nukelotidnih baz]], ki zapisujejo tri različne vrste beljakovinskih molekul (C, prM in E) za sestavo [[virion]]a in sedem drugih vrst beljakovinskih molekul (NS1, NS2a, NS2b, NS3, NS4A, NS4B, NS5), ki jih najdemo le v okuženih celicah gostiteljicah in ki so potrebne za podvojevanje virusa.<ref name=Life10>{{cite journal|vauthors=Rodenhuis-Zybert IA, Wilschut J, Smit JM |title=Dengue virus life cycle: viral and host factors modulating infectivity|journal=Cell. Mol. Life Sci.|volume=67|issue=16|pages=2773–86|date=August 2010|pmid=20372965|doi=10.1007/s00018-010-0357-z}}</ref><ref name=Guzman10>{{cite journal |vauthors=Guzman MG, Halstead SB, Artsob H, etal |title=Dengue: a continuing global threat|journal=Nature Reviews Microbiology|volume=8|issue=12 Suppl|pages=S7–S16|date=December 2010|pmid=21079655|doi=10.1038/nrmicro2460|url=http://www.nature.com/nrmicro/journal/v8/n12_supp/full/nrmicro2460.html}}</ref> Obstajajo štirje [[sev]]i virusa oziroma [[serotip]]i, in sicer VMD-1, VMD-2, VMD-3 in VMD-4.<ref name=WHOp14/> Razlike med serotipi temeljijo na njihovih [[antigen]]ih.<ref>{{navedi knjigo|last=Solomonides|first=Tony|title=Healthgrid applications and core technologies : proceedings of HealthGrid 2010|year=2010|publisher=IOS Press|location=Amsterdam|isbn=978-1-60750-582-2|page=235|url=http://books.google.ca/books?id=nf-Q0TYTS-0C&pg=PA235|edition=[Online-Ausg.].}}</ref> === Prenos === [[Slika:Aedes aegypti biting human.jpg|alt=Slika komarja ''Aedes aegypti'' med pikom|thumb|left|Egiptovski tigrasti komar (''Aedes aegypti'') se hrani na človeškem gostitelju.]] Virus denge se prenaša predvsem s komarji iz rodu ''[[Aëdes]]'', zlasti z [[egiptovski tigrasti komar|egiptovskim tigrastim komarjem]] (''Aëdes aegypti|A. aegypti'').<ref name=WHOp14>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;14–16.</ref> Ti komarji po navadi živijo med 35 ° južne in 35 ° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], pod [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 1000 m.<ref name=WHOp14/> Navadno pikajo čez dan, zlasti zgodaj zjutraj in zvečer,<ref name=WHOp59/><ref name=WHO2012/> vendar lahko pikajo in tako širijo okužbo v kateremkoli delu dneva skozi vse leto.<ref>{{navedi splet |url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |title=Travelers' Health Outbreak Notice |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |date=2. junij 2010 |accessdate=27.8.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100826005756/http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |archivedate=2010-08-26 |url-status=live }}</ref> Druge vrste ''Aëdes'', ki prenašajo bolezen, so med drugim ''[[Aëdes albopictus|A. albopictus]]'', ''[[Aëdes polynesiensis|A. polynesiensis]]'' in ''[[Aëdes scutellaris|A. scutellaris]]''.<ref name=WHOp14/> Ljudje so glavni [[gostitelj (biologija)|gostitelj]] virusa,<ref name=WHOp14/><ref name=Gould/> vendar pa kroži tudi med drugimi [[primat]]i.<ref>{{navedi splet|title=Vector-borne viral infections|url=http://www.who.int/vaccine_research/diseases/vector/en/index1.html|publisher=World Health Organization|accessdate=17. 1. 2011}}</ref> Do okužbe lahko pride z enim samim pikom.<ref name=Yellow10>{{navedi splet|url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2010/chapter-5/dengue-fever-dengue-hemorrhagic-fever.aspx|title=Chapter 5 – dengue fever (DF) and dengue hemorrhagic fever (DHF)|work=2010 Yellow Book|author=Center for Disease Control and Prevention|accessdate=23. 12. 2010}}</ref> Samica komarja, ki posrka kri osebe, okužene z vročico denga, med začetno dvo- do desetdnevno vročinsko fazo, se sama okuži z virusom, ki se naseli v celicah njene črevesne stene.<ref>{{navedi knjigo|editor-last=St. Georgiev |editor-first=Vassil |title=National Institute of Allergy and Infectious Diseases, NIH.|year=2009|publisher=Humana|location=Totowa, N.J.|isbn=978-1-60327-297-1|page=268|url=http://books.google.ca/books?id=pymSBkVU-FsC&pg=PA268|edition=1}}</ref> V času približno 8–10 dni se virus razširi v druga tkiva, med drugim v [[slinavka|slinavke]], od koder se začne sproščati v komarjevo slino. Na komarja, ki ostane okužen vse življenje, virus zgleda nima škodljivih učinkov. Egiptovski tigrasti komar najraje odlaga svoja jajčeca v umetna vodna zajetja, najraje živi v neposredni bližini ljudi in raje se hrani na njih kot na drugih [[vretenčar]]jih.<ref>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], pp.&nbsp;377–378.</ref> Denga se lahko prenese tudi prek okuženih [[krvni proizvodi|izdelkov iz krvi]] in [[presaditev organa|presajenih organov]].<ref>{{cite journal|vauthors=Wilder-Smith A, Chen LH, Massad E, Wilson ME |title=Threat of dengue to blood safety in dengue-endemic countries|journal=Emerg. Infect. Dis.|volume=15|issue=1|pages=8–11|date=January 2009|pmid=19116042|pmc=2660677|doi=10.3201/eid1501.071097|url=http://www.cdc.gov/eid/content/15/1/8.htm}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Stramer SL, Hollinger FB, Katz LM, etal |title=Emerging infectious disease agents and their potential threat to transfusion safety|journal=Transfusion|volume=49 Suppl 2|pages=1S–29S|date=August 2009|pmid=19686562|doi=10.1111/j.1537-2995.2009.02279.x}}</ref> V državah, kot je [[Singapur]], kjer je denga endemična, se ocenjuje tveganje okuženosti krvi na 1,6 do 6 na 10.000 [[transfuzija krvi|transfuzij]].<ref>{{cite journal|vauthors=Teo D, Ng LC, Lam S |title=Is dengue a threat to the blood supply?|journal=Transfus Med|volume=19|issue=2|pages=66–77|date=April 2009|pmid=19392949|pmc=2713854|doi=10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x/full}}</ref> Poročali so tudi o [[Vertikalni prenos|vertikalnem prenosu]] (z matere na otroka) med [[nosečnost]]jo ali pri [[porod]]u<ref name="pmid20130380">{{cite journal |author=Wiwanitkit V |title=Unusual mode of transmission of dengue |journal=Journal of Infection in Developing Countries |volume=4 |issue=1 |pages=51–54 |year=2010 |pmid=20130380 |doi= |url=http://www.jidc.org/index.php/journal/article/view/20130380}}</ref> o drugih načinih prenosa z osebe na osebo, gre pa za zelo neobičajne primere.<ref name=Chen/> Genetskae variacije virusov denge so specifične za določno regijo, kar kaže, da je razširjanje na nova področja razmeroma redko, kljub temu, da se denga v zadnjih desetletjih pojavlja v novih regijah.<ref name=NEJM2012/> === Dovzetnost === Huda bolezen je pogostejša pri dojenčkih in majhnih otrocih in za razliko od mnogih drugih okužb pogostejša pri otrocih, ki so razmeroma dobro hranjeni.<ref name=Peads10/> Drugi [[dejavnik tveganja|dejavniki tveganja]] za hudo bolezen so poleg tega ženski spol, visok [[indeks telesne mase]]<ref name=NEJM2012/> in visoko [[virusno breme]]<ref name=Martina09/>. Celoten spekter bolezni lahko sicer povzroči vsak od serotipov,<ref name=Life10/> vendar predstavlja tudi serotip virusa dejavnik tveganja.<ref name=NEJM2012/> Tako na primer serotipu 4 pripisujejo večjo [[nevrotropnost]], serotipu 2 pa večjo verjetnost razvoja hemoragične oblike bolezni.<ref name=Ksela/> Predvidevajo, da okužba z enim od serotipov povzroči vseživljenjsko imuniteto za ta tip, pred ostalimi tremi pa nudi le kratkotrajno zaščito.<ref name=WHOp14/><ref name=Chen/> Tveganje za hudo bolezen se zaradi sekundarne infekcije poveča, če se oseba, ki je že bila prej izpostavljena serotipu VMD-1, okuži s serotipom VMD-2 ali VMD-3, ali če se oseba, že prej izpostavljena VMD-3, okuži kasneje še z VMD-2.<ref name=Guzman10/> Denga je lahko smrtno nevarna pri ljudeh s [[kronična bolezen|kronično boleznijo]], kot sta [[sladkorna bolezen]] in [[astma]].<ref name=Guzman10/> [[Polimorfizem (biologija)|Polimorfizmi]] (običajne različice) določenih [[gen]]ov so bili povezani s povečanim tveganjem za hude zaplete pri dengi. Gre na primer za gene za beljakovine, kot so [[tumorje nekrotizirajoči faktor alfa|TNF-α]], [[manan vežoči lektin]],<ref name=White10/> [[CTLA4]], [[transformirajoči rastni faktor beta|TGF-β]],<ref name=Life10/> [[DC-SIGN]], [[PLCE1]] in določene oblike [[humani levkocitni antigeni|humanih levkocitnih antigenov]] (HLA) genskih različic [[HLA-B]].<ref name=NEJM2012/><ref name=Guzman10/> Kaže, da pogosta genetska okvara pri Afričanih, poznana kot [[pomanjkanje glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza]], povečuje tveganje.<ref name=Martina09>{{cite journal|vauthors=Martina BE, Koraka P, Osterhaus AD|title=Dengue virus pathogenesis: an integrated view|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=22|issue=4|pages=564–81|date=October 2009|pmid=19822889|pmc=2772360|doi=10.1128/CMR.00035-09|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110518195657/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|url-status=dead}}</ref> Polimorfizmi v genih za [[receptor za vitamin D]] in [[Fc-receptor|FcγR]] naj bi nudili zaščito pred hudo obliko bolezni ob sekundarni okužbi z dengo.<ref name=Guzman10/> == Mehanizem == Po piku okuženega komarja virus zaide v človekovo kožo skupaj s komarjevo slino<!-- <ref name=Martina09/> --> in se veže na [[bele krvničke]] ter vstopi vanje. Medtem ko okužene bele krvničke potujejo po vsem telesu, se virus v njih namnožuje.<!-- <ref name=Martina09/> --> Bele krvničke se na virus odzovejo s proizvodnjo raznih signalnih beljakovin, kot so [[citokin]]i in [[interferon]]i, ki so odgovorni za številne simptome, kot so vročina, gripi podobni simptomi in hude bolečine <!-- <ref name=Martina09/> --> V primeru hude okužbe se proizvodnja virusa v telesu močno poveča, kar lahko prizadene številne druge organe (na primer [[jetra]] in [[kostni mozeg]]). Tekočina v krvi zaradi [[endotelijska disfunkcija|endotelijske disfunkcije]] pronica skozi stene majhnih krvnih žil v telesne votline.<!-- <ref name=Martina09/> --> Zaradi tega po krvnih žilah kroži manj krvi in krvni tlak pade tako nizko, da ne more več zagotoviti dovolj krvi za vitalne organe. Poleg tega disfunkcija kostnega mozga zaradi okužbe [[stromalne celice|stromalnih celic]] povzroči upad števila [[krvna ploščica|krvnih ploščic]] (trombocitov), ki so potrebni za učinkovito strjevanje krvi, kar poveča tveganje za krvavitve, drugi glavni zaplet pri mrzlici denga.<ref name=Martina09/> === Replikacija virusa === Ko je enkrat v koži, se virus denge veže na [[Langerhansove celice]] (populacija [[dendritične celice|dendritičnih celic]] v koži, ki prepoznava povzročitelje bolezni).<ref name=Martina09/> Virus prek [[prek receptorja posredovana endocitoza|endocitoze]] vstopi v celice, tako da se virusne beljakovine vežejo na [[membranska beljakovina|membranske beljakovine]] na Langerhansovih celicah, natančneje na [[lektin vrste C]], imenovan DC-SIGN, [[receptor manoze]] in [[CLEC5A]].<ref name=Life10/> DC-SIGN, nespecifičen receptor dendritičnih celic za tuje snovi, naj bi bil glavna vstopna točka.<ref name=Guzman10/> Dendritična celica se napoti do najbližje [[bezgavka|bezgavke]]. Medtem pride v mešičkih, ki se nahajajo na membranah [[endoplazemski retikulum|endoplazemskega retikuluma]], do prevajanja virusnega genoma in celični aparat za tvorjenje beljakovin začne ustvarjati nove virusne beljakovine, ki replicirajo virusno [[RNK]] in začenjajo oblikovati nove virusne delce. Nezreli virusni delci se prenesejo v [[Golgijev aparat]], ki je tisti del celice, kjer nekatere izmed virusnih beljakovin dobijo potrebne verige sladkorja (nastanejo [[glikoprotein]]i). Novi virusi, ki so sedaj zreli, se preselijo v brste na površini okužene celice in se sprostijo z [[eksocitoza|eksocitozo]] in lahko nato vstopijo v druge bele krvne celice, npr. v [[monocit]]e in [[makrofag]]e.<ref name=Life10/> Prvi odziv celic na okužbo je proizvodnja interferona, [[citokini|citokina]], ki aktivira vrsto obrambnih mehanizmov [[prirojeni imunski sistem|prirojenega imunskega sistema]] pred virusno okužbo, s tem da poveča proizvodnjo velike skupine proteinov, ki jih posreduje [[signalna pot JAK-STAT]]. Nekateri serotipi virusa denge naj bi imeli mehanizme, ki ta proces upočasnjujejo. Interferon aktivira tudi [[pridobljeni imunski sistem]], kar vodi do proizvodnje protivirusnih [[protitelesa|protiteles]] ter [[limfocit T|limfocitov T]], ki neposredno napadajo vsako celico, ki je okužena z virusom.<ref name=Life10/> Nastajajo različna protitelesa; nekatera od njih se tesno vežejo na virusne proteine ​​in jih usmerjajo v [[fagocitoza|fagocitozo]] (specializirane celicah, imenovane fagociti, jih požrejo in uničijo), nekateri pa virus vežejo slabše in kot zgleda povzročijo, da zaidejo tako označeni virusi v predele fagocitov, kjer ne pride do uničenja, temveč do nadaljnjega razmnoževanja.<ref name=Life10/> === Huda bolezen === Ni povsem jasno, zakaj sekundarna okužba z drugačnim sevom virusa denga lahko vodi do hemoragične mrzlice denga in do šok sindroma. Največ zagovornikov ima hipoteza je, da gre za [[od protiteles odvisno ojačenje]] (ADE - antibody-dependent enhancement). Natančen mehanizem ADE ni jasen. Lahko je posledica šibke vezave protiteles, ki ne nevtralizirajo, in transporta belih krvnih celic, ki so zaužile virus, v napačen oddelek za uničenje.<ref name=Life10/><ref name=Guzman10/> Obstaja sum, da ADE ni edini mehanizem, ki vodi pri dengi do hudih zapletov,<ref name=White10/> in različno usmerjene raziskave so ugotovile, da morajo pri tem igrati vlogo tudi celice T in topni dejavniki, kot so citokini in [[komplementarni sistem]].<ref name=Martina09/> Za hudo obliko bolezni so značilni problemi zaradi prepustnosti kapilar (delež tekočin in beljakovin, ki jih kri običajno vsebuje, za katerega so propustne) in nerednega [[koagulacija|strjevanja krvi.]] <ref name=India10/><ref name=NEJM2012/><!--NEJM specifies upon the capillary/microvasculature--> Te spremembe so videti povezane s porušenim stanjem endoteljskega [[glikokaliks]]a, ki deluje kot [[molekulsko sito|molekulski filter]] za sestavine krvi.<ref name=NEJM2012/> Vzrok za puščajoče kapilare (in kritično fazo) je po mnenju odziv imunskega sistema.<ref name=NEJM2012/> Drugi pomembni procesi so med drugim okužene celice, ki postanejo [[nekroza|nekrotične]]— ki s tem vplivajo tako na strjevanje krvi kot na [[fibrinoliza|fibrinolizo]] (nasprotujoči si sistemi za strjevanje krvi in ​​za razgradnjo krvnega strdka) — in nizko število trombocitov v krvi, kot eden od dejavnikov pri normalnem strjevanju krvi.<ref name=Martina09/> == Diagnoza == {| class = "wikitable" style = "float: right; margin-left: 15px; text-align: center" |- | style="background: # b0cbe5;" colspan="5" | '''Opozorilni znaki''' <ref name=NEJM2012/><ref name=WHOp10/> |- | Slabšajoče se bolečine v trebuhu |- | Neprekinjeno bruhanje |- | Razširjena jetra |- | Krvavitev iz sluznic |- | Visok [[hematokrit]] z nizkimi [[trombociti]] |- | Pobitost ali nemir |- | [[seroza tekočina|Serozni]] izlivi |- |} Diagnozo mrzlice denga se običajno postavlja klinično na podlagi ugotovljenih simptomov in [[fizični pregled|fizičnega pregleda]]; to velja zlasti na endemičnih področjih.<ref name=White10>{{cite journal|vauthors=Whitehorn J, Farrar J |title=Dengue|journal=Br. Med. Bull.|volume=95|pages=161–73|year=2010|pmid=20616106|doi=10.1093/bmb/ldq019}}</ref><ref name=WHOp14/><ref>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=2010-03-11|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Vendar pa je bolezen v začetku težko razlikovati od drugih [[virusne okužbe|okužb z virusom]].<ref name=Peads10/> Osnova za verjetno diagnozo je ugotovljena vročica in dva od naslednjih simptomov: [[slabost]] in bruhanje, izpuščaj, posplošene bolečine, [[levkopenija|nizko število belih krvnih celic]], pozitiven [[tourniquet|test z manšeto]], pri osebi pa, ki živi v [[endemična (epidemiologija)|endemičnem]] okolju, katerikoli od pomembnih znakov (glej tabelo).<ref name=WHOp10/> Opozorilni znaki se običajno pojavijo pred nastopom hude oblike denge.<ref name=WHOp25/> Pri testu z manšeto, ki je še posebno koristen v okoljih, kjer laboratorijske preiskave brez nadaljnjega niso dostopne, se uporablja [[Sphygmomanometer|sfigmomanometer]] (tj. merilnik za krvni tlak na manšeto) pet minut dolgo pri tlaku med [[krvni tlak|diastoličnim]] in sistoličnim tlakom, nakar se prešteje vse sledi štetje vseh [[petehialne krvavitve]]; če gre za večje število, je diagnoza za dengo verjetnejša, prag je pri okoli 10 do 20 na 2,5&nbsp;cm<sup>2</sup> (1 palec<sup>2</sup>).<ref name=WHOp25/><ref>{{navedi knjigo|last=Halstead|first=Scott|title=Tropical medicine |volume=5 |year=2008|publisher=Imperial College Press|isbn=978-1-84816-229-7|page=429|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA429}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Halstead|editor-first=Scott B.|title=Dengue|year=2008|publisher=Imperial College Press|location=London|isbn=978-1-84816-228-0|page=180|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA180}}</ref> Diagnozo je treba vzeti v obzir pri vsakomur, ki dobi vročino v času dveh tednov po prihodu iz [[tropi|tropskih]] ali [[subtropi|subtropskih]] področij.<ref name=NEJM2012>{{cite journal |author1=Simmons CP |author2=Farrar JJ |author3=Nguyen vV |author4=Wills B |title=Dengue |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2012-04-12_366_15/page/1422 |journal=N Engl J Med |volume=366 |issue=15 |pages=1423–32 |date=April 2012 |pmid=22494122 |doi=10.1056/NEJMra1110265}}</ref> Mrzlico denga je pri tem težko razločevati od bolezni [[čikenganja]], podobne virusne okužbe s številnimi identičnimi simptomi in prisotnostjo v istih delih sveta kot denga.<ref name=Chen/> Pogosto so potrebne preiskave, da se izključi druge možnosti s podobnimi simptomi, kot so [[malarija]], [[leptospiroza]], [[virusna hemoragična mrzlica]], [[tifus]], [[meningokokno obolenje]] [[ošpice]] in [[gripa]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp90/> Z laboratorijskimi preiskavami se značilne spremembe najhitreje zazna kot nizko število belih krvnih celic, ki mu nato lahko sledi [[trombocitopenija|nizko število trombocitiov]] in [[metabolična acidoza]].<ref name=Peads10/> Zmerno povišana raven [[aminotransferazalaminotransferaze]] ( [[aspartat transaminaza|AST]] in [[alanin transaminaza|ALT]]) v jetrih je pogosto povezano z nizkim številom trombocitov in belih krvnih celic.<ref name=NEJM2012/> Pri hudi obliki bolezni ima uhajanje plazme za posledico [[hemokoncentracija|hemokoncentracijo]] (ki jo je zaznati kot povišan [[hematokrit]]) in kot [[hipoalbuminemija|hipoabuminemijo]].<ref name=Peads10/> [[Plevralni izliv]] ali [[ascites]] je mogoče ugotoviti s kliničnim pregledom, če gre za večji primer,<ref name=Peads10/> dokaz tekočine z [[medicinski Ultrazvok|ultrazvokom]] pa lahko pomaga pri zgodnjem odkritju šok sindroma zaradi denge. <ref name=White10/><ref name=Peads10/> Uporabnost ultrazvoka je omejena, saj v mnogih okoljih ni na razpolago.<ref name=White10/> Šok sindrom pri dengi nastopi, če [[tlak utripa]] pade ≤ 20&nbsp;mmHg, s spremljajočim propadom perifernega ožilja.<ref name=NEJM2012/> Periferni vaskularni kolaps je pri otrocih mogoče ugotoviti na osnovi zapoznelega [[polnjenje kapilar|polnjenja kapilar]], hitrega srčnega utripa ali hladnih okončin.<ref name=WHOp25/> === Razvrstitev === [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 2009 za mrzlico denga sprejela razvrstitev v dve skupini: nezapleteno in hudo.<ref name=White10/><ref name=WHOp10>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp. 10–11.</ref> Ta razvrstitev nadomešča klasifikacijo WHO iz leta 1997, ki jo je bilo treba poenostaviti, saj so ugotovili, da je preveč restriktivna, četudi se starejša razvrstitev še vedno pogosto uporablja,<ref name=WHOp10/> med drugim še leta 2011 tudi v regionalnem uradu Svetovne zdravstvene organizacije za jugovzhodno Azijo.<ref>{{navedi knjigo|title=Comprehensive guidelines for prevention and control of dengue and dengue haemorrhagic fever.|publisher=World Health Organization Regional Office for South-East Asia|location=New Delhi, India|year=2011|isbn=978-92-9022-387-0|page=17|url=http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|edition=Rev. and expanded.|access-date=2013-10-10|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518201233/http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot huda oblika mrzlice denga se šteje bolezen, povezana s hudo krvavitvijo, hudo disfunkcijo organov ali resnim puščanjem plazme, vse ostale primere se šteje med nezapleteno skupino.<ref name=WHOp10/> Razvrstitev iz leta 1997 je denga delila v nediferencirano mrzlico, mrzlico denga in hemoragično mrzlico denga.<ref name=Peads10>{{cite journal|author=Ranjit S|author2= Kissoon N|title=Dengue hemorrhagic fever and shock syndromes|journal=Pediatr. Crit. Care Med.|date=januar 2011|pmid=20639791|doi=10.1097/PCC.0b013e3181e911a7 |volume=12|pages=90–100|issue=1}}</ref><ref name=WHO97/> Hemoragično mrzlico denga se je dodatno razvrščevalo v razrede I-IV. Pri razredu I gre za enostavne modrice ali pozitiven test z manšeto pri osebi, ki ima povišano telesno temperaturo, razred II pomeni prisotnost spontanih krvavitev v kožo in drugam, za razred III pa so značilni klinični znaki šoka in pri razredu IV je šok tako hud, da krvnega tlaka in [[utrip]]a ni mogoče zaznati.<ref name=WHO97>{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://www.who.int/csr/resources/publications/dengue/012-23.pdf|chapter=Chapter 2: clinical diagnosis|title=Dengue haemorrhagic fever: diagnosis, treatment, prevention and control|edition=2.|location=Geneva|publisher=World Health Organization|pages=12–23|year=1997|isbn=92-4-154500-3}}</ref> Razreda III in IV se nazivata »šok sindrom denga«.<ref name=WHOp10/><ref name=WHO97/> === Laboratorijski testi === [[Slika:Dengue testing.png|thumb | Ko laboratorijski testi za mrzlico denga postanejo pozitivni, pri čemer pomeni dan nič začetek simptomov, se 1. se nanaša na primarno okužbo in 2. na sekundarne infekcije.<ref name=NEJM2012/>]] Diagnozo za mrzlico denga se lahko potrdi z mikrobiološkim testom v laboratoriju.<ref name=WHOp10/><ref>{{cite journal|last=Wiwanitkit|first=V|title=Dengue fever: diagnosis and treatment.|journal=Expert review of anti-infective therapy|date=julij 2010 |volume=8|issue=7|pages=841–5|pmid=20586568}}</ref> To je mogoče doseči z izolacijo virusa v [[celična kultura|celični kulturi]], [[Test nukleinske kisline|dokazom na nukleinsko kislino]] s pomočjo [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]] in dokazom za virusni [[antigen]] (kot na primer s testom [[NS1 antigen test|NS1]]) ali specifično [[(serologija|serologijo]] na protitelesa).<ref name=Guzman10/><ref name=WHOp90>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;90–95.</ref> Izolacija virusa in detekcija nukleinske kisline sta natančnejša kot dokazovanje na osnovi antigena, vendar ti testi zaradi večjih stroškov niso splošno dostopni.<ref name=WHOp90/> Detekcija NS1 med vročinsko fazo primarne okužbe lahko znaša nad 90%, vendar pa je samo 60-80% v naslednjih okužbah.<ref name=NEJM2012/> Vsi testi so lahko v zgodnjih fazah bolezni negativni.<ref name=Peads10/><ref name=Guzman10/> PCR in detekcija antigena na virus sta prvih sedem dni natančnejša.<ref name=NEJM2012/> 2012 so predstavili test PCR, ki lahko deluje na opremi za diagnozo gripe; verjetno dostop do diagnoze na osnovi PCR lažji.<ref>{{navedi splet|title=New CDC test for dengue approved|url=http://www.cdc.gov/media/releases/2012/p0620_dengue_test.html|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|date=20. junij 2012}}</ref> Z izjemo serologije imajo ti laboratorijski testi diagnostično vrednost samo v akutni fazi bolezni. Testi na denga virus specifična protitelesa, vrste [[IgG]] in [[IgM]], so lahko koristni, če je treba v kasnejših stopnjah okužbe potrditi diagnozo. Tako IgG kot IgM se začne proizvajati po 5–7 dneh. Najvišje ravni ([[titer|titra]] IgM se zazna po primarni okužbi, vendar pa se IgM proizvaja tudi ob ponovni infekciji. IgM 30-90 dni po primarni okužbi ni mogoče več zaznati, pri ponovni okužbi bolj zgodaj. Nasprotno je IgG mogoče ugotoviti še več kot 60 let, tako da je, v odsotnosti simptomov, koristen pokazatelj pretekle okužbe. Po primarni okužbi doseže IgG najvišjo raven v krvi po 14-21 dneh. V kasnejših ponovnih okužbah do najvišje ravni prihaja hitreje in titri so običajno višji. Tako IgG kot IgM zagotavljata zaščitno imunost na serotip virusa okužitelja.<ref name=Chen/><ref name=Guzman10/><ref name=Gubler10/> Laboratorijski test na protitelesa IgG in IgM lahko navzkrižno reagira z drugimi flavivirusi in lahko povzroči lažen pozitiven izid po nedavnih okužbah ali cepljenju z virusom rumene mrzlice ali japonskega encefalitisa.<ref name=NEJM2012/> Detektirati samo IgG je brez diagnostičnega pomena, razen v primeru, da se vzorci krvi odvzamejo 14 dni narazen in se ugotovi več kot štirikratno povečanje ravni specifičnega IgG. Pri osebi s simptomi ima dokaz IgM diagnostičen pomen.<ref name=Gubler10>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], p.&nbsp;380.</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Vector Control.jpg|alt=črno-bela fotografija ljudi pri zasipanju kanala s stoječo vodo|thumb|1920 - fotografija prizadevanj, da se razprši stoječe vode in s tem zmanjša populacijo komarjev]] Za virus denge sta v svetu odobreni dve vrsti [[Cepivo|cepiva]],<ref name="ECDC-Factsheet-2023">{{navedi splet |date=7 August 2023 |title=Factsheet about dengue |url=https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |access-date=8 March 2024 |website=www.ecdc.europa.eu |language=en |archive-date=25 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240225174109/https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |url-status=live }}</ref> vendar v Sloveniji nista na voljo. Cepljenje se sicer priporoča zlasti pred ponovnim potovanjem na tvegana območja za okužbo z virusom denge, za osebe, ki so že bile okužene z enim od štirih serotipov virusa denge, da se prepreči ponovna okužba, ki lahko poteka v hujši obliki. Korist cepljenja je nižja pri potnikih, ki predhodno še niso bili okuženi z virusom denge.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|title=Denga|date=27. 1. 2026|accessdate=12. 7. 2026|website=www.nijz.si|archive-date=2026-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20260715023102/https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|url-status=dead}}</ref> Preventiva se osredotoča tudi na nadzor in zaščito pred piki komarjev prenositeljev.<ref name="WHOp59">[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;59–60.</ref> Svetovna zdravstvena organizacija priporoča celosten program nadzora nad prenašalci, ki ga sestavlja naslednjih pet elementov: # svetovanje, mobilizacija družbe in zakonodaja z namenom podpore organom javnega zdravja in skupnostim, # sodelovanje med zdravstvenim in drugimi (javnimi in zasebnimi) sektorji # integriran pristop k nadzoru nad boleznijo, z optimizirano izrabo virov, # odločanje na temelju dokazov, s čimer se zagotovi, da so vsi ukrepi ustrezno usmerjeni in # krepitev kapacitet, da se zagotovi ustrezen odziv na kraju samem.<ref name="WHOp59" /> Primaren ukrep za zatiranje ''A. aegypti'' je odstranjevanje njegovih [[habitat (ekologija)|habitatov]].<ref name="WHOp59" /> To se dosega tako, da se na prizadetih območjih praznijo vsebniki z vodo ali da jim dodajo [[insekticid]]e ali sredstva za [[Biološki nadzor škodljivcev|biološko kontrolo]],<ref name="WHOp59" /> razprševanje [[organofosfat]]nih ali [[piretroid]]nih insekticidov pa ne velja za učinkovito.<ref name="#1">{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref>Glede na pomisleke zaradi negativnega vpliva insekticidov na zdravje in zaradi večjih logističnih težav v zvezi z z nadzorom učinkovin je najprimernejša metoda nadzora spreminjanje okolja, tako da se zmanjša obseg odprtih voda.<ref name="WHOp59" /> Ljudje lahko preprečijo pike komarjev z nošenjem oblačil, ki v celoti pokrivajo kožo, uporabo [[mreže proti komarjem|mrež proti komarjem]] med spanjem in z nanašanjem [[Odganjalo|odganjal]] oziroma sredstev proti mrčesu ([[DEET]] je najučinkovitejši).<ref name="Yellow10" /> == Zdravljenje == Proti dengi ni poznanih posebnih [[protivirusno zdravilo|protivirusnih zdravil]], pomembno pa je pri bolezni ohranjati tekočinsko ravnovesje.<ref name=NEJM2012/> Zdravljenje je odvisno od simptomov, od [[peroralna rehidracije|peroralne rehidracijw]] na domu z natančnim spremljanjem, do hospitalizacije z dajanjem [[intravenska aplikacija|intravenskih tekočin]] in [[transfuzija krvi|krvne transfuzije]].<ref name=WHOp32>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;32–37.</ref> Osnova za odločitev za napotitev v bolnišnico je običajno prisotnost »opozorilnih znakov«, navedenih v zgornji preglednici, posebno še pri osebah s predhodno prisotnimi zdravstvenimi težavami.<ref name=Yellow10/> Intravenska hidracija je običajno potrebna le dan ali dva.<ref name=WHOp32/> Nadomeščanje tekočin se uravnava glede na izločanje seča (0,5–1&nbsp;mL/kg/h), stabilnost [[vitalni znak|vitalnih znakov]] in normalizacijo [[hematokrit]]a.<ref name=Peads10/> Gede na tveganje za krvavitve se je treba izogibati invazivnim medicinskim posegom, kot so [[nazogastrična intubacija]], [[intramuskularna injekcija|intramuskularno injiciranje]] in predrtje arterije.<ref name=Peads10/> [[Paracetamol]] (acetaminofen) se uporablja proti vročini in slabemu počutju, [[nesteroidni antirevmatik|nesteroidnim antirevmatikom]], kot sta [[ibuprofen]] in [[aspirin]], pa se je treba izogibati, saj lahko povečajo tveganje za krvavitev.<ref name=WHOp32/> Pri bolnikih z nestabilnimi vitalnimi znaki se zaradi grozečega nižanja hematokrita s transfuzijami začne zgodaj in se ne čaka, da koncentracija [[hemoglobin]]a pade pod sicer določene vrednosti za uvedbo transfuzije.<ref name=WHOp40>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;40–43.</ref> Priporočeno je nadomeščanje s [[Koncentrirani eritrociti|koncentriranimi eritrociti]] ali [[kri|celotno krvjo]], dajanje [[trombocit]]ov in [[Krvna plazma|sveže zamrznjene plazme]] pa običajno ni primerno.<ref name=WHOp40/> Med fazo okrevanja se dajanje intravenske tekočine preneha, da ne pride do preobremenitve s tekočino oziroma [[hipervolemija|hipervolemije]].<ref name=Peads10/> Če do preobremenitve tekočine pride, vitalni znaki pa so stabilni, je treba le prekiniti aplikacijo tekočin.<ref name=WHOp40/> Če je oseba zunaj kritičnega obdobja, se ji lahko da [[diuretik Henleyeve zanke]], na primer [[furosemid]], da pomaga odvesti odvečno tekočino iz krvnega obtoka.<ref name=WHOp40/> == Epidemiologija == {{See also|Izbruhi mrzlice denga}} [[File:Dengue06.png|alt=Zemljevid sveta s prikazom držav, kjer se pojavljajo komarji ''Aëdes'' (južni del ZDA, vzhodna Brazilija, večina podsaharske Afrike) in države, kjer so poročali o prisotnosti komarja in o primerih denge (večji del Srednje Amerike in tropskih delov Južne Amerike, Vzhodna in Jugovzhodna Azija, številni tropski predeli Afrike).|thumb|Prisotnost denge v svetu leta 2006. ---- {{legend|red|Epidemična denga in prisotnost ''A. aegypti''}} {{legend|#0ff|''A. aegypti'', brez poročil o epodemiji}} ]] Večina obolelih za dengo ozdravi brez kakršnihkoli dolgoročnejših problemov.<ref name=WHOp10/> Brez zdravljenja je [[umrljivost]] je 1–5-odstotna,<ref name=Peads10/> ob ustreznem zdravljenju pa manj kot 1-odstotna;<ref name=WHOp10/> pri hudi obliki bolezni znaša smrtnost 26 %.<ref name=Peads10/> Denga je [[Endemija|endemična]] v več kot 110 državah.<ref name=Peads10/> Na leto se po vsem svetu okuži 50-390 milijonov ljudi, kar pomeni pol milijona hospitalizacij<ref name=White10/><ref>{{cite journal |vauthors=Bhatt S, Gething PW, Brady OJ, etal |title=The global distribution and burden of dengue |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2013-04-25_496_7446/page/504 |journal=Nature |volume=496 |issue=7446 |pages=504–7 |date=April 2013 |pmid= 23563266|doi=10.1038/nature12060 |pmc=3651993 }}</ref> in približno 25.000 smrtnih primerov.<ref name=India10/> Denga je najpogostejša med virusnimi boleznimi, ki jo prenašajo členonožci<ref name=Life10/> in njeno [[bolezensko breme]] je ocenjeno na 1600 [[invalidnosti prilagojena leta življenja|invalidnosti prilagojenih let življenja]] na milijon prebivalcev, podobno kot velja za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], prav tako tropsko bolezen, ki prizadene otroke.<ref name=Guzman10/> Leta 1998 so jo uvrstili na drugo mesto za [[malarija|malarijo]] po pomembnosti med vsemi tropskimi boleznimi,<ref name=Peads10/> hkrati pa jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med sedemnajst [[zapostavljena bolezen|zapostavljenih tropskih bolezni]].<ref>{{navedi splet|author=Neglected Tropical Diseases|url=http://www.who.int/neglected_diseases/diseases/en/|title=The 17 neglected tropical diseases|publisher=World Health Organization|accessdate=10. 4. 2013}}</ref> Pojavnost denge se je med letoma 1960 in 2010 30-kratno povečala.<ref name=WHOp3>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;3.</ref> Verjeten vzrok za ta porast je kombinacija urbanizacije, rasti prebivalstva, povečanja mednarodnih potovanj in [[globalno segrevanje|globalnega segrevanja]].<ref name=White10/> Zemljepisno je najbolj prisotna okoli ekvatorja, s tem da 2,5 milijarde ljudi živi na endemičnih območjih v Aziji in na Pacifiku.<ref name=WHOp3/> V Združenih državah Amerike znaša pojavnost denge med popotniki, ki se vrnejo z vročino iz endemičnih predelov sveta, 3–8 %,<ref name=Yellow10/> in po malariji predstavlja drugo najpogostejšo okužbo v tej skupini.<ref name=Chen/> Kot večina arbovirusov se virus denge v naravi ohranja v ciklih, ki vključujejo prednostne vektorje, ki sesajo kri, in gostitelje vretenčarje.<ref name=Gubler376/> Virusi se ohranjajo v gozdovih Jugovzhodne Azije in Afrike s prenosom s samic komarja ''Aedes'', drugih vrst kot ''A. aegypti'', na njihove potomce in nižje primate.<ref name=Gubler376/> V mestih in velemestih se virus prenaša predvsem z vrsto ''A. aegypti''. V podeželskih okoljih se virus prenaša na ljudi prek ''A. aegypti'' in drugih vrst ''Aedes'', kot na primer '' [[Aedes albopictus|A. albopictus]]''.<ref name=Gubler376/> Obe vrsti sta v drugi polovici 20. stoletja širili svoja območja.<ref name=NEJM2012/> Okuženi primati in ljudje so povečevali število krožečih virusov denge s t. i. procesom pomnoževanja.<ref name=Gubler376>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;376.</ref> Do okužb prihaja najpogosteje v urbanem okolju.<ref name=Gubler377>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;377.</ref> V zadnjih desetletjih se je zaradi širjenja vasi, naselij in mest na endemična območja ter zaradi večje mobilnosti ljudi število epidemij in krožečih virusov povečalo. Mrzlica denga je bila nekoč omejena na Jugovzhodno Azijo, razširila pa se je na južno Kitajsko, države v Tihem oceanu in na Ameriko,<ref name=Gubler377/> in lahko pomeni grožnjo za Evropo.<ref name="#1"/> V Sloveniji so poročali o posameznih primerih denge pri popotnikih, ki so se vrnili iz endemičnih območij.<ref name=Ksela>Kšela J., Trampuž A., Pikelj F.: Denga pri slovenskih popotnikih po vrnitvi iz tropskih krajev. MED RAZGL 2003; 42: 91–98.</ref> == Zgodovina == Prvi zapis o verjetnem primeru denge je najti v kitajski medicinski enciklopediji [[Jin dinastija Jin|dinastije Jin]] (265–420 pr. n. št.), kjer omenjajo »vodni strup«, povezan z letečimi žuželkami.<ref name=EID06/><ref name=Gubler98>{{cite journal|author=Gubler DJ|title=Dengue and dengue hemorrhagic fever|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=11|issue=3|pages=480–96|date=julij 1998|pmid=9665979|pmc=88892|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20111025220433/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|url-status=dead}}</ref> Glavni prenašalec, ''A. aegypti'', se je razširil iz Afrike med 15. in 19. stoletjem, deloma zaradi povečane globalizacije, dodatno pa še zaradi [[trgovina s sužnji|trgovine s sužnji]].<ref name=NEJM2012/> Obstajajo opisi epidemij v 17. stoletju, vendar so med zgodovinskimi zapisi najbolj verodostojna poročila iz let 1779 in 1780, ko je epidemija denge zajela celotno Azijo, Afriko in Severno Ameriko.<ref name=Gubler98/> Od takrat do leta 1940 je do epidemij prihajalo redko.<ref name=Gubler98/> Leta 1906 so potrdili, da dengo prenašajo komarji ''Aedes'', leta 1907 pa so dokazali, da dengo – kot drugo bolezen, poleg rumene mrzlice – povzroča virus.<ref name=Henchal>{{cite journal|vauthors=Henchal EA, Putnak JR|title=The dengue viruses|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=3|issue=4|pages=376–96|date=October 1990|pmid=2224837|pmc=358169|url=http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|doi=10.1128/CMR.3.4.376|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725021730/http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|url-status=dead}}</ref> Nadaljnje preiskave, ki sta jih opravila [[John Burton Cleland]] in [[Joseph Franklin Siler]], so zaokrožile temeljno razumevanje poti, kako se denga prenaša.<ref name=Henchal/> Izrazito širjenje denge med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in po njej pripisujejo ekološkemu razdoru. Isti trendi so tudi pripeljali do širjenja različnih serotipov bolezni na nova področja in do nastanka hemoragične mrzlice denga. O tej hudi obliki bolezni so prvič poročali na [[Filipini]]h leta 1953; bolezen je v sedemdesetih letih postala glavni vzrok [[umrljivost otrok|umrljivosti otrok]] in se je razširila na območje Tihega ocena in v obe Ameriki.<ref name=Gubler98/> Hemoragično mrzlico denga in sindrom šoka zaradi denge so prvič opazili v Srednji in Južni Ameriki leta 1981, kot je VMD-2 okužil ljudi, ki so bili nekaj let prej okuženi z VMD-1.<ref name=Gould/> === Izrazoslovje === Izvor izraza »denga« ni jasen, po eni razlagi naj bi ime izviralo iz [[Svahilščina|svahilskega]] izraza ''Ka-Dinga pepo'', ki opisuje bolezni, ki jih povzroča [[hudoben duh]].<ref name=EID06/> Svahilska beseda ''dinga'' morebiti izvira iz španske besede ''dengue'', to je muhast, pedanten, kar naj bi opisovalo hojo obolelega, ki ga zaradi mrzlice denga bolijo kosti. Možno pa je, da se je španski izraz začel uporabljati zaradi podobno zveneče besede v svahilščini.<ref name=EID06>{{cite journal|author=Anonymous|title=Etymologia: dengue|journal=Emerg. Infec. Dis.|year=2006|volume=12|page=893|url=http://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol12no06/pdfs/etymology.pdf|issue=6|doi=10.3201/eid1206.ET1206}}</ref> Za sužnje v Zahodni Indiji, ki so se nalezli denge, so pravili, da imajo gizdalinsko držo in hojo [[dandy|dendija]], tako da so bolezen poznali kot »mrzlico gizdalinov« (''dandy fever'').<ref>{{navedi splet|author=Anonymous|url=http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|title=Definition of Dandy fever|work=MedicineNet.com|date=1998-06-15|accessdate=2010-12-25|archive-date=2011-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605231418/http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|url-status=dead}}</ref><ref name=Hal08>{{navedi knjigo|author=Halstead SB|title=Dengue (Tropical Medicine: Science and Practice)|publisher=Imperial College Press|location=River Edge, N.J|year=2008|pages=1–10|isbn=1-84816-228-6|url=http://books.google.com/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA1}}</ref> Izraz »kostolomna mrzlica« je prvi uporabil zdravnik in eden od [[Ustanovni očetje ZDA|ustanovnih očetov ZDA]] [[Benjamin Rush]], in sicer v poročilu iz leta 1780 o epidemiji leta 1789 v [[Filadelfija|Filadelfiji]]. V naslovu poročila je uporabil bolj formalen izraz »žolčna popuščajoča mrzlica«.<ref name=Barrett09>{{Navedi knjigo | author = Barrett AD| author2 = Stanberry LR | title = Cepiva za biodefense in v nastajajočih in zapostavljene bolezni | publisher = Akademska | lokacija = San</ref> Izraz mrzlica denga se je začel splošno uporabljati šele po letu 1828.<ref name=Hal08/> Drugi zgodovinski izrazi so med drugim »Breakheart vročica« in »la dengue«.<ref name=Hal08/> Za hudo obliko bolezni, hemoragično mrzlico denga, se uporabljajo tudi izrazi, kot so »nalezljiva trombocitopenična purpura« in »filipinska«, »tajska« ali »singapurska hemoragična mrzlica«.<ref name=Hal08/> == Raziskave == [[Slika:Equipes usam técnicas de combate à dengue em Brasília.jpg| thumb | Javni zdravstveni delavci izpuščajo [[Drstenje (biologija)|mladice]] '' P.&nbsp;reticulata'' v [[umetno jezero]] na območju [[Lago Norte]] mesta [[Brasília]], Brazilija, v okviru prizadevanj za nadzor prenašalca]] Cilji raziskav za preprečevanje in zdravljenje denge vključujejo tudi različne načine nadzora nad prenašalcem,<ref name=WHOp71>[[# RefWHO2009|WHO (2009)]], p.&nbsp;71.</ref> razvoj cepiva in protivirusna zdravila.<ref name=WHOp137>[[#refWHO2009|WHO (2009)]] p. 137–146.</ref> Kar zadeva nadzor nad prenašalcem, se je za zmanjšanje števila komarjev uporabilo številne nove metod, tudi z nekaj uspeha, med njimi je omeniti naseljevanje gupijev ('' [[Poecilia reticulata]]'') ali [[členonožci|členonožcev]], to je živali, ki se hranijo z ličinkami komarja, v stoječe vode.<ref name=WHOp71/> Potekajo poskusi, v katerih populacijo komarjev okužijo z bakterijami rodu '' [[Wolbachia]]'', zaradi česar postanejo komarji delno odporni proti virusu denga.<ref name=NEJM2012/><ref>{{navedi novice|title='Bug' could combat dengue fever|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7804326.stm|date=2 January 2009|work=BBC NEWS|publisher=British Broadcasting Corporation}}</ref> Obstajajo tudi poskusi z gensko spremenjenimi moškimi komarji '' A. aegypti'', katerih potomci, po sprostitvi v okolje in parjenju s samicami niso sposobni leteli.<ref>{{navedi knjigo|last=Fong|first=I|title=Challenges in Infectious Diseases|year=2013|publisher=Springer|isbn=978-1-4614-4496-1|page=219|url=http://books.google.ca/books?id=Sh9ux4LRefsC&pg=PA219}}</ref> Trenutno potekajo programi za razvoj cepiva za denga, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe.<ref name=WHOp137/> Ena izmed bojazni pri tem je, da bi cepivo lahko povečalo tveganje za težko obliko bolezni zaradi ADE ([[od protiteles odvisno povečanje]]).<ref name=Webster>{{cite journal|author=Webster DP| author2 = Farrar J| author3 = Rowland-Jones S|title=Progress towards a dengue vaccine|journal=Lancet Infect Dis|volume=9|issue=11|pages=678–87|date=november 2009|pmid=19850226|doi=10.1016/S1473-3099(09)70254-3}}</ref> Idealno cepivo je varno, učinkovito po eni ali dveh injekcijah, zajema vse serotipe, ne prispeva k ADE, enostavno ga je prevažati in skladiščiti, in je tako cenovno kot tudi stroškovno učinkovito.<ref name=Webster/> V letu 2012 so bila številna cepiva v postopku testiranja.<ref name=WHO2012>{{navedi knjigo|title=Global Strategy For Dengue Prevention And Control|year=2012|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-4-150403-4|pages=16–17|url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75303/1/9789241504034_eng.pdf}}</ref><ref name=Webster/> Najbolj razvito od cepiv temelji na oslabljeni kombinaciji virusa rumene mrzlice in vsakega od štirih serotipov denga.<ref name=WHO2012/><ref>{{cite journal |vauthors=Guy B, Barrere B, Malinowski C, Saville M, Teyssou R, Lang J |title=From research to phase III: preclinical, industrial and clinical development of the [[Sanofi]] Pasteur tetravalent dengue vaccine |journal=Vaccine |volume=29 |issue=42 |pages=7229–41 |date=September 2011 |pmid=21745521 |doi=10.1016/j.vaccine.2011.06.094 }}</ref> Upati je, da bodo prvi izdelki so na voljo na tržišču leta 2015.<ref name=WHOp137/> Poleg prizadevanj za omejitev širjenja komarja ''Aedes'' in razvojnih raziskav za cepivo proti dengi, tečejo tudi projekti za [[protivirusno zdravilo]], ki bi se uporabljalo pri napadih mrzlice denga in ki bi lahko preprečevalo resne zaplete.<ref name=Sampath>{{cite journal|author=Sampath A, Padmanabhan R|title=Molecular targets for flavivirus drug discovery|journal=Antiviral Res.|volume=81|issue=1|pages=6–15|date=januar 2009|pmid=18796313|pmc=2647018|doi=10.1016/j.antiviral.2008.08.004}}</ref><ref name=Noble>{{cite journal|author=Noble CG|author2= Chen YL|author3= Dong H|display-authors=etal|title=Strategies for development of Dengue virus inhibitors|journal=Antiviral Res.|volume=85|issue=3|pages=450–62|date=marec 2010|pmid=20060421|doi=10.1016/j.antiviral.2009.12.011}}</ref> Odkritje strukture virusnih proteinov bo lahko pomagalo razviti učinkovita zdravila.<ref name=Noble/> Obstaja več smiselnih tarč. Prvi cilj je zaviranje virusne [[od RNA odvisna RNA-polimeraza|RNApolimeraze]] (kodira jo NS5), ki kopira genski material virusa, z [[nukleozidni analog|analogi nukleozidov]]. Drugi cilj ali tarča raziskav so [[inhibitor proteaze (farmakologija)|inhibitorji]] virusne [[proteaza|proteaze]] (kodira jo NS3), ki bi [[spajanje|spajala]] virusove proteine.<ref name="pmid19519486">{{cite journal|author=Tomlinson SM|author2= Malmstrom RD|author3= Watowich SJ|title=New approaches to structure-based discovery of dengue protease inhibitors|journal=Infectious Disorders Drug Targets|volume=9|issue=3|pages=327–43|date=junij 2009|pmid=19519486}}</ref> Kot zadnji cilj so [[vstopni inhibitor]]ji, ki bi virusom preprečili, da pridejo v celico, ali pa inhibitorji procesa, ki [[Pet prime pokrov|pokriva 5′]] in ki je potreben za razmnoževanje virusa.<ref name=Sampath/> == Glej tudi == * [[Wolbachia]] * [[World mosquito program]] == Opombe == {{sklici|30em}} == Reference == {{Refbegin}} * <span id="refGubler2010" class="citation">{{navedi knjigo|author=Gubler DJ|editor=Mahy BWJ, Van Regenmortel MHV|title=Desk Encyclopedia of Human and Medical Virology|chapter=Dengue viruses|publisher=Academic Press|location=Boston|year=2010|isbn=0-12-375147-0|url=http://books.google.com/books?id=nsh48WKIbhQC&pg=PA372|pages=372–82}}</span> * <span id="refWHO2009" class="citation">{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|title=Dengue Guidelines for Diagnosis, Treatment, Prevention and Control|location=Geneva|publisher=World Health Organization|year=2009|isbn=92-4-154787-1|access-date=2013-10-10|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017230435/http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|url-status=dead}}</span> {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Sister project links |wikt=Dengue fever |commons=Category:Dengue fever |b= |n= |q= |s= |v= |voy=Dengue fever |species=no |d=no |display=Dengue fever }} * {{navedi splet|url=http://www.who.int/topics/dengue/en/|title=Dengue|publisher=[[World Health Organization|WHO]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/dengue/|title=Dengue|publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.hpa.org.uk/Topics/InfectiousDiseases/InfectionsAZ/DengueFever/|title=Dengue fever|publisher=UK [[Health Protection Agency]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.healthmap.org/dengue/|title=DengueMap|publisher=U.S. Centers for Disease Control and Prevention/[[HealthMap]]|accessdate=2011-06-27}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mrzlica denga}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Zapostavljene tropske bolezni]] b9qzc2b7p2wh4fh84vpboqwycdo88gv 6758718 6758700 2026-09-30T14:26:01Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Mrzlica denga]] na [[Denga]] prek preusmeritve: zadostuje; po SMedS 6758700 wikitext text/x-wiki {{Infobox disease | Name = Mrzlica denga | Image = Denguerash.JPG | Alt = Fotografija hrbta osebe z značilnimi izpuščaji na koži | Caption = Značilni izpuščaji na koži | ICD10 = {{ICD10|A|90||a|00}} | ICD9 = {{ICD9|061}} | DiseasesDB = 3564 | MedlinePlus = 001374 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 528 | MeshName = Dengue | MeshNumber = C02.782.417.214 }} '''Mrzlica denga''', znana tudi kot '''kostolomna mrzlica''', pogovorno '''denga''', je [[tropska bolezen]], ki jo povzroča [[virus denge]]. Simptomi bolezni so med drugim [[vročina]], [[glavobol]], bolečine v [[mišice|mišicah]] in [[sklepi]]h ter [[izpuščaj]], podoben izpuščaju pri [[ošpice|ošpicah]]. V majhnem številu primerov pride do smrtno nevarne '''hemoragične denge''', s [[krvavitev|krvavitvami]], nizko ravnjo [[kri|krvnih ploščic]] in puščanjem krvne plazme, ali pa do sindroma šoka zaradi denge, ki povzroči [[šok|nevarno nizek krvni tlak]]. Dengo prenaša več vrst [[komar]]jev iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aedes]]'', predvsem '' [[Aedes aegypti|A. aegypti]]''. Virus ima štiri različne vrste; okužba z eno vrsto običajno povzroči vseživljenjsko [[imunost]] za to vrsto, vendar samo kratkoročno za druge. Okužba z drugo vrsto poveča nevarnost hudih zapletov. V svetu sta odobreni dve [[Cepivo|cepivi]] proti dengi, vendar v Sloveniji nista na voljo. Preventiva se osredotoča tudi na zmanjšanje habitatov in števila komarjev in na omejevanje izpostavljenosti pikom. Zdravljenje akutne mrzlice denge je podporno, pri blagi ali zmerni bolezni z bodisi peroralno ali intravensko [[rehidracija|rehidracijo]], pri hujših primerih pa z [[intravenska aplikacija|intravensko]] apliciranimi tekočinami in [[transfuzija]]mi. [[Pojavnost]] mrzlice denge se je od leta 1960 dramatično povečala na okoli 50–100 milijonov okužb letno. Zgodnji opisi bolezni izvirajo iz 1779, njen virusni vzrok in poti prenosa pa so pojasnili v začetku 20. stoletja. Denga je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] postal svetovni problem, bolezen je [[endemija|endemična]] v več kot 110 državah. Poleg ukrepov proti komarjem potekajo raziskave na cepivu kot tudi na zdravilih, ki delujejo neposredno na virus. == Znaki in simptomi == [[Slika:Dengue fever symptoms.svg|thumb|300px|alt=Oris človeškega telesa s puščicami, ki kažejo na v različnih fazah mrzlice prizadete organe | Shematski prikaz simptomov mrzlice denga]] Za mrzlico denga je značilno, da je 80 % prizadetih brez [[simptom]]ov ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov.<ref name=White10 /><ref name=WHOp14/><ref name=Euro10>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Pri nekaterih pride do hude bolezni (5 %), v redkih primerih pa do smrtno nevarnega razvoja bolezni.<ref name=White10/><ref name=Euro10/> [[Inkubacijska doba]] (čas med izpostavitvijo in nastopom simptomov) je 3–14 dni, najpogosteje pa 4–7 dni.<ref name=Gubler379>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str. 379.</ref> Zato je za popotnike ob povratku z endemičnih območij malo verjetno, da bi imel dengo, če do vročine in drugih simptomov ne pride v času 14 dni po prihodu domov.<ref name=Peads10/> Otroci imajo pogosto simptome, ki spominjajo na [[prehlad]] in [[gastroenteritis]] ([[bruhanje]] in [[driska]])<ref name=India10>{{cite journal|author=Varatharaj A|title=Encephalitis in the clinical spectrum of dengue infection|journal=Neurol. India|volume=58|issue=4|pages=585–91|year=2010|pmid=20739797|doi=10.4103/0028-3886.68655|url=http://www.neurologyindia.com/article.asp?issn=0028-3886;year=2010;volume=58;issue=4;spage=585;epage=591;aulast=Varatharaj}}</ref> in imajo večje tveganje za resne zaplete,<ref name=Peads10/><ref name=NEJM2012/> čeprav so začetni simptomi običajno blagi, vendar z visoko vročino. === Klinični potek === [[Slika:Course of Dengue illness.png|thumb|left|300px|Klinični potek vročine pri dengi.]] Značilni simptomi denge so nenaden nastop povišane telesne temperature, glavobol (običajno za očmi), bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaji. Alternativno ime za dengo, »kostolomna mrzlica«, izvira iz spremljajočih bolečin v mišicah in sklepih.<ref name=White10/><ref name=Chen>{{cite journal|author=Chen LH|author2= Wilson ME|title=Dengue and chikungunya infections in travelers|journal=Curr. Opin. Infect. Dis.|volume=23|issue=5|pages=438–444|date=oktober 2010|pmid=20581669 |doi=10.1097/QCO.0b013e32833c1d16}}</ref> Okužba poteka v treh fazah: faza vročine, kritična faza in faza okrevanja.<ref name=WHOp25>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str. 25–27.</ref> Vročinska faza se javlja z visoko vročino, lahko nad 40&nbsp;°C, spremljajo pa jo splošne bolečine in glavobol, kar običajno traja 2–7 dni.<ref name=WHOp25/><ref name=Chen/> Lahko tudi pride do bruhanja.<ref name=NEJM2012/> Pri 50–80 % obolelih s simptomi<ref name=Chen/><ref name=Fitz2009>{{navedi knjigo|editor=Wolff K |editor2 = Johnson RA |title=Fitzpatrick's color atlas and synopsis of clinical dermatology|url=https://archive.org/details/fitzpatrickscolo0000unse_o5p6 |year=2009|publisher=McGraw-Hill Medical|location=New York|isbn=978-0-07-159975-7|chapter=Viral infections of skin and mucosa|edition=6th|pages=810–2}}</ref> pride prvi ali drugi dan do znakov na koži, kot je [[rdečina]] na koži, ali kasneje (4.–7. dan) izpuščaj, podoben kot pri [[ošpice|ošpicah]].<ref name=Fitz2009/><ref name=ER2010>{{navedi knjigo|veditors=Knoop KJ, Stack LB, Storrow A, Thurman RJ |title=Atlas of emergency medicine|url=https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9 |year=2010|publisher=McGraw-Hill Professional|location=New York|isbn=0-07-149618-1|chapter=Tropical medicine|edition=3.| pages=[https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9/page/658 658]–9}}</ref> V tem stadiju se lahko pojavijo [[petehija|petehije]] (rdeče pikice na koži, ki ne izginejo pod pritiskom in do katerih pride zaradi pretrganih [[kapilare|kapilar]]),<ref name=WHOp25/>, ravno tako lahko pride do blagega krvavenja iz [[sluznice|sluznic]] v ustih in v nosu.<ref name=Peads10/><ref name=Chen/> Vročica je klasične dvofazne narave, poneha, potem pa se znova pojavi čez dan ali dva, pri čemer obstajajo velike razlike v pogostnosti tega vzorca.<ref name=ER2010/><ref name=Gould/> Pri nekaterih ljudeh bolezen napreduje do kritične faze v trenutku, ko mrzlica mine<ref name=NEJM2012/>, kar običajno traja dva dneva.<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do občutnega kopičenja tekočine v [[prsi]]h in [[trebušna votlina|trebušni votlini]] zaradi povečane prepustnosti kapilar in uhajanja tekočine iz njih. Posledici sta [[hipovolemija]] (zmanjšana prostornina krvi) in [[hipoperfuzija]] (zmanjšan dotok krvi v vitalne organe).<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do disfunkcije organov in hude [[krvavitev|krvavitve]], navadno iz [[prebavila|prebavil]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> [[Sindrom šoka]] zaradi denge in krvavitev (hemoragična mrzlica denga) se pojavita pri manj kot 5 % vseh bolnikov,<ref name=Peads10/> vendar pa so osebe, ki so že bili okužene z drugimi [[serotip]]i virusa denge (»sekundarna okužba«) izpostavljene večjemu tveganju.<ref name=Peads10/><ref name=Life10/> Ta kritična faza, četudi redka, se pojavlja pogosteje pri otrocih in mladih odraslih.<ref name=NEJM2012/> Sledi faza okrevanja, v kateri pride do resorpcije izgubljene tekočine v krvni obtok.<ref name=WHOp25/> To običajno traja dva do tri dni.<ref name=Peads10/> Izboljšanje je pogosto presenetljivo, lahko ga spremlja hudo [[srbenje]] in [[bradikardija|počasen srčni utrip.]]<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> Lahko se ponovno pojavi [[izpuščaj]] makulopapuloznega ali [[vaskulitis|vaskulitičnega]] tipa, ki mu sledi luščenje kože.<ref name=NEJM2012/> V tej fazi lahko pride do preobremenitve s tekočino (angl. "fluid overload"); če le-ta prizadene možgane in pride do [[možganski edem|možganskega edema]], lahko povzroči [[Spremenjena stopnja zavesti|zmanjšano stopnjo zavesti]] ali [[epileptični napad|epileptične napade]].<ref name=Peads10/> Občutek [[utrujenost (zdravstvo)|utrujenosti]] lahko pri odraslih traja tedne dolgo.<ref name=NEJM2012/> === Pridružene težave === Denga lahko občasno vpliva na nekatere druge [[organski sistem|sisteme v telesu]],<ref name=WHOp25/> bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi mrzlice denge.<ref name=India10/> Zmanjšana raven zavesti se pojavlja pri 0,5–6 % hudih primerov, za kar je lahko vzrok [[encefalitis|okužba možganov]] z virusom ali posredno oslabitev vitalnih organov, kot na primer [[jetra|jeter]] ([[jetrna encefalopatija]]).<ref name=India10/><ref name=Gould>{{cite journal|author=Gould EA|author2= Solomon T|title=Pathogenic flaviviruses|journal=[[The Lancet]]|volume=371|issue=9611|pages=500–509|year=2008|pmid=18262042|doi=10.1016/S0140-6736(08)60238-X}}</ref> V zvezi z mrzlico denga so poročali o drugih nevroloških motnjah, kot sta recimo [[prečni mielitis|prečni (transverzalni) mielitis]] in [[Guillain-Barréjev sindrom]].<ref name=India10/> [[Miokarditis]] in [[akutna odpoved srca]] spadata med redke zaplete.<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> == Povzročitelj == === Virologija === {{Main|virus denge}} [[Slika:Dengue.jpg|thumb|Posnetek virusa denge s transmisijskim elektronskim mikroskopom ([[virion]]i so gruča temnih pik v bližini središča).]] Virus mrzlice denga (VMD, agl. DENV) je [[RNK-virus]] iz družine ''[[Flaviviridae]]'', rodu ''[[flavivirus]]''.<segment 0045> Drugi člani istega rodu so [[virus rumene mrzlice]], [[virus zahodnega Nila]] ter virusi, ki povzročajo [[encefalitis Saint Louis]], [[japonski encefalitis]], [[meningoencefalitis]], [[bolezen kyasanurskega gozda]] in [[omska hemoragična mrzlica|omsko hemoragično mrzlico]].<ref name=Gould/> Večinoma jih prenašajo [[členonožci]] ([[komar]]ji ali [[klop]]i), zaradi česar jih tudi imenujejo [[arbovirus]]i (angl. ''ar''thropod-''bo''rne virus – tj. virus, ki ga prenašajo členonožci).<ref name=Gould/> [[Genom]] (dednina) virusa denge vsebuje približno 11.000 [[nukleotidna baza|nukelotidnih baz]], ki zapisujejo tri različne vrste beljakovinskih molekul (C, prM in E) za sestavo [[virion]]a in sedem drugih vrst beljakovinskih molekul (NS1, NS2a, NS2b, NS3, NS4A, NS4B, NS5), ki jih najdemo le v okuženih celicah gostiteljicah in ki so potrebne za podvojevanje virusa.<ref name=Life10>{{cite journal|vauthors=Rodenhuis-Zybert IA, Wilschut J, Smit JM |title=Dengue virus life cycle: viral and host factors modulating infectivity|journal=Cell. Mol. Life Sci.|volume=67|issue=16|pages=2773–86|date=August 2010|pmid=20372965|doi=10.1007/s00018-010-0357-z}}</ref><ref name=Guzman10>{{cite journal |vauthors=Guzman MG, Halstead SB, Artsob H, etal |title=Dengue: a continuing global threat|journal=Nature Reviews Microbiology|volume=8|issue=12 Suppl|pages=S7–S16|date=December 2010|pmid=21079655|doi=10.1038/nrmicro2460|url=http://www.nature.com/nrmicro/journal/v8/n12_supp/full/nrmicro2460.html}}</ref> Obstajajo štirje [[sev]]i virusa oziroma [[serotip]]i, in sicer VMD-1, VMD-2, VMD-3 in VMD-4.<ref name=WHOp14/> Razlike med serotipi temeljijo na njihovih [[antigen]]ih.<ref>{{navedi knjigo|last=Solomonides|first=Tony|title=Healthgrid applications and core technologies : proceedings of HealthGrid 2010|year=2010|publisher=IOS Press|location=Amsterdam|isbn=978-1-60750-582-2|page=235|url=http://books.google.ca/books?id=nf-Q0TYTS-0C&pg=PA235|edition=[Online-Ausg.].}}</ref> === Prenos === [[Slika:Aedes aegypti biting human.jpg|alt=Slika komarja ''Aedes aegypti'' med pikom|thumb|left|Egiptovski tigrasti komar (''Aedes aegypti'') se hrani na človeškem gostitelju.]] Virus denge se prenaša predvsem s komarji iz rodu ''[[Aëdes]]'', zlasti z [[egiptovski tigrasti komar|egiptovskim tigrastim komarjem]] (''Aëdes aegypti|A. aegypti'').<ref name=WHOp14>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;14–16.</ref> Ti komarji po navadi živijo med 35 ° južne in 35 ° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], pod [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 1000 m.<ref name=WHOp14/> Navadno pikajo čez dan, zlasti zgodaj zjutraj in zvečer,<ref name=WHOp59/><ref name=WHO2012/> vendar lahko pikajo in tako širijo okužbo v kateremkoli delu dneva skozi vse leto.<ref>{{navedi splet |url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |title=Travelers' Health Outbreak Notice |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |date=2. junij 2010 |accessdate=27.8.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100826005756/http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |archivedate=2010-08-26 |url-status=live }}</ref> Druge vrste ''Aëdes'', ki prenašajo bolezen, so med drugim ''[[Aëdes albopictus|A. albopictus]]'', ''[[Aëdes polynesiensis|A. polynesiensis]]'' in ''[[Aëdes scutellaris|A. scutellaris]]''.<ref name=WHOp14/> Ljudje so glavni [[gostitelj (biologija)|gostitelj]] virusa,<ref name=WHOp14/><ref name=Gould/> vendar pa kroži tudi med drugimi [[primat]]i.<ref>{{navedi splet|title=Vector-borne viral infections|url=http://www.who.int/vaccine_research/diseases/vector/en/index1.html|publisher=World Health Organization|accessdate=17. 1. 2011}}</ref> Do okužbe lahko pride z enim samim pikom.<ref name=Yellow10>{{navedi splet|url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2010/chapter-5/dengue-fever-dengue-hemorrhagic-fever.aspx|title=Chapter 5 – dengue fever (DF) and dengue hemorrhagic fever (DHF)|work=2010 Yellow Book|author=Center for Disease Control and Prevention|accessdate=23. 12. 2010}}</ref> Samica komarja, ki posrka kri osebe, okužene z vročico denga, med začetno dvo- do desetdnevno vročinsko fazo, se sama okuži z virusom, ki se naseli v celicah njene črevesne stene.<ref>{{navedi knjigo|editor-last=St. Georgiev |editor-first=Vassil |title=National Institute of Allergy and Infectious Diseases, NIH.|year=2009|publisher=Humana|location=Totowa, N.J.|isbn=978-1-60327-297-1|page=268|url=http://books.google.ca/books?id=pymSBkVU-FsC&pg=PA268|edition=1}}</ref> V času približno 8–10 dni se virus razširi v druga tkiva, med drugim v [[slinavka|slinavke]], od koder se začne sproščati v komarjevo slino. Na komarja, ki ostane okužen vse življenje, virus zgleda nima škodljivih učinkov. Egiptovski tigrasti komar najraje odlaga svoja jajčeca v umetna vodna zajetja, najraje živi v neposredni bližini ljudi in raje se hrani na njih kot na drugih [[vretenčar]]jih.<ref>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], pp.&nbsp;377–378.</ref> Denga se lahko prenese tudi prek okuženih [[krvni proizvodi|izdelkov iz krvi]] in [[presaditev organa|presajenih organov]].<ref>{{cite journal|vauthors=Wilder-Smith A, Chen LH, Massad E, Wilson ME |title=Threat of dengue to blood safety in dengue-endemic countries|journal=Emerg. Infect. Dis.|volume=15|issue=1|pages=8–11|date=January 2009|pmid=19116042|pmc=2660677|doi=10.3201/eid1501.071097|url=http://www.cdc.gov/eid/content/15/1/8.htm}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Stramer SL, Hollinger FB, Katz LM, etal |title=Emerging infectious disease agents and their potential threat to transfusion safety|journal=Transfusion|volume=49 Suppl 2|pages=1S–29S|date=August 2009|pmid=19686562|doi=10.1111/j.1537-2995.2009.02279.x}}</ref> V državah, kot je [[Singapur]], kjer je denga endemična, se ocenjuje tveganje okuženosti krvi na 1,6 do 6 na 10.000 [[transfuzija krvi|transfuzij]].<ref>{{cite journal|vauthors=Teo D, Ng LC, Lam S |title=Is dengue a threat to the blood supply?|journal=Transfus Med|volume=19|issue=2|pages=66–77|date=April 2009|pmid=19392949|pmc=2713854|doi=10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x/full}}</ref> Poročali so tudi o [[Vertikalni prenos|vertikalnem prenosu]] (z matere na otroka) med [[nosečnost]]jo ali pri [[porod]]u<ref name="pmid20130380">{{cite journal |author=Wiwanitkit V |title=Unusual mode of transmission of dengue |journal=Journal of Infection in Developing Countries |volume=4 |issue=1 |pages=51–54 |year=2010 |pmid=20130380 |doi= |url=http://www.jidc.org/index.php/journal/article/view/20130380}}</ref> o drugih načinih prenosa z osebe na osebo, gre pa za zelo neobičajne primere.<ref name=Chen/> Genetskae variacije virusov denge so specifične za določno regijo, kar kaže, da je razširjanje na nova področja razmeroma redko, kljub temu, da se denga v zadnjih desetletjih pojavlja v novih regijah.<ref name=NEJM2012/> === Dovzetnost === Huda bolezen je pogostejša pri dojenčkih in majhnih otrocih in za razliko od mnogih drugih okužb pogostejša pri otrocih, ki so razmeroma dobro hranjeni.<ref name=Peads10/> Drugi [[dejavnik tveganja|dejavniki tveganja]] za hudo bolezen so poleg tega ženski spol, visok [[indeks telesne mase]]<ref name=NEJM2012/> in visoko [[virusno breme]]<ref name=Martina09/>. Celoten spekter bolezni lahko sicer povzroči vsak od serotipov,<ref name=Life10/> vendar predstavlja tudi serotip virusa dejavnik tveganja.<ref name=NEJM2012/> Tako na primer serotipu 4 pripisujejo večjo [[nevrotropnost]], serotipu 2 pa večjo verjetnost razvoja hemoragične oblike bolezni.<ref name=Ksela/> Predvidevajo, da okužba z enim od serotipov povzroči vseživljenjsko imuniteto za ta tip, pred ostalimi tremi pa nudi le kratkotrajno zaščito.<ref name=WHOp14/><ref name=Chen/> Tveganje za hudo bolezen se zaradi sekundarne infekcije poveča, če se oseba, ki je že bila prej izpostavljena serotipu VMD-1, okuži s serotipom VMD-2 ali VMD-3, ali če se oseba, že prej izpostavljena VMD-3, okuži kasneje še z VMD-2.<ref name=Guzman10/> Denga je lahko smrtno nevarna pri ljudeh s [[kronična bolezen|kronično boleznijo]], kot sta [[sladkorna bolezen]] in [[astma]].<ref name=Guzman10/> [[Polimorfizem (biologija)|Polimorfizmi]] (običajne različice) določenih [[gen]]ov so bili povezani s povečanim tveganjem za hude zaplete pri dengi. Gre na primer za gene za beljakovine, kot so [[tumorje nekrotizirajoči faktor alfa|TNF-α]], [[manan vežoči lektin]],<ref name=White10/> [[CTLA4]], [[transformirajoči rastni faktor beta|TGF-β]],<ref name=Life10/> [[DC-SIGN]], [[PLCE1]] in določene oblike [[humani levkocitni antigeni|humanih levkocitnih antigenov]] (HLA) genskih različic [[HLA-B]].<ref name=NEJM2012/><ref name=Guzman10/> Kaže, da pogosta genetska okvara pri Afričanih, poznana kot [[pomanjkanje glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza]], povečuje tveganje.<ref name=Martina09>{{cite journal|vauthors=Martina BE, Koraka P, Osterhaus AD|title=Dengue virus pathogenesis: an integrated view|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=22|issue=4|pages=564–81|date=October 2009|pmid=19822889|pmc=2772360|doi=10.1128/CMR.00035-09|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110518195657/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|url-status=dead}}</ref> Polimorfizmi v genih za [[receptor za vitamin D]] in [[Fc-receptor|FcγR]] naj bi nudili zaščito pred hudo obliko bolezni ob sekundarni okužbi z dengo.<ref name=Guzman10/> == Mehanizem == Po piku okuženega komarja virus zaide v človekovo kožo skupaj s komarjevo slino<!-- <ref name=Martina09/> --> in se veže na [[bele krvničke]] ter vstopi vanje. Medtem ko okužene bele krvničke potujejo po vsem telesu, se virus v njih namnožuje.<!-- <ref name=Martina09/> --> Bele krvničke se na virus odzovejo s proizvodnjo raznih signalnih beljakovin, kot so [[citokin]]i in [[interferon]]i, ki so odgovorni za številne simptome, kot so vročina, gripi podobni simptomi in hude bolečine <!-- <ref name=Martina09/> --> V primeru hude okužbe se proizvodnja virusa v telesu močno poveča, kar lahko prizadene številne druge organe (na primer [[jetra]] in [[kostni mozeg]]). Tekočina v krvi zaradi [[endotelijska disfunkcija|endotelijske disfunkcije]] pronica skozi stene majhnih krvnih žil v telesne votline.<!-- <ref name=Martina09/> --> Zaradi tega po krvnih žilah kroži manj krvi in krvni tlak pade tako nizko, da ne more več zagotoviti dovolj krvi za vitalne organe. Poleg tega disfunkcija kostnega mozga zaradi okužbe [[stromalne celice|stromalnih celic]] povzroči upad števila [[krvna ploščica|krvnih ploščic]] (trombocitov), ki so potrebni za učinkovito strjevanje krvi, kar poveča tveganje za krvavitve, drugi glavni zaplet pri mrzlici denga.<ref name=Martina09/> === Replikacija virusa === Ko je enkrat v koži, se virus denge veže na [[Langerhansove celice]] (populacija [[dendritične celice|dendritičnih celic]] v koži, ki prepoznava povzročitelje bolezni).<ref name=Martina09/> Virus prek [[prek receptorja posredovana endocitoza|endocitoze]] vstopi v celice, tako da se virusne beljakovine vežejo na [[membranska beljakovina|membranske beljakovine]] na Langerhansovih celicah, natančneje na [[lektin vrste C]], imenovan DC-SIGN, [[receptor manoze]] in [[CLEC5A]].<ref name=Life10/> DC-SIGN, nespecifičen receptor dendritičnih celic za tuje snovi, naj bi bil glavna vstopna točka.<ref name=Guzman10/> Dendritična celica se napoti do najbližje [[bezgavka|bezgavke]]. Medtem pride v mešičkih, ki se nahajajo na membranah [[endoplazemski retikulum|endoplazemskega retikuluma]], do prevajanja virusnega genoma in celični aparat za tvorjenje beljakovin začne ustvarjati nove virusne beljakovine, ki replicirajo virusno [[RNK]] in začenjajo oblikovati nove virusne delce. Nezreli virusni delci se prenesejo v [[Golgijev aparat]], ki je tisti del celice, kjer nekatere izmed virusnih beljakovin dobijo potrebne verige sladkorja (nastanejo [[glikoprotein]]i). Novi virusi, ki so sedaj zreli, se preselijo v brste na površini okužene celice in se sprostijo z [[eksocitoza|eksocitozo]] in lahko nato vstopijo v druge bele krvne celice, npr. v [[monocit]]e in [[makrofag]]e.<ref name=Life10/> Prvi odziv celic na okužbo je proizvodnja interferona, [[citokini|citokina]], ki aktivira vrsto obrambnih mehanizmov [[prirojeni imunski sistem|prirojenega imunskega sistema]] pred virusno okužbo, s tem da poveča proizvodnjo velike skupine proteinov, ki jih posreduje [[signalna pot JAK-STAT]]. Nekateri serotipi virusa denge naj bi imeli mehanizme, ki ta proces upočasnjujejo. Interferon aktivira tudi [[pridobljeni imunski sistem]], kar vodi do proizvodnje protivirusnih [[protitelesa|protiteles]] ter [[limfocit T|limfocitov T]], ki neposredno napadajo vsako celico, ki je okužena z virusom.<ref name=Life10/> Nastajajo različna protitelesa; nekatera od njih se tesno vežejo na virusne proteine ​​in jih usmerjajo v [[fagocitoza|fagocitozo]] (specializirane celicah, imenovane fagociti, jih požrejo in uničijo), nekateri pa virus vežejo slabše in kot zgleda povzročijo, da zaidejo tako označeni virusi v predele fagocitov, kjer ne pride do uničenja, temveč do nadaljnjega razmnoževanja.<ref name=Life10/> === Huda bolezen === Ni povsem jasno, zakaj sekundarna okužba z drugačnim sevom virusa denga lahko vodi do hemoragične mrzlice denga in do šok sindroma. Največ zagovornikov ima hipoteza je, da gre za [[od protiteles odvisno ojačenje]] (ADE - antibody-dependent enhancement). Natančen mehanizem ADE ni jasen. Lahko je posledica šibke vezave protiteles, ki ne nevtralizirajo, in transporta belih krvnih celic, ki so zaužile virus, v napačen oddelek za uničenje.<ref name=Life10/><ref name=Guzman10/> Obstaja sum, da ADE ni edini mehanizem, ki vodi pri dengi do hudih zapletov,<ref name=White10/> in različno usmerjene raziskave so ugotovile, da morajo pri tem igrati vlogo tudi celice T in topni dejavniki, kot so citokini in [[komplementarni sistem]].<ref name=Martina09/> Za hudo obliko bolezni so značilni problemi zaradi prepustnosti kapilar (delež tekočin in beljakovin, ki jih kri običajno vsebuje, za katerega so propustne) in nerednega [[koagulacija|strjevanja krvi.]] <ref name=India10/><ref name=NEJM2012/><!--NEJM specifies upon the capillary/microvasculature--> Te spremembe so videti povezane s porušenim stanjem endoteljskega [[glikokaliks]]a, ki deluje kot [[molekulsko sito|molekulski filter]] za sestavine krvi.<ref name=NEJM2012/> Vzrok za puščajoče kapilare (in kritično fazo) je po mnenju odziv imunskega sistema.<ref name=NEJM2012/> Drugi pomembni procesi so med drugim okužene celice, ki postanejo [[nekroza|nekrotične]]— ki s tem vplivajo tako na strjevanje krvi kot na [[fibrinoliza|fibrinolizo]] (nasprotujoči si sistemi za strjevanje krvi in ​​za razgradnjo krvnega strdka) — in nizko število trombocitov v krvi, kot eden od dejavnikov pri normalnem strjevanju krvi.<ref name=Martina09/> == Diagnoza == {| class = "wikitable" style = "float: right; margin-left: 15px; text-align: center" |- | style="background: # b0cbe5;" colspan="5" | '''Opozorilni znaki''' <ref name=NEJM2012/><ref name=WHOp10/> |- | Slabšajoče se bolečine v trebuhu |- | Neprekinjeno bruhanje |- | Razširjena jetra |- | Krvavitev iz sluznic |- | Visok [[hematokrit]] z nizkimi [[trombociti]] |- | Pobitost ali nemir |- | [[seroza tekočina|Serozni]] izlivi |- |} Diagnozo mrzlice denga se običajno postavlja klinično na podlagi ugotovljenih simptomov in [[fizični pregled|fizičnega pregleda]]; to velja zlasti na endemičnih področjih.<ref name=White10>{{cite journal|vauthors=Whitehorn J, Farrar J |title=Dengue|journal=Br. Med. Bull.|volume=95|pages=161–73|year=2010|pmid=20616106|doi=10.1093/bmb/ldq019}}</ref><ref name=WHOp14/><ref>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=2010-03-11|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Vendar pa je bolezen v začetku težko razlikovati od drugih [[virusne okužbe|okužb z virusom]].<ref name=Peads10/> Osnova za verjetno diagnozo je ugotovljena vročica in dva od naslednjih simptomov: [[slabost]] in bruhanje, izpuščaj, posplošene bolečine, [[levkopenija|nizko število belih krvnih celic]], pozitiven [[tourniquet|test z manšeto]], pri osebi pa, ki živi v [[endemična (epidemiologija)|endemičnem]] okolju, katerikoli od pomembnih znakov (glej tabelo).<ref name=WHOp10/> Opozorilni znaki se običajno pojavijo pred nastopom hude oblike denge.<ref name=WHOp25/> Pri testu z manšeto, ki je še posebno koristen v okoljih, kjer laboratorijske preiskave brez nadaljnjega niso dostopne, se uporablja [[Sphygmomanometer|sfigmomanometer]] (tj. merilnik za krvni tlak na manšeto) pet minut dolgo pri tlaku med [[krvni tlak|diastoličnim]] in sistoličnim tlakom, nakar se prešteje vse sledi štetje vseh [[petehialne krvavitve]]; če gre za večje število, je diagnoza za dengo verjetnejša, prag je pri okoli 10 do 20 na 2,5&nbsp;cm<sup>2</sup> (1 palec<sup>2</sup>).<ref name=WHOp25/><ref>{{navedi knjigo|last=Halstead|first=Scott|title=Tropical medicine |volume=5 |year=2008|publisher=Imperial College Press|isbn=978-1-84816-229-7|page=429|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA429}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Halstead|editor-first=Scott B.|title=Dengue|year=2008|publisher=Imperial College Press|location=London|isbn=978-1-84816-228-0|page=180|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA180}}</ref> Diagnozo je treba vzeti v obzir pri vsakomur, ki dobi vročino v času dveh tednov po prihodu iz [[tropi|tropskih]] ali [[subtropi|subtropskih]] področij.<ref name=NEJM2012>{{cite journal |author1=Simmons CP |author2=Farrar JJ |author3=Nguyen vV |author4=Wills B |title=Dengue |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2012-04-12_366_15/page/1422 |journal=N Engl J Med |volume=366 |issue=15 |pages=1423–32 |date=April 2012 |pmid=22494122 |doi=10.1056/NEJMra1110265}}</ref> Mrzlico denga je pri tem težko razločevati od bolezni [[čikenganja]], podobne virusne okužbe s številnimi identičnimi simptomi in prisotnostjo v istih delih sveta kot denga.<ref name=Chen/> Pogosto so potrebne preiskave, da se izključi druge možnosti s podobnimi simptomi, kot so [[malarija]], [[leptospiroza]], [[virusna hemoragična mrzlica]], [[tifus]], [[meningokokno obolenje]] [[ošpice]] in [[gripa]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp90/> Z laboratorijskimi preiskavami se značilne spremembe najhitreje zazna kot nizko število belih krvnih celic, ki mu nato lahko sledi [[trombocitopenija|nizko število trombocitiov]] in [[metabolična acidoza]].<ref name=Peads10/> Zmerno povišana raven [[aminotransferazalaminotransferaze]] ( [[aspartat transaminaza|AST]] in [[alanin transaminaza|ALT]]) v jetrih je pogosto povezano z nizkim številom trombocitov in belih krvnih celic.<ref name=NEJM2012/> Pri hudi obliki bolezni ima uhajanje plazme za posledico [[hemokoncentracija|hemokoncentracijo]] (ki jo je zaznati kot povišan [[hematokrit]]) in kot [[hipoalbuminemija|hipoabuminemijo]].<ref name=Peads10/> [[Plevralni izliv]] ali [[ascites]] je mogoče ugotoviti s kliničnim pregledom, če gre za večji primer,<ref name=Peads10/> dokaz tekočine z [[medicinski Ultrazvok|ultrazvokom]] pa lahko pomaga pri zgodnjem odkritju šok sindroma zaradi denge. <ref name=White10/><ref name=Peads10/> Uporabnost ultrazvoka je omejena, saj v mnogih okoljih ni na razpolago.<ref name=White10/> Šok sindrom pri dengi nastopi, če [[tlak utripa]] pade ≤ 20&nbsp;mmHg, s spremljajočim propadom perifernega ožilja.<ref name=NEJM2012/> Periferni vaskularni kolaps je pri otrocih mogoče ugotoviti na osnovi zapoznelega [[polnjenje kapilar|polnjenja kapilar]], hitrega srčnega utripa ali hladnih okončin.<ref name=WHOp25/> === Razvrstitev === [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 2009 za mrzlico denga sprejela razvrstitev v dve skupini: nezapleteno in hudo.<ref name=White10/><ref name=WHOp10>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp. 10–11.</ref> Ta razvrstitev nadomešča klasifikacijo WHO iz leta 1997, ki jo je bilo treba poenostaviti, saj so ugotovili, da je preveč restriktivna, četudi se starejša razvrstitev še vedno pogosto uporablja,<ref name=WHOp10/> med drugim še leta 2011 tudi v regionalnem uradu Svetovne zdravstvene organizacije za jugovzhodno Azijo.<ref>{{navedi knjigo|title=Comprehensive guidelines for prevention and control of dengue and dengue haemorrhagic fever.|publisher=World Health Organization Regional Office for South-East Asia|location=New Delhi, India|year=2011|isbn=978-92-9022-387-0|page=17|url=http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|edition=Rev. and expanded.|access-date=2013-10-10|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518201233/http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot huda oblika mrzlice denga se šteje bolezen, povezana s hudo krvavitvijo, hudo disfunkcijo organov ali resnim puščanjem plazme, vse ostale primere se šteje med nezapleteno skupino.<ref name=WHOp10/> Razvrstitev iz leta 1997 je denga delila v nediferencirano mrzlico, mrzlico denga in hemoragično mrzlico denga.<ref name=Peads10>{{cite journal|author=Ranjit S|author2= Kissoon N|title=Dengue hemorrhagic fever and shock syndromes|journal=Pediatr. Crit. Care Med.|date=januar 2011|pmid=20639791|doi=10.1097/PCC.0b013e3181e911a7 |volume=12|pages=90–100|issue=1}}</ref><ref name=WHO97/> Hemoragično mrzlico denga se je dodatno razvrščevalo v razrede I-IV. Pri razredu I gre za enostavne modrice ali pozitiven test z manšeto pri osebi, ki ima povišano telesno temperaturo, razred II pomeni prisotnost spontanih krvavitev v kožo in drugam, za razred III pa so značilni klinični znaki šoka in pri razredu IV je šok tako hud, da krvnega tlaka in [[utrip]]a ni mogoče zaznati.<ref name=WHO97>{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://www.who.int/csr/resources/publications/dengue/012-23.pdf|chapter=Chapter 2: clinical diagnosis|title=Dengue haemorrhagic fever: diagnosis, treatment, prevention and control|edition=2.|location=Geneva|publisher=World Health Organization|pages=12–23|year=1997|isbn=92-4-154500-3}}</ref> Razreda III in IV se nazivata »šok sindrom denga«.<ref name=WHOp10/><ref name=WHO97/> === Laboratorijski testi === [[Slika:Dengue testing.png|thumb | Ko laboratorijski testi za mrzlico denga postanejo pozitivni, pri čemer pomeni dan nič začetek simptomov, se 1. se nanaša na primarno okužbo in 2. na sekundarne infekcije.<ref name=NEJM2012/>]] Diagnozo za mrzlico denga se lahko potrdi z mikrobiološkim testom v laboratoriju.<ref name=WHOp10/><ref>{{cite journal|last=Wiwanitkit|first=V|title=Dengue fever: diagnosis and treatment.|journal=Expert review of anti-infective therapy|date=julij 2010 |volume=8|issue=7|pages=841–5|pmid=20586568}}</ref> To je mogoče doseči z izolacijo virusa v [[celična kultura|celični kulturi]], [[Test nukleinske kisline|dokazom na nukleinsko kislino]] s pomočjo [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]] in dokazom za virusni [[antigen]] (kot na primer s testom [[NS1 antigen test|NS1]]) ali specifično [[(serologija|serologijo]] na protitelesa).<ref name=Guzman10/><ref name=WHOp90>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;90–95.</ref> Izolacija virusa in detekcija nukleinske kisline sta natančnejša kot dokazovanje na osnovi antigena, vendar ti testi zaradi večjih stroškov niso splošno dostopni.<ref name=WHOp90/> Detekcija NS1 med vročinsko fazo primarne okužbe lahko znaša nad 90%, vendar pa je samo 60-80% v naslednjih okužbah.<ref name=NEJM2012/> Vsi testi so lahko v zgodnjih fazah bolezni negativni.<ref name=Peads10/><ref name=Guzman10/> PCR in detekcija antigena na virus sta prvih sedem dni natančnejša.<ref name=NEJM2012/> 2012 so predstavili test PCR, ki lahko deluje na opremi za diagnozo gripe; verjetno dostop do diagnoze na osnovi PCR lažji.<ref>{{navedi splet|title=New CDC test for dengue approved|url=http://www.cdc.gov/media/releases/2012/p0620_dengue_test.html|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|date=20. junij 2012}}</ref> Z izjemo serologije imajo ti laboratorijski testi diagnostično vrednost samo v akutni fazi bolezni. Testi na denga virus specifična protitelesa, vrste [[IgG]] in [[IgM]], so lahko koristni, če je treba v kasnejših stopnjah okužbe potrditi diagnozo. Tako IgG kot IgM se začne proizvajati po 5–7 dneh. Najvišje ravni ([[titer|titra]] IgM se zazna po primarni okužbi, vendar pa se IgM proizvaja tudi ob ponovni infekciji. IgM 30-90 dni po primarni okužbi ni mogoče več zaznati, pri ponovni okužbi bolj zgodaj. Nasprotno je IgG mogoče ugotoviti še več kot 60 let, tako da je, v odsotnosti simptomov, koristen pokazatelj pretekle okužbe. Po primarni okužbi doseže IgG najvišjo raven v krvi po 14-21 dneh. V kasnejših ponovnih okužbah do najvišje ravni prihaja hitreje in titri so običajno višji. Tako IgG kot IgM zagotavljata zaščitno imunost na serotip virusa okužitelja.<ref name=Chen/><ref name=Guzman10/><ref name=Gubler10/> Laboratorijski test na protitelesa IgG in IgM lahko navzkrižno reagira z drugimi flavivirusi in lahko povzroči lažen pozitiven izid po nedavnih okužbah ali cepljenju z virusom rumene mrzlice ali japonskega encefalitisa.<ref name=NEJM2012/> Detektirati samo IgG je brez diagnostičnega pomena, razen v primeru, da se vzorci krvi odvzamejo 14 dni narazen in se ugotovi več kot štirikratno povečanje ravni specifičnega IgG. Pri osebi s simptomi ima dokaz IgM diagnostičen pomen.<ref name=Gubler10>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], p.&nbsp;380.</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Vector Control.jpg|alt=črno-bela fotografija ljudi pri zasipanju kanala s stoječo vodo|thumb|1920 - fotografija prizadevanj, da se razprši stoječe vode in s tem zmanjša populacijo komarjev]] Za virus denge sta v svetu odobreni dve vrsti [[Cepivo|cepiva]],<ref name="ECDC-Factsheet-2023">{{navedi splet |date=7 August 2023 |title=Factsheet about dengue |url=https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |access-date=8 March 2024 |website=www.ecdc.europa.eu |language=en |archive-date=25 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240225174109/https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |url-status=live }}</ref> vendar v Sloveniji nista na voljo. Cepljenje se sicer priporoča zlasti pred ponovnim potovanjem na tvegana območja za okužbo z virusom denge, za osebe, ki so že bile okužene z enim od štirih serotipov virusa denge, da se prepreči ponovna okužba, ki lahko poteka v hujši obliki. Korist cepljenja je nižja pri potnikih, ki predhodno še niso bili okuženi z virusom denge.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|title=Denga|date=27. 1. 2026|accessdate=12. 7. 2026|website=www.nijz.si|archive-date=2026-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20260715023102/https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|url-status=dead}}</ref> Preventiva se osredotoča tudi na nadzor in zaščito pred piki komarjev prenositeljev.<ref name="WHOp59">[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;59–60.</ref> Svetovna zdravstvena organizacija priporoča celosten program nadzora nad prenašalci, ki ga sestavlja naslednjih pet elementov: # svetovanje, mobilizacija družbe in zakonodaja z namenom podpore organom javnega zdravja in skupnostim, # sodelovanje med zdravstvenim in drugimi (javnimi in zasebnimi) sektorji # integriran pristop k nadzoru nad boleznijo, z optimizirano izrabo virov, # odločanje na temelju dokazov, s čimer se zagotovi, da so vsi ukrepi ustrezno usmerjeni in # krepitev kapacitet, da se zagotovi ustrezen odziv na kraju samem.<ref name="WHOp59" /> Primaren ukrep za zatiranje ''A. aegypti'' je odstranjevanje njegovih [[habitat (ekologija)|habitatov]].<ref name="WHOp59" /> To se dosega tako, da se na prizadetih območjih praznijo vsebniki z vodo ali da jim dodajo [[insekticid]]e ali sredstva za [[Biološki nadzor škodljivcev|biološko kontrolo]],<ref name="WHOp59" /> razprševanje [[organofosfat]]nih ali [[piretroid]]nih insekticidov pa ne velja za učinkovito.<ref name="#1">{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref>Glede na pomisleke zaradi negativnega vpliva insekticidov na zdravje in zaradi večjih logističnih težav v zvezi z z nadzorom učinkovin je najprimernejša metoda nadzora spreminjanje okolja, tako da se zmanjša obseg odprtih voda.<ref name="WHOp59" /> Ljudje lahko preprečijo pike komarjev z nošenjem oblačil, ki v celoti pokrivajo kožo, uporabo [[mreže proti komarjem|mrež proti komarjem]] med spanjem in z nanašanjem [[Odganjalo|odganjal]] oziroma sredstev proti mrčesu ([[DEET]] je najučinkovitejši).<ref name="Yellow10" /> == Zdravljenje == Proti dengi ni poznanih posebnih [[protivirusno zdravilo|protivirusnih zdravil]], pomembno pa je pri bolezni ohranjati tekočinsko ravnovesje.<ref name=NEJM2012/> Zdravljenje je odvisno od simptomov, od [[peroralna rehidracije|peroralne rehidracijw]] na domu z natančnim spremljanjem, do hospitalizacije z dajanjem [[intravenska aplikacija|intravenskih tekočin]] in [[transfuzija krvi|krvne transfuzije]].<ref name=WHOp32>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;32–37.</ref> Osnova za odločitev za napotitev v bolnišnico je običajno prisotnost »opozorilnih znakov«, navedenih v zgornji preglednici, posebno še pri osebah s predhodno prisotnimi zdravstvenimi težavami.<ref name=Yellow10/> Intravenska hidracija je običajno potrebna le dan ali dva.<ref name=WHOp32/> Nadomeščanje tekočin se uravnava glede na izločanje seča (0,5–1&nbsp;mL/kg/h), stabilnost [[vitalni znak|vitalnih znakov]] in normalizacijo [[hematokrit]]a.<ref name=Peads10/> Gede na tveganje za krvavitve se je treba izogibati invazivnim medicinskim posegom, kot so [[nazogastrična intubacija]], [[intramuskularna injekcija|intramuskularno injiciranje]] in predrtje arterije.<ref name=Peads10/> [[Paracetamol]] (acetaminofen) se uporablja proti vročini in slabemu počutju, [[nesteroidni antirevmatik|nesteroidnim antirevmatikom]], kot sta [[ibuprofen]] in [[aspirin]], pa se je treba izogibati, saj lahko povečajo tveganje za krvavitev.<ref name=WHOp32/> Pri bolnikih z nestabilnimi vitalnimi znaki se zaradi grozečega nižanja hematokrita s transfuzijami začne zgodaj in se ne čaka, da koncentracija [[hemoglobin]]a pade pod sicer določene vrednosti za uvedbo transfuzije.<ref name=WHOp40>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;40–43.</ref> Priporočeno je nadomeščanje s [[Koncentrirani eritrociti|koncentriranimi eritrociti]] ali [[kri|celotno krvjo]], dajanje [[trombocit]]ov in [[Krvna plazma|sveže zamrznjene plazme]] pa običajno ni primerno.<ref name=WHOp40/> Med fazo okrevanja se dajanje intravenske tekočine preneha, da ne pride do preobremenitve s tekočino oziroma [[hipervolemija|hipervolemije]].<ref name=Peads10/> Če do preobremenitve tekočine pride, vitalni znaki pa so stabilni, je treba le prekiniti aplikacijo tekočin.<ref name=WHOp40/> Če je oseba zunaj kritičnega obdobja, se ji lahko da [[diuretik Henleyeve zanke]], na primer [[furosemid]], da pomaga odvesti odvečno tekočino iz krvnega obtoka.<ref name=WHOp40/> == Epidemiologija == {{See also|Izbruhi mrzlice denga}} [[File:Dengue06.png|alt=Zemljevid sveta s prikazom držav, kjer se pojavljajo komarji ''Aëdes'' (južni del ZDA, vzhodna Brazilija, večina podsaharske Afrike) in države, kjer so poročali o prisotnosti komarja in o primerih denge (večji del Srednje Amerike in tropskih delov Južne Amerike, Vzhodna in Jugovzhodna Azija, številni tropski predeli Afrike).|thumb|Prisotnost denge v svetu leta 2006. ---- {{legend|red|Epidemična denga in prisotnost ''A. aegypti''}} {{legend|#0ff|''A. aegypti'', brez poročil o epodemiji}} ]] Večina obolelih za dengo ozdravi brez kakršnihkoli dolgoročnejših problemov.<ref name=WHOp10/> Brez zdravljenja je [[umrljivost]] je 1–5-odstotna,<ref name=Peads10/> ob ustreznem zdravljenju pa manj kot 1-odstotna;<ref name=WHOp10/> pri hudi obliki bolezni znaša smrtnost 26 %.<ref name=Peads10/> Denga je [[Endemija|endemična]] v več kot 110 državah.<ref name=Peads10/> Na leto se po vsem svetu okuži 50-390 milijonov ljudi, kar pomeni pol milijona hospitalizacij<ref name=White10/><ref>{{cite journal |vauthors=Bhatt S, Gething PW, Brady OJ, etal |title=The global distribution and burden of dengue |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2013-04-25_496_7446/page/504 |journal=Nature |volume=496 |issue=7446 |pages=504–7 |date=April 2013 |pmid= 23563266|doi=10.1038/nature12060 |pmc=3651993 }}</ref> in približno 25.000 smrtnih primerov.<ref name=India10/> Denga je najpogostejša med virusnimi boleznimi, ki jo prenašajo členonožci<ref name=Life10/> in njeno [[bolezensko breme]] je ocenjeno na 1600 [[invalidnosti prilagojena leta življenja|invalidnosti prilagojenih let življenja]] na milijon prebivalcev, podobno kot velja za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], prav tako tropsko bolezen, ki prizadene otroke.<ref name=Guzman10/> Leta 1998 so jo uvrstili na drugo mesto za [[malarija|malarijo]] po pomembnosti med vsemi tropskimi boleznimi,<ref name=Peads10/> hkrati pa jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med sedemnajst [[zapostavljena bolezen|zapostavljenih tropskih bolezni]].<ref>{{navedi splet|author=Neglected Tropical Diseases|url=http://www.who.int/neglected_diseases/diseases/en/|title=The 17 neglected tropical diseases|publisher=World Health Organization|accessdate=10. 4. 2013}}</ref> Pojavnost denge se je med letoma 1960 in 2010 30-kratno povečala.<ref name=WHOp3>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;3.</ref> Verjeten vzrok za ta porast je kombinacija urbanizacije, rasti prebivalstva, povečanja mednarodnih potovanj in [[globalno segrevanje|globalnega segrevanja]].<ref name=White10/> Zemljepisno je najbolj prisotna okoli ekvatorja, s tem da 2,5 milijarde ljudi živi na endemičnih območjih v Aziji in na Pacifiku.<ref name=WHOp3/> V Združenih državah Amerike znaša pojavnost denge med popotniki, ki se vrnejo z vročino iz endemičnih predelov sveta, 3–8 %,<ref name=Yellow10/> in po malariji predstavlja drugo najpogostejšo okužbo v tej skupini.<ref name=Chen/> Kot večina arbovirusov se virus denge v naravi ohranja v ciklih, ki vključujejo prednostne vektorje, ki sesajo kri, in gostitelje vretenčarje.<ref name=Gubler376/> Virusi se ohranjajo v gozdovih Jugovzhodne Azije in Afrike s prenosom s samic komarja ''Aedes'', drugih vrst kot ''A. aegypti'', na njihove potomce in nižje primate.<ref name=Gubler376/> V mestih in velemestih se virus prenaša predvsem z vrsto ''A. aegypti''. V podeželskih okoljih se virus prenaša na ljudi prek ''A. aegypti'' in drugih vrst ''Aedes'', kot na primer '' [[Aedes albopictus|A. albopictus]]''.<ref name=Gubler376/> Obe vrsti sta v drugi polovici 20. stoletja širili svoja območja.<ref name=NEJM2012/> Okuženi primati in ljudje so povečevali število krožečih virusov denge s t. i. procesom pomnoževanja.<ref name=Gubler376>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;376.</ref> Do okužb prihaja najpogosteje v urbanem okolju.<ref name=Gubler377>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;377.</ref> V zadnjih desetletjih se je zaradi širjenja vasi, naselij in mest na endemična območja ter zaradi večje mobilnosti ljudi število epidemij in krožečih virusov povečalo. Mrzlica denga je bila nekoč omejena na Jugovzhodno Azijo, razširila pa se je na južno Kitajsko, države v Tihem oceanu in na Ameriko,<ref name=Gubler377/> in lahko pomeni grožnjo za Evropo.<ref name="#1"/> V Sloveniji so poročali o posameznih primerih denge pri popotnikih, ki so se vrnili iz endemičnih območij.<ref name=Ksela>Kšela J., Trampuž A., Pikelj F.: Denga pri slovenskih popotnikih po vrnitvi iz tropskih krajev. MED RAZGL 2003; 42: 91–98.</ref> == Zgodovina == Prvi zapis o verjetnem primeru denge je najti v kitajski medicinski enciklopediji [[Jin dinastija Jin|dinastije Jin]] (265–420 pr. n. št.), kjer omenjajo »vodni strup«, povezan z letečimi žuželkami.<ref name=EID06/><ref name=Gubler98>{{cite journal|author=Gubler DJ|title=Dengue and dengue hemorrhagic fever|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=11|issue=3|pages=480–96|date=julij 1998|pmid=9665979|pmc=88892|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20111025220433/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|url-status=dead}}</ref> Glavni prenašalec, ''A. aegypti'', se je razširil iz Afrike med 15. in 19. stoletjem, deloma zaradi povečane globalizacije, dodatno pa še zaradi [[trgovina s sužnji|trgovine s sužnji]].<ref name=NEJM2012/> Obstajajo opisi epidemij v 17. stoletju, vendar so med zgodovinskimi zapisi najbolj verodostojna poročila iz let 1779 in 1780, ko je epidemija denge zajela celotno Azijo, Afriko in Severno Ameriko.<ref name=Gubler98/> Od takrat do leta 1940 je do epidemij prihajalo redko.<ref name=Gubler98/> Leta 1906 so potrdili, da dengo prenašajo komarji ''Aedes'', leta 1907 pa so dokazali, da dengo – kot drugo bolezen, poleg rumene mrzlice – povzroča virus.<ref name=Henchal>{{cite journal|vauthors=Henchal EA, Putnak JR|title=The dengue viruses|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=3|issue=4|pages=376–96|date=October 1990|pmid=2224837|pmc=358169|url=http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|doi=10.1128/CMR.3.4.376|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725021730/http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|url-status=dead}}</ref> Nadaljnje preiskave, ki sta jih opravila [[John Burton Cleland]] in [[Joseph Franklin Siler]], so zaokrožile temeljno razumevanje poti, kako se denga prenaša.<ref name=Henchal/> Izrazito širjenje denge med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in po njej pripisujejo ekološkemu razdoru. Isti trendi so tudi pripeljali do širjenja različnih serotipov bolezni na nova področja in do nastanka hemoragične mrzlice denga. O tej hudi obliki bolezni so prvič poročali na [[Filipini]]h leta 1953; bolezen je v sedemdesetih letih postala glavni vzrok [[umrljivost otrok|umrljivosti otrok]] in se je razširila na območje Tihega ocena in v obe Ameriki.<ref name=Gubler98/> Hemoragično mrzlico denga in sindrom šoka zaradi denge so prvič opazili v Srednji in Južni Ameriki leta 1981, kot je VMD-2 okužil ljudi, ki so bili nekaj let prej okuženi z VMD-1.<ref name=Gould/> === Izrazoslovje === Izvor izraza »denga« ni jasen, po eni razlagi naj bi ime izviralo iz [[Svahilščina|svahilskega]] izraza ''Ka-Dinga pepo'', ki opisuje bolezni, ki jih povzroča [[hudoben duh]].<ref name=EID06/> Svahilska beseda ''dinga'' morebiti izvira iz španske besede ''dengue'', to je muhast, pedanten, kar naj bi opisovalo hojo obolelega, ki ga zaradi mrzlice denga bolijo kosti. Možno pa je, da se je španski izraz začel uporabljati zaradi podobno zveneče besede v svahilščini.<ref name=EID06>{{cite journal|author=Anonymous|title=Etymologia: dengue|journal=Emerg. Infec. Dis.|year=2006|volume=12|page=893|url=http://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol12no06/pdfs/etymology.pdf|issue=6|doi=10.3201/eid1206.ET1206}}</ref> Za sužnje v Zahodni Indiji, ki so se nalezli denge, so pravili, da imajo gizdalinsko držo in hojo [[dandy|dendija]], tako da so bolezen poznali kot »mrzlico gizdalinov« (''dandy fever'').<ref>{{navedi splet|author=Anonymous|url=http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|title=Definition of Dandy fever|work=MedicineNet.com|date=1998-06-15|accessdate=2010-12-25|archive-date=2011-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605231418/http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|url-status=dead}}</ref><ref name=Hal08>{{navedi knjigo|author=Halstead SB|title=Dengue (Tropical Medicine: Science and Practice)|publisher=Imperial College Press|location=River Edge, N.J|year=2008|pages=1–10|isbn=1-84816-228-6|url=http://books.google.com/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA1}}</ref> Izraz »kostolomna mrzlica« je prvi uporabil zdravnik in eden od [[Ustanovni očetje ZDA|ustanovnih očetov ZDA]] [[Benjamin Rush]], in sicer v poročilu iz leta 1780 o epidemiji leta 1789 v [[Filadelfija|Filadelfiji]]. V naslovu poročila je uporabil bolj formalen izraz »žolčna popuščajoča mrzlica«.<ref name=Barrett09>{{Navedi knjigo | author = Barrett AD| author2 = Stanberry LR | title = Cepiva za biodefense in v nastajajočih in zapostavljene bolezni | publisher = Akademska | lokacija = San</ref> Izraz mrzlica denga se je začel splošno uporabljati šele po letu 1828.<ref name=Hal08/> Drugi zgodovinski izrazi so med drugim »Breakheart vročica« in »la dengue«.<ref name=Hal08/> Za hudo obliko bolezni, hemoragično mrzlico denga, se uporabljajo tudi izrazi, kot so »nalezljiva trombocitopenična purpura« in »filipinska«, »tajska« ali »singapurska hemoragična mrzlica«.<ref name=Hal08/> == Raziskave == [[Slika:Equipes usam técnicas de combate à dengue em Brasília.jpg| thumb | Javni zdravstveni delavci izpuščajo [[Drstenje (biologija)|mladice]] '' P.&nbsp;reticulata'' v [[umetno jezero]] na območju [[Lago Norte]] mesta [[Brasília]], Brazilija, v okviru prizadevanj za nadzor prenašalca]] Cilji raziskav za preprečevanje in zdravljenje denge vključujejo tudi različne načine nadzora nad prenašalcem,<ref name=WHOp71>[[# RefWHO2009|WHO (2009)]], p.&nbsp;71.</ref> razvoj cepiva in protivirusna zdravila.<ref name=WHOp137>[[#refWHO2009|WHO (2009)]] p. 137–146.</ref> Kar zadeva nadzor nad prenašalcem, se je za zmanjšanje števila komarjev uporabilo številne nove metod, tudi z nekaj uspeha, med njimi je omeniti naseljevanje gupijev ('' [[Poecilia reticulata]]'') ali [[členonožci|členonožcev]], to je živali, ki se hranijo z ličinkami komarja, v stoječe vode.<ref name=WHOp71/> Potekajo poskusi, v katerih populacijo komarjev okužijo z bakterijami rodu '' [[Wolbachia]]'', zaradi česar postanejo komarji delno odporni proti virusu denga.<ref name=NEJM2012/><ref>{{navedi novice|title='Bug' could combat dengue fever|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7804326.stm|date=2 January 2009|work=BBC NEWS|publisher=British Broadcasting Corporation}}</ref> Obstajajo tudi poskusi z gensko spremenjenimi moškimi komarji '' A. aegypti'', katerih potomci, po sprostitvi v okolje in parjenju s samicami niso sposobni leteli.<ref>{{navedi knjigo|last=Fong|first=I|title=Challenges in Infectious Diseases|year=2013|publisher=Springer|isbn=978-1-4614-4496-1|page=219|url=http://books.google.ca/books?id=Sh9ux4LRefsC&pg=PA219}}</ref> Trenutno potekajo programi za razvoj cepiva za denga, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe.<ref name=WHOp137/> Ena izmed bojazni pri tem je, da bi cepivo lahko povečalo tveganje za težko obliko bolezni zaradi ADE ([[od protiteles odvisno povečanje]]).<ref name=Webster>{{cite journal|author=Webster DP| author2 = Farrar J| author3 = Rowland-Jones S|title=Progress towards a dengue vaccine|journal=Lancet Infect Dis|volume=9|issue=11|pages=678–87|date=november 2009|pmid=19850226|doi=10.1016/S1473-3099(09)70254-3}}</ref> Idealno cepivo je varno, učinkovito po eni ali dveh injekcijah, zajema vse serotipe, ne prispeva k ADE, enostavno ga je prevažati in skladiščiti, in je tako cenovno kot tudi stroškovno učinkovito.<ref name=Webster/> V letu 2012 so bila številna cepiva v postopku testiranja.<ref name=WHO2012>{{navedi knjigo|title=Global Strategy For Dengue Prevention And Control|year=2012|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-4-150403-4|pages=16–17|url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75303/1/9789241504034_eng.pdf}}</ref><ref name=Webster/> Najbolj razvito od cepiv temelji na oslabljeni kombinaciji virusa rumene mrzlice in vsakega od štirih serotipov denga.<ref name=WHO2012/><ref>{{cite journal |vauthors=Guy B, Barrere B, Malinowski C, Saville M, Teyssou R, Lang J |title=From research to phase III: preclinical, industrial and clinical development of the [[Sanofi]] Pasteur tetravalent dengue vaccine |journal=Vaccine |volume=29 |issue=42 |pages=7229–41 |date=September 2011 |pmid=21745521 |doi=10.1016/j.vaccine.2011.06.094 }}</ref> Upati je, da bodo prvi izdelki so na voljo na tržišču leta 2015.<ref name=WHOp137/> Poleg prizadevanj za omejitev širjenja komarja ''Aedes'' in razvojnih raziskav za cepivo proti dengi, tečejo tudi projekti za [[protivirusno zdravilo]], ki bi se uporabljalo pri napadih mrzlice denga in ki bi lahko preprečevalo resne zaplete.<ref name=Sampath>{{cite journal|author=Sampath A, Padmanabhan R|title=Molecular targets for flavivirus drug discovery|journal=Antiviral Res.|volume=81|issue=1|pages=6–15|date=januar 2009|pmid=18796313|pmc=2647018|doi=10.1016/j.antiviral.2008.08.004}}</ref><ref name=Noble>{{cite journal|author=Noble CG|author2= Chen YL|author3= Dong H|display-authors=etal|title=Strategies for development of Dengue virus inhibitors|journal=Antiviral Res.|volume=85|issue=3|pages=450–62|date=marec 2010|pmid=20060421|doi=10.1016/j.antiviral.2009.12.011}}</ref> Odkritje strukture virusnih proteinov bo lahko pomagalo razviti učinkovita zdravila.<ref name=Noble/> Obstaja več smiselnih tarč. Prvi cilj je zaviranje virusne [[od RNA odvisna RNA-polimeraza|RNApolimeraze]] (kodira jo NS5), ki kopira genski material virusa, z [[nukleozidni analog|analogi nukleozidov]]. Drugi cilj ali tarča raziskav so [[inhibitor proteaze (farmakologija)|inhibitorji]] virusne [[proteaza|proteaze]] (kodira jo NS3), ki bi [[spajanje|spajala]] virusove proteine.<ref name="pmid19519486">{{cite journal|author=Tomlinson SM|author2= Malmstrom RD|author3= Watowich SJ|title=New approaches to structure-based discovery of dengue protease inhibitors|journal=Infectious Disorders Drug Targets|volume=9|issue=3|pages=327–43|date=junij 2009|pmid=19519486}}</ref> Kot zadnji cilj so [[vstopni inhibitor]]ji, ki bi virusom preprečili, da pridejo v celico, ali pa inhibitorji procesa, ki [[Pet prime pokrov|pokriva 5′]] in ki je potreben za razmnoževanje virusa.<ref name=Sampath/> == Glej tudi == * [[Wolbachia]] * [[World mosquito program]] == Opombe == {{sklici|30em}} == Reference == {{Refbegin}} * <span id="refGubler2010" class="citation">{{navedi knjigo|author=Gubler DJ|editor=Mahy BWJ, Van Regenmortel MHV|title=Desk Encyclopedia of Human and Medical Virology|chapter=Dengue viruses|publisher=Academic Press|location=Boston|year=2010|isbn=0-12-375147-0|url=http://books.google.com/books?id=nsh48WKIbhQC&pg=PA372|pages=372–82}}</span> * <span id="refWHO2009" class="citation">{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|title=Dengue Guidelines for Diagnosis, Treatment, Prevention and Control|location=Geneva|publisher=World Health Organization|year=2009|isbn=92-4-154787-1|access-date=2013-10-10|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017230435/http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|url-status=dead}}</span> {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Sister project links |wikt=Dengue fever |commons=Category:Dengue fever |b= |n= |q= |s= |v= |voy=Dengue fever |species=no |d=no |display=Dengue fever }} * {{navedi splet|url=http://www.who.int/topics/dengue/en/|title=Dengue|publisher=[[World Health Organization|WHO]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/dengue/|title=Dengue|publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.hpa.org.uk/Topics/InfectiousDiseases/InfectionsAZ/DengueFever/|title=Dengue fever|publisher=UK [[Health Protection Agency]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.healthmap.org/dengue/|title=DengueMap|publisher=U.S. Centers for Disease Control and Prevention/[[HealthMap]]|accessdate=2011-06-27}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mrzlica denga}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Zapostavljene tropske bolezni]] b9qzc2b7p2wh4fh84vpboqwycdo88gv 6758725 6758718 2026-09-30T14:31:48Z TadejM 738 popravek imena 6758725 wikitext text/x-wiki {{Infobox disease | Name = Mrzlica denga | Image = Denguerash.JPG | Alt = Fotografija hrbta osebe z značilnimi izpuščaji na koži | Caption = Značilni izpuščaji na koži | ICD10 = {{ICD10|A|90||a|00}} | ICD9 = {{ICD9|061}} | DiseasesDB = 3564 | MedlinePlus = 001374 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 528 | MeshName = Dengue | MeshNumber = C02.782.417.214 }} '''Denga''', znana tudi kot '''vročica denga''' ali '''kostolomna vročica''', je [[tropska bolezen]], ki jo povzroča [[virus denge]]. Simptomi bolezni so med drugim [[vročina]], [[glavobol]], bolečine v [[mišice|mišicah]] in [[sklepi]]h ter [[izpuščaj]], podoben izpuščaju pri [[ošpice|ošpicah]]. V majhnem številu primerov pride do smrtno nevarne '''hemoragične denge''', s [[krvavitev|krvavitvami]], nizko ravnjo [[kri|krvnih ploščic]] in puščanjem krvne plazme, ali pa do sindroma šoka zaradi denge, ki povzroči [[šok|nevarno nizek krvni tlak]]. Dengo prenaša več vrst [[komar]]jev iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aedes]]'', predvsem '' [[Aedes aegypti|A. aegypti]]''. Virus ima štiri različne vrste; okužba z eno vrsto običajno povzroči vseživljenjsko [[imunost]] za to vrsto, vendar samo kratkoročno za druge. Okužba z drugo vrsto poveča nevarnost hudih zapletov. V svetu sta odobreni dve [[Cepivo|cepivi]] proti dengi, vendar v Sloveniji nista na voljo. Preventiva se osredotoča tudi na zmanjšanje habitatov in števila komarjev in na omejevanje izpostavljenosti pikom. Zdravljenje akutne denge je podporno, pri blagi ali zmerni bolezni z bodisi peroralno ali intravensko [[rehidracija|rehidracijo]], pri hujših primerih pa z [[intravenska aplikacija|intravensko]] apliciranimi tekočinami in [[transfuzija]]mi. [[Pojavnost]] denge se je od leta 1960 dramatično povečala na okoli 50–100 milijonov okužb letno. Zgodnji opisi bolezni izvirajo iz 1779, njen virusni vzrok in poti prenosa pa so pojasnili v začetku 20. stoletja. Denga je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] postal svetovni problem, bolezen je [[endemija|endemična]] v več kot 110 državah. Poleg ukrepov proti komarjem potekajo raziskave na cepivu kot tudi na zdravilih, ki delujejo neposredno na virus. == Znaki in simptomi == [[Slika:Dengue fever symptoms.svg|thumb|300px|alt=Oris človeškega telesa s puščicami, ki kažejo na v različnih fazah vročice prizadete organe | Shematski prikaz simptomov denge]] Za dengo je značilno, da je 80 % prizadetih brez [[simptom]]ov ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov.<ref name=White10 /><ref name=WHOp14/><ref name=Euro10>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Pri nekaterih pride do hude bolezni (5 %), v redkih primerih pa do smrtno nevarnega razvoja bolezni.<ref name=White10/><ref name=Euro10/> [[Inkubacijska doba]] (čas med izpostavitvijo in nastopom simptomov) je 3–14 dni, najpogosteje pa 4–7 dni.<ref name=Gubler379>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str. 379.</ref> Zato je za popotnike ob povratku z endemičnih območij malo verjetno, da bi imel dengo, če do vročine in drugih simptomov ne pride v času 14 dni po prihodu domov.<ref name=Peads10/> Otroci imajo pogosto simptome, ki spominjajo na [[prehlad]] in [[gastroenteritis]] ([[bruhanje]] in [[driska]])<ref name=India10>{{cite journal|author=Varatharaj A|title=Encephalitis in the clinical spectrum of dengue infection|journal=Neurol. India|volume=58|issue=4|pages=585–91|year=2010|pmid=20739797|doi=10.4103/0028-3886.68655|url=http://www.neurologyindia.com/article.asp?issn=0028-3886;year=2010;volume=58;issue=4;spage=585;epage=591;aulast=Varatharaj}}</ref> in imajo večje tveganje za resne zaplete,<ref name=Peads10/><ref name=NEJM2012/> čeprav so začetni simptomi običajno blagi, vendar z visoko vročino. === Klinični potek === [[Slika:Course of Dengue illness.png|thumb|left|300px|Klinični potek vročine pri dengi.]] Značilni simptomi denge so nenaden nastop povišane telesne temperature, glavobol (običajno za očmi), bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaji. Alternativno ime za dengo, »kostolomna vročica«, izvira iz spremljajočih bolečin v mišicah in sklepih.<ref name=White10/><ref name=Chen>{{cite journal|author=Chen LH|author2= Wilson ME|title=Dengue and chikungunya infections in travelers|journal=Curr. Opin. Infect. Dis.|volume=23|issue=5|pages=438–444|date=oktober 2010|pmid=20581669 |doi=10.1097/QCO.0b013e32833c1d16}}</ref> Okužba poteka v treh fazah: faza vročine, kritična faza in faza okrevanja.<ref name=WHOp25>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str. 25–27.</ref> Vročinska faza se javlja z visoko vročino, lahko nad 40&nbsp;°C, spremljajo pa jo splošne bolečine in glavobol, kar običajno traja 2–7 dni.<ref name=WHOp25/><ref name=Chen/> Lahko tudi pride do bruhanja.<ref name=NEJM2012/> Pri 50–80 % obolelih s simptomi<ref name=Chen/><ref name=Fitz2009>{{navedi knjigo|editor=Wolff K |editor2 = Johnson RA |title=Fitzpatrick's color atlas and synopsis of clinical dermatology|url=https://archive.org/details/fitzpatrickscolo0000unse_o5p6 |year=2009|publisher=McGraw-Hill Medical|location=New York|isbn=978-0-07-159975-7|chapter=Viral infections of skin and mucosa|edition=6th|pages=810–2}}</ref> pride prvi ali drugi dan do znakov na koži, kot je [[rdečina]] na koži, ali kasneje (4.–7. dan) izpuščaj, podoben kot pri [[ošpice|ošpicah]].<ref name=Fitz2009/><ref name=ER2010>{{navedi knjigo|veditors=Knoop KJ, Stack LB, Storrow A, Thurman RJ |title=Atlas of emergency medicine|url=https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9 |year=2010|publisher=McGraw-Hill Professional|location=New York|isbn=0-07-149618-1|chapter=Tropical medicine|edition=3.| pages=[https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9/page/658 658]–9}}</ref> V tem stadiju se lahko pojavijo [[petehija|petehije]] (rdeče pikice na koži, ki ne izginejo pod pritiskom in do katerih pride zaradi pretrganih [[kapilare|kapilar]]),<ref name=WHOp25/>, ravno tako lahko pride do blagega krvavenja iz [[sluznice|sluznic]] v ustih in v nosu.<ref name=Peads10/><ref name=Chen/> Vročica je klasične dvofazne narave, poneha, potem pa se znova pojavi čez dan ali dva, pri čemer obstajajo velike razlike v pogostnosti tega vzorca.<ref name=ER2010/><ref name=Gould/> Pri nekaterih ljudeh bolezen napreduje do kritične faze v trenutku, ko vročica mine<ref name=NEJM2012/>, kar običajno traja dva dneva.<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do občutnega kopičenja tekočine v [[prsi]]h in [[trebušna votlina|trebušni votlini]] zaradi povečane prepustnosti kapilar in uhajanja tekočine iz njih. Posledici sta [[hipovolemija]] (zmanjšana prostornina krvi) in [[hipoperfuzija]] (zmanjšan dotok krvi v vitalne organe).<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do disfunkcije organov in hude [[krvavitev|krvavitve]], navadno iz [[prebavila|prebavil]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> [[Sindrom šoka]] zaradi denge in krvavitev (hemoragična denga) se pojavita pri manj kot 5 % vseh bolnikov,<ref name=Peads10/> vendar pa so osebe, ki so že bili okužene z drugimi [[serotip]]i virusa denge (»sekundarna okužba«) izpostavljene večjemu tveganju.<ref name=Peads10/><ref name=Life10/> Ta kritična faza, četudi redka, se pojavlja pogosteje pri otrocih in mladih odraslih.<ref name=NEJM2012/> Sledi faza okrevanja, v kateri pride do resorpcije izgubljene tekočine v krvni obtok.<ref name=WHOp25/> To običajno traja dva do tri dni.<ref name=Peads10/> Izboljšanje je pogosto presenetljivo, lahko ga spremlja hudo [[srbenje]] in [[bradikardija|počasen srčni utrip.]]<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> Lahko se ponovno pojavi [[izpuščaj]] makulopapuloznega ali [[vaskulitis|vaskulitičnega]] tipa, ki mu sledi luščenje kože.<ref name=NEJM2012/> V tej fazi lahko pride do preobremenitve s tekočino (angl. "fluid overload"); če le-ta prizadene možgane in pride do [[možganski edem|možganskega edema]], lahko povzroči [[Spremenjena stopnja zavesti|zmanjšano stopnjo zavesti]] ali [[epileptični napad|epileptične napade]].<ref name=Peads10/> Občutek [[utrujenost (zdravstvo)|utrujenosti]] lahko pri odraslih traja tedne dolgo.<ref name=NEJM2012/> === Pridružene težave === Denga lahko občasno vpliva na nekatere druge [[organski sistem|sisteme v telesu]],<ref name=WHOp25/> bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi denge.<ref name=India10/> Zmanjšana raven zavesti se pojavlja pri 0,5–6 % hudih primerov, za kar je lahko vzrok [[encefalitis|okužba možganov]] z virusom ali posredno oslabitev vitalnih organov, kot na primer [[jetra|jeter]] ([[jetrna encefalopatija]]).<ref name=India10/><ref name=Gould>{{cite journal|author=Gould EA|author2= Solomon T|title=Pathogenic flaviviruses|journal=[[The Lancet]]|volume=371|issue=9611|pages=500–509|year=2008|pmid=18262042|doi=10.1016/S0140-6736(08)60238-X}}</ref> V zvezi z dengo so poročali o drugih nevroloških motnjah, kot sta recimo [[prečni mielitis|prečni (transverzalni) mielitis]] in [[Guillain-Barréjev sindrom]].<ref name=India10/> [[Miokarditis]] in [[akutna odpoved srca]] spadata med redke zaplete.<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> == Povzročitelj == === Virologija === {{Main|virus denge}} [[Slika:Dengue.jpg|thumb|Posnetek virusa denge s transmisijskim elektronskim mikroskopom ([[virion]]i so gruča temnih pik v bližini središča).]] Virus denge (DENV) je [[RNK-virus]] iz družine ''[[Flaviviridae]]'', rodu ''[[flavivirus]]''.<segment 0045> Drugi člani istega rodu so [[virus rumene mrzlice]], [[virus zahodnega Nila]] ter virusi, ki povzročajo [[encefalitis Saint Louis]], [[japonski encefalitis]], [[meningoencefalitis]], [[bolezen kyasanurskega gozda]] in [[omska hemoragična mrzlica|omsko hemoragično mrzlico]].<ref name=Gould/> Večinoma jih prenašajo [[členonožci]] ([[komar]]ji ali [[klop]]i), zaradi česar jih tudi imenujejo [[arbovirus]]i (angl. ''ar''thropod-''bo''rne virus – tj. virus, ki ga prenašajo členonožci).<ref name=Gould/> [[Genom]] (dednina) virusa denge vsebuje približno 11.000 [[nukleotidna baza|nukelotidnih baz]], ki zapisujejo tri različne vrste beljakovinskih molekul (C, prM in E) za sestavo [[virion]]a in sedem drugih vrst beljakovinskih molekul (NS1, NS2a, NS2b, NS3, NS4A, NS4B, NS5), ki jih najdemo le v okuženih celicah gostiteljicah in ki so potrebne za podvojevanje virusa.<ref name=Life10>{{cite journal|vauthors=Rodenhuis-Zybert IA, Wilschut J, Smit JM |title=Dengue virus life cycle: viral and host factors modulating infectivity|journal=Cell. Mol. Life Sci.|volume=67|issue=16|pages=2773–86|date=August 2010|pmid=20372965|doi=10.1007/s00018-010-0357-z}}</ref><ref name=Guzman10>{{cite journal |vauthors=Guzman MG, Halstead SB, Artsob H, etal |title=Dengue: a continuing global threat|journal=Nature Reviews Microbiology|volume=8|issue=12 Suppl|pages=S7–S16|date=December 2010|pmid=21079655|doi=10.1038/nrmicro2460|url=http://www.nature.com/nrmicro/journal/v8/n12_supp/full/nrmicro2460.html}}</ref> Obstajajo štirje [[sev]]i virusa oziroma [[serotip]]i, in sicer VMD-1, VMD-2, VMD-3 in VMD-4.<ref name=WHOp14/> Razlike med serotipi temeljijo na njihovih [[antigen]]ih.<ref>{{navedi knjigo|last=Solomonides|first=Tony|title=Healthgrid applications and core technologies : proceedings of HealthGrid 2010|year=2010|publisher=IOS Press|location=Amsterdam|isbn=978-1-60750-582-2|page=235|url=http://books.google.ca/books?id=nf-Q0TYTS-0C&pg=PA235|edition=[Online-Ausg.].}}</ref> === Prenos === [[Slika:Aedes aegypti biting human.jpg|alt=Slika komarja ''Aedes aegypti'' med pikom|thumb|left|Egiptovski tigrasti komar (''Aedes aegypti'') se hrani na človeškem gostitelju.]] Virus denge se prenaša predvsem s komarji iz rodu ''[[Aëdes]]'', zlasti z [[egiptovski tigrasti komar|egiptovskim tigrastim komarjem]] (''Aëdes aegypti|A. aegypti'').<ref name=WHOp14>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;14–16.</ref> Ti komarji po navadi živijo med 35 ° južne in 35 ° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], pod [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 1000 m.<ref name=WHOp14/> Navadno pikajo čez dan, zlasti zgodaj zjutraj in zvečer,<ref name=WHOp59/><ref name=WHO2012/> vendar lahko pikajo in tako širijo okužbo v kateremkoli delu dneva skozi vse leto.<ref>{{navedi splet |url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |title=Travelers' Health Outbreak Notice |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |date=2. junij 2010 |accessdate=27.8.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100826005756/http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |archivedate=2010-08-26 |url-status=live }}</ref> Druge vrste ''Aëdes'', ki prenašajo bolezen, so med drugim ''[[Aëdes albopictus|A. albopictus]]'', ''[[Aëdes polynesiensis|A. polynesiensis]]'' in ''[[Aëdes scutellaris|A. scutellaris]]''.<ref name=WHOp14/> Ljudje so glavni [[gostitelj (biologija)|gostitelj]] virusa,<ref name=WHOp14/><ref name=Gould/> vendar pa kroži tudi med drugimi [[primat]]i.<ref>{{navedi splet|title=Vector-borne viral infections|url=http://www.who.int/vaccine_research/diseases/vector/en/index1.html|publisher=World Health Organization|accessdate=17. 1. 2011}}</ref> Do okužbe lahko pride z enim samim pikom.<ref name=Yellow10>{{navedi splet|url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2010/chapter-5/dengue-fever-dengue-hemorrhagic-fever.aspx|title=Chapter 5 – dengue fever (DF) and dengue hemorrhagic fever (DHF)|work=2010 Yellow Book|author=Center for Disease Control and Prevention|accessdate=23. 12. 2010}}</ref> Samica komarja, ki posrka kri osebe, okužene z vročico denga, med začetno dvo- do desetdnevno vročinsko fazo, se sama okuži z virusom, ki se naseli v celicah njene črevesne stene.<ref>{{navedi knjigo|editor-last=St. Georgiev |editor-first=Vassil |title=National Institute of Allergy and Infectious Diseases, NIH.|year=2009|publisher=Humana|location=Totowa, N.J.|isbn=978-1-60327-297-1|page=268|url=http://books.google.ca/books?id=pymSBkVU-FsC&pg=PA268|edition=1}}</ref> V času približno 8–10 dni se virus razširi v druga tkiva, med drugim v [[slinavka|slinavke]], od koder se začne sproščati v komarjevo slino. Na komarja, ki ostane okužen vse življenje, virus zgleda nima škodljivih učinkov. Egiptovski tigrasti komar najraje odlaga svoja jajčeca v umetna vodna zajetja, najraje živi v neposredni bližini ljudi in raje se hrani na njih kot na drugih [[vretenčar]]jih.<ref>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], pp.&nbsp;377–378.</ref> Denga se lahko prenese tudi prek okuženih [[krvni proizvodi|izdelkov iz krvi]] in [[presaditev organa|presajenih organov]].<ref>{{cite journal|vauthors=Wilder-Smith A, Chen LH, Massad E, Wilson ME |title=Threat of dengue to blood safety in dengue-endemic countries|journal=Emerg. Infect. Dis.|volume=15|issue=1|pages=8–11|date=January 2009|pmid=19116042|pmc=2660677|doi=10.3201/eid1501.071097|url=http://www.cdc.gov/eid/content/15/1/8.htm}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Stramer SL, Hollinger FB, Katz LM, etal |title=Emerging infectious disease agents and their potential threat to transfusion safety|journal=Transfusion|volume=49 Suppl 2|pages=1S–29S|date=August 2009|pmid=19686562|doi=10.1111/j.1537-2995.2009.02279.x}}</ref> V državah, kot je [[Singapur]], kjer je denga endemična, se ocenjuje tveganje okuženosti krvi na 1,6 do 6 na 10.000 [[transfuzija krvi|transfuzij]].<ref>{{cite journal|vauthors=Teo D, Ng LC, Lam S |title=Is dengue a threat to the blood supply?|journal=Transfus Med|volume=19|issue=2|pages=66–77|date=April 2009|pmid=19392949|pmc=2713854|doi=10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x/full}}</ref> Poročali so tudi o [[Vertikalni prenos|vertikalnem prenosu]] (z matere na otroka) med [[nosečnost]]jo ali pri [[porod]]u<ref name="pmid20130380">{{cite journal |author=Wiwanitkit V |title=Unusual mode of transmission of dengue |journal=Journal of Infection in Developing Countries |volume=4 |issue=1 |pages=51–54 |year=2010 |pmid=20130380 |doi= |url=http://www.jidc.org/index.php/journal/article/view/20130380}}</ref> o drugih načinih prenosa z osebe na osebo, gre pa za zelo neobičajne primere.<ref name=Chen/> Genetskae variacije virusov denge so specifične za določno regijo, kar kaže, da je razširjanje na nova področja razmeroma redko, kljub temu, da se denga v zadnjih desetletjih pojavlja v novih regijah.<ref name=NEJM2012/> === Dovzetnost === Huda bolezen je pogostejša pri dojenčkih in majhnih otrocih in za razliko od mnogih drugih okužb pogostejša pri otrocih, ki so razmeroma dobro hranjeni.<ref name=Peads10/> Drugi [[dejavnik tveganja|dejavniki tveganja]] za hudo bolezen so poleg tega ženski spol, visok [[indeks telesne mase]]<ref name=NEJM2012/> in visoko [[virusno breme]]<ref name=Martina09/>. Celoten spekter bolezni lahko sicer povzroči vsak od serotipov,<ref name=Life10/> vendar predstavlja tudi serotip virusa dejavnik tveganja.<ref name=NEJM2012/> Tako na primer serotipu 4 pripisujejo večjo [[nevrotropnost]], serotipu 2 pa večjo verjetnost razvoja hemoragične oblike bolezni.<ref name=Ksela/> Predvidevajo, da okužba z enim od serotipov povzroči vseživljenjsko imuniteto za ta tip, pred ostalimi tremi pa nudi le kratkotrajno zaščito.<ref name=WHOp14/><ref name=Chen/> Tveganje za hudo bolezen se zaradi sekundarne infekcije poveča, če se oseba, ki je že bila prej izpostavljena serotipu VMD-1, okuži s serotipom VMD-2 ali VMD-3, ali če se oseba, že prej izpostavljena VMD-3, okuži kasneje še z VMD-2.<ref name=Guzman10/> Denga je lahko smrtno nevarna pri ljudeh s [[kronična bolezen|kronično boleznijo]], kot sta [[sladkorna bolezen]] in [[astma]].<ref name=Guzman10/> [[Polimorfizem (biologija)|Polimorfizmi]] (običajne različice) določenih [[gen]]ov so bili povezani s povečanim tveganjem za hude zaplete pri dengi. Gre na primer za gene za beljakovine, kot so [[tumorje nekrotizirajoči faktor alfa|TNF-α]], [[manan vežoči lektin]],<ref name=White10/> [[CTLA4]], [[transformirajoči rastni faktor beta|TGF-β]],<ref name=Life10/> [[DC-SIGN]], [[PLCE1]] in določene oblike [[humani levkocitni antigeni|humanih levkocitnih antigenov]] (HLA) genskih različic [[HLA-B]].<ref name=NEJM2012/><ref name=Guzman10/> Kaže, da pogosta genetska okvara pri Afričanih, poznana kot [[pomanjkanje glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza]], povečuje tveganje.<ref name=Martina09>{{cite journal|vauthors=Martina BE, Koraka P, Osterhaus AD|title=Dengue virus pathogenesis: an integrated view|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=22|issue=4|pages=564–81|date=October 2009|pmid=19822889|pmc=2772360|doi=10.1128/CMR.00035-09|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110518195657/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|url-status=dead}}</ref> Polimorfizmi v genih za [[receptor za vitamin D]] in [[Fc-receptor|FcγR]] naj bi nudili zaščito pred hudo obliko bolezni ob sekundarni okužbi z dengo.<ref name=Guzman10/> == Mehanizem == Po piku okuženega komarja virus zaide v človekovo kožo skupaj s komarjevo slino<!-- <ref name=Martina09/> --> in se veže na [[bele krvničke]] ter vstopi vanje. Medtem ko okužene bele krvničke potujejo po vsem telesu, se virus v njih namnožuje.<!-- <ref name=Martina09/> --> Bele krvničke se na virus odzovejo s proizvodnjo raznih signalnih beljakovin, kot so [[citokin]]i in [[interferon]]i, ki so odgovorni za številne simptome, kot so vročina, gripi podobni simptomi in hude bolečine <!-- <ref name=Martina09/> --> V primeru hude okužbe se proizvodnja virusa v telesu močno poveča, kar lahko prizadene številne druge organe (na primer [[jetra]] in [[kostni mozeg]]). Tekočina v krvi zaradi [[endotelijska disfunkcija|endotelijske disfunkcije]] pronica skozi stene majhnih krvnih žil v telesne votline.<!-- <ref name=Martina09/> --> Zaradi tega po krvnih žilah kroži manj krvi in krvni tlak pade tako nizko, da ne more več zagotoviti dovolj krvi za vitalne organe. Poleg tega disfunkcija kostnega mozga zaradi okužbe [[stromalne celice|stromalnih celic]] povzroči upad števila [[krvna ploščica|krvnih ploščic]] (trombocitov), ki so potrebni za učinkovito strjevanje krvi, kar poveča tveganje za krvavitve, drugi glavni zaplet pri dengi.<ref name=Martina09/> === Replikacija virusa === Ko je enkrat v koži, se virus denge veže na [[Langerhansove celice]] (populacija [[dendritične celice|dendritičnih celic]] v koži, ki prepoznava povzročitelje bolezni).<ref name=Martina09/> Virus prek [[prek receptorja posredovana endocitoza|endocitoze]] vstopi v celice, tako da se virusne beljakovine vežejo na [[membranska beljakovina|membranske beljakovine]] na Langerhansovih celicah, natančneje na [[lektin vrste C]], imenovan DC-SIGN, [[receptor manoze]] in [[CLEC5A]].<ref name=Life10/> DC-SIGN, nespecifičen receptor dendritičnih celic za tuje snovi, naj bi bil glavna vstopna točka.<ref name=Guzman10/> Dendritična celica se napoti do najbližje [[bezgavka|bezgavke]]. Medtem pride v mešičkih, ki se nahajajo na membranah [[endoplazemski retikulum|endoplazemskega retikuluma]], do prevajanja virusnega genoma in celični aparat za tvorjenje beljakovin začne ustvarjati nove virusne beljakovine, ki replicirajo virusno [[RNK]] in začenjajo oblikovati nove virusne delce. Nezreli virusni delci se prenesejo v [[Golgijev aparat]], ki je tisti del celice, kjer nekatere izmed virusnih beljakovin dobijo potrebne verige sladkorja (nastanejo [[glikoprotein]]i). Novi virusi, ki so sedaj zreli, se preselijo v brste na površini okužene celice in se sprostijo z [[eksocitoza|eksocitozo]] in lahko nato vstopijo v druge bele krvne celice, npr. v [[monocit]]e in [[makrofag]]e.<ref name=Life10/> Prvi odziv celic na okužbo je proizvodnja interferona, [[citokini|citokina]], ki aktivira vrsto obrambnih mehanizmov [[prirojeni imunski sistem|prirojenega imunskega sistema]] pred virusno okužbo, s tem da poveča proizvodnjo velike skupine proteinov, ki jih posreduje [[signalna pot JAK-STAT]]. Nekateri serotipi virusa denge naj bi imeli mehanizme, ki ta proces upočasnjujejo. Interferon aktivira tudi [[pridobljeni imunski sistem]], kar vodi do proizvodnje protivirusnih [[protitelesa|protiteles]] ter [[limfocit T|limfocitov T]], ki neposredno napadajo vsako celico, ki je okužena z virusom.<ref name=Life10/> Nastajajo različna protitelesa; nekatera od njih se tesno vežejo na virusne proteine ​​in jih usmerjajo v [[fagocitoza|fagocitozo]] (specializirane celicah, imenovane fagociti, jih požrejo in uničijo), nekateri pa virus vežejo slabše in kot zgleda povzročijo, da zaidejo tako označeni virusi v predele fagocitov, kjer ne pride do uničenja, temveč do nadaljnjega razmnoževanja.<ref name=Life10/> === Huda bolezen === Ni povsem jasno, zakaj sekundarna okužba z drugačnim sevom virusa denga lahko vodi do hemoragične vročice denga in do šok sindroma. Največ zagovornikov ima hipoteza je, da gre za [[od protiteles odvisno ojačenje]] (ADE - antibody-dependent enhancement). Natančen mehanizem ADE ni jasen. Lahko je posledica šibke vezave protiteles, ki ne nevtralizirajo, in transporta belih krvnih celic, ki so zaužile virus, v napačen oddelek za uničenje.<ref name=Life10/><ref name=Guzman10/> Obstaja sum, da ADE ni edini mehanizem, ki vodi pri dengi do hudih zapletov,<ref name=White10/> in različno usmerjene raziskave so ugotovile, da morajo pri tem igrati vlogo tudi celice T in topni dejavniki, kot so citokini in [[komplementarni sistem]].<ref name=Martina09/> Za hudo obliko bolezni so značilni problemi zaradi prepustnosti kapilar (delež tekočin in beljakovin, ki jih kri običajno vsebuje, za katerega so propustne) in nerednega [[koagulacija|strjevanja krvi.]] <ref name=India10/><ref name=NEJM2012/><!--NEJM specifies upon the capillary/microvasculature--> Te spremembe so videti povezane s porušenim stanjem endoteljskega [[glikokaliks]]a, ki deluje kot [[molekulsko sito|molekulski filter]] za sestavine krvi.<ref name=NEJM2012/> Vzrok za puščajoče kapilare (in kritično fazo) je po mnenju odziv imunskega sistema.<ref name=NEJM2012/> Drugi pomembni procesi so med drugim okužene celice, ki postanejo [[nekroza|nekrotične]]— ki s tem vplivajo tako na strjevanje krvi kot na [[fibrinoliza|fibrinolizo]] (nasprotujoči si sistemi za strjevanje krvi in ​​za razgradnjo krvnega strdka) — in nizko število trombocitov v krvi, kot eden od dejavnikov pri normalnem strjevanju krvi.<ref name=Martina09/> == Diagnoza == {| class = "wikitable" style = "float: right; margin-left: 15px; text-align: center" |- | style="background: # b0cbe5;" colspan="5" | '''Opozorilni znaki''' <ref name=NEJM2012/><ref name=WHOp10/> |- | Slabšajoče se bolečine v trebuhu |- | Neprekinjeno bruhanje |- | Razširjena jetra |- | Krvavitev iz sluznic |- | Visok [[hematokrit]] z nizkimi [[trombociti]] |- | Pobitost ali nemir |- | [[seroza tekočina|Serozni]] izlivi |- |} Diagnozo denge se običajno postavlja klinično na podlagi ugotovljenih simptomov in [[fizični pregled|fizičnega pregleda]]; to velja zlasti na endemičnih področjih.<ref name=White10>{{cite journal|vauthors=Whitehorn J, Farrar J |title=Dengue|journal=Br. Med. Bull.|volume=95|pages=161–73|year=2010|pmid=20616106|doi=10.1093/bmb/ldq019}}</ref><ref name=WHOp14/><ref>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=2010-03-11|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Vendar pa je bolezen v začetku težko razlikovati od drugih [[virusne okužbe|okužb z virusom]].<ref name=Peads10/> Osnova za verjetno diagnozo je ugotovljena vročica in dva od naslednjih simptomov: [[slabost]] in bruhanje, izpuščaj, posplošene bolečine, [[levkopenija|nizko število belih krvnih celic]], pozitiven [[tourniquet|test z manšeto]], pri osebi pa, ki živi v [[endemična (epidemiologija)|endemičnem]] okolju, katerikoli od pomembnih znakov (glej tabelo).<ref name=WHOp10/> Opozorilni znaki se običajno pojavijo pred nastopom hude oblike denge.<ref name=WHOp25/> Pri testu z manšeto, ki je še posebno koristen v okoljih, kjer laboratorijske preiskave brez nadaljnjega niso dostopne, se uporablja [[Sphygmomanometer|sfigmomanometer]] (tj. merilnik za krvni tlak na manšeto) pet minut dolgo pri tlaku med [[krvni tlak|diastoličnim]] in sistoličnim tlakom, nakar se prešteje vse sledi štetje vseh [[petehialne krvavitve]]; če gre za večje število, je diagnoza za dengo verjetnejša, prag je pri okoli 10 do 20 na 2,5&nbsp;cm<sup>2</sup> (1 palec<sup>2</sup>).<ref name=WHOp25/><ref>{{navedi knjigo|last=Halstead|first=Scott|title=Tropical medicine |volume=5 |year=2008|publisher=Imperial College Press|isbn=978-1-84816-229-7|page=429|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA429}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Halstead|editor-first=Scott B.|title=Dengue|year=2008|publisher=Imperial College Press|location=London|isbn=978-1-84816-228-0|page=180|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA180}}</ref> Diagnozo je treba vzeti v obzir pri vsakomur, ki dobi vročino v času dveh tednov po prihodu iz [[tropi|tropskih]] ali [[subtropi|subtropskih]] področij.<ref name=NEJM2012>{{cite journal |author1=Simmons CP |author2=Farrar JJ |author3=Nguyen vV |author4=Wills B |title=Dengue |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2012-04-12_366_15/page/1422 |journal=N Engl J Med |volume=366 |issue=15 |pages=1423–32 |date=April 2012 |pmid=22494122 |doi=10.1056/NEJMra1110265}}</ref> Dengo je pri tem težko razločevati od bolezni [[čikenganja]], podobne virusne okužbe s številnimi identičnimi simptomi in prisotnostjo v istih delih sveta kot denga.<ref name=Chen/> Pogosto so potrebne preiskave, da se izključi druge možnosti s podobnimi simptomi, kot so [[malarija]], [[leptospiroza]], [[virusna hemoragična mrzlica]], [[tifus]], [[meningokokno obolenje]] [[ošpice]] in [[gripa]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp90/> Z laboratorijskimi preiskavami se značilne spremembe najhitreje zazna kot nizko število belih krvnih celic, ki mu nato lahko sledi [[trombocitopenija|nizko število trombocitiov]] in [[metabolična acidoza]].<ref name=Peads10/> Zmerno povišana raven [[aminotransferazalaminotransferaze]] ( [[aspartat transaminaza|AST]] in [[alanin transaminaza|ALT]]) v jetrih je pogosto povezano z nizkim številom trombocitov in belih krvnih celic.<ref name=NEJM2012/> Pri hudi obliki bolezni ima uhajanje plazme za posledico [[hemokoncentracija|hemokoncentracijo]] (ki jo je zaznati kot povišan [[hematokrit]]) in kot [[hipoalbuminemija|hipoabuminemijo]].<ref name=Peads10/> [[Plevralni izliv]] ali [[ascites]] je mogoče ugotoviti s kliničnim pregledom, če gre za večji primer,<ref name=Peads10/> dokaz tekočine z [[medicinski Ultrazvok|ultrazvokom]] pa lahko pomaga pri zgodnjem odkritju šok sindroma zaradi denge. <ref name=White10/><ref name=Peads10/> Uporabnost ultrazvoka je omejena, saj v mnogih okoljih ni na razpolago.<ref name=White10/> Šok sindrom pri dengi nastopi, če [[tlak utripa]] pade ≤ 20&nbsp;mmHg, s spremljajočim propadom perifernega ožilja.<ref name=NEJM2012/> Periferni vaskularni kolaps je pri otrocih mogoče ugotoviti na osnovi zapoznelega [[polnjenje kapilar|polnjenja kapilar]], hitrega srčnega utripa ali hladnih okončin.<ref name=WHOp25/> === Razvrstitev === [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 2009 za dengo sprejela razvrstitev v dve skupini: nezapleteno in hudo.<ref name=White10/><ref name=WHOp10>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp. 10–11.</ref> Ta razvrstitev nadomešča klasifikacijo WHO iz leta 1997, ki jo je bilo treba poenostaviti, saj so ugotovili, da je preveč restriktivna, četudi se starejša razvrstitev še vedno pogosto uporablja,<ref name=WHOp10/> med drugim še leta 2011 tudi v regionalnem uradu Svetovne zdravstvene organizacije za jugovzhodno Azijo.<ref>{{navedi knjigo|title=Comprehensive guidelines for prevention and control of dengue and dengue haemorrhagic fever.|publisher=World Health Organization Regional Office for South-East Asia|location=New Delhi, India|year=2011|isbn=978-92-9022-387-0|page=17|url=http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|edition=Rev. and expanded.|access-date=2013-10-10|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518201233/http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot huda oblika denge se šteje bolezen, povezana s hudo krvavitvijo, hudo disfunkcijo organov ali resnim puščanjem plazme, vse ostale primere se šteje med nezapleteno skupino.<ref name=WHOp10/> Razvrstitev iz leta 1997 je denga delila v nediferencirano vročico, dengo in hemoragično dengo.<ref name=Peads10>{{cite journal|author=Ranjit S|author2= Kissoon N|title=Dengue hemorrhagic fever and shock syndromes|journal=Pediatr. Crit. Care Med.|date=januar 2011|pmid=20639791|doi=10.1097/PCC.0b013e3181e911a7 |volume=12|pages=90–100|issue=1}}</ref><ref name=WHO97/> Hemoragično dengo se je dodatno razvrščevalo v razrede I-IV. Pri razredu I gre za enostavne modrice ali pozitiven test z manšeto pri osebi, ki ima povišano telesno temperaturo, razred II pomeni prisotnost spontanih krvavitev v kožo in drugam, za razred III pa so značilni klinični znaki šoka in pri razredu IV je šok tako hud, da krvnega tlaka in [[utrip]]a ni mogoče zaznati.<ref name=WHO97>{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://www.who.int/csr/resources/publications/dengue/012-23.pdf|chapter=Chapter 2: clinical diagnosis|title=Dengue haemorrhagic fever: diagnosis, treatment, prevention and control|edition=2.|location=Geneva|publisher=World Health Organization|pages=12–23|year=1997|isbn=92-4-154500-3}}</ref> Razreda III in IV se nazivata »šok sindrom denga«.<ref name=WHOp10/><ref name=WHO97/> === Laboratorijski testi === [[Slika:Dengue testing.png|thumb | Ko laboratorijski testi za dengo postanejo pozitivni, pri čemer pomeni dan nič začetek simptomov, se 1. se nanaša na primarno okužbo in 2. na sekundarne infekcije.<ref name=NEJM2012/>]] Diagnozo denge se lahko potrdi z mikrobiološkim testom v laboratoriju.<ref name=WHOp10/><ref>{{cite journal|last=Wiwanitkit|first=V|title=Dengue fever: diagnosis and treatment.|journal=Expert review of anti-infective therapy|date=julij 2010 |volume=8|issue=7|pages=841–5|pmid=20586568}}</ref> To je mogoče doseči z izolacijo virusa v [[celična kultura|celični kulturi]], [[Test nukleinske kisline|dokazom na nukleinsko kislino]] s pomočjo [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]] in dokazom za virusni [[antigen]] (kot na primer s testom [[NS1 antigen test|NS1]]) ali specifično [[(serologija|serologijo]] na protitelesa).<ref name=Guzman10/><ref name=WHOp90>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;90–95.</ref> Izolacija virusa in detekcija nukleinske kisline sta natančnejša kot dokazovanje na osnovi antigena, vendar ti testi zaradi večjih stroškov niso splošno dostopni.<ref name=WHOp90/> Detekcija NS1 med vročinsko fazo primarne okužbe lahko znaša nad 90%, vendar pa je samo 60-80% v naslednjih okužbah.<ref name=NEJM2012/> Vsi testi so lahko v zgodnjih fazah bolezni negativni.<ref name=Peads10/><ref name=Guzman10/> PCR in detekcija antigena na virus sta prvih sedem dni natančnejša.<ref name=NEJM2012/> 2012 so predstavili test PCR, ki lahko deluje na opremi za diagnozo gripe; verjetno dostop do diagnoze na osnovi PCR lažji.<ref>{{navedi splet|title=New CDC test for dengue approved|url=http://www.cdc.gov/media/releases/2012/p0620_dengue_test.html|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|date=20. junij 2012}}</ref> Z izjemo serologije imajo ti laboratorijski testi diagnostično vrednost samo v akutni fazi bolezni. Testi na denga virus specifična protitelesa, vrste [[IgG]] in [[IgM]], so lahko koristni, če je treba v kasnejših stopnjah okužbe potrditi diagnozo. Tako IgG kot IgM se začne proizvajati po 5–7 dneh. Najvišje ravni ([[titer|titra]] IgM se zazna po primarni okužbi, vendar pa se IgM proizvaja tudi ob ponovni infekciji. IgM 30-90 dni po primarni okužbi ni mogoče več zaznati, pri ponovni okužbi bolj zgodaj. Nasprotno je IgG mogoče ugotoviti še več kot 60 let, tako da je, v odsotnosti simptomov, koristen pokazatelj pretekle okužbe. Po primarni okužbi doseže IgG najvišjo raven v krvi po 14-21 dneh. V kasnejših ponovnih okužbah do najvišje ravni prihaja hitreje in titri so običajno višji. Tako IgG kot IgM zagotavljata zaščitno imunost na serotip virusa okužitelja.<ref name=Chen/><ref name=Guzman10/><ref name=Gubler10/> Laboratorijski test na protitelesa IgG in IgM lahko navzkrižno reagira z drugimi flavivirusi in lahko povzroči lažen pozitiven izid po nedavnih okužbah ali cepljenju z virusom rumene mrzlice ali japonskega encefalitisa.<ref name=NEJM2012/> Detektirati samo IgG je brez diagnostičnega pomena, razen v primeru, da se vzorci krvi odvzamejo 14 dni narazen in se ugotovi več kot štirikratno povečanje ravni specifičnega IgG. Pri osebi s simptomi ima dokaz IgM diagnostičen pomen.<ref name=Gubler10>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], p.&nbsp;380.</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Vector Control.jpg|alt=črno-bela fotografija ljudi pri zasipanju kanala s stoječo vodo|thumb|1920 - fotografija prizadevanj, da se razprši stoječe vode in s tem zmanjša populacijo komarjev]] Za virus denge sta v svetu odobreni dve vrsti [[Cepivo|cepiva]],<ref name="ECDC-Factsheet-2023">{{navedi splet |date=7 August 2023 |title=Factsheet about dengue |url=https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |access-date=8 March 2024 |website=www.ecdc.europa.eu |language=en |archive-date=25 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240225174109/https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |url-status=live }}</ref> vendar v Sloveniji nista na voljo. Cepljenje se sicer priporoča zlasti pred ponovnim potovanjem na tvegana območja za okužbo z virusom denge, za osebe, ki so že bile okužene z enim od štirih serotipov virusa denge, da se prepreči ponovna okužba, ki lahko poteka v hujši obliki. Korist cepljenja je nižja pri potnikih, ki predhodno še niso bili okuženi z virusom denge.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|title=Denga|date=27. 1. 2026|accessdate=12. 7. 2026|website=www.nijz.si|archive-date=2026-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20260715023102/https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|url-status=dead}}</ref> Preventiva se osredotoča tudi na nadzor in zaščito pred piki komarjev prenositeljev.<ref name="WHOp59">[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;59–60.</ref> Svetovna zdravstvena organizacija priporoča celosten program nadzora nad prenašalci, ki ga sestavlja naslednjih pet elementov: # svetovanje, mobilizacija družbe in zakonodaja z namenom podpore organom javnega zdravja in skupnostim, # sodelovanje med zdravstvenim in drugimi (javnimi in zasebnimi) sektorji # integriran pristop k nadzoru nad boleznijo, z optimizirano izrabo virov, # odločanje na temelju dokazov, s čimer se zagotovi, da so vsi ukrepi ustrezno usmerjeni in # krepitev kapacitet, da se zagotovi ustrezen odziv na kraju samem.<ref name="WHOp59" /> Primaren ukrep za zatiranje ''A. aegypti'' je odstranjevanje njegovih [[habitat (ekologija)|habitatov]].<ref name="WHOp59" /> To se dosega tako, da se na prizadetih območjih praznijo vsebniki z vodo ali da jim dodajo [[insekticid]]e ali sredstva za [[Biološki nadzor škodljivcev|biološko kontrolo]],<ref name="WHOp59" /> razprševanje [[organofosfat]]nih ali [[piretroid]]nih insekticidov pa ne velja za učinkovito.<ref name="#1">{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref>Glede na pomisleke zaradi negativnega vpliva insekticidov na zdravje in zaradi večjih logističnih težav v zvezi z z nadzorom učinkovin je najprimernejša metoda nadzora spreminjanje okolja, tako da se zmanjša obseg odprtih voda.<ref name="WHOp59" /> Ljudje lahko preprečijo pike komarjev z nošenjem oblačil, ki v celoti pokrivajo kožo, uporabo [[mreže proti komarjem|mrež proti komarjem]] med spanjem in z nanašanjem [[Odganjalo|odganjal]] oziroma sredstev proti mrčesu ([[DEET]] je najučinkovitejši).<ref name="Yellow10" /> == Zdravljenje == Proti dengi ni poznanih posebnih [[protivirusno zdravilo|protivirusnih zdravil]], pomembno pa je pri bolezni ohranjati tekočinsko ravnovesje.<ref name=NEJM2012/> Zdravljenje je odvisno od simptomov, od [[peroralna rehidracije|peroralne rehidracijw]] na domu z natančnim spremljanjem, do hospitalizacije z dajanjem [[intravenska aplikacija|intravenskih tekočin]] in [[transfuzija krvi|krvne transfuzije]].<ref name=WHOp32>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;32–37.</ref> Osnova za odločitev za napotitev v bolnišnico je običajno prisotnost »opozorilnih znakov«, navedenih v zgornji preglednici, posebno še pri osebah s predhodno prisotnimi zdravstvenimi težavami.<ref name=Yellow10/> Intravenska hidracija je običajno potrebna le dan ali dva.<ref name=WHOp32/> Nadomeščanje tekočin se uravnava glede na izločanje seča (0,5–1&nbsp;mL/kg/h), stabilnost [[vitalni znak|vitalnih znakov]] in normalizacijo [[hematokrit]]a.<ref name=Peads10/> Gede na tveganje za krvavitve se je treba izogibati invazivnim medicinskim posegom, kot so [[nazogastrična intubacija]], [[intramuskularna injekcija|intramuskularno injiciranje]] in predrtje arterije.<ref name=Peads10/> [[Paracetamol]] (acetaminofen) se uporablja proti vročini in slabemu počutju, [[nesteroidni antirevmatik|nesteroidnim antirevmatikom]], kot sta [[ibuprofen]] in [[aspirin]], pa se je treba izogibati, saj lahko povečajo tveganje za krvavitev.<ref name=WHOp32/> Pri bolnikih z nestabilnimi vitalnimi znaki se zaradi grozečega nižanja hematokrita s transfuzijami začne zgodaj in se ne čaka, da koncentracija [[hemoglobin]]a pade pod sicer določene vrednosti za uvedbo transfuzije.<ref name=WHOp40>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;40–43.</ref> Priporočeno je nadomeščanje s [[Koncentrirani eritrociti|koncentriranimi eritrociti]] ali [[kri|celotno krvjo]], dajanje [[trombocit]]ov in [[Krvna plazma|sveže zamrznjene plazme]] pa običajno ni primerno.<ref name=WHOp40/> Med fazo okrevanja se dajanje intravenske tekočine preneha, da ne pride do preobremenitve s tekočino oziroma [[hipervolemija|hipervolemije]].<ref name=Peads10/> Če do preobremenitve tekočine pride, vitalni znaki pa so stabilni, je treba le prekiniti aplikacijo tekočin.<ref name=WHOp40/> Če je oseba zunaj kritičnega obdobja, se ji lahko da [[diuretik Henleyeve zanke]], na primer [[furosemid]], da pomaga odvesti odvečno tekočino iz krvnega obtoka.<ref name=WHOp40/> == Epidemiologija == {{See also|Izbruhi denge}} [[File:Dengue06.png|alt=Zemljevid sveta s prikazom držav, kjer se pojavljajo komarji ''Aëdes'' (južni del ZDA, vzhodna Brazilija, večina podsaharske Afrike) in države, kjer so poročali o prisotnosti komarja in o primerih denge (večji del Srednje Amerike in tropskih delov Južne Amerike, Vzhodna in Jugovzhodna Azija, številni tropski predeli Afrike).|thumb|Prisotnost denge v svetu leta 2006. ---- {{legend|red|Epidemična denga in prisotnost ''A. aegypti''}} {{legend|#0ff|''A. aegypti'', brez poročil o epodemiji}} ]] Večina obolelih za dengo ozdravi brez kakršnihkoli dolgoročnejših problemov.<ref name=WHOp10/> Brez zdravljenja je [[umrljivost]] je 1–5-odstotna,<ref name=Peads10/> ob ustreznem zdravljenju pa manj kot 1-odstotna;<ref name=WHOp10/> pri hudi obliki bolezni znaša smrtnost 26 %.<ref name=Peads10/> Denga je [[Endemija|endemična]] v več kot 110 državah.<ref name=Peads10/> Na leto se po vsem svetu okuži 50-390 milijonov ljudi, kar pomeni pol milijona hospitalizacij<ref name=White10/><ref>{{cite journal |vauthors=Bhatt S, Gething PW, Brady OJ, etal |title=The global distribution and burden of dengue |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2013-04-25_496_7446/page/504 |journal=Nature |volume=496 |issue=7446 |pages=504–7 |date=April 2013 |pmid= 23563266|doi=10.1038/nature12060 |pmc=3651993 }}</ref> in približno 25.000 smrtnih primerov.<ref name=India10/> Denga je najpogostejša med virusnimi boleznimi, ki jo prenašajo členonožci<ref name=Life10/> in njeno [[bolezensko breme]] je ocenjeno na 1600 [[invalidnosti prilagojena leta življenja|invalidnosti prilagojenih let življenja]] na milijon prebivalcev, podobno kot velja za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], prav tako tropsko bolezen, ki prizadene otroke.<ref name=Guzman10/> Leta 1998 so jo uvrstili na drugo mesto za [[malarija|malarijo]] po pomembnosti med vsemi tropskimi boleznimi,<ref name=Peads10/> hkrati pa jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med sedemnajst [[zapostavljena bolezen|zapostavljenih tropskih bolezni]].<ref>{{navedi splet|author=Neglected Tropical Diseases|url=http://www.who.int/neglected_diseases/diseases/en/|title=The 17 neglected tropical diseases|publisher=World Health Organization|accessdate=10. 4. 2013}}</ref> Pojavnost denge se je med letoma 1960 in 2010 30-kratno povečala.<ref name=WHOp3>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;3.</ref> Verjeten vzrok za ta porast je kombinacija urbanizacije, rasti prebivalstva, povečanja mednarodnih potovanj in [[globalno segrevanje|globalnega segrevanja]].<ref name=White10/> Zemljepisno je najbolj prisotna okoli ekvatorja, s tem da 2,5 milijarde ljudi živi na endemičnih območjih v Aziji in na Pacifiku.<ref name=WHOp3/> V Združenih državah Amerike znaša pojavnost denge med popotniki, ki se vrnejo z vročino iz endemičnih predelov sveta, 3–8 %,<ref name=Yellow10/> in po malariji predstavlja drugo najpogostejšo okužbo v tej skupini.<ref name=Chen/> Kot večina arbovirusov se virus denge v naravi ohranja v ciklih, ki vključujejo prednostne vektorje, ki sesajo kri, in gostitelje vretenčarje.<ref name=Gubler376/> Virusi se ohranjajo v gozdovih Jugovzhodne Azije in Afrike s prenosom s samic komarja ''Aedes'', drugih vrst kot ''A. aegypti'', na njihove potomce in nižje primate.<ref name=Gubler376/> V mestih in velemestih se virus prenaša predvsem z vrsto ''A. aegypti''. V podeželskih okoljih se virus prenaša na ljudi prek ''A. aegypti'' in drugih vrst ''Aedes'', kot na primer '' [[Aedes albopictus|A. albopictus]]''.<ref name=Gubler376/> Obe vrsti sta v drugi polovici 20. stoletja širili svoja območja.<ref name=NEJM2012/> Okuženi primati in ljudje so povečevali število krožečih virusov denge s t. i. procesom pomnoževanja.<ref name=Gubler376>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;376.</ref> Do okužb prihaja najpogosteje v urbanem okolju.<ref name=Gubler377>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;377.</ref> V zadnjih desetletjih se je zaradi širjenja vasi, naselij in mest na endemična območja ter zaradi večje mobilnosti ljudi število epidemij in krožečih virusov povečalo. Denga je bila nekoč omejena na Jugovzhodno Azijo, razširila pa se je na južno Kitajsko, države v Tihem oceanu in na Ameriko,<ref name=Gubler377/> in lahko pomeni grožnjo za Evropo.<ref name="#1"/> V Sloveniji so poročali o posameznih primerih denge pri popotnikih, ki so se vrnili iz endemičnih območij.<ref name=Ksela>Kšela J., Trampuž A., Pikelj F.: Denga pri slovenskih popotnikih po vrnitvi iz tropskih krajev. MED RAZGL 2003; 42: 91–98.</ref> == Zgodovina == Prvi zapis o verjetnem primeru denge je najti v kitajski medicinski enciklopediji [[Jin dinastija Jin|dinastije Jin]] (265–420 pr. n. št.), kjer omenjajo »vodni strup«, povezan z letečimi žuželkami.<ref name=EID06/><ref name=Gubler98>{{cite journal|author=Gubler DJ|title=Dengue and dengue hemorrhagic fever|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=11|issue=3|pages=480–96|date=julij 1998|pmid=9665979|pmc=88892|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20111025220433/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|url-status=dead}}</ref> Glavni prenašalec, ''A. aegypti'', se je razširil iz Afrike med 15. in 19. stoletjem, deloma zaradi povečane globalizacije, dodatno pa še zaradi [[trgovina s sužnji|trgovine s sužnji]].<ref name=NEJM2012/> Obstajajo opisi epidemij v 17. stoletju, vendar so med zgodovinskimi zapisi najbolj verodostojna poročila iz let 1779 in 1780, ko je epidemija denge zajela celotno Azijo, Afriko in Severno Ameriko.<ref name=Gubler98/> Od takrat do leta 1940 je do epidemij prihajalo redko.<ref name=Gubler98/> Leta 1906 so potrdili, da dengo prenašajo komarji ''Aedes'', leta 1907 pa so dokazali, da dengo – kot drugo bolezen, poleg rumene mrzlice – povzroča virus.<ref name=Henchal>{{cite journal|vauthors=Henchal EA, Putnak JR|title=The dengue viruses|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=3|issue=4|pages=376–96|date=October 1990|pmid=2224837|pmc=358169|url=http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|doi=10.1128/CMR.3.4.376|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725021730/http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|url-status=dead}}</ref> Nadaljnje preiskave, ki sta jih opravila [[John Burton Cleland]] in [[Joseph Franklin Siler]], so zaokrožile temeljno razumevanje poti, kako se denga prenaša.<ref name=Henchal/> Izrazito širjenje denge med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in po njej pripisujejo ekološkemu razdoru. Isti trendi so tudi pripeljali do širjenja različnih serotipov bolezni na nova področja in do nastanka hemoragične denge. O tej hudi obliki bolezni so prvič poročali na [[Filipini]]h leta 1953; bolezen je v sedemdesetih letih postala glavni vzrok [[umrljivost otrok|umrljivosti otrok]] in se je razširila na območje Tihega ocena in v obe Ameriki.<ref name=Gubler98/> Hemoragično dengo in sindrom šoka zaradi denge so prvič opazili v Srednji in Južni Ameriki leta 1981, kot je VMD-2 okužil ljudi, ki so bili nekaj let prej okuženi z VMD-1.<ref name=Gould/> === Izrazoslovje === Izvor izraza »denga« ni jasen, po eni razlagi naj bi ime izviralo iz [[Svahilščina|svahilskega]] izraza ''Ka-Dinga pepo'', ki opisuje bolezni, ki jih povzroča [[hudoben duh]].<ref name=EID06/> Svahilska beseda ''dinga'' morebiti izvira iz španske besede ''dengue'', to je muhast, pedanten, kar naj bi opisovalo hojo obolelega, ki ga zaradi denge bolijo kosti. Možno pa je, da se je španski izraz začel uporabljati zaradi podobno zveneče besede v svahilščini.<ref name=EID06>{{cite journal|author=Anonymous|title=Etymologia: dengue|journal=Emerg. Infec. Dis.|year=2006|volume=12|page=893|url=http://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol12no06/pdfs/etymology.pdf|issue=6|doi=10.3201/eid1206.ET1206}}</ref> Za sužnje v Zahodni Indiji, ki so se nalezli denge, so pravili, da imajo gizdalinsko držo in hojo [[dandy|dendija]], tako da so bolezen poznali kot »vročico gizdalinov« (''dandy fever'').<ref>{{navedi splet|author=Anonymous|url=http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|title=Definition of Dandy fever|work=MedicineNet.com|date=1998-06-15|accessdate=2010-12-25|archive-date=2011-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605231418/http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|url-status=dead}}</ref><ref name=Hal08>{{navedi knjigo|author=Halstead SB|title=Dengue (Tropical Medicine: Science and Practice)|publisher=Imperial College Press|location=River Edge, N.J|year=2008|pages=1–10|isbn=1-84816-228-6|url=http://books.google.com/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA1}}</ref> Izraz »kostolomna vročica« je prvi uporabil zdravnik in eden od [[Ustanovni očetje ZDA|ustanovnih očetov ZDA]] [[Benjamin Rush]], in sicer v poročilu iz leta 1780 o epidemiji leta 1789 v [[Filadelfija|Filadelfiji]]. V naslovu poročila je uporabil bolj formalen izraz »žolčna popuščajoča vročica«.<ref name=Barrett09>{{Navedi knjigo | author = Barrett AD| author2 = Stanberry LR | title = Cepiva za biodefense in v nastajajočih in zapostavljene bolezni | publisher = Akademska | lokacija = San</ref> Izraz denga se je začel splošno uporabljati šele po letu 1828.<ref name=Hal08/> Drugi zgodovinski izrazi so med drugim »Breakheart vročica« in »la dengue«.<ref name=Hal08/> Za hudo obliko bolezni, hemoragično dengo, se uporabljajo tudi izrazi, kot so »nalezljiva trombocitopenična purpura« in »filipinska«, »tajska« ali »singapurska hemoragična vročica«.<ref name=Hal08/> == Raziskave == [[Slika:Equipes usam técnicas de combate à dengue em Brasília.jpg| thumb | Javni zdravstveni delavci izpuščajo [[Drstenje (biologija)|mladice]] '' P.&nbsp;reticulata'' v [[umetno jezero]] na območju [[Lago Norte]] mesta [[Brasília]], Brazilija, v okviru prizadevanj za nadzor prenašalca]] Cilji raziskav za preprečevanje in zdravljenje denge vključujejo tudi različne načine nadzora nad prenašalcem,<ref name=WHOp71>[[# RefWHO2009|WHO (2009)]], p.&nbsp;71.</ref> razvoj cepiva in protivirusna zdravila.<ref name=WHOp137>[[#refWHO2009|WHO (2009)]] p. 137–146.</ref> Kar zadeva nadzor nad prenašalcem, se je za zmanjšanje števila komarjev uporabilo številne nove metod, tudi z nekaj uspeha, med njimi je omeniti naseljevanje gupijev ('' [[Poecilia reticulata]]'') ali [[členonožci|členonožcev]], to je živali, ki se hranijo z ličinkami komarja, v stoječe vode.<ref name=WHOp71/> Potekajo poskusi, v katerih populacijo komarjev okužijo z bakterijami rodu '' [[Wolbachia]]'', zaradi česar postanejo komarji delno odporni proti virusu denga.<ref name=NEJM2012/><ref>{{navedi novice|title='Bug' could combat dengue fever|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7804326.stm|date=2 January 2009|work=BBC NEWS|publisher=British Broadcasting Corporation}}</ref> Obstajajo tudi poskusi z gensko spremenjenimi moškimi komarji '' A. aegypti'', katerih potomci, po sprostitvi v okolje in parjenju s samicami niso sposobni leteli.<ref>{{navedi knjigo|last=Fong|first=I|title=Challenges in Infectious Diseases|year=2013|publisher=Springer|isbn=978-1-4614-4496-1|page=219|url=http://books.google.ca/books?id=Sh9ux4LRefsC&pg=PA219}}</ref> Trenutno potekajo programi za razvoj cepiva za denga, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe.<ref name=WHOp137/> Ena izmed bojazni pri tem je, da bi cepivo lahko povečalo tveganje za težko obliko bolezni zaradi ADE ([[od protiteles odvisno povečanje]]).<ref name=Webster>{{cite journal|author=Webster DP| author2 = Farrar J| author3 = Rowland-Jones S|title=Progress towards a dengue vaccine|journal=Lancet Infect Dis|volume=9|issue=11|pages=678–87|date=november 2009|pmid=19850226|doi=10.1016/S1473-3099(09)70254-3}}</ref> Idealno cepivo je varno, učinkovito po eni ali dveh injekcijah, zajema vse serotipe, ne prispeva k ADE, enostavno ga je prevažati in skladiščiti, in je tako cenovno kot tudi stroškovno učinkovito.<ref name=Webster/> V letu 2012 so bila številna cepiva v postopku testiranja.<ref name=WHO2012>{{navedi knjigo|title=Global Strategy For Dengue Prevention And Control|year=2012|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-4-150403-4|pages=16–17|url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75303/1/9789241504034_eng.pdf}}</ref><ref name=Webster/> Najbolj razvito od cepiv temelji na oslabljeni kombinaciji virusa rumene mrzlice in vsakega od štirih serotipov denga.<ref name=WHO2012/><ref>{{cite journal |vauthors=Guy B, Barrere B, Malinowski C, Saville M, Teyssou R, Lang J |title=From research to phase III: preclinical, industrial and clinical development of the [[Sanofi]] Pasteur tetravalent dengue vaccine |journal=Vaccine |volume=29 |issue=42 |pages=7229–41 |date=September 2011 |pmid=21745521 |doi=10.1016/j.vaccine.2011.06.094 }}</ref> Upati je, da bodo prvi izdelki so na voljo na tržišču leta 2015.<ref name=WHOp137/> Poleg prizadevanj za omejitev širjenja komarja ''Aedes'' in razvojnih raziskav za cepivo proti dengi, tečejo tudi projekti za [[protivirusno zdravilo]], ki bi se uporabljalo pri napadih denge in ki bi lahko preprečevalo resne zaplete.<ref name=Sampath>{{cite journal|author=Sampath A, Padmanabhan R|title=Molecular targets for flavivirus drug discovery|journal=Antiviral Res.|volume=81|issue=1|pages=6–15|date=januar 2009|pmid=18796313|pmc=2647018|doi=10.1016/j.antiviral.2008.08.004}}</ref><ref name=Noble>{{cite journal|author=Noble CG|author2= Chen YL|author3= Dong H|display-authors=etal|title=Strategies for development of Dengue virus inhibitors|journal=Antiviral Res.|volume=85|issue=3|pages=450–62|date=marec 2010|pmid=20060421|doi=10.1016/j.antiviral.2009.12.011}}</ref> Odkritje strukture virusnih proteinov bo lahko pomagalo razviti učinkovita zdravila.<ref name=Noble/> Obstaja več smiselnih tarč. Prvi cilj je zaviranje virusne [[od RNA odvisna RNA-polimeraza|RNApolimeraze]] (kodira jo NS5), ki kopira genski material virusa, z [[nukleozidni analog|analogi nukleozidov]]. Drugi cilj ali tarča raziskav so [[inhibitor proteaze (farmakologija)|inhibitorji]] virusne [[proteaza|proteaze]] (kodira jo NS3), ki bi [[spajanje|spajala]] virusove proteine.<ref name="pmid19519486">{{cite journal|author=Tomlinson SM|author2= Malmstrom RD|author3= Watowich SJ|title=New approaches to structure-based discovery of dengue protease inhibitors|journal=Infectious Disorders Drug Targets|volume=9|issue=3|pages=327–43|date=junij 2009|pmid=19519486}}</ref> Kot zadnji cilj so [[vstopni inhibitor]]ji, ki bi virusom preprečili, da pridejo v celico, ali pa inhibitorji procesa, ki [[Pet prime pokrov|pokriva 5′]] in ki je potreben za razmnoževanje virusa.<ref name=Sampath/> == Glej tudi == * [[Wolbachia]] * [[World mosquito program]] == Opombe == {{sklici|30em}} == Reference == {{Refbegin}} * <span id="refGubler2010" class="citation">{{navedi knjigo|author=Gubler DJ|editor=Mahy BWJ, Van Regenmortel MHV|title=Desk Encyclopedia of Human and Medical Virology|chapter=Dengue viruses|publisher=Academic Press|location=Boston|year=2010|isbn=0-12-375147-0|url=http://books.google.com/books?id=nsh48WKIbhQC&pg=PA372|pages=372–82}}</span> * <span id="refWHO2009" class="citation">{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|title=Dengue Guidelines for Diagnosis, Treatment, Prevention and Control|location=Geneva|publisher=World Health Organization|year=2009|isbn=92-4-154787-1|access-date=2013-10-10|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017230435/http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|url-status=dead}}</span> {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Sister project links |wikt=Dengue fever |commons=Category:Dengue fever |b= |n= |q= |s= |v= |voy=Dengue fever |species=no |d=no |display=Dengue fever }} * {{navedi splet|url=http://www.who.int/topics/dengue/en/|title=Dengue|publisher=[[World Health Organization|WHO]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/dengue/|title=Dengue|publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.hpa.org.uk/Topics/InfectiousDiseases/InfectionsAZ/DengueFever/|title=Dengue fever|publisher=UK [[Health Protection Agency]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.healthmap.org/dengue/|title=DengueMap|publisher=U.S. Centers for Disease Control and Prevention/[[HealthMap]]|accessdate=2011-06-27}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Zapostavljene tropske bolezni]] qu5kk2wctf60kbm1siav9og7ajsnk0q 6758731 6758725 2026-09-30T14:39:42Z TadejM 738 novo infopolje 6758731 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Denga | image = Denguerash.JPG | alt = Fotografija hrbta osebe s kožo z značilnim izpuščajem denge | caption = Značilni izpuščaj pri dengi | field = [[infektologija]] | synonyms = vročica denga, kostolomna vročica<ref name="WHO-Dengue-2023">{{cite web |date=17 March 2023 |title=Dengue and severe dengue |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/dengue-and-severe-dengue |access-date=10 February 2024 |website=World Health Organization |archive-date=14 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240314173620/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/dengue-and-severe-dengue |url-status=live }}</ref><ref name="Kularatne-2015">{{cite journal | vauthors = Kularatne SA | title = Dengue fever | journal = BMJ | volume = 351 | article-number = h4661 | date = September 2015 | pmid = 26374064 | doi = 10.1136/bmj.h4661 | s2cid = 1680504 }}</ref> | symptoms = vročina, glavobol, mišična in sklepna bolečina, izpuščaj. Lahko je huda, blaga ali asimptomatska.<ref name="WHO-Dengue-2023"/><ref name="Kularatne-2015" /> | complications = [[krvavitev]], [[trombocitopenija|nizka raven trombocitov]], [[šok (obtočila)|nevarno nizek krvni tlak]]<ref name="Kularatne-2015" /> | onset = 3–14 dni po izpostavitvi<ref name="Kularatne-2015" /> | duration = 2–7 dni<ref name="WHO-Dengue-2023"/> | causes = [[virus denge]], ki ga prenašajo [[komar]]ji iz rodu ''[[Aedes]]''<ref name="WHO-Dengue-2023"/> | risks = | diagnosis = zaznava [[protitelo|protiteles]] proti virusu ali njegovi [[RNK]]<ref name="Kularatne-2015" /> | differential = [[malarija]], [[rumena mrzlica]], [[virusni hepatitis]], [[leptospiroza]]<ref>{{cite book|title=Nelson Textbook of Pediatrics: The field of pediatrics|date=2016|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-1-4557-7566-8|page=1631|url=https://books.google.com/books?id=mseNCgAAQBAJ&pg=PA1631|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910145008/https://books.google.com/books?id=mseNCgAAQBAJ&pg=PA1631|archive-date=10 September 2017}}</ref> | prevention = [[cepivo proti dengi]], zmanjševanje izpostavljenosti komarjem<ref name="WHO-Dengue-2023"/><ref>{{cite news|author= East S|title=World's first dengue fever vaccine launched in the Philippines|url=https://edition.cnn.com/2016/04/06/health/dengue-fever-vaccine-philippines/|access-date=17 October 2016|publisher=CNN|date=6 April 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018224555/http://edition.cnn.com/2016/04/06/health/dengue-fever-vaccine-philippines/|archive-date=18 October 2016}}</ref> | treatment = [[Zdravljenje#Podporno zdravljenje|podporno zdravljenje]], [[intravenska tekočina|intravenske tekočine]], [[transfuzija krvi|transfuzije krvi]]<ref name="Kularatne-2015" /> | medication = | prognosis = | frequency = 5 milijonov na leto (2023)<ref name="WHO-Global-Situation-2024">{{Cite web |title=Dengue- Global situation |url=https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2023-DON498 |access-date=13 February 2024 |website=World Health Organization |language=en |archive-date=13 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240213182201/https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2023-DON498 |url-status=live }}</ref> | deaths = 5000 na leto (2023)<ref name="WHO-Global-Situation-2024" /> }} '''Denga''', znana tudi kot '''vročica denga''' ali '''kostolomna vročica''', je [[tropska bolezen]], ki jo povzroča [[virus denge]]. Simptomi bolezni so med drugim [[vročina]], [[glavobol]], bolečine v [[mišice|mišicah]] in [[sklepi]]h ter [[izpuščaj]], podoben izpuščaju pri [[ošpice|ošpicah]]. V majhnem številu primerov pride do smrtno nevarne '''hemoragične denge''', s [[krvavitev|krvavitvami]], nizko ravnjo [[kri|krvnih ploščic]] in puščanjem krvne plazme, ali pa do sindroma šoka zaradi denge, ki povzroči [[šok|nevarno nizek krvni tlak]]. Dengo prenaša več vrst [[komar]]jev iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aedes]]'', predvsem '' [[Aedes aegypti|A. aegypti]]''. Virus ima štiri različne vrste; okužba z eno vrsto običajno povzroči vseživljenjsko [[imunost]] za to vrsto, vendar samo kratkoročno za druge. Okužba z drugo vrsto poveča nevarnost hudih zapletov. V svetu sta odobreni dve [[Cepivo|cepivi]] proti dengi, vendar v Sloveniji nista na voljo. Preventiva se osredotoča tudi na zmanjšanje habitatov in števila komarjev in na omejevanje izpostavljenosti pikom. Zdravljenje akutne denge je podporno, pri blagi ali zmerni bolezni z bodisi peroralno ali intravensko [[rehidracija|rehidracijo]], pri hujših primerih pa z [[intravenska aplikacija|intravensko]] apliciranimi tekočinami in [[transfuzija]]mi. [[Pojavnost]] denge se je od leta 1960 dramatično povečala na okoli 50–100 milijonov okužb letno. Zgodnji opisi bolezni izvirajo iz 1779, njen virusni vzrok in poti prenosa pa so pojasnili v začetku 20. stoletja. Denga je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] postal svetovni problem, bolezen je [[endemija|endemična]] v več kot 110 državah. Poleg ukrepov proti komarjem potekajo raziskave na cepivu kot tudi na zdravilih, ki delujejo neposredno na virus. == Znaki in simptomi == [[Slika:Dengue fever symptoms.svg|thumb|300px|alt=Oris človeškega telesa s puščicami, ki kažejo na v različnih fazah vročice prizadete organe | Shematski prikaz simptomov denge]] Za dengo je značilno, da je 80 % prizadetih brez [[simptom]]ov ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov.<ref name=White10 /><ref name=WHOp14/><ref name=Euro10>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Pri nekaterih pride do hude bolezni (5 %), v redkih primerih pa do smrtno nevarnega razvoja bolezni.<ref name=White10/><ref name=Euro10/> [[Inkubacijska doba]] (čas med izpostavitvijo in nastopom simptomov) je 3–14 dni, najpogosteje pa 4–7 dni.<ref name=Gubler379>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str. 379.</ref> Zato je za popotnike ob povratku z endemičnih območij malo verjetno, da bi imel dengo, če do vročine in drugih simptomov ne pride v času 14 dni po prihodu domov.<ref name=Peads10/> Otroci imajo pogosto simptome, ki spominjajo na [[prehlad]] in [[gastroenteritis]] ([[bruhanje]] in [[driska]])<ref name=India10>{{cite journal|author=Varatharaj A|title=Encephalitis in the clinical spectrum of dengue infection|journal=Neurol. India|volume=58|issue=4|pages=585–91|year=2010|pmid=20739797|doi=10.4103/0028-3886.68655|url=http://www.neurologyindia.com/article.asp?issn=0028-3886;year=2010;volume=58;issue=4;spage=585;epage=591;aulast=Varatharaj}}</ref> in imajo večje tveganje za resne zaplete,<ref name=Peads10/><ref name=NEJM2012/> čeprav so začetni simptomi običajno blagi, vendar z visoko vročino. === Klinični potek === [[Slika:Course of Dengue illness.png|thumb|left|300px|Klinični potek vročine pri dengi.]] Značilni simptomi denge so nenaden nastop povišane telesne temperature, glavobol (običajno za očmi), bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaji. Alternativno ime za dengo, »kostolomna vročica«, izvira iz spremljajočih bolečin v mišicah in sklepih.<ref name=White10/><ref name=Chen>{{cite journal|author=Chen LH|author2= Wilson ME|title=Dengue and chikungunya infections in travelers|journal=Curr. Opin. Infect. Dis.|volume=23|issue=5|pages=438–444|date=oktober 2010|pmid=20581669 |doi=10.1097/QCO.0b013e32833c1d16}}</ref> Okužba poteka v treh fazah: faza vročine, kritična faza in faza okrevanja.<ref name=WHOp25>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str. 25–27.</ref> Vročinska faza se javlja z visoko vročino, lahko nad 40&nbsp;°C, spremljajo pa jo splošne bolečine in glavobol, kar običajno traja 2–7 dni.<ref name=WHOp25/><ref name=Chen/> Lahko tudi pride do bruhanja.<ref name=NEJM2012/> Pri 50–80 % obolelih s simptomi<ref name=Chen/><ref name=Fitz2009>{{navedi knjigo|editor=Wolff K |editor2 = Johnson RA |title=Fitzpatrick's color atlas and synopsis of clinical dermatology|url=https://archive.org/details/fitzpatrickscolo0000unse_o5p6 |year=2009|publisher=McGraw-Hill Medical|location=New York|isbn=978-0-07-159975-7|chapter=Viral infections of skin and mucosa|edition=6th|pages=810–2}}</ref> pride prvi ali drugi dan do znakov na koži, kot je [[rdečina]] na koži, ali kasneje (4.–7. dan) izpuščaj, podoben kot pri [[ošpice|ošpicah]].<ref name=Fitz2009/><ref name=ER2010>{{navedi knjigo|veditors=Knoop KJ, Stack LB, Storrow A, Thurman RJ |title=Atlas of emergency medicine|url=https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9 |year=2010|publisher=McGraw-Hill Professional|location=New York|isbn=0-07-149618-1|chapter=Tropical medicine|edition=3.| pages=[https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9/page/658 658]–9}}</ref> V tem stadiju se lahko pojavijo [[petehija|petehije]] (rdeče pikice na koži, ki ne izginejo pod pritiskom in do katerih pride zaradi pretrganih [[kapilare|kapilar]]),<ref name=WHOp25/>, ravno tako lahko pride do blagega krvavenja iz [[sluznice|sluznic]] v ustih in v nosu.<ref name=Peads10/><ref name=Chen/> Vročica je klasične dvofazne narave, poneha, potem pa se znova pojavi čez dan ali dva, pri čemer obstajajo velike razlike v pogostnosti tega vzorca.<ref name=ER2010/><ref name=Gould/> Pri nekaterih ljudeh bolezen napreduje do kritične faze v trenutku, ko vročica mine<ref name=NEJM2012/>, kar običajno traja dva dneva.<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do občutnega kopičenja tekočine v [[prsi]]h in [[trebušna votlina|trebušni votlini]] zaradi povečane prepustnosti kapilar in uhajanja tekočine iz njih. Posledici sta [[hipovolemija]] (zmanjšana prostornina krvi) in [[hipoperfuzija]] (zmanjšan dotok krvi v vitalne organe).<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do disfunkcije organov in hude [[krvavitev|krvavitve]], navadno iz [[prebavila|prebavil]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> [[Sindrom šoka]] zaradi denge in krvavitev (hemoragična denga) se pojavita pri manj kot 5 % vseh bolnikov,<ref name=Peads10/> vendar pa so osebe, ki so že bili okužene z drugimi [[serotip]]i virusa denge (»sekundarna okužba«) izpostavljene večjemu tveganju.<ref name=Peads10/><ref name=Life10/> Ta kritična faza, četudi redka, se pojavlja pogosteje pri otrocih in mladih odraslih.<ref name=NEJM2012/> Sledi faza okrevanja, v kateri pride do resorpcije izgubljene tekočine v krvni obtok.<ref name=WHOp25/> To običajno traja dva do tri dni.<ref name=Peads10/> Izboljšanje je pogosto presenetljivo, lahko ga spremlja hudo [[srbenje]] in [[bradikardija|počasen srčni utrip.]]<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> Lahko se ponovno pojavi [[izpuščaj]] makulopapuloznega ali [[vaskulitis|vaskulitičnega]] tipa, ki mu sledi luščenje kože.<ref name=NEJM2012/> V tej fazi lahko pride do preobremenitve s tekočino (angl. "fluid overload"); če le-ta prizadene možgane in pride do [[možganski edem|možganskega edema]], lahko povzroči [[Spremenjena stopnja zavesti|zmanjšano stopnjo zavesti]] ali [[epileptični napad|epileptične napade]].<ref name=Peads10/> Občutek [[utrujenost (zdravstvo)|utrujenosti]] lahko pri odraslih traja tedne dolgo.<ref name=NEJM2012/> === Pridružene težave === Denga lahko občasno vpliva na nekatere druge [[organski sistem|sisteme v telesu]],<ref name=WHOp25/> bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi denge.<ref name=India10/> Zmanjšana raven zavesti se pojavlja pri 0,5–6 % hudih primerov, za kar je lahko vzrok [[encefalitis|okužba možganov]] z virusom ali posredno oslabitev vitalnih organov, kot na primer [[jetra|jeter]] ([[jetrna encefalopatija]]).<ref name=India10/><ref name=Gould>{{cite journal|author=Gould EA|author2= Solomon T|title=Pathogenic flaviviruses|journal=[[The Lancet]]|volume=371|issue=9611|pages=500–509|year=2008|pmid=18262042|doi=10.1016/S0140-6736(08)60238-X}}</ref> V zvezi z dengo so poročali o drugih nevroloških motnjah, kot sta recimo [[prečni mielitis|prečni (transverzalni) mielitis]] in [[Guillain-Barréjev sindrom]].<ref name=India10/> [[Miokarditis]] in [[akutna odpoved srca]] spadata med redke zaplete.<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> == Povzročitelj == === Virologija === {{Main|virus denge}} [[Slika:Dengue.jpg|thumb|Posnetek virusa denge s transmisijskim elektronskim mikroskopom ([[virion]]i so gruča temnih pik v bližini središča).]] Virus denge (DENV) je [[RNK-virus]] iz družine ''[[Flaviviridae]]'', rodu ''[[flavivirus]]''.<segment 0045> Drugi člani istega rodu so [[virus rumene mrzlice]], [[virus zahodnega Nila]] ter virusi, ki povzročajo [[encefalitis Saint Louis]], [[japonski encefalitis]], [[meningoencefalitis]], [[bolezen kyasanurskega gozda]] in [[omska hemoragična mrzlica|omsko hemoragično mrzlico]].<ref name=Gould/> Večinoma jih prenašajo [[členonožci]] ([[komar]]ji ali [[klop]]i), zaradi česar jih tudi imenujejo [[arbovirus]]i (angl. ''ar''thropod-''bo''rne virus – tj. virus, ki ga prenašajo členonožci).<ref name=Gould/> [[Genom]] (dednina) virusa denge vsebuje približno 11.000 [[nukleotidna baza|nukelotidnih baz]], ki zapisujejo tri različne vrste beljakovinskih molekul (C, prM in E) za sestavo [[virion]]a in sedem drugih vrst beljakovinskih molekul (NS1, NS2a, NS2b, NS3, NS4A, NS4B, NS5), ki jih najdemo le v okuženih celicah gostiteljicah in ki so potrebne za podvojevanje virusa.<ref name=Life10>{{cite journal|vauthors=Rodenhuis-Zybert IA, Wilschut J, Smit JM |title=Dengue virus life cycle: viral and host factors modulating infectivity|journal=Cell. Mol. Life Sci.|volume=67|issue=16|pages=2773–86|date=August 2010|pmid=20372965|doi=10.1007/s00018-010-0357-z}}</ref><ref name=Guzman10>{{cite journal |vauthors=Guzman MG, Halstead SB, Artsob H, etal |title=Dengue: a continuing global threat|journal=Nature Reviews Microbiology|volume=8|issue=12 Suppl|pages=S7–S16|date=December 2010|pmid=21079655|doi=10.1038/nrmicro2460|url=http://www.nature.com/nrmicro/journal/v8/n12_supp/full/nrmicro2460.html}}</ref> Obstajajo štirje [[sev]]i virusa oziroma [[serotip]]i, in sicer VMD-1, VMD-2, VMD-3 in VMD-4.<ref name=WHOp14/> Razlike med serotipi temeljijo na njihovih [[antigen]]ih.<ref>{{navedi knjigo|last=Solomonides|first=Tony|title=Healthgrid applications and core technologies : proceedings of HealthGrid 2010|year=2010|publisher=IOS Press|location=Amsterdam|isbn=978-1-60750-582-2|page=235|url=http://books.google.ca/books?id=nf-Q0TYTS-0C&pg=PA235|edition=[Online-Ausg.].}}</ref> === Prenos === [[Slika:Aedes aegypti biting human.jpg|alt=Slika komarja ''Aedes aegypti'' med pikom|thumb|left|Egiptovski tigrasti komar (''Aedes aegypti'') se hrani na človeškem gostitelju.]] Virus denge se prenaša predvsem s komarji iz rodu ''[[Aëdes]]'', zlasti z [[egiptovski tigrasti komar|egiptovskim tigrastim komarjem]] (''Aëdes aegypti|A. aegypti'').<ref name=WHOp14>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;14–16.</ref> Ti komarji po navadi živijo med 35 ° južne in 35 ° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], pod [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 1000 m.<ref name=WHOp14/> Navadno pikajo čez dan, zlasti zgodaj zjutraj in zvečer,<ref name=WHOp59/><ref name=WHO2012/> vendar lahko pikajo in tako širijo okužbo v kateremkoli delu dneva skozi vse leto.<ref>{{navedi splet |url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |title=Travelers' Health Outbreak Notice |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |date=2. junij 2010 |accessdate=27.8.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100826005756/http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |archivedate=2010-08-26 |url-status=live }}</ref> Druge vrste ''Aëdes'', ki prenašajo bolezen, so med drugim ''[[Aëdes albopictus|A. albopictus]]'', ''[[Aëdes polynesiensis|A. polynesiensis]]'' in ''[[Aëdes scutellaris|A. scutellaris]]''.<ref name=WHOp14/> Ljudje so glavni [[gostitelj (biologija)|gostitelj]] virusa,<ref name=WHOp14/><ref name=Gould/> vendar pa kroži tudi med drugimi [[primat]]i.<ref>{{navedi splet|title=Vector-borne viral infections|url=http://www.who.int/vaccine_research/diseases/vector/en/index1.html|publisher=World Health Organization|accessdate=17. 1. 2011}}</ref> Do okužbe lahko pride z enim samim pikom.<ref name=Yellow10>{{navedi splet|url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2010/chapter-5/dengue-fever-dengue-hemorrhagic-fever.aspx|title=Chapter 5 – dengue fever (DF) and dengue hemorrhagic fever (DHF)|work=2010 Yellow Book|author=Center for Disease Control and Prevention|accessdate=23. 12. 2010}}</ref> Samica komarja, ki posrka kri osebe, okužene z vročico denga, med začetno dvo- do desetdnevno vročinsko fazo, se sama okuži z virusom, ki se naseli v celicah njene črevesne stene.<ref>{{navedi knjigo|editor-last=St. Georgiev |editor-first=Vassil |title=National Institute of Allergy and Infectious Diseases, NIH.|year=2009|publisher=Humana|location=Totowa, N.J.|isbn=978-1-60327-297-1|page=268|url=http://books.google.ca/books?id=pymSBkVU-FsC&pg=PA268|edition=1}}</ref> V času približno 8–10 dni se virus razširi v druga tkiva, med drugim v [[slinavka|slinavke]], od koder se začne sproščati v komarjevo slino. Na komarja, ki ostane okužen vse življenje, virus zgleda nima škodljivih učinkov. Egiptovski tigrasti komar najraje odlaga svoja jajčeca v umetna vodna zajetja, najraje živi v neposredni bližini ljudi in raje se hrani na njih kot na drugih [[vretenčar]]jih.<ref>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], pp.&nbsp;377–378.</ref> Denga se lahko prenese tudi prek okuženih [[krvni proizvodi|izdelkov iz krvi]] in [[presaditev organa|presajenih organov]].<ref>{{cite journal|vauthors=Wilder-Smith A, Chen LH, Massad E, Wilson ME |title=Threat of dengue to blood safety in dengue-endemic countries|journal=Emerg. Infect. Dis.|volume=15|issue=1|pages=8–11|date=January 2009|pmid=19116042|pmc=2660677|doi=10.3201/eid1501.071097|url=http://www.cdc.gov/eid/content/15/1/8.htm}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Stramer SL, Hollinger FB, Katz LM, etal |title=Emerging infectious disease agents and their potential threat to transfusion safety|journal=Transfusion|volume=49 Suppl 2|pages=1S–29S|date=August 2009|pmid=19686562|doi=10.1111/j.1537-2995.2009.02279.x}}</ref> V državah, kot je [[Singapur]], kjer je denga endemična, se ocenjuje tveganje okuženosti krvi na 1,6 do 6 na 10.000 [[transfuzija krvi|transfuzij]].<ref>{{cite journal|vauthors=Teo D, Ng LC, Lam S |title=Is dengue a threat to the blood supply?|journal=Transfus Med|volume=19|issue=2|pages=66–77|date=April 2009|pmid=19392949|pmc=2713854|doi=10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x/full}}</ref> Poročali so tudi o [[Vertikalni prenos|vertikalnem prenosu]] (z matere na otroka) med [[nosečnost]]jo ali pri [[porod]]u<ref name="pmid20130380">{{cite journal |author=Wiwanitkit V |title=Unusual mode of transmission of dengue |journal=Journal of Infection in Developing Countries |volume=4 |issue=1 |pages=51–54 |year=2010 |pmid=20130380 |doi= |url=http://www.jidc.org/index.php/journal/article/view/20130380}}</ref> o drugih načinih prenosa z osebe na osebo, gre pa za zelo neobičajne primere.<ref name=Chen/> Genetskae variacije virusov denge so specifične za določno regijo, kar kaže, da je razširjanje na nova področja razmeroma redko, kljub temu, da se denga v zadnjih desetletjih pojavlja v novih regijah.<ref name=NEJM2012/> === Dovzetnost === Huda bolezen je pogostejša pri dojenčkih in majhnih otrocih in za razliko od mnogih drugih okužb pogostejša pri otrocih, ki so razmeroma dobro hranjeni.<ref name=Peads10/> Drugi [[dejavnik tveganja|dejavniki tveganja]] za hudo bolezen so poleg tega ženski spol, visok [[indeks telesne mase]]<ref name=NEJM2012/> in visoko [[virusno breme]]<ref name=Martina09/>. Celoten spekter bolezni lahko sicer povzroči vsak od serotipov,<ref name=Life10/> vendar predstavlja tudi serotip virusa dejavnik tveganja.<ref name=NEJM2012/> Tako na primer serotipu 4 pripisujejo večjo [[nevrotropnost]], serotipu 2 pa večjo verjetnost razvoja hemoragične oblike bolezni.<ref name=Ksela/> Predvidevajo, da okužba z enim od serotipov povzroči vseživljenjsko imuniteto za ta tip, pred ostalimi tremi pa nudi le kratkotrajno zaščito.<ref name=WHOp14/><ref name=Chen/> Tveganje za hudo bolezen se zaradi sekundarne infekcije poveča, če se oseba, ki je že bila prej izpostavljena serotipu VMD-1, okuži s serotipom VMD-2 ali VMD-3, ali če se oseba, že prej izpostavljena VMD-3, okuži kasneje še z VMD-2.<ref name=Guzman10/> Denga je lahko smrtno nevarna pri ljudeh s [[kronična bolezen|kronično boleznijo]], kot sta [[sladkorna bolezen]] in [[astma]].<ref name=Guzman10/> [[Polimorfizem (biologija)|Polimorfizmi]] (običajne različice) določenih [[gen]]ov so bili povezani s povečanim tveganjem za hude zaplete pri dengi. Gre na primer za gene za beljakovine, kot so [[tumorje nekrotizirajoči faktor alfa|TNF-α]], [[manan vežoči lektin]],<ref name=White10/> [[CTLA4]], [[transformirajoči rastni faktor beta|TGF-β]],<ref name=Life10/> [[DC-SIGN]], [[PLCE1]] in določene oblike [[humani levkocitni antigeni|humanih levkocitnih antigenov]] (HLA) genskih različic [[HLA-B]].<ref name=NEJM2012/><ref name=Guzman10/> Kaže, da pogosta genetska okvara pri Afričanih, poznana kot [[pomanjkanje glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza]], povečuje tveganje.<ref name=Martina09>{{cite journal|vauthors=Martina BE, Koraka P, Osterhaus AD|title=Dengue virus pathogenesis: an integrated view|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=22|issue=4|pages=564–81|date=October 2009|pmid=19822889|pmc=2772360|doi=10.1128/CMR.00035-09|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110518195657/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|url-status=dead}}</ref> Polimorfizmi v genih za [[receptor za vitamin D]] in [[Fc-receptor|FcγR]] naj bi nudili zaščito pred hudo obliko bolezni ob sekundarni okužbi z dengo.<ref name=Guzman10/> == Mehanizem == Po piku okuženega komarja virus zaide v človekovo kožo skupaj s komarjevo slino<!-- <ref name=Martina09/> --> in se veže na [[bele krvničke]] ter vstopi vanje. Medtem ko okužene bele krvničke potujejo po vsem telesu, se virus v njih namnožuje.<!-- <ref name=Martina09/> --> Bele krvničke se na virus odzovejo s proizvodnjo raznih signalnih beljakovin, kot so [[citokin]]i in [[interferon]]i, ki so odgovorni za številne simptome, kot so vročina, gripi podobni simptomi in hude bolečine <!-- <ref name=Martina09/> --> V primeru hude okužbe se proizvodnja virusa v telesu močno poveča, kar lahko prizadene številne druge organe (na primer [[jetra]] in [[kostni mozeg]]). Tekočina v krvi zaradi [[endotelijska disfunkcija|endotelijske disfunkcije]] pronica skozi stene majhnih krvnih žil v telesne votline.<!-- <ref name=Martina09/> --> Zaradi tega po krvnih žilah kroži manj krvi in krvni tlak pade tako nizko, da ne more več zagotoviti dovolj krvi za vitalne organe. Poleg tega disfunkcija kostnega mozga zaradi okužbe [[stromalne celice|stromalnih celic]] povzroči upad števila [[krvna ploščica|krvnih ploščic]] (trombocitov), ki so potrebni za učinkovito strjevanje krvi, kar poveča tveganje za krvavitve, drugi glavni zaplet pri dengi.<ref name=Martina09/> === Replikacija virusa === Ko je enkrat v koži, se virus denge veže na [[Langerhansove celice]] (populacija [[dendritične celice|dendritičnih celic]] v koži, ki prepoznava povzročitelje bolezni).<ref name=Martina09/> Virus prek [[prek receptorja posredovana endocitoza|endocitoze]] vstopi v celice, tako da se virusne beljakovine vežejo na [[membranska beljakovina|membranske beljakovine]] na Langerhansovih celicah, natančneje na [[lektin vrste C]], imenovan DC-SIGN, [[receptor manoze]] in [[CLEC5A]].<ref name=Life10/> DC-SIGN, nespecifičen receptor dendritičnih celic za tuje snovi, naj bi bil glavna vstopna točka.<ref name=Guzman10/> Dendritična celica se napoti do najbližje [[bezgavka|bezgavke]]. Medtem pride v mešičkih, ki se nahajajo na membranah [[endoplazemski retikulum|endoplazemskega retikuluma]], do prevajanja virusnega genoma in celični aparat za tvorjenje beljakovin začne ustvarjati nove virusne beljakovine, ki replicirajo virusno [[RNK]] in začenjajo oblikovati nove virusne delce. Nezreli virusni delci se prenesejo v [[Golgijev aparat]], ki je tisti del celice, kjer nekatere izmed virusnih beljakovin dobijo potrebne verige sladkorja (nastanejo [[glikoprotein]]i). Novi virusi, ki so sedaj zreli, se preselijo v brste na površini okužene celice in se sprostijo z [[eksocitoza|eksocitozo]] in lahko nato vstopijo v druge bele krvne celice, npr. v [[monocit]]e in [[makrofag]]e.<ref name=Life10/> Prvi odziv celic na okužbo je proizvodnja interferona, [[citokini|citokina]], ki aktivira vrsto obrambnih mehanizmov [[prirojeni imunski sistem|prirojenega imunskega sistema]] pred virusno okužbo, s tem da poveča proizvodnjo velike skupine proteinov, ki jih posreduje [[signalna pot JAK-STAT]]. Nekateri serotipi virusa denge naj bi imeli mehanizme, ki ta proces upočasnjujejo. Interferon aktivira tudi [[pridobljeni imunski sistem]], kar vodi do proizvodnje protivirusnih [[protitelesa|protiteles]] ter [[limfocit T|limfocitov T]], ki neposredno napadajo vsako celico, ki je okužena z virusom.<ref name=Life10/> Nastajajo različna protitelesa; nekatera od njih se tesno vežejo na virusne proteine ​​in jih usmerjajo v [[fagocitoza|fagocitozo]] (specializirane celicah, imenovane fagociti, jih požrejo in uničijo), nekateri pa virus vežejo slabše in kot zgleda povzročijo, da zaidejo tako označeni virusi v predele fagocitov, kjer ne pride do uničenja, temveč do nadaljnjega razmnoževanja.<ref name=Life10/> === Huda bolezen === Ni povsem jasno, zakaj sekundarna okužba z drugačnim sevom virusa denga lahko vodi do hemoragične vročice denga in do šok sindroma. Največ zagovornikov ima hipoteza je, da gre za [[od protiteles odvisno ojačenje]] (ADE - antibody-dependent enhancement). Natančen mehanizem ADE ni jasen. Lahko je posledica šibke vezave protiteles, ki ne nevtralizirajo, in transporta belih krvnih celic, ki so zaužile virus, v napačen oddelek za uničenje.<ref name=Life10/><ref name=Guzman10/> Obstaja sum, da ADE ni edini mehanizem, ki vodi pri dengi do hudih zapletov,<ref name=White10/> in različno usmerjene raziskave so ugotovile, da morajo pri tem igrati vlogo tudi celice T in topni dejavniki, kot so citokini in [[komplementarni sistem]].<ref name=Martina09/> Za hudo obliko bolezni so značilni problemi zaradi prepustnosti kapilar (delež tekočin in beljakovin, ki jih kri običajno vsebuje, za katerega so propustne) in nerednega [[koagulacija|strjevanja krvi.]] <ref name=India10/><ref name=NEJM2012/><!--NEJM specifies upon the capillary/microvasculature--> Te spremembe so videti povezane s porušenim stanjem endoteljskega [[glikokaliks]]a, ki deluje kot [[molekulsko sito|molekulski filter]] za sestavine krvi.<ref name=NEJM2012/> Vzrok za puščajoče kapilare (in kritično fazo) je po mnenju odziv imunskega sistema.<ref name=NEJM2012/> Drugi pomembni procesi so med drugim okužene celice, ki postanejo [[nekroza|nekrotične]]— ki s tem vplivajo tako na strjevanje krvi kot na [[fibrinoliza|fibrinolizo]] (nasprotujoči si sistemi za strjevanje krvi in ​​za razgradnjo krvnega strdka) — in nizko število trombocitov v krvi, kot eden od dejavnikov pri normalnem strjevanju krvi.<ref name=Martina09/> == Diagnoza == {| class = "wikitable" style = "float: right; margin-left: 15px; text-align: center" |- | style="background: # b0cbe5;" colspan="5" | '''Opozorilni znaki''' <ref name=NEJM2012/><ref name=WHOp10/> |- | Slabšajoče se bolečine v trebuhu |- | Neprekinjeno bruhanje |- | Razširjena jetra |- | Krvavitev iz sluznic |- | Visok [[hematokrit]] z nizkimi [[trombociti]] |- | Pobitost ali nemir |- | [[seroza tekočina|Serozni]] izlivi |- |} Diagnozo denge se običajno postavlja klinično na podlagi ugotovljenih simptomov in [[fizični pregled|fizičnega pregleda]]; to velja zlasti na endemičnih področjih.<ref name=White10>{{cite journal|vauthors=Whitehorn J, Farrar J |title=Dengue|journal=Br. Med. Bull.|volume=95|pages=161–73|year=2010|pmid=20616106|doi=10.1093/bmb/ldq019}}</ref><ref name=WHOp14/><ref>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=2010-03-11|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Vendar pa je bolezen v začetku težko razlikovati od drugih [[virusne okužbe|okužb z virusom]].<ref name=Peads10/> Osnova za verjetno diagnozo je ugotovljena vročica in dva od naslednjih simptomov: [[slabost]] in bruhanje, izpuščaj, posplošene bolečine, [[levkopenija|nizko število belih krvnih celic]], pozitiven [[tourniquet|test z manšeto]], pri osebi pa, ki živi v [[endemična (epidemiologija)|endemičnem]] okolju, katerikoli od pomembnih znakov (glej tabelo).<ref name=WHOp10/> Opozorilni znaki se običajno pojavijo pred nastopom hude oblike denge.<ref name=WHOp25/> Pri testu z manšeto, ki je še posebno koristen v okoljih, kjer laboratorijske preiskave brez nadaljnjega niso dostopne, se uporablja [[Sphygmomanometer|sfigmomanometer]] (tj. merilnik za krvni tlak na manšeto) pet minut dolgo pri tlaku med [[krvni tlak|diastoličnim]] in sistoličnim tlakom, nakar se prešteje vse sledi štetje vseh [[petehialne krvavitve]]; če gre za večje število, je diagnoza za dengo verjetnejša, prag je pri okoli 10 do 20 na 2,5&nbsp;cm<sup>2</sup> (1 palec<sup>2</sup>).<ref name=WHOp25/><ref>{{navedi knjigo|last=Halstead|first=Scott|title=Tropical medicine |volume=5 |year=2008|publisher=Imperial College Press|isbn=978-1-84816-229-7|page=429|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA429}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Halstead|editor-first=Scott B.|title=Dengue|year=2008|publisher=Imperial College Press|location=London|isbn=978-1-84816-228-0|page=180|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA180}}</ref> Diagnozo je treba vzeti v obzir pri vsakomur, ki dobi vročino v času dveh tednov po prihodu iz [[tropi|tropskih]] ali [[subtropi|subtropskih]] področij.<ref name=NEJM2012>{{cite journal |author1=Simmons CP |author2=Farrar JJ |author3=Nguyen vV |author4=Wills B |title=Dengue |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2012-04-12_366_15/page/1422 |journal=N Engl J Med |volume=366 |issue=15 |pages=1423–32 |date=April 2012 |pmid=22494122 |doi=10.1056/NEJMra1110265}}</ref> Dengo je pri tem težko razločevati od bolezni [[čikenganja]], podobne virusne okužbe s številnimi identičnimi simptomi in prisotnostjo v istih delih sveta kot denga.<ref name=Chen/> Pogosto so potrebne preiskave, da se izključi druge možnosti s podobnimi simptomi, kot so [[malarija]], [[leptospiroza]], [[virusna hemoragična mrzlica]], [[tifus]], [[meningokokno obolenje]] [[ošpice]] in [[gripa]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp90/> Z laboratorijskimi preiskavami se značilne spremembe najhitreje zazna kot nizko število belih krvnih celic, ki mu nato lahko sledi [[trombocitopenija|nizko število trombocitiov]] in [[metabolična acidoza]].<ref name=Peads10/> Zmerno povišana raven [[aminotransferazalaminotransferaze]] ( [[aspartat transaminaza|AST]] in [[alanin transaminaza|ALT]]) v jetrih je pogosto povezano z nizkim številom trombocitov in belih krvnih celic.<ref name=NEJM2012/> Pri hudi obliki bolezni ima uhajanje plazme za posledico [[hemokoncentracija|hemokoncentracijo]] (ki jo je zaznati kot povišan [[hematokrit]]) in kot [[hipoalbuminemija|hipoabuminemijo]].<ref name=Peads10/> [[Plevralni izliv]] ali [[ascites]] je mogoče ugotoviti s kliničnim pregledom, če gre za večji primer,<ref name=Peads10/> dokaz tekočine z [[medicinski Ultrazvok|ultrazvokom]] pa lahko pomaga pri zgodnjem odkritju šok sindroma zaradi denge. <ref name=White10/><ref name=Peads10/> Uporabnost ultrazvoka je omejena, saj v mnogih okoljih ni na razpolago.<ref name=White10/> Šok sindrom pri dengi nastopi, če [[tlak utripa]] pade ≤ 20&nbsp;mmHg, s spremljajočim propadom perifernega ožilja.<ref name=NEJM2012/> Periferni vaskularni kolaps je pri otrocih mogoče ugotoviti na osnovi zapoznelega [[polnjenje kapilar|polnjenja kapilar]], hitrega srčnega utripa ali hladnih okončin.<ref name=WHOp25/> === Razvrstitev === [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 2009 za dengo sprejela razvrstitev v dve skupini: nezapleteno in hudo.<ref name=White10/><ref name=WHOp10>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp. 10–11.</ref> Ta razvrstitev nadomešča klasifikacijo WHO iz leta 1997, ki jo je bilo treba poenostaviti, saj so ugotovili, da je preveč restriktivna, četudi se starejša razvrstitev še vedno pogosto uporablja,<ref name=WHOp10/> med drugim še leta 2011 tudi v regionalnem uradu Svetovne zdravstvene organizacije za jugovzhodno Azijo.<ref>{{navedi knjigo|title=Comprehensive guidelines for prevention and control of dengue and dengue haemorrhagic fever.|publisher=World Health Organization Regional Office for South-East Asia|location=New Delhi, India|year=2011|isbn=978-92-9022-387-0|page=17|url=http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|edition=Rev. and expanded.|access-date=2013-10-10|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518201233/http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot huda oblika denge se šteje bolezen, povezana s hudo krvavitvijo, hudo disfunkcijo organov ali resnim puščanjem plazme, vse ostale primere se šteje med nezapleteno skupino.<ref name=WHOp10/> Razvrstitev iz leta 1997 je denga delila v nediferencirano vročico, dengo in hemoragično dengo.<ref name=Peads10>{{cite journal|author=Ranjit S|author2= Kissoon N|title=Dengue hemorrhagic fever and shock syndromes|journal=Pediatr. Crit. Care Med.|date=januar 2011|pmid=20639791|doi=10.1097/PCC.0b013e3181e911a7 |volume=12|pages=90–100|issue=1}}</ref><ref name=WHO97/> Hemoragično dengo se je dodatno razvrščevalo v razrede I-IV. Pri razredu I gre za enostavne modrice ali pozitiven test z manšeto pri osebi, ki ima povišano telesno temperaturo, razred II pomeni prisotnost spontanih krvavitev v kožo in drugam, za razred III pa so značilni klinični znaki šoka in pri razredu IV je šok tako hud, da krvnega tlaka in [[utrip]]a ni mogoče zaznati.<ref name=WHO97>{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://www.who.int/csr/resources/publications/dengue/012-23.pdf|chapter=Chapter 2: clinical diagnosis|title=Dengue haemorrhagic fever: diagnosis, treatment, prevention and control|edition=2.|location=Geneva|publisher=World Health Organization|pages=12–23|year=1997|isbn=92-4-154500-3}}</ref> Razreda III in IV se nazivata »šok sindrom denga«.<ref name=WHOp10/><ref name=WHO97/> === Laboratorijski testi === [[Slika:Dengue testing.png|thumb | Ko laboratorijski testi za dengo postanejo pozitivni, pri čemer pomeni dan nič začetek simptomov, se 1. se nanaša na primarno okužbo in 2. na sekundarne infekcije.<ref name=NEJM2012/>]] Diagnozo denge se lahko potrdi z mikrobiološkim testom v laboratoriju.<ref name=WHOp10/><ref>{{cite journal|last=Wiwanitkit|first=V|title=Dengue fever: diagnosis and treatment.|journal=Expert review of anti-infective therapy|date=julij 2010 |volume=8|issue=7|pages=841–5|pmid=20586568}}</ref> To je mogoče doseči z izolacijo virusa v [[celična kultura|celični kulturi]], [[Test nukleinske kisline|dokazom na nukleinsko kislino]] s pomočjo [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]] in dokazom za virusni [[antigen]] (kot na primer s testom [[NS1 antigen test|NS1]]) ali specifično [[(serologija|serologijo]] na protitelesa).<ref name=Guzman10/><ref name=WHOp90>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;90–95.</ref> Izolacija virusa in detekcija nukleinske kisline sta natančnejša kot dokazovanje na osnovi antigena, vendar ti testi zaradi večjih stroškov niso splošno dostopni.<ref name=WHOp90/> Detekcija NS1 med vročinsko fazo primarne okužbe lahko znaša nad 90%, vendar pa je samo 60-80% v naslednjih okužbah.<ref name=NEJM2012/> Vsi testi so lahko v zgodnjih fazah bolezni negativni.<ref name=Peads10/><ref name=Guzman10/> PCR in detekcija antigena na virus sta prvih sedem dni natančnejša.<ref name=NEJM2012/> 2012 so predstavili test PCR, ki lahko deluje na opremi za diagnozo gripe; verjetno dostop do diagnoze na osnovi PCR lažji.<ref>{{navedi splet|title=New CDC test for dengue approved|url=http://www.cdc.gov/media/releases/2012/p0620_dengue_test.html|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|date=20. junij 2012}}</ref> Z izjemo serologije imajo ti laboratorijski testi diagnostično vrednost samo v akutni fazi bolezni. Testi na denga virus specifična protitelesa, vrste [[IgG]] in [[IgM]], so lahko koristni, če je treba v kasnejših stopnjah okužbe potrditi diagnozo. Tako IgG kot IgM se začne proizvajati po 5–7 dneh. Najvišje ravni ([[titer|titra]] IgM se zazna po primarni okužbi, vendar pa se IgM proizvaja tudi ob ponovni infekciji. IgM 30-90 dni po primarni okužbi ni mogoče več zaznati, pri ponovni okužbi bolj zgodaj. Nasprotno je IgG mogoče ugotoviti še več kot 60 let, tako da je, v odsotnosti simptomov, koristen pokazatelj pretekle okužbe. Po primarni okužbi doseže IgG najvišjo raven v krvi po 14-21 dneh. V kasnejših ponovnih okužbah do najvišje ravni prihaja hitreje in titri so običajno višji. Tako IgG kot IgM zagotavljata zaščitno imunost na serotip virusa okužitelja.<ref name=Chen/><ref name=Guzman10/><ref name=Gubler10/> Laboratorijski test na protitelesa IgG in IgM lahko navzkrižno reagira z drugimi flavivirusi in lahko povzroči lažen pozitiven izid po nedavnih okužbah ali cepljenju z virusom rumene mrzlice ali japonskega encefalitisa.<ref name=NEJM2012/> Detektirati samo IgG je brez diagnostičnega pomena, razen v primeru, da se vzorci krvi odvzamejo 14 dni narazen in se ugotovi več kot štirikratno povečanje ravni specifičnega IgG. Pri osebi s simptomi ima dokaz IgM diagnostičen pomen.<ref name=Gubler10>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], p.&nbsp;380.</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Vector Control.jpg|alt=črno-bela fotografija ljudi pri zasipanju kanala s stoječo vodo|thumb|1920 - fotografija prizadevanj, da se razprši stoječe vode in s tem zmanjša populacijo komarjev]] Za virus denge sta v svetu odobreni dve vrsti [[Cepivo|cepiva]],<ref name="ECDC-Factsheet-2023">{{navedi splet |date=7 August 2023 |title=Factsheet about dengue |url=https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |access-date=8 March 2024 |website=www.ecdc.europa.eu |language=en |archive-date=25 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240225174109/https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |url-status=live }}</ref> vendar v Sloveniji nista na voljo. Cepljenje se sicer priporoča zlasti pred ponovnim potovanjem na tvegana območja za okužbo z virusom denge, za osebe, ki so že bile okužene z enim od štirih serotipov virusa denge, da se prepreči ponovna okužba, ki lahko poteka v hujši obliki. Korist cepljenja je nižja pri potnikih, ki predhodno še niso bili okuženi z virusom denge.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|title=Denga|date=27. 1. 2026|accessdate=12. 7. 2026|website=www.nijz.si|archive-date=2026-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20260715023102/https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|url-status=dead}}</ref> Preventiva se osredotoča tudi na nadzor in zaščito pred piki komarjev prenositeljev.<ref name="WHOp59">[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;59–60.</ref> Svetovna zdravstvena organizacija priporoča celosten program nadzora nad prenašalci, ki ga sestavlja naslednjih pet elementov: # svetovanje, mobilizacija družbe in zakonodaja z namenom podpore organom javnega zdravja in skupnostim, # sodelovanje med zdravstvenim in drugimi (javnimi in zasebnimi) sektorji # integriran pristop k nadzoru nad boleznijo, z optimizirano izrabo virov, # odločanje na temelju dokazov, s čimer se zagotovi, da so vsi ukrepi ustrezno usmerjeni in # krepitev kapacitet, da se zagotovi ustrezen odziv na kraju samem.<ref name="WHOp59" /> Primaren ukrep za zatiranje ''A. aegypti'' je odstranjevanje njegovih [[habitat (ekologija)|habitatov]].<ref name="WHOp59" /> To se dosega tako, da se na prizadetih območjih praznijo vsebniki z vodo ali da jim dodajo [[insekticid]]e ali sredstva za [[Biološki nadzor škodljivcev|biološko kontrolo]],<ref name="WHOp59" /> razprševanje [[organofosfat]]nih ali [[piretroid]]nih insekticidov pa ne velja za učinkovito.<ref name="#1">{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref>Glede na pomisleke zaradi negativnega vpliva insekticidov na zdravje in zaradi večjih logističnih težav v zvezi z z nadzorom učinkovin je najprimernejša metoda nadzora spreminjanje okolja, tako da se zmanjša obseg odprtih voda.<ref name="WHOp59" /> Ljudje lahko preprečijo pike komarjev z nošenjem oblačil, ki v celoti pokrivajo kožo, uporabo [[mreže proti komarjem|mrež proti komarjem]] med spanjem in z nanašanjem [[Odganjalo|odganjal]] oziroma sredstev proti mrčesu ([[DEET]] je najučinkovitejši).<ref name="Yellow10" /> == Zdravljenje == Proti dengi ni poznanih posebnih [[protivirusno zdravilo|protivirusnih zdravil]], pomembno pa je pri bolezni ohranjati tekočinsko ravnovesje.<ref name=NEJM2012/> Zdravljenje je odvisno od simptomov, od [[peroralna rehidracije|peroralne rehidracijw]] na domu z natančnim spremljanjem, do hospitalizacije z dajanjem [[intravenska aplikacija|intravenskih tekočin]] in [[transfuzija krvi|krvne transfuzije]].<ref name=WHOp32>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;32–37.</ref> Osnova za odločitev za napotitev v bolnišnico je običajno prisotnost »opozorilnih znakov«, navedenih v zgornji preglednici, posebno še pri osebah s predhodno prisotnimi zdravstvenimi težavami.<ref name=Yellow10/> Intravenska hidracija je običajno potrebna le dan ali dva.<ref name=WHOp32/> Nadomeščanje tekočin se uravnava glede na izločanje seča (0,5–1&nbsp;mL/kg/h), stabilnost [[vitalni znak|vitalnih znakov]] in normalizacijo [[hematokrit]]a.<ref name=Peads10/> Gede na tveganje za krvavitve se je treba izogibati invazivnim medicinskim posegom, kot so [[nazogastrična intubacija]], [[intramuskularna injekcija|intramuskularno injiciranje]] in predrtje arterije.<ref name=Peads10/> [[Paracetamol]] (acetaminofen) se uporablja proti vročini in slabemu počutju, [[nesteroidni antirevmatik|nesteroidnim antirevmatikom]], kot sta [[ibuprofen]] in [[aspirin]], pa se je treba izogibati, saj lahko povečajo tveganje za krvavitev.<ref name=WHOp32/> Pri bolnikih z nestabilnimi vitalnimi znaki se zaradi grozečega nižanja hematokrita s transfuzijami začne zgodaj in se ne čaka, da koncentracija [[hemoglobin]]a pade pod sicer določene vrednosti za uvedbo transfuzije.<ref name=WHOp40>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;40–43.</ref> Priporočeno je nadomeščanje s [[Koncentrirani eritrociti|koncentriranimi eritrociti]] ali [[kri|celotno krvjo]], dajanje [[trombocit]]ov in [[Krvna plazma|sveže zamrznjene plazme]] pa običajno ni primerno.<ref name=WHOp40/> Med fazo okrevanja se dajanje intravenske tekočine preneha, da ne pride do preobremenitve s tekočino oziroma [[hipervolemija|hipervolemije]].<ref name=Peads10/> Če do preobremenitve tekočine pride, vitalni znaki pa so stabilni, je treba le prekiniti aplikacijo tekočin.<ref name=WHOp40/> Če je oseba zunaj kritičnega obdobja, se ji lahko da [[diuretik Henleyeve zanke]], na primer [[furosemid]], da pomaga odvesti odvečno tekočino iz krvnega obtoka.<ref name=WHOp40/> == Epidemiologija == {{See also|Izbruhi denge}} [[File:Dengue06.png|alt=Zemljevid sveta s prikazom držav, kjer se pojavljajo komarji ''Aëdes'' (južni del ZDA, vzhodna Brazilija, večina podsaharske Afrike) in države, kjer so poročali o prisotnosti komarja in o primerih denge (večji del Srednje Amerike in tropskih delov Južne Amerike, Vzhodna in Jugovzhodna Azija, številni tropski predeli Afrike).|thumb|Prisotnost denge v svetu leta 2006. ---- {{legend|red|Epidemična denga in prisotnost ''A. aegypti''}} {{legend|#0ff|''A. aegypti'', brez poročil o epodemiji}} ]] Večina obolelih za dengo ozdravi brez kakršnihkoli dolgoročnejših problemov.<ref name=WHOp10/> Brez zdravljenja je [[umrljivost]] je 1–5-odstotna,<ref name=Peads10/> ob ustreznem zdravljenju pa manj kot 1-odstotna;<ref name=WHOp10/> pri hudi obliki bolezni znaša smrtnost 26 %.<ref name=Peads10/> Denga je [[Endemija|endemična]] v več kot 110 državah.<ref name=Peads10/> Na leto se po vsem svetu okuži 50-390 milijonov ljudi, kar pomeni pol milijona hospitalizacij<ref name=White10/><ref>{{cite journal |vauthors=Bhatt S, Gething PW, Brady OJ, etal |title=The global distribution and burden of dengue |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2013-04-25_496_7446/page/504 |journal=Nature |volume=496 |issue=7446 |pages=504–7 |date=April 2013 |pmid= 23563266|doi=10.1038/nature12060 |pmc=3651993 }}</ref> in približno 25.000 smrtnih primerov.<ref name=India10/> Denga je najpogostejša med virusnimi boleznimi, ki jo prenašajo členonožci<ref name=Life10/> in njeno [[bolezensko breme]] je ocenjeno na 1600 [[invalidnosti prilagojena leta življenja|invalidnosti prilagojenih let življenja]] na milijon prebivalcev, podobno kot velja za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], prav tako tropsko bolezen, ki prizadene otroke.<ref name=Guzman10/> Leta 1998 so jo uvrstili na drugo mesto za [[malarija|malarijo]] po pomembnosti med vsemi tropskimi boleznimi,<ref name=Peads10/> hkrati pa jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med sedemnajst [[zapostavljena bolezen|zapostavljenih tropskih bolezni]].<ref>{{navedi splet|author=Neglected Tropical Diseases|url=http://www.who.int/neglected_diseases/diseases/en/|title=The 17 neglected tropical diseases|publisher=World Health Organization|accessdate=10. 4. 2013}}</ref> Pojavnost denge se je med letoma 1960 in 2010 30-kratno povečala.<ref name=WHOp3>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;3.</ref> Verjeten vzrok za ta porast je kombinacija urbanizacije, rasti prebivalstva, povečanja mednarodnih potovanj in [[globalno segrevanje|globalnega segrevanja]].<ref name=White10/> Zemljepisno je najbolj prisotna okoli ekvatorja, s tem da 2,5 milijarde ljudi živi na endemičnih območjih v Aziji in na Pacifiku.<ref name=WHOp3/> V Združenih državah Amerike znaša pojavnost denge med popotniki, ki se vrnejo z vročino iz endemičnih predelov sveta, 3–8 %,<ref name=Yellow10/> in po malariji predstavlja drugo najpogostejšo okužbo v tej skupini.<ref name=Chen/> Kot večina arbovirusov se virus denge v naravi ohranja v ciklih, ki vključujejo prednostne vektorje, ki sesajo kri, in gostitelje vretenčarje.<ref name=Gubler376/> Virusi se ohranjajo v gozdovih Jugovzhodne Azije in Afrike s prenosom s samic komarja ''Aedes'', drugih vrst kot ''A. aegypti'', na njihove potomce in nižje primate.<ref name=Gubler376/> V mestih in velemestih se virus prenaša predvsem z vrsto ''A. aegypti''. V podeželskih okoljih se virus prenaša na ljudi prek ''A. aegypti'' in drugih vrst ''Aedes'', kot na primer '' [[Aedes albopictus|A. albopictus]]''.<ref name=Gubler376/> Obe vrsti sta v drugi polovici 20. stoletja širili svoja območja.<ref name=NEJM2012/> Okuženi primati in ljudje so povečevali število krožečih virusov denge s t. i. procesom pomnoževanja.<ref name=Gubler376>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;376.</ref> Do okužb prihaja najpogosteje v urbanem okolju.<ref name=Gubler377>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;377.</ref> V zadnjih desetletjih se je zaradi širjenja vasi, naselij in mest na endemična območja ter zaradi večje mobilnosti ljudi število epidemij in krožečih virusov povečalo. Denga je bila nekoč omejena na Jugovzhodno Azijo, razširila pa se je na južno Kitajsko, države v Tihem oceanu in na Ameriko,<ref name=Gubler377/> in lahko pomeni grožnjo za Evropo.<ref name="#1"/> V Sloveniji so poročali o posameznih primerih denge pri popotnikih, ki so se vrnili iz endemičnih območij.<ref name=Ksela>Kšela J., Trampuž A., Pikelj F.: Denga pri slovenskih popotnikih po vrnitvi iz tropskih krajev. MED RAZGL 2003; 42: 91–98.</ref> == Zgodovina == Prvi zapis o verjetnem primeru denge je najti v kitajski medicinski enciklopediji [[Jin dinastija Jin|dinastije Jin]] (265–420 pr. n. št.), kjer omenjajo »vodni strup«, povezan z letečimi žuželkami.<ref name=EID06/><ref name=Gubler98>{{cite journal|author=Gubler DJ|title=Dengue and dengue hemorrhagic fever|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=11|issue=3|pages=480–96|date=julij 1998|pmid=9665979|pmc=88892|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20111025220433/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|url-status=dead}}</ref> Glavni prenašalec, ''A. aegypti'', se je razširil iz Afrike med 15. in 19. stoletjem, deloma zaradi povečane globalizacije, dodatno pa še zaradi [[trgovina s sužnji|trgovine s sužnji]].<ref name=NEJM2012/> Obstajajo opisi epidemij v 17. stoletju, vendar so med zgodovinskimi zapisi najbolj verodostojna poročila iz let 1779 in 1780, ko je epidemija denge zajela celotno Azijo, Afriko in Severno Ameriko.<ref name=Gubler98/> Od takrat do leta 1940 je do epidemij prihajalo redko.<ref name=Gubler98/> Leta 1906 so potrdili, da dengo prenašajo komarji ''Aedes'', leta 1907 pa so dokazali, da dengo – kot drugo bolezen, poleg rumene mrzlice – povzroča virus.<ref name=Henchal>{{cite journal|vauthors=Henchal EA, Putnak JR|title=The dengue viruses|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=3|issue=4|pages=376–96|date=October 1990|pmid=2224837|pmc=358169|url=http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|doi=10.1128/CMR.3.4.376|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725021730/http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|url-status=dead}}</ref> Nadaljnje preiskave, ki sta jih opravila [[John Burton Cleland]] in [[Joseph Franklin Siler]], so zaokrožile temeljno razumevanje poti, kako se denga prenaša.<ref name=Henchal/> Izrazito širjenje denge med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in po njej pripisujejo ekološkemu razdoru. Isti trendi so tudi pripeljali do širjenja različnih serotipov bolezni na nova področja in do nastanka hemoragične denge. O tej hudi obliki bolezni so prvič poročali na [[Filipini]]h leta 1953; bolezen je v sedemdesetih letih postala glavni vzrok [[umrljivost otrok|umrljivosti otrok]] in se je razširila na območje Tihega ocena in v obe Ameriki.<ref name=Gubler98/> Hemoragično dengo in sindrom šoka zaradi denge so prvič opazili v Srednji in Južni Ameriki leta 1981, kot je VMD-2 okužil ljudi, ki so bili nekaj let prej okuženi z VMD-1.<ref name=Gould/> === Izrazoslovje === Izvor izraza »denga« ni jasen, po eni razlagi naj bi ime izviralo iz [[Svahilščina|svahilskega]] izraza ''Ka-Dinga pepo'', ki opisuje bolezni, ki jih povzroča [[hudoben duh]].<ref name=EID06/> Svahilska beseda ''dinga'' morebiti izvira iz španske besede ''dengue'', to je muhast, pedanten, kar naj bi opisovalo hojo obolelega, ki ga zaradi denge bolijo kosti. Možno pa je, da se je španski izraz začel uporabljati zaradi podobno zveneče besede v svahilščini.<ref name=EID06>{{cite journal|author=Anonymous|title=Etymologia: dengue|journal=Emerg. Infec. Dis.|year=2006|volume=12|page=893|url=http://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol12no06/pdfs/etymology.pdf|issue=6|doi=10.3201/eid1206.ET1206}}</ref> Za sužnje v Zahodni Indiji, ki so se nalezli denge, so pravili, da imajo gizdalinsko držo in hojo [[dandy|dendija]], tako da so bolezen poznali kot »vročico gizdalinov« (''dandy fever'').<ref>{{navedi splet|author=Anonymous|url=http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|title=Definition of Dandy fever|work=MedicineNet.com|date=1998-06-15|accessdate=2010-12-25|archive-date=2011-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605231418/http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|url-status=dead}}</ref><ref name=Hal08>{{navedi knjigo|author=Halstead SB|title=Dengue (Tropical Medicine: Science and Practice)|publisher=Imperial College Press|location=River Edge, N.J|year=2008|pages=1–10|isbn=1-84816-228-6|url=http://books.google.com/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA1}}</ref> Izraz »kostolomna vročica« je prvi uporabil zdravnik in eden od [[Ustanovni očetje ZDA|ustanovnih očetov ZDA]] [[Benjamin Rush]], in sicer v poročilu iz leta 1780 o epidemiji leta 1789 v [[Filadelfija|Filadelfiji]]. V naslovu poročila je uporabil bolj formalen izraz »žolčna popuščajoča vročica«.<ref name=Barrett09>{{Navedi knjigo | author = Barrett AD| author2 = Stanberry LR | title = Cepiva za biodefense in v nastajajočih in zapostavljene bolezni | publisher = Akademska | lokacija = San</ref> Izraz denga se je začel splošno uporabljati šele po letu 1828.<ref name=Hal08/> Drugi zgodovinski izrazi so med drugim »Breakheart vročica« in »la dengue«.<ref name=Hal08/> Za hudo obliko bolezni, hemoragično dengo, se uporabljajo tudi izrazi, kot so »nalezljiva trombocitopenična purpura« in »filipinska«, »tajska« ali »singapurska hemoragična vročica«.<ref name=Hal08/> == Raziskave == [[Slika:Equipes usam técnicas de combate à dengue em Brasília.jpg| thumb | Javni zdravstveni delavci izpuščajo [[Drstenje (biologija)|mladice]] '' P.&nbsp;reticulata'' v [[umetno jezero]] na območju [[Lago Norte]] mesta [[Brasília]], Brazilija, v okviru prizadevanj za nadzor prenašalca]] Cilji raziskav za preprečevanje in zdravljenje denge vključujejo tudi različne načine nadzora nad prenašalcem,<ref name=WHOp71>[[# RefWHO2009|WHO (2009)]], p.&nbsp;71.</ref> razvoj cepiva in protivirusna zdravila.<ref name=WHOp137>[[#refWHO2009|WHO (2009)]] p. 137–146.</ref> Kar zadeva nadzor nad prenašalcem, se je za zmanjšanje števila komarjev uporabilo številne nove metod, tudi z nekaj uspeha, med njimi je omeniti naseljevanje gupijev ('' [[Poecilia reticulata]]'') ali [[členonožci|členonožcev]], to je živali, ki se hranijo z ličinkami komarja, v stoječe vode.<ref name=WHOp71/> Potekajo poskusi, v katerih populacijo komarjev okužijo z bakterijami rodu '' [[Wolbachia]]'', zaradi česar postanejo komarji delno odporni proti virusu denga.<ref name=NEJM2012/><ref>{{navedi novice|title='Bug' could combat dengue fever|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7804326.stm|date=2 January 2009|work=BBC NEWS|publisher=British Broadcasting Corporation}}</ref> Obstajajo tudi poskusi z gensko spremenjenimi moškimi komarji '' A. aegypti'', katerih potomci, po sprostitvi v okolje in parjenju s samicami niso sposobni leteli.<ref>{{navedi knjigo|last=Fong|first=I|title=Challenges in Infectious Diseases|year=2013|publisher=Springer|isbn=978-1-4614-4496-1|page=219|url=http://books.google.ca/books?id=Sh9ux4LRefsC&pg=PA219}}</ref> Trenutno potekajo programi za razvoj cepiva za denga, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe.<ref name=WHOp137/> Ena izmed bojazni pri tem je, da bi cepivo lahko povečalo tveganje za težko obliko bolezni zaradi ADE ([[od protiteles odvisno povečanje]]).<ref name=Webster>{{cite journal|author=Webster DP| author2 = Farrar J| author3 = Rowland-Jones S|title=Progress towards a dengue vaccine|journal=Lancet Infect Dis|volume=9|issue=11|pages=678–87|date=november 2009|pmid=19850226|doi=10.1016/S1473-3099(09)70254-3}}</ref> Idealno cepivo je varno, učinkovito po eni ali dveh injekcijah, zajema vse serotipe, ne prispeva k ADE, enostavno ga je prevažati in skladiščiti, in je tako cenovno kot tudi stroškovno učinkovito.<ref name=Webster/> V letu 2012 so bila številna cepiva v postopku testiranja.<ref name=WHO2012>{{navedi knjigo|title=Global Strategy For Dengue Prevention And Control|year=2012|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-4-150403-4|pages=16–17|url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75303/1/9789241504034_eng.pdf}}</ref><ref name=Webster/> Najbolj razvito od cepiv temelji na oslabljeni kombinaciji virusa rumene mrzlice in vsakega od štirih serotipov denga.<ref name=WHO2012/><ref>{{cite journal |vauthors=Guy B, Barrere B, Malinowski C, Saville M, Teyssou R, Lang J |title=From research to phase III: preclinical, industrial and clinical development of the [[Sanofi]] Pasteur tetravalent dengue vaccine |journal=Vaccine |volume=29 |issue=42 |pages=7229–41 |date=September 2011 |pmid=21745521 |doi=10.1016/j.vaccine.2011.06.094 }}</ref> Upati je, da bodo prvi izdelki so na voljo na tržišču leta 2015.<ref name=WHOp137/> Poleg prizadevanj za omejitev širjenja komarja ''Aedes'' in razvojnih raziskav za cepivo proti dengi, tečejo tudi projekti za [[protivirusno zdravilo]], ki bi se uporabljalo pri napadih denge in ki bi lahko preprečevalo resne zaplete.<ref name=Sampath>{{cite journal|author=Sampath A, Padmanabhan R|title=Molecular targets for flavivirus drug discovery|journal=Antiviral Res.|volume=81|issue=1|pages=6–15|date=januar 2009|pmid=18796313|pmc=2647018|doi=10.1016/j.antiviral.2008.08.004}}</ref><ref name=Noble>{{cite journal|author=Noble CG|author2= Chen YL|author3= Dong H|display-authors=etal|title=Strategies for development of Dengue virus inhibitors|journal=Antiviral Res.|volume=85|issue=3|pages=450–62|date=marec 2010|pmid=20060421|doi=10.1016/j.antiviral.2009.12.011}}</ref> Odkritje strukture virusnih proteinov bo lahko pomagalo razviti učinkovita zdravila.<ref name=Noble/> Obstaja več smiselnih tarč. Prvi cilj je zaviranje virusne [[od RNA odvisna RNA-polimeraza|RNApolimeraze]] (kodira jo NS5), ki kopira genski material virusa, z [[nukleozidni analog|analogi nukleozidov]]. Drugi cilj ali tarča raziskav so [[inhibitor proteaze (farmakologija)|inhibitorji]] virusne [[proteaza|proteaze]] (kodira jo NS3), ki bi [[spajanje|spajala]] virusove proteine.<ref name="pmid19519486">{{cite journal|author=Tomlinson SM|author2= Malmstrom RD|author3= Watowich SJ|title=New approaches to structure-based discovery of dengue protease inhibitors|journal=Infectious Disorders Drug Targets|volume=9|issue=3|pages=327–43|date=junij 2009|pmid=19519486}}</ref> Kot zadnji cilj so [[vstopni inhibitor]]ji, ki bi virusom preprečili, da pridejo v celico, ali pa inhibitorji procesa, ki [[Pet prime pokrov|pokriva 5′]] in ki je potreben za razmnoževanje virusa.<ref name=Sampath/> == Glej tudi == * [[Wolbachia]] * [[World mosquito program]] == Opombe == {{sklici|30em}} == Reference == {{Refbegin}} * <span id="refGubler2010" class="citation">{{navedi knjigo|author=Gubler DJ|editor=Mahy BWJ, Van Regenmortel MHV|title=Desk Encyclopedia of Human and Medical Virology|chapter=Dengue viruses|publisher=Academic Press|location=Boston|year=2010|isbn=0-12-375147-0|url=http://books.google.com/books?id=nsh48WKIbhQC&pg=PA372|pages=372–82}}</span> * <span id="refWHO2009" class="citation">{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|title=Dengue Guidelines for Diagnosis, Treatment, Prevention and Control|location=Geneva|publisher=World Health Organization|year=2009|isbn=92-4-154787-1|access-date=2013-10-10|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017230435/http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|url-status=dead}}</span> {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Sister project links |wikt=Dengue fever |commons=Category:Dengue fever |b= |n= |q= |s= |v= |voy=Dengue fever |species=no |d=no |display=Dengue fever }} * {{navedi splet|url=http://www.who.int/topics/dengue/en/|title=Dengue|publisher=[[World Health Organization|WHO]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/dengue/|title=Dengue|publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.hpa.org.uk/Topics/InfectiousDiseases/InfectionsAZ/DengueFever/|title=Dengue fever|publisher=UK [[Health Protection Agency]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.healthmap.org/dengue/|title=DengueMap|publisher=U.S. Centers for Disease Control and Prevention/[[HealthMap]]|accessdate=2011-06-27}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Zapostavljene tropske bolezni]] iqyfxmthnrx0riud761yfv7ujcdiv5w 6758732 6758731 2026-09-30T14:40:17Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +klasifikacija in zunanji viri 6758732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Denga | image = Denguerash.JPG | alt = Fotografija hrbta osebe s kožo z značilnim izpuščajem denge | caption = Značilni izpuščaj pri dengi | field = [[infektologija]] | synonyms = vročica denga, kostolomna vročica<ref name="WHO-Dengue-2023">{{cite web |date=17 March 2023 |title=Dengue and severe dengue |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/dengue-and-severe-dengue |access-date=10 February 2024 |website=World Health Organization |archive-date=14 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240314173620/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/dengue-and-severe-dengue |url-status=live }}</ref><ref name="Kularatne-2015">{{cite journal | vauthors = Kularatne SA | title = Dengue fever | journal = BMJ | volume = 351 | article-number = h4661 | date = September 2015 | pmid = 26374064 | doi = 10.1136/bmj.h4661 | s2cid = 1680504 }}</ref> | symptoms = vročina, glavobol, mišična in sklepna bolečina, izpuščaj. Lahko je huda, blaga ali asimptomatska.<ref name="WHO-Dengue-2023"/><ref name="Kularatne-2015" /> | complications = [[krvavitev]], [[trombocitopenija|nizka raven trombocitov]], [[šok (obtočila)|nevarno nizek krvni tlak]]<ref name="Kularatne-2015" /> | onset = 3–14 dni po izpostavitvi<ref name="Kularatne-2015" /> | duration = 2–7 dni<ref name="WHO-Dengue-2023"/> | causes = [[virus denge]], ki ga prenašajo [[komar]]ji iz rodu ''[[Aedes]]''<ref name="WHO-Dengue-2023"/> | risks = | diagnosis = zaznava [[protitelo|protiteles]] proti virusu ali njegovi [[RNK]]<ref name="Kularatne-2015" /> | differential = [[malarija]], [[rumena mrzlica]], [[virusni hepatitis]], [[leptospiroza]]<ref>{{cite book|title=Nelson Textbook of Pediatrics: The field of pediatrics|date=2016|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-1-4557-7566-8|page=1631|url=https://books.google.com/books?id=mseNCgAAQBAJ&pg=PA1631|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910145008/https://books.google.com/books?id=mseNCgAAQBAJ&pg=PA1631|archive-date=10 September 2017}}</ref> | prevention = [[cepivo proti dengi]], zmanjševanje izpostavljenosti komarjem<ref name="WHO-Dengue-2023"/><ref>{{cite news|author= East S|title=World's first dengue fever vaccine launched in the Philippines|url=https://edition.cnn.com/2016/04/06/health/dengue-fever-vaccine-philippines/|access-date=17 October 2016|publisher=CNN|date=6 April 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161018224555/http://edition.cnn.com/2016/04/06/health/dengue-fever-vaccine-philippines/|archive-date=18 October 2016}}</ref> | treatment = [[Zdravljenje#Podporno zdravljenje|podporno zdravljenje]], [[intravenska tekočina|intravenske tekočine]], [[transfuzija krvi|transfuzije krvi]]<ref name="Kularatne-2015" /> | medication = | prognosis = | frequency = 5 milijonov na leto (2023)<ref name="WHO-Global-Situation-2024">{{Cite web |title=Dengue- Global situation |url=https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2023-DON498 |access-date=13 February 2024 |website=World Health Organization |language=en |archive-date=13 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240213182201/https://www.who.int/emergencies/disease-outbreak-news/item/2023-DON498 |url-status=live }}</ref> | deaths = 5000 na leto (2023)<ref name="WHO-Global-Situation-2024" /> }} '''Denga''', znana tudi kot '''vročica denga''' ali '''kostolomna vročica''', je [[tropska bolezen]], ki jo povzroča [[virus denge]]. Simptomi bolezni so med drugim [[vročina]], [[glavobol]], bolečine v [[mišice|mišicah]] in [[sklepi]]h ter [[izpuščaj]], podoben izpuščaju pri [[ošpice|ošpicah]]. V majhnem številu primerov pride do smrtno nevarne '''hemoragične denge''', s [[krvavitev|krvavitvami]], nizko ravnjo [[kri|krvnih ploščic]] in puščanjem krvne plazme, ali pa do sindroma šoka zaradi denge, ki povzroči [[šok|nevarno nizek krvni tlak]]. Dengo prenaša več vrst [[komar]]jev iz [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Aedes]]'', predvsem '' [[Aedes aegypti|A. aegypti]]''. Virus ima štiri različne vrste; okužba z eno vrsto običajno povzroči vseživljenjsko [[imunost]] za to vrsto, vendar samo kratkoročno za druge. Okužba z drugo vrsto poveča nevarnost hudih zapletov. V svetu sta odobreni dve [[Cepivo|cepivi]] proti dengi, vendar v Sloveniji nista na voljo. Preventiva se osredotoča tudi na zmanjšanje habitatov in števila komarjev in na omejevanje izpostavljenosti pikom. Zdravljenje akutne denge je podporno, pri blagi ali zmerni bolezni z bodisi peroralno ali intravensko [[rehidracija|rehidracijo]], pri hujših primerih pa z [[intravenska aplikacija|intravensko]] apliciranimi tekočinami in [[transfuzija]]mi. [[Pojavnost]] denge se je od leta 1960 dramatično povečala na okoli 50–100 milijonov okužb letno. Zgodnji opisi bolezni izvirajo iz 1779, njen virusni vzrok in poti prenosa pa so pojasnili v začetku 20. stoletja. Denga je po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] postal svetovni problem, bolezen je [[endemija|endemična]] v več kot 110 državah. Poleg ukrepov proti komarjem potekajo raziskave na cepivu kot tudi na zdravilih, ki delujejo neposredno na virus. == Znaki in simptomi == [[Slika:Dengue fever symptoms.svg|thumb|300px|alt=Oris človeškega telesa s puščicami, ki kažejo na v različnih fazah vročice prizadete organe | Shematski prikaz simptomov denge]] Za dengo je značilno, da je 80 % prizadetih brez [[simptom]]ov ali pa kažejo le blage simptome, kot je vročina brez zapletov.<ref name=White10 /><ref name=WHOp14/><ref name=Euro10>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Pri nekaterih pride do hude bolezni (5 %), v redkih primerih pa do smrtno nevarnega razvoja bolezni.<ref name=White10/><ref name=Euro10/> [[Inkubacijska doba]] (čas med izpostavitvijo in nastopom simptomov) je 3–14 dni, najpogosteje pa 4–7 dni.<ref name=Gubler379>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str. 379.</ref> Zato je za popotnike ob povratku z endemičnih območij malo verjetno, da bi imel dengo, če do vročine in drugih simptomov ne pride v času 14 dni po prihodu domov.<ref name=Peads10/> Otroci imajo pogosto simptome, ki spominjajo na [[prehlad]] in [[gastroenteritis]] ([[bruhanje]] in [[driska]])<ref name=India10>{{cite journal|author=Varatharaj A|title=Encephalitis in the clinical spectrum of dengue infection|journal=Neurol. India|volume=58|issue=4|pages=585–91|year=2010|pmid=20739797|doi=10.4103/0028-3886.68655|url=http://www.neurologyindia.com/article.asp?issn=0028-3886;year=2010;volume=58;issue=4;spage=585;epage=591;aulast=Varatharaj}}</ref> in imajo večje tveganje za resne zaplete,<ref name=Peads10/><ref name=NEJM2012/> čeprav so začetni simptomi običajno blagi, vendar z visoko vročino. === Klinični potek === [[Slika:Course of Dengue illness.png|thumb|left|300px|Klinični potek vročine pri dengi.]] Značilni simptomi denge so nenaden nastop povišane telesne temperature, glavobol (običajno za očmi), bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaji. Alternativno ime za dengo, »kostolomna vročica«, izvira iz spremljajočih bolečin v mišicah in sklepih.<ref name=White10/><ref name=Chen>{{cite journal|author=Chen LH|author2= Wilson ME|title=Dengue and chikungunya infections in travelers|journal=Curr. Opin. Infect. Dis.|volume=23|issue=5|pages=438–444|date=oktober 2010|pmid=20581669 |doi=10.1097/QCO.0b013e32833c1d16}}</ref> Okužba poteka v treh fazah: faza vročine, kritična faza in faza okrevanja.<ref name=WHOp25>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str. 25–27.</ref> Vročinska faza se javlja z visoko vročino, lahko nad 40&nbsp;°C, spremljajo pa jo splošne bolečine in glavobol, kar običajno traja 2–7 dni.<ref name=WHOp25/><ref name=Chen/> Lahko tudi pride do bruhanja.<ref name=NEJM2012/> Pri 50–80 % obolelih s simptomi<ref name=Chen/><ref name=Fitz2009>{{navedi knjigo|editor=Wolff K |editor2 = Johnson RA |title=Fitzpatrick's color atlas and synopsis of clinical dermatology|url=https://archive.org/details/fitzpatrickscolo0000unse_o5p6 |year=2009|publisher=McGraw-Hill Medical|location=New York|isbn=978-0-07-159975-7|chapter=Viral infections of skin and mucosa|edition=6th|pages=810–2}}</ref> pride prvi ali drugi dan do znakov na koži, kot je [[rdečina]] na koži, ali kasneje (4.–7. dan) izpuščaj, podoben kot pri [[ošpice|ošpicah]].<ref name=Fitz2009/><ref name=ER2010>{{navedi knjigo|veditors=Knoop KJ, Stack LB, Storrow A, Thurman RJ |title=Atlas of emergency medicine|url=https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9 |year=2010|publisher=McGraw-Hill Professional|location=New York|isbn=0-07-149618-1|chapter=Tropical medicine|edition=3.| pages=[https://archive.org/details/atlasofemergency0000unse_r5l9/page/658 658]–9}}</ref> V tem stadiju se lahko pojavijo [[petehija|petehije]] (rdeče pikice na koži, ki ne izginejo pod pritiskom in do katerih pride zaradi pretrganih [[kapilare|kapilar]]),<ref name=WHOp25/>, ravno tako lahko pride do blagega krvavenja iz [[sluznice|sluznic]] v ustih in v nosu.<ref name=Peads10/><ref name=Chen/> Vročica je klasične dvofazne narave, poneha, potem pa se znova pojavi čez dan ali dva, pri čemer obstajajo velike razlike v pogostnosti tega vzorca.<ref name=ER2010/><ref name=Gould/> Pri nekaterih ljudeh bolezen napreduje do kritične faze v trenutku, ko vročica mine<ref name=NEJM2012/>, kar običajno traja dva dneva.<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do občutnega kopičenja tekočine v [[prsi]]h in [[trebušna votlina|trebušni votlini]] zaradi povečane prepustnosti kapilar in uhajanja tekočine iz njih. Posledici sta [[hipovolemija]] (zmanjšana prostornina krvi) in [[hipoperfuzija]] (zmanjšan dotok krvi v vitalne organe).<ref name=WHOp25/> V tej fazi lahko pride do disfunkcije organov in hude [[krvavitev|krvavitve]], navadno iz [[prebavila|prebavil]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> [[Sindrom šoka]] zaradi denge in krvavitev (hemoragična denga) se pojavita pri manj kot 5 % vseh bolnikov,<ref name=Peads10/> vendar pa so osebe, ki so že bili okužene z drugimi [[serotip]]i virusa denge (»sekundarna okužba«) izpostavljene večjemu tveganju.<ref name=Peads10/><ref name=Life10/> Ta kritična faza, četudi redka, se pojavlja pogosteje pri otrocih in mladih odraslih.<ref name=NEJM2012/> Sledi faza okrevanja, v kateri pride do resorpcije izgubljene tekočine v krvni obtok.<ref name=WHOp25/> To običajno traja dva do tri dni.<ref name=Peads10/> Izboljšanje je pogosto presenetljivo, lahko ga spremlja hudo [[srbenje]] in [[bradikardija|počasen srčni utrip.]]<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> Lahko se ponovno pojavi [[izpuščaj]] makulopapuloznega ali [[vaskulitis|vaskulitičnega]] tipa, ki mu sledi luščenje kože.<ref name=NEJM2012/> V tej fazi lahko pride do preobremenitve s tekočino (angl. "fluid overload"); če le-ta prizadene možgane in pride do [[možganski edem|možganskega edema]], lahko povzroči [[Spremenjena stopnja zavesti|zmanjšano stopnjo zavesti]] ali [[epileptični napad|epileptične napade]].<ref name=Peads10/> Občutek [[utrujenost (zdravstvo)|utrujenosti]] lahko pri odraslih traja tedne dolgo.<ref name=NEJM2012/> === Pridružene težave === Denga lahko občasno vpliva na nekatere druge [[organski sistem|sisteme v telesu]],<ref name=WHOp25/> bodisi samostojno ali skupaj s klasičnimi simptomi denge.<ref name=India10/> Zmanjšana raven zavesti se pojavlja pri 0,5–6 % hudih primerov, za kar je lahko vzrok [[encefalitis|okužba možganov]] z virusom ali posredno oslabitev vitalnih organov, kot na primer [[jetra|jeter]] ([[jetrna encefalopatija]]).<ref name=India10/><ref name=Gould>{{cite journal|author=Gould EA|author2= Solomon T|title=Pathogenic flaviviruses|journal=[[The Lancet]]|volume=371|issue=9611|pages=500–509|year=2008|pmid=18262042|doi=10.1016/S0140-6736(08)60238-X}}</ref> V zvezi z dengo so poročali o drugih nevroloških motnjah, kot sta recimo [[prečni mielitis|prečni (transverzalni) mielitis]] in [[Guillain-Barréjev sindrom]].<ref name=India10/> [[Miokarditis]] in [[akutna odpoved srca]] spadata med redke zaplete.<ref name=Peads10/><ref name=WHOp25/> == Povzročitelj == === Virologija === {{Main|virus denge}} [[Slika:Dengue.jpg|thumb|Posnetek virusa denge s transmisijskim elektronskim mikroskopom ([[virion]]i so gruča temnih pik v bližini središča).]] Virus denge (DENV) je [[RNK-virus]] iz družine ''[[Flaviviridae]]'', rodu ''[[flavivirus]]''.<segment 0045> Drugi člani istega rodu so [[virus rumene mrzlice]], [[virus zahodnega Nila]] ter virusi, ki povzročajo [[encefalitis Saint Louis]], [[japonski encefalitis]], [[meningoencefalitis]], [[bolezen kyasanurskega gozda]] in [[omska hemoragična mrzlica|omsko hemoragično mrzlico]].<ref name=Gould/> Večinoma jih prenašajo [[členonožci]] ([[komar]]ji ali [[klop]]i), zaradi česar jih tudi imenujejo [[arbovirus]]i (angl. ''ar''thropod-''bo''rne virus – tj. virus, ki ga prenašajo členonožci).<ref name=Gould/> [[Genom]] (dednina) virusa denge vsebuje približno 11.000 [[nukleotidna baza|nukelotidnih baz]], ki zapisujejo tri različne vrste beljakovinskih molekul (C, prM in E) za sestavo [[virion]]a in sedem drugih vrst beljakovinskih molekul (NS1, NS2a, NS2b, NS3, NS4A, NS4B, NS5), ki jih najdemo le v okuženih celicah gostiteljicah in ki so potrebne za podvojevanje virusa.<ref name=Life10>{{cite journal|vauthors=Rodenhuis-Zybert IA, Wilschut J, Smit JM |title=Dengue virus life cycle: viral and host factors modulating infectivity|journal=Cell. Mol. Life Sci.|volume=67|issue=16|pages=2773–86|date=August 2010|pmid=20372965|doi=10.1007/s00018-010-0357-z}}</ref><ref name=Guzman10>{{cite journal |vauthors=Guzman MG, Halstead SB, Artsob H, etal |title=Dengue: a continuing global threat|journal=Nature Reviews Microbiology|volume=8|issue=12 Suppl|pages=S7–S16|date=December 2010|pmid=21079655|doi=10.1038/nrmicro2460|url=http://www.nature.com/nrmicro/journal/v8/n12_supp/full/nrmicro2460.html}}</ref> Obstajajo štirje [[sev]]i virusa oziroma [[serotip]]i, in sicer VMD-1, VMD-2, VMD-3 in VMD-4.<ref name=WHOp14/> Razlike med serotipi temeljijo na njihovih [[antigen]]ih.<ref>{{navedi knjigo|last=Solomonides|first=Tony|title=Healthgrid applications and core technologies : proceedings of HealthGrid 2010|year=2010|publisher=IOS Press|location=Amsterdam|isbn=978-1-60750-582-2|page=235|url=http://books.google.ca/books?id=nf-Q0TYTS-0C&pg=PA235|edition=[Online-Ausg.].}}</ref> === Prenos === [[Slika:Aedes aegypti biting human.jpg|alt=Slika komarja ''Aedes aegypti'' med pikom|thumb|left|Egiptovski tigrasti komar (''Aedes aegypti'') se hrani na človeškem gostitelju.]] Virus denge se prenaša predvsem s komarji iz rodu ''[[Aëdes]]'', zlasti z [[egiptovski tigrasti komar|egiptovskim tigrastim komarjem]] (''Aëdes aegypti|A. aegypti'').<ref name=WHOp14>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;14–16.</ref> Ti komarji po navadi živijo med 35 ° južne in 35 ° severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]], pod [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 1000 m.<ref name=WHOp14/> Navadno pikajo čez dan, zlasti zgodaj zjutraj in zvečer,<ref name=WHOp59/><ref name=WHO2012/> vendar lahko pikajo in tako širijo okužbo v kateremkoli delu dneva skozi vse leto.<ref>{{navedi splet |url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |title=Travelers' Health Outbreak Notice |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |date=2. junij 2010 |accessdate=27.8.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100826005756/http://wwwnc.cdc.gov/travel/content/outbreak-notice/dengue-tropical-sub-tropical.aspx |archivedate=2010-08-26 |url-status=live }}</ref> Druge vrste ''Aëdes'', ki prenašajo bolezen, so med drugim ''[[Aëdes albopictus|A. albopictus]]'', ''[[Aëdes polynesiensis|A. polynesiensis]]'' in ''[[Aëdes scutellaris|A. scutellaris]]''.<ref name=WHOp14/> Ljudje so glavni [[gostitelj (biologija)|gostitelj]] virusa,<ref name=WHOp14/><ref name=Gould/> vendar pa kroži tudi med drugimi [[primat]]i.<ref>{{navedi splet|title=Vector-borne viral infections|url=http://www.who.int/vaccine_research/diseases/vector/en/index1.html|publisher=World Health Organization|accessdate=17. 1. 2011}}</ref> Do okužbe lahko pride z enim samim pikom.<ref name=Yellow10>{{navedi splet|url=http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2010/chapter-5/dengue-fever-dengue-hemorrhagic-fever.aspx|title=Chapter 5 – dengue fever (DF) and dengue hemorrhagic fever (DHF)|work=2010 Yellow Book|author=Center for Disease Control and Prevention|accessdate=23. 12. 2010}}</ref> Samica komarja, ki posrka kri osebe, okužene z vročico denga, med začetno dvo- do desetdnevno vročinsko fazo, se sama okuži z virusom, ki se naseli v celicah njene črevesne stene.<ref>{{navedi knjigo|editor-last=St. Georgiev |editor-first=Vassil |title=National Institute of Allergy and Infectious Diseases, NIH.|year=2009|publisher=Humana|location=Totowa, N.J.|isbn=978-1-60327-297-1|page=268|url=http://books.google.ca/books?id=pymSBkVU-FsC&pg=PA268|edition=1}}</ref> V času približno 8–10 dni se virus razširi v druga tkiva, med drugim v [[slinavka|slinavke]], od koder se začne sproščati v komarjevo slino. Na komarja, ki ostane okužen vse življenje, virus zgleda nima škodljivih učinkov. Egiptovski tigrasti komar najraje odlaga svoja jajčeca v umetna vodna zajetja, najraje živi v neposredni bližini ljudi in raje se hrani na njih kot na drugih [[vretenčar]]jih.<ref>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], pp.&nbsp;377–378.</ref> Denga se lahko prenese tudi prek okuženih [[krvni proizvodi|izdelkov iz krvi]] in [[presaditev organa|presajenih organov]].<ref>{{cite journal|vauthors=Wilder-Smith A, Chen LH, Massad E, Wilson ME |title=Threat of dengue to blood safety in dengue-endemic countries|journal=Emerg. Infect. Dis.|volume=15|issue=1|pages=8–11|date=January 2009|pmid=19116042|pmc=2660677|doi=10.3201/eid1501.071097|url=http://www.cdc.gov/eid/content/15/1/8.htm}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Stramer SL, Hollinger FB, Katz LM, etal |title=Emerging infectious disease agents and their potential threat to transfusion safety|journal=Transfusion|volume=49 Suppl 2|pages=1S–29S|date=August 2009|pmid=19686562|doi=10.1111/j.1537-2995.2009.02279.x}}</ref> V državah, kot je [[Singapur]], kjer je denga endemična, se ocenjuje tveganje okuženosti krvi na 1,6 do 6 na 10.000 [[transfuzija krvi|transfuzij]].<ref>{{cite journal|vauthors=Teo D, Ng LC, Lam S |title=Is dengue a threat to the blood supply?|journal=Transfus Med|volume=19|issue=2|pages=66–77|date=April 2009|pmid=19392949|pmc=2713854|doi=10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1365-3148.2009.00916.x/full}}</ref> Poročali so tudi o [[Vertikalni prenos|vertikalnem prenosu]] (z matere na otroka) med [[nosečnost]]jo ali pri [[porod]]u<ref name="pmid20130380">{{cite journal |author=Wiwanitkit V |title=Unusual mode of transmission of dengue |journal=Journal of Infection in Developing Countries |volume=4 |issue=1 |pages=51–54 |year=2010 |pmid=20130380 |doi= |url=http://www.jidc.org/index.php/journal/article/view/20130380}}</ref> o drugih načinih prenosa z osebe na osebo, gre pa za zelo neobičajne primere.<ref name=Chen/> Genetskae variacije virusov denge so specifične za določno regijo, kar kaže, da je razširjanje na nova področja razmeroma redko, kljub temu, da se denga v zadnjih desetletjih pojavlja v novih regijah.<ref name=NEJM2012/> === Dovzetnost === Huda bolezen je pogostejša pri dojenčkih in majhnih otrocih in za razliko od mnogih drugih okužb pogostejša pri otrocih, ki so razmeroma dobro hranjeni.<ref name=Peads10/> Drugi [[dejavnik tveganja|dejavniki tveganja]] za hudo bolezen so poleg tega ženski spol, visok [[indeks telesne mase]]<ref name=NEJM2012/> in visoko [[virusno breme]]<ref name=Martina09/>. Celoten spekter bolezni lahko sicer povzroči vsak od serotipov,<ref name=Life10/> vendar predstavlja tudi serotip virusa dejavnik tveganja.<ref name=NEJM2012/> Tako na primer serotipu 4 pripisujejo večjo [[nevrotropnost]], serotipu 2 pa večjo verjetnost razvoja hemoragične oblike bolezni.<ref name=Ksela/> Predvidevajo, da okužba z enim od serotipov povzroči vseživljenjsko imuniteto za ta tip, pred ostalimi tremi pa nudi le kratkotrajno zaščito.<ref name=WHOp14/><ref name=Chen/> Tveganje za hudo bolezen se zaradi sekundarne infekcije poveča, če se oseba, ki je že bila prej izpostavljena serotipu VMD-1, okuži s serotipom VMD-2 ali VMD-3, ali če se oseba, že prej izpostavljena VMD-3, okuži kasneje še z VMD-2.<ref name=Guzman10/> Denga je lahko smrtno nevarna pri ljudeh s [[kronična bolezen|kronično boleznijo]], kot sta [[sladkorna bolezen]] in [[astma]].<ref name=Guzman10/> [[Polimorfizem (biologija)|Polimorfizmi]] (običajne različice) določenih [[gen]]ov so bili povezani s povečanim tveganjem za hude zaplete pri dengi. Gre na primer za gene za beljakovine, kot so [[tumorje nekrotizirajoči faktor alfa|TNF-α]], [[manan vežoči lektin]],<ref name=White10/> [[CTLA4]], [[transformirajoči rastni faktor beta|TGF-β]],<ref name=Life10/> [[DC-SIGN]], [[PLCE1]] in določene oblike [[humani levkocitni antigeni|humanih levkocitnih antigenov]] (HLA) genskih različic [[HLA-B]].<ref name=NEJM2012/><ref name=Guzman10/> Kaže, da pogosta genetska okvara pri Afričanih, poznana kot [[pomanjkanje glukoza-6-fosfat-dehidrogenaza]], povečuje tveganje.<ref name=Martina09>{{cite journal|vauthors=Martina BE, Koraka P, Osterhaus AD|title=Dengue virus pathogenesis: an integrated view|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=22|issue=4|pages=564–81|date=October 2009|pmid=19822889|pmc=2772360|doi=10.1128/CMR.00035-09|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110518195657/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/22/4/564|url-status=dead}}</ref> Polimorfizmi v genih za [[receptor za vitamin D]] in [[Fc-receptor|FcγR]] naj bi nudili zaščito pred hudo obliko bolezni ob sekundarni okužbi z dengo.<ref name=Guzman10/> == Mehanizem == Po piku okuženega komarja virus zaide v človekovo kožo skupaj s komarjevo slino<!-- <ref name=Martina09/> --> in se veže na [[bele krvničke]] ter vstopi vanje. Medtem ko okužene bele krvničke potujejo po vsem telesu, se virus v njih namnožuje.<!-- <ref name=Martina09/> --> Bele krvničke se na virus odzovejo s proizvodnjo raznih signalnih beljakovin, kot so [[citokin]]i in [[interferon]]i, ki so odgovorni za številne simptome, kot so vročina, gripi podobni simptomi in hude bolečine <!-- <ref name=Martina09/> --> V primeru hude okužbe se proizvodnja virusa v telesu močno poveča, kar lahko prizadene številne druge organe (na primer [[jetra]] in [[kostni mozeg]]). Tekočina v krvi zaradi [[endotelijska disfunkcija|endotelijske disfunkcije]] pronica skozi stene majhnih krvnih žil v telesne votline.<!-- <ref name=Martina09/> --> Zaradi tega po krvnih žilah kroži manj krvi in krvni tlak pade tako nizko, da ne more več zagotoviti dovolj krvi za vitalne organe. Poleg tega disfunkcija kostnega mozga zaradi okužbe [[stromalne celice|stromalnih celic]] povzroči upad števila [[krvna ploščica|krvnih ploščic]] (trombocitov), ki so potrebni za učinkovito strjevanje krvi, kar poveča tveganje za krvavitve, drugi glavni zaplet pri dengi.<ref name=Martina09/> === Replikacija virusa === Ko je enkrat v koži, se virus denge veže na [[Langerhansove celice]] (populacija [[dendritične celice|dendritičnih celic]] v koži, ki prepoznava povzročitelje bolezni).<ref name=Martina09/> Virus prek [[prek receptorja posredovana endocitoza|endocitoze]] vstopi v celice, tako da se virusne beljakovine vežejo na [[membranska beljakovina|membranske beljakovine]] na Langerhansovih celicah, natančneje na [[lektin vrste C]], imenovan DC-SIGN, [[receptor manoze]] in [[CLEC5A]].<ref name=Life10/> DC-SIGN, nespecifičen receptor dendritičnih celic za tuje snovi, naj bi bil glavna vstopna točka.<ref name=Guzman10/> Dendritična celica se napoti do najbližje [[bezgavka|bezgavke]]. Medtem pride v mešičkih, ki se nahajajo na membranah [[endoplazemski retikulum|endoplazemskega retikuluma]], do prevajanja virusnega genoma in celični aparat za tvorjenje beljakovin začne ustvarjati nove virusne beljakovine, ki replicirajo virusno [[RNK]] in začenjajo oblikovati nove virusne delce. Nezreli virusni delci se prenesejo v [[Golgijev aparat]], ki je tisti del celice, kjer nekatere izmed virusnih beljakovin dobijo potrebne verige sladkorja (nastanejo [[glikoprotein]]i). Novi virusi, ki so sedaj zreli, se preselijo v brste na površini okužene celice in se sprostijo z [[eksocitoza|eksocitozo]] in lahko nato vstopijo v druge bele krvne celice, npr. v [[monocit]]e in [[makrofag]]e.<ref name=Life10/> Prvi odziv celic na okužbo je proizvodnja interferona, [[citokini|citokina]], ki aktivira vrsto obrambnih mehanizmov [[prirojeni imunski sistem|prirojenega imunskega sistema]] pred virusno okužbo, s tem da poveča proizvodnjo velike skupine proteinov, ki jih posreduje [[signalna pot JAK-STAT]]. Nekateri serotipi virusa denge naj bi imeli mehanizme, ki ta proces upočasnjujejo. Interferon aktivira tudi [[pridobljeni imunski sistem]], kar vodi do proizvodnje protivirusnih [[protitelesa|protiteles]] ter [[limfocit T|limfocitov T]], ki neposredno napadajo vsako celico, ki je okužena z virusom.<ref name=Life10/> Nastajajo različna protitelesa; nekatera od njih se tesno vežejo na virusne proteine ​​in jih usmerjajo v [[fagocitoza|fagocitozo]] (specializirane celicah, imenovane fagociti, jih požrejo in uničijo), nekateri pa virus vežejo slabše in kot zgleda povzročijo, da zaidejo tako označeni virusi v predele fagocitov, kjer ne pride do uničenja, temveč do nadaljnjega razmnoževanja.<ref name=Life10/> === Huda bolezen === Ni povsem jasno, zakaj sekundarna okužba z drugačnim sevom virusa denga lahko vodi do hemoragične vročice denga in do šok sindroma. Največ zagovornikov ima hipoteza je, da gre za [[od protiteles odvisno ojačenje]] (ADE - antibody-dependent enhancement). Natančen mehanizem ADE ni jasen. Lahko je posledica šibke vezave protiteles, ki ne nevtralizirajo, in transporta belih krvnih celic, ki so zaužile virus, v napačen oddelek za uničenje.<ref name=Life10/><ref name=Guzman10/> Obstaja sum, da ADE ni edini mehanizem, ki vodi pri dengi do hudih zapletov,<ref name=White10/> in različno usmerjene raziskave so ugotovile, da morajo pri tem igrati vlogo tudi celice T in topni dejavniki, kot so citokini in [[komplementarni sistem]].<ref name=Martina09/> Za hudo obliko bolezni so značilni problemi zaradi prepustnosti kapilar (delež tekočin in beljakovin, ki jih kri običajno vsebuje, za katerega so propustne) in nerednega [[koagulacija|strjevanja krvi.]] <ref name=India10/><ref name=NEJM2012/><!--NEJM specifies upon the capillary/microvasculature--> Te spremembe so videti povezane s porušenim stanjem endoteljskega [[glikokaliks]]a, ki deluje kot [[molekulsko sito|molekulski filter]] za sestavine krvi.<ref name=NEJM2012/> Vzrok za puščajoče kapilare (in kritično fazo) je po mnenju odziv imunskega sistema.<ref name=NEJM2012/> Drugi pomembni procesi so med drugim okužene celice, ki postanejo [[nekroza|nekrotične]]— ki s tem vplivajo tako na strjevanje krvi kot na [[fibrinoliza|fibrinolizo]] (nasprotujoči si sistemi za strjevanje krvi in ​​za razgradnjo krvnega strdka) — in nizko število trombocitov v krvi, kot eden od dejavnikov pri normalnem strjevanju krvi.<ref name=Martina09/> == Diagnoza == {| class = "wikitable" style = "float: right; margin-left: 15px; text-align: center" |- | style="background: # b0cbe5;" colspan="5" | '''Opozorilni znaki''' <ref name=NEJM2012/><ref name=WHOp10/> |- | Slabšajoče se bolečine v trebuhu |- | Neprekinjeno bruhanje |- | Razširjena jetra |- | Krvavitev iz sluznic |- | Visok [[hematokrit]] z nizkimi [[trombociti]] |- | Pobitost ali nemir |- | [[seroza tekočina|Serozni]] izlivi |- |} Diagnozo denge se običajno postavlja klinično na podlagi ugotovljenih simptomov in [[fizični pregled|fizičnega pregleda]]; to velja zlasti na endemičnih področjih.<ref name=White10>{{cite journal|vauthors=Whitehorn J, Farrar J |title=Dengue|journal=Br. Med. Bull.|volume=95|pages=161–73|year=2010|pmid=20616106|doi=10.1093/bmb/ldq019}}</ref><ref name=WHOp14/><ref>{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=2010-03-11|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref> Vendar pa je bolezen v začetku težko razlikovati od drugih [[virusne okužbe|okužb z virusom]].<ref name=Peads10/> Osnova za verjetno diagnozo je ugotovljena vročica in dva od naslednjih simptomov: [[slabost]] in bruhanje, izpuščaj, posplošene bolečine, [[levkopenija|nizko število belih krvnih celic]], pozitiven [[tourniquet|test z manšeto]], pri osebi pa, ki živi v [[endemična (epidemiologija)|endemičnem]] okolju, katerikoli od pomembnih znakov (glej tabelo).<ref name=WHOp10/> Opozorilni znaki se običajno pojavijo pred nastopom hude oblike denge.<ref name=WHOp25/> Pri testu z manšeto, ki je še posebno koristen v okoljih, kjer laboratorijske preiskave brez nadaljnjega niso dostopne, se uporablja [[Sphygmomanometer|sfigmomanometer]] (tj. merilnik za krvni tlak na manšeto) pet minut dolgo pri tlaku med [[krvni tlak|diastoličnim]] in sistoličnim tlakom, nakar se prešteje vse sledi štetje vseh [[petehialne krvavitve]]; če gre za večje število, je diagnoza za dengo verjetnejša, prag je pri okoli 10 do 20 na 2,5&nbsp;cm<sup>2</sup> (1 palec<sup>2</sup>).<ref name=WHOp25/><ref>{{navedi knjigo|last=Halstead|first=Scott|title=Tropical medicine |volume=5 |year=2008|publisher=Imperial College Press|isbn=978-1-84816-229-7|page=429|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA429}}</ref><ref>{{navedi knjigo|editor-last=Halstead|editor-first=Scott B.|title=Dengue|year=2008|publisher=Imperial College Press|location=London|isbn=978-1-84816-228-0|page=180|url=http://books.google.ca/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA180}}</ref> Diagnozo je treba vzeti v obzir pri vsakomur, ki dobi vročino v času dveh tednov po prihodu iz [[tropi|tropskih]] ali [[subtropi|subtropskih]] področij.<ref name=NEJM2012>{{cite journal |author1=Simmons CP |author2=Farrar JJ |author3=Nguyen vV |author4=Wills B |title=Dengue |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2012-04-12_366_15/page/1422 |journal=N Engl J Med |volume=366 |issue=15 |pages=1423–32 |date=April 2012 |pmid=22494122 |doi=10.1056/NEJMra1110265}}</ref> Dengo je pri tem težko razločevati od bolezni [[čikenganja]], podobne virusne okužbe s številnimi identičnimi simptomi in prisotnostjo v istih delih sveta kot denga.<ref name=Chen/> Pogosto so potrebne preiskave, da se izključi druge možnosti s podobnimi simptomi, kot so [[malarija]], [[leptospiroza]], [[virusna hemoragična mrzlica]], [[tifus]], [[meningokokno obolenje]] [[ošpice]] in [[gripa]].<ref name=Peads10/><ref name=WHOp90/> Z laboratorijskimi preiskavami se značilne spremembe najhitreje zazna kot nizko število belih krvnih celic, ki mu nato lahko sledi [[trombocitopenija|nizko število trombocitiov]] in [[metabolična acidoza]].<ref name=Peads10/> Zmerno povišana raven [[aminotransferazalaminotransferaze]] ( [[aspartat transaminaza|AST]] in [[alanin transaminaza|ALT]]) v jetrih je pogosto povezano z nizkim številom trombocitov in belih krvnih celic.<ref name=NEJM2012/> Pri hudi obliki bolezni ima uhajanje plazme za posledico [[hemokoncentracija|hemokoncentracijo]] (ki jo je zaznati kot povišan [[hematokrit]]) in kot [[hipoalbuminemija|hipoabuminemijo]].<ref name=Peads10/> [[Plevralni izliv]] ali [[ascites]] je mogoče ugotoviti s kliničnim pregledom, če gre za večji primer,<ref name=Peads10/> dokaz tekočine z [[medicinski Ultrazvok|ultrazvokom]] pa lahko pomaga pri zgodnjem odkritju šok sindroma zaradi denge. <ref name=White10/><ref name=Peads10/> Uporabnost ultrazvoka je omejena, saj v mnogih okoljih ni na razpolago.<ref name=White10/> Šok sindrom pri dengi nastopi, če [[tlak utripa]] pade ≤ 20&nbsp;mmHg, s spremljajočim propadom perifernega ožilja.<ref name=NEJM2012/> Periferni vaskularni kolaps je pri otrocih mogoče ugotoviti na osnovi zapoznelega [[polnjenje kapilar|polnjenja kapilar]], hitrega srčnega utripa ali hladnih okončin.<ref name=WHOp25/> === Razvrstitev === [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 2009 za dengo sprejela razvrstitev v dve skupini: nezapleteno in hudo.<ref name=White10/><ref name=WHOp10>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp. 10–11.</ref> Ta razvrstitev nadomešča klasifikacijo WHO iz leta 1997, ki jo je bilo treba poenostaviti, saj so ugotovili, da je preveč restriktivna, četudi se starejša razvrstitev še vedno pogosto uporablja,<ref name=WHOp10/> med drugim še leta 2011 tudi v regionalnem uradu Svetovne zdravstvene organizacije za jugovzhodno Azijo.<ref>{{navedi knjigo|title=Comprehensive guidelines for prevention and control of dengue and dengue haemorrhagic fever.|publisher=World Health Organization Regional Office for South-East Asia|location=New Delhi, India|year=2011|isbn=978-92-9022-387-0|page=17|url=http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|edition=Rev. and expanded.|access-date=2013-10-10|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518201233/http://203.90.70.117/PDS_DOCS/B4751.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot huda oblika denge se šteje bolezen, povezana s hudo krvavitvijo, hudo disfunkcijo organov ali resnim puščanjem plazme, vse ostale primere se šteje med nezapleteno skupino.<ref name=WHOp10/> Razvrstitev iz leta 1997 je denga delila v nediferencirano vročico, dengo in hemoragično dengo.<ref name=Peads10>{{cite journal|author=Ranjit S|author2= Kissoon N|title=Dengue hemorrhagic fever and shock syndromes|journal=Pediatr. Crit. Care Med.|date=januar 2011|pmid=20639791|doi=10.1097/PCC.0b013e3181e911a7 |volume=12|pages=90–100|issue=1}}</ref><ref name=WHO97/> Hemoragično dengo se je dodatno razvrščevalo v razrede I-IV. Pri razredu I gre za enostavne modrice ali pozitiven test z manšeto pri osebi, ki ima povišano telesno temperaturo, razred II pomeni prisotnost spontanih krvavitev v kožo in drugam, za razred III pa so značilni klinični znaki šoka in pri razredu IV je šok tako hud, da krvnega tlaka in [[utrip]]a ni mogoče zaznati.<ref name=WHO97>{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://www.who.int/csr/resources/publications/dengue/012-23.pdf|chapter=Chapter 2: clinical diagnosis|title=Dengue haemorrhagic fever: diagnosis, treatment, prevention and control|edition=2.|location=Geneva|publisher=World Health Organization|pages=12–23|year=1997|isbn=92-4-154500-3}}</ref> Razreda III in IV se nazivata »šok sindrom denga«.<ref name=WHOp10/><ref name=WHO97/> === Laboratorijski testi === [[Slika:Dengue testing.png|thumb | Ko laboratorijski testi za dengo postanejo pozitivni, pri čemer pomeni dan nič začetek simptomov, se 1. se nanaša na primarno okužbo in 2. na sekundarne infekcije.<ref name=NEJM2012/>]] Diagnozo denge se lahko potrdi z mikrobiološkim testom v laboratoriju.<ref name=WHOp10/><ref>{{cite journal|last=Wiwanitkit|first=V|title=Dengue fever: diagnosis and treatment.|journal=Expert review of anti-infective therapy|date=julij 2010 |volume=8|issue=7|pages=841–5|pmid=20586568}}</ref> To je mogoče doseči z izolacijo virusa v [[celična kultura|celični kulturi]], [[Test nukleinske kisline|dokazom na nukleinsko kislino]] s pomočjo [[verižna reakcija s polimerazo|PCR]] in dokazom za virusni [[antigen]] (kot na primer s testom [[NS1 antigen test|NS1]]) ali specifično [[(serologija|serologijo]] na protitelesa).<ref name=Guzman10/><ref name=WHOp90>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;90–95.</ref> Izolacija virusa in detekcija nukleinske kisline sta natančnejša kot dokazovanje na osnovi antigena, vendar ti testi zaradi večjih stroškov niso splošno dostopni.<ref name=WHOp90/> Detekcija NS1 med vročinsko fazo primarne okužbe lahko znaša nad 90%, vendar pa je samo 60-80% v naslednjih okužbah.<ref name=NEJM2012/> Vsi testi so lahko v zgodnjih fazah bolezni negativni.<ref name=Peads10/><ref name=Guzman10/> PCR in detekcija antigena na virus sta prvih sedem dni natančnejša.<ref name=NEJM2012/> 2012 so predstavili test PCR, ki lahko deluje na opremi za diagnozo gripe; verjetno dostop do diagnoze na osnovi PCR lažji.<ref>{{navedi splet|title=New CDC test for dengue approved|url=http://www.cdc.gov/media/releases/2012/p0620_dengue_test.html|publisher=Centers for Disease Control and Prevention|date=20. junij 2012}}</ref> Z izjemo serologije imajo ti laboratorijski testi diagnostično vrednost samo v akutni fazi bolezni. Testi na denga virus specifična protitelesa, vrste [[IgG]] in [[IgM]], so lahko koristni, če je treba v kasnejših stopnjah okužbe potrditi diagnozo. Tako IgG kot IgM se začne proizvajati po 5–7 dneh. Najvišje ravni ([[titer|titra]] IgM se zazna po primarni okužbi, vendar pa se IgM proizvaja tudi ob ponovni infekciji. IgM 30-90 dni po primarni okužbi ni mogoče več zaznati, pri ponovni okužbi bolj zgodaj. Nasprotno je IgG mogoče ugotoviti še več kot 60 let, tako da je, v odsotnosti simptomov, koristen pokazatelj pretekle okužbe. Po primarni okužbi doseže IgG najvišjo raven v krvi po 14-21 dneh. V kasnejših ponovnih okužbah do najvišje ravni prihaja hitreje in titri so običajno višji. Tako IgG kot IgM zagotavljata zaščitno imunost na serotip virusa okužitelja.<ref name=Chen/><ref name=Guzman10/><ref name=Gubler10/> Laboratorijski test na protitelesa IgG in IgM lahko navzkrižno reagira z drugimi flavivirusi in lahko povzroči lažen pozitiven izid po nedavnih okužbah ali cepljenju z virusom rumene mrzlice ali japonskega encefalitisa.<ref name=NEJM2012/> Detektirati samo IgG je brez diagnostičnega pomena, razen v primeru, da se vzorci krvi odvzamejo 14 dni narazen in se ugotovi več kot štirikratno povečanje ravni specifičnega IgG. Pri osebi s simptomi ima dokaz IgM diagnostičen pomen.<ref name=Gubler10>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], p.&nbsp;380.</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Vector Control.jpg|alt=črno-bela fotografija ljudi pri zasipanju kanala s stoječo vodo|thumb|1920 - fotografija prizadevanj, da se razprši stoječe vode in s tem zmanjša populacijo komarjev]] Za virus denge sta v svetu odobreni dve vrsti [[Cepivo|cepiva]],<ref name="ECDC-Factsheet-2023">{{navedi splet |date=7 August 2023 |title=Factsheet about dengue |url=https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |access-date=8 March 2024 |website=www.ecdc.europa.eu |language=en |archive-date=25 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240225174109/https://www.ecdc.europa.eu/en/dengue-fever/facts |url-status=live }}</ref> vendar v Sloveniji nista na voljo. Cepljenje se sicer priporoča zlasti pred ponovnim potovanjem na tvegana območja za okužbo z virusom denge, za osebe, ki so že bile okužene z enim od štirih serotipov virusa denge, da se prepreči ponovna okužba, ki lahko poteka v hujši obliki. Korist cepljenja je nižja pri potnikih, ki predhodno še niso bili okuženi z virusom denge.<ref>{{Navedi splet|url=https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|title=Denga|date=27. 1. 2026|accessdate=12. 7. 2026|website=www.nijz.si|archive-date=2026-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20260715023102/https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/denga/|url-status=dead}}</ref> Preventiva se osredotoča tudi na nadzor in zaščito pred piki komarjev prenositeljev.<ref name="WHOp59">[[#refWHO2009|WHO (2009)]], pp.&nbsp;59–60.</ref> Svetovna zdravstvena organizacija priporoča celosten program nadzora nad prenašalci, ki ga sestavlja naslednjih pet elementov: # svetovanje, mobilizacija družbe in zakonodaja z namenom podpore organom javnega zdravja in skupnostim, # sodelovanje med zdravstvenim in drugimi (javnimi in zasebnimi) sektorji # integriran pristop k nadzoru nad boleznijo, z optimizirano izrabo virov, # odločanje na temelju dokazov, s čimer se zagotovi, da so vsi ukrepi ustrezno usmerjeni in # krepitev kapacitet, da se zagotovi ustrezen odziv na kraju samem.<ref name="WHOp59" /> Primaren ukrep za zatiranje ''A. aegypti'' je odstranjevanje njegovih [[habitat (ekologija)|habitatov]].<ref name="WHOp59" /> To se dosega tako, da se na prizadetih območjih praznijo vsebniki z vodo ali da jim dodajo [[insekticid]]e ali sredstva za [[Biološki nadzor škodljivcev|biološko kontrolo]],<ref name="WHOp59" /> razprševanje [[organofosfat]]nih ali [[piretroid]]nih insekticidov pa ne velja za učinkovito.<ref name="#1">{{cite journal|author=Reiter P |title=Yellow fever and dengue: a threat to Europe?|journal=Euro Surveill |date=11 March 2010|volume=15|issue=10|pages=19509|pmid=20403310 | url=http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=19509}}</ref>Glede na pomisleke zaradi negativnega vpliva insekticidov na zdravje in zaradi večjih logističnih težav v zvezi z z nadzorom učinkovin je najprimernejša metoda nadzora spreminjanje okolja, tako da se zmanjša obseg odprtih voda.<ref name="WHOp59" /> Ljudje lahko preprečijo pike komarjev z nošenjem oblačil, ki v celoti pokrivajo kožo, uporabo [[mreže proti komarjem|mrež proti komarjem]] med spanjem in z nanašanjem [[Odganjalo|odganjal]] oziroma sredstev proti mrčesu ([[DEET]] je najučinkovitejši).<ref name="Yellow10" /> == Zdravljenje == Proti dengi ni poznanih posebnih [[protivirusno zdravilo|protivirusnih zdravil]], pomembno pa je pri bolezni ohranjati tekočinsko ravnovesje.<ref name=NEJM2012/> Zdravljenje je odvisno od simptomov, od [[peroralna rehidracije|peroralne rehidracijw]] na domu z natančnim spremljanjem, do hospitalizacije z dajanjem [[intravenska aplikacija|intravenskih tekočin]] in [[transfuzija krvi|krvne transfuzije]].<ref name=WHOp32>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;32–37.</ref> Osnova za odločitev za napotitev v bolnišnico je običajno prisotnost »opozorilnih znakov«, navedenih v zgornji preglednici, posebno še pri osebah s predhodno prisotnimi zdravstvenimi težavami.<ref name=Yellow10/> Intravenska hidracija je običajno potrebna le dan ali dva.<ref name=WHOp32/> Nadomeščanje tekočin se uravnava glede na izločanje seča (0,5–1&nbsp;mL/kg/h), stabilnost [[vitalni znak|vitalnih znakov]] in normalizacijo [[hematokrit]]a.<ref name=Peads10/> Gede na tveganje za krvavitve se je treba izogibati invazivnim medicinskim posegom, kot so [[nazogastrična intubacija]], [[intramuskularna injekcija|intramuskularno injiciranje]] in predrtje arterije.<ref name=Peads10/> [[Paracetamol]] (acetaminofen) se uporablja proti vročini in slabemu počutju, [[nesteroidni antirevmatik|nesteroidnim antirevmatikom]], kot sta [[ibuprofen]] in [[aspirin]], pa se je treba izogibati, saj lahko povečajo tveganje za krvavitev.<ref name=WHOp32/> Pri bolnikih z nestabilnimi vitalnimi znaki se zaradi grozečega nižanja hematokrita s transfuzijami začne zgodaj in se ne čaka, da koncentracija [[hemoglobin]]a pade pod sicer določene vrednosti za uvedbo transfuzije.<ref name=WHOp40>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;40–43.</ref> Priporočeno je nadomeščanje s [[Koncentrirani eritrociti|koncentriranimi eritrociti]] ali [[kri|celotno krvjo]], dajanje [[trombocit]]ov in [[Krvna plazma|sveže zamrznjene plazme]] pa običajno ni primerno.<ref name=WHOp40/> Med fazo okrevanja se dajanje intravenske tekočine preneha, da ne pride do preobremenitve s tekočino oziroma [[hipervolemija|hipervolemije]].<ref name=Peads10/> Če do preobremenitve tekočine pride, vitalni znaki pa so stabilni, je treba le prekiniti aplikacijo tekočin.<ref name=WHOp40/> Če je oseba zunaj kritičnega obdobja, se ji lahko da [[diuretik Henleyeve zanke]], na primer [[furosemid]], da pomaga odvesti odvečno tekočino iz krvnega obtoka.<ref name=WHOp40/> == Epidemiologija == {{See also|Izbruhi denge}} [[File:Dengue06.png|alt=Zemljevid sveta s prikazom držav, kjer se pojavljajo komarji ''Aëdes'' (južni del ZDA, vzhodna Brazilija, večina podsaharske Afrike) in države, kjer so poročali o prisotnosti komarja in o primerih denge (večji del Srednje Amerike in tropskih delov Južne Amerike, Vzhodna in Jugovzhodna Azija, številni tropski predeli Afrike).|thumb|Prisotnost denge v svetu leta 2006. ---- {{legend|red|Epidemična denga in prisotnost ''A. aegypti''}} {{legend|#0ff|''A. aegypti'', brez poročil o epodemiji}} ]] Večina obolelih za dengo ozdravi brez kakršnihkoli dolgoročnejših problemov.<ref name=WHOp10/> Brez zdravljenja je [[umrljivost]] je 1–5-odstotna,<ref name=Peads10/> ob ustreznem zdravljenju pa manj kot 1-odstotna;<ref name=WHOp10/> pri hudi obliki bolezni znaša smrtnost 26 %.<ref name=Peads10/> Denga je [[Endemija|endemična]] v več kot 110 državah.<ref name=Peads10/> Na leto se po vsem svetu okuži 50-390 milijonov ljudi, kar pomeni pol milijona hospitalizacij<ref name=White10/><ref>{{cite journal |vauthors=Bhatt S, Gething PW, Brady OJ, etal |title=The global distribution and burden of dengue |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2013-04-25_496_7446/page/504 |journal=Nature |volume=496 |issue=7446 |pages=504–7 |date=April 2013 |pmid= 23563266|doi=10.1038/nature12060 |pmc=3651993 }}</ref> in približno 25.000 smrtnih primerov.<ref name=India10/> Denga je najpogostejša med virusnimi boleznimi, ki jo prenašajo členonožci<ref name=Life10/> in njeno [[bolezensko breme]] je ocenjeno na 1600 [[invalidnosti prilagojena leta življenja|invalidnosti prilagojenih let življenja]] na milijon prebivalcev, podobno kot velja za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], prav tako tropsko bolezen, ki prizadene otroke.<ref name=Guzman10/> Leta 1998 so jo uvrstili na drugo mesto za [[malarija|malarijo]] po pomembnosti med vsemi tropskimi boleznimi,<ref name=Peads10/> hkrati pa jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med sedemnajst [[zapostavljena bolezen|zapostavljenih tropskih bolezni]].<ref>{{navedi splet|author=Neglected Tropical Diseases|url=http://www.who.int/neglected_diseases/diseases/en/|title=The 17 neglected tropical diseases|publisher=World Health Organization|accessdate=10. 4. 2013}}</ref> Pojavnost denge se je med letoma 1960 in 2010 30-kratno povečala.<ref name=WHOp3>[[#refWHO2009|WHO (2009)]], str.&nbsp;3.</ref> Verjeten vzrok za ta porast je kombinacija urbanizacije, rasti prebivalstva, povečanja mednarodnih potovanj in [[globalno segrevanje|globalnega segrevanja]].<ref name=White10/> Zemljepisno je najbolj prisotna okoli ekvatorja, s tem da 2,5 milijarde ljudi živi na endemičnih območjih v Aziji in na Pacifiku.<ref name=WHOp3/> V Združenih državah Amerike znaša pojavnost denge med popotniki, ki se vrnejo z vročino iz endemičnih predelov sveta, 3–8 %,<ref name=Yellow10/> in po malariji predstavlja drugo najpogostejšo okužbo v tej skupini.<ref name=Chen/> Kot večina arbovirusov se virus denge v naravi ohranja v ciklih, ki vključujejo prednostne vektorje, ki sesajo kri, in gostitelje vretenčarje.<ref name=Gubler376/> Virusi se ohranjajo v gozdovih Jugovzhodne Azije in Afrike s prenosom s samic komarja ''Aedes'', drugih vrst kot ''A. aegypti'', na njihove potomce in nižje primate.<ref name=Gubler376/> V mestih in velemestih se virus prenaša predvsem z vrsto ''A. aegypti''. V podeželskih okoljih se virus prenaša na ljudi prek ''A. aegypti'' in drugih vrst ''Aedes'', kot na primer '' [[Aedes albopictus|A. albopictus]]''.<ref name=Gubler376/> Obe vrsti sta v drugi polovici 20. stoletja širili svoja območja.<ref name=NEJM2012/> Okuženi primati in ljudje so povečevali število krožečih virusov denge s t. i. procesom pomnoževanja.<ref name=Gubler376>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;376.</ref> Do okužb prihaja najpogosteje v urbanem okolju.<ref name=Gubler377>[[#refGubler2010|Gubler (2010)]], str.&nbsp;377.</ref> V zadnjih desetletjih se je zaradi širjenja vasi, naselij in mest na endemična območja ter zaradi večje mobilnosti ljudi število epidemij in krožečih virusov povečalo. Denga je bila nekoč omejena na Jugovzhodno Azijo, razširila pa se je na južno Kitajsko, države v Tihem oceanu in na Ameriko,<ref name=Gubler377/> in lahko pomeni grožnjo za Evropo.<ref name="#1"/> V Sloveniji so poročali o posameznih primerih denge pri popotnikih, ki so se vrnili iz endemičnih območij.<ref name=Ksela>Kšela J., Trampuž A., Pikelj F.: Denga pri slovenskih popotnikih po vrnitvi iz tropskih krajev. MED RAZGL 2003; 42: 91–98.</ref> == Zgodovina == Prvi zapis o verjetnem primeru denge je najti v kitajski medicinski enciklopediji [[Jin dinastija Jin|dinastije Jin]] (265–420 pr. n. št.), kjer omenjajo »vodni strup«, povezan z letečimi žuželkami.<ref name=EID06/><ref name=Gubler98>{{cite journal|author=Gubler DJ|title=Dengue and dengue hemorrhagic fever|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=11|issue=3|pages=480–96|date=julij 1998|pmid=9665979|pmc=88892|url=http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20111025220433/http://cmr.asm.org/cgi/content/full/11/3/480|url-status=dead}}</ref> Glavni prenašalec, ''A. aegypti'', se je razširil iz Afrike med 15. in 19. stoletjem, deloma zaradi povečane globalizacije, dodatno pa še zaradi [[trgovina s sužnji|trgovine s sužnji]].<ref name=NEJM2012/> Obstajajo opisi epidemij v 17. stoletju, vendar so med zgodovinskimi zapisi najbolj verodostojna poročila iz let 1779 in 1780, ko je epidemija denge zajela celotno Azijo, Afriko in Severno Ameriko.<ref name=Gubler98/> Od takrat do leta 1940 je do epidemij prihajalo redko.<ref name=Gubler98/> Leta 1906 so potrdili, da dengo prenašajo komarji ''Aedes'', leta 1907 pa so dokazali, da dengo – kot drugo bolezen, poleg rumene mrzlice – povzroča virus.<ref name=Henchal>{{cite journal|vauthors=Henchal EA, Putnak JR|title=The dengue viruses|journal=Clin. Microbiol. Rev.|volume=3|issue=4|pages=376–96|date=October 1990|pmid=2224837|pmc=358169|url=http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|doi=10.1128/CMR.3.4.376|access-date=2013-10-10|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725021730/http://cmr.asm.org/cgi/reprint/3/4/376|url-status=dead}}</ref> Nadaljnje preiskave, ki sta jih opravila [[John Burton Cleland]] in [[Joseph Franklin Siler]], so zaokrožile temeljno razumevanje poti, kako se denga prenaša.<ref name=Henchal/> Izrazito širjenje denge med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in po njej pripisujejo ekološkemu razdoru. Isti trendi so tudi pripeljali do širjenja različnih serotipov bolezni na nova področja in do nastanka hemoragične denge. O tej hudi obliki bolezni so prvič poročali na [[Filipini]]h leta 1953; bolezen je v sedemdesetih letih postala glavni vzrok [[umrljivost otrok|umrljivosti otrok]] in se je razširila na območje Tihega ocena in v obe Ameriki.<ref name=Gubler98/> Hemoragično dengo in sindrom šoka zaradi denge so prvič opazili v Srednji in Južni Ameriki leta 1981, kot je VMD-2 okužil ljudi, ki so bili nekaj let prej okuženi z VMD-1.<ref name=Gould/> === Izrazoslovje === Izvor izraza »denga« ni jasen, po eni razlagi naj bi ime izviralo iz [[Svahilščina|svahilskega]] izraza ''Ka-Dinga pepo'', ki opisuje bolezni, ki jih povzroča [[hudoben duh]].<ref name=EID06/> Svahilska beseda ''dinga'' morebiti izvira iz španske besede ''dengue'', to je muhast, pedanten, kar naj bi opisovalo hojo obolelega, ki ga zaradi denge bolijo kosti. Možno pa je, da se je španski izraz začel uporabljati zaradi podobno zveneče besede v svahilščini.<ref name=EID06>{{cite journal|author=Anonymous|title=Etymologia: dengue|journal=Emerg. Infec. Dis.|year=2006|volume=12|page=893|url=http://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol12no06/pdfs/etymology.pdf|issue=6|doi=10.3201/eid1206.ET1206}}</ref> Za sužnje v Zahodni Indiji, ki so se nalezli denge, so pravili, da imajo gizdalinsko držo in hojo [[dandy|dendija]], tako da so bolezen poznali kot »vročico gizdalinov« (''dandy fever'').<ref>{{navedi splet|author=Anonymous|url=http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|title=Definition of Dandy fever|work=MedicineNet.com|date=1998-06-15|accessdate=2010-12-25|archive-date=2011-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605231418/http://www.medterms.com/script/main/art.asp?articlekey=6620|url-status=dead}}</ref><ref name=Hal08>{{navedi knjigo|author=Halstead SB|title=Dengue (Tropical Medicine: Science and Practice)|publisher=Imperial College Press|location=River Edge, N.J|year=2008|pages=1–10|isbn=1-84816-228-6|url=http://books.google.com/books?id=6zLd9mFwxwsC&pg=PA1}}</ref> Izraz »kostolomna vročica« je prvi uporabil zdravnik in eden od [[Ustanovni očetje ZDA|ustanovnih očetov ZDA]] [[Benjamin Rush]], in sicer v poročilu iz leta 1780 o epidemiji leta 1789 v [[Filadelfija|Filadelfiji]]. V naslovu poročila je uporabil bolj formalen izraz »žolčna popuščajoča vročica«.<ref name=Barrett09>{{Navedi knjigo | author = Barrett AD| author2 = Stanberry LR | title = Cepiva za biodefense in v nastajajočih in zapostavljene bolezni | publisher = Akademska | lokacija = San</ref> Izraz denga se je začel splošno uporabljati šele po letu 1828.<ref name=Hal08/> Drugi zgodovinski izrazi so med drugim »Breakheart vročica« in »la dengue«.<ref name=Hal08/> Za hudo obliko bolezni, hemoragično dengo, se uporabljajo tudi izrazi, kot so »nalezljiva trombocitopenična purpura« in »filipinska«, »tajska« ali »singapurska hemoragična vročica«.<ref name=Hal08/> == Raziskave == [[Slika:Equipes usam técnicas de combate à dengue em Brasília.jpg| thumb | Javni zdravstveni delavci izpuščajo [[Drstenje (biologija)|mladice]] '' P.&nbsp;reticulata'' v [[umetno jezero]] na območju [[Lago Norte]] mesta [[Brasília]], Brazilija, v okviru prizadevanj za nadzor prenašalca]] Cilji raziskav za preprečevanje in zdravljenje denge vključujejo tudi različne načine nadzora nad prenašalcem,<ref name=WHOp71>[[# RefWHO2009|WHO (2009)]], p.&nbsp;71.</ref> razvoj cepiva in protivirusna zdravila.<ref name=WHOp137>[[#refWHO2009|WHO (2009)]] p. 137–146.</ref> Kar zadeva nadzor nad prenašalcem, se je za zmanjšanje števila komarjev uporabilo številne nove metod, tudi z nekaj uspeha, med njimi je omeniti naseljevanje gupijev ('' [[Poecilia reticulata]]'') ali [[členonožci|členonožcev]], to je živali, ki se hranijo z ličinkami komarja, v stoječe vode.<ref name=WHOp71/> Potekajo poskusi, v katerih populacijo komarjev okužijo z bakterijami rodu '' [[Wolbachia]]'', zaradi česar postanejo komarji delno odporni proti virusu denga.<ref name=NEJM2012/><ref>{{navedi novice|title='Bug' could combat dengue fever|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/7804326.stm|date=2 January 2009|work=BBC NEWS|publisher=British Broadcasting Corporation}}</ref> Obstajajo tudi poskusi z gensko spremenjenimi moškimi komarji '' A. aegypti'', katerih potomci, po sprostitvi v okolje in parjenju s samicami niso sposobni leteli.<ref>{{navedi knjigo|last=Fong|first=I|title=Challenges in Infectious Diseases|year=2013|publisher=Springer|isbn=978-1-4614-4496-1|page=219|url=http://books.google.ca/books?id=Sh9ux4LRefsC&pg=PA219}}</ref> Trenutno potekajo programi za razvoj cepiva za denga, ki naj bi pokrivali vse štiri serotipe.<ref name=WHOp137/> Ena izmed bojazni pri tem je, da bi cepivo lahko povečalo tveganje za težko obliko bolezni zaradi ADE ([[od protiteles odvisno povečanje]]).<ref name=Webster>{{cite journal|author=Webster DP| author2 = Farrar J| author3 = Rowland-Jones S|title=Progress towards a dengue vaccine|journal=Lancet Infect Dis|volume=9|issue=11|pages=678–87|date=november 2009|pmid=19850226|doi=10.1016/S1473-3099(09)70254-3}}</ref> Idealno cepivo je varno, učinkovito po eni ali dveh injekcijah, zajema vse serotipe, ne prispeva k ADE, enostavno ga je prevažati in skladiščiti, in je tako cenovno kot tudi stroškovno učinkovito.<ref name=Webster/> V letu 2012 so bila številna cepiva v postopku testiranja.<ref name=WHO2012>{{navedi knjigo|title=Global Strategy For Dengue Prevention And Control|year=2012|publisher=World Health Organization|isbn=978-92-4-150403-4|pages=16–17|url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/75303/1/9789241504034_eng.pdf}}</ref><ref name=Webster/> Najbolj razvito od cepiv temelji na oslabljeni kombinaciji virusa rumene mrzlice in vsakega od štirih serotipov denga.<ref name=WHO2012/><ref>{{cite journal |vauthors=Guy B, Barrere B, Malinowski C, Saville M, Teyssou R, Lang J |title=From research to phase III: preclinical, industrial and clinical development of the [[Sanofi]] Pasteur tetravalent dengue vaccine |journal=Vaccine |volume=29 |issue=42 |pages=7229–41 |date=September 2011 |pmid=21745521 |doi=10.1016/j.vaccine.2011.06.094 }}</ref> Upati je, da bodo prvi izdelki so na voljo na tržišču leta 2015.<ref name=WHOp137/> Poleg prizadevanj za omejitev širjenja komarja ''Aedes'' in razvojnih raziskav za cepivo proti dengi, tečejo tudi projekti za [[protivirusno zdravilo]], ki bi se uporabljalo pri napadih denge in ki bi lahko preprečevalo resne zaplete.<ref name=Sampath>{{cite journal|author=Sampath A, Padmanabhan R|title=Molecular targets for flavivirus drug discovery|journal=Antiviral Res.|volume=81|issue=1|pages=6–15|date=januar 2009|pmid=18796313|pmc=2647018|doi=10.1016/j.antiviral.2008.08.004}}</ref><ref name=Noble>{{cite journal|author=Noble CG|author2= Chen YL|author3= Dong H|display-authors=etal|title=Strategies for development of Dengue virus inhibitors|journal=Antiviral Res.|volume=85|issue=3|pages=450–62|date=marec 2010|pmid=20060421|doi=10.1016/j.antiviral.2009.12.011}}</ref> Odkritje strukture virusnih proteinov bo lahko pomagalo razviti učinkovita zdravila.<ref name=Noble/> Obstaja več smiselnih tarč. Prvi cilj je zaviranje virusne [[od RNA odvisna RNA-polimeraza|RNApolimeraze]] (kodira jo NS5), ki kopira genski material virusa, z [[nukleozidni analog|analogi nukleozidov]]. Drugi cilj ali tarča raziskav so [[inhibitor proteaze (farmakologija)|inhibitorji]] virusne [[proteaza|proteaze]] (kodira jo NS3), ki bi [[spajanje|spajala]] virusove proteine.<ref name="pmid19519486">{{cite journal|author=Tomlinson SM|author2= Malmstrom RD|author3= Watowich SJ|title=New approaches to structure-based discovery of dengue protease inhibitors|journal=Infectious Disorders Drug Targets|volume=9|issue=3|pages=327–43|date=junij 2009|pmid=19519486}}</ref> Kot zadnji cilj so [[vstopni inhibitor]]ji, ki bi virusom preprečili, da pridejo v celico, ali pa inhibitorji procesa, ki [[Pet prime pokrov|pokriva 5′]] in ki je potreben za razmnoževanje virusa.<ref name=Sampath/> == Glej tudi == * [[Wolbachia]] * [[World mosquito program]] == Opombe == {{sklici|30em}} == Reference == {{Refbegin}} * <span id="refGubler2010" class="citation">{{navedi knjigo|author=Gubler DJ|editor=Mahy BWJ, Van Regenmortel MHV|title=Desk Encyclopedia of Human and Medical Virology|chapter=Dengue viruses|publisher=Academic Press|location=Boston|year=2010|isbn=0-12-375147-0|url=http://books.google.com/books?id=nsh48WKIbhQC&pg=PA372|pages=372–82}}</span> * <span id="refWHO2009" class="citation">{{navedi knjigo|author=WHO|url=http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|title=Dengue Guidelines for Diagnosis, Treatment, Prevention and Control|location=Geneva|publisher=World Health Organization|year=2009|isbn=92-4-154787-1|access-date=2013-10-10|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017230435/http://whqlibdoc.who.int/publications/2009/9789241547871_eng.pdf|url-status=dead}}</span> {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Sister project links |wikt=Dengue fever |commons=Category:Dengue fever |b= |n= |q= |s= |v= |voy=Dengue fever |species=no |d=no |display=Dengue fever }} * {{navedi splet|url=http://www.who.int/topics/dengue/en/|title=Dengue|publisher=[[World Health Organization|WHO]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.cdc.gov/dengue/|title=Dengue|publisher=U.S. [[Centers for Disease Control and Prevention]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.hpa.org.uk/Topics/InfectiousDiseases/InfectionsAZ/DengueFever/|title=Dengue fever|publisher=UK [[Health Protection Agency]]|accessdate=2011-06-27}} * {{navedi splet|url=http://www.healthmap.org/dengue/|title=DengueMap|publisher=U.S. Centers for Disease Control and Prevention/[[HealthMap]]|accessdate=2011-06-27}} {{Medical condition classification and resources | ICD11 = {{ICD11|1D20}}, {{ICD11|1D21}}, {{ICD11|1D22}} | ICD10 = {{ICD10|A|97||a|00}} | ICD9 = {{ICD9|061}} |OMIM=614371 | DiseasesDB = 3564 | MedlinePlus = 001374 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 528 | MeshName = Dengue | MeshNumber = C02.782.417.214 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zoonoze]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] [[Kategorija:Tropske bolezni]] [[Kategorija:Zapostavljene tropske bolezni]] pjp8gf48h7646f08gwei50w7lgotumx 1 363377 6758713 4133566 2026-09-30T14:22:50Z TadejM 738 ocena članka 6758713 wikitext text/x-wiki {{WPMED|ocena=B|importance=top}} {{prevedena stran|en|Dengue_fever|version=574173839|small=no}} {{DYK|14. oktober|2013|entry= ... za [[virusi|virus]] denge, ki povzroča '''[[mrzlica denga|mrzlico denga]]''', ni odobrenih [[cepivo|cepiv]], tako da je preventiva odvisna od nadzora in zaščite pred piki [[komarji|komarjev]] [[vektor (epidemiologija)|prenositeljev]]?}} q8aj9yggxges60qv6io5uacjed872a7 6758715 6758713 2026-09-30T14:23:10Z TadejM 738 6758715 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=B|importance=top}} {{prevedena stran|en|Dengue_fever|version=574173839|small=no}} {{DYK|14. oktober|2013|entry= ... za [[virusi|virus]] denge, ki povzroča '''[[mrzlica denga|mrzlico denga]]''', ni odobrenih [[cepivo|cepiv]], tako da je preventiva odvisna od nadzora in zaščite pred piki [[komarji|komarjev]] [[vektor (epidemiologija)|prenositeljev]]?}} 56marl6gq63hexmws40lwop7jmxz59v 6758720 6758715 2026-09-30T14:26:02Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Mrzlica denga]] na [[Pogovor:Denga]]: zadostuje; po SMedS 6758715 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=B|importance=top}} {{prevedena stran|en|Dengue_fever|version=574173839|small=no}} {{DYK|14. oktober|2013|entry= ... za [[virusi|virus]] denge, ki povzroča '''[[mrzlica denga|mrzlico denga]]''', ni odobrenih [[cepivo|cepiv]], tako da je preventiva odvisna od nadzora in zaščite pred piki [[komarji|komarjev]] [[vektor (epidemiologija)|prenositeljev]]?}} 56marl6gq63hexmws40lwop7jmxz59v 0 365063 6759031 6756048 2026-10-01T06:35:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759031 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Rak jajčnikov | ICD10 = {{ICD10|C|56||c|51}} | ICD9 = {{ICD9|183}}, {{ICD9|220}} | ICDO = varied | Image = mucinous_lmp_ovarian_tumour_intermed_mag.jpg | Caption = [[Mikrograf]] mucinoznega tumorja jajčnika z nizkim malignim potencialom ([[barvanje HE]]). | OMIM = | OMIM_mult = | MedlinePlus = 000889 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 1698 | DiseasesDB = 9418 | MeshID = D010051 }} '''Rak jajčnikov''' je [[rak (bolezen)|rak]], ki vznikne iz katerekoli vrste celic [[jajčnik]]a, najpogostejši pa je [[epitelij]]ski rak jajčnikov.<ref name=Zadnik/> V zgodnji fazi običajno ne povzroča težav oziroma so le-te nespecifične.<ref name=But/> Med dejavnike tveganja sodijo [[starost]] (tveganje je višje po 50. letu starosti), jemanje [[peroralna kontracepcija|peroralnih kontraceptivov]], število [[porod]]ov (ženske, ki niso rodile, so bolj ogrožene, z vsakim nadaljnjim porodom je tveganje manjše) in [[genetika|genske]] predispozicije.<ref name=Zadnik/> Zdravljenje temelji na kirurški odstranitvi čim večjega dela tumorske mase, na zdravljenju s [[citostatik]]i in drugimi zdravili, ki lahko pomagajo pri ozdravitvi; nekatere bolnice so obsevane.<ref name=Takac/> == Vrste == Rak jajčnikov lahko vznikne iz vseh treh vrst [[celica (biologija)|celic]], ki sestavljajo jajčnik: iz [[epitelij]]skih, [[klična celica|kličnih celic]] in celic strome. Najpogostejši so epitelijski tumorji, ki predstavljajo več kot 90 % vseh primerov.<ref name=Zadnik>Zadnik V. Preživetje bolnic z rakom jajčnikov. MED RAZGL 1999; 38: 521–543.</ref> Redkejša je skupina neepitelnih tumorjev, kamor prištevamo poleg stromalnih in kličnih (germinativnih) tumorjev tudi mešane maligne Muelerjeve tumorje jajčnikov. Določitev histološke vrste raka je pomembna, saj vpliva na izbiro zdravljenja.<ref name=onkologija>http://www.onkologija.si/portal/onco-slov/rak_jajcnikov_ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131214053353/http://www.onkologija.si/portal/onco-slov/rak_jajcnikov_ |date=2013-12-14 }}, vpogled: 17. 11. 2013.</ref> === Epitelijski rak jajčnikov === Glede na histološke značilnosti ločimo 7 razredov epitelijskih oblik raka jajčnikov, fiziološko pa med njimi ni bistvenih razlik:<ref name=Zadnik/> * serozni [[cistom]]i in [[karcinom]]i – ciste, napolnjene s serozno tekočino, imajo papilarno strukturo, podobne so epiteliju jajcevoda; * mucinozni cistomi in karcinomi – izločajo [[mucin]], sicer pa so podobni seroznim tumorjem, najpogosteje so benigni v obliki velikih cistomov; * endometroidni tumorji – posnemajo strukturo [[endometrij]]a; * svetlocelični tumorji – imajo svetlo [[citoplazma|citoplazmo]]; * nediferencirani karcinomi – tumor je premalo diferenciran, da bi ga lahko uvrstili v katerokoli drugo skupino; * mešani epitelijski tumorji – tumorji, ki so sestavljeni iz dveh ali več malignih tumorjev, vendar nobeden od njih ne prevladuje; * neklasificirani tumorji – razvrstitev ni možna, npr. zaradi [[nekroza|nekroze]], ali pa ni bila opravljena. Seroznih je okoli 40–45 %, endometrioidnih 25–30 %, mucinoznih 10 %, svetloceličnih 5 %, nediferenciranih pa je okoli 10–15 % malignih tumorjev. Ostali adenokarcinomi so zastopani le v manjšem deležu.<ref name=Takac_Arko/> == Stadiji == Najpomembnejši napovedni dejavnik poteka bolezni je razširjenost raka, ki jo opišemo s kliničnim [[stadij]]em.<ref name=onkologija/> Določanje stadija raka jajčnikov sloni na ugotavljanju razširjenosti bolezni z [[laparotomija|laparotomiji]]. Veljavno razvrščanje loči štiri stadije s podstadiji:<ref name=Takac_Arko/> {| class="wikitable" |- ! Stadij !! Podstadij !! Opis |- | Stadij I <br />(tumor je omejen na jajčnike) || I A || Tumor je omejen na en jajčnik, brez [[ascites]]a, izpirki trebušne votline so negativni. Zunanja površina in ovojnica jajčnika sta nepoškodovana. |- | || I B || Tumor je omejen na oba jajčnika, brez ascitesa, izpirki trebušne votline so negativni. Zunanji površini in ovojnici nepoškodovani. |- | || I C || Tumor stadija I A ali I B s tumorjem na površini jajčnikov ali z razpoko ovojnice ali ascitesom ali izpirki z malignimi celicami. |- | Stadij II <br />(tumor zajema en jajčnik ali oba s širjenjem v [[medenica|medenici]]) || II A || Širjenje ali [[zasevek|zasevki]] v maternici ali [[jajcevod]]ih; |- | || II B|| Širjenje na ostala tkiva medenice. |- | || II C || Tumor stadija II A ali II B s tumorjem na površini jajčnikov ali z razpoko ovojnice ali ascitesom ali izpirki z malignimi celicami. |- | Stadij III <br />(tumor zajema en jajčnik ali oba s [[potrebušnica|potrebušničnimi]] zasevki <br />izven medenice ali zasevki v retroperitonealnih ali dimeljskih <br />[[bezgavka]]h ali na površini [[jetra|jeter]], v [[pečica|pečici]] in [[črevo|črevesu]])|| III A || Tumor je makroskopsko omejen na medenico, v bezgavkah ni zasevkov, mikroskopski zasevki na površini potrebušnice. |- | || III B || Tumor zajema en jajčnik ali oba, v bezgavkah ni zasevkov in zasevki na površini potrebušnice, ki niso večji od 2 cm. |- | || III C|| Zasevki v trebušni votlini, ki so večji od 2 cm, ali zasevki v retroperitonealnih ali dimeljskih bezgavkah. |- | Stadij IV <br />(tumor zajema en jajčnik ali oba; oddaljeni zasevki, tudi zasevki v jetrnem parenhimu) || || |} == Epidemiologija == Rak jajčnikov je redek pri ženskah, mlajših od 40 let, pozneje pa [[pojavnost]] postopoma naraščaa, doseže višek med 65. in 75. letom starosti in nato pade. S starostjo bolnic sorazmerno raste tudi [[malignost]] tumorjev. Pri ženskah, mlajših od 45 let, je le eden izmed 15 tumorjev jajčnikov maligen. Pri ženskah, starejših od 50 let, pa je maligen vsak tretji tumor jajčnikov.<ref name=But>But I. Zgodnje odkrivanje in presejanje raka jajččnika – želja ali resničnost. MED RAZGL 1997; 36: 203–211.</ref> Rak jajčnikov predstavlja dobre 3 % vseh na novo odkritih novotvorb pri ženskah in je po pogostnosti na sedmem mestu med vsemi raki pri ženskah. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je bilo v letu 2008 odkritih 197 novih primerov, umrlo je 156 bolnic. Najpogosteje so zbolevale ženske med 45. in 70. letom starosti. Skoraj 80 % vseh primerov raka jajčnikov v letu 2008 je bilo odkritih v razsejanem stadiju.<ref>http://www.onkologija.si/portal/onco-slov/epidemiologija_raka_jajcnikov {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131214054603/http://www.onkologija.si/portal/onco-slov/epidemiologija_raka_jajcnikov |date=2013-12-14 }}, vpogled: 17. 11. 2013.</ref> Pojavnost za obdobje med 1999–2008 znaša 16–19/100.000 žensk, [[smrtnost]] pa 10–13/100.000 žensk.<ref name=Vrhkar>Vrhkar N. et al. Ocena napovednih dejavnikov pri zdravljenju napredovalega raka jajčnika s poudarkom na optimalni primarni citoredukciji. Zdravniški vestnik letnik 81, številka 7/8 (2012), str. 509–516.</ref> Rak jajčnikov je tretji najpogostejši rak ženskih spolnih organov, takoj za [[rak maternice|rakom maternice]] in [[rak materničnega vratu|rakom materničnega vratu]].<ref name=Slana/> == Znaki in simptomi == Klinično se vsi tumorji jajčnikov kažejo zelo podobno.<ref name=Zadnik/> V zgodnji fazi bolezni ne povzročajo težav oz. so le-te nespecifične<ref name=But/> in se kažejo na primer kot bolečine v spodnjem delu trebuha, bolečine v žlički, pogosto [[uriniranje]], spremembe v [[mesečno perilo|mesečnem perilu]], [[predmenstrualna bolečina|predmenstrualne bolečine]]. Ko se bolezen razširi, se začne v [[trebušna votlina|trebušni votlini]] nabirati tekočina, zastajati začneta seč in blato, pojavita se težko dihanje in [[hujšanje]].<ref name=Zadnik/> == Tveganje == Med dejavnike tveganja za razvoj raka jajčnikov sodi starost, saj je bolezen pogostejša po 50. letu. V večji meri zbolevajo ženske, ki niso nikoli rodile, tveganje pa se zmanjšuje s številom [[porod]]ov. Domnevajo, da je povezava med [[nosečnost]]jo in rakom jajčnikov lahko posredna zato, ker med nosečnostjo in [[dojenje]]m ni [[ovulacija|ovulacij]], ali pa neposredna zaradi spremembe hormonskega okolja. Ženske, ki jemljejo [[peroralna kontracepcija|peroralne hormonske kontraceptive]], so za približno 40 % manj ogrožene, ker le-ti preprečijo ovulacijo podobno kot nosečnost. V etiologijo so vpleteni tudi genetski dejavniki.<ref name=Zadnik/> Kajenje naj bi bil eden od dejavnikov tveganja za nastanek raka jajčnikov, predvsem mucinoznega tipa. Možnost nastanka te vrste raka pri kadilkah naj bi bila zvišana za 1,2 do 2,9 %, vendar nekatere študije sploh niso pokazale nobene povezanosti med kajenjem in nastankom raka jajčnikov. [[Debelost]] naj bi bila dejavnik tveganja pri tistih ženskah, ki imajo [[indeks telesne mase]] več kot 30, in sicer v [[adolescenca|adolescenci]] ali zgodnji odraslosti. Debelost v kasnejših letih življenja naj ne bi imela nobene vloge pri nastanku raka jajčnikov.<ref name=Slana>Slana L. Seznanjenost žensk z dejavniki tveganja za nastanek raka jajčnikov. Obzornik zdravstvene nege letnik 41. številka 1 (2007), str. 37-42.</ref> === Genetski dejavniki === Rak jajčnikov v družinski [[anamneza|anamnezi]] je najpomembnejši [[dejavnik tveganja]]. Pri sorodnicah prvega kolena bolnic z rakom jajčnikov je bolezen trikrat pogostejša kot v ostali populaciji. Poznavanje genetskih dejavnikov je pomembno za ustrezno spremljanje posameznic s povečanim tveganjem in odkrivanje raka jajčnikov v populaciji.<ref name=Takac_Arko>Takač I., Arko D., Gorišek B. Osnovne značilnosti raka jajčnikov. MED RAZGL 1997; 36: 57–71</ref> Dedni rak jajčnikov in dojk večinoma povzročata mutirana tumorska gena [[BRCA1]] in [[BRCA2]].<ref name=Slana/> Ženske z genoma [[BRCA1]] in [[BRCA 2]] so bolj ogrožene, da zbolijo za [[rak dojk|rakom dojk]] in rakom jajčnikov. Ocenili so, da imajo ženske, nosilke gena BRCA1, 26-odstotno kumulativno tveganje, da zbolijo za rakom jajčnikov do 70. leta starosti, pri nosilkah gena BRCA 2 je to tveganje precej manjše, manj kot 10-odstotno.<ref name=Zadnik/> == Zdravljenje == Osnovno zdravljenje bolnic z rakom jajčnikov obsega ustrezno kirurško določitev razširjenosti bolezni z največjim možnim zmanjšanjem tumorske mase. Pri večini bolnic se zdravljenje nadaljuje s [[citostatik]]i. Uspeh zdravljenja se lahko skuša izboljšati tudi z uporabo nekaterih zdravil, kot so [[hormon]]i, [[interferon]]i, [[interlevkin]]i in [[monoklonsko protitelo|monoklonska protitelesa]]. V nekaterih primerih bolnice prejemajo [[obsevanje]] z ionizirajočimi žarki.<ref name=Takac>Takač I. Zdravljenje bolnic z rakom jajčnikov. MED RAZGL 1998; 37: 215–233.</ref> === Kemoterapija === Učinkovitost kemoterapije je omejena s heterogenostjo raka jajčnikov in preostalo količino tumorja po operaciji. Pogoj dolgoročnega preživetja po [[kemoterapija|kemoterapiji]] je optimalna kirurška omejitev tumorske mase pred njo. S kombinirano kemoterapijo se dosega višja stopnja remisije, vendar ne boljšega preživetja kot z monoterapijo.<ref name=Takac/> Uveljavljena je kombinacija [[platina|platine]] ([[cisplatin]] ali [[karboplatin]]) in [[paklitaksel]]a.<ref name=Vrhkar/> Karboplatin je manj toksični analog cisplatina in je skoraj povsem brez [[nefrotoksičnost]]i in [[nevrotoksičnost]]i, [[prebavila|gastrointestinalna]] toksičnost pa je manj izražena.<ref name=Takac/> Drugi citostatiki, ki se še uporabljajo pri zdravljenju raka jajčnikov, so [[topotekan]], liposomski [[doksorubicin]], [[docetaksel]], [[vinorelbin]], [[gemcitabin]], [[heksametilmelamin]] in peroralni [[etopozid]].<ref name=Beers/> == Prognoza == [[Slika:Relative survival of ovarian cancer by stage-sl.png|thumb|300px|Relativno [[petletno preživetje]] pri invazivnem epitelijskem raku jajčnikov glede na stadij bolezni.<ref>[http://www.cancer.org/Cancer/OvarianCancer/OverviewGuide/ovarian-cancer-overview-survival-rates Survival rates for ovarian cancer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130123085933/http://www.cancer.org/cancer/ovariancancer/overviewguide/ovarian-cancer-overview-survival-rates |date=2013-01-23 }} {{Navedi splet |url=http://www.cancer.org/cancer/ovariancancer/overviewguide/ovarian-cancer-overview-survival-rates |title=arhivska kopija |access-date=2023-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130123085933/http://www.cancer.org/cancer/ovariancancer/overviewguide/ovarian-cancer-overview-survival-rates |archive-date=2013-01-23 |url-status=dead}} from Cancer.org — American Cancer Society.</ref>]] Za napoved izida bolezni so pomembni številni dejavniki, kot so stadij, starost, splošna zdravstvena kondicija, histološki tip tumorja, predvsem pa preostanek tumorja po citoreduktivnem kirurškem zdravljenju. Svetlocelični histološki tip in mucinozni histološki tip sta slaba napovedna dejavnika.<ref name=Vrhkar/> Ob zdravljenju je petletno [[preživetje]] pri 70 do 100 % bolnic s stadijem I, 50 do 70 % bolnic s stdijem II, 15 do 30 % bolnic s stadijem III in 10 do 20 % bolnic s stadijem IV. Najboljša je prognoza tedaj, ko po kirurški odstranitvi ostane prizadetega tkiva največ v premeru, manjšem od 1 cm. Pri bolnicah s stadijem III ali IV se bolezen ponovi v okoli 70 %.<ref name=Beers>Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 2118–2121.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Vrste raka]] [[Kategorija:Ginekološki rak]] {{normativna kontrola}} ecjzyldp6h098yh8q6ovzj3m0hilcyb 0 366613 6759105 6716731 2026-10-01T08:50:49Z TadejM 738 dodano infopolje; +klasifikacija in zunanji viri 6759105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Siva mrena | synonyms = katarakta | image = Cataract in human eye.png | caption = Povečani prikaz sive mrene pri [[očesni pregled|pregledu]] s [[špranjska svetilka|špranjsko svetilko]] | field = [[oftalmologija]], [[optometrija]] | symptoms = [[zamegljen vid]], težave z [[nočni vid|nočnim vidom]], [[občutljivost na svetlobo]], zmanjšan kontrast in [[barvni vid]], vidna popačenja ([[halo (optični pojav)|haloji]]) | complications = [[padec]], [[depresija]], [[slepota]] | onset = postopen | duration = | causes = [[staranje]], [[travma (medicina)|travma]], [[izpostavljenost sevanju]], genetski | risks = [[sladkorna bolezen|diabetes]], [[kajenje tobaka]], dolgotrajna izpostavljenost [[sončna svetloba|sončni svetlobi]], alkohol | diagnosis = [[pregled oči]] | differential = | prevention = | treatment = [[očala]], [[operacija sive mrene]] | medication = | prognosis = | frequency = 17,2&nbsp;% vseh starosti | deaths = }} '''Síva mréna''' ali '''katarákta''' je [[oko|očesna]] [[bolezen]], pri kateri [[leča (oko)|očesna leča]] postane motna, zaradi česar prepušča manj svetlobe, to pa povzroči slabšanje [[vid]]a. Lahko jo povzročijo številni dejavniki, najpogosteje pa je normalna posledica [[staranje|staranja]]; s časom prihaja do nalaganja [[pigment]]ov v leči in [[Denaturacija|denaturiranja]] [[Beljakovina|beljakovin]] v njej, kar poruši beljakovinsko strukturo in spremeni prosojnost. V očesu so poleg tega molekularni mehanizmi za zaščito pred okvarami in popravljanje napak manj aktivni zaradi sprememb v [[Izražanje genov|izražanju genov]].<ref name="yanoff">{{navedi knjigo |last1=Duker |first1=Jay S. |first2=Myron |last2=Yanoff |title=Ophthalmology |url=https://archive.org/details/ophthalmology0000unse_p8o8 |publisher=Mosby/Elsevier |location=St. Louis, MO |year=2009 |isbn=0-323-04332-1 }}</ref> Siva mrena je progresivno obolenje, ki običajno napreduje počasi in je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri starih ljudeh.<ref>{{navedi revijo |last=Quillen |first=D.A. |title=Common causes of vision loss in elderly patients |journal=Am Fam Physician |volume=60 |issue=1 |pages=99–108 |date=julij 1999 |pmid=10414631 |url=http://www.aafp.org/afp/990700ap/99.html |access-date=2013-12-17 |archive-date=2011-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606033530/http://www.aafp.org/afp/990700ap/99.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606033530/http://www.aafp.org/afp/990700ap/99.html |date=2011-06-06 }}</ref> Med [[simptom]]i sta poslabšan [[barvni vid]] in kontrast, zato imajo ljudje s sivo mreno težave pri vožnji, branju ter prepoznavanju obrazov ter zaradi bleščanja ob močnih virih svetlobe.<ref name="Allen-2006">{{navedi revijo |last1=Allen |first1=D. |last2=Vasavada |first2=A. |title=Cataract and surgery for cataract |journal=BMJ |volume=333 |issue=7559 |pages=128–132 |date=julij 2006 |doi=10.1136/bmj.333.7559.128 |PMID=16840470}}</ref> == Vzrok == Vzrok za moten vid pri sivi mreni so motnjave, ki se pojavijo v [[očesna leča|očesni leči]], ki se v očesu nahaja neposredno za [[šarenica|šarenico]].<ref name=morela/> Prihaja do sprememb v beljakovinskih vlaknih leče, ki se starajo in sklerozirajo. Leča zato porumeni in izgubi prožnost.<ref name=pomurske>http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1733 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131219020726/http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1733 |date=2013-12-19 }}, vpogled: 18. 12. 2013.</ref> Glavna funkcija te leče je lom svetlobnih žarkov, ki prehajajo v oko, in njihovo projiciranje na točno določen predel očesnega ozadja, imenovan [[rumena pega]]. V primeru motne leče svetloba slabše prehaja preko le-te in se na njej tudi nepravilno lomi, posledica tega pa je nejasen vid.<ref name=morela>http://www.morelaokulisti.si/diagnostika/siva-mrena-katarakta, vpogled: 18. 12. 2013.</ref> == Simptomi == Siva mrena se običajno razvija polagoma preko več let. Zgodnji simptomi so izguba kontrasta, bleščanje, potreba po čedalje večji osvetlitvi za dober vid ter težave pri razločevanju temnomodre in črne barve. Kasneje se pojavi zamegljen vid.<ref name=Beers/> Poslabšanje vida je odvisno od lege, obsežnosti in gostote zamotnitve leče. Lahko se izboljša [[daljnovidnost]] pri bolnikih, ki so prej potrebovali očala za branje, ter se pojavi [[kratkovidnost]]. Siva mrena je težko opazna, saj šele zamotnitev sprednjega dela leče pokaže belkasto sled. Po navadi se pojavi na obeh očesih, večinoma pa je eno oko bolj prizadeto od drugega. Siva mrena ne boli, lahko pa povzroči oteklost očesne leče in zvišan tlak v očeh ([[glavkom]]), kar postane boleče.<ref name=pomurske/> == Zdravljenje == [[slika:CataractOperated.jpg|thumb|Oko pacienta tik po operaciji sive mrene in vstavitvi umetne leče; vidni sta drobna zareza in neznatna [[krvavitev]] levo od še vedno razširjene [[zenica|zenice]]]] Spremembe na leči so nepopravljive, tako da je vid mogoče povrniti le z operativno odstranitvijo zamotnjenih leč in njihovo nadomestitvijo z umetnimi. Ker umetna leča nima sposobnosti akomodacije (prilagoditve), mora bolnik dodatno uporabljati tudi [[očala za branje]].<ref name=pomurske/> Pri zgodnejši obliki sive mrene lahko pomaga tudi dolgotrajna dilatacija (razširitev) [[zenica|zenice]] z uporabo [[fenilefrin]]a vsake 4 do 8 ur.<ref name=Beers>Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 911–912.</ref> Operacija sive mrene je priporočena takrat, ko je bolnik omejen pri svojih vsakodnevnih opravilih, v primerih, ko je prisotna očesna bolezen, povzročena z očesno lečo (npr. [[fakolitični glavkom]]), in pa takrat, ko si je potrebno ustvariti pregledno očesno ozadje (npr. [[sladkorna bolezen|sladkorni bolniki]]). Za sodobno tehniko operacije sive mrene je značilen minimalno invaziven pristop. Operacija sive mrene je v razvitem svetu eden najpogosteje izvajanih operativnih posegov v [[oftalmologija|oftalmologiji]] in medicini nasploh.<ref>Pfeifer V., Vidovič - Valentinčič N. Indikcije za operacijo sive mrene. Zdravstveni vestnik 2005; 74: 589–591.</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{Medical resources | ICD11 = {{ICD11|9B10}} | ICD10 = {{ICD10|H25}}–{{ICD10|H26}}, {{ICD10|H28}}, {{ICD10|Q12.0}} | ICD10CM = {{ICD10CM|H26.9}} | ICD9 = {{ICD9|366.9}} | ICDO = | OMIM = | MeshID = D002386 | DiseasesDB = 2179 | SNOMED CT = 193570009 | MedlinePlus = 001001 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 1210914 | PatientUK = ophthalmology/cataracts-and-cataract-surgery | NCI = | GeneReviewsNBK = | GeneReviewsName = | NORD = | GARDNum = | GARDName = | RP = 1059 | AO = | WO = | OrthoInfo = | Orphanet = | Scholia = Q127724 | OB = }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oftalmologija]] [[Kategorija:Oko]] [[Kategorija:Vid]] [[Kategorija:Slepota]] [[Kategorija:S staranjem povezane bolezni]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] {{medicinska škrbina}} a8dwef31e8vqrl4hwnd2ish81yjz0dh 6759106 6759105 2026-10-01T08:51:32Z TadejM 738 pnp 6759106 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Siva mrena | synonyms = katarakta | image = Cataract in human eye.png | caption = Povečani prikaz sive mrene pri [[očesni pregled|pregledu]] s [[špranjska svetilka|špranjsko svetilko]] | field = [[oftalmologija]], [[optometrija]] | symptoms = [[zamegljen vid]], težave z [[nočni vid|nočnim vidom]], [[občutljivost na svetlobo]], zmanjšan kontrast in [[barvni vid]], vidna popačenja ([[halo (optični pojav)|haloji]]) | complications = [[padec]], [[depresija (razpoloženje)|depresija]], [[slepota]] | onset = postopen | duration = | causes = [[staranje]], [[travma (medicina)|travma]], [[izpostavljenost sevanju]], genetski | risks = [[sladkorna bolezen|diabetes]], [[kajenje tobaka]], dolgotrajna izpostavljenost [[sončna svetloba|sončni svetlobi]], alkohol | diagnosis = [[pregled oči]] | differential = | prevention = | treatment = [[očala]], [[operacija sive mrene]] | medication = | prognosis = | frequency = 17,2&nbsp;% vseh starosti | deaths = }} '''Síva mréna''' ali '''katarákta''' je [[oko|očesna]] [[bolezen]], pri kateri [[leča (oko)|očesna leča]] postane motna, zaradi česar prepušča manj svetlobe, to pa povzroči slabšanje [[vid]]a. Lahko jo povzročijo številni dejavniki, najpogosteje pa je normalna posledica [[staranje|staranja]]; s časom prihaja do nalaganja [[pigment]]ov v leči in [[Denaturacija|denaturiranja]] [[Beljakovina|beljakovin]] v njej, kar poruši beljakovinsko strukturo in spremeni prosojnost. V očesu so poleg tega molekularni mehanizmi za zaščito pred okvarami in popravljanje napak manj aktivni zaradi sprememb v [[Izražanje genov|izražanju genov]].<ref name="yanoff">{{navedi knjigo |last1=Duker |first1=Jay S. |first2=Myron |last2=Yanoff |title=Ophthalmology |url=https://archive.org/details/ophthalmology0000unse_p8o8 |publisher=Mosby/Elsevier |location=St. Louis, MO |year=2009 |isbn=0-323-04332-1 }}</ref> Siva mrena je progresivno obolenje, ki običajno napreduje počasi in je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri starih ljudeh.<ref>{{navedi revijo |last=Quillen |first=D.A. |title=Common causes of vision loss in elderly patients |journal=Am Fam Physician |volume=60 |issue=1 |pages=99–108 |date=julij 1999 |pmid=10414631 |url=http://www.aafp.org/afp/990700ap/99.html |access-date=2013-12-17 |archive-date=2011-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606033530/http://www.aafp.org/afp/990700ap/99.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606033530/http://www.aafp.org/afp/990700ap/99.html |date=2011-06-06 }}</ref> Med [[simptom]]i sta poslabšan [[barvni vid]] in kontrast, zato imajo ljudje s sivo mreno težave pri vožnji, branju ter prepoznavanju obrazov ter zaradi bleščanja ob močnih virih svetlobe.<ref name="Allen-2006">{{navedi revijo |last1=Allen |first1=D. |last2=Vasavada |first2=A. |title=Cataract and surgery for cataract |journal=BMJ |volume=333 |issue=7559 |pages=128–132 |date=julij 2006 |doi=10.1136/bmj.333.7559.128 |PMID=16840470}}</ref> == Vzrok == Vzrok za moten vid pri sivi mreni so motnjave, ki se pojavijo v [[očesna leča|očesni leči]], ki se v očesu nahaja neposredno za [[šarenica|šarenico]].<ref name=morela/> Prihaja do sprememb v beljakovinskih vlaknih leče, ki se starajo in sklerozirajo. Leča zato porumeni in izgubi prožnost.<ref name=pomurske>http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1733 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131219020726/http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1733 |date=2013-12-19 }}, vpogled: 18. 12. 2013.</ref> Glavna funkcija te leče je lom svetlobnih žarkov, ki prehajajo v oko, in njihovo projiciranje na točno določen predel očesnega ozadja, imenovan [[rumena pega]]. V primeru motne leče svetloba slabše prehaja preko le-te in se na njej tudi nepravilno lomi, posledica tega pa je nejasen vid.<ref name=morela>http://www.morelaokulisti.si/diagnostika/siva-mrena-katarakta, vpogled: 18. 12. 2013.</ref> == Simptomi == Siva mrena se običajno razvija polagoma preko več let. Zgodnji simptomi so izguba kontrasta, bleščanje, potreba po čedalje večji osvetlitvi za dober vid ter težave pri razločevanju temnomodre in črne barve. Kasneje se pojavi zamegljen vid.<ref name=Beers/> Poslabšanje vida je odvisno od lege, obsežnosti in gostote zamotnitve leče. Lahko se izboljša [[daljnovidnost]] pri bolnikih, ki so prej potrebovali očala za branje, ter se pojavi [[kratkovidnost]]. Siva mrena je težko opazna, saj šele zamotnitev sprednjega dela leče pokaže belkasto sled. Po navadi se pojavi na obeh očesih, večinoma pa je eno oko bolj prizadeto od drugega. Siva mrena ne boli, lahko pa povzroči oteklost očesne leče in zvišan tlak v očeh ([[glavkom]]), kar postane boleče.<ref name=pomurske/> == Zdravljenje == [[slika:CataractOperated.jpg|thumb|Oko pacienta tik po operaciji sive mrene in vstavitvi umetne leče; vidni sta drobna zareza in neznatna [[krvavitev]] levo od še vedno razširjene [[zenica|zenice]]]] Spremembe na leči so nepopravljive, tako da je vid mogoče povrniti le z operativno odstranitvijo zamotnjenih leč in njihovo nadomestitvijo z umetnimi. Ker umetna leča nima sposobnosti akomodacije (prilagoditve), mora bolnik dodatno uporabljati tudi [[očala za branje]].<ref name=pomurske/> Pri zgodnejši obliki sive mrene lahko pomaga tudi dolgotrajna dilatacija (razširitev) [[zenica|zenice]] z uporabo [[fenilefrin]]a vsake 4 do 8 ur.<ref name=Beers>Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck & Co., Inc., 2006., str. 911–912.</ref> Operacija sive mrene je priporočena takrat, ko je bolnik omejen pri svojih vsakodnevnih opravilih, v primerih, ko je prisotna očesna bolezen, povzročena z očesno lečo (npr. [[fakolitični glavkom]]), in pa takrat, ko si je potrebno ustvariti pregledno očesno ozadje (npr. [[sladkorna bolezen|sladkorni bolniki]]). Za sodobno tehniko operacije sive mrene je značilen minimalno invaziven pristop. Operacija sive mrene je v razvitem svetu eden najpogosteje izvajanih operativnih posegov v [[oftalmologija|oftalmologiji]] in medicini nasploh.<ref>Pfeifer V., Vidovič - Valentinčič N. Indikcije za operacijo sive mrene. Zdravstveni vestnik 2005; 74: 589–591.</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{Medical resources | ICD11 = {{ICD11|9B10}} | ICD10 = {{ICD10|H25}}–{{ICD10|H26}}, {{ICD10|H28}}, {{ICD10|Q12.0}} | ICD10CM = {{ICD10CM|H26.9}} | ICD9 = {{ICD9|366.9}} | ICDO = | OMIM = | MeshID = D002386 | DiseasesDB = 2179 | SNOMED CT = 193570009 | MedlinePlus = 001001 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 1210914 | PatientUK = ophthalmology/cataracts-and-cataract-surgery | NCI = | GeneReviewsNBK = | GeneReviewsName = | NORD = | GARDNum = | GARDName = | RP = 1059 | AO = | WO = | OrthoInfo = | Orphanet = | Scholia = Q127724 | OB = }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oftalmologija]] [[Kategorija:Oko]] [[Kategorija:Vid]] [[Kategorija:Slepota]] [[Kategorija:S staranjem povezane bolezni]] [[Kategorija:Bolezni očesa in adneksov]] {{medicinska škrbina}} r1yvb63scr1cd3skt5dxpvzqmnzaezt 0 368076 6759125 6545254 2026-10-01T09:22:37Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6759125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Subarahnoidna krvavitev | image = SubarachnoidP.png | caption = CT-slika možganov s prikazano subarahnoidno krvavitvijo kot belim predelom v sredini (označeno s puščico) in raztezanjem v [[sulkus (nevroanatomija)|sulkuse]] | field = [[nevrokirurgija]], [[nevrologija]], [[urgentna medicina]] | symptoms = [[bliskovito udarni glavobol|nenaden izjemno močan glavobol]], [[bruhanje]], [[zožena zavest]]<ref name=EM2016/> | complications = zapoznela [[cerebralna ishemija]], [[cerebralni vazospazmi]], [[epileptični napad]]i<ref name=EM2016/> | onset = | duration = | types = travmatska, spontana (anevrizemska, neanevrizemska, perimezenfalična)<ref name=EM2016/> | causes = [[poškodba glave]], [[možganska anevrizma]]<ref name=EM2016/> | risks = [[visok krvni tlak]], [[kajenje]], [[alkoholizem]], [[kokain]]<ref name=EM2016/> | diagnosis = [[CT-slikanje]], [[lumbalna punkcija]]<ref name=Car2016/> | differential = [[meningitis]], [[migrena]], [[cerebralna venska tromboza]]<ref name=Ox2007/> | prevention = | treatment = [[nevrokirurgija]] ali [[intervencijska radiologija|radiološko vodeni posegi]]<ref name=EM2016/> | medication = [[labetalol]], [[nimodipin]]<ref name=EM2016/> | prognosis = 45-odstotno tveganje za smrt v 30 dneh (anevrizemska)<ref name=EM2016/> | frequency = 1 na 10.000 na leto<ref name=EM2016/> | deaths = }} '''Subarahnoidna krvavitev''' ('''SAK''') je [[krvavitev]] iz [[človeški možgani|možganskih]] [[arterija|arterij]] v [[možganska ovojnica|subarahnoidnem]] prostoru. Subarahnoidni prostor je področje med dvema [[možganska ovojnica|možganskima ovojnicama]] − [[pajčevnica|pajčevnico]] (arahnoideo) in [[žilnica|žilnico]] (pio mater). Tam so vse možganske arterije [[Willisov krog|Willisovega kroga]]. Krvavitev se lahko zgodi spontano, navadno iz razpočene [[možganska anevrizma|možganske anevrizme]]. V več kot 80 % primerov je vzrok SAK [[poškodba]].<ref name=Strojnik>{{navedi knjigo |author1=Bunc G |author2=Voršič M |author3=Milojković V |editor=Strojnik T |title=Izbrana poglavja iz nevrokirurgije |place=Maribor |publisher=Medicinska fakulteta |year=2010}}</ref> [[Simptom]]i SAK so hud glavobol, ki nastopi nenadoma, bruhanje, zmedenost ali spremenjeno stanje zavesti in včasih epileptični napadi.<ref name=vanGijn>{{cite journal |author1=van Gijn J |author2=Kerr RS |author3=Rinkel GJ |title=Subarachnoid haemorrhage |journal=Lancet |volume=369 |issue=9558 |pages=306–18 |year=2007 |pmid=17258671 |doi=10.1016/S0140-6736(07)60153-6}}</ref> Diagnozo potrdijo z [[računalniška tomografija|računalniško tomografijo]] (CT), včasih pa z [[ledvena punkcija|ledveno punkcijo]]. Zdravljenje obsega takojšen [[nevrokirurgija|nevrokirurški]] ali [[radiologija|interventni radiološki endovaskularni]] poseg. Cilj ukrepov je preprečiti ponovno krvavitev in zaplete. Nevrokirurška oskrba anevrizem je bila uvedena v 30. letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. V 90. letih 20. stoletja so pričeli z manj invazivno metodo. Pri njej pristopijo skozi velike žile (največkrat skozi [[arterija femorails|stegensko arterijo]]) in anevrizmo napolnijo s kovinskimi zankami (»Guglielmi Detachable Coil«).<ref name=vanGijn/> SAK je oblika [[možganska kap|možganske kapi]] in predstavlja 1–7 % kapi. <ref name=Feigin05>{{cite journal |author1=Feigin VL |author2=Rinkel GJ |author3=Lawes CM|display-authors= ''et al.'' |title=Risk factors for subarachnoid hemorrhage: an updated systematic review of epidemiological studies |journal=Stroke |volume=36 |issue=12 |pages=2773–80 |year=2005 |pmid=16282541 |doi=10.1161/01.STR.0000190838.02954.e8 |url=http://stroke.ahajournals.org/cgi/content/full/36/12/2773}}</ref> To [[nujno stanje]] lahko vodi v [[smrt]] ali hudo invalidnost, četudi se zelo hitro prepozna in zdravi. Skoraj polovica vseh bolnikov s SAK umre. 10–15 % bolnikov umre, preden dosežejo bolnišnico.<ref name=vanGijn/> Tisti, ki preživijo, imajo pogosto nevrološko ali kognitivno okvaro.<ref name=Suarez>{{cite journal |author1=Suarez JI |author2=Tarr RW |author3=Selman WR |title=Aneurysmal subarachnoid hemorrhage |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2006-01-26_354_4/page/n109 |journal=New England Journal of Medicine |volume=354 |issue=4 |pages=387–96 |year=januar 2006 |pmid=16436770 |doi=10.1056/NEJMra052732}}</ref> == Vzroki spontane SAK == [[Slika:Circulus arteriosus SAB Lokalisationen.png|thumb|Wilisov krog z označenimi najpogostejšimi mesti ruptur anevrizem]] Vzroki spontane SAK so: * razpočena [[možganska anevrizma]] (75–80 % spontane SAK), * možganska [[arteriovenska malformacija]] (AVM), * [[vaskulitis]]i, ki zajemajo živčni sistem, * [[tumor]], ki zakrvavi (redek vzrok), * disekcija možganskih arterij (karotidna in vertebralna arterija), * razpok majhne povrhnje arterije, * [[tromboza]] [[duralni sinus|duralnih sinusov]], * [[koagulacija|motnje strjevanja krvi]], * spinalna AVM (predvsem v predelu vratne in zgornje prsne hrbtenjače), * apopleksija [[hipofiza|hipofize]].<ref name=Strojnik/> SAK neznane etiologije se pojavlja v 14 do 22 %. == Epidemiologija == [[Incidenca]] anevrizmatske SAK je 6–10/100.000 prebivalcev. Približno 10 % bolnikov umre, preden dosežejo bolnišnico. Ponovna krvavitev je najpogostejši vzrok nadaljnje smrtnosti pri SAK. Pri 15–20 % bolnikov, pri katerih se po prvi krvavitvi ne ukrepa, pride v obdobju 14 dni do ponovne krvavitve. Zato je pomembno svežo anevrizmo čim prej oskrbeti. 8 % bolnikov kljub oskrbljeni anevrizmi umre, saj doživijo [[vazospazem]]. Po zaključenem zdravljenju razpočene možganske anevrizme in SAK ima približno 30 % bolnikov [[nevrologija|nevrološke izpade]], večinoma zaradi vazospazma. Približno polovica bolnikov umre prvi mesec po SAK, približno ena tretjina preživelih ima »dober izhod«. Skupna [[mortaliteta|umrljivost]] pri SAK je okrog 45 %. Dve tretjini bolnikov, ki imajo uspešno oskrbljene anevrizme, se nikoli ne vrne na isto delovno mesto, prav tako nimajo iste kvalitete življenja. Bolniki, starejši od 70 let, imajo precej slabši izhod bolezni, saj je smrtnost v prvih nekaj dneh 10 %. SAK zaradi razpoka možganske anevrizme je najpogostejša med 55. in 60. letom starosti. 20 % se jih pojavi med 15. in 45. letom starosti. Med spanjem nastane približno 30 % SAK zaradi razpoka anevrizme. Polovica bolnikov govori o »svarilnih simptomih«. Ti nastopijo od 6 do 20 dni pred SAK. V 20 do 40 % SAK spremlja [[znotrajlobanjska krvavitev]], v približno 30 % so prisotne krvavitve v [[možganski prekat|možganske prekate]], [[subduralni hematom]] pa se pojavlja v 2 do 5 %.<ref name=Strojnik/> == Dejavniki tveganja za SAK == Dejavniki tveganja za SAK so: * [[arterijska hipertenzija|povišan krvni tlak]], * [[peroralna kontracepcija]], * zloraba različnih snovi ([[tobak]], [[kokain]], [[alkohol]]), * nihanja krvnega tlaka, * [[nosečnost]] in [[porod]]. == Povišano tveganje == Tveganje za SAK je nekoliko povišano: * med ledveno punkcijo in možgansko angiografijo pri bolnikih, ki imajo možgansko anevrizmo, * pri starejših bolnikih.<ref name=Strojnik/> Pri določenih boleznih je pojav možganskih anevrizem pogostejši kot pri normalni populaciji: * [[policistična bolezen ledvic]], * [[fibromuskularna displazija]], * arteriovenska malformacija, * bolezen »moya-moya«, * sindrom Ehles Danlos tip 4, * [[Marfanov sindrom]], * [[genetika|genetska predispozicija]], * [[arterioskleroza]], * bakterijski [[endokarditis]].<ref name=Strojnik/> == Klinični znaki SAK == Nenadni hud [[glavobol]] je prvi in najpomembnejši znak. Navadno ga spremljajo [[bruhanje]], bolečina v vratu ([[meningizem]]) in [[fotofobija]]. Včasih se bolniki [[zavest|onesvestijo]], vendar se lahko določenim bolnikom kasneje zavest povrne. Možni so žariščni izpadi [[možganski živec|možganskih živcev]] (na primer pareza okulomotornega živca zaradi pritiska anevrizme, ki povzroča [[diplopija|dvojni vid]] in/ali [[ptoza|povešenje veke]]. Nekateri bolniki imajo zaradi krvi v subarahnoidnem prostoru, ki draži ledvene živce, bolečine v križu.<ref name=Strojnik/> Glavobol je najpogostejši simptom. Pri SAK zaradi razpoka možganske anevrizme se pojavi v 97 % primerov. Navadno je izredno močan. Bolniki ga opisujejo kot najhujši glavobol v življenju in praviloma se pojavi nenadoma. Glavobol lahko tudi popusti, zato nekateri bolniki ne poiščejo pomoči. To je »opozorilni glavobol«, ki se pojavi pri 30 do 60 % bolnikov s SAK. Kadar je glavobol izredno močan, ga spremlja izguba zavesti. SAK se kaže tudi z meningizom, ki nastane od 6 do 24 ur po krvavitvi. Bolniki imajo trd [[tilnik]], lahko sta pozitivna znaka po Kerningu ali Bruzinskem.<ref name=Strojnik/> SAK spremljajo tudi drugi znaki: * povišan krvni tlak, * žariščni nevrološki izpadi, * [[koma]] (nastane zaradi kombinacije povišanega [[znotrajlobanski tlak|znotrajlobanjskega tlaka]], poškodbe možganskega tkiva zaradi znotrajparenhimske krvavitve, [[hidrocefalus]]a, difuzne ishemije in [[epileptični napad|epileptičnega napada]]). * okularna krvavitev (kaže se s tremi znaki: subhilaoidna krvavitev, intraretinalna krvavitev in krvavitev s steklovino – Tersonov sindrom).<ref name=Strojnik/> == Diagnostične preiskave pri SAK == [[Slika:Wikipedian getting a lumbar puncture (2006).jpg|thumb|Lumbarna punkcija. Veliko področje na hrbtu je bilo umito s [[povidonjodidom]], ki kožo obarva rjavkasto.]] Pri sumu na SAK zaradi razpoka možganske anevrizme je metoda izbora [[CT]] preiskava glave. V obdobju 48 ur v več kot 95 % primerov pokaže, če gre za SAK. Kri se pokaže kot povečana gostota; v subarahnoidnih prostorih se jo vidi kot belo vsebino. Informacije, ki jih daje preiskava CT: * velikost prekatov (hidrocefalus se pojavi v skoraj 20 % SAK zaradi razpoka anevrizme), * prisotnost hematoma (znotrajmožganska krvavitev, krvavitev v prekat, subduralna krvavitev), * infarkt, * količina krvi v cisternah (pomemben progostnični dejavnik za kasnejši vazospazem), * pri multiplih anevrizmah lahko glede na lokacijo večine krvi v subarahnoidnem prostoru poda določeno informacijo, katera anevrizma je zakrvavela. Če je CT negativen, se pri bolniku opravi ledvena punkcija. Če gre za SAK, je za ledveno punkcijo značilno: * velik pritisk in krvav likvor, * če je likvor ksantohromen, je krvavitev stara od enega do dveh dni, * povišana je koncentracija [[beljakovina|beljakovin]], * koncentracija [[glukoza|glukoze]] je navadno normalna ali pa je znižana, * v likvorju so prisotni številna [[eritrocit]]i. Zniževanje IKP z ledveno punkcijo zahteva posebno previdnost. Včasih lahko punkcija privede do ponovne krvavitve zaradi zvišanja transmuralnega tlaka. Pri ledveni punkciji ob sumu na SAK je dobro uporabiti majhno iglo in odstraniti le nekaj mililitrov krvi. Ko s preiskavo CT ali z ledveno punkcijo dokažejo SAK in postavimo sum na razpok možganske anevrizme, se opravi štirižilno možgansko [[angiografija|angiografijo]], ki je zlati standard za odkrivanje možganskih anevrizem in jih zanesljivo prikaže od 80 do 85 %. Pri angiografiji najprej pregledajo žilo, kjer pričakujejo anevrizmo. Angiografija hkrati pokaže prisotnost vazospazma. Digitalno subtrakcijsko angiografijo v zadnjem času nadomešča CT angiografija (CTA), ki v več kot 90 % pokaže anevrizmo, njeno velikost in položaj. CTA in rekonstrukcija omogočata prikaz natančnega tridimenzionalnega modela anevrizme, kar je zelo pomembno pred kirurškim posegom. [[Magnetna resonanca|Magnetnoresonančna angiografija]] se uporablja za odkrivanje hladnih anevrizem.<ref name=Strojnik/> == Klasifikacija SAK == Obstaja več ocenjevalnih lestvic. Po vsem svetu se za ocenjevanje stanja zavesti uporablja [[Glasgowska lestvica kome]] (GCS). Za ocenjevanje SAH so na voljo tri specializirane lestvice. Višji seštevek je povezan s slabšim izidom.<ref>{{cite journal |author1=Rosen D|author2= Macdonald R |title=Subarachnoid hemorrhage grading scales: A systematic review |journal=Neurocritical Care |volume=2 |issue=2 |pages=110–8 |year=2005 |pmid=16159052 |doi=10.1385/NCC:2:2:110}}</ref> Te lestvice so izpeljali z retrospektivnim ujemanjem značilnosti bolnikov in izidom bolezni. Prvo lestvico sta leta 1968 opisala Hunt in Hess:<ref name="H&H">{{cite journal |author1=Hunt W|author2= Hess R |title=Surgical risk as related to time of intervention in the repair of intracranial aneurysms |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-neurosurgery_1968-01_28_1/page/14|journal=Journal of Neurosurgery |volume=28 |issue=1 |pages=14–20 |year=1968 |pmid=5635959 |doi=10.3171/jns.1968.28.1.0014}}</ref> {| class="wikitable" style = "width:75%; font-size:85%; margin-left:15px; text-align:center" |- !width="50"| Stopnja ! Znaki in simptomi ! Preživetje |- ! 1 | style="text-align:left;"|Asimptomatski ali šibek glavobol in mila togost tilnika ||70% |- !2 | style="text-align:left;"| Zmeren do hud glavobol, tog tilnik, brez nevroloških izpadov, razen paralize [[možganski živec|možganskih živcev]] || 60% |- !3 |align="left"| Zaspanost, minimalen nevrološki izpad || 50% |- !4 | style="text-align:left;"| Stupor, zmerna do huda hemipareza, možna je zgodnja [[decerebracijska rigidnost]] in [[vegetativni sistem|vegetativne]] motnje || 20% |- !5 | style="text-align:left;"| Glokoka koma, decerebracijska rigidnost, umiranje || 10% |} Fisherjeva lestvica klasificira izgled SAK na posnetku CT.<ref name="Fisher">{{cite journal |author1=Fisher C |author2=Kistler J |author3=Davis J |title=Relation of cerebral vasospasm to subarachnoid hemorrhage visualized by computerized tomographic scanning |journal=Neurosurgery |volume=6 |issue=1 |pages=1–9 |year=1980 |pmid=7354892 |doi=10.1097/00006123-198001000-00001}}</ref> {| class="wikitable" style = "width:75%; font-size:85%; margin-left:15px; text-align:center" |- !width="50"| Stopnja ! Izgled krvavitve |- ! 1 | style="text-align:left;"|Ni vidna |- !2 | style="text-align:left;"| Širina znaša manj kot 1 mm |- !3 |align="left"| Širina znaša več kot 1 mm |- !4 | style="text-align:left;"| Difuzna ali pa je ni, vendar s krvavitvijo v možganske ventrikle ali v možganski parenhim |} To lestvico je prilagodil Classen s sodelavci. Sedaj odraža dodatno tveganje glede na velikost SAH in pridruženo krvavitev v ventrikle (IVK) (0 - nič, 1 - minimalna SAK z/brez IVK, 2 - minimalna SAK z IVK, 3 - široka SAK z/brez IVK, 4 - debela SAK z IVK).<ref name="Claassen">{{cite journal |author1=Claassen J |author2=Bernardini GL |author3=Kreiter K|display-authors= ''et al.'' |title=Effect of cisternal and ventricular blood on risk of delayed cerebral ischemia after subarachnoid hemorrhage: the Fisher scale revisited |journal=Stroke |volume=32 |issue=9 |pages=2012–20 |year=september 2001 |pmid=11546890 |url=http://stroke.ahajournals.org/cgi/content/full/32/9/2012 |doi=10.1161/hs0901.095677}}</ref> Klasifikacija ''Svetovnega združenja nevrokirurgov'' (The World Federation of Neurosurgeons, WFNS) pri oceni hudosti simptomov upošteva GCS in [[žariščni nevrološki izpad|žariščne nevrološke izpade]].<ref name="WorldFed">{{cite journal |author1=Teasdale G |author2=Drake C |author3=Hunt W |author4=Kassell N |author5=Sano K |author6=Pertuiset B |author7=De Villiers J |title=A universal subarachnoid hemorrhage scale: report of a committee of the World Federation of Neurosurgical Societies |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-neurology-neurosurgery-and-psychiatry_1988-11_51_11/page/n90 |journal=Journal of Neurology, Neurosurgery, and Psychiatry |volume=51 |issue=11 |page=1457 |year=1988 |pmid=3236024 | pmc=1032822 |doi=10.1136/jnnp.51.11.1457}}</ref> {| class="wikitable" style = "width:75%; font-size:85%; margin-left:15px; text-align:center" |- !width="50"| Stopnja ! GCS ! Žariščni nevrološki izpad |- ! 1 | 15 || Odsoten |- ! 2 | 13–14 || Odsoten |- ! 3 | 13–14 || Prisoten |- ! 4 | 7–12 || Prisoten ali odsoten |- ! 5 | <7 || Prisoten ali odsoten |} == Oskrba bolnikov s SAK == Najpomembnejši cilj je preprečiti ponovno krvavitev. To storimo s stabilizacijo bolnika. Lahko se pojavi hidrocefalus. Akutni je navadno obstruktivni in nastane, ker krvni strdek onemogoča pretok likvorja. V kasnejši fazi je hidrocefalus navadno komunikantni. Pojavi se zaradi toksičnega učinka razgradnih produktov krvi na arahnoidne granulacije. Navadno se nekaj dni po SAK pojavi zapozneli ishemični nevrološki izpad. Običajno ga pripisujejo vazospazmu. Hkrati se lahko pojavi hiponatriemija s hipovolemijo, [[globoka venska tromboza]] ali [[pljučna embolija]]. Pogosti so tudi epileptični napadi. Po ustrezni nevrološki oceni bolnika s sumom ali dokazano SAK sprejmejo v sobo za intenzivno nego in ga natančno nadzorujejo. Najprej je treba uravnavati povišan krvni tlak. Idealen sistolični krvni tlak naj bi bil med 120 in 150 mmHg. Komatozni bolniki morajo biti [[intubacija|intubirani]]. Smiselno je monitorirati IKP preko znotrajlobanjske parenhimske sonde. Če je potrebno, se bolniku vstavi zunanjo prekatno drenažo, vendar iztok likvorja ne sme biti prehiter. [[Slika:CNSinjury.JPG|thumb|Spremembe v EKG-ju, ki kažejo na srčni infarkt z elevacijo ST-spojnice, pri ženski, ki ima SAK]] Dokler anevrizma ni oskrbljena, se priporoča zmerna hiperhidracija z manjšo hemodilucijo in zmernim dvigom krvnega tlaka. To naj bi preprečevalo pojav vazospazma. Bolniki potrebujejo [[kardiologija|kardiološki]] nadzor, saj SAK lahko povzroči [[motnja ritma|motnje ritma]]. Na [[EKG]]-ju se pojavi podaljšan interval QT, elevacija ali depresija ST ter široki ali obrnjeni valovi T. Včasih se pojavi tudi prekatno migetanje. Zaradi diureze in natriureze se pri SAK pogosto pojavita hipovolemija in hiponatriemija. To je »cerebral salt wasting syndrome«, za katerega je značilen nizek volumen izvencelične tekočine. Zdravljenje slednjega zahteva pazljivost. Z infuzijami kristaloidov ali koloidov zdravijo hipovolemijo. Hiponatriemijo zdravimo z dodatnim peroralnim vnosom soli ali s hipertonično fiziološko raztopino.<ref name=Strojnik/> == Možganski vazospazem == Najpogosteje se pojavlja po razpoku možganske anevrizme in SAK. Pojavi se lahko tudi pri znotrajlobanjskih krvavitvah, krvavitvi v prekate zaradi AVM in pri SAK neznane etiologije, po poškodbi glave, nevrokirurških posegih, po ledveni punkciji. Pri bolnikih, ki preživijo SAK, je možganski vazospazem najznačilnejši vzrok obolevnosti in umrljivosti. Navadno nastane 3. dan po krvavitvi. Njegov maksimalen potek je 6 do 8 dan po SAK. Umiri se navadno 2 tedna po SAK. Včasih traja 3 do 4 tedne. Spreminja se glede na intenziteto, ki jo lahko predvidimo glede na količino krvi v subarahnoidnih prostorih, vidno na posnetkih CT. Z nastankom vazospazma korelira ocena po lestvici Hunt in Hess. Pri starejših bolnikih in [[kajenje|kadilcih]] je incidenca višja. Povišan krvni tlak je dejavnik tveganja za nastanek vazospazma.<ref name=Strojnik/> Vzrok nastanka vazospazma ni točno znan. Predvidevajo, da razpadli produkti krvavitve reagirajo z žilno steno, ki se skrči in povzroči vazospazem.<ref name=Strojnik/> === Oblike vazospazma === Klinični vazospazem je zapoznel žariščni ishemični deficit po SAK. Radiografski vazospazem se kaže z zoženimi lumni arterije pri možganski angiografiji. Diagnoza se postavi po primerjanju s prejšnjo angiografijo, kjer je bila širina žil večja oz. normalna. Simptomatski vazospazem opisuje klinični vazospazem, ki ustreza področju radiografskega vazospazma, ki ga vidimo na angiogramu. Za ugotavljanje vazospazma se uporablja [[transkranialna Dopplerska metoda]]. Občasno uporabljajo tudi [[elektroencefalografija|EEG]] ter pregled pretok krvi skozi možgane.<ref name=Strojnik/> === Zdravljenje vazospazma === Najprej je treba izključiti ostale vzroke, ki lahko povzročijo zoženje zavesti. To so hidrocefalus, možganski edem, [[epilepsija]], hiponatriemija, hipoksija in [[sepsa]]. Pri hujšem vazospazmu je smiselno opraviti štirižilno možgansko angiografijo ali transkranialni Doppler. Nastanka vazospazma ni mogoče preprečiti s čimprejšnjo kirurško ali endovaskularno oskrbo anevrizme. Zgodnja kirurška oskrba anevrizme pa omogoči čimprejšnje zdravljenje vazospazma.<ref name=Strojnik/> Možnosti zdravljenja so: * neposredna farmakološka arterijska dilatacija ** relaksacija gladkih mišic (blokatorji kalcijevih kanalčkov, antagonisti endotelijskih receptorjev), ** simpatolitiki, ** znotrajarterijski papaverin. * posredna mehanična arterijska dilatacija, * posredna arterijska dilatacija – uporaba hiperdinamične terapije, * cervikalna simpatektomija, * odstranitev potencialnih povzročiteljev vazospazma. ** Odstranitev krvi, na primer med samo operacijo, ki pa ne prepreči vazospazma v celoti. * Zunanja likvorska drenaža odstranjuje kri. * Izboljšanje reoloških lastnosti krvi v žilah z izboljševanjem perfuzije ishemičnih področij (plazma, [[albumin]]i, [[manitol]]).<ref name=Strojnik/> Najpogosteje se uporablja t. i. hiperdinamična terapija, ki je znana kot terapija 3H – [[hipervolemija]], [[hipertenzija]] in [[hemodilucija]]. S povečanjem krvnega volumna inducirajo arterijsko hipertenzijo. To terapijo se sme uvesti le pri bolnikih z oskrbljeno anevrizmo. Za volumsko ekspanzijo uporabljajo najpogosteje izotonične kristaloide. Za izboljšanje ishemičnih simptomov občasno uporabljajo vazopresorje (dopamin). Zapleti hiperdinamične terapije so povišanje IKP in povečanje možganskega edema. Lahko pride do hemoragičnega infarkta. Zunajlobanjski zapleti vključujejo pljučni edem, hiponatriemijo, [[miokardni infarkt|srčni infarkt]]. Blokatorji kalcijevih kanalčkov (kalcijevi antagonisti) blokirajo počasne kanalčke in tako preprečujejo pritok [[kalcij]]a. To zmanjšuje kontrakcijo gladkih mišic in srčne mišice. Učinek teh zdravil je verjetno bolj nevroprotektiven, kot pa bi preprečevala vazospazem. [[Nimodipin]] se uporablja najpogosteje. Stranski učinki so sistemska hipotenzija, ledvična odpoved in pljučni edem.<ref name=Strojnik/> == Možganske anevrizme == Prevalenca možganskih anevrizem je približno 5 %. Natančna [[patofiziologija]] njihovega nastanka ni znana. Znano pa je, da možganske krvne žile vsebujejo manj elastina v tuniki mediji in adventiciji, ki je tudi tanjša. To in potek večjih možganskih žil v subarahnoidnem prostoru, kjer imajo malo okolnega opornega [[vezivo (biologija)|vezivnega tkiva]], lahko vodi k predispoziciji za nastanek anevrizem. Navadno anevrizme nastanejo na razcepiščih. Drugi vzroki so še prirojene predispozicije in hipertenzivne oz. aterosklerotične okvare žil. Anevrizme so lahko embolične, vzrok mikotičnih anevrizem je vnetje, vzrok travmatskih pa poškodba. Najpogostejše so vrečaste ali sakularne anevrizme. Pojavijo se na vrhu večjih razcepišč žil, kjer je področje maksimalnega hemodinamskega stresa. Čim bolj periferno se nahaja anevrizma, tem večja verjetnost je, da je vzrok njenega nastanka ali poškodba ali [[okužba]]. Vretenaste anevrizme najpogosteje nastajajo v vertebrobazilarnem sistemu. Od 85 do 95 % vrečastih anevrizem se nahaja v karotidnem sistemu. Od tega jih je 30 % v področju sprednje komunikantne arterije, 25 % v področju zadajšnje komunikante arterije in 20 % v področju srednje možganske arterije. 20 do 30 % bolnikov z anevrizmami ima multiple anevrizme. Anevrizme najdejo šele, ko se razpočijo in povzročijo krvavitev. Najpogosteje pride do SAK. Možna je tudi znotrajmožganska krvavitev (20 do 40 %), krvavitev v prekate (30 %) in subduralna krvavitev (2 do 5 %). Anevrizme lahko povzročajo težave in simptome tudi zaradi svoje velikosti (»mass effect«): * gigantske anevrizme lahko povzročijo kompresijo [[možgansko deblo|možganskega debla]], ki povzroča hemiparezo ali možganske nevropatije, * manjša krvavitev – opozarjajoč glavobol, * manjši infarkti ali predhodna ishemija, * epilepsija, * glavobol brez krvavitve, * naključno odkrite t. i. hladne anevrizme (npr. na preiskavah CT ali MRI).<ref name=Strojnik/> === Zdravljenje možganskih anevrizem === [[Slika:Coiled PCA residual aneurysm arteriogram.JPG|thumb|[[Arteriografija|Arteriogram]] prikazuje delno zazankano anevrizmo (označeno z rumenimi puščicami) posteriorne možganske arterije z rezidualno anevrizmatsko vrečo.]] Kondicija bolnika (stanje zavesti, nevrološki izpadi), anatomija anevrizme in sposobnost kirurga oz. interventnega radiologa pogojujejo izbor zdravljenja anevrizme. Obstajata endovaskularno in kirurško zdravljenje anevrizem.<ref name=Strojnik/> ==== Endovaskularno zdravljenje ==== To zajema več možnosti. Najpogosteje se uporabljajo metode, s katerimi se trombozira anevrizmo oziroma se jo napolni od znotraj. Najpogosteje se uporabljajo majhne [[platina]]ste zavite zanke (»Guglielmi detachable coils«). Z njimi napolnijo anevrizmo in povzročijo njeno trombozo. Endovaskularno metodo se navadno izbere za oskrbo anevrizem zadnjega obroka. Ta poseg najpogosteje opravi intervencijski [[nevroradiolog]].<ref name=Strojnik/> ==== Kirurško zdravljenje ==== Med operacijo si [[kirurg]] prikaže anevrizmo. Treba je prikazati proksimalno oz. dovodno žilo, ki lahko nato med operacijo začasno izključijo iz obtoka z začasno sponko. Treba je prikazati tudi distalne žile, kjer lahko prav tako postavijo sponke. Cilj kirurškega zdravljenja je postaviti sponko na vrat anevrizme, s čimer anevrizmo izključijo iz obtoka. Prednost kirurškega zdravljenja je, da lahko med operacijo odstranijo morebiten hematom, krvavitev in sperejo subarahnoidni prostor. Ob predrtju lamine terminalis lahko v tretji prekat spustijo [[likvor]] in zmanjšujejo nastanek kasnejšega hidrocefalusa. Za kirurško zdravljenje so najprimernejše anevrizme na srednji možganski arteriji. Kirurško zdravijo tudi anevrizme, kjer je poleg SAK prisoten še večji znotrajmožganski hematom in tiste, ki so zaradi svojih lastnosti (premajhne ali pa imajo preširok vrat) niso primerne za endovaskularno zdravljenje. Vsakega bolnika je treba oceniti, ali je primeren za t. i. hitro zdravljenje oz. poseg, kar se šteje za zdravljenje manj kot 48 ur po krvavitvi. Glavna argumenta za hitro zdravljenje sta čim prej izključiti možnost ponovne krvavitve in zdravljenje vazospazma. Najprimernejši so bolniki, katerih ocena po Huntu in Hessu znaša manj kot 3 in so v dobri zdravstveni kondiciji. Čim prej je treba operirati bolnike z obsežno SAK. Takoj je treba ukrepati v primeru ponovne krvavitve. Kasnejše kirurško ukrepanje (od 10 do 14 dni po SAK) pride v poštev, kadar je bolnik v slabi kondiciji, pri starejših bolnikih, pri bolnikih s slabo nevrološko oceno (Hunt in Hesse > 4), pri težko dostopni lokaciji anevrizme, ali zaradi same lege anevrizme ali zaradi prisotnosti aktivnega vazospazma. Nagibajo se k čim hitrejši oskrbi anevrizme, vendar so mnenja glede časovne oskrbe anevrizem deljena.<ref name=Strojnik/> == Neavrizmatska SAK oz. SAK neznane etiologije == V 7 do 10 % primerov ne najdejo vzroka SAK. To so »spontane SAK«. Vzrok za to so lahko anevrizme, ki jih s preiskavami ne morejo prikazati. Včasih je angiografija neadekvatna. Včasih je anevrizma v času preiskave že obliterirana s trombusom ali pa je premajhna, da bi jo prikazali z diagnostičnimi preiskavami. V tem primeru ponavljajo radiološke preiskave. Prava neavrizmatska SAK se imenuje pretrunkalna SAK ali [[mezencefalon|perimenzecefalna]] krvavitev. Kri se nahaja v interpedunkularnih ali premedularnih cisternah. Bolniki tožijo o hudem glavobolu, meningizmu, fotofobiji in [[navzea|navzei]]. Redko izgubijo zavest. Treba je opraviti štirižilno možgansko angiografijo in jo ponavljati, da izključijo morebitno anevrizmo.<ref name=Strojnik/> == Sklici == {{sklici|2}} {{Medical resources | DiseasesDB = 12602 | ICD10 = {{ICD10|I|60||i|60}}, {{ICD10|P|10|3|p|10}}, {{ICD10|S|06|6|s|00}} | ICD9 = {{ICD9|430}}, {{ICD9|852.0}}-{{ICD9|852.1}} | OMIM = 105800 | MedlinePlus = 000701 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2883 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|neuro|357}} {{eMedicine2|emerg|559}} | MeshID = D013345 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni možganov]] [[Kategorija:Krvavitev]] 6g4gayhv4yequ91bytu89bkrod2n9f2 6759126 6759125 2026-10-01T09:24:20Z TadejM 738 dodani manjkajoči sklici 6759126 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Subarahnoidna krvavitev | image = SubarachnoidP.png | caption = CT-slika možganov s prikazano subarahnoidno krvavitvijo kot belim predelom v sredini (označeno s puščico) in raztezanjem v [[sulkus (nevroanatomija)|sulkuse]] | field = [[nevrokirurgija]], [[nevrologija]], [[urgentna medicina]] | symptoms = [[bliskovito udarni glavobol|nenaden izjemno močan glavobol]], [[bruhanje]], [[zožena zavest]]<ref name=EM2016>{{cite journal | vauthors = Abraham MK, Chang WW | title = Subarachnoid Hemorrhage | journal = Emergency Medicine Clinics of North America | volume = 34 | issue = 4 | pages = 901–916 | date = November 2016 | pmid = 27741994 | doi = 10.1016/j.emc.2016.06.011 }}</ref> | complications = zapoznela [[cerebralna ishemija]], [[cerebralni vazospazmi]], [[epileptični napad]]i<ref name=EM2016/> | onset = | duration = | types = travmatska, spontana (anevrizemska, neanevrizemska, perimezenfalična)<ref name=EM2016/> | causes = [[poškodba glave]], [[možganska anevrizma]]<ref name=EM2016/> | risks = [[visok krvni tlak]], [[kajenje]], [[alkoholizem]], [[kokain]]<ref name=EM2016/> | diagnosis = [[CT-slikanje]], [[lumbalna punkcija]]<ref name=Car2016>{{cite journal | vauthors = Carpenter CR, Hussain AM, Ward MJ, Zipfel GJ, Fowler S, Pines JM, Sivilotti ML | editor-first1 = Shahriar | editor-last1 = Zehtabchi | title = Spontaneous Subarachnoid Hemorrhage: A Systematic Review and Meta-analysis Describing the Diagnostic Accuracy of History, Physical Examination, Imaging, and Lumbar Puncture With an Exploration of Test Thresholds | journal = Academic Emergency Medicine | volume = 23 | issue = 9 | pages = 963–1003 | date = September 2016 | pmid = 27306497 | pmc = 5018921 | doi = 10.1111/acem.12984 }}</ref> | differential = [[meningitis]], [[migrena]], [[cerebralna venska tromboza]]<ref name=Ox2007>{{cite book | vauthors = Longmore M, Wilkinson I, Turmezei T, Cheung CK |title=Oxford Handbook of Clinical Medicine, 7th edition |publisher=Oxford University Press |year=2007 |page=841 |isbn=978-0-19-856837-7}}</ref> | prevention = | treatment = [[nevrokirurgija]] ali [[intervencijska radiologija|radiološko vodeni posegi]]<ref name=EM2016/> | medication = [[labetalol]], [[nimodipin]]<ref name=EM2016/> | prognosis = 45-odstotno tveganje za smrt v 30 dneh (anevrizemska)<ref name=EM2016/> | frequency = 1 na 10.000 na leto<ref name=EM2016/> | deaths = }} '''Subarahnoidna krvavitev''' ('''SAK''') je [[krvavitev]] iz [[človeški možgani|možganskih]] [[arterija|arterij]] v [[možganska ovojnica|subarahnoidnem]] prostoru. Subarahnoidni prostor je področje med dvema [[možganska ovojnica|možganskima ovojnicama]] − [[pajčevnica|pajčevnico]] (arahnoideo) in [[žilnica|žilnico]] (pio mater). Tam so vse možganske arterije [[Willisov krog|Willisovega kroga]]. Krvavitev se lahko zgodi spontano, navadno iz razpočene [[možganska anevrizma|možganske anevrizme]]. V več kot 80 % primerov je vzrok SAK [[poškodba]].<ref name=Strojnik>{{navedi knjigo |author1=Bunc G |author2=Voršič M |author3=Milojković V |editor=Strojnik T |title=Izbrana poglavja iz nevrokirurgije |place=Maribor |publisher=Medicinska fakulteta |year=2010}}</ref> [[Simptom]]i SAK so hud glavobol, ki nastopi nenadoma, bruhanje, zmedenost ali spremenjeno stanje zavesti in včasih epileptični napadi.<ref name=vanGijn>{{cite journal |author1=van Gijn J |author2=Kerr RS |author3=Rinkel GJ |title=Subarachnoid haemorrhage |journal=Lancet |volume=369 |issue=9558 |pages=306–18 |year=2007 |pmid=17258671 |doi=10.1016/S0140-6736(07)60153-6}}</ref> Diagnozo potrdijo z [[računalniška tomografija|računalniško tomografijo]] (CT), včasih pa z [[ledvena punkcija|ledveno punkcijo]]. Zdravljenje obsega takojšen [[nevrokirurgija|nevrokirurški]] ali [[radiologija|interventni radiološki endovaskularni]] poseg. Cilj ukrepov je preprečiti ponovno krvavitev in zaplete. Nevrokirurška oskrba anevrizem je bila uvedena v 30. letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. V 90. letih 20. stoletja so pričeli z manj invazivno metodo. Pri njej pristopijo skozi velike žile (največkrat skozi [[arterija femorails|stegensko arterijo]]) in anevrizmo napolnijo s kovinskimi zankami (»Guglielmi Detachable Coil«).<ref name=vanGijn/> SAK je oblika [[možganska kap|možganske kapi]] in predstavlja 1–7 % kapi. <ref name=Feigin05>{{cite journal |author1=Feigin VL |author2=Rinkel GJ |author3=Lawes CM|display-authors= ''et al.'' |title=Risk factors for subarachnoid hemorrhage: an updated systematic review of epidemiological studies |journal=Stroke |volume=36 |issue=12 |pages=2773–80 |year=2005 |pmid=16282541 |doi=10.1161/01.STR.0000190838.02954.e8 |url=http://stroke.ahajournals.org/cgi/content/full/36/12/2773}}</ref> To [[nujno stanje]] lahko vodi v [[smrt]] ali hudo invalidnost, četudi se zelo hitro prepozna in zdravi. Skoraj polovica vseh bolnikov s SAK umre. 10–15 % bolnikov umre, preden dosežejo bolnišnico.<ref name=vanGijn/> Tisti, ki preživijo, imajo pogosto nevrološko ali kognitivno okvaro.<ref name=Suarez>{{cite journal |author1=Suarez JI |author2=Tarr RW |author3=Selman WR |title=Aneurysmal subarachnoid hemorrhage |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2006-01-26_354_4/page/n109 |journal=New England Journal of Medicine |volume=354 |issue=4 |pages=387–96 |year=januar 2006 |pmid=16436770 |doi=10.1056/NEJMra052732}}</ref> == Vzroki spontane SAK == [[Slika:Circulus arteriosus SAB Lokalisationen.png|thumb|Wilisov krog z označenimi najpogostejšimi mesti ruptur anevrizem]] Vzroki spontane SAK so: * razpočena [[možganska anevrizma]] (75–80 % spontane SAK), * možganska [[arteriovenska malformacija]] (AVM), * [[vaskulitis]]i, ki zajemajo živčni sistem, * [[tumor]], ki zakrvavi (redek vzrok), * disekcija možganskih arterij (karotidna in vertebralna arterija), * razpok majhne povrhnje arterije, * [[tromboza]] [[duralni sinus|duralnih sinusov]], * [[koagulacija|motnje strjevanja krvi]], * spinalna AVM (predvsem v predelu vratne in zgornje prsne hrbtenjače), * apopleksija [[hipofiza|hipofize]].<ref name=Strojnik/> SAK neznane etiologije se pojavlja v 14 do 22 %. == Epidemiologija == [[Incidenca]] anevrizmatske SAK je 6–10/100.000 prebivalcev. Približno 10 % bolnikov umre, preden dosežejo bolnišnico. Ponovna krvavitev je najpogostejši vzrok nadaljnje smrtnosti pri SAK. Pri 15–20 % bolnikov, pri katerih se po prvi krvavitvi ne ukrepa, pride v obdobju 14 dni do ponovne krvavitve. Zato je pomembno svežo anevrizmo čim prej oskrbeti. 8 % bolnikov kljub oskrbljeni anevrizmi umre, saj doživijo [[vazospazem]]. Po zaključenem zdravljenju razpočene možganske anevrizme in SAK ima približno 30 % bolnikov [[nevrologija|nevrološke izpade]], večinoma zaradi vazospazma. Približno polovica bolnikov umre prvi mesec po SAK, približno ena tretjina preživelih ima »dober izhod«. Skupna [[mortaliteta|umrljivost]] pri SAK je okrog 45 %. Dve tretjini bolnikov, ki imajo uspešno oskrbljene anevrizme, se nikoli ne vrne na isto delovno mesto, prav tako nimajo iste kvalitete življenja. Bolniki, starejši od 70 let, imajo precej slabši izhod bolezni, saj je smrtnost v prvih nekaj dneh 10 %. SAK zaradi razpoka možganske anevrizme je najpogostejša med 55. in 60. letom starosti. 20 % se jih pojavi med 15. in 45. letom starosti. Med spanjem nastane približno 30 % SAK zaradi razpoka anevrizme. Polovica bolnikov govori o »svarilnih simptomih«. Ti nastopijo od 6 do 20 dni pred SAK. V 20 do 40 % SAK spremlja [[znotrajlobanjska krvavitev]], v približno 30 % so prisotne krvavitve v [[možganski prekat|možganske prekate]], [[subduralni hematom]] pa se pojavlja v 2 do 5 %.<ref name=Strojnik/> == Dejavniki tveganja za SAK == Dejavniki tveganja za SAK so: * [[arterijska hipertenzija|povišan krvni tlak]], * [[peroralna kontracepcija]], * zloraba različnih snovi ([[tobak]], [[kokain]], [[alkohol]]), * nihanja krvnega tlaka, * [[nosečnost]] in [[porod]]. == Povišano tveganje == Tveganje za SAK je nekoliko povišano: * med ledveno punkcijo in možgansko angiografijo pri bolnikih, ki imajo možgansko anevrizmo, * pri starejših bolnikih.<ref name=Strojnik/> Pri določenih boleznih je pojav možganskih anevrizem pogostejši kot pri normalni populaciji: * [[policistična bolezen ledvic]], * [[fibromuskularna displazija]], * arteriovenska malformacija, * bolezen »moya-moya«, * sindrom Ehles Danlos tip 4, * [[Marfanov sindrom]], * [[genetika|genetska predispozicija]], * [[arterioskleroza]], * bakterijski [[endokarditis]].<ref name=Strojnik/> == Klinični znaki SAK == Nenadni hud [[glavobol]] je prvi in najpomembnejši znak. Navadno ga spremljajo [[bruhanje]], bolečina v vratu ([[meningizem]]) in [[fotofobija]]. Včasih se bolniki [[zavest|onesvestijo]], vendar se lahko določenim bolnikom kasneje zavest povrne. Možni so žariščni izpadi [[možganski živec|možganskih živcev]] (na primer pareza okulomotornega živca zaradi pritiska anevrizme, ki povzroča [[diplopija|dvojni vid]] in/ali [[ptoza|povešenje veke]]. Nekateri bolniki imajo zaradi krvi v subarahnoidnem prostoru, ki draži ledvene živce, bolečine v križu.<ref name=Strojnik/> Glavobol je najpogostejši simptom. Pri SAK zaradi razpoka možganske anevrizme se pojavi v 97 % primerov. Navadno je izredno močan. Bolniki ga opisujejo kot najhujši glavobol v življenju in praviloma se pojavi nenadoma. Glavobol lahko tudi popusti, zato nekateri bolniki ne poiščejo pomoči. To je »opozorilni glavobol«, ki se pojavi pri 30 do 60 % bolnikov s SAK. Kadar je glavobol izredno močan, ga spremlja izguba zavesti. SAK se kaže tudi z meningizom, ki nastane od 6 do 24 ur po krvavitvi. Bolniki imajo trd [[tilnik]], lahko sta pozitivna znaka po Kerningu ali Bruzinskem.<ref name=Strojnik/> SAK spremljajo tudi drugi znaki: * povišan krvni tlak, * žariščni nevrološki izpadi, * [[koma]] (nastane zaradi kombinacije povišanega [[znotrajlobanski tlak|znotrajlobanjskega tlaka]], poškodbe možganskega tkiva zaradi znotrajparenhimske krvavitve, [[hidrocefalus]]a, difuzne ishemije in [[epileptični napad|epileptičnega napada]]). * okularna krvavitev (kaže se s tremi znaki: subhilaoidna krvavitev, intraretinalna krvavitev in krvavitev s steklovino – Tersonov sindrom).<ref name=Strojnik/> == Diagnostične preiskave pri SAK == [[Slika:Wikipedian getting a lumbar puncture (2006).jpg|thumb|Lumbarna punkcija. Veliko področje na hrbtu je bilo umito s [[povidonjodidom]], ki kožo obarva rjavkasto.]] Pri sumu na SAK zaradi razpoka možganske anevrizme je metoda izbora [[CT]] preiskava glave. V obdobju 48 ur v več kot 95 % primerov pokaže, če gre za SAK. Kri se pokaže kot povečana gostota; v subarahnoidnih prostorih se jo vidi kot belo vsebino. Informacije, ki jih daje preiskava CT: * velikost prekatov (hidrocefalus se pojavi v skoraj 20 % SAK zaradi razpoka anevrizme), * prisotnost hematoma (znotrajmožganska krvavitev, krvavitev v prekat, subduralna krvavitev), * infarkt, * količina krvi v cisternah (pomemben progostnični dejavnik za kasnejši vazospazem), * pri multiplih anevrizmah lahko glede na lokacijo večine krvi v subarahnoidnem prostoru poda določeno informacijo, katera anevrizma je zakrvavela. Če je CT negativen, se pri bolniku opravi ledvena punkcija. Če gre za SAK, je za ledveno punkcijo značilno: * velik pritisk in krvav likvor, * če je likvor ksantohromen, je krvavitev stara od enega do dveh dni, * povišana je koncentracija [[beljakovina|beljakovin]], * koncentracija [[glukoza|glukoze]] je navadno normalna ali pa je znižana, * v likvorju so prisotni številna [[eritrocit]]i. Zniževanje IKP z ledveno punkcijo zahteva posebno previdnost. Včasih lahko punkcija privede do ponovne krvavitve zaradi zvišanja transmuralnega tlaka. Pri ledveni punkciji ob sumu na SAK je dobro uporabiti majhno iglo in odstraniti le nekaj mililitrov krvi. Ko s preiskavo CT ali z ledveno punkcijo dokažejo SAK in postavimo sum na razpok možganske anevrizme, se opravi štirižilno možgansko [[angiografija|angiografijo]], ki je zlati standard za odkrivanje možganskih anevrizem in jih zanesljivo prikaže od 80 do 85 %. Pri angiografiji najprej pregledajo žilo, kjer pričakujejo anevrizmo. Angiografija hkrati pokaže prisotnost vazospazma. Digitalno subtrakcijsko angiografijo v zadnjem času nadomešča CT angiografija (CTA), ki v več kot 90 % pokaže anevrizmo, njeno velikost in položaj. CTA in rekonstrukcija omogočata prikaz natančnega tridimenzionalnega modela anevrizme, kar je zelo pomembno pred kirurškim posegom. [[Magnetna resonanca|Magnetnoresonančna angiografija]] se uporablja za odkrivanje hladnih anevrizem.<ref name=Strojnik/> == Klasifikacija SAK == Obstaja več ocenjevalnih lestvic. Po vsem svetu se za ocenjevanje stanja zavesti uporablja [[Glasgowska lestvica kome]] (GCS). Za ocenjevanje SAH so na voljo tri specializirane lestvice. Višji seštevek je povezan s slabšim izidom.<ref>{{cite journal |author1=Rosen D|author2= Macdonald R |title=Subarachnoid hemorrhage grading scales: A systematic review |journal=Neurocritical Care |volume=2 |issue=2 |pages=110–8 |year=2005 |pmid=16159052 |doi=10.1385/NCC:2:2:110}}</ref> Te lestvice so izpeljali z retrospektivnim ujemanjem značilnosti bolnikov in izidom bolezni. Prvo lestvico sta leta 1968 opisala Hunt in Hess:<ref name="H&H">{{cite journal |author1=Hunt W|author2= Hess R |title=Surgical risk as related to time of intervention in the repair of intracranial aneurysms |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-neurosurgery_1968-01_28_1/page/14|journal=Journal of Neurosurgery |volume=28 |issue=1 |pages=14–20 |year=1968 |pmid=5635959 |doi=10.3171/jns.1968.28.1.0014}}</ref> {| class="wikitable" style = "width:75%; font-size:85%; margin-left:15px; text-align:center" |- !width="50"| Stopnja ! Znaki in simptomi ! Preživetje |- ! 1 | style="text-align:left;"|Asimptomatski ali šibek glavobol in mila togost tilnika ||70% |- !2 | style="text-align:left;"| Zmeren do hud glavobol, tog tilnik, brez nevroloških izpadov, razen paralize [[možganski živec|možganskih živcev]] || 60% |- !3 |align="left"| Zaspanost, minimalen nevrološki izpad || 50% |- !4 | style="text-align:left;"| Stupor, zmerna do huda hemipareza, možna je zgodnja [[decerebracijska rigidnost]] in [[vegetativni sistem|vegetativne]] motnje || 20% |- !5 | style="text-align:left;"| Glokoka koma, decerebracijska rigidnost, umiranje || 10% |} Fisherjeva lestvica klasificira izgled SAK na posnetku CT.<ref name="Fisher">{{cite journal |author1=Fisher C |author2=Kistler J |author3=Davis J |title=Relation of cerebral vasospasm to subarachnoid hemorrhage visualized by computerized tomographic scanning |journal=Neurosurgery |volume=6 |issue=1 |pages=1–9 |year=1980 |pmid=7354892 |doi=10.1097/00006123-198001000-00001}}</ref> {| class="wikitable" style = "width:75%; font-size:85%; margin-left:15px; text-align:center" |- !width="50"| Stopnja ! Izgled krvavitve |- ! 1 | style="text-align:left;"|Ni vidna |- !2 | style="text-align:left;"| Širina znaša manj kot 1 mm |- !3 |align="left"| Širina znaša več kot 1 mm |- !4 | style="text-align:left;"| Difuzna ali pa je ni, vendar s krvavitvijo v možganske ventrikle ali v možganski parenhim |} To lestvico je prilagodil Classen s sodelavci. Sedaj odraža dodatno tveganje glede na velikost SAH in pridruženo krvavitev v ventrikle (IVK) (0 - nič, 1 - minimalna SAK z/brez IVK, 2 - minimalna SAK z IVK, 3 - široka SAK z/brez IVK, 4 - debela SAK z IVK).<ref name="Claassen">{{cite journal |author1=Claassen J |author2=Bernardini GL |author3=Kreiter K|display-authors= ''et al.'' |title=Effect of cisternal and ventricular blood on risk of delayed cerebral ischemia after subarachnoid hemorrhage: the Fisher scale revisited |journal=Stroke |volume=32 |issue=9 |pages=2012–20 |year=september 2001 |pmid=11546890 |url=http://stroke.ahajournals.org/cgi/content/full/32/9/2012 |doi=10.1161/hs0901.095677}}</ref> Klasifikacija ''Svetovnega združenja nevrokirurgov'' (The World Federation of Neurosurgeons, WFNS) pri oceni hudosti simptomov upošteva GCS in [[žariščni nevrološki izpad|žariščne nevrološke izpade]].<ref name="WorldFed">{{cite journal |author1=Teasdale G |author2=Drake C |author3=Hunt W |author4=Kassell N |author5=Sano K |author6=Pertuiset B |author7=De Villiers J |title=A universal subarachnoid hemorrhage scale: report of a committee of the World Federation of Neurosurgical Societies |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-neurology-neurosurgery-and-psychiatry_1988-11_51_11/page/n90 |journal=Journal of Neurology, Neurosurgery, and Psychiatry |volume=51 |issue=11 |page=1457 |year=1988 |pmid=3236024 | pmc=1032822 |doi=10.1136/jnnp.51.11.1457}}</ref> {| class="wikitable" style = "width:75%; font-size:85%; margin-left:15px; text-align:center" |- !width="50"| Stopnja ! GCS ! Žariščni nevrološki izpad |- ! 1 | 15 || Odsoten |- ! 2 | 13–14 || Odsoten |- ! 3 | 13–14 || Prisoten |- ! 4 | 7–12 || Prisoten ali odsoten |- ! 5 | <7 || Prisoten ali odsoten |} == Oskrba bolnikov s SAK == Najpomembnejši cilj je preprečiti ponovno krvavitev. To storimo s stabilizacijo bolnika. Lahko se pojavi hidrocefalus. Akutni je navadno obstruktivni in nastane, ker krvni strdek onemogoča pretok likvorja. V kasnejši fazi je hidrocefalus navadno komunikantni. Pojavi se zaradi toksičnega učinka razgradnih produktov krvi na arahnoidne granulacije. Navadno se nekaj dni po SAK pojavi zapozneli ishemični nevrološki izpad. Običajno ga pripisujejo vazospazmu. Hkrati se lahko pojavi hiponatriemija s hipovolemijo, [[globoka venska tromboza]] ali [[pljučna embolija]]. Pogosti so tudi epileptični napadi. Po ustrezni nevrološki oceni bolnika s sumom ali dokazano SAK sprejmejo v sobo za intenzivno nego in ga natančno nadzorujejo. Najprej je treba uravnavati povišan krvni tlak. Idealen sistolični krvni tlak naj bi bil med 120 in 150 mmHg. Komatozni bolniki morajo biti [[intubacija|intubirani]]. Smiselno je monitorirati IKP preko znotrajlobanjske parenhimske sonde. Če je potrebno, se bolniku vstavi zunanjo prekatno drenažo, vendar iztok likvorja ne sme biti prehiter. [[Slika:CNSinjury.JPG|thumb|Spremembe v EKG-ju, ki kažejo na srčni infarkt z elevacijo ST-spojnice, pri ženski, ki ima SAK]] Dokler anevrizma ni oskrbljena, se priporoča zmerna hiperhidracija z manjšo hemodilucijo in zmernim dvigom krvnega tlaka. To naj bi preprečevalo pojav vazospazma. Bolniki potrebujejo [[kardiologija|kardiološki]] nadzor, saj SAK lahko povzroči [[motnja ritma|motnje ritma]]. Na [[EKG]]-ju se pojavi podaljšan interval QT, elevacija ali depresija ST ter široki ali obrnjeni valovi T. Včasih se pojavi tudi prekatno migetanje. Zaradi diureze in natriureze se pri SAK pogosto pojavita hipovolemija in hiponatriemija. To je »cerebral salt wasting syndrome«, za katerega je značilen nizek volumen izvencelične tekočine. Zdravljenje slednjega zahteva pazljivost. Z infuzijami kristaloidov ali koloidov zdravijo hipovolemijo. Hiponatriemijo zdravimo z dodatnim peroralnim vnosom soli ali s hipertonično fiziološko raztopino.<ref name=Strojnik/> == Možganski vazospazem == Najpogosteje se pojavlja po razpoku možganske anevrizme in SAK. Pojavi se lahko tudi pri znotrajlobanjskih krvavitvah, krvavitvi v prekate zaradi AVM in pri SAK neznane etiologije, po poškodbi glave, nevrokirurških posegih, po ledveni punkciji. Pri bolnikih, ki preživijo SAK, je možganski vazospazem najznačilnejši vzrok obolevnosti in umrljivosti. Navadno nastane 3. dan po krvavitvi. Njegov maksimalen potek je 6 do 8 dan po SAK. Umiri se navadno 2 tedna po SAK. Včasih traja 3 do 4 tedne. Spreminja se glede na intenziteto, ki jo lahko predvidimo glede na količino krvi v subarahnoidnih prostorih, vidno na posnetkih CT. Z nastankom vazospazma korelira ocena po lestvici Hunt in Hess. Pri starejših bolnikih in [[kajenje|kadilcih]] je incidenca višja. Povišan krvni tlak je dejavnik tveganja za nastanek vazospazma.<ref name=Strojnik/> Vzrok nastanka vazospazma ni točno znan. Predvidevajo, da razpadli produkti krvavitve reagirajo z žilno steno, ki se skrči in povzroči vazospazem.<ref name=Strojnik/> === Oblike vazospazma === Klinični vazospazem je zapoznel žariščni ishemični deficit po SAK. Radiografski vazospazem se kaže z zoženimi lumni arterije pri možganski angiografiji. Diagnoza se postavi po primerjanju s prejšnjo angiografijo, kjer je bila širina žil večja oz. normalna. Simptomatski vazospazem opisuje klinični vazospazem, ki ustreza področju radiografskega vazospazma, ki ga vidimo na angiogramu. Za ugotavljanje vazospazma se uporablja [[transkranialna Dopplerska metoda]]. Občasno uporabljajo tudi [[elektroencefalografija|EEG]] ter pregled pretok krvi skozi možgane.<ref name=Strojnik/> === Zdravljenje vazospazma === Najprej je treba izključiti ostale vzroke, ki lahko povzročijo zoženje zavesti. To so hidrocefalus, možganski edem, [[epilepsija]], hiponatriemija, hipoksija in [[sepsa]]. Pri hujšem vazospazmu je smiselno opraviti štirižilno možgansko angiografijo ali transkranialni Doppler. Nastanka vazospazma ni mogoče preprečiti s čimprejšnjo kirurško ali endovaskularno oskrbo anevrizme. Zgodnja kirurška oskrba anevrizme pa omogoči čimprejšnje zdravljenje vazospazma.<ref name=Strojnik/> Možnosti zdravljenja so: * neposredna farmakološka arterijska dilatacija ** relaksacija gladkih mišic (blokatorji kalcijevih kanalčkov, antagonisti endotelijskih receptorjev), ** simpatolitiki, ** znotrajarterijski papaverin. * posredna mehanična arterijska dilatacija, * posredna arterijska dilatacija – uporaba hiperdinamične terapije, * cervikalna simpatektomija, * odstranitev potencialnih povzročiteljev vazospazma. ** Odstranitev krvi, na primer med samo operacijo, ki pa ne prepreči vazospazma v celoti. * Zunanja likvorska drenaža odstranjuje kri. * Izboljšanje reoloških lastnosti krvi v žilah z izboljševanjem perfuzije ishemičnih področij (plazma, [[albumin]]i, [[manitol]]).<ref name=Strojnik/> Najpogosteje se uporablja t. i. hiperdinamična terapija, ki je znana kot terapija 3H – [[hipervolemija]], [[hipertenzija]] in [[hemodilucija]]. S povečanjem krvnega volumna inducirajo arterijsko hipertenzijo. To terapijo se sme uvesti le pri bolnikih z oskrbljeno anevrizmo. Za volumsko ekspanzijo uporabljajo najpogosteje izotonične kristaloide. Za izboljšanje ishemičnih simptomov občasno uporabljajo vazopresorje (dopamin). Zapleti hiperdinamične terapije so povišanje IKP in povečanje možganskega edema. Lahko pride do hemoragičnega infarkta. Zunajlobanjski zapleti vključujejo pljučni edem, hiponatriemijo, [[miokardni infarkt|srčni infarkt]]. Blokatorji kalcijevih kanalčkov (kalcijevi antagonisti) blokirajo počasne kanalčke in tako preprečujejo pritok [[kalcij]]a. To zmanjšuje kontrakcijo gladkih mišic in srčne mišice. Učinek teh zdravil je verjetno bolj nevroprotektiven, kot pa bi preprečevala vazospazem. [[Nimodipin]] se uporablja najpogosteje. Stranski učinki so sistemska hipotenzija, ledvična odpoved in pljučni edem.<ref name=Strojnik/> == Možganske anevrizme == Prevalenca možganskih anevrizem je približno 5 %. Natančna [[patofiziologija]] njihovega nastanka ni znana. Znano pa je, da možganske krvne žile vsebujejo manj elastina v tuniki mediji in adventiciji, ki je tudi tanjša. To in potek večjih možganskih žil v subarahnoidnem prostoru, kjer imajo malo okolnega opornega [[vezivo (biologija)|vezivnega tkiva]], lahko vodi k predispoziciji za nastanek anevrizem. Navadno anevrizme nastanejo na razcepiščih. Drugi vzroki so še prirojene predispozicije in hipertenzivne oz. aterosklerotične okvare žil. Anevrizme so lahko embolične, vzrok mikotičnih anevrizem je vnetje, vzrok travmatskih pa poškodba. Najpogostejše so vrečaste ali sakularne anevrizme. Pojavijo se na vrhu večjih razcepišč žil, kjer je področje maksimalnega hemodinamskega stresa. Čim bolj periferno se nahaja anevrizma, tem večja verjetnost je, da je vzrok njenega nastanka ali poškodba ali [[okužba]]. Vretenaste anevrizme najpogosteje nastajajo v vertebrobazilarnem sistemu. Od 85 do 95 % vrečastih anevrizem se nahaja v karotidnem sistemu. Od tega jih je 30 % v področju sprednje komunikantne arterije, 25 % v področju zadajšnje komunikante arterije in 20 % v področju srednje možganske arterije. 20 do 30 % bolnikov z anevrizmami ima multiple anevrizme. Anevrizme najdejo šele, ko se razpočijo in povzročijo krvavitev. Najpogosteje pride do SAK. Možna je tudi znotrajmožganska krvavitev (20 do 40 %), krvavitev v prekate (30 %) in subduralna krvavitev (2 do 5 %). Anevrizme lahko povzročajo težave in simptome tudi zaradi svoje velikosti (»mass effect«): * gigantske anevrizme lahko povzročijo kompresijo [[možgansko deblo|možganskega debla]], ki povzroča hemiparezo ali možganske nevropatije, * manjša krvavitev – opozarjajoč glavobol, * manjši infarkti ali predhodna ishemija, * epilepsija, * glavobol brez krvavitve, * naključno odkrite t. i. hladne anevrizme (npr. na preiskavah CT ali MRI).<ref name=Strojnik/> === Zdravljenje možganskih anevrizem === [[Slika:Coiled PCA residual aneurysm arteriogram.JPG|thumb|[[Arteriografija|Arteriogram]] prikazuje delno zazankano anevrizmo (označeno z rumenimi puščicami) posteriorne možganske arterije z rezidualno anevrizmatsko vrečo.]] Kondicija bolnika (stanje zavesti, nevrološki izpadi), anatomija anevrizme in sposobnost kirurga oz. interventnega radiologa pogojujejo izbor zdravljenja anevrizme. Obstajata endovaskularno in kirurško zdravljenje anevrizem.<ref name=Strojnik/> ==== Endovaskularno zdravljenje ==== To zajema več možnosti. Najpogosteje se uporabljajo metode, s katerimi se trombozira anevrizmo oziroma se jo napolni od znotraj. Najpogosteje se uporabljajo majhne [[platina]]ste zavite zanke (»Guglielmi detachable coils«). Z njimi napolnijo anevrizmo in povzročijo njeno trombozo. Endovaskularno metodo se navadno izbere za oskrbo anevrizem zadnjega obroka. Ta poseg najpogosteje opravi intervencijski [[nevroradiolog]].<ref name=Strojnik/> ==== Kirurško zdravljenje ==== Med operacijo si [[kirurg]] prikaže anevrizmo. Treba je prikazati proksimalno oz. dovodno žilo, ki lahko nato med operacijo začasno izključijo iz obtoka z začasno sponko. Treba je prikazati tudi distalne žile, kjer lahko prav tako postavijo sponke. Cilj kirurškega zdravljenja je postaviti sponko na vrat anevrizme, s čimer anevrizmo izključijo iz obtoka. Prednost kirurškega zdravljenja je, da lahko med operacijo odstranijo morebiten hematom, krvavitev in sperejo subarahnoidni prostor. Ob predrtju lamine terminalis lahko v tretji prekat spustijo [[likvor]] in zmanjšujejo nastanek kasnejšega hidrocefalusa. Za kirurško zdravljenje so najprimernejše anevrizme na srednji možganski arteriji. Kirurško zdravijo tudi anevrizme, kjer je poleg SAK prisoten še večji znotrajmožganski hematom in tiste, ki so zaradi svojih lastnosti (premajhne ali pa imajo preširok vrat) niso primerne za endovaskularno zdravljenje. Vsakega bolnika je treba oceniti, ali je primeren za t. i. hitro zdravljenje oz. poseg, kar se šteje za zdravljenje manj kot 48 ur po krvavitvi. Glavna argumenta za hitro zdravljenje sta čim prej izključiti možnost ponovne krvavitve in zdravljenje vazospazma. Najprimernejši so bolniki, katerih ocena po Huntu in Hessu znaša manj kot 3 in so v dobri zdravstveni kondiciji. Čim prej je treba operirati bolnike z obsežno SAK. Takoj je treba ukrepati v primeru ponovne krvavitve. Kasnejše kirurško ukrepanje (od 10 do 14 dni po SAK) pride v poštev, kadar je bolnik v slabi kondiciji, pri starejših bolnikih, pri bolnikih s slabo nevrološko oceno (Hunt in Hesse > 4), pri težko dostopni lokaciji anevrizme, ali zaradi same lege anevrizme ali zaradi prisotnosti aktivnega vazospazma. Nagibajo se k čim hitrejši oskrbi anevrizme, vendar so mnenja glede časovne oskrbe anevrizem deljena.<ref name=Strojnik/> == Neavrizmatska SAK oz. SAK neznane etiologije == V 7 do 10 % primerov ne najdejo vzroka SAK. To so »spontane SAK«. Vzrok za to so lahko anevrizme, ki jih s preiskavami ne morejo prikazati. Včasih je angiografija neadekvatna. Včasih je anevrizma v času preiskave že obliterirana s trombusom ali pa je premajhna, da bi jo prikazali z diagnostičnimi preiskavami. V tem primeru ponavljajo radiološke preiskave. Prava neavrizmatska SAK se imenuje pretrunkalna SAK ali [[mezencefalon|perimenzecefalna]] krvavitev. Kri se nahaja v interpedunkularnih ali premedularnih cisternah. Bolniki tožijo o hudem glavobolu, meningizmu, fotofobiji in [[navzea|navzei]]. Redko izgubijo zavest. Treba je opraviti štirižilno možgansko angiografijo in jo ponavljati, da izključijo morebitno anevrizmo.<ref name=Strojnik/> == Sklici == {{sklici|2}} {{Medical resources | DiseasesDB = 12602 | ICD10 = {{ICD10|I|60||i|60}}, {{ICD10|P|10|3|p|10}}, {{ICD10|S|06|6|s|00}} | ICD9 = {{ICD9|430}}, {{ICD9|852.0}}-{{ICD9|852.1}} | OMIM = 105800 | MedlinePlus = 000701 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2883 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|neuro|357}} {{eMedicine2|emerg|559}} | MeshID = D013345 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni možganov]] [[Kategorija:Krvavitev]] krre3dqln623olxjzbk95q54iv795x4 0 368407 6758978 6755902 2026-10-01T01:31:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758978 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable sortable" |- ! - ! [[Atomsko število|Z]] ! Element ! Simbol ! Pogostost v litosferi<ref>{{navedi splet |url = http://www.daviddarling.info/encyclopedia/E/elterr.html |title = Elements, Terrestrial Abundance |publisher = www.daviddarling.info |accessdate = 2007-04-14 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070410165310/http://daviddarling.info/encyclopedia/E/elterr.html |archivedate = 2007-04-10 |url-status = live }}</ref> ! Relativni delež (ppm)<ref>{{navedi splet |last = Barbalace |first = Kenneth |url = http://environmentalchemistry.com/yogi/periodic/ |title = Periodic Table of Elements |publisher = Environmental Chemistry.com |accessdate = 2007-04-14 }}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !Proporcija (ppm)<ref>{{navedi splet |url = http://www.webelements.com/webelements/properties/text/image-flash/abund-crust.html |title = Abundance in Earth's Crust |publisher = WebElements.com |accessdate = 2007-04-14 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070309033534/http://www.webelements.com/webelements/properties/text/image-flash/abund-crust.html |archivedate = 2007-03-09 |url-status = live }}</ref> !Proporcija (ppm)<ref> {{navedi splet |url = https://www.science.co.il/elements/?s=Earth |title = List of Periodic Table Elements Sorted by Abundance in Earth's crust |publisher = Israel Science and Technology Homepage |accessdate = 2007-04-15}}</ref> !Proporcija (ppm)<ref>{{navedi splet |url = http://education.jlab.org/itselemental/index.html |title = It's Elemental&nbsp;— The Periodic Table of Elements |publisher = Jefferson Lab |accessdate = 2007-04-14 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070429032414/http://education.jlab.org/itselemental/index.html |archivedate = 2007-04-29 |url-status = live }}</ref> !Proizvodnja (2012, v tonah)<ref>[http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/ Commodity Statistics and Information] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190415130902/http://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/ |date=2019-04-15 }}. USGS. All production numbers are for mines, except for Al, Cd, Fe, Ge, In, N, Se (plants, refineries), S (all forms) and As, Br, Mg, Si (unspecified). Data for B, K, Ti, Y are given not for the pure element but for the most common oxide, data for Na and Cl are for NaCl. For many elements like Si, Al, data are ambiguos (many forms produced) and are taken for the pure element. U data is pure element required for consumption by current reactor fleet [http://www.world-nuclear.org/info/Facts-and-Figures/World-Nuclear-Power-Reactors-and-Uranium-Requirements/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171001013037/https://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/ |date=2017-10-01 }} {{Navedi splet |url=https://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/ |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171001013037/https://minerals.usgs.gov/minerals/pubs/commodity/ |archive-date=2017-10-01 |url-status=bot: unknown}}. WNA.</ref> |- | 1 | 8 | [[kisik]] | O | 460,000 | 474,000 | 460,000 | 467,100 | 461,000 | |- | 2 | 14 | [[silicij]] <ref group=upper-alpha>5,000 tonnes of annual production is electronic grade</ref> | Si | 277,200 | 277,100 | 270,000 | 276,900 | 282,000 | 7,600,000 |- | 3 | 13 | [[aluminij]] | Al | 81,300 | 82,000 | 82,000 | 80,700 | 82,300 | 44,900,000 |- | 4 | 26 | [[železo]] | Fe | 50,000 | 41,000 | 63,000 | 50,500 | 56,300 | 1,100,000,000 |- | 5 | 20 | [[kalcij]] | Ca | 36,300 | 41,000 | 50,000 | 36,500 | 41,500 | |- | 6 | 11 | [[natrij]] | Na | 28,300 | 23,000 | 23,000 | 27,500 | 23,600 | 280,000,000 |- | 7 | 19 | [[kalij]] | K | 25,900 | 21,000 | 15,000 | 25,800 | 20,900 | 34,000 |- | 8 | 12 | [[magnezij]] | Mg | 20,900 | 23,000 | 29,000 | 20,800 | 23,300 | 750,000 |- | 9 | 22 | [[Titan (element)|titan]] | Ti | 4,400 | 5,600 | 6,600 | 6,200 | 5,600 | 6,500,000 |- | 10 | 1 | [[vodik]] | H | 1,400 | | 1,500 | 1,400 | 1,400 | |- | 11 | 15 | [[fosfor]] | P | 1,200 | 1,000 | 1,000 | 1,300 | 1,050 | |- | 12 | 25 | [[mangan]] | Mn | 1,000 | 950 | 1,100 | 900 | 950 | 16,000,000 |- |13 | 9 | [[fluor]] | F | 800 | 950 | 540 | 290 | 585 | |- | 14 | 56 | [[barij]] | Ba | 500 | 340 | | 500 | 425 | |- | 15 | 6 | [[ogljik]] <ref group=upper-alpha>sum of carbon content of coal, crude oil and natural gas</ref> | C | 300 | 480 | 1,800 | 940 | 200 | |- |16 | 38 | [[stroncij]] | Sr | | 370 | 360 | | 370 | 380,000 |- | 17 | 16 | [[žveplo]] | S | 500 | 260 | 420 | 520 | 350 | 70,000,000 |- | 18 | 40 | [[cirkonij]] | Zr | | 190 | 130 | 250 | 165 | 1,420,000 |- | 19 | 74 | [[volfram]] | W | | 160.6 | 1.1 | | 1.25 | 73,000 |- | 20 | 23 | [[vanadij]] | V | 100 | 160 | 190 | | 120 | 63,000 |- | 21 | 17 | [[klor]] | Cl | 500 | 130 | 170 | 450 | 145 | 280,000,000 |- | 22 | 24 | [[krom]] | Cr | 100 | 100 | 140 | 350 | 102 | 24,000,000 |- | 23 | 37 | [[rubidij]] | Rb | 300 | 90 | 60 | | 90 | |- | 24 | 28 | [[nikelj]] | Ni | | 80 | 90 | 190 | 84 | 2,100,000 |- | 25 | 30 | [[cink]] | Zn | | 75 | 79 | | 70 | 13,000,000 |- | 26 | 29 | [[baker]] | Cu | 100 | 50 | 68 | | 60 | 17,000,000 |- | 27 | 58 | [[cerij]] | Ce | | 68 | 60 | | 66.5 | |- | 28 | 60 | [[neodim]] | Nd | | 38 | 33 | | 41.5 | |- | 29 | 57 | [[lantan]] | La | | 32 | 34 | | 39 | |- | 30 | 39 | [[itrij]] | Y | | 30 | 29 | | 33 | 8,900 |- | 31 | 7 | [[dušik]] | N | 50 | 25 | 20 | | 19 | 137,000,000 |- | 32 | 27 | [[kobalt]] | Co | | 20 | 30 | | 25 | 110,000 |- | 33 | 3 | [[litij]] | Li | | 20 | 17 | | 20 | 37,000 |- | 34 | 41 | [[niobij]] | Nb | | 20 | 17 | | 20 | 69,000 |- | 35 | 31 | [[galij]] | Ga | | 18 | 19 | | 19 | |- | 36 | 21 | [[skandij]] | Sc | | 16 | 26 | | 22 | |- | 37 | 82 | [[svinec]] | Pb | | 14 | 10 | | 14 | 5,200,000 |- | 38 | 62 | [[samarij]] | Sm | | 7.9 | 6 | | 7.05 | |- | 39 | 90 | [[torij]] | Th | | 12 | 6 | | 9.6 | |- | 40 | 59 | [[prazeodim]] | Pr | | 9.5 | 8.7 | | 9.2 | |- | 41 | 5 | [[Bor (element)|bor]] | B | | 950 | 8.7 | | 10 | 4,600,000 |- | 42 | 64 | [[gadolinij]] | Gd | | 7.7 | 5.2 | | 6.2 | |- | 43 | 66 | [[disprozij]] | Dy | | 6 | 6.2 | | 5.2 | |- | 44 | 72 | [[hafnij]] | Hf | | 5.3 | 3.3 | | 3.0 | |- | 45 | 68 | [[erbij]] | Er | | 3.8 | 3.0 | | 3.5 | |- | 46 | 70 | [[iterbij]] | Yb | | 3.3 | 2.8 | | 3.2 | |- | 47 | 55 | [[cezij]] | Cs | | 3 | 1.9 | | 3 | |- | 48 | 4 | [[berilij]] | Be | | 2.6 | 1.9 | | 2.8 | 230 |- | 49 | 50 | [[kositer]] | Sn | 0 | 2.2 | 2.2 | | 2.3 | 230,000 |- | 50 | 63 | [[evropij]] | Eu | | 2.1 | 1.8 | | 2.0 | |- | 51 | 92 | [[uran]] | U | | 0 | 1.8 | | 2.7 | 66,512 |- | 52 | 73 | [[tantal]] | Ta | | 2 | 1.7 | | 2.0 | 765 |- | 53 | 32 | [[germanij]] | Ge | | 1.8 | 1.4 | | 1.5 | 128 |- | 54 | 42 | [[molibden]] | Mo | | 1.5 | 1.1 | | 1.2 | 250,000 |- | 55 | 33 | [[arzen]] | As | | 1.5 | 2.1 | | 1.8 | 44,000 |- | 56 | 67 | [[holmij]] | Ho | | 1.4 | 1.2 | | 1.3 | |- | 57 | 65 | [[terbij]] | Tb | | 1.1 | 0.94 | | 1.2 | |- | 58 | 69 | [[tulij]] | Tm | | 0.48 | 0.45 | | 0.52 | |- | 59 | 35 | [[brom]] | Br | | 0.37 | 3 | | 2.4 | 580,000 |- | 60 | 81 | [[talij]] | Tl | | 0.6 | 0.530 | | 0.850 | 10 |- |61 |71 |[[lutecij]]<ref name="Emsley240">{{navedi knjigo| pages=240–242| url =http://books.google.com/?id=Yhi5X7OwuGkC&pg=PA241| title =Nature's building blocks: an A-Z guide to the elements| first =John |last=Emsley| publisher=Oxford University Press|year = 2001| isbn = 0-19-850341-5}}</ref> |Lu | | | | |0.5 | |- | 62 | 51 | [[antimon]] | Sb | | 0.2 | 0.2 | | 0.2 | 180,000 |- | 63 | 53 | [[jod]] | I | | 0.14 | 0.490 | | 0.450 | 28,000 |- | 64 | 48 | [[kadmij]] | Cd | | 0.11 | 0.15 | | 0.15 | 23,000 |- | 65 | 47 | [[srebro]] | Ag | | 0.070 | 0.080 | | 0.075 | 24,000 |- | 66 | 80 | [[živo srebro]] | Hg | | 0.05 | 0.067 | | 0.085 | 1,600 |- | 67 | 34 | [[selen]] | Se | | 0.05 | 0.05 | | 0.05 | 2,000 |- | 68 | 49 | [[indij]] | In | | 0.049 | 0.160 | | 0.250 | 670 |- | 69 | 83 | [[bizmut]] | Bi | | 0.048 | 0.025 | | 0.0085 | 7,400 |- | 70 | 52 | [[telur]] | Te | | 0.005 | 0.001 | | 0.001 | |- | 71 | 78 | [[platina]] | Pt | | 0.003 | 0.0037 | | 0.005 | 179 |- | 72 | 79 | [[zlato]] | Au | | 0.0011 | 0.0031 | | 0.004 | 2,700 |- | 73 | 44 | [[rutenij]] | Ru | | 0.001 | 0.001 | | 0.001 | |- | 74 | 46 | [[paladij]] | Pd | | 0.0006 | 0.0063 | | 0.015 | 200 |- | 75 | 75 | [[renij]] | Re | | 0.0004 | 0.0026 | | 0.0007 | 52 |- | 76 | 77 | [[iridij]] | Ir | | 0.0003 | 0.0004 | | 0.001 | |- | 77 | 45 | [[rodij]] | Rh | | 0.0002 | 0.0007 | | 0.001 | |- | 78 | 76 | [[osmij]] | Os | | 0.0001 | 0.0018 | | 0.0015 | |} {{sklici|group=upper-alpha}} ==Sklici in reference== {{sklici}} * BookRags, [http://www.bookrags.com/periodictable/ Periodic Table]. * World Book Encyclopedia, [https://web.archive.org/web/20090421205808/http://www.worldbook.com/wb/Students?content_spotlight%2Fearth%2Fexploring Exploring Earth]. * HyperPhysics, Georgia State University, [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/tables/elabund.html Abundance of Elements in Earth's Crust]. * Data Series 140, Historical Statistics for Mineral and Material Commodities in the United States, Version 2011, USGS [http://minerals.usgs.gov/ds/2005/140/ ]. * {{navedi knjigo |author=Scerri, E. R. |year=2007 |title=The Periodic Table, Its Story and Its Significance |url=https://archive.org/details/periodictableits0000scer |publisher=New York : Oxford University Press |isbn=978-0-19-530573-9 |cobiss=28909317 |pages=}} [[Kategorija:Geokemija]] [[Kategorija:Zgradba Zemlje]] h3jzuhmi4lx9le5it33hle0pn1ijfp5 1 369703 6759147 4162887 2026-10-01T09:56:01Z ~2026-52684-37 266630 /* razsvetljenstvo na slovesnkem */ nov razdelek 6759147 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} == razsvetljenstvo na slovesnkem == za 8 r ka morte delat [[Posebno:Prispevki/~2026-52684-37|~2026-52684-37]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-52684-37|pogovor]]) 11:56, 1. oktober 2026 (CEST) 69sonpx16x8xnohojzur2zvu6co3in0 6759167 6759147 2026-10-01T10:17:27Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52684-37|~2026-52684-37]] ([[User talk:~2026-52684-37|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 4162887 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} gj7le1prhieam9nbuv3xgvmkfu3jfln 0 373605 6758976 6755898 2026-10-01T01:18:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758976 wikitext text/x-wiki [[File:Koppen-Geiger Map Africa present.svg|thumb|upright=2|[[Podnebni pas]]ovi Afrike s prikazom ekološkega preloma med puščavo [[Sahara|Saharo]] (rdeče), [[vroče polsušno podnebje|vročim polsušnim podnebjem]] [[Sahel]]a (oranžno) in [[tropsko podnebje|tropskim podnebjem]] osrednje in zahodne Afrike (modro). V Južni Afriki podnebje prehaja v [[subtropsko podnebje|subtropsko]] in [[zmerno podnebje|zmerno]] (zeleno in rumeno) ter bolj puščavsko ali polsušno, osredinjeno na Namibijo, Bocvano in Južno Afriko.<ref>{{cite journal |last1=Beck |first1=Hylke E. |last2=Zimmermann |first2=Niklaus E. |last3=McVicar |first3=Tim R. |last4=Vergopolan |first4=Noemi |last5=Berg |first5=Alexis|author6-link=Eric Franklin Wood |last6=Wood |first6=Eric F. |title=Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution |journal=Scientific Data |date=30 October 2018 |volume=5 |pages=180214 |doi=10.1038/sdata.2018.214 |pmid=30375988 |pmc=6207062 |language=En |issn=2052-4463 |bibcode=2018NatSD...580214B}}</ref>]] [[File:Africa satellite orthographic.jpg|thumb|349px|Zemljevid Afrike s prikazom ekološkega preloma okoli puščave Sahare]] '''Podnebje Afrike''' je splet podnebij, kot so [[ekvatorialno podnebje]], [[tropsko vlažno in suho podnebje]], [[tropsko monsunsko podnebje]], [[polsušno podnebje]] (polpuščava in stepa), [[puščavsko podnebje]] (hiperaridno in aridno) ter [[podnebje subtropskih višavij]]. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti [[subtropski greben|subtropskega grebena]] z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr. Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdemo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v [[tropski podnebni pas|tropskem podnebnem pasu]] med [[rakov povratnik|rakovim povratnikom]] in [[kozorogov povratnik|kozorogovim povratnikom]], kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. [[Sredozemsko podnebje]] imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja [[podnebne spremembe v Afriki|podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj]]. == Temperature == {{Glej tudi|Subtropski greben}} [[File: Africa temperature.png|thumb|left|Mesečne povrprečne in minimalne zunanje in notranje temperature v Afriki]] Globalno temperature Zemlje ob ekvatorju povzročajo veliko gibanja navzgor in konvekcije vzdolž [[monsunski jarek|monsunskega jarka]] ali [[medtropski konvergenčni pas|medtropskega konvergenčnega pasu]]. Zaradi divergence nad paraekvatorialnim jarkom se zrak dvigne in se od ekvatorja oddalji v višino. Ko se zrak pomika proti srednjim geografskim širinam, se ohlaja in potaplja, kar vodi v sesedanje v bližini 30. vzporednika obeh polobel. To kroženje je znano kot [[Halleyjeva celica]] in povzroča nastanek subtropskega grebena.<ref>Dr. Owen E. Thompson (1996). [http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html Hadley Circulation Cell.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305122318/http://www.atmos.umd.edu/~owen/CHPI/IMAGES/circs02.html |date=2009-03-05 }} Channel Video Productions. Retrieved on 2007-02-11.</ref> Ta klimatološka [[območje visokega tlaka|območja visokega tlaka]] so vzrok za številne puščave v svetu,<ref>ThinkQuest team 26634 (1999). [http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm The Formation of Deserts.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017193948/http://library.thinkquest.org/26634/desert/formation.htm |date=2012-10-17 }} Oracle ThinkQuest Education Foundation. Retrieved on 2009-02-16.</ref> vključno s Saharo. Temperature so najvišje v predelih sahare v [[Alžirija|Alžiriji]] in [[Mali]]ju,<ref name="burt">{{navedi knjigo|pages=[https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24 24–28]|title=Extreme Weather: a guide & record book|author=Christopher C. Burt|year=2004|isbn=978-0-393-32658-1|publisher=W. W. Norton & Company, Inc.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/extremeweathergu00burt_0/page/24}}</ref> najnižje pa na jugu celine in na visokih vzpetinah vzhodnega in severozahodnega dela celine. Najvišja povprečna letna temperatura na Zemlji je bila zabeležena na območju [[Dallol]] v [[Etiopija|Etiopiji]] in znaša 33,9&nbsp;°.<ref>{{navedi knjigo|title=The Weather Sourcebook|url=https://archive.org/details/weathersourceboo0000wagn|author1=Ronald L. Wagner |author2=Bill Adler, Jr. |page=[https://archive.org/details/weathersourceboo0000wagn/page/91 91]|year=1997|publisher=Adler & Robin Books, Inc.|isbn=978-0-76270-080-6}}</ref> Navidezne temperature, ki združujejo učinek temperature in vlažnosti, so vzdolž obale [[Rdeče morje|Rdečega morja]] v [[Eritreja|Eritreji]] in [[Adenski zaliv|Adenskega zaliva]] v [[Somalija|Somaliji]] med 57&nbsp;°C in 63&nbsp;°C v popoldanskih urah.<ref name="burt"/> Najnižja temperatura, izmerjena v Afriki, je bila −24&nbsp;°C pri mestu [[Ifrane]] v [[Maroko|Maroku]] 11.&nbsp;februarja&nbsp;1935.<ref name="NCDC">[http://www.ncdc.noaa.gov/oa/climate/globalextremes.html Global Measured Extremes of Temperature and Precipitation.] [[National Climatic Data Center]]. Retrieved on 2007-06-21.</ref> Kljub temu je za večji del Afrike, še zlasti pa za puščave, polpuščave, stepe in savane, značilna [[vročinski val|izjemna vročina]]. Afriške puščave so med najbolj vročimi kraji na Zemlji, še zlasti [[Sahara]] in [[Danakilska puščava]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]]. == Veter == {{Main|Vzhodni afriški stržen}} Nizkovišinski vzhodni afriški stržen ima ključno vlogo v [[monsun]]u jugozahodne Afrike,<ref>Kerry H. Cook. [http://ams.allenpress.com/perlserv/?request=get-abstract&doi=10.1175%2F1520-0442(1999)012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 Generation of the African Easterly Jet and Its Role in Determining West African Precipitation.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200226084709/https://journals.ametsoc.org/doi/full/10.1175/1520-0442%281999%29012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 |date=2020-02-26 }} {{Navedi splet |url=https://journals.ametsoc.org/doi/full/10.1175/1520-0442%281999%29012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 |title=arhivska kopija |access-date=2024-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226084709/https://journals.ametsoc.org/doi/full/10.1175/1520-0442%281999%29012%3C1165%3AGOTAEJ%3E2.0.CO%3B2 |archive-date=2020-02-26 |url-status=bot: unknown}} Retrieved on 2008-05-08.</ref> in prispeva k nastanku [[tropski val|tropskih valov]], ki v toplem letnem času potujejo čez tropski Atlantik in vzhodni del Tihega oceana.<ref>Chris Landsea. AOML Frequently Asked Questions. [http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/A4.html Subject: A4) What is an easterly wave ?] Retrieved on 2008-05-08.</ref> Za stržen sta značilni [[Barotropna tekočina|barotropna]] in [[baroklinost|baroklina]] nestabilnost, kar povzroča proti zahodu se šireče strženske motnje [[sinoptična meteorologija|sinoptične velikosti]], imenovane vzhodni afriški valovi ali tropski valovi. Majhno število viharnih sistemov srednje velikosti v teh valovih se po preselitvi iz [[Vzhodna Afrika|Vzhodne Afrike]], zlasti v avgustu in septembru, razvije v [[tropski ciklon|tropske ciklone]]. Ko stržen v mesecih najizrazitejše [[sezona atlantskih hurikanov|sezone atlantskih hurikanov]] poteka južno od normalnega območja, je nastanek tropskih ciklonov zavrt.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cpc.ncep.noaa.gov/products/special_summaries/97_4/fig7.gif|author=Climate Prediction Center|author-link=Climate Prediction Center|title=Figure 7|access-date=2011-02-05|date=November 1997|publisher=National Oceanic and Atmospheric Administration}}</ref> ==Padavine== [[File:Africa Precipitation Map.svg|thumb|249px|Zemljevid povprečnih padavin]] {{Glej tudi|Deževno obdobje}} Obsežni deli [[Severna Afrika|Severne]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]] ter celotni [[Afriški rog]] imajo predvsem [[vroče puščavsko podnebje]] ali [[vroče polpuščavsko podnebje]], če gre za vlažnejše kraje. Puščava [[Sahara]] v Severni Afriki je največja vroča puščava na svetu in eden najbolj vročih, najbolj suhih in najbolj osončenih krajev na Zemlji. Neposredno južno od Sahare je pas [[polpuščava|polpuščavske]] [[stepa|stepe]] (semiaridno območje), imenovan [[Sahel]], v najjužnejših predelih Afrike so [[savana|savanske]] ravnice, v osrednjem delu pa predeli zelo goste [[džungla|džungle]] ([[deževni gozd]]). Ekvatorialno območje ob [[medtropski konvergenčni pas|medtropskem konvergenčnem pasu]] je najbolj vlažni del celine. Skozi leto se deževni pas do avgusta pomakne prek celine severno v [[Podsaharska Afrika|Podsaharsko Afriko]], nato pa do marca znova južno v južno-osrednjo AFriko.<ref>{{navedi splet|url=http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|publisher=University of Washington|title=Africa Rainfall Climatology|author=Todd Mitchell|date=October 2001|access-date=2010-01-02|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904082933/http://jisao.washington.edu/data/ud/africa/|url-status=dead}}</ref> Predeli s savanskim podnebjem v Podsaharski Afriki, kot so [[Gana]], [[Burkina Faso]],<ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2008 | title = Predicting the regional onset of the rainy season in West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073675| journal = International Journal of Climatology | volume = 28 | issue = 3| pages = 329–342 | doi = 10.1002/joc.1542 | bibcode = 2008IJCli..28..329L }}</ref><ref>{{cite journal | author = Laux Patrick | display-authors = etal | year = 2009 | title = Modelling daily precipitation features in the Volta Basin of West Africa | url = https://publikationen.bibliothek.kit.edu/220073672/3815341| journal = International Journal of Climatology | volume = 29 | issue = 7| pages = 937–954 | doi = 10.1002/joc.1852 | bibcode = 2009IJCli..29..937L }}</ref> [[Darfur]],<ref>David Vandervort (2009). [http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 Darfur: getting ready for the rainy season.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090304221515/http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/html/sudan-feature-060707 |date=2009-03-04 }} International Committee of the Red Cross. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[Eritreja]],<ref>Mehari Tesfazgi Mebrhatu, M. Tsubo, and Sue Walker (2004). [http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm A Statistical Model for Seasonal Rainfall Forecasting over the Highlands of Eritrea.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190615073206/http://www.cropscience.org.au/icsc2004/poster/2/6/580_mebrhatumt.htm |date=2019-06-15 }} New directions for a diverse planet: Proceedings of the 4th International Crop Science Congress. Retrieved on 2009-02-08.</ref> [[Etiopija]],<ref>Alex Wynter (2009). [http://www.alertnet.org/thenews/fromthefield/218536/123391195425.htm Ethiopia: March rainy season "critical" for southern pastoralists.] Thomson Reuters Foundation. Retrieved on 2009-02-06.</ref> in [[Bocvana]] imajo izrazito deževno obdobje.<ref>The Voice (2009). [http://allafrica.com/stories/200901270599.html Botswana: Rainy Season Fills Up Dams.] allAfrica.com. Retrieved on 2009-02-06.</ref> [[El Nino]] povzroči v južni Afriki od decembra do februarja sušnejše razmere od običajnih ter v istem času v ekvatorialni Vzhodni Afriki vlažnejše razmere.<ref>{{navedi splet | url=http://www.scoop.co.nz/stories/WO1010/S00173/la-nina-weather-likely-to-last-for-months.htm | title=La Niña Weather Likely to Last for Months &#124; Scoop News}}</ref> Na [[Madagaskar]]ju [[pasat]]ni vetrovi prinašajo vlago na vzhodna pobočja otoka, kjer se odloži kot dež, ter sušnejše vetrove s pobočij na območja na jugu in zahodu, zato ostanejo zahodni deli otoka v [[padavinska senca|padavinski senci]]. Posledično pade v severovzhodnih predelih Madagarskarja precej več dežja kot v jugozahodnih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.slac.stanford.edu/econf/C0709107/pdf/308.pdf|title=Madagascar rainfall climatology: Extreme Phenomena|publisher=Stanford University|access-date=2010-01-02|date=2007-12-19|author1=T. Andry Arivelo |author2=Professeur A. Ratiarison |author3=Professeur M.Bessafi |author4=Rodolphe Ramiharijafy }}</ref> Južna Afrika prejme večino dežja s poletnimi konvekcijskimi viharji in [[zunajtropski ciklon|zunajtropskimi cikloni]], ki potujejo skozi [[Zahodno vetrovno območje]]. Enkrat na deset let povzročijo cikloni na tem območju čezmerne padavine.<ref>{{navedi splet |url=http://www.isac.cnr.it/~ipwg/meetings/melbourne/papers/Mngadi.pdf |title=Southern Africa Satellite Derived Rainfall Estimates Validation |author1=Pearl Mngadi |author2=Petrus JM Visser |author3=Elizabeth Ebert |page=1 |publisher=International Precipitation Working Group |date=October 2006 |access-date=2010-01-05 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=May 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Podnebne spremembe== [[File:Temperature Bar Chart Africa--1901-2020--2021-07-14.png|thumb|upright=1.8|Grafikon, ki prikazuje [[instrumentalno beleženje temperatur|temperaturne spremembe]] v [[Afrika|Afriki]] med letoma&nbsp;1901 in 2021. Rdeča barva označuje višje, modra barva pa nižje temperature od povprečja (povprečna temperatura v letih 1971–2000 je označena kot meja med modro in rdečo barvo).]] [[Podnebne spremembe]] so v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj občutljiva za [[posledice podnebnih sprememb|njihove posledice]], vse resnejša grožnja.<ref>{{navedi knjigo|author=Schneider, S.H.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|title=Chapter 19: Assessing Key Vulnerabilities and the Risk from Climate Change|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=19.3.3 Regional vulnerabilities|display-authors=etal|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-url=https://web.archive.org/web/20130312104158/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch19s19-3-3.html|archive-date=2013-03-12|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al. (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1199-1265. https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf</ref><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Kendon |first1=Elizabeth J. |last2=Stratton |first2=Rachel A. |last3=Tucker |first3=Simon |last4=Marsham |first4=John H. |last5=Berthou |first5=Ségolène |last6=Rowell |first6=David P. |last7=Senior |first7=Catherine A. |date=2019 |title=Enhanced future changes in wet and dry extremes over Africa at convection-permitting scale |journal=Nature Communications |language=en |volume=10 |issue=1 |pages=1794 |doi=10.1038/s41467-019-09776-9 |issn=2041-1723 |pmc=6478940 |pmid=31015416}}</ref><ref name=":7">{{navedi splet |title=More Extreme Weather in Africa's Future, Study Says {{!}} The Weather Channel - Articles from The Weather Channel {{!}} weather.com |url=https://weather.com/news/climate/news/2019-06-18-africa-extreme-weather-drought-flood |access-date=2022-07-01 |website=The Weather Channel |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |last=United Nations |first=UNEP |date=2017 |title=Responding to climate change |url=http://www.unep.org/regions/africa/regional-initiatives/responding-climate-change |access-date=2022-07-01 |website=UNEP - UN Environment Programme |language=en}}</ref> K veliki občutljivosti prispevajo številni dejavniki, med drugim [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagoditvena sposobnost]], velika odvisnost od ekosistemskih dobrin za preživetje in slabše razviti kmetijski proizvodni sistemi.<ref>{{cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|date=2019-05-19|title=Analysis of rural people's attitude towards the management of tribal forests in South Africa|journal=Journal of Sustainable Forestry|volume=38|issue=4|pages=396–411|doi=10.1080/10549811.2018.1554495|s2cid=92282095|issn=1054-9811}}</ref> Nevarnost podnebnih sprememb za [[kmetijstvo|kmetijsko proizvodnjo]], [[varnost hrane]], [[vodni vir|vodne vire]] in [[ekosistemska storitev|ekosistemske storitve]] bo verjetno imela vse resnejši vpliv na življenje in možnosti [[trajnostni razvoj|trajnostnega razvoja]] v Afriki.<ref>Niang, I., O.C. Ruppel, M.A. Abdrabo, A. Essel, C. Lennard, J. Padgham, and P. Urquhart, 2014: Africa. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. [https://www.ipcc.ch/site/assets/uploads/2018/02/WGIIAR5-Chap22_FINAL.pdf Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken et al.(eds.). Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom, and New York, NY, USA, pp. 1199-1265.{{verify source|date=September 2019|reason=This ref was deleted Special: Diff/909611085 by a bug in VisualEditor and later restored by a bot from the original site located at Special: Permalink/909609403 cite #2 - verify the site is accurate and delete this template. User:Greene bot/Job 18}}</ref> Odbor [[Medvladni odbor za podnebne razmere|IPCC]] je leta 2007 z veliko gotovostjo napovedal, da bodo podnebne spremembe in podnebna spremenljivost močno prizadele številne afriške države in območja, kmetijsko proizvodnjo in varnost hrane..<ref name="IPCC_4th_assessment_e">{{navedi knjigo|author=Boko, M.|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|title=Chapter 9: Africa|publisher=Print version: CUP. This version: IPCC website|year=2007|isbn=978-0-521-88010-7|editor1=Parry, M.L.|series=Climate change 2007: impacts, adaptation, and vulnerability: contribution of Working Group II to the fourth assessment report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC)|location=Cambridge University Press (CUP): Cambridge, UK|contribution=Executive summary|access-date=2011-09-15|display-editors=etal|archive-date=2011-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20111108085734/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg2/en/ch9s9-es.html|url-status=dead}}</ref> V naslednjih desetletjih pričakujemo segrevanje zaradi podnebnih sprememb po vsej Zemljini površini in povečanje povprečne globalne količine dežja.<ref name="Global Warming of 1.5 ºC —">{{navedi splet|url=https://www.ipcc.ch/sr15/|title=Global Warming of 1.5 ºC —|access-date=2020-02-16}}</ref> Regionalni učinki dežja v [[tropi]]h naj bi bili prostorsko bistveno bolj raznoliki, zato je napoved sprememb za posamezne kraje pogosto manj zanesljiva, čeprav se jih pričakuje. Skladno s tem so izmerjene [[instrumentalno beleženje temperatur|površinske temperature]] v Afriki od poznega 19.&nbsp;stoletja do zgodnjega [[21. stoletje|21. stoletja]] na splošno narastle za približno 1&nbsp;°C, lokalno pa je najnižja temperatura v Sahelu na koncu suhega obdobja narastla celo za 3&nbsp;°C.<ref name=":14">{{navedi knjigo|title=Rural societies in the face of climatic and environmental changes in West Africa|date=2017|publisher=IRD éditions|others=Impr. Jouve)|isbn=978-2-7099-2424-5|location=Marseille|oclc=1034784045}}</ref> Kot pričakovano, opazovani trendi padavin kažejo prostorske in časovne razhajanja.<ref name=":11">{{Cite journal|last=Collins|first=Jennifer M.|s2cid=129446962|date=2011-03-18|title=Temperature Variability over Africa|journal=Journal of Climate|volume=24|issue=14|pages=3649–3666|doi=10.1175/2011JCLI3753.1|issn=0894-8755|bibcode=2011JCli...24.3649C}}</ref><ref name=":10" /> Opazovane spremembe [[temperatura|temperature]] in [[padavine|padavin]] regionalno variirajo.<ref name=":15">{{Cite journal|last1=Conway|first1=Declan|last2=Persechino|first2=Aurelie|last3=Ardoin-Bardin|first3=Sandra|last4=Hamandawana|first4=Hamisai|last5=Dieulin|first5=Claudine|last6=Mahé|first6=Gil|date=2009-02-01|title=Rainfall and Water Resources Variability in Sub-Saharan Africa during the Twentieth Century|journal=Journal of Hydrometeorology|volume=10|issue=1|pages=41–59|bibcode=2009JHyMe..10...41C|doi=10.1175/2008JHM1004.1|issn=1525-755X|doi-access=free}}</ref><ref name=":11" /> Obvladovanje tveganja podnebnih sprememb zahteva povezovanje strategij [[zmanjševanje podnebnih sprememb|zmanjševanja]] in [[prilagajanje na podnebne spremembe|prilagajanja]] pri upravljanju ekosistemskih dobrin in storitev ter kmetijskih proizvodnih sistemov v Afriki.<ref>{{Cite journal|last1=Ofoegbu|first1=Chidiebere|last2=Chirwa|first2=P. W.|last3=Francis|first3=J.|last4=Babalola|first4=F. D.|date=2019-07-03|title=Assessing local-level forest use and management capacity as a climate-change adaptation strategy in Vhembe district of South Africa|journal=Climate and Development|volume=11|issue=6|pages=501–512|doi=10.1080/17565529.2018.1447904|issn=1756-5529|hdl=2263/64496|s2cid=158887449|hdl-access=free}}</ref> Regionalni akterji so k prilagajanju deloma uspešno pristopili. To vključuje razvoj in prilagajanje različnih strategij za zmanjševanje podnebnih sprememb<ref>{{navedi splet|url=https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|title=Southern African Development Community :: Climate Change Adaptation|website=www.sadc.int|access-date=8 August 2019|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808131742/https://www.sadc.int/themes/meteorology-climate/climate-change-adaptation/|url-status=dead}}</ref> npr. Politični dokument [[Južnoafriška razvojna skupnost|SADC]] o podnebnih spremembah,<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=SADC policy paper on climate change: Assessing the policy options for SADC member stated|last=Lesolle|first=D|year=2012|access-date=2022-07-22|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308113120/https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|url-status=dead}}</ref> in strategije prilagajanja za vodni sektor.<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|title=Climate change adaptation in SADC: A Strategy for the water sector|access-date=2022-07-22|archive-date=2021-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308113120/https://www.sadc.int/files/2213/5293/3544/SADC_Climate_Change_Adaptation_for_the_Water_Sector_booklet.pdf|url-status=dead}}</ref> K pospešavanju prilagajanja na podnebne spremembe prispevajo tudi drugi pristopi, na primer Program za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje posledic podnebnih sprememb v Vzhodni in Južni Afriki (COMESA-EAC-SADC).<ref>{{navedi splet|url=https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|title=Programme on Climate Change Adaptation, Mitigation in Eastern and Southern Africa (COMESA-EAC-SADC)|website=Southern African Development Community|access-date=8 August 2019|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808131740/https://www.sadc.int/sadc-secretariat/directorates/office-deputy-executive-secretary-regional-integration/food-agriculture-natural-resources/tripartite-programme-climate-change-adaptation-and-mitigatio/|url-status=dead}}</ref> [[Afriška unija]] je kot supranacionalna organizacija 55 držav članic v osnutku poročila leta 2014 predlagala 47 ciljev in ustreznih ukrepov<ref>{{navedi knjigo|title=AFRICAN STRATEGY ON CLIMATE CHANGE|publisher=African Union|year=2014|url=https://www.un.org/en/africa/osaa/pdf/au/cap_draft_auclimatestrategy_2015.pdf}}</ref> za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb na celini. [[António Guterres]], [[Generalni sekretar Združenih narodov]], je poudaril potrebo po tesnem sodelovanju z Afriško unijo pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in doseganje [[Cilji trajnostnega razvoja|ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov]]. == Sklici == {{sklici}} {{Celina Afrika}} {{Države Afrike}} {{kategorija v zbirki|Maps of Africa|Zemljevidi Afrike}} [[Kategorija:Geografija Afrike]] [[Kategorija:Podnebje|Afrika]] a4vy1ziebhc6nbsgqn2poo41gkfo2w5 0 375722 6758970 4231503 2026-10-01T00:03:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen | Name = Plenični izpuščaj | Image = Irritant diaper dermatitis.jpg | Caption = Otrok s pleničnim izpuščajem | DiseasesDB = 23119 | ICD10 = {{ICD10|L|22||l|20}} | ICD9 = {{ICD9|691.0}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000964 | eMedicineSubj = ped | eMedicineTopic = 2755 | MeshID = D003963 }}'''Plenični izpuščaj''', '''plenični dermatitis''' ali '''dermatitis pod plenico'''<ref name=MS>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511509/dermatitis?query=dermatitis, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 29. 6. 2014.</ref> je nealergijsko dražeče [[vnetje]] [[koža|kože]] v predelu [[plenica|plenic]]<ref name=gorenjske>http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/plenicni-izpuscaj_2 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140609051251/http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/plenicni-izpuscaj_2 |date=2014-06-09 }}, vpogled: 29. 6. 2014.</ref> zaradi vpliva vlage, [[znoj]]a, [[seč]]a, ostankov [[iztrebek|blata]], [[pralni prašek|pralnih praškov]] iz plenic in sekundarne okužbe z [[gliva|glivo]] ''[[Candida albicans]]''.<ref name=MS/> Spremembe se najpogosteje pojavljajo pri otrocih, pojavijo se pa lahko tudi pri starejših [[inkontinenca|inkontinenčnih]] osebah, ki uporabljajo plenice.<ref name=gorenjske/> == Vzroki == Najpogostejši vzrok za nastanek pleničnega izpuščaja je draženje kože z izločki (seč in blato). Pod plenicami je koža vlažna, topla in razdražena, zmanjšana kislost omogoča aktiviranje [[encim]]ov v blatu, ki nato poškodujejo kožo.<ref name=gorenjske/> Vlažno in toplo okolje pod plenico omogoča razrast glivic kvasovk iz rodu ''Candida'', ki so lahko normalne flore [[prebavila|prebavil]]. K razvoju glivične okužbe lahko dodatno prispevata uživanje [[antibiotik]]ov in [[driska]]. Vnetje kože pod plenico lahko povzroči tudi [[bakterijska okužba]], ki se lahko pojavi skupaj z [[vnetje žrela|vnetjem žrela]]. Redkeje je vzrok pleničnega izpuščaja [[pomanjkanje cinka]].<ref name=Lisjak/> == Pogostnost == Sicer se je s pojavom plenic za enkratno uporabo in razvojem materialov, ki močneje vpijajo vlago, število prizadetih otrok zmanjšalo, vendar se plenični izpuščaj še vedno pojavlja.<ref name=Lisjak/> Skoraj pri vsakem otroku do 3. leta starosti se vsaj enkrat pojavi plenični izpuščaj, najpogosteje med 9 in 12 mesecem starosti, ko dojenček še večino časa sedi ter se že prehranjuje s trdno hrano, ki lahko spremeni kislost blata.<ref>http://www.webmd.com/children/guide/diaper-rash, vpogled: 29. 6. 2014.</ref> == Znaki in simptomi == Koža pod plenico je pordela, otekla in rosi. Lahko je pokrita z mehurčki in [[erozija]]mi. Značilno je, da koža ni vneta v kožnih gubah, če plenični izpuščaj povzročajo izločki. Pri dodatni okužbi z glivo ''C. albicans'' pa so vidne tudi satelitske [[bunčica|bunčice]] (papule) in [[pustula|pustule]], koža pa je lahko vneta tudi v kožnih gubah. Če je prišlo do bakterijske okužbe prizadetega predela, je lahko vneta koža pokrita z gnojnimi mehurčki, erozijami in [[krasta]]mi.<ref name=Lisjak>Lisjak M. Najpogostejše kožne težave majhnih otrok. Farm vestn 2014; 65: 101–112.</ref> == Zdravljenje == V začetni fazi v večini primerov zadostujtae pravilna nega in higiena. Pri blažjih vnetjih lahko pomaga uporaba [[mazilo|mazil]], ki pomirjajo vneto kožo, jo ščitijo pred draženjem ali pospešujejo obnavljanje in celjenje kože (npr. [[praška pasta]] oz. mazila s [[cinkov oksid|cinkovim oksidom]], mazilo z [[dekspantenol]]om, [[ribje mazilo]]). Priporočljivo je otroka puščati nekaj časa brez plenice, tako da se koža zrači. V hujših primerih ali kadar pride do okužbe, je potrebno zdravljenje pod zdravniškim nadzorom.<ref name=gorenjske/> Ko je koža močno vneta, rosi in je pokrita z erozijami, se na prizadete predele aplicirajo obkladki s [[fiziološka raztopina|fiziološko raztopino]]. Uporabljajo se lahko kreme s šibkimi ali zmerno močnimi [[kortikosteroid]]i. Če je prišlo do glivičnega vnetja, se koža maže z [[azol]]nimi [[antimikotik]]i, pri bakterijskem vnetju pa se plenični izpuščaj zdravi z antibiotiki, npr. [[fusidna kislina|fusidno kislino]].<ref name=Lisjak/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kožne bolezni]] 97sr70hrgidykj0v0zb69ptekz4a891 0 377002 6758789 6708016 2026-09-30T16:50:44Z Pinky sl 2932 slog 6758789 wikitext text/x-wiki [[File:Runways Brussels Airport (7655183522).jpg|thumb|Pristajalna steza na bruseljskem letališču]] [[File:ORD Airport Diagram.svg|thumb|[[FAA]] diagram Chikaškega letališča [[O'Hare International Airport]] s kar šestimi stezami]] [[File:ChennaiAirport.jpg|thumb|Mednarodno letališče Chennai, [[Indija]]]] '''Vzletno-pristajalna steza''', '''letališka steza''', '''pristajalna steza''' ([[angleščina|ang]]. runway) je pravokotna površina na kateri [[Pristajanje|pristajajo]] in vzletajo [[letalo|letala]] (ali drugi [[zrakoplov|zrakoplovi]]). Po navadi je zgrajena iz [[asfalt]]a, [[beton]]a lahko pa je tudi travnata, iz zemlje, ledu ali pa soli. [[File:Runway 22.svg|thumb|Oznaka "22" pomeni magnetno smer 220°]] ==Poimenovanje== Steze se označuje s številko med 01 in 36 - ta številka pomeni desetino magnetne smeri. Npr. steza ki je usmerjena na sever (360°) bo imela oznako 36, na vzhod (90°) bo imela oznako 09, na jug (180°) bo imela oznako 18 in na zahod (270°) bo imela oznako 27. Vsaka steza ima torej dve oznaki, npr. 09 ali 27: če bo letalo vzletelo ali pristalo proti vzhodu bo uporabljalo oznako 09 (90°), če pa vzletelo ali pristalo proti zahodu bo oznaka 27 (270°). Če ima letališče dve vzporedni (paralelni) stezi se za levo uporablja oznaka L (left) za desno pa R (right). Primer za letališče z dvema stezama 18L in 18R, če pa letalo pristaja iz nasprotne smeri, 18L postane 36R, 18R pa 36L. Če ima tri vzporedne, se uporablja poleg L in R še oznaka C (center) za centralno stezo. Če pa ima letališče štiri vzporedne steze (redko), se uporablja dve magnetni smeri, ki sta najbljižje. ==Glej tudi== * [[Sistem za instrumentalno pristajanje]] (ILS) * [[Mikrovalovni pristajalni sistem]] MLS * [[PAPI]] * [[VASI]] * [[Pristajalno podvozje]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.faa.gov/air_traffic/publications/atpubs/aim/ United States Aeronautical Information Manual – Federal Aviation Administration – published yearly] * [http://aeronav.faa.gov/index.asp?xml=aeronav/applications/d_afd United States Airport/Facility Directory (d-AFD) – Federal Aviation Administration – published every 56 days.] * [http://aeronav.faa.gov/index.asp?xml=aeronav/applications/d_tpp United States Terminal Procedures Publication/Airport Diagrams (d-TPP) – Federal Aviation Administration – published every 28 days.] * [http://www.nappf.com/index.html NAPPF] * [http://www.nappf.com/airport_markings.htm 'Airport Markings'] * [http://eddh.de/x-files/dl_files/visual-aids.pdf 'Visual Aids Handbook by Civil Aviation Authority, London'] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo]] 28ykagqgto49qgzpy2q9w2uvl6z0qyy 0 381940 6758981 6755908 2026-10-01T01:44:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758981 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina virusov}} {{Virusbox | taxon = Poxviridae | image = Electron micrograph of smallpox virus.jpg | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = [[#Taksonomoja|Glej besedilo]] }} '''Poksvirusi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Poxviridae''''' so [[družina (biologija)|družina]] velikih kompleksnih virusov z dvoverižno [[DNK]] in večslojnimi [[virusna ovojnica|ovojnicami]], ki imajo afiniteto do kože in so [[patogen]]i za človeka in živali (za človeka so pomembni rodovi ''Orthopoxvirus'', ''Parapoxvirus'', ''Molluscipoxvirus'' in ''Yatapoxvirus'').<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5533511/poksvirus?query=poksvirus, vpogled: 3. 12. 2014.</ref><ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534185/poxviridae?query=Poxviridae%20, vpogled: 3. 12. 2014.</ref> So opekaste ali jajčaste oblike. Vsi predstavniki imajo skupen [[nukleoprotein]]ski [[antigen]]; razmnožujejo se v [[citoplazma|citoplazmi]] gostiteljske celice. So povzročitelji koz pri človeku ([[virus črnih koz]]) in živalih (govedo, koze, prašiči, perutnina, kunci, zajci).<ref name=ICTV>{{navedi splet|url=https://ictv.global/taxonomy|title=Virus Taxonomy: 2019 Release|website=talk.ictvonline.org|publisher=International Committee on Taxonomy of Viruses|access-date=9 May 2020}}</ref> Nekateri predstavniki so patogeni za človeka in živali ([[virus govejih koz]]). Med poksviruse spada tudi [[virus vakcinije]], ki so ga uporabljali za [[cepivo|cepljenje]] proti [[črne koze|črnim kozam]].<ref>http://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/7952343/poksvirus?query=poksvirus, vpogled: 3. 12. 2014.</ref> Pri človeku lahko povzročijo bolezen štirje [[Rod (biologija)|rodovi]]: ortopoksvirusi, parapoksvirusi, jatapoksvirusi in moluskipoksvirusi: <br>'''ortopoksvirusi''': [[virus črnih koz]] (virus variole), [[virus vakcinije]], virus kravjih koz, virus opičjih koz; <br>'''parapoksvirusi''': [[virus orfa]], virus psevdokravjih koz, virus govejega papularnega stomatitisa; <br>'''jatapoksvirusi''': [[tanapoksvirus]], [[tumorski virus opic jaba]]; <br>'''moluskipoksvirusi''': [[virus mehkužk]] (virus molluscum contagiosum).<ref>{{cite journal | title=Pathogenic Molluscum Contagiosum Virus Sequenced | journal=Antiviral Agents Bulletin |date=1996 | pages=196–197 | publisher=Biotechnology Information Institute | url=http://www.bioinfo.com/mcv.html | accessdate=16. 7. 2006}}</ref> == Zgradba == [[Slika:Electron micrograph of poxvirus particles in synovium of a big brown bat and negative staining of poxvirus particles in cell culture supernatant.jpg|thumbnail|left|A. Posnetek poksvirusnega delca pod elektronskim mikroskopom. B) Posnetek negativno obarvanega poksvirusnega delca v celični kulturi.]] Poksvirusni [[virion]]i imajo praviloma zunanjo virusno ovojnico, vendar so kužni tudi znotrajcelični zreli virioni, ki vsebujejo drugačno obliko ovojnice. Vrste se med seboj razlikujejo po obliki, vendar so nasplošno opekaste ali jajčaste oblike. Poksivirusi so nenavadno veliki in merijo okoli 200 nm v premer in 300 nm v dolžino. Virusna [[dednina]] je v obliki enojnega, linearnega dvoverižnega odseka DNK.<ref>{{navedi splet|title=ICTVdb Descriptions: 58. Poxviridae|publisher=International Committee on Taxonomy of Viruses|date=15. 6. 2004|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ICTVdb/ICTVdB/58000000.htm|accessdate=2005-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20041205170944/http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ICTVdb/ICTVdB/58000000.htm|archive-date=2004-12-05|url-status=dead}}</ref> [[Rinovirus]]i, ki povzročajo prehlad, so na primer desetkrat manjši od tipičnega poksvirusa.<ref>[http://www.cellsalive.com/howbig.htm How Big is a ... ?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210529123629/http://www.cellsalive.com/howbig.htm |date=2021-05-29 }} at ''[http://www.cellsalive.com/index.htm Cells Alive!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230304174502/https://www.cellsalive.com/howbig.htm |date=2023-03-04 }} {{Navedi splet |url=https://www.cellsalive.com/howbig.htm |title=arhivska kopija |access-date=2026-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230304174502/https://www.cellsalive.com/howbig.htm |archive-date=2023-03-04 |url-status=bot: unknown}}''. Pridobljeno 3. 12. 2014.</ref> == Podvojevanje == [[Virusno podvojevanje|Podvojevanje]] poksvirusov se začne v citoplazmi, kar sicer ni značilno za viruse z dvoverižno DNK (dsDNA),<ref name="pmid_20231474">{{Cite journal|doi=10.1073/pnas.0912737107|title=Vaccinia-like cytoplasmic replication of the giant Mimivirus|url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2010-03-30_107_13/page/5978|last=Mutsafi|first=Y|last2=Zauberman|first2=N|last3=Sabanay|first3=I|last4=Minsky|first4=A|pmid=20231474|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences USA|date=30. 4. 2010|volume=107|issue=13|pages=5978–5982|pmc=2851855}}.</ref> je pa značilno tudi za druge velike viruse.<ref name='Virology Blog'>{{navedi novice | first = Vincent | last = Racaniello | title = Pithovirus: Bigger than Pandoravirus with a smaller genome | date = 4. 4. 2014 | url = http://www.virology.ws/2014/03/04/pithovirus-bigger-than-pandoravirus-with-a-smaller-genome/ | work = Virology Blog | accessdate = 4. 4. 2014}}</ref> Poksvirusi nosijo sami zapis za ustroj, potreben za prepis genoma, in sicer zapis za [[encim]] od DNK odvisno [[RNK-polimeraza|RNK-polimerazo]].<ref name="Vaccinia_RNA_pol_35kd_ENTREZ">{{navedi splet|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/protein/YP_233034.1|title=DNA-dependent RNA polymerase rpo35 (Vaccinia virus)|publisher=National Center for Biotechnology Information (NCBI), NIH, Bethesda, MD, USA}}</ref> Le-ta omogoči prepisovanje virusne DNK v gostiteljevi citoplazmi. Sicer večina drugih dsDNA-virusov potrebuje gostiteljevo od DNK odvisno RNK-polimerazo, ta pa se nahaja v [[celično jedro|celičnem jedru]] gostiteljeve celice. Zato se cikel podvojevanja drugih dsDNA-virusov dogodi v samem jedru. ==Taksonomija== Vrste v poddružini ''[[Chordopoxvirinae]]'' lahko okužijo [[vretenčarji|vretenčarje]], medtem ko vrste v poddružini ''[[Entomopoxvirinae]]'' lahko okužijo [[žuželke]]. V poddružini ''Chordopoxvirinae'' je trenutno priznanih deset rodov, v poddružini ''Entomopoxvirinae'' pa trije. Priznane so naslednje poddružine in rodovi (-''virinae'' označuje poddružino in -''virus'' označuje rod):<ref name=ICTV />{{Div col|colwidth=20em}} ''[[Chordopoxvirinae]]'' * ''[[Avipoxvirus]]'' * ''[[Capripoxvirus]]'' * ''[[Centapoxvirus]]'' * ''[[Cervidpoxvirus]]'' * ''[[Crocodylidpoxvirus]]'' * ''[[Leporipoxvirus]]'' * ''[[Macropopoxvirus]]'' * ''[[Molluscipoxvirus]]'' * ''[[Mustelpoxvirus]]'' * ''[[Orthopoxvirus]]'' * ''[[Oryzopoxvirus]]'' * ''[[Parapoxvirus]]'' * ''[[Pteropopoxvirus]]'' * ''[[Salmonpoxvirus]]'' * ''[[Sciuripoxvirus]]'' * ''[[Suipoxvirus]]'' * ''[[vespertilionpoxvirus]]'' * ''[[Yatapoxvirus]]'' ''[[Entomopoxvirinae]]'' * ''[[Alphaentomopoxvirus]]'' * ''[[Betaentomopoxvirus]]'' * ''[[Deltaentomopoxvirus]]'' * ''[[Diachasmimorpha entomopoxvirus]]'' * ''[[Gammaentomopoxvirus]]'' {{Div col end}} Obe poddružini vsebujeta tudi več neklasificiranih vrst, za katere bodo v prihodnosti morda ustvarjeni novi rodovi. * Virus Cotia virus , odkrit leta 2012, je nenavaden predstavnik skupine ''Chordopoxvirinae'' in bi lahko pripadal novemu rodu.<ref name=Afonso2012>Afonso PP, Silva PM, Schnellrath LC, Jesus DM, Hu J, Yang Y, Renne R, Attias M, Condit RC, Moussatché N, Damaso CR (2012) Biological characterization and next-generation genome sequencing of the unclassified Cotia virus SPAn232 (Poxviridae). J Virol</ref> Virus Cotia je bil leta 2019 uvrščen v nov rod ''[[Oryzopoxvirus]]''.<ref>{{navedi splet |title=Taxonomy History [Cotia virus] - Taxonomy - ICTV |url=https://ictv.global/taxonomy/taxondetails?taxnode_id=202107152 |website=talk.ictvonline.org}}</ref> Brazilski porcupinepox virus, odkrit leta 2019, je tesno povezan s tem virusom.<ref>{{cite journal |last1=Hora |first1=AS |last2=Taniwaki |first2=SA |last3=Martins |first3=NB |last4=Pinto |first4=NNR |last5=Schlemper |first5=AE |last6=Santos |first6=ALQ |last7=Szabó |first7=MPJ |last8=Brandão |first8=PE |title=Genomic Analysis of Novel Poxvirus Brazilian Porcupinepox Virus, Brazil, 2019. |journal=Emerging Infectious Diseases |date=April 2021 |volume=27 |issue=4 |pages=1177–1180 |doi=10.3201/eid2704.203818 |pmid=33754985|pmc=8007330 }}</ref> * Dva dodatna virusa iz skupine ''Chordopoxvirinae'' sta NY_014 in murmanski poksvirus. Veljata za tesno povezana z virusom "Yoka poxvirus".<ref name=Smithson2017>Smithson C, Meyer H, Gigante CM, Gao J, Zhao H, Batra D, Damon I, Upton C, Li Y (2017) Two novel poxviruses with unusual genome rearrangements: NY_014 and Murmansk. Virus Genes</ref> ICTV classifies them under a genus ''[[Centapoxvirus]]'', created 2016.<ref>{{navedi splet |title=Taxonomy History [Yokapox virus] - Taxonomy - ICTV |url=https://ictv.global/taxonomy/taxondetails?taxnode_id=202104755 |website=talk.ictvonline.org}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Viruses}} {{Taxonbar|from=Q948421}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poksvirusi| ]] [[Kategorija:Družine virusov]] c4p0w1f9o0h6bzldk35786linrx4n8p 0 386227 6758968 6630422 2026-09-30T23:46:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758968 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Placid Sancin''', [[slovenski]] duhovnik, [[mučenec]] [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške cerkve]], žrtev [[Komunizem|revolucionarnega]] nasilja, * [[21. julij]] [[1902]], [[Škedenj]] pri [[Trst]]u, † [[14. september|14. oktober]] (ni znano) [[1943]], [[Dolina, Trst|Dolina]]. [[Slika:Interno della chiesa della Pieve di Sant'Ulderico a Dolina-Archivio Pieve di Dolina.jpg|sličica|Notranjost cerkve v Dolini leta 1934]] == Življenje == Placid Sancin je bil rojen 21. julija 1902 v tržaškem predmestju Škedenj. Njegov oče Jurij je opravljal delo cerkovnika, družina pa je bila v Škednju poznana pod vzdevkom “Mežnerjevi”, kar je bilo značilno za to nekoč pretežno slovensko četrt Trsta. Njegov Brat Anton je bil organist in skladatelj, sestra pa delala lekarni v Škednju. Sancin je prejel duhovniško posvečenje 14. junija 1930 prav v škedenjski cerkvi. Posvetil ga je tržaški škof [[Alojzij Fogar]], ki je moral šest let kasneje zaradi fašističnega pritiska zapustiti mesto. Za njegovo novo mašo je brat Anton, sicer skladatelj, posebej zložil mašo. Placid Sancin ostaja edini Slovenec iz Škednja, ki je postal duhovnik. V znanstveni monografiji ''[[Jakob Ukmar]] (1878–1971), Sto let slovenstva in krščanstva v Trstu''<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let slovenstva in krščanstva v Trstu|last=Simčič|first=Tomaž|publisher=Goriška Mohorjeva Družba|year=1986|location=1986|cobiss=19356416}}</ref>, ki jo je leta 1986 izdala Goriška Mohorjeva družba, avtor Tomaž Simčič med drugim navaja naslednje: do leta 1930 Ukmar ni imel večjih težav z oblastmi, čeprav je bila policija nanj pozorna kot na duhovnika, ki ima “slovensko nacionalistično preteklost”. Težave so se pojavile istega leta, ko mu policija ni več podaljšala potnega lista. V odziv na obtožbe je Ukmar 29. junija 1930 kvestorju poslal pismo, v katerem je zavrnil navedbe, da naj bi z organizacijo slovenskega petja ob novomašni slovesnosti za gospoda Placida Sancina ogrožal državno varnost:<blockquote>“Če so škedenjski pevci na novomašni gostiji zapeli nekaj pesmi, so storili nekaj, do česar imajo kot svobodni državljani popolno pravico ... Ko bi zapostavili slovenščino, materni jezik večine škedenjskih župljanov, bi bili ljudje upravičeno prizadeti. Razumljivo je, da bi prepoved pripisali državi, in to gotovo ne bi podprlo njihove državljanske zavesti.” (str. 111)</blockquote>Placid je bil najprej v Gorici prefekt bogoslovcem, nato kaplan v [[Postojna|Postojni]], potem je služboval v Vodicah v [[Čičarija|Čičariji]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska Istra v boju za svobodo|last=Vremec|first=Vid|publisher=Založba Lipa|year=1976|location=Koper, Slovenija|page=212}}</ref> == Dolinski župnik (1933-1943) == V knjigi »Istra v boju za svobodo« Založba Lipa  Koper 1976<ref>{{Navedi knjigo|title=Istra v boju za svobodo|last=Vremec|first=Vid|publisher=Založba Lipa|year=1976|location=Koper|page=120|url=http://www.zb-koper.si/publikacije/Slovenska%20Istra.pdf}}</ref>, zgodovinar Vid Vremec opisuje koko je fašistični Prefekt iz Pule grozil s konfinacijo tedanjemu žpniku na Pomjanu Placidu Sancinu in zahtevala od Tržaško-koperskega škofa, da naj nemudoma odstrani štiri duhovnike iz Istre, med katerimi je zapisan tudi Placid Sancin, z utemelitvijo, da so preveč antifašistično nastrojeni. Tako je bil leta 1933 Placid Sancin premeščen za župnijskega upravitelja v Dolino pri Trstu. Eden izmed pomembnejših dogodkov v njegovem dolinskem obdobju se je zgodil na beli četrtek, 5. aprila 1934, ko je posvetil kapelo in oltar v Kačji vasi pri Planini. Veljal je za srčnega in predanega duhovnika<ref>{{Navedi revijo|last=Jazbar|first=Erika|date=30.09.2024|title=Placid Sancin, Dolina pri Trstu [2]|url=https://www.druzina.si/clanek/erika-jazbar-placid-sancin-dolina-2|magazine=Družina|access-date=30.09.2024}}</ref>, ki je v težkih časih fašističnega zatiranja ljudem nudil oporo ter spodbujal ohranjanje slovenske kulture in petja. V cerkvi je dovolil petje v slovenščini, v župnišču pa omogočil pevcem prostor za vaje. V domači župniji je bil zelo spoštovan, saj se je večkrat zavzel za pravice slovenskega prebivalstva in kmetov. Fašistični režim je imel v središču Doline pomemben sedež<ref>{{Navedi splet|title=MOSTRA LE CASE DEL FASCIO IN ITALIA E NELLE TERRE D'OLTREMARE|url=https://www.mostracasedelfascio.it/|website=www.mostracasedelfascio.it|accessdate=2025-07-06}}</ref>, kjer so delovali tudi slovenski domačini, tržaški tajnik italijanske narodnosti in občinski komisar. Na hišni številki 230 so bili nameščeni glavni politični prostori: v pritličju "Casa del Fascio", nad njim pa sedež fašističnih škvadristov.<ref>{{Navedi splet|title=Flavio Mangione – Le case del Fascio in Italia e nelle terre d’Oltremare (2003)|url=https://dgagaeta.cultura.gov.it/public/uploads/documents/FuoriCollana/64869ef37bf42.pdf|website=dgagaeta.cultura.gov.it|accessdate=2025-07-06|publisher=Pubblicazione degli Archivi di Stato, Roma 2003|archive-date=2025-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20251116123703/https://dgagaeta.cultura.gov.it/public/uploads/documents/FuoriCollana/64869ef37bf42.pdf|url-status=dead}}</ref> Stavba je bila v lasti domačina. Placid Sancin se, za razliko od nekaterih domačinov, ni udeleževal fašističnih parad ali praznovanj, ki so potekala v vasi – na primer ob plebiscitarnih volitvah – in je ostal zvest načelom škofa Alojza Fogarja, ki je bil zaradi fašističnega nasilja prisiljen zapustiti Trst.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenska Istra v boju za svobodo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNHTD11Y|website=www.dlib.si|accessdate=2025-07-06}}</ref> Po italijanski kapitulaciji so ga partizani obtožili sodelovanja z okupatorjem – očitali so mu, da je izdal domačine Nemcem. Tragični dogodek se je zgodil 11. oktobra 1943, ko so Nemci kot povračilni ukrep izvedli obsežno čistko v Dolini. Povod zanjo je bil partizanski bombni atentat na mostove na cesti proti Prebenegu, ki se je zgodil teden dni prej. Na vaško središče Gorica so zbrali domače moške in jih prečesali v iskanju podpornikov partizanov. Tam so nemški vojaki odvedli tudi duhovnika Sancin in karabinirskega načelnika. Placid Sancin naj bi na vprašanja Nemcev nekaj odgovoril – pozneje se je razširila govorica, da jih je opozoril na posameznike, ki so bili povezani z odporom. Nekatere izmed teh moških so Nemci nato prisilno odvedli proti Trstu in jih deportirali v taborišča. Mnogo jih ni preživelo. Vendar, kot izvira iz pričevanja Silvestre Metlika, je eden izmed preživelih po vrnitvi izjavil, da župnik ni ravnal, kot so mu nekateri očitali. Kljub temu je bil sum dovolj, da se je zgodba prijela. Obtožbe so postale dejstvo, kazen je sledila hitro. V noči med 13. in 14. oktobrom 1943 so partizani pod vodstvom Milana Gučka prišli ponj v župnišče. Od tam so ga odpeljali proti Socerbu, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. == Spominski zapis o umoru == '''Milan Guček''' (1917–1986), povojni [[UDBA|udbovec]], pisatelj in filmar, je podvig opisal v svoji knjigi spominov Počakaj do prihodnje pomladi<ref>{{Navedi knjigo|title=Počakaj do prihodnje pomladi|last=Guček|first=Milan|publisher=Založba Lipa|year=1959|location=Koper|page=145–146}}</ref> (Lipa, Koper 1959). V njej takole beremo: Ura je bila že precej čez polnoč (...). Brez obotavljanja smo se zvečer odpravili v Dolino. Mi vsi, kar nas je prišlo z Brkin, pa še nekaj domačinov smo vzeli s seboj, da bodo pokazali pot in da nam bodo priče. V Dolini je bilo vse tiho, kljub nedeljskemu večeru. (...) Najprej smo se oglasili pri starem terencu. Tam smo zvedeli, kako se je ono izdajstvo godilo in kje župnik stanuje. Okoli župnišča smo postavili straže. Gruden in Bognar sta po italijansko zahtevala, naj odprejo, češda smo karabinjerji. Zvijača je bila potrebna, ker sicer ne bi mogli v hišo, na drugačno zahtevo pa župnik ne bi pustil odpreti. Gospodinja je vrata odprla – in obnemela. Bili so ljudje z rdečo zvezdo. Župnik je bil na pol napravljen, v srajci, brez “kolarja”. Pričeli smo ga zasliševati. Brez obotavljanja je dejanje priznal. Tudi mu ni bilo žal, da je poslal izdane ljudi, svoje farane, v gotovo smrt. Preiskali smo še župnišče, pravzaprav samo župnikovo stanovanje. V železni blagajni, ki nam jo je župnik odprl, smo dobili nekaj dragocenosti, čokoladne bonbone in njegove dokumente. V dokumentih je pisalo, da je Slovenec, doma iz Škednja. Med njimi pa je bila izkaznica, da je tudi oficir, kapetan fašistične milice ... Župniku smo ukazali, da gre z nami. Bil je ves vznemirjen. Oblekel se je kar povrh. Z njim smo odšli po vojaški cesti, ki pelje iz Trsta in skozi Dolino pod Socerb in proti Podgorju. Navkreber smo lezli počasi. Župnik je šel sredi eskorte. Imel je črno obleko in razpeto belo srajco, in gologlav je bil. Redki beli lasje so mu sršeli okoli blede lobanje. V rokah je držal rožni venec iz velikih jagod, venomer ga je s prsti prebiral in ves čas s tihimi ustnicami molil. Ko smo prišli v breg in se je začela ravnica pred Kastelcem, smo se ustavili. Bognar je odpeljal župnika na kras. V zatišju smo ga počakali, da se je vrnil. (strani 145–146). ==== Franc Cucek- Bognar ==== Če zaupamo zapisu [[Milan Guček|Milana Gučka]], naj bi bil za smrt župnika Placida Sancina odgovoren partizan Franc Cucek- Bognar<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spomeniki.org/monuments/spominska-plosca-francu-cucku-v-dolini/|title=Spominska plošča Francu Cucku v Dolini|website=www.spomeniki.org|publisher=SKGZ}}</ref>, znan pod vzdevkom Bognar. Cucek je izhajal iz Volč pri Pivki, življenje pa je izgubil manj kot leto dni pozneje, 16. avgusta 1944, na Novi cesti nad Dolino. Po uradnih podatkih naj bi bil usodno ranjen v spopadu z Nemci. Na kraju njegove smrti danes stoji kamnita spominska plošča, postavljena po vojni. Franc Cucek je pokopan na pokopališču v Dolini, njegov grob leži ob glavni stezi, pod cipreso, nedaleč od osrednjega križa. Zanimivo – skoraj nasproti njegovega groba, le ločena s potko in skrita pod sosednjo cipreso, stoji nagrobnik z imenom Placida Sancina. Vendar pa posmrtnih ostankov dolinskega župnika tam ni – kam so poniknili, ostaja skrivnost. Njegov grob ni znan. == Drugačna pričevanja in presoja == Obtožbe, da naj bi duhovnik Placid Sancin med drugo svetovno vojno sodeloval z nemškimi okupacijskimi oblastmi in izdajal domačine, se pogosto pojavljajo v različnih virih, predvsem v zbirkah pričevanj. Vendar pa so zbrani podatki s terena, predvsem iz pogovorov z domačini iz Doline in okoliških krajev, ponudili drugačno sliko njegove vloge in ravnanja v tistem času.<ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar, Placid Sancin, Dolina pri Trstu [1] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/erika-jazbar-placid-sancin-dolina-1|website=Erika Jazbar, Placid Sancin, Dolina pri Trstu [1] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-07-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Sancin je bil med lokalnim prebivalstvom poznan kot predan in zaveden duhovnik, ki je v težkih razmerah druge svetovne vojne aktivno pomagal ljudem. Po več zbranih pričevanjih ni bil nikoli zaznan kot sodelavec okupatorja, temveč kot eden redkih izobražencev v kraju, ki je obvladal nemški jezik. Njegovo znanje jezika je bilo posledica študija na Dunaju, zaradi česar je bil sposoben komunicirati z nemškimi oblastmi, kar pa je pri določenem delu prebivalstva vzbudilo sum. Med nemško racijo na trgu v Dolini oktobra 1943 je bil Sancin navzoč in naj bi se pogovarjal z nemškimi vojaki. Nekateri so kasneje trdili, da je pri tem izdal partizanske podpornike, vendar temu nasprotuje dejstvo, da so bili med odpeljanimi posamezniki tudi taki, ki niso imeli nobene povezave z odporniškim gibanjem, medtem ko so dejanski podporniki partizanov ostali v vasi. To poraja dvom v resničnost obtožb. Nekateri domačini so trdili,<ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar, Placid Sancin, Dolina pri Trstu [1] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/erika-jazbar-placid-sancin-dolina-1|website=Erika Jazbar, Placid Sancin, Dolina pri Trstu [1] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-07-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> da Sancin med zaslišanjem ni razkril nobenih imen, kljub temu da je poznal posameznike, povezane z odporom. Njegova dejanska »krivda« naj bi bila zgolj to, da je bil v stiku z okupatorjem zaradi komunikacijskih razlogov, kar so nekateri napačno interpretirali kot sodelovanje in tudi njegova priljubljenost med ljudmi. V kontekstu povojne stigmatizacije Cerkve in posameznikov, povezanih z njo, je verjetno tudi to prispevalo k nastanku kasnejših interpretacij dogodkov. Po njegovem nasilnem odvedenju iz dolinskega župnišča 13. oktobra 1943 je bil Sancin usmrčen na neznani lokaciji, verjetno v okolici Socerba. Njegovo truplo po poročanju nekaterih virov ni bilo dostojno pokopano, posmrtni ostanki pa niso bili nikoli najdeni. V nasprotju z domnevnim storilcem, ki je pokopan na dolinskem pokopališču, Sancinovo zadnje počivališče ostaja neznano.<ref>{{Navedi splet|title=Erika Jazbar, Placid Sancin, Dolina pri Trstu [1] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/erika-jazbar-placid-sancin-dolina-1|website=Erika Jazbar, Placid Sancin, Dolina pri Trstu [1] {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-07-05|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Duhovnik Angel Kosmač v svoji knjigi ''"'''Ricmanje včeraj in danes ali Kratek sprehod skozi zgodovino neke vaške in cerkvene skupnosti'''''<ref>{{Navedi knjigo|title=Ricmanje včeraj in danes ali Kratek sprehod skozi zgodovino neke vaške in cerkvene skupnosti|last=Kosmač|first=Angel|publisher=Založba Mladika, Trst|year=1997|cobiss=66487808|page=64}}</ref>'','' navaja, da naj bi bilo truplo župnika prepuščeno skoraj nepokopano v bližini naselja, kar dodatno kaže na brutalnost njegovega konca. Ob tem se poraja vprašanje, ali je bil njegov umor posledica dejanskih krivdnih dejanj ali prej ideoloških nasprotij in političnih razmerij moči. V poznejših letih se je tematika njegove smrti ohranila kot občutljiva in pogosto zamolčana. Pobude za javni spomin, kot na primer maše v njegovo čast, so bile deležne tihega odpora. Primer župnika Placida Sancina tako ostaja ena od številnih nerazrešenih in zgodovinsko občutljivih točk iz obdobja vojne in povojnega časa, ki kaže na kompleksnost odnosa med Cerkvijo, lokalnim prebivalstvom in partizanskim gibanjem na Primorskem. == Vrzeli v župnijski kroniki == Analiza župnijskega arhiva v Dolini je pokazala na vrzeli v dokumentaciji, ki sovpadajo z obdobjem delovanja župnika Placida Sancina. Iz arhiva je izginilo več dokumentov, vključno s ključnimi deli župnijske kronike. Kronološko zaporedje, ki je bilo dosledno ohranjeno do leta 1917, se ponovno vzpostavi šele z letom 1948. Izgubljene so torej strani, ki pokrivajo obdobje med letoma 1917 in 1948, kar vključuje tudi čas Sancinovega župnikovanja (1933–1943).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/erika-jazbar-placid-sancin-dolina-2|title=Placid Sancin, Dolina pri Trstu [2]|date=30.09.2024|website=www.druzina.si|publisher=Druzina|last=Jazbar|first=Erika}}</ref> Poleg tega je izginila tudi posebna kronika, ki naj bi obravnavala nasilni incident, ki se je zgodil 24. maja 1948 v jami pri Socerbu<ref>{{Navedi splet|title=B. Vidmar: Socerbska jama za Vrhom - »grobišče« in smetišče|url=https://casnik.si/b-vidmar-socerbska-jama-za-vrhom-grobisce-in-smetisce/|website=Časnik|date=2016-04-18|accessdate=2025-07-05|language=sl-SI|last=Časnik}}</ref>, ko je bil žrtev fizičnega napada duhovnik Anton Smerkolj (1922–1986), prav tako priljubljena osebnost v župniji. Po končani maši za svetega Socerba, ki jo je vsako leto obiskalo več sto vernikov, je bil Smerkolj med vračanjem iz jame napaden s strani več oseb. Po navedbah prič so ga skušali poriniti v eno izmed jam, vendar mu je z asistenco navzočih uspelo pobegniti na površje, kjer se je fizično nasilje nadaljevalo. Napadeni so bili tudi tisti, ki so mu priskočili na pomoč. [[Smerkolj]] je bil nato aretiran in zaprt v Kopru, kjer je ostal dva meseca. Po izpustitvi mu je bilo onemogočeno nadaljnje pastoralno delo na Primorskem, zato je svojo duhovniško pot nadaljeval v osrednji Sloveniji; nazadnje je služboval kot župnik v ljubljanski stolnici. V šestdesetih letih 20. stoletja je bila izvedena preiskava jame pri [[Socerb|Socerbu]], pri čemer naj bi bili po nekaterih virih najdeni posmrtni ostanki, za katere se je domnevalo, da pripadajo Placid Sancinu. Domnevno naj bi zaradi širjenja govorice, da gre za "izdajalca, ki je odgovoren za deportacije domačinov", neznani posamezniki še istega dne ostanke izkopali in jih skrivaj ponovno pokopali na neznani lokaciji. Do danes natančno mesto pokopa ostaja neznano. V nadaljevanju je tedanji dolinski župnik [[Albin Germek|Albin Grmek]] na pokopališču uredil skupno grobnico za stare duhovnike in nanjo vpisal tudi ime Placida Sancina. Ta simbolni vpis kaže na nadaljnje poskuse lokalne skupnosti, da se ohrani spomin na župnika, kljub nejasnostim v zvezi z njegovim življenjem in tragičnim koncem. == Razglašen za mučenika Katoliške cerkve == Placid Sancin je bil 4. junija leta 2000 med slovesno sveto mašo na [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]], ki jo je vodil [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski nadškof in metropolit kardinal]] [[Franc Rode]], [https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf razglašen] za [[Mučenec|mučenika]] Katoliške cerkve<ref>{{Navedi knjigo|title=Povojni genocid|last=José Antonio,|first=Rant|publisher=Založba Historia Eslovena. I. Título, Buenos Aires 2008|year=2008|location=Buenos Aires, Argentina|page=228}}</ref>; skupaj z njim je bilo med pričevalce za vero uvrščenih še [https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf 217 Slovencev] <small>''(Povojni genocid, Rant José Antonio, stran 228, Založba Historia Eslovena. I. Título, Buenos Aires 2008)''</small> , ki so bili umorjeni zaradi svoje vere pred in po drugi svetovni vojni. Med njimi so bili tudi pričevalci iz tržaške škofije in goriške nadškofije, kot so [[Mirko Vekjet]], tržaški duhovnik, ubit v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijskem taborišču Dachau]], [[Jakob Ukmar]] in [[Lojze Bratuž]]. '''Placid Sancin velja za eno prvih dokumentiranih žrtev''' revolucionarnega nasilja nad katoliškimi duhovniki na Primorskem po kapitulaciji Italije leta 1943. Razglašen je bil za mučenika, ker je bil ubit zaradi vere – ubili so ga kot katoliškega duhovnika. Ob aretaciji je ostajal miren, molil rožni venec in odpustil svojim mučiteljem, kar predstavlja klasično znamenje krščanskega mučeništva. Njegova smrt ni bila uperjena proti njemu kot posamezniku, temveč proti njegovemu duhovniškemu poslanstvu, kar potrjuje kriterij ''odium fidei'' – sovraštvo do vere – ki je temeljno merilo za priznanje cerkvenega mučeništva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/erika-jazbar-placid-sancin-dolina-2|title=Erika Jazbar, Placid Sancin, Dolina pri Trstu [2]|date=30. 09. 2024|accessdate=30. 09. 2024|website=www.druzina.si|publisher=Revia Družina|last=Jazbar|first=Erika}}</ref>. Ime Placida Sancina je vklesano v grobnico dolinskih duhovnikov v [[Dolina, Trst|Dolini]], na veliko spominsko ploščo na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]] ter na spomenik v [[:it:Basilica_di_San_Bartolomeo_all'Isola|Baziliki Apostola sv. Bartolomeja]]<ref>{{Navedi splet|title=Basilica di San Bartolomeo|url=https://sanbartolomeo.org/|website=Basilica di San Bartolomeo|accessdate=2025-07-06|language=it}}</ref> [[Rim|Rimu]], na Tiberskem otoku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.itlietuviai.it/a-roma-nella-cappella-dei-martiri-cristiani-del-comunismo-e-conservata-la-memoria-del-beato-lituano-t-matulionis/|title=A Roma nella cappella dei martiri cristiani del comunismo|date=9.9.2021|accessdate=9.9.2021|website=www.itlietuviai.it|last=Marciukaitė|first=Nerija|archive-url=https://web.archive.org/web/20210923110026/https://www.itlietuviai.it/a-roma-nella-cappella-dei-martiri-cristiani-del-comunismo-e-conservata-la-memoria-del-beato-lituano-t-matulionis/|archive-date=2021-09-23|url-status=dead}}</ref> == Dodatne raziskave == Pismo uredništvu g. '''Silvestra Metlike''' iz Boljunca objavljeno v Primorskem dnevniku<ref>{{Navedi knjigo|title=Beatin dnevnik: Roman|url=https://doi.org/10.4312/9789610601784|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts|date=2019-04-30|isbn=978-961-06-0178-4}}</ref> ''5. februarja 2024'' Po skoraj dvomesečni odsotnostu zaradi bolezni sem se vrnil iz bolnice in doma me je čakal cel kup neprebranega časopoisja. V glavnem sem kar prelistal. Pozoren sem postal na pisma uredništvu v Primorskem dnevniku, namenjena dolinskemu župniku Placidu  Sancinu, ki je bil med 13. in 14. oktobrom 1943 likvidiran nad Dolino. Med leti 1942-1946 je bilo v naši deželi likvidiranih nad 50 duhovnikov. O srhljivem dogodku v Dolini, ki po 80- letih še vedno vzbuja veliko pozornosti, sem se že oglasil v mesecu aprilu 2020; tedaj sem odgovoril intervjuju g. Justa Žerjala, ki je leta 1943 imel 6 let, katerega je prof.  Boris Pangerc objavil v ANPI-jevem  glasilu »044« kot priča dogodka. Lahko trdim, da sedanji pisci pisem uredniuštvu, proti g. Placidu Sancinu, so se verjetno razpisali le na podlagi namišljenih govoric. V tem mojem dopisu, pa želim podati nekaj izjav oseb, ki so bile tedaj prisotne ob dogodku. Marija Maver organistka iz Boljunca mi je pričevala sledeče: « Tisto jutro sem bila v Dolini pri župniku ko so stopil nemški oficirji v župnikov urad in zahtevali matične knjige. Takrat sem jaz odšla. Mislim, da če bi želel izdajati, bi lahko v tisti priliki župnik pokazal vsa imena morebitnih partizanov in njihove hišne naslove in se mu ne bi bilo potrebno javno izpostaviti pred celotno vasjo, kot so nekateri rekli«. K nam v Boljunec sej je k hčerki preselil iz Doline Ivan Prašelj pri nas bolj poznan z vzdevkom  »Vane Drflač« spoštovan tudi zaradi zapisovanja krajevne kronike iz Doline. Večkrat je posedal v Boljuncu pred bivšo trgovino  in pripovedoval o dogodkih iz preteklosti. Med te dogodke je spadal tudi ta, kateremu je bil sam priča: »Nemci so 11.10.1943 privedi na Gorico v Dolino moške raznih starosti in jih postavili v vrsto. Pred nje so Nemci postavili maršala Karabinjerjev in župnika Sancina ter zahtevali od njiju da povedo kdo od prisotnih so partizani. Maršal in župnik sta oba zanikala, da bi koga izmed prisotnih prepoznala za partizana«. Imam še drugo pričevanje, ki sem ga dobil na Čamporah, kjer smo s skupino ljudi gradili hišo. Med malico je pogovor nanesel na tragičen dogodek o «raštrelamentu« v Dolini.   Kolega zidar iz Doline in pevec Darko Jercog (1929) znani kot »Blžun«, bratranec Rudija Ote (1926), ki je bil ob tistem raštrelamentu kot talec odpeljan v Nemčijo, mi je pripovedoval sledeče: »Po srečni vrnitvi bratranca Rudija Ote, sem ga vprašal kaj se je takrat pravzaprav dogodilo na Gorici; on mi je odgovoril, da Nemci so s silo zahtevali od marešala in župnika, naj izdajo partizane; ker tega nista storila, je kar nemški oficir sam to storil in odbral talce.« Po objavi mojega pisma leta 2020 se mi je nekaj Dolinčanov, rojenih pred letom 1930 oglasilo in potrdilo, postopek dogodka pri katerem župnik Placid Sancin ni prav nobenega izdajal. Teh potrjenih pričevanj je kar nekaj, in pričevalci dogodka na dolinskem trgu so bili takrat stari med 13 in 18 letom starosti. V knjigi »Istra v boju za svobodo« Založba Lipa  Koper 1976, zgodovinar Vid Vremec opisuje koko je fašistična oblast zahtevala od nadškofa Santina, da naj nemudoma odstrani štiri duhovnike iz Istre, med katerimi je zapisan tudi Placid Sancin, z utemelitvijo, da so preveč antifašistično nastrojeni. Glede zasliševanja župnika Placida Sancina, ki je z določeno neskladnostjo dogodkov opisano v knjigi Milana Gučka »Počakaj do prihodnje pomladi (Lipa, Koper 1959), bi dodal še sledele: Guček v njegovi pripovedi piše, da so župnika zasliševali v župnišču ter da je župnik vse takoj priznal in sam rekel da mu ni bilo žal in da si sam zasluži smrt. [https://www.diocesi.trieste.it/wp-content/uploads/2024/02/Il-Domenicale-dSG-115_08.pdf Obstajajo  pa tudi druga natančna pričevanja očividcev, ki pripovedujejo, da mu je prisotna mladenka iz Doline (M.S.) žgala oči s cigareto in mu nato še živemu župniku izkljula oči. Župniku v tistem trenutku  verjetno ni ostalo drugega kot si želeti edinole smrti.]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.diocesi.trieste.it/wp-content/uploads/2024/02/Il-Domenicale-dSG-115_08.pdf|title=Tržaška Škofija|website=https://www.diocesi.trieste.it/|publisher=Tržaška Škofija|last=Metlika|first=Silvester}}</ref> Gospa Ljuba Kos, mi je pripovedovala kako so potekala tudi druga zasliševanja nad Dolino: trije mladinci iz Doline, ki jih ne bi  imenoval so zasliševalcu na živo vrezovali na telo svastike, nato so mu še živemu skljuvali oči. Ta dogodek sem raziskoval v Državnem arhivu republike Slovenije. V dokumentaciji se zapisnik zasliševanja zaključi z besedami «vse so priznali bili so justificirani«. ''Metlika Silvester,'' Vitez za zasluge Republike Italije, predsednik Srenje Boljunec, lokalni razsikovalec == Viri == * Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994 * Tržaška škofija, škofijski tednik : https://www.diocesi.trieste.it/wp-content/uploads/2024/02/Il-Domenicale-dSG-115_08.pdf * Počakaj do prihodnje pomladi, Milan Guček, založba Lipa, Koper 1959 * Revija Mladika * Arhiv Republike Slovenije * Državni Arhiv v Trstu * Ricmanje včeraj in danes ali Kratek sprehod skozi zgodovino neke vaške in cerkvene skupnosti, ''Založba Mladika, Trst 1997, COBISS.SI-ID - 66487808'' * https://digilander.libero.it/lefoibe/pdf/Storia%20e%20ricerca%20n.8.pdf * http://www.unavox.it/ArtDiversi/DIV2357_Vigna_Sacerdoti_massacrati_nelle%20foibe.html * https://leganazionale.it/storie-di-preti-dellistria-uccisi-per-cancellare-la-loro-fede/ * http://www.anpits.it/0-44/aprile_april_2020.pdf * https://www.druzina.si/clanek/65-17-socerbska-jama-za-vrhom-grobisce-in-smetisce * <small>[https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf Povojni genocid, Rant José Antonio, stran 228, Založba Historia Eslovena. I. Título, Buenos Aires 2008]</small> ==Zunanje povezave== * https://www.druzina.si/clanek/erika-jazbar-placid-sancin-dolina-2 * https://www.diocesi.trieste.it/wp-content/uploads/2024/02/Il-Domenicale-dSG-115_08.pdf * [http://planina.si/modules/vsebina/item.php?itemid=13 "Kapela v Kačji vasi"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150219122453/http://planina.si/modules/vsebina/item.php?itemid=13 |date=2015-02-19 }} * https://www.fattinostri.it/foibe-martiri-nel-nome-di-dio/?print=print * https://casnik.si/b-vidmar-socerbska-jama-za-vrhom-grobisce-in-smetisce/ * https://www.druzina.si/clanek/65-17-socerbska-jama-za-vrhom-grobisce-in-smetisce * https://opinione.it/editoriali/2025/02/05/giancarlo-lehner-italia-clero-martiri-cattolici-sacerdoti-partigiani-comunisti/ * http://www.anpits.it/0-44/aprile_april_2020.pdf * https://leganazionale.it/storie-di-preti-dellistria-uccisi-per-cancellare-la-loro-fede/ * http://www.unavox.it/ArtDiversi/DIV2357_Vigna_Sacerdoti_massacrati_nelle%20foibe.html * https://digilander.libero.it/lefoibe/pdf/Storia%20e%20ricerca%20n.8.pdf {{DEFAULTSORT:Sancin, Placid}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Umorjeni duhovniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] kdqw929btfog3iwa2o1tz7btqnfvgl6 0 386315 6759201 6756154 2026-10-01T11:05:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759201 wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = STX Europe | logo = [[File:STX Europe logo.png|center]] | type = | foundation = 2004 <br> {{small|(kot [[Aker Yards]])}} <br> 2008 <br> {{small|(kot STX Europe)}} | location = [[Oslo]], [[Norveška]] | key_people = In-Sung Lee, Su-jou Kim | area_served = | industry = [[Ladjedelnica|Ladjedelništvo]] | products = | revenue = [[Norveška krona|NOK]] 31496 milijonov {{small|(2008)}}<ref name="AR2008">{{navedi splet|url=http://www.stxeurope.com/?page=720&xml=S/134984/PR/200903/1297516|title=Annual Report 2008|publisher=STX Europe|accessdate=2009-03-13}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | operating_income = {{loss}} (NOK 561 milijonov) {{small|(2008)}} | net_income = {{profit}} NOK 40 milijonov {{small|(2008)}} | num_employees = 15 500{{small|(2008)}} |predecessor = [[Aker Yards]] | parent = | owner = [[STX Corporation]] | subsid = | homepage = [http://www.stxeurope.com www.stxeurope.com] | intl = yes }} '''STX Europe AS''', v preteklosti '''Aker Yards ASA''', je [[ladjedelnica|ladjedelniško]] podjetje registrirano na [[Norveška|Norveškem]]. Do leta 2012 je bil podružnica od južnokorejskega konglomerata ([[kaebol]]) [[STX Corporation]].<ref>http://www.upiasia.com/Economics/2009/04/21/south_korean_shipyards_anticipate_orders/2568/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200929093216/https://www.upi.com// |date=2020-09-29 }} {{Navedi splet |url=https://www.upi.com// |title=arhivska kopija |access-date=2024-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200929093216/https://www.upi.com// |archive-date=2020-09-29 |url-status=bot: unknown}} South Korean shipyards anticipate orders</ref> STX Europe ima 15 ladjedelnic, locirane v [[Finska|Finskem]], [[Francija|Franciji]], [[Norveška|Norveški]], [[Romunija|Romuniji]], [[Brazilija|Braziliji]] in [[Vietnam|Vietnamu]]. Podjetje ima tri divizije: [[potniška križarka|križarke]] in [[trajekt|trajekti]] (Cruise & Ferries), odobalni oz. naftnoplinski oddelek in specialna plovila (Offshore & Specialized Vessels) in drugo (Other). Leta 2012 je STX ohranil finski oddelek križark, ostale oddelke (vključno z ladjedelcinami) znane kot ''STX OSV Holdings'' pa je prodal italijanskemu [[Fincantieri]], ki jih je preimenoval v [http://www.vard.com Vard] [[Slika:MTW Wismar.jpg|sličica|Ladjedelnica v Wismarju, v preklosti v lasti podjetje STX]] Predhodnik podjetja ''Aker Yards'', je bil ustanvoljen leta [[2004]] ko se združil ladijska oddelka podjetij [[Aker]], [[Kværner]] s francoskim [[Alstom]]om. Slednji je imel v preteklosti ladjedelnico [[Chantiers de l'Atlantique]] in Lorientu. [[Slika:Oasis of the Seas.jpg|sličica|Oasis of the Seas - največja potniška križarka na svetu, zgrajena v finski ladjedelnici Turku]] [[Slika:Queen Mary 2 outbound from Southampton 2 Sept 2013.jpg|sličica|Queen Mary 2]] ===Ladjedelnice=== ====Potniške križarke in trajekti==== * {{flagicon|France}} [[STX France Cruise SA]] (v [[St. Nazaire]]-u in [[Lorient]]u]) * {{flagicon|Finland}} [[STX Finland Cruise Oy]] (v [[Rauma|Raumi]] in [[Turku]]) ====Druga plovila ==== * {{flagicon|Norway}} STX Norway Florø AS (v [[Florø]]) ====Odobalna (naftnoplinska)in specializirana plovila==== * {{flagicon|Norway}} STX Norway Offshore AS ([[Ålesund]], [[Aukra]], [[Brevik]], Langsten (Langsten Slip-Batbyggeri AS), [[Brattvåg]], [[Florø]] in [[Søvik, Haram|Søviknes]]) - trenutno del [[Fincantieri]]a * {{flagicon|Romania}} v [[Braila|Braili]] in [[Tulce]] * {{flagicon|Brazil}} STX OSV Niteroi SA * {{flagicon|Vietnam}} STX OSV Vietnam Ltd. ==Ladje== STX Europe : * ''[[MS Adventure of the Seas|Adventure of the Seas]]'', leta 2001 za [[Royal Caribbean Cruise Line]] * ''[[MS Allure of the Seas|Allure of the Seas]]'', leta 2010 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[Carnival Legend]]'', leta 2002 za [[Carnival Cruise Lines]] * ''[[Carnival Miracle]]'', leta 2004 za Carnival Cruise Lines * ''[[Carnival Pride]]'', leta 2001 za Carnival Cruise Lines * ''[[Carnival Spirit]]'', leta 2001 za Carnival Cruise Lines * ''[[Coral Princess]]'', leta 2001 za [[Princess Cruises]] * ''[[Costa Atlantica]]'', leta 2001 za [[Costa Cruises]] * ''[[Costa Mediterranea]]'', leta 2003 za Costa Cruises * ''[[MS Explorer of the Seas|Explorer of the Seas]]'', leta 2000 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[MS Freedom of the Seas|Freedom of the Seas]]'', leta 2006 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[MS Independence of the Seas|Independence of the Seas]]'', leta 2008 za Royal Caribbean Cruise Line * ''{{MS|Island Princess|2003|2}}'', leta 2003 za Princess Cruises * ''[[MS Liberty of the Seas|Liberty of the Seas]]'', leta 2007 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[MS Majesty of the Seas|Majesty of the Seas]]'', leta 1992 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[MS Mariner of the Seas|Mariner of the Seas]]'', leta 2003 za for Royal Caribbean Cruise Line * ''[[MS Monarch of the Seas|Monarch of the Seas]]'', leta 1991 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[MSC Divina]]'', leta 2012 za MSC Cruises * ''[[MSC Fantasia]]'', leta 2008 za [[MSC Cruises]] * ''[[MSC Lirica]]'', leta 2003 za MSC Cruises * ''[[MSC Magnifica]]'', leta 2010 za MSC Cruises * ''[[MSC Musica]]'', leta 2006 za MSC Cruises * ''[[MSC Opera]]'', leta 2004 za MSC Cruises * ''[[MSC Orchestra]]'', leta 2007 za MSC Cruises * ''[[MSC Poesia]]'', leta 2008 za MSC Cruises * ''[[MSC Preziosa]]'', leta 2013 za MSC Cruises * ''[[MSC Splendida]]'', leta 2009 za MSC Cruises * ''[[MS Navigator of the Seas|Navigator of the Seas]]'', leta 2002 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[Oasis of the Seas|Oasis of the Seas]]'', leta 2009 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[RMS Queen Mary 2|Queen Mary 2]]'', leta 2003 za Cunard Line * ''[[R One]]'', leta 1998 za [[Renaissance Cruises]] (od leta 2004 ''[[MS Insignia|Insignia]]'' (Oceania Cruises)) * ''[[R Two]]'', leta 1998 za Renaissance Cruises (od leta 2003 ''[[MS Regatta|Regatta]]'' (Oceania Cruises)) * ''[[R Three]]'', leta 1999 za Renaissance Cruises (od leta 2002 ''[[Pacific Princess]]'' (Princess Cruises)) * ''[[R Four]]'', leta 1999 za Renaissance Cruises (od leta 2002 ''[[Ocean Princess]]'' (Princess Cruises)) * ''[[R Five]]'', leta 1998 za Renaissance Cruises (od leta 2005 ''[[MS Nautica|Nautica]]'' (Oceania Cruises)) * ''[[R Six]]'', leta 2000 za Renaissance Cruises (od leta 2007 ''[[Azamara Journey]]'' (Azamara Club Cruises)) * ''[[R Seven]]'', leta 2000 za Renaissance Cruises (od leta 2007 ''[[Azamara Quest]]'' (Azamara Club Cruises)) * ''[[R Eight]]'', leta 2000 za Renaissance Cruises (od leta 2007 ''[[MV Adonia|Royal Princess]]'' (Princess Cruises)) * ''[[MS Rhapsody of the Seas|Rhapsody of the Seas]]'', leta 1999 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[MS Vision of the Seas|Vision of the Seas]]'', leta 1998 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[MS Voyager of the Seas|Voyager of the Seas]]'', leta 1999 za Royal Caribbean Cruise Line * ''[[MV Armorique|Armorique]]'', leta 2009 za [[Brittany Ferries]] * ''[[Aurora af Helsingborg]]'', leta 1992 za [[Scandlines]] * ''[[MS Baltic Princess|Baltic Princess]]'', leta 2006 za [[Tallink]] * ''[[MS Birka Paradise|Birka Paradise]]'', leta 2004 za [[Birka Line]] * ''[[MS Color Fantasy|Color Fantasy]]'', leta 2004 za [[Color Line (ferry operator)|Color Line]] * ''[[MS Color Magic|Color Magic]]'', leta 2007 za Color Line * ''[[Celebrity Constellation]]'', leta 2002 za [[Celebrity Cruises]] * ''[[Aeolos Express I]]'', (HSC) leta 2000 za [[NEL Lines]] (od leta 2007 ''[[Aeolos Kenteris I]]'') * ''[[Aeolos Express II]]'', (HSC) leta 2001 za NEL Lines (od leta 2007 ''[[Aeolos Kenteris II]]'') * ''[[Aeolos Kenteris]]'', (HSC) leta 2001 za NEL Lines * ''[[MV Cotentin|Cotentin]]'', leta 2007 za Brittany Ferries * ''[[Crystal Serenity]]'', leta 2003 za [[Crystal Cruises]] * ''[[Destination Gotland]]'', leta 1999 za [[Destination Gotland]] * ''[[Dreamward]]'', leta 1992 za [[Norwegian Cruise Line]] * ''[[Dryna (ship)|Dryna]]'', leta 2005 za [[Fjord1]] * ''[[MS European Stars|European Stars]]'', leta 2002 za Festival Cruises (od leta 2005 ''[[MSC Sinfonia]]'' (MSC Cruises)) * ''[[MS European Vision|European Vision]]'', leta 2001 za Festival Cruises (od leta 2004 ''[[MSC Armonia]]'' (MSC Cruises)) * ''[[MS Galaxy|Galaxy]]'', leta 2006 za Tallink * ''[[Glutra]]'', leta 2000 za [[Møre og Romsdal Fylkesbåtar|MRF]] * ''[[Hamlet (ship)|Hamlet]]'', leta 1997 za [[Scandlines]] * ''[[MV Hamnavoe|Hamnavoe]]'', leta 2002 za [[NorthLink Ferries]] * ''[[MV Haroy|Haroy]]'', leta 2006 * ''[[MV Hjaltland]]'', leta 2001 za NorthLink * ''[[MV Hrossey]]'', leta 2001 za NorthLink * ''[[Ile de Groix|Île de Groix]]'', leta 2008 * ''[[Impératrice Eugénie]]'', leta 1865 * ''[[Celebrity Infinity]]'', leta 2001 za Celebrity Cruises * ''[[Julsund]]'', leta 2004 za Fjord1 * ''[[Kalliste]]'', leta 1993 za [[Compagnie méridionale de navigation]] * ''[[Le Levant]]'', leta 1999 za [[Compagnie du Ponant]] * ''[[Celebrity Millennium]]'', leta 2000 za Celebrity Cruises * ''[[MS Mistral|Mistral]]'', leta 1999 za Festival Cruises od leta 2005 ''[[Grand Mistral]]'' (Iberocruceros)) * ''[[MS Napoléon Bonaparte|Napoléon Bonaparte]]'', leta 1996 za [[SNCM]] * ''[[Nils Dacke]]'', leta 1994 za [[TT-Lines]] * ''[[Nordic Empress]]'', leta 1990 za Royal Caribbean Cruise Lines * ''[[Paul Gauguin]]'', leta 1997 za [[Radisson Seven Seas Cruises]] * ''[[Polonia (ship)|Polonia]]'', leta 1995 za [[Unity Lines]] * ''[[Radisson Diamond]]'' (SWATH) leta 1992 za Radisson Seven Seas Cruises (od leta 2005 ''[[Asia Star]]'') * ''[[MS Romantika|Romantika]]'', leta 2002 za Tallink * ''[[MS Rodin|SeaFrance Rodin]]'', leta 2001 za [[SeaFrance]] * ''[[MS Berlioz|SeaFrance Berlioz]]'', leta 2005 zafor SeaFrance * ''MS Spirit of Britain'', leta 2010 za [[P&O Ferries]] * ''MS Spirit of France'', leta 2011 za P&O Ferries * ''[[MS Star|Star]]'', leta 2007 za Tallink * ''[[HSC Stena Explorer|Stena Explorer]]'', (HSC) leta 1996 za [[Stena Line]] * ''[[Celebrity Summit]]'', leta 2011 za Celebrity Cruises * ''[[MS Superspeed 1|Superspeed 1]]'', leta 2008 za [[Color Line (ferry operator)|Color Line]] * ''[[MS Superspeed 2|Superspeed 2]]'', leta 2002 za Color Line * ''[[MS Tidedronningen|Tidedronningen]]'', leta 2009 za [[Tide Sjo AS]] * ''[[MS Tidekongen|Tidekongen]]'', leta 2009 za Tide Sjo AS * ''[[MS Tideprinsen|Tideprinsen]]'', leta 2009 za Tide Sjo AS * ''[[MF Tycho Brahe|Tycho Brahe]]'', leta 1991 za [[DSB Rederi]] * ''[[MS Ulysses|Ulysses]]'', in 2001 for [[Irish Ferries]] * ''[[Victoria 1]]'', leta 2004 zaTallink * ''[[Viking Surkov]]'', leta 1984 (od leta 2008 ''[[Viking Helgi]]'' od [[Viking River Cruises]]) * ''[[MS Viking XPRS|Viking XPRS]]'', leta 2008 za [[Viking Line]] * ''[[MS Windward|Windward]]'', leta 1993 za Norwegian Cruise Line * ''[[ADV Ocean Shield]]'', kot OSV ''Skandi Bergen'' ==Reference== {{sklici|30em|refs=}} [[Kategorija:Ladjedelnice]] [[Kategorija:Podjetja Norveške]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2008]] {{Ladjedelnice}} {{normativna kontrola}} 8avpcln4r3xmn6lbq7g0ayauco98l6r 0 405470 6759036 6716338 2026-10-01T06:46:01Z ~2026-44996-51 264415 /* Oprema */ 6759036 wikitext text/x-wiki [[File:Hiking to the Ice Lakes. San Juan National Forest, Colorado.jpg|alt=|thumb|upright=1.4|Pohodnik v San Juan Mountains, Kolorado]] '''Pohodništvo''' je hoja za rekreacijo<ref>FRAN [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=pohodni%C5%A1tvo]</ref> predvsem v predalpske hribovju, lahko tudi na dolge razdalje. V Kanadi in Združenih državah Amerike je pohodništvo (angleško ''hiking'', nemško ''wandern'') izraz za premagovanje daljših razdalj na [[pešpot]]eh v naravi, sprehajanje (angleško ''walking'') pa se razume kot gibanje na krajših razdaljah, običajno v poseljenih krajih ali bližini le-teh. Nekoliko drugače je v Veliki Britaniji in na Irskem, kjer sprehajanje opisuje vse oblike proste hoje, tako sprehode po parkih, kot tudi pohode v visokogorju. Izraz pohodništvo se lahko v Veliki Britaniji uporabi tudi v povezavi s plezanjem in planinarjenjem. Na Novi Zelandiji pravijo daljšim pohodom popotništvo (angleško ''tramping''). Po svetu je vse bolj priljubljeno, številna združenja pa ugotavljajo, da imajo vse oblike pohodništva mnogo pozitivnih učinkov na zdravje človeka in ljudi spodbujajo h gibanju v naravi ali urbanem okolju. === Sorodni izrazi === V Združenih državah Amerike, v Kanadi, na Irskem in Veliki Britaniji imenujejo "pohodništvo" rekreativno hojo po pešpoteh in brezpotjih. Dnevni pohod pomeni pohodniško aktivnost, ki jo zaključimo v toku dneva. V severnem delu Anglije, na območju narodnih parkov Lake District in Yorkshire Dales hojo po hribih imenujejo tudi hribohodstvo (angleško ''fell walking''), Slovencem pa je bolj domač izraz planinarjenje. Avstralski izraz za pohodništvo je ''bushwhaching''. Ta izraz opisuje hojo po brezpotju, skozi goste gozdove, podrast ali grmovje, kjer je treba za nadaljevanje poti fizično umikati rastlinje. V ekstremnih primerih, ko je rastlinje preveč gosto in za človeka neprehodno, si ljudje z orodjem (najbolj pogosto z mačeto) pomagajo utirati pot. Popotništvo (angleško ''tramping'') ljudem z Nove Zelandije običajno pomeni pohodništvo s prenočevanjem ali daljši pohod, lahko tudi po brezpotju, [[treking]] pa je splošen izraz, ki ga poznajo povsod po svetu. Prednostno ga za večdnevna pohodna potovanja v gorata območja uporabljajo v Indiji, Pakistanu, Nepalu, Severni in Južni Ameriki, Iranu in višjih predelih Vzhodne Afrike. Pohodništvo na daljše razdalje od točke do točke, se lahko ponekod imenuje tudi ''thru-hiking'' ali ''backpacking'' (predvsem v Severni Ameriki), če gre za večdnevno pohodništvo s kampiranjem. === Zgodovina === Pohodništvo v takšnem smislu se je začelo razvijati v 18. stoletju, ko so ljudje začeli spreminjati odnos do narave in podeželja. To sovpada z obdobjem romantike, sicer pa začetki pohodništva segajo že v čas pred tem, ko so brezdomni ljudje po svetu potovali zaradi lakote in revščine. Pomemben primer je Johann Gottfried Seume, ki se je leta 1801 peš odpravil iz Leipziga na Sicilijo in se po devetih mesecih vrnil v Leipzig prek Pariza.<ref>Arnd Krüger: "Historie des Wanderns", in: A. Dreyer, A. Menzel & M. Endreß (Hrsg.): ''Wandertourismus''. München: Oldenbourg 2010, pp. 15–21.</ref> Thomas West, škotski duhovnik, je idejo o hoji zaradi užitka populariziral v svojem vodniku po jezerski četrti leta 1778.<ref name=West2>{{navedi knjigo |first=Thomas|last=West |title=A Guide to the Lakes |url=https://archive.org/details/bim_eighteenth-century_a-guide-to-the-lakes-in_west-thomas_1780|year=1780|page=[https://archive.org/details/bim_eighteenth-century_a-guide-to-the-lakes-in_west-thomas_1780/page/2 2]|isbn=9780371947258}}</ref> Drug znani zgodnji predstavnik hoje za užitek je bil angleški pesnik [[William Wordsworth]]. Leta 1790 se je podal na podaljšano turnejo po Franciji, Švici in Nemčiji, potovanje, ki je bilo nato zapisano v njegovi dolgi avtobiografski pesmi Preludij (1850). Njegova slavna pesem ''Tintern Abbey'' je bila navdihnjena z obiskom doline Wye med sprehodom po [[Wales]]u leta 1798 s svojo sestro Dorothy Wordsworth. Wordsworthov prijatelj Coleridge je bil še en navdušen sprehajalec in jeseni 1799 sta se z Wordsworthom odpravila na tridnevno turnejo po jezerski četrti. [[John Keats]], ki je pripadal naslednji generaciji romantičnih pesnikov, je junija 1818 s prijateljem Charlesom Armitageom Brownom začel na sprehod po Škotski, Irski in jezerski četrti. Začetnik modernega slovenskega pohodništva je bil [[Milan Ciglar]], ki je začrtal južni del trase [[Evropska pešpot E-6|evropske pešpoti E-6]]. Posebna vrsta pohodništva je romanje. Starodavno romanje, [[Camino de Santiago]] ali [[Jakobova pot]], je v zadnjem času postalo vir številnih pohodniških poti na dolge razdalje. To je mreža romarskih poti, ki vodijo do svetišča apostola [[sveti Jakob|svetega Jakoba]] v [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|stolnici Santiago de Compostela]] v [[Galicija (španija)|Galiciji]] na severozahodu Španije. Mnogi sledijo njeni poti kot oblika duhovne poti ali umik za svojo duhovno rast. === Oprema === Oprema za pohodništvo je odvisna od dolžine naše poti, ne glede na čas trajanja pa potrebujemo vsaj vodo, hrano, topografsko karto in zaščito pred dežjem. Pohodniška obutev je običajno trpežna, da nam nudi zaščito in stabilen korak. Med daljšimi pohodi med opremo ne smejo manjkati [[kompas]] (ki ga je treba znati uporabljati), sončna očala, zaščitna krema, baterijska svetilka, komplet prve pomoči, kresilo, nož in nekaj metrov tanke najlonske vrvi. V današnjem času se marsikdo poslužuje tudi GPS navigacije. Vsekakor je pomembno, da naša oprema nima prevelike teže, saj nas ta upočasni in vzame veliko energije. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons and category|Hiking}} {{Wiktionary}} {{Wikivoyage}} *[https://curlie.org/Recreation/Outdoors/Hiking Recreation: Outdoors: Hiking] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_zveza_Slovenije Planinska zveza Slovenije] [[Kategorija:Pohodništvo]] {{normativna kontrola}} rndfqetkh0grafnjk6fs2940vkwf2ex 6759037 6759036 2026-10-01T06:47:05Z ~2026-44996-51 264415 /* Oprema */ 6759037 wikitext text/x-wiki [[File:Hiking to the Ice Lakes. San Juan National Forest, Colorado.jpg|alt=|thumb|upright=1.4|Pohodnik v San Juan Mountains, Kolorado]] '''Pohodništvo''' je hoja za rekreacijo<ref>FRAN [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=pohodni%C5%A1tvo]</ref> predvsem v predalpske hribovju, lahko tudi na dolge razdalje. V Kanadi in Združenih državah Amerike je pohodništvo (angleško ''hiking'', nemško ''wandern'') izraz za premagovanje daljših razdalj na [[pešpot]]eh v naravi, sprehajanje (angleško ''walking'') pa se razume kot gibanje na krajših razdaljah, običajno v poseljenih krajih ali bližini le-teh. Nekoliko drugače je v Veliki Britaniji in na Irskem, kjer sprehajanje opisuje vse oblike proste hoje, tako sprehode po parkih, kot tudi pohode v visokogorju. Izraz pohodništvo se lahko v Veliki Britaniji uporabi tudi v povezavi s plezanjem in planinarjenjem. Na Novi Zelandiji pravijo daljšim pohodom popotništvo (angleško ''tramping''). Po svetu je vse bolj priljubljeno, številna združenja pa ugotavljajo, da imajo vse oblike pohodništva mnogo pozitivnih učinkov na zdravje človeka in ljudi spodbujajo h gibanju v naravi ali urbanem okolju. === Sorodni izrazi === V Združenih državah Amerike, v Kanadi, na Irskem in Veliki Britaniji imenujejo "pohodništvo" rekreativno hojo po pešpoteh in brezpotjih. Dnevni pohod pomeni pohodniško aktivnost, ki jo zaključimo v toku dneva. V severnem delu Anglije, na območju narodnih parkov Lake District in Yorkshire Dales hojo po hribih imenujejo tudi hribohodstvo (angleško ''fell walking''), Slovencem pa je bolj domač izraz planinarjenje. Avstralski izraz za pohodništvo je ''bushwhaching''. Ta izraz opisuje hojo po brezpotju, skozi goste gozdove, podrast ali grmovje, kjer je treba za nadaljevanje poti fizično umikati rastlinje. V ekstremnih primerih, ko je rastlinje preveč gosto in za človeka neprehodno, si ljudje z orodjem (najbolj pogosto z mačeto) pomagajo utirati pot. Popotništvo (angleško ''tramping'') ljudem z Nove Zelandije običajno pomeni pohodništvo s prenočevanjem ali daljši pohod, lahko tudi po brezpotju, [[treking]] pa je splošen izraz, ki ga poznajo povsod po svetu. Prednostno ga za večdnevna pohodna potovanja v gorata območja uporabljajo v Indiji, Pakistanu, Nepalu, Severni in Južni Ameriki, Iranu in višjih predelih Vzhodne Afrike. Pohodništvo na daljše razdalje od točke do točke, se lahko ponekod imenuje tudi ''thru-hiking'' ali ''backpacking'' (predvsem v Severni Ameriki), če gre za večdnevno pohodništvo s kampiranjem. === Zgodovina === Pohodništvo v takšnem smislu se je začelo razvijati v 18. stoletju, ko so ljudje začeli spreminjati odnos do narave in podeželja. To sovpada z obdobjem romantike, sicer pa začetki pohodništva segajo že v čas pred tem, ko so brezdomni ljudje po svetu potovali zaradi lakote in revščine. Pomemben primer je Johann Gottfried Seume, ki se je leta 1801 peš odpravil iz Leipziga na Sicilijo in se po devetih mesecih vrnil v Leipzig prek Pariza.<ref>Arnd Krüger: "Historie des Wanderns", in: A. Dreyer, A. Menzel & M. Endreß (Hrsg.): ''Wandertourismus''. München: Oldenbourg 2010, pp. 15–21.</ref> Thomas West, škotski duhovnik, je idejo o hoji zaradi užitka populariziral v svojem vodniku po jezerski četrti leta 1778.<ref name=West2>{{navedi knjigo |first=Thomas|last=West |title=A Guide to the Lakes |url=https://archive.org/details/bim_eighteenth-century_a-guide-to-the-lakes-in_west-thomas_1780|year=1780|page=[https://archive.org/details/bim_eighteenth-century_a-guide-to-the-lakes-in_west-thomas_1780/page/2 2]|isbn=9780371947258}}</ref> Drug znani zgodnji predstavnik hoje za užitek je bil angleški pesnik [[William Wordsworth]]. Leta 1790 se je podal na podaljšano turnejo po Franciji, Švici in Nemčiji, potovanje, ki je bilo nato zapisano v njegovi dolgi avtobiografski pesmi Preludij (1850). Njegova slavna pesem ''Tintern Abbey'' je bila navdihnjena z obiskom doline Wye med sprehodom po [[Wales]]u leta 1798 s svojo sestro Dorothy Wordsworth. Wordsworthov prijatelj Coleridge je bil še en navdušen sprehajalec in jeseni 1799 sta se z Wordsworthom odpravila na tridnevno turnejo po jezerski četrti. [[John Keats]], ki je pripadal naslednji generaciji romantičnih pesnikov, je junija 1818 s prijateljem Charlesom Armitageom Brownom začel na sprehod po Škotski, Irski in jezerski četrti. Začetnik modernega slovenskega pohodništva je bil [[Milan Ciglar]], ki je začrtal (označil) traso [[Evropska pešpot E-6|evropske pešpoti E-6]] skozi Slovenijo. Posebna vrsta pohodništva je romanje. Starodavno romanje, [[Camino de Santiago]] ali [[Jakobova pot]], je v zadnjem času postalo vir številnih pohodniških poti na dolge razdalje. To je mreža romarskih poti, ki vodijo do svetišča apostola [[sveti Jakob|svetega Jakoba]] v [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|stolnici Santiago de Compostela]] v [[Galicija (španija)|Galiciji]] na severozahodu Španije. Mnogi sledijo njeni poti kot oblika duhovne poti ali umik za svojo duhovno rast. === Oprema === Oprema za pohodništvo je odvisna od dolžine naše poti, ne glede na čas trajanja pa potrebujemo vsaj vodo, hrano, topografsko karto in zaščito pred dežjem. Pohodniška obutev je običajno trpežna, da nam nudi zaščito in stabilen korak. Med daljšimi pohodi med opremo ne smejo manjkati [[kompas]] (ki ga je treba znati uporabljati), sončna očala, zaščitna krema, baterijska svetilka, komplet prve pomoči, kresilo, nož in nekaj metrov tanke najlonske vrvi. V današnjem času se marsikdo poslužuje tudi GPS navigacije. Vsekakor je pomembno, da naša oprema nima prevelike teže, saj nas ta upočasni in vzame veliko energije. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons and category|Hiking}} {{Wiktionary}} {{Wikivoyage}} *[https://curlie.org/Recreation/Outdoors/Hiking Recreation: Outdoors: Hiking] *[https://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_zveza_Slovenije Planinska zveza Slovenije] [[Kategorija:Pohodništvo]] {{normativna kontrola}} gsvm5v4ybs3vpm3504gm57fsmmqs4yz 0 407222 6759128 6716118 2026-10-01T09:37:19Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6759128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Možganski tumor | synonyms = intrakranialna neoplazma | image = Hirnmetastase_MRT-T1_KM.jpg | caption = [[Možganska metastaza]] v desni [[možganska polobla|možganski polobli]] zaradi [[pljučni rak|pljučnega raka]], prikazana na [[slikanje z magnetno resonanco|MR-sliki]] | field = [[nevrokirurgija]], [[nevroonkologija]] | symptoms = odvisni od prizadetega dela možganov, [[glavobol]]i, [[epileptični napad]]i, težave z [[vid]]om, [[bruhanje]], [[kognicija|mentalne]] spremembe<ref name=PDQ2014MD/><ref name=PDQ2014Pt/> | complications = | onset = | duration = | types = maligni, benigni<ref name=PDQ2014Pt/> | causes = običajno neznani<ref name=PDQ2014Pt/> | risks = [[nevrofibromatoza]], izpostavljenost [[vinilklorid]]u, [[virus Epstein-Barr]], [[ionizirajoče sevanje]]<ref name=PDQ2014MD/><ref name=PDQ2014Pt/><ref name=WCR2014CNS/> | diagnosis = [[računalniška tomografija]], [[slikanje z magnetno resonanco]], [[tkivna biopsija]]<ref name=PDQ2014MD/><ref name=PDQ2014Pt/> | differential = | prevention = | treatment = [[operacija]], [[radioterapija]], [[kemoterapija]]<ref name=PDQ2014MD/> | medication = [[antikonvulziv]]i, [[deksametazon]], [[furosemid]]<ref name=PDQ2014MD/> | prognosis = povprečna [[stopnja petletnega preživetja]] 33&nbsp;% (ZDA)<ref name=SEER2026>{{cite web |title=Cancer of the Brain and Other Nervous System – Cancer Stat Facts |url=https://seer.cancer.gov/statfacts/html/brain.html |website=SEER |access-date=7 January 2026 }}</ref> | frequency = 1,2 milijona rakov živčevja (2015)<!-- prevalence --><ref name=GBD2015Pre>{{cite journal | title = Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 310 diseases and injuries, 1990-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1545–1602 | date = October 2016 | pmid = 27733282 | pmc = 5055577 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31678-6 | vauthors = Vos T, Allen C, Arora M, Barber RM, Bhutta ZA, Brown A, etal | collaboration =GBD 2015 Disease and Injury Incidence and Prevalence Collaborators }}</ref> | deaths = 228,800 (svet, 2015)<ref name=GBD2015De>{{cite journal | vauthors = Wang H, Naghavi M, Allen C, Barber RM, Bhutta ZA, Carter A, etal | collaboration = GBD 2015 Mortality and Causes of Death Collaborators | title = Global, regional, and national life expectancy, all-cause mortality, and cause-specific mortality for 249 causes of death, 1980-2015: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2015 | journal = Lancet | volume = 388 | issue = 10053 | pages = 1459–1544 | date = October 2016 | pmid = 27733281 | pmc = 5388903 | doi = 10.1016/S0140-6736(16)31012-1 }}</ref> }} '''Možganski tumor''' ali '''intrakranialna neoplazma''' se pojavi pri nenormalnem razvoju [[možgani|možganskih]] celic. Obstajata dva tipa raka na možganih: maligni (rakavi) in benigni (nerakavi) tumor.<ref name=PDQ2014Pt>{{navedi splet|title=General Information About Adult Brain Tumors|url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/adultbrain/Patient/page1/AllPages|website=NCI|accessdate=8. 6. 2014|date=14. 4. 2014}}</ref> Rakavi tumorji se delijo v dve skupini: na primarne tumorje, ki izvirajo iz možganov, in možganski [[zasevek|zasevki]] (metastatski rak), ki zasevajo iz drugih primarnih rakov.<ref name=PDQ2014MD/> Možganski tumorji povzročajo [[simptom]]e, ki se razlikujejo glede na mesto, lego in velikost novotvorbe v možganih.<ref name=PDQ2014Pt/> Med simptome, ki so posledica povečanega pritiska v lobanji, spadajo [[glavobol]], [[epileptični napad]]i, [[bruhanje]], težave z vidom in [[duševna motnja|duševne motnje]].<ref name=PDQ2014MD>{{navedi splet|title=Adult Brain Tumors Treatment |url=http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/treatment/adultbrain/HealthProfessional/page1/AllPages|website=NCI|accessdate=8. 6. 2014|date=28. 2. 2014}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Longo |first1=Dan L |title=Harrison's principles of internal medicine |url=https://archive.org/details/isbn_9780071748872_2 |year=2012 |publisher=McGraw-Hill |isbn=978-0-07-174887-2 |page=[https://archive.org/details/isbn_9780071748872_2/page/3258 3258] |edition=18th|chapter=369 Seizures and Epilepsy}}</ref> Značilno so glavoboli najhujši zjutraj, bolečino pa omili bruhanje.<ref name=PDQ2014MD/> Bolj specifični simptomi lahko zajemajo težave pri hoji, govoru in zaznavanju.<ref name=PDQ2014MD/><ref name=WCR2014CNS/> Pri napredovanju bolezni lahko nastopi [[nezavest]].<ref name=WCR2014CNS/> Vzroki za nastanek možganskih tumorjev so večinoma neznani.<ref name=PDQ2014Pt/> Dejavniki tveganja so lahko genetskega izvora, kot so nekatera podedovana stanja, npr. [[nevrofibromatoza]], tveganje pa povečuje tudi izpostavljenost [[ionizirajoče sevanje|ionizirajočemu sevanju]] ali nekaterim kemičnim snovem (npr. [[vinil klorid]]) ter [[virus Epstein-Barr|virusu Epstein-Barr]].<ref name=PDQ2014Pt/><ref name=PDQ2014MD/><ref name=WCR2014CNS/> Obstajajo določeni pomisleki glede uporabe [[mobilnik]]ov, vendar jasni dokazi ne obstajajo.<ref name=WCR2014CNS/> Najpogostejši vrsti primarnih tumorjev pri odraslih sta [[meningiom]] (najpogosteje benigen) in [[astrocitom]], med katere spada [[glioblastom]].<ref name=PDQ2014MD/> Pri otrocih je najpogostejša oblika maligni [[meduloblastom]].<ref name=WCR2014CNS/> Diagnoza možganskih tumorjev običajno temelji na [[telesna preiskava|telesnih preiskavah]] in [[računalniška tomografija|računalniški]] ali [[magnetnoresonančna tomografija|magnetnoresonančni tomografiji]]<ref name=PDQ2014Pt/> ter se nato praviloma potrdi z [[biopsija|biopsijo]].<ref name=PDQ2014MD/> Na osnovi preiskav tumor razvrstijo v določen [[stadij bolezni|stadij]].<ref name=PDQ2014MD/> Zdravljenje lahko zajema operacijo, [[obsevanje]] in [[kemoterapija|kemoterapijo]].<ref name=PDQ2014MD/> Pri bolnikih z epileptičnimi napadi se lahko uporabljajo [[antikonvulziv]]i.<ref name=PDQ2014MD/> [[Deksametazon]] in [[furosemid]] se uporabljata pri zmanjševanju otekline v predelih ob tumorju.<ref name=PDQ2014MD/> Nekateri tumorji rastejo počasi ter včasih zahtevajo le opazovanje brez nadaljnjih ukrepov.<ref name=PDQ2014MD/> Trenutno se preiskujejo načini zdravljenja s s stimulacijo bolnikovega [[imunski sistem|imunskega sistema]].<ref name=PDQ2014Pt/> Izidi zdravljenja so v veliki meri odvisni od vrste tumorja in napredovalosti bolezni ob diagnozi.<ref name=WCR2014CNS/> Glioblastom ima načeloma slabšo prognozo, medtem ko so izidi zdravljenja pri meningiomih pogosto dobri.<ref name=WCR2014CNS/> V [[ZDA]] je povprečno petletno [[preživetje]] bolnikov z možganskim rakom 33-odstotno.<ref>{{navedi splet|title=SEER Stat Fact Sheets: Brain and Other Nervous System Cance|url=http://seer.cancer.gov/statfacts/html/brain.html|website=NCI|accessdate=18. 6. 2014}}</ref> Sekundarni ali metastatski možganski rak se pojavlja pogosteje od primarnega raka na možganih,<ref name=PDQ2014Pt/> pri čemer okoli polovica metastatkih tumorjev možganov izvira iz [[rak pljuč|raka pljuč]].<ref name=PDQ2014Pt/> V svetovnem merilu zboli letno okoli 250.000 za primarnim rakom možganov, kar predstavlja manj kot 2 % vseh primerov raka.<ref name=WCR2014CNS>{{navedi knjigo|title=World Cancer Report 2014.|url=https://archive.org/details/worldcancerrepor0000unse_p0u5|date=2014|publisher=World Health Organization|isbn=9283204298|pages=Chapter 5.16}}</ref> Pri otrocih, mlajših od 15 let, je možganski rak druga najpogostejša oblika raka, takoj za [[akutna limfocitna levkemija|akutno limfocitno levkemijo]].<ref name=WCR2014Peads>{{navedi knjigo|title=World Cancer Report 2014.|url=https://archive.org/details/worldcancerrepor0000unse_p0u5|date=2014|publisher=World Health Organization|isbn=9283204298|pages=Chapter 1.3}}</ref> == Simptomi in znaki == Vsi možganski tumorji ne povzročajo [[simptom]]ov. Sicer pa se lahko pojavljajo številni simptomi, ki niso specifični prav za možganski tumor, saj jih lahko povzročajo tudi druge bolezni.<ref>http://www.webmd.com/cancer/brain-cancer/brain-cancer-symptoms, vpogled: 15. 8. 2015.</ref> Simptomi so posledica rasti tumorja ter [[oteklina|otekline]] možganov v njegovi okolici. Nastanejo zaradi povečanega tlaka v lobanji ([[glavobol]], [[bruhanje]], nevrološke motnje, ogrožanje življenjskih funkcij), patološke aktivnosti [[živčna celica|živčnih celi]]c ali izgube njihove funkcije ([[epileptični napad]]i, [[nevrološki izpad]]i) in zaradi [[endokrina motnja|endokrinih motenj]]. Drugi simptomi so specifični za posamezen tumor in so odvisni od načina in mesta rasti v možganih. Zaradi tega nastanejo tudi različni premiki v možganih in lahko pride do vkleščenja v obstoječe kostne odprtine. [[Možganski edem]] (oteklina okoli tumorja) je odvisen od vrste in lege tumorja; dodatno okvarja možgane, ker moti njihovo presnovo in regionalni pretok krvi.<ref>http://www.onkologija.org/sl/domov/o_raku/mozganski_tumorji/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924060439/http://www.onkologija.org/sl/domov/o_raku/mozganski_tumorji/ |date=2015-09-24 }}, vpogled: 15. 8. 2015.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | medlinePlus_mult= {{MedlinePlus2|000768}} | ICD10 = {{ICD10|C|71}}, {{ICD10|D|33}}, | ICD9 = {{ICD9|191}}, {{ICD9|225.0}} | ICDO = | OMIM = | DiseasesDB=30781 | MedlinePlus = 007222 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 334 | MeshID = D001932 }} [[Kategorija:Rak]] [[Kategorija:Bolezni možganov]] {{normativna kontrola}} tcpxlnhuckx52tje7ryb5f10x258q6t 0 407408 6759196 6664311 2026-10-01T11:01:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759196 wikitext text/x-wiki {{KOI}} [[Slika:SEMPL 2015.png|thumb|right|300px|Vizualna podoba 17. Regijske konference medijskih trendov SEMPL]] '''SEMPL''' ali '''Regijska konferenca [[mediji|medijskih]] trendov''' je specializiran in [[izobraževanje|izobraževalen]] mednarodni dogodek za oglaševalce, medijske hiše in komunikatorje v [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzghodni Evropi]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.finance.si/33921/Sempl-letos-tudi-tekmovanje-Sempler?metered=yes&sid=426146499 |title= Sempl tudi letos tekmovanje Sempler|last1= Bogataj |first1= Marjeta |date= 23. oktober 2002 |work= Finance |accessdate=19. avgust 2015}}</ref> Namenjen je predstavitvi aktualnih globalnih medijsko-komunikacijskih trendov v jadranski [[regija|regiji]] ter [[analiza|analizi]] tuje in domače dobre prakse. <ref>{{navedi splet |url= http://www.netokracija.si/seml-2014-napovednik-80031 |title= Letošnji SEMPL v znamenju preporoda |last1= Klemenčič |first1= Janez |date= 25. junij 2014 |work=Netokracija |accessdate= 19. avgust 2015 |archive-date= 2014-07-03 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140703203533/http://www.netokracija.si/seml-2014-napovednik-80031 |url-status= dead }}</ref> Glavni cilj SEMPL-a je dvigniti raven znanja na področju medijsko-komunikacijske stroke v regiji. <ref> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/13429/SEMPL-Za%C4%8Detek-seminarja-o-letnih-medijskih-strategijah?metered=yes&sid=426146499 |title= Začetek seminarja o letnih medijskih strategijah |last1= Bogataj |first1= Marjeta |date= 18. november 2001 |work= Finance |accessdate=18. avgust 2015}}</ref> V [[Portorož|Portorož]]u poteka že od leta 1998, ko se je imenoval Seminar medijskih trendov. Še danes deluje znotraj Media Pool-a, zakupnika medijskega prostora v [[Slovenija|Sloveniji]]. <ref name="vir_3"> {{navedi splet |url= https://www.sta.si/368988/sempl-prvi-seminar-medijskega-planiranja|title= SEMPL - prvi seminar medijskega planiranja |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 22. oktober 1998 |publisher= Slovenska tiskovna agencija |accessdate=22. avgust 2015}}</ref> Od leta 2011 pri izvedbi konference SEMPL sodeluje tudi podjetje Medijski partner, izdajatelj specializirane marketinške revije [[Marketing magazin]] <ref>{{navedi splet |url= http://www.planet-lepote.com/sempl-13-zvest-odlicnemu-programu |title= SEMPL zvest odličnemu programu |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 9. november 2013 |website= Planet lepote |publisher= ATS Splet |accessdate= 19. avgust 2015}}</ref> Ciljna publika so vsi, ki delajo v medijih, z mediji ali za medije in vsi tisti, ki krojijo medijske trende in se po njih ravnajo. <ref> {{navedi splet |url= https://www.sta.si/1827212/gorenjkina-sladka-sporocila-z-nagrado-veliki-sempler |title= Gorenjkina sladka sporočila z nagrado veliki sempler |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 30. november 2012 |publisher= Slovenska tiskovna agencija |accessdate=19. avgust 2015}}</ref> V okviru konference poteka tudi [[tekmovanje]] za nagrade za medijske presežke leta sempler. Na njem medijski strategi, naročniki in mediji predstavijo svoje najboljše [[projekt|projekte]] in se potegujejo za zlate semplerje in nagrado veliki sempler, ki je podeljena najboljši medijski strategiji preteklega leta. <ref>{{navedi splet|url= http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/znani-prvi-govorci-na-15-seminarju-medijskih-trendov-sempl|title= Znani prvi govorci na 15 seminarju medijskih trendov Sempl|last1= Borštnik|first1= Maja|date= 13. avgust 2012|publisher= Zavod mladi podjetnik|accessdate= 19. avgust 2015|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304194943/http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/znani-prvi-govorci-na-15-seminarju-medijskih-trendov-sempl|archive-date= 2016-03-04|url-status= dead}}</ref> == Zgodovina == Zamisel za dogodek se je porodila sedmim oglaševalskim agencijam, lastnicam Media Poola. Zaradi velike potrebe po znanju, so se odločili za organizacijo izobraževalnega dogodka seminarskega tipa. Ob začetkih SEMPL-a so bili večinoma predstavniki tujih agencij, brez spremljevalnega programa, nagrad ali tekmovanja za semplerje. Začetna ambicija SEMPL-a je bila postati osrednji regijski izobraževalni dogodek in dati določen poudarek ljudem, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. <ref> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/197762/Intervju-Deseti-Sempl-je-naredil-korak-naprej?metered=yes&sid=430943817 |title= Deseti Sempl je naredil korak naprej |last1= Petrov |first1= Sabina |date= 27. november 2007 |work=Finance |accessdate=18. avgust 2015}}</ref> === Vsi seminarji SEMPL === {| class="wikitable" |- ! !! leto !! datum !! slogan !! več informacij |- | '''SEMPL 01''' || 1998 || 19. in 20. november || ''"Vrednotenje medijev"'' || Na njem je predavalo osem mednarodnih govorcev. <ref name="vir_3"/> |- | '''SEMPL 02''' || 1999 || || ''"Medijske strategije"'' || Na njem je predavalo devet mednarodnih govorcev. |- | '''SEMPL 03''' || 2000 || od 5. do 7. novembra || ''"Učinkovitost medijev"'' || Na njem so poudarili številne in nagle spremembe na področju medijskega planiranja. <ref> {{navedi splet |url= https://www.sta.si/522920/zacel-se-je-seminar-medijskega-planiranja-sempl-3?q=sempl |title=Začel se je seminar medijskega planiranja - Sempl 3 |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 22. november 2000 |publisher= Slovenska tiskovna agencija |accessdate=19. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 04''' || 2001 || do 18. do 20. novembra || ''"Letna medijska strategija"'' || Udeleženci so v treh dneh prisluhnili različnim tujim predavateljem in strokovnjakom s področja medijskega planiranja. Ti so v kongresnem centru Grand Hotela Emona predstavili svoje pristope in poglede na letno medijsko strategijo. <ref> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/11312/Sempl-4-o-letni-medijski-strategiji |title= Na Semplu o letni medijski strategiji|last1= Bogataj |first1= Marjeta |date= 15. oktober 2001 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 05''' || 2002 || 18. in 19. november || ''"Naj se zgodi tudi medijcem"'' || Poudarek seminarja je bil na medijski strategiji, predstavljeni iz različnih zornih kotov. Uvedli so nekaj sprememb, in sicer pripravili '''tekmovanje Sempler''', na katerem so podelili nagrade za medijske presežke leta.. <ref name="vir_11"> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/33921/Sempl-letos-tudi-tekmovanje-Sempler?metered=yes&sid=426146499 |title= Sempl: letos tudi tekmovanje Sempler|last1= Bogataj |first1= Marjeta |date= 23. oktober 2002 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 06''' || 2003 || 13. in 14. november ||''"V mednarodne vode"'' || Na njem so govorili o spremembah, ki jih globalno sodelovanje prinaša v medijske oddelke. <ref> {{navedi splet |url= https://www.sta.si/780977/zacel-se-je-sesti-seminar-medijskega-planiranja-sempl-6?q=%C5%A1est,seminar,medijs|title= Začel se je šesti seminar medijskega planiranja SEMPL 6 |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 13. november 2003 |publisher= Slovenska tiskovna agencija |accessdate=22. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 07''' || 2004 || 2. in 3. december|| ''"Ali smo v trendu?"'' || Udeleženci so prisluhnili strokovnjakom iz Velike Britanije, Romunije, Nizozemske, Hrvaške in Slovenije. <ref name="vir_13"> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/105846/Za%C4%8Denja-se-sedmi-seminar-medijskega-planiranja-SEMPL |title= Začenja se sedmi seminar mediskega planiranja SEMPL |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 2. december 2004 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 08''' || 2005 || 1. in 2. december || ''"Kam plujemo?"'' || Seminar je bil v znamenju medijske porabe in nakupnih navad, podatkov iz raziskav, ki proučujejo življenjske sloge porabnikov, metod in orodij, ki omogčajo primerjavo učinkovitosti oglaševanja v različnih medijih. <ref> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/138559/V-%C4%8Detrtek-seminar-medijskega-na%C4%8Drtovanja?metered=yes&sid=426146499 |title= V četrtek seminar medijskega načrtovanja |last1= Petrov |first1= Sabina |date= 29. november 2005 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 09''' || 2006 || 30. november in 1. december || ''"Plenilci pozornosti"'' || Osrednja tema so bili, tako kot že nekaj let zapored, tako trendi na področju medijev, kot tudi v nakupnih navadah porabnikov. <ref> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/164571/Leto%C5%A1nji-Sempl-se-bo-za%C4%8Del-30-novembra?metered=yes&sid=426146499 |title= Letošnji SEMPL se bo začel 30. novembra |last1= Petrov |first1= Sabina |date= 3. oktober 2006 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 10''' || 2007 || 29. in 30. november || ''"Zajahajte val!"'' || Osrednja tema so bile digitalne smernice in njihov vpliv na razvoj medijev. <ref> {{navedi splet |url=http://www.finance.si/190621/Na-Semplu-letos-v-ospredju-digitalne-smernice |title= Na Semplu letos v ospredju digitalne smernice |last1= Petrov |first1= Sabina |date= 11. september 2007 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref> Z jubilejnim desetim SEMPL-om so organizatorji stopili korak naprej. '''''Seminar medijskega načrtovanja''''' se je preimenoval v '''''Seminar medijskih trendov'''''. Ob deseti obletnici so je dogodek poleg medijskih specialistov pritegnil tudi naročnike, stratege, oblikovalce. SEMPL se je v tem času čedalje bolj uveljavil tudi v regiji, zlasti v Srbiji in na Hrvaškem, med udeleženci pa je bila že polovica tujih gostov. <ref> {{navedi splet |url=http://www.finance.si/197762/Intervju-Deseti-Sempl-je-naredil-korak-naprej?metered=yes&sid=430943817 |title= Intervju: Deseti Sempl je naredil korak naprej |last1= Petrov |first1= Sabina |date= 27. november 2007 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 11''' || 2008 || 27. in 28. november || ''"Ujemite trende"'' || |- | '''SEMPL 12''' || 2009 || 26. in 27. november || ''"Viva la trends!"'' || Največ pozornosti je bilo namenjene digitalnemu svetu in internetu. Ukvarjali so se z novimi komunikacijskimi kanalim, novimi potmi do uporabnikov in porabnikov ter z novimi raziskavami in merjenji. <ref> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/264538/Na-Semplu-tokrat-digitalni-svet?metered=yes&sid=430943817 |title= Na Semplu tokrat digitalni svet |last1= Petrov |first1= Sabina |date= 25. november 2009 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref> Govora je bilo predvsem o spremembah, ki jih je v medije in medijsko potrošnjo prinesla digitalizacija. <ref> {{navedi splet |url= https://www.sta.si/1452877/v-portorozu-se-pricenja-seminar-medijskih-trendov-sempl?q=sempl |title= V Portorožu se pričenja seminar medijskih trendov Sempl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 26. november 2009 |publisher= Slovenska tiskovna agencija |accessdate=19. avgust 2015}}</ref> Udeležilo se ga je 676 udeležencev, število medijskih strategij, ki se je potegovalo za nagrade sempler, pa je preseglo število iz preteklih let. <ref> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/265133/Sempl-je-letos-podiral-rekorde |title= Sempl je letos podiral rekorde |last1= Petrov |first1= Sabina |date= 1. december 2009 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref> |- | || 2010 || || || Leta 2010 SEMPL-a ni bilo |- | '''SEMPL 13''' || 2011 || 30. november in 1. december || “Ste še zvesti?” || Rdeča nit je bila zvestoba. Na njem se je zbrstilo več kot dvajset svetovno priznanih predavateljev. Posebnost je bil tudi dvoletni razpis za nagrado sempler. <ref name="vir_21"> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/328818/Na-Semplu-bo-letos-predavalo-prek-20-mednarodnih-strokovnjakov?metered=yes&sid=430943817 |title= Na Semplu bo letos predavalo prek 20 mednarodnih strokovnjakov|last1= Simonič |first1= Janja |date= 1. november 2011 |work=Finance|accessdate=19. avgust 2015}}</ref> V tem letu je Media Pool Sempl predal v izvajanje podjetju Medijski partner, ki izdaja tudi revijo Marketing magazin. <ref> {{navedi splet |url= https://www.si21.com/Gospodarstvo/GH_Bernardin-Portoroz-14._Sempl_se_je_zacel/|title= 14. Sempl se je začel |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 29. november 2012 |website= si21.com |publisher= Kabi d.o.o. |accessdate=23. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 14''' || 2012 || 29. in 30. november || ''"Poveži se"'' || Rdeča nit je bilo povezovanje in združevanje. Na njem so celotni regiji predstavili pomen znanja, povezovanja in razvoja. <ref name="vir_23"> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/358937/Nagrade-sempler-bodo-prenovili?metered=yes&sid=430943817 |title= Nagrade sempler bodo prenovili|last1= Petrov |first1= Sabina |date= 10. julij 2012 |work=Finance|accessdate=19. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 15''' || 2013 || 28. in 29. november || ''"Vodi ali pusti umreti"'' || V ospredju konference so bili medijski trendi, ki (pre)oblikujejo podobo medijske krajine, s tem pa tudi vseh igralcev v oglaševalskem trikotniku. Trideset mednarodnih in domačih predavateljev se je posvetilo aktualnim dogajanjem v medijsko-komunikacijski panogi. <ref>{{navedi splet |url= http://www.netokracija.si/sempl-letos-po-bondovsko-vodi-ali-pusti-umreti-lead-or-let-die-61679 |title= SEMPL letos po Bondovsko: »Vodi ali pusti umreti« (Lead or Let Die) |last1= Űlen |first1= Barbara |date= 3. december 2013 |work=Netokracija |publisher= Meme Media d.o.o. |accessdate= 19. avgust 2015 |archive-date= 2014-08-01 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140801131634/http://www.netokracija.si/sempl-letos-po-bondovsko-vodi-ali-pusti-umreti-lead-or-let-die-61679 |url-status= dead }}</ref> |- | '''SEMPL 16''' || 2014 || 27. in 28. november || ''"Prerojeni"'' || Udeležila se ga je tretjina udeležencev iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Makedonije. Prvi dan je bil namenjen trendom, medijem, raziskavam in pripovedovanju zgodb, drugi dan pa trženju vsebin, Twitterju in digitalni televiziji. <ref>{{navedi splet |url= http://www.lumiere.rs/pr_vesti/da-li-ste-spremni-za-sempl-2014/ |title= Da li ste spremni za SEMPL 2014? |author= <!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 24. november 2014 |work= Lumiere |accessdate= 18. avgust 2015 |archive-date= 2015-08-06 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150806054906/http://www.lumiere.rs/pr_vesti/da-li-ste-spremni-za-sempl-2014/ |url-status= dead }}</ref> Poudarek konference je bil na iskanju rešitev, ki bodo oglaševalce, medijske agencije in komunikatorje še bolj približale svojim strankam in končnim kupcem. <ref> {{navedi splet |url= http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/dogodki/konec-novembra-portoroz-gosti-16-konferenco-medijskih-trendov-sempl |title= Konec novembra Portorož gosti 16. konferenco medijskih trendov SEMPL|last1= Jagodic |first1= Mojca |date= 3. november 2014 |publisher= Zavod Mladi podjetnik |accessdate=18. avgust 2015}}</ref> |- | '''SEMPL 17''' || 2015 || 26. in 27. november || ''"Zbujen.Zvedav.Zmagovalen.Zabaven"'' || V središče pozornosti bodo postavljeni trendi, ki vplivajo na sedanjost in krojijo prihodnost medijsko-komunikacijske panoge in vseh, ki delujejo v njej. Slogan ponazarja ključna izhodišča letošnje konference. <ref>{{navedi splet |url= http://www.marketingmagazin.si/novice/dogodki/11773/17-sempl-bo-zbujen-zvedav-zmagovalen-in-zabaven- |title= 17. SEMPL bo »zbujen, zvedav, zmagovalen in zabaven« |author= <!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 22. maj 2015 |work=Marketing Magazin |accessdate= 19. avgust 2015 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} == Tekmovanje Sempler == Tekmovanje za nagrade za medijske presežke leta sempler poteka že od leta 2002. <ref name="vir_11"/> Prelomne letnice, ko so se dogajale spremembe v zvezi s tekmovanjem so 2002, 2006, 2008, 2011, 2012 in 2015. === Leto 2002 === Prvič so uvedli tekmovanje za nagrade za medijske presežke leta Sempler. Tekmovanje so razdelili v tri kategorije: * ''kreativna uporaba posameznega medija'', * ''kreativna uporaba medijskega spleta'' in * ''alternativni mediji''. Poleg nagrad za najbolj kreativno medijsko strategijo so na Semplu podelili tudi nagrade za skupinsko delo. <ref name="vir_11"/> === Leto 2004 === Za nagrade sempler je bilo prijavljenih 27 del petnajstih različnih prijaviteljev. <ref name="vir_13"/> === Leto 2006 === Podeljene so bile štiri nagrade sempler v kategorijah: * ''strateška uporaba medijskega spleta'', * ''inovativna uporaba obstoječega medija'', * ''strateška umestitev sponzorstva'', * ''domiselni mediji''. Žirija ni podelila nagrade v kategoriji ''neposredni pristopi''.<ref> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/169840/Prvo-obletnico-okronali-z-nagrado?metered=yes&sid=430943817 |title= Prvo obletnico okronali z nagrado |last1= Petrov |first1= Sabina |date= 5. december 2006 |work=Finance|accessdate=19. avgust 2015}}</ref> === Leto 2008 === Uvedli so novost na tekmovanju Sempler, in sicer šesto kategorijo: ''mediji generacije Y''. Kategorijo so uvedli za komunikacijske projekte, ki uporabljajo medije genracije Y, torej internet ali mobilne telefone. <ref> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/227234/Razpis-za-nagrado-sempler?metered=yes&sid=430943817 |title= Razpis za nagrado sempler |last1= Petrov |first1= Sabina |date= 21. oktober 2008 |work=Finance|accessdate=19. avgust 2015}}</ref> Za semplerje se je potegovalo 43 prijav. <ref name="vir_18"> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/263046/Rekordno-%C5%A1tevilo-prijav-za-nagrade-sempler |title= Rekordno število prijav za nagrade sempler |last1= Petrov |first1= Sabina |date= 10. november 2009 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref> === Leto 2009 === Na razpis za nagrade sempler za najboljšo medijsko strategijo prispelo 67 prijav. <ref name="vir_18"/> === Leto 2011 === Organizatorji so se odločili, da se bodo lahko izjemoma prijavila dela tudi iz minulega leta, ki so bila izvedena med 1. januarjem 2010 in 31. oktobrom 2011, saj leta 2010 SEMPL-a ni bilo. <ref name="vir_21"/> === Leto 2012 === Tekmovanje za nagrade sempler je bilo temeljito prenovljeno, saj so z naraščanjem števila prijav v preteklih letih ugotavljali, da so pravila postala preveč ohlapna. Nagrada sempler namreč nagrajuje predvsem delo medijskih strategov in načrtovalcev, ki so na marsikaterem drugem tekmovanju večkrat prezrti. <ref name="vir_23"/> V ožji izbor tekmovanja se je uvrstilo 24 izmed 64 prijavljenih del. <ref> {{navedi splet |url= http://www.finance.si/8327141/Intervju-Zmagovalci-imajo-tisto-nekaj-ve%C4%8D?metered=yes&sid=430943817 |title= Intervju: Zmagovalci imajo tisto nekaj več|last1= Petrov |first1= Sabina |date= 27. november 2012 |work=Finance|accessdate=18. avgust 2015}}</ref>. Kategorije, v katerih so podelili nagrade sempler: * ''strateška uporaba medijskega spleta'', * ''inovativna uporaba komunikacijskega kanala'', * ''najboljša ciljana akcija'', * ''najboljša izkustvena akcija'', * ''najboljša izraba digitalnega okolja'', * ''najboljša akcija na družbenih omrežjih''.<ref>{{navedi splet |url= http://www.marketingmagazin.si/novice/mmarketing/9309/veliki-sempler-prejela-medijska-akcija-gorenjkina-sladka-sporocila-?fb_action_ids=10152091474933016&fb_action_types=og.likes |title= Veliki sempler prejela medijska akcija »Gorenjkina sladka sporočila« |last1= Ujčič Zrimšek |first1= Manja |date= 29. november 2012 |work=Marketing Magazin |accessdate= 19. avgust 2015 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Leto 2015 === Tekmovalne kategorije bodo razširjene s tremi novimi, poleg: * ''strateške uporabe medijskega spleta'', * ''inovativne uporabe komunikacijskega kanala'', * ''najboljše ciljane akcije'', * ''najboljše izkustvene akcije'', * ''najboljše izrabe digitalnega okolja'', * ''najboljše akcije na družbenih omrežjih'', bodo dela tekmovala še v kategorijah: * ''najboljša uporaba mobilnega okolja'' * ''najboljša uporaba podatkov'', * ''najboljši novi medij/medijski format''. <ref> {{navedi splet |url= http://www.advertiser-serbia.com/tri-nove-kategorije-u-okviru-sempler-takmicenja/|title= Tri nove kategorije u okviru Sempler takmičenja |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date= 22. junij 2015 |website= advertiser-serbia.com |publisher= LM Media |accessdate=19. avgust 2015}}</ref> == Viri== === Opombe in reference === {{refsez}} === Literatura === * {{navedi revijo |title= 17. SEMPL bo "zbujen, zvedav, zmagovalen in zabaven" |year=2015 |journal=[[Marketing magazin]] |volume=2015 |issue=409/410 |page=35}} * {{navedi novice |title= Na Semplu o letni medijski strategiji |last= Bogataj |first= Marjeta |url=http://www.finance.si/11312/Sempl-4-o-letni-medijski-strategiji |newspaper=Finance |date= 15. 10. 2001 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Začetek seminarja o medijskih trendih |last= Bogataj |first= Marjeta |url=http://www.finance.si/13429/SEMPL-Za%C4%8Detek-seminarja-o-letnih-medijskih-strategijah?metered=yes&sid=426146499|newspaper=Finance |date= 18. 11. 2001 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Sempl: letos tudi tekmovanje Sempler |last= Bogataj |first= Marjeta |url=http://www.finance.si/33921/Sempl-letos-tudi-tekmovanje-Sempler?metered=yes&sid=426146499 |newspaper=Finance |date= 23. 10. 2002 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Znani prvi govorci na 15 seminarju medijskih trendov Sempl |last= Borštnik |first= Maja |url= http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/znani-prvi-govorci-na-15-seminarju-medijskih-trendov-sempl9 |work=Mladi podjetnik |date= 13. 8. 2012 |accessdate= 19. avgust 2015 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi novice |title=Gorenjkina sladka sporočila z nagrado veliki sempler |url=https://www.sta.si/1827212/gorenjkina-sladka-sporocila-z-nagrado-veliki-sempler |work=Slovenska tiskovna agencija |location=Portorož |date=30. 11. 2012 |agency=STA }} * {{navedi novice |title= Konec novembra Portorož gosti 16. konferenco medijskih trendov SEMPL|last= Jagodic |first= Mojca |url=http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/dogodki/konec-novembra-portoroz-gosti-16-konferenco-medijskih-trendov-sempl |work=Mladi podjetnik |date= 3. 11. 2014 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Letošnji SEMPL v znamenju preporoda|last= Klemenčič |first= Janez |url=http://www.netokracija.si/seml-2014-napovednik-80031 |work=Netokracija |date= 25. 4. 2014 |accessdate=19. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= V četrtek seminar medijskega načrtovanja |last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/138559/V-%C4%8Detrtek-seminar-medijskega-na%C4%8Drtovanja?metered=yes&sid=426146499 |newspaper=Finance |date= 29. 11. 2005 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Letošnji SEMPL se bo začel 30. novembra |last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/164571/Leto%C5%A1nji-Sempl-se-bo-za%C4%8Del-30-novembra?metered=yes&sid=426146499 |newspaper=Finance |date= 3. 10. 2006 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Prvo obletnico okronali z nagrado |last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/169840/Prvo-obletnico-okronali-z-nagrado?metered=yes&sid=430943817 |newspaper=Finance |date= 5. 12. 2006 |accessdate=19. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Na Semplu letos v ospredju digitalne smernice |last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/190621/Na-Semplu-letos-v-ospredju-digitalne-smernice |newspaper=Finance |date= 11. 9. 2007 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Intervju: Deseti Sempl je naredil korak naprej |last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/197762/Intervju-Deseti-Sempl-je-naredil-korak-naprej?metered=yes&sid=430943817|newspaper=Finance |date= 27. 11. 2007 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Razpis za nagrado sempler|last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/227234/Razpis-za-nagrado-sempler?metered=yes&sid=430943817|newspaper=Finance |date= 21. 10. 2008 |accessdate=19. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Rekordno število prijav za nagrade sempler|last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/263046/Rekordno-%C5%A1tevilo-prijav-za-nagrade-sempler|newspaper=Finance |date= 10. 11. 2009 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Na Semplu tokrat digitalni svet|last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/264538/Na-Semplu-tokrat-digitalni-svet?metered=yes&sid=430943817|newspaper=Finance |date= 25. 11. 2009 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Sempl je letos podiral rekorde|last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/265133/Sempl-je-letos-podiral-rekorde|newspaper=Finance |date= 1. 12. 2009 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Nagrade sempler bodo prenovili|last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/358937/Nagrade-sempler-bodo-prenovili?metered=yes&sid=430943817|newspaper=Finance |date= 10. 7. 2012 |accessdate=19. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= Intervju: Zmagovalci imajo tisto nekaj več|last= Petrov |first= Sabina |url=http://www.finance.si/8327141/Intervju-Zmagovalci-imajo-tisto-nekaj-ve%C4%8D?metered=yes&sid=430943817 |newspaper=Finance |date= 27. 11. 2012 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi novice |title=SEMPL - prvi seminar medijskega planiranja |url=https://www.sta.si/368988/sempl-prvi-seminar-medijskega-planiranja |work=Slovenska tiskovna agencija |location=Portorož |date=22. 10. 1998 |agency=STA }} * {{navedi splet| title = SEMPL zvest odličnemu programu| url = http://www.planet-lepote.com/sempl-13-zvest-odlicnemu-programu | date = 9. 11. 2013| accessdate = 19. avgust 2015 }} * {{navedi novice |title= Na Semplu bo letos predavalo prek 20 mednarodnih strokovnjakov|last= Simonič |first= Janja |url=http://www.finance.si/328818/Na-Semplu-bo-letos-predavalo-prek-20-mednarodnih-strokovnjakov?metered=yes&sid=430943817 |newspaper=Finance |date= 1. 11. 2011 |accessdate=19. avgust 2015}} * {{navedi novice |title= SEMPL letos po Bondovsko: "Vodi ali pusti umreti" (Lead or Let Die)|last= Űlen |first= Barbara |url=http://www.netokracija.si/sempl-letos-po-bondovsko-vodi-ali-pusti-umreti-lead-or-let-die-61679 |newspaper=Finance |date= 3. 12. 2013 |accessdate=18. avgust 2015}} * {{navedi revijo |last=Ujčič Zrimšek |first=Manja |title=Veliki sempler prejela medijska akcija "Gorenjkina sladka sporočila" |journal=[[Marketing magazin]] |volume=378 |date=december 2012 |page=43}} * {{navedi novice |title=V Portorožu se pričenja seminar medijskih trendov Sempl |url=https://www.sta.si/1452877/v-portorozu-se-pricenja-seminar-medijskih-trendov-sempl?q=sempl |work=Slovenska tiskovna agencija |location=Portorož |date=26. 11. 2009 |agency=STA }} * {{navedi novice |title=Začel se je seminar medijskega planiranja - Sempl 3 |url=https://www.sta.si/522920/zacel-se-je-seminar-medijskega-planiranja-sempl-3?q=sempl |work=Slovenska tiskovna agencija |location=Portorož |date=22. 11. 2000 |agency=STA }} * {{navedi novice |title=Začel se je šesti seminar medijskega planiranja - SEMPL 6 |url=https://www.sta.si/780977/zacel-se-je-sesti-seminar-medijskega-planiranja-sempl-6?q=%C5%A1est,seminar,medijs|work=Slovenska tiskovna agencija |location=Portorož |date=13. 11. 2003 |agency=STA }} * {{navedi novice |title=Začenja se je sedmi seminar medijskega planiranja SEMPL |url=http://www.finance.si/105846/Za%C4%8Denja-se-sedmi-seminar-medijskega-planiranja-SEMPL |work=Slovenska tiskovna agencija |location=Portorož|date=2. 12. 2004 |agency=STA }} == Zunanje povezave == * [http://www.sempl.si/si/: Uradna spletna stran SEMPL-a]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.mediapool.si/index.php/sempl/predstavitev: Predstavitev SEMPL-a s strani enega izmed organizatorjev Media Pool-a]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Prireditve v Sloveniji]] [[Kategorija:Izobraževanje odraslih]] [[Kategorija:Komunikacija]] 1jjx67yij9lsg9kaumga5mbbv3dpacs 0 410617 6759078 6758624 2026-10-01T07:38:46Z ~2026-44996-51 264415 /* Z */ 6759078 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost) * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Benedikt Schroniz]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Krista Šuler]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Josip Zajec (1883|Josip Zajec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] sdkrsji0zqedjj993n403knxghqg5gl 0 412340 6759027 6687500 2026-10-01T06:31:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759027 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty|princess | name = Princesa Ragnhild, ga. Lorentzen | full name = Ragnhild Alexandra | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = <!--Wikidata--> | death_place = <!--Wikidata--> | burial_date = [[28. september]] [[2012]] | place of burial = Askerška cerkev<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/c27031/artikkel/vis.html?tid=27577|title=Prinsesse Ragnhild, fru Lorentzen|accessdate=25. december 2015|publisher=kongehuset.no|archive-url=https://web.archive.org/web/20120921010643/http://www.kongehuset.no/c27031/artikkel/vis.html?tid=27577|archive-date=2012-09-21|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]] | spouse = Erling Lorentzen<br/> (por. 1953-2012; njena smrt) | issue = Haakon Lorentzen<br>Ingeborg Lorentzen<br>Ragnhild Lorentzen | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] }} '''Ragnhild Alexandra Lorentzen, princesa Norveške''', * [[9. junij]] [[1930]], [[Oslo]], [[Norveška]], † [[16. september]] [[2012]], [[Rio de Janeiro]], [[Brazilija]]. Ragnhild je bila najstarejši otrok kralja [[Olaf V. Norveški|Olafa V. Norveškega]] in [[Marta Švedska|princese Marte Švedske]]. Z rojstvom je bila princesa Norveške in članica [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]. Bila je starejša sestra kralja [[Harald V. Norveški|Haralda V. Norveškega]] in [[Astrid Norveška|princese Astrid Norveške]]. Bila je pra-pravnukinja [[Viktorija Britanska|kraljice Viktorije]] Združenega kraljestva in tako tudi sestrična v drugem kolenu kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]].<ref>http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/royalty-obituaries/9561327/Princess-Ragnhild-of-Norway.html</ref> V času svoje smrti je bila 77. v vrsti na [[Nasledstvo na britanski prestol|britanski prestol]]. Njena teta po materni strani je bila [[Astrid Švedska|kraljica Astrid Belgijska]], kar je princeso Ragnhild naredilo sestrično v prvem kolenu z [[Baudouin I. Belgijski|Baudouinom I. Belgikskim]] in njegovim bratom (ter naslednikom) [[Albert II. Belgijski|Albertom II. Belgijskim]].<ref>http://www.thepeerage.com/p10125.htm#i101244</ref> ==Življenjepis== ===Zgodnje življenje=== Princesa Ragnhild je bila prva norveška princesa po 629. letih rojena na norveških tleh.<ref>{{navedi splet|url=http://trondni.blogspot.com/2010/06/on-this-date-princess-ragnhild-is-80.html|title=On this date: Princess Ragnhild is 80 today|accessdate=5. november 2015|date=9. junij 2010}} {{ikona en}}</ref> Odrasla je v Kraljevi rezidenci v [[Skaugum]]u blizu [[Asker]]ja, zahodno od [[Oslo|Osla]]. Princesa je bila krščena 27. junija 1930 v Kraljevi kapeli in njeni botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Norveške]] (njen stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Norveške]] (njena stara mati), [[Karl Švedski|vojvoda Västergötlandski]] (njen stari oče), [[Ingeborg Danska|vojvodinja Västergötlandska]] (njena stara mati), [[Gustav V. Švedski|kralj Švedske]] (njen prastric), [[Viktorija Valižanska|princesa Viktorija Britanska]] (njena prateta), princesa Margareta Danska (njena teta) in [[Jurij VI. Britanski|vojvoda Yorški]]. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je princesa s svojo družino leta 1940 po nemški invaziji pobegnila iz Norveške<ref name="nrk1" /> in vojni čas je preživela s svojo materjo in sorojencema v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]]. Pred rojstvom njenega mlajšega brata je bilo predvidevano, da bi ona v odsotnosti moškega dediča postala kraljica Norveške, čeprav bi to potrebovalo ustavno spremembo, saj ženske v tistem času niso mogle naslediti prestola.<ref name="nrk1"> {{navedi splet|url=http://www.nrk.no/nyheter/norge/1.8077585|title=Prinsesse Ragnhild er død|author=Solveig Husøy|publisher=NRK|date=16. september 2012|accessdate=25. december 2015}}{{ikona no}}</ref> Odprla je [[Zimske olimpijske igre 1952]] v [[Oslo|Oslu]], saj sta se takrat njen oče in stari oče udeležila pogreba kralja [[Jurij VI. Britanski|Jurija VI.]].<ref>{{Navedi splet |url=http://olympic.org/oslo-1952-winter-olympics |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-25 |archive-date=2014-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140706194821/http://www.olympic.org/oslo-1952-winter-olympics |url-status=dead }}</ref> ===Poroka in družina=== Princesa Ragnhild se je 15. maja 1953 v Askerju poročila z Erlingom Lorentznom, norveški trgovalcem višjega razreda, po čimer je princesa naslovljena ''njena visokost princesa Ragnhild, gospa Lorentzen''. Poroka princese s poslovnežem in vojaškim častnikom, ki je med [[Druga svetovna vojna|vojno]] služil kot njen telesni stražar, je povzročila veliko kontroverznost, saj je bila prva norveška princesa, ki se ni poročila s plemičem. Kmalu po poroki para je bilo objavljeno, da norveška zastava ne bi več visela na princesin rojstni dan (9. junija). Po poroki se je njen častni naslov spremenil iz kraljevska visokost v visokost in postala je znana kot ''princesa Ragnhild, ga. Lorentzen''. Par se je preselil, originalno kot za začasno prebivališče, v [[Rio de Janeiro]] v [[Brazilija|Braziliji]], kjer je njen mož imel bistven poslovni delež, vendar ko sta se sčasoma ustalila tam in ostala tem do njene smrti leta 2012.<ref name="vg1" /> v Braziliji je njen mož ustanovil Aracruz Celulose. Princesa je imela tri otroke: * '''Haakon''' Lorentzen, rojen 23. avgusta 1954 v Oslu. Dne 14. aprila 1982 se je poročil z Martho Carvalho de Freitas (roj. 5. aprila 1958 v Riu de Janeiru),<ref>{{Navedi splet |url=http://worldroots.com/cgi-bin/gasteldb?@I23518@ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-25 |archive-date=2011-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520173457/http://worldroots.com/cgi-bin/gasteldb?@I23518@ |url-status=dead }}</ref> s katero ima tri otroke. ** '''Olav''' Alexander Lorentzen, rojen 11. julija 1985 v Riu de Janeiru ** '''Christian''' Frederik Lorentzen, rojen 23. maja 1988 v Riu de Janeiru ** '''Sophia''' Anne Lorentzen, rojena 28. junija 1994 v Riu de Janeiru * '''Ingeborg''' Ribeiro (roj. Lorentzen), rojena 27. februarja 1957. Dne 4. junija 1982 se je v Braziliji poročila s Paulom Ribeirom, s katerim ima eno hčerko ** '''Victoria''' Ragna Lorentzen Ribeiro, rojena 19. decembra 1988 v Riu de Janeiru. S Felipom Sampaiom Falcãom se je poročila 9. avgusta 2014. * '''Ragnhild''' Long (roj. Lorentzen), rojena 8. maja 1968. Dne 21. novembra se je poročila z ameriškim katolikom Aaronom Matthewom Longom, s katerim ima dve hčerki. ** '''Alexandra''' Long, rojena 14. decembra 2007 ** '''Elizabeth''' Long, rojena marca 2011 ===Kraljevo življenje=== Kot članica norveške kraljevske družine princesa Ragnhild ni izvajala nobenih uradnih državnih dolžnosti, vendar se je udeleževala družinskih dogodkov kot na primer kraljevih porok. Princesa je bila konzervativna in je leta 2004 javno kritizirala nečaka in nečakinjo, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtha Louise]] in [[Haakon, norveški prestolonaslednik|prestolonaslednika Haakona Magnusa]], zaradi njune izbire zakonca. Princesa Ragnhild je bila pokroviteljica norveške organizacije za gluhe in naglušne. Več ladij, tudi MS ''Prinsesse Ragnhild'', so bile poimenovane v njeno čast. ===Smrt=== Princesa Ragnhild je umrla 16. septembra 2012 na svojem domu v Riu de Janeiru po dobi bolezni v starosti 82 let.<ref name="vg1">{{navedi splet|last=Lohne|first=Jenny-Linn|title=Prinsesse Ragnhild er død|url=http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10045713|publisher=VG|accessdate=20. september 2012|date= 25. december 2015}} {{ikona no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/c26939/nyhet/vis.html?tid=100179|title=Prinsesse Ragnhild er død|date=16. september 2012|publisher=Kraljevska hiša Norveške|accessdate=25. december 2015}} {{ikona no}}</ref> ==Nazivi== * '''9. junij 1930 - 15. maj 1953:''' ''Njena kraljevska visokost'' princesa Ragnhild Norveška * '''15. maj 1953 - 16. september 2012:''' ''Njena visokost'' princesa Ragnhild, ga. Lorentzen ==Galerija== <gallery widths="150px" heights="150px"> Slika:Dåp for prinsesse Ragnhild i 1930.jpg|<center>Krst princese Ragnhild leta 1930 Slika:17. Den norske Kronprinsfamilie - no-nb digifoto 20150727 00118 bldsa pk kgl0033.jpg|<center>Princesa Ragnhild z mamo [[Marta Švedska|Marto]], očetom [[Olaf V. Norveški|Olafom]] in sestro [[Astrid Norveška|Astrid]] leta 1934. Slika:22. Den norske Kronprinsfamilie - no-nb digifoto 20150727 00173 bldsa pk kgl0049.jpg|<center>Norveška kraljevska družina leta 1934 Slika:Norges Kronprinsfamilie (6820390482).jpg|<center>Vizitka norveške kraljevske družine za Božič Slika:Prinsessene_Ragnhild_og_Astrid,_ca_1935_(6966510527).jpg|Vizitka norveške kraljevske družine za Božič leta 1935 Slika:158. Prins Harald og Prinsessene Ragnhild og Astrid - no-nb digifoto 20150727 00119 bldsa pk kgl0073.jpg|<center>Ragnhild z bratom [[Harald V. Norveški|Haraldom]] in sestro [[Astrid Norveška|Astrid]] septembra 1939. Slika:Dronning Maud og Prinsessene (6966510185).jpg|<center>Princesa Ragnhild s sestro [[Astrid Norveška|Astrid]] in babico [[Matilda Valižanska|kraljico Matildo]] </gallery> ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Princesa Ragnhild Norveška''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/c27291/artikkel/vis.html?tid=28752 Uradni življenjepis na uradni spletni stran norveške kraljevske hiše] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2012]] [[Kategorija:Norveške princese]] [[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]] avwmgjffbbjfusmkmphtzp5qkc8e91x 0 412937 6758779 6615656 2026-09-30T16:13:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758779 wikitext text/x-wiki {{Norveška kraljevska družina}} [[File:The Norwegian Royal Family in 2007.jpg|thumb|Člani kraljeve hiše leta 2007 na praznovanju [[Norveški dan državnosti|dneva državnosti]]]] '''Norveška kraljevska družina''' je družina [[Norveška|norveškega vladarja]]. Na Norveškem je razlika med kraljevo hišo in kraljevo družino. Kraljeva hiša vsebuje le vladarja, njegov ali njen zakonec, prestolonaslednik in njegov ali njen zakonec in prestolonaslednikov najstarejši otrok. V preostali kraljevi družini so vsi ostali otroci, vnuki, krušni vnuki in otroci, sorojenci vladarja skupaj z njunimi zakonci in vdove ali vdovci.<ref name="konge">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Kraljeva družina|access-date=2016-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025163427/http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|archive-date=2014-10-25|url-status=dead}}</ref> ==Zgodovina== Zgodovina in izvor norveške kraljevine sega vse do združitve in ustanovitve Norveške in prvega norveškega [[Harald I. Norveški|kralja Haralda I.]] iz dinastije Fairhair. Z uvedbo norveškega zakona o nasledstvu iz leta 1163 je pravni okvir določil, da je z nasledstvom dovoljeno vladati le enemu monarhu in eni kraljevi družini.<ref name="Rikssamling">{{navedi splet|url=https://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27627&sek=26978|website=www.kongehuset.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Rikssamling|accessdate=2022-02-07|archive-date=2017-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170715231157/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27627&sek=26978|url-status=dead}}</ref> Po reformaciji med 1536-37 je bila ustanovljena skupna dansko-norveška država, ki ji je iz Københavna vladala [[Rodbina Oldenburg|rodbina Oldenburg]], dokler ni bila po porazu Danske in Norveške v Napoleonovih vojnah s Kielskim sporazumom iz leta 1814 Norveška prepuščena Švedski. Norveška je bila leta 1814 za kratek čas samostojna s svojim kraljem, vendar pa je bila prisiljena v novo zvezo s Švedsko pod vladavino [[Rodbina Bernadotte|rodbine Bernadotte]]. Po osamosvojitvi leta 1905 se je Norveška na referendumu odločila, da ostane kraljevina, njen prvi kralj pa je bil na Danskem rojeni [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII.]], katerega družino sta sestavljala [[Matilda Valižanska|britanska princesa Maud]] in njun sin [[Olaf V. Norveški|Olaf]]. Današnjo norveško kraljevo družino sestavljajo potomci kralja Haakona. S porokami in zgodovinskimi zavezništvi, je norveška kraljeva družina tesno povezana s [[Švedska kraljevska družina|švedsko]] in [[Danska kraljevska družina|dansko kraljevo družino]], prav tako pa je bolj daljnem sorodstvu z grško in britansko kraljevo družino.<ref name="tree">{{navedi splet|url=https://www.royalcourt.no/slektstre.html?tid=28695&sek=27317|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=The Family tree|accessdate=2022-02-07|archive-date=2022-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220207020533/https://www.royalcourt.no/slektstre.html?tid=28695&sek=27317|url-status=dead}}</ref> ==Člani== ===Kraljevska družina=== '''Člani kraljeve hiše so:''' *'''[[Harald V. Norveški|kralj Harald V.]]''' (roj. 1937)<br>'''[[Sonja Norveška|kraljica Sonja]]''' (kraljeva žena, roj) **[[Haakon, norveški prestolonaslednik|prestolonaslednik Haakon]] (kraljev sin)<br>[[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|prestolonaslednica Mette-Marit]](kraljeva snaha) ***[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]] (kraljeva vnukinja) '''Člani kraljeve družine so:''' *[[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]] (kraljev vnuk) *[[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]] (kraljeva hčerka) **Maud Angelica Behn (kraljeva vnukinja) **Leah Isadora Behn (kraljeva vnukinja) **Emma Tallulah Behn (kraljeva vnukinja) *[[Astrid Norveška|Princesa Astrid, gospa Ferner]] (kraljeva sestra) '''Pokojni člani kraljeve družine so:''' *[[Matilda Valižanska|Kraljica Maud]] (kraljeva stara mati; umrla leta 1938) *[[Marta Švedska|Kronska princesa Märtha]] (kraljeva mati; umrla leta 1954) [[Haakon VII. Norveški|Kralj Haakon VII.]] (kraljev stari oče; umrl leta 1957) *[[Olaf V. Norveški|Kralj Olaf V.]] (kraljev oče; umrl leta 1991) *[[Ragnhild Norveška|Princesa Ragnhild, gospa Lorentzen]] (kraljeva sestra; umrla leta 2012) *[[Johan Ferner]] (kraljev svak; died in 2015) *[[Ari Behn]] (kraljev bivši zet; umrl leta 2019) *[[Erling Lorentzen]] (kraljev svak; umrl leta 2021) ==Družinsko drevo članov== {{familytree/start}} {{familytree|boxstyle=border: 1.5px solid red;| | | | | | | | | |OV|y|MN| |OV= [[Olaf V. Norveški|Kralj Olaf V.]]|MN= [[Marta Švedska|Princesa Märtha, kronska princesa Norveške]]}} {{familytree| | | | | | |,|-|-|-|-|-|^|-|v|-|-|-|.}} {{familytree|boxstyle=border: 1.5px solid green;| |EL|~|PRML| |JMF|~|PAMF| |HV|y|SH| |EL= Erling Lorentzen|PRML= [[Ragnhild Norveška|Princesa Ragnhild, ga. Lorentzen]]|boxstyle_PRML=border: 1.5px solid red;|JMF= Johan Martin Ferner|boxstyle_JMF=border: 1.5px solid red;|PAMF= [[Astrid Norveška|Princesa Astrid, ga. Ferner]]|HV= '''[[Harald V. Norveški|Kralj]]'''*|SH= '''[[Sonja Norveška|Kraljica]]'''*}} {{familytree| | | | | | | | | | | | |,|-|-|-|-|-|v|-|'| | |}} {{familytree|boxstyle=border: 1.5px solid green;| | | | | | | |AB|y|MLN| | | |HCP|y|MMTH| |AB= Ari Behn|MLN= [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]]|HCP= [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Prestolonaslednik]]*|MMTH= [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Prestolonaslednica]]*}} {{familytree| | | | | | |,|-|-|-|+|-|-|-|.| | | |,|-|^|-|.|`|-|.}} {{familytree|boxstyle=border: 1.5px solid green;| | | | | |MAB| |LIB| |ETB| |PIA| |PSM| |MBH| | |MAB= Maud Angelica Behn|LIB= Leah Isadora Behn|ETB= Emma Tallulah Behn|PIA= [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]*|PSM= [[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]|MBH= Marius Borg Høiby}} {{familytree/end}} ;Opombe <nowiki>*</nowiki> Član kraljeve hiše ==Kraljevski grbi== Grb Norveške je eden najstarejših v Evropi in služi kot grb tako naroda kot kraljevske hiše.<ref name="coa">[http://www.ngw.nl/int/nor/nornat.htm A web page featuring the history of the coat of arms of Norway] Pridobljeno dne 7. januar 2016</ref> [[Haakon IV. Norveški|Håkon Stari]] (1217–1263) je uporabil ščit z levom. Najstarejše ohranjeno sklicevanje na barvo orožja je zapisano v Kraljeva Saga leta 1220.<ref name="coa"/> Leta 1280 je kralj [[Erik II. Norveški|Eirik Magnusson]] je dodal krono in srebrno sekiro na leva.<ref name="coa"/> Sekira je mučenik sekire [[Olaf II. Norveški|Svetega Olafa]], orožje, ki ga je ubilo v bitki pri [[Stiklestad]]u leta 1030. Posebno predajanje norveških grbov se je spremenilo skozi leta, ker se je spreminjala heraldična moda. Od leta 1905 je uradni dizajn za kraljevski in vladni grb s srednjeveškem vzorcem, trikotnim ščitom in pokončnim levom.<ref name="coa"/> Grb kraljeve hiše kot tudi kraljevski standard uporablja zasnovo leva iz leta 1905. Najzgodnejša ohranjena upodobitev kraljevskega standarda je na pečatu vojvodinje Ingebjørg iz leta 1318.<ref>{{navedi splet|url=http://www.riksarkivet.no/manedens/juli2002/juli.html|title=Månedens dokument juli 2002|accessdate=7. januar 2016|work=Norveški državni arhiv|archive-date=2006-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20060214114903/http://www.riksarkivet.no/manedens/juli2002/juli.html|url-status=dead |language=no}}</ref> Ko se uporablja kot kraljevski grb, so okoli ščita insignije kraljevega norveškega reda svetega Olafa in ščit je uokvirjena s kraljevim hermelinastim plaščem, nad katerim je norveška krona. Kraljevski grb se ne uporablja več pogosto. Namesto tega se v veliki meri uporablja kraljevi monogram, na primer na vojaških insignijah in na kovancih. <gallery class="center"> File:Blason Norvège.svg|Grb Norveške File:Greater royal coat of arms of Norway.svg|Kraljevi grb Norveške File:Coat of Arms of His Royal Highness the Crown Prince of Norway.svg|Grb prestolonaslednika Norveške </gallery> <gallery class="center"> File:Royal Monogram of King Haakon VII of Norway.svg|Kraljevi monogram kralja Haakona VII. Norveškega File:Royal Monogram of Queen Maud of Norway.svg|Kraljevi monogram kraljice Matilde Norveške File:Royal Monogram of King Olav V of Norway.svg|Kraljevi monogram kralja Olafa V. Norveškega File:Royal Monogram of Princess Martha of Norway.svg|Kraljevi monogram princese Marte Norveške File:Royal Monogram of King Harald V of Norway.svg|Kraljevi monogram kralja Haralda V. Norveškega File:Royal Monogram of Queen Sonja of Norway.svg|Kraljevi monogram kraljice Sonje Norveške File:Royal Monogram of Prince Haakon of Norway.svg|Kraljevi monogram kronskega princa Haakona Norveškega File:Royal Monogram of Princess Metta-Merit of Norway.svg|Kraljevi monogram kronske princese Mette-Marit Norveške File:Royal Monogram of Princess Ingrid Alexandra of Norway.svg|Kraljevi monogram princese Ingrid Aleksandre Norveške File:Royal Monogram of Prince Sverre Magnus of Norway.svg|Kraljevi monogram princa Sverra Magnusa Norveškega </gallery> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/c27259/seksjonstekst/vis.html?tid=28435 Kraljevska družina in kraljevska hiša Norveške] - Uradna stran norveške kraljevske družine '''(v angleščini)''' * [http://www.royalcourt.no/ Kraljevska hiša Norveške] - Uradna stran kraljeve hiše Norveške '''(v angleščini)''' [[Kategorija:Norveško plemstvo]] 1068kutpz2oekvzik98luqx8pdblgyc 0 419756 6759138 6276428 2026-10-01T09:46:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759138 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Rohanova palača | native_name = Palais Rohan | former_names = | alternate_names = Palais des Rohan, Palais des Rohans | image = Palais Rohan face au quai des Bateliers, Strasbourg (cropped).jpg | caption = Fasada proti reki Ill | altitude = | building_type = Palača | architectural_style = [[baročna arhitektura]] | structural_system = | cost = | ren_cost = | location = [[Strasbourg]], Francija | address = 2, place du Château, 67000 Strasbourg | client = | owner = Občina Strasbourg | current_tenants = Arheološki muzej, [[Muzej lepih umetnosti, Strasbourg|Muzej lepih umetnosti]], Muzej dekorativnih umetnosti | landlord = | coordinates = | start_date = 1732 | completion_date = 1742 | inauguration_date = | renovation_date = | demolition_date = | destruction_date = | height = | diameter = | other_dimensions = | floor_count = | floor_area = | main_contractor = | architect = Robert de Cotte, Joseph Massol | architecture_firm = | structural_engineer = | services_engineer = | civil_engineer = | other_designers = | quantity_surveyor = | awards = | ren_architect = | ren_firm = | ren_str_engineer = | ren_serv_engineer = | ren_civ_engineer = | ren_oth_designers = | ren_qty_surveyor = | ren_awards = | references = | map_type = | map_alt = | map_caption = Lega palače }} ''' Rohanova palača''' je v [[Strasbourg]]u v departmaju [[Bas-Rhin|Spodnji Ren]] v [[Francija|Franciji]]. Je nekdanja rezidenca [[knezoškof]]ov in [[kardinal]]ov plemiške [[Rodbina Rohan|rodbine Rohan]], starodavne francoske plemiške družine prvotno iz [[Bretanja|Bretanje]]. Je pomemben arhitekturni in kulturni mejnik v mestu. <ref name="strasbourg">{{navedi splet|title=Le Palais Rohan|url=http://www.musees.strasbourg.eu/index.php?page=le-palais-rohan|publisher=musees.strasbourg.eu|accessdate=27 February 2016}}</ref> Zgrajena je bila v 1730-ih (končana 1742) zraven [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|strasbourške stolnice]] po načrtih, ki jih je izdelal Robert de Cotte, in je mojstrovina <ref>{{navedi splet|last1=Johnson|first1=Paul|title=Columnists The message of a great European cathedral|url=http://www.spectator.co.uk/2006/05/the-message-of-a-great-european-cathedral/|publisher=pectator.co.uk|accessdate=27 February 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Sherwood|first1=Seth|title=36 Hours in Strasbourg, France|url=http://www.nytimes.com/2014/12/21/travel/things-to-do-in-36-hours-in-strasbourg-france.html?_r=0|publisher=nytimes.com|accessdate=27 February 2016}}</ref> francoske [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]]. V njej so bili številni slavni gosti. Kaže zgodovino Strasbourga in Francije, saj je bila palača v lasti plemstva, občine, monarhije, države in univerze. Je zelo arhitekturno in ikonografsko zasnovana, znana predvsem po kipih in reliefih fasad. Izražala naj bi vrnitev katolicizma v mesto, v katerem je v preteklih dveh stoletjih prevladoval protestantizem. <ref>{{navedi splet|last1=Borda d’Água|first1=Flávio|title=Le Palais Rohan : un joyau princier au coeur de Strasbourg|url=http://institutions.ville-geneve.ch/fileadmin/user_upload/bge/sites_html/bge-gazette/38/lieux_le_palais_Rohan.html|accessdate=27 February 2016}}</ref> Od konca 19. stoletja je palača sedež treh najpomembnejših muzejev Strasbourga: Arheološkega muzeja (''Musée Archéologique'') v kleti, Muzeja dekorativnih umetnosti (''Musée des Arts dékoratifs'') pritličje in [[Muzej lepih umetnosti, Strasbourg|Muzeja lepih umetnosti]] (''Musée des Beaux-Arts'') v prvem in drugem nadstropju. Občinska umetnostna galerija, Galerija Roberta Heitza, je v stranskem krilu palače, v njej so občasne razstave. Palača je bila leta 1920 razglašena za zgodovinski spomenik pri francoskem ministrstvu za kulturo. <ref>{{Fr icon}} [http://www.culture.gouv.fr/public/mistral/merimee_fr?ACTION=RETROUVER&FIELD_1=INSEE&VALUE_1=67482&NUMBER=68&GRP=0&REQ=%28%2867482%29%20%3aINSEE%20%29&USRNAME=nobody&USRPWD=4%24%2534P&SPEC=9&SYN=1&IMLY=&MAX1=1&MAX2=100&MAX3=100&DOM=Tous French Ministry of Culture database entry].</ref> == Zgodovina == === Do leta 1871 === Palačo je naročil kardinal [[Armand-Gaston-Maximilien de Rohan de Soubise]], strasbourški škof. [[Arhitekt]] [[Robert de Cotte]] je predal prve načrte leta 1727.<ref>{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=83}}</ref> Leta 1720 ga je kardinal že najel za obnovo in olepšavo svojega gradu v kraju [[Saverne]], predhodnika sedanjega [[Rohanov grad|Rohanovega gradu]]. Robert de Cotte je že oblikoval škofovski dvorec (Hôtel du grand Doyenné), prvi dvorec v slogu Ludvika XV. (francoski rokoko), zgrajen v [[Strasbourg]]u. Palača v Strasbourgu je bila zgrajena tam, kjer je bilo prejšnje prebivališče škofa, škofovski dvorec (nemško: ''Bischöflicher Fronhof'', skrajšano ''Bischofshof'')<ref>{{navedi splet|title=Der Bischofshof zu Strassburg|url=http://www.archi-wiki.org/photo-detail-2_place_du_ch%E3%A2teau__grande_%E3%8Ele_-_centre_ville__strasbourg-26013-evenement-idEvenement-16681-adresse598.html|accessdate=1 April 2016|archive-date=2016-06-05|archive-url=https://archive.today/20160605171117/http://www.archi-wiki.org/photo-detail-2_place_du_ch%E3%A2teau__grande_%E3%8Ele_-_centre_ville__strasbourg-26013-evenement-idEvenement-16681-adresse598.html|url-status=dead}}</ref>, ki so ga gradili od leta 1262 dalje. Gradbena dela, predvsem v rumenem [[peščenjak]]u z rožnatim peščenjakom za manj vidne dele, so potekala od leta 1732 do leta 1742<ref>{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=94}}</ref> pod nadzorom občinskega arhitekta Josepha Massola, ki je delal tudi pri dvorcih Hanau in Klinglin v zgodnjih letih projekta. Skulpture so izdelali Robert Le Lorrain, Johann August Nahl in drugi, slike pa Pierre Ignace Parrocel in Robert de Séry.<ref>{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=94; 116; 121; 153; 184}}</ref> Predvidevali so, da bodo porabili 344.000 francoskih livrov, a so bili končni stroški okoli milijon francoskih livrov.<ref>{{navedi splet|title=Le pouvoir royal et l’architecture|url=http://www.crdp-strasbourg.fr/data/albums/idf_pouvoir_royal/index.php?img=7&parent=3|publisher=crdp-strasbourg.fr|accessdate=27 February 2016|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310100601/http://www.crdp-strasbourg.fr/data/albums/idf_pouvoir_royal/index.php?img=7&parent=3|url-status=dead}}</ref> Rodbina Rohan je imela palačo v lasti do [[francoska revolucija|francoske revolucije]], ko jo je zaplenila občina. Leta 1791 je postala nova [[mestna hiša]], ki je nasledila [[Neubau (Strasbourg)|Neubau]]. Veliko pohištva in umetniških del iz palače je bilo prodano, leta 1793 je bilo uničenih osem velikih portretov knezoškofa v naravni velikosti, ki so krasili škofovo dvorano. Leta 1796 so jih zamenjale slike alegorij državljanskih vrlin Josepha Mellinga. Samo portret Armanda Gastona, graditelja palače, je bil vrnjen na prvotno mesto z leta 1982 narejeno kopijo Hyacintha Rigauda. Melling je nadomestil tudi portrete kraljev Francije nad vrati, ki so krasili isto sobo, s slikami vaz.<ref name="#1">{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=221 note 86}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Recht|first1=Roland|last2=Foessel|first2=Georges|last3=Klein|first3=Jean-Pierre|title=Connaître Strasbourg|date=1988|isbn=2-7032-0185-0|page=72}}</ref> Rohanova palača je bila ''hôtel de ville'' do leta 1805, ko je bila ponujena Napoleonu, ki je v zameno dal mestu dvorec Hanau, ki je bil do takrat v državni lasti, kar je bilo ugodno za vse: za občino, ker je bilo vzdrževanje dvorca cenejše kot večje palače; palača je bila veličastnejša, kazala je veličino, kar je bilo Napoleonu zelo všeč in dobila je prenovljen sijaj. Darilo Napoleonu je bilo z odlokom uradno sprejeto 21. januarja 1806. Pred francosko-prusko vojno in vrnitvijo Alzacije Nemčiji je bila v lasti francoske države. === Od leta 1871 === Med letoma 1872 in 1884 so pred odprtjem Univerzitetne palače (Palais Universitaire), Rohanovo palačo uporabljali kot osrednjo upravno stavbo Kaiser-Wilhelms-Universität (Univerze cesarja Viljema), novoustanovljene cesarske nemške različice Univerze v Strasbourgu. Do odprtja Narodne in univerzitetne knjižnice leta 1895 je bila v palači univerzitetna knjižnica. Potem je bila spet v lasti mesta, prilagojena za sprejem občinskih umetniških zbirk, ki so se spet nakopičile po njihovem popolnem uničenju med obleganjem Strasbourga. Prvi del novega muzeja (''Kunstmuseum der Stadt Strassbourgu'') je bil ustanovljen leta 1898 in je deloval do leta 1899. 11. avgusta 1944 je bila palača poškodovana zaradi britanskih in ameriških bomb. <ref>{{navedi splet|title=Bombardements de 1944|url=http://www.archi-wiki.org/?archiAffichage=adresseDetail&archiIdAdresse=598&archiIdEvenementGroupeAdresse=2931#10|publisher=archi-wiki.org|accessdate=31 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160428044940/http://www.archi-wiki.org/?archiAffichage=adresseDetail&archiIdAdresse=598&archiIdEvenementGroupeAdresse=2931#10|archive-date=2016-04-28|url-status=dead}}</ref> Restavratorski ukrepi so se kmalu začeli pod nadzorom arhitekta Bertranda Monneta (1910–1989), <ref>{{navedi splet|title=Bertrand Monnet|url=http://www.archi-wiki.org/personnalite-monnet__bertrand-208.html|publisher=archi-wiki.org|accessdate=31 March 2016|archive-date=2016-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20160414002434/http://www.archi-wiki.org/personnalite-monnet__bertrand-208.html|url-status=dead}}</ref> vendar je leta 1947 izbruhnil požar in uničil velik del zbirk v muzeju lepih umetnosti. Ta požar je bil posredna posledica bombnih napadov: zaradi uničenja, povzročenega na palači, je bila stavba zelo vlažna, vlago so odstranjevali z varilnim gorilnikom in slabo ravnanje z njim je povzročilo požar. <ref>{{navedi knjigo |author=Musée des beaux-arts |year=2009 |title=Peintures flamandes et hollandaises du XVe au XVIIIe siècle dans les collections du Musée des beaux-arts de Strasbourg. |publisher=Strasbourg : Musées de Strasbourg |isbn=978-2-35125-030-3 |cobiss= |page=14}} {{fr}}</ref> Obnova in prenova palače sta se začeli šele v 1950-ih, popolna obnova prostorov pa je bila končana v 1990-ih. === Pomembni gostje === Leta 1744 je bil francoski kralj [[Ludvik XV. Francoski|Ludvik XV.]] v palači (od 5. do 10. oktobra). Kraljica [[Marija Antoaneta]] je v njej preživela svojo prvo noč na francoskih tleh leta 1770 (od 7. do 8. maja). Marija Jožefa Saška, francoska princesa, je leta 1747 v palači preživela dve noči (od 27. do 29. januarja). Leta 1805, 1806 in 1809 je bil v njej cesar [[Napoleon Bonaparte |Napoleon]]: Spremenil je nekaj opreme, da je ustrezala njegovemu okusu in potrebam njegove žene, cesarice [[Joséphine de Beauharnais|Joséphine]]. [14] [18] [19] Leta 1810 je Napoleonova druga žena, cesarica Marie Louise, vojvodinja Parmska, v njej preživela svoje prve noči na francoskih tleh (od 22. do 25. marca). Drugi kraljevski gostje so bili [[Karel X. Francoski|Karel X.]] leta 1828 (7. in 8. septembra) in Luj Filip I. leta 1831 (od 18. do 21. junija). [20] Stoletja pozneje je bilo pred vrhom Strasbourg-Kehl (NATO) 2009 v palači srečanje francoskega predsednika [[Nicolas Sarkozy|Nicolasa Sarkozyja]] in ameriškega predsednika [[Barack Obama |Baracka Obame]], z njima sta bili tudi njuni ženi Carla Bruni in Michelle Obama. Prva velika umetniška razstava v palači po drugi svetovni vojni, L'Alsace française 1648–1848, je bila odprta 13. junija 1948. == Zgradba == Palača ima trapezen tloris in stoji na zemljišču ob reki Ill. Stavba je zgrajena okoli tridelnega notranjega dvorišča z galerijo. Južno, glavno krilo z dvema klasičnima fasadama, ki sega čez celotno širino stavbe, je bilo za knezoškofa. Največja, najvišja in tudi najbogatejše okrašena fasada je obrnjena k reki, ima teraso, na obeh koncih je zaprta z vrati iz kovanega železa. Dvoriščna vrata gledajo proti stolnici, so široka in ukrivljena, ponašajo se s kipi, ki predstavljajo [[alegorija|alegorije]] [[vera|vere]] in [[personifikacija|personifikacije]] [[teološke kreposti|krščanskih kreposti]]. Mavčni odlitki nekaterih kipov so prikazani v [[lapidarij]]u v notranjosti Vaubanove pregrade (včasih zapornica, danes se uporablja za prikaz kipov in ima na strehi razgledno teraso s pogledom na Pokriti most in Malo Francijo. Od leta 1971 je zgodovinski spomenik). === Zunanjost === <gallery > Slika:Palais épiscopal de Strasbourg-1744.jpg|Palača 5. oktobra 1744 ob obisku kralja Ludvika XV. Slika:Palais Rohan, Strasbourg, seen from above (adjusted).jpg|Pogled na palačo s strasbourške stolnice Slika:Palais Rohan Strasbourg France Gates April 2010.JPG|Glavni vhod Slika:Palais Rohan Strasbourg Inner Court 1 April 2010.JPG|Fasada notranjega dvorišča Slika:Strasbourg, Rohan Palace, main courtyard; Cathedral.jpg|Glavno dvorišče, zadaj stolnica Slika:Il Palazzo degli Rohan.jpg|Pogled na rečno fasado </gallery> == Notranjost == Prostori v prvem nadstropju ([[piano nobile]]) so danes sestavni del Muzeja dekorativnih umetnosti. Sobe knezoškofov in kardinalov rodbine Rohan so razdeljene v velike (francosko ''grand appartement'') (s pogledom na reko) in majhne (francosko ''petit appartement'') (s pogledom na notranje dvorišče) kot v [[Versajska palača|Versajski palači]]. Na obeh straneh apartmajev sta najbolj prostorni sobi palače: dvorana sinod (en sam, zelo velik prostor, ki ga sestavljata jedilnica in hodnik stražarjev, ločen z vrsto lokov) in knjižnica, ki se razširi čez celotno vzdolžno os krila. Knjižnica se uporablja tudi kot cerkvena ladja za zelo majhno kapelo. Med francosko revolucijo je bilo veliko prvotne opreme prodane. Nekatera umetniška dela, kot so izvirni portreti nad vrati iz škofove dvorane (''Salle des évêques''), so postala del občinskih zbirk in so bila uničena skupaj z muzejem v stavbi Aubette, ko je pruska vojska oblegala Strasbourg leta 1870. <ref name="#1"/> V 20. stoletju in še posebej med obnovo po škodi zaradi bombardiranja avgusta 1944 je bilo veliko truda vloženo v iskanje ohranjenih manjkajočih predmetov in nadomeščanje izgubljenih umetnin z enakimi ali podobnimi kosi. Med umetniškimi deli, ki so zdaj na ogled v apartmajih, so zaradi svoje posebne umetniške in zgodovinske vrednosti, najpomembnejša: * vrsta osmih (prvotno devetih) tapiserij, ki prikazujejo "Konstantinovo zgodbo", stkane so bile okoli leta 1624 po Rubensovih predlogah po naročilu Ludvika XIII., ki jih je pozneje podaril markizu Cinqu-Marsu. <ref>{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=148}}</ref> Tri tapiserije so v kraljevi spalnici (''Chambre du Roi''), ena v kraljevem kabinetu (''Cabinet du Roi'', znan tudi kot ''Salon d' assemblée'', sejna soba) in štiri v knjižnici; * osem italijanskih doprsnih kipov rimskih cesarjev iz 17. stoletja v škofovi dvorani iz osebne zbirke kardinala Mazarina. Leta 1738 jih je kupil od dedičev Armanda Gastona de Rohana; <ref>{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=133}}</ref> * drug doprsni kip posebne vrednosti je marmornat portret Armanda Gastona, izdelan 1730–1731 v Rimu, je delo Edméja Bouchardona <ref>{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=184}}</ref> in je na ogled v knjižnici; * tla kapele so delno pokrita z imitacijo turške preproge, stkane v Aubussonu leta 1745, v sredini je grb Armanda Gastona de Rohana; <ref>{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=190}}</ref> *iz obsežne zbirke Louisa Renéja de Rohana so ohranjeni japonske vaze in kitajska keramika ter lakirani izdelki iz obdobja dinastij Ming in Čing, prvotno namenjeni za nov grad v kraju Saverne, na ogled so v večini sob; <ref>[http://www.musees.strasbourg.eu/sites_expos/GOUT_CHINOIS/F/GC_EXPO.HTML ''Le goût chinois du cardinal de Rohan''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170205213244/http://www.musees.strasbourg.eu/sites_expos/GOUT_CHINOIS/F/GC_EXPO.HTML |date=2017-02-05 }} {{fr icon}}</ref> * nekaj velikih platen z lovskimi psi, delo Jeana-Baptista Oudryja (1742), zdaj visi v dvorani sinod, nekoč so visela v pariškem dvorcu (''[[hôtel particulier]]'') Samuela-Jacquesa Bernarda; * tri slike v kapeli so kopije po Correggiu iz leta 1724, delo Roberta de Séryja (1686-1733) po naročilu Armanda Gastona, ki ga je spoznal v Rimu istega leta. <ref>{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=187}}</ref> De Séry je pozneje preskrbel več drugih slik za kardinalovo stanovanje, vse so kopije po večjih mojstrih; * Napoleonova zelena postelja je izvirno delo Jacoba-Desmalterja. Ležišče z rdečim baldahinom v kraljevi spalnici je kopija postelje iz leta 1989 in je na ogled v gradu Azay-le-Rideau v dolini Loare, podobna je izgubljenemu izvirniku. <ref>{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=221, note 93}}</ref> Portreti kraljev Ludvika XIV. in Ludvika XV. v knjižnici so kopije iz leta 1950 po izvirniku, so delo Hyacintha Rigauda, hranijo jih v palači v Versaillesu. Kopije iz 20. stoletja so zamenjava za kopije istih slik iz 18. stoletja, ki so bile uničene med francosko revolucijo ob istem času kot portreti knezoškofa v škofovi dvorani. <ref>{{navedi knjigo|last1=Martin|first1=Étienne|title=Le Palais Rohan|date=2012|isbn=978-2-35125-098-3|page=222, note 126}}</ref> <gallery > Slika:Palais Rohan, Strasbourg (France).jpg|Dvorana sinod Slika:Strasbourg rohan chambre roi.jpg|Postelja z baldahinom v kraljevi spalnici Slika:Strasbourg Palais Rohan (18).JPG|Kitajska keramika v kraljevi spalnici Slika:Strasbourg, Palais Rohan, tapisserie dans la bibliothèque (4).JPG|Tapiserije s "Konstantinovo zgodbo" v knjižnici Slika:Strassburg 5917.jpg| Napoleonova spalnica v slogu empire Slika:Strassburg 5922.jpg|Harfa – 18. stoletje Slika:Strassburg 5923.jpg|Peč – 18. stoletje Slika:Détail du salon des évêques du Palais des Rohans, à Strasbourg.jpg|Kitajska vaza in doprsni kip [[Septimij Sever|Septimija Severa]] iz Mazarinove zbirke Slika:Strasbourg, Palais Rohan, nature morte n°1 de la salle du Synode.JPG|Slika Jeana-Baptista Oudryja (1742) Slika:Strasbourg, Palais Rohan, grand cabinet 17ème siècle (2).JPG|Omara iz Firenc, 1660 </gallery> == Muzeji == [[File:Entrance to the museums inside the courtyard of Palais Rohan, Strasbourg.jpg|thumb|Vhod v muzej, 2008)]] === Muzej lepih umetnosti === {{glavni| Muzej lepih umetnosti, Strasbourg}} Muzej lepih umetnosti (''Musée des Beaux-Arts'') je v prvem in drugem nadstropju palače ter je naslednik Muzeja slikarstva in kiparstva (''Musée de Peinture et de sculpture''), ki je bil ustanovljen leta 1803 in v celoti uničen v pruskem topniškem obstreljevanju ter posledično še v požaru v noči s 24. na 25. avgust 1870. Nov muzej je bil odprt leta 1899. Zbirke, ki jih je mogoče videti, so pregled evropske umetnosti od 13. stoletja do leta 1871 s precejšnjo težo na italijanskih, flamskih in nizozemskih slikarjih z umetniki, kot so [[Hans Memling]], [[Correggio]], [[Anthony van Dyck]], [[Giotto]], [[Pieter de Hooch]], [[Sandro Botticelli]], [[Jacob Jordaens]], [[Tintoretto]] in mnogi drugi. Zbirke gornjerenskih slik in kipov (Witz, Stoskopff, Baldung ...) so bile premaknjene v namenski muzej Oeuvre Notre-Dame leta 1931. === Muzej dekorativnih umetnosti === Muzej dekorativnih umetnosti (''Musée des arts décoratifs'') je v pritličju palače. Ustanovljen je bil v letih 1920–1924, ko so zbirko muzeja ''Kunstgewerbe-Museum Hohenlohe'' (prvotno ustanovljen leta 1887, bil je v renesančni nekdanji občinski klavnici – ''Grandes Boucheries'' ali ''Große Metzig'' –, ki zdaj gosti Zgodovinski muzej (''Musée historique de Strasbourg''),<ref>{{navedi splet|title=Musée historique - histoire|url=http://www.musees.strasbourg.eu/index.php?page=histoire-historique|publisher=musees.strasbourg.eu|accessdate=31 March 2016}}</ref>so preselili v krilo, ki meji na apartmaje palače. Zbirke so bile poškodovane zaradi bombnih napadov med drugo svetovno vojno leta 1944, vendar so bile obnovljene in dopolnjene. Poleg apartmajev knezoškofov in kardinalov so glavna žarišča muzeja lokalna izdelava porcelana (strasbourška keramika), srebrn nakit in izvirni deli srednjeveške strasbourške astronomske ure. Obnovljena dnevna soba nekdanjega dvorca (hôtel particulier), v 1750-ih Dvorec Oesinger, prikazuje pohištvo iz 18. stoletja. <ref>{{navedi splet|title=L'aile des arts décoratifs|url=http://www.musees.strasbourg.eu/index.php?page=Aile-arts-deco|publisher=musees.strasbourg.eu|accessdate=3 April 2016}}</ref> === Arheološki muzej === Arheološki muzej (''Musée Archéologique'') je v kleti palače. Nekdanja arheološka zbirka v mestu je bila med obleganjem Strasbourga leta 1870 povsem uničena skupaj z občinsko knjižnico. Nova zbirka se je začela leta 1876 v imenu ''Društva za ohranitev zgodovinskih spomenikov Alzacije'' (''Société pour la conservation des Monuments historiques d'Alsace'', ''Gesellschaft zur Erhaltung der geschichtlichen Denkmäler im Elsass''). V palačo so jo preselili leta 1889, prvič je bila odprta za javnost leta 1896, sem so jo preselili leta 1907. [33] Prikazane so najdbe iz severne Alzacije od [[paleolitik]]a do [[Merovingi|Merovingov]] s posebnim poudarkom na [[Argentoratum]]u (antično ime Strasbourga). == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Martin, Étienne; Walter, Marc: ''Le Palais Rohan''; 2012, ISBN 978-2-35125-098-3 *Ludmann, Jean-Daniel; Livet, Georges: ''Le Palais Rohan de Strasbourg'', 1979–1980 (two volumes), ISBN 978-2-71650-026-5 *Ludmann, Jean-Daniel: ''Les grands appartements du Palais Rohan de Strasbourg'', 1985 *Recht, Roland; Foessel, Georges; Klein, Jean-Pierre: ''Connaître Strasbourg'', 1988, ISBN 2-7032-0185-0, pages 66–74 == Zunanje povezave == {{Commons category|Palais Rohan, Strasbourg}} *[https://eng.archinform.net/projekte/11915.htm baza archINFORM] *[http://www.archi-wiki.org/adresse-2_place_du_ch%E3%A2teau__grande_%E3%8Ele_-_centre_ville__strasbourg-598.html?check=1&archiIdAdresse=598&archiAffichage=adresseDetail&archiIdEvenementGroupeAdresse=1867&debut= ''Palais des Rohan - 2 place du Château''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304122353/http://www.archi-wiki.org/adresse-2_place_du_ch%E3%A2teau__grande_%E3%8Ele_-_centre_ville__strasbourg-598.html?check=1&archiIdAdresse=598&archiAffichage=adresseDetail&archiIdEvenementGroupeAdresse=1867&debut= |date=2016-03-04 }} on archi-wiki.org [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Strasbourgu]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Franciji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1742]] [[Kategorija:Palače v Franciji]] [[Kategorija:Škofijske palače]] {{normativna kontrola}} 8eze85te69616x51w5ckct6ikxl95f1 0 420499 6759119 6750740 2026-10-01T09:04:38Z TadejM 738 novo infopolje; klasifikacija in zunanji viri 6759119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Glavobol v skupkih | image = Gray778.png | caption = [[trigeminalni živec]] | field = [[nevrologija]] | symptoms = ponavljajoč se hud [[glavobol]] na eni strani glave, solzenje, zamašen nos<ref name=Nesbitt2012/> | complications = | onset = od 20 do 40 let starosti<ref name=AFP2013/> | duration = 15 minut do 3 ure<ref name=AFP2013/> | types = epizodični, kronični<ref name=AFP2013/> | causes = neznano<ref name=AFP2013/> | risks = [[tobačni dim]], družinska anamneza<ref name=AFP2013/> | diagnosis = na podlagi simptomov<ref name=AFP2013/> | differential = [[migrena]], [[trigeminalna nevralgija]],<ref name=AFP2013/> druge [[trigeminalna avtonomna cefalgija|trigeminalne avtonomne cefalgije]]<ref>{{cite journal|last1=Rizzoli|first1=P|last2=Mullally|first2=WJ|title=Headache.|journal=The American Journal of Medicine|date=20 September 2017|doi=10.1016/j.amjmed.2017.09.005|pmid=28939471|volume=131|issue=1|pages=17–24|doi-access=free}}</ref> | prevention = [[verapamil]], [[galkanezumab]], peroralni [[glukokortikoid]]i, [[injekcija steroidov|injekcije steroidov]], [[civamid]]<ref name="Rob2016">{{cite journal |doi=10.1111/head.12866 |pmid=27432623 |title=Treatment of Cluster Headache: The American Headache Society Evidence-Based Guidelines |journal=Headache |volume=56 |issue=7 |pages=1093–106 |year=2016 |last1=Robbins |first1=Matthew S. |last2=Starling |first2=Amaal J. |last3=Pringsheim |first3=Tamara M. |last4=Becker |first4=Werner J. |last5=Schwedt |first5=Todd J. |doi-access=free }}</ref> | treatment = [[terapija s kisikom]], [[triptan]]i<ref name=AFP2013/><ref name=Rob2016/> | medication = | prognosis = | frequency = ~0.1&nbsp;% v nekem trenutku<ref name="Fis2008">{{cite journal |doi=10.1111/j.1468-2982.2008.01592.x |pmid=18422717 |title=The Incidence and Prevalence of Cluster Headache: A Meta-Analysis of Population-Based Studies |journal=Cephalalgia |volume=28 |issue=6 |pages=614–8 |year=2008 |last1=Fischera |first1=M |last2=Marziniak |first2=M |last3=Gralow |first3=I |last4=Evers |first4=S |s2cid=2471915 |doi-access=free }}</ref> | deaths = }} '''Glavobol v skupkih''' (tudi '''glavobol v rojih''' ali '''glavobol v rafalih''') je hud enostranski [[glavobol]], ki se pojavi pogosto med spanjem. Spremljajo ga bolečina v [[očesna votlina|očesni votlini]], [[solzenje]] in [[smrkanje]] ter rdečica obraza. Pojavlja se periodično, lahko z več napadi dnevno in več dni zapored.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516821/glavobol?query=glavobol&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 19. 6. 2016.</ref> <!--Diagnoza iz vzroki --> Spada med tako imenovane [[primarni glavobol|primarne glavobole]] (brez pojasnjenega vzroka). Poimenov je po značilnem pojavljanju v skupinah napadov,<ref name=Nesbitt2012 /> ki povzročajo hude bolečine na eni strani glave.<ref name=IHS/> Običajno se pojavlja periodično. Med posameznimi epizodami po navadi pride do spontanih izboljšanj, vendar se pri 10–15 % prizadetih pojavljajo kronično brez vmesnih obdobij remisije.<ref name= IHS/> <!--Zdravljenje in epidemiologija --> Zdravilo, ki bi pozdravilo glavobole v skupkih, ne obstaja, lahko pa se v nekaterih primerih napadi preprečijo, akutni napadi pa lajšajo. Priporočeni obliki zdravljenja sta vdihovanje [[kisik]]a in uporaba kratkodelujočih [[triptan]]ov.<ref name=AFP2013/> Za preprečevanje se priporoča zlasti [[verapamil]]. Prehodno se lahko dajejo tudi steroidi, ki lahko tudi preprečijo nadaljnje napade, dokler druga preventivna terapija ne pokaže učinka. Pojavlja se pri okoli 0,2 % populacije,<ref name=Bennett2008>{{cite journal |vauthors=Bennett MH, French C, Schnabel A, Wasiak J, Kranke P |title=Normobaric and hyperbaric oxygen therapy for migraine and cluster headache |journal=Cochrane Database Syst Rev |volume=|issue=3 |pages=CD005219 |year=2008 |pmid=18646121 |doi=10.1002/14651858.CD005219.pub2 |type=Review}}</ref> moški so prizadeti pogosteje kot ženske (razmerje med spoloma je od 2,5 : 1 do 3,5 : 1).<ref name=Nesbitt2012 /> == Simptomi == Glavobol v skupkih je enostranski, ponavljajoč se glavobol.<ref name=Beck>{{cite journal |vauthors=Beck E, Sieber WJ, Trejo R |title=Management of cluster headache |journal=Am Fam Physician |volume=71 |issue=4 |pages=717–724 |date=2005 |pmid=15742909 |url=http://www.aafp.org/afp/2005/0215/p717.html |type=Review}}</ref><ref name="pmid16628535">{{cite journal |vauthors=Capobianco DJ, Dodick DW |title=Diagnosis and treatment of cluster headache |journal=Semin Neurol |volume=26 |issue=2 |pages=242–59 |date=April 2006 |pmid=16628535 |doi=10.1055/s-2006-939925 |type=Review}}</ref> Bolečina je običajno zelo huda, globoka, vrtajoča ali prebadajoča. Po navadi se pojavi v rednih obdobjih, ob istem času podnevi ali ponoči in pogosto zbudi bolnika. Pogosto ga spremljata solzenje in pordečitev enega očesa.<ref>Tršinar M. (2007). "Samozdravljenje glavobola". Farmacevtski vestnik 58: 45–57.</ref> Napad glavobola praviloma traja od 15 minut do treh ur,<ref name=AFP2013>{{cite journal|author=Weaver-Agostoni J|title= Cluster headache|journal= American family physician |date=15. 7. 2013|volume= 88|issue= 2|pages=122–128|pmid=23939643 |type=Review}}</ref> vendar večina (okoli 75 %) nezdravljenih napadov izzveni najkasneje v 60 minutah.<ref name=EM2009>{{cite journal|vauthors=Friedman BW, Grosberg BM |title=Diagnosis and management of the primary headache disorders in the emergency department setting|url=https://archive.org/details/sim_emergency-medicine-clinics-of-north-america_2009-02_27_1/page/71 |journal=Emergency medicine clinics of North America|date=Feb 2009|volume=27|issue=1|pages=71–87, viii|pmid=19218020|type=Review|doi=10.1016/j.emc.2008.09.005|pmc=2676687}}</ref> Bolečina se običajno pojavi nenadno, brez predhodnih znanilnih znakov, kot na primer pri [[migrena|migreni]]. V nekaterih primerih se v predelu, ki ga kasneje prizadene glavobol v skupkih, sicer pojavi predhodno zaznavanje bolečine, ki pa lahko vztraja tudi po končanem napadu ali celo do naslednjega napada.<ref>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=Marmura MJ, Pello SJ, Young WB |title=Interictal pain in cluster headache |journal=Cephalalgia |volume=30 |issue=12 |pages=1531–4 |date=2010 |pmid=20974600 |doi=10.1177/0333102410372423 }}</ref> Čeravno je glavobol v skupkih strogo enostranski, lahko redko pride do zamenjave prizadete strani med posameznimi skupki, skrajno redko pa sta v obdobju istega skupka prizadeti obe strani glave.<ref>{{primary source inline|date=January 2014}} {{cite journal |vauthors=Meyer EL, Laurell K, Artto V |title=Lateralization in cluster headache: a Nordic multicenter study |journal=J Headache Pain |volume=10 |issue=4 |pages=259–263 |date=2009 |pmid=19495933 |pmc=3451747 |doi=10.1007/s10194-009-0129-z|display-authors=etal}}</ref> Brez zdravljenja se lahko napadi pojavljajo od enkrat na dva dni do osemkrat dnevno.<ref name=IHS>{{navedi splet |url= http://www.ihs-classification.org/en/02_klassifikation/02_teil1/03.01.00_cluster.html |title= IHS Classification ICHD-II 3.1 Cluster headache |publisher= The International Headache Society |accessdate= 3. 1. 2014 |archive-date= 2013-11-03 |archive-url= https://web.archive.org/web/20131103182003/http://www.ihs-classification.org/en/02_klassifikation/02_teil1/03.01.00_cluster.html |url-status= dead }}</ref><ref name=AFP2013/> === Bolečina === Bolečina zajame le eno polovico glave (gre za enostranski glavobol), skupaj z očesno votlino na prizadeti strani, območjem nad očesom in/ali v [[sence|sencih]]. Jakost bolečine je znatno večja kot pri drugih oblikah glavobola, tudi v primerjavi s hudo migreno. Bolečino običajno opisujejo kot pekočo, zbadajočo, vrtajočo ali stiskajočo in izvira iz predela okoli očesa ali za njim.<ref name="MehtaMaloney2011">{{navedi knjigo|author1=Noshir Mehta|author2=George E. Maloney|author3=Dhirendra S. Bana|author4=Steven J. Scrivani|title=Head, Face, and Neck Pain Science, Evaluation, and Management: An Interdisciplinary Approach|url=http://books.google.com/books?id=hgzeUKoeaTcC&pg=PT199|date=20. 9. 2011|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-20995-0|pages=199–}}</ref> Prizadeta oseba lahko zaradi hude bolečine med napadom izkusi tudi [[samomorilnost|samomorilske misli]].<ref name=Rob2013>{{cite journal|last1=Robbins|first1=MS|title=The psychiatric comorbidities of cluster headache.|journal=Current pain and headache reports|date=2013|volume=17|issue=2|pages=313|pmid=23296640|doi=10.1007/s11916-012-0313-8}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The 5-Minute Sports Medicine Consult|date=2012|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|isbn=9781451148121|page=87|edition=2|url=http://books.google.ca/books?id=-LOm9enAxQ8C&pg=PA87}}</ref> Glavobol v skupkih opisujejo kot eno od najbolj bolečih bolezenskih stanj.<ref>{{cite journal|last1=Matharu|first1=MS|last2=Goadsby|first2=PJ|title=Cluster headache: focus on emerging therapies.|journal=Expert Review of Neurotherapeutics|date=2004|volume=4|issue=5|pages=895–907|pmid=15853515|doi=10.1586/14737175.4.5.895}}</ref> === Drugi simptomi === Glavobol v skupkih spremlja še vsaj en od naslednjih simptomov prizadetosti [[Avtonomno živčevje|avtonomskega živčevja]]: [[ptoza]] (povešenje veke), [[mioza|zoženje zenice]], pordelost [[veznica|veznice]], solzenje, smrkanje, redkeje pa pordelost obraza, zatekanje (zlasti oteklina veke) ali potenje v predelu čela in obraza. Običajno se našteti simptomi pojavljajo na isti strani glave kot glavobol.<ref name=IHS/> Med napadom se lahko pojavijo tudi nemirnost, občutljivost na svetlobo in neprenašanje svetlobe ([[fotofobija]]) ali hrupa ([[fonofobija]]). Slabost se pojavi le redko.<ref name=Beck/> Sekundarni simptomi so lahko težave z organiziranjem misli in načrtov, telesna utrujenost, zmedenost, razdražljivost, nasilnost, [[potrtost]] in [[tesnobnost]].<ref>{{cite journal|author=Robbins MS |title=The psychiatric comorbidities of cluster headache|journal=Current pain and headache reports|date=Feb 2013|volume=17|issue=2|page=313|pmid=23296640|type= REview|doi=10.1007/s11916-012-0313-8}}</ref> Bolniki zaradi občutka pretnje novega napada glavobola v nekaterih primerih zato močno prilagajajo svoje telesne in socialne dejavnosti bolezni. Zaradi pogostnosti in hkrati nepredvidljivosti napadov se lahko izogibajo nekaterim nalogam. Vse to lahko vodi do [[Generalizirana anksiozna motnja|generalizirane anksiozne motnje]], [[panični napad|paničnih napadov]],<ref>{{cite journal |author=Robbins MS |title=The psychiatric comorbidities of cluster headache |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=17 |issue=2 |page=313 |date=2013 |pmid=23296640 |doi=10.1007/s11916-012-0313-8 |type=Review}}</ref> hudih [[depresivna motnja|depresivnih motenj]]<ref>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=Liang JF, Chen YT, Fuh JL |title=Cluster headache is associated with an increased risk of depression: a nationwide population-based cohort study |journal=Cephalalgia |volume=33 |issue=3 |pages=182–9 |date=2013 |pmid=23212294 |doi=10.1177/0333102412469738|display-authors=etal}}</ref> ter socialnega umika in osamitve.<ref>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=Jensen RM, Lyngberg A, Jensen RH |title=Burden of cluster headache |journal=Cephalalgia |volume=27 |issue=6 |pages=535–41 |date=June 2007 |pmid=17459083 |doi=10.1111/j.1468-2982.2007.01330.x }}</ref> === Ponavljanje === Glavobol v skupkih se običajno pojavlja vedno ob istem času, najpogosteje ponoči ali zjutraj. Če se pojavljajo med spanjem, lahko bolnika prebudijo. Pojavljanje lahko kaže tudi cirkaanualno periodičnost, kar pomeni, da se lahko glavoboli pojavljajo po določenem vzorcu skozi leto. Napadi so na primer lahko pogostejši v času enakonočij in solsticijev. Pri drugih bolnikih pa so lahko povsem nepredvidljivi, brez vsakršne periodičnosti. Zaradi opisanih značilnosti je morda za patofiziologijo glavobolov v skupkih pomembna motnja v delovanju [[hipotalamus]]a, ki nadzira »biološko uro« in [[cirkadiani ritem]].<ref>{{cite journal |author=Pringsheim T |title=Cluster headache: evidence for a disorder of circadian rhythm and hypothalamic function |url=https://archive.org/details/sim_canadian-journal-of-neurological-sciences_2002-02_29_1/page/33 |journal=Can J Neurol Sci |volume=29 |issue=1 |pages=33–40 |date=February 2002 |pmid=11858532|type= Review}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Dodick DW, Eross EJ, Parish JM, Silber M |title=Clinical, anatomical, and physiologic relationship between sleep and headache |url=https://archive.org/details/sim_headache_2003-03_43_3/page/282 |journal=Headache |volume=43 |issue=3 |pages=282–92 |date=March 2003 |pmid=12603650 |doi=10.1046/j.1526-4610.2003.03055.x }}</ref> == Vzroki == {| class="wikitable floatright" |- | [[Slika:PET1.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:PET2.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:PET3.jpg|center|150x150px]] |- | colspan="3" style="text-align:center;"| ''Slikanje s [[pozitronska izsevna računalniška tomografija|pozintronsko izsevno računalniško tomografijo]] (PET) kaže aktivirane predele v možganih med napadom.'' |- | [[Slika:VBM1.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:VBM2.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:VBM3.jpg|center|150x150px]] |- | colspan="3" style="text-align:center;"| ''Morfometrija kaže možganske predele s strukturnimi spremembami (večji delež sive možganovine v predelu hipotalamusa).'' |} Vzroki glavobolov v skupkih niso dokončno pojasnjeni.<ref name=Pinessi2005>{{cite journal |vauthors=Pinessi L, Rainero I, Rivoiro C, Rubino E, Gallone S |title=Genetics of cluster headache: an update |journal=J Headache Pain |volume=6 |issue=4 |pages=234–236 |date=2005 |pmid=16362673 |pmc=3452030 |doi=10.1007/s10194-005-0194-x|type= Review}}</ref> === Genetika === Glavoboli v skupkih se v redkih primerih pojavljajo v družini; dovzetnost se deduje po [[Avtosomno dominantno dedovanje|avtosomno dominantnem dedovalnem vzorcu]].<ref name=Pinessi2005 /> Oseba s sorodnikom v prvem kolenu z boleznijo ima 14- do 48-krat večje tveganje za pojav bolezni.<ref name=Nesbitt2012>{{cite journal|vauthors=Nesbitt AD, Goadsby PJ |title=Cluster headache|journal=BMJ (Clinical research ed.)|date=11. 4. 2012|volume=344|pages=e2407|pmid=22496300 |type=Review|doi=10.1136/bmj.e2407}}</ref> Po ocenah ima 1,9 do 20 % bolnikov z glavobolom v skupkih nekoga v družini, ki prav tako boleha za boleznijo. Vendar pa gentski dejavniki, ki potencialno vplivajo na pojav bolezni, zahtevajo nadaljnje raziskave, saj so trenutno razpoložljivi dokazi omejeni.<ref name=Pinessi2005 /> === Kajenje === Okoli 65 % ljudi z glavobolom v skupkih je trenutnih ali bivših kadilcev.<ref name=Nesbitt2012 /> Prenehanje s kajenjem ne izboljša bolezni, hkrati se pa bolezen pojavlja tudi pri ljudeh, ki niso nikoli kadili, tudi pri otrocih. Kajenje je zato manj verjeten vzrok.<ref name=Nesbitt2012 /> Verjetno so ljudje, pri katerih se pojavlja glavobol v skupkih, bolj dovzetni za kajenje in nekatere druge prvine življenjskega sloga.<ref name="pmid18474191">{{cite journal |vauthors=Schürks M, Diener HC |title=Cluster headache and lifestyle habits |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=12 |issue=2 |pages=115–121 |date=2008 |pmid=18474191 |type=Review |doi=10.1007/s11916-008-0022-5}}</ref> ===Hipotalamus=== Nekatere teorije zagovarjajo, da so glavoboli v skupkih posledica motnje v delovanju [[hipotalamus]]a. Temu potrjuje dejstvo, da se pogosto pojavljajo ob istem času v dnevu in v določenih obdobjih v letu. Hipotalamus ima namreč pomembno vlogo pri uravnavanju človekove »biološke ure« oziroma [[cirkadiani ritem|cirkadianega ritma]]. Slikanje s [[pozitronska izsevna računalniška tomografija|pozintronsko izsevno računalniško tomografijo]] (PET) pokaže, kateri predeli možganov so aktivirani v času napada glavobola v skupkih. Aktivirani predeli so obarvani rumeno-oranžno (glej zgornje slike v preglednici na desni). Aktivirano je področje v sredini možganov, kar kažejo vse tri slike (pogled iz različnih smeri). Spodnje tri slike prikazujejo strukturne spremembe v možganih pri bolniku z glavoboli v skupkih v primerjavi z osebo brez bolezni. Razlikuje se le del hipotalamusa.<ref>{{cite journal |vauthors=DaSilva AF, Goadsby PJ, Borsook D |title=Cluster headache: a review of neuroimaging findings |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=11 |issue=2 |pages=131–136 |date=2007 |pmid=17367592|type= Review |doi=10.1007/s11916-007-0010-1}}</ref> ==Patofiziologija == V preteklosti so glavobol v skupkih prištevali med tako imenovane žilne glavobole, ki jih povzroči razširitev žil ([[vazodilatacija]]). Razširjene žile naj bi po tej razlagi pritiskale na [[trivejni živec]]. Ta teorija sicer razloži nastanek bolečine, ne podaja pa razlage o pravem vzroku nastanka glavobola. Patofiziologija glavobola v skupkih ni dokončno znana in je še vedno predmet raziskav in debat.<ref>{{cite journal |author=Goadsby PJ |title=The vascular theory of migraine--a great story wrecked by the facts |journal=Brain |volume=132 |issue=Pt 1 |pages=6–7 |date=2009 |pmid=19098031 |doi=10.1093/brain/awn321 |url=http://brain.oxfordjournals.org/content/132/1/6.long| type= Review}}</ref> ==Diagnoza== Bolniki z glavoboli v skupkih so pogosto napačno diagnosticirani in posledično neustrezno zdravljeni ali pa ostanejo celo nediagnosticirani več let. Pogosto se bolezen zamenjuje s [[sinuzitis]]om<ref name=Tfelt-Hansen2012/>, migreno, glavobolom v skupkih podobnim stanjem (ki se običajno opredelijo kot sekundarni glavoboli<ref name=IHS/>), drugimi oblikami primarnih ali celo sekundarnih glavobolov.<ref name=Vliet>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=van Vliet JA, Eekers PJ, Haan J, Ferrari MD |title=Features involved in the diagnostic delay of cluster headache |journal=J. Neurol. Neurosurg. Psychiatr. |volume=74 |issue=8 |pages=1123–5 |date=August 2003 |pmid=12876249 |pmc=1738593 |laysource= World Headache Alliance |layurl= http://www.w-h-a.org/index.cfm?spKey=archive&spId=C1F77F34-0C77-F112-299D7D175F16EE2E&highlight=cluster%20headaccce |laydate= 21. 8. 2003 |doi=10.1136/jnnp.74.8.1123}}</ref> Do nepravilnih diagnoz pride zlasti, ker bolniki navajajo tudi težave z vratom, zobmi, čeljustmi ali [[obnosna votlina|obnosnimi votlinami]] in so zato po nepotrebnem napoteni k specialistom, kot so [[otorinolaringolog]]i (zlasti zaradi preiskav obnosnih votlin), [[zobozdravnik]]i, [[kiropraktik]]i, pa tudi [[psihiater|psihiatri]] in [[psiholog]]i.<ref name=Flanders>{{primary source inline|date=2014}} {{cite journal |vauthors=Van Alboom E, Louis P, Van Zandijcke M, Crevits L, Vakaet A, Paemeleire K |title=Diagnostic and therapeutic trajectory of cluster headache patients in Flanders |journal=Acta Neurol Belg |volume=109 |issue=1 |pages=10–17 |date=2009 |pmid=19402567 }}</ref> V Evropi in ZDA traja v poprečju sedem let, da bolniku postavijo ustrezno diagnozo.<ref name=Tfelt-Hansen2012>{{cite journal|vauthors=Tfelt-Hansen PC, Jensen RH |title=Management of cluster headache |journal= CNS Drugs|date=1. 7. 2012|volume= 26|issue= 7|pages= 571–580|pmid= 22650381 |type=Review |doi=10.2165/11632850-000000000-00000}}</ref> Ker potrditveni test ne obstaja, je zdravniku pri postavljanju diferencialne diagnoze v veliko pomoč pogovor z zdravnikom ter tako prejeta [[anamneza]]. Pri ugotavljanju vzorca, jakosti in trajanja pojavljanja glavobola lahko pomaga bolnikov dnevnik, v katerem spremlja svoje napade. Pri razpoznavi vrste glavobola so v pomoč tudi podatki o tehnikah, ki jih bolnik uporablja za lajšanje bolezni. Za postavitev prave diagnoze mora zdravnik poznati pogostnost pojavljanja glavobola ter njegovo jakost in trajanje.<ref>{{navedi splet |url= http://www.nps.org.au/__data/assets/pdf_file/0010/160003/NPS_Headache_Diary_0612.pdf |format= PDF |title= Headache diary: helping you manage your headache |publisher= NPS.org.au |accessdate= 2. 1. 2014}}</ref> Dodatna ovira pri začetnem ugotavljanju diagnoze je tudi dejstvo, da bolnik v začetku pride do zdravstvenega delavca, ki nima veliko izkušenj z diagnosticiranjem tako redke in kompleksne bolezni.<ref>{{cite journal |vauthors=Friedman BW, Grosberg BM |title=Diagnosis and management of the primary headache disorders in the emergency department setting |url=https://archive.org/details/sim_emergency-medicine-clinics-of-north-america_2009-02_27_1/page/71 |journal=Emerg. Med. Clin. North Am. |volume=27 |issue=1 |pages=71–87, viii |date=2009 |pmid=19218020 |pmc=2676687 |doi=10.1016/j.emc.2008.09.005 |type= Review}}</ref> Vendar pa napadi glavobolov v skupkih ne predstavljajo življenjsko ogrožajočega stanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/000786.htm |title=Cluster headache |publisher=MedlinePlus Medical Encyclopedia |date=2012-11-02 |accessdate=5. 4. 2014}}</ref> == Preprečevanje == Preventivne oblike zdravljenja se uporabljajo z namenom zmanjšanja pogostnosti oziroma popolne preprečitve napadov glavobola v skupkih.<ref name=Beck /> ===Verapamil=== [[Zdravilo izbora]] za preprečevanje glavobola v skupkih je [[verapamil]], ki spada med [[zaviralec kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] <ref name=AFP2013/><ref name=EFNS>{{cite journal|vauthors=May A, Leone M, Afra J |title=EFNS guidelines on the treatment of cluster headache and other trigeminal-autonomic cephalalgias |journal=Eur J Neurol |volume=13 |issue=10 |pages=1066–1077 |date=2006 |pmid=16987158 |doi=10.1111/j.1468-1331.2006.01566.x |url=http://www.efns.org/files/guideline_49.pdf |display-authors=etal |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080307075912/http://www.efns.org/files/guideline_49.pdf |archivedate=7. 3. 2008 }}</ref> in prepreči vstop kalcijevih ionov v celice [[gladka mišica|gladkega mišičja]], s čimer se zmanjša dilatacija žil, ki je verjetno vzrok hudega glavobola. Kalcijeve (in tudi kalijeve) kanalčke zavira tudi v [[hipotalamus]]u. Zaradi več načinov delovanja ni možno določiti posameznega mehanizma delovanja, po katerem verapamil preprečuje napade glavobola v skupkih.<ref name="#1">http://www.medicinesresources.nhs.uk/GetDocument.aspx?pageId=505866, vpogled: 24. 6. 2016.</ref> ===Steroidi=== O dolgoročnih koristih uporabe [[steroid]]ov pri preprečevanju glavobola v skupkih je le malo dokazov,<ref name=AFP2013/> lahko se pa uporablja kratkoročno, preden začnejo delovati druga zdravila, saj učinek steroidov nastopi že v roku treh dni.<ref name=AFP2013/> Po 8- do 10-dnevnem zdravljenj se njihova uporaba običajno ukine.<ref name=Beck/> ===Operativni poseg=== Pri manjšem deležu bolnikov, pri katerih uporaba zdravil ni učinkovita, lahko pride v poštev stimulacija živcev.<ref name="#2">{{cite journal|vauthors=Magis D, Schoenen J |title=Peripheral nerve stimulation in chronic cluster headache|journal=Progress in neurological surgery|year=2011|volume=24|pages=126–132|pmid=21422783|type= Review|doi=10.1159/000323045}}</ref><ref name=EU2013>{{cite journal|vauthors=Martelletti P, Jensen RH, Antal A|title=Neuromodulation of chronic headaches: position statement from the European Headache Federation|journal=The journal of headache and pain|date=Oct 21, 2013|volume=14|issue=1|page=86|pmid=24144382|url=http://www.thejournalofheadacheandpain.com/content/14/1/86|doi=10.1186/1129-2377-14-86|display-authors=etal|archive-date=2016-01-28|access-date=2016-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160128205955/http://www.thejournalofheadacheandpain.com/content/14/1/86/|url-status=dead}}</ref> Uporabita se lahko dve metodi, [[globoka možganska stimulacija]] in stimulacija okcipitalnega živca.<ref name=AFP2013/> Podatki kažejo o učinkovitosti pri okoli 60 % bolnikov,26<ref name="#3">{{cite journal |vauthors=Bartsch T, Paemeleire K, Goadsby PJ |title=Neurostimulation approaches to primary headache disorders |journal=Curr. Opin. Neurol|volume=22 |issue=3 |pages=262–8 |date=June 2009 |pmid=19434793 |type=Review |doi=10.1097/wco.0b013e32832ae61e}}</ref> učinek pa se praviloma pojavi šele po več tednih ali mesecih.<ref name=EU2013/> Preučujejo tudi uporabo neinvazivne metode, in sicer [[transkutana električna nevrostimulacija|transkutane električne nevrostimulacije]].<ref name=EU2013/> V nekaterih primerih lahko pridejo v poštev številni drugi operativni posegi, kot sta [[rizotomija]] (prekimitev korenine živca) in [[mikrovaskularna dekompresija]] (kirurška razbremenitev možganskega živca, na katerega pritiska žila),<ref name=EU2013/> vendar so podatki o njihovih koristih omejeni oziroma pride v nekaterih primerih celo do poslabšanja.<ref name=EU2013/> ===Drugo=== Alternativna priporočena zdravila za preprečevanje glavobola v skupkih so [[litij (zdravilo)|litij]], [[metisergid]] in [[topiramat]],<ref name=EFNS/><ref name="#4">{{cite journal|author=Evers S|title=Pharmacotherapy of cluster headache|journal=Expert opinion on pharmacotherapy|date=Sep 2010|volume=11|issue=13|pages=2121–7|pmid=20569084 |type=Review|doi=10.1517/14656566.2010.496454}}</ref> vendar je zlasti za uporabo topiramata in metisergida podatkov o učinkovitosti malo.<ref name=AFP2013/><ref name=CE2010>{{cite journal|author=Matharu M|title=Cluster headache|journal=Clinical evidence|date=Feb 9, 2010|volume=2010|pmid=21718584|type= Review|pmc=2907610}}</ref> Malo je tudi dokazov o učinkovitosti [[tianeptin]]a, [[melatonin]]a in [[ergotamine]]a.<ref name=AFP2013/> [[Valproat]], [[sumatriptan]] in terapija s [[kisik]]om niso priporočeni za preventivno zdravljenje.<ref name=AFP2013/> Terapija z injiciranjem [[botulin]]a je izkazala le omejeni učinek.<ref name="#5">{{cite journal|vauthors=Ailani J, Young WB |title=The role of nerve blocks and botulinum toxin injections in the management of cluster headaches|journal=Current pain and headache reports|date=Apr 2009|volume=13|issue=2|pages=164–7|pmid=19272284|type= Review|doi=10.1007/s11916-009-0028-7}}</ref> Dokazi o učinkovitosti [[baklofen]]a in [[kapsaicin]]a niso jasni.<ref name=CE2010/> == Zdravljenje == Zdravljenje glavobola v skupkih zajema tri strategije:<ref name=Nal2012>{{navedi knjigo|author1=Nalini Vadivelu |author2=Alan David Kaye |author3=Jack M. Berger |title=Essentials of palliative care|publisher=Springer|location=New York, NY|isbn=9781461451648|page=335|url=http://books.google.ca/books?id=hGBSe3r_VDUC&pg=PA335}}</ref><ref name=mhni>http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-treatment-update {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160609234654/http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-treatment-update |date=2016-06-09 }}, vpogled: 24. 6. 2016.</ref> * prekinitveno zdravljenje – z namenom hitre, učinkovite in zanesljive prekinitve napada glavobola; * premostitveno zdravljenje – kratkotrajna preventivna terapija v obdobju od diagnoze do nastopa učinka pravega preprečevalnega zdravljenja; * preprečevalno zdravljenje – terapija s ciljem preprečiti nadaljnje napade oziroma vsaj zmanjšati njihovo pogostnost, jakost in trajanje. === Prekinitveno zdravljenje === Za akutno zdravljenje glavobola v skupkih se uporabljajo zdravila iz skupine [[triptan]]ov in inhaliranje kisika,<ref name=AFP2013/> vendar pa se uporabljajo na splošno premalokrat, saj bolniki pogosto niso ustrezno diagnosticirani.<ref name=Beck/> V obdobju napadov glavobola v skupkih je priporočeno, da se bolnik izogiba uživanju [[alkohola]], uporabi [[nitroglicerin]]a ter dremežem tekom dneva.<ref name=EM2009/> ==== Kisik ==== Zdravljenje s kisikom lahko oblaži akuten napad glavobola, ni pa učinkovito pri preprečevanju nadaljnjih epizod.<ref name=AFP2013/> Običajno bolnik prejema kisik preko obrazne maske, in sicer 12 do 15 litrov na minuto v trajanju povprečno 12 do 15 minut.<ref name=AFP2013/> V prvih 15 minutah pride do izboljšanja pri okoli 70 % pacientov.<ref name=EM2009/> ==== Triptani ==== Druga priporočena oblika zdravljenja akutnega napada glavobola v skupkih je [[subkutana pot uporabe|subkutana]] ali [[intranazalna pot uporabe|intranazalna]] uporaba [[sumatriptan]]a, zdravila iz skupine triptanov.<ref name=EFNS/> Poleg sumatriptana je tudi [[zolmitriptan]] izkazal učinkovitost pri lajšanju simptomov med akutnim napadom, vendar je prvi učinkovitejši.<ref name=Law2013>{{cite journal|vauthors=Law S, Derry S, Moore RA |title=Triptans for acute cluster headache|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=17. 6. 2013|volume=7|pages=CD008042|pmid=24353996|type= Review|doi=10.1002/14651858.cd008042.pub3}}</ref> Zaradi [[vazokonstrikcija|vazokonstriktivnih]] neželenih učinkov triptanov je njihova uporaba pri bolnikih z [[ishemična bolezen srca|ishemično boleznijo srca]] kontraindicirana.<ref name=AFP2013/> ==== Opioidi ==== Uporaba [[opioidni analgetik|opioidnih analgetikov]] za lajšanje akutnega napada glavobola v skupkih ni priporočljiva,<ref name=Pae2008/> saj lahko pride celo do poslabšanja glavobola.<ref>{{cite journal |vauthors=Johnson JL, Hutchinson MR, Williams DB, Rolan P |title=Medication-overuse headache and opioid-induced hyperalgesia: a review of mechanisms, a neuroimmune hypothesis and a novel approach to treatment |journal=Cephalalgia |volume=33 |issue=1 |pages=52–64 |date=2013 |pmid=23144180 |doi=10.1177/0333102412467512 |type=Review}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Watkins LR, Hutchinson MR, Rice KC, Maier SF |title=The "toll" of opioid-induced glial activation: improving the clinical efficacy of opioids by targeting glia |journal=Trends Pharmacol. Sci. |volume=30 |issue=11 |pages=581–591 |date=2009 |pmid=19762094 |pmc=2783351 |doi=10.1016/j.tips.2009.08.002 |type=Review}}</ref> Dolgotrajna uporaba opioidov je tudi povezana z [[zasvojenost]]jo in [[odtegnitveni sindrom|odtegnitvenim sindromom]] ob prekinitvi uporabe.<ref>{{cite journal |vauthors=Saper JR, Da Silva AN |title=Medication overuse headache: history, features, prevention and management strategies |journal=CNS Drugs |volume=27 |issue=11 |pages=867–877 |date=2013 |pmid=23925669 |doi=10.1007/s40263-013-0081-y}}</ref> Nadalje lahko njihova uporaba pri bolnikih s hudimi glavoboli oteži diferencialno diagnozo in povzroči posledično neustrezno zdravljenje.<ref name=Pae2008>{{cite journal |vauthors=Paemeleire K, Evers S, Goadsby PJ |title=Medication-overuse headache in patients with cluster headache |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=12 |issue=2 |pages=122–127 |date=2008 |pmid=18474192 |doi=10.1007/s11916-008-0023-4}}</ref> ==== Drugo ==== Uporabljajo se tudi vazokonstrikcijski [[alkaloid rženih rožičkov|alkaloidi rženih rožičkov]],<ref name=EM2009/> vendar njihov učinek pri akutnih napadih ni dobro preučen.<ref name=Law2013/> Podkožna uporaba [[oktreotid]]a je izkazala večjo učinkovitost pri lajšanju akutnega napada glavobola v primerjavi s placebom.<ref>{{cite journal|last1=Matharu|first1=M|title=Cluster headache.|journal=Clinical evidence|date=9. 2. 2010|volume=2010|pmid=21718584|pmc=2907610}}</ref> === Premostitveno zdravljenje === Premostitveno zdravljenje, ki je kratkotrajno in omogoči preprečevanje novih napadov v obdobju, dokler ne nastopi učinek pravega preprečevalnega zdravljenja. Uvede se hkrati s preventivnimi zdravili, vendar učinek premostitvenega zdravila nastopi veliko hitreje. Najučinkovitejši v premostitveni terapiji so [[steroid]]i, na primer [[prednizon]] ali [[deksametazon]].<ref name=mhni1>http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-headache-treatment-update/transitional-therapy-cluster {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160616070136/http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-headache-treatment-update/transitional-therapy-cluster |date=2016-06-16 }}, vpogled: 24. 6. 2016.</ref> Njihov učinek nastopi že v roku 24 ur<ref name=mhni1/> treh dni.<ref name=AFP2013/> Po 8- do 10-dnevnem zdravljenj se njihova uporaba običajno ukine.<ref name=Beck/> === Preprečevalno zdravljenje === Preventivne oblike zdravljenja se uporabljajo z namenom zmanjšanja pogostnosti, jakosti in trajanja oziroma popolne preprečitve napadov glavobola v skupkih.<ref name=Beck /><ref name=mhni/> ==== Verapamil==== [[Zdravilo izbora]] za preprečevanje glavobola v skupkih je [[verapamil]], ki spada med [[zaviralec kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] <ref name=AFP2013/><ref name=EFNS/> in prepreči vstop kalcijevih ionov v celice [[gladka mišica|gladkega mišičja]], s čimer se zmanjša dilatacija žil, ki je verjetno vzrok hudega glavobola. Kalcijeve (in tudi kalijeve) kanalčke zavira tudi v [[hipotalamus]]u. Zaradi več načinov delovanja ni možno določiti posameznega mehanizma delovanja, po katerem verapamil preprečuje napade glavobola v skupkih.<ref name="#1"/> ==== Steroidi==== O dolgoročnih koristih uporabe [[steroid]]ov pri preprečevanju glavobola v skupkih je le malo dokazov.<ref name=AFP2013/> Njihova dolgotrajna uporaba je odsvetovana tudi zaradi neželenih učinkov.<ref name=mhni1/> ==== Operativni poseg==== Pri manjšem deležu bolnikov, pri katerih uporaba zdravil ni učinkovita, lahko pride v poštev stimulacija živcev.<ref name="#2"/><ref name=EU2013/> Uporabita se lahko dve metodi, [[globoka možganska stimulacija]] in stimulacija okcipitalnega živca.<ref name=AFP2013/> Podatki kažejo o učinkovitosti pri okoli 60 % bolnikov,26<ref name="#3"/> učinek pa se praviloma pojavi šele po več tednih ali mesecih.<ref name=EU2013/> Preučujejo tudi uporabo neinvazivne metode, in sicer [[transkutana električna nevrostimulacija|transkutane električne nevrostimulacije]].<ref name=EU2013/> V nekaterih primerih lahko pridejo v poštev številni drugi operativni posegi, kot sta [[rizotomija]] (prekimitev korenine živca) in [[mikrovaskularna dekompresija]] (kirurška razbremenitev možganskega živca, na katerega pritiska žila),<ref name=EU2013/> vendar so podatki o njihovih koristih omejeni oziroma pride v nekaterih primerih celo do poslabšanja.<ref name=EU2013/> ==== Drugo==== Alternativna priporočena zdravila za preprečevanje glavobola v skupkih so [[litij (zdravilo)|litij]], [[metisergid]] in [[topiramat]],<ref name=EFNS/><ref name="#4"/> vendar je zlasti za uporabo topiramata in metisergida podatkov o učinkovitosti malo.<ref name=AFP2013/><ref name=CE2010/> Malo je tudi dokazov o učinkovitosti [[tianeptin]]a, [[melatonin]]a in [[ergotamine]]a.<ref name=AFP2013/> [[Valproat]], [[sumatriptan]] in terapija s [[kisik]]om niso priporočeni za preventivno zdravljenje.<ref name=AFP2013/> Terapija z injiciranjem [[botulin]]a je izkazala le omejeni učinek.<ref name="#5"/> Dokazi o učinkovitosti [[baklofen]] in [[kapsaicin]]a niso jasni.<ref name=CE2010/> ==Epidemiologija== Glavoboli v skupkih prizadenejo okoli 0,2 % splošne populacije<ref name=Bennett2008 /> oziroma 56 do 326 na 100.000 prebivalcev.<ref>{{Cite journal|vauthors=Torelli P, Castellini P, Cucurachi L, Devetak M, Lambru G, Manzoni G |title=Cluster headache prevalence: methodological considerations. A review of the literature |journal=Acta Biomed Ateneo Parmense |volume=77 |issue=1 |pages=4–9 |year=2006 |pmid=16856701|url= http://www.actabiomedica.it/data/2006/1_2006/torelli.pdf |type= Review}}</ref> Moški so prizadeti pogosteje kot ženske (razmerje med spoloma je od 2,5 : 1 do 3,5 : 1).<ref name=Nesbitt2012 /> Pojavi se lahko v katerem koli starostnem obdobju, najpogosteje med 20. in 50. letom starosti.<ref name=Nesbitt2012 /> == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 2850 | ICD10 = {{ICD10|G|44|0|g|40}} | ICD9 = {{ICD9|339.00}},{{ICD9|339.01}},{{ICD9|339.02}}, | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000786 | eMedicineSubj = EMERG | eMedicineTopic = 229 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|article|1142459}} | MeshID = D003027 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavobol]] [[Kategorija:Bolezni neznanega vzroka]] hsym7arn7cdd9w3w7uqs0f4hclk6zlc 6759120 6759119 2026-10-01T09:06:15Z TadejM 738 infopolje: dodane sopomenke 6759120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Glavobol v skupkih | synonyms = glavobol v rojih, glavobol v rafalih | image = Gray778.png | caption = [[trigeminalni živec]] | field = [[nevrologija]] | symptoms = ponavljajoč se hud [[glavobol]] na eni strani glave, solzenje, zamašen nos<ref name=Nesbitt2012/> | complications = | onset = od 20 do 40 let starosti<ref name=AFP2013/> | duration = 15 minut do 3 ure<ref name=AFP2013/> | types = epizodični, kronični<ref name=AFP2013/> | causes = neznano<ref name=AFP2013/> | risks = [[tobačni dim]], družinska anamneza<ref name=AFP2013/> | diagnosis = na podlagi simptomov<ref name=AFP2013/> | differential = [[migrena]], [[trigeminalna nevralgija]],<ref name=AFP2013/> druge [[trigeminalna avtonomna cefalgija|trigeminalne avtonomne cefalgije]]<ref>{{cite journal|last1=Rizzoli|first1=P|last2=Mullally|first2=WJ|title=Headache.|journal=The American Journal of Medicine|date=20 September 2017|doi=10.1016/j.amjmed.2017.09.005|pmid=28939471|volume=131|issue=1|pages=17–24|doi-access=free}}</ref> | prevention = [[verapamil]], [[galkanezumab]], peroralni [[glukokortikoid]]i, [[injekcija steroidov|injekcije steroidov]], [[civamid]]<ref name="Rob2016">{{cite journal |doi=10.1111/head.12866 |pmid=27432623 |title=Treatment of Cluster Headache: The American Headache Society Evidence-Based Guidelines |journal=Headache |volume=56 |issue=7 |pages=1093–106 |year=2016 |last1=Robbins |first1=Matthew S. |last2=Starling |first2=Amaal J. |last3=Pringsheim |first3=Tamara M. |last4=Becker |first4=Werner J. |last5=Schwedt |first5=Todd J. |doi-access=free }}</ref> | treatment = [[terapija s kisikom]], [[triptan]]i<ref name=AFP2013/><ref name=Rob2016/> | medication = | prognosis = | frequency = ~0.1&nbsp;% v nekem trenutku<ref name="Fis2008">{{cite journal |doi=10.1111/j.1468-2982.2008.01592.x |pmid=18422717 |title=The Incidence and Prevalence of Cluster Headache: A Meta-Analysis of Population-Based Studies |journal=Cephalalgia |volume=28 |issue=6 |pages=614–8 |year=2008 |last1=Fischera |first1=M |last2=Marziniak |first2=M |last3=Gralow |first3=I |last4=Evers |first4=S |s2cid=2471915 |doi-access=free }}</ref> | deaths = }} '''Glavobol v skupkih''' (tudi '''glavobol v rojih''' ali '''glavobol v rafalih''') je hud enostranski [[glavobol]], ki se pojavi pogosto med spanjem. Spremljajo ga bolečina v [[očesna votlina|očesni votlini]], [[solzenje]] in [[smrkanje]] ter rdečica obraza. Pojavlja se periodično, lahko z več napadi dnevno in več dni zapored.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516821/glavobol?query=glavobol&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 19. 6. 2016.</ref> <!--Diagnoza iz vzroki --> Spada med tako imenovane [[primarni glavobol|primarne glavobole]] (brez pojasnjenega vzroka). Poimenov je po značilnem pojavljanju v skupinah napadov,<ref name=Nesbitt2012 /> ki povzročajo hude bolečine na eni strani glave.<ref name=IHS/> Običajno se pojavlja periodično. Med posameznimi epizodami po navadi pride do spontanih izboljšanj, vendar se pri 10–15 % prizadetih pojavljajo kronično brez vmesnih obdobij remisije.<ref name= IHS/> <!--Zdravljenje in epidemiologija --> Zdravilo, ki bi pozdravilo glavobole v skupkih, ne obstaja, lahko pa se v nekaterih primerih napadi preprečijo, akutni napadi pa lajšajo. Priporočeni obliki zdravljenja sta vdihovanje [[kisik]]a in uporaba kratkodelujočih [[triptan]]ov.<ref name=AFP2013/> Za preprečevanje se priporoča zlasti [[verapamil]]. Prehodno se lahko dajejo tudi steroidi, ki lahko tudi preprečijo nadaljnje napade, dokler druga preventivna terapija ne pokaže učinka. Pojavlja se pri okoli 0,2 % populacije,<ref name=Bennett2008>{{cite journal |vauthors=Bennett MH, French C, Schnabel A, Wasiak J, Kranke P |title=Normobaric and hyperbaric oxygen therapy for migraine and cluster headache |journal=Cochrane Database Syst Rev |volume=|issue=3 |pages=CD005219 |year=2008 |pmid=18646121 |doi=10.1002/14651858.CD005219.pub2 |type=Review}}</ref> moški so prizadeti pogosteje kot ženske (razmerje med spoloma je od 2,5 : 1 do 3,5 : 1).<ref name=Nesbitt2012 /> == Simptomi == Glavobol v skupkih je enostranski, ponavljajoč se glavobol.<ref name=Beck>{{cite journal |vauthors=Beck E, Sieber WJ, Trejo R |title=Management of cluster headache |journal=Am Fam Physician |volume=71 |issue=4 |pages=717–724 |date=2005 |pmid=15742909 |url=http://www.aafp.org/afp/2005/0215/p717.html |type=Review}}</ref><ref name="pmid16628535">{{cite journal |vauthors=Capobianco DJ, Dodick DW |title=Diagnosis and treatment of cluster headache |journal=Semin Neurol |volume=26 |issue=2 |pages=242–59 |date=April 2006 |pmid=16628535 |doi=10.1055/s-2006-939925 |type=Review}}</ref> Bolečina je običajno zelo huda, globoka, vrtajoča ali prebadajoča. Po navadi se pojavi v rednih obdobjih, ob istem času podnevi ali ponoči in pogosto zbudi bolnika. Pogosto ga spremljata solzenje in pordečitev enega očesa.<ref>Tršinar M. (2007). "Samozdravljenje glavobola". Farmacevtski vestnik 58: 45–57.</ref> Napad glavobola praviloma traja od 15 minut do treh ur,<ref name=AFP2013>{{cite journal|author=Weaver-Agostoni J|title= Cluster headache|journal= American family physician |date=15. 7. 2013|volume= 88|issue= 2|pages=122–128|pmid=23939643 |type=Review}}</ref> vendar večina (okoli 75 %) nezdravljenih napadov izzveni najkasneje v 60 minutah.<ref name=EM2009>{{cite journal|vauthors=Friedman BW, Grosberg BM |title=Diagnosis and management of the primary headache disorders in the emergency department setting|url=https://archive.org/details/sim_emergency-medicine-clinics-of-north-america_2009-02_27_1/page/71 |journal=Emergency medicine clinics of North America|date=Feb 2009|volume=27|issue=1|pages=71–87, viii|pmid=19218020|type=Review|doi=10.1016/j.emc.2008.09.005|pmc=2676687}}</ref> Bolečina se običajno pojavi nenadno, brez predhodnih znanilnih znakov, kot na primer pri [[migrena|migreni]]. V nekaterih primerih se v predelu, ki ga kasneje prizadene glavobol v skupkih, sicer pojavi predhodno zaznavanje bolečine, ki pa lahko vztraja tudi po končanem napadu ali celo do naslednjega napada.<ref>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=Marmura MJ, Pello SJ, Young WB |title=Interictal pain in cluster headache |journal=Cephalalgia |volume=30 |issue=12 |pages=1531–4 |date=2010 |pmid=20974600 |doi=10.1177/0333102410372423 }}</ref> Čeravno je glavobol v skupkih strogo enostranski, lahko redko pride do zamenjave prizadete strani med posameznimi skupki, skrajno redko pa sta v obdobju istega skupka prizadeti obe strani glave.<ref>{{primary source inline|date=January 2014}} {{cite journal |vauthors=Meyer EL, Laurell K, Artto V |title=Lateralization in cluster headache: a Nordic multicenter study |journal=J Headache Pain |volume=10 |issue=4 |pages=259–263 |date=2009 |pmid=19495933 |pmc=3451747 |doi=10.1007/s10194-009-0129-z|display-authors=etal}}</ref> Brez zdravljenja se lahko napadi pojavljajo od enkrat na dva dni do osemkrat dnevno.<ref name=IHS>{{navedi splet |url= http://www.ihs-classification.org/en/02_klassifikation/02_teil1/03.01.00_cluster.html |title= IHS Classification ICHD-II 3.1 Cluster headache |publisher= The International Headache Society |accessdate= 3. 1. 2014 |archive-date= 2013-11-03 |archive-url= https://web.archive.org/web/20131103182003/http://www.ihs-classification.org/en/02_klassifikation/02_teil1/03.01.00_cluster.html |url-status= dead }}</ref><ref name=AFP2013/> === Bolečina === Bolečina zajame le eno polovico glave (gre za enostranski glavobol), skupaj z očesno votlino na prizadeti strani, območjem nad očesom in/ali v [[sence|sencih]]. Jakost bolečine je znatno večja kot pri drugih oblikah glavobola, tudi v primerjavi s hudo migreno. Bolečino običajno opisujejo kot pekočo, zbadajočo, vrtajočo ali stiskajočo in izvira iz predela okoli očesa ali za njim.<ref name="MehtaMaloney2011">{{navedi knjigo|author1=Noshir Mehta|author2=George E. Maloney|author3=Dhirendra S. Bana|author4=Steven J. Scrivani|title=Head, Face, and Neck Pain Science, Evaluation, and Management: An Interdisciplinary Approach|url=http://books.google.com/books?id=hgzeUKoeaTcC&pg=PT199|date=20. 9. 2011|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-20995-0|pages=199–}}</ref> Prizadeta oseba lahko zaradi hude bolečine med napadom izkusi tudi [[samomorilnost|samomorilske misli]].<ref name=Rob2013>{{cite journal|last1=Robbins|first1=MS|title=The psychiatric comorbidities of cluster headache.|journal=Current pain and headache reports|date=2013|volume=17|issue=2|pages=313|pmid=23296640|doi=10.1007/s11916-012-0313-8}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The 5-Minute Sports Medicine Consult|date=2012|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|isbn=9781451148121|page=87|edition=2|url=http://books.google.ca/books?id=-LOm9enAxQ8C&pg=PA87}}</ref> Glavobol v skupkih opisujejo kot eno od najbolj bolečih bolezenskih stanj.<ref>{{cite journal|last1=Matharu|first1=MS|last2=Goadsby|first2=PJ|title=Cluster headache: focus on emerging therapies.|journal=Expert Review of Neurotherapeutics|date=2004|volume=4|issue=5|pages=895–907|pmid=15853515|doi=10.1586/14737175.4.5.895}}</ref> === Drugi simptomi === Glavobol v skupkih spremlja še vsaj en od naslednjih simptomov prizadetosti [[Avtonomno živčevje|avtonomskega živčevja]]: [[ptoza]] (povešenje veke), [[mioza|zoženje zenice]], pordelost [[veznica|veznice]], solzenje, smrkanje, redkeje pa pordelost obraza, zatekanje (zlasti oteklina veke) ali potenje v predelu čela in obraza. Običajno se našteti simptomi pojavljajo na isti strani glave kot glavobol.<ref name=IHS/> Med napadom se lahko pojavijo tudi nemirnost, občutljivost na svetlobo in neprenašanje svetlobe ([[fotofobija]]) ali hrupa ([[fonofobija]]). Slabost se pojavi le redko.<ref name=Beck/> Sekundarni simptomi so lahko težave z organiziranjem misli in načrtov, telesna utrujenost, zmedenost, razdražljivost, nasilnost, [[potrtost]] in [[tesnobnost]].<ref>{{cite journal|author=Robbins MS |title=The psychiatric comorbidities of cluster headache|journal=Current pain and headache reports|date=Feb 2013|volume=17|issue=2|page=313|pmid=23296640|type= REview|doi=10.1007/s11916-012-0313-8}}</ref> Bolniki zaradi občutka pretnje novega napada glavobola v nekaterih primerih zato močno prilagajajo svoje telesne in socialne dejavnosti bolezni. Zaradi pogostnosti in hkrati nepredvidljivosti napadov se lahko izogibajo nekaterim nalogam. Vse to lahko vodi do [[Generalizirana anksiozna motnja|generalizirane anksiozne motnje]], [[panični napad|paničnih napadov]],<ref>{{cite journal |author=Robbins MS |title=The psychiatric comorbidities of cluster headache |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=17 |issue=2 |page=313 |date=2013 |pmid=23296640 |doi=10.1007/s11916-012-0313-8 |type=Review}}</ref> hudih [[depresivna motnja|depresivnih motenj]]<ref>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=Liang JF, Chen YT, Fuh JL |title=Cluster headache is associated with an increased risk of depression: a nationwide population-based cohort study |journal=Cephalalgia |volume=33 |issue=3 |pages=182–9 |date=2013 |pmid=23212294 |doi=10.1177/0333102412469738|display-authors=etal}}</ref> ter socialnega umika in osamitve.<ref>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=Jensen RM, Lyngberg A, Jensen RH |title=Burden of cluster headache |journal=Cephalalgia |volume=27 |issue=6 |pages=535–41 |date=June 2007 |pmid=17459083 |doi=10.1111/j.1468-2982.2007.01330.x }}</ref> === Ponavljanje === Glavobol v skupkih se običajno pojavlja vedno ob istem času, najpogosteje ponoči ali zjutraj. Če se pojavljajo med spanjem, lahko bolnika prebudijo. Pojavljanje lahko kaže tudi cirkaanualno periodičnost, kar pomeni, da se lahko glavoboli pojavljajo po določenem vzorcu skozi leto. Napadi so na primer lahko pogostejši v času enakonočij in solsticijev. Pri drugih bolnikih pa so lahko povsem nepredvidljivi, brez vsakršne periodičnosti. Zaradi opisanih značilnosti je morda za patofiziologijo glavobolov v skupkih pomembna motnja v delovanju [[hipotalamus]]a, ki nadzira »biološko uro« in [[cirkadiani ritem]].<ref>{{cite journal |author=Pringsheim T |title=Cluster headache: evidence for a disorder of circadian rhythm and hypothalamic function |url=https://archive.org/details/sim_canadian-journal-of-neurological-sciences_2002-02_29_1/page/33 |journal=Can J Neurol Sci |volume=29 |issue=1 |pages=33–40 |date=February 2002 |pmid=11858532|type= Review}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Dodick DW, Eross EJ, Parish JM, Silber M |title=Clinical, anatomical, and physiologic relationship between sleep and headache |url=https://archive.org/details/sim_headache_2003-03_43_3/page/282 |journal=Headache |volume=43 |issue=3 |pages=282–92 |date=March 2003 |pmid=12603650 |doi=10.1046/j.1526-4610.2003.03055.x }}</ref> == Vzroki == {| class="wikitable floatright" |- | [[Slika:PET1.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:PET2.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:PET3.jpg|center|150x150px]] |- | colspan="3" style="text-align:center;"| ''Slikanje s [[pozitronska izsevna računalniška tomografija|pozintronsko izsevno računalniško tomografijo]] (PET) kaže aktivirane predele v možganih med napadom.'' |- | [[Slika:VBM1.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:VBM2.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:VBM3.jpg|center|150x150px]] |- | colspan="3" style="text-align:center;"| ''Morfometrija kaže možganske predele s strukturnimi spremembami (večji delež sive možganovine v predelu hipotalamusa).'' |} Vzroki glavobolov v skupkih niso dokončno pojasnjeni.<ref name=Pinessi2005>{{cite journal |vauthors=Pinessi L, Rainero I, Rivoiro C, Rubino E, Gallone S |title=Genetics of cluster headache: an update |journal=J Headache Pain |volume=6 |issue=4 |pages=234–236 |date=2005 |pmid=16362673 |pmc=3452030 |doi=10.1007/s10194-005-0194-x|type= Review}}</ref> === Genetika === Glavoboli v skupkih se v redkih primerih pojavljajo v družini; dovzetnost se deduje po [[Avtosomno dominantno dedovanje|avtosomno dominantnem dedovalnem vzorcu]].<ref name=Pinessi2005 /> Oseba s sorodnikom v prvem kolenu z boleznijo ima 14- do 48-krat večje tveganje za pojav bolezni.<ref name=Nesbitt2012>{{cite journal|vauthors=Nesbitt AD, Goadsby PJ |title=Cluster headache|journal=BMJ (Clinical research ed.)|date=11. 4. 2012|volume=344|pages=e2407|pmid=22496300 |type=Review|doi=10.1136/bmj.e2407}}</ref> Po ocenah ima 1,9 do 20 % bolnikov z glavobolom v skupkih nekoga v družini, ki prav tako boleha za boleznijo. Vendar pa gentski dejavniki, ki potencialno vplivajo na pojav bolezni, zahtevajo nadaljnje raziskave, saj so trenutno razpoložljivi dokazi omejeni.<ref name=Pinessi2005 /> === Kajenje === Okoli 65 % ljudi z glavobolom v skupkih je trenutnih ali bivših kadilcev.<ref name=Nesbitt2012 /> Prenehanje s kajenjem ne izboljša bolezni, hkrati se pa bolezen pojavlja tudi pri ljudeh, ki niso nikoli kadili, tudi pri otrocih. Kajenje je zato manj verjeten vzrok.<ref name=Nesbitt2012 /> Verjetno so ljudje, pri katerih se pojavlja glavobol v skupkih, bolj dovzetni za kajenje in nekatere druge prvine življenjskega sloga.<ref name="pmid18474191">{{cite journal |vauthors=Schürks M, Diener HC |title=Cluster headache and lifestyle habits |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=12 |issue=2 |pages=115–121 |date=2008 |pmid=18474191 |type=Review |doi=10.1007/s11916-008-0022-5}}</ref> ===Hipotalamus=== Nekatere teorije zagovarjajo, da so glavoboli v skupkih posledica motnje v delovanju [[hipotalamus]]a. Temu potrjuje dejstvo, da se pogosto pojavljajo ob istem času v dnevu in v določenih obdobjih v letu. Hipotalamus ima namreč pomembno vlogo pri uravnavanju človekove »biološke ure« oziroma [[cirkadiani ritem|cirkadianega ritma]]. Slikanje s [[pozitronska izsevna računalniška tomografija|pozintronsko izsevno računalniško tomografijo]] (PET) pokaže, kateri predeli možganov so aktivirani v času napada glavobola v skupkih. Aktivirani predeli so obarvani rumeno-oranžno (glej zgornje slike v preglednici na desni). Aktivirano je področje v sredini možganov, kar kažejo vse tri slike (pogled iz različnih smeri). Spodnje tri slike prikazujejo strukturne spremembe v možganih pri bolniku z glavoboli v skupkih v primerjavi z osebo brez bolezni. Razlikuje se le del hipotalamusa.<ref>{{cite journal |vauthors=DaSilva AF, Goadsby PJ, Borsook D |title=Cluster headache: a review of neuroimaging findings |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=11 |issue=2 |pages=131–136 |date=2007 |pmid=17367592|type= Review |doi=10.1007/s11916-007-0010-1}}</ref> ==Patofiziologija == V preteklosti so glavobol v skupkih prištevali med tako imenovane žilne glavobole, ki jih povzroči razširitev žil ([[vazodilatacija]]). Razširjene žile naj bi po tej razlagi pritiskale na [[trivejni živec]]. Ta teorija sicer razloži nastanek bolečine, ne podaja pa razlage o pravem vzroku nastanka glavobola. Patofiziologija glavobola v skupkih ni dokončno znana in je še vedno predmet raziskav in debat.<ref>{{cite journal |author=Goadsby PJ |title=The vascular theory of migraine--a great story wrecked by the facts |journal=Brain |volume=132 |issue=Pt 1 |pages=6–7 |date=2009 |pmid=19098031 |doi=10.1093/brain/awn321 |url=http://brain.oxfordjournals.org/content/132/1/6.long| type= Review}}</ref> ==Diagnoza== Bolniki z glavoboli v skupkih so pogosto napačno diagnosticirani in posledično neustrezno zdravljeni ali pa ostanejo celo nediagnosticirani več let. Pogosto se bolezen zamenjuje s [[sinuzitis]]om<ref name=Tfelt-Hansen2012/>, migreno, glavobolom v skupkih podobnim stanjem (ki se običajno opredelijo kot sekundarni glavoboli<ref name=IHS/>), drugimi oblikami primarnih ali celo sekundarnih glavobolov.<ref name=Vliet>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=van Vliet JA, Eekers PJ, Haan J, Ferrari MD |title=Features involved in the diagnostic delay of cluster headache |journal=J. Neurol. Neurosurg. Psychiatr. |volume=74 |issue=8 |pages=1123–5 |date=August 2003 |pmid=12876249 |pmc=1738593 |laysource= World Headache Alliance |layurl= http://www.w-h-a.org/index.cfm?spKey=archive&spId=C1F77F34-0C77-F112-299D7D175F16EE2E&highlight=cluster%20headaccce |laydate= 21. 8. 2003 |doi=10.1136/jnnp.74.8.1123}}</ref> Do nepravilnih diagnoz pride zlasti, ker bolniki navajajo tudi težave z vratom, zobmi, čeljustmi ali [[obnosna votlina|obnosnimi votlinami]] in so zato po nepotrebnem napoteni k specialistom, kot so [[otorinolaringolog]]i (zlasti zaradi preiskav obnosnih votlin), [[zobozdravnik]]i, [[kiropraktik]]i, pa tudi [[psihiater|psihiatri]] in [[psiholog]]i.<ref name=Flanders>{{primary source inline|date=2014}} {{cite journal |vauthors=Van Alboom E, Louis P, Van Zandijcke M, Crevits L, Vakaet A, Paemeleire K |title=Diagnostic and therapeutic trajectory of cluster headache patients in Flanders |journal=Acta Neurol Belg |volume=109 |issue=1 |pages=10–17 |date=2009 |pmid=19402567 }}</ref> V Evropi in ZDA traja v poprečju sedem let, da bolniku postavijo ustrezno diagnozo.<ref name=Tfelt-Hansen2012>{{cite journal|vauthors=Tfelt-Hansen PC, Jensen RH |title=Management of cluster headache |journal= CNS Drugs|date=1. 7. 2012|volume= 26|issue= 7|pages= 571–580|pmid= 22650381 |type=Review |doi=10.2165/11632850-000000000-00000}}</ref> Ker potrditveni test ne obstaja, je zdravniku pri postavljanju diferencialne diagnoze v veliko pomoč pogovor z zdravnikom ter tako prejeta [[anamneza]]. Pri ugotavljanju vzorca, jakosti in trajanja pojavljanja glavobola lahko pomaga bolnikov dnevnik, v katerem spremlja svoje napade. Pri razpoznavi vrste glavobola so v pomoč tudi podatki o tehnikah, ki jih bolnik uporablja za lajšanje bolezni. Za postavitev prave diagnoze mora zdravnik poznati pogostnost pojavljanja glavobola ter njegovo jakost in trajanje.<ref>{{navedi splet |url= http://www.nps.org.au/__data/assets/pdf_file/0010/160003/NPS_Headache_Diary_0612.pdf |format= PDF |title= Headache diary: helping you manage your headache |publisher= NPS.org.au |accessdate= 2. 1. 2014}}</ref> Dodatna ovira pri začetnem ugotavljanju diagnoze je tudi dejstvo, da bolnik v začetku pride do zdravstvenega delavca, ki nima veliko izkušenj z diagnosticiranjem tako redke in kompleksne bolezni.<ref>{{cite journal |vauthors=Friedman BW, Grosberg BM |title=Diagnosis and management of the primary headache disorders in the emergency department setting |url=https://archive.org/details/sim_emergency-medicine-clinics-of-north-america_2009-02_27_1/page/71 |journal=Emerg. Med. Clin. North Am. |volume=27 |issue=1 |pages=71–87, viii |date=2009 |pmid=19218020 |pmc=2676687 |doi=10.1016/j.emc.2008.09.005 |type= Review}}</ref> Vendar pa napadi glavobolov v skupkih ne predstavljajo življenjsko ogrožajočega stanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/000786.htm |title=Cluster headache |publisher=MedlinePlus Medical Encyclopedia |date=2012-11-02 |accessdate=5. 4. 2014}}</ref> == Preprečevanje == Preventivne oblike zdravljenja se uporabljajo z namenom zmanjšanja pogostnosti oziroma popolne preprečitve napadov glavobola v skupkih.<ref name=Beck /> ===Verapamil=== [[Zdravilo izbora]] za preprečevanje glavobola v skupkih je [[verapamil]], ki spada med [[zaviralec kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] <ref name=AFP2013/><ref name=EFNS>{{cite journal|vauthors=May A, Leone M, Afra J |title=EFNS guidelines on the treatment of cluster headache and other trigeminal-autonomic cephalalgias |journal=Eur J Neurol |volume=13 |issue=10 |pages=1066–1077 |date=2006 |pmid=16987158 |doi=10.1111/j.1468-1331.2006.01566.x |url=http://www.efns.org/files/guideline_49.pdf |display-authors=etal |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080307075912/http://www.efns.org/files/guideline_49.pdf |archivedate=7. 3. 2008 }}</ref> in prepreči vstop kalcijevih ionov v celice [[gladka mišica|gladkega mišičja]], s čimer se zmanjša dilatacija žil, ki je verjetno vzrok hudega glavobola. Kalcijeve (in tudi kalijeve) kanalčke zavira tudi v [[hipotalamus]]u. Zaradi več načinov delovanja ni možno določiti posameznega mehanizma delovanja, po katerem verapamil preprečuje napade glavobola v skupkih.<ref name="#1">http://www.medicinesresources.nhs.uk/GetDocument.aspx?pageId=505866, vpogled: 24. 6. 2016.</ref> ===Steroidi=== O dolgoročnih koristih uporabe [[steroid]]ov pri preprečevanju glavobola v skupkih je le malo dokazov,<ref name=AFP2013/> lahko se pa uporablja kratkoročno, preden začnejo delovati druga zdravila, saj učinek steroidov nastopi že v roku treh dni.<ref name=AFP2013/> Po 8- do 10-dnevnem zdravljenj se njihova uporaba običajno ukine.<ref name=Beck/> ===Operativni poseg=== Pri manjšem deležu bolnikov, pri katerih uporaba zdravil ni učinkovita, lahko pride v poštev stimulacija živcev.<ref name="#2">{{cite journal|vauthors=Magis D, Schoenen J |title=Peripheral nerve stimulation in chronic cluster headache|journal=Progress in neurological surgery|year=2011|volume=24|pages=126–132|pmid=21422783|type= Review|doi=10.1159/000323045}}</ref><ref name=EU2013>{{cite journal|vauthors=Martelletti P, Jensen RH, Antal A|title=Neuromodulation of chronic headaches: position statement from the European Headache Federation|journal=The journal of headache and pain|date=Oct 21, 2013|volume=14|issue=1|page=86|pmid=24144382|url=http://www.thejournalofheadacheandpain.com/content/14/1/86|doi=10.1186/1129-2377-14-86|display-authors=etal|archive-date=2016-01-28|access-date=2016-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160128205955/http://www.thejournalofheadacheandpain.com/content/14/1/86/|url-status=dead}}</ref> Uporabita se lahko dve metodi, [[globoka možganska stimulacija]] in stimulacija okcipitalnega živca.<ref name=AFP2013/> Podatki kažejo o učinkovitosti pri okoli 60 % bolnikov,26<ref name="#3">{{cite journal |vauthors=Bartsch T, Paemeleire K, Goadsby PJ |title=Neurostimulation approaches to primary headache disorders |journal=Curr. Opin. Neurol|volume=22 |issue=3 |pages=262–8 |date=June 2009 |pmid=19434793 |type=Review |doi=10.1097/wco.0b013e32832ae61e}}</ref> učinek pa se praviloma pojavi šele po več tednih ali mesecih.<ref name=EU2013/> Preučujejo tudi uporabo neinvazivne metode, in sicer [[transkutana električna nevrostimulacija|transkutane električne nevrostimulacije]].<ref name=EU2013/> V nekaterih primerih lahko pridejo v poštev številni drugi operativni posegi, kot sta [[rizotomija]] (prekimitev korenine živca) in [[mikrovaskularna dekompresija]] (kirurška razbremenitev možganskega živca, na katerega pritiska žila),<ref name=EU2013/> vendar so podatki o njihovih koristih omejeni oziroma pride v nekaterih primerih celo do poslabšanja.<ref name=EU2013/> ===Drugo=== Alternativna priporočena zdravila za preprečevanje glavobola v skupkih so [[litij (zdravilo)|litij]], [[metisergid]] in [[topiramat]],<ref name=EFNS/><ref name="#4">{{cite journal|author=Evers S|title=Pharmacotherapy of cluster headache|journal=Expert opinion on pharmacotherapy|date=Sep 2010|volume=11|issue=13|pages=2121–7|pmid=20569084 |type=Review|doi=10.1517/14656566.2010.496454}}</ref> vendar je zlasti za uporabo topiramata in metisergida podatkov o učinkovitosti malo.<ref name=AFP2013/><ref name=CE2010>{{cite journal|author=Matharu M|title=Cluster headache|journal=Clinical evidence|date=Feb 9, 2010|volume=2010|pmid=21718584|type= Review|pmc=2907610}}</ref> Malo je tudi dokazov o učinkovitosti [[tianeptin]]a, [[melatonin]]a in [[ergotamine]]a.<ref name=AFP2013/> [[Valproat]], [[sumatriptan]] in terapija s [[kisik]]om niso priporočeni za preventivno zdravljenje.<ref name=AFP2013/> Terapija z injiciranjem [[botulin]]a je izkazala le omejeni učinek.<ref name="#5">{{cite journal|vauthors=Ailani J, Young WB |title=The role of nerve blocks and botulinum toxin injections in the management of cluster headaches|journal=Current pain and headache reports|date=Apr 2009|volume=13|issue=2|pages=164–7|pmid=19272284|type= Review|doi=10.1007/s11916-009-0028-7}}</ref> Dokazi o učinkovitosti [[baklofen]]a in [[kapsaicin]]a niso jasni.<ref name=CE2010/> == Zdravljenje == Zdravljenje glavobola v skupkih zajema tri strategije:<ref name=Nal2012>{{navedi knjigo|author1=Nalini Vadivelu |author2=Alan David Kaye |author3=Jack M. Berger |title=Essentials of palliative care|publisher=Springer|location=New York, NY|isbn=9781461451648|page=335|url=http://books.google.ca/books?id=hGBSe3r_VDUC&pg=PA335}}</ref><ref name=mhni>http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-treatment-update {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160609234654/http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-treatment-update |date=2016-06-09 }}, vpogled: 24. 6. 2016.</ref> * prekinitveno zdravljenje – z namenom hitre, učinkovite in zanesljive prekinitve napada glavobola; * premostitveno zdravljenje – kratkotrajna preventivna terapija v obdobju od diagnoze do nastopa učinka pravega preprečevalnega zdravljenja; * preprečevalno zdravljenje – terapija s ciljem preprečiti nadaljnje napade oziroma vsaj zmanjšati njihovo pogostnost, jakost in trajanje. === Prekinitveno zdravljenje === Za akutno zdravljenje glavobola v skupkih se uporabljajo zdravila iz skupine [[triptan]]ov in inhaliranje kisika,<ref name=AFP2013/> vendar pa se uporabljajo na splošno premalokrat, saj bolniki pogosto niso ustrezno diagnosticirani.<ref name=Beck/> V obdobju napadov glavobola v skupkih je priporočeno, da se bolnik izogiba uživanju [[alkohola]], uporabi [[nitroglicerin]]a ter dremežem tekom dneva.<ref name=EM2009/> ==== Kisik ==== Zdravljenje s kisikom lahko oblaži akuten napad glavobola, ni pa učinkovito pri preprečevanju nadaljnjih epizod.<ref name=AFP2013/> Običajno bolnik prejema kisik preko obrazne maske, in sicer 12 do 15 litrov na minuto v trajanju povprečno 12 do 15 minut.<ref name=AFP2013/> V prvih 15 minutah pride do izboljšanja pri okoli 70 % pacientov.<ref name=EM2009/> ==== Triptani ==== Druga priporočena oblika zdravljenja akutnega napada glavobola v skupkih je [[subkutana pot uporabe|subkutana]] ali [[intranazalna pot uporabe|intranazalna]] uporaba [[sumatriptan]]a, zdravila iz skupine triptanov.<ref name=EFNS/> Poleg sumatriptana je tudi [[zolmitriptan]] izkazal učinkovitost pri lajšanju simptomov med akutnim napadom, vendar je prvi učinkovitejši.<ref name=Law2013>{{cite journal|vauthors=Law S, Derry S, Moore RA |title=Triptans for acute cluster headache|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=17. 6. 2013|volume=7|pages=CD008042|pmid=24353996|type= Review|doi=10.1002/14651858.cd008042.pub3}}</ref> Zaradi [[vazokonstrikcija|vazokonstriktivnih]] neželenih učinkov triptanov je njihova uporaba pri bolnikih z [[ishemična bolezen srca|ishemično boleznijo srca]] kontraindicirana.<ref name=AFP2013/> ==== Opioidi ==== Uporaba [[opioidni analgetik|opioidnih analgetikov]] za lajšanje akutnega napada glavobola v skupkih ni priporočljiva,<ref name=Pae2008/> saj lahko pride celo do poslabšanja glavobola.<ref>{{cite journal |vauthors=Johnson JL, Hutchinson MR, Williams DB, Rolan P |title=Medication-overuse headache and opioid-induced hyperalgesia: a review of mechanisms, a neuroimmune hypothesis and a novel approach to treatment |journal=Cephalalgia |volume=33 |issue=1 |pages=52–64 |date=2013 |pmid=23144180 |doi=10.1177/0333102412467512 |type=Review}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Watkins LR, Hutchinson MR, Rice KC, Maier SF |title=The "toll" of opioid-induced glial activation: improving the clinical efficacy of opioids by targeting glia |journal=Trends Pharmacol. Sci. |volume=30 |issue=11 |pages=581–591 |date=2009 |pmid=19762094 |pmc=2783351 |doi=10.1016/j.tips.2009.08.002 |type=Review}}</ref> Dolgotrajna uporaba opioidov je tudi povezana z [[zasvojenost]]jo in [[odtegnitveni sindrom|odtegnitvenim sindromom]] ob prekinitvi uporabe.<ref>{{cite journal |vauthors=Saper JR, Da Silva AN |title=Medication overuse headache: history, features, prevention and management strategies |journal=CNS Drugs |volume=27 |issue=11 |pages=867–877 |date=2013 |pmid=23925669 |doi=10.1007/s40263-013-0081-y}}</ref> Nadalje lahko njihova uporaba pri bolnikih s hudimi glavoboli oteži diferencialno diagnozo in povzroči posledično neustrezno zdravljenje.<ref name=Pae2008>{{cite journal |vauthors=Paemeleire K, Evers S, Goadsby PJ |title=Medication-overuse headache in patients with cluster headache |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=12 |issue=2 |pages=122–127 |date=2008 |pmid=18474192 |doi=10.1007/s11916-008-0023-4}}</ref> ==== Drugo ==== Uporabljajo se tudi vazokonstrikcijski [[alkaloid rženih rožičkov|alkaloidi rženih rožičkov]],<ref name=EM2009/> vendar njihov učinek pri akutnih napadih ni dobro preučen.<ref name=Law2013/> Podkožna uporaba [[oktreotid]]a je izkazala večjo učinkovitost pri lajšanju akutnega napada glavobola v primerjavi s placebom.<ref>{{cite journal|last1=Matharu|first1=M|title=Cluster headache.|journal=Clinical evidence|date=9. 2. 2010|volume=2010|pmid=21718584|pmc=2907610}}</ref> === Premostitveno zdravljenje === Premostitveno zdravljenje, ki je kratkotrajno in omogoči preprečevanje novih napadov v obdobju, dokler ne nastopi učinek pravega preprečevalnega zdravljenja. Uvede se hkrati s preventivnimi zdravili, vendar učinek premostitvenega zdravila nastopi veliko hitreje. Najučinkovitejši v premostitveni terapiji so [[steroid]]i, na primer [[prednizon]] ali [[deksametazon]].<ref name=mhni1>http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-headache-treatment-update/transitional-therapy-cluster {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160616070136/http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-headache-treatment-update/transitional-therapy-cluster |date=2016-06-16 }}, vpogled: 24. 6. 2016.</ref> Njihov učinek nastopi že v roku 24 ur<ref name=mhni1/> treh dni.<ref name=AFP2013/> Po 8- do 10-dnevnem zdravljenj se njihova uporaba običajno ukine.<ref name=Beck/> === Preprečevalno zdravljenje === Preventivne oblike zdravljenja se uporabljajo z namenom zmanjšanja pogostnosti, jakosti in trajanja oziroma popolne preprečitve napadov glavobola v skupkih.<ref name=Beck /><ref name=mhni/> ==== Verapamil==== [[Zdravilo izbora]] za preprečevanje glavobola v skupkih je [[verapamil]], ki spada med [[zaviralec kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] <ref name=AFP2013/><ref name=EFNS/> in prepreči vstop kalcijevih ionov v celice [[gladka mišica|gladkega mišičja]], s čimer se zmanjša dilatacija žil, ki je verjetno vzrok hudega glavobola. Kalcijeve (in tudi kalijeve) kanalčke zavira tudi v [[hipotalamus]]u. Zaradi več načinov delovanja ni možno določiti posameznega mehanizma delovanja, po katerem verapamil preprečuje napade glavobola v skupkih.<ref name="#1"/> ==== Steroidi==== O dolgoročnih koristih uporabe [[steroid]]ov pri preprečevanju glavobola v skupkih je le malo dokazov.<ref name=AFP2013/> Njihova dolgotrajna uporaba je odsvetovana tudi zaradi neželenih učinkov.<ref name=mhni1/> ==== Operativni poseg==== Pri manjšem deležu bolnikov, pri katerih uporaba zdravil ni učinkovita, lahko pride v poštev stimulacija živcev.<ref name="#2"/><ref name=EU2013/> Uporabita se lahko dve metodi, [[globoka možganska stimulacija]] in stimulacija okcipitalnega živca.<ref name=AFP2013/> Podatki kažejo o učinkovitosti pri okoli 60 % bolnikov,26<ref name="#3"/> učinek pa se praviloma pojavi šele po več tednih ali mesecih.<ref name=EU2013/> Preučujejo tudi uporabo neinvazivne metode, in sicer [[transkutana električna nevrostimulacija|transkutane električne nevrostimulacije]].<ref name=EU2013/> V nekaterih primerih lahko pridejo v poštev številni drugi operativni posegi, kot sta [[rizotomija]] (prekimitev korenine živca) in [[mikrovaskularna dekompresija]] (kirurška razbremenitev možganskega živca, na katerega pritiska žila),<ref name=EU2013/> vendar so podatki o njihovih koristih omejeni oziroma pride v nekaterih primerih celo do poslabšanja.<ref name=EU2013/> ==== Drugo==== Alternativna priporočena zdravila za preprečevanje glavobola v skupkih so [[litij (zdravilo)|litij]], [[metisergid]] in [[topiramat]],<ref name=EFNS/><ref name="#4"/> vendar je zlasti za uporabo topiramata in metisergida podatkov o učinkovitosti malo.<ref name=AFP2013/><ref name=CE2010/> Malo je tudi dokazov o učinkovitosti [[tianeptin]]a, [[melatonin]]a in [[ergotamine]]a.<ref name=AFP2013/> [[Valproat]], [[sumatriptan]] in terapija s [[kisik]]om niso priporočeni za preventivno zdravljenje.<ref name=AFP2013/> Terapija z injiciranjem [[botulin]]a je izkazala le omejeni učinek.<ref name="#5"/> Dokazi o učinkovitosti [[baklofen]] in [[kapsaicin]]a niso jasni.<ref name=CE2010/> ==Epidemiologija== Glavoboli v skupkih prizadenejo okoli 0,2 % splošne populacije<ref name=Bennett2008 /> oziroma 56 do 326 na 100.000 prebivalcev.<ref>{{Cite journal|vauthors=Torelli P, Castellini P, Cucurachi L, Devetak M, Lambru G, Manzoni G |title=Cluster headache prevalence: methodological considerations. A review of the literature |journal=Acta Biomed Ateneo Parmense |volume=77 |issue=1 |pages=4–9 |year=2006 |pmid=16856701|url= http://www.actabiomedica.it/data/2006/1_2006/torelli.pdf |type= Review}}</ref> Moški so prizadeti pogosteje kot ženske (razmerje med spoloma je od 2,5 : 1 do 3,5 : 1).<ref name=Nesbitt2012 /> Pojavi se lahko v katerem koli starostnem obdobju, najpogosteje med 20. in 50. letom starosti.<ref name=Nesbitt2012 /> == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 2850 | ICD10 = {{ICD10|G|44|0|g|40}} | ICD9 = {{ICD9|339.00}},{{ICD9|339.01}},{{ICD9|339.02}}, | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000786 | eMedicineSubj = EMERG | eMedicineTopic = 229 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|article|1142459}} | MeshID = D003027 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavobol]] [[Kategorija:Bolezni neznanega vzroka]] lk8edvcwhyc543t2l16bhd2hmt7y09v 6759133 6759120 2026-10-01T09:39:30Z Marko3 1829 6759133 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Glavobol v skupkih | synonyms = glavobol v rojih, glavobol v rafalih | image = Gray778.png | caption = [[Trigeminalni živec]] | field = [[nevrologija]] | symptoms = ponavljajoč se hud [[glavobol]] na eni strani glave, solzenje, zamašen nos<ref name=Nesbitt2012/> | complications = | onset = od 20. do 40. leta starosti<ref name=AFP2013/> | duration = 15 minut do 3 ure<ref name=AFP2013/> | types = epizodični, kronični<ref name=AFP2013/> | causes = neznano<ref name=AFP2013/> | risks = [[tobačni dim]], družinska anamneza<ref name=AFP2013/> | diagnosis = na podlagi simptomov<ref name=AFP2013/> | differential = [[migrena]], [[trigeminalna nevralgija]],<ref name=AFP2013/> druge [[trigeminalna avtonomna cefalgija|trigeminalne avtonomne cefalgije]]<ref>{{cite journal|last1=Rizzoli|first1=P|last2=Mullally|first2=WJ|title=Headache.|journal=The American Journal of Medicine|date=20 September 2017|doi=10.1016/j.amjmed.2017.09.005|pmid=28939471|volume=131|issue=1|pages=17–24|doi-access=free}}</ref> | prevention = [[verapamil]], [[galkanezumab]], peroralni [[glukokortikoid]]i, [[injekcija steroidov|injekcije steroidov]], [[civamid]]<ref name="Rob2016">{{cite journal |doi=10.1111/head.12866 |pmid=27432623 |title=Treatment of Cluster Headache: The American Headache Society Evidence-Based Guidelines |journal=Headache |volume=56 |issue=7 |pages=1093–106 |year=2016 |last1=Robbins |first1=Matthew S. |last2=Starling |first2=Amaal J. |last3=Pringsheim |first3=Tamara M. |last4=Becker |first4=Werner J. |last5=Schwedt |first5=Todd J. |doi-access=free }}</ref> | treatment = [[terapija s kisikom]], [[triptan]]i<ref name=AFP2013/><ref name=Rob2016/> | medication = | prognosis = | frequency = ~ 0,1&nbsp;% v nekem trenutku<ref name="Fis2008">{{cite journal |doi=10.1111/j.1468-2982.2008.01592.x |pmid=18422717 |title=The Incidence and Prevalence of Cluster Headache: A Meta-Analysis of Population-Based Studies |journal=Cephalalgia |volume=28 |issue=6 |pages=614–8 |year=2008 |last1=Fischera |first1=M |last2=Marziniak |first2=M |last3=Gralow |first3=I |last4=Evers |first4=S |s2cid=2471915 |doi-access=free }}</ref> | deaths = }} '''Glavobol v skupkih''' (tudi '''glavobol v rojih''' ali '''glavobol v rafalih''') je hud enostranski [[glavobol]], ki se pojavi pogosto med spanjem. Spremljajo ga bolečina v [[očesna votlina|očesni votlini]], [[solzenje]] in [[smrkanje]] ter rdečica obraza. Pojavlja se periodično, lahko z več napadi dnevno in več dni zapored.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516821/glavobol?query=glavobol&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 19. 6. 2016.</ref> <!--Diagnoza iz vzroki --> Spada med tako imenovane [[primarni glavobol|primarne glavobole]] (brez pojasnjenega vzroka). Poimenov je po značilnem pojavljanju v skupinah napadov,<ref name=Nesbitt2012 /> ki povzročajo hude bolečine na eni strani glave.<ref name=IHS/> Običajno se pojavlja periodično. Med posameznimi epizodami po navadi pride do spontanih izboljšanj, vendar se pri 10–15 % prizadetih pojavljajo kronično brez vmesnih obdobij remisije.<ref name= IHS/> <!--Zdravljenje in epidemiologija --> Zdravilo, ki bi pozdravilo glavobole v skupkih, ne obstaja, lahko pa se v nekaterih primerih napadi preprečijo, akutni napadi pa lajšajo. Priporočeni obliki zdravljenja sta vdihovanje [[kisik]]a in uporaba kratkodelujočih [[triptan]]ov.<ref name=AFP2013/> Za preprečevanje se priporoča zlasti [[verapamil]]. Prehodno se lahko dajejo tudi steroidi, ki lahko tudi preprečijo nadaljnje napade, dokler druga preventivna terapija ne pokaže učinka. Pojavlja se pri okoli 0,2 % populacije,<ref name=Bennett2008>{{cite journal |vauthors=Bennett MH, French C, Schnabel A, Wasiak J, Kranke P |title=Normobaric and hyperbaric oxygen therapy for migraine and cluster headache |journal=Cochrane Database Syst Rev |volume=|issue=3 |pages=CD005219 |year=2008 |pmid=18646121 |doi=10.1002/14651858.CD005219.pub2 |type=Review}}</ref> moški so prizadeti pogosteje kot ženske (razmerje med spoloma je od 2,5 : 1 do 3,5 : 1).<ref name=Nesbitt2012 /> == Simptomi == Glavobol v skupkih je enostranski, ponavljajoč se glavobol.<ref name=Beck>{{cite journal |vauthors=Beck E, Sieber WJ, Trejo R |title=Management of cluster headache |journal=Am Fam Physician |volume=71 |issue=4 |pages=717–724 |date=2005 |pmid=15742909 |url=http://www.aafp.org/afp/2005/0215/p717.html |type=Review}}</ref><ref name="pmid16628535">{{cite journal |vauthors=Capobianco DJ, Dodick DW |title=Diagnosis and treatment of cluster headache |journal=Semin Neurol |volume=26 |issue=2 |pages=242–59 |date=April 2006 |pmid=16628535 |doi=10.1055/s-2006-939925 |type=Review}}</ref> Bolečina je običajno zelo huda, globoka, vrtajoča ali prebadajoča. Po navadi se pojavi v rednih obdobjih, ob istem času podnevi ali ponoči in pogosto zbudi bolnika. Pogosto ga spremljata solzenje in pordečitev enega očesa.<ref>Tršinar M. (2007). "Samozdravljenje glavobola". Farmacevtski vestnik 58: 45–57.</ref> Napad glavobola praviloma traja od 15 minut do treh ur,<ref name=AFP2013>{{cite journal|author=Weaver-Agostoni J|title= Cluster headache|journal= American family physician |date=15. 7. 2013|volume= 88|issue= 2|pages=122–128|pmid=23939643 |type=Review}}</ref> vendar večina (okoli 75 %) nezdravljenih napadov izzveni najkasneje v 60 minutah.<ref name=EM2009>{{cite journal|vauthors=Friedman BW, Grosberg BM |title=Diagnosis and management of the primary headache disorders in the emergency department setting|url=https://archive.org/details/sim_emergency-medicine-clinics-of-north-america_2009-02_27_1/page/71 |journal=Emergency medicine clinics of North America|date=Feb 2009|volume=27|issue=1|pages=71–87, viii|pmid=19218020|type=Review|doi=10.1016/j.emc.2008.09.005|pmc=2676687}}</ref> Bolečina se običajno pojavi nenadno, brez predhodnih znanilnih znakov, kot na primer pri [[migrena|migreni]]. V nekaterih primerih se v predelu, ki ga kasneje prizadene glavobol v skupkih, sicer pojavi predhodno zaznavanje bolečine, ki pa lahko vztraja tudi po končanem napadu ali celo do naslednjega napada.<ref>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=Marmura MJ, Pello SJ, Young WB |title=Interictal pain in cluster headache |journal=Cephalalgia |volume=30 |issue=12 |pages=1531–4 |date=2010 |pmid=20974600 |doi=10.1177/0333102410372423 }}</ref> Čeravno je glavobol v skupkih strogo enostranski, lahko redko pride do zamenjave prizadete strani med posameznimi skupki, skrajno redko pa sta v obdobju istega skupka prizadeti obe strani glave.<ref>{{primary source inline|date=January 2014}} {{cite journal |vauthors=Meyer EL, Laurell K, Artto V |title=Lateralization in cluster headache: a Nordic multicenter study |journal=J Headache Pain |volume=10 |issue=4 |pages=259–263 |date=2009 |pmid=19495933 |pmc=3451747 |doi=10.1007/s10194-009-0129-z|display-authors=etal}}</ref> Brez zdravljenja se lahko napadi pojavljajo od enkrat na dva dni do osemkrat dnevno.<ref name=IHS>{{navedi splet |url= http://www.ihs-classification.org/en/02_klassifikation/02_teil1/03.01.00_cluster.html |title= IHS Classification ICHD-II 3.1 Cluster headache |publisher= The International Headache Society |accessdate= 3. 1. 2014 |archive-date= 2013-11-03 |archive-url= https://web.archive.org/web/20131103182003/http://www.ihs-classification.org/en/02_klassifikation/02_teil1/03.01.00_cluster.html |url-status= dead }}</ref><ref name=AFP2013/> === Bolečina === Bolečina zajame le eno polovico glave (gre za enostranski glavobol), skupaj z očesno votlino na prizadeti strani, območjem nad očesom in/ali v [[sence|sencih]]. Jakost bolečine je znatno večja kot pri drugih oblikah glavobola, tudi v primerjavi s hudo migreno. Bolečino običajno opisujejo kot pekočo, zbadajočo, vrtajočo ali stiskajočo in izvira iz predela okoli očesa ali za njim.<ref name="MehtaMaloney2011">{{navedi knjigo|author1=Noshir Mehta|author2=George E. Maloney|author3=Dhirendra S. Bana|author4=Steven J. Scrivani|title=Head, Face, and Neck Pain Science, Evaluation, and Management: An Interdisciplinary Approach|url=http://books.google.com/books?id=hgzeUKoeaTcC&pg=PT199|date=20. 9. 2011|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-118-20995-0|pages=199–}}</ref> Prizadeta oseba lahko zaradi hude bolečine med napadom izkusi tudi [[samomorilnost|samomorilske misli]].<ref name=Rob2013>{{cite journal|last1=Robbins|first1=MS|title=The psychiatric comorbidities of cluster headache.|journal=Current pain and headache reports|date=2013|volume=17|issue=2|pages=313|pmid=23296640|doi=10.1007/s11916-012-0313-8}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The 5-Minute Sports Medicine Consult|date=2012|publisher=Lippincott Williams & Wilkins|isbn=9781451148121|page=87|edition=2|url=http://books.google.ca/books?id=-LOm9enAxQ8C&pg=PA87}}</ref> Glavobol v skupkih opisujejo kot eno od najbolj bolečih bolezenskih stanj.<ref>{{cite journal|last1=Matharu|first1=MS|last2=Goadsby|first2=PJ|title=Cluster headache: focus on emerging therapies.|journal=Expert Review of Neurotherapeutics|date=2004|volume=4|issue=5|pages=895–907|pmid=15853515|doi=10.1586/14737175.4.5.895}}</ref> === Drugi simptomi === Glavobol v skupkih spremlja še vsaj en od naslednjih simptomov prizadetosti [[Avtonomno živčevje|avtonomskega živčevja]]: [[ptoza]] (povešenje veke), [[mioza|zoženje zenice]], pordelost [[veznica|veznice]], solzenje, smrkanje, redkeje pa pordelost obraza, zatekanje (zlasti oteklina veke) ali potenje v predelu čela in obraza. Običajno se našteti simptomi pojavljajo na isti strani glave kot glavobol.<ref name=IHS/> Med napadom se lahko pojavijo tudi nemirnost, občutljivost na svetlobo in neprenašanje svetlobe ([[fotofobija]]) ali hrupa ([[fonofobija]]). Slabost se pojavi le redko.<ref name=Beck/> Sekundarni simptomi so lahko težave z organiziranjem misli in načrtov, telesna utrujenost, zmedenost, razdražljivost, nasilnost, [[potrtost]] in [[tesnobnost]].<ref>{{cite journal|author=Robbins MS |title=The psychiatric comorbidities of cluster headache|journal=Current pain and headache reports|date=Feb 2013|volume=17|issue=2|page=313|pmid=23296640|type= REview|doi=10.1007/s11916-012-0313-8}}</ref> Bolniki zaradi občutka pretnje novega napada glavobola v nekaterih primerih zato močno prilagajajo svoje telesne in socialne dejavnosti bolezni. Zaradi pogostnosti in hkrati nepredvidljivosti napadov se lahko izogibajo nekaterim nalogam. Vse to lahko vodi do [[Generalizirana anksiozna motnja|generalizirane anksiozne motnje]], [[panični napad|paničnih napadov]],<ref>{{cite journal |author=Robbins MS |title=The psychiatric comorbidities of cluster headache |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=17 |issue=2 |page=313 |date=2013 |pmid=23296640 |doi=10.1007/s11916-012-0313-8 |type=Review}}</ref> hudih [[depresivna motnja|depresivnih motenj]]<ref>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=Liang JF, Chen YT, Fuh JL |title=Cluster headache is associated with an increased risk of depression: a nationwide population-based cohort study |journal=Cephalalgia |volume=33 |issue=3 |pages=182–9 |date=2013 |pmid=23212294 |doi=10.1177/0333102412469738|display-authors=etal}}</ref> ter socialnega umika in osamitve.<ref>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=Jensen RM, Lyngberg A, Jensen RH |title=Burden of cluster headache |journal=Cephalalgia |volume=27 |issue=6 |pages=535–41 |date=June 2007 |pmid=17459083 |doi=10.1111/j.1468-2982.2007.01330.x }}</ref> === Ponavljanje === Glavobol v skupkih se običajno pojavlja vedno ob istem času, najpogosteje ponoči ali zjutraj. Če se pojavljajo med spanjem, lahko bolnika prebudijo. Pojavljanje lahko kaže tudi cirkaanualno periodičnost, kar pomeni, da se lahko glavoboli pojavljajo po določenem vzorcu skozi leto. Napadi so na primer lahko pogostejši v času enakonočij in solsticijev. Pri drugih bolnikih pa so lahko povsem nepredvidljivi, brez vsakršne periodičnosti. Zaradi opisanih značilnosti je morda za patofiziologijo glavobolov v skupkih pomembna motnja v delovanju [[hipotalamus]]a, ki nadzira »biološko uro« in [[cirkadiani ritem]].<ref>{{cite journal |author=Pringsheim T |title=Cluster headache: evidence for a disorder of circadian rhythm and hypothalamic function |url=https://archive.org/details/sim_canadian-journal-of-neurological-sciences_2002-02_29_1/page/33 |journal=Can J Neurol Sci |volume=29 |issue=1 |pages=33–40 |date=February 2002 |pmid=11858532|type= Review}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Dodick DW, Eross EJ, Parish JM, Silber M |title=Clinical, anatomical, and physiologic relationship between sleep and headache |url=https://archive.org/details/sim_headache_2003-03_43_3/page/282 |journal=Headache |volume=43 |issue=3 |pages=282–92 |date=March 2003 |pmid=12603650 |doi=10.1046/j.1526-4610.2003.03055.x }}</ref> == Vzroki == {| class="wikitable floatright" |- | [[Slika:PET1.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:PET2.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:PET3.jpg|center|150x150px]] |- | colspan="3" style="text-align:center;"| ''Slikanje s [[pozitronska izsevna računalniška tomografija|pozintronsko izsevno računalniško tomografijo]] (PET) kaže aktivirane predele v možganih med napadom.'' |- | [[Slika:VBM1.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:VBM2.jpg|center|150x150px]] || [[Slika:VBM3.jpg|center|150x150px]] |- | colspan="3" style="text-align:center;"| ''Morfometrija kaže možganske predele s strukturnimi spremembami (večji delež sive možganovine v predelu hipotalamusa).'' |} Vzroki glavobolov v skupkih niso dokončno pojasnjeni.<ref name=Pinessi2005>{{cite journal |vauthors=Pinessi L, Rainero I, Rivoiro C, Rubino E, Gallone S |title=Genetics of cluster headache: an update |journal=J Headache Pain |volume=6 |issue=4 |pages=234–236 |date=2005 |pmid=16362673 |pmc=3452030 |doi=10.1007/s10194-005-0194-x|type= Review}}</ref> === Genetika === Glavoboli v skupkih se v redkih primerih pojavljajo v družini; dovzetnost se deduje po [[Avtosomno dominantno dedovanje|avtosomno dominantnem dedovalnem vzorcu]].<ref name=Pinessi2005 /> Oseba s sorodnikom v prvem kolenu z boleznijo ima 14- do 48-krat večje tveganje za pojav bolezni.<ref name=Nesbitt2012>{{cite journal|vauthors=Nesbitt AD, Goadsby PJ |title=Cluster headache|journal=BMJ (Clinical research ed.)|date=11. 4. 2012|volume=344|pages=e2407|pmid=22496300 |type=Review|doi=10.1136/bmj.e2407}}</ref> Po ocenah ima 1,9 do 20 % bolnikov z glavobolom v skupkih nekoga v družini, ki prav tako boleha za boleznijo. Vendar pa gentski dejavniki, ki potencialno vplivajo na pojav bolezni, zahtevajo nadaljnje raziskave, saj so trenutno razpoložljivi dokazi omejeni.<ref name=Pinessi2005 /> === Kajenje === Okoli 65 % ljudi z glavobolom v skupkih je trenutnih ali bivših kadilcev.<ref name=Nesbitt2012 /> Prenehanje s kajenjem ne izboljša bolezni, hkrati se pa bolezen pojavlja tudi pri ljudeh, ki niso nikoli kadili, tudi pri otrocih. Kajenje je zato manj verjeten vzrok.<ref name=Nesbitt2012 /> Verjetno so ljudje, pri katerih se pojavlja glavobol v skupkih, bolj dovzetni za kajenje in nekatere druge prvine življenjskega sloga.<ref name="pmid18474191">{{cite journal |vauthors=Schürks M, Diener HC |title=Cluster headache and lifestyle habits |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=12 |issue=2 |pages=115–121 |date=2008 |pmid=18474191 |type=Review |doi=10.1007/s11916-008-0022-5}}</ref> ===Hipotalamus=== Nekatere teorije zagovarjajo, da so glavoboli v skupkih posledica motnje v delovanju [[hipotalamus]]a. Temu potrjuje dejstvo, da se pogosto pojavljajo ob istem času v dnevu in v določenih obdobjih v letu. Hipotalamus ima namreč pomembno vlogo pri uravnavanju človekove »biološke ure« oziroma [[cirkadiani ritem|cirkadianega ritma]]. Slikanje s [[pozitronska izsevna računalniška tomografija|pozintronsko izsevno računalniško tomografijo]] (PET) pokaže, kateri predeli možganov so aktivirani v času napada glavobola v skupkih. Aktivirani predeli so obarvani rumeno-oranžno (glej zgornje slike v preglednici na desni). Aktivirano je področje v sredini možganov, kar kažejo vse tri slike (pogled iz različnih smeri). Spodnje tri slike prikazujejo strukturne spremembe v možganih pri bolniku z glavoboli v skupkih v primerjavi z osebo brez bolezni. Razlikuje se le del hipotalamusa.<ref>{{cite journal |vauthors=DaSilva AF, Goadsby PJ, Borsook D |title=Cluster headache: a review of neuroimaging findings |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=11 |issue=2 |pages=131–136 |date=2007 |pmid=17367592|type= Review |doi=10.1007/s11916-007-0010-1}}</ref> ==Patofiziologija == V preteklosti so glavobol v skupkih prištevali med tako imenovane žilne glavobole, ki jih povzroči razširitev žil ([[vazodilatacija]]). Razširjene žile naj bi po tej razlagi pritiskale na [[trivejni živec]]. Ta teorija sicer razloži nastanek bolečine, ne podaja pa razlage o pravem vzroku nastanka glavobola. Patofiziologija glavobola v skupkih ni dokončno znana in je še vedno predmet raziskav in debat.<ref>{{cite journal |author=Goadsby PJ |title=The vascular theory of migraine--a great story wrecked by the facts |journal=Brain |volume=132 |issue=Pt 1 |pages=6–7 |date=2009 |pmid=19098031 |doi=10.1093/brain/awn321 |url=http://brain.oxfordjournals.org/content/132/1/6.long| type= Review}}</ref> ==Diagnoza== Bolniki z glavoboli v skupkih so pogosto napačno diagnosticirani in posledično neustrezno zdravljeni ali pa ostanejo celo nediagnosticirani več let. Pogosto se bolezen zamenjuje s [[sinuzitis]]om<ref name=Tfelt-Hansen2012/>, migreno, glavobolom v skupkih podobnim stanjem (ki se običajno opredelijo kot sekundarni glavoboli<ref name=IHS/>), drugimi oblikami primarnih ali celo sekundarnih glavobolov.<ref name=Vliet>{{primary source inline|date=januar 2014}} {{cite journal |vauthors=van Vliet JA, Eekers PJ, Haan J, Ferrari MD |title=Features involved in the diagnostic delay of cluster headache |journal=J. Neurol. Neurosurg. Psychiatr. |volume=74 |issue=8 |pages=1123–5 |date=August 2003 |pmid=12876249 |pmc=1738593 |laysource= World Headache Alliance |layurl= http://www.w-h-a.org/index.cfm?spKey=archive&spId=C1F77F34-0C77-F112-299D7D175F16EE2E&highlight=cluster%20headaccce |laydate= 21. 8. 2003 |doi=10.1136/jnnp.74.8.1123}}</ref> Do nepravilnih diagnoz pride zlasti, ker bolniki navajajo tudi težave z vratom, zobmi, čeljustmi ali [[obnosna votlina|obnosnimi votlinami]] in so zato po nepotrebnem napoteni k specialistom, kot so [[otorinolaringolog]]i (zlasti zaradi preiskav obnosnih votlin), [[zobozdravnik]]i, [[kiropraktik]]i, pa tudi [[psihiater|psihiatri]] in [[psiholog]]i.<ref name=Flanders>{{primary source inline|date=2014}} {{cite journal |vauthors=Van Alboom E, Louis P, Van Zandijcke M, Crevits L, Vakaet A, Paemeleire K |title=Diagnostic and therapeutic trajectory of cluster headache patients in Flanders |journal=Acta Neurol Belg |volume=109 |issue=1 |pages=10–17 |date=2009 |pmid=19402567 }}</ref> V Evropi in ZDA traja v poprečju sedem let, da bolniku postavijo ustrezno diagnozo.<ref name=Tfelt-Hansen2012>{{cite journal|vauthors=Tfelt-Hansen PC, Jensen RH |title=Management of cluster headache |journal= CNS Drugs|date=1. 7. 2012|volume= 26|issue= 7|pages= 571–580|pmid= 22650381 |type=Review |doi=10.2165/11632850-000000000-00000}}</ref> Ker potrditveni test ne obstaja, je zdravniku pri postavljanju diferencialne diagnoze v veliko pomoč pogovor z zdravnikom ter tako prejeta [[anamneza]]. Pri ugotavljanju vzorca, jakosti in trajanja pojavljanja glavobola lahko pomaga bolnikov dnevnik, v katerem spremlja svoje napade. Pri razpoznavi vrste glavobola so v pomoč tudi podatki o tehnikah, ki jih bolnik uporablja za lajšanje bolezni. Za postavitev prave diagnoze mora zdravnik poznati pogostnost pojavljanja glavobola ter njegovo jakost in trajanje.<ref>{{navedi splet |url= http://www.nps.org.au/__data/assets/pdf_file/0010/160003/NPS_Headache_Diary_0612.pdf |format= PDF |title= Headache diary: helping you manage your headache |publisher= NPS.org.au |accessdate= 2. 1. 2014}}</ref> Dodatna ovira pri začetnem ugotavljanju diagnoze je tudi dejstvo, da bolnik v začetku pride do zdravstvenega delavca, ki nima veliko izkušenj z diagnosticiranjem tako redke in kompleksne bolezni.<ref>{{cite journal |vauthors=Friedman BW, Grosberg BM |title=Diagnosis and management of the primary headache disorders in the emergency department setting |url=https://archive.org/details/sim_emergency-medicine-clinics-of-north-america_2009-02_27_1/page/71 |journal=Emerg. Med. Clin. North Am. |volume=27 |issue=1 |pages=71–87, viii |date=2009 |pmid=19218020 |pmc=2676687 |doi=10.1016/j.emc.2008.09.005 |type= Review}}</ref> Vendar pa napadi glavobolov v skupkih ne predstavljajo življenjsko ogrožajočega stanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/000786.htm |title=Cluster headache |publisher=MedlinePlus Medical Encyclopedia |date=2012-11-02 |accessdate=5. 4. 2014}}</ref> == Preprečevanje == Preventivne oblike zdravljenja se uporabljajo z namenom zmanjšanja pogostnosti oziroma popolne preprečitve napadov glavobola v skupkih.<ref name=Beck /> ===Verapamil=== [[Zdravilo izbora]] za preprečevanje glavobola v skupkih je [[verapamil]], ki spada med [[zaviralec kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] <ref name=AFP2013/><ref name=EFNS>{{cite journal|vauthors=May A, Leone M, Afra J |title=EFNS guidelines on the treatment of cluster headache and other trigeminal-autonomic cephalalgias |journal=Eur J Neurol |volume=13 |issue=10 |pages=1066–1077 |date=2006 |pmid=16987158 |doi=10.1111/j.1468-1331.2006.01566.x |url=http://www.efns.org/files/guideline_49.pdf |display-authors=etal |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080307075912/http://www.efns.org/files/guideline_49.pdf |archivedate=7. 3. 2008 }}</ref> in prepreči vstop kalcijevih ionov v celice [[gladka mišica|gladkega mišičja]], s čimer se zmanjša dilatacija žil, ki je verjetno vzrok hudega glavobola. Kalcijeve (in tudi kalijeve) kanalčke zavira tudi v [[hipotalamus]]u. Zaradi več načinov delovanja ni možno določiti posameznega mehanizma delovanja, po katerem verapamil preprečuje napade glavobola v skupkih.<ref name="#1">http://www.medicinesresources.nhs.uk/GetDocument.aspx?pageId=505866, vpogled: 24. 6. 2016.</ref> ===Steroidi=== O dolgoročnih koristih uporabe [[steroid]]ov pri preprečevanju glavobola v skupkih je le malo dokazov,<ref name=AFP2013/> lahko se pa uporablja kratkoročno, preden začnejo delovati druga zdravila, saj učinek steroidov nastopi že v roku treh dni.<ref name=AFP2013/> Po 8- do 10-dnevnem zdravljenj se njihova uporaba običajno ukine.<ref name=Beck/> ===Operativni poseg=== Pri manjšem deležu bolnikov, pri katerih uporaba zdravil ni učinkovita, lahko pride v poštev stimulacija živcev.<ref name="#2">{{cite journal|vauthors=Magis D, Schoenen J |title=Peripheral nerve stimulation in chronic cluster headache|journal=Progress in neurological surgery|year=2011|volume=24|pages=126–132|pmid=21422783|type= Review|doi=10.1159/000323045}}</ref><ref name=EU2013>{{cite journal|vauthors=Martelletti P, Jensen RH, Antal A|title=Neuromodulation of chronic headaches: position statement from the European Headache Federation|journal=The journal of headache and pain|date=Oct 21, 2013|volume=14|issue=1|page=86|pmid=24144382|url=http://www.thejournalofheadacheandpain.com/content/14/1/86|doi=10.1186/1129-2377-14-86|display-authors=etal|archive-date=2016-01-28|access-date=2016-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160128205955/http://www.thejournalofheadacheandpain.com/content/14/1/86/|url-status=dead}}</ref> Uporabita se lahko dve metodi, [[globoka možganska stimulacija]] in stimulacija okcipitalnega živca.<ref name=AFP2013/> Podatki kažejo o učinkovitosti pri okoli 60 % bolnikov,26<ref name="#3">{{cite journal |vauthors=Bartsch T, Paemeleire K, Goadsby PJ |title=Neurostimulation approaches to primary headache disorders |journal=Curr. Opin. Neurol|volume=22 |issue=3 |pages=262–8 |date=June 2009 |pmid=19434793 |type=Review |doi=10.1097/wco.0b013e32832ae61e}}</ref> učinek pa se praviloma pojavi šele po več tednih ali mesecih.<ref name=EU2013/> Preučujejo tudi uporabo neinvazivne metode, in sicer [[transkutana električna nevrostimulacija|transkutane električne nevrostimulacije]].<ref name=EU2013/> V nekaterih primerih lahko pridejo v poštev številni drugi operativni posegi, kot sta [[rizotomija]] (prekimitev korenine živca) in [[mikrovaskularna dekompresija]] (kirurška razbremenitev možganskega živca, na katerega pritiska žila),<ref name=EU2013/> vendar so podatki o njihovih koristih omejeni oziroma pride v nekaterih primerih celo do poslabšanja.<ref name=EU2013/> ===Drugo=== Alternativna priporočena zdravila za preprečevanje glavobola v skupkih so [[litij (zdravilo)|litij]], [[metisergid]] in [[topiramat]],<ref name=EFNS/><ref name="#4">{{cite journal|author=Evers S|title=Pharmacotherapy of cluster headache|journal=Expert opinion on pharmacotherapy|date=Sep 2010|volume=11|issue=13|pages=2121–7|pmid=20569084 |type=Review|doi=10.1517/14656566.2010.496454}}</ref> vendar je zlasti za uporabo topiramata in metisergida podatkov o učinkovitosti malo.<ref name=AFP2013/><ref name=CE2010>{{cite journal|author=Matharu M|title=Cluster headache|journal=Clinical evidence|date=Feb 9, 2010|volume=2010|pmid=21718584|type= Review|pmc=2907610}}</ref> Malo je tudi dokazov o učinkovitosti [[tianeptin]]a, [[melatonin]]a in [[ergotamine]]a.<ref name=AFP2013/> [[Valproat]], [[sumatriptan]] in terapija s [[kisik]]om niso priporočeni za preventivno zdravljenje.<ref name=AFP2013/> Terapija z injiciranjem [[botulin]]a je izkazala le omejeni učinek.<ref name="#5">{{cite journal|vauthors=Ailani J, Young WB |title=The role of nerve blocks and botulinum toxin injections in the management of cluster headaches|journal=Current pain and headache reports|date=Apr 2009|volume=13|issue=2|pages=164–7|pmid=19272284|type= Review|doi=10.1007/s11916-009-0028-7}}</ref> Dokazi o učinkovitosti [[baklofen]]a in [[kapsaicin]]a niso jasni.<ref name=CE2010/> == Zdravljenje == Zdravljenje glavobola v skupkih zajema tri strategije:<ref name=Nal2012>{{navedi knjigo|author1=Nalini Vadivelu |author2=Alan David Kaye |author3=Jack M. Berger |title=Essentials of palliative care|publisher=Springer|location=New York, NY|isbn=9781461451648|page=335|url=http://books.google.ca/books?id=hGBSe3r_VDUC&pg=PA335}}</ref><ref name=mhni>http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-treatment-update {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160609234654/http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-treatment-update |date=2016-06-09 }}, vpogled: 24. 6. 2016.</ref> * prekinitveno zdravljenje – z namenom hitre, učinkovite in zanesljive prekinitve napada glavobola; * premostitveno zdravljenje – kratkotrajna preventivna terapija v obdobju od diagnoze do nastopa učinka pravega preprečevalnega zdravljenja; * preprečevalno zdravljenje – terapija s ciljem preprečiti nadaljnje napade oziroma vsaj zmanjšati njihovo pogostnost, jakost in trajanje. === Prekinitveno zdravljenje === Za akutno zdravljenje glavobola v skupkih se uporabljajo zdravila iz skupine [[triptan]]ov in inhaliranje kisika,<ref name=AFP2013/> vendar pa se uporabljajo na splošno premalokrat, saj bolniki pogosto niso ustrezno diagnosticirani.<ref name=Beck/> V obdobju napadov glavobola v skupkih je priporočeno, da se bolnik izogiba uživanju [[alkohola]], uporabi [[nitroglicerin]]a ter dremežem tekom dneva.<ref name=EM2009/> ==== Kisik ==== Zdravljenje s kisikom lahko oblaži akuten napad glavobola, ni pa učinkovito pri preprečevanju nadaljnjih epizod.<ref name=AFP2013/> Običajno bolnik prejema kisik preko obrazne maske, in sicer 12 do 15 litrov na minuto v trajanju povprečno 12 do 15 minut.<ref name=AFP2013/> V prvih 15 minutah pride do izboljšanja pri okoli 70 % pacientov.<ref name=EM2009/> ==== Triptani ==== Druga priporočena oblika zdravljenja akutnega napada glavobola v skupkih je [[subkutana pot uporabe|subkutana]] ali [[intranazalna pot uporabe|intranazalna]] uporaba [[sumatriptan]]a, zdravila iz skupine triptanov.<ref name=EFNS/> Poleg sumatriptana je tudi [[zolmitriptan]] izkazal učinkovitost pri lajšanju simptomov med akutnim napadom, vendar je prvi učinkovitejši.<ref name=Law2013>{{cite journal|vauthors=Law S, Derry S, Moore RA |title=Triptans for acute cluster headache|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=17. 6. 2013|volume=7|pages=CD008042|pmid=24353996|type= Review|doi=10.1002/14651858.cd008042.pub3}}</ref> Zaradi [[vazokonstrikcija|vazokonstriktivnih]] neželenih učinkov triptanov je njihova uporaba pri bolnikih z [[ishemična bolezen srca|ishemično boleznijo srca]] kontraindicirana.<ref name=AFP2013/> ==== Opioidi ==== Uporaba [[opioidni analgetik|opioidnih analgetikov]] za lajšanje akutnega napada glavobola v skupkih ni priporočljiva,<ref name=Pae2008/> saj lahko pride celo do poslabšanja glavobola.<ref>{{cite journal |vauthors=Johnson JL, Hutchinson MR, Williams DB, Rolan P |title=Medication-overuse headache and opioid-induced hyperalgesia: a review of mechanisms, a neuroimmune hypothesis and a novel approach to treatment |journal=Cephalalgia |volume=33 |issue=1 |pages=52–64 |date=2013 |pmid=23144180 |doi=10.1177/0333102412467512 |type=Review}}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Watkins LR, Hutchinson MR, Rice KC, Maier SF |title=The "toll" of opioid-induced glial activation: improving the clinical efficacy of opioids by targeting glia |journal=Trends Pharmacol. Sci. |volume=30 |issue=11 |pages=581–591 |date=2009 |pmid=19762094 |pmc=2783351 |doi=10.1016/j.tips.2009.08.002 |type=Review}}</ref> Dolgotrajna uporaba opioidov je tudi povezana z [[zasvojenost]]jo in [[odtegnitveni sindrom|odtegnitvenim sindromom]] ob prekinitvi uporabe.<ref>{{cite journal |vauthors=Saper JR, Da Silva AN |title=Medication overuse headache: history, features, prevention and management strategies |journal=CNS Drugs |volume=27 |issue=11 |pages=867–877 |date=2013 |pmid=23925669 |doi=10.1007/s40263-013-0081-y}}</ref> Nadalje lahko njihova uporaba pri bolnikih s hudimi glavoboli oteži diferencialno diagnozo in povzroči posledično neustrezno zdravljenje.<ref name=Pae2008>{{cite journal |vauthors=Paemeleire K, Evers S, Goadsby PJ |title=Medication-overuse headache in patients with cluster headache |journal=Curr Pain Headache Rep |volume=12 |issue=2 |pages=122–127 |date=2008 |pmid=18474192 |doi=10.1007/s11916-008-0023-4}}</ref> ==== Drugo ==== Uporabljajo se tudi vazokonstrikcijski [[alkaloid rženih rožičkov|alkaloidi rženih rožičkov]],<ref name=EM2009/> vendar njihov učinek pri akutnih napadih ni dobro preučen.<ref name=Law2013/> Podkožna uporaba [[oktreotid]]a je izkazala večjo učinkovitost pri lajšanju akutnega napada glavobola v primerjavi s placebom.<ref>{{cite journal|last1=Matharu|first1=M|title=Cluster headache.|journal=Clinical evidence|date=9. 2. 2010|volume=2010|pmid=21718584|pmc=2907610}}</ref> === Premostitveno zdravljenje === Premostitveno zdravljenje, ki je kratkotrajno in omogoči preprečevanje novih napadov v obdobju, dokler ne nastopi učinek pravega preprečevalnega zdravljenja. Uvede se hkrati s preventivnimi zdravili, vendar učinek premostitvenega zdravila nastopi veliko hitreje. Najučinkovitejši v premostitveni terapiji so [[steroid]]i, na primer [[prednizon]] ali [[deksametazon]].<ref name=mhni1>http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-headache-treatment-update/transitional-therapy-cluster {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160616070136/http://www.mhni.com/headache-pain-faq/cluster-headaches/cluster-headache-treatment-update/transitional-therapy-cluster |date=2016-06-16 }}, vpogled: 24. 6. 2016.</ref> Njihov učinek nastopi že v roku 24 ur<ref name=mhni1/> treh dni.<ref name=AFP2013/> Po 8- do 10-dnevnem zdravljenj se njihova uporaba običajno ukine.<ref name=Beck/> === Preprečevalno zdravljenje === Preventivne oblike zdravljenja se uporabljajo z namenom zmanjšanja pogostnosti, jakosti in trajanja oziroma popolne preprečitve napadov glavobola v skupkih.<ref name=Beck /><ref name=mhni/> ==== Verapamil==== [[Zdravilo izbora]] za preprečevanje glavobola v skupkih je [[verapamil]], ki spada med [[zaviralec kalcijevih kanalčkov|zaviralce kalcijevih kanalčkov]] <ref name=AFP2013/><ref name=EFNS/> in prepreči vstop kalcijevih ionov v celice [[gladka mišica|gladkega mišičja]], s čimer se zmanjša dilatacija žil, ki je verjetno vzrok hudega glavobola. Kalcijeve (in tudi kalijeve) kanalčke zavira tudi v [[hipotalamus]]u. Zaradi več načinov delovanja ni možno določiti posameznega mehanizma delovanja, po katerem verapamil preprečuje napade glavobola v skupkih.<ref name="#1"/> ==== Steroidi==== O dolgoročnih koristih uporabe [[steroid]]ov pri preprečevanju glavobola v skupkih je le malo dokazov.<ref name=AFP2013/> Njihova dolgotrajna uporaba je odsvetovana tudi zaradi neželenih učinkov.<ref name=mhni1/> ==== Operativni poseg==== Pri manjšem deležu bolnikov, pri katerih uporaba zdravil ni učinkovita, lahko pride v poštev stimulacija živcev.<ref name="#2"/><ref name=EU2013/> Uporabita se lahko dve metodi, [[globoka možganska stimulacija]] in stimulacija okcipitalnega živca.<ref name=AFP2013/> Podatki kažejo o učinkovitosti pri okoli 60 % bolnikov,26<ref name="#3"/> učinek pa se praviloma pojavi šele po več tednih ali mesecih.<ref name=EU2013/> Preučujejo tudi uporabo neinvazivne metode, in sicer [[transkutana električna nevrostimulacija|transkutane električne nevrostimulacije]].<ref name=EU2013/> V nekaterih primerih lahko pridejo v poštev številni drugi operativni posegi, kot sta [[rizotomija]] (prekimitev korenine živca) in [[mikrovaskularna dekompresija]] (kirurška razbremenitev možganskega živca, na katerega pritiska žila),<ref name=EU2013/> vendar so podatki o njihovih koristih omejeni oziroma pride v nekaterih primerih celo do poslabšanja.<ref name=EU2013/> ==== Drugo==== Alternativna priporočena zdravila za preprečevanje glavobola v skupkih so [[litij (zdravilo)|litij]], [[metisergid]] in [[topiramat]],<ref name=EFNS/><ref name="#4"/> vendar je zlasti za uporabo topiramata in metisergida podatkov o učinkovitosti malo.<ref name=AFP2013/><ref name=CE2010/> Malo je tudi dokazov o učinkovitosti [[tianeptin]]a, [[melatonin]]a in [[ergotamine]]a.<ref name=AFP2013/> [[Valproat]], [[sumatriptan]] in terapija s [[kisik]]om niso priporočeni za preventivno zdravljenje.<ref name=AFP2013/> Terapija z injiciranjem [[botulin]]a je izkazala le omejeni učinek.<ref name="#5"/> Dokazi o učinkovitosti [[baklofen]] in [[kapsaicin]]a niso jasni.<ref name=CE2010/> ==Epidemiologija== Glavoboli v skupkih prizadenejo okoli 0,2 % splošne populacije<ref name=Bennett2008 /> oziroma 56 do 326 na 100.000 prebivalcev.<ref>{{Cite journal|vauthors=Torelli P, Castellini P, Cucurachi L, Devetak M, Lambru G, Manzoni G |title=Cluster headache prevalence: methodological considerations. A review of the literature |journal=Acta Biomed Ateneo Parmense |volume=77 |issue=1 |pages=4–9 |year=2006 |pmid=16856701|url= http://www.actabiomedica.it/data/2006/1_2006/torelli.pdf |type= Review}}</ref> Moški so prizadeti pogosteje kot ženske (razmerje med spoloma je od 2,5 : 1 do 3,5 : 1).<ref name=Nesbitt2012 /> Pojavi se lahko v katerem koli starostnem obdobju, najpogosteje med 20. in 50. letom starosti.<ref name=Nesbitt2012 /> == Sklici == {{sklici}} {{Medical resources | DiseasesDB = 2850 | ICD10 = {{ICD10|G|44|0|g|40}} | ICD9 = {{ICD9|339.00}},{{ICD9|339.01}},{{ICD9|339.02}}, | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000786 | eMedicineSubj = EMERG | eMedicineTopic = 229 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|article|1142459}} | MeshID = D003027 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavobol]] [[Kategorija:Bolezni neznanega vzroka]] m57f7k3w2e7zws7mqs2zv0cu6ukhrka 0 426275 6758736 6755666 2026-09-30T15:02:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758736 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen | Name = Nespečnost | Image = | Caption = | Field = [[psihiatrija]] | pronounce = | DiseasesDB = 26877 | ICD10 = {{ICD10|F|51|0|f|50}}, {{ICD10|G|47|0|g|40}} | ICD9 = {{ICD9|307.42}}, {{ICD9|307.41}}, {{ICD9|327.0}}, {{ICD9|780.51}}, {{ICD9|780.52}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = 000805 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 2698 | MeshID = D007319 }} '''Nespéčnost''', tudi '''agripnija''', '''asomnija''', '''insomnija''', je psihofiziološka [[motnja spanja]], pri kateri prizadeti ne more zaspati ali normalno spati.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5528962/nespecnost?query=nespe%C4%8Dnost&SearchIn=All. Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 11. 2016.</ref><ref name=NIH2011Ov>{{navedi splet|title=What Is Insomnia?|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/inso#|website=NHLBI|accessdate=9. 6. 2016|date=13. 12. 2011}}</ref><ref name=Pun2012>{{Cite journal | last1 = Golub | first1 = R. M. | title = Insomnia | url = https://archive.org/details/sim_jama_2012-06-27_307_24/page/2653 | doi = 10.1001/jama.2012.6219 | journal = JAMA: The Journal of the American Medical Association | volume = 307 | issue = 24 | pages = 2653–2653 | year = 2012 | pmid =22735439 | pmc = }}</ref><ref name=Th2007>{{Cite journal | last1 = Roth | first1 = T. | title = Insomnia: Definition, prevalence, etiology, and consequences | journal = Journal of Clinical Sleep Medicine | volume = 3 | issue = 5 Suppl | pages = S7–10 | year = 2007 | pmid = 17824495 | pmc = 1978319}}</ref> Povzroči lahko težave pri koncentriranju in učenju, poveča pa lahko tudi tveganje za nesrečo v cestnem prometu. Lahko je kratkotrajna in traja nekaj dni ali tednov, lahko pa je tudi dolgotrajna, če traja več kot en mesec.<ref name=NIH2011Ov/> Gre za resno motnjo, ki je povezana z znižano kakovostjo življenja posameznika, povečanim tveganjem za duševne motnje in druge zdravstvene težave ter pomembnim negativnim tveganjem za [[imunski sistem]].<ref name=Stukovic>Štukovič V., Dolenc Grošelj L. Nefarmakološki pristopi pri obravnavi kronične nespečnosti. Zdrav Vestn 2013; 82: 316–325.</ref> <!-- Vzroki in diagnoza --> Nespečnost se lahko pojavi neodvisno ali pa kot posledica drugih zdravstvenih težav.<ref name=NIH2011Ca>{{navedi splet|title=What Causes Insomnia?|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/inso/causes|website=NHLBI|accessdate=9. 8. 2016|date=13. 12. 2011}}</ref> Povzročajo jo lahko [[duševni stres]], [[kronična bolečina]], [[srčno popuščanje]], [[hipertiroidizem]], [[zgaga]], [[sindrom nemirnih nog]], [[menopavza]], uporaba določenih zdravil in drugih snovi, kot so [[kofein]], [[nikotin]] in [[alkohol]].<ref name=NIH2011Ca/><ref name=WHO2009>{{navedi splet|url= http://www.who.int/selection_medicines/committees/expert/17/application/Section24_GAD.pdf |title=Dyssomnias |accessdate=2009-01-25 |format=PDF |publisher=WHO |pages=7–11}}</ref> Dejavnika tveganja za pojav nespečnosti sta tudi delo v nočnih izmenah in [[nočna apneja]].<ref name=Th2007/> Diagnoza temelji na poznavanju spalnih navad ter preiskavah, s katerimi ugotavljajo morebiten vzrok.<!-- <ref name=NIH2011Diag/> --> Pri diagnozi motenj spanja lahko pomaga tudi tako imenovana spalna študija.<ref name=NIH2011Diag>{{navedi splet|title=How Is Insomnia Diagnosed?|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/inso/diagnosis|website=NHLBI|accessdate=9. 8. 2016|date=13. 12. 2011}}</ref> <!-- Zdravljenje --> Prvi ukrep pri zdravljenju nespečnosti sta običajno upoštevanje spalne higiene in spremembe v življenjskem slogu.<ref name=Wil2008>{{cite journal|last1=Wilson|first1=JF|title=In the clinic. Insomnia.|journal=Annals of internal medicine|date=1. 1. 2008|volume=148|issue=1|pages=ITC13-1-ITC13-16|doi=10.7326/0003-4819-148-1-200801010-01001|pmid=18166757}}</ref><ref name=NIH2011Tx>{{navedi splet|title=How Is Insomnia Treated?|url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/health-topics/topics/inso/treatment|website=NHLBI|accessdate=9. 8. 2016|date=13. 12. 2011}}</ref> Dobra spalna higiena pomeni odhajanje k nočnemu počitku ob isti uri, izpostavljenost sončni svetlobi in opravljanje telesnih dejavnosti tekom dneva ter spanje v temnem in tihem prostoru.<ref name=Wil2008/> Dodatno lahko pomaga [[kognitivna vedenjska terapija]].<ref name=AC2016>{{cite journal|last1=Qaseem|first1=A|last2=Kansagara|first2=D|last3=Forciea|first3=MA|last4=Cooke|first4=M|last5=Denberg|first5=TD|last6=Clinical Guidelines Committee of the American College of|first6=Physicians|title=Management of Chronic Insomnia Disorder in Adults: A Clinical Practice Guideline From the American College of Physicians.|journal=Annals of Internal Medicine|date=3. 5. 2016|pmid=27136449|doi=10.7326/M15-2175}}</ref><ref name=Tra2015>{{cite journal|last1=Trauer|first1=James M.|last2=Qian|first2=Mary Y.|last3=Doyle|first3=Joseph S.|last4=W. Rajaratnam|first4=Shantha M.|last5=Cunnington|first5=David|title=Cognitive Behavioral Therapy for Chronic Insomnia|journal=Annals of Internal Medicine|date=9. 6. 2015|doi=10.7326/M14-2841|pmid=26054060|volume=163|pages=191–204}}</ref> Pri nespečnosti so lahko učinkovita tudi uspavala, vendar so povezana s pogostejšimi poškodbami ter pojavom [[demenca|demence]] in [[Odvisnost od substanc|odvisnosti]].<ref name=NIH2011Tx/><ref name=AC2016/> Odsvetuje se dolgotrajna uporaba zdravil, ki presega štiri ali pet tednov.<ref name=AC2016/> Učinkovitost in varnost ukrepov alternativne medicine nista potrjeni.<ref name=NIH2011Tx/><ref name=AC2016/> <!-- Epidemiologija in zgodovina--> Nespečnost je najpogostejša motnja spanja<ref>Dolenc Grošelj L., Mlinarič A. Nespečnost. Farmakon št. 27, december 2007. </ref> in v enem letu prizadene po ocenah 10 do 30 % odraslega prebivalstva.<ref name=Th2007/><ref name=WHO2009/><ref name=Tas2015>{{navedi knjigo|last1=Tasman|first1=Allan|last2=Kay|first2=Jerald|last3=Lieberman|first3=Jeffrey A.|last4=First|first4=Michael B.|last5=Riba|first5=Michelle|title=Psychiatry, 2 Volume Set|date=2015|publisher=John Wiley & Sons|isbn=9781118753361|page=4253|edition=4|url=https://books.google.ca/books?id=l2KRBgAAQBAJ&pg=PT4253|language=en}}</ref> Pri okoli 6 % prebivalstva se nespečnost pojavlja neodvisno od drugih težav in traja več kot en mesec.<ref name=Th2007/> Starostniki pogosteje trpijo za nespečnostjo v primerjavi z mladimi ljudmi,<ref name=Wil2008/> ženske pa so prizadete pogosteje kot moški.<ref name=WHO2009/> Nespečnost kot zdravstvena težava je poznana že zelo dolgo, opisali so jo že v [[antična Grčija|antični Grčiji]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Attarian|first1=Hrayr P.|title=Clinical Handbook of Insomnia|date=2003|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=9781592596621|page=Chapter 1|url=https://books.google.ca/books?id=Fx-sBAAAQBAJ&pg=PT20|language=en}}</ref> ==Razvrščanje == ===Merila po DSM-5=== Glede na [[DSM-5]] (''Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders'', Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj) so merila za opredelitev nespečnosti naslednja:<ref>"Sleep Wake Disorders ." Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-5. 5. izdaja. Washington, D.C.: American Psychiatric Association, 2013.</ref> Bolnik se pritožuje oziroma izraža nezadovoljstvo s količino ali kakovostjo spanca, v povezavi e enim ali več naslednjih simptomov: * težave pri uspavanju (pri otrocih se lahko to kaže kot težavno uspavanje v odsotnosti ukrepov negovalca); * težave pri vzdrževanju spanca, ki se kažejo kot pogosto prebujanje in težave s ponovnim uspavanjem po prebuditvi (pri otrocih se lahko to kaže kot težavno ponovno uspavanje v odsotnosti ukrepov negovalca); * prebujanje zgodaj zjutraj s težavo pri nadaljevanju spanca. Nadalje se pojavljajo naslednje težave: * motnja spanja povzroči klinično pomembne težave oziroma motnje v bolnikovem družbenem, poklicnem, izobraževalnem, akademskem, vedenjskem delovanju ali na drugem pomembnem življenjskem področju; * težave s spanjem so prisotno vsaj tri dni v tednu; * težave s spanjem trajajo vsaj tri mesece; * težave s spanjem se pojavljajo kljub obstoječi priložnosti za časovno zadostni spanec; * nespečnost se ne da bolje opisati z drugimi motnjami spanja in budnosti oziroma se ne pojavlja izključno tekom trajanja drugih motenj spanja in budnosti (npr. [[narkolepsija]], z dihanjem povezana motnja spanja, motnja cirkadianega ritma spanja in budnosti, [[parasomnija]]); * nespečnosti ni možno pripisati psihološkim učinkom snovi, ki jih bolnik uživa (npr. zdravila, mamila); * morebitno soobstoječa duševna motnja ali druga zdravstvena težava ne razloži pritoževanja o težavah s spanjem v zadostni meri. ===Vrste nespečnosti=== Nespečnost je lahko prehodna, akutna ali kronična. #'''Prehodna nespečnost''' traja manj kot en teden. Povzročijo jo lahko druga zdravstvena težava, sprememba spalnega okolja, sprememba v času nočnega počitka, [[huda depresija]] ali [[stres]]. Posledična zaspanost in [[psihomotorika|psihomotorične]] motnje so podobne kot pri pomanjkanju spanca.<ref name="Roth">{{Cite journal | doi = 10.1016/S1098-3597(03)90031-7 | last1 = Roth | first1 = T. | last2 = Roehrs | first2 = T. | title = Insomnia: Epidemiology, characteristics, and consequences | journal = Clinical cornerstone | volume = 5 | issue = 3 | pages = 5–15 | year = 2003 | pmid = 14626537}}</ref> #'''Akutna nespečnost''' pomeni težave pri dobrem spancu, ki trajajo manj kot en mesec. O nespečnosti govorimo, če ima posameznik težave, da zaspi ali da vzdržuje spanec ali če je spanec nekakovosten in posameznika ne spočije. Težave se pojavljajo, čeprav ima posameznik na voljo dovolj časa in ustrezne okoliščine za spanje, posledice pa čuti pri svojih dejavnostih tekom dneva.<ref>{{navedi splet|url=http://articles.directorym.com/Insomnia-a352.html|title=Insomnia&nbsp;– sleeplessness, chronic insomnia, acute insomnia, mental ...|accessdate=29. 4. 2008 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20080329155902/http://articles.directorym.com/Insomnia-a352.html |archivedate = 29. 3. 2008}}</ref> Akutno nespečnost imenujejo tudi kratkotrajna nespečnost ali nespečnost zaradi stresa.<ref name=r1>{{navedi splet |url=http://sleepdisorders.about.com/od/commonsleepdisorders/a/Acute_Insomnia.htm |title=Acute Insomnia – What is Acute Insomnia |publisher=Sleepdisorders.about.com |accessdate=10. 3. 2013 |archive-date=2013-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130329185735/http://sleepdisorders.about.com/od/commonsleepdisorders/a/Acute_Insomnia.htm |url-status=dead }}</ref> #'''Kronična nespečnost''' traja dlje kot en mesec. Lahko se pojavi kot posledica drugih zdravstvenih težav ali pa je neodvisna od njih. Za pojav kronične nespečnosti so bolj dovzetni posamezniki z višjimi ravnmi [[stresni hormon|stresnih hormonov]].<ref>{{navedi splet|last=Simon|first=Harvey|title=In-Depth Report: Causes of Chronic Insomnia|url=http://health.nytimes.com/health/guides/symptoms/sleeping-difficulty/causes-of-chronic-insomnia.html|publisher=New York Times|accessdate=4. 11. 2011|archive-date=2011-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20111108185210/http://health.nytimes.com/health/guides/symptoms/sleeping-difficulty/causes-of-chronic-insomnia.html|url-status=dead}}</ref> Posledice kronične nespečnosti so lahko različne, odvisne pa so tudi od primarnega vzroka. Povzroči lahko [[mišična oslabelost|mišično oslabelost]], [[halucijacija|halucinacije]] in/ali mentalno utrujenost. Posledica kronične nespečnosti je lahko tudi [[dvojni vid]].<ref name="Roth"/> == Zdravljenje == Pred odločitvijo o vrsti zdravljenja nespečnosti je pomembno prepoznati vzrok težave.<ref>{{Cite journal | doi = 10.2165/00002512-200219070-00006 | last1 = Wortelboer | first1 = U. | last2 = Cohrs | first2 = S. | last3 = Rodenbeck | first3 = A. | last4 = Rüther | first4 = E. | title = Tolerability of hypnosedatives in older patients | journal = Drugs & aging | volume = 19 | issue = 7 | pages = 529–539 | year = 2002 | pmid = 12182689}}</ref> Priporoča se skrb za zdrave spalne navade oziroma upoštevanje tako imenovane spalne higiene.<ref>http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/samozdravljenje_2/nespecnost {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161129082838/http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/samozdravljenje_2/nespecnost |date=2016-11-29 }}, vpogled: 28. 11. 2016.</ref> Med tako imenovanimi nefarmakološkimi načini zdravljenja (zdravljenja brez zdravil) se uporablja na primer [[kognitivna vedenjska terapija]], ki je kratkoročno izkazala podobno učinkovitost kot zdravljenje z zdravili. Njeni učinki pa lahko trajajo veliko dlje kot učinki zdravil, ki prenehajo ob končanju jemanja.<ref>{{Cite journal | title = NIH State-of-the-Science Conference Statement on manifestations and management of chronic insomnia in adults | journal = NIH consensus and state-of-the-science statements | volume = 22 | issue = 2 | pages = 1–30 | year = 2005 | pmid = 17308547}}</ref> Različna zdravila, vključno s tradicionalnimi [[benzodiazepin]]i in [[uspavalo|uspavali]] nove generacije, so lahko kratkotrajno olajšanje za bolnike z nespečnostjo, vendar imajo več pomanjkljivosti. Povzročajo [[neželeni učinek|neželene učinke]], čez čas njihov učinek jenja, pojavi se pa lahko odvisnost. Poleg tega omogočajo le simptomatsko zdravljenje, saj ne odpravljajo ključnih mehanizmov, ki nespečnost vzdržujejo.<ref name=Stukovic/> Strokovnjaki ne priporočajo uporabo zdravil proti nespečnosti dlje časa.<ref name="insomnia JAMA">{{cite journal|url=http://jama.jamanetwork.com/article.aspx?articleid=1653524|title=Insomnia|author1=Merrigan, Jill M. |author2=Buysse, Daniel J. |author3=Bird, Joshua C. |author4=Livingston, Edward H. |journal=JAMA|year= 2013|volume=309|issue=7|pages=733|doi=10.1001/jama.2013.524|pmid=23423421}}</ref> === Nefarmakološki pristopi === Določeni nefarmakološki pristopi pri lajšanju nespečnosti izkazujejo primerljivo učinkovitost kot zdravila, njihov učinek pa je lahko dolgotrajnejši.<ref>National Prescribing Service (2010-02-01). [http://www.nps.org.au/publications/health-professional/nps-news/2010/nps-news-67 "Addressing hypnotic medicines use in primary care"]. ''NPS News'', Vol 67.</ref> Strokovnjaki jih priporočajo kot prvo izbiro zdravljenja in se lahko uporabljajo dolgotrajno. Mednje sodijo spalna higiena, nadzor dražljajev, vedenjski ukrepi, terapija z omejevanjem spanja, [[paradoksna namera]], izobraževanje in osveščanje bolnika ter [[sprostitvena tehnika|sprostitvene tehnike]].<ref>{{Cite journal | last1 = Kirkwood | first1 = C. K. | title = Management of insomnia | journal = Journal of the American Pharmaceutical Association (Washington,D.C. : 1996) | volume = 39 | issue = 5 | pages = 688–696; quiz 696–4 | year = 1999 | pmid = 10533351}}</ref> Pri odraslih lahko nespečnost ublaži tudi glasba.<ref>{{cite journal|last1=Jespersen|first1=KV|last2=Koenig|first2=J|last3=Jennum|first3=P|last4=Vuust|first4=P|title=Music for insomnia in adults.|journal=The Cochrane database of systematic reviews|date=13 August 2015|volume=8|pages=CD010459|pmid=26270746|doi=10.1002/14651858.CD010459.pub2}}</ref> Blago ali zmerno izboljšanje lahko prinese tudi sodelovanje v skupini za samopomoč.<ref>{{cite journal|last1=van Straten|first1=A|last2=Cuijpers|first2=P|title=Self-help therapy for insomnia: a meta-analysis.|journal=Sleep medicine reviews|date=February 2009|volume=13|issue=1|pages=61–71|pmid=18952469|doi=10.1016/j.smrv.2008.04.006}}</ref> Terapija z nadzorom dražljajev temelji na teoriji pogojevanja določenih dražljajev s spanjem. Preprosta zgodovina [[pogojevanje|pogojevanja]], pri kateri se dražljaj vedno vzporeja le z enim vedenjem, vodi v visoko verjetnost, da bo dražljaj vzbudil tudi en sam odziv. Kompleksna zgodovina pogojevanja, pri kateri se dražljaj vzporeja z vrsto različnih vedenj, pa nasprotno vodi do nizke verjetnosti, da bo dražljaj izzval le en odziv. Osebe z nespečnostjo običajne dražljaje, ki načeloma ljudem pomenijo nekakšne namige za spanje (npr. postelja, spalnica, čas za spanje), pogosto povežejo s spanjem nepovezanimi dejavnostmi.<ref name=Stukovic/> Tesno je povezana s konceptom spalne higiene. Bolnika se spodbuja, da posteljo uporablja le za spanje in intimnosti, ne pa tudi na primer za gledanje televizije ali za branje; da vstaja ob istem času, tudi ob koncih tedna; da se v posteljo odpravi le, ko čuti zaspanost oziroma obstaja verjetnost, da bo zares zaspal; da zapusti posteljo in se posveti drugje drugim dejavnostim, če spanec ne nastopi v razumnem času (v okoli 20 minutah); da zmanjša lasten napor pri poskušanju uspavanja; se izogiba močnejši svetlobi ponoči ter se izogiba dremanju čez dan.<ref>{{Cite journal | last1 = Lande | first1 = R. G. | last2 = Gragnani | first2 = C. | title = Nonpharmacologic approaches to the management of insomnia | journal = The Journal of the American Osteopathic Association | volume = 110 | issue = 12 | pages = 695–701 | year = 2010 | pmid = 21178150}}</ref> Tehnika s paradoksno namero (paradoksno intencijo) je kognitivna tehnika, pri kateri se nespečen bolnik trudi, da ostane buden, namesto da bi poskušal zaspati oziroma počel aktivnosti, ki naj bi ga uspavale. Učinkovitost tehnike naj bi med drugim temeljila na tem, da pri bolniku zmanjša tesnobnost zaradi zavzetega in hkrati neuspešnega poskušanja uspavanja.<ref>{{cite journal|last1=Kierlin|first1=L|title=Sleeping without a pill: nonpharmacologic treatments for insomnia.|journal=Journal of Psychiatric Practice|date=November 2008|volume=14|issue=6|pages=403–7|pmid=19057243|doi=10.1097/01.pra.0000341896.73926.6c}}</ref> ====Spalna higiena==== Spalna higiena pomeni skupek vseh vedenjskih ukrepov, ki pomagajo pri zagotavljanju dobrega spanca.<ref name="ReferenceA">Ellis, J. J., Hampson, S. E., & Cropley, M. M. "Sleep hygiene or compensatory sleep practices: an examination of behaviors affecting sleep in older adults". 2002</ref> Med ukrepe spalne higiene sodijo:<ref name="ReferenceA"/><ref>Pelcl M. Nespečnost. Združenje zdravnikov družinske medicine in Zavod za razvoj družinske medicine, vpogled: 28. 11. 2016.</ref> * izogibanje uživanju [[kofein]]u, [[nikotin]]u, [[alkohol]]u in energetskim napitkom; * odhajanje v posteljo in vstajanje ob istem času; * izogibanje dremežu čez dan, zlasti po 16. uri; * redna telesna dejavnost, vendar ne pred spanjem; * izpostavljenost [[dnevna svetloba|dnevni svetlobi]] čez dan, zvečer pa naj ne bo svetloba premočna; med spanjem se v spalnici priporoča popolna tema; * poležavanje v postelji se odsvetuje; tudi ob nočnih prebujanjih – v tem primeru se priporoča tako kot pri jutranjih prebujanjih zapustiti posteljo; * uporaba postelje le za spanje in intimnosti. == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Motnje spanja]] [[Kategorija:Psihiatrija]] [[Kategorija:Nespečnost| ]] {{normativna kontrola}} 1jjzmvq4udywjrujbm35ynmfnp43olx 0 427876 6758923 6714991 2026-09-30T20:56:39Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Képes_krónika_-_21.oldal_-_A_magyarok_bejövetele_Pannóniába.jpg z [[c:File:Chronicon_Pictum_-_Page_21_-_The_Arrival_of_the_Hungarians_in_Pannonia.jpg|Chronicon_Pictum_-_Page_21_-_The_Arrival_of_the_Hungarians_in_Pa 6758923 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Képes Krónika 1360.jpg|thumb|250px|Prva stran ''Chronicon Pictum'']] '''Ilustrirana kronika''' ([[Latinščina|latinsko]] Chronicon Pictum, [[Madžarščina|madžarsko]] Képes Krónika), znana tudi kot ''Chronica Hungarorum'', ''Chronicon (Hungariae) Pictum'', ''Chronica Picta'' ali ''Chronica de Gestis Hungarorum'', je srednjeveška ilustrirana kronika [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]], napisana v drugi polovici 14. stoletja. Kronika predstavlja mednarodni umetniški slog na dvoru [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika I. Ogrskega]]. Njen poln naslov je ''Chronicon pictum, Marci de Kalt, Chronica de gestis Hungarorum'', se pravi ''Ilustrirana kronika, kronika Márka Káltija o dejanjih Ogrov''. ==Zgodovina ''Kronike''== ''Kroniko'' je napisal Márk Kálti (latinsko Marci de Kalt) po letu 1358. Zadnje ilustracije so bile dokončane med letoma 1370 in 1373. Knjigo je ogrski kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik I.]] podaril francoskemu kralju [[Karel V. Francoski |Karlu V.]], ko se je Ludvikova hčerka Katarina zaročila s Krlovim sinom, orleanskim vojvodom Ludvikom.<ref name=ref1>Pražák, Nechutová, Bartoňková (1988). ''Legendy a kroniky koruny Uherské (Legende in kronike ogrske krone)''. Praga: Nakladatelství Vyšehrad. str. 340–346.</ref> Leta 1456 so jo podarili srbskemu despotu Đorđu Brankoviću, ki jo je dal prepisati, potem pa se je izgubila in bila morda nekaj časa v turški lasti.<ref name=ref1/> V prvi polovici 17. stoletja se je ponovno pojavila v dunajskih kraljevih arhivih in se zato imenuje tudi ''Dunajska ilustrirana kronika''. Rokopis se zdaj hrani v Széchényijevi narodni knjižnici (Országos Széchényi Könyvtár) v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref name=ref1/> ==Vsebina== Besedilo, pisano v [[Latinščina|latinščini]], je zelo kakovostno in brez napak. V ''Kroniki'' je 147 ilustracij, ki so pomemben vir podatkov o ogrski srednjeveški kulturni zgodovini, oblačenju in dvornem življenju v 14. stoletju. Mnogo miniatur je zlato pobarvanih. Njihova umetniška vrednost je v primerjavi s podobnimi miniaturami iz drugih delov Evrope zelo visoka. Osebe so narisane zelo podrobno in z znanjem anatomije. Pobarvane so tudi oči, kar je opazno samo pod mikroskopom. Vse miniature, na katerih je upodobljen [[Atila]], so spraskane, zlasti zadnja, ki prikazuje Atilovo smrt. ==Galerija== <center><gallery caption="" mode=packed-hover> Slika:Attila-ChroniconPictum.jpg|[[Atila]] Slika:HunSiege-ChroniconPictum.jpg|[[Huni]] oblegajo [[Oglej]] Slika:Attila-PopeLeo-ChroniconPictum.jpg| Atila na srečanju s papežem [[Papež Leon I.|Leonom I.]] Slika:FeherSzarvas-ChroniconPictum.jpg| Lov na Belega jelena Slika:HetVezer-ChroniconPictum.jpg| Sedem ogrskih poglavarjev Slika:Chronicon Pictum - Page 21 - The Arrival of the Hungarians in Pannonia.jpg|Ogrska zasedba [[Panonska nižina|Panonske nižine]] Slika:Lehel-Kurtje-ChroniconPictum.jpg| Lehel in njegov rog Slika:Geza-ChroniconPictum.jpg|Veliki knez [[[[Géza I. Ogrski|Géza]] Slika:Istvan-ChroniconPictum.jpg|Kralj [[Štefan I. Ogrski|Sv. Štefan]] Slika:Laszlo-ChroniconPictum.jpg|Kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] Slika:Laszlo-Coronation-ChroniconPictum.jpg|Kralj Ladislav I. Slika:Képes krónika - 101.oldal - Kálmánt királlyá koronázzák.jpg|Kralj [[[[Koloman Ogrski|Koloman]] Slika:Viennese Illuminated Chronicle Posada.jpg|[[Bitka pri Posadi]] Slika:BelaIV-ChroniconPictum.jpg|Kralj [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]] </gallery> </center> {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Madžarske]] [[Kategorija:Srednjeveška književnost]] [[Kategorija:Zgodovinske monografije]] [[Kategorija:Dela v latinščini]] [[Kategorija:Kronike]] b5fh6ozf6pokg2sghfiku584o7uv8ui 0 428683 6758686 6758565 2026-09-30T13:23:42Z Ljuba24b 92351 dp 6758686 wikitext text/x-wiki {{Infobox Treaty | name =Haška konvencija 1954 | long_name =Haška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada <br/ >Hague Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict | image =Distinctive emblem for cultural property.svg | image_width =120px | caption =Znak za označevanje kulturnih dobrin v skladu s Haško konvencijo ([[Mednarodni odbor Modrega ščita|Modri ščit]]). | type = | date_drafted = | date_signed =14. maj 1954 | location_signed =Haag | date_sealed = | date_effective =7. avgust 1956 | condition_effective = | date_expiration = | signatories = | parties = | ratifiers =127 držav podpisnic | depositor =Generalni direktor Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo<ref name=convention>([http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO)</ref> | language = | languages =angleščina, francoščina, ruščina in španščina | wikisource = }} '''Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada''' (kratko: '''Haška konvencija''') je prva [[mednarodna pogodba]], ki se osredotoča izključno na varstvo kulturnih dobrin v oboroženih spopadih. Podpisana je bila v [[Haag]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]] 14. maja 1954 in je začela veljati 7. avgusta 1956. Do marca 2016 jo je ratificiralo 127 držav.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=13637&language=E&order=alpha</ref> Haaška konvencija je bila sprejeta v luči hudega uničenja [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]], ki je nastalo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. K konvenciji sta bila doslej sklenjena še dva protokola. Prvi protokol je bil uveden 14. maja 1954 in je začel veljati 7. avgusta 1956, drugi pa je bil uveden 26. marca 1999 in je začel veljati 9. marca 2004. Haaška konvencija zajema nepremično in premično kulturno dediščino, vključno spomenike, umetnost, arheološka najdišča, znanstvene zbirke, rokopise, knjige in druge predmete umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, da se zagotovi kulturno zapuščino in posledično kulturno last narodov, skupin in različnih članov družbe po vsem svetu, ki se soočajo z oboroženim spopadom.<ref>http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/armed-conflict-and-heritage/the-hague-convention/</ref> == Države pogodbenice == [[File:HagueConvention1954.svg|thumb|450px| {| |- |{{legend|#3311aa|Pogodbenice}} || {{legend|#ff1199|Države, ki so konvencijo podpisale, vendar je niso ratificirale}} |}]] Od marca 2016 je 127 držav, ki so podpisnice pogodbe, 4 druge (Andora, Irska, Filipini in Združeno kraljestvo) so jo podpisale, vendar še ne ratificirale. Trenutno so 104 države pogodbenice Prvega protokola.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=15391&language=E&order=alpha</ref> Drugi protokol ima 68 držav pogodbenic. === Slovenija === V Sloveniji velja: Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Haaška konvencija), s Pravilnikom za njeno izvrševanje in protokolom (Uradni list FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4/56; objava: Varstvo spomenikov, št. 29)Zakon o ratifikaciji Drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/03) == Kulturne dobrine == Kulturna dobrina je izraz kulturne dediščine neke skupine ali družbe. To je odraz načina življenja, ki ga je skupnost razvila in se prenaša med generacijami, vključno s šegami, navadami, kraji, predmeti, umetniškimi izrazi in vrednotami. Varstvo kulturnih dobrin v času oboroženih spopadov in okupacije je zelo pomembna, saj odraža življenje, zgodovino in identiteto skupnosti, zato njeno ohranjanje pomaga pri ponovni gradnji skupnosti, ponovni vzpostavitvi svoje identitete in povezave preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega je kulturna dobrina vseh ljudi, ki prispeva h kulturne dediščine človeštva, zato je njegova izguba ali škoda take lastnine siromaši človeštvo kot celoto. == Haška konvencija == Na splošno, Haaška konvencija določa, da države pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe v času miru za varovanje kulturnih dobrin. Takšni ukrepi vključujejo pripravo zalog, pripravo za odstranjevanje premične kulturne lastnine in določitev pristojnih organov, odgovornih za varovanje kulturnih dobrin. Države pogodbenice se zavezujejo k spoštovanju kulturnih dobrin, ki se ne nahajajo le na njenem ozemlju, ampak tudi na ozemlju druge države pogodbenice. Pri tem se strinjajo, da se vzdržijo uporabe zemljišča in njegove neposredne okolice za namene, ki bi jo lahko izpostavilo uničenju ali škodi v primeru oboroženega konflikta; kot tudi da se vzdržijo kakršnih koli dejanj sovražnosti proti takemu premoženju. Konvencija zahteva tudi ustanovitev posebne enote v okviru vojaških sil, ki je odgovorna za varstvo kulturnih dobrin; za države pogodbenice za izvajanje sankcij za kršitve konvencije; in izvajati promocijo Konvencije za širšo javnost, strokovnjaki kulturne dediščine, vojaške ali agencije pregona. Uspešno izvajanje Haaške konvencije je bilo najbolje prikazano med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]], kjer so mnoge članice koalicijskih sil, ki so bile bodisi stranke Konvencije ali ne, kot so ZDA, sprejele poslovnik, predvsem za "ne napadanje ciljev iz seznama" krajev, kjer je znano, da obstajajo kulturne dobrine. === Definicija kulturne dobrine === Člen 1. Za namene te konvencije izraz "kulturna lastnina" zajema, ne glede na izvor ali lastništvo: *(a) premičnine ali nepremičnine, ki so zelo pomembne za kulturno dediščino vsakega naroda, kot so arhitekturni, umetnostni ali zgodovinski spomeniki, verski ali posvetni, arheološka območja, skupine zgradb, ki so kot celote zgodovinsko ali umetnostno zanimive, umetnine, rokopisi, knjige in drugi umetnostno, zgodovinsko ali arheološko zanimivi predmeti in tudi znanstvene zbirke in pomembne zbirke knjig, arhivov ali reprodukcije prej naštetih dobrin; *(b) stavbe, katerih poglavitni in dejanski namen je, da varujejo ali razstavljajo premične kulturne dobrine, opredeljene v odstavku a), kot so muzeji, velike knjižnice, arhivska skladišča in tudi zaklonišča, namenjena zavarovanju v odstavku a) opredeljenih premičnih kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada; *(c) središča, v katerih je znatno število kulturnih dobrin, ki so navedene v odstavkih a) in b), tako imenovana »spomeniška središča«. === Varovanje kulturne dobrine === Člen 3. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo že v mirnem času pripravile zavarovanje kulturnih dobrin, ki so na njihovem ozemlju, pred verjetnimi posledicami oboroženega spopada, tako da bodo sprejele vse ukrepe, ki jih imajo za nujno potrebne. === Spoštovanje kulturne dobrine === Člen 4. *1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale kulturne dobrine, tako tiste, ki so na njihovem ozemlju, kot tudi tiste na ozemlju drugih visokih pogodbenic, da ne bodo uporabljale teh dobrin in njihove najbližje okolice ali varstvenih ureditev za namene, ki bi v primeru oboroženega spopada lahko izpostavili te dobrine uničenju ali poškodovanju, in tudi, da se bodo odpovedale vsakršnim sovražnim dejanjem proti takim dobrinam. *2. Dolžnosti, opredeljene v 1. odstavku tega člena, je mogoče opustiti samo v primerih, ko to neizogibno zahteva vojna nuja. *3. Visoke pogodbenice se poleg tega zavezujejo, da bodo prepovedale, preprečevale in po potrebi ustavile vsakršno obliko kraje, ropanja ali odtujevanja kulturnih dobrin, vsako vandalsko dejanje proti omenjenim dobrinam in da ne bodo zasegale premičnih kulturnih dobrin, ki so na ozemlju druge visoke pogodbenice. *4. Vzdržale se bodo vseh nasilnih dejanj, namenjenih proti kulturnim dobrinam. *5. Posamezna visoka pogodbenica se ne more izogniti v tem členu navedenim dolžnostim do druge visoke pogodbenice z izgovorom, da ta ni sprejela varnostnih ukrepov iz 3. člena === Zasedba === 5. člen *1. Visoke pogodbenice, ki delno ali popolnoma zasedajo ozemlje druge visoke pogodbenice, so dolžne, kolikor je to mogoče, podpirati prizadevanja pristojnih državnih oblasti za zavarovanje in ohranitev kulturnih dobrin. *2. Če je za ohranitev kulturnih dobrin na zasedenem ozemlju, poškodovanih zaradi vojnih operacij, potreben nujen poseg, pa pristojne državne oblasti tega niso zmožne izvesti, prevzame, kolikor je to mogoče, nujne ohranitvene ukrepe zasedbena sila, in sicer v tesnem sodelovanju s temi oblastmi. *3. Vsaka visoka pogodbenica, katere vlado štejejo člani odporniškega gibanja za svojo zakonito vlado, jih bo, če je to le mogoče, opozorila na dolžnosti izpolnjevanja določb konvencije, ki zadevajo spoštovanje kulturnih dobrin. == Drugi Protokol haške konvencije == Kazniva dejanja storjena zoper kulturne dobrine v poznih 1980 in začetku leta 1990 so opozorila na pomanjkljivosti pri izvajanju Haaške konvencije. Kot rezultat pregleda je bil na diplomatski konferenci v Haagu marca 1999 sprejet Drugi protokol k Haaški konvenciji. Drugi protokol skuša vključiti izkušnje iz varovanja kulturnih dobrin v konfliktu in razvoj na področju mednarodnega humanitarnega in zakonodajnega področja varstva kulturne dobrine iz leta 1954. Temelji na določbah konvencije, ki se nanašajo na varovanje in spoštovanje kulturnih dobrin in vodenja sovražnosti s čimer zagotavlja večjo zaščito kot prej. === Izboljšana zaščita === Tretje poglavje Drugega protokola ustvarja novo kategorijo okrepljenega varstva kulturne dediščine. Da se odobri okrepljeno varstvo kulturne nepremičnine mora biti še posebej pomembna za človeštvo, uživa ustrezno pravno varstvo na nacionalni ravni in se ne uporablja za vojaške namene. Četrto poglavje dopolnjuje ureditev zavarovanja iz Haaške konvencije z zagotavljanjem dveh ravni zaščite: osnovni nivo v okviru Haaške konvencije za države pogodbenice in višjo raven varstva v okviru drugega protokola za države pogodbenice. Trenutno je le 10 kulturnih lastnosti iz 5 držav pogodbenic vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. Te so v Azerbajdžanu, Belgiji, na Cipru, v Italiji in Litvi. Novi napisi so bili načrtovani za 2014-2017, ampak do sedaj ni novih kulturnih lastnosti vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. === Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada === Člen 24 Drugega protokola določa 12-članski medvladni odbor za nadzor izvajanja drugega protokola in de facto konvencije. Njegove glavne naloge so: dodeljevanje, opustitev ali razveljavitev okrepljenega varstva, nadzor nad izvajanjem Drugega protokola in upoštevanje in razdeljevanje mednarodne pomoči in uporaba Sklada za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. === Sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada=== Člen 29 Drugega protokola oblikuje sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. Njegov namen je zagotoviti finančno ali drugo pomoč, za pripravljalne ali druge ukrepe, ki jih je treba sprejeti v miru. Prav tako zagotavlja finančno ali drugo pomoč v zvezi zasilnih, začasnih ali drugih ukrepov za zaščito kulturnih dobrin v času oboroženega spopada, ali za okrevanja po koncu sovražnosti. Odbor je dodelil finančno pomoč Salvadorju leta 2011 in Maliju v letu 2012. Po letu 2012 še nobena država pogodbenica ni zaprosila za mednarodno pomoč iz sklada. === Sankcije in individualna kazenska odgovornost === Četrto poglavje določa sankcije, ki se naložijo za hude kršitve v zvezi s kulturnimi dobrinami in določa pogoje, ki morajo veljati za posameznika za kazensko odgovornost. To odraža povečano prizadevanje za boj proti nekaznovanosti prek učinkovitega kazenskega pregona. Drugi protokol opredeljuje pet "resnih kršitev", za katere se uvaja individualno kazensko odgovornost. Države so dolžne sprejeti ustrezno zakonodajo za te kršitve v skladu z notranjim pravom, da zagotovijo ustrezne kazni in za določitev jurisdikcije teh kaznivih dejanj, vključno z univerzalno jurisdikcijo za tri od petih hudih kršitev.<ref>https://www.icrc.org/ihl/INTRO/590</ref> V času pisanja se še nihče ni soočil s pregonom v skladu s poglavjem Štiri. == Sklici == {{sklici}} == Reference == * [http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/konvencija-o-varstvu-kulturnih-dobrin-v-primeru-oborozenega-spopada-haaska-konvencija Zavod za varstvo kulturne dediščine] * [http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html International Council on Monuments and Sites] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829000838/http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html |date=2005-08-29 }} &mdash; Contains the full text of the Treaty * [http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO) * [http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php Text of the Convention] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100706212745/http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php |date=2010-07-06 }} at the Center for a World in Balance * [http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf "Implementing the 1954 Hague Convention and its Protocols: legal and practical implications"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140518175515/http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf |date=2014-05-18 }} Patrick J Boylan, City University London, UK Feb 2006] * [http://www.asser.nl/default.aspx?site_id=9&level1=13336&level2=13374&level3=13459 "THE DESTRUCTION OF CULTURAL PROPERTY DURING ARMED CONFLICT" ASSER INSTITUTE] 16 December 2004 * U.S. Committee of the Blue Shield * [http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/400 " International Humanitarian Law - Treaties & Documents"] 2005 * [http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=35744&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html " UNESCO "] == Literatura == * Patrick J. Boylan, ''Review of the Convention for the Protection of Cultural Property for the Protection in the Event of Armed Conflict (The Hague Convention of 1954)'', Pariz, UNESCO (1993), Report ref. CLT-93/WS/12. * Jiri Toman, ''La protection des biens culturels en cas de conflit armé - Commentaire de la Convention de la Haye du 14 mai 1954'', Pariz, (1994). * Fabio Maniscalco, ''Jus Praedae'', Neapelj (1999). * Fabio Maniscalco (ed.), ''Protection of Cultural Heritage in war areas'', monographic collection "Mediterraneum", vol. 2 (2002). * Fabio Maniscalco, ''World Heritage and War'' - monographic series "Mediterraneum", vol. VI, Neapelj (2007). * Nout van Woudenberg & Liesbeth Lijnzaad (ed.). ''Protecting Cultural Property in Armed Conflict - An Insight into the 1999 Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict'', publ. Martinus Nijhoff. Leiden - Boston (2010) * [http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html Peter Barenboim, Naeem Sidiqi, ''Bruges, the Bridge between Civilizations: The 75 Anniversary of the Roerich Pact'', Grid Belgium, 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510110253/http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html |date=2011-05-10 }}. ISBN 978-5-98856-114-9 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Kulturna dediščina]] qbm2g07ace35qb7chygaejcv843v76i 0 430190 6759009 6756843 2026-10-01T05:09:09Z Stebunik 55592 6759009 wikitext text/x-wiki [[Slika:Maria Podbro 152.JPG|thumb|right|300px|<center>Marijin kip na Crnici, mestu prvih prikazovanj]]</center> '''Marijina prikazovanja v Medžugorju''' so domnevna prikazovanja [[Sveta Marija|Bležene Device Marije]] pod nazivom "Kraljica miru". Začela so se 24. junija 1981 v vasi [[Bijakovići]], natančneje na hribu Crnica, v Župniji [[Medžugorje]], [[Škofija Mostar - Duvno]], [[Bosna in Hercegovina]] — in trajajo vse do danes (2026). == Zgodovina == [[File:Medgorje-81 kažipot.jpg|thumb|right|200px|<center>Vsa pota vodijo v [[Medžugorje]] ([[1981]]) ]]</center> [[Slika:Marija Pavlović at PalaDesio.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Marija Pavlović Lunetti]], ena izmed domnevnih vidkinj]]</center> 24. junija 1981 so se na hribu Crnica v vasi Bijakovići, ki je sosednja vas od Medžugorja, začela domnevna Marijina prikazovanja, ki so se od takrat dogajala vsakodnevno šestim vidcem. Ti so: * Jakov »Jakša« Čolo * Ivan Dragićević * Mirjana Dragićević (poročena Dragićević Soldo) * Ivanka Ivanković (poročena Ivanković Elez) * Vida »Vicka« Ivanković (poročena Ivanković Mijatović) * [[Marija Pavlović Lunetti|Marija Pavlović (poročena Pavlović Lunetti)]]. Kljub pritiskom komunističnih oblasti so se kmalu začeli romarji množično zgrinjati v Medžugorje. Za romarje so ves čas skrbeli frančiškani kot upravitelji župnije. Tedanji mostarsko-duvnovski škof [[Pavao Žanić]] je zaradi Marijinih sporočil v prid dvema neposlušnima frančiškanskima patroma – kaplanoma v Mostarju, postal prikazovanjem nenaklonjen. Njegov naslednik [[Ratko Perić (škof)|Ratko Perić]], mostarski ordinarij od leta 1993, je svoje stališče podobno opredelil kot negativno. Med tistimi, ki so prikazovanjem naklonjeni, je priznani francoski mariolog [[René Laurentin]] ter tudi nekdanji [[papež Janez Pavel II.]]<ref>Sławomir Oder, Saverio Gaeta, ''Zakaj je svet'', Družina, Ljubljana 2001, strani 154–155.</ref> Vidci imajo danes videnja različno pogosto. Nekatera videnja imajo javno ob množici prisotnih vernikov, nekatera pa zasebno. Marijina sporočila zapisujejo in jih objavljajo. Glavni poudarki sporočil so spreobrnjenje, post, molitev, rožni venec, obhajilo, pokora. Medžugorje je do danes postalo svetovno znan romarski kraj. O njem je bilo izdano veliko knjig in periodične literature. == Uradno stališče Cerkve == === Preiskovalne komisije === Cerkev je do sedaj za preiskovanje prikazovanj ustanovila tri komisije, dve od njih sta tudi podali svoji uradni izjavi: {| class="wikitable" width=100% |- ! width=13% | Instanca Cerkve ! width=23% | Ustanovitelj komisije ! width=15% | Predsednik komisije ! width=13% | Delovanje ! width=36% | Rezultat |- | Lokalna Cerkev | [[Škofija Mostar - Duvno]] | [[Pavao Žanić]]<br>(mostarski škof) | 11. januarja 1982 –<br>2. maj 1986 | »Non constat de supernaturalitate«<br>(Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav)<ref>''[https://web.archive.org/web/20151223184016/http://www.cbismo.com/files/file/ogledalo_pravde.pdf Ogledalo pravde]'', priredil Dražen Kutleša, Biskupski ordinarijat u Mostaru, Mostar 2001, stran 195 (v nadaljevanju ''Ogledalo pravde'').</ref> |- | Regionalna Cerkev | [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] | [[Franjo Komarica]]<br>(banjaluški škof) | 9. januar 1987 –<br>april 1990 | »Non constat de supernaturalitate«<br>(Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav)<ref>Žarko Ivković, Robert Bubalo, Zvonimir Despot, Siniša Hančić, ''Misterij Međugorja'', Večernji list, Zagreb 2011, stran 194.</ref><ref name="Ogledalo pravde, stran 197">''Ogledalo pravde'', stran 197.</ref> |- | Globalna Cerkev | [[Kongregacija za nauk vere]] | [[Camillo Ruini]]<br>(kardinal v pokoju) | 17. marec 2010 –<br>17. januar 2014 | ''papež še ni objavil rezultata'' |} Opomba: Pri preiskovanjih tako imenovanih [[Zasebno razodetje|zasebnih razodetij]] rezultat predvideva eno izmed treh možnosti: # Constat de supernaturalitate (Gotovo gre za nadnaravni pojav): ugotovljeno je pristno čudežno posredovanje nebes # Constat de non supernaturalitate (Gotovo ne gre za nadnaravni pojav): ugotovljena je nepristnost pojava, vsled pomanjkanja dokazov o čudežu oziroma doktrinalnih nesoglasij; lahko gre tudi za delovanje demona # Non constat de non supernaturalitate (Ni gotovo, če gre za nadnaravni pojav): ni ugotovljeno, ali gre ali ne gre za nadnaravni pojav; izjava se ne izreka z »da« ali »ne«, pač pa z »ne vem«; tak rezultat je odprt za nadaljnja preiskovanja.<ref>[https://www.ewtn.com/expert/answers/apparitions.htm Apparitions/Private Revelations], Ewtn.com, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> === Jugoslovanska škofovska konferenca === [[Jugoslovanska škofovska konferenca]] je dne 10. aprila 1991 izdala tako imenovano ''Zadarsko izjavo'', ki je od tedaj veljala za uradno izjavo najvišje Cerkvene avtoritete. Ta se glasi:<ref name="Ogledalo pravde, stran 197"/> {| class="wikitable" |- ! Hrvaško besedilo ! Slovensko besedilo (neuradni prevod) |- | valign=top style="padding:30px;" | Na redovnom zasjedanju Biskupske konferencije Jugoslavije u Zadru, 9-11. travnja 1991, usvojena je slijedeća <center>I Z J A V A</center> Na temelju dosadašnjeg istraživanja ne može se ustvrditi da se radi o nadnaravnim ukazanjima i objavama.<br>Međutim, brojna okupljanja vjernika s raznih strana koji u Međugorje dolaze potaknuti i vjerskim i nekim drugim motivima zahtijevaju pažnju i pastoralnu skrb prvenstveno dijecezanskog biskupa, a s njime i drugih biskupa, kako bi se u Međugorju, i povezano s njime, promicala zdrava pobožnost prema Blaženoj Djevici Mariji, u skladu s učenjem Crkve.<br>U tu svrhu biskupi će izdati i posebne prikladne liturgijsko-pastoralne smjernice. Isto tako preko svojih će Komisija i dalje pratiti i istraživati cjelokupno događanje u Međugorju.<br><span style="float:right;">Biskupi Jugoslavije</span><br>Zadar, 10. travnja 1991. | valign=top style="padding:30px;" | Na rednem zasedanju Jugoslovanske škofovske konference v Zadru, 9–11. aprila 1991, je sprejeta sledeča <center>I Z J A V A</center> Na podlagi dosedanjega preiskovanja ni mogoče zatrditi, da gre za nadnaravna prikazovanja in razodetja.<br>Vendar pa številna zbiranja vernikov iz raznih krajev, ki prihajajo v Medžugorje tako iz verskih kot katerih drugih vzgibov, zahtevajo pozornost in pastoralno skrb v prvi vrsti krajevnega škofa, poleg njega pa tudi drugih škofov, da bi se v Medžugorju in z njim v povezavi odvijala zdrava pobožnost do Blažene Device Marije, v skladu s Cerkvenim naukom.<br>Poleg tega bodo škofje izdali tudi ustrezne liturgijsko pastoralne smernice. Pravtako bo komisija s svojimi člani še naprej spremljala in preiskovala vse dogajanje v Medžugorju.<br> <span style="float:right;">Jugoslovanski škofje</span><br>Zadar, 10. aprila 1991. |} Do liturgijsko pastoralnih smernic in nadaljevanja preiskovanja ni prišlo, saj se je leta 1992 začela [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojna v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem]], leta 1993 je Jugoslovanska škofovska konferenca uradno razpadla in nasledile so jo njene pravne naslednice, med njimi [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]], ki pa nove preiskovalne komisije ni ustanovila. Uradno stališče mostarskega škofa je od leta 1991 naprej stališče ''Zadarske izjave''.<ref>''Ogledalo pravde'', stran 278.</ref> Škof Ratko Perić je sicer v pismu generalnemu tajniku francoskega tednika ''Famille Chrétienne'' (»''Krščanska družina''«) leta 1997 zapisal, da »''je moje prepričanje in stališče ne samo Non constat de supernaturalitate, pač pa tudi: Constat de non supernaturalitate medžugorskih prikazovanj in razodetij,''« vendar je tajnik Kongregacije za nauk vere, kardinal [[Tarcisio Bertone]], to komentiral, da je Perićeva izjava zgolj njegovo osebno prepričanje, ki ga ima sicer kot mostarski škof pravico izreči.<ref>''Ogledalo pravde'', strani 12, 263–264.</ref> === Sveti sedež === Ruinijeva komisija je izsledke raziskave izročila v nadaljnjo obravnavo Kongregaciji za nauk vere,<ref>[https://www.druzina.si/clanek/v-vatikanu-zakljucili-preiskavo-o-medzugorju V Vatikanu zaključili preiskavo o Medžugorju], Družina.si, pridobljeno 23. februar 2017.</ref> ta je junija 2015 [[Papež Frančišek|papežu Frančišku]] predala končno poročilo, na papežu pa ostaja odločitev, ali izsledke sprejme ter ali jih objavi.<ref>[http://www.vecer.com/clanek/201506296125664 Vatikan: Medžugorje ni svetišče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170224220619/http://www.vecer.com/clanek/201506296125664 |date=2017-02-24 }}, Vecer.com, pridobljeno 24. februar 2017.</ref> O sami komisiji je papež dejal, da so bili v njej ''dobri teologi, škofje in kardinali. Dobri, dobri, dobri.'' Tudi poročilo je ocenil kot ''zelo, zelo dobro''. Po nekaterih izjavah sodeč se papež nagiba, da bi priznal prva prikazovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Sveti oče odobril uradna romanja v Medžugorje|url=https://www.druzina.si/clanek/sveti-oce-odobril-uradna-romanja-v-medzugorje|website=www.Družina.si|accessdate=2020-04-09}}</ref> Nekoliko podrobnejše pojasnilo o izsledkih Ruinijeve komisije je papež podal na tiskovni konferenci, ki je potekala med poletom iz Fatime v Rim 13. maja 2017. Takrat je povedal:<ref>[http://w2.vatican.va/content/francesco/en/speeches/2017/may/documents/papa-francesco_20170513_voloritorno-fatima.html In-flight press conference of his holiness pope Francis from Fatima to Rome], Vatican.va, pridobljeno 17. maj 2017.</ref> {| class="wikitable" |- ! Izjava papeža Frančiška o izsledkih Ruinijeve komisije |- | Načeloma je treba ločiti tri stvari: * O prvih prikazovanjih, ko so bili <small>[vidci]</small> še otroci, poročilo <small>[Ruinijeve komisije]</small> bolj ali manj pravi, da je treba s preiskovanjem nadaljevati. * Glede domnevnih današnjih prikazovanj poročilo izraža dvome. Osebno sem bolj »navihane sorte«. Raje imam Marijo kot mater, našo mater, in ne kot telegrafistko, ki vsak dan pošlje sporočilo ob določeni uri. To ni Jezusova mati. In ta domnevna prikazovanja nimajo neke posebne vrednosti. To pravim kot moje osebno mnenje. Kdo misli, da bi Marija rekla: »Pridite jutri ob tem času in takrat bom vidcu predala sporočilo?« Ne. Je razlika med tema dvema vrstama sporočil. * Tretjič – pravo bistvo Ruinijevega poročila: duhovna resničnost, pastoralna resničnost. Ljudje gredo tja in se spreobrnejo, ljudje, ki srečajo Boga, ki spremeni njihova življenja. Za to ni čarobne paličice. Te duhovno-pastoralne resničnosti ni mogoče zanikati. Da bi lahko gledali na vso zadevo upoštevajoč vse te izsledke, vse odzive, ki so mi jih poslali teologi, je bil imenovan škof, dober – dober, ker ima izkušnje – da bi preveril, kako poteka pastoralni del. In na koncu bo dana kakšna izjava. |} [[Slika:Aldo Cavalli.jpg|thumb|right|200px|[[Aldo Cavalli]]]] 11. februarja 2017 je papež Frančišek imenoval [[Henryk Hoser|Henryka Hoserja]], poljskega nadškofa (osebni naziv) [[Škofija Varšava-Praga|Škofije Varšava-Praga]], za posebnega odposlanca Svetega sedeža za Medžugorje. Njegova naloga je bila seznaniti se o stanju pastorale in potrebah vernikov, ter na podlagi tega predlagati smernice za prihodnost. V Medžugorje je prispel 30. marca.<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/188/svet/23560/ Papežev odposlanec prispel v Medjugorje], Radio.ognjisce.si, pridobljeno 12. april 2017.</ref> 5. aprila je imel v Medžugorju novinarsko konferenco, na kateri je predstavil pregled dejavnosti, ki se organizirajo v kraju, skupaj z nekaj statističnimi podatki. Ob zaključku konference je novinarjem dejal: »Vi, dragi prijatelji, bi morali biti prenašalci vesele novice. Recite celemu svetu, takole, v Medžugorju lahko ponovno najdemo svetlobo. Potrebujemo ta posebna mesta svetlobe v svetu, ki tone v mrak. Želel bi vam tudi, da se vpišete na kakšen seminar tu, na neko temo, da odkrijete nekaj, kar si ne morete niti predstavljati.«<ref>[http://radio-medjugorje.com/2191-konferencija-za-medije-obracanje-mons-henryka-hosera Konferencija za medije - obraćenje mons. Henryka Hosera] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170413073311/http://radio-medjugorje.com/2191-konferencija-za-medije-obracanje-mons-henryka-hosera |date=2017-04-13 }}, Radio-medjugorje.com, pridobljeno 12. april 2017.</ref> [[Sveti sedež]] je nato 12. maja 2019 dovolil češčenje v Medžugorju in odobril romanja, ki jih odslej lahko uradno organizirajo tudi duhovniki in škofje. To sicer ne pomeni potrditve znanih dogodkov, ki še zahtevajo preverjanje s strani Cerkve.<ref>{{Navedi splet|title=Papeževa odločba glede organiziranja romanj v Medžugorje - Vatican News|url=https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2019-05/papezeva-odlocba-glede-organiziranja-romanj-v-medzugorje.html|website=www.vaticannews.va|date=2019-05-12|accessdate=2020-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vatikan izdal uradno dovoljenje za romanja v Medžugorje|url=https://www.druzina.si/clanek/vatikan-izdal-uradno-dovoljenje-za-romanja-v-medzugorje|website=www.Družina.si|accessdate=2020-04-09}}</ref> Henryk Hoser je umrl 13. avgusta 2021 v Varšavi. Papež Frančišek je zatem 27. novembra 2021 imenoval novega apostolskega odposlanca, italijanskega nadškofa in upokojenega nuncija [[Aldo Cavalli|Alda Cavallija]]. == V popularni kulturi == Leta 1995 je bil izdan film o Medžugorju z naslovom ''[[Gospa]]'', ki govori o začetkih prikazovanja in predvsem komunističnem preganjanju glavnih akterjev. Film je režiral [[Jakov Sedlar]], glavno vlogo patra [[Jozo Zovko|Joza Zovka]] pa je odigral ameriški igralec [[Martin Sheen]].<ref>[http://www.imdb.com/title/tt0113200/ Gospa (1995)], Imdb.com, pridobljeno 12. april 2017.</ref> Film je prejel nagrado ''zlata vrata Pulja'' (nagrada občinstva za najboljši film) na 42. [[Puljski filmski festival|Puljskem filmskem festivalu]] leta 1996. S proračunom 5 milijonov $ velja film za najdražji hrvaški film do danes. V režiji [[Juan Manuel Cotelo|Juana Manuela Cotela]] je 2013 izšel film ''[[Marijina zemlja]]'' ([[:es:Tierra de María|Tierra de María]]). Govori o odvetniku, ki kot hudičev advokat izprašuje ljudi, ki trdijo, da so doživeli mistična srečanja z Devico Marijo. Med njimi so nekdanji svetovalec ameriške vlade [[John Rick Miller]], kolumbijska manekenka [[Amada Rosa Pérez]] in pevka [[Lola Falana]]. Režiser združuje dokumentarne, humorne in dramatične prvine vohunskih trilerjev ter odpira vprašanja o človekovi duhovnosti in Bogu. Pomembno vlogo imajo različna mesta Marijinega prikazovanja, zlasti Medžugorje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kolosej.si/filmi/film/marijina-zemlja/|title=Marijina zemlja|date=|accessdate=9. 4. 2020|website=Kolosej|publisher=|last=|first=}}</ref> == Viri == {{Refsez|2}} == Glej tudi == * [[Romanis pontificibus]] * [[Pavao Žanić]] * [[Kurešček]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Our Lady of Medjugorje}} {{Wikinavedek}} * [http://www.medjugorje.si/ Medjugorje.si] * [http://www.medjugorje.hr/ Medjugorje.hr] * [https://web.archive.org/web/20160112055547/http://www.cbismo.com/index.php?menuID=37 Međugorski fenomen], Škofija Mostar - Duvno * [http://www.medjugorje.ws/sl/messages/ Medjugorje.ws], Marijina sporočila {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Marijina prikazovanja]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]] hxnd5ge0b52fml7j9ioicv2pa7o46z5 0 434955 6759018 4869422 2026-10-01T05:34:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759018 wikitext text/x-wiki [[Slika:Action photo of nasal spray on a black background.jpg|thumb|Pritisk na pršilo za nos, s katerim se sicer zdravilo razprši v nosnico.]] '''Pršílo za nós''' je [[pršilo]] za aplikacijo [[zdravilo|zdravila]] v [[nos]], na primer pršilo s [[fiziološka raztopina|fiziološko raztopino]] za čiščenje in vlaženje nosne [[sluznica|sluznice]].<ref>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> V pršilih za nos se uporabljajo tudi nekatere učinkovine, ki se v [[prebavila|prebavilih]] razgradijo in se zaradi tega ne morejo jemati skozi usta. To so predvsem različni hormonski preparati, na primer [[antidiuretični hormon]], [[estrogen]]i, [[oksitocin]]. Ker je nosna sluznica zelo dobro prekrvljena, je zelo primerna za vnos takih učinkovin, ki iz nosne sluznice preidejo v kri, po krvi pa se prenašajo po telesu.<ref>http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/farmacevtske-oblike/farmacevtske-oblike-za-nos {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170707141125/http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/farmacevtske-oblike/farmacevtske-oblike-za-nos |date=2017-07-07 }}, vpogled: 16. 6. 2017.</ref> V tekočem pršilu za nos je lahko [[raztopina]], [[emulzija]] ali [[suspenzija]]. Običajno so na voljo v večodmernih vsebnikih, opremljenih z ustreznim aplikatorjem. So bodisi v vsebnikih pod tlakom bodisi v vsebnikih s pršilnim nastavkom.<ref>Formularium Slovenicum: slovenski dodatek k Evropski farmakopeji – FS 2.0, Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 2005: 84−85.</ref> == Glej tudi == * [[kapljice za nos]] * [[farmacevtska oblika za nos]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Farmacevtske oblike za nos]] jkwrabrqu0pywyegr7v0zos95tjb8xm 0 443502 6758856 6431685 2026-09-30T18:50:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758856 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Etnična skupina|group='''Orang Asli'''<br ></span>'''<small>Orang Asal</small>'''|image=[[File:Orang asli.jpg|300px]]|population=149.512<ref name=health>{{navedi splet|publisher=Center for Orang Asli Concerns|title=Health Care for the Orang Asli|url=http://www.coac.org.my/codenavia/portals/coacv2/code/main/main_art.php?parentID=11400226426398&artID=11543326156596|accessdate=22 February 2008|archive-date=2017-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171213203758/http://www.coac.org.my/codenavia/portals/coacv2/code/main/main_art.php?parentID=11400226426398&artID=11543326156596|url-status=dead}}</ref>|popplace={{flag|Malezija}}|langs=Aslian jeziki <br> Aboriginski malezijski jezik|rels=[[ Animizem]], [[Krščanstvo]], [[Islam]]|related=[[Semang]], [[Senoi]], [[Proto Malay]], [[Malezija]]<br />[[Talang Mamak]], [[Akit]], [[Sakai people|Sakai]], [[Indonezija]]}}'''Orang Asli''' ("izvirni ljudje" ali "staroselski ljudje" v Malajščini) so najstarejši prebivalci [[Malezija|Malezije]]. Uradno obstaja 18 plemen Orang Aslov, ki so razvrščena v tri glavne skupine glede na njihove različne jezike in običaje: * [[Semang]] (ali Negrito), ki živijo na servernem delu polotoka; * [[Senoi]], v centralni ali srednji regija in * [[Proto-Malaj]], na južnem delu polotoka. == Zgodovina == Orang Asli so bili od nekdaj narod, ki ni imel stika z zunanjim svetom. Tisti, ki so to ljudstvo odkrili, so bili trgovci iz Indije. Nekaj Orang Aslov ne živi v popolni izolaciji od njihovih drugih sosednjih plemen. Večina manjših plemen potrebuje izmenjavo surovin in dobrin z drugimi plemeni [[Malajski polotok|Malajskega polotoka]] za preživetje.<ref name="BOA">{{navedi splet|url=https://www.hmetro.com.my/utama/2017/07/247000/bermoyang-orang-asli|title=Bermoyang Orang Asli|author=Idris Musa|publisher=Harian Metro|date=23 July 2017|accessdate=2017-11-23}}</ref> V 18. in 19. stoletju so nekateri Orang Asli napadli Malay in Batak - vojaške sile, ki so trdile, da so skupine Orang Asli slabotna in nižja družba Malezije. Vojaške sile so uničile celotno naselje in sistematično usmrtili vso moško odraslo populacijo. Ženske in otroke so zasužnjili in kasneje prodali kupcem s celega sveta. [[Slika:Pagan_races_of_the_Malay_Peninsula_(1906)_(14779130654).jpg|levo|sličica|198x198_pik|Orang Asli iz [[Hulu Langat|Hulu Langata]] leta 1906.]] [[Slika:Pagan races of the Malay Peninsula (1906) (14779238394).jpg|sličica|Orang Asli iz [[Hulu Langat|Hulu Langata]].|levo|196x196_pik]] == Preživljanje == Orang Asli živijo v oddaljenih gozdovih, njihove glavne surovine in izdelki za izmenjavo z drugimi plemeni [[Malezija|Malezije]] so sol, ročno ustvarjeni noži ali drugi pripomočki, kovinske sekire. Pogosta je tudi izmenjava orožja (pihalnikov). Orang Asli so obogateli, tako da so svoje pihalnike prodajali zbirateljem in premožnim turistom. Najbolj premožen član svojega plemena je običajno poglavar.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.magickriver.net/oa.htm|title=Orang Asli|accessdate=2018-01-21|website=www.magickriver.net|archive-url=https://web.archive.org/web/20260531223238/http://magickriver.net/oa.htm|archive-date=2026-05-31|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Orang_Asli_in_Malaysia.jpg|sličica|Orang Asli v bližini[[I Cameron Highlands|Cameron Highlands]] igra na nos flavto.]] == Glej tudi == * [[Avstralski domorodci]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Citat|title=Tribal Communities in the Malay World: Historical, Social and Cultural Perspectives|publication-date=2002|page=490|publisher=Leiden: International Institute for Asian Studies (IIAS) / Singapore: Institute of Southeast Asian Studies (ISEAS)|editor=Benjamin, Geoffrey & Cynthia Chou|isbn=978-9-812-30167-3}} * {{Navedi revijo|title=In the long term: three themes in Malayan cultural ecology|last=Benjamin, Geoffrey|date=1985|journal=Cultural Values and Human Ecology in Southeast Asia|publisher=Ann Arbor MI: Center for South and Southeast Asian Studies, University of Michigan|doi=10.13140/RG.2.1.3378.1285|pages=219–278|isbn=978-0-891-48040-2}} * {{Navedi revijo|title=Orang Asli|last=Benjamin, Geoffrey|date=2013|journal=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia from Angkor Wat to East Timor|publisher=Santa Barbara CA: ABC-CLIO|volume=2|pages=997–1000|isbn=978-1-576-07770-2}} * {{Navedi revijo|title=Why have the Peninsular “Negritos” remained distinct?|last=Benjamin, Geoffrey|date=2013|journal=Human Biology|volume=85|pages=445–484|issn=0018-7143}} * ''Orang Asli Now: The Orang Asli in the Malaysian Political World'', Roy Jumper ({{ISBN|0-7618-1441-8}}). * ''Power and Politics: The Story of Malaysia's Orang Asli'', Roy Jumper ({{ISBN|0-7618-0700-4}}). * 1: ''Malaysia and the Original People'', p.&nbsp;21. Robert Dentan, Kirk Endicott, Alberto Gomes, M.B. Hooker. ({{ISBN|0-205-19817-1}}). * ''Encyclopedia of Malaysia'', Vol. 4: Early History, p.&nbsp;46. Edited by Nik Hassan Shuhaimi Nik Abdul Rahman ({{ISBN|981-3018-42-9}}). * Abdul Rashid, M. R. b. H., Jamal Jaafar, & Tan, C. B. (1973). ''Three studies on the Orang Asli in Ulu Perak''. Pulau Pinang: Perpustakaan Universiti Sains Malaysia. * Lim, Chan-Ing. (2010). "[https://books.google.com/books?id=c1DQ-aI1NboC&dq=The+Sociocultural+Significance+of+Semaq+Beri+Food+Classification&source=gbs_navlinks_s The Sociocultural Significance of Semaq Beri Food Classification]." Unpublished Master Thesis. Kuala Lumpur: Universiti Malaya. * Lim, Chan-Ing. (2011). "An Anthropologist in the Rainforest: Notes from a Semaq Beri Village" (雨林中的人类学家). Kuala Lumpur: Mentor publishing({{ISBN|978-983-3941-88-9}}). * Mirante, Edith (2014) "The Wind in the Bamboo: Journeys in Search of Asia's 'Negrito' Indigenous Peoples" Bangkok, Orchid Press. * Pogadaev, V. "Aborigeni v Malayzii: Integratsiya ili Assimilyatsiya?" (Orang Asli in Malaysia: Integration or Assimilation?). - "Aziya i Afrika Segodnya" (Asia and Afrika Today). Moscow: Russian Academy of Science, N 2, 2008, p.&nbsp;36-40. ISSN 0321-5075. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Aziji]] [[Kategorija:Malezija]] acxx870ja9nnll9clew01a84y7egl14 0 443548 6759007 6756005 2026-10-01T05:03:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759007 wikitext text/x-wiki [[File:Tea plantation Haputale.jpg|thumb|200px| Nasad čaja (Dambatenne estates) na približno 1800 m nadmorske višine v Haputaleju]] [[File:Ceylon Tea logo.png|thumb|200px|Logo cejlonskega čaja]] '''Proizvodnja [[čaj]]a na Šrilanki''' je eden glavnih virov prihodkov [[Šrilanka|Šrilanke]] (prej imenovana [[Cejlon]]) in predstavlja 2% BDP, kar je v letu 2013 znašalo več kot 1,5 milijarde $ USD v gospodarstvu Šrilanke.<ref>Sri Lanka Export Development Board, 2014, Industry Capability Report: Tea Sector, http://www.srilankabusiness.com/pdf/industrycapabilityreport_tea_sector.pdf</ref> Neposredno ali posredno zaposluje več kot 1 milijon ljudi, leta 1995 pa je bilo neposredno na nasadih in posestvih zaposleno 215.338 ljudi. Poleg tega je zasaditev [[Čajevec (kamelija)|čajevca]] malih proizvajalcev vir zaposlovanja tisočev, hkrati pa je tudi glavna oblika preživetja za več deset tisoč družin. Šrilanka je četrti največji proizvajalec čaja na svetu. Leta 1995 je bila vodilni svetovni izvoznik čaja s 23% celotnega svetovnega izvoza, a jo je kasneje presegla Kenija. Največja proizvodnja v višini 340 milijonov kg je bila leta 2013, medtem ko se je proizvodnja v letu 2014 nekoliko zmanjšala na 338 milijonov kg <ref>Central Bank of Sri Lanka, 2014, Annual Report, http://www.cbsl.gov.lk/pics_n_docs/10_pub/_docs/efr/annual_report/AR2014/English/content.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150803075106/http://www.cbsl.gov.lk/pics_n_docs/10_pub/_docs/efr/annual_report/AR2014/English/content.htm |date=2015-08-03 }} {{Navedi splet |url=http://www.cbsl.gov.lk/pics_n_docs/10_pub/_docs/efr/annual_report/ar2014/english/content.htm |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150803075106/http://www.cbsl.gov.lk/pics_n_docs/10_pub/_docs/efr/annual_report/ar2014/english/content.htm |archive-date=2015-08-03 |url-status=dead}}</ref>. Vlažnost, hladne temperature in padavine osrednjega visokogorja v državi zagotavljajo [[podnebje]], ki daje prednost visokokakovostnemu čaju. Po drugi strani pa ima čaj, proizveden na območjih z nizko nadmorsko višino, kot so okrožja Matara, Galle in Ratanapura, z veliko padavinami in višjimi temperaturami, visoko stopnjo [[adstringent]]nih lastnosti. Sama proizvodnja biomase čaja je višja na območjih z nizko nadmorsko višino. Tak čaj je priljubljen v državah Bližnjega vzhoda. Industrijo je leta 1867 predstavili James Taylor, britanski plantažnik, ki je prispel na otok leta 1852.<ref name="tea-unescap">{{navedi splet|url=http://www.unescap.org/drpad/publication/integra/volume3/srilanka/3sr01a.htm|title=Role of Tea in Development in Sri Lanka|publisher=United Nations Economic and Social Commission for Asia and the Pacific|accessdate=2017-12-22|archive-date=2008-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20081006175302/http://www.unescap.org/drpad/publication/integra/volume3/srilanka/3sr01a.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="tea-slk-bbc1">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/311663.stm|title=South Asia Help for Sri Lanka's tea industry|publisher=BBC News|date=April 4, 1999}}</ref> Zasaditev čajevca pri manjših proizvajalcih je postala priljubljena v 1970-ih letih. == Zgodovina == [[File:Finest Ceylon Tea blik, foto 2.JPG|thumb|Stara embalaža cejlonskega čaja]] === Obdobje pred čajem === Čaj je bil prvi pridelek, ki je dobil državno podporo v [[Indija|Indiji]], medtem ko je bil otok še pod nizozemskim nadzorom.<ref name="de silva">{{si icon}} {{navedi knjigo|last=de Silva|first=Rasangika|title=Sri Lankawe Te Ithihasaya|publisher=Samanthi Publishers|year=2005|edition=1.|pages=27|chapter=Sri Lankawe Te Wagawe Arambaya|isbn=955-8596-32-9}}</ref> Med administracijo nizozemskega guvernerja Imana Willema Falcka so v krajih [[Kolombo]], Maradana in Cimetovih vrtovih uredili nasade [[cimet]]a (''Cinnamomum zeylanicum''). Prvi britanski guverner Frederick North je prepovedal zasebne nasade cimeta, s čimer je zagotovil [[monopol]] [[Britanska vzhodnoindijska družba|britanski Vzhodnoindijski družbi]]. Vendar je gospodarska kriza v tridesetih letih 20. stoletja v Angliji in drugod v Evropi vplivala na nasade cimeta na Cejlonu. To je povzročilo, da je guverner William Colebrooke (9. november 1787 – 6. februar 1870) leta 1833 ukinil proizvodnjo in Britanci so se obrnili na pridelavo kave in kakava, ko so ugotovili, da je cimet postal nedonosen. [[File:Hemileia vastatrix.jpg|thumb|left|''Hemileia vastatrix'' ali "kavna rja" ki je povzročila padec proizvodnje kave in prehod v industrijo čaja]] Do začetka 1800-ih je Cejlon že poznal [[kava|kavo]].<ref>{{navedi splet|author=White, Emma|url=http://www.tea.co.uk/news/ceylon-tea-a-fascinating-history|title=Ceylon tea a fascinating history!|publisher=Tea.co.uk|accessdate=October 13, 2015}}</ref> V 1870-ih je nasade [[Kavovec|kavovca]] razdejala glivična bolezen imenovana ''Hemileia vastatrix'' ali ''kavna rja'' <ref>{{navedi splet|author=Steiman, Shawn|url=http://www.coffeeresearch.org/agriculture/hemileiavastatrix.htm|title=Hemileia vastatrix|publisher=Coffee Research.org|accessdate=April 25, 2009}}</ref>. Konec kavne industrije je zaznamoval konec obdobja, ko se je večina plantaž na otoku namenila pridelovati kavna zrna. Plantažniki so eksperimentirali s [[kakav]]om in [[kininovec|kininovcem]] (''cinchona'') kot alternativnimi pridelki, vendar niso uspeli zaradi napadov ''Heloplice antonie'' (vrsta komarjev), tako da so se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja praktično vsi preostali pridelovalci kave na Cejlonu preusmerili v proizvodnjo in gojenje čajevca.<ref>{{navedi splet|url=http://vvv.caes.state.ct.us/PlantPestHandbookFiles/pphIntroductory/pphdisease.htm|title=Introduction and Historical Impact of Plant Health Problems|publisher=The Connecticut Agricultural Experiment Station|accessdate=April 25, 2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Začetnik plantaž s čajem === [[File:Jamestaylor1.jpg|thumb|James Taylor v Kandiju, Šrilanka v 1860-ih]] Leta 1824 so [[Britanci]] na Cejlon iz Kitajske prinesli čajevec in ga posadili v ''Kraljevem botaničnem vrtu'' v Peradeniyi za nekomercialne namene.<ref name="Eswaran">{{navedi splet|url=http://www.eswaran.com/History.pdf|title=History of Ceylon tea|publisher=Eswaran Tea|accessdate=April 21, 2009|archive-date=2011-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20110710202900/http://www.eswaran.com/History.pdf|url-status=dead}}</ref> Nadaljnje eksperimentalne rastline čajevca so preko Vzhodnoindijske družbe prinesli iz [[Asam]]a in [[Kolkata|Kalkute]] v Indiji leta 1839 in v naslednjih letih. Leta 1839 je bila ustanovljena Cejlonska trgovinska zbornica, leta 1854 je sledilo Cejlonsko društvo plantažnikov. Leta 1867 je Škot James Taylor označil rojstvo čajne industrije v Cejlonu tako, da je začel z nasadi čajevca v Loolecandi (v singalščini - ලූල් කඳුර) v [[Kandi]]ju. Imel je le 17 let, ko je prišel v Loolekando na Šrilanki. Prva zasaditev čajevca je obsegala le 76.890 m². Leta 1872 je Taylor začel delati s popolnoma opremljeno tovarno čaja na posestvu Loolecandi. Leta 1873 je v London prispela prva pošiljka cejlonskega čaja težka približno 10&nbsp;kg. Sir [[Arthur Conan Doyle]] je opozoril na ustanovitev nasadov čaja, »... čajna polja na Cejlonu so resnično spomenik pogumu, kot je lev v Waterloo«. Kmalu je bilo okoli Loolecanda dovolj nasadov, med njimi Hope, Rookwood in Mooloya na vzhodu ter Le Vallon in Stellenberg na jugu, začeli so menjati čaj in so bila med prvimi naselji, ki so jih ustanovili na otoku zaradi čajnih nasadov. Skupno število prebivalcev Šrilanke po popisu leta 1871 je bilo 2.584.780. [[File:Kandy district.svg|thumb|right|Okrožje Kandi, središče proizvodnje čaja na Šrilanki]] === Rast in zgodovina komercialne proizvodnje === [[File:Henry Trafford Ceylon.jpg|thumb|left|Henry Randolph Trafford, eden od pionirjev vzgoje čajevcev na Cejlonu v 1880-ih]] Čajna proizvodnja v Cejlonu se je močno povečala v 1880-ih in do leta 1888 je obdelovalna površina presegala količino kave, ki je leta 1899 narasla na skoraj 1.619&nbsp;km².<ref name="Trafford">{{navedi splet|author=Baxendale, James|url=http://www.historyofceylontea.com/feature-article2.asp|title=Henry Randolph Trafford:An Early Tea Planter in Ceylon|publisher=History of Ceylon Tea|accessdate=April 21, 2009|archive-date=2009-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090215092720/http://historyofceylontea.com/feature-article2.asp|url-status=dead}}</ref> Edini plantažnik iz Cejlona, ki je v zgodnji fazi proizvajal čaj, je bil Charles Henry de Soysa. Britanci, kot je Henry Randolph Trafford, so prispeli na Cejlon in kupili kavne plantaže v krajih Poyston, blizu Kandija leta 1880, kjer je bilo središče kavne kulture v tistem času. Čeprav je Trafford malo vedel o kavi, je imel precejšnje znanje o pridelavi čaja in velja za enega od pionirjev proizvodnje čaja na Cejlonu. Do leta 1883 je bil Trafford rezidentni vodja številnih posesti na območju. Do poznih 1880-ih let so skoraj vse nasade kave zamenjali s čajevci. Podobno se je trgovina s kavo hitro zamenjala s čajem, da bi zadovoljili naraščajoče povpraševanje. Tehnologija predelave čajevca se je hitro razvila po tem ko je Samuel Cleland Davidson leta 1877 izdelal prvi sušilnik za čaj "Sirocco". Leta 1880 je komercialna proizvodnja čajev postala realnost. Leta 1884 je bila zgrajena osrednja tovarna na posestvu Fairyland (Pedro) v [[Nuwara Eliya]]. Ker se je proizvodnja čaja širila, so nastale nove tovarne, iz Anglije pa pripeljane inovativne metode mehanizacije. Marshall, Sons & Co. v Gainsboroughu v Lincolnshiru, tovarna Tangies Machine iz Birminghama in Davidson & Co. iz Belfasta so dobavile nove stroje s funkcijami, ki so v uporabi še danes. Čaj se je čedalje bolj prodajal na dražbah, saj se je njegova priljubljenost povečevala. Prva javna avkcijska dražba je bila 30. julija 1883 v prostorih M/s Somerville in Company Limited pod pokroviteljstvom Cejlonske gospodarske zbornice. Na sejmu Chicago World leta 1893 je bilo prodanih en milijon čajnih paketov. Istega leta je čaj na londonskih čajnih avkcijah zabeležil rekordno ceno 36,15 £ za lb. Leta 1894 je bilo ustanovljeno Cejlonsko trgovsko združenje, danes pa se skozi to združenje in Gospodarsko zbornico proda skoraj ves čaj proizveden na Šrilanki. Leta 1896 je bilo ustanovljeno Brokersko združenje, leta 1915 pa je postal Tomas Amarasuriya, prvi Cejlonec, ki je bil imenovan za predsednika združenja plantažnikov. Leta 1925 je bil v Cejlonu ustanovljen Inštitut za raziskovanje čajev, ki je vodil raziskave o čim večjem donosu in proizvodnih metodah. Do leta 1927 je proizvodnja čajev v državi presegla 100.000 ton, skoraj v celoti za izvoz. Zakon iz leta 1934 prepoveduje izvoz čaja slabe kakovosti. Leta 1938 je raziskovalni inštitut začel delo na vegetativnem razmnoževanju na posestvu St. Coombs v Talawakeleju, do leta 1940 pa razvil biološki nadzor (parazitska osa, ''Macrosentus homonae''), ki je zaustavil gosenico ''Tea Tortrix'', ki je ogrozila pridelavo čaja.<ref>W.W.D. Modder, ed., ''Twentieth Century Tea Research in Sri Lanka (1925–2000)'' (Talawakalle, Sri Lanka : The Tea Research Institute of Sri Lanka, 2003).</ref> Leta 1941 je bila ustanovljena prva Cejlonska čajno posredniška hiša, M/s Pieris & Abeywardena, leta 1944 pa Zveza plantažnih delavcev. 1. oktobra 1951 je bila uvedena izvozna dajatev na čaj, leta 1955 se je začelo gojenje prvih klonskih čajnih polj. Leta 1958 je bila ustanovljena Državna plantažna korporacija, 1. junija 1959 je bil uveden davek ''Ad Valorem'' za čaj, prodan na dražbah v Kolombu. [[File:Tea Processing Plant Kandy.jpg|thumb|right| Naprave za predelavo čaja v mestu Kandi segajo v 1850-ta]] Do leta 1996 je proizvodnja čaja presegla 250.000 ton, leta 2000 pa je narasla na več kot 300.000 ton. Leta 2001 je Forbes & Walker Ltd.<ref name="Forbes">{{navedi splet|url=http://www.forbesteaportal.com/Insidepages/AboutTea/historyoftea.html|title=Sri Lankan Tea Brokers|publisher=Forbes & Walker Tea Brokers Ltd.|accessdate=July 28, 2009|archive-date=2011-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110221103635/http://www.forbesteaportal.com/Insidepages/AboutTea/historyoftea.html|url-status=dead}}</ref> začel prvo državno spletno prodajo čaja na dražbah za čaj v Kolombu. == Delo == [[File:SriLanka TeaHarvest (pixinn.net).jpg|thumb|right|220px|Ženske nabirajo čajne liste]] Neposredno in posredno je več kot milijon Šrilančanov zaposlenih v čajni industriji. Velik del delovne sile je mladih žensk, minimalna starost pa dvanajst let. Ker so se nasadi čaja na Šrilanki povečevali in zahtevali obsežno delo, je bilo zagotavljanje dovolj delovne sile problem. [[Singalci]] niso želeli delati na nasadih. Indijski Tamilci so prišli na Šrilanko že na začetku nasadov kave. Priseljevanje indijskih Tamilcev se je nenehno povečevalo in do leta 1855 že doseglo 55.000 novih priseljencev. Do konca obdobja kave jih je bilo na Šrilanki približno 100.000. Leta 1904 je Združenje sindikata plantažnikov v [[Tiruchirappalli]] (nekdanji Trichinopoly) v Indiji ustanovilo Cejlonsko delavsko komisijo. Glavni cilj je bil pridobiti poceni tamilsko delovno silo za plantaže čajev.<ref>https://rowsellfamilyhistory.wordpress.com/rowsells-of-ceylon-and-india/</ref> Dekleta običajno sledijo svojim materam, babicam in starejšim sestram na nasadih, od žensk pa se pričakuje tudi večino domačih opravil. Živijo v stanovanjih, znanih kot "linije", številne zaporedno postavljene hiše z eno ali dvema sobama. Sanitarni pogoji so na splošno slabi. Običajno obsegajo 6 do 12 ali 24 linijskih prostorov v eni baraki. Sobe za delavce so pogosto brez oken in malo ali brez prezračevanja. V eni sobi pogosto živi 6 do 11 članov skupaj. V zadnjem času so bili poskusi izboljšati pogoje namestitve.<ref>EconomyNext, "[http://www.economynext.com/Sri_Lanka_begins_building_homes_for_estate_workers-3-1725-.html%20Economy%20Next Sri Lanka begins building homes for estate workers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170427100003/http://www.economynext.com/Sri_Lanka_begins_building_homes_for_estate_workers-3-1725-.html%20Economy%20Next |date=2017-04-27 }}", Retrieved 26.04.2017</ref> Po študijah Christiana Aida so tamkajšnji indijski tamilski delavci še posebej izpostavljeni diskriminaciji in viktimizaciji. Nekatere skrbi za pravice žensk so bile namenjene plantažnim delavkam, zato se je oblikovalo približno 85 sosedskih ženskih skupin po vsej državi, ki so se izobraževale, učile vodenja in preprečevanja nasilja nad ženskami. Čajni nasadi so strukturirani v socialni hierarhiji in ženske, ki pogosto obsegajo 75% -85% delovne sile, so v najnižjih socialnih slojih in nemočne. Plače so običajno zelo nizke. V mestu Nuwara Eliya so bile ženske nekoč plačane le 7 rupij za kilogram, kar ustreza 7 centom, vsak dan pa morajo zbrati najmanj 16 kilogramov čajnih listov, številne pa morajo prehoditi tudi 16&nbsp;km na dan. Tako so najnižja povprečna dnevna plačila 112 rupij. Zaradi socialnega razslojevanja v preteklosti so plačo predale možu ali očetu. Moški, ki delajo na nasadih čaja, običajno znižajo drevesa ali upravljajo stroje in so bolje plačani s 155 rupijami na dan in končajo delo prej. Leta 2006 so se plače v sektorju čaja po pritisku povečale, povprečna dnevna plača pa je zdaj znatno višja s 378 rupijami za moške in na nekaterih mestih 261 za ženske. Vendar pa so študije pokazale, da je revščina še vedno velik problem in kljub čajni industriji, ki zaposluje veliko število revnih, zaposlovanje ni uspelo zmanjšati revščine, saj so delavci pogosto neizobraženi in nekvalificirani.<ref name="Lanka Online">{{navedi splet|url=http://www.lankabusinessonline.com/fullstory.php?nid=1973541948|date=June 15, 2006|title=Sri Lankan tea pluckers not reaping benefits: study|publisher=Lanka Business Online|accessdate=April 25, 2009|archive-date=2011-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110119225847/http://www.lankabusinessonline.com/fullstory.php?nid=1973541948|url-status=dead}}</ref> == Površine za gojenje == [[File:Sri Lanka-Tea plantation-04.jpg|thumb|right|Plantažne delavke]] Glavna območja čaja so [[Kandi]] in [[Nuwara Eliya]] v Osrednji pokrajini, v občini Badulla, Bandarawela in Haputale v pokrajini Uva, Galle, Matara in Mulkirigala v Južni pokrajini ter v Ratnapura in Kegalle ter v pokrajini Sabaragamuwa. Obstaja večinoma šest glavnih pokrajin, kjer sadijo čaj - Nuwara Eliya, Dimbula, Kandy Uda Pussellawa, pokrajina Uva in Južna pokrajina.<ref name="pure ceylon tea">{{navedi splet|url=http://www.pureceylontea.com/teaareas.htm|title=Tea Areas|work=pureceylontea.com|publisher=Sri Lanka Tea Board|accessdate=2009-04-23|archive-date=2009-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090506010412/http://pureceylontea.com/teaareas.htm|url-status=dead}}</ref> Nuwara Eliya je plato na nadmorski višini 1902 m. Čaj iz Nuwara Eliye ima edinstven okus in je najkakovostnejši. Dimbula je bilo eno prvih območij, ki so bila zasajena v 1870-ih letih. To območje zasaditve je na višini med 1067 do 1524 m, čaj pa visokorastoči ali ''high grown'' in je najkakovostnejši.<ref name="Black Tea">{{navedi splet|url=http://www.ceylonblacktea.com/tea_growing_areas_in_sri_lanka.html|title=Tea growing areas in Sri Lanka|publisher=Ceylon Black Tea|accessdate=April 25, 2009|archive-date=2009-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090411080338/http://www.ceylonblacktea.com/tea_growing_areas_in_sri_lanka.html|url-status=dead}}</ref> Jugozahodni [[monsun]]ski dež in hladno vreme od januarja do marca so odločilni dejavniki okusa. Osem podokrožij Dimbule so Hatton / Dickoya, Bogawanthalawa, Upcot / Maskeliya, Patana / Kotagala, Nanu Oya / Lindula / Talawakele, Agarapatana, Pundaluoya in Ramboda Kandi je znan po srednjerastočem ali ''medium grawn'' čaju. Tu so bili ustanovljeni prvi nasadi čaja. Čajni nasadi so na višini od 610 do 1219 m. Pussellawa / Hewaheta in Matale sta dve glavni podskupini v pokrajini. Uda Pussellawa se nahaja med Nuwara Eliya in pokrajino Uva. V tej regiji prevladuje severozahodni monsun. Nasadi blizu Nuwara Eliye imajo vrsto rožnatih čajev. Podobmočja sta Maturata in Ragala / Halgranoya. Čaji območja Uva imajo poseben okus in se pogosto uporabljajo za mešanice. Čajni nasadi so na 914 do 1524 m. Ker je okrožje veliko, ima Uva številne podsektorje: Malwatte / Welimada, Demodara / Hali-Ela / Badulla, Passara / Lunugala, Madulsima, Ella / Namunukula, Bandarawela / Poonagala, Haputale in Koslanda / Haldummulla Nizkorastoči ali ''low grown'' čaj raste predvsem v južni Šrilanki. Ti čaji se gojijo do višine 610 m in uspevajo v plodnih tleh in v toplem podnebju. Območja se razprostirajo na štirih glavnih podeželskih območjih: Ratnapura / Balangoda, Deniyaya, Matara in Galle. Različne vrste čajev se mešajo, da dobijo potrebno aromo in barvo. Pokrajina Uva, Nuwara Eliya, Dimbuala in Dickoya so območja, od koder izvira srednjerastoči čaj. Nižjerastoči čaj je močnejši in manj subtilen po okusu in se proizvaja na območjih Galle, Matara in Ratnapura. === Infrastruktura === [[File:Sri Lanka-Tea plantation-13.jpg|thumb|left|Tovornjak za prevoz čaja iz posestva]] Po uvedbi čaja se je šrilanško gospodarstvo preoblikovalo iz tradicionalnega gospodarstva v plantažno gospodarstvo. V času [[Kandijsko kraljestvo|Kandijskega kraljestva]] je bila politika ne graditi [[cesta|cest]] zaradi strateške obrambe. Zato, ko so začeli s plantažami, v hribovitem delu države ni bilo veliko infrastrukture. Prevoz izdelkov v pristanišče Kolombo je bil velik problem. Vlada Šrilanke je zato sprejela obsežen program cestnega, železniškega in urbanega razvoja v plantažah. Guverner sir Edward Barnes je bil pionir pri izgradnji cest. Med njegovo vlado so kapitan Dawson, major Skinner in drugi na oddelku za javna dela končali cesto Kolombo-Kandi.<ref name="abaya">{{si icon}} {{navedi knjigo|last=Abhayawardhana|first=H.A.P.|title=Kandurata Praveniya|publisher=Central Bank of Sri Lanka|year=2004|pages=140|isbn=978-955-575-092-9 }}</ref><ref name="barnes">{{navedi splet|url=http://sundaytimes.lk/070114/FunDay/heritage.html|title=The great road-maker arrives|date=January 14, 2007|work=sundaytimes.lk|publisher=The Sunday Times|accessdate=2009-04-23}}</ref> Gradnja cest je zadostovala za reševanje transportnega problema. Iskanje zadostnih vozil je bilo težko in so bila počasna. Združenje Cejlonskih plantažnikov je bilo ustanovljeno leta 1854 v znak protesta za zmanjšanje državnih stroškov na cestah. To združenje je pritiskalo na vlado, da gradi in vzdržuje ceste. Čeprav se je gradnja prve železniške proge začela leta 1858, se linija zaradi teh protestov ni bila odprta do leta 1865. Glavna železniška proga je bila zgrajena od Kolomba do Ambepussa, 54&nbsp;km proti vzhodu. Najprej je služila za prevoz kave in čaja iz hribovitega dela države v Kolombo in v izvoz. Že vrsto let je bil prevoz tega blaga glavni vir dohodka proge. Prvi vlak je stekel 27. decembra 1864. Linija je bila uradno odprta za promet 2. oktobra 1865. Glavna proga je bila razširjena po etapah do Kandija leta 1867, Nawalapitiya do leta 1874, Nanu Oya do leta 1885, Bandarawelo do leta 1894 in leta 1924 v Bandullo. Druge proge so bile še: linija Matale leta 1880, obalna linija leta 1895, severna linija leta 1905, linija Mannar leta 1914, linijo dolina Kelani leta 1919 in Puttalam 1926 in liniji Batticaloa in Trincomalee leta 1928. Železniške proge so pomagale pri razvoju nerazvite države. Danes železnice pretežno prevažajo potnike, še zlasti potnike v in iz Kolomba. == Produkti == ;Cejlonski črni čaj Cejlonski črni čaj je ena od specialitet. Ima hrustljavo aromo, ki spominja na agrume in se uporablja tako v mešanici kot čist. Goji se na številnih plantažah, ki se razlikujejo po nadmorski višini in okusu. ;Cejlonski zeleni čaj Cejlonski zeleni čaj je večinoma narejen iz asamskega čajnega listja. Goji se v Idalgashinni v pokrajini Uva. Zeleni čaji imajo na splošno polnejše telo in bolj oster, precej sladek, orehov okus, značilen za čaje iz asamskega zrnja. Stopnje čajnih razredov večine zelenih čajev odsevajo tradicionalno kitajsko nomenklaturo zelenega čaja, kot je čvrsto valjani [[China gunpowder]] ali bolj odprte liste s kitajskim imenom [[Chun Mee]]. Na splošno imajo zeleni čaji s Šrilanke svoje lastne značilnosti – po navadi so temnejši tako v suhem kot tudi infuziranem stanju, njihov okus pa je bogatejši. Ker se želje po tržnem povpraševanju spreminijajo, proizvajalci zelenega čaja uporabljajo več izvirne kitajske, indonezijske, japonske in brazilske semenske baze, kjer je proizvodnja zelo lahka, barva peneča svetlo rumena in ima bolj občutljiv, sladek okus, kot ga želi večina svetovnega trga z zelenimi čaji. Trenutno Šrilanka ostaja zelo majhen proizvajalec zelenih čajev in zato so indijski in kenijski bolj priljubljeni. Velik del zelenega čaja, proizvedenega na Šrilanki, se izvaža v trge Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. ;Cejlonski beli čaj Cejlonski beli čaj, znan tudi kot "srebrni vršički", je zelo cenjen, cene za kilogram pa so precej višje od drugih čajev. Čaj je najprej zrasel v Nuwara Eliya blizu Adamovega vrha med 2.200-2.500 metrov nadmorske višine. Pridobijo ga iz odtrganih cvetnih popkov in vrhnjih lističev, ki so zoreli v senci, zato vsebujejo manj [[klorofil]]a. Čaj se prideluje, pobira in valja z roko, listi so posušeni in pobeljeni na soncu. Ima občutljivo, zelo svetlo tekočino z notami bora in medu in zlato bakreno infuzijo. "Deviški beli čaj" se prideluje na plantaži Handunugoda Tea blizu Galleja na jugu Šrilanke. <gallery> File:Ceylon black tea leaves.jpg|Cejlonski Super Pekoe črni čaj File:Iddalgashinna OP green tea.jpg|Cejlonski zeleni čaj File:Meepitiya-White tea-Silver Tips.jpg|Cejlonski srebrni tip čaja </gallery> == Mednarodno tržišče in cene == [[File:Sri Lanka Teeplantage.jpg|thumb|right|Čajna plantaža blizu Nuwara Eliya na srednji nadmorski višini]] [[File:Hill Country.jpg|thumb|right|Čajna plantaža blizu Haputale na visoki nadmorski višini]] [[File:Sri Lanka-Tea plantation-14.jpg|right|thumb|Nabiralka čaja]] === Glavni trgi šrilanškega čaja === Najpomembnejši tuji trgi za šrilanški čaj so države nekdanje Sovjetske zveze ali [[Skupnost neodvisnih držav]], [[Združeni arabski emirati]], [[Rusija]], [[Sirija]], [[Turčija]], [[Iran]], [[Saudova Arabija]], [[Irak]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Egipt]], [[Libija]] in [[Japonska]]. === Znamke in razvrščanje === Cejlonski čaj je razdeljen na tri skupine: visokokorastoči (Udarata), srednje rastoči (Medarata) in nizko rastoči čaj (Pahatha rata), kar temelji na geografiji pokrajine, na kateri se goji. Čaj, proizveden na Šrilanki na svojih paketih logo "Leva" <ref>{{navedi splet | title = Lion Logo | publisher = Sri Lanka Tea Board | url = http://www.pureceylontea.com/lionlogo.htm | quote = Overseas Importers/packers are not allowed to use the Lion Logo on their tea packs even if the packs contain pure Ceylon Tea. | accessdate = April 21, 2009 | archive-date = 2009-04-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090427012550/http://pureceylontea.com/lionlogo.htm | url-status = dead }}</ref> kar kaže. Uporabo logotipa Leva skrbno spremlja Šrilanški čajni odbor <ref>{{navedi splet | title = Pure Ceylon Tea | publisher = Sri Lanka Tea Board | url = http://www.pureceylontea.com/ | accessdate = April 21, 2009}}</ref>, ki je vodilno telo čajne industrije. Če proizvajalec čajev želi uporabo logotipa Leva na svoji embalaži, morajo pridobiti dovoljenje tega odbora. Ta nato izvaja strog inšpekcijski postopek, uspešen pregled pa proizvajalcu omogoča uporabo logotipa skupaj s sloganom ''Pure Ceylon Tea - Packed in Sri Lanka'' na svoji embalaži za čaj. Vsako pošiljko pred pošiljanjem temeljito pregledajo inšpektorji. Zato logotip Leva in besedilo slogana zagotavljata izvor čaja in njegovo kakovost. Večina šrilanških izvoznikov čaja, kot je Dilmah, se zdaj osredotočajo na večjo kvaliteto namesto izvoza surovega čaja. Ime "Cejlonski čaj" ali "Šrilanški čaj" še vedno velja za znak kakovosti po vsem svetu. Gradacija razvrščanja, ki se uporablja na Šrilanki za razvrstitev čajev, nikakor ni pokazatelj njegove kakovosti, temveč navaja njegovo velikost in izgled. V glavnem obstajata dve kategoriji. Temeljna gradacija se imenuje ''Orange Pekoe'' (OP). Izraz ''orange'' najbrž izvira iz značilne barve kuhanega čaja, ''pekoe'' pa v mandarinščini pomeni beli cvet. Čaji se razlikujejo tido po zdrobljenosti lističev (angleško ''broken''). Imena čajev iz zdrobljenih lističev so tako:Broken Orange Pekoe, Broken Pekoe, Flowery Orange Pekoe, ki vsebuje posamezne čajeve popke. Najboljši čaj iz popkov je FTGFOP ali Finest Tippy Golden Frowery Orange Pekoe. == Institucije in raziskave == [[File:KANDY TEA MUSEUM KANDY TOWN SRI LANKA JAN 2013 (8583226551).jpg|thumb|right|250px|Muzej čaja v Kandiju|upright]] === Cejlonski muzej čaja === Šrilanški čajni odbor je leta 2001 odprl Muzej čaja v Hantani, v mestu Kandi. Čeprav eksponatov ni veliko, ponujajo dragocen vpogled v to, kako so čaj pridelovali v začetku. Stari stroji, nekateri že več kot stoletje, so obnovljeni v delujočem stanju. Prva razstava, ki pozdravlja obiskovalce, je Ruston in Hornsby dizelski motor, sledijo drugi motorji na tekoča goriva, ki se nahajajo v strojnici v pritličju muzeja. Moč za čajna posestva so pridobivali tudi s pomočjo vodnih turbin. Muzejska soba ''Rolling Room'' prikazuje razvoj proizvodnih tehnik z zbirko valjev. Tukaj je razstavljen ročno upravljan ''Little Giant Tea Roller''. === Čajni raziskovalni inštitut === Čajni raziskovalni inštitut je parlament ustanovil leta 1925. Trenutno je edini nacionalni organ v državi, ki izvaja in razširja nove raziskave in tehnologijo v zvezi s predelavo in pridelavo čaja.<ref>[http://www.tri.lk/tri/tri/7 Who we are], Tea Research Institute - Sri Lanka, Retrieved April 2017</ref> V začetku sedemdesetih let sta dva raziskovalca iz Nacionalnega inštituta za zobozdravstvene raziskave v Bethesdi v Marylandu izvedla vrsto raziskovalnih projektov, v katerih so spremljala študijsko skupino velikega števila tamilskih delavcev, ki so delali na plantažah Dunsinane in Harrow, 50 milj od Kandija. Ta študija je pomembna, ker je omogočila, da delavci čajnih plantaž nikoli niso uporabljali običajnih ustnih higienskih ukrepov, s čimer so zagotovili vpogled v naravno zgodovino parodontalne bolezni pri človeku.<ref>Löe, H, et al. <u>Natural history of periodontal disease in humans</u>. ''J Clin Perio'' 1986;13:431–440.</ref> == Standardi trajnosti in certifikati == Obstajajo številne organizacije, tako mednarodne kot lokalne, ki spodbujajo in uveljavljajo standarde trajnosti in potrdila, ki se nanašajo na čaj iz Šrilanke. Med mednarodnimi organizacijami, ki delujejo znotraj Šrilanke, so Rainforest Alliance, Fairtrade, UTZ Certified in Ethical Tea Partnership. Združenje malih ekoloških kmetov (SOFA) je lokalna organizacija, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem. == Sklici == {{sklici|2}} ==Druga literatura== * {{navedi knjigo |title=The Ceylon Tea-Makers' Handbook|author=George Thornton Pett |authorlink= |publisher=The Times of Ceylon Steam Press, Colombo |year=1899|isbn= |page= |url=https://archive.org/stream/ceylonteamakersh00pettrich#page/n3/mode/2up |ref= }} ==Zunanje povezave== {{commons category|Tea plantations in Sri Lanka}} * [http://www.pureceylontea.com/ Official web site of the Sri Lanka Tea Board] * [http://www.teamuse.com/article_000903.html Taylor, Lipton and the Birth of Ceylon Tea] [[Kategorija:Gospodarstvo Šrilanke]] [[Kategorija:Čaj]] 0y1csda2wd49kos9k2ia914k1fp7asb 0 443580 6759012 6756011 2026-10-01T05:18:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Honorij II. | honorific-suffix = <small></small> | image = | image_size = 200px | alt = | caption = Protipapež Honorij II. | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = [[28. oktober|28. oktobra]] [[1061]] <br> (izvoljen [[Basel]] [[Sveto rimsko cesarstvo]]) | term_start = (ni bil ustoličen) | term_end = [[maj]] [[1064]] (odstavljen) | predecessor = [[Protipapež Benedikt X.|Benedikt X.]] | opposed = [[Papež Aleksander II.|Aleksander II.]] | successor = [[Protipapež Klemen III.|Klemen III.]] | ordination = | ordinated_by = | consecration = [[17. december]] [[1032]] | consecrated_by = [[papež Janez XIX.|Janez XIX.]] | cardinal = (ni bil kardinal) | created_cardinal_by= | rank = [[Seznam protipapežev|20. protipapež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = Pietro Cadalo | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date= <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranska bazilika]] [[Rim]] <ref name="#1">{{navedi splet|url=http://it.cathopedia.org/wiki/Antipapa_Onorio_II|title=Antipapa Onorio II|publisher=Cathopedia|date=20. marec 2017|accessdate=21. december 2017|archive-date=2016-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160407123254/http://it.cathopedia.org/wiki/Antipapa_Onorio_II|url-status=dead}}</ref> | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Ingon ({{lang-la|Ingonus}}) | spouse = | children = | occupation = [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[tajnik]] (=kancler) | profession = [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[tajnik]] (kancler) | previous_post = [[škofija Naumburg|škof škofije Naumburg-Zeitz]] (1032-1045)<br>[[škofija Parma|škof škofije Parma]] (1045–1073) | alma_mater = | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Honorij }} '''Protipapež Honorij II.''' ({{lang-la|Antipapa Honorius Secundus}}), rojen kot '''Peter Kadal''' ({{lang-la|Petrus Cadalus ali Cadalous}}; {{lang-it|Pietro Cadalo}} – s poudarkom na prvem ali na zadnjem zlogu: ''Càdalo'' oziroma ''Cadalò'' <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/cadalo/|title= Càdalo|publisher=Enciclopedie on line|date= |accessdate=21. december 2017}}</ref>), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[škof]] in [[papež]], ki so ga pozneje smatrali za [[protipapež]]a; * [[Sabbion di Cologna Veneta]] ([[Verona]], [[Sveto rimsko cesarstvo]]) [[1010|okrog 1010]], † [[1072]] [[Parma]] [[Papež]] je bil od 28. oktobra 1061, ko je bil [[kanonsko pravo|nekanonično]] izvoljen, do maja 1064, ko je bil odstavljen na mantovski sinodi. Umrl je 1072 v [[Parma|Parmi]] kot škof, in se predstavljal do konca za papeža. == Življenjepis == === Poreklo in kariera === ''Peter Kadal'' ({{lang-la|Petrus Cadalus}}; {{lang-it|Pietro Cadalo}} – imenovan tudi ''Cadolus, Kadalus, Cadalous, Cadelohus, Kadulus, Cadolah''), se je rodil v [[Sabbion di Cologna Veneta|Sabionu]] pri [[Verona|Veroni]] okrog leta 1010 v plemiški družini, ki je bila najverjetneje langobardsko-germanskega porekla kot sin Ingona, vnuk Wicarda in pravnuk Atona. O njegovem rojstvu in mladosti je malo znanega. Njegovi starši so bili ''milites'' (''vojaki'') in so prišli na Veronsko iz [[Monselice|Monseliča]] konec 10. stoletja.<ref>Cavallari, 1965 str. 74 s.</ref> 1028 je izpričan kot ''clericus'' (=''stolni [[kanonik]]''), zatem 1030 kot ''subdiakon'' in 1034 kot ''[[diakon]].''<ref>Cenci, 1923, p. 189</ref> 1041 je postal ''vicedominus'' veronske Cerkve, kar bi ustrezalo današnjemu ''generalnemu vikarju'' (=''splošnemu namestniku'').<ref>Schneider, 1926, s. 192</ref> Opravljal je službo cesarskega [[tajnik]]a (kanclerja) pod [[Henrik III. Nemški|Henrikom Črnim]].<ref>ali pa je to službo opravljal njegov sorodnik z istim imenom, kar je bolj verjetno</ref> 1032–1045 je bil škof [[škofija Naumburg|škofije Naumburg-Zeitz]], a od 1045 do svoje smrti 1072 škof [[škofija Parma|škofije Parma]], ki jo je zadržal kljub imenovanju za papeža.<ref>{{navedi splet|url=http://it.cathopedia.org/wiki/Antipapa_Onorio_II|title=Antipapa Onorio II|publisher=Cathopedia|date=20. marec 2017|accessdate=21. december 2017}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 24. maja 1045 je bil Kadal – ''»filius bone memorie Ingoni de loco Sablone«''<ref>''»filius bone memorie Ingoni de loco Sablone«'' - ''»sin Ingona dobrega spomina iz kraja Sablona«''</ref> razglašen za [[Parma|parmskega]] [[škof]]a<ref>Cavallari, 1965 s. 132</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/antipapa-onorio-ii_%28Dizionario-Biografico%29/|title=Onorio II, antipapa|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 79|date=2013 |accessdate=21. december 2017}}</ref><ref name="#2">{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/antipapa-onorio-ii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Onorio II, antipapa di Simonetta Cerrini|publisher=Enciclopedia dei Papi|date=2000 |accessdate=21. december 2017}}</ref> Leta 1046 je Kadal – po izgubi staršev in svojih dveh bratov kot edini dedeč svoje rodovine – osnoval samostan [[San Giorgio in Braida|San Giorgio]]. S svojimi lastnimi črkami ga je vpisal v splošno listino škofijskih opatijskih ustanov. Kadal je prispeval še več darovnic vse do izvolitve za papeža 28. oktobra 1161.<ref>{{navedi splet|url=https://shop.cisam.org/index.php?route=product/product&product_id=874 |title= Andrea Castagnetti, Preistoria di Onorio II antipapa. Cadalo diacono nella società italica della prima metà del secolo XI |publisher=Cisam|date=|accessdate=21. december 2017}}</ref> == Papež in protipapež == === Papež Aleksander II. === {{glavni članek|Papež Aleksander II.}} [[File:Papa Alessandro II.jpeg|thumb|180px|Podoba [[papež Aleksander II.|Aleksandra II.]]]] Svobodne papeške volitve so bile sicer na papirju uzakonjene; ko jih je bilo treba pa prvič uresničiti, so se spopadle z velikimi težavami: takoj se srečamo z dvojnimi volitvami. Po [[papež Nikolaj II.|Nikolajevi]] smrti 27. julija 1061 so v skladu s sinodalnim odlokom o volitvah papeža iz leta 1059 ''[[In nomine Domini]]'' - predvsem na pobudo [[papež Gregor VII.|benediktinskega meniha kardinala Hildebranda]] 30. septembra 1061 izvolili kardinali-škofje (prvič v zgodovini samo oni) lukanskega škofa Anzelma, ne da bi se prej kakorkoli posvetovali z nemško kraljevsko hišo. Anzelm je bil ena vodilnih osebnosti, ki so se trudile za cerkveno prenovo – in to je dokazal že med svojim škofovanjem v Luki. Letopisci poročajo, da sam na tako možnost ni niti pomislil in je zvedel za imenovanje na svojem škofijskem sedežu.<ref>Levillain, Philippe. 2002. ''The Papacy: An Encyclopedia''. Routledge. {{ISBN|0-415-92228-3}}.</ref><ref>Miranda, Salvatore 1998. "[http://www.fiu.edu/~mirandas/conclave-xi.htm Papal elections of the 11th Century (1061–1099)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160414071849/http://www2.fiu.edu/~mirandas/conclave-xi.htm |date=2016-04-14 }} {{Navedi splet |url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/conclave-xi.htm |title=arhivska kopija |access-date=2024-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160414071849/http://www2.fiu.edu/~mirandas/conclave-xi.htm |archive-date=2016-04-14 |url-status=dead}}."</ref> === Protipapež Honorij II. === Rimsko plemstvo in nemški dvor sta se oba čutila užaljena, da sta bila izključena iz volitev. Sedaj so se združili vsi nasprotniki cerkvene prenove, ki so se za časa Nikolajevega papeževanja počutili odrinjene in so se morali potuhniti. Na zahtevo med seboj sicer ločenega rimskega in lombardskega poslanstva so Rimljani imenovali Henrika IV. za rimskega patricija s pravico imenovanja papeža in ga pozvali, naj to udejanji. Kardinali – zakoniti varuhi cerkvenih koristi – so izvedeli za poteze nasprotnikov; zato so poslali na nemški dvor kot predstavnika kardinala Štefana, da bi dobil podporo pri umiritvi rimskih neredov; le-ta pa je prišel prepozno: pred njim so bila zaprta vsa vrata in celo pobožna cesarica Neža ga ni hotela sprejeti – praznih rok se je vrnil nazaj v Rim. Tam se je volilno ozračje tako zaostrilo, da je arhidiakon Hildebrand zaprosil s posredovanjem [[Monte Cassino |montecassinojskega]] opata Deziderija za vojaško pomoč kapujskega vojvoda Riharda, naj pride vojaško zaščititi volivce-škofe. V nevarnosti je bila ne samo neodvisnost volitev, ampak tudi življenje volivcev-kardinalov; zato so se umaknili iz Rima in na neznanem mestu izvolili na sedež sv. Petra enega izmed voditeljev prenovitvenega gibanja, lukanskega škofa Anzelma.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=195}}</ref> Mati-skrbnica Neža oziroma njen varovanec otrok-kralj, 14-letni Henrik IV., je sklical sinodo v [[Basel|Baslu]] 28. oktobra 1061, na kateri ni bilo niti enega kardinala; vendar so izvolili – 28 dni za kanonično veljavno izvolitvijo [[papež Aleksander II.|Aleksandra II.]] – a pod predsedovanjem cesarskega tajnika Wilberta – dne 28. oktobra 1061 za novega papeža škofa Petra Kadala iz Parme ({{lang-la|Petrus Cadalus}}; {{lang-it|Pietro Cadalo}}) kot [[protipapež Honorij II.|Honorija II.]]. Iz teh razlogov se pravzaprav ni mogel nikoli uveljaviti kot papež, čeprav je to poskušal doseči tudi s silo: dvakrat je prihrumel z oboroženim spremstvom v Rim; bil je sicer »bogat z denarjem, ampak reven s čednostmi«.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története|page=195}}</ref> Kadal sploh ni bil [[kardinal]], ampak le [[škof]], ko ga je cesarica [[Neža Lotarinška|Neža]] – ki je bila skrbnica mladoletnemu kralju Henriku IV. – na prošnjo rimskega in lombardskega plemstva določila in izvolila na mešanem zboru v Baslu 28. oktobra 1061. === Spopadi med tekmecema === Ob podpori cesarice in plemstva je spomladi 1062 Honorij II. s svojimi vojaki odkorakal proti [[Rim]]u, da bi nasilno zasedel papeški prestol. Škof Benzo iz Albe mu je kot cesarski upravnik Rima pri tem pomagal; Kadal je napredoval in se 14. aprila 1062 spopadel v Rimu z Aleksandrovimi silami, ki jih je porazil ter se polastil [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilike v Vatikanu]], medtem ko se je Aleksander utrdil v Lateranu. Spodnjelotarinški vojvoda Godfrid III.<ref>Gotfrid III. – imenovan ''Bradač'' (997–1069) – je bil starejši sin lotarinškega vojvoda Gothela I. (967–1044) </ref> je maja 1062 prispel v Rim in prisilil tekmeca, da se podvržeta kraljevi odločitvi – do takrat pa se morata vrniti v svoji matični škofiji. Aleksander II. se je vrnil na svoj lukanski škofijski sedež, Kadal pa v Parmo, kjer sta čakala odločitev, ki bo odvisna o Gotfridovega posredovanja pri nemškem dvoru in od svetovalcev mladoletnega kralja. Medtem pa so se v Nemčiji zgodile velike spremembe. Prevratniki pod vodstvom mogočnega kölnskega škofa [[Hanon II. (škof)|Hanona]]<ref>sveti Hanon kölnski (1010–1075) je bil kölnski škof od 1056 do smrti. Od 1063–1065 je bil namestnik (regent) mladoletnega cesarja Henrika IV. in ga katoliška cerkev časti kot svetnika</ref> so ugrabili mladoletnega Henrika ter strmoglavili svojeglavo cesarico-namestnico Nežo Lotarinško ter jo prisilili k odpovedi in vstopu v samostan Fruttuaria v Piedmontu. Oblast je prešla v roke Honorijevega nasprotnika Hanona, ki je svoje negodovanje takoj pokazal. Na augsburški sinodi oktobra 1062 je poslal delegacijo pod vodstvom halberstadtskega škofa Burcharda II. v Rim, da bi raziskala obtožbe zoper Aleksandra II. v zvezi s [[simonija|simonijo]]. Ta Hanonov nečak je ugotovil, da so bile obtožbe neutemeljene. Tako je državni zbor po njegovi slovesni prisegi priznal Aleksandra za zakonitega papeža, Honorija pa izobčil. Aleksander ni čakal končne odločitve, ampak se je naselil v Rimu ter se oddolžil Burchardu s tem, da ga je imenoval za nadškofa, Hanona pa za tajnika Rimske Cerkve. Honorij pa se ni vdal; na sinodi v Parmi je zavrnil svoje izobčenje ter zbral oborožene sile, ki so ga privedle do ponovne osvojitve [[Angelski grad, Rim|Angelskega gradu]], kjer se je utaboril. Napetosti so trajale kako leto, dokler Honorij ni pobegnil iz Rima v svojo Parmo, od koder pa se ni več vrnil z vojsko v Rim. Aleksander se je s pomočjo [[Normani|Normanov]] obdržal v [[Lateranska palača|Lateranu]]. === Sinoda v Mantovi === Zaradi doslednega zagovarjanja cerkvene prenove je bilo papežu Aleksandru vedno bolj naklonjeno javno mnenje, pa tudi normanski zavezniki in vplivna grofica [[Matilda Toskanska|Matilda]]. Celo v Nemčiji so se začeli odvijati dogodki njemu v prid, ko je kölnski škof Hanon prevzel skrbništvo nad mladoletnim kraljem in se je skesana cesarica Neža umaknila v samostan. Aleksandra II. so krepko podprli Normani; ob njihovem vojaškem spremstvu mu je uspelo priti 1. oktobra 1061 v Rim; razmere so bile tako nevarne, da ni bilo mogoče opraviti ustoličenja in umestitve v baziliki svetega Petra v Vatikanu, ampak kar pri baziliki [[Bazilika svetega Petra v vezeh, Rim|San Pietro in Vincoli]] in še to ponoči. Aleksander je imel močno oporo v cerkvenem meniškem prenoviteljskem gibanju, pa tudi v milanskem ljudskem gibanju ''patariji'', ki se je borilo za uveljavitev odlokov proti simoniji in ženitvi duhovnikov. Kadal je zopet prišel v Rim in se utaboril v [[Angelski grad, Rim|Angelskem gratu]], kjer se je počutil varnega, dokler mu ni zmanjkalo denarja. Tedaj ga je zapustilo plemstvo, rimsko prebivalstvo pa je od njega zahtevalo odškodnino; Cencij (''Centius'') ga je dal zapreti, dokler mu za služenje ni izplačal 300 funtov srebra. Na Hildebrandovo, Damianijevo in Hanonovo zahtevo so se sešli 1064 v Mantovi nemški in italijanski škofje. Na zborovanje so poklicali oba papeža. Kadal se ni odzval, zato je predsedoval Aleksander, ki je v uvodni besedi poudaril cerkveni mir ''inslogo''. Hanon je nato naštel očitke glede simonije, ki so jih našteli njegovi nasprotniki. Aleksander je zaprisegel, da so govorice o simoniji čisto obrekovanje; kar se pa tiče zveze z Normani, bo nemški kralj tako vse zvedel, kadar bo prišel v Rim na cesarsko kronanje. Zborovalci so bili s tem zadovoljni in so razglasili Aleksandra za zakonitega papeža, Kadala pa kot simonista in vrinjenca izobčili. V zahvalo za prenehanje razkola so zapeli ''Te Deum''.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=196–197}}</ref> Sinoda v Mantovi je torej na [[Binkošti]], 31. maja 1064, končala razkol z izjavo, da je zakoniti naslednik [[sveti Peter|svetega Petra]] papež Aleksander II., ter izobčila Honorija II., ki pa se je predstavljal za papeža vse do svoje smrti na svoje škofijskem sedežu v Parmi. Nikoli se torej ni odpovedal papeštvu. Še 20. aprila 1069 se je predstavljal kot ''ego Cadalus episcopus atque electus apostolicus''.<ref>Italia pontificia, s. 421; navaja:</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/antipapa-onorio-ii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title= Onorio II, antipapa di Simonetta Cerrini|publisher= Enciclopedia dei Papi|date=2000|accessdate=21. december 2017}}</ref> Ni znano ali je imenoval kakega kardinala ali proti-kardinala.<ref>{{navedi splet|url=http://www2.fiu.edu/~mirandas/consistories-xi.htm|title=The Cardinals of the Holy Roman Church: 11th Century (999–1099)|publisher=Salvador Miranda|date=1998–2015|accessdate=17. november 2017|archive-date=2014-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20140324143329/http://www2.fiu.edu/~mirandas/consistories-xi.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=138}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Johannes Laudage|title=''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon''|page=84}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/03128c.htm|title=Cadalous|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1908|accessdate=21. december 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Honorius-II-antipope|title=Honorius II (antipope) |publisher=Encyclopædia Britannica|date=|accessdate=21. december 2017}}</ref> == Smrt in spomin == Kadal je umrl v Parmi 1072. Pokopan je verjetno v Lateranski baziliki v [[Rim]]u, a kakih sledi niso našli.<ref name="#1"/> == Ocena == [[Peter Damiani|Damiani]] ga v svoji ostri polemiki (''epistola 7, B'') protipapeža Honorij obklada z ne preveč prikupnimi vzdevki: ''veterrimus draco'', ''perturbator Ecclesiae, eversor apostolicae disciplinae e ancora apostolus antichristi''.<ref>"veterrimus draco", "perturbator Ecclesiae, eversor apostolicae disciplinae" e ancora "apostolus antichristi" – stari zmaj, motilec Cerkve, uničevalec apostolske urejenosti, antikristov apostol</ref> Ta zadnji vzdevek bo postal v prihodnjem stoletju vzdevek protipapežev; s tem je svetnik poudaril, da je Honoriju manjkala omika, ki jo je nadomeščal le s svojim bogastvom.<ref name="#2"/> === Mračno stoletje in cezaropapizem === {{glavni članek|Mračno stoletje|Cezaropapizem}} Za papeže je bilo 10. stoletje vsekakor temačno obdobje in ga po pravici imenujemo ''[[Mračno stoletje]]''. Kronika, ki jo je napisal nemški škof [[Liutprand Kremonski|Liutprand]], slika posvetnost na papeškem dvoru; vendar je njegova poročila treba brati s pridržkom, saj je bil pisec zelo protirimsko razpoložen - kar tudi sam izrecno poudarja - in je zato nedvoumno, da je pisal nepristransko.<ref>{{navedi knjigo|author=Harry Rosenberg|title=''Kriza zahoda'' v: ''Zgodovina krščanstva''|page=244}}</ref> Za to obdobje torej manjkajo neodvisni in nepristranski zgodovinski viri. Večino poročil o škandalih, nasilju in razvratu v Rimu je napisal torej že omenjeni Liutprand. Svojemu delu je dal pomenljiv naslov ''Maščevanje'' (''Obračun'', ''Antapodosis''). Ta naslov daje slutiti, da je v svojem pripovedovanju brez dvoma pretiraval, pa tudi potvarjal zgodovinsko resnico, da bi se na ta način maščeval nekaterim ljudem, ki so se mu zamerili. Kljub Liutprandovim pretiravanjem pa je bilo v takratni družbi res marsikaj slabega, kar je najedalo tudi Cerkev tako od zunaj kot od znotraj. Tako si lahko ustvarimo mnenje, da je to bil v resnici strašen čas.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Zgodovina Cerkve v stotih slikah'': »Cerkev v temnem 10. stoletju« – ''Kljub pretiravanjem strašen čas''|page=108}}</ref> Rimske družine so obvladovale papeštvo deloma tudi v 11. stoletju: najprej Krescenciji, nato [[Tuskulski grofje|Tuskulci]]. Z obnovo ''[[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]'' pa je po ''Mračnem stoletju'' nastopil za Cerkev čas prav tako mračnega [[cezaropapizem|cezaropapizma]] z laično investituro, kar je pripeljalo do dolgotrajnega, nepopustljivega in izčrpavajočega [[investiturni boj|investiturnega boja]]. Cesar se je začel vmešavati v cerkvene zadeve ne le z umeščanjem [[škof]]ov in [[opat]]ov, ampak tudi s postavljanjem in odstavljanjem papežev. Zanimivo, da so papeži svojim kraljem-zaveznikom (vazalom) na [[Ogrska|Ogrskem]] mirne duše prepuščali ta privilegij. Z vzpostavitvijo Svetega rimskega cesarstva 962 se je začela oblikovati v tem cesarstvu [[Nemci|nemške]] narodnosti t.i. ''Reichskirche'' (državna Cerkev). Že [[Karel Veliki]] je v nekaterih primerih sam imenoval škofe, [[Oton I. Veliki|Oton I.]] pa je njegov državni cerkveni sistem dopolnil. Zagotovil si je pravico imenovanja in umeščanja škofov; tako je uvedel laično investituro za visoke cerkvene službe, ki so odslej bile povezane z bogatimi fevdi. Škofje so z umeščanjem postali cesarjevi vazali, Cerkev je vse bolj postajala »osrednja državna ustanova«. V času [[Oton III.|Otona III.]] je laična investitura postala že reden državni sistem, istočasno pa so se pojavile številne neugodne posledice takega sestava; za Cerkev je bilo torej povezovanje s fevdalnim sistemom pogubno.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=113}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == {{krščanstvo}} * [[seznam protipapežev]] * [[seznam papežev]] * [[seznam vladarjev]] * [[Sveto rimsko cesarstvo]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.''. Mohorjeva družba, Celje 1989. ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/livesofpopesinea04mannuoft |title=The Lives of the Popes in the Early Middle Ages |last=Mann |first=Horace K. |year=1910 |publisher=Kegan Paul, Trench, Truebner, & Co. Ltd |location=London |oclc=499626370}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.co.uk/books?id=uVmcAQAAQBAJ |title=Oxford Dictionary of Popes |last1=Kelly |first1=J. N. D. |last2=Walsh |first2=M. J. |publisher=Oxford University Press |year=2010 |origyear=1986 |isbn=978-0-19-929581-4}} ;{{ikona de}} *''Lexikon für Theologie und Kirche'' (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957–1967. ;{{ikona it}} V. Cavallari: ''Cadalo e gli Erzoni (Note di storia medievale veronese)'', "Studi Storici Veronesi", 15, 1967, pp. 59-170 (con i documenti Cenci e altri nuovi riportati in App. II). P. Cenci: ''Documenti inediti su la famiglia e la giovinezza dell'antipapa Cadalo'', "Archivio Storico per le Province Parmensi", n. ser., 23, 1923, pp. 185-223; 24, 1924, pp. 309-44. F. Schneider: ''Aus San Giorgio in Braida zu Verona, in Papsttum und Kaisertum. Forschungen für Paul Kehr zum 65. Geburtstag dargebracht'', a cura di A. Brackmann, München 1926, pp. 165-84, 192. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Honorius II}} ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/03128c.htm Catholic Encyclopedia 1908 New Advent 2017] *[http://www.stsmarthaandmary.org/popes/Honorius%20II.htm Sts. Martha and Mary: Antipope Honorius II - Paid For Again] *[https://www.britannica.com/biography/Honorius-II-antipope Britannica: Honorius II (antipope)] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/antipapa-onorio-ii_%28Dizionario-Biografico%29/ Onorio II, antipapa * di Simonetta Cerrini - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 79 (2013)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/antipapa-onorio-ii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ Onorio II, antipapa di Simonetta Cerrini - Enciclopedia dei Papi (2000)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/cadalo/ Càdalo Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/cadalo_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Cadalo di Mario Niccoli - Enciclopedia Italiana (1930)] *[http://it.cathopedia.org/wiki/Antipapa_Onorio_II Antipapa Onorio II Da Cathopedia, l'enciclopedia cattolica] *[https://shop.cisam.org/index.php?route=product/product&product_id=874 Andrea Castagnetti, ''Preistoria di Onorio II antipapa. Cadalo diacono nella società italica della prima metà del secolo XI''] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=Hideward}} <br />''predhodni sedež [[Zeitz]]'' ([[1002]]–[[1032]]) {{s-ttl|title=[[Škofija Naumburg|Škof v Naumburgu]]|years=1032–1045}} {{s-aft|after=Eberhard}} ([[1045]]–[[1078]]) {{s-bef|before=Ugo}} (1027–1044) {{s-ttl|title=[[škofija Parma|škof v Parmi]]|years=1045–1073}} {{s-aft|after=[[Everardo]]}} 1073–1085 {{s-bef|before=[[Protipapež Benedikt X.|Benedikt X.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam protipapežev|Protipapež]]|years=1061–1064}} {{s-aft|after=[[Protipapež Klemen III.|Klemen III.]]}} {{s-konec}} {{Protipapeži}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Honorij 02}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Protipapeži]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Odstavljeni papeži]] [[Kategorija:Papeštvo clunyjske obnove]] [[Kategorija:Svetorimsko papeštvo]] [[Kategorija:Plemiške rodbine]] [[Kategorija:Italijanski plemiči]] [[Kategorija:Pokopani v Baziliki sv. Janeza v Lateranu, Rim]] [[Kategorija:Protipapeži v 11. stoletju]] [[Kategorija:Škofje v 11. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 11. stoletju]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje v 11. stoletju]] ge4y7f5554dekzgknra901b8t9l6225 0 445345 6759096 6756090 2026-10-01T08:20:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Rhindov matematični papirus | image = [[Slika:Rhind Mathematical Papyrus.jpg|300px]] | image_caption = Del Rhindovega papirusa | author = Ahmes (prepisovalec starejšega besedila) | title_orig = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = [[Stari Egipt]] | language = [[egipčanščina]] | publisher = | release_date = [[Drugo vmesno obdobje Egipta]] | slo_pub_date = | subject = | genre = [[matematika]] | media_type = [[papirus]] | pages = Prvi del (BM 10057):<br> • dolžina: 295,5 cm <br>• širina: 32 cm <br>Drugi del (BM 10058): <br>• dolžina: 199,5 cm <br>• širina: 32 cm }} '''Rhindov matematični papirus''', znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike. Ime je dobil po škotskem antikvarju Alexandru Henryju Rhindu, ki ga je leta 1858 kupil v [[Luksor]]ju, [[Egipt]]. Papirus je bil domnevno najden med nezakonitimi izkopavanji v bližnjem [[Ramesseum]]u. Napisan je bil okoli leta 1550 pr. n. št.<ref>[http://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=110036&partId=1 ''The Rhind Mathematical Papyrus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191002141950/https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=110036&partId=1 |date=2019-10-02 }}, britishmuseum.org. Pridobljeno 18. septembra 2017.</ref> [[Britanski muzej]], v katerem hranijo večino papirusa, ga je pridobil leta 1865 skupaj z [[Egipčanski usnjeni matematični zvitek|Egipčanskim usnjenim matematičnim zvitkom]], ki je bil tudi v Rhindovi lasti.<ref name=ref2>Clagett, Marshall (1999): [https://curlie.org/Society/History/By_Time_Period/Ancient/Africa/Egypt/Texts ''Ancient Egyptian Science, A Source Book''], Memoirs of the American Philosophical Society, Volume Three: Ancient Egyptian Mathematics. American Philosophical Society. ISBN 978-0-87169-232-0.</ref> Nekaj manjših fragmentov je v Brooklynskem muzeju v [[New York]]u,<ref name=ref3>Spalinger, Anthony (1990): ''The Rhind Mathematical Papyrus as a Historical Document'', Studien zur Altägyptischen Kultur, Helmut Buske Verlag '''17''': 295–337. JSTOR 25150159.</ref><ref>[https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304 ''Collections: Egyptian, Classical, Ancient Near Eastern Art: Fragments of Rhind Mathematical Papyrus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160612043553/https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |date=2016-06-12 }} {{Navedi splet |url=https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |title=arhivska kopija |access-date=2026-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160612043553/https://www.brooklynmuseum.org/opencollection/objects/118304/Fragments_of_Rhind_Mathematical_Papyrus |archive-date=2016-06-12 |url-status=dead}}, Brooklyn Museum. Pridobljeno 1. novembra 2012.</ref> srednjih 18 cm papirusa pa manjka. Drug zelo znan matematični papirus je [[Moskovski matematični papirus]], ki je krajši od Rhindovega, vendar starejši.<ref name=ref3/> Rhindov matematični papirus je bil napisan v [[Drugo vmesno obdobje Egipta|drugem vmesnem obdobju Egipta]] (okoli 1600 pr. n. št. do okoli 1550 pr. n. št.), ko je pisar Ahmes (ali Ahmos) prepisal starejše, zdaj izgubljeno besedilo, napisano med vladavino faraona [[Amenemhet III.|Amenemheta III.]] iz [[Dvanajsta egipčanska dinastija|Dvanajste egipčanske dinastije]]. Napisan je v [[hieratika|hieratski pisavi]]. Sestavljen je iz več delov, ki skupaj merijo več kot 5 m. Jezikovno in matematično so ga začeli prevajati v poznem 19. stoletju, vendar matematični aspekt papirusa še vedno ni popoln. Neprevedeni dokument, ki je datiran v 33. leto vladanja [[hiksi |hiškega]] kralja [[Apepi I.|Apepija I.]], vsebuje kasnejše obrobne opombe, napisane verjetno v 11. letu vladanja njegovega naslednika [[Hamudi]]ja.<ref>Schneider, Thomas (2006): ''The Relative Chronology of the Middle Kingdom and the Hyksos Period (Dyns. 12–17)'' v Hornung, Erik, Krauss, Rolf; Warburton, David: ''Ancient Egyptian Chronology'', Handbook of Oriental Studies, Brill. str. 194–195.</ref> V uvodnih odstavkih papirusa Ahmes pravi, da daje ''»natančno izračunavanje za vpogled v stvari, znanje o vseh stvareh, skrivnostih … vseh skrivnostih«'', in nadaljuje: : ''Knjiga je bila prepisana v 4. mesecu akheta (obdobje poplav) 33. leta vladanja njegovega veličanstva [[Amenemhet III.|Nimaatreja]], kralja [[Gornji Egipt|Gornjega]] in [[Spodnji Egipt|Spodnjega Egipta]]. Prepis je naredil pisar Ahmes.''<ref name=ref2/> O Rhindovem matematičnem papirusu je bilo napisanih veliko knjig in člankov.<ref name=ref3/> Med pomembnejše spada Peetova razprava iz leta 1923, ki je sledila Griffithovi knjigi I, II in III.<ref>Peet, Thomas Eric (1923): ''The Rhind Mathematical Papyrus'', British Museum 10057 and 10058. London: The University Press of Liverpool limited and Hodder & Stoughton limited.</ref> Izstopata tudi Chasejev izvleček iz leta 1927/29 s fotografijami besedila<ref name=ref7>Chace, Arnold Buffum (1979) [1927–29]: ''The Rhind Mathematical Papyrus: Free Translation and Commentary with Selected Photographs, Translations, Transliterations and Literal Translations'', Classics in Mathematics Education. 8. 2 vols, Reston: National Council of Teachers of Mathematics Reprinted ed., Oberlin: Mathematical Association of America. ISBN 0-87353-133-7.</ref> in Pregled Rhindovega papirusa, ki sta ga leta 1987 objavila Robins in Shute.<ref name=ref8>Robins, R. Gay, Shute, Charles C. D. (1987): ''The Rhind Mathematical Papyrus: An Ancient Egyptian Text'', London: British Museum Publications Limited. ISBN 0-7141-0944-4.</ref> ==Prva knjiga: Aritmetika in algebra== {{glavni|Egipčanski ulomek}} Prvi del Rhindovega papirusa vsebuje referenčne preglednice in zbirko 21 [[Aritmetika|aritmetičnih]] in 20 [[algebra]]jskih problemov. Problemi se začnejo z enostavnimi izrazi z [[Ulomek|ulomki]], katerim sledijo bolj zapleteni problemi (''sekem'') in bolj zapletene [[Linearna enačba|linearne enačbe]] (''aha problemi'').<ref name=ref3/> V prvem delu papirusa je tudi preglednica ulomkov <math>2/n</math> za [[Liho število|lihe]] <math>n</math> od 3 do 101, izražene z vsoto [[Enotski ulomek|enotskih ulomkov]], na primer :<math>2/15 = 1/10 + 1/30 </math>. Razstavljeni ulomek <math>2/n</math> ni nikoli izražen z vsoto več kot štirih enotskih ulomkov. Preglednici sledi manjša preglednica ulomkov števil 1 do 9 deljenih z 10. Ulomek <math>7/10</math> je zapisan z vsoto :<math>7/10 = 2/3 + 1/10 </math>. Peglednicama sledi 91 matematičnih problemov, označenih s številkami 1-87, in štirje drugi, označeni s 7B, 59B, 61B in 82B. Problemi 1-7, 7B in 8-40 se ukvarjajo z aritmetiko in elementarno algebro. Problemi 1-6 se ukvarjajo z deljenjem določenega števila hlebcev kruha na deset ljudi. Rezultati so izraženi z vsoto enotskih ulomkov. Problemi 7–20 prikazujejo, kako množiti izraza : <math>1 + 1/2 + 1/4 = 7/4</math> in : <math> 1 + 2/3 + 1/3 = 2</math> z različnimi ulomki. Problemi 21–23 so problemi kako dopolniti izraz, ki so v sodobni notaciji enostavno odštevanje. Problemi 24–34 so ''aha'' problemi oziroma linearne enačbe. Problem 32, na primer, ustreza reševanju enačbe :<math>x + 1/3 x + 1/4 x = 2</math>. Problemi 35–38 vključujejo deljenje ''hekata'', staroegipčanske prostorninske enote. Od te točke dalje postanejo zelo pomembne [[Merska enota|merske enote]]. Resnično pomemben dejavnik v preostalem delu papirusa je [[Dimenzijska analiza|dimenzijska analiza]]. Problema 39 in 40 se ukvarjata z delitvijo hlebcev kruha in uporabljata [[Aritmetično zaporedje|aritmetična zaporedja]].<ref name=ref2/><ref name=ref8/> ==Druga knjiga: Geometrija== [[Slika:Egyptian A'h-mosè or Rhind Papyrus - Plate XV.png|right|thumb|Del Rindovega papirusa]] Drugi del Rindovega papirusa se ukvarja z [[Geometrija|geometrijskimi]] problemi 41-59, 59B in 60, ki so večinoma problemi merjenja.<ref name=ref3/> ===Prostornine=== Problemi 41 – 46 razlagajo, kako izračunati prostornino [[valj]]astih in [[Pravokotnik|pravokotnih]] silosov za žito. V problemu 41 Ahmes računa prostornino valjastega silosa s premerom <math>d</math> in višino <math>h</math>: : <math> V = [(1-1/9) d]^2 h.</math> V sodobnem matematičnem zapisu in pretvorbi <math>D=2r</math> se enačba zapiše kot :<math> V = (8/9)^2 d^2 h = (256/81) r^2 h</math>. Vrednost ulomka <math> 256/81</math> je približno enaka vrednosti <math>pi</math> in znaša 3,1605. Napaka je manj kot 1 %. Problem 47 je preglednica ulomljenih vrednosti, v kateri se prostornina 100 [[hekat|četvernih hekatov]] (''hekat fedu'') deli z mnogokratniki števila 10 od 10 do 100. Kvocienti so izraženi z ulomki [[Horovo oko|Horovega očesa]]. Včasih se uporablja tudi mnogo manjša volumska enota četverni ro. Četverni hekat in četverni ro sta enoti prostornine, izpeljani iz enotskega hekata in roja, tako da je 1 četverni hekat = 4 hekat = 1280 ro = 320 četverni ro, zato je :100/10 četverni hekat = 10 četverni hekat :100/20 četverni hekat = 5 četverni hekat :100/30 četverni hekat = (3 + 1/4 + 1/16 + 1/64) četverni hekat + (1 + 2/3) četverni ro :100/40 četverni hekat = (2 + 1/2) četverni hekat :100/50 četverni hekat = 2 četverni hekat :100/60 četverni hekat = (1 + 1/2 + 1/8 + 1/32) četverni hekat + (3 + 1/3) četvi ro :100/70 četverni hekat = (1 + 1/4 + 1/8 + 1/32 + 1/64) četverni hekat + (2 + 1/14 + 1/21 + 1/42) četverni ro :100/80 četverni hekat = (1 + 1/4) četverni hekat :100/90 četverni hekat = (1 + 1/16 + 1/32 + 1/64) četverni hekat + (1/2 + 1/18) četverni ro :100/100 četverni hekat = 1 četverni hekat ===Ploščine=== Problemi 48–55 razlagajo, kako izračunati ploščine geometrijskih likov. Problem 48 je opazen zato, ker jedrnato izračuna ploščino kroga s približnim π. Natančneje, problem 48 izrecno poudarja dogovor, ki se uporablja v celotnem razdelku geometrije, da sta ''»ploščina kroga in ploščina njemu očrtanega kvadrata v razmerju 64/81«''. Iz tega sledi, da je π = 256/81 oziroma 3,1605..., kar je bilo že omenjeno v razlagi problema 41. Drugi problemi razlagajo, kako izračunati ploščine [[pravokotnik]]ov, [[trikotnik]]ov in [[trapezoid]]ov. ===Piramide=== Zadnjih šest problemov je povezanih z nakloni piramid. Problem [[seked]]a je prikazan z naslednjim vprašanjem:<ref name=ref9>Maor, Eli (1998): ''Trigonometric Delights'', Princeton University Press, ISBN 0-691-09541-8, str. 20.</ref> : ''Kakšen je seked piramide, visoke 250 komolcev (kubitov), če njena stranica meri 360 komolcev?'' Rešitev problema je izražena z razmerjem med polovico dolžine stranice in višino piramide in pomeni naklon stranske ploskve piramide. Povedano drugače: izračunana vrednost je [[kotangens]] kota med osnovno in stransko ploskvijo piramide.<ref name=ref9/> ===Tretja knjiga: Razno=== Tretje knjiga Rindovega papirusa vsebuje preostalih 91 problemov: 61, 61B, 62-82, 82B, 83-84 in 85-87, ki niso matematične narave. Zadnji del vsebuje bolj zapletene preglednice podatkov, ki pogosto vsebujejo ulomke Horovega očesa, več problemov ''[[Egipčanska algebra#Pefsu |pefsu]]'', ki so osnovni algebrajski problemi, povezani s pripravo hrane, predvsem peko kruha in varjenjem piva. Problem 79 nakazuje [[geometrijsko zaporedje]], [[Geometrijska vrsta|geometrijsko vrsto]] in določene kasnejše probleme in uganke. Tretji del Rhindovega papirusa je torej nekakšna mešanica že predstavljenega gradiva. Problem 61 se nanaša na množenje ulomkov in predstavlja splošen izraz za računanje <math>2/3</math> ulomka <math>1/n</math>, ki se v sodobnem matematičnem jeziku zapiše z enačbo : <math> \frac{2}{3n} = \frac{1}{2n} + \frac{1}{6n} </math> Tehnika, prikazana v problemu 61B, je tesno povezana z izpeljavo tabele <math>2/n</math>. Problemi 62-68 so splošni problemi algebraične narave. Problemi 69–78 so ''pefsu'' problemi v takšni ali drugačni obliki. Vključujejo tudi izračune števila hlebcev kruha in vrčkov piva, proizvedenih iz enega hekata žita.<ref name=ref2/> Problem 79 je izračun vsote pet členov [[Geometrijsko zaporedje|geometrijskega zaporedja]]. Problema 80 in 81 preračunava ulomke Horovega očesa hinuja (hekate). Zadnji štirje matematični problemi (82, 82B in 83-84) računajo količino krme, potrebne za različne živali, na primer za perutnino in govedo.<ref name=ref2/> Problemi, zlasti problem 84, so problematični, ker so na splošno dvoumni, zmedeni in preprosto netočni. Zadnji trije predmeti na papirusu, označene s številkami 85-87, so v nasprotju s prejšnjimi na široko razmetani po hrbtni strani papirusa. So kratke fraze, ki niso povezane z bistvom dokumenta in se lahko prevedejo na več načinov. Zgleda, da so bile napisane po zaključku pisanja papirusa in nimajo nobene zgodovinske vrednosti. ==Skladnost enot== Ker je bolj ali manj zapleteno gradivo v Rhindovem papirusu povezano s [[Stare uteži in mere#Egipčanski sistem|staroegipčanskimi merskimi enotami]], zlasti v dimenzijski analizi, ki služi za njihovo pretvarjanje, je potrebno omeniti, katere merske enote se uporabljajo v kateri točki Rhindovega papirusa. Njihov pregled je na naslednji sliki: [[Slika:Rhind Papyrus Unit Concordance.png|thumb|center|500px|Merske enote, omenjene v Rhindovem papirusu]] Podrobna razlaga enot je v naslenji točki: Vsebina. ==Vsebina== V naslednji preglednici je v jedrnati sodobni obliki povzeta vsebina Rhindovega papirusa. Preglednica temelji na dveh knjigah o Rhindovem papirusu, ki ju je leta 1927 in 1929 objavil matematik Arnold Buffum Chace.<ref name=ref7/> Papirus je v grobem razdeljen na štiri dele: naslovna stran, preglednica ulomkov 2/n, preglednica ulomkov 1-9/10 in 91 problemov. Slednji so oštevilčeni z 1 do 87 in vključujejo štiri matematične probleme, označene s 7B, 59B, 61B in 82B. Številke 85-87 niso matematični problemi, ki sicer tvorijo korpus dokumenta, ampak kratki nepovezani stavki na koncu dokumenta. Zadnji trije stavki so napisani na hrbtni strani papirusa, ločeno od matematične vsebine. Chase jih je zato imenoval ''števila'', prvih 88 pa ''problemi''. {| class="wikitable" width="100%" |- ! width="10%" | Odstavek ali problem ! width="30%" | Izjava ali opis problema ! width="30%" | Rešitev ali opis ! width="30%" | Komentar |- | '''Naslovnica''' || '''Ahmes predstavi sebe in svoje zgodovinsko okolje.'''|| Natančno preračunavanje. Vstop v znanje o vseh obstoječih stvareh in vseh nejasnih skrivnostih. Knjiga je bila prepisana v 4. mesecu obdobja poplav v 33. letu vladanja kralja Gornjega in Spodnjega Egipta A-user-Reja, obdarjenega z življenjem, v želji, da bi se ohranilo staro pisanje iz časa kralja Gornjega in Spodnjega Egipta Ne-ma'et-Reja. To piše pisar Ahmes, ki prepisuje staro pisanje. || Ahmes v naslovnici omenja svoje obdobje in obdobje, v katerem je nastalo izvirno pisanje. Besedilo je napisano na prednji in hrbtni strani papirusa (verso/recto). Za podrobnosti glej sliko. [[Slika:Rhind Papyrus Recto and Verso.png|center|frameless]] |- | '''Preglednica 2/n'''|| '''Izrazi kvociente od 2/3 do 2/101, v katerih so vsi imenovalci lihi, kot egipčanske ulomke. ''' || Ulomki in rešitve so v [[Rhindov matematični papirus, preglednica 2/n]] || V celem papirusu je večina rešitev zapisana v egipčanski ulomljeni obliki dobljenega realnega števila. Ker imajo vsa pozitivna realna števila neskončno mnogo oblik zapisa, te rešitve niso edinstvene. Upoštevati je treba tudi to, da je ulomek 2/3 edina izjema, ki jo je Ahmes poleg celih števil uporabljal za izražanje egipčanskih ulomkov. Za preglednico 2/n se lahko reče, da delno sledi algoritmu za izražanje produkta 2/3 in recipročne vrednosti 2n+1 za lihe n v egipčanskih ulomkih. Če je n praštevilo, se algoritem v mnogo primerih ne uporablja. Na metodo reševanja preglednice 2/n se zato pogosto gleda kot na začetek [[Teorija števil|teorije števil]] in ne zgolj na [[Aritmetika|aritmetiko]]. |- |- | '''Preglednica 1-9/10''' || '''Zapiši kvociente od 1/10 do 9/10 kot egipčanske ulomke.''' || <math> \frac{1}{10} = \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{2}{10} = \frac{1}{5} \;\;\; ; \;\;\; \frac{3}{10} = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> \frac{4}{10} = \frac{1}{3} + \frac{1}{15} \;\;\; ; \;\;\; \frac{5}{10} = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; \frac{6}{10} = \frac{1}{2} + \frac{1}{10} </math> <math> \frac{7}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{8}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{9}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{5} + \frac{1}{30} </math> || '''-''' |- |- | '''Problemi 1-6''' || '''1,2,6,7,8 in 9 hlebcev kruha enakomerno razdeli 10 možem. Delež vsakega moža izrazi z egipčanskimi ulomki.''' || <math> \frac{1}{10} = \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{2}{10} = \frac{1}{5} </math> <math> \frac{6}{10} = \frac{1}{2} + \frac{1}{10} \;\;\; ; \;\;\; \frac{7}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{30} </math> <math> \frac{8}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} \;\;\; ; \;\;\; \frac{9}{10} = \frac{2}{3} + \frac{1}{5} + \frac{1}{30} </math> || Prvih šest problemov na papirusu je ponavljanje podatkov iz preglednice 1-9/10, samo da so zdaj vključeni v besedilo. |- | '''7, 7B, 8-20''' || '''Naj bo''' <math> S = 1 + 1/2 + 1/4 = \frac{7}{4} </math> '''in''' <math> T = 1 + 2/3 + 1/3 = 2 </math>. '''Nato za naslednja množenja produkt napiši kot egipčanski ulomek.''' || <math> 7: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 7B: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 8: \frac{1}{4} T = \frac{1}{2} </math> <math> 9: \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{14} \bigg) S = 1 \;\;\; ; \;\;\; 10: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{28} \bigg) S = \frac{1}{2} \;\;\; ; \;\;\; 11: \frac{1}{7} S = \frac{1}{4} </math> <math> 12: \frac{1}{14} S = \frac{1}{8} \;\;\; ; \;\;\; 13: \bigg( \frac{1}{16} + \frac{1}{112} \bigg) S = \frac{1}{8} \;\;\; ; \;\;\; 14: \frac{1}{28} S = \frac{1}{16} </math> <math> 15: \bigg( \frac{1}{32} + \frac{1}{224} \bigg) S = \frac{1}{16} \;\;\; ; \;\;\; 16: \frac{1}{2} T = 1 \;\;\; ; \;\;\; 17: \frac{1}{3} T = \frac{2}{3} </math> <math> 18: \frac{1}{6} T = \frac{1}{3} \;\;\; ; \;\;\; 19: \frac{1}{12} T = \frac{1}{6} \;\;\; ; \;\;\; 20: \frac{1}{24} T = \frac{1}{12} </math> || Enaka multiplikanda, v tem problemu označena z S in T, se neprestano ponavljata v vseh problemih. Ahmes isti problem obravnava na kar treh mestih (7, 7B, 10) in ga včasih rešuje nekoliko drugače. |- | '''21-38''' || '''Za vse naslednje linearne enačbe s spremenljivko''' <math> x </math>''', izračunaj''' <math> x </math> '''in ga izrazi kot egipčanski ulomek.''' || <math> 21: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{15} \bigg) + x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{15} </math> <math> 22: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{30} \bigg) + x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> 23: \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{10} + \frac{1}{30} + \frac{1}{45} \bigg) + x = \frac{2}{3} \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{9} + \frac{1}{40} </math> <math> 24: x + \frac{1}{7} x = 19 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 16 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} </math> <math> 25: x + \frac{1}{2} x = 16 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 10 + \frac{2}{3} </math> <math> 26: x + \frac{1}{4} x = 15 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 12 </math> <math> 27: x + \frac{1}{5} x = 21 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 17 + \frac{1}{2} </math> <math> 28: \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) - \frac{1}{3} \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 9 </math> <math> 29: \frac{1}{3} \Bigg( \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) + \frac{1}{3} \bigg( x + \frac{2}{3} x \bigg) \Bigg) = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 13 + \frac{1}{2} </math> <math> 30: \bigg( \frac{2}{3} + \frac{1}{10} \bigg) x = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 13 + \frac{1}{23} </math> <math> 31: x + \frac{2}{3} x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{7} x = 33 \;\;\; \rightarrow </math> <math> x = 14 + \frac{1}{4} + \frac{1}{56} + \frac{1}{97} + \frac{1}{194} + \frac{1}{388} + \frac{1}{679} + \frac{1}{776} </math> <math> 32: x + \frac{1}{3} x + \frac{1}{4} x = 2 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 1 + \frac{1}{6} + \frac{1}{12} + \frac{1}{114} + \frac{1}{228} </math> <math> 33: x + \frac{2}{3} x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{7} x = 37 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 16 + \frac{1}{56} + \frac{1}{679} + \frac{1}{776} </math> <math> 34: x + \frac{1}{2} x + \frac{1}{4} x = 10 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = 5 + \frac{1}{2} + \frac{1}{7} + \frac{1}{14} </math> <math> 35: \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{5} + \frac{1}{10} </math> <math> 36: \bigg( 3 + \frac{1}{3} + \frac{1}{5} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{4} + \frac{1}{53} + \frac{1}{106} + \frac{1}{212} </math> <math> 37: \bigg( 3 + \frac{1}{3} + \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{3} + \frac{1}{9} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{4} + \frac{1}{32} </math> <math> 38: \bigg( 3 + \frac{1}{7} \bigg) x = 1 \;\;\; \rightarrow \;\;\; x = \frac{1}{6} + \frac{1}{11} + \frac{1}{22} + \frac{1}{66} </math> || Problem 31 ima posebno težavno rešitev. Čeprav je izjava v problemih 21-38 včasih zapletena, zlasti v Ahmesovem besedilu, se vsi problemi nazadnje pretvorijo v enostavno linearno enačbo. V nekaterih primerih je merska enota izpuščena, ker je za reševanje problema odvečna. Takšni so problemi 35-38, v katerih sta prvič omenjeni enoti za prostornino hekat in ro, pri čemer je 1 [[hekat]] = 320 ro. Enoti se pojavljata v vsem ostalem delu papirusa. Za trenutek se zdi, da je njuna raba v problemih 35-38 zgolj kozmetična. |- | '''39''' || '''100 hlebcev kruha razdeli 10 možem. 50 hlebcev razdeli štirim možem tako, da bo vsak dobil enak delež <math> y </math>. Drugih 50 hlebcev razdeli šestim možem tako, da bo vsak dobil enak delež <math> x </math>. Izračunaj razliko med deležema <math> y - x </math> in jo izrazi kot egipčanski ulomek.''' || <math> y - x = 4 + \frac{1}{6} </math> || S problemom 39 se začnejo problemi z več kot eno neznanko. |- | '''40''' || '''100 hlebcev kruha razdeli med pet mož. Njihovi deleži tvorijo aritmetično zaporedje, v katerem je razlika med sosednjima deležema vedno enaka <math> \Delta </math>. Razen tega je vsota treh največjih deležev sedemkrat večja od vsote dveh najmanjših. Izračunaj <math> \Delta </math> in jo zapiši z egipčanskim ulomkom.''' || <math> \Delta = 9 + \frac{1}{6} </math> || S problemom 40 se končuje aritmetično/algebrajski del papirusa. Sledi njegov geometrijski del. Za problemom 40 je v papirusu velik prazen prostor, ki vizualno nakazuje konec prejšnjega dela. Problem 40 je Ahmes rešil tako, da je najprej obravnaval analogen primer s 60 hlebci. Nato je predpostavil, da je v tem primeru razlika 5 ½ in da je najmanjši delež enak 1. Nato je izračunal druge deleže in jih preračunal na 100 hlebcev. Četudi Ahmes ni prikazal reševanja problema, je implicitno jasno, da je v prvem koraku opravil množenje 5/3 x 11/2, da bi dobil pet deležev. Omeniti je treba, da se mora pri reševanju problema upoštevati štiri pogoje: (a) vsote vseh pet deležev je enaka 100, (b) velikost deležev od najmanjšega do največjega, (c) stalno razliko med zaporednimi deleži, (d) vsota treh največjih deležev je enaka sedmim vsotam dveh najmanjših. Problem se lahko reši tako, da se z elementarno algebro rešijo prvi trije pogoji, potem pa se z dodajanjem četrtega pogoja ugotavlja skladnost rezultata s postavljenimi pogoji. Ko so izpolnjeni vsi štirje pogoji, je rešitev prava. Problem je torej bolj zahteven primer reševanja linearnih enačb od prejšnjih in prehaja v [[Linearna algebra|linearno algebro]]. |- | '''41''' || '''S formulo''' <math> V = \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg)^{2} h </math> <math> = \frac{64}{81} d^{2} h </math> '''izračunaj prostornino valjastega silosa za žito s premerom 9 komolcev in višino 10 komolcev. Rezultat izrazi v kubičnih komolcih. Rezultat nato z enačbo 1 kubični komolec = 3/2 kharja = 30 hekatov = 15/2 četvernih hekatov pretvori v druge enote in zapiši rezultate.''' || <math> V = 640 \;\;\; komolec^{3} </math> <math> = 960 \;\;\; khar </math> <math> = 4800 \;\;\; cetverni\;\;\; hekat </math>''' || S tem problemom se začne geometrijski del papirusa in daje prvi nepravilni rezultat, četudi z zelo dobrim približkom <math> \pi </math>, ki od pravega odstopa mnaj kot 1 %. Pretvarjanje v druge prostorninske enota odkriva tudi enoti četverni hekat in khar. Problem 41 je zato tudi prvi problem, ki se ukvarja z [[Dimenzijska analiza|dimenzijsko analizo]]. |- |- | '''42''' || '''S formulo in podatki za pretvarjenje enot iz problema 41 izračunaj prostornino valjastega silos za žito s premerom 10 komolcev in višino 10 komolcev. Rezultat izrazi v kubičnih komolcih, kharjih in stotinah četvernega hekata, pri čemer je 400 hekatov = 100 četvernih hekatov = 1 sto-četverni hekat. Rezultate napiši z egipčanskimi ulomki.'''|| <math> V = \bigg( 790 + \frac{1}{18} + \frac{1}{27} + \frac{1}{54} + \frac{1}{81} \bigg) \;\;\; komolec^{3} </math> <math> = \bigg( 1185 + \frac{1}{6} + \frac{1}{54} \bigg) \;\;\; khar </math> <math> = \bigg( 59 + \frac{1}{4} + \frac{1}{108} \bigg) \;\;\; sto \;\;\; cetverni \;\;\; hekat </math> || Problem 42 je ponovitev problema 41 s podobnim pretvarjenjem enot. Čeprav se problema začenjata enako, je v drugem problemu precej bolj vključena aritmetika. Pojavljajo se tudi ulomljeni izrazi, ki jih v izvirnem dokumentu ni. Kontekst problema je kljub temu zadosten za zapolnjevanje vrzeli, zato si je Chace v svoj matematični prevod dovolil dodati delne izraze, ki so privedli do interno skladne rešitve. |- | '''43''' || '''S formulo za prostornino''' <math> V = \frac{2}{3} \Bigg( \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg) + \frac{1}{3} \bigg( d - \frac{1}{9} d \bigg) \Bigg)^{2} h </math> <math> = \frac{2048}{2187} d^{2} h </math> '''izračunaj prostornino silosa s premerom 9 komolcev in višino 6 komolcev. Rezultat zapiši v egipčanskih ulomkih kharja in nato egipčanskih ulomkih četvernega hekata in četvernega roja, pri čemer je 1 četverni hekat = 4 hekat = 1280 ro = 320 četverni ro.''' || <math> V = \bigg( 455 + \frac{1}{9} \bigg) \;\;\; khar </math> <math> = \bigg( 2275 + \frac{1}{2} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; cetverni \;\;\; hekat </math> <math> + \bigg( 2 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{36} \bigg) \;\;\; cetverni \;\;\; ro </math> || Problem 43 predstavlja prvo resno napako v papirusu. Ahmes ali vir, iz katerega je prepisoval, je poskušal po bližnjici v enem samem koraku opraviti izračun prostornine in pretvorbo kubičnih vatlov v kharje, s čimer se je nameraval izogniti rabi kubičnih vatlov v začetnem rezultatu. Njegov poskus je spodletel, ker je del postopka, uporabljenega v problemih 41 in 42, verjetno uporabil v problemu 43, s čimer naj bi dobil skladen rezultat po drugi metodi in novo formulo za izračun prostornine. Nova formula je neskladna in slabša od formule, ki jo je uporabil v problemih 41 in 42. |- | '''44, 45''' || '''En kubični komolec je enak 15/2 četvernega hekata. Predpostavi (44) silos za žito v obliki kocke z robovi 20 komolcev. Izračunaj prostornino <math> V </math> v četvernih hekatih. Na drugi strani (45) predpostavi silos za žito v obliki kocke s prostornino 7500 četvernih hekatov in izračunaj dolžino njenega roba''' <math> l </math> '''v komolcih.''' || <math> V = 7500 \;\;\; cetvernih \;\; hekatov </math> <math> l = 10 \;\;\; komolcev</math> || Problem 45 je natančno obrnjen problem 44, zato sta predstavljena skupaj. |- | '''46''' || '''Pravokoten prizmatičen silos za žito ima prostornino 2500 četvernih hekatov. Izračunaj njegove dimenzije''' <math> l_1, l_2, l_3 </math> '''v komolcih.''' || <math> l_1 = l_2 = 10 \;\;\; komolcev</math> <math> l_3 = 3 + \frac{1}{3} \;\;\; komolca</math> || Problem, kakor je zastavljen, ima seveda neskončno število rešitev. Enostavna rešitev je tesno povezana s problemoma 44 in 45. |- | '''47''' || '''Prostornino 100 četvernih hekatov deli z mnogokratniki števila 10 od 10 do 100. Rezultate izrazi z egipčanskimi ukomki četvernega hekata in četvernega ro in jih prikaži v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} \frac{100}{10} & c. \; hekat & = & 10 & c. \; hekat \\ \frac{100}{20} & c. \; hekat & = & 5 & c. \; hekat \\ \frac{100}{30} & c. \; hekat & = & ( 3 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 1 + \frac{2}{3} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{40} & c. \; hekat & = & ( 2 + \frac{1}{2} ) & c. \; hekat \\ \frac{100}{50} & c. \; hekat & = & 2 & c. \; hekat \\ \frac{100}{60} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{70} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( 2 + \frac{1}{14} + \frac{1}{21} + \frac{1}{42} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{80} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} ) & c. \; hekat \\ \frac{100}{90} & c. \; hekat & = & ( 1 + \frac{1}{16} + \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & c. \; hekat \\ & & + & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{18} ) & c. \; ro \\ \frac{100}{100} & c. \; hekat & = & 1 & c. \; hekat \\ \end{bmatrix} </math> || V problemu 47 je Ahmes še posebej vztrajen pri predstavljanju bolj zamotanih nizov ulomkov Horovega očesa, kolikor je sploh mogoče. Za podobne preference predstavljanja glej problema 64 in 80. Zaradi omejitve prostora je izraz »četverni« v vseh primerih skrajšan na »c.«. |- | '''48''' || '''Primerjaj ploščini kroga s premerom 9 in njemu očrtanega kvadrata s stranico 9. Kakšno je razmerje med ploščinama kroga in kvadrata?''' || <math> \frac{64}{81} </math> || Naloga in rešitev problema 48 izrecno izraža prednostno metodo aproksimiranja ploščine kroga, uporabljene v problemih 41-43, ki je seveda napačna. Prvotni opis problema 48 vključuje uporabo ploščinske enote [[setat]], ki je zaenkrat kozmetična, kasneje pa se pogosto pojavlja. |- | '''49''' || '''Ket je dolžinska enota, enaka 100 komolcev. Komolec trak je pravokoten trak, širok 1 komolec in dolg 100 komolcev, torej meri 100 kvadratnih komolcev, ne glede na obliko ploskve. Predpostavi pravokoten kos zemlje z dimenzijama 10 ket x 1 ket, izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v komolec trakovih.''' || <math> A = 1000 \;\;\; komolec\;\;\; trakov </math> || - |- | '''50''' || '''Kvadratni ket je ploščinska enota, enaka enemu setatu. Predpostavi krog s premerom 9 ketov. Izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v setatih.''' || <math> A = 64 \;\;\; setatov </math> || Problem 50 je podkrepitev pravila iz problema 48, da je razmerje med ploščinama kroga in njemu očrtanega kvadrata 64/81, ki prevladuje v celem papirusu. |- | '''51''' || '''Trikoten kos zemlje ima osnovnico 4 kete in višino 10 ketov. Izračunaj njegovo ploščino''' <math> A </math> '''in jo izrazi v setatih.''' || <math> A = 20 \;\;\; setatov </math> || Postavitev in rešitev problema 51 uporablja znano formulo za računanje ploščine trikotnika. Zaradi prejšnjih napak in težav s prevajanjem se pojavljata vprašanji, ali je imel Ahmes v mislih pravokotni trikotnik in ali je dejansko razumel pogoje, pod katerimi je naveden odgovor pravilen. Nejasno je zlasti to, ali je bila dimenzija 10 ketov mišljena kot višina trikotnika. V tem primeru je problem pravilno obdelan, če je bila mišljena kot stranica trikotnika, pa bi bil odgovor pravilen samo za pravokotni trikotnik. Ti problemi in zmeda se vlečejo tudi skozi probleme 51-53 do trenutka, ko Ahmes izgubi razumevanje tega, kar počne, zlasti v problemu 53. |- |- | '''52''' || '''Parcela ima obliko [[trapez]]a z osnovnicama 6 ketov in 4 kete. Njena višina je 20 ketov. Izračunaj njeno ploščino''' <math> A </math> '''v setatih.''' || <math> A = 100 \;\;\; setatov </math> || Problem 52 je skoraj enak problemu 51. Metoda reševanja je podobna sodobni metodi. Podobno kot v problemu 51 se tudi v tem odpira vprašanje, ali je Ahmes resnično razumel tisto, kar dela. |- | '''53''' || '''[[Enakokraki trikotnik|Enakokrak trikotnik]], na primer zemljišča, ima osnovnico 4 1/2 keta in višino 14 ketov. Dve vzporednici z osnovnico delita trikotnik na tri dele – v spodnji in srednji trapez in majhen enakokrak trikotnik na vrhu. Prva vzporednica seka trikotnik na njegovi sredini (7 ketov), druga pa na njegovi četrtini, merjeno od osnovnice (3 1/2 keta). Manjši trikotnik ima torej višino 7 ketov. Izračunaj dolžini daljše in krajše vzporednice''' <math> l_{1} , l_{2} </math> '''in ju izrazi v egipčanskih ulomkih ket. Zatem izračunaj ploščine''' <math> A_{1} , A_{2} , A_{3} </math> '''nastalih odsekov, se pravi večjega in manjšega trapeza in manjšega trikotnika, in jih izrazi v egipčanskih ulomkih setata in komolec traku. Za pretvarjanje uporabi enačbo 1 setat = 100 komolec trakov.''' || <math> l_{1} = \bigg( 2 + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; keta </math> <math> l_{2} = \bigg( 3 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; keta </math> <math> A_{1} = \bigg( 13 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 3 + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; komolec \;\;\; traka </math> <math> A_{2} = \bigg( 9 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 9 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; komolec\;\;\; traka </math> <math> A_{3} = \bigg( 7 + \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; setata </math> || Problem 53 je bolj zapleten in obremenjen z mnogo enakimi vprašanji kot problema 51 in 52 - dvoumnostjo prevajanja in več numeričnimi napakami. Zdi se, da se pri spodnjem trapezu Ahmesu zatakne pri iskanju gornje osnovnice in v izvirniku predlaga, da se od trikotnika, ki meri (domnevno) 4 1/2 x 3 1/2 (ket), odšteje »1/10, ki je enaka 1 + 1/4 + 1/8 setata + 10 komolec trakov.« Odgovor ni skladen z drugimi podatki iz tega problema. Na srečo kontekst problemov 51 in 52 skupaj z osnovnico, daljšo in krajšo vzporednico, ki so podane kot 4 + 1/2, 2 + 1/4 in 7 + 1/2 + 1 / 4 + 1/8 kheta, omogoča razlago in rešitev problema. |- | '''54''' || '''Na zemljišču je deset parcel. Vsaka parcela je razdeljena na deset delov, tako da je vsota vseh novih delov enaka 7 setatov. Vsi novi deli so enaki. Izračunaj ploščino''' <math> A </math> '''posameznega novega dela in jo izrazi z egipčanskimi ulomki setata in komolec traka.''' || <math> A = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{5} \bigg) \;\;\; setata </math> <math> = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} \bigg) \;\;\; setata + \bigg( 7 + \frac{1}{2} \bigg) \;\;\; komolec \;\;\; traka </math> || - |- |- | '''55''' || '''Na zemljišču je pet parcel. Iz vsake parcele izloči del zemljišča, tako da je vsota ploščin izločenih delov 3 setate. Vsi izločeni deli so enaki. Izračunaj ploščino''' <math> A </math> '''posameznega izločenega dela in jo izrazi z egipčanskimi ulomki setata in komolec traka.''' || <math> A = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{10} \bigg) \;\;\; setata </math> <math> = \frac{1}{2} \;\;\; setata + 10 \;\;\; komolec\;\;\; trakov </math> || - |- | '''56''' || '''(1) Dolžinska enota komolec se v nadaljevanju papirusa nanaša na kraljevi komolec, ki je enak 7 palm, palma pa je enaka 4 prstom. Povedano drugače: 1 kraljevi komolec = 7 palm = 28 prstov.''' '''(2) Predpostavi kvadratno piramido, katere osnovna ploskev je koplanarna z ravnino, recimo tlemi, tako da imajo vse trikotne ravnine piramide [[diedrski kot]]''' <math> \theta </math> '''v primerjavi z osnovno ploskvijo. Povedano drugače,''' <math> \theta </math> '''je kot med stransko in osnovno ploskvijo. Seked takšne piramide z višino''' <math> a </math> '''in osnovnico''' <math> b </math> '''je definiran kot fizična dolžina''' <math> S </math>''', tako da je ulomek''' <math> \frac{S}{1 \;\;\; kraljevi \;\;\; komolec } = </math> [[cotangent|<math> \cot{ \theta } </math>]]. '''Seked piramide se lahko razloži tudi kot kvocient prirastka dolžine stranskih ploskev piramide na enoto (komolec) povečanja njene višine. S sekanjem piramide vzporedno z njeno osnovno ploskvijo nastane na njenem preseku enakostranični trikotnik z višino''' <math> a </math> '''in osnovnico''' <math> b </math>''', katerega lahko razdelimo na dva pravokotna trikotnika s krakoma''' <math> a, \frac{b}{2} </math>. '''Seked piramide''' <math> S </math> '''je enak''' <math> \cot{ \theta } = \frac{b}{2a} = \frac{S}{1 \;\;\; kraljevi \;\;\;komolec} </math> '''(3) Piramida ima višino 250 komolcev in osnovnico 360 komolcev. Izračunaj njen seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v egipčanskih ulomkih komolca in palmah.''' || <math> S = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{5} + \frac{1}{50} \bigg) \;\;\; komolca</math> <math> = \bigg( 5 + \frac{1}{25} \bigg) \;\;\; palme</math> || Problem 56 je prvi iz niza »piramidnih« ali seked problemov v Rhindovem papirusu, ki se skupaj s problemi 56-59, 59B in 60 ukvarja z naklonom stranic piramide proti osnovni ploskvi, se pravi tlem. Problemi in koncept sekeda so zgodnji začetki [[Trigonometrija|trigonometrije]]. Za razliko od sodobne trigonometrije je povezan s konkretno piramido in njenimi konkretnim dimenzijami. Pri tem uporablja tudi enoto »kratki komolec«, ki meri samo šest palm. |- | '''57, 58''' || '''Seked piramide je 5 palm in 1 prst. Stranica osnovne plokve meri 140 komolcev. Izračunaj (57) njeno višino''' <math> a </math> '''v komolcih. Na drugi strani (58) ima piramida višino 93 + 1/3 komolca in stranico 140 komolcev. Izračunaj njen seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v palmah in prstih.''' || <math> a = \bigg( 93 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; komolca</math> <math> S = 5 \;\;\; palm + 1 \;\;\; prst </math> || Problem 58 je natančno obraten že opisanemu problemu 57. |- | '''59, 59B''' || '''Višina piramide (59) je 8 komolcev, njena osnovnica pa 12 komolcev. Izrazi njen seked''' <math> S </math> '''v palmah in prstih. Na drugi strani (59B) ima piramida seked 5 palm in 1 prst. Izrazi njenop višino''' <math> a </math> '''v komolcih.''' || <math> S = 5 \;\;\; palm + 1 \;\;\; prst</math> <math> a = 8 \;\;\; komolcev</math> || Problema 59 in 59B obravnavata primera, podobna primeroma 57 in 58 in dajeta podobne rezultate. |- | '''60''' || '''Stožčast steber ima višino 30 komolcev in dolžino, točneje premer, 15 komolcev. Izračunaj njegov seked''' <math> S </math> '''in ga izrazi v komolcih.''' || <math> S = \frac{1}{4} \;\;\; komolca </math> || Ahmes je za problem predstavil z malo drugačnimi besedami. Iz splošnega konteksta problema in spremljajočega grafa, ki se razlikuje od prejšnjih, je Chase zaključil, da gre za [[stožec]]. Pojem sekeda se zlahka prenese na presečno ravnino stožca. S problemom 60 se na papiruu končuje končuje njegov geometrijski del. Problem je hkrati tudi zadnji, napisan na prednji strani papirusa. |- | '''61''' || '''Izračunaj naslednjih sedemnajst množenj in zmnožke v egipčanskih ulomkih zapiši v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} \frac{2}{3} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{3} + \frac{1}{9} & ; & \frac{1}{3} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{6} + \frac{1}{18} \\ \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{3} = \frac{1}{6} + \frac{1}{18} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{6} = \frac{1}{12} + \frac{1}{36} \\ \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{3} & ; & \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{6} \\ \frac{1}{6} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{12} & ; & \frac{1}{12} \cdot \frac{1}{2} = \frac{1}{24} \\ \frac{1}{9} \cdot \frac{2}{3} = \frac{1}{18} + \frac{1}{54} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{9} = \frac{1}{18} + \frac{1}{54} \\ \frac{1}{4} \cdot \frac{1}{5} = \frac{1}{20} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{7} = \frac{1}{14} + \frac{1}{42} \\ \frac{1}{2} \cdot \frac{1}{7} = \frac{1}{14} & ; & \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{22} + \frac{1}{66} \\ \frac{1}{3} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{33} & ; & \frac{1}{2} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{22} \\ \frac{1}{4} \cdot \frac{1}{11} = \frac{1}{44} & & \\ \end{bmatrix} </math> || Sintaksa izvirnega dokumenta in ponavljajoče množenje kažejo na osnovno razumevanje, da je množenje [[Komutativnost|komutativno]]. |- | '''61B''' || '''Izrazi splošno formulo za pretvarjanje produkta 2/3 in recipročne vrednosti 2n + 1, v kateri je n poljubno liho število, v naslednjo obliko:''' <math> \frac{2}{3} \cdot \frac{1}{2n+1} = \frac{1}{p} + \frac{1}{q} </math>. '''p in q sta naravni števili. Z drugimi besedami: p in q izrazi z n.''' || <math> p = 2(2n+1) </math> <math> q = 6(2n+1) </math> || Problem 61B in opisani postopek razstavljanja sta tesno povezana z računanjem preglednice ulomkov 2/n v Rhindovem papirusu, zlasti v primerih, ko je n mnogokratnik števila 3. Izjava in rešitev problema 61B kažeta na posploševanje, ki ga v konkretnih problemih v nadaljevanju papirusa ni. Problem 61B je zato zgodnji primer tako [[Algebra|algebre]] kot [[Algoritem|algoritmov]]. |- | '''62''' || '''Vreča treh žlahtnih kovin, zlata, srebra in svinca, je bila kupljena za 84 šatijev, ki so denarna enota. Vse tri kovine tehtajo enako. Enota za maso je deben. 1 deben zlata stane 12 šatijev, 1 deben srebra 6 šatijev in 1 deben svinca 3 šatije. Izračunaj maso''' <math> m </math> '''posamezne kovine v vreči.''' || <math> m = 4 \;\;\; debene </math> || Problem 62 je problem deljenja z nekaj dimenzijske analize. Problem vključuje tudi standardne utežne mere. |- | '''63''' || '''700 štruc kruha razdeli štirim skupinam mož v naslednjih razmerjih:''' <math> \frac{2}{3} : \frac{1}{2} : \frac{1}{3} : \frac{1}{4} </math> '''. Izračunaj posamezne deleže.''' || <math> 266 + \frac{2}{3} </math> <math> 200 </math> <math> 133 + \frac{1}{3} </math> <math> 100 </math> || - |- | '''64''' || '''Spomni se, da je hekat enota za prostornino. 10 hekatov ječmena razdeli desetim možem v aritmetičnem zaporedju tako, da bo se delež naslednjega moža za 1/8 hekata večji od prejšnjega. Izračunaj vseh deset deležev in jih zapiši v egipčanskih ulomkih hekata v padajočem vrstnem redu.''' || <math> \bigg( 1 + \frac{1}{2} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( 1 + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> <math> \bigg( \frac{1}{4} + \frac{1}{8} + \frac{1}{16} \bigg) \; hekata </math> || Problem 64 je različek problema 40, ki tokrat vključuje neparno število neznank. V sodobnem zapisu so deleži od 25/16 do 7/16, pri čemer tvorijo vmesni števci padajoče zaporedje vmesnih lihih števil. Ahmesovi rezultati so zapisani z ulomki Horovega očesa. Problem 64 primerjaj s problemoma 47 in 80. |- | '''65''' || '''100 hlebcev kuha neenakomerno razdeli med deset mož. Sedem mož dobi enojen delež. Ostali trije možje so čolnar, delovodja in vratar in dobijo dvojne deleže. Izračunaj oba deleža in ju zapiši v egipčanskih ulomkih.''' || <math> 7 + \frac{2}{3} + \frac{1}{39} </math> <math> 15 + \frac{1}{3} + \frac{1}{26} + \frac{1}{78} </math> || - |- | '''66''' || '''Spomnimo se, da je hekat enota prostornine in da je en hekat enak 320 ro. 10 hekatov masti se v enem letu (365 dni) razdeli vsaki osebi v enakomernih dnevnih obrokih. V egipčanskih ulomkih hekata in roja izrazi dvnevni obrok''' <math> a </math>. || <math> a = \frac{1}{64} \;\;\; hekat + \bigg( 3 + \frac{2}{3} + \frac{1}{10} + \frac{1}{2190} \bigg) \;\;\; ro </math> || Problem 66 v izvirni obliki izrecno trdi, da ima leto za ta izračun 365 dni in v izračunih stalno oporablja število 365. Papirus je zato zgodovinski dokaz, da so Egipčani razumeli pojem [[leto]]. |- | '''67''' || '''Pastir je imel čredo živali. Del črede je moral vsako leto dati za darilo svojemu gospodarju. Pastirju je bilo rečeno, da mora dati za darilo dve tretjini ene tretjine svoje prvotne črede. Pastir je dal 70 živali. Poišči velikost prvotne črede.''' || <math> 315 </math> || - |- | '''68''' || '''Štirje nadzorniki so odgovorni za štiri skupine mož in sicer 12, 8, 6 in 4 može. Vsi člani vseh skupin delajo z enako hitrostjo, da proizvedejo en delovni proizvod, na primer da požanjejo oral žita. V nekaj časovnih intervalih so te štiri skupine skupaj proizvedle 100 enot ali 100 četvernih hekatov žita in vse svoje proizvode predale svojemu nadzorniku. V hekatih izrazi količine''' <math> O_{12} , O_{8} , O_{6} , O_{4} </math> ''', ki so jih proizvedle posamezne skupine.''' || <math> O_{12} = 40 \;\;\; cetvernih \;\;\; hekatov </math> <math> O_{8} = 26 + \frac{2}{3} \;\;\; cetvernega \;\;\; hekata </math> <math> O_{6} = 20 \;\;\; cetvernih \;\;\; hekatov </math> <math> O_{4} = 13 + \frac{1}{3} \;\;\; cetvernega \;\;\; hekata </math> || - |- | '''69''' || '''(1) Predstavljajte si kuhanje in pripravo hrane. Predpostavimo, da obstajajo trije standardizirani način kuhanja ali proizvodnega procesa, ki za enoto nekega končnega proizvoda porabijo različne količine osnovnih živil, na primer v hekatih. Pefsu''' <math> P </math> '''enega končnega živilskega proizvoda v primerjavi z enoto osnovnega živila je definiran kot število enot gotove jedi''' <math> p </math>''', dobljenih iz natančno enega hekata surovin. Z drugimi besedami,''' <math> P = \frac{ p \;\;\; gotovih \;\;\; enot}{1 \;\;\; hekat_{ \;\;\; surovin} } </math>. '''(2) Iz 3 + 1/2 hekata moke se speče 80 hlebcev kruha. Izračunaj količino moke v hekatih in rojih''' <math> m </math>''', potrebne za hlebec kruha, in izračunaj pefsu''' <math> P </math> '''teh hlebcev v primerjavi z moko. Rezultat izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> m = \frac{1}{32} \;\;\; hekata + 4 \;\;\; ro </math> <math> P = \bigg( 22 + \frac{2}{3} + \frac{1}{7} + \frac{1}{21} \bigg) \frac{hlebec}{ hekat_{obrok}} </math> || S problemom 69 se začenjajo problemi pefsu (69-78), ki obravnavajo pripravo hrane. Pojem pefsu predpostavlja nek standardiziran proizvodni proces brez nezgod, odpadkov itd. in obravnava samo odnos enote standardiziranega končnega živilskega proizvoda in enote posamezne surovine. Pefsu se torej ne nanaša na primer na proizvodni čas, druge surovine, opremo in drugo v proizvodnem procesu. |- | '''70''' || '''Iz (7 + 1/2 + 1/4 + 1/8) hekatov moke se speče 100 hlebcev kruha. Izračunaj količino moke''' <math> m </math> ''', potrebne za en hlebec, v hekatih in rojih in pefsu''' <math> P </math> '''teh hlebcev glede na količino moke. Rezultate izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> m = \bigg( \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \frac{1}{5} \;\;\; ro </math> <math> P = \bigg( 12 + \frac{2}{3} + \frac{1}{42} + \frac{1}{126} \bigg) \frac{hlebec}{ hekat_{moka} } </math> || - |- | '''71''' || '''Iz 1/2 hekata beše (surovina) se proizvede natančno en des (kozarec) piva. Predpostavimo, da se proizvaja bolj razredčeno pivo, tako da se ¼ tako proizvedenega piva odlije za kasnejšo rabo. V kozarec s ¾ preostalega piva se dolije voda, tako da se proizvede natančno en poln kozarec razredčenega piva. Izračunaj pefsu''' <math> P </math> '''razredčenega piva glede na porabljeno bešo in ga izrazi v egipčanskih ulomkih.''' || <math> P = \bigg( 2 + \frac{2}{3} \bigg) \frac{kozarec}{ hekat_{besa} } </math> || Problem 71 opisuje vmesne korake v proizvodnem procesu in še eno surovino – vodo. Vse to je za razmerje med proizvedenim pivom in uporabljeno surovino, v tem primeru bešo, povsem nepomembno. |- | '''72''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 je treba zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 45. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 450 </math> || Potem, ko je bil definiran pefsu, se problemi 72-78 kvarjajo z zamenjavami različnih količin končnih živil z različnimi pefsuji. Pri tem na splošno upoštevajo, da so proizvodi iz enakih surovin. V problemih 72-78 je skupna surovina moka vedjet, iz katere so proizvajali tudi pivo, zato da se v teh problemih zamenjava tudi kruh za pivo in obratno. V problemu 74 se omenja tudi ječmen iz Gornjega Egipta, vendar je zamenjava zgolj kozmetična. Problemi 72-78 se v bistvu ukvarjajo s tem: enake količine surovin se uporabljajo v dveh različnih proizvodnih procesih, v katerih se proizvedeta različni količini različnih proizvodov z različnima pefsujema. Znan je eden od končnih proizvodov. Drugega je treba izračunati. To se lahko opravi z deljenjem obeh enot (znanih in neznanih) z njunima pefsujema, pri čemer enote končnega proizvoda v dimenzijski analizi izginejo in ostane samo ista surovina. <math> x </math>, ki pomeni enako količino surovin za oma proizvoda, se nato zlahka izračuna. |- | '''73''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 je treba zamenjati za ''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsi 15. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 150 </math> || - |- | '''74''' || '''1000 hlebcev kruha pefsu 5 se razdeli na dva kupa po 500 hlebcev. Prvi kup se nato zamenja s kupom, na katerem je''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 10, drug kup pa s kupom, na katerem je''' <math> y </math> '''hlebcev kruha pefsu 20. Izračunaj''' <math> x </math> '''in''' <math> y </math>. || <math> x = 1000 </math> <math> y = 2000 </math> || - |- | '''75''' || '''155 hlebcev kruha pefsu 20 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev pefsu 30. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 232 + \frac{1}{2} </math> || - |- |- | '''76''' || '''1000 hlebcev kruha pefsu 10 (prvi kup) se bo zamenjal za dva druga kupa hlebcev. Število hlebcev na drugih dveh kupih je enako''' <math> x </math>'''. Na enem od njiju so hlebci pefsu 20, na drugem pa pefsu 30. Izračunaj''' <math> x </math> . || <math> x = 1200 </math> || - |- | '''77''' || '''10 desov piva pefsu 2 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''hlebcev kruha pefsu 5. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 25 </math> || - |- | '''78''' || '''100 hlebcev kruha pefsu 10 se mora zamenjati za''' <math> x </math> '''desov piva pefsu 2. Izračunaj''' <math> x </math>. || <math> x = 20 </math> || - |- | '''79''' || '''Posestvo poseduje 7 hiš, 49 mačk, 343 miši, 2401 sadik pire in 16807 hekatov (nečesa, kar bi lahko bilo zrnje). Lastnino posestva zapiši v obliki preglednice, vključno z vsoto vseh postavk.''' || <math> \begin{bmatrix} hise & 7 \\ macke & 49 \\ misi & 343 \\ pira & 2401 \\ hekat & 16807 \\ Skupaj & 19607 \\ \end{bmatrix} </math> || Problem 79 je predstavljen v njegovi najbolj dobesedni interpretaciji. Je eden od najbolj zanimivih problemov na papirusu in kaže razumevanje [[Geometrijsko zaporedje|geometrijskega zaporedja]] in celo elementarno razumevanje končne [[Geometrijska vrsta|geometrijske vrste]]. Chace problem razlaga tudi kot nekakšno skrb za pridelek žita, ki bi ga brez mačk požrle miši. V izvirnem dokumentu je število 2401 napisano kot 2301, kar je očitna pisna napaka in je zato popravljeno. Vsa druga števila so pravilna. Ahmesova metoda računanje vsote zaporedja kaže na razumevanje končne geometrijske vrste. Ahmes računa vsoto neposredno s seštevanjem, predstavlja pa tudi enostavno množenje, ki daje enak rezultat: 2801 x 7 = 19607. Ker je prvi člen zaporedja (število hiš 7) hkrati kvocient geometrijskega zaporedja <math> k </math>, se vsoto <math> n </math> členov zaporedja lahko zapiše kot <math> \sum\limits_{k=1}^{n} 7^{k} = 7 \bigg( 1 + \sum\limits_{k=1}^{n-1} 7^{k} \bigg) </math> Ahmes je računanje poenostavil tako, da je seštel samo prve štiri člene zaporedja (7 + 49 + 343 + 2401 = 2800), prištel 1 in vsoto pomnožil s 7. |- | '''80''' || '''Hinu je dodatna enota prostornine, tako da je en hekat enak deset hinu. Predpostavi, da ima nekdo ulomke Horovega očesa hekata. Pretvori jih v hinu in zapiši v preglednici.''' || <math> \begin{bmatrix} 1 & hekat & = & 10 & hinu \\ \frac{1}{2} & hekat & = & 5 & hinu \\ \frac{1}{4} & hekat & = & ( 2 + \frac{1}{2} ) & hinu \\ \frac{1}{8} & hekat & = & ( 1 + \frac{1}{4} ) & hinu \\ \frac{1}{16} & hekat & = & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{8} ) & hinu \\ \frac{1}{32} & hekat & = & ( \frac{1}{4} + \frac{1}{16} ) & hinu \\ \frac{1}{64} & hekat & = & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hinu \\ \end{bmatrix} </math> || - |- | '''81''' || '''Izvedi še drugačno računanje hinu. To pomeni, da izbor egipčanskih ulomkov, od katerih so številni tudi ulomki Horovega očesa, zrazi v hekatih, hinujih in rojih.''' || [[Slika: Rhind Papyrus Problem 81.png | center | frameless]] || Glavni del problema 81 je veliko večja pretvorbena tabela izbranih egipčanskih ulomkov in razširitev problema 80. Preglednica je ena od največjih v celem Rhindovem papirusu. Prvi del preglednice je natančen prepis preglednice iz problema 80, vendar brez prve vrstice, ki pravi, da je 1 hekat = 10 hinu in se zato tukaj ne ponovi. Drugi del problema je velika preglednica, prikazana na levi sliki. Pozoren bralec bo opazil, da se v več vrsticah ponavljajo identični podatki, in da so identični tudi nekateri podatki za hekat na levi in desni strani preglednice. Za razlago takšnega videza preglenice je treba omeniti dve stvari: Ahmes je natančno prepisoval določene skupine informacij, zato se v različnih delih preglednice ponovijo, in drugič, Ahmes je v svojih prejšnjih izračunih naredil nekaj napak. Veliko napak v preglednici je kasneje popravil in zapisal skladne rezultate. Ker je Chase želel popraviti Ahmesove napake, je v preglednico zapisal točne podatke, zato se nekateri podatki ponavljajo. |- | '''82''' || '''Oceni količino moke vedjet, predelane v kruh, potrebne vsak dan za pitanje deset gosi. V ta namen izvedi naslednje izračune in izrazi količine v sto hekatih, hekatih in rojih, če ni določeno drugače:''' '''Začni z izjavo, da pitane gosi pojedo 2 + ½ hekata hrane na dan, se pravi da je dnevna poraba (in začetni pogoj)''' <math> i </math> '''enak 2 + 1/2. Določi število hekatov hrane, ki jo poje 10 gosi v 10 dneh in 40 dneh. Ti količini imenuj''' <math> t </math> '''in''' <math> f </math>. '''Količino, označeno z''' <math> f </math>''', pomnoži s 5/3, da dobiš količino pire''' <math> s </math>''', ki jo je treba zmleti.''' '''Količino, označeno z''' <math> f </math>''', pomnoži z 2/3, da dobiš potrebno količino pšenice''' <math> w </math>. '''Količino''' <math> w </math> '''deli z 10, da dobiš delež pšenice''' <math> p </math>''', ki jo je treba odšteti od''' <math> f </math>. '''Izračunaj''' <math> f - p = g </math>''', ki pomeni količino žita (verjetno moke vedjet), potrebne za pitanje gosi (domnevno za 40 dni, kar je očitno v nasprotju z začetno izjavo). Nazadnje ponovno izrazi''' <math> g </math> '''v dvestotnih hekatih, dvojnih hekatih in dvojnih rojih, pri čemer je 1 dvestotni hekat = 2 stotna hekata = 100 dvojnih hekatov = 200 hekatov = 32000 dvojni rojev = 64000 rojev. To končno količino imenuj''' <math> g_{2} </math> . || <math> t = 25 \;\;\; hekatov </math> <math> f = 100 \;\;\; hekatov </math> <math> s = \bigg( 1 + \frac{1}{2} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 16 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> w = \bigg( \frac{1}{3} + \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 8 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> p = \bigg( 6 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> g = \bigg( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 18 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; hekata + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; ro </math> <math> g_{2} = \bigg( \frac{1}{4} \bigg) sto \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 21 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} + \frac{1}{32} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 3 + \frac{1}{3} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; ro </math> || Začetek problema 82 je zaradi napak in manjkajočih podatkov zelo težko razložiti, ker je nerazumljiv. Problem je do neke mere vseeno mogoče razložiti. Preprosto rečeno se zdi, da so obstajala določena pravila ali dobre ocene, kakšne deleže ene ali druge surovine je treba vzeti za kuhanje ali pripravo določenega proizvoda. Ahmes nekatere od teh količin preprosto zapiše kot ocene in se ne ozira na nekoliko protisloven in zmeden jezik. Problemi 82, 82B, 83 in 84 so nenavadni tudi zato, ker Ahmes za nedavnimi problemi pefsu zdaj razmišlja o prehrani živali namesto ljudi. Problema 82 in 82B uporabljata za količini <math> t </math> in <math> f </math> enoto "sto hekat". Uvedba je bolj kot ne kozmetična. V zadnjih problemih je Chace v izvirniku našel tudi veliko številčnih napak, ki jih je zaradi skladnosti popravil. |- | '''82B''' || '''Oceni količino krme za druge gosi. Predpostavi enako stanje kot v problemu 82 z eno samo izjemo, da je začetni pogoj ali dnevni obrok krme natančno pol manjši. To pomeni, da je''' <math> i </math> '''= 1 + ¼. Izračunaj''' <math> t </math>, <math> f </math> '''in predvsem''' <math> g_{2} </math> '''z uporabo elementarne algebre, da bi preskočil vmesne korake.''' || <math> t = \bigg( 12 + \frac{1}{2} \bigg) \;\;\; hekata </math> <math> f = 50 \;\;\; hekatov </math> <math> g_{2} = \bigg( 23 + \frac{1}{4} + \frac{1}{16} + \frac{1}{64} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; hekata </math> <math> + \bigg( 1 + \frac{2}{3} \bigg) \;\;\; dvojnega \;\;\; ro </math> || Problem 82B je predstavljen vzporedno s problemom 82 z identičnim opisom in prepolovljenimi količinami. Zgleda, da je bil v obeh primerih Ahmesov glavni cilj izračun <math> g_{2} </math>. Zdaj, ko je imel izdelan postopek, se je počuti sposobnega preskočiti nekaj težavnih vmesih korakov. Marsikdo bo takoj opazil, da je problem rešljiv preprosto z deljenjem z 2, saj je <math> g_{2} </math> natančno polovica prejšnjega. |- | '''83''' || '''Oceni količino hrane za različne ptice. Problem ima več komponent, ki jih je mogoče razložiti za naslednjimi pripombami:''' '''Recimo, da so v kletki štiri gosi, ki v enem dnevu pojedo 1 hinu krme. Porabo krme za eno gos''' <math> a_{1} </math> '''izrazi v hekatih in rojih.''' '''Recimo, da je dnevna poraba krme za gos, ''»ki gre na ribnik«'', enaka 1/16 + 1/32 hekatov + 2 ro. Dvnevno porabo krme''' <math> a_{2} </math> '''izrazi v hinujih.''' '''Recimo, da je dnevna poraba krme za 10 gosi 1 hekat. Izračunaj desetdnevno porabo''' <math> a_{10} </math> '''in mesečno porabo''' <math> a_{30} </math> '''za iste živali v hekatih.''' '''Na koncu preglednice so prikazane dnevne porabe krme za eno žival različnih vrst ptic.''' || <math> a_{1} = \frac{1}{64} \;\;\; hekata + 3 \;\;\; ro </math> <math> a_{2} = 1 \;\;\; hinu </math> <math> a_{10} = 10 \;\;\; hekatov </math> <math> a_{30} = 30 \;\;\; hekatov </math> <math> \begin{bmatrix} gos & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ gos-terp & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ zerjav & ( \frac{1}{8} + \frac{1}{32} ) & hekata & + & ( 3 + \frac{1}{3} ) & ro \\ raca-set & ( \frac{1}{32} + \frac{1}{64} ) & hekata & + & 1 & ro \\ gos-ser & \frac{1}{64} & hekata & + & 3 & ro \\ golobica & & & & 3 & ro \\ prepelica & & & & 3 & ro \\ \end{bmatrix} </math> || Ker se različni elementi problema 83 nanašajo na pretvorbe enot med hekati, roji in hinuji v duhu problemov 80 in 81, se porodi vprašanje, kakšni postanejo rezultati po pretvorbi v hinuje. Dnevni obroki ene gosi, gosi terp in žerjava so enaki in znašajo 5/3 hinu, obrok race set je enak 1/2 hinu, obrok gosi ser je enak 1/4 hinu, obroka golobice in prepelice pa 1/16 + 1/32 hinu. V problemu 83 je omenjeno ''»žito iz Sponjega Egipta«'', se pravi [[ječmen]], in na enem mestu uporablja enota sto hekatov. Raba je zgolj kozmetična. |- | '''84''' || '''Oceni krmo za čredo volov.''' || <math> \begin{bmatrix} & Hlebec & Navadna \; krma \\ 4 \; finih \; volov & 24 \; hekatov & 2 \; hekata \\ 2 \; fina \; vola & 22 \; hekatov & 6 \; hekatov \\ 3 \; govedi & 20 \; hekatov & 2 \; hekata \\ 1 \; vol & 20 \; hekatov & \\ Skupaj & 86 \; hekatov & 10 \; hekatov \\ v \; piri & 9 \; hekatov & ( 7 + \frac{1}{2} ) \; hekata \\ 10 \; dni & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata \\ & + 15 \; hekatov & \\ en \; mesec & 200 \; hekatov & ( \frac{1}{2} + \frac{1}{4} ) \; c. \; hekata \\ & & + 15 \; hekatov \\ dvojni \; hekat & \frac{1}{2} \; c. \; hekata & \frac{1}{4} \; c. \; hekata \\ & + ( 11 + \frac{1}{2} + \frac{1}{8} ) \; hekata & + 5 \; hekatov \\ & + 3 \; ro & \\ \end{bmatrix} </math> || Problem 84 je zadnji problem z matematično vsebino. Chace o njem meni, da je papirus z njim dosegel mejo nerazumljivosti in netočnosti. Enota »sto hekat«, na primer, je zaradi racionalizacije prostora zapisana s »c. hekat«. Tri »goveda« so opisana kot »navadno govedo«, da bi se razlikovala od drugih živali, koloni z rezultati v hekatih pa sta naslovljeni s »Hlebec« in »Običajna krma«. Izraz »fini voli« se nanaša na vole iz Gornjega Egipta. Tudi njihov naziv je zaradi racionalizacije prostora skrajšan. Zdi se, da se v problemu 84 poskuša prikazati postopek za računanje količine različne krme in dodatkov v podobnih pogojih kot v prejšnjih treh problemih, vendar so podatki popolnoma zmedeni. V problemu 84 je več neskladij. Začne se kot običajen problem z zgodbo, da so v hlevu štiri vrste živali s skupno deset živalmi. Zdi se, da živali potrebujejo različne količine krme, merjene v »hlebcih«, kar ustreza določeni količini »običajne krme«. Obe koloni podatkov sta v vrstici »Skupaj« pravilno sešteti, sledita pa dva podatka o »piri«, ki sta dvoumno povezana z gornjimi podatki. Podatka za »piro« sta v resnici pomnožena z 10 in prikazana v vrstici »10 dni«. Podatka v vrstici »en mesec« kljub temu nista skladna prejšnjima dvema. In nazadnje, podatka »dvojni hekat« (beri 100 dvojnih hekatov, dvojnih hekatov in dvojnih ro za te podatke) v zadnji vrstici sta približna in ne natančna, tako kot podatka v vrstici »en mesec«. |- | '''Št. 85''' || '''Pod številko 85 je majhna skupina kurzivnih hieroglifov, ki bi se lahko prebrali kot ''»poskuša njegovo pero«''. Zgleda, da so nekakšna izjava ali stavek, za katero sta predlagana dva prevoda:''' '''(1) ''Uniči škodljivce, miši, svež plevel, številne pajke. Moli boga za toploto, veter in visoko vodo.''''' '''(2) ...''glede na to, kar je vedel.''''' || [[Slika:Rhind Papyrus Number 85.png|center|frameless]] || Preostali elementi 85, 86 in 87, so različni zapisi, ki niso matematične narave, zato jih Chase v nasprotju s prejšnjimi ''»problemi«'' šteje za ''»številke«''. Zapisani so na hrbtni strani papirusa, ločeno od bistva papirusa, ki se konča s problemom 84. |- | '''Št 86''' || '''Zdi se, da je številka 86 del nekega računa ali zapiska in našteva izbor blaga in količin z besedami, ki so znane iz konteksta preostalega papirusa. Izvirno besedilo je niz vrstic zapisov, ki so v preglednici zaradi boljše preglednosti oštevilčene.''' || '''1 ... živeti večno. Seznam živil v Hebenti...''' '''2 ... njegov brat, Ka-mosejev spremljevalec…''' '''3 ...v njegovem letu, srebro, 50 srebrnikov dvakrat letno...''' '''4 ...govedo 2, v srebru 3 srebrniki letno...''' '''5 ...eden dvakrat, to je 1/6 in 1/6, daj kot za enega...''' '''6 ...12 hinu; to je, srebro, 1/4 srebrnika; en...''' '''7 ...(zlato ali srebro) 5 kosov, njihova cena zato, riba, 120, dvakrat...''' '''8 ...leto, ječmen, v četvernih hekatih, 1/2 + 1/4 od 100 hekatov 15 hekat; pira, 100 hekat... hekat...''' '''9 ...ječmen, v četvernih hekatih, 1/2 + 1/4 od 100 hekat 15 heqat; pira, 1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 17 hekat...''' '''10 ...146 + 1/2; ječmen, 1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 10 hekat; ra, 300 hekat... hekat...''' '''11 ...1/2, prineslo se je vino, 1 oslovski (tovor?)...''' '''12 ...srebro 1/2 srebrnika; ... 4; to je, v srebru...''' '''13 ...1 + 1/4; mast, 36 hinu; to je, v srebru...''' '''14 ...1 + 1/2 + 1/4 krat 100 hekat 21 hekat; pira, v četverhih hekatih, 400 hekat 10 hekat...''' '''15-18 (ponovitve vrstice 14.)''' || Chace nakazuje, da je bila številka 86 prilepljena na skrajno levo hrbtno stran papirusa nasproti kasnejšim težavam z geometrijo na prednji strani, da bi se papirus okrepil, in jo zato šteje za kos ''»odpadnega papirusa«''. |- | '''Št. 87''' || '''Številka 87 je kratek povzetek nekaterih dogodkov. Chace meni, da je bil dodan dolgo po zaključku matematične vsebine, in navaja, da so se v njem opisani dogodki dogajali v obdobju dominacije Hiksov. Mnenje se je od takrat morda že spremenilo. ''' || '''Leto 11, drugi mesec sezone žetve. Heliopolis je bil osvojen.''' '''Prvi mesec sezone poplav, 23. dan, poveljnik (?) vojske (?) napadel (?) Zaru.''' '''25. dan, v Zaru je bilo težko vstopiti.''' '''Leto 11, prvi mesec sezone poplav, tretji dan. Setovo rojstvo; mogočnost tega boga je povzročilo, da se je slišal njegov glas.''' '''Rojstvo Izide, nebo je deževalo.''' || Številka 87 je nekje na sredini hrbtne stani papirusa, obdana z veliko belega nepopisanega prostora.''' |} ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Egipčanska matematika]] [[Kategorija:Egipčanski ulomki]] [[Kategorija:Egipčanska književnost]] 6qgvqz9pdk8ujam44nat06dlmh1p8xb 0 446103 6759020 6756026 2026-10-01T05:49:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759020 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | name = Pušpanova vešča | image = Cydalima perspectalis MHNT Imago.jpg | image_width = 250px | image_caption = odrasel metulj | image2 = Cydalima perspectalis caterpillar.jpg | image2_width = 250px | image2_caption = gosenica | status = | status_system = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Crambidae]] (travniške vešče) | genus = ''[[Cydalima]]'' | species = '''''C. perspectalis''''' | binomial = ''Cydalima perspectalis'' | binomial_authority = ([[Francis Walker (entomologist)|Walker]], 1859) | synonyms = *''Phakellura perspectalis'' <small>Walker, 1859</small> *''Glyphodes perspectalis'' *''Diaphania perspectalis'' *''Palpita perspectalis'' *''Neoglyphodes perspectalis'' *''Glyphodes albifuscalis'' <small>Hampson, 1899</small> *''Phacellura advenalis'' <small>Lederer, 1863 </small> }} '''Pušpanova vešča''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Cydalima perspectalis''''') je vrsta [[travniške vešče|travniških vešč]], ki je [[škodljivec]] predvsem na [[pušpan]]u. Škodo povzročajo gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. Ob pretirani namnožitvi lahko gosenice napadejo tudi olesenele veje in lahko grm uničijo.<ref name = "W&W" /> ==Opis== Odrasla pušpanova vešča meri preko [[žuželčje krilo|kril]] med 3 in 4&nbsp;cm. Osnovna barva je umazano bela, robovi kril pa so temnejše rjavo obarvani. Sprva je telo metulja umazano bele barve, s starostjo pa se obarva rjavo. Metuljčki so dobri letalci, vendar ne letijo daleč, aktivni pa so podnevi in ponoči.<ref name = "W&W" /> Samice odlagajo jajčeca s premerom 1&nbsp;mm na spodnjo stran nenapadenih [[list (rastlina)|listov]] gostiteljske rastline. Čez nekaj dni se iz jajčec izležejo od 1 do 2&nbsp;mm dolge [[gosenica|gosenice]], ki se naslednje štiri tedne hranijo z listi in vršički<ref>[http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-34054321 Invasive caterpillar 'could spread in UK']</ref>, in dosežejo končno dolžino med 35 in 40&nbsp;mm. V mladosti so gosenice fluorescentno zelene z vzdolžnimi progami črne barve, s črno glavo in črnimi pikami. Sčasoma postanejo rjavkaste. Po koncu hranjenja se zabubijo med vejicami napadene rastline.<ref name = "W&W" /> Bube so sprva zelene z rjavimi vzdolžnimi progami, kasneje postanejo rjave. V dolžino merijo med 25 in 30&nbsp;mm. ==Razširjenost== Domovina pušpanove vešče je vzhodna [[Azija]] ([[Japonska]], [[Kitajska]], [[Tajvan]], [[Koreja]], vzhodna [[Rusija]] in [[Indija]]).<ref>{{navedi splet | url = http://www.insekten-sachsen.de/Pages/TaxonomyBrowser.aspx?Id=442650| title = Buchsbaumzünsler (Cydalima perspectalis (Walker, 1859)) | language = de | accessdate = 28. december 2013 | publisher = insekten-sachsen.de}}</ref> Kasneje so jo zanesli v Evropo, kjer je bila prvič opažena leta 2006 v [[Nemčija|Nemčiji]], leto kasneje pa še v [[Švica|Švici]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Leta 2008 je bil prvi primer odkrit v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]], leta 2009 pa še v [[Francija|Franciji]] in [[Avstrija|Avstriji]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rhs.org.uk/advice/profile?pid=760|title=Box tree caterpillar|publisher=Royal Horticultural Society|accessdate=26. avgusta 2015}}</ref><ref>Landwirtschaftskammer Vorarlberg: [http://www.ogv.at/eXtraEngine3/WebObjects/eXtraEngine3.woa/wa/article?id=4180&rubricid=210&menuid=210&back=rp ''Buchsbaumzünsler wieder Aktiv.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200401150525/http://www.ogv.at/xCMS5/WebObjects/nexus5.woa/wa/mandant?nickName=ogv |date=2020-04-01 }} {{Navedi splet |url=http://www.ogv.at/xCMS5/WebObjects/nexus5.woa/wa/mandant?nickName=ogv |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200401150525/http://www.ogv.at/xCMS5/WebObjects/nexus5.woa/wa/mandant?nickName=ogv |archive-date=2020-04-01 |url-status=bot: unknown}} v: ''Obst- und Gartenkultur Vorarlberg.</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.faunaeur.org/full_results.php?id=442650 |title=Fauna Europaea |accessdate=2018-03-06 |archive-date=2016-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160823182323/http://www.faunaeur.org/full_results.php?id=442650 |url-status=dead }}</ref><ref>Mally, R. & M. Nuss (2010): [http://www.eje.cz/scripts/viewabstract.php?abstract=1550 Phylogeny and nomenclature of the box tree moth, Cydalima perspectalis (Walker, 1859) comb. n., which was recently introduced into Europe (Lepidoptera: Pyraloidea: Crambidae: Spilomelinae).] – European journal of Entomology 107 (3): 393–400.</ref> Leta 2011 so veščo odkrili na [[Madžarska|Madžarskem]],<ref>Sáfián, Sz. & B. Horváth (2011): Box Tree Moth – Cydalima perspectalis (Walker, 1859), new member in the Lepidoptera fauna of Hungary (Lepidoptera: Crambidae). – Natura Somogyiensis 19: 245–246.</ref> [[Romunija|Romuniji]]<ref>Székely, L., V. Dinca & C. Mihai (2012): Cydalima perspectalis (Walker, 1859), a new species for the Romanian fauna (Lepidoptera: Crambidae: Spilomelinae). – Buletin de Informare Entomologica 22 (3–4): 73–77</ref> in [[Turčija|Turčiji]],<ref>Hizal, E., M. Kose, C. Yesiland & D. Kaynar (2011): The New Pest Cydalima perspectalis (Walker, 1859) (Lepidoptera: Crambidae) in Turkey. – Journal of Animal and Veterinary Advances 11 (3): 400–403.</ref> pa tudi v Sloveniji, kjer je bila prvič potrjena v [[Ključarovci]]h.<ref name= "W&W">{{navedi splet|url=http://www.wineandweather.net/?p=1566|title=Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis)|publisher=wineandweather|accessdate=6. marca 2018}}</ref> Znani so tudi primeri iz [[Slovaška|Slovaške]], [[Belgija|Belgije]]<ref>{{Navedi splet |url=http://webh01.ua.ac.be/vve/Checklists/Lepidoptera/Crambidae/Cperspectalis.htm |title=Lepidoptera of Belgium |accessdate=2018-03-06 |archive-date=2013-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230235256/http://webh01.ua.ac.be/vve/Checklists/Lepidoptera/Crambidae/Cperspectalis.htm |url-status=dead }}</ref> in [[Hrvaška|Hrvaške]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cabi.org/isc/abstract/20143139193 |title=Box tree moth (Cydalima perspectalis, Lepidoptera; Crambidae), new invasive insect pest in Croatia |accessdate=2018-03-06 |archive-date=2018-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612162949/https://www.cabi.org/isc/abstract/20143139193 |url-status=dead }}</ref> Leta 2012 so med pripravami na [[Zimske olimpijske igre 2014|zimske olimpijske igre]] v [[Soči, Rusija|Sočiju]] iz Italije uvozili grmičke [[navadni pušpan|navadnega pušpana]], s čimer so tja zanesli tudi pušpanovo veščo, ki je že naslednje leto opustošila tamkajšnjo samoniklo vrsto pušpana ''[[Buxus colchica]]''.<ref>http://www.dendrarium.ru/news-dendrariy/160-2013-10-17-11-38-53 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160810041624/http://www.dendrarium.ru/news-dendrariy/160-2013-10-17-11-38-53 |date=2016-08-10 }} {{ref-ru}}</ref> Meltulji se v Sloveniji pojavljajo od aprila do septembra in imajo na leto od dve do tri generacije, redkeje celo štiri, v domovini pa celo do pet rodov.<ref name = "W&W" /> ==Zatiranje== Najpomembnejši naravni sovražnik pušpanove vešče so ptice, vendar pa te zaradi toksičnosti pušpana tja nerade letijo. Za [[biološki nadzor škodljivcev]] se uporabljajo [[entomopatogene ogorčice]] vrste ''[[Steinernema carpocapsae]]'' ter pripravki na osnovi ''[[Bacillus thuringiensis]]''. Proti gosenicam delujejo tudi kemična sredstva na osnovi [[deltametrin]]a, [[acetamiprid]]a, [[piretrin]]a, [[tiakloprid]]a ter [[tiametoksam]]a.<ref name = "W&W" /> ==Reference== {{refsez}} ==Zunanje povezave== *[http://www.lepidoptera.eu/show.php?ID=11194&country=IT European Butterflies and Moths] *[http://www.lepiforum.de/cgi-bin/lepiwiki.pl?Cydalima_Perspectalis Lepiforum e. V.] *[http://www.landwirtschaft-bw.info/servlet/PB/show/1218043_l1/LTZ_Buchsbaumzuensler.pdf Informationen über den Buchsbaumzünsler] *[http://www.euroleps.ch/seiten/s_art.php?art=pyr_perspectalis Images] {{wikispecies|Cydalima perspectalis}} {{commons|Cydalima perspectalis}} [[Kategorija:Travniške vešče]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1859]] [[Kategorija:Škodljivci okrasnih rastlin]] 0a9iqu5c362wenn51k0f1ji0ohvt9wo 0 450908 6758865 5767954 2026-09-30T19:04:11Z TadejM 738 Ahilova tetiva -> Ahilova kita 6758865 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy | Name = Kita | Latin = tendo | Image = achilles-tendon.jpg | Caption = [[Ahilova kita]], primer kite v človeškem organizmu. | Width = 250 | Image2 = Tendon_-_add_-_high_mag.jpg | Caption2 = Mikroskopski posnetek vzorca kite; [[barvanje s hematoksilinom in eozinom]] | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Kíta''' ali '''tetiva''' je fibrozno vezivo, ki pritrjuje [[mišica|mišico]] na [[kost]] ali na [[hrustanec]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522541/kita?sl=126&tl=126&query=kita&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 8. 7. 2018.</ref> Podobna struktura je [[vez (anatomija)|vez]] (ligament); tako kite kot vezi so zgrajene iz [[kolagen]]a, vendar vezi povezujejo dve kosti (ne mišico na kost). == Zgradba == Histološko so kite zgrajene iz snopov gostega pravilnega [[vezivno tkivo|vezivnega tkiva]], obdanega z ovoji gostega nepravilnega vezivnega tkiva. Normalne zdrave kite so zgrajene iz niza vzporednih tesno prilegajočih kolagenskih vlaken. Na kost so pričvrščene s Sharpeyjevimi vlakni. Suha masa predstavlja okoli 30 % skupne mase kit in je zgrajena iz okoli 86 % [[kolagen]]a, 2 % [[elastin]]a, 1,5 % [[proteoglikan]]ov in 0,2 % anorganskih sestavin, kot so [[baker]], [[mangan]] in [[kalcij]].<ref name="Jozsa, L. 1997">Jozsa, L., and Kannus, P., Human Tendons: Anatomy, Physiology, and Pathology. Human Kinetics: Champaign, IL, 1997.</ref><ref>{{cite journal|author1=Lin, T. W. |author2=Cardenas, L. |author3=Soslowsky, L. J. | title = Biomechanics of tendon injury and repair. |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-biomechanics_2004-06_37_6/page/865 | journal = Journal of Biomechanics | year = 2004 | volume = 37 | issue = 6 | pages = 865–877 | pmid = 15111074 | doi = 10.1016/j.jbiomech.2003.11.005}}</ref> Kolagen v večini (97&ndash;98%) predstavlja kolagen tipa I, le preostali majhen delež predstavlja kolagen drugih tipov (kolagen tipa II v hrustančnih predelih kite, kolagen tipa III v [[retikulin]]skih vlaknih žilnih sten, kolagen tipa IX in tipa IV v [[bazalna membrana|bazalnih membranah]] [[kapilara|kapilar]], kolagen tipa V v žilnih stenah in kolagen tipa X v mineraliziranem fibroznem hrustancu blizu stika s kostmi).<ref name="Jozsa, L. 1997"/><ref>{{cite journal |author1=Fukuta, S. |author2=Oyama, M. |author3=Kavalkovich, K. |author4=Fu, F. H. |author5=Niyibizi, C. | title = Identification of types II, IX and X collagens at the insertion site of the bovine achilles tendon. | journal = Matrix Biology | year = 1998 | volume = 17 | issue = 1 | pages = 65–73 | pmid = 9628253 | doi = 10.1016/S0945-053X(98)90125-1}}</ref> Kolagenska vlakna se združujejo v večje skupke. Potem, ko celice izločijo kolagenske molekule in se te cepijo s prokolagenskimi N- in C-peptidazami, se spontano tropokolagenske molekule (osnovne trivijačne strukturne enote kolagenske protofibrile, sestavljena iz treh polipeptidnih verig<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5542612/tropokolagen?query=tropokolagen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 7. 2018.</ref>) združujejo v netopna vlakenca. Kolagenske molekule merijo v dolžino okoli 300&nbsp;nm in v širino 1&ndash;2&nbsp;nm, premer vlaken, ki jih tvorijo, pa je lahko 50&ndash;500&nbsp;nm. V kitah se vlakenca združujejo naprej v večje snope, ki merijo v dolžino okoli 10&nbsp;mm, njihov premer pa je 50&ndash;300 μm, ti pa naposled v kitna vlakna s premerom 00&ndash;500 μm.<ref>{{cite journal | author = Fratzl, P. | title = Cellulose and collagen: from fibres to tissues. | journal = Current Opinion in Colloid & Interface Science | year = 2009 | volume = 8 | issue = 1 | pages = 32–39 | doi = 10.1016/S1359-0294(03)00011-6}}</ref> Kolagenske snope v kiti ovija endotendineum, [[rahlo vezivo]], ki vsebuje tanka kolagenska vlakenca<ref>Dorlands Medical Dictionary, page 602</ref><ref>{{cite journal |author1=Caldini, E. G. |author2=Caldini, N. |author3=De-Pasquale, V. |author4=Strocchi, R. |author5=Guizzardi, S. |author6=Ruggeri, A. |author7=Montes, G. S. | title = Distribution of elastic system fibres in the rat tail tendon and its associated sheaths. | journal = Cells Tissues Organs | year= 1990 | volume = 139 | issue = 4 | pages = 341–348 | pmid = 1706129 | doi = 10.1159/000147022}}</ref> in elastična vlakna.<ref>{{cite journal |author1=Grant, T. M. |author2=Thompson, M. S. |author3=Urban, J. |author4=Yu, J. | title = Elastic fibres are broadly distributed in tendon and highly localized around tenocytes. | journal = Journal of Anatomy | year= 2013 | volume = 222 | issue = 6 | pages = 573–579 | pmid = 23587025 | doi = 10.1111/joa.12048|pmc=3666236 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mehka tkiva]] dok0e36ebqte6ee8hxrbuq04pcrbab4 0 453152 6759221 6291118 2026-10-01T11:50:47Z Pv21 142817 Tanja Dominko OU 6759221 wikitext text/x-wiki {{Infopolje radijska postaja | ime = Radio Ognjišče | slika = [[Slika:Radio Ognjišče logo.jpg|200px]] | mesto licence = | območje = Slovenija in zamejstvo | znamka = | city = [[Ljubljana]] | slogan = | frekvenca = | pretvornik = | ponavljalnik = | datum prveoddaje = [[1994]] | format = | owner = Tiskovno društvo Ognjišče | jezik = slovenski | delež = | delež vir = | delež datum = | moč = | erp = | višina antene = | razred = | koordinate = <!-- {{coord|}} --> | pomen klicnega znaka = | prejšnji klicni znaki = | prejšnje frekvence = | lastnik = | lastnik_licence = | spletna stran = {{URL|https://radio.ognjisce.si/}} | Urednik = [[Franci Trstenjak]] }} '''Radio Ognjišče''' je slovenska nepridobitna [[Seznam slovenskih radijskih postaj|radijska postaja]] s statusom posebnega pomena. Oddaja iz [[Ljubljana|Ljubljane]], pretežno [[Religija|versko]] obarvan program. Z oddajanjem je Radio Ognjišče pričel leta [[1994]], v njegovem dosegu je celotna [[Slovenija]] z delom zamejstva. Uredništva pripravljajo oddaje za poslušalce vseh generacij in interesov, [[Glasba|glasbeni]] program obsega široko paleto zvrsti in izvajalcev. Velik poudarek Radio Ognjišče namenja uporabi [[Slovenščina|normativnega slovenskega jezika]]. Radio Ognjišče izdaja revijo PRO (Prijatelji Radia Ognjišče), z darovi katere se polovično financira. Vsako leto je Ognjišče soorganizator festivala moderne duhovne glasbe [[Ritem srca]], že več kot 25 let pa v [[Jakob Petelin Gallus|Gallusovi dvorani]] [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] pripravlja Gala koncert Radia Ognjišče.<ref>{{Navedi splet|title=25. gala koncert Radia Ognjišče|url=http://radio.ognjisce.si/sl/219/utrip/30532/|website=Radio Ognjišče - Veliko povemo|accessdate=2019-11-23|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}</ref> Leta 2026 je na mestu odgovornega urednika radia Tanja Dominko nasledila Tadeja Sadarja.<ref>{{Navedi splet |last=Ognjišče |first=Uredništvo Radia Ognjišče, Radio |date=2026-10-01 |title=Imamo novo odgovorno urednico |url=https://radio.ognjisce.si/sl/301/utrip/42981/imamo-novo-odgovorno-urednico.htm |access-date=2026-10-01 |website=Radio Ognjišče |language=sl}}</ref> == Uredništva == {| class="wikitable" |'''Direktor''' |[[Franci Trstenjak]] |- |'''Odgovorna urednica:''' |[[Tanja Dominko]] |- |'''Informativno uredništvo:''' |[[Alen Salihović]] |- |'''Uredništvo otroškega in mladinskega programa''' |[[Jure Sešek]] |- |'''Uredništvo dokumentarnega programa''' |[[Robert Božič]] |- |'''Uredništvo kulturnega programa''' |[[Jože Bartolj]] |- |'''Uredništvo za zabavno glasbo''' |[[Ivan Hudnik]] |- |'''Športno uredništvo''' |[[Jure Sešek]] |- |'''Uredništvo za resno in sakralno glasbo''' |[[Tadej Sadar]] |} == Radijski glasovi == Med voditelji Radia Ognjišče so [[Jure Sešek]], [[Jože Bartolj]], [[Tadej Sadar]], [[Mateja Subotičanec]], [[Marjan Bunič]], [[Blaž Lesnik]] in drugi. == Poslušanost == Ognjišče je sedma najbolj poslušana radijska postaja v Sloveniji.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/glasba/menjava-na-prvem-mestu-najbolj-poslusanega-radia-v-sloveniji-462571|title=Menjava na prvem mestu najbolj poslušanega radia v Sloveniji|accessdate=2018-10-20|language=sl}}</ref> == Glej tudi == *[[Revija Ognjišče]] *[[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] == Sklici == [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|O]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] [[Kategorija:Slovenska rimskokatoliška množična občila]] 8q5k08h6zofmtqomxfdo6ppw1tbe80w 0 460852 6758987 6755942 2026-10-01T02:38:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758987 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[File:Venice – The Tetrarchs 03.jpg|thumb|Portrait of the Four Tetrarchs]] [[Image:Heel portion Tetrachs Istanbul Museum.JPG|thumb|Missing heel portion kept in the Istanbul Archaeology Museum]] '''Portret štirih tetrarhov''' je kiparska skupina s štirimi rimskimi cesarji iz leta 300 n. št.. Kiparska skupina je od [[srednji vek|srednjega veka]] pritrjena na vogal fasade [[Stolnica svetega Marka, Benetke|bazilike svetega Marka]] v [[Benetke|Benetkah]]. Verjetno je bila prvotno del okrasa Filadelfijona, trga v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], leta 1204 ali kmalu zatem pa odnesena v Benetke. == Predmet == Portret štirih Tetrarhov prikazuje štiri vladarje, odgovorne za celotno cesarstvo, ki ga je ustanovil cesar [[Dioklecijan]] <ref name=":12">Ernst Kitzinger, ''Byzantine art in the making: main lines of stylistic development in Mediterranean art, 3rd–7th century'', 1977, Faber & Faber, p. 9. {{ISBN|0571111548}} (US: Cambridge UP, 1977)</ref>. [[Cesar]], ki ga je izbral, je bil [[Galerij]] in je vladal nad vzhodni polovici cesarstva, medtem ko sta zahodni polovici vladala [[avgust (naziv)|avgust]] [[Maksimijan]] in cesar Konstantin Klor, oče [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I. Velikega]]<ref>Miescher, Rosemarie. “A Late Roman Portrait Head.” ''The Journal of Roman Studies'', vol. 43, 1953, pp. 101–103. ''JSTOR'', JSTOR, www.jstor.org/stable/297787.Retrieved 30 November 2017.</ref>. Še vedno obstajajo razprave in nesoglasja glede identitete teh kipov in njihove umestitve, vendar je razumno domnevati, da vzhodna vladarja tvorita en par, zahodna vladarja pa drugega<ref name=":52">Rees, Roger. “Images and Image: A Re-Examination of Tetrarchic Iconography.” ''Greece & Rome'', vol. 40, no. 2, 1993, pp. 183. ''JSTOR'', JSTOR, www.jstor.org/stable/643157. Retrieved 30 November 2017.</ref>. === Politični okvir === [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu cesarstvu]] je vladala [[tetrarhija]], sestavljena iz dveh avgustov (višjih cesarjev) in dveh cesarjev (mlajših cesarjev). Cesarstvo je bilo razdeljeno na zahodna in vzhodna ozemlja <ref name=":2">{{navedi splet|url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/roem/hd_roem.htm|title=The Roman Empire (27 B.C.–393 A.D.)|last=Lightfoot|first=Christopher|date=October 2000|website=The Metropolitan Museum of Art|access-date=5 October 2017}}</ref>. Po Dioklecijanu in njegovem kolegu Maksimijanu, ki se je umaknil leta 305, so med tetrarhi izbruhnili notranji prepiri. Sistem je končno prenehal obstajati okoli leta 313 in čeprav je bila ta oblika vladanja kratkotrajna, je služila ločevanju vojaških in državljanskih vlog vodenja in je bil eden prvih primerov uravnotežene moči. V času Konstantina se je tetrarhija umaknila združenemu rimskemu cesarstvu, ko je leta 324 cesar prevzel nadzor nad vzhodno in zahodno polovico. ''Portret štirih tetrarhov'' simbolizira koncept tetrarhije, namesto da bi zagotovil štiri osebne portrete. Vsak tetrarh izgleda enako, brez kakršnih koli individualnih značilnosti, razen da dva, verjetno predstavljata starejšega avgusta, imata brade, dva pa ne, ki bi lahko simbolizirala cesarja. Skupina je razdeljena na para, vsak objet, ki združuje avgusta in cesarja skupaj. Skupni učinek kaže na enotnost in stabilnost. Sama izbira materiala, trajni [[porfir]] (ki je prišel iz Egipta), simbolizira stalnost in togost, ki spominja na egiptovsko kiparstvo, kar pomeni pričakovano večnost ali vsaj trdnost velikega kraljestva. Porfir je bil redek, težko ga je bilo dobiti, zato je bil rezerviran za cesarsko uporabo. <ref>[http://www.museosanmarco.it/WAI/eng/tetrarchi.bsm Tetrarchs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110509060830/http://www.museosanmarco.it/wai/eng/tetrarchi.bsm |date=2011-05-09 }} {{Navedi splet |url=http://www.museosanmarco.it/wai/eng/tetrarchi.bsm |title=arhivska kopija |access-date=2019-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110509060830/http://www.museosanmarco.it/wai/eng/tetrarchi.bsm |archive-date=2011-05-09 |url-status=dead}}, Il Museo di San Marco, 2013. Retrieved 5 April 2013.</ref> === Rimski portret === [[File:Venezia,_tetrarchi_01.JPG|thumb|Detajl]] Rimski voditelji so v portretiranju podpirali občutek državljanske dolžnosti in vojaške sposobnosti nad lepoto. Veristični portreti, vključno z mogočnimi grdimi značilnostmi, so kazali zaupanje in vrednotili moč in vodstvo nad površinsko lepoto. Ta vrsta portreta je poskušala pokazati, kaj je pomembno za Rimljane; močan značaj, vrednota nad videzom. Podobno kot grški vladarji so si rimski voditelji izposodili prepoznavne značilnosti iz videza svojih predhodnikov. Na primer, vladarji, ki so prihajali po Aleksandru Velikem, so v svojih portretih prepisali njegovo posebno frizuro in intenziven pogled <ref name=":32">Stewart, Andrew F. “The Alexander Mosaic: A Reading.” ''Faces of Power: Alexander's Image and Hellenistic Politics'', University of California Press, 1993, pp. 140–141.</ref>. To se je običajno izvajalo, da bi se pokazalo, da so mu podobni in da imajo legitimnost vladanja; skratka, ti fiktivni dodatki so bili namenjeni prepričevanju svojih podanikov, da bi bili tako veliki in močni vodje, kot je bil prejšnji vladar. <ref name=":02">{{navedi splet|url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/ropo2/hd_ropo2.htm|title=Roman Portrait Sculpture: The Stylistic Cycle|last=Trentinella|first=Rosemarie|date=October 2003|website=Metropolitan Museum of Art|access-date=5 October 2017}}</ref> Odločitev, da ponosno prikažejo pomanjkljivosti v portretiranju, je bil zgodnji odmik od idealistične tradicije, ki so jo predali Grki. Očitna brezbrižnost do popolnosti v fizičnem videzu je očitno vodila v končno opustitev realizma, kot vidimo v ''Portretu štirih tetrarhov''. Vladarja v vsakem paru se nagibata k svojemu kolegu vladarju in ta pozicija skulpturi daje še več pomena kot celote. Zdi se, da so bradate figure na levi vsakega para nagnjene k svojim partnerjem na desni. Njihove brade in roke na ramenih drugega vladarja kažejo, da so to višji vladarji, avgusti, ki dajejo modrost svojim podrejenim cesarjem. Ta jasna upodobitev interakcije z vladanjem kaže jasno hierarhijo celo znotraj razreda vladarja in prikazuje jasen čut za red. == Zgodovina == === Konstantinopel === Kipi so najverjetneje prvotno krasili stebre na verandi Filadelfiona, javnega trga v Konstantinoplu. Njihova funkcija bi bila podobna mnogim drugim predstavitvam vladarjev v drugih mestih. Predvsem je bil ta namen okrepiti moč in moč tetrarhov nad cesarstvom, močjo, ki bi lahko nagrajevala zveste in zatrla upornike. Ta zadnja tema se zdi, da se odraža v dejstvu, da so vsi štirje tetrarhi oboroženi, nosijo vojaško oblačilo, kar je nedvoumna predstavitev kolektivne moči. Takšna podoba na pomembnem javnem mestu bi povzročila, da bi bile te teme v mislih javnosti, ko so se ukvarjale s svojim vsakodnevnim poslovanjem. === Benetke === ''Štiri tetrarhe'' so zaplenili Benečani, ko je bilo mesto opustošeno med [[četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204 in jih pripeljali v baziliko sv. Marka v Benetkah. [8] V 1960-ih letih so arheologi v [[Carigrad]]u odkrili peto manjkajočega stopala blizu mošeje Bodrum. Ta del je v Carigrajskem arheološkem muzeju. Različno zgodbo pripovedujejo ''Potovanja Marka Pola'', znana beneška avtobiografija, ki jo je s pomočjo svojega pisatelja Rustichella iz Pise zapisal na papir, okoli leta 1300. To zgodbo je treba obravnavati zelo previdno, saj je vir v sodobnem smislu ni zanesljiv: :''Spor, ki je izbruhnil pri Akri leta 1255, je prišel v glavo v vojni, ki je trajala leta in se je čutila po vsej Siriji. Začelo se je s prepirom o zelo stari cerkvi sv. Sabe, ki je stala na skupni meji beneških in genovskih posestev v Acru, in ta plamen je bil raznesen zaradi drugih nesrečnih dogodkov. Acre je hudo trpel. Benetke so v tem času večinoma imele prednost, napadale Genovo po kopnem in morju in jo skupaj odvlekle iz Acre. Štiri antične porfirske figure iz sv. Sabe so triumfalno poslali v Benetke in s svojimi nenavadnimi napravami še vedno stojijo na zunanjem kotu sv. Marka, proti vojvodski palači''. <ref>{{navedi knjigo |editor-last=Messenger |editor-first=Charles |title=The Travels of Marco Polo. The complete Yule-Cordier edition. |url=https://www.gutenberg.org/files/10636/10636-8.txt |year=1929 |publisher=John Murray, London |via=Project Gutenberg |pages= |isbn= }}</ref> Messenger, Charles, ed. (1929). Potovanja Marka Pola. Celotna izdaja Yule-Cordier. John Murray, London - preko projekta Gutenberg [[File:Khafre_Enthroned,_near-front_view.JPG|thumb|Kefren na prestolu]] == Vpliv == Sredozemski umetniški slog se je spremenil s premikom moči iz grškega in makedonskega vodstva v rimsko politično strukturo, vendar so nekateri vplivi in ideali ostali, saj so jih imele grška in rimska kultura. Prevladujoči trend je bil, da so podobnosti voditeljev v svojih upodobitvah kazale močan videz, da bi namigovale na sposobnost posameznika, da vodi svojo družbo do višjih moči in vpliva. === Egipčanski === Grški voditelji so se močno zgledovali po egiptovskih faraonih v materialih in lastni simbolični predstavitvi, rimski vladarji pa so si jih od njih sposodili. Kot smo že omenili, je rimsko daljnosežno cesarstvo imelo osupljivo moč in vpliv. Pravzaprav je Rimska oblast omogočila uporabo materialov, ki jih ni bilo mogoče najti v Rimu, saj je imperij združil številne regije v trgovinske odnose. To je omogočilo prvi vpliv Egipta in uporabo globoko rdečega porfirja. <ref>{{navedi splet|url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/gaul/hd_gaul.htm|title=Art of the Roman Provinces, 1–500 A.D.|last=Sorabella|first=Jean|date=May 2010|website=Metropolitan Museum of Art|access-date=5 October 2017}}</ref> Vizualni vpliv Egipta na ''Portret štirih tetrarhov'' je nenavaden, skoraj nemogoče poziranje avgustov na levi vsakega para, ki spominja na poze v [[Umetnost Starega Egipta|egipčanski reliefni skulpturi in slikarstvu]]. Eden od prepoznavnih primerov je ''[[Narmerjeva paleta]]'', ki je pričakovala prihodnje egipčanske umetnine in umetniška dela v številnih prihodnjih klasifikacijah. To postavitev bi pogosto uporabljali egipčanski pisarji in na vidnem mestu prikazali veliko podobo Narmerja, ki je upodobljen s kompozicijo pogledov, z glavo, nogami in rokami v pogledu profila in očesom ter trupom, jasno vidnim v sprednjem pogledu. Ker je resnično človeško bitje nemogoče predstavljati tako, velja splošno soglasje, da Egipčani niso želeli realizma, ampak simbolizem v teh zgodnjih dvodimenzionalnih portretih svojih vladarjev. Še stoletja pozneje so Rimljani našli podoben način upodabljanja, ki je bil uporaben za upodobitev njihove tetrarhije, ko so njihove noge obrnjene naprej, njihovi torzi se obračajo v bližnji profil, glave pa se obračajo na tri četrtinski pogled. <ref name=":4">{{navedi knjigo|title=Gardner's Art Through the Ages|url=https://archive.org/details/gardnersartthrou00unse_0|last=Kleiner|first=Fred S.|publisher=Clark Baxter|year=2009|isbn=9780495573555|location=|pages=42}}</ref> [[File:Alexander_the_Great_mosaic.jpg|thumb|Aleksandrov mozaik]] Rimski cesarski portreti dolgujejo veliko več kot materialno izbiro egiptovskim delom. Medtem ko je bila izbira nepopustljivega, gostega kamna za prikaz podobnosti njihovih močnih voditeljev zagotovo pomembna, so rimski vladarji videli tudi vrednost, ki so jo uporabljali egiptovski vladarji. Egiptovski faraoni so bili upodobljeni v kraljevski, nepopustljivi sedeči pozi, kot v upodobitvi ''[[Kefren na prestolu]]''. Razlog, zakaj se skulptura zdi idealizirana in nejasna je, da so egiptovski vladarji menili, da je pomembno, da kiparji predstavljajo božanski status, ki so ga zahtevali. Ta kip ni bil nikoli namenjen za portret, temveč za vizualno referenco lastnosti uspešnega vladarja, ki je nakazal njihovo legitimnost in / ali božansko moč in dobrohotnost v tem vrstnem redu. Eden od najpomembnejših razlogov za to, da so egiptovski vladarji izgledali kot skulpture bogov, je bil poudariti njihovo ločitev in moč nad egiptovskim ljudstvom, kakor tudi božanskost, povezano z njihovim kraljestvom. === Grški === Ta sodobna rimska praksa si je izposodila umetniške predstave grških voditeljev, predvsem podoba Aleksandra Velikega. ''[[Aleksandrov mozaik]]'' zlasti prikazuje to podtalno težko prakso v dvodimenzionalnih grških umetniških delih. Makedonski kralj je bil zelo cenjen zaradi svojega neustrašnega vodstva in spretnosti kot bojnega taktika. Grški umetniki so se odločili za to kakovost na dva pomembna načina; njegovo značilno pričesko in prodoren pogled. Aleksandrovi lasje, čeprav niso takoj privlačni, izžarevajo moč v svojem delovanju. Stalna vihravost Aleksandrovih las kaže na stanje stalnega gibanja, zaradi česar se grški voditelj zdi odločen in neustavljiv. Poleg tega Aleksandrov pogled odraža enako vrsto določenega značaja. Njegovi ostri pogledi so sovražnika ustrahovali v bitki in ta ista grozota je njegove podrejene spodbudila, da so se mu podredili in mu sledili v njegovih prizadevanjih <ref>Stewart, Andrew F. “The Alexander Mosaic: A Reading.” ''Faces of Power: Alexander's Image and Hellenistic Politics'', University of California Press, 1993, pp. 141.</ref>. Aleksandrove edinstvene značilnosti poudarjajo njegovo neustrašnost in odločnost v njegovi vladavini. Čeprav je umrl mlad v vojaški akciji, se je Aleksandru Velikem še naprej posvečalo nešteto vladarjev, ki so prišli za njim. == Umetniški okvir == ''Portret štirih tetrarhov'' je reprezentativen primer poznega cesarskega portreta. To obdobje je zaznamovalo oster odmik od verističnih upodobitev republikanskega Rima, ki se je vizualno odražal skozi slogovne kontraste. Čeprav se ta premik sprva morda zdi kot nazadovanje, je zaznamoval razvoj sloga, v katerem je simbolizem podpiral tako realizem kot idealizem. <ref>{{navedi knjigo|title=Imperial Rome and Christian Triumph|last=Elsner|first=Jan|publisher=|year=|isbn=|location=|pages=19|chapter=The Changing Nature of Roman Art and the Art Historical Problem of Style}}</ref> === Rimska republika === Portretiranje v republikanskem Rimu je bil način za vzpostavitev družbene legitimnosti in doseganje statusa prek družine in ozadja. Junaštva, ki so jih storili predniki, so njim in njihovim družinam prinesli javno odobravanje in še več; pompozni državni pogreb, ki ga je plačala država. Voščene maske so odlili od družinskega člana, medtem ko je ta še živel, kar je hiperrealistične vizualne predstavitve posameznika dobesedno dvignilo iz njihovega obraza. Te maske so se hranile v hišah moških potomcev v spomin na prednike, ko so ti preminili. Te maske so služile kot nekakšen družinski dosežek in so lahko dobile položaj in prednost potomcev<ref>{{navedi knjigo|title=From Republic to Empire Rhetoric, Religion, and Power in the Visual Culture of Ancient Rome|last=Pollini|first=John|publisher=|year=|isbn=|location=|pages=13, 19|chapter=Ritualizing Death}}</ref>, podobno kot otrok dveh diplomantov, ki obiskujejo njuno [[vseučilišče]]. Republikanski Rim je prevzel nepopolnost portretiranja, ker, čeprav je obstajala različna raven moči vsakega družbenega razreda, so vsi imeli malo negotovosti, ta vrsta nedotaknjene fizične predstavitve je vzpodbudila občutek skupnosti, kar pomeni da, medtem ko obstajajo neenakosti, to ne spremeni dejstva, da so bili Rimljani. [[File:Bust_of_emperor_Caracalla-IMG_9815.JPG|thumb|Cesar Karakala]] === Cesarski Rim === Grški slog in pričakovanja vodstva so se prenesla v portretiranje rimskega vodstva. Pomemben primer je [[marmor]]ni [[portret]] cesarja [[Karakala|Karakale]] iz obdobja [[Severska dinastija|Severske dinastija]]. Skoraj vse predstavitve Karakale odražajo njegovo vojaško moč z njegovim zastrašujoče agresivnim izrazom. Karakala si je izposodil precedenčni Aleksandrov izgled; prodorni pogled. Zaupanje, ki izžareva iz njegovih značilnosti kaže, da ni moški, s katerim bi se lahko norčevalo. Intenzivna kiparska izvedba tega dela še posebej odraža premik k bolj geometrični upodobitvi človeškega obraza, da bi bolje posredovala sporočila javnosti, pogosto posledice moči in avtoritete za ohranjanje miru v rimskem cesarstvu. Cesarje, ki so prišli za Karakalom, so spoštovali tako podrejena vladajoča stranka, kot tudi rimsko prebivalstvo kot celota. Naslednji uspešni cesarji so si prizadevali, da bi imeli portrete, podobne Karakalovim, da bi nakazali, da so bili na isti ravni kot on, tako v smislu vojaške vztrajnosti kot avtoritarnega nadzora. To je omogočilo vse bolj geometrične, manj idealizirane figuralne predstave voditeljev, ki nenehno poudarjajo moč vladarja in podobo. Ta geometrični slog se je izkazal kot uporaben za rimske tetrarhe, ki so si po vladavini cesarjev med seboj razdelili vladavino cesarstva. Geometrijski slog ni posebej realističen, vendar je slog, ki se uporablja za vse štiri figure in pošilja sporočilo o trdnosti in sporazumu med štirimi vladarji, ki so pomirjali rimske državljane, hkrati pa so pošiljali nepogrešljivo sporočilo o moči in avtoriteti, ki spominja na prejšnje cesarje. Predstavljanje variante v pojavu tetrarhov je morda prispevalo k temu, da so gledalci favorizirali enega vladarja nad drugimi. Tetrarhija se je namesto tega odločila, da se pokaže kot vizualno sinonimna v tem določenem delu, da bi pokazala svojo ontološko enakost in pokazala enotnost in moč cesarstva skozi to predstavitev vseh štirih skupaj. Z uporabo skoraj identičnih geometrijskih oblik za predstavitev podobnosti je bilo najlažje pokazati njihovo enakost in skupno voljo. Abstrakcija človeške oblike je omogočila jasnejše razumevanje pričakovanj, ki so jih rimski tetrarhi imeli za svoje subjekte in kako so državljani pričakovali, da bodo tetrarhi vladali. [[File:Portrait_of_the_Four_Tetrarchs,_a_porphyry_sculpture_sacked_from_the_Byzantine_Philadelphion_palace_in_1204,_Treasury_of_St._Marks,_Venice_(19896369591).jpg|thumb| Portret štirih tetrarhov (detajl glav in torzov)]] == Slog == === Analiza === Figure so krepke in okrogle, daleč od verodostojnosti ali idealizma prejšnje grško-rimske umetnosti. Figure so toge in stroge, obleka je vzorčasta in stilizirana, v nasprotju z realističnimi, prostorskimi gubami tkanin v [[Starogrško kiparstvo|klasičnem grškem kiparstvu]]. Rezultat je bolj ploska, bolj geometrična človeška podoba. Njihovi obrazi so ponavljajoči in zdi se, da so v nekakšnem transu. Poleg tega dejstvo, da so vsi štirje iz iste vrste kamna, pomeni še več solidarnosti in enosti. Ernst Kitzinger primerja z nekoliko kasnejšimi [[relief (umetnost)|relief]]i na [[Konstantinov slavolok, Rim| Konstantinovem slavoloku]] v Rimu. Iste »odkrite razsežnosti, kotne premike, urejanje delov skozi simetrijo in ponavljanje ter upodobitev značilnosti in draperijskih gub skozi zareze namesto modeliranja«. Ob upoštevanju drugih primerov, nadaljuje: »Značilnost sloga, kjerkoli se zdi, je izrazita trdota, teža in oglatost - skratka, skoraj popolna zavrnitev klasične tradicije«. <ref>Kitzinger, 9 (both quotes)</ref> [[File:Istanbul_-_Museo_archeologico_-_Sarcofago_imperiale_bizantino_-_Foto_G._Dall'Orto_28-5-2006.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Istanbul_-_Museo_archeologico_-_Sarcofago_imperiale_bizantino_-_Foto_G._Dall'Orto_28-5-2006.jpg|thumb|Sarkofag iz porfirja]] === Material === Izbira porfirja kot materiala je bila drzna in posebna za pozno cesarski Rim. Kot da ni dovolj, da je porfir izrecno namenjen imperialni uporabi in da je samo za imperialno uporabo, je redkost kamna služila za postavitev cesarjev ločeno od svojih podrejenih kot njihovih nadrejenih. Primerjalna živahnost porfirja z drugimi kamni je poudarila dejstvo, da te figure niso bile redni državljani; prej so bili na več ravneh, celo dosegli status bogov, vredni spoštovanja, ki so ga pričakovali. Izbira porfirja je naredila cesarje nedosegljive v smislu moči in narave, ki pripadajo drugemu svetu, svetu mogočnih bogov, ki so bili za kratek čas prisotni na zemlji. <ref>{{navedi knjigo|title=Early Medieval Art-Oxford history of art|url=https://archive.org/details/earlymedievalart0000nees|last=Nees|first=Lawrence|publisher=Oxford University Press|year=2002|isbn=9780192842435|location=|pages=[https://archive.org/details/earlymedievalart0000nees/page/22 22]}}</ref> Porfir je bil primeren tudi za fizično škrlatne obleke, ki so jih rimski cesarji nosili, da bi pokazali svoj status. Podobno kot porfir, je bilo tako rdečo tkanino izjemno težko izdelati, saj je tisto, kar zdaj imenujemo [[škrlat]], zahtevalo uporabo redkih [[Bodičasti volek |polžev]] za barvanje. <ref>Schultz, Colin. "In Ancient Rome, Purple Dye Was Made from Snails." Smithsonian magazine. Smithsonian Institution, 10 Oct. 2013. Web. 30 November 2017. <<nowiki>http://www.smithsonianmag.com/smart-news/in-ancient-rome-purple-dye-was-made-from-snails-1239931/?no-ist</nowiki>></ref> Sama barva bi povzročila, da bi se javnost spomnila, kako naj se obnašajo v prisotnosti resničnih cesarjev, ki so nosili pravo tkanino, s spoštovanjem, ki meji na bogoslužje svojih samooklicanih božjih kraljev. <ref>Haynes, D. E. L. “A Late Antique Portrait Head in Porphyry.”&nbsp;''The Burlington Magazine'', vol. 118, no. 879, 1976, pp. 357.&nbsp;''JSTOR'', JSTOR, www.jstor.org/stable/878411. Retrieved 30 November 2017.</ref> === Estetski okvir === Vprašanje, kako pojasniti, kaj se lahko zdi kot nazadovanje tako v slogu kot pri izvajanju v umetnosti pozne antike, je povzročilo veliko razprav. Dejavniki, vključeni v razpravo so: zlom prenosa v umetniških veščinah zaradi političnih in gospodarskih motenj krize 3. stoletja <ref>Kitzinger, 8–9</ref>, vpliv vzhodnih in drugih predklasičnih regionalnih slogov iz celega cesarstva (pogled) Josef Strzygowski (1862–1941), ki je zdaj večinoma diskontiran) <ref>Kitzinger, 9–12</ref>, pojav v umetnosti visokega statusa preprostejšega »priljubljenega« ali »italskega« sloga, ki so ga uporabljali manj bogati skozi vso vladavino grških modelov, aktivno ideološko obračanje proti tistim klasičnim slogom, ki so jih predstavljali in namerno preferenco do preprostega pogleda na svet in izkoriščanja izraznih možnosti, ki jih je dal enostavnejši slog <ref>Kitzinger, 10–18</ref>. Eden od dejavnikov, ki ne more biti odgovoren, kot kažejo datum in izvor ''Portreta štirih tetrarhov'', je vzpon krščanstva na uradno podporo, saj so spremembe potekale pred tem. Ta premik umetniškega sloga kaže na slog srednjega veka <ref>Kitzinger, 5–6, 9, 19</ref>. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Statues of the Tetrarchs (Venice)}} *[http://www.byzantium1200.com/capitolium.html Reconstruction of the Philadelphion, where the sculpture used to stand] (no return link) {{coord|45|26|03|N|12|20|23|E|region:IT_type:landmark_source:kolossus-itwiki|display=title}} [[Kategorija:Rimske skulpture]] [[Kategorija:Benetke]] [[Kategorija:Konstantinopel]] k7jtpg9pvh9gc8mtqf0zb2yawyocybo 0 461397 6758794 6754747 2026-09-30T17:04:19Z Sportomanokin 14776 6758794 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 272 tednov (in rekordnih 262 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2026|DNF]] |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | —<br><small>(7 dni)</small> | —<br><small>(6 dni)</small> | —<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''98 dni''' | '''9 dni''' | '''64 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2156,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|47.130 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] q4lyd8hfd49gg3q96ui4ir5ifcoq84g 0 463613 6758907 6472037 2026-09-30T20:20:12Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke French_champagne_nm.jpg z [[c:File:French_champagne_Montaudon.jpg|French_champagne_Montaudon.jpg]] 6758907 wikitext text/x-wiki [[File:Vignobles champagne.svg|thumb|350px|right| Vinogradniške cone v regiji Šampanja]] [[File:Verzenay moulin.jpg|thumb|right|Šampanjski vinogradi v Verzenayju v podregiji Montagne de Reims]] '''Vinska regija Šampanja''' (francosko ''Vignoble de Champagne''] je [[vinorodna dežela|vinska regija]] v zgodovinski pokrajini [[Šampanja|Šampanji]] na severovzhodu [[Francija|Francije]]. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz ''[[šampanjec]]'' izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza. Vinogradniške meje Šampanje (''appellation d'origine contrôlée – AOC'' – zaščitena oznaka porekla) so pravno opredeljene in razdeljene na pet vinogradniških območij v zgodovinski pokrajini: Aube, Côte des Blancs, Côte de Sézanne, Montagne de Reims in Vallée de la Marne. Mesti [[Reims]] in [[Épernay]] sta trgovska centra tega območja. Reims je znan po svoji [[Reimska stolnica|stolnici]], kraju kronanja francoskih kraljev in Unescove svetovne dediščine. <ref name=ParisDigest>{{navedi splet |url= https://www.parisdigest.com/champagne/champagne_wine_tours.htm |title=Champagne Paris wine tours | year=2019 |publisher=Paris Digest |accessdate=2019-03-08}}</ref> Zgodovina šampanjske vinske regije na severnih robovih Francije, je imela pomembno vlogo pri razvoju tega edinstvenega okoliša. Bližina območja Pariza je spodbudila gospodarski uspeh regije v trgovini z vinom, so pa so vasi in vinogradi postavljeni na poti vojaških pohodov v francosko prestolnico. Kljub pogostosti teh vojaških spopadov je regija v zgodnjem srednjem veku razvila sloves kakovostne proizvodnje vina in je lahko nadaljevala s tem ugledom, saj so proizvajalci v regiji začeli s penečim vinom s prihodom velikih šampanjskih hiš v 17. in 18. stoletju. stoletja. Glavno grozdje, ki se prideluje v regiji je [[chardonnay]], [[modri pinot]] (''Pinot noir'') in [[postič|pinot meunier]]. Modri pinot je najbolj razširjeno grozdje v regiji Aube in zelo dobro raste v Montagne de Reims. Pinot Meunier je prevladujoče grozdje v regiji Vallée de la Marne. Côte des Blancs je skoraj izključno namenjen chardonnayju. <ref name="Fallis pg 164">K. Gargett, P. Forrestal, & C. Fallis ''The Encyclopedic Atlas of Wine'' pg 164 Global Book Publishing 2004 {{ISBN|1-74048-050-3}}</ref> == Geografija in podnebje == Provinca Šampanja leži blizu severnih meja vinskega sveta ob 49. [[vzporednik]]u. Velika nadmorska višina in povprečna letna temperatura 10 ° C ustvarja težko okolje za vino, ki polno dozori. Zorenje podpira prisotnost [[gozd]]ov, ki pomagajo stabilizirati temperature in ohranjajo vlago v tleh. Hladne temperature omogočajo visoko stopnjo kislosti v nastalem grozdju, ki je idealna za [[peneče vino]]. <ref name="Fallis pg 163">K. Gargett, P. Forrestal, & C. Fallis ''The Encyclopedic Atlas of Wine'' pg 163 Global Book Publishing 2004 {{ISBN|1-74048-050-3}}</ref> Med rastno dobo je srednja julijska temperatura 18 ° C. Povprečna letna količina padavin je 630 mm in 45 mm v času žetve v mesecu septembru. Skozi vse leto se morajo pridelovalci zavedati nevarnosti glivičnih bolezni in zgodnje spomladanske zmrzali. <ref name="Johnson pg 79">H. Johnson & J. Robinson ''The World Atlas of Wine'' pg 79 Octopus Publishing Group 2005 {{ISBN|1-84000-332-4}}</ref> Starodavni oceani so za sabo pustili usedline s [[kreda|kredo]], ko so se umaknili pred 70 milijoni let. [[Potres]]i, ki so to območje pretresali pred več kot 10 milijoni let, so potisnili morske usedline belemitnih fosilov na površje, da bi ustvarili belemitni teren. Belemniti v tleh omogočajo, da tla absorbirajo toploto sonca in jo postopoma sproščajo ponoči, kot tudi dobro drenažo. Ta zemlja prispeva k lahkotnosti in finosti, ki je značilna za vina Šampanje. Območje Aube je izjema s pretežno glinastimi tlemi. Kreda se uporablja tudi pri gradnji podzemnih kleti, ki omogočajo, da se vina ohladijo skozi proces zorenja v steklenicah. == Zgodovina == [[File:Pope Urban.jpg|thumb|right|Kip papeža Urbana II. v Šampanji]] Obdobju [[Karolingi|Karolingov]] je bilo obdobje blagostanja za regijo Šampanjo, ki se je začela s spodbudo [[Karel Veliki|Karla Velikega]], da začne območje saditi vinsko trto in to nadaljevati s kronanjem njegovega sina [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]] v Reimsu. Tradicija kronanja kraljev v Reimsu je prispevala k ugledu vin, ki so prihajala s tega območja. <ref name="Phillips pg 75">R. Phillips ''A Short History of Wine'' pg 75 Harper Collins 2000 {{ISBN|0-06-621282-0}}</ref> Grofje Šampanje so vladali na tem območju kot samostojna grofija od leta 950 do 1316. Leta 1314 je zadnji šampanjski grof prevzel prestol kot francoski kralj [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]] in je regija postala del kronskih ozemelj. === Vojaški spopadi === Lokacija Šampanje je imela pomembno vlogo v njenem zgodovinskem pomenu, saj je služila kot križišče vojaških in trgovskih poti. Zaradi tega je bilo območje odprto za opustošenja in uničevanja med vojaškimi spopadi, ki so se pogosto dogajali na tem območju. Leta 451 so v bližini Châlons-en-Champagne [[Atila]] in [[Huni]] porazili rimske legije z zavezniki [[Franki]] in [[Vizigoti]]. Ta poraz je bil prelomnica v invaziji Hunov na Evropo. <ref name="Johnson pg 96-97">H. Johnson ''Vintage: The Story of Wine'' pg 96–97 Simon & Schuster 1989 {{ISBN|0-671-68702-6}}</ref> V [[stoletna vojna|stoletni vojni]] so ozemlje večkrat opustošile in uničile bitke. Opatija Hautvillers, vključno z vinogradi, je bila uničena leta 1560 med [[Francoske verske vojne|versko vojno]] med [[hugenoti]] in [[Katolištvo|katoličani]]. Sledili so konflikti med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] in državljansko vojno ''[[Fronda]]'', kjer so vojaki in plačanci držali območje v okupaciji. Šele v 1660-ih, v času vladanja [[Ludvik XIV.|Ludvika XIV.]], je ta regija dočakala dovolj miru, da je omogočil napredek pri proizvodnji penečih vin. <ref name="Johnson pg 210-211">H. Johnson ''Vintage: The Story of Wine'' pg 210–211 Simon & Schuster 1989 {{ISBN|0-671-68702-6}}</ref> === Zgodovina pridelave vina === [[File:French champagne Montaudon.jpg|left|thumb|Šampanjsko vino]] Ugled regije za proizvodnjo vina sega v [[srednji vek]], ko je [[papež Urban II.]] (vladal 1088-1099), domačin iz Šampanje, izjavil, da je vino iz kraja [[Ay, Marne|Aÿ]] v departmaju [[Marne]] najboljše vino, proizvedeno na svetu. Nekaj časa je bil Aÿ uporabljen kot stenografska oznaka za vina iz celotne regije Šampanja, podobno kot uporaba Beaune za vina iz Burgundije. <ref name="Johnson pg 211">H. Johnson ''Vintage: The Story of Wine'' pg 211 Simon & Schuster 1989 {{ISBN|0-671-68702-6}}</ref> Delo pesnika Henryja d'Andelija ''La Bataille des Vins'' je vina iz mest Epernay, Hautvillers in Reims ocenilo kot ene najboljših v Evropi. Ko se je regiji povečal ugled, so papeži in plemiči iskali lastne dele zemlje, na primner [[papež Leon X.]], kralj [[Franc I. Francoski|Franc I.]], španski kralj [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] in angleški kralj [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]], ki so imeli v tej regiji vinogradniško zemljišče. Serija vin iz Aÿa, ki jo je leta 1518 prejel kancler Henrika VIII., kardinal [[Thomas Wolsey]], je prvi zabeležen izvoz vina iz regije Šampanja v Anglijo. <ref name="Fallis pg 162">K. Gargett, P. Forrestal, & C. Fallis ''The Encyclopedic Atlas of Wine'' pg 162 Global Book Publishing 2004 {{ISBN|1-74048-050-3}}</ref> V Parizu so vina s tega območja zelo cenjena pod poimenovanjem ''vins de la rivière'' ('vina rek') in ''vins de la montagne'' ('vina gora') glede na gozdni teren in reko [[Marna|Marno]], ki je vina prenesla do [[Sena|Sene]] in v Pariz. <ref name="Johnson pg 80">H. Johnson & J. Robinson ''The World Atlas of Wine'' pg 80 Octopus Publishing Group 2005 {{ISBN|1-84000-332-4}}</ref> Regija je tekmovala s [[Burgundija|Burgundijo]] za trgovino s flamskimi vini in poskušala izkoristiti lokacijo Reimsa na trgovski poti iz Beaunea. V 15. stoletju so na tem območju močno zasadili modri pinot. Nastalo rdeče vino je imelo težave v primerjavi z bogastvom in obarvanostjo burgundskih vin, kljub dodajanju [[bezeg|bezga]] za poglobitev barve. To je privedlo do večje osredotočenosti na bela vina. Šampanjska hiša Gosset je bila ustanovljena leta 1584 kot proizvajalec vina in je najstarejša šampanjska hiša, ki še danes deluje. Ruinart je bil ustanovljen leta 1729 in kmalu so mu sledili Chanoine Frères (1730), Taittinger (1734), Moët et Chandon (1743) in Veuve Clicquot (1772). V 19. stoletju je prišlo do eksplozivne rasti proizvodnje šampanjca z regionalno proizvodnjo 300.000 steklenic leta 1800 na 20 milijonov steklenic leta 1850. <ref name="Phillips pg 241">R. Phillips ''A Short History of Wine'' pg 241 Harper Collins 2000 {{ISBN|0-06-621282-0}}</ref> === Rivalstvo z Burgundijo === Velik vpliv na proizvodnjo vina v Šampanji je imelo stoletja staro rivalstvo med regijo in Burgundijo. Od ključnega pariškega trga do palače Ludvika XIV. v [[Versailles]]u bodo zagovorniki Šampanje in Burgundije tekmovali za prevlado. Večji del svojega življenja je Ludvik XIV. ob podpori svojega zdravnika Antoina d'Aquina, ki je zagovarjal pijačo Šampanje z vsakim obrokom v dobro svojega zdravja, pil samo vino iz Šampanje. Ko je kralj ostarel in so se njegove bolezni povečale, so konkurenčni zdravniki predlagali alternativno zdravljenje z alternativnimi vini, da bi pomirili kraljeve bolezni. Eden od teh zdravnikov, Guy-Crescent Fagon, se je dogovoril s kraljevo ljubico, da je izključil d'Aquina in se sam imenoval za kraljevega zdravnika. Fagon je kralju hitro pripisal bolezen vinu iz Šampanje in odredil, da se za kraljevsko mizo pije samo burgundsko vino. <ref name="Kladstrup pg 32">D. & P. Kladstrup ''Champagne'' pg 32 Harper Collins Publisher {{ISBN|0-06-073792-1}}</ref> Ta razvoj je vplival na celotno regijo in na pariške trge. Tako Šampanja kot Burgundija sta bili globoko zaskrbljeni zaradi "zdravilnih" ugledov svojih vin, tudi če bi plačevali študente medicine, da bi napisali teze, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi koristmi njihovih vin. Te teze so bile nato uporabljene kot reklamne brošure, ki so bile poslane trgovcem in strankam. Medicinska fakulteta v Reimsu je objavila več dokumentov, s katerimi je zavrnila trditev Fagona, da je burgundsko vino bolj zdravo kot šampanjsko. V odgovor so burgundski vinarji najeli zdravnika Jean-Baptistea de Salinsa, dekana medicinske šole v Beauneu, da bi govoril v dvorani na pariški medicinski fakulteti. Salins je pozitivno govoril o temni in močni naravi burgundskega vina in jo primerjal z bledo rdečo barvo šampanjskega in "nestabilnostjo" vina, da bi potoval na velike razdalje in pomanjkljivosti mehurčkov, ko bi prišlo do sekundarne fermentacije. Besedilo njegovega govora je bilo objavljeno v časopisih in letakih po vsej Franciji in je imelo škodljiv učinek na prodajo šampanjca. <ref name="Kladstrup pg 33-34">D. & P. Kladstrup ''Champagne'' pg 33–34 Harper Collins Publisher {{ISBN|0-06-073792-1}}</ref> Vojna besed se je nadaljevala še 130 let z neskončnimi komentarji zdravnikov, pesnikov, dramatikov in avtorjev, ki so zagovarjali, da se njihova priljubljena regija in njihova polemika ponavljajo v oglasih za Burgundijo in Šampanjo. Nekajkrat sta bili regiji na robu državljanske vojne. Prelomnica se je zgodila, ko je več proizvajalcev šampanjskih vin opustilo prizadevanja za proizvodnjo rdečega vina v prid osredotočanju na izkoriščanje šumeče narave penečega šampanjca. Ker so mehurčki postajali bolj priljubljeni, so zdravniki po vsej Franciji in Evropi komentirali zdravstvene koristi penečih mehurčkov, ki naj bi zdravili malarijo. Ker so vinarji Šampanje začeli s tem novim in povsem drugačnim vinom, se je rivalstvo s Burgundijo mehčalo in nazadnje oslabilo. <ref name="Kladstrup pg 36">D. & P. Kladstrup ''Champagne'' pg 36 Harper Collins Publisher {{ISBN|0-06-073792-1}}</ref> == Klasifikacija in predpisi o vinogradih == [[File:Grand Cru champagne 2.jpg|left|thumb|Šampanjec Grand Cru iz vasi Ambonnay]] [[File:Champagnevineyards.JPG|thumb|right|Vinogradi v Šampanji]] Leta 1927 so bile vinogradniške meje Šampanje pravno opredeljene in razdeljene na pet vinogradniških okrožij - Aube, Côte des Blancs, Côte de Sézanne, Montagne de Reims in Vallée de la Marne. To območje obsega 33.500 hektarjev vinogradov okoli 319 vasi, v katerih živi 5000 pridelovalcev, ki proizvajajo svoje vino in 14.000 pridelovalcev, ki prodajajo le grozdje. Regija naj bi se v bližnji prihodnosti razširila in vključila 359 vasi. <ref name="Decanter New Champagne areas">{{navedi splet | last = Kevany | first = Sophie | title = New Champagne areas defined | publisher = Decanter.com | date = March 14, 2008 | url = http://www.decanter.com/wine-news/new-champagne-areas-defined-83645/ | accessdate = 2008-03-15}}</ref><ref name="Bremner2008">{{navedi novice | last = Bremner | first = Charles | title = Champagne region expanded to meet world demand | newspaper = The Times | date = 2008-03-14 | url = http://www.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/food_and_drink/wine/article3548465.ece | accessdate = 2008-03-15 | location = London | archive-date = 2008-05-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080516220102/http://www.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/food_and_drink/wine/article3548465.ece | url-status = dead }}</ref> Različni okraji proizvajajo grozdje z različnimi značilnostmi, ki jih mešanice šampanjskih hiš ustvarjajo v različnih hišnih slogih. Pinoti Montagne de Reims, ki so zasajeni na severnih pobočjih, so znani po visoki vsebnosti kisline in rahlosti, ki jo dodajo mešanici. Grozdje na jug obrnjenem pobočju daje več moči in narave. Grozdje po okrožju prispeva k vonju in okusu. Izobilje južnih pobočij v Vallée de la Marne proizvaja zrela vina s polno aromo. Grozdje Côte des Blancs je znano po svoji finosti in svežini, ki jo dodajajo mešanicam s podaljškom bližnje Côte de Sézanne, ki ponuja podobne, vendar nekoliko manj značilne lastnosti. Leta 1942 je bil ustanovljen'' Comité Interprofessionnel du Vin de Champagne'' (CIVC), katerega namen je bil zaščititi ugled in tržno moč Šampanje ter vzpostaviti in spremljati predpise za proizvodnjo vinogradov in metode vinifikacije. Šampanja je edino območje, ki lahko iz svojih etiket izključi AOC ali ''Appellation d'Origine Contrôlée'' ('zaščitena označba porekla’). Za vsako letnik je CIVC ocenil vasi na območju glede na kakovost grozdja in vinogradov. Ocena je bila nato uporabljena za določitev cene in odstotka cene, ki jo dobijo pridelovalci. Vinogradi z oznako ''Grand Cru'' so prejeli 100-odstotno oceno, ki je pridelovalcu dodelila 100 % cene. ''Premier Crus'' so bili vinogradi z oceno 90–99 %, medtem ko je ''Deuxième Crus'' prejel 80–89 % ocen. Po pravilih navajanja je mogoče stisniti okrog 4000 kilogramov grozdja, da se ustvari do 673 galon (2,550 L ali 3 060 L) ''taille''. Prvih 541 galon (2.050 L ali 2.460 L) so ''cuvée'', naslednjih 132 galon (500 L ali 600 L) pa predhodno dovoljeno. Za vintage šampanjec mora 100 % grozdja izvirati iz tega letnika, medtem ko je nevintage, mešanica letnikov. Vintage šampanjec mora preživeti najmanj tri leta staranja. Ni predpisov o tem, kako dolgo mora biti na svojih drožeh, vendar pa nekatere premier šampanjske kleti zadržujejo svoja vina na drožeh za več kot pet do deset let. Šampanjec, ki ni staran, mora imeti najmanj 15 mesecev staranja, vendar najmanj 12 mesecev na drožeh. Večina šampanjskih hiš obdrži svoja vina na drožeh skozi ves čas staranja, saj je to zato steklenica dražja. == Proizvodnja, razen penin == Čeprav v regiji dominira proizvodnja šampanjca, to ni edini izdelek, ki je narejen iz grozdja v regiji. Nepeneča vina, kot so tista, narejena okoli vasi Bouzy, se prodajajo pod oznako ''Coteaux Champenois''. V regiji je tudi označba ''Rosé des Riceys''. Regionalni liker se imenuje ''Ratafia de Champagne''. Ker je dobiček pri proizvodnji penečega šampanjca iz grozdja v regiji veliko večji, je proizvodnja teh penin in alkoholiziranih vin zelo majhna. Tropine iz stiskanja grozdja se uporabljajo za izdelavo žganja ''Marc de Champagne'', v tem primeru proizvodnja ne konkurira proizvodnji šampanjca, saj so tropine stranski proizvod pridelave vina. == Sklici == {{Sklici|2}} == Literatura == *Benoît France (Hrsg.): Grand Atlas des Vignobles de France. Solar, Paris 2002, ISBN 2-263-03242-8. *Klaus Rädle: Champagner: Fakten, Daten, Hintergründe. Pro Business, Berlin 2009, ISBN 978-3868053272. *Serena Sutcliffe: Große Champagner. Hallwag, Bern/Stuttgart 1989, ISBN 3-444-10359-X. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Wines of Champagne-Ardenne }} * [https://whc.unesco.org/en/list/1465 Uneskova svetovna dediščina, št. 1465] * [http://www.champagne.fr/files/pdf-fr/atlas.pdf Atlas des Weinbaugebietes Champagne (PDF; 5,82 MB;)] * [http://www.maisons-champagne.com/ Webseite der Union des Maisons de Champagne] * [http://www.champagnesdevignerons.com/ Webseite des Syndicat Général des Vignerons de la Champagne] {{coord|49|N|4|E|region:FR_type:landmark_scale:100000|display=title}} [[Kategorija:Nekdanje francoske province]] [[Kategorija:Vinogradništvo]] [[Kategorija:Francoske vinske regije]] ovmz91285nelqewhges5zuxtc9e5mia 0 463803 6759059 6756073 2026-10-01T07:26:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759059 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Arion rufus (Dourbes).jpg | status = G4 | status_system = TNC | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Mollusca]] (mehkužci) | classis = [[Gastropoda]] (polži) | unranked_superfamilia= clade [[Heterobranchia]]<br/> clade [[Euthyneura]]<br/>clade [[Panpulmonata]]<br/> clade [[Eupulmonata]]<br/> clade [[Stylommatophora]] (kopenski pljučarji)<br/> informal group [[Sigmurethra]] | superfamilia = [[Arionoidea]] | familia = [[Arionidae]] (lazarji) | genus = ''[[Arion (rod)|Arion]]'' | species = '''''A. rufus''''' | binomial = ''Arion rufus'' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) }} '''Rdeči lazar''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Arion rufus''''') je vrsta [[lazarji|lazarjev]], ki najverjetneje izvira iz severozahodne Evrope,<ref name=ever/> a je danes splošno razširjena že po vsej Evropi. ==Opis in biologija== Od drugih lazarjev se rdeči razlikuje po legi [[dihanje|dihalne]] odprtine, ki se pri tej vrsti nahaja na prednjem delu ščita. Obstaja več barvnih različic od oranžne in rdeče, pa vse do rjave ali celo črne. Rob noge je vedno rdeče barve, tipalke pa so temne.<ref name=ro>Rosetta, R. [http://oregonstate.edu/Dept/nurspest/Europeanredslug.htm European red slug.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190719085510/http://oregonstate.edu/dept/nurspest/Europeanredslug.htm |date=2019-07-19 }} {{Navedi splet |url=http://oregonstate.edu/dept/nurspest/Europeanredslug.htm |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190719085510/http://oregonstate.edu/dept/nurspest/Europeanredslug.htm |archive-date=2019-07-19 |url-status=dead}} Pacific Northwest Nursery IPM. Oregon State University.</ref> Odrasli lazarji dosežejo dolžino med 7 in 14 cm,<ref name=ire>[http://www.habitas.org.uk/molluscireland/species.asp?ID=23 ''Arion'' (''Arion'') ''rufus'' (Linnaeus 1758), Large red slug] MolluscIreland. National Museums Northern Ireland. 2010.</ref> za premikanje pa izločajo lepljivo [[sluz]].<ref name=ever>Pearce, T. A., et al. [http://academic.evergreen.edu/projects/ants/TESCBiota/mollusc/key/ari_ruf/ari_ruf.htm ''Arion rufus'' (Linnaeus, 1758), Chocolate Arion.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160726110312/http://academic.evergreen.edu/projects/ants/TESCBiota/mollusc/key/ari_ruf/ari_ruf.htm |date=2016-07-26 }} Identification Guide to Land Snails and Slugs of Western Washington.</ref> [[Jajčeca]] so sprva bledikasto bele barve, kasneje pa postanejo rumeno-rjava. V premeru merijo okoli 5 mm.<ref name=ever/> Kot ostale vrste lazarjev se tudi rdeči lazar med premikanjem raztegne, med mirovanjem pa se zvije v polkrog. Je [[vsejed]].<ref name=ever/> ==Galerija== <gallery class="center"> Arion rufus 1650.JPG|Temni osebek Red slug (Arion rufus).JPG|Svetli osebek Arion rufus copulation, parende gewone wegslakken.jpg|Kopulacija Naaktslak eieren.jpg|Jajčeca </gallery> ==Reference== {{refsez}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v zbirki|Arion rufus|Rdeči lazar}} * [http://eol.org/pages/403118/media ''Arion rufus''] na [[Encyclopedia of Life]] (3 strani) * [http://www.animalbase.uni-goettingen.de/zooweb/servlet/AnimalBase/home/species?id=1812 ''Arion rufus''] na [[Animalbase]] taksonomija, kratek opis, razširjenost, biologija, status, slike {{Taxonbar|from=Q2153396}} {{mollusc-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lazarji]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Favna Evrope]] [[Kategorija:Favna Slovenije]] qs2m03svippmj06i1dzj3pnkezfvxdl 0 476202 6758964 6257729 2026-09-30T23:11:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Phoenix Point | image = File:Phoenix Point cover art.jpg | caption = | developer = [[Snapshot Games]] | publisher = Snapshot Games | platforms = [[Microsoft Windows|MS Windows]], [[macOS]] | genre = [[strateška videoigra|strategija]]/[[taktična videoigra|taktika]] | modes = enoigralski | director = | producer = | designer = [[Julian Gollop]] | artist = Borislav Bogdanov | writer = [[Allen Stroud]], <br /> [[Jonas Kyratzes]] | composer = [[John Broomhall]] | engine = [[Unity (igralni pogon)|Unity]] | release = 3. december 2019 }} '''''Phoenix Point''''' je [[strateška videoigra]] s poteznim [[taktična videoigra|taktičnim]] bojevanjem, ki jo je razvil neodvisni studio Snapsot Games pod vodstvom [[Julian Gollop|Juliana Gollopa]] in izdal decembra 2019 prek digitalnega distributerja [[Epic Games Store]]. V razvoju sta še predelavi za igralni konzoli [[Xbox One]] in [[PlayStation 4]].<ref>{{navedi splet|url=https://gematsu.com/2019/11/phoenix-point-launches-december-3-for-pc-q1-2020-for-xbox-one-and-later-in-2020-for-ps4|title=Phoenix Point launches December 3 for PC, Q1 2020 for Xbox One, and later in 2020 for PS4 |work=Gematsu |date=2019-11-01 |last=Romano |first=Sal |accessdate=2020-03-26}}</ref> Igra je zasnovana kot »duhovni naslednik« serije ''[[X-COM]]'', ki jo je Gollop ustvaril v 1990. letih, a je franšizo kasneje odkupilo podjetje [[Firaxis Games]] in do nje nima več pravic. Dogajanje je postavljeno v leto 2047, na vrhuncu invazije [[nezemeljsko življenje|nezemeljske]] inteligence, ki je s spuščanjem [[Howard Phillips Lovecraft|lovecraftovskih]] pošasti tik pred uničenjem človeštva. Igralec prevzame vlogo poveljnika organizacije ''Phoenix Project'', ki mora upravljati z viri, da vzpostavi in opremi [[vojaška taktika|taktične vojaške]] ekipe ter se z njimi zoperstavi grožnji. V strateškem pogledu gradi oporišča in pošilja ekipe raziskovat lokacije po vsej zemeljski obli, da pridobiva zaloge ter navezuje stike s frakcijami preživelih ljudi. Ko naleti na sovražnike, igra preklopi v potezni taktični način, v katerem se igralec spopade z nasprotnimi enotami.<ref name="PCGamer_rev">{{navedi splet |url=https://www.pcgamer.com/phoenix-point-review/ |title=Phoenix Point review |first=Jonathan |last=Bolding |date=2019-12-03 |work=[[PC Gamer]] |accessdate=2020-03-26}}</ref> Ob izidu je bila igra deležna razmeroma dobrega, a neenotnega odziva kritikov, ki so večinoma pohvalili taktično in strateško zasnovo, po drugi strani pa so bili nekateri mnenja, da je nekoliko nedodelana ter neuravnotežena.<ref name="MC">{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/game/pc/phoenix-point |title=Phoenix Point |work=[[Metacritic]] |accessdate=2020-03-26}}</ref> Kasneje je izšlo še nekaj dodatkov, ki med drugim dodajo dve novi ločini obstoječih frakcij ljudi in omogočijo nadgrajevanje vojakov z bioničnimi telesnimi deli.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rockpapershotgun.com/2020/03/07/phoenix-points-blood-and-titanium-dlc-asks-if-youd-swap-heads-with-a-robot/ |title=Phoenix Point's Blood And Titanium DLC asks if you'd swap heads with a robot |last=Clayton |first=Natalie |date=2020-03-07 |work=Rock, Paper, Shotgun |accessdate=2020-03-27}}</ref> == Zgodba == V bližnji prihodnosti se zaradi taljenja [[permafrost]]a sprosti uničujoč [[virusi|virus]], poimenovan Pandoravirus, in prične mutirati živa bitja v agresivne morske pošasti, ki spominjajo na grozote iz fantazijskih romanov H.P. Lovecrafta. Hkrati se ob obali pojavi skrivnostna megla, ki vpliva na psiho ljudi, da množično odkorakajo v morje in pridejo ven spremenjeni. Kmalu je civilizacija na robu propada, preživeli ljudje pa se umaknejo v zavarovana naselja ene od treh frakcij, ki se razlikujejo po ideologiji in odnosu do grožnje:<ref name="Guardian_rev">{{navedi splet |url=https://www.theguardian.com/games/2019/dec/13/phoenix-point-review-snapshot |title=Phoenix Point review – rescuing humanity through micromanagement |last=Lane |first=Rick |date=2019-12-13 |work=[[The Guardian]] |accessdate=2020-03-28}}</ref><ref name="GameSpot_rev">{{navedi novice |url=https://www.gamespot.com/reviews/phoenix-point-review-the-life-aquatic/1900-6417382/ |title= Phoenix Point Review - The Life Aquatic |last=Wildgoose |first=David |date=2019-12-28 |work=[[GameSpot]] |accessdate=2020-03-28}}</ref> militaristični New Jericho želi očistiti Zemljo in zavarovati čistost [[človek|človeške vrste]], Disciples of Anu spominjajo na kult, ki časti virus in ga želi uporabiti za izboljšanje človeka po svojih zamislih, Synedrion pa so utopični [[Egalitarizem|egalitaristični]] kolektiv, ki išče pot, kako sobivati z njim.<ref name="PCGamer_rev"/><ref name="Polygon_rev">{{navedi splet |url=https://www.polygon.com/2019/12/3/20993568/phoenix-point-xcom-impressions |title=The new game from X-Com’s co-creator is dull and unbalanced |last=Hall |first=Charlie |date=2019-12-03 |work=Polygon |accessdate=2020-03-28}}</ref> Leta 2049, ko je invazija na vrhuncu, dobi igralčev lik, podtalni operativec mednarodne paravojaške organizacije Phoenix Project, poziv, da prevzame poveljstvo nad oporiščem in se zoperstavi grožnji. Od človeštva so ostale le omenjene tri frakcije z izoliranimi utrjenimi naselji, s katerimi lahko stopi v stik in trguje. Spozna tudi, da je edini preostali predstavnik organizacije, zato mora najti tudi preostala oporišča in jih aktivirati, da vzpostavi vojaško moč. Kljub temu, da se bliža konec sveta, so frakcije sprte med seboj, igralec pa lahko postane zaveznik le ene od njih, kar vpliva na to, kakšno tehniko bo imel na voljo ter vpliva na konec igre.<ref name="PCGamer_rev"/> Tekom igre vojaki odkrijejo arhive nekoč vplivne organizacije Phoenix Project, ki je bila ustanovljena za boj proti tovrstni grožnji. Njeni raziskovalci so namreč odkrili, da je virus prišel iz vesolja, od koder ga nadzoruje mogočno nezemeljsko bitje in vsakih nekaj desettisoč let povzroči propad civilizacije v poskusu zavladati svetu. Najdejo tudi nadzorni mehanizem, od zavezništva, ki ga je izbral igralec, pa je odvisno, kaj z njim storijo na koncu. == Igranje == Kot duhovni naslednik serije X-COM se igra močno zgleduje po Gollopovih ''[[UFO: Enemy Unknown]]'' in ''[[X-COM: Terror from the Deep]]'', pa tudi novejših delih studia Firaxis, kot je ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'', pri katerih ni sodeloval. To velja tako za zgodbo kot za zasnovo in grafično podobo.<ref name="GameSpot_rev"/><ref name="Eurogamer_rev">{{navedi splet |url=https://www.eurogamer.net/articles/2019-12-03-phoenix-point-review-saving-a-new-world-the-good-old-fashioned-way |title=Phoenix Point review - saving a new world the good old-fashioned way |last=Dean |first=Paul |date=2019-12-05 |work=Eurogamer |accessdate=2020-03-28}}</ref> Igralec začne z enim letalom in enoto vojakov v začetnem oporišču, od koder mora pošiljati to enoto raziskovat svet, predstavljen v obliki virtualnega [[globus]]a (»Geoscape«). Na različnih lokacijah najde naselja vseh treh frakcij, druga oporišča Phoenix Projecta in skrivališča zalog, ki jih mora obraniti pred pošastmi. Z naselji lahko trguje in od njih rekrutira nove vojake.<ref name="Polygon_rev"/> Zaloge surovin porablja za opremljanje vojakov in nadgrajevanje oporišč, kar povečuje njegovo vojaško moč.<ref name="GameSpot_rev"/> Sčasoma mora izbrati eno od frakcij, ki so zaradi razlik v sporu med seboj, to pa ga pripelje tudi v oborožen konflikt z ostalimi.<ref name="PCGamer_rev"/><ref name="IGN_rev">{{navedi splet |url=https://www.ign.com/articles/2019/12/12/phoenix-point-review |title=Phoenix Point Review |last=Stapleton |first=Dan |date=2020-01-15 |work=IGN |accessdate=2020-03-28}}</ref> Ko naleti na nasprotnike, preklopi igra v tretjeosebni taktični pogled, v katerem se na potezi izmenjujeta igralec in računalniško voden nasprotnik. Vsaka stopnja v taktičnem načinu je [[Proceduralno generiranje|proceduralno generirana]] in tako unikatna. Na njej so različne prepreke, kot so zgradbe in drugi objekti, ki jih je možno delno uničiti z orožjem. Cilj misije je običajno eliminirati vse nasprotnike, najti in prinesti nek predmet ali bodisi uničiti, bodisi obvarovati strateško ključen cilj.<ref name="IGN_rev"/> Vojaki pripadajo šestim različnim razredom (jurišniki, težka podpora, [[Ostrostrelec|ostrostrelci]] ipd.), vsak od njih ima svojo oborožitev in posebne sposobnosti, poleg tega pa tri lastnosti: moč, hitrost in voljo, ki jih je možno nadgrajevati z izkušnjami.<ref name="PCGamer_rev"/> Vsak vojak ima določeno število akcijskih točk, ki jih lahko porabi v potezi za premikanje, streljanje in druge akcije v poljubnem vrstnem redu. Za strel preklopi v prvoosebni pogled, kjer je možno naciljati točno določen del telesa sovražnika, podobno kot pri novejših delih serije ''[[Fallout (serija)|Fallout]]''. Igra izračuna trajektorijo za vsak naboj v rafalu posebej, kar velja tudi za sovražnikove strele, zato je pomembno kritje.<ref name="PCGamer_rev"/><ref name="Eurogamer_rev"/><ref name="IGN_rev"/> Inovativna značilnost igre je, da naj bi se sovražniki med misijami prilagajali na igralčevo taktiko. V igri je nekaj osnovnih tipov mutiranih bitij, ki v kasnejših fazah igre s proceduralnimi mutacijami pridobivajo boljšo opremo, domnevno v skladu s tem, kaj se je v prejšnjih misijah izkazalo za koristno (torej igra simulira [[evolucija|evolucijo]]), a to po mnenju recenzentov ni zelo očitno. Človeški nasprotniki pridobivajo opremo skladno s tem, kakšne inovacije je dotlej raziskala njihova frakcija.<ref name="PCGamer_rev"/> == Razvoj in izid == Za razvoj je odgovorno podjetje Snapshot Games, ki ga je Gollop ustanovil z Davidom Kayeom v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Po začetnem razvoju je konec aprila 2017 zagnalo kampanjo množičnega financiranja na platformi ''Fig''<ref name="Polygon_crowdfunding">{{navedi splet |url=https://www.polygon.com/2017/4/25/15407662/phoenix-point-julian-gollop-fig |title=Phoenix Point's Fig campaign promises new take on classic X-COM formula |last=Hall |first=Charlie |date=2017-04-25 |work=Polygon |accessdate=2020-03-25}}</ref> in do konca kampanje zbralo skoraj milijon [[ameriški dolar|USD]], dvakrat več od ciljne vsote. Do avgusta 2018 so zbrali že za več kot 2,1 milijona USD prednaročil.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gamesindustry.biz/articles/2018-08-13-phoenix-point-crowdfunding-breaks-usd2-million-heres-how-it-was-done |title=Phoenix Point crowdfunding breaks $2 million -- here's how it was done |last=Dring |first=Christopher |date=2018-08-13 |work=Gamesindustry.biz |accessdate=2020-03-28}}</ref> Gollop je ob uspešnem zaključku kampanje na ''Fig'' izjavil, da bo v ekipi približno 30 [[razvijalec videoiger|razvijalcev]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.fig.co/campaigns/phoenix-point?update=387#updates |title=Phoenix Point Crowdfunding Campaign, Update 19 |date=2017-06-08 |website=Fig |accessdate=2020-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819234506/https://www.fig.co/campaigns/phoenix-point?update=387#updates |archive-date=2017-08-19 |url-status=dead}}</ref> Pri tem je ocenil, da bo razvoj zaradi nižjih stroškov dela v Bolgariji stal tretjino toliko kot bi v ZDA.<ref name="Polygon_crowdfunding"/> Kasneje je odkrito povedal, da se je pri oblikovanju zgledoval po novejših delih serij ''X-COM'' in ''Fallout''.<ref name="GameSpot_rev"/><ref name="Eurogamer_rev"/> Izid je bil sprva načrtovan za zadnje četrtletje 2018, a so ga zamaknili v naslednje leto, da so imeli več časa za integracijo vsebin v končni izdelek.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rockpapershotgun.com/2018/05/15/phoenix-point-delayed-until-summer-next-year/ |title=Phoenix Point delayed until summer next year |first=Brendan |last=Chadwell |date=2018-05-15 |accessdate=2020-03-28 |work=Rock Paper Shotgun}}</ref> Spomladi 2019 je prišla v javnost novica, da so podpisali ekskluzivni dogovor za [[digitalna distribucija|distribucijo]] prek platforme Epic Games Store, kar je podjetju prineslo še dodatnih 2,25 milijona USD.<ref>{{navedi splet |url=https://www.pcgamer.com/phoenix-points-epic-store-exclusivity-deal-is-worth-dollar225-million-says-fig-investor/ |title=Phoenix Point's Epic Store exclusivity deal is worth $2.25 million, says Fig investor |first=Vikki |last=Blake |date=2019-04-22 |accessdate=2020-03-28 |work=PC Gamer}}</ref> Igra je izšla v začetku decembra 2019. == Odziv == {{Ocene videoigre | MC = 74/100<ref name="MC"/> | IGN= 70/100<ref name="IGN_rev"/> | PCGUS= 77/100<ref name="PCGamer_rev"/> | GSpot = {{stars|8|10}}<ref name="GameSpot_rev"/> }} Odziv kritikov je bil mešan in na spletišču ''[[Metacritic]]'', ki zbira in povpreči ocene, ima povprečno oceno 74 %.<ref name=MC/> Ocenjevalci so bili v splošnem mnenja, da vsebuje precej inovativnih pristopov k žanru, ki pa zaradi nedodelanosti ne pridejo do pravega izraza.<ref name="PCGamer_rev"/><ref name="IGN_rev"/> Kritik je bil deležen predvsem taktičen način, ki zaradi premalo raznolikih misij in sovražnikov sčasoma postane dolgočasen in neuravnotežen,<ref name="Polygon_rev"/><ref name="Eurogamer_rev"/> v njem pa je ob izidu ostalo tudi precejšnje število [[hrošč (računalništvo)|hroščev]].<ref name="PCGamer_rev"/><ref name="Polygon_rev"/><ref name="IGN_rev"/> Po drugi strani je bila pohvaljena politika med frakcijami v strateškem načinu.<ref name="PCGamer_rev"/><ref name="IGN_rev"/> Kljub nedodelanosti je bil ''Phoenix Point'' označen za verodostojen žanrski izdelek.<ref name="PCGamer_rev"/><ref name="GameSpot_rev"/><ref name="Eurogamer_rev"/><ref name="IGN_rev"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official|https://phoenixpoint.info/}} [[Kategorija:Strateške videoigre]] [[Kategorija:Potezne taktične igre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2019]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za Mac OS]] [[Kategorija:Znanstvenofantastične videoigre]] q2oohn34opqff3tav5hk23zjf9632ec 0 476622 6758994 6755988 2026-10-01T04:17:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758994 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Prekop | name = Prekop Volga–Don <!------------------------- SLIKA --> | image = Volga-Don_Canal_-a.jpg | image_size = 280px | alt = | image_caption = <!------------------------- ZEMLJEVID--> | map = Volga–Don Canal.jpg | map_size = | map_alt = | map_caption = Satelitska slika prekopa Volga–Don | pushpin_map = Rusija | pushpin_map_alt = | pushpin_map_size = | pushpin_map_relief = | pushpin_map_caption = <!------------------------- LOCATION --> | location = | country = Rusija, regija Volgograd | coordinates = {{coord novi|48.5275|44.5537}} <!------------------------- PODROBNOSTI--> | length_km = 101<ref name="#1">Сроки работы шлюзов (Lock operation periods), from the site of the Russian Shipping Companies' Association. (rusko)</ref> | lock_length_km = | lock_length = | lock_width_m = | len_m = 140,2<ref name="#1"/> | max_boat_length = | beam_m = | max_boat_beam = | max_boat_draft = | min_boat_draft = 3,5 m | min_air_boat_draft = | locks = 13<ref name="Encyclopedia Britannica">{{navedi splet | title=Volga-Don Canal - canal, Russia | website=Encyclopedia Britannica | url=https://www.britannica.com/topic/Volga-Don-Canal | access-date=April 20, 2018}}</ref> | current_num_locks = | original_num_locks = |elev_ft = 144 | max_elev = | min_elev_m = | min_elev = | total_rise = | status = | navigation_authority = | original_length_km = | length_note = | original_lock_length_km = | lock_length_note = | original_lock_width_m = | lock_width_note = | lock_width = | len_in = | original_boat_length_m = | len_note = | beam_ft = 54 | original_beam_m = | beam_note = | min_boat_air_draft = | lock_note = | elev_note = | min_elev_note = | xfield1 = | xvalue1 = <!------------------------- ZGODOVINA --> | former_names = | modern_name = | present_owner = | original_owner = | engineer = | other_engineer = | date_approved = | date_act = | date_began = 1948 | date_use = 1. junij 1952 | date_completed = 1952 | date_extended = | date_closed = | date_restored = | xvalue2 = | xfield2 = <!------------------------- GEOGRAFIJA --> | direction = Volgograd - 15 km jugovzhodno od Kalač-na-Donu | begin_coord = {{coord novi|48.5275|44.5537}} | end_coord = {{coord novi|48.6665|43.7876}} | branch = | branch_of = | connects_to = | start_point = [[Volgograd]], [[Rusija]] | original_start = | start_note = | end_point = Zbiralnik Cimljansk, blizu Volgodonska | original_end = | end_note = | xfield3 = | xvalue3 = | module = }} '''Leninov prekop Volga – Don''' (rusko: Волго-Донской судоходный канал имени, В. И. Ленина, ''Volga-Donskoy soudokhodniy kanal imeni V. I. Lenina'', skrajšano ВДСК, ''VDSK'') je [[prekop]], ki povezuje reko [[Volga|Volgo]] in reko [[Don (reka)|Don]] med njunima najbližjima točkama. Dolžina vodne poti, odprte leta 1952, je 101 km, 45 km skozi reke in zbiralnike. Prekop je del enotnega sistema [[Združene globokovodne poti Evropske Rusije | globokovodnih poti v Rusiji]]. Skupaj s spodnjo Volgo in spodnjim Donom je prekop Volga – Don najbolj neposredna plovna povezava med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in svetovnimi oceani preko [[Azovsko morje|Azovskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. == Zgodovina == Zamisel o trgovinski in vojaški poti med glavnima rekama Volgo in Donom sega v zgodnjo človeško zgodovino. Obstoj antičnega grškega mesta [[Tanais]] v [[rečna delta|delti]] reke Don, ki izvira iz okoli 438 pr. n. št. - okoli 370 n. št. v času Bosporskega kraljestva je nakazovalo, da lahko ta pot obstaja že več kot dva tisoč let. [[Sarkel]] je bila [[trdnjava]] na levem bregu spodnje reke Don in je nadzirala [[Volška trgovska pot |Volško trgovsko pot]] <ref> Elhaik E(2020)Diverse genetic origins of medieval steppe nomad conquerors – a response to Mikheyev et al(2019) </ref>. Tako Sarkel kot Tanais sta bila na trgovski Volški trgovski poti. {{Multiple image | align = center | direction = horizontal | width = | image1 = Varangian_routes.png | width1 = 288 | alt1 = | caption1 = Sarkel in Tanais ob Volški trgovski poti | image2 = Sarkel.jpg | width2 = 276 | alt2 = | caption2 = Trdnjava Sarkel }} Prevozna pot Don – Volga je ime dobila pred približno 1000 leti, medtem ko je imela pomemben trgovski pomen <ref>{{Navedi splet |url=https://www.ca-c.org/c-g/2009/journal_eng/c-g-1/14.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2020-03-31 |archive-date=2020-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200326161311/https://www.ca-c.org/c-g/2009/journal_eng/c-g-1/14.shtml |url-status=dead }}</ref>. Prvi poskusi povezave s prekopom je opravil [[Peter Veliki]] <ref>https://www.worldatlas.com/articles/where-is-the-volga-don-canal.html</ref>. Po zajetju [[Azov]]a leta 1696 se je Peter Veliki odločil za gradnjo prekopa, vendar je bil zaradi pomanjkanja virov in drugih težav ta poskus leta 1701 brez uspeha opuščen. Leta 1701 je sprožil drugi poskus (tako imenovani Ivanovski prekop pri Jepifanu) pod upravo [[knez]]a Matveja Gagarina. Namesto da bi spodnji tok Dona povezal s spodnjim tokom Volge v bližini sedanjega prekopa, je Ivanovski prekop povezal na zgornji tok Dona v sedanji [[Tulska oblast |Tulski oblasti]]. Med letoma 1702 in 1707 je bilo zgrajenih štiriindvajset zapornic, v letu 1707 pa je približno 300 ladij prešlo prekop pod izjemno težkimi plovnimi pogoji. Leta 1709 je bil projekt zaradi finančnih težav, ki jih je povzročila velika severna vojna, ustavljen. Prekop je dobil ime Petrov Val, mesto Petrov Val pa je ime dobilo po tem poskusu. {{Multiple image | align = center | direction = horizontal | width = | image1 = Petrov_Val_canal.jpg | width1 = 272 | alt1 = | caption1 = Prekop Petrov Val | image2 = | width2 = 253 | alt2 = | caption2 = Shema utrdbe Tanais }} Leta 1711 je Rusija v skladu z mirovnim sporazumom iz Pruta zapustila Azov in Peter Veliki je izgubil vse zanimanje za prekop, ki je bil zapuščen in začel propadati <ref name=" Strežnik za turiste in popotnike Wanderer. Informacijski strežnik o vseh vrstah turizma ">{{navedi splet | script-title=ru:Плечко Л.А.: Старинные водные пути | website=Сервер для туристов и путешественников Скиталец. Информационный сервер обо всех видах туризма | url=http://www.skitalets.ru/books/star_puti/index.htm | language=ru | access-date=April 20, 2018 | archive-date=2019-03-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190317185407/http://www.skitalets.ru/books/star_puti/index.htm | url-status=dead }}</ref><ref name="Slovarji in enciklopedije o akademiku ">{{navedi splet | script-title=ru:это... Что такое Ивановский канал? | website=Словари и энциклопедии на Академике | url=https://dic.academic.ru/dic.nsf/brokgauz_efron/43688/%D0%98%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9 | language=ru | access-date=April 20, 2018}}</ref>. Sčasoma so bili predlagani drugi projekti za povezavo obeh rek, vendar je ostalo pri poskusih. Še več, Dubovsko-Kačalinska železnica, ki je bila konjska železnica, in železnica Volga – Don (ki je zdaj del Jugovzhodne železnice (Rusija)) sta bili zgrajeni leta 1846 in 1852, da bi povezali Volgo in Don na <ref>Skolkov G.S. Tsaritsyn-Stalingrad in the past . - Stalingrad: Edition of the Stalingrad island of local history, 1928. - T. The first essay, 1589-1862.</ref> najbližji razdalji. Železnici sta bili dolgi 68 km in 73 km.<ref>Collection of freight surface distances of Russian railways / Comp. I.F.Sauer. - St. Petersburg: Br. Panteleev, 1893. - S. 10. - 114 p.</ref><ref>Minh A.N. Dubovsko-Kachalinskaya railway // Historical and geographical dictionary of the Saratov province. - Saratov: Printing house of the provincial zemstvo, 1898. - T. 1, issue 2. - S. 276-277.</ref> {{Multiple image | align = center | direction = horizontal | width = | image1 = Tsaritsyn_016.jpeg | width1 = 325 | alt1 = | caption1 = [https://ru.wikipedia.org/wiki/Волго-Донская_железная_дорога Železnica Volga–Don] | image2 = P70826-125649.jpg | width2 = 269 | alt2 = | caption2 = Ostanki [https://ru.wikipedia.org/wiki/Дубовско-Качалинская_железная_дорога Dubovsko-Kačalinske železnice] }} Dejanska gradnja današnjega prekopa Volga – Don, ki ga je zasnoval Hidroprojektni inštitut Sergeja Žuka, se je začela pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ki je postopek prekinila. Gradbena dela so se nadaljevala od leta 1948 do 1952; plovba je bila odprta 1. junija 1952. Prekop in njegove objekte je gradilo približno 900.000 delavcev, vključno s približno 100.000 nemškimi zaporniki in 100.000 gulaškimi ujetniki. Dan, preživet na gradbišču je štel za tri dni zapora, kar je zapornike spodbudilo k delu. Več obsojencev je bilo ob izpustitvi celo nagrajenih z redom Delavskega rdečega transparenta. Po dokončanju je prekop Volga – Don postal pomemben člen enotnega sistema globoovodnega prometa evropskega dela [[Sovjetska zveza|ZSSR]]. == Delovanje == [[Slika:Volgograd 1979.jpg|Zemljevid prekopa Volga–Don|thumb|right|250px]] Prekop se začne pri Sarepti na reki Volgi (južno od [[Volgograd]]a; zapornica št. 1 in ločni prehod sta na {{coord|48|31|10|N|44|33|10|E|name=start}}) in se konča v akumulaciji Cimljansk reke Don pri mestu Kalač na Donu. Prekop ima na strani Volge devet enokomornih zapornic, ki lahko dvignejo ladje v višino 88 m in štiri zapornice iste vrste na strani Dona, ki lahko spuščajo ladje 44 m. Skupne dimenzije zapornic so manjše od tistih na reki Volgi, vendar lahko prevažajo ladje do 5000 ton tovora. Najmanjše zapornice so dolge 145 m, široke 17 m in globoke 3,6 m. Največja dovoljena velikost plovila je dolžine 140 m, širine 16,6 m in globine 3,5 m (''Volgo – Don Max Class''). <center>[[Image:Volgograd_Oblast_banner.jpg|thumb|none|600px|Panorama prekopa v Volgogradu]]</center> Prekop Volga – Don se polni iz reke Don; tri močna črpališča vzdržujejo vodostaj. Voda se odvzema tudi iz prekopa in se uporablja za namakanje. Vrste tovora, ki se prevaža iz Donske regije do Volge, vključuje [[premog]] iz [[Doneck]]a, [[Ukrajina]], rude, gradbeni material in [[žito]]. Tovori od Volge do Dona vsebujejo [[les]], [[pirit]] in naftne derivate (prevažajo jih večinoma ladje Volgotanker). Turistične ladje vozijo v obe smeri. Prekop Volga – Don, skupaj s Cimljanskim vodovodnim sistemom (glavni arhitekt Leonid Poljakov), so del arhitekturnega kompleksa, posvečenega bitkam za [[Volgograd|Caricin]] med [[Ruska državljanska vojna |rusko državljansko vojno]] in [[Bitka za Stalingrad |bitko za Stalingrad]] med [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna) |nemško-sovjetsko vojno]]. Ruski klasični skladatelj [[Sergej Prokofjev]] je napisal [[simfonična pesnitev|simfonično pesnitev]] ''Srečanje Volge in Dona'', da bi proslavili dokončanje prekopa. [[File:Krasnoameyskiy_district_of_Volgograd_002.jpg|thumb|300px|Prekop Volga–Don v Volgogradu ]] Po podatkih Pomorskega odbora (''Morskaya Kollegiya'') ruske vlade je bilo skozi prekop Volga – Don leta 2004 prepeljanih 10,9 milijona ton tovora <ref>[http://www.morskayakollegiya.ru/morsk/morskie_i_rechny/rechnoj_transpor/ Морская коллегия: Речной транспорт] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080307042851/http://www.morskayakollegiya.ru/morsk/morskie_i_rechny/rechnoj_transpor/ |date=7 March 2008 }} (Maritime Board: River Transport)</ref>. Nadomestni (ne nujno primerljivi) vir je zahteval 8,05 milijona ton tovora v celotnem prekopu leta 2006. Večina tovora je bila prepeljana od vzhoda proti zahodu: 7,2 milijona ton je bilo preko prekopa prepeljanih iz Volga / Kaspijske kotline do Don / Azovskega / Črnega morja in le 0,85 milijona ton v nasprotni smeri. Nekaj več kot polovico vsega tovora je predstavljala nafta ali naftni derivati (4,14 milijona ton), ki so bili pretežno odposlani iz kaspijske regije.<ref>[http://www.kommersant.ru/doc-rss.aspx?DocsID=1045633 "Взвесить все"] (Supplement to the Kommersant newspaper, No. 195/P(4012), 27.10.2008</ref> Leta 2007 so poročali, da je v prvih 55 letih delovanja prekopa preko 4506 plovil prepeljalo 336 milijonov ton tovora. Nedavna količina tovora je znašala 12 milijonov ton na leto <ref>[http://transportrussia.ru/2007-07-12/reaver/evrazia.html «Водный мир» для Евразии] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080304003305/http://transportrussia.ru/2007-07-12/reaver/evrazia.html |date=4 March 2008 }} ("Eurasia's 'Water World'"), ''Transport Rossii'', No. 28 (472) 12 July 2007.</ref>. Leta 2016 je bilo jedro beloruske jedrske elektrarne VVER-1200, 330-t težko, visoko 13 metrov, premera 4,5 metra prepeljano na lokacijo z izkoriščanjem akumulacije Cimljansk, prekopa Volga-Don, vodne poti Volga-Baltic, reke Volkhov in posebnim železniškim vagonom <ref>http://www.ng.ru/energy/2016-01-12/15_aes.html</ref>. === Galerija znamk === <gallery> Stamp_of_USSR_Волго-Донской_канал._Шлюз_13._1723.jpg| Volgo-Don-Stalingrad.jpg|Znamka USSR 1951 USSR stamp 1952 CPA 1697.jpg|Znamka USSR 1952 Stamp Russia 2008 Volgogradskay oblast.jpg|Russka znamka 2008 The Soviet Union 1953 CPA 1721-1726 stamps (Lenin Volga-Don Shipping Canal) small resolution.jpg| USSR zbirka TeploxodStalina1953.jpg|Risba zapornice na prekopu Volga–Don (1953) ({{coord|47|33|5.84|N|42|08|10.26|E|name=lock}}) </gallery> == Prihodnost == V 1980-ih se je začela gradnja na drugem prekopu med Volgo in Donom. Novi prekop, ki so ga poimenovali Volga – Don 2 (rusko: Волго-Дон 2; {{coord|48|56|37|N|44|30|25|E|type:waterbody_region:RU|name=Volgo-Don 2 start}}) bi se začel iz naselja Jerzovka na Volgogradskem akumulacijskem jezeru, severno (gorvodno) od jezu Volga, v nasprotju z obstoječim prekopom Volga – Don, ki se začne južno (dolvodno) jezu<ref name=godlevsky>Петр ГОДЛЕВСКИЙ, [http://www.businesspress.ru/newspaper/article_mId_21962_aId_440703.html «ВОЛГО-ДОН 2» — ШАГ В БУДУЩЕЕ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722015519/http://www.businesspress.ru/newspaper/article_mId_21962_aId_440703.html |date=2011-07-22 }}. «Торговая газета», номер 4-5(434—435) от 23.01.2008</ref>. Ta prekop bi zmanjšal število zapornic, ki bi jih morale ladje, ki prihajajo iz Volgogradskega akumulacije - ali iz katerega koli drugega pristanišča na Volgi ali Kami na severu - prečkati na poti do Dona. Projekt je bil zaradi finančnih razlogov nenadoma preklican 1. avgusta 1990, čeprav je bilo do takrat že porabljenih več kot 40 odstotkov dodeljenih sredstev<ref name=godlevsky/><ref>D. J. Peterson, «Troubled Lands: The Legacy of Soviet Environmental Destruction»[http://www.rand.org/pubs/commercial_books/CB367/chap3.pdf Chapter 3] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120329042452/http://www.rand.org/pubs/commercial_books/CB367/chap3.pdf |date=2012-03-29 }}</ref><ref>[http://www.kommersant.ru/doc.aspx?DocsID=266437 "ВОЛГО-ДОН-II: МЫ СТРОИЛИ, СТРОИЛИ И ЧТО?"] (We have been building... So what?") Журнал «Власть» (''Kommersant-Vlast'' Magazine), No. 30, 30.07.1990</ref>. Od takrat je bila večina kamna in kovine v zapuščenem prekopu in njegovih zapornicah oropana.<ref>[http://www.rol.ru/news/misc/news/00/11/14_221.htm "Строительство второго Волго-Донского канала, на нужды которого в свое время было затрачено 750 миллионов рублей, было заморожено 10 лет назад. А приехавшие по призыву комсомола люди так и остались там жить."] (14.11.2000)</ref> Od leta 2007 do 2008 ruske oblasti razmišljajo o dveh možnostih za povečanje pretoka plovnih poti med Kaspijskim bazenom in Črnim morjem. Ena od možnosti, ki ponovno uporablja ime ''Volga – Don 2'', je izgradnja drugega vzporednega prekopa Volga – Don, opremljenega z večjimi zapornicami dolžine 300 metrov. Ta načrt bi omogočil povečanje letnega pretovora v prekopu s 16,5 milijona ton na 30 milijonov ton. Druga možnost, za katero se zdi, da ima Kazahstan večjo podporo<ref>[http://www.inform.kz/showarticle.php?lang=eng&id=164835 Nazarbayev insists on Eurasian canal construction] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050505231255/http://www.inform.kz/showarticle.php?lang=eng |date=2005-05-05 }} {{Navedi splet |url=http://www.inform.kz/showarticle.php?lang=eng |title=arhivska kopija |access-date=2020-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050505231255/http://www.inform.kz/showarticle.php?lang=eng |archive-date=2005-05-05 |url-status=bot: unknown}} Kazinform, 22 May 2008</ref> (ki bi bila glavni kupec prekopa), je izgradnja tako imenovanega Evrazijskega prekopa po bolj južni poti v depresiji Kuma – Manič, nekateri odseki pa so trenutno del mnogo plitkejšega ladijskega prekopa Manič. Čeprav bi druga možnost zahtevala kopanje daljšega prekopa kot Volga – Don in bi bila manj uporabna za plovila, ki prihajajo iz Volge, bi zagotovila bolj neposredno povezavo med Kaspijskim in Azovskim morjem. Evrazijski prekop bi prav tako potreboval manj zapornic kot Volga – Don, saj so višine depresije Kuma – Manič nižje od območja Volga – Don<ref>{{navedi splet|url=http://www.upi.com/International_Security/Energy/Analysis/2008/02/07/analysis_russia_kazakhs_eye_rival_canals/5702/|title=Top News, Latest headlines, Latest News, World News & U.S News - UPI.com|website=UPI|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080209142025/http://www.upi.com/International_Security/Energy/Analysis/2008/02/07/analysis_russia_kazakhs_eye_rival_canals/5702/|archivedate=9 February 2008|df=dmy-all}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Volga–Don Canal }} * [http://monument.volgadmin.ru/start.asp?np=4-1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090216162221/http://monument.volgadmin.ru/start.asp?np=4-1 |date=2009-02-16 }} Волго-Донской судоходный канал. Памятники и достопримечательности Волгограда, website = monument.volgadmin.ru * [http://www.volfoto.ru/volgograd/kanal_volgo-don/] Волго-Донской канал: история, фотографии, website = www.volfoto.ru * [http://panorama.volfoto.ru/volgograd/first-lock-of-the-volga-don-channel-winter/] Сферическая панорама в камере первого шлюза ВДСК, website = panorama.volfoto.ru * [http://www.stroyka.ru/Materials/detail.php?ID=48681] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140820150928/http://www.stroyka.ru/Materials/detail.php?ID=48681 |date=2014-08-20 }} Строительство каналов «Волгодон-2» и «Евразия»: вопросов больше, чем ответов, website = www.stroyka.ru [[Kategorija:Volga]] [[Kategorija:Prekopi v Rusiji]] [[Kategorija:Promet v Rusiji]] {{normativna kontrola}} lv9nxqbezfs86wjdezk9y9ijkjl2qtt 0 477189 6759117 6756106 2026-10-01T09:01:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Riška stolnica <br /> <small>Rīgas Doms </small> | fullname = Stolnica svete Marije | image = Riga Petrikirche Blick vom Turm zum Dom 3.JPG | image_size = 300px | alt = | caption = Riška stolnica z Riškim gradom in reko Daugavo v ozadju | location = [[Riga]], [[Latvija]] | coordinates = {{koord novi|56|56|57|N|24|6|16|E |type:landmark|display=inline,title}} | religious_affiliation = luteranska | previous denomination = [[rimskokatoliška]] | rite = | consecrated date = | status = stolnica | functional status = aktivna | heritage_designation = | leadership = Jānis Vanags | website = [http://www.doms.lv/index/ Stolnična spletna stran] | architecture = | architect = | architectural type = Cerkev | style = gotska arhitektura | founded date = 1211 | year completed = | specifications = yes | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | spire quantity = 1 | spire height = 90 | materials = | extra = }} [[Slika:Rigaer Dom - Innenansicht.JPG|thumb|Notranjost stolnice]] '''Riška stolnica''' (latvijsko ''Rīgas Doms'', nemško ''Dom zu Riga'') je evangeličanska luteranska stolnica v [[Riga|Rigi]] v [[Latvija|Latviji]]. Je sedež riškega nadškofa. Stolnica je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti v Latviji in je predstavljena v slikarstvu, fotografiji in televizijskih potopisih. Kot vse najstarejše cerkve v mestu, je znana tudi po ''vremenskem petelinu''. Cerkev se običajno imenuje ''Doms'', v tavtološkem jeziku beseda 'kupola' izvira iz nemškega ''dome'', kar pomeni 'stolnica'. == Zgodovina == Riška stolnica je bila zgrajena na pobudo prvega riškega škofa Alberta von Buxthoevena. Po dokumentu z dne 25. julija 1211, katerega pristnost je sporna, je še isti dan položil temeljni kamen za samostan in sosednjo cerkev. Cerkev je nadomestila prvo stolnico v Rigi, leseno konstrukcijo znotraj mestnega obzidja, ki je bila leta 1215 uničena v požaru<ref>Bernhart Jähnig: ''Die Anfänge der Sakraltopographie von Riga''. In: Manfred Hellmann (Hg.): ''Studien über die Anfängen der Mission in Livland'' (= Konstanzer Arbeitskreis für Mittelalterliche Geschichte: ''Vorträge und Forschungen'', Sonderband 37). Thorbecke, Sigmaringen 1989, ISBN 3-7995-6697-X, S. 123–158.</ref>. Datum posvetitve ni ohranjen; vsekakor je bila stolnica leta 1226 tako dokončana, da se je tam lahko odvijala sinoda, v kateri je Wilhelm von Modena sodeloval kot papeški legat<ref>Andris Kolbergs: ''Porträt einer Stadt. Geschichte Rigas – Altstadt''. Jāņa Sēta. Riga 1998. ISBN 9984-07-113-8. S. 102.</ref>. Stolnica je bila več kot 300 let stolnica Riške škofije (od 1255 nadškofije). Položaj nadškofa v mestu je bil znatno oslabljen, ko so se meščani obrnili v reformacijo in je Wolter von Plettenberg, glavar [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega reda]] v [[Livonija|Livoniji]], 21. septembra 1525 mestu Riga izdal luteransko priznanje<ref>Reinhard Wittram: ''Baltische Geschichte. Die Ostseelande Livland, Estland, Kurland 1180–1918. Grundzüge und Durchblicke.'' Oldenbourg, München 1954. S. 61.</ref>. S padcem Stare Livonije v Livonski vojni leta 1561, je leta 1563 šla tudi prva katoliška nadškofija v Rigi. Stolnica je odslej služila (nemško govoreči) evangeličanski luteranski kongregaciji. Leta 1923 je latvijska državna evangeličanska luteranska cerkev, ustanovljena v letih 1920/1922, potrdila posest stolnice<ref>[http://www.lelb.lv/en/?ct=history History of the ELCL] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170730063610/http://www.lelb.lv/en/?ct=history |date=2017-07-30 }}, abgerufen am 20. Dezember 2013.</ref>. Od leta 1959 do 1962 je stolnica služila kot koncertna dvorana, oltar je bil odstranjen in vrste sedežev obrnjene proti orglam. == Gradnja == [[cerkev (zgradba)|Cerkev]] in [[križni hodnik]] sta prvotno stala na majhni vzpetini zunaj mestnega obzidja. Danes sta pod nivojem ulic, ker so okoliške ulice že večkrat dvignjene, da se zmanjša nevarnost poplave iz reke Daugave. Zaradi večkratnih preobrazb je prvotna stavbna oblika cerkve danes težko prepoznavna. Najstarejši deli stolnice so [[prezbiterij|kor]] in [[transept]] v [[romanska arhitektura|romanskem]] slogu. Pri nadaljnji gradnji [[cerkvena ladja|ladje]] so bili uporabljeni koničasti [[lok (arhitektura)|loki]], katerih [[steber|stebri]] so na srednji višini okrašeni s [[kapitel]]i. Tudi [[križni hodnik]] na južni strani cerkve izvira iz časa škofa Alberta. Severni [[portal]] (prej glavni vhod) navdušuje s svojo zasnovo iz [[gotska arhitektura|gotske]] dobe. Od načrtovanih dveh stolpov je bil zaradi pomanjkanja sredstev zgrajen le en stolp, ki je leta 1547 zgorel. Leta 1595 je bil postavljen nov stolp - delno iz lesa, ki je bil najvišji cerkveni stolp v Rigi s 140 m (stolp Petrikirche je bil nekaj metrov nižji). Stolp se je skozi stoletja porušil (gniloba različnih lesenih konstrukcij). Zato je riški svet leta 1775 sklenil, da ga bo nadomestil. Naslednje leto je bil v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu zgrajen sedanji, 90 m visok stolp. Izvirna zasnova cerkve je postala žrtev reformacije leta 1524, požar leta 1547 pa je storil ostalo. Danes se notranjost cerkve zdi v [[manierizem|manierističnem]] in [[barok|baročnem]] slogu. == Oprema == Vredno ogleda je: * [[krstilnik]] s konca 12. stoletja. Izvira iz cerkve v Ikšķileju, prve cerkve v sedanji Latviji in je bil nameščen v srednji ladji, ko je bila stolnica leta 2009 obnovljena. * Grob prvega livonskega škofa Meinharda na levi korni steni * baročna rezbarija na leseni [[prižnica|prižnici]] (okoli 1641) * Spomenik Malemu cehu (19. stoletje) Posebnost stolnice je [[zvon]], narejen v Morgenrötheju (Saška) v letih 1926/1927, je največji tovrstni zvon, narejen tam in tehta 8,5 tone, ima premer 2,50 m in višino 3,00 m. == Orgle == V 1882/1883 je orglerska delavnica Walcker iz Ludwigsburga zgradila sedanje orgle z mehanskimi elementi, 6718 cevmi in 124 registri na 4 manualih in pedali (op. 413). Otvorili so jih 31. januarja 1884 in so bile takrat največje na svetu. Ohranjen je razkošen zgodnje baročni prospekt instrumenta predhodnika, katerega srednji del je bil s tremi okronanimi kupolami in hrbtnim pozitivom, ki ga je prvič ustvaril Jakob Raab iz Lübecka, dokončan leta 1601. Andreas Contius je leta 1733 dodal stolpe za pedala in jih povezal z Raabovim prospektom z vbočenimi cevnimi odseki na notranji strani. Je najstarejši prospekt orgel v baltskih državah in eden najstarejših sploh. Leta 1829 naj bi bilo za njim nameščenih 52 registrov. Za otvoritev orgel je bil za to priložnost napisan koral ''Nun danket alle Gott'', Franca Liszta, ki pa ga te orgle takrat niso videle ali igrale.<ref>''Baltikum'', 1. Auflage 2005, Verlag Karl Baedeker, Seite 300</ref> Leta 1962 je Hermann Eule Orgelbau Bautzen temeljito popravil orgle in nadomestil izgubljene cevi v drugi svetovni vojni.<ref name=":0">http://www.music.lv/organ/organs/Riga_Dom.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220072422/http://www.music.lv/organ/organs/riga_dom.html |date=2020-02-20 }} {{Navedi splet |url=http://www.music.lv/organ/organs/riga_dom.html |title=arhivska kopija |access-date=2023-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200220072422/http://www.music.lv/organ/organs/riga_dom.html |archive-date=2020-02-20 |url-status=dead}} (Übersetzung ins Deutsche mit Google-Übersetzer)</ref> Za 100-letnico so bile v celoti prenovljene v letih 1983/1984 pod vodstvom nizozemskega podjetja Flentrop<ref>[http://www.music.lv/organ/organs/Riga_Dom ''The organ of Riga Dom Cathedral'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, abgerufen am 8. Mai 2017.</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Wilhelm Neumann: ''Das mittelalterliche Riga.'' Berlin, 1892 ([http://archiv.riga-digitalis.eu/monographien/Hi_72_2/ Digitalisat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150416132711/http://archiv.riga-digitalis.eu/monographien/Hi_72_2/ |date=2015-04-16 }}) * Wilhelm Neumann: ''Der Dom zu St. Marien in Riga.'' Riga, 1912 ([http://archiv.riga-digitalis.eu/monographien/B_15_1001/ Digitalisat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170611060140/http://archiv.riga-digitalis.eu/monographien/B_15_1001/ |date=2017-06-11 }}) == Zunanje povezave == {{Commons category|Riga Dome Cathedral}} * [http://www.doms.lv/index/?lang=eng Riga Cathedral official website in English] * [http://www.doms.lv/gallery/ Photographs of the Riga Cathedral] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Rigi]] [[Kategorija:Cerkve v Latviji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Latviji]] [[Kategorija:Opečna gotika]] {{normativna kontrola}} 34khovrf9ykserxd1vgf12w8vvjgid8 0 477452 6758918 6480807 2026-09-30T20:45:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758918 wikitext text/x-wiki [[Image:Palace of the Grand Dukes of Lithuania 2019 2.jpg|right|300px|thumb|Palača velikih knezov]] [[Image:VilniusCastle.svg|thumb|Vilnski grajski kompleks leta 1740.<br> ''Zgornji grad'': 1. Gediminasov stolp; 2. Južni stolp (ostanki temeljev); 3. Palača (ostanki ruševin)<br>''Spodnji grad'': 4. Vrata in most v mesto (ulica Pilies); 5. Cesta in most do ulice Tilto; 6. Vilnska stolnica; 7. Palača Vrhovnega sodišča; 8. Škofovska palača; 9. Kraljeva palača; 10. Park; 11. Dvorec, arzenal od poznega 18. stoletja, trenutno muzej; 12. SV stolp in vrata v arzenal; 13. Dvorišče arzenala]] '''Palača velikih knezov Litve'''<ref>{{navedi splet|url=http://v1.valdovurumai.lt/Index.en.htm|title=National Museum – Palace of the Grand Dukes of Lithuania|website=v1.valdovurumai.lt}}</ref> (litovsko ''Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės valdovų rūmai Vilniaus žemutinėje pilyje''; poljsko ''Zamek Dolny w Wilnie'') je palača v [[Vilna|Vilni]], [[Litva]]. Prvotno je bila zgrajena v 15. stoletju za vladarje [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] in bodoče kralje [[Poljska|Poljske]]. Palača, ki je na Spodnjem gradu Vilne, se je z leti razvijala in se sijala v 16. in sredi 17. stoletja. Štiri stoletja je bila palača politično, upravno in kulturno središče [[Republika obeh narodov|Poljsko-Litovske skupnosti]]. Porušena je bila leta 1801. Delo na novi palači se je začelo leta 2002 na mestu prvotne zgradbe in je bilo potrebnih 16 let, da so jo leta 2018 dokončali. == Zgodovina == === Velika litovska kneževina === {{glavni|Velika litovska kneževina}} [[Image:Vilenskija zamki. Віленскія замкі (T. Makoŭski, 1600) (2).jpg|thumb|left|220px|Palača velikih knezov (označena s št. 6) v Spodnjem gradu Vilne v poznem 16. stoletju.]] V 13. in 14. stoletju so bile znotraj mesta palače kamnite strukture; nekateri arheologi verjamejo, da je tam stala tudi lesena palača. Kamnita palača je bila zgrajena v 15. stoletju, očitno po večjem požaru leta 1419. Obstoječe kamnite stavbe in obrambne strukture Spodnjega gradu, ki so ovirale gradnjo, so porušili. Palača je bila zgrajena v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. V Zgornjem gradu in v palači naj bi bilo kronanje [[Vitold Veliki|Vitolda Velikega]]. Gotska palača je imela tri krila; raziskave kažejo, da je šlo za dvonadstropno stavbo s kletjo <ref>{{navedi splet |url= http://www.lithill.lt/vic-italy/article6.asp |title= Italy in Lithuania. |accessdate= 2007-01-21 |author= Napaleonas Kitkauskas |year= 2004 |language= lt |archive-date= 2007-01-21 |archive-url= https://web.archive.org/web/20070121110909/http://www.lithill.lt/vic-italy/article6.asp |url-status= dead }}</ref>. Veliki knez [[Aleksander Jagielon]], ki je pozneje postal kralj Poljske, je svojo rezidenco preselil v palačo, kjer se je srečal z veleposlaniki. Naročil je prenovo le-te. Po poroki s hčerko [[Moskovska velika kneževina|moskovskega velikega kneza]] [[Ivan III. Vasiljevič|Ivana III.]] je kraljevi par v njej živel in umrl. [[Sigismund I. Poljski]] je po vzponu na veliki knežji prestol vodil svoje zadeve tako v palači kot v stolnici v Vilni. V času vladavine Sigismunda I. je bila palača močno razširjena, da bi zadostila novim potrebam velikega kneza. Dodali so še eno krilo, pa tudi tretje nadstropje, vrtove pa podaljšali. Po sodobnih navedbah je bila palača vredna 100.000 dukatov <ref>{{navedi knjigo|last=Jovaiša|first=Eugenijus|title=Lietuvos istorijos vadovėlis/Vilniaus pilys|year=2003|location= Vilnius|isbn= 9986-9216-9-4|language=lt}}</ref>. Načrt obnove palače je verjetno pripravil italijanski arhitekt Bartolomeo Berrecci da Pontassieve, ki je zasnoval tudi več drugih projektov v Kraljevini Poljski. Sigismund I. je v tej palači pozdravil poslanca [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je Sigismunda leta 1517 predstavil Boni Sforza, svoji drugi ženi. Sigismundov sin [[Sigismund II. Avgust]] je bil v palači okronan za velikega kneza Litve. Sigismund II. je nadaljeval z razvojnim delom in tam živel s prvo ženo Elisabeto Avstrijsko, hčerko [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]], svetega rimskega cesarja. Počivata v stolnici v Vilni <ref name=Arkikatedros>{{navedi splet|url=http://ldmuziejus.mch.mii.lt/Muziejusirpadaliniai/Arkikatedra.htm |title=Arkikatedros požemiai|accessdate=2007-01-21 |author=Lietuvos Dailės muziejus |year= |archiveurl = https://web.archive.org/web/20070107031723/http://ldmuziejus.mch.mii.lt/Muziejusirpadaliniai/Arkikatedra.htm <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 7 January 2007|language=lt}}</ref>. Druga žena Sigismunda II., Barbara Radziwiłł, je prav tako živela v palači. Po sodobnih poročilih poslanca Svetega sedeža je palača takrat vsebovala več zakladov kot Vatikan. Sigismund II. je zbral tudi eno največjih zbirk knjig in tapiserij v Evropi <ref name=books>{{navedi splet |url=http://ldmuziejus.mch.mii.lt/Muziejusirpadaliniai/Ducal_Palace.en.htm|title=Lithuanian Ducal Palace|accessdate=2007-01-21|author=Lithuanian Art Museum.|year=1997 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20061205020335/http://ldmuziejus.mch.mii.lt/Muziejusirpadaliniai/Ducal_Palace.en.htm <!-- Bot retrieved archive --> |archivedate = 5 December 2006|language=lt}}</ref>. Palača je bila v 16. stoletju preurejena v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]]. Načrt je pripravilo več italijanskih arhitektov, med njimi Giovanni Cini da Siena, Bernardino de Gianotis Zanobi in drugi. Palačo je obiskal Ippolito Aldobrandini, ki je pozneje postal [[papež Klemen VIII.]]. Še en pomemben razvoj se je zgodil med vladanjem hiše Vasa. Palača je bila obnovljena v zgodnjem [[baročna arhitektura|baročnem slogu]] v času vladavine [[Sigismund III. Poljski|Sigismunda III. Vasa]]. Matteo Castello, Giacopo Tencalla in drugi umetniki so sodelovali pri prenovi iz 17. stoletja. Med vladavino Sigismunda III. se je zgodilo več pomembnih slovesnosti, med njimi poroka kneza Ivana, ki je pozneje postal švedski kralj [[Ivan III. Švedski|Ivan III.]] in sestre [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]], Katarine. Leta 1634 je bila v palači uprizorjena prva opera v Litvi <ref name=lvr>{{navedi splet|url= http://www.lvr.lt/site.php?contentID=14|title= Lietuvos Valdovų Rūmai|accessdate= 2007-01-21|author= Valdovų Rūmų paramos fondas|year= 2002|language= lt|archive-date= 2007-02-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20070206020606/http://www.lvr.lt/site.php?contentID=14|url-status= dead}}</ref>. Marco Scacchi in Virgilio Puccitelli sta bila impresarija opere. [[Image:Royal Palace of Vilnius in XVIIIc. Lithuania.jpg|thumb|left|200px|Razvaline palače, narisane med letoma 1785 in 1786.]] Po ruski invaziji leta 1655 je država nazadovala in to je vplivalo tudi na grad. Avgusta 1655 je Vilno zajela ruska vojska. Poljska vojska je mesto ponovno zajela šest let pozneje, do takrat pa je palačo uničil [[požar]]. Palača je bila močno poškodovana in njeni zakladi oropani. Po obnovi mesta Vilna v letih 1660–1661 palača ni bila več primerna za državno rezidenco in je bila zapuščena približno 150 let. V poznem 18. stoletju, po padcu poljsko-litovske zveze, je v delih porušene palače živelo več družin. Kmalu po vključitvi Velike litovske kneževine v [[Ruski imperij]] so uradniki odredili rušenje preostalih delov palače. Zgradba je bila leta 1801 skoraj v celoti porušena, opeka in kamni so bili prodani, mesto pa je bilo zapuščeno. === Po rušenju palače === {{multiple image | align = right | image1 = Schlossberg's house (1848).jpg | width1 = 180 | alt1 = | caption1 = | image2 = Vilnius-by-Boutkovsky-postcard.jpg | width2 = 180 | alt2 = | caption2 = | footer = Schlossbergova hiša na severni strani do leta 1848 (levo) in hiša in grajski hrib do konca 19. stoletja (desno). }} Ohranjen je le majhen del zidov do drugega nadstropja v vzhodnem krilu, ki so ga okoli leta 1800 prodali judovskemu trgovcu Abrahamu Schlossbergu, ki jih je vgradil v svojo hišo. Po novembrski vstaji 1831 je Schlossbergovo hišo kupila in prevzela cesarska ruska vojska, ki je bila prisotna v bližnjih arzenalih. Ko je bila urejena trdnjava Vilne, je stavba postala del trdnjave, ki je bila sama obdana z jarkom. Schlossbergova hiša je na zemljevidu Vilne iz leta 1840 imenovana kot vojašnica (poljsko ''Koszary'') <ref>{{navedi splet |url=http://maps.mapywig.org/m/City_plans/Central_Europe/PLAN_MIASTA_WILNA_po_roku_1840.jpg |title=Map |website=maps.mapywig.org |format=JPG |access-date=2019-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180421163256/http://maps.mapywig.org/m/City_plans/Central_Europe/PLAN_MIASTA_WILNA_po_roku_1840.jpg |archive-date=2018-04-21 |url-status=dead}}</ref>. Do konca 19. stoletja je bil trdnjavski jarek na mestu nekdanje palače pokrit z zemljo in spremenjen v mestni park. Potem ko je Litva po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] leta 1918 postala neodvisna, je Schlossbergova hiša postala sedež vojske. Poljske čete so jo kmalu po poljski aneksiji Vilne, spet zavzele. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila v njej pisarna nemškega [[Wehrmacht]]a, po vojni pa so jo uporabljale sovjetske varnostne strukture in jo pozneje preoblikovale v republiško palačo pionirjev. Pionirska organizacija je stavbo zapustila do leta 1987. Na mestu so se začela arheološka izkopavanja, saj je bila Schlossbergova hiša predlagana za Muzej ljudskega prijateljstva in za to preoblikovanje je bilo treba izvesti arhitekturno preiskavo. Sporadična arheološka izkopavanja so bila izvedena že leta 1964, ko so se začela dela za vgradnjo centralnega ogrevanja v Schlossbergovi hiši. === Gradnja === [[File:Palace of the Grand Dukes in 2002.jpg|thumb|Palacča poleti 2002]] [[File:Lietuvos Valdovu rumu maketas. Royal Palace of Lithuania.model.jpg|thumb|Zmagovalni projekt Rimasa Grigasa leta 2004]] [[Image:Valdovų rūmai statyba vidinis kiemas 2006.jpg|thumb|Gradbena dela na južnem krilu dvorišča leta 2006]] Po padcu [[železna zavesa|železne zavese]] leta 1989 se je Litva ponovno osamosvojila. Leta 1994 so bila arheološka izkopavanja ustavljena zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Leta 1994 je Litovski inštitut za zgodovino ustanovil ''Grajsko raziskovalno skupino'', ki je nadzirala arheološka izkopavanja. Schlossbergova hiša je bila uporabljena kot sedež skupine, v njej je bilo shranjeno arheološko gradivo, najdeno na tem mestu. Do konca 1980-ih so arheološka izkopavanja zajela vse več ozemlja, izpostavljenost izkopanih kleti okoljskim vplivom (npr. vremenskim vplivom) je povzročila propadanje materialov (zlasti lesenih konstrukcij in opeke). Za rešitev te težave so se leta 1988 odločili za postavitev začasnih stavb - rastlinjakov (imenovanih tudi 'hangarji' zaradi rjavkaste barve in oblike teh zgradb). V začetku 1990-ih so v javnosti krožile tri možnosti za prihodnost palače. Prva možnost je bila pokrivanje izkopanih kleti palače z zemljo, vendar se je to zdelo neekonomično. Druga možnost je bila postavitev namenske stavbe na mestu palače, da bi se ohranile ruševine, vendar so nasprotniki te možnosti opazili morebitno vizualno onesnaženje starega mesta Vilne (saj je bilo leta 1994 vključeno na seznam Unescove svetovne dediščine). Tretja možnost je bila gradnja stavbe, podobne prvotni zgradbi. Zadnja možnost je bila deležna največ pozornosti s strani politikov, lobiral pa je predsednik Litve Algirdas Brazauskas. Leta 1993 je bil organiziran natečaj za arhitekturno oblikovanje in od sedmih projektov je na natečaju zmagala zasnova Rimasa Grigasa <ref>{{navedi splet|url=https://www.valdovurumai.lt/rumu-istorija/istorine-raida|title=Istorinė raida - Nacionalinis muziejus Lietuvos Didžiosios Kunigaikštystės valdovų rūmai|website=www.valdovurumai.lt}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.menasirjega.lt/koncepcijos/valdovu-rumu-atstatymo-konkursinis-projektas-ii-vieta/|title=Valdovų rūmų atstatymo konkursinis projektas, II vieta|publisher=}}</ref>. Do prve polovice 1990-ih se je funkcija palače v prihodnosti dvigovala. Sprva je bila palača predlagana kot prihodnja predsedniška palača, vendar je bila namesto nje uporabljena Palača umetnikov. Konec desetletja je Kazys Napoleonas Kitkauskas predlagal, da bi palačo uporabili za nacionalno umetniško galerijo (namesto tega se od leta 2009 uporablja stavba nekdanjega Muzeja revolucije). Leta 1999 je litovski muzej umetnosti izjavil, da bo stavba palače uporabljena kot muzej rezidenčne palače <ref>{{navedi splet|url=http://old.ldm.lt/Svietimas/Pritaikymo_gaires2.htm|title=LDM parengtaos Lietuvos valdovų rūmų pritaikymo gairių projektas (PAGRINDINĖ DALIS)|website=old.ldm.lt|accessdate=2020-04-13|archive-date=2018-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180330075722/http://old.ldm.lt/Svietimas/Pritaikymo_gaires2.htm|url-status=dead}}</ref>. Kot del programa nacionalne gradnje je Seimas leta 2000 sprejel zakon za rekonstrukcijo palače. Tla so bila porušena poleti 2002 na južnem delu prvotne stavbe. V letih 2002–2004 in 2005–2006 so projekt palače spremenili predvsem zaradi arheoloških najdb, ki so jih našli na tem mestu in razprav o Schlossbergovi arhitekturni vrednosti hiše. Deli Schlossbergove hiše so postali del vzhodnega krila obnovljene palače <ref>{{in lang|lt}} Liucija Abromaitė. ''Pionierių rūmai koreguoja Valdovų rūmų viziją'' (Palace of Pioneers corrects vision of Royal Palace). Lietuvos žinios, No. 165 (11502), 22 July 2006</ref>. Stavba (in muzej, ki naj bi stavbo imel v lasti) je bila delno odprta med praznovanjem tisočletja imena Litve poleti 2009, čeprav zaradi pomanjkanja sredstev še ni bila dokončana. Konec julija 2009 so se gradbena dela nadaljevala in stavba je znova postala nedostopna za javnost. Več zgodovinarjev, ki so bili proti obnovi, je navedlo veliko argumentov, zakaj obnova palače ni bila potrebna. Trdilo je, da bo novozgrajena palača uničila urbano pokrajino, oblikovano v zadnjih 300 letih. [[Vilnska stolnica]] bi palačo zasenčila, Gediminasov stolp pa ne bi bil viden iz stolnice. Opaženo je bilo tudi, da so bili uporabljeni materiali in tehnologije, ki niso bile znane v času prvotne gradnje (npr. armirani beton). Obnovo je financirala tudi država, medtem ko so bile številne verodostojne zgodovinske stavbe (predvsem graščine) v kritičnem stanju <ref name=baciulis>{{in lang|lt}} Audrius Bačiulis. [http://www.veidas.lt/lt/leidinys.full/4268b454132fb?veidas=58a9ee0d993c7b1 ''Valdovų rūmai prieš Sapiegų rūmus'' (Royal Palace versus Sapiegos Palace)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070313135715/http://www.veidas.lt/lt/leidinys.full/4268b454132fb?veidas=58a9ee0d993c7b1 |date=13 March 2007 }} , Veidas, 2005.04.21 – No. 16</ref>. 6. julija 2013 je bil del palače, znan kot Blok A, uradno odprt za javnost, 760 let po kronanju [[Mindaugas]]a <ref>{{Navedi splet |url=http://www.alfa.lt/straipsnis/15143951/Praeitis.tapo.realybe..Valdovu.rumai.oficialiai.atidaryti=2013-07-06_17-16 |title=Past became reality – Palace of the Grand Dukes of Lithuania is officially opened |accessdate=2020-04-13 |archive-date=2018-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180421094911/https://www.alfa.lt/straipsnis/15143951/Praeitis.tapo.realybe..Valdovu.rumai.oficialiai.atidaryti=2013-07-06_17-16 |url-status=dead }}</ref>. Od leta 2014 do 2018 so gradili del palače, znan kot Bloc B. Blok B in muzejska zgradba kot celota sta bila odprta 6. julija 2018 <ref>{{navedi splet |last1=Plikūnė |first1=Dalia |title=Gedimino bokštas ant kalno nėra Gedimino bokštas: liepą visuomenė galės išvysti tikrąjį |url=https://www.delfi.lt/news/daily/lithuania/gedimino-bokstas-ant-kalno-nera-gedimino-bokstas-liepa-visuomene-gales-isvysti-tikraji.d?id=78445481 |website=DELFI.lt |accessdate=29 June 2018}}</ref>. === Predsedovanje Svetu Evropske unije leta 2013 === [[Image:LT-2005-500litų-Lietuvos valdovų rūmai-b.png|thumb|Zlat spominski kovanec ([[litovski litas|litas]]), posvečen palači]] Med predsedovanjem Litve Svetu Evropske unije je bila palača uporabljena kot eno glavnih prizorišč za sestanke voditeljev evropskih držav. 28. novembra 2013 je med vrhom o vzhodnem partnerstvu v Vilni v palači potekala večerja s številnimi gosti, med njimi tudi nemška kanclerka [[Angela Merkel]], britanski premier [[David Cameron]], francoski predsednik [[François Hollande]], poljski predsednik [[Bronisław Komorowski]], predsednik Evropskega sveta [[Herman Van Rompuy]], predsednik Evropske komisije [[José Manuel Barroso]], predsednik Evropskega parlamenta [[Martin Schulz]], podpredsednica Evropske komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko baronica [[Catherine Ashton]], komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle, komisar za trgovino Karel De Gucht, predsedniki Latvije, Cipra, Romunije in Slovaške; predsednika vlade Češke, Danske, Estonije, Grčije, Italije, Hrvaške, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Portugalske, Slovenije, Švedske, Madžarske in Španije, kot tudi drugi visoki uradniki. Države, ki sodelujejo v programu vzhodnega partnerstva, so na vrhu zastopali armenski predsednik Serž Sargsyan, azerbajdžanski predsednik [[Ilham Alijev]], ukrajinski predsednik [[Viktor Janukovič]], gruzijski predsednik Giorgi Margvelashvili, moldavski premier Iurie Leancă in beloruski zunanji minister Vladimir Makei <ref>{{Navedi splet |url=http://www.eu2013.lt/en/news/pressreleases/eastern-partnership-summit-in-vilnius-begins |title=Eastern Partnership Summit in Vilnius begins |accessdate=2020-04-13 |archive-date=2018-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180227035827/http://www.eu2013.lt/en/news/pressreleases/eastern-partnership-summit-in-vilnius-begins |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.delfi.lt/news/daily/lithuania/pirmininkavimo-kulminacija-virsuniu-susitikimas-vilniuje.d?id=63403786 Pirmininkavimo kulminacija – viršūnių susitikimas Vilniuje]</ref>. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Palace of the Grand Dukes of Lithuania}} *[http://www.valdovurumai.lt The Palace of the Grand Dukes of Lithuania] *[https://web.archive.org/web/20080205015527/http://www.ldm.lt/Muziejusirpadaliniai/Ducal_Palace.en.htm Lithuanian Ducal Palace] *[http://www.lietuvospilys.lt/index-en.htm Restoration of Royal Palace] *[https://web.archive.org/web/20060709225826/http://www.lvr.lt/ Fund Supporting Royal Palace] *[http://www.visitcastles.eu/ The Association of Castles and Museums around the Baltic Sea] {{Coord|54|41|09|N|25|17|22|E|type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Vilni]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura v Litvi]] {{normativna kontrola}} mg6t2g7tm8ea5qlj2tayi8h6yvms9ak 10 478598 6758792 5314353 2026-09-30T16:55:02Z Pinky sl 2932 6758792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infobox airport/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|}}}|<div class="nickname">{{{native_name}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|}}}| class = {{{image_class|}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Summary</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;[[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{metric_elev|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_f|}}}|ft}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|}}}|ft|{{{elevation_m|}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|}}}|1}}{{#if:{{{image_map|}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_mapsize|}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|}}}|title={{{image_map_caption|Location of {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|}}}|<br />{{{image_map_caption}}}}} }} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|}}}|10 }} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{image_map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|}}} {{{r1_length_f|}}} {{{r1_length_m|}}} {{{r1_surface|}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|}}} {{{r1_length_f|}}} {{{r1_length_m|}}} {{{r1_surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|}}} | n1 = {{{r1_number|}}} | l1-m = {{{r1_length_m|}}} | l1-f = {{{r1_length_f|}}} | s1 = {{{r1_surface|}}} | n2 = {{{r2_number|}}} | l2-m = {{{r2_length_m|}}} | l2-f = {{{r2_length_f|}}} | s2 = {{{r2_surface|}}} | n3 = {{{r3_number|}}} | l3-m = {{{r3_length_m|}}} | l3-f = {{{r3_length_f|}}} | s3 = {{{r3_surface|}}} | n4 = {{{r4_number|}}} | l4-m = {{{r4_length_m|}}} | l4-f = {{{r4_length_f|}}} | s4 = {{{r4_surface|}}} | n5 = {{{r5_number|}}} | l5-m = {{{r5_length_m|}}} | l5-f = {{{r5_length_f|}}} | s5 = {{{r5_surface|}}} | n6 = {{{r6_number|}}} | l6-m = {{{r6_length_m|}}} | l6-f = {{{r6_length_f|}}} | s6 = {{{r6_surface|}}} | n7 = {{{r7_number|}}} | l7-m = {{{r7_length_m|}}} | l7-f = {{{r7_length_f|}}} | s7 = {{{r7_surface|}}} | n8 = {{{r8_number|}}} | l8-m = {{{r8_length_m|}}} | l8-f = {{{r8_length_f|}}} | s8 = {{{r8_surface|}}} | n9 = {{{r9_number|}}} | l9-m = {{{r9_length_m|}}} | l9-f = {{{r9_length_f|}}} | s9 = {{{r9_surface|}}} | n10 = {{{r10_number|}}} | l10-m = {{{r10_length_m|}}} | l10-f = {{{r10_length_f|}}} | s10 = {{{r10_surface|}}} | n11 = {{{r11_number|}}} | l11-m = {{{r11_length_m|}}} | l11-f = {{{r11_length_f|}}} | s11 = {{{r11_surface|}}} | n12 = {{{r12_number|}}} | l12-m = {{{r12_length_m|}}} | l12-f = {{{r12_length_f|}}} | s12 = {{{r12_surface|}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|}}} {{{h1_length_f|}}} {{{h1_length_m|}}} {{{h1_surface|}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}} {{{h1_length_f|}}} {{{h1_length_m|}}} {{{h1_surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|}}} | n1 = {{{h1_number|}}} | l1-m = {{{h1_length_m|}}} | l1-f = {{{h1_length_f|}}} | s1 = {{{h1_surface|}}} | n2 = {{{h2_number|}}} | l2-m = {{{h2_length_m|}}} | l2-f = {{{h2_length_f|}}} | s2 = {{{h2_surface|}}} | n3 = {{{h3_number|}}} | l3-m = {{{h3_length_m|}}} | l3-f = {{{h3_length_f|}}} | s3 = {{{h3_surface|}}} | n4 = {{{h4_number|}}} | l4-m = {{{h4_length_m|}}} | l4-f = {{{h4_length_f|}}} | s4 = {{{h4_surface|}}} | n5 = {{{h5_number|}}} | l5-m = {{{h5_length_m|}}} | l5-f = {{{h5_length_f|}}} | s5 = {{{h5_surface|}}} | n6 = {{{h6_number|}}} | l6-m = {{{h6_length_m|}}} | l6-f = {{{h6_length_f|}}} | s6 = {{{h6_surface|}}} | n7 = {{{h7_number|}}} | l7-m = {{{h7_length_m|}}} | l7-f = {{{h7_length_f|}}} | s7 = {{{h7_surface|}}} | n8 = {{{h8_number|}}} | l8-m = {{{h8_length_m|}}} | l8-f = {{{h8_length_f|}}} | s8 = {{{h8_surface|}}} | n9 = {{{h9_number|}}} | l9-m = {{{h9_length_m|}}} | l9-f = {{{h9_length_f|}}} | s9 = {{{h9_surface|}}} | n10 = {{{h10_number|}}} | l10-m = {{{h10_length_m|}}} | l10-f = {{{h10_length_f|}}} | s10 = {{{h10_surface|}}} | n11 = {{{h11_number|}}} | l11-m = {{{h11_length_m|}}} | l11-f = {{{h11_length_f|}}} | s11 = {{{h11_surface|}}} | n12 = {{{h12_number|}}} | l12-m = {{{h12_length_m|}}} | l12-f = {{{h12_length_f|}}} | s12 = {{{h12_surface|}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|}}}{{{stat2_data|}}}{{{stat3_data|}}}{{{stat4_data|}}}{{{stat5_data|}}}{{{stat6_data|}}}{{{stat7_data|}}}{{{stat8_data|}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|}}}|({{{stat_year|}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|}}}{{{stat2_data|}}}{{{stat3_data|}}}{{{stat4_data|}}}{{{stat5_data|}}}{{{stat6_data|}}}{{{stat7_data|}}}{{{stat8_data|}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|}}} | data1 = {{{stat1_data|}}} | label2 = {{{stat2_header|}}} | data2 = {{{stat2_data|}}} | label3 = {{{stat3_header|}}} | data3 = {{{stat3_data|}}} | label4 = {{{stat4_header|}}} | data4 = {{{stat4_data|}}} | label5 = {{{stat5_header|}}} | data5 = {{{stat5_data|}}} | label6 = {{{stat6_header|}}} | data6 = {{{stat6_data|}}} | label7 = {{{stat7_header|}}} | data7 = {{{stat7_data|}}} | label8 = {{{stat8_header|}}} | data8 = {{{stat8_data|}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | built | caption | caption2 | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation_m | embed | ensign | ensign_alt | ensign_size | FAA | focus_city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1_length_m | h1_number | h1_surface | h2_length_f | h2_length_m | h2_number | h2_surface | h3_length_f | h3_length_m | h3_number | h3_surface | h4_length_f | h4_length_m | h4_number | h4_surface | h5_length_f | h5_length_m | h5_number | h5_surface | h6_length_f | h6_length_m | h6_number | h6_surface | h7_length_f | h7_length_m | h7_number | h7_surface | h8_length_f | h8_length_m | h8_number | h8_surface | h9_length_f | h9_length_m | h9_number | h9_surface | h10_length_f | h10_length_m | h10_number | h10_surface | h11_length_f | h11_length_m | h11_number | h11_surface | h12_length_f | h12_length_m | h12_number | h12_surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image_class | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_mapsize | image_size | image2 | image2_alt | image2_size | LID | location | metric_elev | metric_rwy | module | name | native_name | occupants | opened | operating_base | operator | owner | owner_oper | passenger_services_ceased | public_transit | r1_length_f | r1_length_m | r1_number | r1_surface | r2_length_f | r2_length_m | r2_number | r2_surface | r3_length_f | r3_length_m | r3_number | r3_surface | r4_length_f | r4_length_m | r4_number | r4_surface | r5_length_f | r5_length_m | r5_number | r5_surface | r6_length_f | r6_length_m | r6_number | r6_surface | r7_length_f | r7_length_m | r7_number | r7_surface | r8_length_f | r8_length_m | r8_number | r8_surface | r9_length_f | r9_length_m | r9_number | r9_surface | r10_length_f | r10_length_m | r10_number | r10_surface | r11_length_f | r11_length_m | r11_number | r11_surface | r12_length_f | r12_length_m | r12_number | r12_surface | stat_year | stat1_data | stat1_header | stat2_data | stat2_header | stat3_data | stat3_header | stat4_data | stat4_header | stat5_data | stat5_header | stat6_data | stat6_header | stat7_data | stat7_header | stat8_data | stat8_header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> 1qmvmx6994bhexcfp6260h4esgvo9b0 6758793 6758792 2026-09-30T16:58:32Z Pinky sl 2932 6758793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infobox airport/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|}}}|<div class="nickname">{{{native_name}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|}}}| class = {{{image_class|}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;[[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{metric_elev|}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|}}}|m|{{{elevation_f|}}}|ft}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|}}}|ft|{{{elevation_m|}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|}}}|1}}{{#if:{{{image_map|}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_mapsize|}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|}}}|title={{{image_map_caption|Location of {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|}}}|<br />{{{image_map_caption}}}}} }} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|}}}|10 }} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{image_map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|}}} {{{r1_length_f|}}} {{{r1_length_m|}}} {{{r1_surface|}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|}}} {{{r1_length_f|}}} {{{r1_length_m|}}} {{{r1_surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|}}} | n1 = {{{r1_number|}}} | l1-m = {{{r1_length_m|}}} | l1-f = {{{r1_length_f|}}} | s1 = {{{r1_surface|}}} | n2 = {{{r2_number|}}} | l2-m = {{{r2_length_m|}}} | l2-f = {{{r2_length_f|}}} | s2 = {{{r2_surface|}}} | n3 = {{{r3_number|}}} | l3-m = {{{r3_length_m|}}} | l3-f = {{{r3_length_f|}}} | s3 = {{{r3_surface|}}} | n4 = {{{r4_number|}}} | l4-m = {{{r4_length_m|}}} | l4-f = {{{r4_length_f|}}} | s4 = {{{r4_surface|}}} | n5 = {{{r5_number|}}} | l5-m = {{{r5_length_m|}}} | l5-f = {{{r5_length_f|}}} | s5 = {{{r5_surface|}}} | n6 = {{{r6_number|}}} | l6-m = {{{r6_length_m|}}} | l6-f = {{{r6_length_f|}}} | s6 = {{{r6_surface|}}} | n7 = {{{r7_number|}}} | l7-m = {{{r7_length_m|}}} | l7-f = {{{r7_length_f|}}} | s7 = {{{r7_surface|}}} | n8 = {{{r8_number|}}} | l8-m = {{{r8_length_m|}}} | l8-f = {{{r8_length_f|}}} | s8 = {{{r8_surface|}}} | n9 = {{{r9_number|}}} | l9-m = {{{r9_length_m|}}} | l9-f = {{{r9_length_f|}}} | s9 = {{{r9_surface|}}} | n10 = {{{r10_number|}}} | l10-m = {{{r10_length_m|}}} | l10-f = {{{r10_length_f|}}} | s10 = {{{r10_surface|}}} | n11 = {{{r11_number|}}} | l11-m = {{{r11_length_m|}}} | l11-f = {{{r11_length_f|}}} | s11 = {{{r11_surface|}}} | n12 = {{{r12_number|}}} | l12-m = {{{r12_length_m|}}} | l12-f = {{{r12_length_f|}}} | s12 = {{{r12_surface|}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|}}} {{{h1_length_f|}}} {{{h1_length_m|}}} {{{h1_surface|}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}} {{{h1_length_f|}}} {{{h1_length_m|}}} {{{h1_surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|}}} | n1 = {{{h1_number|}}} | l1-m = {{{h1_length_m|}}} | l1-f = {{{h1_length_f|}}} | s1 = {{{h1_surface|}}} | n2 = {{{h2_number|}}} | l2-m = {{{h2_length_m|}}} | l2-f = {{{h2_length_f|}}} | s2 = {{{h2_surface|}}} | n3 = {{{h3_number|}}} | l3-m = {{{h3_length_m|}}} | l3-f = {{{h3_length_f|}}} | s3 = {{{h3_surface|}}} | n4 = {{{h4_number|}}} | l4-m = {{{h4_length_m|}}} | l4-f = {{{h4_length_f|}}} | s4 = {{{h4_surface|}}} | n5 = {{{h5_number|}}} | l5-m = {{{h5_length_m|}}} | l5-f = {{{h5_length_f|}}} | s5 = {{{h5_surface|}}} | n6 = {{{h6_number|}}} | l6-m = {{{h6_length_m|}}} | l6-f = {{{h6_length_f|}}} | s6 = {{{h6_surface|}}} | n7 = {{{h7_number|}}} | l7-m = {{{h7_length_m|}}} | l7-f = {{{h7_length_f|}}} | s7 = {{{h7_surface|}}} | n8 = {{{h8_number|}}} | l8-m = {{{h8_length_m|}}} | l8-f = {{{h8_length_f|}}} | s8 = {{{h8_surface|}}} | n9 = {{{h9_number|}}} | l9-m = {{{h9_length_m|}}} | l9-f = {{{h9_length_f|}}} | s9 = {{{h9_surface|}}} | n10 = {{{h10_number|}}} | l10-m = {{{h10_length_m|}}} | l10-f = {{{h10_length_f|}}} | s10 = {{{h10_surface|}}} | n11 = {{{h11_number|}}} | l11-m = {{{h11_length_m|}}} | l11-f = {{{h11_length_f|}}} | s11 = {{{h11_surface|}}} | n12 = {{{h12_number|}}} | l12-m = {{{h12_length_m|}}} | l12-f = {{{h12_length_f|}}} | s12 = {{{h12_surface|}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|}}}{{{stat2_data|}}}{{{stat3_data|}}}{{{stat4_data|}}}{{{stat5_data|}}}{{{stat6_data|}}}{{{stat7_data|}}}{{{stat8_data|}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|}}}|({{{stat_year|}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|}}}{{{stat2_data|}}}{{{stat3_data|}}}{{{stat4_data|}}}{{{stat5_data|}}}{{{stat6_data|}}}{{{stat7_data|}}}{{{stat8_data|}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|}}} | data1 = {{{stat1_data|}}} | label2 = {{{stat2_header|}}} | data2 = {{{stat2_data|}}} | label3 = {{{stat3_header|}}} | data3 = {{{stat3_data|}}} | label4 = {{{stat4_header|}}} | data4 = {{{stat4_data|}}} | label5 = {{{stat5_header|}}} | data5 = {{{stat5_data|}}} | label6 = {{{stat6_header|}}} | data6 = {{{stat6_data|}}} | label7 = {{{stat7_header|}}} | data7 = {{{stat7_data|}}} | label8 = {{{stat8_header|}}} | data8 = {{{stat8_data|}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | built | caption | caption2 | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation_m | embed | ensign | ensign_alt | ensign_size | FAA | focus_city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1_length_m | h1_number | h1_surface | h2_length_f | h2_length_m | h2_number | h2_surface | h3_length_f | h3_length_m | h3_number | h3_surface | h4_length_f | h4_length_m | h4_number | h4_surface | h5_length_f | h5_length_m | h5_number | h5_surface | h6_length_f | h6_length_m | h6_number | h6_surface | h7_length_f | h7_length_m | h7_number | h7_surface | h8_length_f | h8_length_m | h8_number | h8_surface | h9_length_f | h9_length_m | h9_number | h9_surface | h10_length_f | h10_length_m | h10_number | h10_surface | h11_length_f | h11_length_m | h11_number | h11_surface | h12_length_f | h12_length_m | h12_number | h12_surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image_class | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_mapsize | image_size | image2 | image2_alt | image2_size | LID | location | metric_elev | metric_rwy | module | name | native_name | occupants | opened | operating_base | operator | owner | owner_oper | passenger_services_ceased | public_transit | r1_length_f | r1_length_m | r1_number | r1_surface | r2_length_f | r2_length_m | r2_number | r2_surface | r3_length_f | r3_length_m | r3_number | r3_surface | r4_length_f | r4_length_m | r4_number | r4_surface | r5_length_f | r5_length_m | r5_number | r5_surface | r6_length_f | r6_length_m | r6_number | r6_surface | r7_length_f | r7_length_m | r7_number | r7_surface | r8_length_f | r8_length_m | r8_number | r8_surface | r9_length_f | r9_length_m | r9_number | r9_surface | r10_length_f | r10_length_m | r10_number | r10_surface | r11_length_f | r11_length_m | r11_number | r11_surface | r12_length_f | r12_length_m | r12_number | r12_surface | stat_year | stat1_data | stat1_header | stat2_data | stat2_header | stat3_data | stat3_header | stat4_data | stat4_header | stat5_data | stat5_header | stat6_data | stat6_header | stat7_data | stat7_header | stat8_data | stat8_header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO }}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> 5on4i8od3urjwx1j8uqb67h3t772svx 6758810 6758793 2026-09-30T17:41:16Z Pinky sl 2932 6758810 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}|<div class="nickname">{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|}}}}}}| class = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper}}}|{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|{{{area-served|}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;[[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{metric_elev|{{{metric-elev|}}}}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|<br />{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} | n2 = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}} | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}} | n3 = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}} | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}} | n4 = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}} | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}} | n5 = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}} | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}} | n6 = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}} | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}} | n7 = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}} | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}} | n8 = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}} | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}} | n9 = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}} | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}} | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}} | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}} | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}} | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}} | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}} | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}} | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}} | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}} | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}} | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}} | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}} | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}} | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}} | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}} | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}} | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}} | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}} | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}} | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}} | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}} | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}} | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}} | data1 = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}} | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}} | data2 = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}} | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}} | data3 = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}} | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}} | data4 = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}} | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}} | data5 = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}} | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}} | data6 = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}} | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}} | data7 = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}} | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}} | data8 = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner-oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> 2htimnelvguuhh8dnjrors90abbymxt 6758813 6758810 2026-09-30T17:49:35Z Pinky sl 2932 6758813 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}|<div class="nickname">{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|}}}}}}| class = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|{{{area-served|}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;[[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{metric_elev|{{{metric-elev|}}}}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|<br />{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} | n2 = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}} | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}} | n3 = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}} | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}} | n4 = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}} | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}} | n5 = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}} | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}} | n6 = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}} | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}} | n7 = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}} | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}} | n8 = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}} | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}} | n9 = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}} | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}} | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}} | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}} | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}} | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}} | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}} | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}} | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}} | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}} | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}} | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}} | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}} | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}} | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}} | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}} | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}} | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}} | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}} | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}} | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}} | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}} | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}} | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}} | data1 = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}} | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}} | data2 = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}} | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}} | data3 = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}} | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}} | data4 = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}} | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}} | data5 = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}} | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}} | data6 = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}} | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}} | data7 = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}} | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}} | data8 = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner-oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> lpnszf3jjuo41rxqil0pfhvvi7tygu6 6758816 6758813 2026-09-30T17:52:23Z Pinky sl 2932 6758816 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodyclass = ib-airport vcard | templatestyles = Infopolje Letališče/styles.css | above = <includeonly><div class="fn org">{{#invoke:Niz|replace|{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly><!-- -->{{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|{{{ensign-size|}}}}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|{{{ensign-alt|}}}}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}|<div class="nickname">{{{native_name|{{{native-name|}}}}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image_size|{{{image-size|}}}}}}| class = {{{image_class|{{{image-class|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_alt|{{{image-alt|}}}}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2_size|{{{image2-size|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image2_alt|{{{image2-alt|}}}}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | rowclass1 = ib-airport-codes | data1 = <includeonly>{{hlist |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''none''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''none''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip&nbsp;letališča | class3 = category | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{if empty|{{{owner_oper|{{{owner-oper|}}}}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner_oper|}}}{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{area_served|{{{area-served|}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = label | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = {{longitem|Zaprto za potnike}} | data10 = {{{passenger_services_ceased|{{{passenger-services-ceased|}}}}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]]&nbsp;za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = {{longitem|[[Fokusno mesto]] za}} | data12 = {{{focus_city|{{{focus-city|}}}}}} | label13 = {{longitem|Operating base for}} | data13 = {{{operating_base|{{{operating-base|}}}}}} | label14 = Zgrajeno | data14 = {{{built|}}} | label15 = V&nbsp;uporabi&nbsp;od | data15 = {{{used|}}} | label16 = Poveljnik | data16 = {{{commander|}}} | label17 = Vojaške enote | data17 = {{{occupants|}}} | label18 = [[Časovni pas]] | data18 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label19 = &nbsp;•&nbsp;Poletje ([[Poletni čas|DST]]) | data19 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label20 = Nadm.&nbsp;višina&nbsp;[[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data20 = {{#if:{{{metric_elev|{{{metric-elev|}}}}}}|{{convinfobox|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft}}|<!-- -->{{convinfobox|{{{elevation_f|{{{elevation-f|}}}}}}|ft|{{{elevation_m|{{{elevation-m|}}}}}}|m}}}} | label21 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data21 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = {{longitem|Javni dostop}} | data30 = {{{public_transit|{{{public-transit|}}}}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|{{{pushpin-map|}}}}}}|1}}{{#if:{{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|{{{image-map|}}}}}}|size={{{image_mapsize|{{{image-mapsize|}}}}}}|sizedefault=250px|upright=1|alt={{{image_map_alt|{{{image-map-alt|}}}}}}|title={{{image_map_caption|{{{image-map-caption|Lega: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}}}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}|<br />{{{image_map_caption|{{{image-map-caption|}}}}}}}}}} | data34 = {{#invoke:Location map|infobox_pushpin_map | pushpin_mark = {{if empty|{{{pushpin_mark|{{{pushpin-mark|}}}}}}|Airplane silhouette.svg }} | pushpin_label = {{if empty|{{{pushpin_label|{{{pushpin-label|}}}}}}|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} | pushpin_mark_size = {{if empty|{{{pushpin_mark_size|{{{pushpin-mark-size|}}}}}}|10}} | default_width = 250 }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{pushpin-map|}}}{{{image_map|}}}{{{image-map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid:{{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header37 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}}|[[Vzletno-pristajalna steza]]}} | data38 = {{#if: {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Poimenovanje|Smer]] | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{r1_number|{{{r1-number|}}}}}} | l1-m = {{{r1_length_m|{{{r1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{r1_length_f|{{{r1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{r1_surface|{{{r1-surface|}}}}}} | n2 = {{{r2_number|{{{r2-number|}}}}}} | l2-m = {{{r2_length_m|{{{r2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{r2_length_f|{{{r2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{r2_surface|{{{r2-surface|}}}}}} | n3 = {{{r3_number|{{{r3-number|}}}}}} | l3-m = {{{r3_length_m|{{{r3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{r3_length_f|{{{r3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{r3_surface|{{{r3-surface|}}}}}} | n4 = {{{r4_number|{{{r4-number|}}}}}} | l4-m = {{{r4_length_m|{{{r4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{r4_length_f|{{{r4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{r4_surface|{{{r4-surface|}}}}}} | n5 = {{{r5_number|{{{r5-number|}}}}}} | l5-m = {{{r5_length_m|{{{r5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{r5_length_f|{{{r5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{r5_surface|{{{r5-surface|}}}}}} | n6 = {{{r6_number|{{{r6-number|}}}}}} | l6-m = {{{r6_length_m|{{{r6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{r6_length_f|{{{r6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{r6_surface|{{{r6-surface|}}}}}} | n7 = {{{r7_number|{{{r7-number|}}}}}} | l7-m = {{{r7_length_m|{{{r7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{r7_length_f|{{{r7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{r7_surface|{{{r7-surface|}}}}}} | n8 = {{{r8_number|{{{r8-number|}}}}}} | l8-m = {{{r8_length_m|{{{r8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{r8_length_f|{{{r8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{r8_surface|{{{r8-surface|}}}}}} | n9 = {{{r9_number|{{{r9-number|}}}}}} | l9-m = {{{r9_length_m|{{{r9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{r9_length_f|{{{r9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{r9_surface|{{{r9-surface|}}}}}} | n10 = {{{r10_number|{{{r10-number|}}}}}} | l10-m = {{{r10_length_m|{{{r10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{r10_length_f|{{{r10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{r10_surface|{{{r10-surface|}}}}}} | n11 = {{{r11_number|{{{r11-number|}}}}}} | l11-m = {{{r11_length_m|{{{r11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{r11_length_f|{{{r11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{r11_surface|{{{r11-surface|}}}}}} | n12 = {{{r12_number|{{{r12-number|}}}}}} | l12-m = {{{r12_length_m|{{{r12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{r12_length_f|{{{r12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{r12_surface|{{{r12-surface|}}}}}} }}}} | header39 = {{#if: {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}}|[[Helikoptersko vzletišče|Helikopterska vzletišča]]}} | data40 = {{#if: {{{h1_number|}}}{{{h1-number|}}}{{{h1_length_f|}}}{{{h1-length-f|}}}{{{h1_length_m|}}}{{{h1-length-m|}}}{{{h1_surface|}}}{{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric_rwy|{{{metric-rwy|}}}}}} | n1 = {{{h1_number|{{{h1-number|}}}}}} | l1-m = {{{h1_length_m|{{{h1-length-m|}}}}}} | l1-f = {{{h1_length_f|{{{h1-length-f|}}}}}} | s1 = {{{h1_surface|{{{h1-surface|}}}}}} | n2 = {{{h2_number|{{{h2-number|}}}}}} | l2-m = {{{h2_length_m|{{{h2-length-m|}}}}}} | l2-f = {{{h2_length_f|{{{h2-length-f|}}}}}} | s2 = {{{h2_surface|{{{h2-surface|}}}}}} | n3 = {{{h3_number|{{{h3-number|}}}}}} | l3-m = {{{h3_length_m|{{{h3-length-m|}}}}}} | l3-f = {{{h3_length_f|{{{h3-length-f|}}}}}} | s3 = {{{h3_surface|{{{h3-surface|}}}}}} | n4 = {{{h4_number|{{{h4-number|}}}}}} | l4-m = {{{h4_length_m|{{{h4-length-m|}}}}}} | l4-f = {{{h4_length_f|{{{h4-length-f|}}}}}} | s4 = {{{h4_surface|{{{h4-surface|}}}}}} | n5 = {{{h5_number|{{{h5-number|}}}}}} | l5-m = {{{h5_length_m|{{{h5-length-m|}}}}}} | l5-f = {{{h5_length_f|{{{h5-length-f|}}}}}} | s5 = {{{h5_surface|{{{h5-surface|}}}}}} | n6 = {{{h6_number|{{{h6-number|}}}}}} | l6-m = {{{h6_length_m|{{{h6-length-m|}}}}}} | l6-f = {{{h6_length_f|{{{h6-length-f|}}}}}} | s6 = {{{h6_surface|{{{h6-surface|}}}}}} | n7 = {{{h7_number|{{{h7-number|}}}}}} | l7-m = {{{h7_length_m|{{{h7-length-m|}}}}}} | l7-f = {{{h7_length_f|{{{h7-length-f|}}}}}} | s7 = {{{h7_surface|{{{h7-surface|}}}}}} | n8 = {{{h8_number|{{{h8-number|}}}}}} | l8-m = {{{h8_length_m|{{{h8-length-m|}}}}}} | l8-f = {{{h8_length_f|{{{h8-length-f|}}}}}} | s8 = {{{h8_surface|{{{h8-surface|}}}}}} | n9 = {{{h9_number|{{{h9-number|}}}}}} | l9-m = {{{h9_length_m|{{{h9-length-m|}}}}}} | l9-f = {{{h9_length_f|{{{h9-length-f|}}}}}} | s9 = {{{h9_surface|{{{h9-surface|}}}}}} | n10 = {{{h10_number|{{{h10-number|}}}}}} | l10-m = {{{h10_length_m|{{{h10-length-m|}}}}}} | l10-f = {{{h10_length_f|{{{h10-length-f|}}}}}} | s10 = {{{h10_surface|{{{h10-surface|}}}}}} | n11 = {{{h11_number|{{{h11-number|}}}}}} | l11-m = {{{h11_length_m|{{{h11-length-m|}}}}}} | l11-f = {{{h11_length_f|{{{h11-length-f|}}}}}} | s11 = {{{h11_surface|{{{h11-surface|}}}}}} | n12 = {{{h12_number|{{{h12-number|}}}}}} | l12-m = {{{h12_length_m|{{{h12-length-m|}}}}}} | l12-f = {{{h12_length_f|{{{h12-length-f|}}}}}} | s12 = {{{h12_surface|{{{h12-surface|}}}}}} }}}} | header41 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | Statistika {{#if:{{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}}|({{{stat_year|{{{stat-year|}}}}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}}{{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}}{{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}}{{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}}{{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}}{{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}}{{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}}{{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} | {{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1_header|{{{stat1-header|}}}}}} | data1 = {{{stat1_data|{{{stat1-data|}}}}}} | label2 = {{{stat2_header|{{{stat2-header|}}}}}} | data2 = {{{stat2_data|{{{stat2-data|}}}}}} | label3 = {{{stat3_header|{{{stat3-header|}}}}}} | data3 = {{{stat3_data|{{{stat3-data|}}}}}} | label4 = {{{stat4_header|{{{stat4-header|}}}}}} | data4 = {{{stat4_data|{{{stat4-data|}}}}}} | label5 = {{{stat5_header|{{{stat5-header|}}}}}} | data5 = {{{stat5_data|{{{stat5-data|}}}}}} | label6 = {{{stat6_header|{{{stat6-header|}}}}}} | data6 = {{{stat6_data|{{{stat6-data|}}}}}} | label7 = {{{stat7_header|{{{stat7-header|}}}}}} | data7 = {{{stat7_data|{{{stat7-data|}}}}}} | label8 = {{{stat8_header|{{{stat8-header|}}}}}} | data8 = {{{stat8_data|{{{stat8-data|}}}}}} }} }} | rowclass51 = ib-airport-footnotes | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|{{{footnotes}}}}} | data52 = {{if empty|{{{embed|}}}|{{{module|}}}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y|pushpin_map_args=y| area_served | area-served | built | caption | caption2 | closed | commander | coordinates | elevation_f | elevation-f | elevation_m | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign-alt | ensign_size | ensign-size | FAA | focus_city | focus-city | footnotes | GPS | h1_length_f | h1-length-f | h1_length_m | h1-length-m | h1_number | h1-number | h1_surface | h1-surface | h2_length_f | h2-length-f | h2_length_m | h2-length-m | h2_number | h2-number | h2_surface | h2-surface | h3_length_f | h3-length-f | h3_length_m | h3-length-m | h3_number | h3-number | h3_surface | h3-surface | h4_length_f | h4-length-f | h4_length_m | h4-length-m | h4_number | h4-number | h4_surface | h4-surface | h5_length_f | h5-length-f | h5_length_m | h5-length-m | h5_number | h5-number | h5_surface | h5-surface | h6_length_f | h6-length-f | h6_length_m | h6-length-m | h6_number | h6-number | h6_surface | h6-surface | h7_length_f | h7-length-f | h7_length_m | h7-length-m | h7_number | h7-number | h7_surface | h7-surface | h8_length_f | h8-length-f | h8_length_m | h8-length-m | h8_number | h8-number | h8_surface | h8-surface | h9_length_f | h9-length-f | h9_length_m | h9-length-m | h9_number | h9-number | h9_surface | h9-surface | h10_length_f | h10-length-f | h10_length_m | h10-length-m | h10_number | h10-number | h10_surface | h10-surface | h11_length_f | h11-length-f | h11_length_m | h11-length-m | h11_number | h11-number | h11_surface | h11-surface | h12_length_f | h12-length-f | h12_length_m | h12-length-m | h12_number | h12-number | h12_surface | h12-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image-alt | image_class | image-class | image_map | image-map | image_map_alt | image-map-alt | image_map_caption | image-map-caption | image_mapsize | image-mapsize | image_size | image-size | image2 | image2_alt | image2-alt | image2_size | image2-size | LID | location | metric_elev | metric-elev | metric_rwy | metric-rwy | module | name | native_name | native-name | occupants | opened | operating_base | operating-base | operator | owner | owner_oper | owner-oper | passenger_services_ceased | passenger-services-ceased | public_transit | public-transit | r1_length_f | r1-length-f | r1_length_m | r1-length-m | r1_number | r1-number | r1_surface | r1-surface | r2_length_f | r2-length-f | r2_length_m | r2-length-m | r2_number | r2-number | r2_surface | r2-surface | r3_length_f | r3-length-f | r3_length_m | r3-length-m | r3_number | r3-number | r3_surface | r3-surface | r4_length_f | r4-length-f | r4_length_m | r4-length-m | r4_number | r4-number | r4_surface | r4-surface | r5_length_f | r5-length-f | r5_length_m | r5-length-m | r5_number | r5-number | r5_surface | r5-surface | r6_length_f | r6-length-f | r6_length_m | r6-length-m | r6_number | r6-number | r6_surface | r6-surface | r7_length_f | r7-length-f | r7_length_m | r7-length-m | r7_number | r7-number | r7_surface | r7-surface | r8_length_f | r8-length-f | r8_length_m | r8-length-m | r8_number | r8-number | r8_surface | r8-surface | r9_length_f | r9-length-f | r9_length_m | r9-length-m | r9_number | r9-number | r9_surface | r9-surface | r10_length_f | r10-length-f | r10_length_m | r10-length-m | r10_number | r10-number | r10_surface | r10-surface | r11_length_f | r11-length-f | r11_length_m | r11-length-m | r11_number | r11-number | r11_surface | r11-surface | r12_length_f | r12-length-f | r12_length_m | r12-length-m | r12_number | r12-number | r12_surface | r12-surface | stat_year | stat-year | stat1_data | stat1-data | stat1_header | stat1-header | stat2_data | stat2-data | stat2_header | stat2-header | stat3_data | stat3-data | stat3_header | stat3-header | stat4_data | stat4-data | stat4_header | stat4-header | stat5_data | stat5-data | stat5_header | stat5-header | stat6_data | stat6-data | stat6_header | stat6-header | stat7_data | stat7-data | stat7_header | stat7-header | stat8_data | stat8-data | stat8_header | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO | pushpin_map | pushpin-map | pushpin_mark | pushpin-mark | pushpin_label | pushpin-label | pushpin_mark_size | pushpin-mark-size}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Letališče]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z navzkrižnimi parametri}} | owner_oper; owner-oper; owner | embed; module }}<noinclude>{{documentation}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> i058fzwigrhwp83bn42lg0ku05xic9d 0 482151 6759087 6258139 2026-10-01T07:55:51Z Magnefl 108227 foto 6759087 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Glagolka | image = Autographa.gamma.6902.jpg | image_width = 250px | image_caption = | image2 = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Noctuidae]] (sovke) | genus = ''[[Autographa]]'' | species = '''''A. gamma''''' | binomial = ''Autographa gamma'' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]) | synonyms = }} [[File:Autographa gamma-s.jpg|thumb]] '''Glagolka''' ali '''gama sovka''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Autographa gamma''''') je vrsta [[sovke|sovk]], ki je [[škodljivec]] kmetijskih rastlin.<ref name="IVR">{{navedi splet|url= https://www.ivr.si/skodljivec/sovke/#1543821523151-486b8748-b0e7|title= Listne sovke|publisher=Kmetijski inštitut Slovenije}}</ref> ==Opis in biologija== Odrasel metulj meri čez [[žuželčje krilo|krila]] od 30 do 45 mm. rjavkasto sive barve, z rdečkasto rjavimi odtenki in značilno belo progo v obliki črke gama, po kateri je vrsta dobila ime.<ref name= "IVR"/> Glagolka spada med izrazite selivce, saj lahko preletava velike razdalje. Ob množičnih pojavih lahko gosenice povzročijo precejšnjo škodo. Ličinke so zelene barve z belimi lisami, dosežejo pa dolžino okoli 30&nbsp;mm. Na sprednjem delu imajo tri pare nožic. Objedajo več kot 200 različnih rastlin, med drugim tudi [[grah]] (''Pisum sativum''), [[sladkorna pesa|sladkorno peso]] (''Beta vulgaris'') in [[zelje]] (''Brassica oleracea'').<ref>{{navedi splet|url= http://www.nhm.ac.uk/research-curation/research/projects/hostplants/ |title= Robinson, G. S., P. R. Ackery, I. J. Kitching, G. W. Beccaloni & L. M. Hernández, 2010. HOSTS – A Database of the World's Lepidopteran Hostplants. Natural History Museum, London.}}</ref> [[Buba]] je sprva zelene barve, kasneje pa potemni in je na koncu črna. Iz bube se, običajno v maju, izleže odrasel metulj, ki se po dnevu ali dveh prvič pari, samice pa nato po enem do petih dni izležejo jajčeca na spodnjo stran listov različnih rastlinskih vrst. V Sloveniji se običajno pojavita dva rodova glagolke, prezimijo pa različni stadiji škodljivca. Imagi poginejo po treh do 19 dneh. ==Reference== {{refsez}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Autographa gamma}} {{Wikispecies|Autographa gamma}} * [https://www.ukmoths.org.uk/species/autographa-gamma/ UKmoths] * [http://www.nic.funet.fi/pub/sci/bio/life/insecta/lepidoptera/ditrysia/noctuoidea/noctuidae/plusiinae/autographa/index.html Funet] Taksonomija * [http://www.faunaeur.org/full_results.php?id=449605 Fauna Europaea] * [http://www.lepiforum.de/cgi-bin/lepiwiki.pl?Autographa_Gamma Lepiforum.de] {{Taxonbar|from=Q839039}} [[Kategorija:Sovke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Metulji Azije]] [[Kategorija:Metulji Evrope]] [[Kategorija:Metulji Afrike]] [[Kategorija:Metulji Slovenije]] [[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]] d1ec5twu5qb4mtbkw9xzc914gg0gzqf 6759144 6759087 2026-10-01T09:50:06Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Magnefl|Magnefl]] ([[User talk:Magnefl|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6258139 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Glagolka | image = Autographa.gamma.6902.jpg | image_width = 250px | image_caption = | image2 = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Noctuidae]] (sovke) | genus = ''[[Autographa]]'' | species = '''''A. gamma''''' | binomial = ''Autographa gamma'' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]) | synonyms = }} '''Glagolka''' ali '''gama sovka''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Autographa gamma''''') je vrsta [[sovke|sovk]], ki je [[škodljivec]] kmetijskih rastlin.<ref name="IVR">{{navedi splet|url= https://www.ivr.si/skodljivec/sovke/#1543821523151-486b8748-b0e7|title= Listne sovke|publisher=Kmetijski inštitut Slovenije}}</ref> ==Opis in biologija== Odrasel metulj meri čez [[žuželčje krilo|krila]] od 30 do 45 mm. rjavkasto sive barve, z rdečkasto rjavimi odtenki in značilno belo progo v obliki črke gama, po kateri je vrsta dobila ime.<ref name= "IVR"/> Glagolka spada med izrazite selivce, saj lahko preletava velike razdalje. Ob množičnih pojavih lahko gosenice povzročijo precejšnjo škodo. Ličinke so zelene barve z belimi lisami, dosežejo pa dolžino okoli 30&nbsp;mm. Na sprednjem delu imajo tri pare nožic. Objedajo več kot 200 različnih rastlin, med drugim tudi [[grah]] (''Pisum sativum''), [[sladkorna pesa|sladkorno peso]] (''Beta vulgaris'') in [[zelje]] (''Brassica oleracea'').<ref>{{navedi splet|url= http://www.nhm.ac.uk/research-curation/research/projects/hostplants/ |title= Robinson, G. S., P. R. Ackery, I. J. Kitching, G. W. Beccaloni & L. M. Hernández, 2010. HOSTS – A Database of the World's Lepidopteran Hostplants. Natural History Museum, London.}}</ref> [[Buba]] je sprva zelene barve, kasneje pa potemni in je na koncu črna. Iz bube se, običajno v maju, izleže odrasel metulj, ki se po dnevu ali dveh prvič pari, samice pa nato po enem do petih dni izležejo jajčeca na spodnjo stran listov različnih rastlinskih vrst. V Sloveniji se običajno pojavita dva rodova glagolke, prezimijo pa različni stadiji škodljivca. Imagi poginejo po treh do 19 dneh. ==Reference== {{refsez}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Autographa gamma}} {{Wikispecies|Autographa gamma}} * [https://www.ukmoths.org.uk/species/autographa-gamma/ UKmoths] * [http://www.nic.funet.fi/pub/sci/bio/life/insecta/lepidoptera/ditrysia/noctuoidea/noctuidae/plusiinae/autographa/index.html Funet] Taksonomija * [http://www.faunaeur.org/full_results.php?id=449605 Fauna Europaea] * [http://www.lepiforum.de/cgi-bin/lepiwiki.pl?Autographa_Gamma Lepiforum.de] {{Taxonbar|from=Q839039}} [[Kategorija:Sovke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Metulji Azije]] [[Kategorija:Metulji Evrope]] [[Kategorija:Metulji Afrike]] [[Kategorija:Metulji Slovenije]] [[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]] 4mfb6wpxtpk58iazfe6pm40lpeimotm 0 483234 6758949 6752270 2026-09-30T22:04:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758949 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Pavel Evgenjevič Demidov | image = <!-- WD --> | caption = v [[Abhazija|Abhaziji]]i, 2019 | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | home_town = Moskva | years_active = 1994 &#x2013; 2020 | known_for = [[speleologija]], visokogorske jame | alma_mater = Pomorska akademija v [[Odesa|Odesi]] | spouse = Elena Demidova (poročen 1994–2013) | signature = <!-- WD --> }} '''Pavel Evgenjevič Demidov''' (tudi {{Jezik-ru|Павел Евгеньевич Демидов|translit=Pavel Evgen'evič Demidov}}{{efn|name=fn1}}), [[Rusi|ruski]] [[speleologija|speleolog]] in [[jamar]], * [[13. avgust]] [[1971]], Moskva), † [[23. avgust]] [[2020]], gorovje Arabika v Abhaziji. Najbolj znan je po raziskovanju zelo globokih jam, še posebej kot vodja odprav skupine Perovo-speleo v jamo Verëvkina v gorovju Arabika v [[Abhazija|Abhaziji]] ob [[Črno morje|Črnem morju]], ki je od leta 2017 [[Seznam najglobljih jam|najgloblja jama]] na svetu.<ref name="EFSCSL"/><ref name="MDCE1"/><ref name="MDCE2"/><ref name="CR2003"/><ref name="OITPSNGA"/> == Življenje in delo == Rodil se je v Moskvi, oče Evgenij Pavlovič Demidov je [[Agrotehnika|agrotehnični inženir]], mati Elvira Ivanovna Mazeina je delala kot elektrotehnica v montaži [[Raketni motor|raketnih motorjev]]. Po šoli št. 668 (1978–1988) v Moskvi je diplomiral iz [[Navigacija|navigacije]] na Državni pomorski akademiji v [[Odesa|Odesi]] (1988–1994).<ref name="MDCE1"/> Študij je vključeval poldrugo leto usposabljanja na morju, plovbo po [[Črno morje|Črnem]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], na učnih in [[Trgovska ladja|trgovskih ladjah]]. Ker po diplomi ni našel primerne zaposlitve v ruski trgovski floti, se je leta 1994 vrnil v Moskvo. Opravljal je različna dela, med drugim je dobrega pol leta služboval na ruski tunolovki ob otočju [[Fidži]] leta 2004 kot predstavnik lastnika, nato pa se je preživljal z delom na višini.<ref name="MDCE1"/> == Jamarstvo == Med šolskimi izleti v gore [[Krim (polotok)|Krima]], na Zahodni [[Kavkaz]] in med vsakoletnimi potovanji v vas Verhnjaja Sysert na jugu [[Ural]]a, kjer je živela njegova babica, se je Demidov začel zanimati za naravo in za plezanje.<ref name="MDCE1"/> Da bi se usposobil za vrvno tehniko se je leta 2000 udeležil jamarske šole Jamarskega kluba Perovo iz Moskve. Jama zablodelih (Peščera Zabludših) v gorovju Alek nad [[Soči, Rusija|Sočijem]], blizu [[Črno morje|Črnega morja]] je bila njegova prva jama, februarja 2000.<ref name="MDCE1"/><ref name="CLHSEBS"/> Jama je bila odkrita leta 1966 in pogosto na programu jamarskih šol, saj je dovolj težka in dovolj globoka, do končnega sifona na -420 m. Demidov in še trije udeleženci jamarske šole: Pëtr Ljubimov - Petja, Konstantin Zverev - Kostja in Roman Zverev so uspeli priti mimo tega sifona in na drugi strani se je odprl nov rokav jame.<ref name="MDCE1"/> Leta 2000 je četverica naredila še 5 odprav, 3 v isto jamo,<ref name="PSFCL"/>, eno v jamo v Skalnem grebenu (Skalistij hrebet) na Severnem [[Kavkaz]]u, in eno v Jamo Verëvkina. Ta je bila odkrita leta 1968, ponovno odkrita leta 1982 in leta 1986 raziskana do -440 m. Odprava leta 2000 je bila prva v to jamo po vojni v Abhaziji v letih 1992 in 1993 ter tudi prva odprava vanjo z uporabo vrvne tehnike. Ker v osrednji Rusiji ni primernih jam so jamarske ekskurzije vedno v obliki odprav, ki običajno trajajo od treh tednov do enega meseca.<ref name="MDCE1"/> Leta 2002 so Demidov, Ljubimov in oba Zvereva ustanovili društvo Perovo-speleo in prvo jamo, kjer so se izkazali, je bila jama Only Stones avgusta 2002 na gorovju Arabika v Abhaziji, na območju Dzou.<ref name="THPSTP"/> Jamo so odkrili Italijani, je blizu jezera, 2000 m nad morjem, in ima visok vhod. Takrat je bila globoka 200 m in uspeli so jo poglobiti na 360 m. Med odpravo avgusta 2004 so na istem področju odkrili tudi jamo Vjatskaja.<ref name="VCHB"/> Only Stones se je končala z velikim podorom, medtem ko je Vjatskaja šla naprej in tako so vanjo izvedli še več odprav. Po nekaj letih so prišli 453 m globoko.<ref name="VCNMFA"/> Po letu 2001 so Demidov in ekipa raziskovali tudi več jam na gorovju Bzyb, ki meji na Arabiko, jamo Habju leta 2001,<ref name="HAF2001"/>, jamo Napra v letih 2001–2003,<ref name="ENCNJZ"/><ref name="PSTENC"/> in jamo Pantjuhinskaja leta 2008.<ref name="PCIM"/> Sodelovali so tudi pri odpravah v jame drugih jamarskih klubov, od jame [[Kruberjeva jama|Voronja]] na Arabiki leta 2005,<ref name="KVU2005"/> do jame Snežnaja na Bzybu leta 2016.<ref name="PCNAC"/> [[File:Peščera Verëvkina - profil s poverhnostju - sever-jug s zapada.svg|thumb|upright=2.0|left|Jama Verëvkina - profil s površjem - sever-jug z zahoda]] == Jama Verëvkina == Ko so leta 2000 začeli delati v Verëvkini, je bila jama globoka 440 m in končala se je z ozkim in dolgim meandrom.<ref name="DHRCV"/> Kar so izkopali je bilo treba prenašati zelo daleč. Novembra 2002 je bila še ena odprava na dno: Demidov, Kostja, Petja, Grigorij Sanevič - Griša, ter Danila in Filip Čeredničenko iz [[Sankt Peterburg]]a. Odločili so se, da bodo poskusili najti kako drugo nadaljevanje, na poti od dna do vhoda. Na globini 120 m so odkrili še en ozek meander, skozi katerega se je Demidov uspel pretolči, do vrha brezna. Jama je šla naprej.<ref name="EAVC"/> Vsako leto do leta 2010 so jamarji iz društva spet šli v to jamo, na šestih odpravah so vedno sledili prepihu v oknih nad sicer slepim dnom brezna. Leta 2010 so prišli do meandra na globini od 320 do 340 m, kjer so se ustavili. Ni šlo več naprej, opustili so nadaljnje raziskovanje jame.<ref name="VCRE2009"/> Februarja 2007 so jamarji društva Perovo-speleo, z Demidovim, začeli nadaljevati raziskovanje jame Moskovskaja. Tudi ta se nahaja na območju Dzou, v osemdesetih letih je bila raziskana do globine 980 m; vhod je 2307 m nad morjem. Evgenij Starodubov, edini še preostali član društva, ki je prva raziskovala jamo, jo je prepustil društvu Perovo-speleo, da bi jo raziskovali naprej. Bilo je 5 odprav in na drugi odpravi so prekopali ozek meander, zaobšli sifon ter dosegli globino 1.000 m.<ref name="MCLAB"/><ref name="NOKA"/> Nadaljnje odprave so prinesle globino 1.250 m, kjer se podzemski potok zliva v sifon.<ref name="MCNOK"/> Za delo v Moskovski jami je društvo, vodil ga je Demidov, prejela medaljo A. Morozova za leto 2011, najvišje rusko priznanje za dosežke v speleologiji.<ref name="AMMAS"/> Nadaljnje odprave, zadnja je bila leta 2015, so odkrile več stranskih delov jame, a nikjer niso prišli globlje od končnega sifona. Ko se se člani društva avgusta 2015 vrnili na abhazijsko obalo, v mesto [[Gagra]], so tam srečali Alekseja Baraškova, novega predsednika jamarskega kluba Perovo, kjer se je začela jamarska pot društva Perovo-speleo. Perovci so tudi raziskovali Verëvkino in leta 2009 med potjo iz Gagre do jame, na kolovozu visoko na gori, se je džip, [[GAZ]]-66 prevrnil in dva jamarja sta se poškodovala, eden zelo resno. Zato je jamarski klub Perovo za nekaj časa, do leta 2012, prenehal z raziskovanjem v Verëvkini. Leta 2013 so prebili ožino na novem dnu (kjer so se jamarji iz društva Perovo-speleo ustavili leta 2010), na -340 m, in prišli do križišča dveh meandrov. Eden je imel močan prepih, drugi pa tekočo vodo (rokav Narnia). Sledili so vodi in izgubili dve leti v tistem rokavu, vse je bilo zelo ozko, ožina na ožino. Leta 2015 so se odločili, da bodo poskusili še meander s prepihom in z le malo kopanja dosegli naslednje brezno, na globini približno 360 m, kjer so se ustavili zaradi pomanjkanja vrvi in ​​časa. Ker sta jamo raziskovali obe društvi, so se v Perovo-speleo pod vodstvom Demidova odločili, da nadaljujejo na tej točki, na -360 m. Pozimi 2015/2016 bi bil dostop pretežak, zato so naslednjo, zelo majhno odpravo naredili junija 2016. Za ovinkom na dnu zadnjega, 30-metrskega brezna, se je Evgenij Kuzmin znašel na stropu Babatunde, največje dvorane v jami, visoke 155 m. Skupna globina jame je tako prišla do 630 m. [[File:Veryovkina cave. Babatunda pit.jpg|thumb|upright=1.5|right|Demidov med vzponom v breznu Babatunda, foto Pëtr Ljubimov]] Avgusta 2016 je sledila skupna odprava obeh ekip in dosegla globino 1000 m, z odprtim nadaljevanjem.<ref name="FKVC"/> Med novo odpravo obeh ekip oktobra in novembra 2016 so jamo poglobili na 1350 m. Jih je pa naslednje jutro po vrnitvi na površje presenetil prvi sneg, ceste so postale neprevozne tudi za terenski tovornjak, ki bi moral priti ponje in 3 dni so gazili globok sneg, da so prispeli v dolino.<ref name="VCNKS"/> Ob naslednji odpravi februarja 2017 so potovali do vhoda s helikopterjem. Dosegli so globino 1832 m, in Verëvkina je postala druga najglobja na svetu,<ref name="VCABSDW"/> za jamo Voronja. Dosežek je prinesel ekipi Perovo-speleo, ki jo je zastopal Demidov, nagrado [[Mednarodna speleološka zveza|Mednarodne speleološke zveze]] (UIS) za leto 2017 v kategoriji ''Najpomembnejše odkritje / raziskava''.<ref name="MSD"/> Na začetku avgusta 2017 so se jamarji speleo kluba Perovo spustili na -2155 m, kjer so prišli do sifona, in se vrnili. Takoj zatem, sredi avgusta, je odprava Perovo-speleo s češkim jamarjem Zdenekom Dvořakom izmerila 7&nbsp;km novih vodoravnih roovov, dosegla podzemno reko s pretokom 500 litrov na sekundo in dvema končnima sifonoma na globini 2204 m.<ref name="ASDVC2204"/><ref name="OREAVC"/> Verëvkina je postala najglobja jama na svetu.<ref name="DC"/><ref name="SGM"/><ref name="WDCRBW"/><ref name="DCW"/> Februarja 2018 je majhna ekspedicija štirih jamarjev, ki jo je vodil Demidov, dosegla -2212 m, končno globino jame, na dnu sifona Kapitan Nemo.<ref name="EVDCR"/><ref name="DCPDRCA"/> Sledilo je več odprav,<ref name="J2018EVCE"/><ref name="VAIDCW"/>, vključno s fotografsko odpravo na dno jame za revijo [[National Geographic Society|National Geographic]] septembra 2018, z angleškim jamskim fotografom Robbiejem Shoneom.<ref name="PTRS"/> Med odpravo je močno deževje na površju povzročilo poplavni val v jami, ki je zalil spodnje nadstropje jame več kot sto metrov visoko.<ref name="EFSCSL"/><ref name="CHL"/><ref name="TLRS"/> Končna dolžina jame, 17500 m, je bila izmerjena avgusta 2019.<ref name="V"/> V jami Verëvkina je mogoče brez potapljanja priti do obsežne mreže lahko prehodnih rovov, več kot 2000 m globoko in je zato zanimiva za znanost, kar je hitro spoznal tudi Demidov.<ref name="MDCE1"/> Spodbujal je znanstvene raziskave, od meritev temperature in vodnega tlaka do iskanje novih [[Speleobiologija|živalskih vrst]].<ref name="MDCE2"/><ref name="PRIA"/> Raziskovanje te jame je predstavil na več mednarodnih dogodkih,<ref name="IMEDCW"/><ref name="VC"/> imelo je velik odmev v širši javnosti,<ref name="MDCE1"/><ref name="AE"/><ref name="SSI"/><ref name="I6PDR"/> izkušnje Demidova pa so bile upoštevane tudi ob zanimivih dogodkih po svetu, povezanih z jamami.<ref name="TCREMW"/><ref name="SPDSCT"/> == Druge dejavnosti == Oktobra 2006 je Demidov sodeloval v mednarodni odpravi v jamo Ghar Parau v Iran,<ref name="ICEIP"/> julija 2007 se je pridružil skupini CAVEX v jamo Sima GESM v naravnem parku gorovja Sierra de las Nieves v [[Španija|Španiji]], septembra in oktobra 2007 ter septembra 2010 je sodeloval v kitajsko-angleško-ruski odpravi v globoke jame Tianxinga, [[Kitajska]].<ref name="IECCT2007"/> Novembra 2012 je obiskal jamo Gran Caverna de Santo Tomás v dolini Viñales na [[Kuba|Kubi]], avgusta 2013 jame v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], avgusta 2014 pa je sodeloval v drugi odpravi skupine CAVEX v Španijo, v brezno Sima de las Puertas Illamina (BU56).<ref name="MDCE2"/> Januarja 2017 se je udeležil Mednarodnega jamarskega srečanja FinalMenteSpeleo2017 v Italiji, novembra 2017 pa se je udeležil usposabljanja za reševanje jam v jamah gorovja Chatyr-Dag na [[Krim (polotok)|Krimu]].<ref name="ICMFMS2017"/> Junija 2018 se je pridružil raziskovanju jame W le Donne v Italiji.<ref name="GVCA"/> Leta 2004 je delal na tunolovki ob otokih [[Fidži]], kjer živi tudi veliko ruskih izseljencev, kasneje pa se je na Fidži še večkrat vrnil.<ref name="MDCE2"/><ref name="PD"/> Od novembra 2008 do marca 2009 je prehodil glavni otok Viti Levu,<ref name="APDIF2008"/> med potjo prek drugega največjega otoka Vanua Levu leta 2012 pa ga je pičila osa, pot je moral prekiniti, in končalo se je v bolnišnici. Od januarja do maja 2019 je opravil pohod po gorah otoka Viti Levu. Na Fidžiju je tudi veliko jam, ki pa niso globoke in ga niso zanimale.<ref name="MDCE2"/> == Smrt == Zaradi [[COVID-19|pandemije COVID-19]] so bile vse jamarske odprave v jame na grebenu Arabika poleti 2020 odpovedane, ko pa je bila meja z Abhazijo 1. avgusta spet odprta, je vseeno sledilo nekaj manjših odprav.<ref name="AOBR"/> Demidov se je pridružil odpravi skupine CAVEX v brezno Integral, severno od jame Verëvkina, 2345 m nad morjem, ki je bila prej raziskana do globine 200 m. 23. avgusta sta s Stanislavom Homjakovim prišla do meandra, ki je bila zadnja raziskana točka jame, na globini 305 m. Meander se začne z ozkim prehodom med kamni in balvani na dnu [[Zemeljski plaz|podorne]] dvorane. Oba sta ožino zlahka premagala in na koncu meandra prišla do majhne police. Demidov se je vrnil po vrv, Homjakov pa je ostal in čistil s police kamenje, ki bilo nevarno za spust v brezno pod njo. Ko Demidova dolgo ni bilo, je Homjakova zaskrbelo in povzpel se je nazaj. Našel je nov podor gline in kamenja, sredi njega pa Demidova, brez znakov življenja.<ref name="OITPSNGA"/><ref name="GIOITSGA"/> == Opomba == {{notelist|refs= {{efn|name=fn1 |Izvirna cirilska imena so v tem prispevku romanizirana po [[:en:Scientific transliteration of Cyrillic]].}} }} == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="EFSCSL">{{navedi splet | first1 = Andrew | last1 = Bisharat | first2 = Robbie | last2 = Shone | title = Epic flood sends cavers scrambling for their lives / A National Geographic photographer recounts his fight to escape the world's deepest cave. | trans-title = V poplavi epskih razsežnosti so jamarji reševali svoja življenja / Fotograf revije National Geographic pripoveduje o mukah pri pobegu iz najgloblje jame na svetu. | date = 18. oktober 2018 | publisher = National Geographic | url = https://www.nationalgeographic.com/adventure/2018/10/flood-escape-deepest-cave-veryovkina-abkhazia/ | accessdate = 18. maja 2019}}</ref> <ref name="CR2003">{{navedi splet | title = Чемпионат России - 2003 - Официоз / Спелео 4-5 к.с. | trans-title = Prvenstvo Rusije - 2003 - Uradni rezultati / Speleo stopnja 4-5 | language = ru | date = 2003 | publisher = Туристско-спортивный союз России / Tourism and Sports Union of Russia | url = http://poxod.ru/trip/championship2003/p_championship2003_speleo2003_a.html | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="OITPSNGA">{{navedi splet | first = Evgenij | last=Snetkov | title = Операция по извлечению тела погибшего спелеолога началась в горах Абхазии | trans-title = Operacija za izvlek telesa ponesrečenega jamarja v gorah Abhazije se je začela | language = ru | date = 26. avgust 2020 | publisher = Sputnik Абхазия | url = https://sputnik-abkhazia.ru/Abkhazia/20200826/1030826152/Operatsiya-po-izvlecheniyu-tela-pogibshego-speleologa-nachalas-v-gorakh-Abkhazii.html | accessdate = 29. avgusta 2020}}</ref> <ref name="MDCE1">{{cite journal | first = Primož | last = Jakopin | title = The Man from the Deepest Cave on Earth, Part I | language = en | trans-title = Človek iz najgloblje jame na Zemlji, I. del | date = December 2019 | issue = 271 | pages = 36–38 | journal = Descent | publisher = Wild Places Publishing | url = https://www.wildplaces.co.uk/descent-271 | accessdate = 8. decembra 2019 }}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="CLHSEBS">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = История спелеологических исследований засифонной части пещеры Заблудших | trans-title = Zgodovina speleoloških raziskav zasifonskega dela Jame Zablodelih | language = ru | date = 2003 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/speleorajony/xrebet-alek-krasnodarskij-kraj/istoriya-speleologicheskix-issledovanij-zasifonnoj-chasti-peshhery-zabludshix/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="PSFCL">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = «Перово-спелео»: впятером в пещере Заблудших | trans-title = "Perovo-speleo": peterica v Jami Zablodelih | language = ru | date = 27. november 2003 | publisher = Научно-производственная фирма БАСК | url = https://baskcompany.ru/info/news/n813.html | accessdate = 15. februarja 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20191209202842/https://baskcompany.ru/info/news/n813.html | archive-date = 2019-12-09 | url-status = dead}}</ref> <ref name="THPSTP">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Команда - История команды «Перово-спелео» в фотографиях | trans-title = Ekipa - Zgodovina društva "Perovo-speleo" na fotografijah | language = ru | date = 2003 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/komanda/ | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCHB">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Пещера Вятская, как все начиналось (экспедиции 2004–2006 года) | trans-title = Jama Vjatskaja, kako se je vse začelo (odprave v letih 2004–2006) | language = ru | date = 2007 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/speleorajony/gagrinskij-xrebet-arabika-abxaziya/peshhera-vyatskaya-kak-vse-nachinalos-ekspedicii-2004-2006-goda/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCNMFA">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = "Пещера Вятская - новые метры первопрохода" 2008 г. | trans-title = "Jama Vjatskaja - novi metri prvih raziskav" leta 2008 | language = ru | date = avgust 2008 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-vyatskaya-novye-metry-pervoproxoda-2008-g/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="HAF2001">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Хабю. (Абхазия. Февраль 2001г.) | trans-title = Jama Habju. (Abhazija, februar 2001) | language = ru | date = 2001 | publisher = Перово Спелеоклуб / Jamarski klub Perovo | url = http://www.perovo-speleo.ru/library/habiu/habiu_dem2001.php | accessdate = 17. februarja 2020 | archive-date = 2017-07-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170709030021/http://perovo-speleo.ru/library/habiu/habiu_dem2001.php | url-status = dead }}</ref> <ref name="ENCNJZ">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Исследования Пещеры Напра (имени Ю. Зубени) | trans-title = Raziskovanje jame Napra (imenovane po Juriju Zubeniju) | language = ru | date = 2001–2002 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/issledovaniya-peshhery-napra-imeni-yu-zubeni/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="PSTENC">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = Экспедиция команды «Перово-спелео» в пещеру Напра | trans-title = Odprava društva "Perovo-speleo" v jamo Napra | language = ru | date = 8. oktober 2003 | publisher = Научно-производственная фирма БАСК | url = https://baskcompany.ru/info/news/n754.html | accessdate = 15. februarja 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20191016150948/https://baskcompany.ru/info/news/n754.html | archive-date = 2019-10-16 | url-status = dead}}</ref> <ref name="PCIM">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Пещера Пантюхинская вместо Московской (февраль-март 2008 г.) | trans-title = Jama Pantjuhinskaja namesto Moskovskaje (februar-marec 2008) | language = ru | date = 18. avgust 2012 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-pantyuxinskaya-vmesto-moskovskoj-fevral-mart-2008-g/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="KVU2005">{{navedi splet | title = Крубера (Воронья) - УСА, октябрь 2005 / Вышли | trans-title = Krubera (Voronja) - UkrSA, oktober 2005 / Prišli ven | language = ru | date = oktober 2005 | publisher = Маршруты - сообщество путешествующих людей / Itinerarji - društvo potujočih ljudi | url = https://www.marshruty.ru/Photos/Photo.aspx?PhotoID=5F0D7356-77C7-46EE-B40D-D117338A1EBD | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="PCNAC">{{navedi splet | first = Talija | last = Jakupova | title = «Кавказские пленники, или Новые приключения спелеологов.» (п. «Снежная» январь 2016 г.) | trans-title = "Ujetniki na Kavkazu, ali Nove dogodivščine jamarjev." (Jama "Snežnaja" januar 2016) | language = ru | date = 20. januar 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/snejnaya-expedition-moscow-cave-teame/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="DHRCV">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Открытие и история исследования пещеры им. А. Веревкина (1968–1986 г.) | trans-title = Odkritje in zgodovina raziskovanja jame, imenovane po A. Verevkinu (1968–1986) | language = ru | date = 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/otkrytie-i-istoriya-issledovaniya-peshhery-im-a-verevkina-1968-1986-g/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="EAVC">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = Исследование пещеры имени А. Веревкина 2001–2002 год. Новое направление. | trans-title = Raziskovanje jame A. Verevkina v letih 2001–2002. Nove smeri. | language = ru | date = December 2002 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/speleorajony/gagrinskij-xrebet-arabika-abxaziya/issledovanie-peshhery-im-a-verevkina-2001-2002-god-novoe-napravlenie/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCRE2009">{{navedi splet | first = Konstantin | last = Zverev | title = Пещера «Веревкина», возобновление исследований 2009 г. | trans-title = Jama "Verevkina", obnovitev raziskav leta 2009 | language = ru | date = 2009 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-verevkina-vozobnovlenie-issledovanij-2009-g/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="MCLAB">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Пещера Московская. Долгожданный прорыв (Абхазия, зап. Кавказ, хр. Гагринский, массив Арабика) (март 2010 г.) | trans-title = Jama Moskovskaja. Težko pričakovani preboj (Abhazija, zahodni Kavkaz, Gagrsko gorstvo, gorovje Arabika) (marec 2010) | language = ru | date = 1. september 2012 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/moscowcave_2010/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="NOKA">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Новый старый километр на Арабике | trans-title = Novi stari kilometer na Arabiki | language = ru | date = 16. marec 2010 | publisher = Ukrainian Cavers Mailing List | url = https://cml.happy.kiev.ua/cgi-bin/cml.cgi?num=11668 | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="MCNOK">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Пещера Московская. Новый старый километр | language = ru | trans-title = Novi stari kilometer | date = marec 2011 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/pavel-demidov-peshhera-moskovskaya-novyj-staryj-kilometr-mart-2011-g/ | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="AMMAS">{{navedi splet | title = Медаль памяти А.Морозова "За успехи в спелеологии" | trans-title = Medalja v spomin na A. Morozova "Za uspehe v speleologiji" | language = ru | date = 2018 | publisher = Комиссия спелеологии и карстоведения Московского центра Русского географического общества | url = http://rgo-speleo.ru/projects/medal/laureate.htm | accessdate = 15. februarja 2020}}</ref> <ref name="FKVC">{{navedi splet | first1 = Pëtr | last1 = Ljubimov | first2 = Pavel | last2 = Demidov | title = Первый километр в пещере Верёвкина | trans-title = Prvi kilometer v jami Verëvkina | language = ru | date = 21. avgust 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/pervyj-kilometr-v-peshhere-verevkina/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCNKS">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Пещера им. Веревкина: Остался километр до моря. | trans-title = Jama Verevkina: Še kilometer je ostal do morja. | language = ru | date = 6. november 2016 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/peshhera-im-verevkina-ostalsya-kilometr-do-morya/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="VCABSDW">{{navedi splet | title = Пещера имени Веревкина в Абхазии стала второй по глубине в мире! | trans-title = Jama Verevkina v Abhaziji je postala druga najglobja na svetu! | language = ru | date = 10. marec 2017 | publisher = 4sport.ua | url = https://4sport.ua/news?id=27373 | accessdate = 10. decembra 2019}}</ref> <ref name="MSD">{{cite journal | title = UIS Prizes 2017 Final Result / Category 4 a / The most significant discovery / exploration | trans-title = Nagrade UIS 2017 Končni rezultati / Kategorija 4 a / Najpomembnejše odkritje / raziskovanje | date = december 2017 | volume = 59 | issue = 2 | pages = 44–44 | journal = UIS Bulletin | publisher = UIS - Union Internationale de Spéléologie | url = http://www.uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | accessdate = 18. maja 2019 | archive-date = 2018-09-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180902231859/http://uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | url-status = dead }}</ref> <ref name="ASDVC2204">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = По данным топосъемки глубина пещеры Верёвкина от входа составила 2204 метра. | trans-title = Glede na meritve znaša globina jame Verëvkina od vhoda (do dna) 2204 metre. | language = ru | date = 11. september 2017 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/po-dannym-toposemki-glubina-peshhery-veryovkina-ot-vxoda-sostavila-2204-metra/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="OREAVC">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Официальный доклад об экспедиции в пещеру им. А. Верёвкина (видеозапись) | trans-title = Uradno poročilo o odpravi v jamo, imenovano po A. Verëvkinu (videozapis) | language = ru | date = 2. oktober 2017 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/oficialnyj-doklad-ob-ekspedicii-v-peshheru-im-a-veryovkina-videozapis/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="DC">{{navedi splet | title = Deepest Cave | trans-title = Najgloblja jama | date = marec 2018 | publisher = Guinness World Records Limited | url = https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/deepest-cave/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="SGM">{{cite journal | title = Самая глубокая в мире | language = ru | trans-title = Najgloblja na svetu | date = april 2018 | volume = 4 | issue = 191 | pages = 6 | journal = Абхазский меридиан | publisher = Центр гуманитарных миротворческих инициатив | url = http://www.abkhazski-meridian.com/2018/AM-2018-04.pdf | accessdate = 18. maja 2019}}</ref> <ref name="WDCRBW">{{navedi splet | first = Marcia | last = Wendorf | title = The World's Deepest Caves and the Race to the Bottom of the World | date = 21. avgust 2019 | trans-title = Najgloblje jame na svetu in tekma na dno sveta | publisher = Interesting Engineering, Inc. | url = https://interestingengineering.com/the-worlds-deepest-caves-and-the-race-to-the-bottom-of-the-world | accessdate = 8. decembra 2019 | archive-date = 2019-11-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20191111103059/https://interestingengineering.com/the-worlds-deepest-caves-and-the-race-to-the-bottom-of-the-world | url-status = dead }}</ref> <ref name="DCW">{{cite journal | first = Pavel | last = Demidov | title = The deepest cave in the world | trans-title = Najgloblja jama na svetu | date = December 2017 | volume = 59 | issue = 2 | pages = 49–51 | journal = UIS Bulletin | publisher = UIS - Union Internationale de Spéléologie | url = http://www.uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | accessdate = 19. februarja 2020 | archive-date = 2018-09-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180902231859/http://uis-speleo.org/downloads/uis-bulletins/uisb592.pdf | url-status = dead }}</ref> <ref name="EVDCR">{{navedi splet | first1 = Pëtr | last1 = Ljubimov | first2 = Pavel | last2 = Demidov | title = Экспедиция в Верёвкина март 2018. Глубина пещеры достигла -2212 метров. | trans-title = Odprava v Verëvkino marca 2018. Globina jame je dosegla -2212 metrov. | language = ru | date = 12. marec 2018 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/2024-2/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="DCPDRCA">{{navedi splet | first = Olivija | last = Dmitrickaja | title = Самую глубокую пещеру на планете открыли спелеологи России в Абхазии | trans-title = Najglobljo jamo na planetu so ruski speleologi odkrili v Abhaziji | language = ru | date = 9. april 2017 | publisher = The Caucasus Post | url = https://capost.media/news/sensatsii/samuyu-glubokuyu-peshcheru-na-planete-otkryli-speleologi-rossii-v-abkhazii/ | accessdate = 8. decembra 2019 | archive-date = 2017-04-13 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170413170017/http://capost.media/news/sensatsii/samuyu-glubokuyu-peshcheru-na-planete-otkryli-speleologi-rossii-v-abkhazii | url-status = dead }}</ref> <ref name="J2018EVCE">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Завершилась июньская экспедиция 2018 года в пещеру Верёвкина | trans-title = Junijska odprava leta 2018 v jamo Verëvkina je končana | language = ru | date = 5. julij 2018 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/zavershilas-iyunskaya-ekspediciya-2018-goda-v-peshheru-veryovkina/ | accessdate = 16. februarja 2020}}</ref> <ref name="VAIDCW">{{navedi novice | first1 = Christian | last1 = Roccati | first2 = Francesco | last2 = Caprile | title = Sima Veryovkina: italiani nell’antro più profondo al mondo | trans-title = Brezno Verëvkina: Italijani v najgloblji jami na svetu | language = it | date = 23. julij 2019 | publisher = Mountain Blog Italia | url = http://www.mountainblog.it/redazionale/sima-veryovkina-italiani-nellantro-piu-profondo-al-mondo/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="PTRS">{{navedi splet | first = Shannon | last = Walford | title = Pro Team: Robbie Shone | trans-title = Ekipa Pro: Robbie Shone | language = en | date = 16. maj 2019 | publisher = 3 Legged Thing LTD | url = https://www.3leggedthing.com/news/pro-team-robbie-shone/ | accessdate = 8. decembra 2019 | archive-date = 2020-09-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200924201237/https://www.3leggedthing.com/news/pro-team-robbie-shone/ | url-status = dead }}</ref> <ref name="CHL">{{cite journal | first = Robbie | last = Shone | title = The Climb of His Life | trans-title = Vzpon življenja | date = avgust 2020 | journal = National Geographic | pages = 34–36 | issn = 0027-9358 | language = en | volume = 238 | issue = 2 | url = https://www.nationalgeographic.com/magazine/2020/08/photographer-robbie-shone-climbs-for-his-life-out-of-flooded-veryovkina-cave/ | accessdate = 25. julija 2020}}</ref> <ref name="TLRS">{{cite conference | first = Robbie | last = Shone | title = Through the Lens with Robbie Shone | language = en | trans-title = Skozi objektiv z Robbiejem Shoneom | conference = National Geographic Talk | publisher = National Geographic Society | date = 26. marec 2020 | location = Washington, DC | url = https://www.nationalgeographic.org/events/event/through-lens-robbie-shone/ | accessdate = 18. februarja 2020 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="V">{{navedi splet | first1 = Pavel | last1 = Demidov | first2 = Oleg | last2 = Parfёnov | title = Верёвкина | trans-title = Verëvkina | work = speleoatlas.ru - Caving atlas of Russia and the Commonwealth of Independent States (CIS) | language = ru | date = 3. april 2020 | publisher = Русское географическое общество | url = https://speleoatlas.ru/caves/veryevkina-5828/ | accessdate = 12. avgusta 2020}}</ref> <ref name="PRIA">{{cite conference | first1 = Ilya S. | last1 = Turbanov | first2 = Pavel E. | last2 = Demidov | first3 = Vasiliy B. | last3 = Kolesnikov | first4 = Anastasia A. | last4 = Turbanova | title = Предварительные резултаты изучения беспозвомочных животных пещеры имени А. Верёвкина (Западный Кавказ, Абхазия) | trans-title = Predhodni rezultati raziskav nevretenčarjev v jami A. Verëvkina (Zahodni Kavkaz, Abhazija) | language = ru | conference = Speleology and Spelestology | date = 2018 | book-title = Speleology and Spelestology. Collection of materials of IX International scientific conference. | pages = 360–368 | location = Набережные Челны | publisher = Издательство Нижегородского педагогического университета | url = https://www.researchgate.net/publication/335203290_Preliminary_results_of_invertebrate_animals_study_in_the_Veryovkina_Cave_The_Western_Caucasus_Abkhazia_In_Russian | accessdate = 9. decembra 2019}}</ref> <ref name="IMEDCW">{{cite conference | first1 = Pavel | last1 = Demidov | first2 = Robbie | last2 = Shone | title = Inside Mountains - Exploring the deepest cave in the world | trans-title = Notranjost gora - raziskovanje najgloblje jame na svetu | conference = International Mountain Conference 2019 | date = 8–12 september 2019 | publisher = Universität Innsbruck | location = Innsbruck | url = https://www.uibk.ac.at/congress/imc2019/special-events.html.en | accessdate = 10. decembra 2019}}</ref> <ref name="VC">{{cite conference | first = Pavel | last = Demidov | title = Veryovkina cave | trans-title = Jama Verëvkina | language = en, pl | conference = Wyprawa „Lampo 2018” laureatem Nagrody im. Waldka Muchy 2018 / "Lampo 2018" expedition, the laureate of the Waldka Mucha 2018 Award | date = 17. november 2018 | location = Podlesice | url = http://speleonews.pl/nagrodawm/wyprawa-lampo-2018-laureatem-nagrody-im-waldka-muchy-2018/#more-1488 | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="AE">{{navedi knjigo | first = Simon | last = Tyler | title = Adventures on Earth | trans-title = Pustolovščine na Zemlji | pages = 96 | publisher = Pavilion Children’s Books | location = London | year = 2019 | isbn = 9781843654278 | url = https://issuu.com/pavilionbooks/docs/adventures_on_earth | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="SSI">{{cite journal | first1 = Theo | last1 = Pfarr | first2 = Natalia | last2 = Novik | title = Speläologische Streiflichter international | trans-title = Mednarodna speleološka scena | language = de | date = 2018 | volume = 69 | issue = 1-4 | pages = 143–145 | issn = 0018-3091 | journal = Die Höhle | publisher = Verband Österreichischer Höhlenforscher}}</ref> <ref name="I6PDR">{{navedi splet | first1 = Cvetan | last1 = Kosturkov | first2 = Milena | last2 = Nenova | title = Interview #6 &#x2013; Pavel Demidov, Russia | trans-title = Intervju št. 6 - Pavel Demidov, Rusija | language = en | date = 26. junij 2020 | publisher = Pod RB | url = https://pod-rb.eu/en/blog/2020/06/26/interview-6-pavel-demidov-russia/#more-5861 | accessdate = 29. junija 2020}}</ref> <ref name="TCREMW">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Thai Cave Rescue: Elon Musk was Wrong | trans-title = Reševanje v jami na Tajskem: Elon Musk ni imel prav | language = en | date = 2019 | publisher = Mountain Planet | url = https://mountainplanet.com/thai-cave-rescue-elon-musk-was-wrong | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="SPDSCT">{{navedi splet | first = Sergej | last = Kofanov | title = Спелеолог Павел Демидов об истории спасения детей в Таиланде | trans-title = Speleolog Pavel Demidov o zgodovini reševanja otrok na Tajskem | language = ru | date = 17. julij 2018 | publisher = RISK.RU | url = https://www.risk.ru/blog/214868 | accessdate = 10. decembra 2019 | archive-date = 2020-10-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20201023092015/https://risk.ru/blog/214868 | url-status = dead }}</ref> <ref name="ICEIP">{{navedi splet | first = Artëm | last = Oganov | title = Международная экспедиция в пещеры Ирана - Парау 2006 | trans-title = Mednarodna odprava v iranske jame - Parau 2006 | language = ru | date = 13. november 2006 | publisher = Mountain.RU | url = http://www.mountain.ru/expeditions/current_expedition.php?expedition_id=32 | accessdate = 15. februarja 2020}}</ref> <ref name="IECCT2007">{{navedi splet | first = Dmitrij | last = Paršin | title = Международная экспедиция в пещеры Китая. Тяньсин 2007 | trans-title = Mednarodna odprava v jame Kitajske. Tianxing 2007 | language = ru | date = 2007 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/tyansin-2spediciya-007-speleologicheskaya-ekspediciya-v-kitaj/ | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="MDCE2">{{cite journal | first = Primož | last = Jakopin | title = The Man from the Deepest Cave on Earth, Part II | trans-title = Človek iz najgloblje jame na Zemlji, II. del | language = ru | date = februar 2020 | issue = 272 | pages = 19–24 | journal = Descent | publisher = Wild Places Publishing | url = https://www.wildplaces.co.uk/descent-272 | accessdate = 15. februarja 2020 }}{{Slepa povezava|date=april 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="ICMFMS2017">{{navedi splet | first = Pëtr | last = Ljubimov | title = Слёт итальянских спелеологов FinalMenteSpeleo2017 | trans-title = Srečanje italijanskih jamarjev FinalMenteSpeleo2017 | language = ru | date = 26. januar 2017 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/slyot-italyanskix-speleologov-finalmentespeleo-2017/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="GVCA">{{navedi novice | first = Federico | last = Magni | title = Grigna, viaggio al centro delle Alpi | trans-title = Grigna, potovanje v središče Alp | language = it | date = 24. marec 2018 | publisher = Il Giorno | location = Lecco | url = https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/grigna-grotte-1.3805574 | accessdate = 17. februarja 2020 | archive-date = 2023-05-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230501225606/https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/grigna-grotte-1.3805574 | url-status = dead }}</ref> <ref name="PD">{{navedi splet | title = Павел Демидов | trans-title = Pavel Demidov | language = ru | date = 6. april 2007 | publisher = Маршруты - сообщество путешествующих людей / Itinerarji - društvo potujočih ljudi | url = https://www.marshruty.ru/Persons/Person.aspx?PersonID=ba629500-c92a-409c-97c4-0fbd4f3d3484 | accessdate = 18. februarja 2020}}</ref> <ref name="APDIF2008">{{navedi splet | first = Pavel | last = Demidov | title = Приключения Павла Демидова на острове Фиджи 2008 г. | trans-title = Dogodivščine Pavla Demidova na otoku Fidži leta 2008 | language = ru | date = 31. avgust 2012 | publisher = incave.org | url = http://incave.org/priklyucheniya-pavla-demidova-na-ostrove-fidzhi-2008-g/ | accessdate = 17. februarja 2020}}</ref> <ref name="AOBR">{{navedi splet | title = Абхазия открыла границу с Россией | trans-title = Abhazija je odprla mejo z Rusijo | language = ru | date = 1. avgust 2020 | publisher = Известия / Izvestija | url = https://iz.ru/1042810/2020-08-01/abkhaziia-otkryta-granitcu-s-rossiei | accessdate = 26. avgusta 2020}}</ref> <ref name="GIOITSGA">{{navedi splet | first1 = Tigran | last1 = Delibaltjan | first2 = Badrak | last2 = Avidzba | title = На глубине: как идет операция по извлечению тела спелеолога в горах Абхазии | trans-title = Iz globin: kako poteka operacija za izvlek telesa jamarja v gorah Abhazije | language = ru | date = 29. avgust 2020 | publisher = Sputnik Абхазия | url = https://sputnik-abkhazia.ru/Abkhazia/20200828/1030834239/Na-glubine-kak-idet-operatsiya-po-izvlecheniyu-tela-speleologa-v-gorakh-Abkhazii.html | accessdate = 29. avgusta 2020}}</ref> }} {{DEFAULTSORT:Demidov Pavel Evgenjevič}} [[Kategorija:Jamarji]] [[Kategorija:Speleologi]] [[Kategorija:Umrli v delovnih nesrečah]] p7hi1vk4sqw2h8tpu8qtw7l9wi87lnq 0 484541 6758891 6304245 2026-09-30T19:41:11Z TadejM 738 prevod naslova infopolja 6758891 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy | Name = Prst | Latin = Digiti manus | Image = Dedos de la mano (no labels).jpg | Caption = Prsti leve roke. Roka od členkov naprej je predstavljano v sivini za večji poudarek prstov. | Width = | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prst''' je [[okončina]] človeškega telesa, [[organ]] manipulacije in občutka, ki ga najdemo na [[Roka|rokah]] in [[noga|nogah]] ljudi in drugih [[Prvaki|prvakov]]<ref name="Cha1998">[[#Cha1998|Chambers 1998 p. 603]]</ref><ref name="OxfIll">[[#OxfIll|Oxford Illustrated pp. 311, 380]]</ref>. Na koncu vsakega prsta je tudi del roževine, ki ga imenujemo [[noht]]. Običajno imamo [[ljudje]] na vsaki strani pet prstov,<ref name=KivellLemelin2016>{{navedi knjigo|author1=Tracy L. Kivell|author2=Pierre Lemelin|author3=Brian G. Richmond|author4=Daniel Schmitt|title=The Evolution of the Primate Hand: Anatomical, Developmental, Functional, and Paleontological Evidence|url=https://books.google.com/books?id=R1nSDAAAQBAJ&pg=PA7|date= 2016|publisher=Springer|isbn=978-1-4939-3646-5|pages=7–}}</ref> katerih kosti imenujemo [[Prstnice rok|falange]]<ref name="OxfIll"/>, čeprav imajo nekateri več ali manj kot pet zaradi prirojenih motenj kot so: [[polidaktilija]], oligodaktilija, naključne ali medicinske [[amputacija|amputacije]]. Prvi prst je palec, sledijo kazalec, sredinec, prstanec in mezinec. Angleški slovarji prst opisujejo kot eno od petih števk, vključno s palcem ali eno od štirih brez palca (v tem primeru so oštevilčeni od 1 do 4, začenši s kazalcem, ki je najbližji palcu).<ref name="Cha1998" /><ref name="OxfIll" /><ref>[[Finger#Oxford|Oxford Advanced p. 326]]</ref> == Anatomija == {{več sklicev|razdelek}} === Okostje === Palec (povezan s trapezijem) se nahaja na eni od strani, vzporedno z [[Roka|roko]]. Dlan ima pet kosti, znane kot metakarpalne [[kosti]], po eno na vsakem prstu. Človeške roke vsebujejo štirinajst digitalnih kosti, imenovane tudi falange ali kosti falange: dve v palcu (palec nima srednje falange) in tri v vsakem od ostalih štirih prstov. To so distalna falanga, ki nosi žebelj, srednja falanga in proksimalna falanga. Sesamoidne kosti so majhna okostenela vozlišča, vdelana v [[kita|kite]], ki zagotavljajo dodaten [[vzvod]] in zmanjšujejo pritisk na podložno tkivo. Številne obstajajo okoli dlani na dnu številk; natančno število se med različnimi ljudmi razlikuje. Artikulacije so: medfalangealne artikulacije med falangealnimi kostmi in metakarpofalangealni sklepi, ki povezujejo falange z metakarpalnimi [[Kost|kostmi]]. === Mišice === [[File:Temporal-Control-and-Hand-Movement-Efficiency-in-Skilled-Music-Performance-pone.0050901.s001.ogv|thumb|Natančnost gibanja prstov v prostoru in času je izpostavljena v tem posnetku, kjer pianistovi prsti igrajo isto pesem v počasnem posnetku.<ref>{{Cite journal | last1 = Goebl | first1 = W. | last2 = Palmer | first2 = C. | editor1-last = Balasubramaniam | editor1-first = Ramesh | doi = 10.1371/journal.pone.0050901 | title = Temporal Control and Hand Movement Efficiency in Skilled Music Performance | journal = PLOS ONE | volume = 8 | issue = 1 | pages = e50901 | year = 2013 | pmid = 23300946| pmc =3536780 | bibcode = 2013PLoSO...850901G }}</ref>]] Vsak prst se lahko [[Fleksija|upogne]] in iztegne, izvaja abdukcijo ali adukcijo, ter vrtenje v krogu. Fleksija je daleč najmočnejše [[gibanje]]. Pri ljudeh obstajata dve veliki mišici, ki ustvarjata upogibanje vsakega prsta, in dodatne mišice, ki povečajo gibanje. Vsak prst se lahko premika neodvisno od drugih, čeprav so [[Mišica|mišice]], ki premikajo vsak prst, lahko delno pomešane, kite pa so lahko pritrjene med seboj z mrežo vlaknastega tkiva, kar preprečuje popolnoma prosto gibanje. Prsti ne vsebujejo mišic (razen [[arrector pili]]). [[Mišica|Mišice,]] ki premikajo prstne [[Sklep|sklepe]], so v [[Roka|dlani]] in [[Podlaket|podlakti]]. Dolge [[Kita (anatomija)|kite]], ki premikajo mišice podlakti, se lahko opazi pri premikanju pod kožo na [[Zapestje|zapestju]], ter na zadnji strani roke. Mišice prstov lahko razdelimo na zunanje in notranje mišice. Zunanje mišice so dolgi fleksorji in ekstenzorji. Imenujejo se zunanji, ker se mišični trebuh nahaja na podlakti. Ekstenzorji se nahajajo na zadnji strani podlakti in so s hrbtnim delom prstov povezani bolj kompleksno kot upogibalci. Kite se združijo z medkostnimi in ledvenimi mišicami, da tvorijo ekstenzorski mehanizem. Primarna naloga ekstenzorjev je izravnava prstov. Palec ima v podlakti dva ekstenzorja; tetive teh tvorijo [[Anatomska burmutica|anatomsko burmutico]] . Kazalec in [[mezinec]] imata dodaten ekstenzor, na primer za kazanje. Ekstenzorji se nahajajo v 6 ločenih predelih. Prvi predel vsebuje abductor pollicis longus in extensor pollicis brevis. Drugi predel vsebuje ekstenzorje carpi radialis longus in brevis. Tretji predel vsebuje extensor pollicis longus. Extenzor digitorum indicis in extensor digitorum communis sta znotraj 4. predela. Extensor digiti minimi je v petem, extensor carpi ulnaris pa v šestem. === Koža === Poleg genitalij imajo konice prstov najvišjo koncentracijo [[Čutilni receptor|receptorjev]] za dotik in termoreceptorjev med vsemi področji človeške [[Koža|kože]], zato so izjemno občutljivi na [[Temperatura|temperaturo]], [[Tlak|pritisk]], vibracije, teksturo in [[Vlažnost|vlago]]. Nedavne študije kažejo, da lahko prsti na navidezno gladki površini začutijo gubice v nanodelcih, to je stopnja občutljivosti, ki do sedaj še ni bila zabeležena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2013/09/130916110853.htm|title=Feeling small: Fingers can detect nano-scale wrinkles even on a seemingly smooth surface|website=[[Science Daily]]|date=September 16, 2013}}</ref> Zaradi tega so s prsti pogosto uporabljene senzorične sonde ugotovljene lastnosti predmetov, ki jih srečujemo po svetu, zaradi česar so nagnjeni k [[Poškodba|poškodbam]]. Pulpa prsta je mesnata masa na palmarnem delu konca prsta.<ref>[http://www.medilexicon.com/medicaldictionary.php?t=73927 medilexicon.com > Medical Dictionary - 'Pulp Of Finger'] Citing: Stedman's Medical Dictionary. 2006</ref> ==Glej tudi== * [[Pokanje prstov]] * [[Prstni odtis]] * [[Noht (anatomija)]] * [[Paroksizmalni hematom rok]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Roka]] f8mwz483zvsbh1nvpusmc34x0fqocwp 6758892 6758891 2026-09-30T19:41:34Z TadejM 738 tn 6758892 wikitext text/x-wiki {{Infobox anatomy | Name = Prst | Latin = Digiti manus | Image = Dedos de la mano (no labels).jpg | Caption = Prsti leve roke. Roka od členkov naprej je predstavljena v sivini za večji poudarek prstov. | Width = | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Prst''' je [[okončina]] človeškega telesa, [[organ]] manipulacije in občutka, ki ga najdemo na [[Roka|rokah]] in [[noga|nogah]] ljudi in drugih [[Prvaki|prvakov]]<ref name="Cha1998">[[#Cha1998|Chambers 1998 p. 603]]</ref><ref name="OxfIll">[[#OxfIll|Oxford Illustrated pp. 311, 380]]</ref>. Na koncu vsakega prsta je tudi del roževine, ki ga imenujemo [[noht]]. Običajno imamo [[ljudje]] na vsaki strani pet prstov,<ref name=KivellLemelin2016>{{navedi knjigo|author1=Tracy L. Kivell|author2=Pierre Lemelin|author3=Brian G. Richmond|author4=Daniel Schmitt|title=The Evolution of the Primate Hand: Anatomical, Developmental, Functional, and Paleontological Evidence|url=https://books.google.com/books?id=R1nSDAAAQBAJ&pg=PA7|date= 2016|publisher=Springer|isbn=978-1-4939-3646-5|pages=7–}}</ref> katerih kosti imenujemo [[Prstnice rok|falange]]<ref name="OxfIll"/>, čeprav imajo nekateri več ali manj kot pet zaradi prirojenih motenj kot so: [[polidaktilija]], oligodaktilija, naključne ali medicinske [[amputacija|amputacije]]. Prvi prst je palec, sledijo kazalec, sredinec, prstanec in mezinec. Angleški slovarji prst opisujejo kot eno od petih števk, vključno s palcem ali eno od štirih brez palca (v tem primeru so oštevilčeni od 1 do 4, začenši s kazalcem, ki je najbližji palcu).<ref name="Cha1998" /><ref name="OxfIll" /><ref>[[Finger#Oxford|Oxford Advanced p. 326]]</ref> == Anatomija == {{več sklicev|razdelek}} === Okostje === Palec (povezan s trapezijem) se nahaja na eni od strani, vzporedno z [[Roka|roko]]. Dlan ima pet kosti, znane kot metakarpalne [[kosti]], po eno na vsakem prstu. Človeške roke vsebujejo štirinajst digitalnih kosti, imenovane tudi falange ali kosti falange: dve v palcu (palec nima srednje falange) in tri v vsakem od ostalih štirih prstov. To so distalna falanga, ki nosi žebelj, srednja falanga in proksimalna falanga. Sesamoidne kosti so majhna okostenela vozlišča, vdelana v [[kita|kite]], ki zagotavljajo dodaten [[vzvod]] in zmanjšujejo pritisk na podložno tkivo. Številne obstajajo okoli dlani na dnu številk; natančno število se med različnimi ljudmi razlikuje. Artikulacije so: medfalangealne artikulacije med falangealnimi kostmi in metakarpofalangealni sklepi, ki povezujejo falange z metakarpalnimi [[Kost|kostmi]]. === Mišice === [[File:Temporal-Control-and-Hand-Movement-Efficiency-in-Skilled-Music-Performance-pone.0050901.s001.ogv|thumb|Natančnost gibanja prstov v prostoru in času je izpostavljena v tem posnetku, kjer pianistovi prsti igrajo isto pesem v počasnem posnetku.<ref>{{Cite journal | last1 = Goebl | first1 = W. | last2 = Palmer | first2 = C. | editor1-last = Balasubramaniam | editor1-first = Ramesh | doi = 10.1371/journal.pone.0050901 | title = Temporal Control and Hand Movement Efficiency in Skilled Music Performance | journal = PLOS ONE | volume = 8 | issue = 1 | pages = e50901 | year = 2013 | pmid = 23300946| pmc =3536780 | bibcode = 2013PLoSO...850901G }}</ref>]] Vsak prst se lahko [[Fleksija|upogne]] in iztegne, izvaja abdukcijo ali adukcijo, ter vrtenje v krogu. Fleksija je daleč najmočnejše [[gibanje]]. Pri ljudeh obstajata dve veliki mišici, ki ustvarjata upogibanje vsakega prsta, in dodatne mišice, ki povečajo gibanje. Vsak prst se lahko premika neodvisno od drugih, čeprav so [[Mišica|mišice]], ki premikajo vsak prst, lahko delno pomešane, kite pa so lahko pritrjene med seboj z mrežo vlaknastega tkiva, kar preprečuje popolnoma prosto gibanje. Prsti ne vsebujejo mišic (razen [[arrector pili]]). [[Mišica|Mišice,]] ki premikajo prstne [[Sklep|sklepe]], so v [[Roka|dlani]] in [[Podlaket|podlakti]]. Dolge [[Kita (anatomija)|kite]], ki premikajo mišice podlakti, se lahko opazi pri premikanju pod kožo na [[Zapestje|zapestju]], ter na zadnji strani roke. Mišice prstov lahko razdelimo na zunanje in notranje mišice. Zunanje mišice so dolgi fleksorji in ekstenzorji. Imenujejo se zunanji, ker se mišični trebuh nahaja na podlakti. Ekstenzorji se nahajajo na zadnji strani podlakti in so s hrbtnim delom prstov povezani bolj kompleksno kot upogibalci. Kite se združijo z medkostnimi in ledvenimi mišicami, da tvorijo ekstenzorski mehanizem. Primarna naloga ekstenzorjev je izravnava prstov. Palec ima v podlakti dva ekstenzorja; tetive teh tvorijo [[Anatomska burmutica|anatomsko burmutico]] . Kazalec in [[mezinec]] imata dodaten ekstenzor, na primer za kazanje. Ekstenzorji se nahajajo v 6 ločenih predelih. Prvi predel vsebuje abductor pollicis longus in extensor pollicis brevis. Drugi predel vsebuje ekstenzorje carpi radialis longus in brevis. Tretji predel vsebuje extensor pollicis longus. Extenzor digitorum indicis in extensor digitorum communis sta znotraj 4. predela. Extensor digiti minimi je v petem, extensor carpi ulnaris pa v šestem. === Koža === Poleg genitalij imajo konice prstov najvišjo koncentracijo [[Čutilni receptor|receptorjev]] za dotik in termoreceptorjev med vsemi področji človeške [[Koža|kože]], zato so izjemno občutljivi na [[Temperatura|temperaturo]], [[Tlak|pritisk]], vibracije, teksturo in [[Vlažnost|vlago]]. Nedavne študije kažejo, da lahko prsti na navidezno gladki površini začutijo gubice v nanodelcih, to je stopnja občutljivosti, ki do sedaj še ni bila zabeležena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2013/09/130916110853.htm|title=Feeling small: Fingers can detect nano-scale wrinkles even on a seemingly smooth surface|website=[[Science Daily]]|date=September 16, 2013}}</ref> Zaradi tega so s prsti pogosto uporabljene senzorične sonde ugotovljene lastnosti predmetov, ki jih srečujemo po svetu, zaradi česar so nagnjeni k [[Poškodba|poškodbam]]. Pulpa prsta je mesnata masa na palmarnem delu konca prsta.<ref>[http://www.medilexicon.com/medicaldictionary.php?t=73927 medilexicon.com > Medical Dictionary - 'Pulp Of Finger'] Citing: Stedman's Medical Dictionary. 2006</ref> ==Glej tudi== * [[Pokanje prstov]] * [[Prstni odtis]] * [[Noht (anatomija)]] * [[Paroksizmalni hematom rok]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{anatomija človeka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Roka]] 5zt6ssjjgsz06fxipw9gjpxbywue9o8 10 486229 6758724 6737874 2026-09-30T14:31:35Z Ljuba24b 92351 np 6758724 wikitext text/x-wiki {{Routemap|title=Panamski prekop|navbar=Panama Canal map|title-bg=#003399|title-color=white|map= numN045\\\\\\~~{{BSsplit|line=1|km}}~~ ~~ ~~'''[[Atlantski ocean]]'''~~([[Karibsko morje]])~~ ~~bg=#003399 uWWSEL!~HUBrg-L\GRZq!~HUB-Rq\uSTR!~GRZq!~HUB-Rq\uSTR!~GRZq!~HUB-Rq\GRZq!~HUB-Rq\HUB-Rq\HUBa@f-L~~0~~Atlantski vhod,~~Vhod Manzanillo Bay Breakwater -startCollapsible-collapsed-replace-bg=#eeeeee WASSER!~HUB-L\\uDOCKSm\uDOCKSm\PLT\KDSTa\lDST!~HUB-L~~{{BSsplit|line=1|8,7}}~~[[Colón, Panama|'''Pristanišče Colón''' (Cristóbal)]] WASSER!~HUB-L\\uDOCKSm\uDOCKSm\PLT\KDSTa\FLUG!~HUB-L~~{{BSsplit|line=1|8,7}}~~[[Colón, Panama|'''Pristanišče Colón''' (Cristóbal)]] WASSER!~HUB-L\\uSTR!~lDST~L\uDOCKg!~lDST~R\PLT\STR\HUB-L~~ ~~ ~~Colón, cruise terminal, [[Manzanillo International Terminal|MIT]], [[Colón Free Trade Zone|Free Trade Zone]], [[Enrique Adolfo Jiménez Airport|letališče]] WASSER!~HUB-L\\uFABZgl+l\uDOCKr\KBHFaq\ABZg+r\HUB-L~~ ~~pristanišče [[Cristóbal, Colón|Cristóbal]],~~Atlantska potniška postaja -endCollapsible- WASSER!~HUBlf-L\HUB-Lq\uSTR!~HUB-Lq\HUB-Lq\HUB-Lq\STR!~HUB-Lq\HUBe@g-L LRAoWq\LRAq\uSKRZ-ALu\LRAq\LRAq\SKRZ-ALu\LRAq~~ ~~ ~~[[Atlantic Bridge, Panama|''Tretji most'' ali ''Atlantski most'']] WASSER\\uSTR!~uSTRl\uSTRq\uSTR+r\STR\ WASSER\\uSPLa\\uFGATEd\STR\ WASSER\\uvLock3\uPANAMACANAL-BASINSr\WKSTReq~G!~uFGATEd\STR\~~{{BSsplit|line=1|1,9}}~~'''Gatunske zapornice'''~~3 komore, +26 m WASSER\\uvLock3\uPANAMACANAL-BASINSr\WKSTReq~G!~uFGATEd\STR\~~ ~~nove ''Zapornice Agua Clara''~~''(3 komore; vsaka s 3 bazeni za varčevanje z vodo)'' WASSER\\uSPLe\uPANAMACANAL-BASINSr\WKSTReq~G!~uFGATEd\STR\ WASSER\\uSTR!~uSTR+l\uSTRq\uSTRr\STR\ WASSER!~lvNULg\vDSTR-c2!~uexlDST!~lELC\vDKSTRe~RRq!~lvNULg!~uSTR\\\STR\ WASSERl\PORTALl!~exWWSELq\uexDOCKSa!~uSTR\\\STR\~~ ~~Gatunski jez,~~Reka [[Chagres (reka)|Chagres]] hidroelektrika (22,5&nbsp;MW)<ref name="industcards.com">{{cite web|url=http://www.industcards.com/hydro-panama.htm|accessdate=2016-06-26|title=Hydroelectric Plants in Panama|date=2015-07-05}}</ref>, prelivno polje \vDSTR~LL\uexDOCKSm!~uSTR\\\DSTRa@g\~~{{BSsplit|line=1|24,2}}~~'''[[Gatúnsko jezero]]''' \\uexDOCKSm!~uSTR\uexWWSELq\WASSERq!~lvNULgq\hKRZW\WASSERq~~ ~~ ~~Reka Gatún, nasip, most Monte Lirio \\uexDOCKSm!~uSTR\\\DSTRe@f\ \\uexDOCKSe!~uSTR\\\STR\ \\uSTR!~lv-DST\\\STR\~~{{BSsplit|line=1|8,5}}~~'''[[Gamboa, Panama|Gamboa]]''' \\ueFABZgl+l\uexWWSELq\WASSERq!~lvNULgq\hKRZWae\uexRESVl~~ ~~Reka Chagres,~~Jez Madden, Jezero Alajuela \\uSTR!~lvNULf\\\STR\uexlDST!~lELC~~ ~~ ~~s hidroelektriko (36&nbsp;MW)<ref name="industcards.com"/> \\uCSTRa@g\\\STR\~~{{BSsplit|line=1|12,6}}~~'''Culebra Cut'''~~(Gaillard Cut) WGRZq\WGRZq\WGRZq!~uCSTR\WGRZq!~lGIPl\WGRZq\WGRZq!~STR\WGRZq~~ ~~ ~~[[Kontinentalno razvodje]], vrh RAq\RAq\uCSTRe@f!~uSKRZ-Au\RAq\RAq\SKRZ-Au\RA+r~~ ~~ ~~[[Puente Centenario|Stoletni most]] ([[Panameriška magistrala]], via mesto Panama) uSTR+l\uSTRq\uSTRr!~uSPLa\\\STR\ uFGATEu\\uvLock5\\\STR\~~{{BSsplit|line=1|1,4}}~~'''Zapornice Pedro Miguel'''~~1 komora, +9,5 m WKSTRaq~G!~uFGATEu\uPANAMACANAL-BASINSl\uSPLe\\\STR\~~ ~~nove ''Zapornice Cocoli''~~''(3 komore; vsaka s 3 bazeni za varčevanje z vodo)'' WKSTRaq~G!~uFGATEu\uPANAMACANAL-BASINSl\uBHF\\\TUNNEL1\~~{{BSsplit|line=1|1,7}}~~Jezero Miraflores WKSTRaq~G!~uFGATEu\uPANAMACANAL-BASINSl\uexSTRl!~uSPLa\uexSTR+r\\STR\ uSTR\\uvSTAIRg\uxWEIRg\\STR\~~{{BSsplit|line=1|1,7}}~~'''[[Zapornice Miraflores]]'''~~2 komori, +16,5m; prelivno polje uSTRl!~HUBrg-L\uSTRq!~HUB-Rq\uSTR+r!~HUB-Rq!~uexSTR+l!~uSPLe\uexSTRr!~HUB-Rq\HUB-Rq\STR!~HUB-Rq\HUBa@f-L -startCollapsible-collapsed-replace-bg=#eeeeee HUB-L\PLTl\uDOCKSm\uDOCKSm\PLT\KDSTe\HUB-L~~{{BSsplit|line=1|13,2}}~~[[Balboa, Panama|'''Pristanišče Balboa''']] HUB-L\\uSTR\lvDST@F-\\BHF\FLUG!~HUB-L~~{{BSsplit|line=1|13,2}}~~[[Balboa, Panama|'''Pristanišče Balboa''']] HUB-L\PLTl\uDOCKSm\uDOCKSm\PLT\KDSTe\HUB-L~~ ~~ ~~Diablo, Corozal potniška postaja, [[Albrook "Marcos A. Gelabert" International Airport|Letališče]], [[Železnica Panamski prekop|Železniški terminal]] HUB-L\\uSTR\PLTa\PLTa!~lv-DST\\HUB-L~~[[Balboa, Panama|Balboa]] -endCollapsible- RAq!~HUBlf-L\RAq!~HUB-Lq\uSKRZ-Au!~HUB-Lq\RAq!~HUB-Lq\RAq!~HUB-Lq\RAq!~HUB-Lq\lDST!~HUBe@g-L~~{{BSsplit|&nbsp;|skupaj}}~~ ~~[[Puente de las Américas|Most Amerik]] (Arraiján&ndash;[[Panama (mesto)|mesto Panama]]) \GRZq\uSTR!~GRZq\GRZq\\\~~{{BSsplit|line=1|77,1}}~~Tihooceanski vhod ~~ ~~'''[[Tihi ocean]]'''~~([[Panamski zaliv]])~~ ~~bg=#003399 |map2-title=Legenda|map2= \\\\\uSTRq\uSTRq~~ ~~Plovni kanal~~(največji ugrez: 12 m) \\\\\WASSERq\WASSERq~~Neplovne vode \\\\\uDOCKr\PLT~~Pristanišče, industrijska ali logistična površina \\\\\lvNULf~~Smer toka vode \\\\\BHFq\KDSTeq~~ ~~[[Železnica Panamskega prekopa]]~~(potniška postaja, tovorna postaja) \\\\\\lDST~~Mesto ali vas }}<!-- --><noinclude>{{documentation}}</noinclude> jxkiftfuznsiycp478kezo8qz92yz4r 0 487270 6758685 6758572 2026-09-30T13:20:02Z Ljuba24b 92351 posodobljeno 6758685 wikitext text/x-wiki [[Slika:Europeanheritagelabel.png|280px|thumb|Logotip evropske dediščine]] '''Znak evropske dediščine''' je priznanje, ki ga [[Evropska unija]] podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope in so zgled evropskega povezovanja ali evropskih vrednot. Program izbora in usklajevanje vodi [[Evropska komisija]]. V vsaki državi članici so ji v pomoč nacionalni koordinatorji. == Zgodovina == === Medvladna pobuda === [[File:Patrimoineeuropeen.png|thumb|Logotip nekdanje medvladne sheme]] Prvotni Znak evropske dediščine se je začel uveljavljati kot medvladna pobuda med zgolj 17 posameznimi državami članicami EU na srečanju v [[Granada|Granadi]] v [[Španija|Španiji]] 28. aprila 2006.<ref>{{navedi splet | url=http://www.thenewfederalist.eu/The-New-European-Heritage-Label-is-Here,05718 | publisher=The New Federalist | title=The New European Heritage Label is Here! | first=Ferghane | last=Azihari | date=27 April 2013 | accessdate=23 April 2016 }}</ref> Motivi za oblikovanje pobude so bili referendumi leta 2005 v [[Francija|Franciji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]], zaradi katerih obe državi nista ratificirali skupne ustave za Evropo. Glavni cilj pobude je bil ugotoviti in določiti območja, ki so imela ključno vlogo pri oblikovanju združene Evrope in jih videti in razumeti z evropskega in ne nacionalnega stališča.<ref>"[https://www.academia.edu/17343457/Transnational_Heritage_in_the_Making._Strategies_for_Narrating_Cultural_Heritage_as_European_in_the_Intergovernmental_Initiative_of_the_European_Heritage_Label._Ethnologica_Europaea_44_1_75_93_2014._Final_Draft_]"</ref> Medvladna pobuda je povezala države članice EU in posamezne države nečlanice, kot je [[Švica]].<ref>"[https://euobserver.com/news/29647]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}"</ref> Organizacije za ohranjanje dediščine sodelujočih držav so znak podelile območjem s čezmejnim ali vseevropskim značajem.<ref name="#1">"[http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011D1194&from=EN]"</ref> Države so izbrale lastne kulturne dobrine, bodisi fizične kraje ali bolj abstraktne tradicije, kar pomeni, da so se merila za oznako razlikovala glede na državo. Do leta 2010 je bil medvladni znak podeljen 64 lokacijam v 18 različnih sodelujočih državah.<ref>"[http://europa.eu/rapid/press-release_IP-10-250_en.htm]"</ref> === Preoblikovanje v pobudi === Svet EU je 20. novembra 2008 sprejel sklepe, namenjene preoblikovanju medvladne pobude v povezano akcijo vse Unije in sicer tako, da je Komisijo pozval, naj ji predloži predlog za ustanovitev znaka evropske dediščine s strani Unije in določi praktične postopke za izvajanje projekta.<ref name="#1"/> Opravljene so bile javne predstavitve in ocene učinka, ki so potrdile nedvomno dodano vrednost sodelovanja EU. Leta 2010 je Evropska komisija objavila načrte za celotno EU shemo, znano kot European heritage label ali Znak evropske dediščine<ref>"[https://www.bbc.com/news/uk-politics-15755426]"</ref>, ki je bila uradno ustanovljena 16. novembra 2011.<ref name="#1"/> == Znak evropske dediščine leta 2013 == V skladu z novo, barvito oznako so bila leta 2013 določena prva štiri območja, leta 2014 pa so dodelili še šestnajst oznak. Mesta, ki kandidirajo za znak, morajo imeti simbolično evropsko vrednost in so morala igrati pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in / ali pri gradnji Unije. Zato morajo dokazati eno ali več od naslednjega: #njihova čezmejna ali vseevropska narava: kako njihov pretekli in sedanji vpliv in privlačnost presegata državne meje države članice; #njihovo mesto in vlogo v evropski zgodovini in evropskih integracijah ter njihove povezave s ključnimi evropskimi dogodki, osebnostmi ali gibanji; #njihovo mesto in vlogo pri razvoju in spodbujanju skupnih vrednot, na katerih temelji evropska integracija.<ref name="#1"/> V fazi predhodne izbire lahko države EU vsaki dve leti izberejo do dve lokaciji, nato pa v fazi izbire skupina 13 neodvisnih strokovnjakov izbere in spremlja lokacije. Odbor preučuje prijave in priporoča Evropski komisiji, katerim lokacijam je treba dodeliti oznako na podlagi določenih meril. Mesta kandidatke morajo predložiti tudi delovni načrt.<ref>"[http://one-europe.info/initiative/the-european-heritage-label]"</ref> == Sodelujoče države == V programu sodelujejo naslednje države:<ref>"[http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/apply_en.htm]"</ref> Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper*, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija. == Izbrane lokacije == Objekti<ref>"[http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/discover_en.htm]"</ref>, ki trenutno imajo oznako, so: === Avstrija === [[File:Ehl.png|thumb]] * Arheološki park [[Carnuntum]] * Cesarska palača [[Hofburg]], [[Dunaj]] * Naselje hiš v Evropi - Werkbundsiedlung Dunaj === Belgija === * [[Mundaneum]], [[Mons, Belgium|Mons]] * [[Bois du Cazier]], [[Charleroi]] * [[Colonies of Benevolence]] * [[MigratieMuseumMigration]], [[Brussels]] * [[Royal Theatre Toone]], Brussels === Hrvaška === * [[Najdišče krapinskih neandertalcev]], [[Hušnjakovo brdo]], [[Krapina]] * Muzej vučedolske kulture, [[Vukovar]] === Češka === * Olom(o)uški grad in nadškofijski muzej, [[Olomouc|Olomuc]] * Grad Kynžvart – prostor diplomatskih srečanj * Stanovanjsko naselje v Evropi - Osada Baba (Praga), Nový dům (Brno) === Estonija === * Velika cehovska dvorana, [[Talin]] * Zgodovinski ansambel Univerze v Tartuju, [[Tartu]] === Finska === * [[Seminaarinmäki Campus]] (2021) * [[Kalevala]], finski nacionalni ep (2023) * [[Industrijska dediščina Varkausa]], [[Varkaus]] (2025) === Francija === * [[Cluny (opatija) |Nekdanji samostan, Opatija Cluny]] * Hiša Roberta Schumana, Scy-Chazelles * Evropsko okrožje, Strasbourg * [[Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof]] (skupaj z Nemčijo) * Spomenik [[Le Chambon-sur-Lignon]] === Nemčija === [[Image:Hambacher Schloss Luftaufnahme.jpg|thumb|250px|Pogled na grad Hambacher]] * Grad Hambach * [[Münster]] in [[Osnabrück]] - mesti [[Vestfalski mir|vestfalskega miru]] * [[Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof]] (skupaj s Francijo) * [[Leipzig|Leipziška]] prizorišča glasbene dediščine * Naselje hiš v Evropi - Weissenhof ([[Stuttgart]]) === Grčija === * [[Atenska akropola]] === Madžarska === * [[Glasbena akademija Franz Liszt]], [[Budimpešta]] * Spominski park na [[Vseevropski piknik]], [[Šopron, Madžarska|Šopron]] * [[Sinagoga v ulici Tobacco]], [[Budimpešta]] * Živa dediščina, [[Szentendre]] === Italija === * Muzej, Spominska hiša Alcida de Gasperija, Pieve Tesino * Trdnjava Cadine, [[Trento]] * Arheološko območje [[Ostia Antica]] ===Latvija=== [[File:3 Brueder.jpg|thumb|Trije bratje v Rigi]] * [[Trije bratje, Riga]]<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/history/rigas-three-brothers-awarded-european-heritage-label.a354566/ |title=Rīga's Three Brothers awarded European Heritage Label |date=April 3, 2020 |publisher=Public Broadcasting of Latvia |accessdate=April 3, 2020}}</ref> === Litva === [[File:Kaunas, EHL vėliava.JPG|thumb|right|Zastava z logotipom Znaka evropske dediščine v [[Kaunas|Kaunasu]], Litva]] * [[Modernistična arhitektura Kaunasa]], arhitektura modernizma 1919-1940 === Luksemburg === * vas [[Schengen]], rojstni kraj [[schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] === Nizozemska === * Taborišče Westerbork * [[Palača miru, Haag]] * [[Maastrichtska pogodba]] * Kolonija Benevolence * [[Ons' Lieve Heer op Solder]], Amsterdam === Poljska === * Ladjedelnica [[Gdańsk]] * [[Ustava tretjega maja|Ustava z dne 3. maja 1791]], Varšava * [[Lublinska unija]] * Pokopališče vzhodne fronte 1. svetovne vojne št. 123, Pustki * Spominsko območje v Łambinowice * Naselje hiš v Evropi - WUWA ([[Vroclav]]) === Portugalska === * Listina zakona o odpravi smrtne kazni (1867), [[Lizbona]] * Splošna knjižnica Univerze v [[Coimbra|Coimbri]] * Rt Sagres * Podvodna kulturna dediščina [[Azori|Azorov]] === Romunija === * Sighetov spomenik === Slovenija === [[File:FranjaPartizanskaBolnisnica.jpg|thumb|right|250px|Partizanska bolnica Franja leta 2007, tri dni pred skorajšnjim uničenjem v poplavi]] * [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Slovenska vojna partizanska bolnica Franja, Dolenji Novaki]] (2015) * [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Cerkev sv. Duha na Javorci, Zatolmin]] (2017) * [[Zdravljica]] v Narodni univerzitetni knjižnici (2020) * [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki]] in [[Cistercijanski samostan Stična]] (v okviru nadnacionalnega spomeniškega območja Cisterscapes - Cistercijanske krajine povezujejo Evropo) (2023) === Španija === * Arhiv Aragonske krone, [[Barcelona]] * Residencia de Estudiantes, [[Madrid]] == Logotip== Logotip novega znaka evropske dediščine je bil izbran po natečaju leta 2012. Sestavlja ga bela petokraka zvezda, ki povezuje pet barvnih polj. Sam znak je podeljen kot velika plaketa z napisom v nacionalnem jeziku in angleščini ter majhna ploščica z logotipom. Vse velike plošče vsebujejo skupen element: »Nahaja se na seznamu Evropske dediščine Evropske unije zaradi pomembne vloge, ki jo je imela v zgodovini in kulturi Evrope«. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://en.www.mcu.es/patrimonio/MC/PatrimonioEur/index.html Detailed information on the intergovernmental initiative, Website of the Spanish Ministry of Culture (Spanish)] * [https://ec.europa.eu/culture/cultural-heritage/initiatives-and-success-stories/european-heritage-label European Heritage Label, European Commission website ] * [http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/index_en.htm Decision No 1194/2011/EU of the European Parliament and of the Council of 16 November 2011 establishing a European Union action for the European Heritage Label ] * [https://www.youtube.com/watch?v=JHfyC2MJBrY Video describing European Heritage Label ] * [http://geo.osnabrueck.de/ehl/EN/map Map of the European heritage sites (multilingual)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201204023927/http://geo.osnabrueck.de/ehl/EN/map |date=2020-12-04 }} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Nagrade]] 59sz93orozepg0q7ju79l7wwzck6rl8 0 494490 6758663 6756147 2026-09-30T12:24:16Z Blueginger2 186889 tn 6758663 wikitext text/x-wiki {{Infopolje vojaška enota | unit_name = Ruska vojna mornarica | native_name = ''Военно-морской флот Российской Федерации'' <br /> ''Vojeno-morskoj flot Rosijskoj Federaciji'' | image = [[slika:Great_emblem_of_the_Russian_Navy.svg|200px|Veliki znak Ruske vojne mornarice]] | image_size = 230px | caption = Veliki znak Ruske vojne mornarice | dates = {{start date|1696}}–{{End date|1917}}, {{Start date|1992}}–sedanjost<ref name="Russian_Navy_birth_day">{{navedi splet |url = http://www.neva.ru/EXPO96/book/book-cont.html |title = History of the Russian Navy |publisher=Russian Navy |access-date=25. julija 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160610083056/http://www.neva.ru/EXPO96/book/book-cont.html# |archive-date=10 June 2016 |url-status=live }}</ref> | country = {{zastava|Rusija}} | allegiance = <!-- Used to indicate the allegiance of units which are not part of the regular armed forces of a sovereign state; can usually be omitted otherwise. --> | branch = [[Vojna mornarica]] | type = | size = 160.000 mornarjev (2023)<br>Približno 359+ zrakoplovov<ref name="IISS2014_p185">International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2014, p.&nbsp;185.</ref><ref name="Flightglobal">{{navedi splet |url = https://d1fmezig7cekam.cloudfront.net/VPP/Global/Flight/Airline%20Business/AB%20home/Edit/WorldAirForces2015.pdf |title=World Air Forces 2015 |work=Flight International |year=2015 |access-date=27. novembra 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20141219164437/https://d1fmezig7cekam.cloudfront.net/VPP/Global/Flight/Airline%20Business/AB%20home/Edit/WorldAirForces2015.pdf#|archive-date=19 December 2014 |url-status=live }}</ref> | command_structure = [[Oborožene sile Ruske federacije]] | garrison = {{Plain list| * [[Admiralti]], [[Sankt Peterburg]] poveljstvo * [[Severomorsk]] poveljstvo Severne flote * [[Poljarni]] * [[Gadžijevo]] * [[Vidjajevo]] * [[Zaozjorsk]] * [[Severodvinsk]] * [[Vladivostok]] poveljstvo Tihooceanske flote * [[Viljučinsk]] * [[Sevastopol]] poveljstvo Črnomorske flote * [[Novorossijsk]] * [[Baltijsk]] poveljstvo Baltske flote * [[Kronštat]] * [[Astrahan]] poveljstvo Kaspijske flotilje * [[Kaspijsk]] * [[Mahačkala]] }} | garrison_label = Poveljstvo | nickname = | patron = [[Sveti Andrej]]<ref>[https://eng.hram.mil.ru/ ''Main Cathedral of Russian Armed Forces.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190202095428/https://eng.hram.mil.ru/ |date=2 February 2019 }} Pridobljeno dne 2. februarja 2019.</ref> | motto = »''С нами Бог и Андреевский флаг!''« (Z nami Bog in Andrejevski prapor!) | colors = Bela, modra, črna {{color box|#000080}}{{color box|#FFFFFF}}{{color box|black}} | colors_label = Barve | march = Hitri – »''Экипаж—Одна семья''« ({{jezik-sl|Posadka-ena družina}})<br />Počasni – »''Гвардейский Встречный Марш Военно-Морского Флота''« ({{jezik-sl|Počasni marš gardistov mornarice}}) | mascot = | equipment = *331 vojaških ladij: **1 [[Letalonosilka|letalonosilka]] **4 [[raketna križarka|raketne križarke]] **8 [[Raketni rušilec|raketnih rušilcev]] **12 [[Fregata|fregat]] **87 [[Korveta|korvet]] **20 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] **50 [[Minolovec|minolovcev]] **149 drugih *66 podmornic: **13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] **26 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] **18 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] **13 podmornic za posebne namene<ref>{{navedi splet |url=https://www.popularmechanics.com/military/navy-ships/a19863945/here-are-all-the-submarines-of-the-russian-navy-in-one-infographic/|title=Here Are All the Submarines of the Russian Navy in One Infographic|date=19 April 2018|website=popularmechanics.com/|access-date=7. decembra 2022|language=en}}</ref> | equipment_label = [[Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici|Flota]] | battles = Po 1991: [[Rusko-gruzijska vojna]]<br />[[Somalijski pirati|Protipiratska operacija v Adenskem zalivu]]<br />[[Priključitev Krima]]<br />[[Sirska državljanska vojna]] <br /> [[Rusko-ukrajinska vojna]] | anniversaries = Dan vojne mornarice (zadnja nedelja v juliju)<br />Dan podmorničarjev (19. marec)<br />Dan mornarjev (20. oktober) | decorations = | battle_honours = | website = [http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy.htm Uradna spletna stran]<!-- Senior Leaders --> | current_commander = {{Flagicon image|Flag of Russia's Commander-in-Chief of the Navy.svg|size=20px}} [[Admiral]] [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]] | commander1_label = Vrhovni poveljnik | commander2 = {{Flagicon image|Flag of Russia's Commander-in-Chief of the Navy.svg|size=20px}} Admiral Aleksandr Viktorovič Vitko | commander2_label = Načelnik štaba | commander3 = {{Flagicon image|Flag of Russia's Commander-in-Chief of the Navy.svg|size=20px}} [[Viceadmiral]] [[Vladimir Lvovič Kasatonov|Vladimir Lvovič Kasatonov]] | commander3_label = Namestnik vrhovnega poveljnika | commander4 = | commander4_label = | notable_commanders = [[Peter Veliki]] <br>[[Admiral flote Sovjetske zveze]] [[Nikolaj Gerasimovič Kuznecov]] <br> Admiral flote Sovjetske zveze [[Sergej Georgijevič Gorškov]] | identification_symbol = [[File:Naval ensign of Russia.svg|150px|border]] | identification_symbol_label = [[Prapor ruske vojne mornarice]] (krma) | identification_symbol_2 = [[File:Naval Jack of Russia.svg|150px|border]] | identification_symbol_2_label = [[Prapor (premec)]] | identification_symbol_3 = [[File:Russia, Pendant of Naval (ships).svg|150px]] [[File:Ordinary captain's pennant of Russia 1720-1870.png|150px]] [[File:Russia, Pendant of Naval 2000 (ships).svg|150px]] | identification_symbol_3_label = [[Zastavica]] | identification_symbol_4 = [[File:Naval sleeve badge of the Russian Federation-1.svg|150px]] | identification_symbol_4_label = Našitek | identification_symbol_5 = [[File:Middle Emblem of the Russian Navy.svg|150px]] | identification_symbol_5_label = Srednji znak | identification_symbol_6 = [[File:Small emblem of the Russian Navy.svg|150px]] | identification_symbol_6_label = Mali znak | aircraft_helicopter = | aircraft_helicopter_attack = | aircraft_helicopter_cargo = | aircraft_helicopter_multirole = | aircraft_helicopter_observation = | aircraft_helicopter_utility = | aircraft_trainer = | aircraft_transport = | aircraft_helicopter_transport = }} '''Ruska vojna mornarica''' ({{jezik-ru|Военно-морской флот|translit=Vojenno-morskoj flot|translation=Vojna mornarica}}, kratica '''VMF''') je [[Vojna mornarica|pomorska veja]] [[Oborožene sile Ruske federacije|Oboroženih sil Ruske federacije]]. Ustanovljena je bila leta 1696, v sedanji obliki pa obstaja od januarja 1992, ko je nasledila vojno mornarico [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]] (ki je nasledila [[sovjetska vojna mornarica|Sovjetsko vojno mornarico]] po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] konec decembra 1991).<ref name="ВЭ-2">{{navedi knjigo |chapter=Военно-морской флот |title=Военная энциклопедия |place= Moskva|publisher=Voenizdat |year=1994 |volume=2 |page=174 |isbn=5-203-00299-1}}</ref> Prvo predhodnico sodobne ruske vojne mornarice je oktobra 1696 ustanovil [[Peter Veliki]]. Njemu se pripisuje pogosto navajana izjava: »''Vladar, ki ima samo pehoto, ima eno roko, ampak tisti, ki ima mornarico, ima obe«''.<ref>[https://books.google.com/books?id=x9EWDAAAQBAJ&pg=PT163&lpg=PT163&dq=%22A+ruler+that+has+but+an+army+has+one+hand,+but+he+who+has+a+navy+has+both.%22&source=bl&ots=jS__N1LP8U&sig=GuCyl4v-BeAwUpmB1PDaIxAcSeY&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjV_9KHxMjeAhXmY98KHTStBRgQ6AEwBHoECAcQAQ#v=onepage&q=%22A%20ruler%20that%20has%20but%20an%20army%20has%20one%20hand%2C%20but%20he%20who%20has%20a%20navy%20has%20both.%22&f=false ''Way a River Went: Following the Volga Through the Heart of Russia''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181118112259/https://books.google.com/books?id=x9EWDAAAQBAJ&pg=PT163&lpg=PT163&dq=%22A+ruler+that+has+but+an+army+has+one+hand,+but+he+who+has+a+navy+has+both.%22&source=bl&ots=jS__N1LP8U&sig=GuCyl4v-BeAwUpmB1PDaIxAcSeY&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjV_9KHxMjeAhXmY98KHTStBRgQ6AEwBHoECAcQAQ#v=onepage&q=%22A%20ruler%20that%20has%20but%20an%20army%20has%20one%20hand%2C%20but%20he%20who%20has%20a%20navy%20has%20both.%22&f=false |date=18 November 2018 }}, avtor Thom Wheeler</ref> Simbole ruske vojne mornarice, kot je prapor sv. Andreja in večina tradicij, je določil Peter Veliki osebno. Ruska vojna mornarica, ki je nasledila veliko večino opreme in [[infrastruktura|infrastrukture]] Sovjetske vojne mornarice, se deli na [[Severna flota|Severno floto]], [[Tihooceanska flota|Tihooceansko floto]], [[Črnomorska flota|Črnomorsko floto]], [[Baltska flota|Baltsko floto]], [[Kaspijska flotilja|Kaspijsko flotiljo]], [[5. operativna eskadra|5. operativno eskadro]] na [[Bližnji Vzhod|Bližnjem vzhodu]], [[rusko mornariško letalstvo|mornariško letalstvo]] in [[Obalne enote (Rusija)|Obalne enote]]. Po razpadu Sovjetske zveze je sposobnosti Ruske vojne mornarice precej prizadel nižji proračun in zaton ladjedelniške panoge ter panoge vzdrževanja ladij. Število ladij, sposobnih plovbe, in gradnja novih sta dramatično upadla. V [[Rusko-ukrajinska vojna|ruski vojni proti Ukrajini]] je bilo potopljenih in poškodovanih več ladij ruske vojne mornarice, predvsem v zdesetkani [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Hkrati je edina ruska letalonosilka [[Ruska letalonosilka Admiral Kuznjecov|''Admiral Kuznjecov'']] že od leta 2017 na »popravilu«, ki je bilo leta 2025 popolnoma ustavljeno. ==Zgodovina== {{seealso|Ruska imperialna mornarica|Sovjetska vojna mornarica}} [[Slika:Lansereships.jpg|200px|sličica|levo|Flota Petra Velikega, Eugene Lanceray (1709)]] [[slika:Чифу. Русские матросы команды крейсера 'Адмирал Корнилов' соед.эскадры.1895г 117.jpg|sličica|Mornarji križarke ''Admiral Kornilov'' [[Ruska imperialna mornarica|Ruske imperialne mornarice]] leta 1895|levo]] [[Slika:Soviet_navy_personnel_(1982).JPEG|200px|sličica|levo|Sovjetski mornarji (okrog leta 1982)]] Po letu 2000 je začela gradnja novih plovil, zlasti [[podmornica|podmornic]], dobivati pospešek in Ruska vojna mornarica je začela prejemati v uporabo [[Strateška jedrska podmornica|strateške jedrske podmornice]] razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']],<ref>{{navedi novice|url=http://ria.ru/defense_safety/20130110/917627314.html |title="Юрий Долгорукий" вошел в состав 31-й дивизии подлодок Северного флота |trans-title=Yuri Dolgorukiy became part of the 31st submarine division of the Northern Fleet |language=ru |website=[[RIA Novosti]] |date=10 January 2013 |access-date=19 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130111152011/http://ria.ru/defense_safety/20130110/917627314.html |archive-date=11 January 2013 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2014-news/december-2014-navy-naval-forces-maritime-industry-technology-security-global-news/2286-vladimir-monomakh-third-borey-class-ssbn-joined-russian-navy.html |title=Vladimir Monomakh Third Borey Class SSBN Joined Russian Navy |website=navyrecognition.com |date=24 December 2014 |access-date=27 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227152347/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2014-news/december-2014-navy-naval-forces-maritime-industry-technology-security-global-news/2286-vladimir-monomakh-third-borey-class-ssbn-joined-russian-navy.html |archive-date=27 December 2014 |language=en|url-status=live}}</ref><ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> [[Jurišna jedrska podmornica|jurišne jedrske podmornice]] razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]<ref>{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine |website=RIA Novosti |date=2013-12-30 |access-date=2013-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=30 December 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/april/9922-kazan-yasen-m-class-ssgn-to-become-operational-on-july.html |title=Kazan Yasen-M-class SSGN to become operational on July 25th |date=April 2021 |website=Navy Recognition.com |language=en |accessdate=2022-12-09 |archive-date=2022-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221209190508/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/april/9922-kazan-yasen-m-class-ssgn-to-become-operational-on-july.html |url-status=dead }}</ref> in [[Konvencionalna podmornica|dizel-električne podmornice]] razredov [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepted the submarine "Novorossiysk" |language=ru |website=flotprom.ru |access-date=22 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019|language=en}}</ref> ter [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']].<ref>{{navedi splet |url=http://tass.com/defense/912993 |title='Saint Petersburg' submarine launches cruise missile in Barents Sea |date=17 November 2016 |website=TASS |accessdate=29 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170815135728/http://tass.com/defense/912993 |archive-date=15 August 2017 |language=en|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/8309-analysis-st-petersburg-submarine-expects-upgrade-for-new-arms-trials-take-1.html |title=Analysis: St. Petersburg submarine expects upgrade for new arms trials - take 1 |date=23 April 2020 |website=Navy Recognition |language=en |accessdate=2022-12-09 |archive-date=2022-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221209190509/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/8309-analysis-st-petersburg-submarine-expects-upgrade-for-new-arms-trials-take-1.html |url-status=dead }}</ref> Gradnja ladij poteka v omejenem obsegu, kar je skladno z usmeritvijo sovjetske vojne mornarice, da s svojimi podmornicami oblikuje protiutež [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriški vojni mornarici]]; gradnja površinske flote, temelječe na [[letalonosilka]]h, bi bila neprimerna za [[geografija|geografski]] položaj z [[robno morje|zaprtimi morji]] obdane Rusije, in predraga. Novozgrajene ladje so zgrajene v okviru razredov [[fregata|fregat]] [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]<ref name="gor">{{navedi splet|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |trans-title=The lead frigate "Admiral Gorshkov" included in the combat composition of the Russian Navy |website=[[TASS]] |language=ru |date=28 July 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=28 July 2018 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1180703 |title=Latest missile frigate enters service with Russian Navy |website=[[TASS]] |date=21 July 2020 |access-date=21 July 2020|language=en}}</ref> in [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'']]<ref>{{navedi splet |url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html |title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" |language=ru |date=10 March 2016 |website=i-mash.ru |access-date=5 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |title=Russian Navy receives Admiral Essen frigate |last=Novichkov |first=Nikolai |date=9 June 2016 |website=Janes.com |access-date=5 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809025514/http://www.janes.com/article/61116/russian-navy-receives-admiral-essen-frigate |archive-date=9 August 2016 |url-status=live|language=en}}</ref><ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews |title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)]] |language=ru |date=27 December 2017 |access-date=27 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews |archive-date=28 December 2017 |url-status=live}}</ref> ter [[korveta|korvet]] [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']],<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13353 |title=Corvette Soobrazitelnyy Joined Russian Navy |website=Rusnavy.com |date=17 October 2011 |access-date=29 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120505101810/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13353 |archive-date=5 May 2012 |url-status=dead|language=en}}</ref><ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews |title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота |trans-title=Corvette "Sovershennyy" enters the Pacific Fleet |publisher=Ministry of Defense of Russia |language=ru |date=20 July 2017 |access-date=20 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews |archive-date=25 July 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews |title=Новейший корвет "Гремящий" принят в состав ВМФ России |trans-title=Newest corvette "Gremyashchiy" accepted into the Russian Navy |publisher=Ministry of Defense of Russia |language=ru |date=29 December 2020 |access-date=29 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201229210147/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews |archive-date=29 December 2020 |url-status=live}}</ref> [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=10125 |title=Zelenodolsky Shipyard to lay down a Project 21631 small-size missile ship |website=Rusnavy.com |date=26 August 2010 |access-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180701164934/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=10125 |archive-date=1 July 2018 |url-status=dead}}</ref><ref name="Beefsup">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-defence-baltic-sweden-idUSKCN12Q1HB |title=Russia beefs up Baltic Fleet amid NATO tensions: reports |first1=Andrew |last1=Osborn |first2=Simon |last2=Johnson |website=Reuters |date=26 October 2016 |access-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161029113627/http://www.reuters.com/article/us-russia-defence-baltic-sweden-idUSKCN12Q1HB |archive-date=29 October 2016 |url-status=live}}</ref> in [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']].<ref name="oborona-2015">{{navedi splet|author1= Юрий Макаров |author2= Александр Мозговой |title=Через тернии… к здравому смыслу |url= http://www.oborona.ru/includes/periodics/navy/2015/0730/153716373/detail.shtml |website=Национальная оборона |access-date= 2 November 2016 |language=ru |date=30 July 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170213221014/http://www.oborona.ru/includes/periodics/navy/2015/0730/153716373/detail.shtml |archive-date=13 February 2017 |url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref name="arms-expo-2016">{{navedi splet|author1=Станислав Закарян |title=В Зеленодольске начнется строительство первого МРК проекта 22800 "Каракурт" |url=http://www.arms-expo.ru/news/novye_razrabotki/v_zelenodolske_nachnetsya_stroitelstvo_pervogo_mrk_proekta_22800_karakurt/ |website=Оружие России |access-date=1 August 2017 |date=24 September 2016 |language=ru |archive-url=https://web.archive.org/web/20170802040703/http://www.arms-expo.ru/news/novye_razrabotki/v_zelenodolske_nachnetsya_stroitelstvo_pervogo_mrk_proekta_22800_karakurt/ |archive-date=2 August 2017 |url-status=live|df=dmy-all}}</ref> V manjši meri so grajene tudi [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantne ladje]] razredov [[Desantne ladje razreda Ivan Gren|''Ivan Gren'']]<ref name="el">{{navedi splet|date=14 February 2011 |url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=11472 |title=Yantar shipyard to complete landing ship Ivan Gren in 2012 |work=rusnavy.com |access-date=5 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180509080543/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=11472 |archive-date=9 May 2018 |url-status=live }}</ref><ref name="3th and 4th landing ship laid down">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/|title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК|language=ru|publisher=United Shipbuilding Corporation|date=23 April 2019|access-date=23 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/|archive-date=24 April 2019|url-status=live}}</ref> in [[Nosilke helikopterjev razreda Ivan Rogov|''Ivan Rogov'']].<ref name="contract signed">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/8535627 |title=Источник: Минобороны подписало контракт на два вертолетоносца |trans-title=Source: the Ministry of Defense signed a contract for two helicopter carriers |language=ru |website=[[TASS]] |date=22 May 2020 |access-date=9 June 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8485-russian-mod-signs-contract-for-two-project-23900-helicopter-carriers-lhd.html |title=Russian MoD Signs Contract for Two Project 23900 Helicopter Carriers LHD |website=NavyRecognition.com |date=27 May 2020 |access-date=9 June 2020 |archive-date=2022-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221210125410/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8485-russian-mod-signs-contract-for-two-project-23900-helicopter-carriers-lhd.html |url-status=dead }}</ref><ref name="TASSapril2020">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/8207635 |title=Источник: Россия потратит 100 млрд рублей на постройку первых двух вертолетоносцев |trans-title=Source: Russia will spend 100 billion rubles on the construction of the first two helicopter carriers |language=ru |website=TASS |date=10 April 2020 |access-date=9 June 2020}}</ref> Večje ladje, kot so [[raketni rušilec|raketni rušilci]] razredov [[Rušilci razreda Sarič|''Sarič'']] in [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']],<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1283581 |title=Upgraded frigate enters service with Russian Pacific Fleet's constant alert forces |date=27 April 2021 |website=[[TASS]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/01/20/russia-to-modernize-udaloy-class-asw-destroyers/ |title=Russia to modernize Udaloy-class ASW destroyers |date=20 January 2017 |website=Naval Today}}</ref> [[raketna križarka|raketne križarke]] razredov [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']]<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/3906307 |title="Звездочка" завершила заводской ремонт ракетного крейсера "Маршал Устинов" |work=TASS |language=ru |trans-title=Zvezdochka completes overhaul of missile cruiser Marshal Ustinov |date=26 December 2016 |access-date=8 January 2020}}</ref> ter [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']]<ref name="Naval News 1">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/08/russian-navy-kirov-class-cruiser-admiral-nakhimov-back-in-the-water/ |title=Russian Navy Kirov-class Cruiser Admiral Nakhimov Back in the Water |first=Xavier |last=Vavasseur |website=Naval News |date=August 20, 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12143718@egNews |title=Ремонт и модернизация тяжелого атомного ракетного крейсера "Адмирал Нахимов" идет в соответствии с графиком |trans-title=Repair and modernization of the heavy nuclear missile cruiser "Admiral Nakhimov" is proceeding in accordance with the schedule |date=27 September 2017 |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170929001221/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12143718@egNews |archive-date=2017-09-29}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://ria.ru/defense_safety/20170927/1505690355.html |title=Ремонт атомного ракетного крейсера "Адмирал Нахимов" завершат к 2021 году |trans-title=Repair of the nuclear-powered missile cruiser "Admiral Nakhimov" will be completed by 2021 |date=27 September 2017 |website=[[RIA Novosti]] |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170929000715/https://ria.ru/defense_safety/20170927/1505690355.html |archive-date=2017-09-29}}</ref> in letalonosilke sovjetske proizvodnje,<ref>{{navedi revijo |last=Soper|first=Karl |title=''Admiral Kuznetsov'' overhaul designed to maintain carrier capability while Russia considers future carrier options |journal=Jane's Navy International |volume=121 |issue=6 |date=1 August 2016 |issn=1358-3719}}</ref><ref>{{navedi novice |quote=The modernisation work is to be carried out by the 35th Ship Repair Plant in [[Murmansk]], which is a satellite facility of the Zvezdochka Ship Repair Centre in [[Severodvinsk]]. Russia's deputy defence minister for procurement, Yuri Borisov, stated in April that the entire re-fit would be complete by the end of 2020 and the ship back in service in 2021. |website=[[Jane's Information Group]] |title=Russian Navy to upgrade Kuznetsov |first=Reuben F. |last=Johnson |date=26 April 2018 |url=http://www.janes.com/article/79619/russian-navy-to-upgrade-kuznetsov?from_rss=1 |access-date=27 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180428012000/http://www.janes.com/article/79619/russian-navy-to-upgrade-kuznetsov?from_rss=1 |archive-date=28 April 2018 |url-status=dead}}</ref> so po drugi strani množično modernizirane in se uporabljajo naprej. Globoke modernizacije so bile deležne tudi jurišne jedrske podmornice razredov [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']]<ref>{{navedi splet|date=28 April 2017|title=СМИ: ВМФ получит оснащенную крылатыми ракетами атомную подлодку "Леопард"|url=https://ria.ru/20170428/1493280252.html|url-status=live|access-date=2021-09-18|website=РИА Новости|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Подлодка "Волк" отправилась на ремонт|url=https://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|access-date=2021-09-19|website=flotprom.ru}}</ref> in [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']],<ref name=":1">{{navedi splet|title=Обновленная АПЛ «Иркутск» вернется на Тихий океан в 2019 году {{!}} Еженедельник "Военно-промышленный курьер"|url=https://vpk-news.ru/news/25156|access-date=2021-09-18|website=vpk-news.ru|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918081126/https://vpk-news.ru/news/25156|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/2019/%CC%EE%E4%E5%F0%ED%E8%E7%E0%F6%E8%FF38/ |title=Атомные подлодки "Иркутск" и "Магадан" дождались ремонта на "Звезде" |access-date=18 September 2021 |archive-date=30 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201230210156/https://flotprom.ru/2019/%CC%EE%E4%E5%F0%ED%E8%E7%E0%F6%E8%FF38/ |url-status=dead }}</ref> ki bodo postale nosilke sodobnih [[Protiladijska raketa|manevrirnih izstrelkov]] [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']], [[P-800 Oniks|P-800 ''Oniks'']] in [[3M-22 Cirkon|3M-22 ''Cirkon'']]. Poleg tega se je po letu 2000 v ruski vojni mornarici zaradi finančnih injekcij v panogo vzdrževanja ladij in podmornic stanje pripravljenosti začelo izboljševati. To je razvidno iz večjega števila mornariških vaj in odprav na večje razdalje. Prve večje mornariške vaje v samostojni Rusiji so potekale avgusta 2000,<ref name=nucnews818>{{navedi splet|title=Russian Sub Has 'Terrifying Hole'|url=http://nucnews.net/nucnews/2000nn/0008nn/000818nn.htm|access-date=31 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20110101161935/http://nucnews.net/nucnews/2000nn/0008nn/000818nn.htm|archive-date=1 January 2011|date=18 August 2000}}</ref> po zaostritvi odnosov z zahodnimi državami leta 2014 pa so začele potekati v večjem obsegu.<ref name="rg.ru">{{navedi novice |date=3 December 2018 |title=Черноморский флот получит 18 новых кораблей |url=https://rg.ru/2018/12/03/reg-ufo/chernomorskij-flot-poluchit-18-novyh-korablej.html |access-date=12 July 2021 |newspaper=Российская Газета}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Russian Northern Fleet's naval group deploys to Barents Sea for Arctic drills - Military & Defense |url=https://tass.com/defense/1393131 |publisher=TASS |accessdate=2022-02-09}}</ref> Podobno se je povečalo število daljinskih odprav, med katerimi izstopa obplutje sveta fregate {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} med 26. februarjem in 19. avgustom 2019, prve takšne odprave v ruski vojni mornarici po letu 1889.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1074054|title=Russia’s Northern Fleet warships return home after round-the-globe deployment|date=19 August 2019|website=tass.com/|access-date=19. marca 2021|language=en}}</ref> ===Novejša zgodovina=== Od 2. aprila 2024 je vrhovni poveljnik Ruske vojne mornarice [[admiral]] [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]],<ref name="Kabancov">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1769271|title=Admiral Moiseyev appointed as Russian Navy’s new chief — defense minister|website=tass.ru|access-date=2. aprila 2024|language=en}}</ref> ki je na položaju zamenjal admirala [[Nikolaj Anatoljevič Jevmenov|Nikolaja Anatoljeviča Jevmenova]], ta pa je zamenjal [[Vladimir Ivanovič Koroljov|Vladimirja Ivanoviča Koroljova]]. Njegov namestnik je od leta 2021 admiral [[Aleksandr Mihajlovič Nosatov]].<ref name ="Jevmenov">{{navedi novice|url=https://russiandefpolicy.com/2021/10/06/russian-navy-shuffle|title=Russian Navy Shuffle|date=6. oktober 2021|access-date=2. oktober 2022|language=en}}</ref> 14. julija 2021 je ladjedelnica [[Sevmaš]], ki izdeluje jedrske podmornice, sporočila, da je prvič v več desetletjih več jedrskih podmornic različnih razredov na morskem preizkušanju.<ref>{{navedi novice|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11898417|title=Несколько построенных на "Севмаше" атомных подлодок вышли на испытания в море|date=14. julij 2021|access-date=24 September 2021|language=ru}}</ref> Poleti 2021 so bile sočasno na morskih preizkušanjih tri jedrske podmornice: {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} razreda ''Borej-A'', {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} razreda ''Jasen-M'' in {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} predelanega razreda ''Antej''. Zadnjič, da so bile v Rusiji ali Sovjetski zvezi sočasno na preizkušanjih strateška jedrska podmornica in dve jurišni jedrski podmornici različnih razredov je bilo leta 1990, med preizkušanji strateške jedrske podmornice razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] ''Novomoskovsk'' in jurišnih jedrskih podmornic razredov ''Antej'' in ''Ščuka-B'' {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}}<ref>{{navedi splet|title=Атомный подводный крейсер К-173 "Красноярск". Проект 949А|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nsrs/949A/K-173/K-173.htm|access-date=2021-10-09|website=www.deepstorm.ru}}</ref> in ''Narval''. Povečano število morskih preizkušanj je tako še eden izmed pokazateljev višje hitrosti gradnje vojaških ladij in podmornic v Rusiji. ====Rusko-gruzijska vojna==== Avgusta 2008 je gardna raketna križarka Črnomorske flote {{ladja||Moskva|križarka|2}} zagotavljala pomorsko podporo v [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijski vojni]].<ref>{{Navedi splet|url=http://en.rian.ru/russia/20080811/115950634.html|title=Russian Navy carries out Black Sea anti-terror exercise|date=11 August 2008|accessdate=3 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121012023946/http://en.rian.ru/russia/20080811/115950634.html|archivedate=12 October 2012}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://news.xinhuanet.com/english/2008-08/10/content_9138604.htm|title=Russian navy blockade Georgia|date=10 August 2008|accessdate=3 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121021074212/http://news.xinhuanet.com/english/2008-08/10/content_9138604.htm|archivedate=21 October 2012}}</ref> Med kratkim površinskim spopadom je Gruzijska vojna mornarica zadela ''Moskvo'' z enim izstrelkom, preden je bila sama uničena.<ref>{{Navedi revijo|last=Axe|first=David|title=Georgian Navy's Cruel Fate|url=https://www.wired.com/2008/08/georgian-navys/|magazine=Wired|archive-url=https://web.archive.org/web/20220414064021/https://www.wired.com/2008/08/georgian-navys/|archive-date=14 April 2022|access-date=14 April 2022}}</ref> Po tem, ko je Rusija priznala neodvisnost [[Abhazija|Abhazije]], je bila ladja nameščena v abhazijski prestolnici [[Akva|Suhumi]].<ref>{{Navedi novice|title=Russian warships sent to Abkhazia|url=https://www.aljazeera.com/news/2008/8/28/russian-warships-sent-to-abkhazia|accessdate=15 April 2022|publisher=Al Jazeera|date=28 August 2008|language=en|archivedate=2 October 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211002160255/https://www.aljazeera.com/news/2008/8/28/russian-warships-sent-to-abkhazia}}</ref> ====Rusko posredovanje v sirski državljanski vojni==== Jeseni 2015 je prišlo do ruske vojaške intervencije v sirski državljanski vojni na strani sirske vlade, ki je potekala predvsem z [[Vojno letalstvo Rusije|letalskimi silami]].<ref>[https://rg.ru/2017/01/10/amerikanskij-b-52-razbombil-mirnuiu-derevniu.html Американский Б-52 разбомбил сирийскую деревню] ''Rosijskaja Gazeta'', 10 January 2017.</ref><ref>[http://newsru.com/russia/25dec2015/genshtab.html Генштаб РФ: самолеты ВКС совершили уже более 5 тысяч вылетов в Сирии и уничтожили больше 2 тысяч бензовозов с нефтью ИГ] NEWSru, 25 December 2015.</ref><ref>[http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12072380@egNews Начальник Главного оперативного управления Генерального штаба Вооруженных Сил Российской Федерации подвел итоги деятельности российских ВКС в Сирии в 2015 году] Russian Defence ministry website, 25 December 2015.</ref> Konec leta 2016 je bila pred sirsko obalo nameščena tudi bojna skupina ruske [[letalonosilka|letalonosilke]] {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} skupaj s težko jedrsko raketno križarko {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} in [[raketni rušilec|raketnima rušilcema]] {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} in {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}}.<ref>{{navedi splet |url=https://ria.ru/defense_safety/20161015/1479305461.html |title=Авианосная группа кораблей Северного флота начала поход в Средиземное море |date=15 October 2016 |publisher=[[RIA Novosti]] |access-date=15 October 2016 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/64669/russian-carrier-sails-for-the-mediterranean |title=Russian carrier sails for the Mediterranean |last1=Ripley |first1=Tim |date=17 October 2016 |website=IHS Jane's 360 |publisher=Jane's |access-date=17 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161018225755/http://www.janes.com/article/64669/russian-carrier-sails-for-the-mediterranean |archive-date=18 October 2016 |df=dmy-all }}</ref> ''Admiral Kuznjecov'' je s posredovanjem v vojni doživel bojni krst, saj so njegovi palubni lovci [[Mikojan-Gurevič MiG-29K|MiG-29K]] in [[Suhoj Su-33|Su-33]] opravili več napadov na tarče islamskih skrajnežev, v sklopu katerih so izgubili dve letali.<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/65775/russian-carrier-jets-flying-from-syria-not-kuznetsov |title=Russian carrier jets flying from Syria, not Kuznetsov |last1=O'Connor |first1=Sean |last2=Binnie |first2=Jeremy |last3=Ripley |first3=Tim |date=28 November 2016 |website=janes.com |publisher=IHS Janes 360 |access-date=28 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161127100514/http://www.janes.com/article/65775/russian-carrier-jets-flying-from-syria-not-kuznetsov |archive-date=27 November 2016 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://theaviationist.com/2016/12/05/russian-su-33-crashed-in-the-mediterranean-while-attempting-to-land-on-kuznetsov-aircraft-carrier/ |title=Russian Su-33 crashed in the Mediterranean while attempting to land on ''Kuznetsov'' aircraft carrier |last=Cenciotti |first=David |date=5 December 2016 |website=The Aviationist |access-date=5 December 2016 }}</ref> Rusko intervencijo je podpirala tudi [[Črnomorska flota]], ki je s svojimi amfibijskimi ladjami razredov ''[[Razred Ropuča|Ropuča]]'' in ''[[Razred Tapir|Tapir]]'' prevažala vojaško tehniko iz [[Sevastopol]]a v rusko pomorsko oporišče Tartus.<ref>[http://tass.com/defense/983048 Russia’s upper house ratifies agreement on naval base in Syria’s Tartus] TASS, 26 December 2017.</ref> Ruske [[fregata|fregate]] razreda ''[[Fregate razreda Burevestnik|Burevestnik]]'', [[korveta|korvete]] razreda ''[[Korvete razreda Bujan|Bujan]]'' in [[podmornica|podmornice]] razreda ''[[Podmornice razreda Paltus|Varšavjanka]]''<ref name="bbcsubmdec">{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-35041656 | title= Russia hits targets in Syria from Mediterranean submarine | publisher=BBC|date=8 December 2015 |access-date=9 December 2015}}</ref> so na sirske cilje sprožile tudi napade z [[manevrirni izstrelek|manevrirnimi raketami]] [[3M-54 Kalibr|3M-54 ''Kalibr'']]. ====Rusko-ukrajinska vojna==== Po priključitvi Krima Rusiji leta 2014 je Francija odpovedala dobavo dveh nosilk helikopterjev razreda ''Mistral'', ki jih je naročila Rusija. 3. septembra 2014 je francoski predsednik sporočil, da ladij ne bodo dostavili Rusiji zaradi njenih nedavnih dejanj.<ref name="BBC11">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-29052599|title=Ukraine crisis: France halts warship delivery to Russia|work=BBC News|date=3 September 2014|access-date=2014-09-03}}</ref> 5. avgusta 2015 so sporočili, da bo Francija vrnila vnaprejšnja plačila Rusije, ladji pa obdržala.<ref>elysee.fr: [http://www.elysee.fr/communiques-de-presse/article/entretien-telephonique-avec-m-vladimir-poutine-accords-sur-les-bpc/ Entretien téléphonique avec M. Vladimir Poutine - accords sur les BPC] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150809011608/http://www.elysee.fr/communiques-de-presse/article/entretien-telephonique-avec-m-vladimir-poutine-accords-sur-les-bpc |date=2015-08-09 }}</ref><ref>http://en.kremlin.ru: [http://en.kremlin.ru/events/president/news/50100 Telephone conversation with President of France Francois Hollande]</ref> Leta 2022 se je Ruska vojna mornarica udeležila [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]], začenši z [[Bitka za Kačji otok|bitko za Kačji otok]]. Ruska gardna raketna križarka {{ladja||Moskva|križarka|2}} se je 14. aprila 2022 potopila, po tem ko je na njej izbruhnil požar in je bila posadka prisiljena zapustiti ladjo. Ukrajinske oborožene sile so sporočile, da so ladjo zadele z dvema raketama ''Neptun'', vendar Ruska vojna mornarica tega ni potrdila. Ladja se je nato med poskusom vleke prevrnila in potonila. Potopitev ''Moskve'' je največja ruska mornariška izguba po drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi novice |date=15 April 2022 |title=Russian warship: Moskva sinks in Black Sea |publisher=[[BBC News]] |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61114843 |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415092906/https://www.bbc.com/news/world-europe-61114843 |url-status=live }}</ref> Poleg tega je bilo v času rusko-ukrajinske vojne poškodovanih ali potopljenih več ruskih amfibijskodesantnih ladij. 24 marca 2022 je bila v ukrajinskem napadu na Berdjansk potopljena ladja ''Saratov'',<ref>{{navedi splet |last=Newdick |first=Thomas |date=24 March 2022 |title=Russian Landing Ship Destroyed In Massive Explosion In Captured Ukrainian Port City |url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44904/russian-landing-ship-destroyed-in-massive-explosion-in-captured-ukrainian-port-city |website=The Drive |access-date=25 March 2023 |archive-date=2022-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220413141126/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44904/russian-landing-ship-destroyed-in-massive-explosion-in-captured-ukrainian-port-city |url-status=dead }}</ref> poškodovani pa sta bili ladji ''Cesar Kunikov''<ref name="Mash">{{navedi novice|url=https://mash.ru/news/156607 |website=[[Mash_(online_newspaper)|mash.ru]] |title=Польша поставила России контрафактные детали для десантных кораблей |date= 2022-08-24 |language=ru |trans-title=Poland supplied Russia with counterfeit parts for landing ships |archive-url=https://web.archive.org/web/20220828161046/https://mash.ru/news/156607 |archive-date=2022-08-28 |url-status=live}}</ref> in ''Novočerkassk''. 4. avgusta 2023 je bila v ukrajinskem napadu na Novorosijsk z brezpilotnim plovilom poškodovana tudi ladja ''Olenogorski Gornjak''.<ref name=forces>{{navedi splet | title=Russian war ship damaged in 'significant blow' to Russia's Black Sea Fleet, MOD says | website=Forces Network | date=5 August 2023 | url=https://www.forces.net/russia/russian-war-ship-damaged-significant-blow-russias-black-sea-fleet-mod-says |access-date=6 August 2023}}</ref> 13. septembra 2023 je v ukrajinskem raketnem napadu na ladjedelnico v Sevastopolu bila zadeta podmornica ''B-237'' ''Rostov na Donu'' ter pristajalna ladja ''Minsk.'' Obe plovili sta bili sodeč po javno dostopnih satelitskih posnetkih hudo (po nekaterih ocenah nepopravljivo) poškodovani.<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite tweet |title=Intelligence Update 15 September 2023 |url=https://twitter.com/DefenceHQ/status/1702557381501026323 |author=[[Ministry of Defence (United Kingdom)|United Kingdom Ministry of Defence]] |user=DefenceHQ |number=1702557381501026323 |date=15 September 2023 |access-date=15 September 2023}}</ref> 22. septembra 2023 je Ukrajina v raketnem napadu zadela poveljstvo Črnomorske flote v Sevastopolu ter domnevno ubila viceadmirala Viktorja Sokolova.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims commander of Russia's Black Sea Fleet was killed in Sevastopol attack|url=https://www.cnn.com/2023/09/25/europe/russia-commander-killed-ukraine-attack-intl/index.html|website=CNN|date=2023-09-25|accessdate=2024-02-14|language=en|first=Rob Picheta,Radina Gigova,Olga|last=Voitovych}}</ref> Po tem so ostanke stavbe poveljstva okupacijske oblasti razstrelile.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine: The Latest -Russia blows up own HQ|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2023/09/25/russia-blows-up-own-hq/|newspaper=The Telegraph|date=2023-09-25|accessdate=2024-02-14|issn=0307-1235|language=en-GB|first=Giles|last=Gear|first2=Dominic|last2=Nicholls}}</ref> 26. decembra 2023 je bila po poročanju ukrajinskih letalskih sil v napadu na pristanišče v [[Feodozija|Feodoziji]] uničena desantna ladja ''Novočerkassk'' (prvič poškodovana že marca 2022).<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Bombers Just Blew Up Another Russian Warship. ‘Russia’s Fleet Is Getting Smaller And Smaller!’|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2023/12/26/ukrainian-bombers-just-blew-up-another-russian-warship-russias-fleet-is-getting-smaller-and-smaller/|website=Forbes|accessdate=2023-12-26|language=en|first=David|last=Axe}}</ref> Ruske okupacijske oblasti so poročale, da je bila ladja le poškodovana,<ref>{{Navedi splet|title=При атаке на Феодосию один человек погиб и двое получили ранения|url=https://ria.ru/20231226/feodosiya-1918093637.html|website=РИА Новости|date=2023-12-26|accessdate=2023-12-26|language=ru|first=|last=}}</ref> vendar iz slik posnetih po napadu je bilo razvidno, da je bil ''Novočerkassk'' uničen.<ref>{{Navedi splet|title=Moment Ukrainian missile smashes into Russian ship in occupied Crimea|url=https://www.dailymail.co.uk/news/article-12900659/Moment-Ukrainian-missile-attack-Russian-warship-Novercherkassk-Crimean-port.html|website=Mail Online|date=2023-12-26|accessdate=2023-12-26|first=Matthew|last=Lodge}}</ref> V februarju 2024 je ukrajinska obveščevalna služba objavila posnetka napada s povodnimi droni in sledečega uničenja korvete ''Ivanovec'' ter dva tedna kasneje še desantne ladje ''Cezar Kunikov.''<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний корабель ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-14|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Знищення ВДК «цезарь куніков»|url=https://www.youtube.com/watch?v=QmQCQXfN_SU|accessdate=2024-02-14|language=sl-SI}}</ref> ===Vodstvo=== * Avgust 1992–november 1997, [[admiral flote (Rusija)|admiral flote]] [[Feliks Nikolajevič Gromov]]<ref>[https://ria.ru/20210123/admiral-1594270617.html Умер экс-главком ВМФ России Феликс Громов] {{in lang|ru}}</ref> * November 1997–september 2005, admiral flote [[Vladimir Ivanovič Kurojedov]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.bellona.org/english_import_area/international/russia/navy/pacific/general/39685 |title=Putin fires navy chief Kuroyedov and brings in tough-talking successor - Bellona |access-date=2006-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071025134409/http://www.bellona.org/english_import_area/international/russia/navy/pacific/general/39685 |archive-date=2007-10-25 |url-status=dead }}</ref> * September 2005–september 2007, admiral flote [[Vladimir Vasiljevič Masorin]]<ref name="dp.ru">{{navedi splet|url=http://www.dp.ru/a/2007/09/13/Vladimir_Visockij_budet_k/|title=Владимир Высоцкий будет командовать флотом|author=Гетманский, Константин|date=2007-09-13|publisher=[[Деловой Петербург]]|accessdate=2015-04-09|archive-date=2016-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160611191627/http://www.dp.ru/a/2007/09/13/Vladimir_Visockij_budet_k/|url-status=live}}</ref> * September 2007–maj 2012, [[admiral]] [[Vladimir Sergejevič Visocki]]<ref>[http://www.moscowtimes.ru/stories/2007/09/14/012.html Navy Chief Relieved of Command]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=July 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} The Moscow Times, September 14, 2007.</ref> * Maj 2012–februar 2016, admiral [[Viktor Viktorovič Čirkov]]<ref name=RN>{{navedi novice |title=Medvedev Replaces Russian Navy Commander |url=http://en.ria.ru/mlitary_news/20120506/173260767.html |newspaper=[[RIA Novosti]] |publisher=En.rian.ru |date=6 May 2012 |access-date=7 May 2012}}</ref> * Februar 2016–maj 2019, admiral [[Vladimir Ivanovič Koroljov]]<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12083387@egNews|publisher=mil.ru|title=Министр обороны России вручил адмиралу Владимиру Королёву штандарт главнокомандующего ВМФ России|language=ru|access-date=9. oktobra 2021}}</ref> * Maj 2019–marec 2024, admiral [[Nikolaj Anatoljevič Jevmenov]]<ref name ="Jevmenov"/> * Marec 2024–sedanjost, admiral flote [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]]<ref name="Kabancov"/> ==Sestava== Od leta 2012 je sedež ruske vojne mornarice ponovno v stavbi [[Admiralti]] v [[Sankt Peterburg]]u. Ruske mornariške sile so mešanica profesionalnih in vpoklicanih mornarjev, ki služijo enoletni [[vojaška obveznost|vojaški rok]]. Skupno število mornarjev v vojni mornarici je bilo leta 2020 ocenjeno med 150.000–160.000<ref>https://fas.org/sgp/crs/row/IF11603.pd{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> (leta 2006: 142.000). Leta 2008 so napovedali selitev štaba vojne mornarice na mesto zgodovinskega poveljstva [[Ruska imperialna mornarica|ruske imperialne mornarice]]. Selitev je bila dokončana novembra 2012.<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/mlitary_news/20121031/177077223.html|title=Russian Navy HQ Moves to St. Petersburg|last=Sputnik|website=en.ria.ru|access-date=10 October 2017|language=en}}</ref> Ruska vojna mornarica je razdeljena na štiri bojne rodove: površinske sile, podmorniške sile, mornariško letalstvo in obalne enote.<ref>{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/structure.htm|title=Структура : Министерство обороны Российской Федерации|website=structure.mil.ru|access-date=9 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828001919/https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/structure.htm|archive-date=28 August 2018|url-status=live}}</ref> Vojna mornarica poleg tega vključuje tudi podporne enote na morju in na kopnem. Ne vključuje posebnih enot. Mornariške brigade [[specnaz]] so del Glavnega obveščevalnega direktorata, ki so pridružene posameznim flotam ter Protidiverzantskim silam in sredstvom (PDSS; enote, ki ščitijo vojno mornarico pred vdori sovražnikovih posebnih enot). Spadajo pod Obalne enote. [[Slika:FrogmenExercise2017-08.jpg|200px|sličica|desno|Vaje protidiverzantskih sil Baltske flote leta 2017]] Med [[hladna vojna|hladno vojno]] so Sovjetske oborožene sile razlikovale med različnimi mornariškimi poveljstvi. Glavni floti sta bili Severna in Tihooceanska flota. Zadolženi sta bili za samostojne operacije na odprtem morju in sta za ta namen vključevali strateške površinske, podmorniške in zračne sile, vključno z državnim jedrskim sredstvom odvračanja. Baltska in Črnomorska flota sta dobili zaradi omejene geografije Baltskega in Črnega morja bolj premišljeno vlogo pri podpiranju sosednjih [[kopenske sile|kopenskih enot]] (Glavno poveljstvo enot v zahodni smeri v [[Legnica|Legnici]] (Poljska) in Glavno poveljstvo enot v jugozahodni smeri v [[Kišinjev]]u).<ref name="автоссылка1" /> Ti dve floti sta bili oboroženi z oboroženimi sistemi krajšega dosega (dizel-električne podmornice, bombniki Su-24 in večja količina fregat ter korvet). Zaradi zaprte narave Kaspijskega morja (sicer povezanega z Baltskim in Črnim morjem z reko [[Volga|Volgo]] in sistemom rek in kanalov, ki so plovni za ladje v velikosti korvete), je imela njegova Kaspijska flotilja še bolj omejeno vlogo od ostalih: obrambno vlogo s podpiranjem Glavnega poveljstva enot v južni smeri v [[Baku]]ju.<ref name="автоссылка1">''Коряковцев А. А., Ташлыков С. Л.'' От флота прибрежного действия до океанского ракетно-ядерного. Этапы строительства советского ВМФ (1945—1991 гг.) // [[Военно-исторический журнал]]. — 2016. — № 7. — С.3—10.</ref><ref>''Шитиков Е.'' Сталин и военное кораблестроение. // [[Морской сборник]]. — 1993. — № 12. — С.9—12. </ref> S koncem hladne vojne je sledilo opazno zmanjšanje enot. Pred rusko vojaško reformo 2008 so bile štiri flote enakovredne šestim vojaškim okrožjem. Ko so ukrepi reforme stopili v veljavo, je bilo število vojaških okrožij zmanjšano in so postala Kombinirana strateška poveljstva in štiri flote ter ena flotilja so jim bile podrejene, z enakim statusom kot kopenske in zračne armade.<ref name="ReferenceC">Moscow Defense Brief #2, 2011 p. 18-22</ref> Zaradi povečanega zanimanja Rusije v Arktični regiji in pomena ruske zahodne/severozahodne mornariške obrambe je postala Severna flota 12. decembra 2014 osnova novonastalega petega Kombiniranega strateškega poveljstva Severna flota (s 1. januarjem 2021 polnopravno vojaško okrožje – [[Severno vojaško okrožje]]).<ref name=WaPost>{{navedi novice|title=The Arctic Grows in Importance as Russia Establishes New Military District|url=https://warsawinstitute.org/arctic-grows-importance-russia-establishes-new-military-district/|publisher=Warsaw Institute|date=18 Jun 2020|access-date=5 October 2020|archive-date=28 September 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200928160516/https://warsawinstitute.org/arctic-grows-importance-russia-establishes-new-military-district/|url-status=live}}</ref> Leta 2021 je rusko ministrstvo za obrambo trdilo, da razmišljajo o ustanovitvi nove flote, pristojne za Arktiko.<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1346611|title=Russia looks into Navy Arctic Fleet creation — source|date=7. oktober 2021|website=tass.com|access-date=8. december 2022|language=en}}</ref> 26. februarja 2024 je bilo Severno vojaško okrožje ukinjeno, to območje pa je bilo priključeno Leningrajskemu vojaškemu okrožju. ===Podmorniške in površinske sile=== Podmorniške in površinske sile pomenijo hrbtenico vojne mornarice. Podmornice so del namenskih podmorniških eskader in flotilj ali del eskader in flotilj, mešanih s površinskimi silami. Ruska vojna mornarica ohranja rigidno sestavo, katere ravni poveljstva bi lahko po vojaških pravilih neposredno izenačili z ustreznimi kopenskimi in zračnimi ustrezniki. ===Obalne enote=== Obalne enote so sestavljene iz [[Ruska mornariška pehota|Mornariške pehote]] in Obalnih raketnih in artilerijskih enot. Ruska mornariška pehota je amfibijska sila ruske vojne mornarice in izvira iz časa, ko je Peter Veliki izdal dekret o pehotnem polku z mornariško opremo leta 1705.<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/history/branches/bv/300years.htm?print=Y|title = Russian Marines Took Beirut and Paris}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://voenpro.ru/infolenta/morskaya-pehota-rossii|title=Морская пехота России}}</ref> Od svoje ustanovitve je doživela boj v [[napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], [[Krimska vojna|krimski vojni]], [[Rusko-japonska vojna|rusko-japonski vojni]], [[prva svetovna vojna|prvi]] in [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], [[prva čečenska vojna|čečenskih vojnah]] in [[rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijski vojni]]. Pod vodstvom admirala [[Sergej Georgijevič Gorškov|Sergeja Georgijeviča Gorškova]] med hladno vojno je Sovjetska vojna mornarica razširila doseg mornariške pehote in jo večkrat namestila po različnih delih sveta. Od razpada Sovjetske zveze se je njen pomen zelo zmanjšal. [[slika:RIAN archive 711423 Vostok 2010 Strategic Exercise in Vladivostok.jpg|desno|sličica|Ruska mornariška pehota med strateško vajo Vostok 2010 na območju [[Vladivostok]]a]] Sovjetska mornariška pehota in njena ruska naslednica imata sloves elitnih jurišnih enot.<ref name="zaloga1998">{{navedi knjigo | author1 = Zaloga, S. |author2=Loop, J. | title = The Soviet Naval Infantry | chapter = Soviet Block Elite Forces | place = London | publisher = Osprey | year = 1998 | volume = 5 | pages = 24 | series = Elite | isbn = 0-85045-631-2}}</ref> Zaradi njihovih črnih uniform in srditega nastopa v bojih v Črnem in Baltskem morju med drugo svetovno vojno je sovjetska mornariška pehota dobila vzdevek »črna smrt« ({{jezik-de|der schwarze Tod}}). Ruska mornariška pehota je mehanizirana sila, organizirana v [[brigada|brigade]], samostojne [[polk]]e in samostojne [[bataljon]]e. Vsaka brigada ima [[tank]]ovski bataljon, bataljon [[samovozna artilerija|samovozne artilerije]], bataljon samovozne [[zračna obramba|zračne obrambe]], bataljon mehanizirane mornariške pehote, druge podporne enote in en zračno-desantni bataljon mornariške pehote, opremljen s padali, z nalogo voditi amfibijska izkrcanja. Enote za obalno obrambo ruske vojne mornarice so navadne mehanizirane brigade z glavno nalogo preprečevati sovražnikova amfibijska izkrcanja. Primer teh so enote za obalno obrambo Baltske flote. Po letu 2010 prihaja do integracije mornariške pehote in enot za obalno obrambo zaradi poenostavitve strukture mornariškega poveljevanja in tudi nove arktične brigade mornariške pehote, ki so v procesu oblikovanja v Severnem vojaškem okrožju, spadajo v ta proces.<ref name="ReferenceC"/> Tudi enote [[obalna artilerija|obalne artilerije]] igrajo pomembno vlogo za vojno mornarico. Zaradi geografije [[Barentsovo morje|Barentsovega]], [[Baltsko morje|Baltskega]], [[Črno morje|Črnega]] in [[Ohotsko morje|Ohotskega]], pa tudi [[Kaspijsko morje|Kaspijskega morja]] je nameščanje obalnih protiladijskih sistemov v vlogi preprečevanja dostopa sovražniku zelo učinkovito. Uporabljajo sistem nadzvočnih protiladijskih raket [[K-300P Bastion-P]]<ref>{{navedi splet |url=https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82138/ |title=Комплексы "Бастион" на острове Матуа отработали защиту от надводных угроз |access-date=15 October 2022 |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015163352/https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82138/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://edition.cnn.com/2015/03/16/europe/russia-putin-crimea-nuclear/ |title= Russia was ready to put nuclear forces on alert over Crimea, Putin says |last1= Smith-Spark |first1= Laura |last2= Eshchenko |first2= Alla |last3= Burrows |first3= Emma |date= 2015-03-16 |publisher= [[CNN]] |access-date= 2015-03-16 |quote= In the documentary, Putin said Russia's Bastion high-precision coastal missile defense systems had been deployed to Crimea to protect the territory -- 'in such a way that they were seen perfectly well from outer space.' |archive-date= 8 January 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170108220020/http://edition.cnn.com/2015/03/16/europe/russia-putin-crimea-nuclear/ |url-status= live }}</ref> z raketami P-800 Oniks, sistem podzvočnih raket [[3K60 Bal]] z raketami [[H-35]],<ref name="Rosoboronexport">{{navedi splet |url=http://www.rusarm.ru/cataloque/air_craft/aircraft.pdf |title=Aerospace Systems Export Catalogue |website=[[Rosoboronexport]] |page=123 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071030213111/http://www.rusarm.ru/cataloque/air_craft/aircraft.pdf |archive-date=2007-10-30}}</ref> rakete 3M-54 Kalibr, A-222E Bereg-E 130 mm obalni mobilni artilerijski sistem in samovozne sisteme za zračno obrambo. Mornariško pehoto in obalne enote vodi namestnik poveljnika za mornariško pehoto ruske vojne mornarice, [[generalpolkovnik]] [[Aleksandr Nikolajevič Kolpacenko]]. Njihovo geslo je »Tam kjer smo mi, tam je zmaga!«. ===Mornariško letalstvo=== {{glavni|Rusko mornariško letalstvo}} [[Slika:Su27K_(Su33)_DD-SD-99-06153.jpg|200px|sličica|desno|Palubni lovec Su-33 na letalonosilki ''Admiral Kuznjecov'' 23. februarja 1996 med odpravo v Sredozemskem morju]] [[Slika:Возвращение палубной авиации с ТАВКР «Адмирал Кузнецов» на аэродром базирования.webm|sličica|Piloti ruskega Mornariškega letalstva se vračajo na letališče Severomorsk-3 po operaciji v Siriji]] Prve enote mornariškega letalstva v Rusiji so oblikovali med letoma 1912 in 1914 v sklopu Baltske<ref>''Симоненко В. Г.'' Морские крылья Отечества. Историческая хроника. 1910—1917 годы. — Севастополь: Издатель Кручинин Л. Ю., 2006. — 160 с.</ref><ref>''Герасимов В.'' Изменение роли и места отечественной морской авиации в войне на море (1910—1917 гг.) // [[Морской сборник]]. — 2005. — № 12. — С. 19.</ref> in Črnomorske flote. Od svoje ustanovitve je sodelovalo v [[ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]], drugi svetovni vojni in mnogih drugih spopadih po Evropi, [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in [[Azija|Aziji]]. Med hladno vojno je mornariško letalstvo vodilo politiko nameščanja velikega števila bombnikov v mornariški jurišni vlogi za nasprotovanje ameriški obsežni floti letalonosilk. Leta 1989 je uporabljalo več kot 1000 letal, od katerih je bila večina bombnikov, kot sta [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M]] in [[Tupoljev Tu-16|Tu-16]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/av_mf.htm|title=Aviatsiya Voyenno-Morskoyo Flota (AV-MF, Naval Air Force)|author=John Pike|publisher=GlobalSecurity.org|access-date=14 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141214200812/http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/av_mf.htm|archive-date=14 December 2014|url-status=live}}</ref> Od padca Sovjetske zveze se je precej zmanjšalo. Bombniki Tu-22M so bili predani Vojnemu letalstvu in od takrat bojna moč mornariškega letalstva temelji na letalih [[Suhoj Su-30|Su-30]],<ref name="Su-30SM2">{{navedi splet|url=https://www.airrecognition.com/index.php/news/defense-aviation-news/2020/august/6530-russian-ministry-of-defense-signed-contracts-with-uac-at-army-2020-for-new-aircrafts.html|title=Russian Ministry of Defense signed contracts with UAC at Army-2020 for new aircrafts &#91;sic&#93;|website=airrecognition.com|date=28 August 2020|access-date=31 August 2020|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918072006/https://www.airrecognition.com/index.php/news/defense-aviation-news/2020/august/6530-russian-ministry-of-defense-signed-contracts-with-uac-at-army-2020-for-new-aircrafts.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Naval Aviation">{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/politics/articles/2020/08/25/837739-minfin-roskosmos|title=Минфин и "Роскосмос" вступили в публичные препирательства о сокращении расходов|website=vedomosti.ru|date=26 August 2020|access-date=31 August 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=536906&lang=RU|title=Минобороны РФ заключило контракты на поставку боевых самолётов Су-34, Су-35 и Су-30СМ2|website=militarynews.ru|date=25 August 2020|access-date=31 August 2020}}</ref> [[Suhoj Su-35|Su-35]],<ref>{{navedi splet|url=https://iz.ru/1185406/anton-lavrov-anna-cherepanova/sukhoi-klimat-kamchatki-na-poluostrove-razmestiat-manevrennye-su-35|title="Сухой" климат Камчатки: на полуострове разместят маневренные Су-35|date=29 June 2021|website=Известия|language=ru|access-date=14 July 2021}}</ref> [[Suhoj Su-33|Su-33]],<ref name="IISS212">{{cite journal |author=International Institute for Strategic Studies (IISS) |author-link=International Institute for Strategic Studies |date=2022 |title=The Military Balance 2022 |journal=The Military Balance |language=en |volume=}}</ref> [[Mikojan-Gurevič MiG-29K|MiG-29K]]<ref>{{navedi splet |url=https://bmpd.livejournal.com/1680020.html |title=Сформирован 100-й отдельный корабельный истребительный авиационный полк |trans-title=The 100th independent shipborne fighter aviation regiment was formed |language=ru |website=bmpd.livejournal.com |date=15 January 2016 |access-date=9 April 2019}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.migavia.ru/index.php/ru/novosti/press-relizy/553-mig-29kub-9-let-v-nebe |title=МиГ-29КУБ - 9 лет в небе |trans-title=MiG-29KUB - 9 years in the sky |date=20 January 2016 |language=ru |website=[[Mikoyan]] |accessdate=2023-07-21 |archive-date=2016-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129044338/http://www.migavia.ru/index.php/ru/novosti/press-relizy/553-mig-29kub-9-let-v-nebe |url-status=dead }}</ref> in [[Suhoj Su-34|Su-34]], ki nadomeščajo starejše [[Suhoj Su-24|Su-24]].<ref name="24r">The Military Balance 2018,p.197</ref> Leta 2007 so Rusko mornariško letalstvo sestavljale naslednje enote:<ref name="AFM65">Air Forces Monthly, p. 65</ref> * Mornariško raketno letalstvo * Obalno protipodmorniško letalstvo<ref name="24r" /> * Jurišno letalstvo<ref name="24r" /> * Obalno lovsko letalstvo<ref name="24r" /> * Izvidniško letalstvo<ref name="24r" /> * Ladijsko letalstvo (lovska letala in protipodmorniški zrakoplovi) * Pomožne zračne enote ===Predpona=== Niti revija ''Jane's Fighting Ships'', niti institut ''International Institute for Strategic Studies'' ne navajata standardnih predpon za ladje ruske vojne mornarice. Ameriška vlada včasih uporablja predpono RFS (»Russian Federation Ship«), vendar sama Ruska vojna mornarica ne uporablja tega dogovora. ==Čini in oznake== ===Častniki=== Naslednja preglednica činov v vojni mornarici prikazuje čine Ruske federacije. Čin je naveden najprej v ruščini in nato v slovenskem prečrkovanju. Čini:<ref name="Decree 531">[http://www.redstar.ru/2005/05/14_05/2_02.html Addenda to the Decree of the President of Russian Federation #531] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080608013323/http://www.redstar.ru/2005/05/14_05/2_02.html|date=2008-06-08}}, ''[[Krasnaya Zvezda]]'', 19 May 2005</ref> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%; margin: 0px 12px 12px 0px;" {{Čini_Ruske_vojne_mornarice}} |} ===Podčastniki in mornarji=== Čini podčastnikov in mornarjev:<ref name="Decree 531" /> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%; margin: 0px 12px 12px 0px;" {{Čini_Ruske_vojne_mornarice_(podčastniki_in_mornarji) }} |} ==Oprema== === Ladje in podmornice === Glej [[Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici]]. ===Zrakoplovi=== Glej [[Vojno letalstvo Rusije#Flota letalskega oddelka Ruske vojne mornarice|Flota ruskega mornariškega letalstva]]. ==Vojaška okrožja in flote== Rusko vojno mornarico sestavljajo štiri [[flota|flote]], ena [[flotilja]] in ena [[eskadra]], ki so podrejene vojaškim okrožjem. ===[[Leningrajsko vojaško okrožje]] – Leningrajsko kombinirano strateško poveljstvo=== ====Severna flota==== [[Slika:Admiral_Kuznetsov_aircraft_carrier.jpg|200px|sličica|desno|{{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}}]] {{glavni|Severna flota}} Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je edina letalonosilka {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} in večina jedrskih podmornic, križark ter rušilcev. Ladje: * 43. divizija raketnih ladij (Severomorsk): ** [[Letalonosilka]] {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} razreda [[Letalonosilke razreda Admiral Kuznjecov|''Admiral Kuznjecov'']] (na remontu)<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9381-russian-navy-heavy-aircraft-carrier-admiral-kuznetsov-to-return-at-sea-in-2022.html |title=Russian Navy heavy aircraft carrier Admiral Kuznetsov to return at sea in 2022 |work=NavyRecognition.com |date=5 December 2020 |access-date=6 March 2021 |archive-date=2021-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210203194700/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9381-russian-navy-heavy-aircraft-carrier-admiral-kuznetsov-to-return-at-sea-in-2022.html |url-status=dead }}</ref> ** Težka jedrska [[raketna križarka]] razreda [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']]: ***{{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet |url=https://zen.yandex.ru/media/navynews/rossiia-poluchit-vtoroi-atomnyi-kreisergigant-5e85942a4dc6b06f644dc5d2 |title=Россия получит второй атомный крейсер-гигант |trans-title=Russia will receive a second nuclear-powered giant cruiser |date=2 April 2020 |website=[[Yandex Zen]] |language=ru |access-date=2020-04-02}}</ref> *** {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet | url=https://navy-korabel.livejournal.com/277552.html | title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.09.2022 | date=September 2022 | language=ru | accessdate=2023-01-04 | archive-date=2022-09-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220922233437/https://navy-korabel.livejournal.com/277552.html | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|author=Тяжелый атомный ракетный крейсер "Петр Великий" |url=https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82124/ |title=Крейсер "Петр Великий" поразил цель на дальности более 200 км |publisher=Flot.com |date= |accessdate=2022-09-27|language=ru}}</ref> ** Raketna križarka {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} razreda [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] (aktivna)<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk06/2022|date=6. februar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk052022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk05/2022|date=30. januar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk062022.html|title = Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022|date=7. februar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/russia-sends-slava-class-cruiser-ustinov-in-the-mediterranean/|title = Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean|date = 7 February 2022|language=en}}</ref> *2. divizija protipodmorniških ladij (Severomorsk): ** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']]: ***{{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> ***{{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12339995@egNews |title=Большой противолодочный корабль Северного флота «Североморск» вышел в Баренцево море для выполнения учебно-боевых задач |trans-title=Large anti-submarine ship of the Northern Fleet "Severomorsk" enters the Barents Sea to perform combat training missions |date=21 January 2021 |language=ru |publisher=Russian Ministry of Defence}}</ref> ***{{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet| url=https://tass.com/defense/1456373 | title=Russian Navy warship practices missile and artillery fire in Arctic drills|website=[[TASS]]|date=26. maj 2022|accessdate=1. januar 2023|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> ***{{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} (na modernizaciji)<ref name="#1S">{{navedi splet|url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020|website=navy-korabel.livejournal.com/|date=1. januar 2020|accessdate=1. januar 2023|language=ru}}</ref> ** [[Fregata]] razreda [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]: ***{{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} (aktivna)<ref name="tass.coms">{{navedi splet|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=[[TASS]] |date=28 July 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=28 July 2018 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> ***{{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1180703|title=Latest missile frigate enters service with Russian Navy|publisher=[[TASS]]|date=21 July 2020|access-date=21 July 2020}}</ref> ***{{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} (aktivna)<ref name="Golovko"/> * 31. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba): ** [[Strateška jedrska podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']]:<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021}}</ref> ***{{ladja|K-51|Verhoturje||2}} (aktivna)<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> ***{{ladja|K-114|Tula||2}} (aktivna)<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html |title=arhivska kopija |accessdate=2024-01-01 |archive-date=2022-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html |url-status=dead }}</ref> ***{{ladja|K-117|Brjansk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531</ref> ***{{ladja|K-18|Karelija||2}} (aktivna)<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{Citation | date = January 2010 | url = http://russianforces.org/blog/2010/01/karelia_submarine_returns_to_s.shtml | contribution = Karelia submarine returns to service | format = Blog | title = Russian strategic nuclear forces | publisher = Russian forces | access-date = 19 October 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110606223621/http://russianforces.org/blog/2010/01/karelia_submarine_returns_to_s.shtml | archive-date = 6 June 2011 | url-status = live | df = dmy-all }}</ref> ***{{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> ** Strateška jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]: ***{{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> ***{{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} (aktivna)<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021|accessdate=29. december 2022|language=en}}</ref> * 24. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba): ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] ​(6, od tega 2 na modernizaciji, 1 na remontu in 1 v rezervi)<ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/971/k317/k317.htm|title=К-317, "Пантера" Проект 971|website=www.deepstorm.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707015145/http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/971/k317/k317.htm|archive-date=2017-07-07|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://vpk.name/en/476272_source-the-submarine-wolf-with-caliber-will-return-to-the-navy-in-2023.html|title=Source: the submarine "Wolf" with "Caliber" will return to the Navy in 2023|website=ВПК.name}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|title=Подлодка "Волк" отправилась на ремонт|website=flotprom.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014626/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref name="iz.ru">{{navedi splet|url=http://iz.ru/news/686063|title=Бесшумные "Суперакулы" вооружили "Калибрами" - Новости - Известия - 28.04.2017|date=28 April 2017|access-date=16 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170716154915/http://iz.ru/news/686063|archive-date=16 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> * 11. divizija podmornic (zaliv Zapadnaja Lica (s stranskima zalivoma Bolšaja Lopatkina guba in Nerpičja guba)): ** [[Jurišna jedrska podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]: ***{{ladja|K-410|Smolensk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1468249 | title='Severodvinsk,' 'Smolensk' submarines practice fire cruise missiles in Barents Sea }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=13956|title=Repair Works Started on SSN Smolensk|website=rusnavy.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.kp.ru/online/news/1624404/|title= Атомоход "Смоленск" в 2014 году посетит Северный полюс|author= Ольга ЕФРЕМОВА - Сайт «Комсомольской правды»|date= 31 December 2013|access-date= 12 July 2017|archive-url= https://web.archive.org/web/20170729051804/https://www.kp.ru/online/news/1624404/|archive-date= 29 July 2017|url-status= live|df= dmy-all}}</ref> ***{{ladja|K-266|Orjol||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://rg.ru/2017/04/06/podvodnyj-krejser-orel-otpravilsia-k-mestu-bazirovaniia.html|title=Подводный крейсер "Орел" отправился к месту базирования|date=6 April 2017|access-date=6 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170406233002/https://rg.ru/2017/04/06/podvodnyj-krejser-orel-otpravilsia-k-mestu-bazirovaniia.html|archive-date=6 April 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=11 April 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702230620/http://navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] ​(2, od tega obe na remontu)<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=166047|title=АПЛ «Обнинск» спустили на воду|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]: ***{{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet| url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/09/new-intelligence-russia-sends-nuclear-submarine-to-mediterranean/ | title=New Intelligence: Russia Sends Nuclear Submarine to Mediterranean | date=2 September 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.slobodenpecat.mk/en/najmokjnata-ruska-nuklearna-podmornica-vplovi-vo-mediteranot/ | title=The most powerful Russian nuclear submarine has sailed into the Mediterranean - Free Press | date=5 September 2022 }}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=NBG9MWQfsG8 | title=Russian Sub Ops Special Briefing: Severodvinsk Enters Med | website=[[YouTube]]|date=4. september 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}</ref> ***{{ladja|K-561|Kazan||2}} (aktivna)<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=structure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021|language=ru}}</ref> ***{{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} (aktivna)<ref name="2p">{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435|date=30 Nov 2023|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> * 7. divizija podmornic (zaliva Ara guba in Ura guba): ** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] ​(2)<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/945A/K-336/K-336.htm |title=Archived copy |access-date=2017-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170916100647/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/945A/K-336/K-336.htm |archive-date=2017-09-16 |url-status=live }}</ref><ref name="auto4">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes}}</ref> * 4. flotilja podmornic (Poljarni): ** [[Konvencionalna podmornica|Dizel-električna podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']] ​(4, od tega 2 v rezervi)<ref name="Б-800">{{navedi splet|url=http://www.itar-tass.com/c9/278380.html|title=Дизельная подлодка «Калуга» в 2012 году вернется в боевой состав Северного флота после модернизации|date=2011-11-22|publisher=ИТАР-ТАСС|accessdate=2011-12-16|archiveurl=https://www.webcitation.org/65sDk37iA?url=http://www.itar-tass.com/c9/278380.html|archivedate=2012-03-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12088620@egNews |title=Подводная лодка «Калуга» прибыла в базу после дальнего похода : Министерство обороны Российской Федерации<!-- Заголовок добавлен ботом --> |access-date=2020-05-05 |archive-date=2018-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180115002146/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12088620@egNews}}</ref> ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] ​(1)<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2017/august-2017-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/5473-project-677-lead-submarine-st-petersburg-passed-all-russian-navy-tests.html |title=Project 677 lead submarine St. Petersburg passed all Russian Navy tests |website=Navy Recognition |accessdate=29 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170815140214/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2017/august-2017-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/5473-project-677-lead-submarine-st-petersburg-passed-all-russian-navy-tests.html |archive-date=15 August 2017 |url-status=live}}</ref> ===[[Vzhodno vojaško okrožje]] – Vzhodno kombinirano strateško poveljstvo=== ====Tihooceanska flota==== {{glavni|Tihooceanska flota}} Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic, rušilcev in križark je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Ladje: [[Slika:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|200px|sličica|desno|{{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} v [[Viljučinsk]]u]] * Primorska flotilja (Vladivostok): ** 36. divizija ladij (Vladivostok): *** Raketna križarka razreda [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']]: ****{{ladja||Varjag|križarka|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/11/russian-forces-in-mediterranean-wk442022.html|title=Russian forces in the Mediterranean - Wk44/2022|date=1. november 2022|accessdate=3. januar 2023|language=en|website=russianfleetanalysis.blogspot.com}}</ref> *** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']]: ****{{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet|url=http://www.kommersant.com/tree.asp?rubric=3&node=44&doc_id=610715|title=Pacific Fleet Moving South|date=21 September 2005|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060509205814/http://www.kommersant.com/tree.asp?rubric=3&node=44&doc_id=610715|archive-date=9 May 2006|df=dmy-all}}</ref><ref>{{navedi splet| url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> ****{{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} (aktiven)<ref name="#1M">{{navedi splet|url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020|website=navy-korabel.livejournal.com/|date=1. januar 2020|accessdate=1. januar 2023|language=ru}}</ref> ****{{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/march/11570-russia-to-upgrade-submarine-irkutsk-and-destroyer-admiral-vinogradov-in-2022.html|title=Russia to upgrade submarine Irkutsk and destroyer Admiral Vinogradov in 2022|website=navyrecognition.com|date=30. marec 2022|accessdate=1. januar 2023|language=en|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115194625/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/march/11570-russia-to-upgrade-submarine-irkutsk-and-destroyer-admiral-vinogradov-in-2022.html|url-status=dead}}</ref> ****{{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} (aktiven)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> ** 165. brigada ladij (Vladivostok): *** Korveta razreda [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] (5)<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews|title=Новейший корвет "Гремящий" принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=29 December 2020|access-date=29 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201229210147/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12332548@egNews|archive-date=29 December 2020|url-status=live}}</ref> ** 19. brigada podmornic (Vladivostok): *** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']] ​(3, od tega 2 v rezervi)<ref>{{navedi novice |url=http://navaltoday.com/2017/01/27/russian-kilo-class-submarine-rejoins-navy-after-14-years-of-repairs/ |title=Russian Kilo-class submarine rejoins navy after 14 years of repairs |work=[[Navaltoday.com]] |date=2017-01-27 |access-date=27 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170127111348/http://navaltoday.com/2017/01/27/russian-kilo-class-submarine-rejoins-navy-after-14-years-of-repairs/ |archive-date=27 January 2017 |url-status=live}}</ref> *** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']] ​(6, od tega 1 v Baltskem morju)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> * 16. eskadra podmornic reda rdeče zastave ([[Viljučinsk]]): ** 25. divizija podmornic (Viljučinsk): *** Strateška jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]: ****{{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Атомный ракетный крейсер «Александр Невский» вернулся на Камчатку|url=https://iz.ru/1064694/2020-09-24/atomnyi-raketnyi-kreiser-aleksandr-nevskii-vernulsia-na-kamchatku|website=iz.ru|publisher=[[Известия]]|date=2020-09-24|accessdate=2020-09-25|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925095739/https://iz.ru/1064694/2020-09-24/atomnyi-raketnyi-kreiser-aleksandr-nevskii-vernulsia-na-kamchatku|url-status=live}}</ref> ****{{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|lang=ru-RU|url=https://profile.ru/news/protection/army/vladimir-monomax-vpervye-otstrelyalsya-bulavoj-s-dalnego-vostoka-video-456919/|title="Владимир Мономах" впервые отстрелялся "Булавой" с Дальнего Востока: видео|website=Профиль|accessdate=2020-12-14|archive-date=2020-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20201215170826/https://profile.ru/news/protection/army/vladimir-monomax-vpervye-otstrelyalsya-bulavoj-s-dalnego-vostoka-video-456919/|url-status=live}}</ref> ****{{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} (aktivna)<ref name="ТАСС">{{navedi splet | url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729 | title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|date=21. december 2021|access-date=10. decembra 2022|language=ru}}</ref> ****{{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> **** {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435/}}</ref> **** {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> *** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] (2): ****{{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} (aktivna)<ref name="tass.ru">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|website=Tass.com|date=21 December 2021|access-date=12 May 2022}}</ref> **** {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/06/russias-third-project-885m-yasen-m-submarine-starts-sea-trials/ |title=Russia's Third Project 885M (Yasen-M) Submarine Starts Sea Trials |date=28 June 2022 |website=navalnews.com}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435/}}</ref> *** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]: ****{{ladja|K-132|Irkutsk||2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15018941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com|title = Модернизированная АПЛ "Иркутск" вернется в боевой состав Тихоокеанского флота в 2023 году|date=24. junij 2022|accessdate=31. december 2022|language=ru}}</ref> ****{{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} (na modernizaciji)<ref>{{navedi splet |url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=170964 |title=Китайское судно доставило АПЛ «Челябинск» на ремонт |access-date=2014-09-08 |archive-date=2014-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140908135410/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=170964 |url-status=live }}</ref> ****{{ladja|K-456|Tver||2}} (neaktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ****{{ladja|K-186|Omsk||2}} (aktivna)<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> ****{{ladja|K-150|Tomsk||2}} (aktivna)<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> *** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] ​(4, od tega 1 na modernizaciji, 1 na remontu in 1 v rezervi)<ref>{{navedi splet|url=http://vpk-news.ru/news/29797|title=Отремонтированная АПЛ "Кузбасс" передана ТОФ - Еженедельник "Военно-промышленный курьер"|website=vpk-news.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170723103631/http://vpk-news.ru/news/29797|archive-date=2017-07-23|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/defense_safety/20151218/1344237083.html|title=Медведев в ДФО осмотрел модернизированную АПЛ К-419 "Кузбасс"|date=18 December 2015|access-date=16 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910174222/https://ria.ru/defense_safety/20151218/1344237083.html|archive-date=10 September 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ===[[Južno vojaško okrožje]] – Južno kombinirano strateško poveljstvo=== ====Črnomorska flota==== {{glavni|Črnomorska flota}} Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorossijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic, fregat in korvet po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami. Ladje: *30. divizija ladij (Sevastopol): ** Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (projekt 11356R)]]: ***{{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> ***{{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref> ***{{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> ** Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (projekt 1135)]]: ***''Pitlivi'' (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Frigate Admiral Grigorovich and patrol vessel Pytliviy complete tasks in Mediterranean Sea|website=Ministry of Defence of the Russian Federation|url=https://syria.mil.ru/en/index/syria/peacemaking_briefs/brief.htm?id=12178357@egNews|archive-url=https://web.archive.org/web/20211126021746/https://syria.mil.ru/en/index/syria/peacemaking_briefs/brief.htm?id=12178357%40egNews|archive-date=26 November 2021}}</ref> ***''Ladni'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1275131 |title=Russian Black Sea Fleet guard ship deploys to sea after repairs |date=7 April 2021 |website=[[TASS]]}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] (1)<ref name="ReferenceS">{{Navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/november/9248-russia-resumes-construction-of-project-20380-20385-corvettes.html |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-21 |archive-date=2023-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230608045156/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/november/9248-russia-resumes-construction-of-project-20380-20385-corvettes.html |url-status=dead }}</ref><ref name="commissioning estimates">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/212933.html|title=Строительство боевых кораблей океанской и дальней морской зоны для ВМФ РФ на 01.08.2019|website=navy-korabel.livejournal.com|date=1 August 2019|access-date=31 August 2019|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422185837/https://navy-korabel.livejournal.com/212933.html|url-status=dead}}</ref> *41. brigada raketnih čolnov (Sevastopol): ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Višni Voločjok''<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |title=Buyan-M Corvette Vyshny Volochyok Joins Russia's Black Sea Fleet |publisher=Navyrecognition.com |date=2018-06-02 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181117063251/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6258-buyan-m-corvette-vyshny-volochyok-joins-russia-s-black-sea-fleet.html |archive-date=2018-11-17 |url-status=live }}</ref> ***''Orehovo-Zujevo''<ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> ***''Ingušetija''<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> ***''Grajvoron''<ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] (1)<ref>{{navedi splet |url=http://forums.airbase.ru/2023/07/t91586_269--malyj-raketnyj-korabl-korvet-proekta-22800-karakurt.8650.html}}</ref> *4. brigada podmornic (Sevastopol): ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]: ***{{ladja|B-261|Novorossijsk||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> ***{{ladja|B-237|Rostov na Donu||2}} (močno poškodovana)<ref>{{Navedi splet|title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html|website=Navy Naval News Navy Recognition|date=2023-09-18|accessdate=2023-12-22|language=en-gb|archive-date=2023-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html|url-status=dead}}</ref> ***{{ladja|B-262|Stari Oskol||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***{{ladja|B-265|Krasnodar||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> ***{{ladja|B-268|Veliki Novgorod||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***{{ladja|B-271|Kolpino||2}} (aktivna)<ref>{{navedi novice|title=Видео ракетных ударов ВКС РФ в Сирии|url=https://iz.ru/666851/video/video-raketnykh-udarov-vks-rf-v-sirii|work=Известия|date=2017-11-03|accessdate=2017-11-03|language=ru|archivedate=2017-11-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171103214242/https://iz.ru/666851/video/video-raketnykh-udarov-vks-rf-v-sirii}}</ref> ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']]: ***{{ladja|B-871|Alrosa||2}} (aktivna po remontu 2014–2022)<ref>{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/14942967 | title=Источник: вооруженная "Калибрами" подлодка "Алроса" останется на Черноморском флоте - ТАСС|website=[[TASS]]|date=17. junij 2022|access-date=9. december 2022|language=ru}}</ref> ====Kaspijska flotilja==== {{glavni|Kaspijska flotilja}} Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']] in šestimi korvetami razreda ''Bujan''. Ladje: *106. brigada ladij (Mahačkala): ** Fregata razreda [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']]: ***''Tatarstan'' (aktivna)<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> ***''Dagestan'' (aktivna)<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Grad Svijažsk'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://www.zdship.ru/press-center/news-events/1254/ |script-title=ru:На кораблях "Град Свияжск" и "Углич" подняли Военно-Морские флаги |trans-title=Naval flags raised on ships "Grad Sviyazhsk" and "Uglich" |website=JSC Zelenodolsk Plant named after A.M. Gorky |language=ru |date=27 July 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304061859/http://www.zdship.ru/press-center/news-events/1254/ |archive-date=4 March 2016 |url-status=live}}</ref> ***''Uglič''<ref name="auto10">{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm |title=Small Missile Ship - Project 21631 |website=Russianships.info}}</ref> ***''Veliki Ustjug''<ref>{{navedi splet |url=http://vpk-news.ru/news/22785 |script-title=ru:Шесть малых ракетных кораблей пополнят ВМФ России |trans-title=Six small missile ships will join the Russian Navy |website=vpk-news.ru |language=ru |date=19 November 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141221131905/http://vpk-news.ru/news/22785 |archive-date=21 December 2014 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://vpk-news.ru/news/23208 |script-title=ru:На «Великом Устюге» поднят Андреевский флаг |trans-title=At the Zelenodolsk plant named after A.M. Gorky, the laying down of the third MRK of the Buyan type will take place |language=ru |website=vpk-news.ru |date=19 December 2014 |access-date=9 October 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141224083436/http://vpk-news.ru/news/23208 |archive-date=24 December 2014 |url-status=live}}</ref> *73. brigada ladij (Astrahan): ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Astrahan''<ref name="project_21630">{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm |title=Small Artillery Ships - Project 21630 |website=RussianShips.info |access-date=2018-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm |archive-date=2018-07-20 |url-status=live}}</ref> ***''Volgodonsk''<ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> ***''Mahačkala''<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> ====5. operativna eskadra==== {{glavni|5. operativna eskadra}} 5. operativna eskadra je enota ruske vojne mornarice v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. Deluje iz oporišča [[Tartus]] v Siriji. Enota je delovala v letih 1963–1993 in ponovno od leta 2013. Običajno jo sestavljata dve dizel-električni podmornici, ena fregata, ena korveta, pomožne ladje in ladje drugih ruskih flot, ki se trenutno nahajajo v Sredozemskem morju. Ladje: * Fregata razreda [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] (1 fregata Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje) <ref>{{navedi splet|url=https://www.forces.net/russia/royal-navy-and-royal-air-force-deployed-shadow-russian-warships|title = Royal Navy and Royal Air Force deployed to shadow Russian warships |website=Forces.net |last=Candlin |first=Alex |date=9 June 2023 }}</ref><ref>{{cite tweet |url=https://twitter.com/NavyLookout/status/1651863240379449344|title=@HMSDefender has been shadowing 3 Russian warships on their way to the Baltic - returning home after 18 months on operations in the Mediterranean |number=1651863240379449344 |user=NavyLookout |date=28 April 2023 |access-date=28 April 2023}}</ref> * Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']] (1) (1 korveta Črnomorske flote premeščena v Sredozemsko morje) * Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']] ​(2 podmornici Črnomorske flote, premeščeni v oporišče Tartus, Sirija) Oktobra 2022 so bile v Sredozemskem morju tri okrepitve Tihooceanske in Severne flote: raketna križarka {{ladja||Varjag|križarka|2}}, raketni rušilec {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} in fregata {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} (vse tri od začetka februarja 2022).<ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk062022.html|title = Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022|date=7. februar 2022|accessdate=17. decembra 2022|website=russianfleetanalysis.blogspot.com|language=en|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/russia-sends-slava-class-cruiser-ustinov-in-the-mediterranean/|title = Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean|date = 7 February 2022}}</ref> === [[Moskovsko vojaško okrožje]] – Moskovsko kombinirano strateško poveljstvo === ====Baltska flota==== {{glavni|Baltska flota}} Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja. Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. Ladje: *128. brigada ladij (Baltijsk): ** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Sarič|''Sarič'']]: ** Fregata razreda [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']]: ***''Neustrašimi'' (aktivna po remontu 2014–2022)<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> ***''Jaroslav Mudri'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']]: ***''Steregušči'' (na remontu)<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> ***''Soobrazitelni'' (aktivna)<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> ***''Bojki'' (aktivna)<ref>{{navedi splet |url=http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |title=Корвет "Бойкий" передан ВМФ России! - Сделано у нас |publisher=Sdelanounas.ru |date=2013-05-16 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140211183054/http://sdelanounas.ru/blogs/33094/ |archive-date=2014-02-11 |url-status=live }}</ref> ***''Stojki'' (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> *36. brigada raketnih ladij in čolnov (Baltijsk): ** Korveta razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]: ***''Zeleni dol''<ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> ***''Serpuhov''<ref name="sdelanounas.ru"/> ***''Grad''<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/16713883|title=Корабли "Генералиссимус Суворов", "Анатолий Шлемов", "Град" приняты в состав ВМФ России|website=TACC|access-date=2022-12-29}}</ref> ***''Naro-Fominsk''<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля}}</ref> ** Korveta razreda [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']]: *** ''Mitišči''<ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> *** ''Sovjetsk''<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian Federation]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> *** ''Odincovo''<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> *123. brigada podmornic (Kronštat): ** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']]: ***{{ladja|B-806|Dmitrov||2}} (aktivna)<ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> ==Prihodnost in modernizacija== Leta 2007 je bil potrjen desetletni finančni program, v okviru katerega je vojna mornarica dobila največ sredstev od vseh treh vej in enako količino sredstev kot [[Strateške raketne sile Ruske federacije|Strateške raketne sile]], kar je bilo prvič v sovjetski in ruski zgodovini.<ref>{{navedi splet|url=http://en.rian.ru/analysis/20071005/82619436.html|title=Unmanned aerial vehicles increase in numbers|last=Sputnik|website=en.rian.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20130521164233/http://en.rian.ru/analysis/20071005/82619436.html|archive-date=21 May 2013|url-status=live}}</ref> Do leta 2020 je Rusija načrtovala dobavo šestih novih fregat razreda ''Admiral Gorškov'', več jedrskih podmornic razredov ''Jasen'' in ''Borej'' ter množično modernizacijo obstoječih jedrskih podmornic razredov ''Ščuka-B'' in ''Antej'' ter rušilcev razreda ''Fregat''. Prav tako je načrtovala nakup dveh [[nosilka helikopterjev|nosilk helikopterjev]] iz [[Francija|Francije]],<ref>[http://www.rian.ru/defense_safety/20100524/237875198.html Минобороны РФ планирует закупить четыре вертолетоносца типа "Мистраль" | Оборона и безопасность|Лента новостей "РИА Новости"]. Rian.ru. Retrieved on 2010-09-09.</ref> vendar je bila kupčija odpovedana po začetku [[Vojna v Donbasu|vojne v Donbasu]].<ref name="BBC1">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-29052599|title=Ukraine crisis: France halts warship delivery to Russia|work=[[BBC News]]|date=3 September 2014|access-date=2014-09-03|language=en}}</ref> Program velja za neuspešnega, saj večina ladij do leta 2020 ni bila dostavljena<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-insight-idUSKCN1QA0U7|title=Despite Putin's swagger, Russia struggles to modernize its navy|website=reuters.com|date=21. februarja 2019|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> zaradi proizvodnih težav v ladjedelnicah in tehničnih ter finančnih omejitev po nastopu sankcij po priključitvi [[Krim (polotok)|Krim]]a in začetku vojne v Donbasu. Kljub temu program modernizacije poteka naprej in po letu 2020 se je prihod novih ladij in podmornic pospešil. Ruska vojna mornarica je v novem desetletnem programu oboroževanja 2018–2027 prejela podoben znesek sredstev kot vojno letalstvo in kopenske sile.<ref>{{navedi novice|url=https://www.chathamhouse.org/2018/05/russias-new-state-armament-programme|title=Russia’s New State Armament Programme|website=chathamhouse.org|date=maj 2018|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ===Podmornice=== Za rusko vojno mornarico so podobno kot za sovjetsko vojno mornarico grajene predvsem podmornice, ki imajo v primerjavi z ladjami večjo možnost ustavljanja ameriških udarnih skupin letalonosilk.<ref>Predgovor k ''[[Jane's Fighting Ships]] 2004–2005'', p.30</ref> Grajene so strateške jedrske podmornice razredov ''Borej'' (dvanajst podmornic<ref name="Two more Borei-A submarines">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/5856741 |title=Источник: еще две стратегические подлодки "Борей-А" построят на "Севмаше" к 2028 году |trans-title=Source: Two more Borey-A strategic submarines will be built at Sevmash by 2028 |language=ru |website=[[TASS]] |date=30 November 2018 |access-date=2 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181201135144/https://tass.ru/armiya-i-opk/5856741 |archive-date=1 December 2018 |url-status=live}}</ref>) in ''Habarovsk'' (štiri podmornice, nosilke strateških torpedov na jedrski pogon [[2M-39 Pozejdon]])<ref name="auto">{{navedi splet |url=http://www.military-today.com/navy/khabarovsk_class.htm |title=Khabarovsk class Nuclear-Powered Attack Submarine |website=Military-Today.com |accessdate=2021-12-02 |archive-date=2021-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211210003732/http://www.military-today.com/navy/khabarovsk_class.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/05/russian-special-submarine-khabarovsk-likely-to-be-launched-in-june/ |title=Russian Special Submarine 'Khabarovsk' Likely to be Launched in June |first=Martin |last=Manaranche |date=May 11, 2020 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="auto1">{{navedi splet |url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/06/09/russias-newest-submarine-khabarovsk-could-redefine-underwater-warfare/ |title=Russia’s Newest Submarine, Khabarovsk, Could Redefine Underwater Warfare |first=H. I. |last=Sutton |date=9 June 2020 |website=Forbes}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8389-russian-navy-project-09851-khabarovsk-nuclear-submarine-to-be-floated-in-june.html |title=Russian Navy Project 09851 Khabarovsk nuclear submarine to be floated in June |date=May 2020 |website=NavyRecognition.com |accessdate=2021-12-02 |archive-date=2021-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200956/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/may-2020/8389-russian-navy-project-09851-khabarovsk-nuclear-submarine-to-be-floated-in-june.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |title=Russia's 'doomsday drone' prepares for testing |url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/05/russia-prepares-testing-doomsday-drone |first=Thomas |last=Nilsen |website=The Barents Observer |date=26 May 2020}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.defenseworld.net/news/26923/Russian_Nuclear_capable_Underwater_Drone_to_Enter_Service_in_September#.Xtie_lUzaUk |title=Russian Nuclear-capable Underwater Drone to Enter Service in September |date=7 May 2020 |website=DefenseWorld.net |accessdate=2021-12-02 |archive-date=2021-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200951/https://www.defenseworld.net/news/26923/Russian_Nuclear_capable_Underwater_Drone_to_Enter_Service_in_September#.Xtie_lUzaUk |url-status=dead }}</ref> ter jurišne jedrske podmornice razreda ''Jasen'' (enajst podmornic).<ref name=":0">{{navedi splet |url=https://ria.ru/20200721/1574657175.html |title=В ОСК назвали сроки передачи флоту подлодок с гиперзвуковым оружием |trans-title=The USC named the date of the transfer of submarines with hypersonic weapons to the fleet |date=21 July 2020 |language=ru |website=RIA Novosti}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2021/10240-naval-news-july-2021-navy-forces-maritime-defense-industry/10502-russia-launches-krasnoyarsk-yasen-m-class-of-project-885m-sub.html|title=Russia launches Krasnoyarsk Yasen-M-class of project 885M sub|accessdate=2021-12-02|archive-date=2021-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200954/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2021/10240-naval-news-july-2021-navy-forces-maritime-defense-industry/10502-russia-launches-krasnoyarsk-yasen-m-class-of-project-885m-sub.html|url-status=dead}}</ref> Po letu 2023 naj bi Rusija začela z gradnjo novega razreda jurišnih jedrskih podmornic [[Podmornice razreda Lajka|''Lajka'']], ki bodo manjše in cenejše od podmornic razreda ''Jasen''.<ref>{{navedi splet |url=http://paralay.net/advanced.html |title=Future Projects |date=23 July 2010 |website=Stealth Machinery |access-date=15 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150219125031/http://paralay.net/advanced.html |archive-date=19 February 2015 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://thebarentsobserver.com/security/2016/03/hunter-red-october-back-scene |title=Hunter for Red October plans for comeback |first=Trude |last=Pettersen |date=8 March 2016 |newspaper=The Barents Observer |access-date=13 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160314052654/http://thebarentsobserver.com/security/2016/03/hunter-red-october-back-scene |archive-date=14 March 2016 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://russiamil.wordpress.com/2015/01/23/russian-naval-shipbuilding-plans-rebuilding-a-blue-water-navy/ |title=Russian naval shipbuilding plans: Rebuilding a blue water navy |website=Russian Military Reform |date=23 January 2015 |access-date=5 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150708190628/https://russiamil.wordpress.com/2015/01/23/russian-naval-shipbuilding-plans-rebuilding-a-blue-water-navy/ |archive-date=8 July 2015 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/russia-already-developing-new-fifth-generation-submarines-13167 |title=Russia Is Already Developing New Fifth-Generation Submarines |first=Zachary |last=Keck |website=The National Interest |date=23 June 2015 |access-date=17 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325233250/http://nationalinterest.org/blog/the-buzz/russia-already-developing-new-fifth-generation-submarines-13167 |archive-date=25 March 2016 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/april-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3808-russias-next-gen-husky-class-ssn-to-combine-multipurpose-strategic-submarine-characteristics.html |title=Russia's Next Gen Husky-class SSN to combine multipurpose, strategic submarine characteristics |date=2015 |website=Navy Recognition.com |access-date=21 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160604213957/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/april-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/3808-russias-next-gen-husky-class-ssn-to-combine-multipurpose-strategic-submarine-characteristics.html |archive-date=4 June 2016 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://vk.com/wall58155853?own=1&z=photo-161930_406850142/wall58155853_452 |title=Атомной Подводной Лодки Пятого Поколения (Photo) |trans-title=Fifth Generation Nuclear Submarine |language=ru |date=28 March 2016 |website=VK.com}}</ref> [[slika:К-419 Кузбасс в доке ДВЗ Звезда 2015.06.27.JPG|desno|sličica|''Kuzbass'' v [[suhi dok|suhem doku]] 27. junija 2015]] Obstoječe podmornice razreda ''Ščuka-B'' so množično modernizirane in bodo del ruske vojne mornarice še globoko v 2030-ta leta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/9055-russian-navy-postpones-upgrade-of-third-generation-nuclear-submarines.html|title=Russian Navy postpones upgrade of third-generation nuclear submarines|website=Navy Recognition|accessdate=2021-11-01|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225135949/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/9055-russian-navy-postpones-upgrade-of-third-generation-nuclear-submarines.html|url-status=dead}}</ref> Med globoko modernizacijo podmornice prejmejo sodobne rakete ''Kalibr''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/03/russias-akula-class-submarines-to-fire-kalibr-cruise-missiles-following-upgrade/|title=Russia’s Akula-Class Submarines To Fire Kalibr Cruise Missiles Following Upgrade|date=30. marca 2020|website=navalnews.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> Modernizacijo je v letih 2014–2020 prva dokončala podmornica ''Vepr'' razreda ''Ščuka-B'',<ref>[https://web.archive.org/web/20200325102557/https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/03/first-modernized-akula-attack-submarine-returns-northern-fleet First modernized Akula attack submarine returns to Northern Fleet] (2020-03-25)</ref> za sestrske podmornice ''Leopard'', ''Volk'' in ''Samara'' pa modernizacija poteka v letih 2013–2022,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10270469|title=Источник: атомную подлодку "Леопард" спустят на воду 25 декабря|date=16. decembra 2020|website=tass.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13148653|title=АПЛ "Леопард" после ремонта и модернизации выйдет на испытания в 2022 году|date=8. decembra 2021|website=tass.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> 2014–2023<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10406663|title=Источник: подлодка "Волк" с "Калибрами" вернется в боевой состав ВМФ в 2023 году|date=8. decembra 2021|website=tass.ru|access-date=5. januarja 2021|language=ru}}</ref> in 2020–2023.<ref>{{navedi splet|url=https://flotprom.ru/2021/%D0%9C%D0%BE%D0%B4%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%8F2/|title=Источник: "Самара" вернется в строй в 2023 году с "Калибрами" на борту|date=14. januarja 2021|website=flotprom.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> Podmornici razreda ''Antej'' ''Irkutsk'' in ''Čeljabinsk'' bosta po modernizaciji v letih 2013–2023 in 2023– postali nosilki najsodobnejših [[hiperzvočno orožje|hiperzvočnih raket]] ''Cirkon'').<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1359203|title=Russian Antey-class nuclear-powered sub’s upgrade to extend its service life by 10 years|website=Tass.com|access-date=25 November 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nsrs/949A/K-132/K-132.htm|title=Подводный крейсер К-132, "Иркутск". Проект 949А|website=Deepstorm.ru|access-date=2012-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130511140957/http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nsrs/949A/K-132/K-132.htm|archive-date=2013-05-11|url-status=live}}</ref><ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref><ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> Druge podmornice so namesto modernizacije prestale samo remont.{{ref|Remont|A}} Zaradi programa množični sočasnih modernizacij, ki trajajo dlje kot je bilo sprva predvideno, ima Ruska vojna mornarica v aktivni uporabi manjšino jurišnih jedrskih podmornic, druge, kot je ''Pantera'', pa ostajajo nedelujoče brez jasnih obetov za popravilo. ===Ladje=== Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija še naprej gradila ladje obstoječih razredov ''Orlan'' ({{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}}) in ''Fregat'' (''Admiral Čabanenko''), vendar s počasnejšim tempom zaradi manjšega proračuna. Po letu 2000 se je začela gradnja novih razredov ladij, ki se je sprva osredotočala na manjše ladje, kot so korvete razredov ''Steregušči'' in ''Bujan'' ter fregate razreda ''Gepard''. Po letu 2010 se je začela gradnja večjih ladij, fregat, razredov ''Burevestnik'' in ''Admiral Gorškov''. Rusija je sprva načrtovala gradnjo 10–12 fregat razreda ''Admiral Gorškov'',<ref>{{navedi splet|url=https://www.vedomosti.ru/technology/articles/2010/10/29/admiral_gorshkov_spuschen_na_vod|title="Адмирал Горшков" спущен на воду|date=29. oktobra 2010|website=vedomosti.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> od katerih bi prva vstopila v uporabo leta 2011<ref name="RIA">{{navedi splet |url=http://en.rian.ru/russia/20081030/118043727.html |title=Russia to float out new missile frigate in 2011 |website=RIA Novosti |date=2008-10-30 |access-date=2011-06-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111117120553/http://en.rian.ru/russia/20081030/118043727.html |archive-date=2011-11-17 |url-status=dead}}</ref> od katerih bi bilo šest dodeljenih Črnomorski floti.<ref>{{navedi splet|url=https://lenta.ru/news/2010/10/25/flot/|title=Черноморский флот получит 18 кораблей за десять лет |date=25. oktobra 2010|website=lenta.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> Zaradi zelo počasne gradnje (prva ladja dokončana leta 2018) in težav z dobavami motorjev iz Ukrajine<ref>{{navedi novice |url=http://news.usni.org/2015/06/10/russian-navy-faces-surface-modernization-delays-without-ukrainian-engines-officials-pledge-to-sue |title=Delays Without Ukrainian Engines, Officials Pledge to Sue |first=Sam |last=LaGrone |date=10 June 2015 |newspaper=USNI News |access-date=19 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170120055807/https://news.usni.org/2015/06/10/russian-navy-faces-surface-modernization-delays-without-ukrainian-engines-officials-pledge-to-sue |archive-date=20 January 2017 |url-status=live}}</ref> so za Črnomorsko floto zgradili tri nadomestne fregate razreda ''Burevestnik'' (in več korvet razredov ''Bujan'' in ''Karakurt''). Po letu 2020 je Rusija začela graditi motorje in menjalnike za fregate razreda ''Admiral Gorškov'' sama in gradnja fregat se je pospešila (druga ladja je bila dokončana leta 2020).<ref>{{navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=7238 |title=Rostec begins serial deliveries of units for frigates of the "Admiral" series |date=25 November 2020 |website=SeaWaves Magazine |accessdate=2021-12-05 |archive-date=2021-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211205115540/https://seawaves.com/?p=7238 |url-status=dead }}</ref> Fregate naj bi postale glavno sredstvo projekcije moči ruske vojne mornarice na odprtem morju. [[Slika:Mock_amphibious_assault_ship_of_the_surf_on_«Army_2015»_1.JPG|200px|sličica|levo|Model nosilke helikopterjev razreda ''Ivan Rogov'']] Leta 2024 načrtuje Rusija začetek gradnje večjih fregat razreda ''Super-Gorškov'' z izpodrivom 7000 t in 112 navpičnimi izstrelitvenimi celicami,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/ekonomika/12482821|title=Головной модернизированный фрегат проекта 22350М будет заложен в 2024 году|date=23. septembra 2022|website=tass.ru|access-date=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> gradnja rušilcev na jedrski pogon razreda [[Rušilci razreda Lider|''Lider'']] z izpodrivom 19.000 t in okrog 200 navpičnimi izstrelitvenimi celicami pa je bila preložena za nedoločen čas.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/33099/russia-has-abandoned-its-massive-nuclear-destroyer-and-supersized-frigate-programs|title=Russia Has Abandoned Its Massive Nuclear Destroyer And Supersized Frigate Programs|date=21. aprila 2020|website=thedrive.com|access-date=8. decembra 2022|language=en|archive-date=2023-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230909091720/https://www.thedrive.com/the-war-zone/33099/russia-has-abandoned-its-massive-nuclear-destroyer-and-supersized-frigate-programs|url-status=dead}}</ref> Leta 2020 je Rusija prvič v sodobni zgodovini začela z gradnjo dveh nosilk helikopterjev razreda ''Ivan Rogov'' z izpodrivom okrog 40.000 t<ref name="tass20212">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10798699 |title=Источник: на заводе "Залив" начали формировать корпуса будущих кораблей-вертолетоносцев |trans-title=Source: The Zaliv plant began to form the hulls of future helicopter carriers |language=ru |date=28 February 2021 |website=ТАSS}}</ref> in nosilnostjo okrog 20 helikopterjev ter brezpilotnih letal in 900 pripadnikov mornariške pehote.<ref name=Lenta1>{{navedi splet|url=https://lenta.ru/news/2015/06/19/v_ochered/ |title=В России разработали второй корабль на замену "Мистралям" |trans-title=Russia has developed a second ship to replace the "Mistrals" |language=ru |website=[[Lenta.ru]] |date=15 June 2015 |access-date=17 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151229202424/http://lenta.ru/news/2015/06/19/v_ochered/ |archive-date=29 December 2015 |url-status=live}}</ref><ref name=Lenta2>{{navedi splet |url=https://lenta.ru/news/2016/07/29/identichny_naturalnomu/ |title=ВМФ заявил о подготовке технического задания на разработку аналога "Мистралей" |trans-title=The Navy announced the preparation of technical specifications for the development of an analogue of "Mistrals" |language=ru |website=Lenta.ru |date=29 July 2016 |access-date=17 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160730161424/https://lenta.ru/news/2016/07/29/identichny_naturalnomu/ |archive-date=30 July 2016 |url-status=live}}</ref> Poleg tega Rusija množično modernizira večje ladje iz sovjetskega obdobja, npr. letalonosilko ''Admiral Kuznjecov'' (2017–2024),<ref name="autoo">{{navedi splet|url=http://bastion-karpenko.ru/north-fleet/|title=ВООРУЖЕНИЯ|website=bastion-karpenko.ru|accessdate=2021-12-05|archive-date=2022-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220209070311/http://bastion-karpenko.ru/north-fleet/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/kuznetzov.htm |title=Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Kuznetsov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053241/http://rusnavy.com/nowadays/strength/kuznetzov.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> težko jedrsko raketno križarko razreda ''Orlan'' ''Admiral Nahimov'' (2013–2024)<ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in rušilce razreda ''Fregat''. Od slednjih je ''Maršal Šapošnikov'' modernizacijo že dokončal,<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11250139 |title=Фрегат "Маршал Шапошников" вошел в состав сил постоянной готовности Тихоокеанского флота |work=tass.ru |date=27. april 2021 |access-date=17. decembra 2022 |url-status=live|language=ru}}</ref> rušilca ''Admiral Čabanenko'' (2013–2024)<ref name="Korabel">{{navedi splet |url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg |title=Корабельный состав ВМФ России (боевые корабли основных классов) |trans-title=Ships of the Russian Navy (Warships of the main classes) |first=A. |last=Shishkin |date=1 January 2021 |website=Navy Korabel |language=ru}}</ref> in ''Admiral Vinogradov'' (2021–2024)<ref>{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9448-russia-plans-to-upgrade-admiral-vinogradov-antisubmarine-ship.html |title=Russia plans to upgrade Admiral Vinogradov antisubmarine ship |work=navyrecognition.com |date=December 2020 |access-date=17 April 2021 |url-status=dead |language=en |archive-date=2021-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211205115540/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9448-russia-plans-to-upgrade-admiral-vinogradov-antisubmarine-ship.html }}</ref> pa sta še v postopku modernizacije. ==Odprave in vaje== ===Oceanski ščit=== Med leti 2018–2020 je bila organizirana mornariška vaja Oceanski ščit. Vojaška vaja Oceanski ščit je bila prvič organizirana med 1. in 8. septembrom 2018. Za razliko od poznejših ponovitev, ki so potekale v Baltskem morju, je bila organizirana v Sredozemskem morju. Vključevala je 26 ladij, 2 podmornici in 34 letal.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kp.ru/daily/26903.7/3948110/|title=Shoigu: "Ocean Shield" exercise in Mediterranean will become permanent/|website=kp.ru |date=2 November 2018 |access-date=12 July 2021}}</ref> Med njimi je bila križarka {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}}, rušilca ''Smetlivi'' in {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}}, fregate ''Admiral Grigorovič'', {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}}, ''Admiral Makarov'', ''Pitlivi'' in ''Jaroslav Mudri'', korvete ''Višni Voločjok'', ''Grad Svijažsk'' in ''Veliki Ustjug'' in dizel-električni podmornici ''Kolpino'' in ''Veliki Novgorod''. Med prisotnimi letali so bili bombniki [[Tupoljev Tu-160|Tu-160]] in protipodmorniška letala [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]] ter [[Iljušin Il-38|Il-38]] in palubni lovci Su-33 ter MiG-29K. To je bila največja ruska mornariška vaja v Sredozemskem morju po koncu hladne vojne in največja ruska mornariška vaja daleč od domače obale po hladni vojni. Med 1. in 9. avgustom 2019 je potekala mornariška vaja z največjim številom udeleženih ladij v samostojni Rusiji, ''Oceanski ščit 2019''. Vaja v Baltskem morju je vključevala 69 ladij, med njimi 49 vojnih in 20 pomožnih ladij.<ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2019/august/7344-70-russian-warships-participate-in-ocean-shield-2019-exercise.html|title=70 Russian warships participate in Ocean Shield 2019 exercise|date=2 August 2019|website=navyrecognition.com|access-date=19. marca 2021|language=en|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415100305/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2019/august/7344-70-russian-warships-participate-in-ocean-shield-2019-exercise.html|url-status=dead}}</ref> 22 znanih ladij so križarka ''Maršal Ustinov'', rušilec ''Severomorsk'' in fregata ''Admiral Gorškov'' Severne flote ter fregata ''Jaroslav Mudri'', korvete ''Steregušči'', ''Soobrazitelni'',<ref>{{navedi novice |url=http://redstar.ru/gvardejskij-pocherk/ |title=Гвардейский почерк |date=27 September 2019 |access-date=13 June 2021 |language=en |archive-date=2021-06-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613081844/http://redstar.ru/gvardejskij-pocherk/ |url-status=dead }}</ref> ''Stojki'', ''Bojki'', ''Passat'', ''Gejzer'', ''Serpuhov'', ''Mitišči'', ''Čuvašija'', ''Moršansk'', ''Liven'', ''Urengoj'', R-257 in amfibijskodesantne ladje ''Aleksandr Šabalin'', ''Kaliningrad'', ''Minsk'' ter ''Koroljov'' Baltske flote.<ref>Strazh Baltiki, 9 August 2019, p. 4 https://sc.mil.ru/files/morf/military/archive/SB_09_08_19.pdf</ref> Drugi možni udeleženci so ladje, udeležene v julijski mornariški paradi v Sankt Peterburgu, tj. jurišna jedrska podmornica {{ladja|K-410|Smolensk||2}}, fregata ''Admiral Kasatonov'', korveta ''Gremjašči'' in dizel-električna podmornica ''Kronštadt''.<ref>{{navedi novice|url=http://bastion-karpenko.ru/VVT/GL_VMF_PARAD_190722_02.jpg|title=Parad|access-date=22 November 2022|language=ru|archive-date=2021-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20211009192059/http://bastion-karpenko.ru/VVT/GL_VMF_PARAD_190722_02.jpg|url-status=dead}}</ref> Med 3.–31. avgustom 2020 je potekala tretja vaja Oceanski ščit.<ref>{{navedi novice |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/08/russian-naval-forces-start-ocean-shield-2020-drills-in-baltic-sea/|title=Russian Naval Forces Start Ocean Shield 2020 Drills In Baltic Sea |date=5. avgust 2020 |access-date=22 November 2022 |language=en}}</ref> ===Kombinirane vaje več flot=== Junija 2021 je imela Ruska vojna mornarica verjetno najmočnejše vojaške vaje v zgodovini samostojne Rusije. Vaje so potekale pred vrhom Putin-Biden v [[Ženeva|Ženevi]], podobno kot operaciji [[Severna flota#Operacija »Aport« (1985)|»Aport«]] in [[Severna flota#Operacija »Atrina« (1987)|»Atrina«]], ki sta potekali v letih 1985 in 1987 pred srečanji Gorbačova in Reagana za izboljšanje sovjetskih pogajalskih izhodišč. Po uradnih podatkih so bile vaje reakcija na vaje ameriške vojne mornarice Agile Dagger 2021, ki so vključevale tretjino vseh aktivnih podmornic ameriške Tihooceanske flote. Sredi junija so bile sočasno na morju štiri ruske križarke in štiri rušilci ali vse večje operativne ladje ruske vojne mornarice razen rušilca ''Severomorsk'', kar je bilo najverjetneje prvič po razpadu Sovjetske zveze. Severna flota je poslala v Barentsovo morje raketni križarki {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} razreda ''Orlan'' in ''Maršal Ustinov'' razreda ''Atlant'', raketnega rušilca {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} razreda ''Fregat'' ter podmornice ''Kaluga'' razreda ''Paltus'', ''Gepard'' razreda ''Ščuka-B'' in ''Dmitrij Donskoj'' razreda ''Akula'',<ref>{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1296671 |title=Russian Navy guided missile ships deploy to Barents Sea for drills |date=1 June 2021 |access-date=12 June 2021 |language=en}}</ref><ref name="#1">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1302893 |title=Russian Navy anti-submarine ship attacks enemy sub with torpedoes in Arctic drills |date=15 June 2021 |access-date=15 June 2021 |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://flot.com/2021/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BD%D1%8B%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8229/ |title=ДЭПЛ "Калуга" взяла на себя роль вражеской подлодки |date=16 June 2021 |access-date=17 June 2021 |language=ru}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11673441|title=Подлодка "Гепард" выполнила стрельбы противолодочной ракетой на учениях в Баренцевом море |date=17 June 2021 |access-date=17 June 2021 |language=ru}}</ref><ref name="#2">{{navedi novice |url=https://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=551926&lang=RU |title=Военные закрывали район Белого моря для маневров с участием самой большой в мире атомной подлодки |date=19 June 2021 |access-date=19 June 2021 |language=en |archive-date=2023-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230810101137/https://www.militarynews.ru/story.asp?rid=1&nid=551926&lang=RU |url-status=dead }}</ref><ref name="#1"/> pa tudi najnovejšo amfibijskodesantno ladjo ''Pjotr Morgunov''.<ref name="#2"/><ref>{{navedi novice |url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2021/06/russias-new-landing-ship-sails-pechenga-bay-takes-board-30-armored-vehicles-and |title=Russia's new landing ship sails into Pechenga Bay, takes on board a battalion of special operations troops |date=18 June 2021 |access-date=19 June 2021 |language=en}}</ref> [[Slika:North Pacific location map 2.svg|sličica|levo|Lokacija mornariških vaj v Tihem oceanu junija 2021 v bližini 23°, -170°]] [[slika:Missile_range_instrumentation_ship_"Marshal_Nedelin"_in_1985.jpeg|sličica|desno|Poveljniška ladja razreda ''Maršal Nedelin'']] Tihooceanska flota je imela med 7. in 24. junijem velike vaje v osrednjem delu [[Tihi ocean|Tihega oceana]], kar so bile prve ruske mornariške vaje na tem območju po [[hladna vojna|hladni vojni]]. Vključevale so raketno križarko ''Varjag'' razreda ''Atlant'', raketna rušilca {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} in {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} razreda ''Fregat'', korvete ''Gromki'', ''Soveršeni'' in ''Aldar Cidenžapov'' razreda ''Steregušči'',<ref>{{navedi novice|url=https://en.portnews.ru/news/314103/ |title=RF Navy’s Pacific Fleet conducts operational exercise in the central Pacific |date=10 June 2021 |access-date=12 June 2021 |language=en}}</ref> jedrsko podmornico (najverjetneje {{ladja|K-186|Omsk||2}}<ref>{{navedi novice |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12375483@egNews |title=На Камчатке торжественно встретили атомный подводный крейсер «Омск» после выполнения задач в море |date=4. avgusta 2021 |access-date=8. decembra 2022 |language=ru}}</ref>) ter vohunsko ladjo ''Karelija''.<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2021/05/26/russian-navy-surveillance-ship-quietly-operating-off-hawaii |title=UPDATED: Russian Navy Surveillance Ship Quietly Operating Off Hawaii |date=26. maja 2021 |access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11702139|title=Корабли ТОФ на учениях отработали уничтожение авианосной группы условного противника |date=21 June 2021 |access-date=21 June 2021 |language=en}}</ref> Vaje so se v osrednjem delu Tihega oceana začele 10. junija in 21. junija so ladje 2500 [[morska milja|navtičnih milj]] jugovzhodno od [[Kurilsko otočje|Kurilskih otokov]] simulirale napad na sovražnikovo udarno skupino ladij letalonosilke. Pred tem so bile ladje razdeljene v dve skupini, ki sta pluli na razdalji 300 navtičnih milj, od katerih je ena igrala vlogo sovražnika. V vajah je bila udeležena tudi sledilna ladja ''Maršal Krilov'', ki je delovala kot poveljniška ladja za poveljnika vaj kontraadmirala Konstantina Kabanceva, [[bolniška ladja]] ''Irtiš'' in protipodmorniška letala Tu-142 ter Il-38 in prestrezniki [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31BM]].<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> 24. junija, na zadnji dan vaj, so v osrednji del Tihega oceana poleteli še trije strateški bombniki [[Tupoljev Tu-95|Tu-95]], ki so izvedli simulirane napade na kritično infrastrukturo sovražnika in mornariški bombniki Tu-22M, ki so izvedli simulirani napad na sovražnikovo udarno skupino letalonosilke v spremstvu prestreznikov MiG-31BM in tankerjev [[Iljušin Il-78|Il-78]]. Rušilec {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} je Tihooceanska flota namestila v [[Južnokitajsko morje|Južnokitajsko morje]] skupaj z jurišno jedrsko podmornico ''Nerpa'' razreda ''Ščuka-B''.<ref>{{navedi novice|url=https://idrw.org/indian-nuclear-submarine-sported-at-malacca-strait-while-heading-to-russia/|title=Indian Nuclear submarine sported at Malacca Strait while heading to Russia|date=4 June 2021|access-date=12 June 2021|language=en|archive-date=2021-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210614082327/http://idrw.org/indian-nuclear-submarine-sported-at-malacca-strait-while-heading-to-russia/|url-status=dead}}</ref> Črnomorska flota je 18. junija poslala gardno raketno križarko {{ladja|Ruska križarka|Moskva||2}} v Sredozemsko morje.<ref>{{navedi novice|url=https://flot.com/2021/%D0%A7%D0%B5%D1%80%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D0%BE%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8236/|title=Крейсер "Москва" и фрегат "Адмирал Эссен" направились в Средиземное море|date=18. junij 2021|access-date=19 June 2021|language=ru}}</ref> ===Arktični ocean=== 26. marca 2021 so prvič po koncu hladne vojne v Arktičnem oceanu prišle na površino tri ruske jedrske podmornice naenkrat in pri tem (s torpedom) prebile 1,5 m debel [[ledeni pokrov]] (podmornice ''Tula'', {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}}<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1277367|title = Russia's latest nuclear-powered sub proves its worth in Arctic ice, says Navy chief|date = 13. aprila 2021|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}</ref> in ''Podmoskovje'').<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11006093|title=Атомная подлодка провела торпедную стрельбу из-подо льда в Арктике|date=26 March 2021|website=tass.ru|accessdate=26 March 2021|language=ru}}</ref> Izplutje je bilo izvedeno z veliko natančnostjo v krogu premera 300 m. ===Sredozemsko morje=== [[slika:Exercise_INDRA_2014_warships.jpg|desno|sličica|Mornariški manevri med rusko-indijsko vajo INDRA 2014]] Od leta 2015 potekajo vsakoletne mornariške vaje z [[Egipt]]om,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1369611|title=Russian naval ships to arrive in Egypt on Dec. 3 for joint drills|date=2. decembra 2021|website=tass.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> poleg tega ima Rusija vsakoletne mornariške vaje z [[Alžirija|Alžirijo]].<ref>{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/11/russian-forces-in-mediterranean-wk462021.html|title=Russian forces in the Mediterranean - Wk46/2021|date=15. novembra 2021|website=russianfleetanalysis.blogspot.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ===Indijski ocean=== Ruska vojna mornarica od leta 2003 organizira vsakoletne mornariške vaje z [[Indijska vojna mornarica|Indijo]]<ref>{{navedi novice |title=Russia deploys naval squadron to Indian Ocean |first=Richard |last=Scott |date=16 April 2003 |work=[[Jane's Defence Weekly]]}}</ref> in od leta 2012 s Kitajsko.<ref>{{navedi splet|url=https://www.csis.org/analysis/assessing-chinese-russian-military-exercises-past-progress-and-future-trends|title=Assessing Chinese-Russian Military Exercises: Past Progress and Future Trends|date=9. julija 2021|website=csis.org|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> Leta 2021 je bila izvedena tudi mornariška vaja z državami [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|ASEAN]].<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1364893|title=Russia, ASEAN to hold first ever joint naval drills in early December|date=23. novembra 2021|website=tass.com|access-date=8. decembra 2022|language=en}}</ref> Leta 2019 so potekale prve mornariške vaje Rusije, Kitajske in [[Južnoafriška republika|Južnoafriške republike]]<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |work=TASS |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> ter Rusije, Kitajske in [[Iran]]a.<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1104123 |title=Russia sends three ships to joint drills with China and Iran |work=TASS |date=27. decembra 2019 |access-date=8. decembra 2022}}</ref> Od leta 2019 potekajo vsakoletne rusko-iranske mornariške vaje.<ref>{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12344756@egNews |title=Отряд боевых кораблей Балтийского флота завершил учение с ВМС Ирана и взял курс к берегам Омана |trans-title=A detachment of warships of the Baltic Fleet completed an exercise with the Iranian Navy and headed for the shores of Oman |language=ru |date=17 February 2021 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=18 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.voanews.com/a/middle-east_iran-russia-start-naval-drill-indian-ocean/6202112.html |title=Iran, Russia Start Naval Drill in Indian Ocean |work=TASS |date=16. februarja 2021 |access-date=8. decembra 2022 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20211025011122/https://www.voanews.com/a/middle-east_iran-russia-start-naval-drill-indian-ocean/6202112.html |archive-date=2021-10-25 |url-status=dead}}</ref> ===Tihi ocean=== 23. oktobra 2021 sta Ruska in [[Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske|Kitajska vojna mornarica]] organizirali prvo skupno patruljiranje [[vojna ladja|vojnih ladij]] v zgodovini.<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1353271|title=Russian, Chinese warships conduct first ever joint patrol in western Pacific|date=23. oktober 2021|access-date=23 October 2021|language=en}}</ref> Pri odpravi je sodelovalo po pet vojnih ladij vsake vojne mornarice: po dva rušilca in korveti ter poveljniška ladja. Rusijo so v odpravi zastopali rušilca {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}}, {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}}, korveti ''Geroj Rosijskoj federaciji Aldar Cidenžapov'' in ''Gromki'' ter poveljniška ladja ''Maršal Krilov''. Patruljiranje je potekalo med drugim skozi ožino [[Ožina Cugaru|Cugaru]] med japonskima otokoma [[Honšu]] in [[Hokaido]]. ==Opombe== {{opomba|Remont|A}} Remont so prestale podmornice ''Kuzbass'' 2008–2016,<ref>{{navedi splet|url=https://sdelanounas.ru/blogs/75487/|title=Подводная лодка «Кузбасс» передана ВМФ после ремонта|date=19. marca 2016|website=sdelanounas.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> ''Omsk'' 2015–2019<ref>{{navedi splet|title=Модернизированный атомный подводный ракетный крейсер «Омск» передан Тихоокеанскому флоту в рамках форума «Армия-2019» : Министерство обороны Российской Федерации|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239002@egNews|access-date=2021-09-18|website=function.mil.ru}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2019-06-29|title=Атомную подлодку "Омск" передали Тихоокеанскому флоту после модернизации|url=https://ria.ru/20190629/1556043730.html|access-date=2021-09-18|website=РИА Новости|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2019-07-01|title=Атомный подводный крейсер 'Омск' передали флоту|url=http://sudostroenie.info/novosti/27295.html|access-date=2021-09-18|website=sudostroenie.info/}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Подлодка проекта 949А "Омск" передана флоту после модернизации|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/6610773|access-date=2021-09-18|website=ТАСС}}</ref><ref name=":00">{{navedi splet|last=Арсентьева|first=Александра|date=2019-06-29|title=Атомный подводный крейсер «Омск» передали в войска|url=https://tvzvezda.ru/news/20196291321-JSOLw.html|access-date=2021-09-18|website=Телеканал «Звезда»|language=ru}}</ref> in ''Tomsk'' 2019–2022<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20191107/1560658425.html|title=Минобороны в 2020 году подпишет контракт на ремонт атомной подлодки "Томск"|date=7. novembra 2019|website=ria.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://regnum.ru/news/2770474.html|title=Минобороны РФ заключит контракт на ремонт АПЛ «Томск» в 2020 году|date=7. novembra 2019|website=regnum.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru|archive-date=2021-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20211202200950/https://regnum.ru/news/2770474.html|url-status=dead}}</ref> na Tihooceanski floti in ''Orjol'' 2014–2017,<ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/389386.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПРК «Орёл»|date=6. aprila 2017|website=zvezdochka-ru.livejournal.com|accessdate=8. decembra 2022|language=ru|archive-date=2017-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171113125403/http://zvezdochka-ru.livejournal.com/389386.html|url-status=dead}}</ref> ''Obninsk'' 2011–2014,<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20141208/1037127722.html|title=АПЛ "Обнинск" успешно запустила крылатую ракету из Баренцева моря|date=8. decembra 2014|website=ria.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> ''Pskov'' 2011–2015,<ref>{{navedi splet|url=https://www.tv21.ru/news/2015/12/29/titanovaya-submarina-v-snezhnogorske-zavershen-remont-podvodnoy-lodki-pskov|title=Титановая субмарина. В Снежногорске завершен ремонт подводной лодки «Псков»|date=29. decembra 2015|website=tv21.ru|accessdate=8. decembra 2022|language=ru}}</ref> ''Gepard'' 2013–2015,<ref>{{navedi splet|date=2015-11-30|title=Гепард в море|url=https://www.tv21.ru/news/2015/11/30/gepard-v-more|access-date=30. oktobra 2022}}</ref> ''Tambov'' 2015–2022,<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1341387|title=Russian Navy to get four advanced warships by yearend|date=23. septembra 2021|website=tass.com|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}</ref> ''Tigr'' 2019–2023<ref>{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/02/russian-navy-akula-class-submarine-k-154-tigr-to-complete-overhaul-in-2023/|title=Russian Navy Akula-Class Submarine K-154 Tigr To Complete Overhaul In 2023|date=4. februarja 2020|website=navalnews.com|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}</ref> in ''Smolensk'' 2021–2022<ref>{{navedi novice|url=https://navy-korabel.livejournal.com/275039.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.08.2022|date=1. avgust 2022|access-date=22. november 2022|language=ru|archive-date=2022-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20221030101336/https://navy-korabel.livejournal.com/275039.html|url-status=dead}}</ref> na Severni floti. == Sklici == {{sklici|2}} ==Glej tudi== * [[Ruska imperialna mornarica]] * [[Sovjetska vojna mornarica]] * [[Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici]] * [[Seznam ruskih admiralov]] ==Nadaljnje branje== * Lebedev A. A. ''To March and Battle Ready? The Combat Capabilities of Naval Squadrons Russian Sailing Fleet XVIII – mid XIX centuries. from the Point of View of the Status of Their Personnel''. SPb, 2015. {{ISBN|978-5-904180-94-2}}. * Reuben Johnson, "Russian Navy 'faces irreversible collapse,'" ''[[Jane's Defence Weekly]]'', 15 July 2009, in povezava na izvirni ruski članek na [http://nvo.ng.ru/realty/2009-07-03/1_vmf.html ВМФ умрет в ближайшие годы]. Nvo.ng.ru (2009-07-03). Pridobljeno 2010-09-09. * "Russia Will Not Build Aircraft Carriers Till 2010." [[RIA Novosti]]. 16 May 2005. (Via Lexis-Nexis, 27 July 2005). * "The Russian Navy – A Historic Transition." U.S. Office of Naval Intelligence. December 2015 [https://www.oni.navy.mil/Portals/12/Intel%20agencies/russia/Russia%202015print.pdf?ver=2015-12-14-082038-923] ==Zunanje povezave== {{in lang|en}} * [http://rusnavy.com/ Ruska vojna mornarica] * [http://www.hazegray.org/worldnav/ Seznam plovil ruske vojne mornarice leta 2003] * [http://navalstory.com/ Ladje Rusije] * [http://www.neva.ru/EXPO96/contents.html Zgodovina ruske vojne mornarice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303232731/http://www.neva.ru/EXPO96/contents.html |date=3. marca 2016 }} * [https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/ Seznam plovil ruske vojne mornarice leta 2011] * [https://russianfleetanalysis.blogspot.com/ Odprave in vaje ruske vojne mornarice] {{in lang|ru}} * [http://www.mil.ru/ Uradna spletna stran ministrstva za obrambo Ruske federacije] * [http://russianships.info/ Razredi plovil ruske vojne mornarice (posodobljeno 2022)] * [http://www.deepstorm.ru/ Enciklopedija plovil ruske vojne mornarice (posodobljeno 2022)] {{Kategorija v Zbirki|Russian Navy}} {{portal|Vojaštvo}} {{Ruske flote}} {{Sovjetske in ruske ladje po letu 1945}} {{Sovjetske in ruske podmornice po letu 1945}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ruska vojna mornarica| ]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Vojne mornarice po državah]] mhrb66i8rb1yqxxeomrm54y4wvkfdxy 0 495447 6758666 6634747 2026-09-30T12:30:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758666 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tesla_Autopilot_Engaged_in_Model_X.jpg|sličica| Napredni sistem za pomoč voznikom v Tesli. <ref>{{Navedi novice|url=http://bgr.com/2016/07/21/tesla-autopilot-crash-avoidance-report/|title=Tesla Autopilot Crash Avoidance Model S Autopilot saves man's life|first=Zach|last=Epstein|work=BGR|date=2016-07-21|accessdate=2016-08-26}}</ref>]] '''Napredni sistemi za pomoč''' '''vozniku''' (v ang. okrajšavi ADAS) so [[elektronski sistemi]], ki vozniku pomagajo pri vožnji in parkiranju ter povečujejo varnost v [[Avtomobil|avtomobilu]]. Sistemi uporabljajo [[Avtomatizacija|avtomatizirano tehnologijo]], ki zajema [[Tipalo|senzorje]] in kamere za zaznavanje bližnjih ovir. Glede na zaznano se sistem ustrezno odzove. Večina [[Prometna nesreča|prometnih nesreč]] se zgodi zaradi človeške napake.<ref>{{Navedi knjigo|last=Brookhuis, Karel A. de Waard, Dick Janssen, Wiel H.|title=Behavioural impacts of Advanced Driver Assistance Systems–an overview|date=2001-06-01|publisher=TU Delft Open|oclc=1109841879}}</ref> Napredni sistemi za pomoč vozniku pa z avtomatizacijo, prilagajanjem in izboljšavo sistemov vozil za varnost zmanjšujejo smrtne žrtve na cesti z zmanjšanjem človeških napak.<ref name=":31">{{Navedi knjigo|last=Abdul Hamid|first=Umar Zakir|last2=Ahmad Zakuan|first2=Fakhrul Razi|last3=Zulkepli|first3=Khairul|last4=Azmi|first4=Muhammad Zulfaqar|title=2017 IEEE Conference on Systems, Process and Control (ICSPC)|date=2017-12-01|chapter=Autonomous emergency braking system with potential field risk assessment for frontal collision mitigation|chapter-url=https://www.researchgate.net/publication/323715308|pages=71–76|doi=10.1109/SPC.2017.8313024|isbn=978-1-5386-0386-4}}</ref> Varnostne funkcije so zasnovane tako, da se avtomobil izogne nesrečam oziroma trkom, tehnologija v ozadju pa deluje na princip opozarjanja voznika na težave in po potrebi tudi prevzame nadzor nad vozilom. == Zgodovina in razvoj == Napredni sistemi za pomoč vozniku so bili prvič uporabljeni pred približno 50 leti s sprejetjem protiblokirnega zavornega sistema.<ref name=":32">{{Navedi časopis|last=Galvani|first=Marco|date=2019-02-04|title=History and future of driver assistance|journal=IEEE Instrumentation Measurement Magazine|volume=22|issue=1|pages=11–16|doi=10.1109/MIM.2019.8633345|issn=1941-0123}}</ref> Zgodnji sistemi so vključevali elektronski nadzor stabilnosti, protiblokirne zavore, informacijske sisteme za [[Mrtvi kot|mrtve kote]], opozorilo pred zapustitvijo [[Vozni pas|voznega pasu]] in prilagodljiv [[tempomat]]. ADAS deluje s pomočjo vhodnih podatkov iz več podatkovnih virov vključno z [[LIDAR|LiDAR]]-jem, [[Radar|radarjem]], obdelavo fotografij, računalniškim mreženjem v avtomobilu itd.<ref>{{Navedi časopis|last=Arena|first=Fabio|last2=Pau|first2=Giovanni|date=24 January 2019|title=An Overview of Vehicular Communications|url=https://www.mdpi.com/1999-5903/11/2/27|journal=Future Internet|language=en|volume=11|issue=2|pages=27|doi=10.3390/fi11020027|doi-access=free}}</ref> Veliko sodobnih avtomobilov ima že vgrajene sisteme za pomoč voznikom, proizvajalci pa lahko te funkcije še dodajajo. ADAS velja za sistem v realnem času, saj se odzove hitro na več vhodih in daje prednost dohodnim informacijam, da preprečijo nesreče. Sistemi uporabljajo prednostno razporejanje prioritet, da organizirajo, katero nalogo je potrebno opraviti najprej. Napačna razporeditev prioritet teh nalog lahko povzroči več škode kot koristi.<ref>{{cite conference | last=Shaout | first=Adnan | last2=Colella | first2=Dominic | last3=Awad | first3=S. | title=Advanced Driver Assistance Systems - Past, present and future | publisher=IEEE | year=2011 | doi=10.1109/icenco.2011.6153935}}</ref> Napredni sistemi za pomoč vozniku so razvrščeni na različne ravni glede na obseg avtomatizacije in lestvico, ki jo zagotavlja Društvo avtomobilskih inženirjev ([[SAE]]).<ref name=":32"/> ADAS lahko razdelimo na pet stopenj. Na stopnji 0, ADAS ne more nadzorovati avtomobila, zagotovi lahko le informacije, ki pa si jih mora voznik razlagati sam. To so npr. parkirni senzorji, prepoznavanje prometnih znakov, opozorilo pred zapuščanjem voznega pasu, nočni kot, informacijski sitem mrtvega kota itd. Raven 1 in 2 sta si zelo podobni, saj ima pri obeh voznik še vedno večino nadzora nad vozilom. Razlika med ravnema je, da pri 1 lahko ADAS prevzeme nadzor nad eno funkcionalnostjo, pri ravni 2 pa nad mnogimi in sicer tako, da vozniku pomaga. ADAS, ki šteje za stopnjo 1 so prilagodljiv tempomat, pomoč pri zaviranju v sili, ohranjanje in centriranje vozila na voznem pasu. ADAS ravni 2 pa so pomoč na avtocesti, avtonomno izogibanje oviram in avtonomno parkiranje. Od ravni 3 do 5 se povečuje nadzor sistema nad vozilom. 5 stopnjo predstavlja popolnoma avtonomno vozilo. Podjetje [[Mobileye]] je razvilo obsežni nabor sistemov ADAS, ki se delijo med pasivne in aktivne sisteme. Pasivni voznike opozorijo na morebitne nevarne situacije, da vozniku omogočijo dovolj časa za odziv. To so npr. opozorila pred zapuščanjem voznega pasu, opozorilo o trčenju itd. Aktivni sistemi pa voznika obvestijo o možnih nevarnih sistemih a za razliko od pasivnih, le ti ukrepajo. To so npr. prilagodljiv tempomat in pomoč pri ohranjanju vozila na voznem pasu, ki ukrepata brez voznikovega posredovanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mobileye.com/super-vision/|title=Mobileye SuperVision™ for Hands-free ADAS|accessdate=2021-03-31|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422024131/https://www.mobileye.com/super-vision/|url-status=dead}}</ref> Napredni sistemi za pomoč voznikom se vseskozi prilagajajo novim standardom kakovosti in varnosti v celotni panogi, posledično spadajo tudi med najhitreje rastoča področja avtomobilske elektronike.<ref name="continental-plant">{{Navedi splet|date=2020-02-06|title=Continental Builds New Plant for Advanced Driver Assistance Systems in the USA|url=https://www.continental.com/en/press/press-releases/advanced-driver-assistance-systems-213116|accessdate=2020-10-10|website=[[Continental AG]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20200810161247/https://www.continental.com/en/press/press-releases/advanced-driver-assistance-systems-213116|archive-date=2020-08-10|url-status=dead}}</ref><ref name="fortunebusiness">{{Navedi splet|date=2020-04-01|title=Advanced Driver Assistance Systems (ADAS) Market Size, Share & Industry Analysis|url=https://www.fortunebusinessinsights.com/industry-reports/adas-market-101897|accessdate=2020-10-10|website=Fortune Business Insights}}</ref> == Primeri funkcij == Ta seznam ni dokončen in ne vsebuje vseh naprednih sistemov za pomoč vozniku.<ref name="cars-2020">{{Navedi splet|last=Mays|first=Kelsey|date=2020-04-04|title=Which Cars Have Self-Driving Features for 2020?|url=https://www.cars.com/articles/which-cars-have-self-driving-features-for-2020-418934/|accessdate=2020-10-10|website=[[Cars.com]]}}</ref> <ref name="cr-2020">{{Navedi splet|date=2020-05-08|title=Cars With Advanced Safety Systems - Detailed list of cars with features that help drivers avoid or mitigate collisions|url=https://www.consumerreports.org/car-safety/cars-with-advanced-safety-systems/|accessdate=2020-10-10|website=[[Consumer Reports]]}}</ref> * Zaznavanje mrtvega kota: ADAS meri in preverja območja zunaj vozila, ki jih voznik ne vidi v realnem času.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dewesoft.com/applications/vehicle-testing/adas|title=Advanced Driver Assistance Systems (ADAS) Testing|accessdate=31.3.2021}}</ref> * Opozorilo pred zapuščanjem voznega pasu in preizkušanje sistema za pomoč pri voznem pasu.<ref name=":0" /> * Prilagodljiv tempomat: ki lahko samodejno prilagodi hitrost vozila tako, da ustreza hitrosti vozila pred njim. Tempomat lahko tudi pospešuje.<ref name=":0" /> * Avtomatsko parkiranje. * Avtomatski navigacijski sistem. * Protivlomna blokada. * Elektronski nadzor stabilnosti. * Pomoč za speljevanje v klanec. * Senzor za dež. * Spremljanje tlaku v zračnici. * Opozorilo o napačni smeri vožnje. == Etična vprašanja in trenutne rešitve == Marca leta 2014 je nacionalna uprava za varnost cestnega prometa pri ameriškem ministrstvu za promet sporočila, da bo za vsa nova vozila, težka pod 4500 kg, zahtevala vzvratne kamere. Takšno pravilo je zahteval [[Kongres Združenih držav Amerike|ameriški Kongres]], kot del zakona o varnosti prevoza za otroke iz leta 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nhtsa.gov/sites/nhtsa.dot.gov/files/documents/tp-111-v01-final_tag.pdf|title=U.S. DEPARTMENT OF TRANSPORTATION NATIONAL HIGHWAY TRAFFIC SAFETY ADMINISTRATION|accessdate=31.3.2021|website=NHTSA|archive-date=2021-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210327213504/https://www.nhtsa.gov/sites/nhtsa.dot.gov/files/documents/tp-111-v01-final_tag.pdf|url-status=dead}}</ref> Napredovanje in razvoj avtonomne vožnje pa spremljajo tudi etični pomisleki. Najzgodnejše moralno vprašanje, povezano z avtonomno vožnjo, je problem vozičkov, ki ga je predstavila [[Philippa Foot]] in sprašuje o primeru, ko zavora vozička ne deluje in je pred vozičkom pet ljudi. Ali gre voziček naravnost in ubije pet oseb pred seboj ali pa se obrne na stranski tir, kjer bi ubil enega pešca. Čeprav sistemi ADAS omogočajo, da so vozila na splošno varnejša od avtomobilov, ki jih poganja človek, se nesrečam ni mogoče izogniti. Ob tem se zastavljajo vprašanja, na primer »čigar življenje bi moralo imeti prednost v primeru neizogibne nesreče?« ali »Kaj naj bo univerzalno načelo za te 'algoritme nesreč'?« == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Avtomobilistična elektronika]] [[Kategorija:Nadzorno inženirstvo]] d8yteqsicy7m5j8n5fwmx5f8ky3d54l 0 495612 6758665 6533405 2026-09-30T12:27:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758665 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Napoleonov spomenik, Ilirski steber |native_name = |image = Ljubljana castle and center, then Lipoglav 20150808 170458 (20396704582).jpg |image_size = 250px |caption = Pogled mimo spomenika proti [[Turjaška palača|Turjaški palači]], levo je viden [[Spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana|Spomenik Simonu Gregorčiču]] |location = Ljubljana |designer = Jože Plečnik, Lojze Dolinar |type = |material = Hvarski marmor |length = |width = |height = 14 m |begin = 1929 |complete = 1929 |open = 13. oktober 1929 |dedicated_to = Ilirske province |map_image = Ljubljana-center |map_text = Lega na zemljevidu centra Ljubljane |map_width = |latd = 46 |latm = 2 |lats = 49 |latNS = N |longd = 14 |longm = 30 |longs = 10 |longEW = E |display = |extra ={{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ilirski steber <!--podatki registra--> | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 18. julij 2009 | refšt= 9643 | občina = Ljubljana }} }} '''Napoleonov spomenik''', vzporedno tudi '''Ilirski steber''' ali '''Spomenik francoski Iliriji''', je spomenik [[Ilirske province|Ilirskim provincam]], ki je bil postavljen ob 120. obletnici njihove ustanovitve. Stoji na [[Trg francoske revolucije|Trgu francoske revolucije v Ljubljani]]. Leta 1929 ga je v osi Vegove ulice in roba trga zasnoval arhitekt [[Jože Plečnik]], za oba portreta pa je zaslužen kipar [[Lojze Dolinar|Lojze Dolinar.]] == Zgodovina == Zamisel za spomenik je nastala v [[Glasbena matica|Glasbeni matici]], podprla pa sta jo Francoski inštitut in [[Mestna občina Ljubljana|Mestna občina Ljubljana.]] Sprva so si zamislili le skromno spominsko ploščo v tivolskem parku, a so se hitro odločili za drugo lokacijo. Med predlogi sta bila tudi Lattermanov drevored in park Zvezda, vendar so obe ideji opustili, slednjo zaradi neravnega terena. Jože Plečnik je predlagal postavitev spomenika na preseku osi Vegove ulice, Rimske ceste in Valvasorjevega trga. Ko so se uskladili glede lokacije, se je začelo načrtovanje gradnje. Odbor za postavitev novega spomenika so sestavljali predstavniki Mestne občine Ljubljana, ljubljanske oblastne samouprave, Francoskega inštituta in Glasbene matice. Dela so potekala pod nadzorom Jožeta Plečnika.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|last1=Šterbenc Svetina |first1=Barbara |last2=Godeša |first2=Matija |last3=Gašperšič |first3=Manca |last4=Holz |first4=Eva |last5=Svoljšak |first5=Petra |publisher=Založba ZRC|year=2012|location=Ljubljana|url=http://zimk.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612543969.pdf}}</ref> == Zgradba in pomen == Slop (steber kvadratnega premera) meri v višino 14 metrov. Osnovna dimenzija višine posameznega kvadra je en meter, saj je tudi merski sistem prinesel francoski vpliv. Za material spomenika so izbrali braški apnenec, ki so ga porabili 19,14 m3 v vrednosti 75.750 jugoslovanskih dinarjev. Spomenik krasita pozlačena bronasta portreta Napoleona z lovorovim vencem na severni strani in simbolične Ilirije (Slovenke) na južni. Ustvaril ju je kipar Lojze Dolinar. Pod obema portretoma so vklesani verzi iz ode Ilirija oživljena pesnika [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]]. Na zahodni strani je vklesan napis v francoščini, ki pove, da je v steber vzidan prah neznanega francoskega vojaka. Napis je delo pesnika [[Oton Župančič|Otona Župančiča]], ki je bil takrat predsednik Francoskega inštituta. Vrh spomenika krasi pozlačen bakren grb Slovenije (t.i. »''polumesec stare Ilirije s tremi celjskimi zvezdami''«). Skupni stroški, ki so si jih razdelili Glasbena matica, Francoski inštitut in MOL, so nanesli okoli 100.000 dinarjev.<ref name=":0" /> [[Ilirske province]] (1809–1816) so pomembno prispevale k narodnemu prebujenju Slovencev. Francoski okupatorji so slovenski jezik prepoznali za enakovrednega, kar je bilo velikega pomena za narodno zavest Slovencev, šolanje v slovenskem jeziku, reforme v sodstvu in upravi ter idejo enakosti vseh državljanov pred zakonom. Kljub številnim pozitivnim stranem, pa je francoska okupacija na slovenskem imela tudi negativne posledice – visoki davki, splošna vojaška obveznost, slabše razmere na podeželju – na kar pogosto pozabimo.<ref name=":0" /> Postavitev Ilirskega spomenika naj bi okrepila jugoslovansko-francoske stike. Pozlačeno palmino vejico, ki krasi spomenik, je podarila francoska republika in je bila pritrjena naknadno.<ref>{{Navedi splet|title=Napoleonov spomenik v Ljubljani|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/item/napoleonov-spomenik-v-ljubljani.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-04-02}}</ref> == Slovesno odkritje spomenika == Slovesnosti so se začele že dan pred odkritjem spomenika, 12. oktobra 1929. Na prireditve so bili vabljeni zastopniki francoskih mest Nancy, Metz, Reims, Lille, Lens, Pariz, Lyon in Grenoble, vsi diplomatski zastopniki Francije in največjih francoskih dnevnikov ter predstavniki Ženeve. Slovesnosti so se začele z odprtjem zgodovinske razstave v [[Narodna galerija Slovenije|Narodni galeriji]]. Sledil je kulturni program, ki je potekal delno v francoščini in delno v slovenščini. Zvečer sta bila na vrsti osvetlitev spomenika in promenadni koncert železniške godbe. Dan se je zaključil z Napoleonovim večerom v dvorani hotela Union. Na dan odkritja spomenika, 13. oktobra 1929, je potekal slavnostni sprevod, ki so se ga udeležila številna narodna in kulturna društva iz celotne Slovenije. Združeni pevski zbor je zapel Ilirijo oživljeno. Nato sta sledila govora župana [[Dinko Puc|Dinka Puca]] in francoskega ministra Emila Darda. Slovesnost je dosegla vrhunec z odkritjem novega spomenika in se zaključila s sprevodov proti [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovem trgu]]. O tako imenovanih »Ilirskih svečanostih« sta poročala tudi časopisa [[Slovenec (časnik)|Slovenec]] in [[Jutro (1920–1945)|Jutro]], slavnostne govore pa je prenašal Radio Ljubljana.<ref name=":0" /> == Kulturna dediščina == Trg je dobil današnjo podobo leta 2002, ko so po zasnovah arhitektov Marjana Ocvirka in Bora Rotovnika trg zaprli za promet. Leta 2009 so trg Francoske revolucije skupaj z Napoleonovim spomenikom razglasili za kulturni spomenik državnega pomena, skupaj z drugimi Plečnikovimi arhitekturami in ureditvami v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljana - Spomenik Napoleonovi Iliriji|url=https://statues.vanderkrogt.net/object.php?webpage=ST&record=si094|website=statues.vanderkrogt.net|accessdate=2021-04-02|archive-date=2021-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210309204250/https://statues.vanderkrogt.net/object.php?webpage=ST&record=si094|url-status=dead}}</ref> Na seznamu aktov in spomenikov kulturne dediščine v Mestni občini Ljubljana pod 6. točko najdemo Sklep o razglasitvi zgodovinskih spomenikov v MOL za kulturne spomenike lokalnega pomena (Ur. list RS, št 76/03), kjer je pod točko 3 naveden Ilirski steber, (EDŠ 9643). Pod 7. točko Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (Ur. list RS, št 51/09) pod točko 13 ponovno navaja Ilirski steber (EŠD 9642).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/assets/Moja-ljubljana/Kultura/seznamaktovvsivse72-april13.pdf|title=Seznam aktov in spomenikov kulturne dediščine v MOL|date=24. 10. 2013|accessdate=1. 4. 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211118030148/https://www.ljubljana.si/assets/Moja-ljubljana/Kultura/seznamaktovvsivse72-april13.pdf|archive-date=2021-11-18|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ilirske province]] [[Kategorija:Dela Jožeta Plečnika]] [[Kategorija:Spomeniki v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1929]] b8cgzgxtv3cki4me3lg86ala626vfo9 14 509260 6758847 5615066 2026-09-30T18:38:38Z Ljuba24b 92351 kat 6758847 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[muzej]]ih v [[Kolumbija|Kolumbiji]]. {{Kategorija v Zbirki|Museums in Colombia}} [[Kategorija:Muzeji po državah|Kolumbija]] [[Kategorija:Kolumbijska kultura]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kolumbiji]] 1uinovsi3lwk2cyss1ixo0nqbynf0z5 14 509306 6758846 5615601 2026-09-30T18:37:16Z Ljuba24b 92351 kat 6758846 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Churches in Colombia}} [[Kategorija:Cerkve po državah|Kolumbija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kolumbiji]] 7kigl2zux2pn947rbfwxrr0b36j3l5k 0 514610 6759150 6756134 2026-10-01T09:59:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759150 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezik|name=Romščina|lc4=rmf|iso3=rom|lc1=rmn|ld1=[[Balkanska romščina]]|lc2=rml|ld2=[[Baltska romščina]]|lc3=rmc|ld3=[[Karpatska romščina]]|ld4=[[Kalofinska romščina]]|agency=|lc5=rmo|ld5=[[Sintska romščina]]|lc6=rmy|ld6=[[Vlaška romščina]]|lc7=rmw|ld7=[[Velška romščina]]|notice=ipa|map=Romani-speaking Europe.png|iso2=rom|minority={{Plainlist}} * {{AUT}}<ref>https://www.bundeskanzleramt.gv.at/dam/jcr:ff7ca8f3-477f-4a6b-88e3-bf4c436490e1/LanguagesCharter.pdf {{Bare URL PDF |date=February 2022}}</ref> * {{BIH}}<ref name="charter">{{navedi splet | url=https://www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/treaty/148/declarations | title=Reservations and Declarations for Treaty No.148 - European Charter for Regional or Minority Languages}}</ref> * {{COL}}<ref>{{navedi splet | url=http://www.suin-juriscol.gov.co/viewDocument.asp?ruta=Leyes/1678407 | title=Ley 1381 de 2010 | access-date=2022-03-12 | archive-date=2021-06-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210622102249/https://www.suin-juriscol.gov.co/viewDocument.asp?ruta=Leyes/1678407 | url-status=dead }}</ref> * {{CZE}}<ref name="charter"/> * {{FIN}}<ref>{{navedi splet | url=https://www.kotus.fi/kielitieto/kielipolitiikka/suomen_kielilainsaadanto | title=Kielilainsäädäntö}}</ref> * {{GER}}<ref>{{navedi splet |title=Regional- und Minderheitensprachen |publisher=Federal Ministry of the Interior |location=Berlin |year=2008 |url=http://www.bmi.bund.de/SharedDocs/Downloads/DE/Broschueren/2008/Regional_und_Minderheitensprachen.pdf?__blob=publicationFile |access-date=2012-08-12 |language=de |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120403102145/http://www.bmi.bund.de/SharedDocs/Downloads/DE/Broschueren/2008/Regional_und_Minderheitensprachen.pdf?__blob=publicationFile |archive-date=April 3, 2012 }}</ref> * {{HUN}}<ref>{{navedi splet |title=National and Ethnic Minorities in Hungary |work=Facts About Hungary |url=http://www.mfa.gov.hu/NR/rdonlyres/CF48B3CE-8F48-4DD1-AB4B-F27155B84927/0/etnimag.pdf?__blob=publicationFile |access-date=2015-12-23 |language=hu |format=PDF |archive-date=2017-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011140312/http://www.mfa.gov.hu/NR/rdonlyres/CF48B3CE-8F48-4DD1-AB4B-F27155B84927/0/etnimag.pdf?__blob=publicationFile |url-status=dead }}</ref> * {{KOS}}<ref>{{navedi splet|url=http://kv.sapientia.ro/data/miremir_pres/andrea_najvirtova_lars_burema.pdf|title=Assessing Minority Language Rights in Kosovo|publisher=[[Sapientia University]]|access-date=14 December 2020|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304070550/http://kv.sapientia.ro/data/miremir_pres/andrea_najvirtova_lars_burema.pdf|url-status=dead}}</ref> * {{MNE}}<ref name="charter"/> * {{NLD}}<ref>{{navedi splet | url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/erkende-talen/vraag-en-antwoord/erkende-talen-nederland |title = Welke erkende talen heeft Nederland?|date = 11 January 2016}}</ref> * {{MKD}} ([[Šuto Orizari]])<ref name="charter"/> * {{NOR}}<ref>{{navedi splet |title=Nasjonale minoriteter |trans-title=National minorities |author=Ministry of Local Government and Modernisation |publisher=Norwegian Government Security and Service Organisation |url=https://www.regjeringen.no/no/tema/urfolk-og-minoriteter/nasjonale-minoriteter/id1404/ |website=regjeringen.no |date=4 June 2018 |access-date=2019-04-08 |language=no}}</ref> * {{POL}}<ref name="charter"/> * {{DEN}}<ref name="charter"/> * {{ROU}}<ref name="charter"/> * {{SRB}}<ref name="charter"/> * {{SVK}}<ref name="charter"/> * {{SVN}}<ref name="charter"/> * {{SWE}}<ref>{{navedi splet | url=https://www.isof.se/sprak/minoritetssprak.html | title=Minoritetsspråk - Institutet för språk och folkminnen | accessdate=2022-03-12 | archive-date=2021-05-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210513061628/https://www.isof.se/sprak/minoritetssprak.html | url-status=dead }}</ref>|altname={{hlist|Romany|Romanes|Roma}}|fam4=[[Indoarijski jeziki|Zahodni]]<ref>{{e19|rmn}}</ref>|nativename=''{{lang|rom|rromani ćhib}}''|speakers=ok. 3,5 million (SIL [[Ethnologue]])|ethnicity=[[Romi]]|date=2015|ref=<ref>[http://romani.humanities.manchester.ac.uk/whatis/status/numbers.shtml Romani Project: Numbers and distribution] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181106012338/https://romani.humanities.manchester.ac.uk//whatis/status/numbers.shtml |date=2018-11-06 }} {{Navedi splet |url=https://romani.humanities.manchester.ac.uk//whatis/status/numbers.shtml |title=arhivska kopija |access-date=2023-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181106012338/https://romani.humanities.manchester.ac.uk//whatis/status/numbers.shtml |archive-date=2018-11-06 |url-status=dead}}, University of Manchester</ref>|familycolor=Indo-European|fam2=[[Indoiranski jeziki|Indoiranski]]|fam3=[[Indoarijski jeziki|Indoarijski]]|dia1=[[Balkanska romščina|balkanska]]|glottorefname=Romani|dia2=[[Baltska romščina|balkansko]]|dia3=[[Karpatska romščina|karpatsko]]|dia4=[[Kalofinska romščina|kalofinsko]]|dia5=[[Zargarska romščina|zargarsko]]|dia6=[[Sintska romščina|sintsko]]|dia7=[[Vlaška romščina|vlaško]]|dia8=[[Velška romščina|velško]]|glotto=roma1329|mapcaption=Države v Evropi, kjer je romski jezik priznan kot manjšinski jezik}}'''Rómščina''' (romsko ''rromani ćhib'') je [[Indoevropski jeziki|indoevropski]] [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki ga govori okoli 4,8 [[Milijon|milijonov]] ljudi, v romskih in sintskih skupnostih okoli po svetu, predvsem v [[Evropa|Evropi]]. == Besedišče == === Številke === {| class="wikitable" !Jeziki Številke ![[Sanskrt|Sanskrtsko]] ![[Hindijščina|Hindijsko]] ![[Bengalščina|Bengalsko]] ![[Romščina|Romsko]] ![[Domarščina|Domarsko]] ![[Lomavrenščina|Lomavrensko]] ![[Grščina|Grško]] ![[Perzijščina|Perzijsko]] ![[Singalščina|Singalsko]] ![[Latinščina|Latinsko]] |- !1 |éka |ek |ek |ekh, jekh |yika |yak, yek |éna |yak, yek |eka |ūnus, ūna, ūnum |- !2 |dvá |do |dui |duj |dī |lui |dýo |du, do |deka |duo, duae, duo |- !3 |trí |tīn |tin |trin |tærən |tərin |tría |se |thuna/thri |trēs, tria |- !4 |catvā́raḥ |cār |char |štar |štar |išdör |téssera |čahār |hathara/sathara |quattuor |- !5 |páñca |pā̃c |panch |pandž |pandž |pendž |pénte |pandž |paha |quīnque |- !6 |ṣáṭ |chah |chhoy |šov |šaš |šeš |éxi |šeš |haya/saya |sex |- !7 |saptá |sāt |sāt |ifta |xaut |haft |eptá |haft |hata/satha |septem |- !8 |aṣṭá |āṭh |āṭh |oxto |xaišt |hašt |októ |hašt |ata |octō |- !9 |náva |nau |noy |inja |na |nu |ennéa |noh |nawaya |novem |- !10 |dáśa |das |dosh |deš |des |las |déka |dah |dahaya |decem |- !20 |viṃśatí |bīs |bish |biš |wīs |vist |eíkosi |bist |wissa |vīgintī |- !100 |śatá |sau |eksho |šel |saj |saj |ekató |sad |siiya/shathakaya |centum |} [[Slika:Romany dialects Europe.svg|sličica|302x302_pik|Romska narečja]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Romščina]] [[Kategorija:Jeziki Srbije]] [[Kategorija:Jeziki Severne Makedonije]] [[Kategorija:Jeziki Bolgarije]] [[Kategorija:Jeziki Bosne in Hercegovine]] [[Kategorija:Jeziki Romunije]] [[Kategorija:Jeziki Nemčije]] [[Kategorija:Jeziki Slovenije]] [[Kategorija:Jeziki Italije]] [[Kategorija:Jeziki Grčije]] [[Kategorija:Jeziki Poljske]] [[Kategorija:Jeziki Francije]] [[Kategorija:Jeziki Švedske]] [[Kategorija:Jeziki Finske]] [[Kategorija:Jeziki Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Jeziki Walesa]] 6fde51z5z91h1np8qj356smtlfp27f4 0 519475 6759118 6756107 2026-10-01T09:01:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = Riški mirovni sporazum | long_name = | image = Rzeczpospolita_1922.png | image_width = 250px | caption = Srednja in vzhodna Evropa po sklenitvi Riškega mirovnega sporazuma | type = | date_drafted = | date_signed = 18. marec 1921 | location_signed = [[Riga]], <br> {{flag|Latvija}}<hr> | date_sealed = | date_effective = | condition_effective = | date_expiration = 17. september 1939 | signatories = * {{flag|Poljska}}<hr> * [[Slika:Flag of the Soviet Union.svg|24px]] [[Sovjetska zveza|Sovjetska Rusija]]<ref name=tor>[http://poland1939.ru/content/mirnyy-dogovor-mezhdu-rossiey-i-ukrainoy-s-odnoy-storony-i-polshey-s-drugoy-rizhskiy-mirnyy Text of the document] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170820003946/http://poland1939.ru/content/mirnyy-dogovor-mezhdu-rossiey-i-ukrainoy-s-odnoy-storony-i-polshey-s-drugoy-rizhskiy-mirnyy |date=2017-08-20 }}. Германо-советско-польская война 1939 года website.</ref> * {{flagicon image|Flag_of_the_Ukrainian_SSR_(1919-1929).svg}} [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Sovjetska Ukrajina]] <ref name=tor/> | parties = | depositor = | languages = | website = | wikisource = }} '''Riški mirovni sporazum''' ali '''Riški mir''' ([[Ruščina|rusko]] Рижский договор, Rižskij dogovor, [[Poljščina|poljsko]] Traktat ryski, [[Beloruščina|belorusko]] Рыжскі мірны дагавор, Rižski mirni dagavor) je bil mirovni sporazum, sklenjen 18. marca 1921 med [[Poljska|Poljsko]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko Rusijo]] in v imenu Sovjetske Belorusije in Sovjetske Ukrajine. S sporazumom se je končala [[poljsko-sovjetska vojna]].<ref>K. Marek. ''Identity and Continuity of States in Public International Law''. Librairie Droz 1968. str. 419-420.</ref> Sovjetsko-poljske meje, določene s sporazumom, so ostale nespremenjene do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Po vojni so bile spremenjene skladno z dogovori na [[Teheranska konferenca|Teheranski]], [[Jaltska konferenca|Jaltski]] in [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]]. ==Ozadje== V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se porušile meje predvojnih evropskih cesarstev. Po vojni, ki se je končala s porazom Nemčije in AvstroOgrske, se je Sovjetska zveza z [[Brestlitovski mir|Brestlitovskim sporazumom]] leta 1918 odrekla zahtevam Carske Rusije po Poljski in Poljska je po stoletju razdelitve med tremi imperiji ponovno vzpostavila svojo neodvisnost. Ruska državljanska vojna je ponudila Poljski priložnost, da pod vodstvom [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]] ponovno pridobi dele ozemlja nekdanje poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]], ki je bilo med delitvami Poljske in Litve vključeno v Rusko carstvo. Leta 1920 se je vojaška ofenziva Piłsudskega na Ukrajino soočila s sovjetsko protiofenzivo na osrednjo Poljsko. Sovjeti, ki so nameravali revolucijo razširiti na zahod, so v Poljski videli kopenski most v Zahodno Evropo. Poljsko-sovjetska vojna je dosegla vrhunec v bitki pri Varšavi, v kateri so zmagali Poljaki. Nadaljnji sovjetski vojaški neuspehi so povzročili, da je bila Sovjetska Rusija pripravljena na mirovna pogajanja.<ref name=ref3>[http://www.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm THE REBIRTH OF POLAND] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205175847/http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm |date=2012-02-05 }} {{Navedi splet |url=http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm |title=arhivska kopija |access-date=2022-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205175847/http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=bot: unknown}}. University of Kansas, lecture notes by Professor Anna M. Cienciala, 2004. Pridobljeno 2. junija 2006.</ref> Pogajati se je bila pripravljena tudi Poljska, ki je bila zaradi vojne zelo uničena in izčrpana. Piłsudski in njegovi podporniki so mirovnemu procesu nasprotovali. ==Pogajanja== [[Slika:Caricature_for_Riga_Peace_1921.png|thumb|right|250px|Beloruska nacionalistična karikatura: ''"Dol z neslavno riško delitvijo. Naj živi svobodna kmečka nedeljiva Belorusija!"'']] Mirovna pogajanja so se začela v [[Minsk]]u 17. avgusta 1920. Zaradi poljske protiofenzive v bližini Minska so se pogajanja prekinila in nadaljevala 21. septembra v [[Riga|Rigi]].<ref name=ref4>{{navedi knjigo|author=Piotr Stefan Wandycz|title=France and Her Eastern Allies, 1919–1925: French-Czechoslovak-Polish Relations from the Paris Peace Conference to Locarno|url=https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3|url-access=registration|date=1. januar 1962|publisher=U of Minnesota Press|isbn=978-0-8166-5886-2|pages=[https://archive.org/details/francehereastern0000wand_w3/page/178 178]–180}}</ref> Sovjeti so predlagali dve rešitvi, prvo 21. septembra in drugo 28. septembra. Poljska delegacija je svojo rešitev predlagala 2. oktobra. Tri dni kasneje so sovjeti predlagali svoje amandmaje k poljskemu predlogu, ki jih je Poljska sprejela. 12. oktobra je bilo sklenjeno premirje, ki je začelo veljati 18. oktobra 1921.<ref>{{navedi knjigo|title=Soviet foreign policy: 1917-1980, in two volumes, Volume 1|publisher=Progress Publishers|page=181}}</ref> Glavni poljski pogajalec je bil Jan Dąbski,<ref name=ref6>{{navedi knjigo|author=Andrew Savchenko|title=Belarus: A Perpetual Borderland|url=https://books.google.com/books?id=lmld75blKCwC&pg=PA99|year=2009|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-17448-1|pages=98–100}}</ref> ruski pa Adolph Joffe.<ref name=ref4/> Rusija je vztrajala in dosegla, da iz pogajanj niso bili izključeni predstavniki Ukrajine.<ref name=ref4/> Zaradi vojaških neuspehov Sovjetov je njihova delegacija ponudila Poljski znatne ozemeljske koncesije na spornih obmejnih območjih. Številnim opazovalcem se je kljub temu zdelo, kot da poljska stran vodi pogovore v Rigi in da Poljska izgublja vojno. V poljski delegaciji so prevladovali člani Narodnih demokratov, ki so bili politični nasprotniki Piłsudskega.<ref name=ref6/> Narodni demokrati niso želeli, da bi nepoljske manjšine v prerojeni poljski državi predstavljale več kot eno tretjino celotnega prebivalstva, zato so bili pripravljeni sprejeti poljsko-sovjetsko mejo precej bolj zahodno od tiste, ki so jo ponujali Sovjeti, čeprav bi na sovjetski strani meje pustili več sto tisoč etničnih Poljakov. Odločitev je bila motivirana tudi s političnimi cilji. Baza javne podpore Narodnih demokratov je bila med Poljaki v osrednji in zahodni Poljski. Na vzhodu države in v spornih obmejnih območjih je poprevladovala podpora Piłsudskemu, na podeželju zunaj mest, pa je bilo število Ukrajincev ali Belorusov veliko večje od števila Poljakov. Meja predaleč na vzhodu bi bila torej v nasprotju ne le z ideološkim ciljem Narodnih demokratov, da zmanjšajo manjšinsko prebivalstvo Poljske, ampak tudi v nasprotju z njihovimi volilnimi možnostmi.<ref name=ref7>Timothy Snyder (2004). [https://books.google.si/books?id=xSpEynLxJ1MC&pg=PA68&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The reconstruction of nations: Poland, Ukraine, Lithuania, Belarus, 1569–1999'']. Yale University Press. str. 68–. ISBN 978-0-300-10586-5. Pridobljeno 16. februarja 2011.</ref> Konec pogajanj je podpiralo tudi poljsko javno mnenje,<ref name=ref4/> obe strani pa sta bili pod pritiskom [[Društvo narodov|Društva narodov]], da bi dosegli dogovor. Posebna parlamentarna delegacija, sestavljena iz šestih članov poljskega Sejma, je glasovala o tem, ali naj sprejme daljnosežne koncesije Sovjetov, zaradi katerih bi Minsk ostal na poljski strani meje. Pod pritiskom ideologa Narodnih demokratov Stanisława Grabskega je bilo 100 km dodatnega ozemlja zavrnjenih, kar je pomenilo zmago nacionalistične doktrine in velik poraz Piłsudskovega federalizma.<ref name=ref4/><ref name=ref6/> Ne glede na to so se mirovna pogajanja vlekla več mesecev, ker Sovjeti sporazuma niso bili pripravljeni podpisati. Podpis je za sovjetsko vodstvo postal bolj nujen, ko se je moralo proti koncu leta 1920 soočiti s povečanimi notranjimi nemiri, kot sta bila tambovski upor in pozneje kronštatski upor proti sovjetskim oblastem. Posledično je [[Vladimir Lenin]] sovjetskim pooblaščencem naročil, naj dokončajo mirovni sporazum s Poljsko.<ref name=ref3/> Riški mirovni sporazum je bil podpisan 18. marca 1921. Sporna ozemlja v [[Belorusija|Belorusiji]] in [[Ukrajina|Ukrajini]] so bila razdeljena med Poljsko in Sovjetsko zvezo in vojna se je končala. ==Določila== Sporazum je imel 26 členov.<ref name=ref8>{{navedi knjigo |title=The Ukrainian-Polish defensive alliance, 1919–1921: an aspect of the Ukrainian revolution |url=https://books.google.com/books?id=2T9zYXqL56AC&q=treaty+of+riga+26+shall+be+ratified&pg=PA169 |author=Michael Palij |publisher=CIUS Press |year=1995 |pages=165–168 |isbn=978-1-895571-05-9}}</ref> Poljska je za svoje gospodarske investicije v Rusko carstvo med delitvijo Poljske dobila odškodnino 30 milijonov rubljev v zlatu. Po 14. členu sporazuma je dobila tudi železniško opremo (lokomotive in druga tirna vozila) v vrednosti 29 milijonov zlatih rubljev.<ref>{{navedi knjigo |author=J.C. Johari|title=Soviet Diplomacy 1925–41|year=2000|page=42|publisher=Anmol Publications PVT. LTD|isbn=978-81-7488-491-6}}</ref> Rusija je morala Poljski vrniti vsa umetniška dela in druge poljske narodne zaklade, ki jih je zasegla na poljskih ozemljih po letu 1772. Med njimi so bile tudi jagelonske [[Tapiserija|tapiserije]] in Załuskijeva knjižnica. Obe strani sta se odrekli zahtevam za vojno odškodnino. Mejo med državama je določal 2. člen, pravice in zahtevke s tega naslova pa 3. in 4. člen sporazuma. 3. člen: Rusija in Ukrajina se odrekata vsem pravicam in zahtevam do ozemelj zahodno od meje, ki jo določa 2. člen tega sporazuma. Na drugi strani se Poljska v korist Ukrajine in Bele Rutenije odreka vsem pravicam in zahtevkom do ozemlja vzhodno od te meje. 4. člen: Vsaka od pogodbenic se vzajemno zavezuje, da bo na vsak način spoštovala politično suverenost druge pogodbenice, se vzdržala vmešavanja v njene notranje zadeve, zlasti pa se bo vzdržala vsakršnega agitacije, propagande ali kakršnega koli drugačnega vmešavanja in ne bo spodbujajo takšnih gibanj.<ref>{{cite journal |title=Treaty of Peace Between Poland, Russia and the Ukraine |publisher=Riga, 18. marec 1921 |url=https://link.springer.com/content/pdf/bbm%3A978-94-009-9272-6%2F1.pdf |id=Resource: Appendix C |author=Partial English text of the Peace of Riga as Appendix C in G.V. Kacewicz (2012), ''Great Britain, The Soviet Union and the Polish Government in Exile (1939–1945)'', str. 229–230.}}</ref> Člen 6 je določal izbiranje državljanstva za osebe na obeh straneh nove meje.<ref name=ref8/> 7. člen je vseboval vzajemno jamstvo, da bo vsem narodnostim dovoljen ''"svoboden intelektualni razvoj, uporaba njihovega nacionalnega jezika in prakticiranje vere."''<ref name=ref8/> V sporazumu je bilo dogovorjeno, da Poljska ne bo ustanavljala federacij z Litvo, Belorusijo in Ukrajino.<ref name=":0">{{navedi splet |last=Butkus |first=Zenonas |last2=Aleknavičė |first2=Karolina |title=Stebuklas prie Vyslos: kaip 1920 metais lenkai sutriuškino bolševikus |url=https://www.15min.lt/naujiena/aktualu/istorija/stebuklas-prie-vyslos-kaip-1920-metais-lenkai-sutriuskino-bolsevikus-582-1253860 |access-date=29. marca 2022 |website=15min.lt |language=lt}}</ref> ==Posledice== Zavezniške sile sprva niso bile naklonjene priznanju sporazuma, ki je bil sklenjen brez njihove udeležbe.<ref name=ref8/> Njihove povojne konference so kot poljsko-rusko mejo podprle Curzonovo črto, s sporazumom določena meja Poljske pa je bila približno 250 km vzhodno od nje.<ref name=ref12>Dennis P. Hupchick (1995). [https://books.google.si/books?id=ycNApODqgRUC&q=treaty+riga+borders&pg=PA210&redir_esc=y ''Conflict and chaos in Eastern Europe'']. Palgrave Macmillan. str. 210. ISBN 978-0-312-12116-7.</ref><ref>Michael Graham Fry; Erik Goldstein; Richard Langhorne (2004). [https://books.google.si/books?id=Z5ndamBABdIC&q=treaty+riga+curzon+line&pg=PA203&redir_esc=y ''Guide to International Relations and Diplomacy'']. Continuum International Publishing Group. str. 203. ISBN 978-0-8264-7301-1.</ref> Francoska podpora je privedla do njegovega priznanja s strani [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenega kraljestva]], [[Kraljevina Italija|Italije]] in [[Japonska|Japonske]] in aprila 1921 s strani [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].<ref name=ref8/> Na Poljskem je sporazum že na samem začetku nalatel na kritike. Nekateri so sporazum označili za kratkoviden in trdili, da je večino tega, kar je Poljska pridobila med poljsko-sovjetsko vojno, izgubila med mirovnimi pogajanji. Józef Piłsudski, ki je v pogajanjih v Rigi sodeloval le kot opazovalec, je sklenjeni sporazum označil za ''"dejanje strahopetnosti"'',<ref>Norman Davies (2003). [https://books.google.si/books?id=DMoPXktGwiUC&q=Riga+an+act+of+cowardice&pg=PA399&redir_esc=y White Eagle, Red Star: the Polish-Soviet War, 1919–20]. Pimlico. str. 399. ISBN 978-0-7126-0694-3.</ref> nesramen in kratkoviden politični račun, s katerim je Poljska zapustila svoje ukrajinske zaveznike.<ref name=ref4/> 15. maja 1921 se je med obiskom taborišča za interniranje v Kaliszu opravičil ukrajinskim vojakom.<ref>Jan Jacek Bruski (avgust 2002). [https://www.wprost.pl/tygodnik/13734/sojusznik-petlura.html ''"Sojusznik Petlura"'']. Wprost (poljsko). 1029 (18. avgust 2002). ISSN 0209-1747. Pridobljeno 28. septembra 2006.</ref><ref>Jerzy Borzęcki (2008). [https://books.google.si/books?id=KwBpAAAAMAAJ&redir_esc=y ''The Soviet-Polish Peace of 1921 and the Creation of Interwar Europe'']. Yale University Press. str. 232. ISBN 978-0-300-12121-6.</ref><ref>[https://books.google.si/books?id=Q4c8AQAAIAAJ&redir_esc=y ''"Polityka"'']. Wydawn. Wspólczesne RSW "Prasa-Książka-Ruch". 2001. str. 74.</ref> Sporazum je bistveno pripomogel k neuspehu njegovega načrta za ustanovitev federacije vzhodne Evrope od Baltika do Črnega morja pod vodstvom Poljske, saj so bili deli ozemlja, predlagani za federacijo, odstopljeni Sovjetom.<ref name=ref7/> S sporazumom ni bil zadovoljen niti Lenin, ker je prekrižal njegove načrte širitve sovjetske revojucije na zahod.<ref name=ref3/> Beloruski in ukrajinski gibanji za neodvisnost sta sporazum videli kot nazadovanje.<ref>Jan Zaprudnik (1993). Belarus: at a crossroads in history. Westview Press. str. 75. ISBN 978-0-8133-1794-6.</ref> Na območjih, prepuščenih Poljski, je živelo štiri milijone Ukrajincev in več kot milijon Belorusov. Po eni od ocen so etnični Poljaki tvorili samo 15 % tamkajšnjega prebivalstva.<ref>Antony Evelyn Alcock (2000). [https://books.google.si/books?id=Dy_z9bjDqUsC&q=treaty+riga+four+million+ukrainians+1921&pg=PA73&redir_esc=y ''A history of the protection of regional cultural minorities in Europe: from the Edict of Nantes to the present day'']. Palgrave Macmillan. str. 73. ISBN 978-0-312-23556-7.</ref><ref>Raymond Leslie Buell (2007). [https://books.google.si/books?id=-KcfGbrKptoC&q=riga+treaty+recognized&pg=PA79&redir_esc=y ''Poland – Key to Europe'']. Read Books. str. 79. ISBN 978-1-4067-4564-1.</ref> Ukrajinska ljudska republika, ki jo je vodil Simon Petliura, je bila povezana s Poljsko z Varšavskim sporazumom, ki je bil z Riškim mirom razveljavljen.<ref name=ref3/> Novi sporazum je kršil tudi vojaško zavezništvo Poljske z Ukrajinsko ljudsko republiko, ki je izrecno prepovedal sklenitav separatna miru. Vse to je poslabšalo odnose med Poljsko in Ukrajinci, ki so podpirali Petliuro. Podporniki so menili, da je Ukrajino njena poljska zaveznica izdala, kar je izkoristila Organizacija ukrajinskih nacionalistov in prispevala k naraščajočim napetostim in morebitnim protipoljskim pobojom v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja. Do konca leta 1921 so sovjetske sile uničile večino ukrajinskih, beloruskih in beloruskih sil, naklonjenih Poljski. Njihovi ostanki so prestopili mejo s Poljsko in položili orožje. Po besedah beloruskega zgodovinarja Andreja Ševčenka je bila nova vzhodna meja Poljske ''"vojaško neubranljiva in ekonomsko nevzdržna"'' in vir naraščajočih etničnih napetosti, saj so bile manjšine na Poljskem prevelike, da bi jih prezrli ali asimilirali, in premajhne, da bi si pridobile želeno avtonomijo.<ref name=ref6/> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mirovni sporazumi]] [[Kategorija:Leto 1921]] 8hj8o0wa4uaaud03t3wa7dn3vnpjk7d 0 522038 6758849 6263566 2026-09-30T18:41:33Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Ameland replaced with an aerial image taken under better light conditions. 6758849 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|name=Ameland|native_name={{native name|fy|It Amelân|icon=no}}|settlement_type=[[Občina]] <!-- Images, nickname, motto -->|image_skyline={{Photomontage|position=center | photo1a = Aerial image of Ameland (view from the west).jpg | photo2a = Ameland Beach.jpg | photo2b = Museum sorgdrager -1508854191.jpg | photo3a = 2012-05-05 Ameland 16.JPG | photo3b = Altes Feuer Bornrif.JPG | size = 260 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Slike, od zgoraj navzdol, od leve na desno: Pogled iz zraka na Ameland (zahodni),}}<br>{{nobreak|obalni muzej Sorgdrager,}}<br>{{nobreak|[[Bornrif|svetilnik]], pomorski muzej}}}}|image_alt=|image_caption=|image_flag=Flag of Ameland.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Coat of arms of Ameland.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=<!-- Maps, coordinates -->|image_map=Ameland locator map municipality NL 2018.png|map_alt=Prikaz položaja Amelanda na karti občin v Friziji|map_caption=Lokacija v Friziji|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Frizija]]|government_footnotes=|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[People's Party for Freedom and Democracy|VVD]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Gerard van Klaveren]] (v.d.) <!-- Geographic information -->|unit_pref=Metric <!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --> <!-- for references: use <ref> tags -->|area_footnotes=<ref>{{Dutch municipality total area|dataref}}</ref> <!-- square kilometers -->|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Ameland}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Ameland}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Ameland}}|elevation_footnotes=<ref name="AHN">{{navedi splet |url=http://www.ahn.nl/postcodetool |title=Postcodetool for 9163HD |language=nl |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |work=Actueel Hoogtebestand Nederland |publisher=Het Waterschapshuis |access-date=7 September 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool |archive-date=21 September 2013 }}</ref>|elevation_m=4|elevation_max_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_footnotes=<!-- for references: use <ref> tags -->|elevation_min_m=<!-- Population, demographics -->|population_footnotes=<ref>{{Dutch municipality population|dataref}}</ref>|population_total={{Dutch municipality population|Ameland}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Ameland}} <!-- For automatic calculation: auto-->|population_demonym=Amelander <!-- Other information -->|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Poštna številka]]|postal_code=9160–9164|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=0519|website={{URL|1=http://www.ameland.nl}}|footnotes={{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Sipine Ameland | designation1_date = 29 August 2000 | designation1_number = 2212<ref>{{navedi splet|title=Duinen Ameland|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2212|access-date=25 April 2018}}</ref>}}}} [[Slika:Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/Gem-Ameland-OpenTopo.jpg/300px-Gem-Ameland-OpenTopo.jpg|sličica| Topografski zemljevid Amelanda, december 2014]] [[Slika:Bevolking_Ameland.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Bevolking_Ameland.png/300px-Bevolking_Ameland.png|sličica| Prebivalstvo v času 1800–2018]] [[Slika:Ameland_luchtfoto.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Ameland_luchtfoto.jpg/220px-Ameland_luchtfoto.jpg|sličica| Amelandova fotografija iz zraka]] '''Ameland''' ({{IPA-nl|ˈaːməlɑnt|-|441 Ameland.ogg}}; West Frisian : '''It Amelân''' ) je [[občina]] in eden od Zahodnofrizijskih otokov ob severni obali [[Nizozemska|Nizozemske]]. Sestavljen je večinoma iz [[Sipina|peščenih sipin]]. Je tretji večji otok Zahodnih Frizijcev. Meji na otoka [[Terschelling]] na zahodu in Schiermonnikoog na vzhodu. To vključuje majhne peščene brežine Engelsmanplaat in Rif na vzhodu. Ameland je, šteto od zahoda, četrti poseljen nizozemski Vatski otok in spada v provinco [[Frizija]] ( ''Fryslân'' ). Celoten otok spada pod eno občino, ki nosi isto ime. Vatski otoki tvorijo mejo med [[Severno morje|Severnim morjem]] in [[Vatsko morje|Vatskim morjem]], ki leži na južni strani otoka. Občina Ameland je imela leta {{YEAR|{{Dutch municipality population|popbaseyear}}}} 3,673 prebivalcev. Prebivalci se imenujejo Amelandci. == Kraji == Otok ima štiri vasi in eno majhno delno vas. Obstajali sta še dve vasi: Oerd in Sier, vendar sta bili poplavljeni in zdaj ležita v morju. Imena teh vasi živijo v MS ''Oerd'' in MS ''Sier'', kar sta imeni trajektov na otok. Od zahoda proti vzhodu ležijo naslednje vasi: * Hollum, najbolj naseljena vas na zahodni obali, kjer je svetilnik otoka * Ballum, najmanjša vas, lokacija otoškega letališča, letališče Ameland * Nes, druga največja na otoku, živahna turistična vas s številnimi hoteli, kjer je tudi Burgemeester Waldaschool (srednja šola na otoku) <ref>{{Navedi splet|title=Burgemeester Waldaschool|url=http://www.bws-ameland.nl/|publisher=BWS Ameland}}</ref> in [[Trajekt|trajektne]] povezave s celine Holwerd * Buren, ki se nahaja v središču otoka, vključuje plažo Ameland == Prebivalstvo == Prebivalstvo vsake vasi na otoku {{As of|2017|lc=y}} : {| class="toccolours" style="margin: 0 2em 0 2em;" |'''Ime''' | align="right" | '''Prebivalstvo''' |- | Hollum | align="right" | 1165 |- | Nes | align="right" | 1155 |- | Buren | align="right" | 715 |- | Ballum | align="right" | 350 |} == Zgodovina == Otok je prvič omenjen kot Ambla v osmem stoletju, ko je plačeval davek grofiji [[Holandija|Holandiji]], dokler ga leta 1424 njen gospodar, Ritske Jelmera, ni razglasil za "svobodno gospostvo" (''vrijheerschap''). Čeprav so Holandija, Frizija in [[Sveto rimsko cesarstvo|cesar Svetega rimskega cesarstva]] oporekali temu skoraj neodvisnemu statusu, je ostalo svobodno gospostvo, dokler vladajoča družina Cammingha leta 1708 ni izumrla. Po tem je frizijski stadtholder [[Johan Viljem Friso, princ Oranski]], postal gospodar Amelanda in za njim njegov sin stadtholder celotne Nizozemske, [[Viljem IV., princ Oranski]], in njegov vnuk, [[Viljem V., princ Oranski]]. Šele z ustavo iz leta 1813 je bil otok dokončno vključen v Nizozemsko v provinco [[Frizija|Frizijo]]. Nizozemska monarhija še danes ohranja naziv ''Vrijheer van Ameland'' . V letih 1871 in 1872 je nasip med Amelandom in celino zgradilo društvo za izkoriščanje frizijske zemlje iz morja. Nasip je potekal od Holwerda do Burena in je bil 9,7 km dolg. Provinca in nizozemsko kraljestvo sta plačali vsaka po 200.000 guldnov. Na koncu je bilo neuspešno; nasip se ni izkazal za vzdržljivega in leta 1882 so po močnem zimskem neurju popravilo in vzdrževanje jezu ustavili. Nasip je ob oseki še delno viden. Jez pri Holwerdu je začetek tega nasipa. Leta 1940 so na otok prepeljali nemške čete in v nekaj urah je bil Ameland pod nadzorom nemške vojske. Zaradi omejene vojaške vrednosti zavezniki niso nikoli napadli Amelanda.   == Narava == Kot vsi zahodni in vzhodnofrizijski otoki je tudi Ameland edinstven košček narave. Bogastvo različnih rastlin na otoku je posledica izjemne pestrosti pokrajine. Eno od slikovitih območij je '''Oerd''', velik kompleks sipin, ki se iz leta v leto še širi. Zaradi različnih pokrajin in vrst flore se tam vsako leto zadržuje preko 60 različnih vrst ptic. Na vzhodnem delu Oerda leži obalna ravnica, imenovana Hon. Poleg sipin in plaž ima Ameland nekaj gozdov, kot je ''Nesser bos'' ("Nesov gozd"). == Transport == Večina popotnikov pride na otok s trajektom iz Holwerda na celinski [[Frizija|Friziji]], vendar je v bližini Balluma tudi letališče (Ameland Airport). Avtobusni prevoz povezuje trajekte iz Hollum/Ballum (proga 130) in Buren/Nes (proga 132). Ko je morje med Frizijo in Amelandom [[Bibavica|oseka]], se lahko sprehodite čez morje. == Pomembni ljudje == [[Slika:DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg/120px-DenkmalHiddeDirksKatHollum230718FotoAKaiser.jpg|sličica|160x160_pik| Kip Hidde Dirks Kat]] Na Amelandu so bili rojeni naslednji ljudje: * [[Ritske Jelmera]] (1383 v Ternaardu – 1450) frizijski poglavar, ki je vladal otoku Ameland * {{Medjezikovna povezava|Hidde Dirks Kat|de}}, kitolovec * [[Johannes de Jong]] (1885 v Nesu – 1955), [[Knezo-škofija Utrecht|nadškof v Utrechtu]] 1936/1955 * Hannes de Boer (1899 v Hollumu – 1982), skakalec v daljino, udeleženec [[Poletne olimpijske igre 1928|olimpijskih iger]] [[Poletne olimpijske igre 1924|1924]] in 1928 == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Hervormde Kerk in Hollum (Ameland).jpg|Reformna cerkev v Hollumu, Ameland Slika:Ameland - Bornrif.JPG|Svetilnik Bornrif Slika:Swimmingpool at Ameland - panoramio.jpg|Plavalni bazen v Amelandu Slika:Ameland aerial view Hollum beach dunes.jpg|Ameland, sipine na plaži v Hollumu </gallery> == Sklici == {{Sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{Wikipotovanje-medvrstično|Ameland}} * [http://www.ameland.nl/ Official website] * [http://www.amelanderhistorie.nl/ The history of Ameland] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Nizozemskem]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] 70v9g9qdev5xlqtrd5r1g1uup6s909y 0 522288 6759184 6751151 2026-10-01T10:41:37Z ~2026-45085-22 264465 /* Sklici */ 6759184 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |name=Javni raziskovalni zavod Rudolfovo |native_name= |other_name=Inštitut Rudolfovo |image=Inštitut Rudolfovo, Podbreznik, Novo mesto.jpg |established=2022 |type=inštitut |budget=5.200.000 [[evro|€]] <small>(2022-2023)</small><ref>https://www.vecer.com/slovenija/borut-roncevic-ne-razumem-zakaj-tak-vik-in-krik-10276160</ref> |director=[[Janez Povh]] |city=[[Novo mesto]] |country=[[Slovenija]] |campus= |affiliations= |website={{URL|https://www.rud.si/}} }} '''Javni raziskovalni zavod Rudolfovo – znanstveno in tehnološko središče Novo mesto''' oz. '''Inštitut Rudolfovo''' s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]] je javni zavod, ki je bil ustanovljen z namenom podpreti tehnološki razvoj in inovativnost Jugovzhodne Slovenije in Kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Zavod je dne 23. 3. 2022 ustanovila odhajajoča [[14. vlada Republike Slovenije|Janševa vlada]] kljub pomislekom, da ''ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev stabilnega financiranja raziskovalne dejavnosti, kot jih določa zakon'' <ref>{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042989265 |title=arhivska kopija |accessdate=2022-08-14 |archive-date=2022-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220814140654/https://www.dnevnik.si/1042989265 |url-status=dead }}</ref>. Vlada je za vršilca dolžnosti imenovala [[Borut Rončević|Boruta Rončevića]] <ref>http://novice.najdi.si/predogled/novica/03403ad6a97321cf547fc15423202ac5/Reporter-si/Slovenija/Vlada-za-vr%C5%A1ilca-dol%C5%BEnosti-zavoda-Rudolfovo-imenovala-Boruta-Ron%C4%8Devi%C4%87a</ref>. S 1. septembrom 2022 je vodenje inštituta prevzel [[Janez Povh]]. Zavod ima trenutno prostore v [[Razvojni center Novo mesto|Razvojnem centru Novo mesto]] v [[Podbreznik|Podbrezniku]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * https://www.rud.si/ {{Univerza v Novem mestu}} {{normativna kontrola}} {{edu-stub}} [[Kategorija:Javni zavodi Republike Slovenije]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2022]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] ckk41ym2xgla8vcuhsmu6fb55i2gpd8 0 523373 6758997 6671289 2026-10-01T04:22:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758997 wikitext text/x-wiki '''Prelivni bazen''' je bazen, pri katerem se voda iz osrednje kadi preliva v kompenzacijski bazen, od tam pa skozi fiter prečrpava nazaj v osrednjo kad. Takšno kroženje zagotavlja sprotno čiščenje vode. Velja za dražjo izvedbo bazena, primerno zlasti za večje javne bazenske komplekse (kopališča, zdravilišča, hoteli). === Zgradba in značilnosti === Osrednjo kad oz. bazensko školjko od prelivnega kanala ločuje prelivni rob. Voda s površja se čezenj preliva v prelivni kanal in od tam odteka v (skrit) kompenzacijski bazen do nekaj metrov stran, od koder se črpa skozi čistilno napravo ali filter, kjer se preveri njena kakovost in po potrebi prečisti, razkuži, tudi ogreje,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.plazapools.si/prelivni-bazeni/|title=Prelivni bazeni|accessdate=8. 9. 2022|publisher=Plazapools|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908133115/https://www.plazapools.si/prelivni-bazeni/|archive-date=2022-09-08|url-status=dead}}</ref> nato pa skozi šobe vrne v bazen. Zaradi prelivne zasnove bazena je voda navadno v višini okolne pohodne površine, kar omogoča boljši, nezastrt razgled in lažje plavanje, saj ni povratnih, od stene odbitih valov. Voda se čisti sproti, pogosto vzdolž celotnega bazena, zaradi položaja šob za vračanje vode pri tleh se na dno bazena useda manj umazanije, prav tako se ta ne nalaga ob robu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.titro.si/bazeni/slovar-izrazov|title=Slovar izrazov pri bazenih in bazenski tehniki|accessdate=8. 9. 2022|website=Titro}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ema-bazeni.si/tehnologija/prelivni-bazeni/|title=Prelivna izvedba bazena|accessdate=8. 9. 2022|publisher=Ema bazeni}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Vrste preliva oz. prelivnega kanala<ref>{{Navedi splet|url=https://www.titro.si/documents/vrste-prelivnih-kanalov.pdf|title=Najpogostejše vrste prelivnih kanalov v bazenih|accessdate=8. 9. 2022|publisher=|website=Titro}}</ref> === *''Običajni (klasični) prelivni kanal'' je po celotni dolžini enako širok in načeloma urejen okoli celotnega bazena. Navadno je prekrit s pohodno rešetko (najpogosteje plastično bele barve, za večji estetski učinek pa keramično v barvi ploščic, z rahlim nagibom<ref>{{Navedi splet|url=https://rosagres.com/en/all-you-need-to-know-about-overflow-pools/|title=All you need to know about overflow pools|accessdate=8. 9. 2022|publisher=Rosagres}}</ref>). Gladina vode je poravnana s pohodno površino.[[Slika:SkyPark Infinity Pool (view from pool near the edge).jpg|thumb|right|250px|Bazen s prelivom v panoramo [[Marina Bay Sands]] v Singaporu, pogled ob prelivnem robu]] *''Skriti prelivni kanal'' označuje prelivni kanal kapljastega prereza (pri dnu je širok, proti vrhu pa se zoži v špranjo) okoli bazena; zaradi razmeroma širokega prelivnega roba je kanal manj opazen. Gladina vode je poravnana s pohodno površino. * ''Finski preliv'' označuje običajen prelivni kanal, ki pa je v celoti prekrit s pohodno površino, prelivni rob se torej končuje pod njo; ta tip prelivnega bazena zaradi višjega oboda spominja na preproste starejše izvedbe bazenov brez samočistilnega sistema. * ''Preliv po steni'' označuje bazene z dvignjenim prelivnim robom zaobljene ali prisekane oblike in običajnim ali skritim prelivnim kanalom. * ''Preliv v panoramo'' (tudi neskončni bazen po angl. infinity pool) označuje razgledno izvedbo bazena, pri kateri je prelivni rob na eni ali več straneh znižan glede na siceršnji obodni rob bazena, voda pa po bolj ali manj nagnjeni steni odteka v precej nižji, odprt prelivni kanal, kar daje vtis v zraku lebdeče vode oz. plavanja nad slapom. Učinek je največji, če se pogled odpira na jezero ali morje, saj ločnica med bazenom in vodnim telesom ni več jasna in se zdi, kot da se bazen nadaljuje kilometre daleč. === Sklici === [[Kategorija:Bazeni]] m3c5j43zlfgn8jw70a3q3apgjpipfue 0 525784 6758988 6574423 2026-10-01T02:52:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek | title = Potop MV ''Sewol'' | image = Korean_Ferry_Sewol_Capsized,_2014.jpg| | image_upright = | image_alt = | caption = [[MV Sewol|MV ''Sewol'']], ko se je prevrnila in potopila, kot jo je 16. aprila 2014 posnela [[Korejska obalna straža]] | native_name = 세월호 침몰 사고 | native_name_lang = ko-Hangwoth | slovenian_name = | time = Okoli 12:05 do okoli 23:54 ([[Korejski standardni čas|KST]])<ref>{{뉴스 인용 |url = http://media.daum.net/issue/627/newsview?issueId=627&newsid=20140417170707014 |제목 = <여객선침몰> 세월호, 막판에 항로 급히 바뀌어(종합) |출판사 = 연합뉴스 |날짜 = 2014년 4월 17일 |확인날짜 = 2014년 4월 17일}}</ref> | timezone = | duration = | date = {{start date and age|2014|04|16|df=yes}} | venue = | location = {{convert|1.5|km|mi}} od [[Deonggeochado]],<ref>{{navedi novice |url=http://www.ytn.co.kr/_ln/0115_201404222107054769 |script-title=ko:동거차도에서 본 이 시각 구조 현장 |publisher=[[YTN]] |date=22 April 2014 |access-date=24 September 2014 |language=ko |trans-title=Current Rescue Scene as seen from Donggeochado}}</ref> [[Južna provinca Jeolla|Južna Jeolla]], Južna Koreja ---- {{Location map many | Južna Koreja | caption = <br>Shema poti ladje Sewol in kraj potopitve | width = 230 | float = center | label = '''Mesto potopitve''' | pos = right | mark1 = Cross.svg | mark1size = 9 | lat1_deg = 34 | lat1_min = 14.5 | lon1_deg = 125 | lon1_min = 57.0 | label2 = <small>Pristanišče odhoda</small><br/>'''[[Pristanišče Incheon]]''' 　| mark2 = Blue 000080 pog.svg | pos2 = right | mark2size = 7 | lat2_deg = 37 | lat2_min = 27.72 | lon2_deg = 126 | lon2_min = 35.30 | label3 = <small>Namembno pristanišče</small><br/>'''[[Mesto Jeju|Pristanišče Jeju]]''' 　| mark3 = Blue 000080 pog.svg | pos3 = right | mark3size = 7 | lat3_deg = 33 | lat3_min = 31.11 | lon3_deg = 126 | lon3_min = 32.00 }} | coordinates = {{Coord|34|13|5|N|125|57|0|E|region:KO_type:event|format=dms|display=inline,title}} | also_known_as = | type = | theme = | cause = Prevrnila se je zaradi številnih večkratnih desnih zavojev, ki so ji poslabšali nestabilnost težišča zaradi nezakonitih modifikacij ladje in preobremenitve s tovorom. | motive = | target = | first_reporter = | budget = | patron = | organisers = | filmed_by = | participants = | outcome = | casualties1 = | casualties2 = | casualties3 = | reported deaths = 299 na krovu<ref name="Yonhap 0917">{{navedi novice |url=http://english.yonhapnews.co.kr/search1/2603000000.html?cid=AEN20170925009500315 |title=Two Sewol ferry victims laid to rest |publisher=[[Yonhap News]] |date=9 September 2017 |access-date=26 October 2017}}</ref><br />2 reševalna potapljača<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2014/may/30/south-korea-ferry-search-diver-dies |title=South Korea ferry search diver dies |publisher=The Guardian |work=[[Agence France-Presse]] |date=30 May 2014 |access-date=24 September 2014}}</ref><br />5 reševalcev<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/2014/07/17/world/asia/south-korea-sewol-helicopter-crash/index.html |title=Sewol ferry search helicopter crash kills 5 in South Korea |publisher=CNN|date=17 July 2014 |access-date=26 October 2017}}</ref> | reported injuries = | reported missing = 5<ref name="Yonhap 0917" /> | reported property damage = Tovor: 200 milijard ₩(180 milijonov €)<ref name="auto1">{{navedi novice |url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2014/05/22/2014052201875.html |title=Why Seizing Ferry Owner's Assets Is Vital |publisher=Chosun.com |work=[[The Chosun Ilbo]] |date=22 May 2014 |access-date=24 September 2014}}</ref> | burial = | displaced = | inquiries = | inquest = 3 ločene preiskave<ref>{{navedi novice |last=Jeong |first=Hunny |url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140812000978 |title=Three-pronged effort to investigate Sewol |newspaper=[[The Korea Herald]] |date=12 August 2014 |access-date=24 September 2014}}</ref> | coroner = | arrests = | suspects = Kapitan in 14 članov posadke<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-28752727 |title=Sewol trial: South Korea coast guard was 'ill-equipped' |publisher=BBC |date=12 August 2014 |access-date=24 September 2014}}</ref> | accused = | convicted = | charges = [[Umor]] (4 vključno s kapitanom) <ref>{{navedi novice |url=http://www.nbcnews.com/storyline/south-korea-ferry-disaster/captain-who-fled-south-korea-ferry-faces-murder-charge-n105876 |title=Captain Who Fled South Korea Ferry Faces Murder Charge |publisher=[[NBC News]] |agency=[[Reuters]] |date=15 May 2014 |access-date=24 September 2014}}</ref> <br /> Beg in zapustitev ladje (2) <ref name="NBC Trial2">{{navedi novice |url=http://www.nbcnews.com/storyline/south-korea-ferry-disaster/crew-doomed-sewol-ferry-goes-trial-south-korea-n127061 |title=Crew of Doomed Sewol Ferry Goes on Trial in South Korea |publisher=[[NBC News]] |agency=[[Reuters]] |date=10 June 2014 |access-date=24 September 2014}}</ref> <br /> [[Malomarnost]] (9)<ref name="NBC Trial2" /> | trial = | verdict = Krivi | convictions = Dosmrtna zaporna kazen (kapitan)<br /> 10 let (glavni inženir)<br /> 18 mesecev do 12 let (13 ostalih članov posadke)<ref>{{navedi novice |last=Kim |first=Jack |url=https://www.reuters.com/article/us-southkorea-ferry-idUSKBN0NJ07R20150428 |title=S.Korea court finds ferry captain guilty of homicide for 304 deaths |publisher=[[Thomson Reuters]] |work=[[Reuters]] |date=28 April 2015 |access-date= 12 June 2016}}</ref> | sentence = | publication_bans = | litigation = | awards = | url = | blank_label = Preživeli | blank1_label = 172<ref name="Yonhap News">{{navedi novice |url=http://english.yonhapnews.co.kr/topic/2014/05/07/43/1302000000AEN20140507001153315F.html |title=(3rd LD) All-out efforts to search sunken ferry continue amid weak currents |work =[[Yonhap]] |date=7 May 2014 |access-date=7 May 2014}}</ref> <span style="font-size:88%">(171 after the subsequent suicide of the vice principal of Danwon High School)</span> | blank2_label = Na krovu | blank3_label = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} <!--Naslednje infopolje je iz japonske wikipedije.--> {|{{Infobox ship begin | infobox caption = Seiyoshi（세월／SEWOL） }} {{Infobox ship image | Ship image = [[File:Ferry Sewol 1.jpg|250px|Trajekt Sewol 1.]] | Ship caption = Ladja Seiyoshi (Sewol) je 27. marca 2014 priplula v pristanišče Inčon. }} {{Infobox ship career | Hide header = | Ship country = | Ship flag = {{shipboxflag|Južna Koreja}} | Ship name = Trajekt Seiyoshi（1994－2012<ref name="世越" /> Sewol 1（2013－2014） | Ship owner = [[Oshima Transport Co.|MARUEI FERRY]]（1994－2012） [[Qinghai Town Shipping|Qinghai Township Shipping Co.]]（2013－2014） | Ship operator = | Ship registry = {{JPN}}, [[Pristanišče Nase]]（1994－2012） {{KOR}}, [[Pristanišče Inčon]]（2013－2014） | Ship ordered = | Ship builder = [[Nagasaki]], [[Japonska]], [[HAYASHIKAN SHIPBUILDING]]; Ladjedelnica Nagasaki | Ship yard number = 1006 | Ship laid down = | Ship launched = junij 1994 | Ship christened = | Ship completed = | Ship acquired = | Ship in service = | Ship out of service = | Ship identification = 91052005 | Ship fate = 18. aprila 2014 (potopljena) | Ship status = Razbitine（Nahajajo se v [[Pristanišče Mokpo|novem pristanišču Mokpo]]） | Ship notes = }} {{Infobox ship characteristics | Ship type = [[Trajekt]] | Ship tonnage = Tovarniška: 6.586 (standardna prostornina v tonah) (1994-2012) Po predelavi: 6.825 ton (2013-2014) | Ship length = 146.61m | Ship beam = 22.2m | Ship height = 14m | Ship draught = 6.26m | Ship depth = | Ship decks = | Ship deck clearance = | Ship ramps = | Ship ice class = | Ship power = "Diesel United Pielstick" 12PC2-6V-400 15.974 konjskih moči (KM), (različno) | Ship propulsion = 2 propelerja z dvema gredema. | Ship speed = 21,5 vozlov (39,8 km/h) | Ship capacity = Tovarniška: 804 potnikov, 90 avtomobilov in 60 kombijev Po predelavi: 960 potnikov, 88 avtomobilov in 60 tovornjakov | Ship crew = 35 članov posadke | Ship notes = }} |} [[Trajekt]] [[MV Sewol|MV ''Sewol'']] je potonil v sredo, 16. aprila 2014, na poti iz [[Inčona]] proti [[Mestu Džedžu|Džedžu]] v Južni Koreji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.equasis.org/EquasisWeb/public/HomePage?fs=Search|title=Sewol|website=Equasis (free registration required)|publisher=French Ministry for Transport|access-date=25 November 2017}}</ref> 6.825-tonsko plovilo je ob 8.58 po [[Korejski standardni ča|KST]] (23.58 [[UTC]], 15. april 2014) poslalo signal za nevarnost približno {{convert|2,7|km|mi nmi}} severno od [[Bjongpungdo]].<ref>{{navedi novice|last=Kim |first=Sam |url=https://www.bloomberg.com/news/2014-04-21/two-hours-turned-school-island-excursion-to-horror-at-sea.html |title=Two Hours Turn Class Trip into Shipwreck Horror for South Korea |publisher=Bloomberg |date=21 April 2014 |access-date=7 June 2014}}</ref> V nesreči je umrlo 306 od 476 potnikov in članov posadke, med njimi približno 250 dijakov [[Srednja šola Danvon|srednje šole Danvon]] ([[Ansan|Mesto Ansan]]).<ref name="OwnerDead">{{navedi novice|title=Tycoon wanted in fatal South Korean boat capsize found dead|url=http://www.southkoreanews.net/index.php/sid/224021035/scat/3f5c98640a497b43/ht/Tycoon-wanted-in-fatal-South-Korean-boat-capsize-found-dead|access-date=23 July 2014|publisher=South Korea News.Net|archive-url=https://web.archive.org/web/20140728202452/http://www.southkoreanews.net/index.php/sid/224021035/scat/3f5c98640a497b43/ht/Tycoon-wanted-in-fatal-South-Korean-boat-capsize-found-dead|archive-date=28 July 2014|url-status=dead}}</ref><ref name="CNN15072015">{{navedi novice|last1=Park|first1=Madison|last2=Hancocks|first2=Paula|title=Sewol ferry disaster: One year on, grieving families demand answers|url=http://edition.cnn.com/2015/04/15/asia/sewol-ferry-korea-anniversary/|access-date=15 July 2015|work=CNN|date=16 April 2015}}</ref><ref name="reuters">{{navedi novice |url=http://uk.reuters.com/article/2014/04/16/uk-korea-ship-idUKBREA3F02420140416 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140416044140/http://uk.reuters.com/article/2014/04/16/uk-korea-ship-idUKBREA3F02420140416 |url-status=dead |archive-date=16 April 2014 |title=More than 300 people missing after South Korea ferry sinks&nbsp;– coastguard |work=Reuters |author=Jack Kim, Choonsik Yoo |date=16 April 2014|access-date=20 April 2014}}</ref> Več kot polovico od približno 172 preživelih so rešili ribiški čolni in druga komercialna plovila, ki so na kraj nesreče prispela približno 40 minut pred [[Korejska obalna straža|obalno stražo]] (KCG).<ref>{{navedi novice |url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2014/04/30/2014043001670.html |title=Fishermen Rescued Half the Survivors of Ferry Disaster |publisher=Chosun.com |work=[[The Chosun Ilbo]] |date=30 April 2014 |access-date=21 August 2015}}</ref> Potop trajekta ''Sewol'' je v Južni Koreji povzročil obsežen družbeni in politični odziv. Mnogi so kritizirali dejanja kapitana trajekta in večino članov posadke.<ref name="NYT100">{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2014/04/23/opinion/duty-and-shame-as-the-ship-sank.html|title=Duty and Shame as the Ship Sank|newspaper=The New York Times|date=22 April 2014}}</ref> Kritizirali so tudi upravljavca trajekta, [[Chonghaejin Marine]], in regulatorje, ki so nadzorovali njegovo delovanje, skupaj z administracijo [[Predsednik Južne Koreje|predsednice Južne Koreje]], [[Park Gun-hje]]. Zaradi njenega odziva na nesrečo in poskusov zmanjševanja vladne krivde, ter zaradi slabega obvladovanja nesreče s strani KCG in domnevne pasivnosti posadke reševalnega čolna na kraju nesreče.<ref>{{cite journal |last1=Jin |first1=Jongsoon |last2=Song |first2=Geoboo |date=15 June 2017 |title=Bureaucratic Accountability and Disaster Response: Why Did the Korea Coast Guard Fail in Its Rescue Mission During the Sewol Ferry Accident? |journal= Risk, Hazards & Crisis in Public Policy |volume=8 |issue=3 |pages=220–243 |doi=10.1002/rhc3.12115 |pmid=32328217 |pmc=7169149 }}</ref> Ogorčenje je bilo izraženo tudi nad začetnim lažnim poročanjem vlade in južnokorejskih medijev o nesreči, ki so trdili, da so bili vsi na krovu rešeni, vlada pa je dala prednost javni podobi pred življenji svojih državljanov in zavrnila pomoč drugih držav ter javno zmanjševala resnost nesreče.<ref>{{navedi novice|title=Officials vague on rumor Japanese support was refused for S Korean ferry|publisher=JapanToday|date=20 April 2014|access-date=28 May 2021|url=https://japantoday.com/category/national/officials-vague-on-rumor-japanese-support-was-refused-for-s-korean-ferry}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Film points finger at South Korean government for Sewol disaster|newspaper=BBC|date=23 April 2017|access-date=28 May 2021|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-39585872}}</ref> 15. maja 2014 so kapitana in tri člane posadke obtožili umora, preostalih enajst članov posadke pa obtožili zaradi zapustitve ladje.<ref name="CrewCharged">{{navedi novice|title=Four crew members of sunken South Korea ship charged with murder|url=http://www.asiabulletin.com/index.php/sid/222031775/scat/bf053b50c46383e0/ht/Four-crew-members-of-sunken-South-Korea-ship-charged-with-murder|access-date=17 May 2014|publisher=Asia Bulletin|archive-url=https://web.archive.org/web/20140605133211/http://www.asiabulletin.com/index.php/sid/222031775/scat/bf053b50c46383e0/ht/Four-crew-members-of-sunken-South-Korea-ship-charged-with-murder|archive-date=5 June 2014|url-status=dead}}</ref> Izdan je bil tudi nalog za aretacijo [[Joo Bjung-eun]], lastnika podjetja Chonghaejin Marine, vendar ga kljub vsedržavnemu iskanju in preganjanju ljudi niso našli. Policija je 22. julija 2014 razkrila, da je ugotovila, da je mrtev moški, ki so ga našli na polju v [[Sunčon|Sunčonu]], približno {{convert|290|km|mi}} južno od [[Seul|Seula]], Joo. == Ozadje == === Cheonghaejin Shipping Co., Ltd === Cheonghaejin Shipping s sedežem v Džung-gu, Inčon, je ladijsko potniško pdjetje, ki je bilo ustanovljeno februarja 1999 in je upravljalo tri linije: Inčon-Džedžu, Inčon-Bekrjong in Josu-Gomundo. Leta 2003 je bil v prevoze uveden nov velik trajekt Ohamana, ki je obratoval na liniji trajekta Maruei, marca 2013 pa je bil uveden še en nov trajekt Sewol.<ref>[http://www.yonhapnews.co.kr/local/2014/04/16/0804000000AKR20140416219800065.HTML 〈여객선침몰〉사고 여객선사 청해진해운은], 《연합뉴스》, 2014.4.16</ref> Leta 2009 so bila revidirana pravila za izvrševanje korejskega zakona o ladijskem prometu. Takrat se je rok za upravljanje trajekta podaljšal z 20 na 30 let od datuma začetka obratovanja, družba Cheonghaejin Shipping pa je lahko kupila trajekt Sewol (zgrajen leta 1994), ki je bil na Japonskem star približno 18 let, in ga je upravljala skupaj s trajektom Ohamana (zgrajen leta 1989). Ministrstvo za zemljišča, promet in pomorske zadeve je takrat komentiralo deregulacijo z besedami: "Če bodo omejitve za potniške ladje omiljene, se bodo stroški podjetij zmanjšali za 20 milijard vonov na leto.<ref name="매경_1">[http://news.mt.co.kr/mtview.php?no=2014042215321225070&type=1&VML 총체적 '인재'의 결정판 세월호…"곳곳에 원인 있었다"], 《머니투데이》, 2014.4.22</ref> Od takrat je družba Cheonghaejin Shipping od Korejske razvojne banke prejela najemnino v višini 10 milijard vonov, vključno s 3 milijardami vonov sredstev za obnovo, pri čemer je bil oktobra 2012 kot zavarovanje uporabljen trajekt Sewol. Od tega je bil precejšen znesek porabljen za razširitev trajekta Sewol in od takrat se je tonaža povečala za 239 ton, število ljudi, ki se lahko vozijo, pa za 116. Korejski ladijski prevoznik, agencija za nadzor varnosti ladijskih objektov, je ocenil, da pri dvakratni širitvi trajekta Sewol ni bilo težav. Vendar pa strokovnjaki pravijo, da je eden od razlogov za potop, saj se je trajekt nagnil tako hitro, da je bil težko dostopen, kar je bila posledica pretirane prenove in širitve.<ref name="m19"/> Ladjarstvo Cheonghaejin Shipping je na pot samovoljno poslalo dodatne potniške ladje in nato obvestilo pristojne organe, da morajo plačati globo v višini 300.000 vonov.<ref name="m19"/> Družba Cheonghaejin Shipping je vodji sporočila, da je pred odhodom trajekta Sewol naložila 150 vozil in 675 ton tovora, vendar je bilo ugotovljeno, da je bilo "po nesreči" natovorjenih 180 vozil in 1 157 ton tovora.<ref name="m19"/> Družba Cheonghaejin Shipping Co., Ltd., ki je monopolizirala progo Inčon-Džedžu, je bila maja 2014 likvidirana in je sama prevzela odgovornost za nesrečo trajekta Sewol, ki je povzročila veliko žrtev.<ref name="조선_1">[http://news.chosun.com/site/data/html_dir/2014/05/12/2014051203705.html ｛세월호 참사］청해진해운 '인천~제주' 항로 면허 취소, 《조선닷컴》, 2014.5.12]</ref> ===Stanje v ladjedelništvu=== Večina delovnih mest v ladjedelništvu (kapitan, navigator, krmar, inženir itd.) v Koreji je pogodbenih delavcev za manj kot eno leto in tudi kapitanka trajekta Sewol je bil v času nesreče enoletna pogodbena delavka, ki je prejemala plačo v višini 2,7 milijona vonov na mesec. Zato je bilo poudarjeno, da je zaradi slabe poklicne stabilnosti težko pričakovati občutek pripadnosti ali poslanstva, slabo pa je bilo tudi upravljanje izobraževanja dejanskih mornarjev. Družba Cheonghaejin Shipping je leta 2013 za usposabljanje mornarjev porabila 541.000 vonov.</ref><ref name="s18">[http://w3.sbs.co.kr/news/newsEndPage.do?news_id=N1002357244 청해진해운 이전에도 '표류'…참사 부른 배짱 운행], [[SBS]] 2014년 4월 22일</ref> ===Linija Inčon-Džedžu=== Pomorska linija Inčon-Džedžu je bila prvič odprta maja 1995. Prva povezava na liniji Inčon-Džedžu je bil trajekt Semo Express družbe Semo Co., Ltd., predhodnice družbe Cheonghaejin Shipping Co., Ltd. Semo Express Ferry je prevažal do 500 potnikov in 100 vozil ter opravil tri povratne prevoze na teden med pristaniščema Inčon in Džedžu, ki so trajali 16 ur v eno smer. Prva vožnja trajekta je predstavljala 3 vožnje v obe smeri na teden od 6. do 31. maja 1995 pa je družba Cheonghaejin Shipping dodatno razporedila trajekt Chunyang za prevoz do 600 potnikov skupaj s trajektom Semo Express Ferry 1, ki je vozil enkrat na dan 13 ur. Marca 2003 je obe ladji nadomestil 6 322-tonski veliki trajekt Ohamana, februarja 2013 pa še 6 852-tonski trajekt Sewol.<ref name="연합_1"/><ref name="한경_3">[http://www.hankyung.com/news/app/newsview.php?aid=201302128106i 인천-제주 여객선 주 6일 운항] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240419071412/https://www.hankyung.com/news/app/newsview.php?aid=201302128106i |date=2024-04-19 }},《한국경제》, 2013.2.12</ref> [[File:Ferry Sewol 1.jpg|250px|thumb|left|''Sewol'' v pristanišču v Inčonu marca 2014, po opravljenih spremembah.]] Ko je trajekt Sewol, 8. oktobra 2012 kupila družba [[Chonghaejin Marine]], je bila ladja, ki je postala znana kot [[MV Sewol]], stara osemnajst let in propadajoča.<ref name="Chosun Ship">{{navedi novice |url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2014/05/06/2014050600343.html |title=Greed Was Biggest Culprit in Ferry Disaster |publisher=Chosun.com |work=[[The Chosun Ilbo]] |date=6 May 2014 |access-date=3 October 2014}}</ref> Prvotno se je imenovala ''Ferry Naminoue'', od leta 1994 do 2012 pa jo je kot prevozno ladjo za prevoz potnikov upravljalo japonsko podjetje A-Line Ferry.<ref name="KMST">{{cite report |date=29 December 2014 |title=여객선 세월호 전복사고 특별조사 보고서 |trans-title= Safety Investigation Report |publisher=[[Korean Maritime Safety Tribunal]] }}</ref> {{rp|9}} Po navedbah družbe A-Line, trajekt med prevozom na Japonskem ni imel nobenih težav.<ref>{{navedi novice |url=http://www.japantimes.co.jp/news/2014/04/17/national/sunken-ferry-once-plied-japans-seas-2 |title=Sunken ferry once plied Japan's seas |newspaper=[[The Japan Times]] |date=17 April 2014 |access-date=18 February 2017}}</ref> Po nakupu je bilo plovilo med 12. oktobrom 2012 in 12. februarjem 2013 preurejeno, 22. oktobra 2012 pa ga je registriralo podjetje Chonghaejin. Kasneje je bilo ugotovljeno, da so spremembe temeljile na nezakonitem preoblikovanju ladje.<ref name="Guardianverdict">{{navedi novice |last=McCurry |first=Justin |url=https://www.theguardian.com/world/2014/nov/11/south-korea-ferry-verdict-sewol-captain-sentenced-to-36-years-in-prison |title=South Korea ferry verdict: Sewol captain sentenced to 36 years in prison |publisher= Guardian News and Media |work=[[The Guardian]] |date=11 November 2014 |access-date=21 November 2014}}</ref> Po teh spremembah, ki so vključevale dodajanje dveh nadstropij prostora za potnike in povečanje tovornega prostora, se je bruto tonaža ladje Sewol povečala za 239 ton na 6.825 ton, število potnikov pa za 116 oseb, skupaj s posadko torej za 956 oseb.<ref name="KMST" />{{rp|11}} Zaradi sprememb se je njegovo težišče premaknilo navzgor za {{height|m=0.51|precision=0}}<ref name="KMST" />{{rp|11}} tako se je spremenilo tudi ravnovesje med obema stranema.<ref name="Chosun Investigation">{{navedi novice |url=http://news.chosun.com/site/data/html_dir/2014/10/06/2014100601350.html |script-title=ko:檢 세월호 수사결과 발표 "세월호는 과적 상태에서 급선회하다 침몰" |publisher=Chosun.com |work=[[The Chosun Ilbo]] |date=6 October 2014 |access-date=6 October 2014 |language=ko |trans-title=Presents MV Sewol investigation results "MV Sewol capsized due to sudden turn while overloaded}}</ref> Po končani preureditvi je ladjo Sewol pregledal [[Korejski pomorski inšpektorat]], vključno s preskusom nagibanja, in 12. februarja 2013 prejela potrdilo o inšpekcijskem pregledu ladje in potrdilo o preprečevanju onesnaževanja morja.<ref name="KMST" />{{rp|15}} Med postopkom odobritve sprememb je Južna Koreja zmanjšala največjo dovoljeno količino tovora iz 1450 ton na 987 ton in povečala količino potrebnega balasta iz 1333 ton na 1703 ton.<ref name="Kim 2015">{{cite journal |last=Kim |first=Suk-kyoon |date=11 November 2015 |title=The Sewol Ferry Disaster in Korea and Maritime Safety Management |journal=Ocean Development and International Law |volume=46 |issue=4 |pages=345–358 |doi=10.1080/00908320.2015.1089748 |s2cid=154630655 }}</ref> Omejitve tovora niso bile znane ne Korejskemu združenju ladjarjev, ki je odgovorno za upravljanje trajektov, ne [[Korejska obalna straža|Korejski obalni straži]] (KCG), ki je bila odgovorna za nadzor nad združenjem ladjarjev.<ref>{{navedi novice |last=Choe |first=Sang-hun |title=4 Employed by Operator of Doomed South Korean Ferry Are Arrested |url=https://www.nytimes.com/2014/05/07/world/asia/employees-of-south-korean-ferry-operator-are-arrested.html |work=[[The New York Times]] |date=6 May 2014 |access-date=18 February 2017}}</ref> [[Odbor za revizijo in inšpekcijo (Južna Koreja)]] je pozneje razkril, da je dovoljenje KR temeljilo na ponarejenih dokumentih.<ref>{{navedi novice |last1=Kwon |first1=K.J. |last2=Yan |first2= Holly |url=http://edition.cnn.com/2014/07/09/world/asia/south-korea-ferry-report |title=Report: S. Korean ferry operators prioritized profits over safety |publisher=[[Turner Broadcasting System]] |work=[[CNN]] |date=9 July 2014 |access-date=25 August 2014}}</ref>Po inšpekcijskih pregledih so v sobo z galerijo na mostniškem krovu na zadnji strani ladje dodali še 37 ton marmorja.<ref name="KMST" />{{rp|17}} Ladja ''Sewol'' je začela v prenovljeni obliki obratovati 15. marca 2013.<ref name="Chosun Overloaded">{{navedi novice |url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2014/05/07/2014050701710.html |title=Sewol Operator Routinely Overloaded Ferry |publisher=Chosun.com |work=[[The Chosun Ilbo]] |date=7 May 2014 |access-date=3 October 2014}}</ref> Iz [[Inčon|Inčona]] v [[Pokrajina Džedžu|Džedžu]] je opravila tri povratna potovanja na teden, vsako v eno smer, dolgo {{convert|425|km|mi}}, pa je trajalo 13,5 ure.<ref>{{navedi novice |url=http://www.jejuweekly.com/news/articleView.html?idxno=3993 |title=Hopes fade of finding Sewol survivors |publisher=The Jeju Weekly |date=21 April 2014 |access-date=3 October 2014 |archive-date=2014-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006081454/http://www.jejuweekly.com/news/articleView.html?idxno=3993 |url-status=dead }}</ref> Dne 19. februarja 2014 je prejela vmesni inšpekcijski pregled in redni inšpekcijski pregled iz registra.<ref name="KMST" />{{rp|17}} Do dneva nesreče je trajekt opravil 241 povratnih voženj.<ref name="Chosun Overloaded" /> [[File:MS Sewol Track.jpg|thumb|280px|right|Pot ladje ''Sewol'' med zadnjo plovbo od Inčona do Džedžu-ja, mesto prevrnitve označeno s pravokotnim govornim mehurčkom.<ref>{{navedi splet |last=Hannemann |first=Olaf |url=http://map.openseamap.org/?zoom=11&mlat=34.37789&mlon=125.78804&mtext=%3Cb%3EDisaster%3C%2Fb%3E%20%0A%22MS%20Sewol%22%20sunken%0A14.4.2014&layers=BFTFFFTFFTF0TFFFFFFF |title=OpenSeaMap – The free nautical chart |publisher=[[OpenSeaMap]] |access-date=24 April 2014}}</ref>]] 15. aprila 2014 naj bi ladja ''Sewol'' zapustila pristanišče v Inčonu ob 18:30 [[Korejski standardni čas|KST]]. Zaradi [[Megla|megle]], ki je omejila vidljivost na manj kot {{convert|1|km|mi}}, je služba za ladijski promet (VTS) v Inčonu okoli 17:30 izdala opozorila o slabi vidljivosti, zaradi česar je ladjarska družba zadržala odhod ladje ''Sewol''. VTS je opozorilo preklical okoli 20:35, združenje ladjarjev pa je odpravilo omejitev odhoda ladje ''Sewol'' po preverjanju vremenskih razmer pri upravljavcu svetilnika Palmido in po posvetovanju s KCG.<ref name="KMST" />{{rp|30}} Odplul je okoli 21. ure in je bil edina ladja, ki je tisti večer zapustila pristanišče.<ref name="Chosun Start" /> Ko je trajekt ''Sewol'' odplul, je prevažal 443 potnikov, 33 članov posadke in skupno 2142,7 tone tovora, vključno s 185 avtomobili. Med 443 potniki je bilo 325 dijakov, ki so bili na ekskurziji na srednji šoli [[Srednja šola Danvon|Danvon]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-32153772 |title=Sewol disaster: South Korea to pay nearly $400,000 per student killed |publisher=BBC |date=1 April 2015 |access-date=2 March 2017}}</ref> Pet potnikov ni bilo korejcev. Ladji je poveljeval 69-letni kapitan Lee Džoon-sek, ki je zamenjal rednega kapitana.<ref>{{navedi novice |last=Kwaak |first=Jeyup |url=https://online.wsj.com/news/articles/SB10001424052702303678404579533053614449522 |title=South Korean Ferry Official Warned of Stability Issues |publisher=[[Dow Jones & Company]] |work=[[The Wall Street Journal]] |date=30 April 2014 |access-date=15 September 2014}}</ref> Lee je imel več kot štirideset let izkušenj na morju in je veliko potoval že prej.<ref>{{navedi novice |last=Villapaz |first=Luke |url=http://www.ibtimes.com/who-lee-joon-seok-south-korean-ferry-captain-apologizes-faces-criminal-investigation-sewol-1573187 |title=Who Is Lee Joon-Seok? South Korean Ferry Captain Apologizes And Faces Criminal Investigation For Sewol Sinking [PHOTO] |publisher=[[IBT Media]] |work=[[International Business Times]] |date=17 April 2014 |access-date=4 October 2014}}</ref> Dobil je enoletno pogodbo z mesečno plačo 2,7 milijona dolarjev (približno 2500 €). Lee je na potovanju delal s 33 člani posadke, od katerih jih je bilo devetnajst nerednih delavcev.<ref>{{navedi novice |last=Jun (전) |first=Jong-hyue (종휘) |url=http://www.hani.co.kr/arti/society/labor/648433.html |script-title=ko:'생명·안전 분야' 비정규직 금지 눈길 |publisher=[[The Hankyoreh]] |date=24 June 2014 |access-date=4 October 2014 |language=ko |trans-title='Life and safety areas' hints of banning irregulars}}</ref> Poznejše preiskave so odkrile težave glede stanja ladje Sewol v času odhoda. Kljub temu, da je bilo na ladji največ 987 ton tovora, je ladja Sewol prevažala 2124 ton tovora, ta pa je bil neustrezno pritrjen.<ref name="KMST" />{{rp|34}}<ref>{{cite magazine |last=Jenkins |first=Nash |url=http://time.com/2968886/south-korea-sewol-ferry-license-cargo |title=South Korean Ferry Was Operating Illicitly, State Report Says |date=9 July 2014 |access-date=21 February 2017 |magazine=[[Time (revija)|TIME]]}}</ref> Na krovu je bilo le 761,2 tone balasta, rezervoarji za balast niso bili ustrezno vzdrževani, prejšnje potovanje pa je bilo opravljeno brez dodatnih prilagoditev balasta za potovanje.<ref name="KMST" />{{rp|36-37}} Redni kapitan ladje ''Sewol'', kapitan Šin, je družbo Chonghaejin opozoril na zmanjšanje stabilnosti in ga pripisal odstranitvi stranske rampe, pozneje pa je trdil, da mu je družba zagrozila, da ga bo odpustila, če ji bo še naprej nasprotoval. Šinova opozorila so bila 9. aprila 2014 posredovana tudi prek uradnika, zaposlenega v pristaniški upravi Inčon, na kar se je uradnik družbe Chonghaejin odzval z izjavo, da bo obravnaval vse, ki so podali te trditve.<ref>{{navedi novice |last=Jo (조) |first=Seong-eun (성은) |url=http://news.kukinews.com/article/view.asp?page=1&gCode=soc&arcid=0008259238 |script-title=ko:[세월호 침몰 참사-단독] "배 떨림 너무 심하다" 문제 제기… 회사측 해고 협박 |publisher=KUKINEWS |date=23 April 2014 |access-date=4 October 2014 |language=ko |trans-title=MV Sewol Capsizing Disaster – Exclusive: "Ship vibration is too much" problem raised... company threatens to fire}}</ref> Šin je 1. aprila 2014 zahteval tudi popravilo nepravilno delujočega krmilnega mehanizma, vendar popravilo ni bilo izvedeno.<ref>{{navedi novice |last=Choi |first=He-suk |url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140423000536 |title=[Ferry Disaster] More irregularities emerge as Sewol death toll hits 139 |publisher=Herald Corporation |work=[[The Korea Herald]] |date=23 April 2014 |access-date=4 October 2014}}</ref> KR je v poročilu o preskusu stabilnosti z dne 24. januarja 2014 zapisala, da je ladja ''Sewol'' po spremembah postala "pretežka in manj stabilna".<ref>{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/southkorea/10798399/South-Korean-ferry-captain-says-he-warned-of-boats-stability-problems.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/southkorea/10798399/South-Korean-ferry-captain-says-he-warned-of-boats-stability-problems.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=South Korean ferry captain says he warned of boat's stability problems |work=[[The Daily Telegraph]] |date=30 April 2014 |access-date=21 February 2017}}{{cbignore}}</ref> Proračun podjetja Chonghaejin za varnostno usposabljanje posadke je znašal 2 ameriška dolarja, ki sta bila porabljena le za nakup papirnatega potrdila.<ref name="NYT Downfall">{{navedi novice |last1=Choe |first1=Sang-hun |last2=Fackler |first2=Martin |last3=Cowan |first3=Alison Leigh |last4=Sayare |first4=Scott |url=https://www.nytimes.com/2014/07/27/world/asia/in-ferry-deaths-a-south-korean-tycoons-downfall.html |title=In Ferry Deaths, a South Korean Tycoon's Downfall |work=[[The New York Times]] |date=26 July 2014 |access-date=4 October 2014}}</ref> === Sreda, 16. april 2014 === 16. aprila ob 7:30 (KST) sta tretja pomočnica Park Han-kjul in krmar Čo Džoon-ki prevzela stražo od prejšnje ekipe. V tem času je ladja ''Sewol'' plula pod kotom približno 165 stopinj s hitrostjo približno {{convert|20|kn}} in uporabljala dve radarski napravi. Okrog 8:20, ko je bila ladja približno {{convert|2|do|3|mi|spell=in}} pred vstopom v kanal Maenggol, je Parkova ukazal Čoju, naj spremeni krmilni sistem iz avtopilota na ročno krmiljenje. Ko je ''Sewol'' ob 8:27 vplul v kanal s smerjo približno 137 stopinj, je bila hitrost vetra med {{convert|4|in|7|m/s|spell=in}}, višina valov približno {{convert|0,5 m}}, vidljivost pa dobra.<ref>{{navedi novice |last=McCurry |first=Justin |url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/19/south-korea-ferry-disaster-third-mate-steering-first-time-arrested-captain-sewol-sewol |title=South Korea ferry disaster: third mate 'steering in tricky waters for first time' |work=[[The Guardian]]|date=20 April 2014 |access-date=7 March 2017}}</ref> Kanal Maenggol ima močne podvodne tokove, zato je treba biti pri krmiljenju ladje izredno previden. V času nesreče so bile razmere mirne, ladja ''Sewol'' pa je plula po pogosto uporabljani poti. Širša območja kanala sicer vsebujejo nevarne skale in plitve vode, vendar niso bila v neposredni bližini običajne poti ladje. Medtem ko so tožilci Parkovo zaradi nepoznavanja kanala označili za "neizkušeno", je [[Korejsko sodišče za pomorsko varnost]] v svojem poročilu o preiskavi navedlo, da je večkrat plula skozi kanal na drugih ladjah.<ref name="Park 2014">{{navedi novice |last=Park (박) |first=Sang-soo (상수) |url=http://www.newsis.com/ar_detail/view.html/?ar_id=NISX20140515_0012919571 |title=[세월호 참사]합수부 공소장으로 본 세월호 침몰 |trans-title=[The Disaster of MV Sewol] The Sinking of the Sewol seen through the petition of appeal of the Coalition Investigation Team |work=Newsis |date=15 May 2014 |access-date=5 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20141021043715/http://www.newsis.com/ar_detail/view.html?ar_id=NISX20141013_0013227920|archive-date=October 21, 2014|url-status=dead}}</ref><ref name="Jang and Park 2014">{{navedi novice |last1=Jang |first1=Jung-min |last2=Park |first2=Ju-min |url=http://uk.reuters.com/article/us-korea-ship-idUKBREA3F01Y20140418 |title=Vice-principal of South Korea school in ferry disaster commits suicide |publisher=[[Thomson Reuters]] |work=[[Reuters]] |date=18 April 2014 |access-date=28 February 2017 |archive-date=2017-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170228163154/http://uk.reuters.com/article/us-korea-ship-idUKBREA3F01Y20140418 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.abc.net.au/news/2014-04-17/south-korea-ferry-disaster-sewol-what-we-know/5397570 |title=South Korea ferry disaster: What we know about Sewol's sinking |publisher=[[Australian Broadcasting Corporation]] |date=24 April 2014 |access-date=28 February 2017}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-27087243 |title=South Korea ferry 'steered by inexperienced third mate' |publisher=BBC |date=20 April 2017 |access-date=28 February 2017}}</ref> <ref name="CNN What">{{navedi novice |last=Park |first=Madison |url=http://www.cnn.com/2014/05/15/world/asia/sewol-problems/ |title=What went wrong on Sewol? |publisher=[[Turner Broadcasting System]] |work=[[CNN]] |date=15 May 2014 |access-date=3 October 2014}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2014/04/21/2014042101354.html |title=Did Sewol 3rd Mate Lie to Rescue Services? |publisher=Chosun.com |work=[[The Chosun Ilbo]] |date=21 April 2014 |access-date=28 February 2017}}</ref> Ko se je ladja ''Sewol'' bližala usodnemu ovinku, so v jedilnici pripravljali zajtrk.<ref name="KH Breakfast">{{navedi novice |last=Choi |first=He-suk |url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140422001161 |title=[Ferry Disaster] Death toll surpasses 150 as Sewol search speeds up |work=[[The Korea Herald]] |publisher=[[Herald Media]] |date=22 April 2014 |access-date=5 October 2014}}</ref><ref>{{navedi novice |last=McCurry |first=Justin |url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/16/south-korea-ferry-sewol-disaster-chaotic-scenes-boat |title=South Korea ferry disaster survivors describe chaotic scenes |publisher=Guardian News and Media |work=[[The Guardian]] |date=16 April 2014 |access-date=5 October 2014}}</ref> Podatki [[CCTV]], posneti ob 8:40, so pokazali prisotnost študentov, ki so se družili na ploščadi. Ena od preživelih potnic, Čoi Eun-sun, se je spominjala, da je šla tik pred nesrečo kaditi na krov.<ref>{{navedi novice |last=Bae (배) |first=Dong-min (동민) |url=http://www.newsis.com/ar_detail/view.html?ar_id=NISX20141013_0013227920 |script-title=ko:'평화로운 아침' 세월호 침몰 전 내부 모습 공개 |publisher=Newsis.com |work=NEWSis |date=13 October 2014 |access-date=21 October 2014 |language=ko |trans-title='Peaceful morning' MV Sewol's inner settings before capsizing revealed |archive-date=21 October 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141021043715/http://www.newsis.com/ar_detail/view.html?ar_id=NISX20141013_0013227920 |url-status=dead }}</ref> === Več zavojev v desno (08:48) === Tik pred incidentom sta Park in Čo stala drug ob drugem blizu ladijskega kolesa na mostu.<ref name="KBS Court">{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=5uO_p_0dM9w | archive-url=https://web.archive.org/web/20170405142310/https://www.youtube.com/watch?v=5uO_p_0dM9w| archive-date=2017-04-05 | url-status=dead|title=기억을 건지다…6개월의 재판 기록 |author=<!--Not stated--> |publisher=[[Korean Broadcasting System]] |trans-title=Rescuing memory... 6 months' worth of court record |access-date=5 March 2017}}</ref> Kapitan Lee je bil takrat odsoten z mostu.<ref name="Jang and Park 2014" /> Ob 8:46, ko je ladja ''Sewol'' plula s hitrostjo {{convert|18|kn}} pod kotom približno 136 stopinj, je Park ukazal Čoju, naj spremeni smer s 135 stopinj na 140 stopinj, kar je Čo tudi storil.<ref name="KMST" />{{rp|39}} Pričevanja o tem, kaj se je zgodilo potem, so si nasprotujoča. Glede na pričanje Parkove je po tem, ko je z radarjem preverila, ali je bila smer ladje Sewol spremenjena, in ko je bila nova smer nastavljena na 140 stopinj, ukazala Čoju, naj spremeni smer ladje še na 145 stopinj. Ukaz je bil izdan ob 8:48. Ko je ugotovila, da se ladja močno nagiba na levo in desno in ko se je premec ladje obrnil v desno, je ukazala obrniti krmilo na levo. Čojevo pričanje se ni bistveno razlikovalo od Parkovega.<ref name="Yang 2015" /> <ref name="KBS Court" /> Čo je trdil, da je prejel le ukaz za spremembo smeri na 140 stopinj, ne pa tudi ukaza za spremembo smeri na 145 stopinj.<ref name="Hani Testimony">{{navedi novice |url=http://www.hani.co.kr/arti/society/society_general/654989.html |script-title=ko:세월호 조타실 변침 방향은 오른쪽? 왼쪽? |publisher=[[The Hankyoreh]] |date=12 September 2014 |access-date=7 March 2017 |language=ko |trans-title=Was the MV Sewol's steering room turning direction to the right? left?}}</ref> Ker se je ladja ''Sewol'' obračala v desno, čeprav je držal volan, je naredil dva zavoja v levo, kar je pomenilo petstopenjski obrat. Ker se ladja ni nehala obračati v desno, je na koncu zavila še za 145 stopinj. Čo je pričal, da je Parkova na tej točki ukazala, naj zavije "v nasprotno smer", čemur je sledil tako, da je ladjo obrnil še za deset stopinj v levo, tako da je skupni obseg obrata znašal 15 stopinj v levo. Sodišče je ugotovilo, da je ladja zaradi Čojevega krmiljenja štirideset sekund poskušala narediti 15 stopinjski zavoj. Sodišče je sklenilo, da je Čo, ki ga je zmotilo, da se je ladja obračala hitreje, kot je pričakoval, medtem ko je sledil Parkovemu ukazu, naj zavije za 145 stopinj, poskušal zaviti v levo, da je Parkov ukaz razumel kot zavoj v nasprotno smer. Zato je zavil v desno, zaradi česar se je sprednji del ladje hitro obrnil v desno.<ref name="KBS Court" /> ==== Učinki obrata ==== Kasneje je [[Ministrstvo za oceane in ribištvo (Južna Koreja)]] analiziralo sledilno karto ladje ''Sewol'' in ugotovilo, da je ladijski avtomatski identifikacijski sistem (AIS) od 8:48:37 do 8:49:13 prenehal zbirati podatke; zato sta ministrstvo in VTS Džindo izgubila šestintrideset sekund podatkov.<ref>{{navedi novice |first=Huh (허) |last=Wook (욱) |url=http://www.asiatoday.co.kr/view.php?key=20140916010007838 |script-title=ko:검경합수본 자문단장 "세월호 운행 불가능한 배"(종합) |publisher=AsiaToday |date=16 September 2014 |access-date=6 October 2014 |language=ko |trans-title=Head of the expert advisory board for the police-prosecution joint investigation board "MV Sewol was a ship impossible to sail" (Compiled)}}</ref><ref name="SBS Blackout">{{navedi novice |url=http://news.sbs.co.kr/news/endPage.do?news_id=N1002584842 |script-title=ko:자문단장 "끊어진 세월호 AIS 36초, 시스템 한계 탓" |publisher=[[Seoul Broadcasting System]] |date=16 September 2014 |access-date=6 October 2014 |language=ko |trans-title=Head of advisory panel [said] "36 seconds of lost data of the AIS on the Sewol, is due to system limitations}}</ref> Medtem ko je bilo v prejšnjih poročilih in preiskavah navedeno, da je prišlo do izpada električne energije, je Huh Jong-bum, vodja preiskovalne skupine policije in tožilstva, pričal, da je bila okvara sistema AIS posledica omejitev sistema in da okvara ni vplivala na krmiljenje.<ref>{{navedi novice |last=Choi |first=He-suk |url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140422001161 |title=[Ferry Disaster] Death toll surpasses 150 as Sewol search speeds up |publisher=[[Herald Media]] |work=[[The Korea Herald]] |date=22 April 2014 |access-date=6 October 2014}}</ref><ref name="KT Blackout">{{navedi novice |last=Nam |first=Hyun-woo |url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/nation/2014/04/116_155876.html |title=More questions arise for cause |newspaper=[[The Korea Times]] |date=22 April 2014 |access-date=6 October 2014}}</ref><ref name="SBS Blackout" /> Po mnenju skupne preiskovalne skupine je bil oster zavoj ladje ''Sewol'' skupni rezultat napake pri krmiljenju in manjše obnovitvene sile zaradi preobremenitve; preiskave niso pokazale nobenih napak v delovanju generatorja ali baterije. Od 8:49:26 so podatki AIS pokazali, da se je kotna hitrost ladje povečala z 0,29 stopinj na sekundo (dps) na 0,83; 1,00 in 2,00 do 8:49:39; ti očitki so bili skladni s prejšnjimi podatki, pridobljenimi pri prejšnjih testih na prazni ladji ''Sewol''.<ref name="Hani Cause">{{navedi novice |last1=Jung (정) |first1=Dae-ha (대하) |last2=Park (박) |url=http://www.hani.co.kr/arti/society/area/655550.html |script-title=ko:"세월호 침몰 주요 원인은 과적" 전문가 증언 |publisher=[[The Hankyoreh]] |date=16 September 2014 |access-date=6 October 2014 |language=ko |trans-title=MV Sewol's main reason for capsizing is overloading" expert testifies |archive-date=2014-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141005120258/http://www.hani.co.kr/arti/society/area/655550.html |url-status=dead }}</ref> Zato se je ladja ob 8:49:40 nagnila za dvajset stopinj v vodo, zaradi česar je tovor padel na eno stran ladje.<ref name="Yonhap Cause">{{navedi novice |url=http://www.yonhapnews.co.kr/bulletin/2014/09/16/0200000000AKR20140916138200054.HTML |script-title=ko:&lt;세월호, 4월 16일 08:49 초당 15도 급선회 실상은&gt; |publisher=[[Yonhap]] |date=16 September 2014 |access-date=6 October 2014 |language=ko |trans-title=MV Sewol's was turning at 15 degrees per second on 16 April at 8:49}}</ref><ref name="KBS Cause">{{navedi novice |last=Choi |first=Hye-jin |url=http://news.kbs.co.kr/news/NewsView.do?SEARCH_NEWS_CODE=2930778 |script-title=ko:"세월호, 대각도로 방향 바꾸다 화물 쏠려 침몰" |publisher=[[Korean Broadcasting System]] |date=16 September 2014 |access-date=6 October 2014 |language=ko |trans-title=MV Sewol capsized as the cargo shifted to one side following a large angular turn}}</ref> Zaradi udarca je ladijski žiroskop napačno zabeležil kotno hitrost 15 dps ob 8:49:40, 14 dps naslednjo sekundo in minus 11 dps naslednjo sekundo. Glede na to, da je premaknjen tovor učinkovito povečal destabilizacijski učinek, se je ladja nagnila še za deset stopinj v vodo.<ref name="Hani Cause" /><ref name="Yonhap Cause" /> Potniki so tako pravilno poročali o močnem hrupnem udarcu.<ref name="CNN 0417">{{navedi novice |url=http://edition.cnn.com/2014/04/16/world/asia/south-korea-sinking-ship-students/ |title=South Korean shipwreck survivors: Passengers told 'don't move' as ship sank |date=17 April 2014 |access-date=17 April 2014 |publisher=CNN|last1=Hancocks |first1=Paula |last2=Shoichet |first2=Catherine E. |last3=Pearson |first3=Michael}}</ref> Ko je Čo močno obrnil ladjo s 135 na 150 stopinj, se je ladja ''Sewol'' začela nagibati v levo in se nagibati proti vodi. Splošni učinek je bil, da se je ladja obrnila za približno 45 stopinj v desno, nato pa se je v dvajsetih sekundah na mestu obrnila še za dodatnih 22 stopinj.<ref>{{navedi novice |url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=102&oid=422&aid=0000059148 |script-title=ko:세월호 45도 급선회...사라졌던 3분36초간의 기록 |publisher=[[Naver Corporation]] |work=[[Yonhap]] |date=22 April 2014 |access-date=13 November 2014 |language=ko |trans-title=MV Sewol Sudden turn of 45 degrees... the records of 3 minutes and 36 seconds that have disappeared}}</ref> Zaradi padca tovora na eno stran ladje je ladja ''Sewol'' izgubila vso vztrajnostno silo in omogočila, da je voda pritekla na ladjo skozi stranska vrata tovornega prostora in vhod za avtomobile, ki je na krmi. Ta scenarij so potrdile simulacije, ki so jih ločeno izvedli strokovni svetovalni odbor, Korejski raziskovalni inštitut za ladje in oceansko inženirstvo ter Center za napredno pomorsko inženirstvo Seulske nacionalne univerze. <ref name="Chosun Investigation" /> Čo je pričal, da je nagibanje trajalo približno dve do tri minute po začetnem nagibu. V tem času se je Oh Jong-sok, zunanji krmar, ki je spal v svoji kabini, prebudil, ko ga je vrglo na levo stran ladje iz njegove postelje.<ref name="NYT Errors">{{navedi novice |last1=Choe |first1=Sang-hun |last2=Kirk |first2=Semple |last3=Lee |first3=Su-hyun |url=https://www.nytimes.com/2014/04/21/world/asia/chaos-ruled-sinking-ferry.html |title=Errors Mounted as Chaos Ruled Capsizing Ferry |work=[[The New York Times]] |date=20 April 2014 |access-date=15 October 2014}}</ref> Od 8:50 se je ladja ''Sewol'' neprestano nagibala za trideset stopinj v levo.<ref>{{navedi novice |last=Kang |first=Jin-kyu |url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/article.aspx?aid=2995313 |title=Simulations show far different fate for the Sewol |publisher=[[JoongAng Ilbo]] |work=Korea JoongAng Daily |date=25 September 2014 |access-date=15 October 2014}}</ref> Kapitan Lee, ki je bil v času incidenta v svoji zasebni kabini, je takoj odhitel na most.<ref>{{navedi novice |last1=Jang |first1=Jung-min |last2=Park |first2=Ju-min |url=http://in.reuters.com/article/us-korea-ship-idINKBN0D402G20140418 |title=S.Korea ferry captain rushed back to bridge as ship listed – crewman |work=Reuters |date=18 April 2014 |access-date=20 October 2014 |archive-date=2019-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191002025347/https://in.reuters.com/article/us-korea-ship-idINKBN0D402G20140418 |url-status=dead }}</ref> Čez nekaj časa so tja prispeli tudi vsi pomočniki in krmarji. Približno takrat je Čo ustavil motorje, čeprav ni znano, ali je to storil na lastno željo ali po ukazu Leeja.<ref name="Engine">{{navedi novice |last=Kim (김) |first=Do-gyun (도균) |url=http://news.sbs.co.kr/news/endPage.do?news_id=N1002357239 |script-title=ko:엔진 꺼진 채 표류하다 침몰...선장이 "꺼라" 지시 |publisher=[[Seoul Broadcasting System]] |date=22 April 2014 |access-date=28 October 2014 |language=ko |trans-title=[The ship] drifted with engines off and capsized... Captain ordered 'off'}}</ref> Ob 8:50 je Čo s klicem pomočniku strojnika ukazal evakuacijo strojnice. V tem času je Park jokala, saj jo je nenadni dogodek presenetil; to je trajalo vsaj do 9:06<ref>{{navedi novice |url=http://www.hani.co.kr/arti/english_edition/e_national/633440.html |title=Sewol's captain under fire for beg running sinking ship |publisher=[[The Hankyoreh]] |date=18. april 2014 |access-date=28. oktober 2014}}</ref> Z ugasnjenimi motorji trajekt ''Sewol'' ni mogel spremeniti smeri in je začel drseti vstran. Potnik je kasneje pričal, da so se luči ugasnile, ko se je trajekt začel nagibati..<ref>{{navedi novice |last=Kim |first=Jung-eun |url=http://edition.cnn.com/2014/07/28/world/asia/south-korea-sewol-ferry-trial/ |title=Student survivors of Sewol ferry disaster testify at South Korea murder trial |publisher=[[Turner Broadcasting System]] |work=[[CNN]] |date=28 July 2014 |access-date=3 September 2014}}</ref> === Klici na pomoč (8:52-9:30)=== {{Quote box | quote = Ne premikajte se. Ostanite, kjer ste. Če se začnete premikati, je še bolj nevarno, zato ostanite, kjer ste. | title = Pomembno obvestilo, ki se ponovi med prevračanjem | tstyle = text-align: left; | quoted = 1 | width = 35% | align = right | source = Po poročanju [[CNN]] z dne 16. aprila<ref>{{navedi novice |last=Park |first=Madison |url=http://edition.cnn.com/2014/04/18/world/asia/south-korea-ship-survivor/ |title=Ferry accident: Woman, 71, survives because stranger wouldn't give up on her |publisher=[[Turner Broadcasting System]] |work=[[CNN]] |date=18 April 2014 |access-date=21 November 2014}}</ref> }} Ko se je ladja Sewol začela potapljati, je medkomunikacijski sistem trajekta začel potnikom ukazovati, naj ostanejo na mestu, češ da je premikanje nevarno.<ref>{{navedi novice |last1=Hancocks |first1=Paula |last2=Shoichet |first2=Catherine E. |last3=Pearson |first3=Michael |url=http://edition.cnn.com/2014/04/16/world/asia/south-korea-sinking-ship-students/ |title=South Korean shipwreck survivors: Passengers told 'don't move' as ship sank |publisher=[[Turner Broadcasting System]] |work=[[CNN]] |date=17 April 2014 |access-date=21 November 2014}}</ref> Obvestila je objavil uradnik za komunikacije Kang He-song, ki pred oddajanjem ni pregledal priročnika. Obvestila so se začela oddajati vsaj ob 8:52;in se nadaljevala tudi, ko je voda začela zalivati potniške oddelke.<ref>{{navedi novice |url=http://sbsfune.sbs.co.kr/news/news_content.jsp?article_id=E10005525103 |script-title=ko:세월호 카톡 공개 "다들 사랑해. 진짜 사랑하고 마지막 동영상 찍었어" 눈물 |publisher=[[Seoul Broadcasting System]] |date=16 July 2014 |access-date=21 November 2014 |language=ko |trans-title=MV Sewol's Katalk reveal "I love everyone. I really love everyone and I took the last video" tears.}}</ref> Drugi člani posadke so potrdili ta ukaz in potnikom naročili, naj ostanejo na mestu. Tudi kapitan Lee je potnikom naročil, naj ostanejo na mestu, in tega ukaza ni spremenil niti takrat, ko je sam zapuščal ladjo. Prvi je klic v sili na trajektu opravil Čoi Duk-ha, dijak srednje šole Danvon. Ob 8:52 je poklical nacionalno številko službe za ukrepanje ob nesrečah in se zglasil na gasilski postaji Džollanam-do, sporočil je, da se je ladja ''Sewol'' začela prevračati.<ref>{{navedi novice |last=Choi |first=He-suk |url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140424001087 |title=[Ferry Disaster] Sewol search turns increasingly grim |work=[[The Korea Herald]]|publisher=Herald Corporation |date=25 April 2014 |access-date=29 April 2014}}</ref> Čoi se je ob 8:54 zjutraj povezal z obalno stražo Mokpo, kjer so ga prosili, naj navede koordinate lokacije ladje.<ref>{{navedi novice |last=Kang |first=Jin-kyu |url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/article.aspx?aid=2988632 |title=Videos at ferry disaster give glimpses of doom |publisher=[[JoongAng Ilbo]] |work=Korea Joongang Daily |date=30 April 2014 |access-date=14 November 2014}}</ref> Tri minute pozneje je situacijski center postaje obalne straže Mokpo ukazal, naj se na prizorišče pošlje patruljno plovilo št. 123; plovilo je bilo splavljeno ob 8.58. Po priročniku obalne straže za iskanje in reševanje naj bi bilo plovilo odgovorno za pregled območja in "hitro" reševanje potnikov.<ref name="Evidence" /> Čoi ni preživel prevrnitve in so ga pozneje našli mrtvega.<ref name="CNN Toll" /><ref>{{navedi novice |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Lost at sea |url=https://www.economist.com/news/asia/21601315-maritime-disaster-prompts-soul-searching-lost-sea |newspaper=[[The Economist]] |date=26 April 2014 |access-date=14 November 2014 }}</ref> Ob 8:55 je posadka trajekta ''Sewol'' prvič izvedla klic v sili na Džedžu VTS in jih prosila, naj obvestijo KCG, ker se trajekt prevrača in je v nevarnosti.<ref name="Mom">{{navedi novice |last=Choe |first=Sang-hun |url=https://www.nytimes.com/2014/05/01/world/asia/korean-ferry-students-captured-sinking-on-video.html |title='Mom, This Looks Like the End of Me': Doomed Vessel's Last Minutes |work=[[The New York Times]] |date=30 April 2014 |access-date=14 November 2014}}</ref><ref name="CNN Transcript">{{navedi novice |url=http://edition.cnn.com/2014/04/18/world/asia/south-korea-ferry-transcript/ |title=Transcript of conversation between sinking ferry, traffic control |publisher=CNN|date=19 April 2014 |access-date=20 April 2014}}</ref> Ob 8:56 je sistem Džedžu VTS poklical obalno stražo Džedžu. Tri minute pozneje je obalna straža poklicala obalno stražo Mokpo in ugotovila, da je bil patruljni čoln že poslan. Ob 9:01 je član posadke na ladji ''Sewol'' poklical podružnico podjetja Chonghaejin v Inčonu in poročal o razmerah, nato pa je sedež podjetja Chonghaejin na Džedžu ob 9:03 poklical kapitana Leeja, da poroča o razmerah. Podružnica v Inčonu se je nato v naslednjih petintridesetih minutah v petih telefonskih pogovorih pogovarjala s prvim častnikom.<ref>{{navedi novice |url=http://news.chosun.com/site/data/html_dir/2014/04/30/2014043000196.html |script-title=ko:[세월호 참사 / 승객들의 SNS·동영상] 청해진해운·세월호, 침몰中 7차례나 통화… 승객 구호·퇴선 지시 없었으면 사법 처리 |publisher=Chosun.com |work=[[The Chosun Ilbo]] |date=30 April 2014 |access-date=24 September 2014 |language=ko |trans-title=[MV Sewol Disaster / Passengers' SNS Video] Chonghaejin Marine MV Sewol, Spoke to Each Other 7 Times During the Capsizing... If there were no orders to make passengers abandon ship, it goes under judicial law}}</ref> Obalna straža Mokpo je ob 9:06 obvestila VTS Džindo o prevrnitvi ladje. Približno takrat je posadka ladje Sewol tudi začela komunicirati z VTS Džindo, saj je bila bližje njihovi lokaciji. V naslednjih dveh minutah je Džindo VTS opozoril dve drugi ladji, da se ladja ''Sewol'' potaplja, pri čemer je ena potrdila, da ima vizualni stik z ladjo.<ref name="WSJ Transcript">{{navedi novice |url=https://blogs.wsj.com/korearealtime/2014/04/21/transcript-shows-urgent-calls-to-help-sinking-south-korean-ferry/ |title=Transcript Shows Urgent Calls to Help Sinking South Korean Ferry |publisher=[[Dow Jones & Company]] |work=[[The Wall Street Journal]] |date=21 April 2014 |access-date=16 November 2014}}</ref> Ob 9:07 je posadka trajekta potrdila, da se je prevrnil, in zaprosila za pomoč KCG. Ob 9:14 je posadka izjavila, da je zaradi kota nagiba evakuacija nemogoča. Približno v tem času je bil za poveljnika prizorišča imenovan kapitan patruljnega plovila št. 123. Štiri minute pozneje je posadka trajekta Sewol sporočila VTS, da se je trajekt nagnil za več kot 50 stopinj v levo. Ob 9:23 je VTS ukazal posadki, naj obvesti potnike, naj si nadenejo rešilne jopiče. Ko je posadka odgovorila, da oddajna oprema ne deluje, ji je VTS naročil, naj potnikom osebno naroči, naj si nadenejo rešilne jopiče in več oblačil. Ob 9:25 je VTS zaprosil kapitana Leeja, naj se hitro odloči, ali naj evakuira ladjo, in navedel, da nimajo dovolj informacij za sprejem odločitve. Ko je Lee vprašal o reševanju, je VTS odgovoril, da naj bi patruljni čolni prispeli v desetih minutah, helikopter pa v eni minuti. Lee je nato odgovoril, da je za helikopter preveč potnikov.<ref name="YTN Transcript" /> V tem času je Lee potnikom naročil, naj ostanejo v svojih kabinah.<ref name="ABC 0420">{{navedi novice |last1=Wong |first1=Gillian |last2=Kim |first2=Hyung-Jin |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/transcript-reveals-confusion-ferry-evacuation-23397374 |title=Confusion Over Ferry Evacuation May Have Added to Death Toll |publisher=[[ABC News]] |date=20 April 2014 |access-date=22 April 2014}}</ref> Komunikacijski častnik pa je prek ladijskega interkoma potnikom večkrat ukazal, naj se ne premikajo.<ref name="CNN 0417" /><ref name="Human Error">{{navedi novice |last1=Sang-hun |first1=Choe |last2=Lee |first2=Su-hyun |last3=Ham |first3=Ji-ha |url=https://www.nytimes.com/2014/04/18/world/asia/south-korean-ferry-accident.html |title=Human Error Suspected as Hope Fades in Korean Ferry Sinking |work=The New York Times |date=17 April 2014 |access-date=20 April 2014}}</ref> Ob 9:33, po potrditvi, da so se bližnje ladje prostovoljno javile za pomoč pri reševanju, je VTS vsem ladjam naročil, naj iz ladje spustijo rešilni čoln za potnike. Ob 9:38 so bile prekinjene vse komunikacije med VTS in ladjo ''Sewol''. Približno tri minute po prekinitvi vseh komunikacij je približno 150 do 160 potnikov in članov posadke skočilo čez krov. ''Sewol'' se je potapljal dve uri in pol. Okoli 11:18 je bila krma potopljena, nad vodo pa je bil viden del trupa, visok približno {{convert|2|m}} in dolg približno 20 m. 16. aprila ob 12:00 je bil nad vodo le {{convert|50|cm}} čebulastega premca; ob 13:03 se je ladja popolnoma potopila.<ref>{{navedi novice |url=http://w3.sbs.co.kr/news/newsEndPage.do?news_id=N1002351213 |script-title=ko:세월호는 완전 침몰 임박...해상 크레인 현장 도착 |publisher=[[Seoul Broadcasting System]] |date=18 April 2014 |access-date=18 April 2014 |language=ko |trans-title=Sewol's capsizing imminent... marine crane arrives to the scene}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.yonhapnews.co.kr/bulletin/2014/04/18/0200000000AKR20140418086000054.HTML |script-title=ko:세월호 수면 아래로 완전 침몰(속보) |work=Yonhap News |publisher=[[Yonhap]] |date=18 April 2014 |access-date=18 April 2014 |language=ko |trans-title=Sewol completely submerged (Breaking news)}}</ref> == Raziskovanje vzroka in odgovornih za nesrečo == ==== Hipoteze ==== V nadaljevanju so navedene hipoteze o tem zakaj se je ladja potopila. - Govorice o trku s kamnom V prvih dneh nesreče so se mediji osredotočili na možnost trka zaradi odkritja skal ob megli. To je bila trditev glede na "udarce", ki so jih slišali nekateri preživeli, in glede na vremenske razmere, ki so bile takrat meglene. Bek Džom-ki, vodja raziskovalnega inštituta za tehnologijo ladij in oceanskih rastlin na Nacionalni univerzi Pusan, je dejal, da je možnost nesreče zaradi vznemirjanja ladje največja.<ref name="갤러리출판사" /><ref name="에어포켓" /><ref>{{뉴스 인용|url=http://news.sportsseoul.com/read/life/1356967.htm|제목=진도 여객선 침몰에 해양 전문가 "변침·암초 아닌 내부 폭발 가능성 있어"|출판사=스포츠서울|저자=e뉴스팀|확인날짜=2014-04-17|보존url=https://web.archive.org/web/20140419012552/http://news.sportsseoul.com/read/life/1356967.htm|보존날짜=2014-04-19|url-status=dead}}</ref> - Teorija strukturnih napak Trajekt Sewol, je plovilo, pri katerem je bilo tveganje nesreč zaradi strukturnih napak pogosto izpostavljeno na mednarodni ravni (glej <nowiki>[[Seznam nesreč na liniji Roro]]</nowiki>). Takoj po nesreči ladje Ariake leta 2009 je družba Maruei Ferry leta 2012 razgradila tej podobno ladjo Naminoue. Poceni so jo uvozili iz <nowiki>[[Cheonghaejin Shipping]]</nowiki> in jo eno leto obnavljali, marca 2013 pa so jo preimenovali v trajekt Sewol in začela je obratovati, vendar je po letu in mesecu dni nasedla na nasip.<ref>{{뉴스 인용 |제목 =[진도 여객선 참사] 사고 커진 이유, 미숙한 초기 대응이 참극 불렀다 |url =http://news20.busan.com/controller/newsController.jsp?sectionId=null&subSectionId=1010000000&newsId=20140417000173 |출판사 = 부산일보 |저자 = 김한수, 김현아 기자 |날짜 = 2014년 4월 17일 |확인날짜 =2014-04-19 }}</ref> - Teorija odklona (Teorija spremembe smeri) "Byunchim" je tehnični izraz, ki se večinoma uporablja na potniških ladjah ali letalih in pomeni spremembo poti. Nekateri strokovnjaki menijo, da je trajekt Sewol morda izgubil težišče zaradi ostre spremembe oblike in se obrnil na eno stran. K tej analizi prispeva tudi dejstvo, da se je potopljeni trajekt Sewol nagnil na levo. Lim Gung-soo, profesor sistemov pomorskega prometa na Nacionalni univerzi za pomorske zadeve Mokpo, je dejal: "Vzrok nesreče trajekta Ferry Sewol ni greben, temveč nagib navzven, ki ga je povzročil oster zasuk." Ocenil je, da se pri vrtenju ladje v vodah z velikim pretokom trup nagne za 5 do 10 stopinj in da se je zabojnik ali tovor, naložen na ladji, nagnil v eno smer ter trčil v ladjo. Strokovnjaki, ki podpirajo to teorijo, menijo, da je bil zvok "bang" v času nesreče posledica udarca v ladjo, ko se je sprostil vezani tovor.<ref name="갤러리출판사">{{뉴스 인용|url=http://tvdaily.asiae.co.kr/read.php3?aid=1397673287686054016|제목=진도 여객선 세월호 침몰 원인, 변침으로 잠정결론…'에어포켓만이 희망'|출판사=Gvalley|저자=온라인뉴스팀|확인날짜=2014-04-17|archive-date=2014-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20140419011803/http://tvdaily.asiae.co.kr/read.php3?aid=1397673287686054016|url-status=dead}}</ref><ref name="에어포켓">{{뉴스 인용|url=http://news.khan.co.kr/kh_news/khan_art_view.html?artid=201404171751441&code=940100|제목= 진도 여객선 세월호 침몰 원인 변침으로 잠정 결론 ... '에어포켓만이 희망'| 출판사=티브이이데일리| 저자=온라인 뉴스팀}}</ref> To je tudi mnenje, ki ga je obalna straža objavila kot začasni sklep na izrednem informativnem sestanku 17.<ref>{{뉴스 인용|url=http://news.khan.co.kr/kh_news/khan_art_view.html?artid=201404171751441&code=940100|제목= 세월호 사고원인 '변침' 잠정결론 ... 시간대별 구성| 출판사=경향신문| 저자=디지털 뉴스팀}}</ref> - Teorija notranje eksplozije Profesor Gong Gil-jung s Korejske pomorske univerze in profesor Lim se s tem nista strinjala. Prvi je dejal: "Goreče igle niso glavni vzrok potopa. "Težava je prav takšna kot, da bi poskušali izprazniti z že nagnjenim želodcem," je dejal. "Kar je malo verjetno." Dejal je: "Obstajata dva pomena, da krmilni sistem ni deloval pravilno. Dejal je, da je neuporabno upravljati krmilno napravo, če je že nagnjena. "Obstaja velika verjetnost, da je v notranjosti eksplodirala. "Videti moramo, kaj je v zabojniku," je dejal. Glede teorije o grebenih je zavrnil možnost, da bi se ladja zrušila zaradi grebena, in dejal, da pomorski preiskovalci grebenov na poti ne navajajo le na karti, temveč je tudi posadka seznanjena s potjo.<ref>{{뉴스 인용|url=http://news.sportsseoul.com/read/life/1356967.htm|제목=진도 여객선 침몰에 해양 전문가 "변침 · 암초 아닌 내부 폭발 가능성 있어"|출판사=스포츠서울|저자=e뉴스팀|확인날짜=2014-04-17|보존url=https://web.archive.org/web/20140419012552/http://news.sportsseoul.com/read/life/1356967.htm|보존날짜=2014-04-19|url-status=dead}}</ref> === Odgovornost === Družbeno in etično odgovornost so prevzeli člani ladijske posadke, ki so prvi pobegnili in pustili potnike na ladji. Ta kritika kaže na temeljni in ne neposredni vzrok inženirske in fizične analize razmišljanja o trajektu Sewol. V okviru ene skupine ladij so ladijske posadke, vključno s kapitanom, ki so odgovorni za navigacijo in naloge reševanja potnikov, njihovo pomanjkanje vodenja pa je pripeljalo do potopitve trajekta Sewol. Na nekaterih podlagah ni bilo pravočasnega učinkovitega ukrepanja, razen pozivanja potnikov, naj "ostanejo pri miru, ker je nevarno, ker da se premikajo", in zaprositve obalne straže za pomoč. Potniki, ki so poskušali pobegniti, potem ko so si nadeli rešilne jopiče, pa so imeli večjo verjetnost, da bodo preživeli. Zato ta analiza poudarja, da je problem, ki bi lahko zmanjšal človeške žrtve, postal človeški dejavnik zaradi napačne presoje osebja in pomanjkanja odgovornosti. Osebje je tudi tesno povezano z Odrešitelji, saj je večina ladijskega osebja v Cheonghaejinu članov frakcije Odrešitelji.<ref>{{뉴스 인용|url=http://sports.donga.com/3/all/20140417/62851256/1|제목=[세월호 침몰사고] 세월호 선장 "책임의식은 무면허, 탈출은 1등 항해사"|출판사=동아닷컴|저자=온라인뉴스팀}}</ref><ref>{{뉴스 인용|url=https://news.v.daum.net/v/20140417215404377|제목=사고 당시 선장·선원들, 승객 두고 먼저 탈출|출판사=MBC|저자=문연철}}</ref><ref>{{뉴스 인용|url=http://tvdaily.asiae.co.kr/read.php3?aid=1397710796686089016|제목=세월호 선장 '승객 두고 먼저 탈출'…서해 훼리호 선장은 어땠나|출판사=티브이이데일리|저자=이현영|확인날짜=2014-04-17|archive-date=2018-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180418032412/http://tvdaily.asiae.co.kr/read.php3?aid=1397710796686089016|url-status=dead}}</ref> Zato se je pojavila teorija o odgovornosti družbe kot celote, to napeljuje na družbo Ferry Sewol. Novinar Džonghjun Lee je dejal: "Potopljeni trajekt Sewol je mikrokozmos korejske družbe," in poudaril, da je podoben korejskim družbenim voditeljem, kot so predsedniki verige chabol in zakonodajalci, ki se izmuznejo, ko jim grozi nevarnost aretacije, in za seboj najprej pustijo delavce. To je posledica izgube avtoritete in zaupanja vlade, saj družine pogrešanih niso zaupale obalni straži in mornarici, obalna straža pa je preprečevala in se posmehovala civilnim potapljačem ter si večkrat pridobila večjo moč kot uradna vladna objava.<ref>{{뉴스 인용|url=https://news.v.daum.net/v/20140419135606985|제목=[기자수첩] 침몰하는 대한민국에는 선장이 없다|출판사=조선비즈|저자=이종현}}</ref> ===Posledice=== [[File:Memorial for the victims of the sinking of the MV Sewol 42.JPG||thumb|320px|Spomenik žrtvam potopitve ladje MV Sewol 42.]] Večino rešenih so odpeljali v bolnišnice. Zdravnik, ki je pregledal preživele, je dejal: "Preneseni pacienti so bili še nekaj časa odsotni zaradi hude posttravmatske stresne motnje, tj. travme," in dodal: "Načrtujemo ugotavljanje in zdravljenje duševnih motenj in ravni stresa." Kritiki poudarjajo, da se lahko pojavijo tudi pri ljudeh v okolici ali reševalcih, zato je ministrstvo za zdravje in socialno varstvo v bolnišnico Guro v Ansanu, kjer so bili hospitalizirani preživeli, poslalo petčlansko psihoterapevtsko ekipo. 17. septembra je skupaj z ministrstvom za enakost spolov in družino, ministrstvom za izobraževanje, gasilci in provinco Gjonggi ustanovilo "osrednjo skupino za psihološko podporo v primeru podobne nesreče".<ref>{{웹 인용|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2014041810210417558|제목=[세월호 침몰] 생존자들 극도로 불안해…PTSD 우려|출판사=아시아경제|저자=지연진|날짜=2014-04-18|확인날짜=2014-04-18}}</ref> ===Samomori=== Kang Min-kju, namestnik ravnatelja srednje šole Danwon v Ansanu, ki so ga rešili po nesreči med vodenjem šolskega izleta, je bil 18. aprila okoli 16.05 najden obešen na hribu za gimnazijo Džindo v mestu Džollanam-do. V denarnici namestnika ravnatelja so našli samomorilno pismo. V samomorilnem pismu je pisalo: "Ne poznam življenja ali smrti 200 ljudi, vendar je pretežko živeti sam. Vso krivdo pripišite meni. "Prizadeval sem si za šolski izlet," je dejal in prosil, da se truplo upepeli in razprši na območju nesreče. Prav tako je dejal: "Ali naj bom v posmrtnem življenju učitelj tistim, ki zdaj ne morejo najti svojega telesa?" To naj bi bil eden od vzrokov za samomor. Pritoževal se je, da so pri reševanju dijaki ostali sami: "Počutim se, kot da sem edini, ki je pobegnil sem." Poročali so, da so ga ostro kritizirali starši srednje šole Danvon, ki so umrli ali bili pogrešani zaradi potopa trajekta. Namestnik ravnatelja Kang Min-kju je diplomiral na Pedagoški fakulteti Nacionalne univerze Gongdžu in bil leta 1987 imenovan za srednješolskega učitelja, da bi poučeval moralne in etične predmete. Marca 2012 je napredoval v namestnika ravnatelja, po delu na srednji šoli Jangdži v Ansanu pa je bil 1. marca 2014 imenovan na srednjo šolo Danvon.<ref>[https://drive.google.com/file/d/1gOmb_C3RWI2Trj7Z_JHvFXZY_i6rNZLd/view?usp=sharing 가습기살균제사건과 4·16세월호참사 특별조사위원회, 4·16세월호참사 특별조사위원회 등에 대한 진상규명 활동 방해 조사결과보고서] - 770-772p</ref> 30. maja ob 4.57 zjutraj je mimoidoči na parkirišču v zabaviščnem parku Hvarang našel osebo A, ki je visela na drevesu, in o tem obvestil policijo. Potrjeno je bilo, da oseba A ni bila družinski član nobene žrtve nesreče trajekta Sewol, saj so v zadnjem žepu hlač pokojnega A našli samomorilno pismo. Policija se je na podlagi samomorilskega pisma osebe, poklonila učencem, ki so umrli na trajektu Sewol, saj je oseba zapisala naslednje: Žal mi je, da sem odrasel. Denar (približno 700.000 vonov), ki so v moji denarnici, uporabite kot donacijo za žalujoče družine. Rekel je tudi, da bo podaril svoje truplo.<ref>[https://416act.net/24/?q=YToxOntzOjEyOiJrZXl3b3JkX3R5cGUiO3M6MzoiYWxsIjt9&bmode=view&idx=12782929&t=board 사참위 활동 종료와 종합보고서 발간에 대한 입장 발표] - 4.16연대 보도자료, 2022.09.04</ref> Po podatkih policijske postaje Džindo v mestu Džollanam-do je 5. julija policiji poročal ribič, ki je iskal truplo policista Kima, ki je plavalo v vodi pred pristaniščem Mudžori v Šingi-ri, Gunne-mjon, Džindo-gun, ob 9.58. Skočil je z mostu Džindo v reko, ob 21.26 (KST), 26. junija. Od nesreče je poročnik Kim pred skokom delal v pristanišču Pengmok in gimnaziji Džindo, znano pa je, da se je pritoževal zaradi izrednega stresa, ki je bil posledica težav, kot sta utrujenost pri delu in napredovanje. Po podatkih korejske obalne straže na dan 19. je trajekt Sewol potonil z 120l olja in 50l dizelskega goriva. Zdi se, da je del nafte iztekel že med plovbo. Zjutraj 18. se je v radiju 100 metrov okoli trajekta Sewol oblikoval tanek oljni film, ki pa se je v enem dnevu spremenil v veliko debelejši naftni pas.<ref>{{웹 인용|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2014041810210417558|제목=[세월호 침몰] 생존자들 극도로 불안해…PTSD 우려|출판사=아시아경제|저자=지연진|날짜=2014-04-18|확인날짜=2014-04-18}}</ref> ===Žrtve med reševalnim osebjem=== 27. aprila je imel vladni štab za boj proti nesrečam redni sestanek v okrožnem uradu Džindo in pojasnil, da se zaradi globine iskalnega območja vse več članov pritožuje zaradi simptomov potapljaških bolezni, zato si prizadevajo zmanjšati število dnevnih reševalnih injekcij in organizirati odmore.<ref>[http://www.newsis.com/ar_detail/view.html?ar_id=NISX20140705_0013028096&cID=10202&pID=10200 세월호참사 투신 경찰관 시신 9일 만에 발견] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190915165143/http://www.newsis.com/ar_detail/view.html?ar_id=NISX20140705_0013028096&cID=10202&pID=10200 |date=2019-09-15 }} {{웨이백|url=http://www.newsis.com/ar_detail/view.html?ar_id=NISX20140705_0013028096&cID=10202&pID=10200 |date=20190915165143 }} - [[뉴시스]], 2014년 [[7월 5일]]</ref> 1. maja ob 1.15 so civilnega potapljača Kima (40 let) odpeljali na zdravljenje z visokotlačnim kisikom v bolnišnici Samčonpo, Seul. Kim naj bi izgubil zavest v dekompresijski komori na barki, potem ko je popoldne prejšnjega dne končal podvodno iskanje trajekta Sewol v kraju Džindo, Džollanam-do. Po prejemu nujnih ukrepov je ponovno prišel k zavesti, vendar so ga zaradi resnih simptomov potapljaške bolezni, kot so hudi glavoboli, premestili v bolnišnico Samčonpo Seul. V bolnišnici so Kima začeli zdraviti v centru za zdravljenje s kisikom pod visokim pritiskom s 6 atmosferskimi tlaki, kar je podobno okolju z globino od 40 do 50 m. Zdravljenemu Kimu se je stanje izboljšalo; popustil mu je glavobol, vendar po pravljenih temeljitih pregledih v zvezi s potapljaškimi boleznimi, pa se je začel pritoževati zaradi bolečin v medenici. To se je večkrat zgodilo med 2., 14. in 17. dnevom v mesecu.<ref>[http://www.fnnews.com/view?ra=Sent1201m_View&corp=fnnews&arcid=14051110090672&cDateYear=2014&cDateMonth=05&cDateDay=11 단원고 학부모 합동분향소 인근서 또 ‘자살 기도’] - [[파이낸셜뉴스]], 2014년 [[5월 11일]]</ref> 6. maja ob 6. uriso Leeja, ki je takrat iskal ostanke na kraju nesreče, rešili drugi potapljači, potem ko je v petih minutah v času močnega pretoka, izgubil komunikacijo med iskanjem trupa trajekta, posledično so ga nezavestnega prepeljali v korejsko bolnišnico Mokpo, kjer je kasneje umrl. Iz bolnišnice so sporočili, da so bolnika ob 7.10 premestili, vendar je bil v tako slabem stanju, da so mu izvajali umetno dihanje, nakar je na koncu umrl. Po podatkih "Pangovernment Accident Countermeasures Headquarters" je bil civilni potapljač Lee, ki je umrl istega dne, začasno zaposlen v podjetju Marine Industries in je bil na dan nesreče prvič razporejen na pomoč žrtvam ter je kazal simptome težav z dihanjem.<ref name="yonhap">{{뉴스 인용|url=http://www.yonhapnews.co.kr/local/2014/04/17/0805000000AKR20140417040400054.HTML |script-title=ko:'세월호' 침몰, 급격한 방향전환이 원인으로 드러나 | work = [[Yonhap]] News |date= 17 April 2014 |accessdate= 17 April 2014 |language = Korean |trans-title='Sewol' capsizing: a sudden turn is revealed to be the cause}}</ref> 7. maja ob 20.20 se je na ladji št. 3009 pomorske policijske postaje Mokpo, ki je čakala v vodah kjer se je potopil trajekt Sewol, zgrudil in padel v nezavest narednik z Inčonske letalske univerze korejske obalne straže. Narednik Čung naj bi v Inčonu delal 24 ur, od 6. ure zjutraj in se takoj odpravil na kraj nesreče trajekta Sewol, potem ko se ni spočil. Narednik Čung se je po končani izmeni ob 20.20 istega dne pritoževal zaradi vrtoglavice, povišan pa naj bi bil tudi njegov krvni tlak. Diagnosticirali so mu možgansko krvavitev in ga štiri ure urgentno operirali, po operaciji pa je ponovno prišel k zavesti, vendar je znano, da mora napredek trajati vsaj približno dva tedna, da lahko govorimo o izboljšanju stanja. Zaradi pogostih poškodb potapljačev je vladni štab za preprečevanje nesreč 19. maja sporočil, da namerava poleg treh obstoječih fizioterapevtov na ladjo napotiti še sedem zdravnikov. Po podatkih obalne straže z dne 21. maja je bil narednik Lee, ki je iskal v vodah nesreče v mestu Džindo, Džollanam-do, zaradi poškodbe hrbta odpeljan v bolnišnico. 30. maja je umrl civilni potapljač, ki je bil poškodovan med reševanjem. Potapljača Lee-ja so ob 13.50 v 4. poslali v vodo, da bi naredili rez na zunanji strani krme. Nato se je ob 14:20 v bližini Lee-ja zaslišal udarni zvok, ob 14:40 pa ga je rešil drug potapljač s krvjo na obrazu. Lee-ja, ki so mu na kraju dogodka nudili nujno pomoč, so z bližnjim helikopterjem prepeljali v bolnišnico Mokpo, kjer so mu nudili umetno dihanje, vendar je umrl.<ref name="newsis_12" /> 17. junija ob 12:40 je pripadnik obalne straže Jin, ki je podpiral iskanje v bližini območja nesreče, med potovanjem s 3000-tonskega plovila obalne straže 3011 v floto, ki je pripadala 1512, padel z lestve in se s bokom udaril v kratek stol. Jina so prepeljali v korejsko bolnišnico Mokpo, kjer so mu diagnosticirali "tri zlome reber" in ga zdravijo.<ref name="yonhap0629">[http://www.yonhapnews.co.kr/society/2014/06/27/0701000000AKR20140627054100054.HTML 세월호 수색 인력·장비 '7월부터 대폭 축소' 계획] - 연합뉴스, 2014년 6월 29일</ref> Bolnišnica Samčonpo, Seul v Sačonu, Gjongsangnam-do, je 13. julija sporočila, da je bilo 13 civilnih potapljačev, ki so iskali ostanke trajekta Sewol, hospitaliziranih zaradi simptomov potapljaške bolezni in se še zdravijo. 10. in 11. julija se je 11 ljudi, med njimi Kim (31 let) iz podjetja Undeen, in trije ljudje, med njimi Bek (39 let) iz obalne straže, pritoževalo zaradi utrujenosti, glavobolov in sistemskih bolečin, 13 od njih pa je bilo hospitaliziranih. Zlasti Kim je moral imeti operiran vratni disk zaradi akutnih simptomov.<ref name="스미싱">{{뉴스 인용|url=http://www.dt.co.kr/contents.html?article_no=2014041802019960800008|제목="해도해도 너무하네"…세월호 사칭 스미싱 추가 발견|저자=강은성|출판사=디지털타임스|확인날짜=2014-04-18|날짜=2014-04-18}}</ref> == Seznam smrtnih žrtev trajekta Sewol == === Srednja šola Danvon === [[File:Yellow ribbons for memorial of the sinking of MV Sewol (20140507).png|thumb|230px|Rumeni trakovi v spomin na žrtve potopitve trajekta MV Sewol.]] 1. razred: Kim Min-hee, Kim Yong-hyun, Kim Joo-hyun 2. razred: Kang Woo-young, Kim Ji-hyun, Kim Ji-yoon, Kim Joo-hee 2. razred in 3. razred: Kim Sang-hyun, Kim Eun-hyun, Kim Eun-hyun, Kim Eun-hyun, Kim Ji-hyun, Kim Ji-hyun, Kim Ji-hyun, Kim Ji-hyun, Kim Ji 2. razred in 4. razred: Kang Shin-hyun, Kim Gun-woo, Kim Yong-hyun 5. razred: Kim Gun-woo, Kim Gun-hyun, Kim Jung-hyun, Kim Jin-hyun, Kim Jung 6. razred: Kim Seung-hyun 7. razred: Kwak Soo-hyun, Kim Gun-hyun, Lee Jung-hyun 8. razred: Hyun, Lee Seung-hyun, Kim Chang-hyun, Kim Chang 9. razred: Kim Min-kyung, Kim Jin-hee, Lee Seung-sun, Kim Si 10. razred: Moški, ki so se odločili, da se bodo udeležili tekmovanja, so se odločili, da se bodo udeležili tekmovanja. "Kim Dong-hee, Kim Yong-hee, Kim Yu-hee, Kim Yu-hyun Odlično delo učencev, ki bi ga moralo opraviti osebje: Gochangseok, Kim Ye-hyun, Kim Ye-jin, Kim Jae-hyun, Lee Ji-jin === Žrtve srednje šole, ki niso dijaki === Ostali potniki: Kwon Jae-geun, Kim Soon-ho,Lee Young-seok Posadka trajekta: Kim Moon, Jae-hyun, Lee Hyun-young, Lee Sang-young, Lee Sang-woo, Lee Hyun-soo == Sorodni mediji == === Sorodni filmi === Dokumentarni film v režiji Kim Dži-joung in produkciji Kim Eo-džun. Film je nastajal tri leta s pomočjo sponzorstva prebivalcev JK v višini 2,03 milijarde vonov v okviru množičnega financiranja, ki ga je začel izvajati oddelek za projekte. Film je bil prvič predvajan 12. aprila 2018 in si ga je ogledalo 540.000 gledalcev. Hipoteza je bila predstavljena na podlagi dejstva, da so bili analiza sledenja trajekta Sewol, izjave preživelih in podatki iz analize videonadzora natovorjenih vozil navzkrižno ponarejeni. Žalujoča družina je prosila posebno preiskovalno skupino tožilstva, naj razišče domnevno manipulacijo z ladijskim sistemom samodejne identifikacije (AIS), vendar je analizirala podatke AIS 23 domačih baznih postaj AIS, čezmorskih zbiralnikov AIS in zasebnih ladij, vendar je bilo ugotovljeno, da v času nesreče ni prišlo do manipulacije s predloženimi podatki.<ref>{{웹 인용|url=https://www.chosun.com/national/court_law/2021/01/20/BO7B3W7FXRDZDCK5X7VCSJ6WTU/|제목=김어준, 근거 없는 ‘세월호 음모론’ 영화로 44억 매출|언어=ko|확인날짜=2021-04-17}}</ref><ref>{{뉴스 인용|url=https://www.donga.com/news/Society/article/all/20210119/104984042/1|제목=“세월호 수사에 靑외압 없었다”…6년9개월만에 최종 결론|성=뉴스1|날짜=2021-01-19|뉴스=동아일보|확인날짜=2021-04-18}}</ref> ==== Time X ==== Netizen "Zaro", ki je javna oseba v JK, je neposredno preiskoval nesrečo trajekta Sewol in na [[YouTube]] naložil dokumentarni film z naslovom "Čas nad X" (세월X는), ki je vseboval vprašanja o trajektu Sewol, ter ga objavil. Čas nad X je 1-urni in 49-minutni igrani dokumentarec, ki je ovrgel vzrok nesreče trajekta Sewol, ki ga je objavila vlada. Poleg tega je Zaro trdil, da so trajekt Sewol potopile zunanje sile, pri čemer je uporabil vse znanstvene dokaze skozi leta X. === Sorodne knjige === * 민주사회를 위한 변호사모임. 《416세월호 민변의 기록》. 생각의길. 2014년. (''Slovenski prevod naslova: l. 2014: Srečanje odvetnikov za demokratično skupnost. Posnetek "civilne vojne" za resnico o dogodkih 16. aprila''. ''Način razmišljanja.'') {{ISBN|9788965133049}} * 진실의 힘 세월호 기록팀, 《세월호, 그날의 기록》. 진실의힘. 2016년. (''Slovenski prevod naslova: l. 2016: Moč resnice. Snemalna ekipa trajekta Sewol, "Trajekt Sewol, posnetki dneva". Moč resnice.'') {{ISBN|9791195716005}} ==Glej tudi== *[[Seznam pomorskih nesreč]] *[[Potopitev ladje Oryong 501]] *[[Potopitev ladje MV Seohae]] *[[Sistemska nesreča]] *[[Milgramov poskus]] ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe leta 2014]] [[Kategorija:Ladijske razbitine v Južnokitajskem morju]] [[Kategorija:Katastrofe v Južni Koreji]] 4jj18i7c25ux2h5cn8m0x9r7r1n1xjr 0 526045 6758983 6280376 2026-10-01T02:09:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758983 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |native_name = Pomorze Nadwiślańskie<br> Pomorze Wschodnie |native_name_lang = pl |settlement_type = Zgodovinska regija |image_map = K0nigl+BherzoglPreussen en.png |map_caption = Pomerelija z delom [[Kraljevska Prusija|Kraljeve Prusije]], bivše province [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevine Poljske]] |coordinates = {{Coord|54.366667|18.633333|format=dms|display=inline,title|type:landmark}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{POL}} |seat_type = Največje mesto |seat = [[Gdańsk]] |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |blank_name_sec2 = Poljske avtoceste |blank_info_sec2 = [[Slika:A1-PL.svg|32px|link=A1 autostrada (Poland)]] [[File:S5-PL.svg|32px|link=Expressway S5 (Poland)]] [[File:S6-PL.svg|32px|link=Expressway S6 (Poland)]] [[File:S7-PL.svg|32px|link=Expressway S7 (Poland)]] }} '''Pomerelija''' ([[nemško]] Pomerellen, Pommerellen, [[latinsko]] Pomerellia, Pomerania, [[poljsko]] Pomerelia (redko uporabljeno)) znana tudi kot '''Vzhodno Pomorjansko''' (poljsko Pomorze Wschodnie) in '''Nadvislansko Pomorjansko''' (poljsko Pomorze Nadwiślańskie), pred drugo svetovno vojno tudi kot '''Poljsko Pomorjansko''', je zgodovinska podregija [[Pomorjansko|Pomorjanskega]] na južni obali Baltika. Gdansko Pomorjansko se večinoma prekriva s Pomerelijo, vendar ne vključuje pokrajin [[Helmno|Chełmno]] in Michałów. Največje in najpomembnejše mesto v Pomereliji je [[Gdansk]]. Pomerelija od leta 1999 tvori jedro [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskega vojvodstva]]. ==Opis== Pomerelija je pokrajina na sever Poljske med rekama Leba na zahodu in [[Visla|Vislo]] na vzhodu. Tradicionalno je bila razdeljena na Kašubijo, Kocjevje, Tuholski gozd, Helmno in včasih Lubavo. Poljski zgodovinopisci so je imeli za del Kašubije, nemški pa za del Daljnjega Pomorjanskega. Naseljena je bila s [[Kašubi]], Kocjevjani, Borovjani in Helminci. ==Zgodovina== ===Zgodnja zgodovina=== [[Slika:West-Slavic peoples until 1125.jpg|thumb|Pomerelija (imenovana Gdansk) na zemljevidu zahodnoslovanskih in lehitskih ljudstev pred letom 11125]] V svoji zgodnji zgodovini je bilo ozemlje kasnejše Pomerelije kraj pomorjanske kulture, imenovane tudi pomorjanska kultura obraznih žar (650-150 pr. n. št.), <ref name=ref2>Jan M Piskorski. ''Pommern im Wandel der Zeit'', 1999. str. 23. {{ISBN|83-906184-8-6}}.</ref> oksivijske kulture (150 pr. n. št.-1 n. št.), povezane z deli [[Rugi|Rugov]] in Lemov,<ref name=ref3>J. B. Rives on Tacitus, ''Germania''. Oxford University Press, 1999. str. 311. {{ISBN|0-19-815050-4}}.</ref> in vjelbarške kulture (1–450 n. št.), povezane z [[Veneti]], [[Goti]], [[Rugi]] in [[Gepidi]].<ref name=Piskorski25>Jan M. Piskorski. ''Pommern im Wandel der Zeit''. 1999. str. 25. {{ISBN|83-906184-8-6}}.</ref> Sredi 6. stoletja je [[Jordanes]] omenil estuarij Visle kot dom Vidivarjev.<ref>Andrew H. Merrills. ''History and Geography in Late Antiquity''. Cambridge University Press, 2005. str. 325. {{ISBN|0-521-84601-3}}.</ref> Pomerelijo so v 7. in 8. stoletju poselila zahodnoslovanska in lehitska plemena.<ref name=ref6>Gerhard Köbler. ''Historisches Lexikon der Deutschen Länder: die deutschen Territorien vom Mittelalter bis zur Gegenwart''. 7th edition. C.H. Beck, 2007. str. 532. {{ISBN|3-406-54986-1}}</ref><ref name=ref7> Jan M Piskorski. ''Pommern im Wandel der Zeit''. 1999. str. 29. {{ISBN|83-906184-8-6}}.</ref> ===Zgodnjesrednjeveška Poljska=== V 10. stoletju so Pomerelijo že poselili zahodnoslovanski PomORJANI. Območje je osvojil in vključil v zgodnjesrednjeveško Poljsko bodisi prvi zgodovinski poljski vladar [[Mješko I.]] v drugi polovici 10. stoletja<ref>[[:pl:Jerzy Strzelczyk|Jerzy Strzelczyk]] [in:] ''The New Cambridge Medieval History'', Cambridge University Press, 1999, str. 523 {{ISBN|0-521-36447-7}} [https://books.google.com/books?id=u-SsbHs5zTAC&pg=RA1-PA522&dq=%22Polish+tribes%22+silesian+tribes&hl=pl#PRA1-PA521,M1 Google Books]</ref> ali njegov oče [[Sjemomisl]] v 940. ali 950. letih.<ref>J. Spors (in:) J. Borzyszkowski (ur.). Pomorze w dziejach Polski, Nr 19 - Pomorze Gdańskie, Gdańsk 1991, str. 68.</ref> Natančen datum priključitve ni znan.<ref name=ref10>Loew, Peter Oliver. ''Danzig. Biographie einer Stadt''. Munich 2011. str. 32.</ref> Mješko je med letoma 970 in 980 ustanovil [[Gdansk]] za nadzor izliva [[Visla|Visle]].<ref>J. Spors V J. Borzyszkowski (ur.). Pomorze w dziejach Polski, Nr 19 - Pomorze Gdańskie, Gdańsk 1991, str. 69–70.</ref> Po mnenju Józefa Sporsa so imeli prebivalci celotnega Pomorjanskega kljub nekaterim kulturnim razlikam zelo tesne vezi s prebivalci drugih provinc pod oblastjo [[Pjasti|Pjastov]],<ref>Spors, str. 67.</ref> od katerih je bila Pomerelija ločeno z velikimi gozdovi in močvirji.<ref name=ref10/> Pjasti so [[Poganstvo|pogansko]] Pomerelijo [[Krščanstvo|pokristjanili]], čeprav je vprašljivo, v kolikšni meri se je spreobrnitev udejanila.<ref>Machilek, Franz: ''[https://books.google.com/books?id=ZKGfAAAAMAAJ&q=%22das+als+missionsbistum%22 Strukturen und Repräsentanten der Kirche Polens im Mittelalter],'' in Dietmar Popp, Robert Suckale (ur.): ''Die Jagiellonen. Kunst und Kultur einer europäischen Dynastie an der Wende zur Neuzeit'' (Wissenschaftliche Beibände zum Anzeiger des Germanischen Nationalmuseums, Bd. 21), Nürnberg 2002. str. 109–122.</ref> V 11. stoletju je regija zrahljala svoje tesne povezave s Kraljevino Poljsko in nato za nekaj let oblikovala svojo neodvisno vojvodino.<ref name=ref14>James Minahan, ''One Europe, Many Nations: A Historical Dictionary of European National Groups'', Greenwood Publishing Group, 2000, p.&nbsp;375, {{ISBN|0-313-30984-1}}</ref> Večina znanstvenikov meni, da je bila Pomerelija v času vladavine poljskega kralja [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I.]] in njegovega sina [[Mješko II. Lambert|Mješka II. Lamberta]] še vedno del Poljske. Sicer pa so mnenja deljena. Peter Oliver Loew na primer meni, da so Slovani v Pomereliji pretrgali svoje vezi s Pjasti in se vrnili v krščanstvo pod vplivom Pjastov v prvih letih 11. stoletja.<ref>Loew, Peter Oliver. ''Danzig. Biographie einer Stadt''. Munich 2011. str. 32.</ref> Natančen datum ločitve ni znan, kaže pa, da so prebivalci Pomerelije sodelovali v vstaji poganov proti Poljski sredi 11. stoletja. Po porazu Mjeclava leta 1047 so sprejeli oblast vojvode [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I. Obnovitelja]] in ostali del Poljske do 1060. let, ko so se pomerelske čete udeležile pohoda poljskega kralja [[Boleslav II. Poljski|Boleslava II.]] proti Češki leta 1061 ali 1068. Boleslav je bil med obleganjem Hradca poražen in se je umaknil na Poljsko. Kmalu zatem se je Pomerelija odcepila od njegovega kraljestva.<ref>J. Spors v J. Borzyszkowski (ur.). Pomorze w dziejach Polski, Nr 19 - Pomorze Gdańskie, Gdańsk 1991, str. 73; B. Śliwiński (ur.). Wielka Historia Polski, t. I do 1320. Kraków 1997. str. 89-90.</ref> Pohod pjastovskega vojvode [[Vladislav I. Herman|Vladislava I. Hermana]] v Pomerelijo leta 1090–1091 se je končal s porazom. Njegova vojska je med umikanjem požgala veliko pomerelskih trdnja.<ref name=ref10/> Leta 1116 [[Boleslav III. Poljski|Boleslav III. Krivousti]] ponovno vzpostavil poljsko oblast v Pomereliji<ref>{{navedi knjigo | author = Andrzej Chwalba | author-link = | editor = Wydawnictwo Literackie| title = Kalendarium Historii Polski| year = 2000 | location = Kraków | isbn = 83-08-03136-6 | pages = 45 |language=pl}}</ref> in do leta 1122 osvojil tudi osrednji in zahodni del [[Pomorjansko|Pomorjanskega]].<ref>{{navedi knjigo | author = Andrzej Chwalba | author-link =| editor = Wydawnictwo Literackie| title = Kalendarium Historii Polski| year = 2000 | location = Kraków | isbn = 83-08-03136-6 | pages = 45–56 |language=pl}}</ref> Medtem ko je Pomorjansko kmalu postalo ponovno neodvisno, je Pomerelija ostala znotraj poljskega kraljestva. Upravljali so jo guvernerji iz lokalne dinastije Samboridov, podrejeni škofiji Włocławek.<ref name=ref10/> Po smrti Boleslava III. leta 1138 je bila Poljska razdrobljena na več deželnih kneževin. Kneževine v Pomereliji so postopoma pridobile več moči in se razvile v napol neodvisne entitete, podobno kot druga razdrobljena poljska ozemlja, s to razliko, da so druge dele kraljestva upravljali Pjasti, potomci Boleslava III. Krščansko središče Pomerelije je postala opatija Oliwa pri Gdansku. Znana sta dva guvernerja Pomerelije iz dinastije Samboridov: Sobjeslav I. in njegov sin Sambor I.<ref name=ref10/> ===Danska zasedba in neodvisnost=== Leta 1210 je danski kralj [[Valdemar II. Danski|Valdemar II.]] napadel Pomerelijo in njen vodja Mestvin I. je postal danski [[vazal]].<ref>{{navedi knjigo | author = Andrzej Chwalba | author-link = | editor = Wydawnictwo Literackie| title = Kalendarium Historii Polski| year = 2000 | location = Kraków | isbn = 83-08-03136-6 | pages = 58 |language=pl}}</ref> Danska suverenost ni trajala dolgo. Mestvin je zatem dosegel nekaj neodvisnosti od Poljske in razširil svoje ozemlje proti jugu, njegov sin Svetopolk II, ki ga je nasledil leta 1217,<ref name=Loew33>Loew, Peter Oliver. Danzig. Biographie einer Stadt. Munich 2011. str. 33.</ref> pa je leta 1227 dosegel popolno neodvisnost.<ref name=ref14/> ===Vojvodina Pomerelija=== Po smrti Mestvina I. je bila Pomerelija notranje razdeljena med njegove sinove Svetopolka II., Vartislava, Samborja II. in Ratiborja.<ref name=ref21>Lingenberg, Heinz. ''Die Anfänge des Klosters Oliva und die Entstehung der deutschen Stadt Danzig. Die frühe Geschichte der beiden Gemeinwesen bis 1308/10''. Kieler historische Studien, Bd. 30, Stuttgart 1982. str. 191.</ref> Svetopolk II. s sedežem v Gdansku je prevzel vodilni položaj med svojimi brati: Sambor II., ki je prejel graščino Lubieszewo, in Ratibor, ki je dobil območje Białogarda, sta bila sprva pod njegovim skrbništvom.<ref name=ref21/> Četrti brat Vartislav s sedežem v Świecieju je nadziral drugo pomembno območje Pomerelije.<ref name=ref21/> Vartislav je umrl pred 27. decembrom 1229. Njegov delež so bratje dali opatiji Oliwa<ref name=ref22>Hirsch, Theodor in drugi (ur.). [http://reader.digitale-sammlungen.de/de/fs1/object/display/bsb10001071_00009.html ''Scriptores rerum Prussicarum,'' vol. 1], Leipzig 1861. str. 67, 686-687.</ref> in se nato zapletli v državljansko vojno: Sambor II. in Ratibor sta se proti Svetopolku povezala s [[Tevtonski viteški red|Tevtonskim viteškim redom]]<ref name=ref22/><ref name=ref23>Wichert, Sven. ''Das Zisterzienskloster Doberan im Mittelalter''. Studien zur Geschichte, Kunst und Kultur der Zisterzienser, vol. 9. Berlin 2000. str. 208</ref> in kujavskim vojvodom,<ref name=ref22/> Svetopolk pa se je povezal s Starimi Prusi,<ref name=ref23/> ujel Ratiborja in začasno prevzel njegov delež.<ref name=ref22/> V okviru teh zavezništev je potekal tudi upor Starih Prusov proti Tevtonskemu redu leta 1242.<ref name=ref23/> Mir je bil ponovno vzpostavljen šele s [[Kristburški sporazum|Kristburškim sporazumom]], sklenjenim leta 1249, pri katerem je posredoval tedanji papeški legat in arhidiakon [[Liege]]a, kasnejši papež [[papež Urban IV.|Urban IV.]]<ref name=ref23/> Na zahodu sta zahtevo pomerelskih vojvod po deželah Schlawe (Sławno) in Stolp (Słupsk), kjer je po letu 1223 umrl zadnji ratiborski vojvoda Ratibor II., izpodbijala pomorjanski vojvoda Griffin Barnim I. in Vartislav III.<ref name=ref24>Schmidt, Roderich. ''Das historische Pommern. Personen, Orte, Ereignisse''. Köln/Weimar 2007. str. 141-142.</ref> V tem spopadu je sprva zmagal Svetopolk II., vendar ni mogel izsiliti dokončne odločitve.<ref name=ref24/> Svetopolk II., ki se je od leta 1227 naslavljal z dux, je Gdansku podelil lübeške pravice in v mesto povabil dominikance.<ref name=ref20>Loew, Peter Oliver: Danzig. Biographie einer Stadt, Munich 2011, p. 33.</ref> Svoje spore s Tevtonskim redom, ki je leta 1230 postal njegova vzhodna soseda, je leta 1253 rešil tako, da je red oprostil vislanskih dajatev.<ref name=ref20/> Po njegovi smrti leta 1266 je vladanje prešlo na njegova sinova Vartislava in Mestvina II.<ref name=ref20/> Brata sta se zapletla v novo državljansko vojno, v kateri se je Mestvin II. povezal z brandenburškimi mejnimi grofi in jim obljubil zvestobo (sporazum iz Arnswalda/Choszczna leta 1269).<ref name=ref20/> Mejni grofje, ki so s sporazumom pridobili tudi Białogardsko deželo, naj bi pomagali Mestvinu II. tudi pri zavarovanju dežel Schlawe (Sławno) in Stolp (Słupsk), ki ju je po smrti Svetopolka II. delno zasedel Barnim III.<ref name=ref25>Schmidt, Roderich. ''Das historische Pommern. Personen, Orte, Ereignisse.'' Köln/Weimar 2007. str. 143.</ref> Mestvin II. je s pomočjo mejnih grofov uspel leta 1270/1271 pregnati Vartislava iz Gdanska.<ref name=ref20/> Deželo Schlawe/Slawno je leta 1269/1270 prevzel rügenski knez Vizlav II., nečak Mestvina II., ki je ustanovil mesto Rügenwalde (danes Darlowo) blizu trdnjave Dirlow.<ref name=ref25/> Leta 1273 se je Mestvin znašel v odprtem spopadu z mejnimi grofi, ki niso hoteli umakniti svojih čet iz Gdanska, ki jim ga je dal v začasni najem. Četudi je najemna pogodba potekla in so grofje kršili dogovor, je grof Konrad poskušal zasesti čim več Pomerelije. Ker Mestvin sam ni mogel pregnati nasprotnika, je poklical na pomoč poljskega vojvodo [[Boleslav V. Sramežljivi|Boleslava V. Sramežljivega]], čigar čete so z neposrednim napadom zavzele mesto. Vojna proti Brandenburgu se je končala leta 1273 s sporazumom,<ref> Morin F.H. (1838). ''Codex diplomaticus Brandenburgensis I'', str. 121.]</ref> s katerim he Brandenburg Mestvinu vrnil Gdfansk, Mestvin pa je mejnim grofom plačal nadomestilo za deželi Schlawe (Sławno) in Stolp (Słupsk).<ref>B. Śliwiński (ur.). ''Wielka Historia Polski, t. I do 1320''. Kraków 1997. str. 205.</ref> 15. februarja 1282 sta veliki vojvoda Poljske in Velikopoljske [[Przemisl II.]] in vojvoda Pomerelije Mestvn II. podpisala sporazum v Kępnu, ki je prenesel vrhovno oblast nad Pomerelijo na Przemisla.<ref name=ref28>Muzeum Historii Polski (2010). [https://web.archive.org/web/20120324014810/http://www.muzhp.pl/kalendarium/119/uklad-w-kepnie-miedzy-przemyslem-ii-a-mszczujem-ii-pomorskim-1282-2-15.html "Układ w Kępnie między Przemysłem II a Mszczujem II Pomorskim"]. Muzhp.pl. Arhivirano iz izvirnika 24. marca 2012. Pridobljeno 11. septembra 2011.</ref> Obdobje neodvisnosti Pomerelije se je končalo. Przemisl se je začel naslavljati z ''dux Polonie et Pomeranie'' (vojvoda Poljske in Pomorjanskega).<ref name=ref28/> V Pomereliji so vladali tudi naslednji dedni vladarji: :* Svetobor, vojvoda (11.–12. stoletje) :* Svetopolk I., vojvoda (1109/1113–1121) :* Sobjeslav I., vojvoda (1150. leta–1177/1179) :* Sambor I. vojvoda (1177/1179–1205) :* Mestvin I., vojvoda (1205–1219/1220) :* Svetopolk II. vojvoda (1215–1266) :* MestVin II., vojvoda (1273–1294) :* Przemisl II., vojvoda (1294–1296) ===Poznosrednjeveška Poljska=== Po smrti Mestvina II. Pomorjanskega leta 1294 je njegov sovladar Przemil II. Poljski skladno s [[Kepinski sporazum|Kepinskim sporazumom]] prevzel oblast nad Pomerelijo. Leta 1295 je bil okronan za poljskega kralja, vendar je neposredno vladal le Pomereliji in Velikopoljski, medtem ko so v preostalih del države ([[Šlezija]], [[Malopoljska]], [[Mazovija]]) vladali drugi Pjasti. Przemisl II. je bil kmalu zatem umorjen in nasledil ga je [[Vladislav I. Poljski|Wladislav I. Kratki]]. Vladislav je leta 1297 prodal svoje pravice do Krakovske vojvodine češkemu kralju [[Venčeslav II. Češki|Venčeslavu II.]] in ga leta 1299 sprejel za svojega suverena. Vladislav je po uporu plemstva leta 1300 izgubil Velikopoljsko in Pomerelijo,<ref>{{navedi knjigo | author = Andrzej Chwalba | author-link = | editor = Wydawnictwo Literackie| title = Kalendarium Historii Polski| year = 2000 | location = Kraków | isbn = 83-08-03136-6 | pages = 70–71 |language=pl}}</ref> ki sta kasneje prišli pod Venčeslavovo oblast. Slednjega je potem, ko je pridobil večino poljskih ozemelj, nadškof Jakub Świnka v [[Gniezno|Gnieznu]] okronal za poljskega kralja.<ref>{{navedi knjigo | author = Andrzej Chwalba | author-link = | editor = Wydawnictwo Literackie| title = Kalendarium Historii Polski| year = 2000 | location = Kraków | isbn = 83-08-03136-6 | pages = 71 |language=pl}}</ref> Po smrti Venčeslava II. in njegovega naslednika [[Venčeslav III. Češki|Venčeslava III.]] in z njima izumrtju dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]], je Pomerelijo leta 1306 ponovno zasedel Vladislav I. Kratki. ===Tevtonski viteški red=== [[Slika:Central Europe in the early 14th century..jpg|thumb|250px|Pomerelija kot del države tevtonskih vitezov v zgodnjem 14. stoletju]] Med Vladislavovo vladavino je mejna grofija Brandenburg leta 1308 zahtevala ozemlje Pomerelije, zaradi česar je lokalni guverner, ki ga je imenoval Vladislav I. Kratki, zaprosil za pomoč [[Tevtonski viteški red|tevtonske viteze]]. Vitezi so izgnali Brandenburžane, vendar so si ozemlje prilastili in ga leta 1309 vključili v svojo državo. Istočasno sta Słupsk in Sławno postala del Pomorjanske vojvodine. Ti dogodki je povzročili dolgotrajen spor med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom glede oblasti nad Gdanskim Pomorjanskim. Posledica tega je bil niz poljsko-tevtonskih vojn v 14. in 15. stoletju. ===Krona kraljevine Poljske in poljsko-litovska Republika obeh narodov=== Leta 1440 so se številna mesta v regiji pridružila novoustanovljeni protitevtonski [[Pruska konfederacija|Pruski konfederaciji]].<ref>{{navedi knjigo|last=Górski|first=Karol|title=Związek Pruski i poddanie się Prus Polsce: zbiór tekstów źródłowych|year=1949|publisher=Instytut Zachodni|location=Poznań|language=pl|page=XXXVII}}</ref> Leta 1454 je konfederacija zaprosila poljskega kralja [[Kazimir IV. Poljski|Kazimirja IV. Jagela]], da njeno ozemlje vključi v [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevino Poljsko]]. Kralj se je s tem strinjal in v Krakovu podpisal ustrezni sporazum.<ref>Górski, str. 51, 56</ref> Po [[Trinajstletna vojna|trinajstletni vojni]] (1454–1466), najdaljši od vseh poljsko-tevtonskih vojn, so se tevtonski vitezi odpovedali kakršnim koli zahtevam po regiji in jo priznali za del Poljske.<ref>Górski, str. 88-90, 206-207.</ref> Pomerelija je bila organizirana kot Pomorjanski vojvodstvo, del večjih poljskih provinc Kraljeva Prusija in Velikopoljska. V zgodnjem novem veku je bil [[Gdansk]] največje mesto v poljsko-litiovski Republiki obeh narodov. Večina izvoza republike, predvsem [[Žito|žita]], je potekala preko pristanišča v Gdansku. V 17. stoletju je Pomerelijo napadla in opustošila švedska vojska. ===Delitve Poljske=== Pomerelijo je med [[Delitve Poljske|prvo delitvijo Poljske]] v poznem 18. stoletju priključila [[Prusija|Kraljevina Prusija]], ki je leta 1871 postala del nove province Zahodne Prusije in del Nemčije. Regija je bila izpostavljena intenzivni germanizaciji. ===Medvojno obdobje=== Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Poljska leta 1918 ponovno pridobila neodvisnost kot [[Poljska|Druga poljska republika]]. [[Versajska mirovna pogodba]] ji je povrnila večino njenih regij v posesti [[Weimarska republika|Weimarske Nemčije]]. Ozemlja so bila organizirana v Pomorjansko vojvodstvo, od leta 1938 Veliko Pomorjansko vojvodstvo. Gdańsk z Żuławyjem je postal svobodno mesto Danzig. V medvojnem obdobju je nemška propaganda za regijo skovala izraz »poljski koridor«. ===Druga svetovna vojna=== Regija je bila prizorišče [[Bitka za Westerplatte|bitke za polotok Westerplatte]], prve bitke v nemški invaziji na Poljsko septembra 1939, s katero se je začela [[druga svetovna vojna]]. Sledilo je več drugih pomembnih bitk, vključno s Helom, Gdynio in Kępo Oksywsko. Pomerelijo je nato okupirala in nezakonito priključila nacistična Nemčija, poljsko prebivalstvo pa je bilo podvrženo različnim zločinom, kot so množične aretacije, suženjsko delo, ugrabitve otrok, deportacije v nacistična koncentracijska taborišča in [[genocid]] [[Judje|Judov]] in poljskih izobražencev. Nemci so v regiji ustanovili koncentracijsko taborišče Stutthof, prvo izven predvojnih nemških meja, in več podtaborišč. V mestih Piaśnica, Szpęgawsk, Mniszek, Igielska Valley, Luszkówko, Skarszewy, Rudzki Most, Grupa in drugod so se dogajali množični poboji prebivalstva.<ref>{{navedi knjigo|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance|page=145–153, 167, 169–170, 182}}</ref> ===Povojno obdobje=== Po porazu nacistične Nemčije leta 1945 je cela regija, vključno z bivšim svobodnim mestom Danzig (Gdansk) po [[Potsdamski sporazum|Potsdamskem sporazumu]] pripadla Poljski. Izjema je bil majhen del ozemlja okoli vasi Narmeln, ki ga je priključila [[Sovjetska zveza]]. Lokalno nemško manjšinsko prebivalstvo, med katerim so bili tudi številni pripadniki Volksdeutscher Selbstschutz, sokrivi za vojna grozodejstva, je pobegnilo ali bilo izgnano v Nemčijo, prav tako v skladu s Potsdamskim sporazumom. ===Sodobna Pomerelija=== Zgodovinska Pomerelija danes tvori večji del Pomorjanskega vojvodstva. Njen južni del spade v [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo]], medtem ko majhen zahodni del (Gmina Biały Bór) spade v Zahodnopomorjansko vojvodstvo. ==Zgodovinsko prebivalstvo== V zgodnjem srednjem veku so Pomerelijo poseljevala zahodnoslovanska lehitska plemena. V večjih utrdbah in mestih je bilo nekaj skandinavskih trgovskih postaj. Od visokega srednjega veka so med [[Nemška vzhodna kolonizacija|nemško vzhodno kolonizacijo]] prihajali številni nemški in nizozemski naseljenci. Po okupaciji ozemlja s strani Tevtonskega reda so v velikih mestih prevladovali nemško govoreči naseljenci. Leta 1770 so Nemci predstavljali 58 % mestnega prebivalstva,<ref name=ref41>{{navedi knjigo|url=https://www.kul.pl/files/845/pdf/szady_geografia_struktur_2010.pdf|title=Geography of Religious and Denominational Structures in the Crown of the Polish Kingdom in the Second Half of the 18th Century|last=Szady|first=Bogumił|publisher=Wydawnictwo KUL|year=2010|pages=164–165|archive-url=https://web.archive.org/web/20220118233850/https://www.kul.pl/files/845/pdf/szady_geografia_struktur_2010.pdf|archive-date=2022-01-18|access-date=2022-11-07|url-status=dead}}</ref> medtem ko sta na podeželju in v manjših mestih med govorci prevladovala je [[kašubščina]] in [[Poljščina|velikopoljščina]]. Tevtonski red je s sistematično melioracijo in gradnjo nasipov ustvarjal pogoje za ustanavljanje posesti in vasi, naseljenih z Nemci.<ref>{{navedi knjigo|title=Die statistischen Erhebungen über die deutschen Katholiken in den Bistümern Polens, 1928 und 1936|author=Kazimierz Śmigiel|publisher=J.G. Herder-Institut|year= 1992|page=117}}</ref> Po trinajstletni vojni je Pomerelija pripadla Poljski in kasneje večkrat zamenjala oblastnike. Morda najzgodnejši podatki o etnični sestavi regije izhajajo iz pruskega popisa prebivalstva leta 1817 in 1819, objavljenega leta 1823. Celotna Zahodna Prusija, katere del je bila zgodovinska Pomerelija, je imela 630.077 prebivalcev, od tega 327.300 etničnih Poljakov (52 %), 290.000 Nemcev (46 %) in 12.700 Judov (2 %).<ref name=ref43>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=31DMAJgQV28C&pg=PA42|title=Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt|last1=Hassel|first1=Georg|publisher=Verlag des Geographischen Instituts Weimar|year=1823|page=42}}</ref> V tem popisu so bili [[Kašubi]] ključeni med Poljake, medtem ko so bili menoniti (2 % prebivalstva) vključeni med Nemce. Nemški avtor Karl Andree je v svoji knjigi ''Polen: in geographischer, geschichtlicher und culturhistorischer Hinsicht'' (Leipzig 1831) objavil, da ima Zahodna Prusija 700.000 prebivalcev, med njimi 50% Poljakov (350.000), 47% Nemcev (330.000) in 3% Judov (20.000).<ref name=ref44>{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/bub_gb_xgUEAAAAYAAJ|title=Polen: in geographischer, geschichtlicher und culturhistorischer Hinsicht|last1=Andree|first1=Karl|publisher=Verlag von Ludwig Schumann|year=1831|page=[https://archive.org/details/bub_gb_xgUEAAAAYAAJ/page/n221 212]}}</ref> Podatki so dokaj primerljivi. Obstajajo tudi ocene verske strukture prebivalstva pred letom 1772, ki temeljijo na številu verskih objektov. Po teh ocenah je imelo vojvodstvo okoli leta 1772 221 (66,6 %) rimskokatoliških, 79 (23,8 %) luteranskih, 23 (6,9 %) judovskih, šest (1,8 %) menonitskih, dve (0,6 %) češki bratski in eno (0,3 %) kalvinistično cerkev. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] achtfnzbxxraj8jhmxcmapr3xlp0qbm 0 526805 6758767 6508203 2026-09-30T15:58:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758767 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država|native_name=Mavricij|conventional_long_name=Nizozemski Mavricij|common_name=Nizozemski Mavricij|image_flag=Flag of the Dutch East India Company.svg|image_coat=VOC.svg|image_map=Mauritius island location.svg|national_motto=|national_anthem=''[[Het Wilhelmus]]''<br />{{small|("The William")}}{{clear}}<div style="display:inline-block;margin-top:0.4em;">{{center|[[File:United States Navy Band - Het Wilhelmus (tempo corrected).ogg]]}}</div>|capital=Port de Warwick ([[Mahébourg]])|government_type=|currency=[[Dutch rijksdaalder]], [[Nizozemski gulden]]|footnotes=}} '''Mavricij''' je bil uradna naselbina [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] na otoku [[Mavricij]] med letoma 1638 in 1710 in se je uporabljal kot okrepčevalna postaja za mimovozeče ladje. Že od leta 1598 so ga obiskovale nizozemske ladje, vendar so se naselili šele leta 1638, da bi preprečile Francozom in Britancem, da bi se naselili na otoku. <ref name="VOCsite">De VOC site - [http://vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/mauritius.html Mauritius] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170621195638/https://www.vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/mauritius.html |date=2017-06-21 }}</ref> == Zgodovina == Pogosto se domneva, da so [[Mavricij]] prvi odkrili Arabci, ki so otok poimenovali Dina Harobi. Prvi zgodovinski dokaz o obstoju otoka, danes znanega kot Mavricij, je na zemljevidu, ki ga je izdelal italijanski kartograf Alberto Cantino leta 1502. <ref>Toorawa, S. 2007. ''The medieval Waqwaq islands and the Mascarenes''. Hassam Toorawa Trust, Port Louis, Mauritius</ref> Zagotovo so Mavricij med letoma 1507 in 1513 obiskali [[Portugalci]]. Vendar se Portugalci niso zanimali za ta osamljeni otok. Njihovo glavno afriško oporišče je bilo v [[Mozambik|Mozambiku]], zato so [[Portugalci|portugalski]] pomorščaki za pot v Indijo raje uporabili Mozambiški kanal. [[Komori]] na severu so se izkazali za bolj praktično pristanišče. Tako Portugalci na otoku niso ustanovili stalne kolonije. === Nizozemski mornarji (1598–1637) === [[Slika:Vereenigde_Oostindische_Compagnie_spiegelretourschip_Amsterdam_replica.jpg|sličica| Replika vzhodnoindijca [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|nizozemske vzhodnoindijske družbe]] / [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Združene vzhodnoindijske družbe]] (VOC).]] [[Slika:Van_Keulen_-_De_Z._O._Haven_van_'t_Eyland_Mauritius.jpg|sličica| Nizozemski zemljevid obale Mavricija]] Leta 1598 je [[nizozemska]] odprava osmih ladij iz pristanišča [[Texel]] (Nizozemska) pod poveljstvom admiralov Jacoba Cornelisza van Necka in Wybranda van Warwijcka odplula proti indijski podcelini. Osem ladij je po prečkanju [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja zašlo]] v slabo vreme in se ločilo. Trije so našli pot proti severovzhodu [[Madagaskar|Madagaskarja]], preostalih pet pa se je ponovno zbralo in odplulo proti jugovzhodu. 17. septembra je pet ladij pod ukazom admirala Van Warwycka prišlo v pogled na otok. 20. septembra so vstopili v zaščiten zaliv, ki so ga poimenovali "Port de Warwick" (sedanje ime je "Grand Port"). Pristali so in se odločili, da bodo otok poimenovali "Prins Maurits van Nassaueiland", po [[Mavricij Oranski|princu]] Mavriciju ( [[Latinščina|latinska]] različica: Mauritius) iz hiše Nassau, stadtholderju provinc [[Republika Nizozemska|Nizozemske republike]], razen [[Frizija|Frizije]], pa tudi po glavnem plovilu flote, ki se je imenovala "Mavricij". Iz tistih časov je ostalo le ime Mavricij. 2. oktobra so ladje ponovno izplule proti Bantamu. Od takrat naprej so Nizozemci uporabljali otoško "Port de Warwick" kot vmesno postajo po dolgih mesecih na morju. Leta 1606 sta dve ekspediciji prvič prišli v kraj, ki je kasneje postal [[Port Louis|Port-Louis]] na severozahodnem delu otoka. Ekspedicija, sestavljena iz enajstih ladij in 1357 mož, je pod poveljstvom admirala Necka prišla v zaliv, ki so ga poimenovali "Rade des Tortues" (dobesedno pomeni "pristanišče želv") zaradi velikega števila kopenskih želv, ki so jih tam našli. . <ref>[[Auguste Toussaint]], ''Histoire des îles Mascareignes'', p. 24</ref> Od tega datuma so se nizozemski mornarji odločili za pristanišče "Rade des Tortues". Leta 1615 je brodolom in smrt guvernerja Pietra Botha, ki se je vračal iz Indije s štirimi bogato natovorjenimi ladjami v zalivu, povzročila, da so nizozemski mornarji pot imeli za zakleto in so se ji poskušali čim bolj izogibati. Medtem so Britanci in Danci začeli vdirati v Indijski ocean. Tisti, ki so pristali na otoku, so svobodno posekali in odnesli s seboj dragoceno sredico ebenovine, ki so jo nato v izobilju našli po vsem otoku. === Nizozemska kolonizacija (1638–1710) === [[Slika:Dronte_dodo_Raphus_cucullatus.jpg|levo|sličica| Predstavitev izumrle ptice [[dodo]] . Nizozemska prisotnost na otoku je v veliki meri prispevala k izumrtju te endemične ptice.]] Nizozemska kolonizacija se je začela leta 1638 in končala leta 1710 s kratko prekinitvijo med letoma 1658 in 1666. Imenovani so bili številni guvernerji, a nenehne stiske, kot so cikloni, suše, napadi škodljivcev, pomanjkanje hrane in bolezni, so končno terjale svoj davek in otok je bil leta 1710 dokončno zapuščen. Otok ni bil stalno naseljen štirideset let po tem, ko so ga odkrili Nizozemci, toda leta 1638 je Cornelius Gooyer ustanovil prvo stalno nizozemsko naselbino na Mavriciju s petindvajsetčlansko garnizijo. Tako je postal prvi guverner otoka. Leta 1639 je prišlo še trideset mož, da bi okrepili nizozemsko kolonijo. Gooyerju je bilo naročeno, naj razvije komercialni potencial otoka, vendar ni storil ničesar od tega, zato so ga odpoklicali. Njegov naslednik je bil Adriaan van der Stel, ki se je resno lotil razvoja in razvil izvoz lesa ebenovine . V ta namen je Van der Stel na otok pripeljal 105 malgaških sužnjev <ref>Dr A. Satteeanund Peerthum, Resistance Against Slavery, 1989, in ''Slavery in the South West Indian Ocean'', MGI, p. 25</ref> . V prvem tednu je okoli šestdeset sužnjev pobegnilo v gozdove; le kakih dvajset naj bi jih ponovno ujeli. Leta 1644 so se otočani soočili z večmesečnimi težavami zaradi zamude pri pošiljanju zalog, slabe letine in ciklonov. V teh mesecih so se kolonisti lahko zanesli le nase z ribolovom in lovom. Kljub temu je Van der Stel zagotovil pošiljko dodatnih 95 sužnjev z Madagaskarja, preden so jih premestili na Cejlon. Zamenjal ga je Jacob van der Meersch . Slednji je leta 1645 pripeljal še 108 malgaških sužnjev. Van der Meersch je septembra 1648 zapustil Mavricij, zamenjal pa ga je Reinier Por. Leta 1652 je še več stisk doletelo koloniste, gospodarje in sužnje. Prebivalstvo je takrat štelo približno sto ljudi. Nadaljnje težave so vplivale na komercialni potencial otoka in leta 1657 je bil odrejen umik. Dne 16. julija 1658 so skoraj vsi prebivalci zapustili otok, razen ladijskega dečka in dveh sužnjev, ki so se zatekli v gozdove. <ref>Albert Pitot, ''T’Eyland Mauritius, Esquisses Historiques (1598–1710)'' 1905, p. 116</ref> Tako se je prvi poskus Nizozemske kolonizacije končal klavrno. Leta 1664 je bil narejen drugi poskus, vendar se je tudi ta končal slabo, saj so možje, izbrani za to delo, zapustili svojega bolnega poveljnika Van Niewlanda brez ustreznega zdravljenja in ta je umrl. Od leta 1666 do 1669 je Dirk Jansz Smient upravljal novo kolonijo v Grand Portu, s sečnjo in izvozom ebenovine kot glavno dejavnostjo. Ko je Dirk Jansz Smient odšel, ga je zamenjal George Frederik Wreeden. Slednji je umrl leta 1672, utopljen s petimi drugimi kolonisti med izvidniško ekspedicijo. Njegova zamenjava bi bil Hubert Hugo. Slednji je bil človek z vizijo in je želel otok spremeniti v kmetijsko kolonijo. Njegove vizije niso delili njegovi nadrejeni in sčasoma svoje vizije ni mogel v celoti razviti. Issac Johannes Lamotius je postal novi guverner, ko je Hugo leta 1677 odšel. Lamotius je vladal do leta 1692, ko je bil izgnan v Batavijo na obsodbo zaradi preganjanja kolonista, katerega žena je zavračala njegovo dvorjenje. Tako je bil leta 1692 imenovan nov guverner, Roelof Deodati. Leta 1693 je Deodati izgnal francoskega protestanta Françoisa Leguata in pet njegovih privržencev za dve leti na Ile aux Fouquets, potem ko je Leguatova skupina dosegla Mavricij z Rodriguesa.{{Sfn|Leguat|1891|p=[https://archive.org/stream/voyagefranoisle00missgoog#page/n45/mode/1up 157, Vol. 2]}} Tudi če je poskušal razviti otok, se je Deodati soočal s številnimi težavami, kot so cikloni, napadi škodljivcev, bolezni goveda in suše. Malodušni Deodati je na koncu obupal in njegova zamenjava bi bil Abraham Momber Van de Velde. Slednjemu ni šlo nič bolje in je na koncu postal zadnji nizozemski guverner otoka v tem obdobju. Tako so Nizozemci leta 1710 dokončno zapustili otok. == Zapuščina == Nizozemci so dali ime državi in številnim regijam po celem otoku. Nekateri primeri vključujejo goro "Pieter Both", regijo "Vandermeersh" blizu Rose-Hill in mnoga druga imena. Predstavili so tudi rastline sladkornega trsa z [[Java|Jave]]. Manj občudovanja vredno je bilo Nizozemsko zdesetkanje lokalne populacije [[dodo]]v in orjaških želv za hrano, k čemur je prispeval tudi vnos konkurenčnih vrst in škodljivcev. Velike gozdne površine so bile posekane za izkoriščanje lubja ebenovine. Leta 1948 so v Ferneyju, Vieux Grand Port, postavili spomenik in ploščo v spomin na prvo nizozemsko izkrcanje, ki se je zgodilo 350 let prej.<ref>{{Navedi splet|title=Monuments by Société Historique de Maurice|url=https://www.soc-histoire-maurice.org/monuments.html|publisher=SHIM|accessdate=2020-11-21|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021045604/https://www.soc-histoire-maurice.org/monuments.html|url-status=dead}}</ref> Spomenik se nahaja ob zapuščenih zgradbah, ki so jih naseljenci zgradili z granitnimi kockami. <ref>{{Navedi splet|title=The Vieux Grand Port Heritage Site|url=http://www.gov.mu/portal/site/nheritage/menuitem.1baffaaeb20cb91a43732f0248a521ca/?content_id=291c4db4ca2c8010VgnVCM100000ca6a12acRCRD|publisher=National Heritage Fund Mauritius|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100830075934/http://www.gov.mu/portal/site/nheritage/menuitem.1baffaaeb20cb91a43732f0248a521ca/?content_id=291c4db4ca2c8010VgnVCM100000ca6a12acRCRD|accessdate=2020-11-21|archivedate=2010-08-30}}</ref> Pred kratkim je prišlo do delne obnove ruševin in mestu je bilo povrnjeno ime Fort Frederik Hendrik. <ref>Portal of the Government of Mauritius - [http://www.gov.mu/portal/site/nheritage/menuitem.1baffaaeb20cb91a43732f0248a521ca/?content_id=291c4db4ca2c8010VgnVCM100000ca6a12acRCRD The Vieux Grand Port Heritage Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100830075934/http://www.gov.mu/portal/site/nheritage/menuitem.1baffaaeb20cb91a43732f0248a521ca/?content_id=291c4db4ca2c8010VgnVCM100000ca6a12acRCRD|date=2010-08-30}}</ref> 18. novembra 2010 sta muzej Frederika Hendrika odprla Ad Koekkoek, veleposlanik Nizozemske v Tanzaniji, in Mookhesswur Choonee, minister za kulturo Mauritiusa. <ref>Tropenmuseum.nl - [http://tropenmuseum.nl/-/MUS/55155/Tropenmuseum/Over-Tropenmuseum/Internationale-projecten/Opening-Frederik-Hendrik-Museum-Mauritius Opening Frederik Hendrik Museum op Mauritius] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110721073827/http://tropenmuseum.nl/-/MUS/55155/Tropenmuseum/Over-Tropenmuseum/Internationale-projecten/Opening-Frederik-Hendrik-Museum-Mauritius|date=2011-07-21}}</ref> == Glej tudi == * Opperhoofd z Mauritiusa == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] ==Viri== * {{navedi knjigo|last=Dam|first=Pieter van|title=Description of the East India Company, Second Book, Part III .|publisher= Martinus Nijhoff |location=The Hague|year=1939}} * {{navedi knjigo|last=Ramerini|first=Marco|title=The Dutch in Mauritius : 1638-1658 and 1664-1710|publisher= Kegan Paul International|location=London/New York|year=1989}} {{Nizozemske kolonije}} 40jzflys0q0c6l0x6m85wrf8qt5r4sd 0 527197 6758765 6438608 2026-09-30T15:55:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758765 wikitext text/x-wiki   [[Slika:Dutch settlement at Chunchura on the Hugli river, West Benga Wellcome V0050427 (cropped).jpg|sličica|300x300_pik| ''Pogled na nizozemsko naselbino Činsura v Bengaliji'' (1787).]] '''Nizozemsko Indijo''' so sestavljale naselbine in trgovske postaje [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] na [[Indijska podcelina|indijski podcelini]]. Uporablja se le kot geografska definicija, saj nikoli ni obstajala politična oblast, ki bi vladala celotni nizozemski Indiji. Namesto tega je bila Nizozemska Indija razdeljena na guvernerate Nizozemski Cejlon in Nizozemska Koromandija, Nizozemski Malabar ter direktorata [[Nizozemska Bengalija]] in Nizozemski Surat. Nizozemske Indije so bile na drugi strani [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemska Vzhodna Indija]] (današnja [[Indonezija]] ) in Nizozemska Zahodna Indija (današnji [[Surinam]] in nekdanji [[Nizozemski Antili]]). == Zgodovina == Nizozemska prisotnost na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] je trajala od 1605 do 1825. Trgovci [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] so se najprej ustalili v Nizozemski Koromandiji, zlasti v Pulicatu, saj so iskali tekstil za zamenjavo z začimbami, s katerimi so trgovali v Vzhodni Indiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/coromandel.html|title=De VOCsite : handelsposten; Coromandel|accessdate=2020-10-10|website=De VOCsite|publisher=Jaap van Overbeek te Wageningen.|archive-date=2019-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702000656/https://www.vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/coromandel.html|url-status=dead}}</ref> Nizozemski Surat in [[Nizozemska Bengalija]] sta bila ustanovljena leta 1616 oziroma 1627.<ref>{{Navedi splet|url=http://vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/suratte.html|title=De VOCsite : handelsposten; Suratte|accessdate=2020-10-10|website=De VOCsite|publisher=Jaap van Overbeek te Wageningen.|archive-date=2019-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702000715/https://www.vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/suratte.html|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/bengalen.html|title=De VOCsite : handelsposten; Bengalen|accessdate=2020-10-10|website=De VOCsite|publisher=Jaap van Overbeek te Wageningen.|archive-date=2019-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190506072531/https://www.vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/bengalen.html|url-status=dead}}</ref> Potem ko so Nizozemci leta 1656 osvojili Cejlon od Portugalcev, so pet let pozneje zavzeli tudi portugalske utrdbe na malabarski obali, saj sta obe lokaciji velika proizvajalca začimb, da bi ustvarili nizozemski monopol nad trgovino z začimbami.<ref>{{Navedi splet|url=http://vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/ceylon.html|title=De VOCsite : handelsposten; Ceylon|accessdate=2020-10-10|website=De VOCsite|publisher=Jaap van Overbeek te Wageningen.|archive-date=2019-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702000658/https://www.vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/ceylon.html|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/malabar.html|title=De VOCsite : handelsposten; Malabar|accessdate=2020-10-10|website=De VOCsite|publisher=Jaap van Overbeek te Wageningen.|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702000659/https://www.vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/malabar.html|archive-date=2019-07-02|url-status=dead}}</ref> Poleg tekstila je blago, s katerim se je trgovalo v Nizozemski Indiji, vključevalo [[Dragulj|drage kamne]], [[indigo]] in [[Svila|svilo]] po celem Indijskem polotoku, [[Kalijev nitrat|soliter]] in [[opij]] v Nizozemski Bengaliji ter [[Črni poper|poper]] v Nizozemskem Malabarju. Indijske sužnje so izvažali na [[Moluki|Moluke]] in [[Kapska kolonija|Kapsko kolonijo]]. V drugi polovici osemnajstega stoletja so Nizozemci vedno bolj izgubljali svoj vpliv. Kew pisma so Britancem prepustila vse nizozemske kolonije, da bi preprečili, da bi jih prevzeli Francozi. Čeprav sta bili Nizozemska Koromandija in Nizozemska Bengalija ponovno vrnjeni pod nizozemsko oblast na podlagi Anglo-nizozemske pogodbe iz leta 1814, sta se vrnili pod britansko oblast zaradi določb Anglo-nizozemske pogodbe iz leta 1824. Po določilih pogodbe naj bi se vsi prenosi lastnine in ustanov zgodili 1. marca 1825. Do sredine leta 1825 so torej Nizozemci izgubili svoje zadnje trgovske postaje v Indiji. == Kovanci == [[Slika:Dutch-pagoda-Pulicat.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Zlata pagoda s podobo gospoda Venkateswara, oblika hindujskega boga [[Višnu|Višnuja]], izdana v nizozemski kovnici v Pulicatu, ok. 17. ali 18. stoletje.]] V dneh, ko so bili Nizozemci komercialno aktivni v Indiji, so upravljali več kovnic, v Kočinu, Masulipatnamu, Nagapatamu (ali Negapatamu), Pondicherryju (za pet let 1693-98, ko so Nizozemci prevzeli nadzor od Francozov) in Pulikatu. Vsi kovanci so bili narejeni po vzoru lokalnih kovancev. == Zemljevid == {{Lokacijska karta+|India|width=750|float=center|alt=Nizozemska Indija|caption={{center|{{legend inline|pink|[[Nizozemski Cejlon]]}} {{legend inline|blue|[[Nizozemski Koromandel]]}} {{legend inline|red|[[Nizozemski Malabar]]}} {{legend inline|gold|[[Nizozemski Surat]]}} {{legend inline|green|[[Nizozemska Bengalija]]}} {{legend inline|black|[[Nizozemska Burma]]}}}}|places={{Location map~|India|lat_deg=10.764|lon_deg=79.845|position=right|mark=Blue_pog.svg|marksize=12|label='''Popakamal'''}} {{Location map~|India|lat_deg=13.4167|lon_deg=80.3167|position=right|mark=Blue_pog.svg|marksize=12|label='''Pulikat'''}} {{Location map~|India|lat_deg=16.17|lon_deg=81.13|position=right|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Masulipatnam}} {{Location map~|India|lat_deg=15.9|lon_deg=80.667|position=bottom|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Nizapatnam}} {{Location map~|India|lat_deg=11.75|lon_deg=79.75|position=right|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Tenganapatnam}} {{Location map~|India|lat_deg=17.38|lon_deg=78.4|position=left|background=white|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Golkonda}} {{Location map~|India|lat_deg=17.53|lon_deg=83.26|position=right|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Bheemunipatnam}} {{Location map~|India|lat_deg=16.93|lon_deg=82.33|position=right|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Kakinada}} {{Location map~|India|lat_deg=16.7928|lon_deg=82.0635|position=left|background=white|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Drakšarama}} {{Location map~|India|lat_deg=16.5333|lon_deg=81.7333|position=right|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Palakol}} {{Location map~|India|lat_deg=17.0665|lon_deg=80.2153|position=top|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Nagulavanča}} {{Location map~|India|lat_deg=12.525|lon_deg=80.162222|position=right|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Sadras}} {{Location map~|India|lat_deg=11.747478|lon_deg=79.752822|position=left|background=white|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Tirupapulijur}} {{Location map~|India|lat_deg=11.490557|lon_deg=79.759393|position=right|mark=Blue_pog.svg|label_size=90|label=Parangipetaj}} {{Location map~|India|lat_deg=9.977|lon_deg=76.27|position=left|marksize=12|label='''Kočin'''}} {{Location map~|India|lat_deg=8.88|lon_deg=76.6|position=left|label_size=90|label=Kilon}} {{Location map~|India|lat_deg=11.8542|lon_deg=75.371811|position=left|label_size=90|label=Kananore}} {{Location map~|India|lat_deg=9.17|lon_deg=76.49|position=left|label_size=90|label=Kajamkulam}} {{Location map~|India|lat_deg=10.197|lon_deg=76.212|position=right|background=white|label_size=90|label=Kranganore}} {{Location map~|India|lat_deg=10.170087|lon_deg=76.18098|position=left|label_size=90|label=Palipuram}} {{Location map~|India|lat_deg=9.35|lon_deg=76.35|position=left|label_size=90|label=Purakad}} {{Location map~|India|lat_deg=15.53|lon_deg=73.84|position=left|label_size=90|label=Vengurla}} {{Location map~|India|lat_deg=13.8|lon_deg=74.7|position=left|label_size=90|label=Barselor}} {{Location map~|India|lat_deg=22.9|lon_deg=88.39|position=right|background=white|mark=Green_pog.svg||marksize=12|label='''Hugli-Činsura'''}} {{Location map~|India|lat_deg=25.611|lon_deg=85.144|position=right|mark=Green_pog.svg|label_size=90|label=Patna}} {{Location map~|India|lat_deg=24.12|lon_deg=88.28|background=white|position=right|mark=Green_pog.svg|label_size=90|label=Kosimbazar}} {{Location map~|India|lat_deg=23.7|lon_deg=90.375|position=right|background=white|mark=Green_pog.svg|label_size=90|label=Daka}} {{Location map~|India|lat_deg=24.18|lon_deg=88.27|background=white|position=left|mark=Green_pog.svg|label_size=90|label=Muršidabad}} {{Location map~|India|lat_deg=21.65|lon_deg=87.29|position=right|background=white|mark=Green_pog.svg|label_size=90|label=Pipeli}} {{Location map~|India|lat_deg=21.49|lon_deg=86.93|position=left|mark=Green_pog.svg|label_size=90|label=Balasore}} {{Location map~|India|lat_deg=21.17|lon_deg=72.83|position=left|mark=Gold_pog.svg|marksize=12|label='''Surat'''}} {{Location map~|India|lat_deg=23.03|lon_deg=72.58|background=white|position=left|mark=Gold_pog.svg|label_size=90|label=Ahmedabad}} {{Location map~|India|lat_deg=27.18|lon_deg=78.02|background=white|position=left|mark=Gold_pog.svg|label_size=90|label=Agra}} {{Location map~|India|lat_deg=26.46|lon_deg=80.33|background=white|position=left|mark=Gold_pog.svg|label_size=90|label=Kanpur}} {{Location map~|India|lat_deg=21.17|lon_deg=76.1|position=left|background=white|mark=Gold_pog.svg|label_size=90|label=Burhanpur}} {{Location map~|India|lat_deg=21.7|lon_deg=72.97|position=left|background=white|mark=Gold_pog.svg|label_size=90|label=Bharuč}} {{Location map~|India|lat_deg=22.3|lon_deg=72.62|position=left|background=white|mark=Gold_pog.svg|label_size=90|label=Khambhat}} {{Location map~|India|lat_deg=22.3|lon_deg=73.200278|position=right|background=white|mark=Gold_pog.svg|label_size=90|label=Vadodara}} {{Location map~|India|lat_deg=20.596|lon_deg=93.19405|background=white|position=left|mark=Black_pog.svg|marksize=12|label='''Mrohaung'''}} {{Location map~|India|lat_deg=16.733333|lon_deg=96.25|background=white|position=left|mark=Black_pog.svg|label_size=90|label=Siriam}} {{Location map~|India|lat_deg=16.533333|lon_deg=97.6|background=white|position=bottom|mark=Black_pog.svg|label_size=90|label=Martaban}} {{Location map~|India|lat_deg=21.866667|lon_deg=96.016667|background=white|position=left|mark=Black_pog.svg|label_size=90|label=Ava}} {{Location map~|India|lat_deg=6.93444|lon_deg=79.842778|position=left|mark=Pink_pog.svg|marksize=12|label='''Kolombo'''}} {{Location map~|India|lat_deg=8.81|lon_deg=78.14|position=right|mark=Pink_pog.svg|label_size=90|label=Tutikorin}} {{Location map~|India|lat_deg=8.233386|lon_deg=79.763765|position=left|mark=Pink_pog.svg|label_size=90|label=Kalpentijn}} {{Location map~|India|lat_deg=9.666667|lon_deg=80.0|position=left|mark=Pink_pog.svg|label_size=90|label=Karas}} {{Location map~|India|lat_deg=8.966667|lon_deg=79.883333|position=right|mark=Pink_pog.svg|label_size=90|label=Manar}} {{Location map~|India|lat_deg=8.566667|lon_deg=81.233333|position=right|mark=Pink_pog.svg|label_size=90|label=Trinkomalee}} {{Location map~|India|lat_deg=7.716667|lon_deg=81.7|position=right|mark=Pink_pog.svg|label_size=90|label=Batikaloa}} {{Location map~|India|lat_deg=6.025833|lon_deg=80.2175|position=left|mark=Pink_pog.svg|label_size=90|label=Gale}} {{Location map~|India|lat_deg=5.95|lon_deg=80.55|position=bottom|mark=Pink_pog.svg|label_size=90|label=Matara}} {{Location map~|India|lat_deg=8.078|lon_deg=77.541|position=bottom|mark=Pink_pog.svg|label_size=90|label=Kape Komorin}} {{Location map~|India|lat_deg=8.17|lon_deg=77.43|position=left|mark=Pink_pog.svg|label_size=90|label=Kotate}}}} == Galerija == <gallery> Slika:Negapatnam van Choromandel.jpg|Nizozemske trgovske ladje v Negapatnamu, Nizozemska Koromandija, okoli leta 1680. Slika:De handelsloge van de VOC in Hougly in Bengalen Rijksmuseum SK-A-4282.jpeg|Tovarna v [[Hugli-Chuchura|Hugli-Čučuri]], Nizozemska Bengalija. Hendrik van Schuylenburgh, 1665. Slika:Overwinningh van de Stadt Cotchin op de Kust van Mallabaer - Victory over Kochi on the coast of Malabar.jpg|[[Rijckloff van Goens]] je leta 1663 zavzel Kočin iz rok Portugalcev. Atlas van der Hagen, 1682. Slika:Dutch Kuthi.jpg|Ostanki starega uničenega Nizozemskega Kutija v [[Baranagar|Baranagarju]] v Indiji Slika:Dutch vengurla.jpg|Ostanki stare nizozemske tovarne v [[Vengurla|Vengurli]], [[Maharashtra|Maharaštra]] </gallery> == Glej tudi == * [[Britanska Indija]] * [[Danska Indija]] * [[Francoska Indija]] * [[Odnosi med Indijo in Nizozemsko]] * [[Odnosi med Bangladešem in Nizozemsko]] * [[Portugalska Indija]] * [[Kolonialna Indija]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://coinindia.com/galleries-dutch.html Kovanci Nizozemske Indije] * [http://www.worldstatesmen.org/India.htm#Dutch Indija Svetovni državniki - Indija] * Indija, brezkončna obala [[Kategorija:Nizozemska Indija]] t42t2o2t1k8ymz6a60fghpkrzm55xut 0 527424 6758766 6088038 2026-09-30T15:57:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758766 wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country |native_name = Malabar |conventional_long_name = Nizozemski Malabar, Lanta |common_name = Nizozemski Malabar |empire = Nizozemska |status = kolonija |status_text = |era = Imperializem |year_start = 1661 |year_end = 1795 |date_start = december |date_end = |event_start = Nizozemska osvojitev Portugalskega [[Kolam|Quilon]]a |event_end = Britanska priključitev Malabarja |p1 = Portugalska Indija |flag_p1 = Flag Portugal (1640).svg |s1 = Britanska Indija |flag_s1 = Union flag 1606 (Kings Colors).svg |image_flag = Flag of the Dutch East India Company.svg |image_coat = VOC.svg |image_map = |image_map_caption = |national_motto = |national_anthem = |capital = [[Quilon]] (1661–1663)<br />[[Utrdba Koči|Utrdba Kočin]] (1663–1795) |common_languages = [[nizozemščina]], [[malajalamščina]] |government_type = |title_leader = |leader1 = |year_leader1 = |leader2 = |year_leader2 = |title_representative = Director |representative1 = Ludolph van Coulster |year_representative1 = 1663–1665 |representative2 = [[Hendrik van Rheede]] |year_representative2 = 1669–1676 |representative3 = Jan Lambertus van Spall |year_representative3 = 1793–1795 |title_deputy = |deputy1 = |year_deputy1 = |deputy2 = |year_deputy2 = |stat_year1 = |stat_pop1 = |currency = }} [[Slika:Quilon_surrenders_to_Dutch.jpg|sličica|304x304_pik| Quilonski vladarji so se v Quilonu podredili Nizozemcem]] '''Nizozemski Malabar''' ([[nizozemščina]]; ''Nederlandse Malabar'' . [[malajalamščina]]; ''ഡച്ച് മലബാർ'' .) znan tudi pod imenom svoje glavne naselbine '''Kočin''', je bil naziv poveljstva [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|vzhodnoindijske družbe]] na [[Malabarska obala|Malabarski obali]] med letoma 1661 in 1795 in je bil pododdelek tega, kar se je skupaj imenovalo [[Nizozemska Indija]]. Nizozemska prisotnost v regiji Malabar se je začela z zavzetjem portugalskega Quilona in končala z Britansko osvojitvijo Malabarja leta 1795.<ref name="VOCsite">De VOC site - [http://vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/malabar.html Malabar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190702000659/https://www.vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/malabar.html |date=2019-07-02 }}</ref> Imeli so vojaške postojanke na 11 lokacijah: [[Alappuzha|Alleppey]], Ajakota, Čendamangalam, Papinivatom, Ponani, Palipuram, Kranganore (od 15.{{Presledki}}januar 1662), Četvaj, Kananore (od 15{{Presledki}}februar 1663), Kočin (7{{Presledki}}januarja 1663{{Spaced en dash}}1795) in Quilon (29{{Presledki}}december 1658{{Spaced en dash}}14. aprila 1659 in od 24{{Presledki}}december 1661 – 1795). Kraljevina Kočin je bila zaveznica [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]. Nizozemci so povečali kraljevo palačo, ki so jo zgradili Portugalci v Matančeriju za kralja Kočina in ki je od takrat naprej postala znana kot " Nizozemska palača ". Leta 1744 je bila na otoku Bolghati za nizozemske guvernerje postavljena impresivna palača, kasneje imenovana Bolgati palača. Nizozemci so prispevali monumentalno delo ''Hortus Indicus Malabaricus'' o zdravilnih lastnostih malabarskih rastlin. V Kočinu so Nizozemci ustanovili sirotišnico za revne evropske otroke in azil za gobavce na Vipinu. == Zgodovina == [[Slika:A_battle_in_the_Malabar_between_the_Dutch_and_the_Portuguese_in_Dec._1661.jpg|sličica|305x305_pik| Bitka med Nizozemci in Portugalci decembra 1661]] === Zavezništvo s Kočinom === [[Slika:Quilon_1670_verbessert.jpg|sličica|230x230_pik| Zavzetje Quilona leta 1661.]] Zavezniki so se pomaknili proti Kočinu in 5. februarja 1662 vkorakali proti palači uradnega radže. Člani njegove družine so se povezali z Nizozemci. Nizozemci so pomagali Kočinu, da se je znebil Portugalcem naklonjenega kralja. Portugalcem prijazni kralj je bil ubit v naslednji bitki skupaj z dvema svojima sinovoma. Kraljeva družina Kočin je imenovala novega kralja in ukazala Nizozemcem, naj oblegajo portugalsko utrdbo. Kočin in poglavar Palijama sta oskrbovala Nizozemce, ki so se med dolgotrajnim obleganjem soočili z junaškim portugalskim odporom. Domorodna vladarja Porca in Sembakaseri sta oblegane oskrbovala s hrano. Čeprav so mu nagajali monsunsko deževje in smrt vladarja Kalikata in pomembnih nizozemskih častnikov, je garnizija končno kapitulirala{{Presledki}}8 januarja 1663. Pogoji kapitulacije so bili, da so bili vsi neporočeni portugalski prebivalci vrnjeni v Evropo, vsi poročeni Portugalci in Mestici pa so bili premeščeni v [[Goa|Goo]]. Zadnji guverner portugalskega Kočina je bil Inácio Sarmento. Rečeno je bilo, da je bilo izgnanih okoli štiri tisoč ljudi in da so se končala desetletja portugalske nadvlade v Malabarju. Trdnjava Koči je postala glavni opora Nizozemcev v Južni Aziji. === Bitke za prevlado na Malabarju === [[Slika:Johannes_Vingboons_-_De_stadt_Couchijn_(1665).jpg|sličica|230x230_pik| Mesto Koči okoli leta 1665.]] [[Slika:1756_Bellin_Map_of_Kollam_Fort,_Kerala,_India_-_Geographicus_-_Coylan-bellin-1756.jpg|sličica|230x230_pik| Quilon leta 1756.]] Zamorin iz Kalikata si je želel sodelovanja z Nizozemci, da bi lahko priključil Kočin. Od tod v pogodbi iz leta 1662 določila o odstopu Vipina in znižanju radže Kočina na položaj podložnika Kalikata. Toda Nizozemci, ki so se ustalili v Kočinu in Kalikatu, so od njih zahtevali, da izpolnijo svoje pogodbene obveznosti. V teh okoliščinah je Kalikat pozdravil [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britance]] in jim leta 1664 dovolil ustanovitev tovarne v Kalikatu. Nizozemske oblasti v [[Amsterdam|Amsterdamu]] so bile vznemirjene in so pisale svojim častnikom v Indiji, naj "ne varčujejo", da bi zagotovili izgon Britancev iz Kalikata. Nizozemci so iz Kalikata odnesli štiri ali pet topov in napadli Kranganore. Nizozemci in njihov zaveznik Kočin so takoj poklicali vazale Kočina, kot so Tekumkur, Vatakumkur, Paravur, Čempakaseri in Mangatt. Sile Kalikata, vključno z Moplahom in podporo Portugalca po imenu Pacheco, so bile sprva uspešne. Po letu uravnovešenih bojev so se sile Kalikata umaknile, Nizozemci pa so uničili Trdnjavo Round in zgradili bastion blizu Kranganoreja. [[Slika:ബോൾഗാട്ടി.jpg|sličica|230x230_pik| Palača Bolgati, zgrajena leta 1744 za poveljnika nizozemskega Malabarja, je ena najstarejših obstoječih nizozemskih palač zunaj [[Nizozemska|Nizozemske]] .]] [[Slika:Münze_Niederländische_Ostindien_Companie.jpg|sličica| Kovanec nizozemske vzhodnoindijske družbe, 1744]] Leta 1669 je Nizozemski Malabar postal ločeno poveljstvo [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (VOC); pred tem so jo upravljali iz [[Džakarta|Batavije]].<ref name="VOCsite"/> Leta 1670 je vladarja Zamorina iz Kalikata njegov princ prepričal, da je šel v Kranganore spodbujat Nairce. Toda Nizozemci so presenetljivo napadli Zamorinov tabor. Trideset Nizozemcev je izgubilo življenje v tem napadu in v zmedi bitke je bil uničen kraljevi meč iz Kalikata. Kalikatski vladar se je umaknil nazaj proti Papinivatomu, princ pa je napadel bastion in ga zavzel. Leta 1673 je predstavnik VOC Hendrik van Rheede prišel v Kočin kot njegov poveljnik. Ponovno je zasedel bastion in zahteval prepustitev Četvaja - na poti v Kočin iz Kalikata. Leta 1678 je prišel v Port Ponani in se srečal z vladarjem Kalikata. Utrujeni od sovražnosti, ki jo je pokazala večina domačinov, so Nizozemci začeli pogajanja s Kalikatom. Generalni komisar Batavije, vodja nizozemske vlade v Vzhodni Indiji, je leta 1696 prišel v Ponani, ne da bi se sploh ustavil v Kočinu. Vmes je Kalikat sklenil veliko protinizozemsko zavezništvo in podpisal novo pogodbo z Angleži. V naslednjih letih so izvedli vpade globoko na območja Kočina (1701–1710). Nizozemci so podprli svojega zaveznika Kočina in začeli graditi utrdbo za varnost Četvaja. Kmalu je Kalikat poslal vojsko, da je podrla utrdbe in izgnala Nizozemce iz Četvaja (1714). Šef angleške tovarne je imel veliko vlogo pri spodbujanju tega. Kalikat se je odločil nadaljevati ta uspeh z napadom na Kranganore in Papinivatom. Vendar so se Nizozemci pod vodstvom svetnika Viljema Buckerja Jacobsa maščevali tako, da so premagali Kalikat in angleško vojsko ter 10. aprila{{Presledki}} 1719 formalno prevzeli poveljstvo nad Trdnjavo Viljem, kot se je takrat imenovala utrdba v Četvaju. Ta zmaga Kočina in Nizozemske je bila hud udarec za Angleže in Roberta Adamsa. Nizozemci so svoje utrdbe in garnizije v Malabarju postopoma začeli obravnavati kot gospodarsko breme, medtem ko se je prevlada Britanske vzhodnoindijske družbe v trgovini v Malabarju povečala. Nizozemci so 10. septembra{{Presledki}}1691 Četvaj predali nazaj Kalikatu in zmanjšali velikost in moč svojih sil po Malabarju. Strah pred kočinsko-nizozemskim zavezništvom je začel bledeti v glavah kalikutskih vladarjev. Leta 1721 se je vrhovni svet [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemske Vzhodne Indije]] v Bataviji strinjal, da ne bo več podpiral svojega zaveznika Kočina proti Kalikatu, s čimer je izdal stoletno prijateljstvo. === Poraz proti Travankore in Kew pisma === Nizozemcem ni nikoli uspelo vzpostaviti monopola nad trgovino s poprom v Malabarju in so bili v svojih poskusih še toliko bolj razočarani, ko je mladi vladar Travancoreja Martanda Varma začel širiti svoje kraljestvo. Travancore–nizozemska vojna, ki je sledila, je dosegla vrhunec v bitki pri Kolačelu, ki se je izkazala za katastrofalno za Nizozemce. Evstahij De Lannoy, poveljnik mornarice v nizozemski vojski, je bil ujet in je nato postal poveljnik v vojski Travancore. De Lannoy je kasneje pomagal Travancoreju vzpostaviti organizirano vojsko, uvesti boljše strelno orožje in topništvo ter zgraditi utrdbe v evropskem slogu v svoji državi. Zaradi Kew pisem so bile nizozemske naselbine na malabarski obali leta 1795 predane Britancem, da bi preprečili, da bi jih prevzeli Francozi. Nizozemski Malabar je ostal britanski po sklenitvi anglo-nizozemske pogodbe iz leta 1814, s katero je Nizozemska kolonijo zamenjala za otok Bangka. == Utrdbe in trgovske postaje == {| class="wikitable sortable" !Naselje ! Vrsta ! Ustanovljeno ! Razstavljeno ! Komentarji |- | [[Utrdba Kočin]] | utrdba&nbsp;in&nbsp;tovarna | 1663 | 1795 | Ustanovili so ga Portugalci kot svojo prvo naselbino v Indiji. Leta 1663 so ga zajeli Nizozemci, ki so ga naredili za glavno mesto nizozemskega Malabarja (rezidenca poveljnika). Med nizozemsko okupacijo Kočina so naredili več sprememb v mestu. Nizozemci so zmanjšali območje starega portugalskega mesta, zmanjšali utrdbo in uničili večino javnih zgradb, ki so jih zgradili Portugalci. V Kočinu so zgradili pristanišče, pomole, številne trgovske hiše in skladišča. |- | [[Utrdba Kranganore]] | utrdba | 1662 | 1770 | Kranganore je bilo majhno mesto z majhno utrdbo, vendar je bilo mesto velikega strateškega pomena; to je bil "ključ" do Kočina. Padel je pod poveljstvo Utrdbe Kočina in je bil namenjen zaščiti slednjega. Leta 1662 je bila nekdanja portugalska utrdba najprej vrnjena Zamorinu iz Kalikata kot nagrada za njegovo zavezništvo z Nizozemci, leta 1666 pa so Nizozemci začeli prenavljati propadajočo utrdbo za svoje namene. |- | Utrdba Palipuram | utrdba | 1661 | 1789 | Padel je pod poveljstvo Utrdbe Kočina in je bil namenjen zaščiti slednjega. Prodano Kraljevini Travancore leta 1789. |- | Patanamtita | Tovarna | 1663 | 1778 | Dobro načrtovano starodavno mesto, polno brahmanov, najarjev, malabarskih Judov, mapilašev in malabarskih Nasranijev v bližini Purakada, znano po trgovanju [[Črni poper|s poprom]] in ribolovu, ki ga je nizozemski Malabar uporabljal kot vazala. |- | Tovarna Purakad | Tovarna | 1662 | ? | Padel pod poveljstvo Utrdbe Kočina . |- | [[Utrdba Quilon]] | Trdnjava in tovarna | 1661 | 1795 | Quilon je bilo utrjeno mesto. Prva portugalska utrdba, ki so jo Nizozemci zavzeli decembra 1661. Glavno mesto nizozemskega Malabarja do zavezništva s Kočinom leta 1663. |- | Tovarna Kajamkulam | Tovarna | 1661 | ? | Padel pod poveljstvo Utrdbe Quilon. |- | Utrdba Kananore | Trdnjava in tovarna | 1663 | 1790 | Kananore je bilo mesto z dobrim pristaniščem in močno kamnito utrdbo. Portugalci so ga zajeli 15. februarja 1663. |- | Tovarna Vengurla | Tovarna | 1637 | 1693 | Ustanovljen pred ustanovitvijo malabarske zapovedi za vohunjenje za bližnjim portugalskim naseljem [[Goa]] . Do leta 1673 je bil neposredno pod poveljstvom [[Džakarta|Batavije]], nato pa pod poveljstvom [[Nizozemski Surat|Surata]] . Od leta 1676 dalje je bilo poveljstvo pri nizozemskem Malabarju. |- | Tovarna Barselor | Tovarna | 1667 | 1682 | Ustanovljeno s pogodbo z lokalnim vladarjem. Neokrepljena tovarna je trgovala z rižem in poprom in je bila zaprta leta 1682 po težavah z lokalnimi trgovci. |} [[Slika:Dutch_battle_at_Quilon.jpg|sličica|294x294_pik| Kraljeva palača in tempelj vladarja Quilona, ki so ga osvojili Nizozemci, december 1661]] == Verska politika == Za razliko od katoliških Portugalcev protestantski Nizozemci niso poskušali spreobrniti avtohtonih hindujskih ljudstev v krščanstvo. Vendar pa so pomagali kristjanom svetega Tomaža iz Malabarja, ki so bili tam od 1. stoletja, proti pritisku [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]]. Prav tako so tolerirali malabarske Jude in jim nudili azil. Nekaj družin sefardskih Judov, ki so se po izgonu iz Španije in Portugalske priselili na Nizozemsko, je prav tako prišlo v Kočin in se tam naselilo med nizozemsko vladavino. === Nizozemska okupacija templja Tiručendur === Tempelj Murugan v Tiručendurju je zasedla [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] med letoma 1646 in 1648, med vojno s Portugalci. Lokalno prebivalstvo je v teh dveh letih poskušalo osvoboditi svoj tempelj, z več neuspešnimi poskusi. Nizozemci so končno zapustili tempelj na ukaz Tirumala Najaka. Toda med izpraznitvijo templja so podrli in odstranili idola glavnega božanstva templja ter ga odnesli nazaj v [[Galle]], v Nizozemski Cejlon. Idoli so bili vrnjeni po številnih pogajanjih z Madurajem Najakarjem.<ref name="Vink">{{Navedi knjigo|last=Vink|first=Markus|title=Encounters on the Opposite Coast: The Dutch East India Company and the Nayaka State of Madurai in the Seventeenth Century: European Expansion and Indigenous Response|date=2015|publisher=BRILL|isbn=978-9004272620|url=https://books.google.com/books?id=SaW8CgAAQBAJ&q=Kayalpatnam+attack+Dutch&pg=PA332|accessdate=8 July 2016}}</ref> == Poveljniki Nizozemskega Malabarja == Nizozemski Malabar je bil eno od območij [[Nizozemska vzhodnoindijska družba|Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] (Vereenigde Oost-Indische Compagnie ali VOC v nizozemščini), ki ji je vladal poveljnik. Lista poveljnikov je naslednja: * apr-nov 1663 Pieter de Bitter / Cornelis Valkenburg * 1663–1665 Ludolph van Coulster * 1665–1667 IJsbrand Godske * 1667–1669 Lucas van der Dussen * 1669–1676 Hendrik van Rheede * 1676–1678 Jacob Lobs * 1678–1683 Marten Huysman * 1683–1687 Gelmer Vosburgh * 1688–1693 Isaac Dielen * 1693–1694 Alexander Wigman * 1694–1696 Adriaan van Ommen * 1697–1701 Magnus Wichelman * 1701–1704 Abraham Vink * 1704–1708 Willem Moerman * 1708–1709 Adam van der Duijn * 1709–1716 Barend Ketel * 1716–1723 Johannes Hertenberg * 1723–1731 Jakob de Jong * 1731 Wouter Hendriks * 1731–1734 Adriaan Maten * 1734–1742 Julius Valentyn Stein van Gollenesse * 1742–1747 Reinierus Siersma * 1747–1751 Corijn Stevens * 1751 Abraham Cornelis de la Haye * 1751–1756 Frederik Cunes * 1756–1761 Casparus de Jong * 1761–1764 Godefried Weyerman * 1764–1768 Cornelis Breekpot * 1768–1770 Christiaan Lodewijk Senff * 1770–1781 Adriaan Moens * 1781–1793 Johan van Angelbeek * 1793–1795 Jan Lambertus van Spall == Glej tudi == * [[malabarski poper]] * Seznam poveljnikov nizozemskega Malabarja * [[Nizozemski Cejlon]] * [[Nizozemska Koromandija|Nizozemski Koromandija]] == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Iyer, KV Krishna "Zamorin iz Kalikata: od najzgodnejših časov do leta 1806 našega štetja". Kozhikode : tiskarna Norman, 1938 * Baldaeus, Philip "A Description of East India Coasts of Malabar and Coromandel and also of the Isle of Ceylon" zemljevidi 360 str., Ponatis izdaje iz leta 1703, Asian Educational Services, 1996, New Delhi-Madras, Indija. Prevedeno iz visoke nizozemščine leta 1672. * Koshy, MO "Nizozemska oblast v Kerali 1729-1758" 334 str.&nbsp;2 zemljevida Mittal Publ. 1989, New Delhi, Indija. * Menachery, George (ur.) Krščanska enciklopedija sv. Tomaža v Indiji, zv. I(1982), II(1973), III(2009), Trichur & Ollur. * Meyer, Raphael "The Jews of Cochin" Internetni članek American Asian Kashrus Services, 1995 * Poonen, TI "Nizozemska hegemonija v Malabarju in njen propad 1663–1795" 238 str. Oddelek za publikacije Univerze v Kerali, 1978, Trivandrum, Indija. * Ramachandran, Vaidyanadhan "Zgodovina komunikacije Nizozemcev v Indiji" 46 str. Artline Printers, 1997, Madras, Indija. * Panikkar, KM (1953). Azija in zahodna prevlada, 1498-1945, KM Panikkar. London: G. Allen in Unwin. * Panikkar, KM 1929: Malabar in Portugalci: zgodovina odnosov Portugalcev z Malabarjem od 1500 do 1663 * Panikkar, KM Malabar in Nizozemci (1931) == Ostali viri == {{Navedi splet|url=http://www.vocsite.nl/geschiedenis/handelsposten/malabar.html|title=Malabar|publisher=De VOCsite|language=nl|accessdate=22 January 2013}} {{Nizozemske kolonije}} [[Kategorija:Nizozemska Indija]] t8o6e3j28qizdb7s2vropd3ygy2pxur 0 528148 6758990 6755973 2026-10-01T03:27:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758990 wikitext text/x-wiki {{Infobox civil conflict | title = Požar v odeškem Domu sindikatov | subtitle = | partof = [[Proruski protesti v Ukrajini leta (2014)|proruskih protestov v Ukrajini (2014)]] | image = Trade Unions building, Odessa 05.jpg | image_size = 283 | caption = Dom sindikatov po požaru 2. maja 2014 | date = 2. maj 2014 | place = [[Odesa]] | coordinates = | causes = Spopad med provladnimi in proruskimi protestniki | methods = * Dolgotrajne bitke<ref name="reuters2">{{navedi novice | url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140502 | title=Dozens die in Odessa, rebels down Ukraine helicopters | work=Reuters | date=2 May 2014 | access-date=2 May 2014 | archive-date=15 February 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220215094343/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-idUSBREA400LI20140502 | url-status=live }}</ref> * Oboroženi napadi<ref name="BBCfirereport">{{navedi novice | url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27275383 | title=How did Odessa's fire happen? | work=BBC News | date=4 May 2014 | access-date=4 May 2014 | archive-date=11 September 2019 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190911214952/https://www.bbc.com/news/world-europe-27275383 | url-status=live }}</ref> * Projektili iz kamenja, [[molotovka|molotovke]], strelno orožje<ref name="BBCfirereport"/> * Demonstracije<ref name="reuters2" /> | goals = | status = | result = *Dom sindikatov pogori <br> *Provladni protestniki požgejo tabor proruskih protestnikov | side1 = {{Flagicon|Ukraine}} Provladni protestniki * Samoobramba Majdana * {{Flagicon image | 600px Black and Blue Striped.png}} Navijači NK Čornomorec Odessa * {{Flagicon image | Metal.svg}} Navijači NK Metalist Harkov * {{Flagicon image | Flag of Right Sector.svg}} [[Desni sektor]]<ref>[http://telegraf.com.ua/ukraina/mestnyiy/1263761-ot-pul-separatistov-pogib-desyatnik-pravogo-sektora.html From the separatists' bullets, the tenor of the "Right Sector" died] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200211152159/https://telegraf.com.ua/ukraina/mestnyiy/1263761-ot-pul-separatistov-pogib-desyatnik-pravogo-sektora.html |date=11 February 2020 }} - Telegraph, 3 May 2014</ref> * {{flagicon image|Flag of Misanthropic Division.svg}} Misanthropična divizija<ref name="ivan" /> * {{Flagicon image|Flag of the Azov Battalion (Alternate).svg}} Socialno-narodna skuščina<ref name="ivan">{{Cite journal |last=Katchanovski |first=Ivan |date=2016-09-02 |title=The Far Right in Ukraine During the 'Euromaidan' and the War in Donbas |url=https://papers.ssrn.com/abstract=2832203 |language=en |location=Rochester, NY|ssrn=2832203 }}</ref> * VMOO "Domovina je mlada"<ref>[http://www.pravda.com.ua/news/2014/05/4/7024321/ ZMI have been named after I died in Odessa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190723203822/https://www.pravda.com.ua/news/2014/05/4/7024321/ |date=23 July 2019 }} - Ukrainian truth, 4 May 2014</ref> | side2 = {{Flagicon|Russia}}{{Flagicon image|Flag of the St George Ribbon.svg}} Proruski protestniki<ref>{{navedi novice | url = https://www.nytimes.com/2014/05/04/world/europe/ukraine.html | title = Ukraine Presses Pro-Russia Militants After Fighting Spreads to Odessa | work = The New York Times | date = 3 May 2014 | access-date = 3 May 2014 | quote = "many of the dead were pro-Russia militants who had retreated into a trade union building" | archive-date = 3 May 2014 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140503203139/http://www.nytimes.com/2014/05/04/world/europe/ukraine.html | url-status = live }}</ref><ref name = "kpm3">{{navedi novice | url = https://www.kyivpost.com/content/ukraine/sbu-russia-behind-kidnapping-of-osce-military-observers-updates-videos-346066.html | title = Police say pro-Russians accidentally set fatal Odessa fire with Molotov cocktails | work = Kyiv Post | date = 3 May 2014 | access-date = 3 May 2014 | quote = "An eyewitness account from Odesa posted online states that Russian-backed militants shot at and killed at least four soccer fans" | archive-date = 3 May 2014 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140503115051/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/sbu-russia-behind-kidnapping-of-osce-military-observers-updates-videos-346066.html | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi novice | url = http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10805412/Ukraine-crisis-dozens-killed-in-Odessa-fire-as-violence-spreads-to-countrys-south.html | title = Ukraine crisis: dozens killed in Odessa fire as violence spreads to country south | work =The Telegraph newspaper | date = 2014-05-02 | quote = Dozens have died in a building fire in Ukraine after a clash between pro-Ukrainian and pro-Russian protesters in the Black Sea port of Odessa. | access-date = 5 May 2015 | archive-date = 6 August 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150806192328/http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10805412/Ukraine-crisis-dozens-killed-in-Odessa-fire-as-violence-spreads-to-countrys-south.html | url-status = live }}</ref> * {{Flagicon image | Romanov Flag.svg}} Odeška družina<ref>[http://kp.ua/politics/450937-v-ukrayne-obiavyly-dvukhdnevnyi-traur A two-day mourning was announced in Ukraine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190902201205/https://kp.ua/politics/450937-v-ukrayne-obiavyly-dvukhdnevnyi-traur |date=2 September 2019 }} - Komsomolskaya Pravda in Ukraine, 2 May 2014</ref> * Odeška brigada<ref name="Dolgov">{{navedi splet |url=https://www.themoscowtimes.com/2014/03/31/ultranationalist-activist-publishes-video-plea-calling-for-russians-to-shed-blood-in-ukraine-a33468 |title=Ultranationalist Activist Publishes Video Plea Calling For Russians to 'Shed Blood' In Ukraine |author=Anna Dolgov |work=[[The Moscow Times]] |date=31 March 2014 |access-date=15 October 2022 }}</ref> | leadfigures1 = Aleksej Čornij<ref>[http://korrespondent.net/ukraine/politics/3271878-lyder-odesskoho-evromaidana-arestovan-na-piat-sutok The leader of the Odesa Euromaidan was arrested for five days] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190428005751/https://korrespondent.net/ukraine/politics/3271878-lyder-odesskoho-evromaidana-arestovan-na-piat-sutok |date=28 April 2019 }} - Correspondent.net, 26 November 2013,</ref> <br> Aleksandr Ostapenko<ref>[http://www.segodnya.ua/regions/odesa/lider-odeskogo-evromaydana-stal-vice-gubernatorom-503504.html Odesa leader Euromaidan became vice-governor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191021155453/https://www.segodnya.ua/regions/odessa/lider-odesskogo-evromaydana-stal-vice-gubernatorom-503504.html |date=2019-10-21 }} {{Navedi splet |url=https://www.segodnya.ua/regions/odessa/lider-odesskogo-evromaydana-stal-vice-gubernatorom-503504.html |title=arhivska kopija |access-date=2022-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191021155453/https://www.segodnya.ua/regions/odessa/lider-odesskogo-evromaydana-stal-vice-gubernatorom-503504.html |archive-date=2019-10-21 |url-status=dead}} - Today, 18 March 2014</ref> <br> Andrej Jusov<ref>{{navedi splet | url = http://timer-odessa.net/news/ul_tras_i_evromaydanovtsev_na_kulikovo_pole_otpravil_yusov_videofakt_343.html | title = Yusov collects "Euromaidanites" to march on Kulikovo Field on May 2 (video fact) | date = 14 May 2014 | publisher = Timer | access-date = 2014-05-15 | archive-date = 17 October 2019 | archive-url = https://web.archive.org/web/20191017020722/http://timer-odessa.net/news/ul_tras_i_evromaydanovtsev_na_kulikovo_pole_otpravil_yusov_videofakt_343.html | url-status = live }}</ref> <br>Vladimir Nemirovski <small>(do 6. maja 2014)</small> <br>Igor Palicija <small>(od 6. maja 2014)</small> <br>Mark Hordjenko<ref>{{navedi splet |url=http://otkat.od.ua/mark-gordienko-massazhist-otkryvshij-v-sebe-revolyucionera/ |title=Mark Hordienko: a massage therapist who discovered a revolutionary in himself |access-date=21 October 2019 |archive-date=13 September 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190913191711/http://otkat.od.ua/mark-gordienko-massazhist-otkryvshij-v-sebe-revolyucionera/ |url-status=live }}</ref> | leadfigures2 = Sergej Dolženkov<ref>{{navedi splet |url=http://podrobnosti.ua/975101-organizatsiej-bojni-v-odesse-zanimalsja-byvshij-oper-kapitan-kakao.html |title=The former opera Captain Cocoa was organizing the massacre in Odessa |date=8 May 2014 |access-date=21 October 2019 |archive-date=28 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190428005802/https://podrobnosti.ua/975101-organizatsiej-bojni-v-odesse-zanimalsja-byvshij-oper-kapitan-kakao.html |url-status=live }}</ref> <br> [[Anton Vladimirovič Davidčenko]] <small>(do 17. marca 2014)</small><br> [[Grigorij Vitaljevič Kvasnjuk]] <br> Pavel Kovalenko<ref>[http://vg-news.ru/n/113850 On the situation in the capital of the Odessa People’s Republic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190428005735/http://vg-news.ru/n/113850 |date=28 April 2019 }} - http://vg-news.ru {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191024070840/http://vg-news.ru/ |date=24 October 2019 }}, 11 April 2015,</ref><ref>[http://rusdozor.ru/2015/04/13/odesskaya-narodnaya-respublika-priznala-lnr-i-dnr/ The Odessa People's Republic recognized the LPR and the DPR] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171026003248/http://rusdozor.ru/2015/04/13/odesskaya-narodnaya-respublika-priznala-lnr-i-dnr/ |date=26 October 2017 }} - http://rusdozor.ru {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191022143318/http://rusdozor.ru/ |date=22 October 2019 }}, 13 April 2015,</ref><br>Aleksej "Foma" Fominov<ref>{{navedi splet |url=https://tyzhden.ua/Society/191482 |title=Слідами "коменданта Куликового поля" |trans-title=In the footsteps of the "commandant of Kulikovo field" |language=uk |author=Stanislav Kozlyuk |work=tyzhden.ua |date=4 May 2017 |access-date=15 October 2022 }}</ref><br>Anton Rajevskij <small>({{circa}} March 2014)</small><ref name="Dolgov" /> | howmany1 = 1200 aktivistov<br>600 nogometnih skrajnežev iz [[Harkiv]]a | howmany2 = 300<ref name="HRMMUReport15June2014">{{Cite report|url=http://www.ohchr.org/Documents/Countries/UA/HRMMUReport15June2014.pdf |title=Report on the human rights situation in Ukraine 15 June 2014 |publisher=[[Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights]]|access-date=5 May 2015 |archive-date=20 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620085642/http://www.ohchr.org/Documents/Countries/UA/HRMMUReport15June2014.pdf |url-status=live}}</ref> | casualties1 = 2 mrtva, nekaj deset ranjenih | casualties2 = 46 mrtvih, nekaj deset ranjenih | casualties3 = | fatalities = | injuries = | arrests = | detentions = | charged = | fined = | casualties_label = | notes = | sidebox = }} '''Požar v odeškem Domu sindikatov''' je bil incident 2. maja 2014 ob zaključku spopadov med provladnimi in proruskimi protestniki v [[Odesa|Odesi]], v katerem je umrlo 48 ljudi, od tega 46 proruskih protestnikov.<ref name="автоссылка6">{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/ukrainian/features-russian-48131691|title=Одесская трагедия. Пять лет. Знаем ли мы больше?|website=[[BBC]]|access-date=2022-03-27|archive-date=2022-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220327014457/https://www.bbc.com/ukrainian/features-russian-48131691|url-status=live}}</ref> 6 ljudi je umrlo v pouličnih spopadih in še 42 v [[požar]]u v Domu sindikatov, katerega so zasedli proruskih protestniki. Po protestnem gibanju [[evromajdan]] in sledeči [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] v začetku leta 2014 se je v Odesi pojavilo prorusko protestno gibanje, ki mu je nasprotovalo provladno in proevropsko protestno gibanje. Proruski protestniki so imeli svoj tabor na trgu Kulikovo polje. Nasilje je izbruhnilo 2. maja, ko so proruski protestniki s kamni, molotovkami in strelnim orožjem napadli gibanje »Združena Ukrajina«.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Група 2 травня: Chronology of events May 2, 2014 in Odessa (in English). Part 1.|url=https://2maygroup.blogspot.com/2016/01/chronology-of-events-may-2-2014-in.html|website=Група 2 травня|date=2016-01-11|accessdate=2024-01-02|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ohchr.org/sites/default/files/Documents/Countries/UA/OHCHRThematicReportUkraineJan2014-May2016_EN.pdf|title=Accountability for killings in Ukraine from January 2014 to May 2016|date=2016-12-13|accessdate=2024-01-02|publisher=Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights|website=ohchr.org}}</ref> Po napadih na pripadnike obeh taborov sta oba tabora pričela vzpostavljati enote za samoobrambo.<ref name="автоссылка7">{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/russian/features-48256888|title=Как гибель 48 человек в Одессе в 2014 году обрастает мифами, пока следствие молчит|website=[[BBC]]|access-date=2022-03-27|archive-date=2022-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220327014552/https://www.bbc.com/russian/features-48256888|url-status=live}}</ref> Proruski protestniki so se zabarikadirali v dom sindikatov, ki je v spopadih pogorel, ko sta obe skupini metali molotovke ena na drugo.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=How did Odessa's fire happen?|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27275383|newspaper=BBC News|date=2014-05-04|accessdate=2024-01-02|language=en-GB}}</ref><ref name=":2">{{Navedi novice|title=Ukraine crisis: Dozens killed in Odessa fire amid clashes|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27259620|newspaper=BBC News|date=2014-05-02|accessdate=2024-01-02|language=en-GB}}</ref> Požar je postal ena izmed ključnih tem ruske propagande, ki ga je upodobila kot »umor proruskih protestnikov s strani Ukrajine« in dokaz za dezinformacije o »[[Obtožbe o genocidu v Donbasu|genocidu nad rusko govorečimi]]« ter z njim kasneje tudi upravičevala svojo [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo na Ukrajino leta 2022]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Odessa 2014: Alternative News and Atrocity Narratives on Russian TV|url=https://www.degruyterbrill.com/document/doi/10.1515/9783839446508-011/html?lang=en|publisher=transcript Verlag|date=2020-07-30|isbn=978-3-8394-4650-8|pages=185–210|doi=10.1515/9783839446508-011/html?lang=en|language=en|first=Eva|last=Binder|first2=Magdalena|last2=Kaltseis}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=The making of a myth How Russian media uses a 2014 fire in Odesa to justify the war on Ukraine|url=https://meduza.io/en/feature/2024/05/08/the-making-of-a-myth|website=Meduza|accessdate=2025-04-12|language=en}}</ref> [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] je leta 2025 v razsodbi kot vzrok nasilja izpostavilo ruski poskus destabilizacije Ukrajine in njihovo propagando ter nekatere uradnike, ki so zatem zbežali v Rusijo, hkrati pa Ukrajino obsodilo, da ni preprečila nasilja med protesti, kasneje pa neustrezno preiskala dogodke.<ref>{{Navedi splet|title=Tragedy in Odesa on 2 May 2014: ECHR finds Ukraine guilty and orders compensation|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2025/03/13/7502685/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2025-04-13|language=en}}</ref> == Dogodki 2. maja == 2. maja 2014 je pred tekmo med NK Čornomorec Odesa in Metalist Harkiv v Odeso prispelo veliko nogometnih navijačev iz [[Harkov|Harkova]]. Ob 14:00 so navijači obeh klubov odšli na skupni pohod skozi središče mesta do stadiona NK Čornomorec.<ref name="автоссылка7" /> Po dogovoru lokalnih oblasti, policije, provladnih ter nekateri protivladnih protestnikov, je bilo odločeno, da bo tabor proruskih protestnikov na Kulikovem polju pod nadzorom policije po tekmi razstavljen v pripravah za prihajajočo parado ob dnevu zmage 9. maja.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title='There was heroism and cruelty on both sides': the truth behind one of Ukraine's deadliest days|url=https://www.theguardian.com/world/2015/apr/30/there-was-heroism-and-cruelty-on-both-sides-the-truth-behind-one-of-ukraines-deadliest-days|newspaper=The Guardian|date=2015-04-30|accessdate=2024-01-02|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Howard|last=Amos}}</ref> Po preiskavi skupine za preiskavo dogodkov 2. maja, je načrt propadel, ko se je vodstvo proruskih protestnikov tabora razcepilo na dva dela in je radikalni del pozval proruske protestnike naj se zberejo, da »preprečijo pohod fašistov«.<ref name=":0" /> Po socialnih omrežjih so se med proruskimi protestniki razširila sporočila, naj se zberejo in zatrejo shod nogometnih navijačev.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Odesa Dispatch: 'Some Murders Are Announced'|url=https://www.rferl.org/a/odesa-dispatch-eyewitness-to-a-night-of-deadly-violence/25371973.html|newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2014-05-03|accessdate=2024-01-02|language=en}}</ref> Eno od sporočil je bilo, naj Odesa »sledi [[Doneck|Donecku]]« - tam so nekaj dni pred tem proruski protestniki napadli provladne protestnike.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=What really happened in Odessa: A step-by-step reconstruction of a tragedy that killed 46 people (VIDEO) - May. 04, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/what-really-happened-in-odessa-a-step-by-step-reconstruction-of-a-tragedy-that-killed-46-people-video-346192.html|website=Kyiv Post|date=2014-05-04|accessdate=2024-01-02|first=Sergiy|last=Dibrov}}</ref> === Spopadi === Provladni shod je ob 15:30 napadla 300-glava množica skupine ''Odeška družina'', ki je bila oborožena s kiji in strelnim orožjem.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="автоссылка7" /> Policija skupin ni skušala ločiti.<ref name=":4" /> Policija je na rokah imela rdeče trakove, ki so jih za identifikacijo prav tako uporabili proruski protestniki.<ref>{{Navedi novice|title=Is This the Day Odessa Explodes?|url=https://www.thedailybeast.com/articles/2014/05/07/is-this-the-day-odessa-explodes|newspaper=The Daily Beast|date=2014-05-08|accessdate=2024-01-02|language=en|first=Will|last=Cathcart}}</ref> Spopadi so se stopnjevali, obe skupini sta bili oboroženi s kiji, ščiti in orožjem. Prve strele je z avtomatsko puško [[AK-74]] sprožil proruski protestnik Vitalij Budko. Po pričevanju prič je streljal izza policijskih enot. Prva smrtna žrtev je bil Igor Ivanov, ki je umrl zaradi krogle enakega kalibra kot ga uporablja AK-74.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Опубликованы фото применения оружия одесскими сепаратистами|url=https://news.liga.net/society/photo/v_internete_poyavilis_foto_vooruzhennykh_odesskikh_separatistov|website=LIGA|date=2014-05-03|accessdate=2024-01-02|language=ru}}</ref> Kasneje so proruski protestniki trdili, da je Budko uporabljal slepe naboje (v nekaterih verzijah pa [[airsoft]] repliko), vendar je preiskava pokazala, da je uporabljal prave naboje.<ref>{{Navedi splet|title=Одесская трагедия: «антимайдановец» Боцман стрелял из огнестрельного оружия|url=https://dumskaya.net/news/gruppa-2-maya-bocman-strelyal-iz-ognestrelnogo-o-043556/|website=dumskaya.net|accessdate=2024-01-02}}</ref> Budko je kasneje bil odpeljan v rešilcu v spremstvu poveljnika policije, ki je kmalu po tem pobegnil v Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ключевой фигурант дела о трагедии в Одессе 2 мая 2014 года Фучеджи получил гражданство России|url=https://gordonua.com/news/localnews/klyuchevoy-figurant-dela-o-tragedii-v-odesse-2-maya-2014-goda-fuchedzhi-poluchil-grazhdanstvo-rossii-199351.html|website=Гордон {{!}} Gordon|accessdate=2024-01-02|language=ru}}</ref> Po uboju Ivanova so se spopadi zaostrili, pojavilo se je večje število molotovk in strelnega orožja. Kmalu po tem so bili ustreljeni 4 proruski protestniki, ubit je bil še en provladni protestnik.<ref name=":0" /> === Požar v domu sindikatov === Takoj po proruskem napadu na shod navijačev, so se na socialnih omrežjih pojavili pozivi k odstranitvi tabora na Kulikovem polju.<ref name=":3" /> Tabor je bil zažgan in okoli 18:50 je okoli 380 proruskih protestnikov zasedlo stavbo Doma sindikatov ob trgu.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=В Доме профсоюзов в Одессе найдено 36 трупов - ГСЧС|url=https://www.unian.net/politics/914096-v-dome-profsoyuzov-v-odesse-naydeno-36-trupov-gschs.html|website=www.unian.net|accessdate=2024-01-02|language=ru}}</ref><ref name="автоссылка3">{{navedi splet|url=https://nv.ua/opinion/pozhar-v-dome-profsoyuzov-chto-proizoshlo-na-samom-dele-50020082.html|title=Пожар в Доме профсоюзов. Что произошло на самом деле?|website=[[Новое время (украинский журнал и сайт)|Новое время]]|access-date=2022-03-27|archive-date=2022-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220327014458/https://nv.ua/opinion/pozhar-v-dome-profsoyuzov-chto-proizoshlo-na-samom-dele-50020082.html|url-status=live}}</ref> Spopadi so se nadaljevali med 19:20 in 19:40. Proruski protestniki so s strehe metali molotovke na provladne protestnike ter streljali. Provladni protestniki so prav tako uporabljali molotovke in srelno orožje. Med spopadi je Dom sindikatov zagorel. Po poročanju različnih virov je bila krivda za požar sprva dodeljena eni ali drugi strani ali obema.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name=":4" /> Ob 19.30 so reševalne službe in policija začeli prejemati obvestila o požaru in med 20.10 in 20.30 je do stavbe prispelo več gasilskih enot in začelo z gašenjem požara.<ref name="автоссылка1">{{navedi splet|url=https://nv.ua/ukraine/politics/2-maya-godovshchina-tragedii-v-odesse-chto-proizoshlo-v-tot-den-na-kulikovom-pole-novosti-ukrainy-50157509.html|title=2 мая — годовщина трагедии в Одессе — что произошло в тот день на Куликовом поле|website=Новое время |access-date=2022-03-27|archive-date=2022-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220327014457/https://nv.ua/ukraine/politics/2-maya-godovshchina-tragedii-v-odesse-chto-proizoshlo-v-tot-den-na-kulikovom-pole-novosti-ukrainy-50157509.html|url-status=live}}</ref> Zaradi zastrupitve z [[ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]] je umrlo 42 proruskih protestnikov.<ref name="автоссылка6" /><ref name="автоссылка2">{{navedi splet|url=https://timer-odessa.net/news/mayskaya_boynya_obnovlenniy_spisok_pogibshih_sredi_nih_nesovershennoletniy_826.html|title=Майская бойня: обновлённый список погибших, среди них несовершеннолетний|website=Таймер|access-date=2022-03-27|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516205939/https://timer-odessa.net/news/mayskaya_boynya_obnovlenniy_spisok_pogibshih_sredi_nih_nesovershennoletniy_826.html|url-status=live}}</ref> Uradna preiskava ukrajinskega ministrstva za notranje zadeve je ugotovila, da so požar povzročili proruski protestniki med metanjem molotovk s strehe.<ref>{{Navedi splet|title=Police say pro-Russians accidentally set fatal Odessa fire with Molotov cocktails (LIVE UPDATES, VIDEO) - May. 03, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/sbu-russia-behind-kidnapping-of-osce-military-observers-updates-videos-346066.html|website=Kyiv Post|date=2014-05-03|accessdate=2024-01-02|first=Kyiv|last=Post}}</ref> Preiskava skupine 2. maj je prišla do enakih zaključkov.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=090000168048851b|title=International Advisory Panel Report|date=2015|publisher=Council of Europe|accessdate=2024-01-02|website=coe.int}}</ref> Večina smrtnih žrtev se je zastrupila z ogljikovim monoksidom, ker so se umaknili v višje prostore stavbe, ki je delovala kot dimnik.<ref name=":5" /> Od prejetja klicev do prihoda na prizorišče so gasilci potrebovali 40 minut, čeprav je najbližja gasilska postaja le 5 minut stran.<ref name=":5" /> Vodja interventnih služb v [[Odeška oblast|Odeški oblasti]], Vladimir Bodelan je ukazal gasilcem, naj se ne vmešavajo. Bodelan je še isti dan pobegnil v Rusijo, prejel rusko državljanstvo in začel kariero v javni upravi na okupiranem [[Krim (polotok)|Krimu]]. Rusija je zavrnila sodelovanje v njegovi preiskavi in ni nikoli razkrila zakaj ga ščiti.<ref>{{Navedi splet|title=Трагедия 2 мая: где сейчас находятся главные фигуранты расследования|url=https://odessa-life.od.ua/article/tragedija-2-maja-gde-sejchas-nahodjatsja-glavnye-figuranty-rassledovanija|website=Одесская Жизнь|date=2023-05-02|accessdate=2024-01-02|language=ru-RU|first=Вероника|last=Полищук}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Почему Москва молчит о карьере соучастника Одессы 2 мая в Крыму?|url=https://regnum.ru/news/3307202|website=Почему Москва молчит о карьере соучастника Одессы 2 мая в Крыму?|accessdate=2024-01-02|language=ru|archive-date=2024-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240102150752/https://regnum.ru/news/3307202|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Odeška oblast]] [[Kategorija:Požari]] [[Kategorija:Protesti v Ukrajini]] [[Kategorija:Leto 2014]] fqq7fbx0ek6d9i66em2cvwl19ttz6g2 0 528803 6758986 6756717 2026-10-01T02:36:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758986 wikitext text/x-wiki [[File:10 yr Tawny port.jpg|thumb|upright|Kozarec portovca]] [[File:VinhoDoPorto Garantia.jpg|thumb|175px|Uradna garancijska nalepka s steklenice portovca]] '''Portovec''' ali '''portsko vino''' (znan tudi kot ''vinho do Porto'', {{IPA-pt|ˌviɲu duˈpoɾtu}} ali preprosto '''porto''') je portugalsko obogateno [[vino]], proizvedeno v dolini [[Douro]] na severu [[Portugalska|Portugalske]].<ref>Porter, Darwin & Danforth Price (2000) ''Frommer's Portugal'' 16th ed. IDG Books Worldwide, Inc. {{ISBN|0-02-863601-5}}</ref> Običajno je sladko [[rdeče vino]], ki ga pogosto postrežejo s sladicami, čeprav je na voljo tudi v suhih, polsuhih in belih sortah. Porto se od drugih vin razlikuje po svojem značilnem postopku pridelave: zgodnji prekinitvi vrenja z dodajanjem nevtralnega grozdnega žganja. Ta postopek vinu podeli edinstvene lastnosti, vključno z intenzivnim okusom in aromo, bogatimi sadnimi notami, običajno visoko stopnjo sladkosti in razmeroma visoko vsebnostjo alkohola, ki se giblje med 19 in 22 vol. %. Obstaja veliko vrst porta; glavni kategoriji rdečega porta sta ''Ruby'' in ''Tawny''. Vina ''Ruby'' so mlajša in zorijo le nekaj let ali manj; v to skupino spadajo običajni porti ''Ruby'' (pogosto imenovani »Fine Ruby«), Ruby Reserve, Late Bottled Vintage (LBV), Crusted in Vintage. Porti ''Tawny'' pred prodajo običajno precej dlje zorijo v sodih in – z izjemo tistih z najkrajšim obdobjem zorenja – nosijo oznako starosti v desetletnih intervalih, od 10 do 50 let. Posebna vrsta porta ''tawny'' je Colheita; gre za vino, ki zori v sodu in je pridelano iz grozdja ene same letine. Beli porti so pridelani iz drugačnih sort grozdja kot rdeči porti. Poznamo običajne, mlade bele porte (pogosto imenovane »Fine White«), White Reserve, v sodih zorjene bele porte z oznako starosti (po enakem sistemu kot pri portih tawny) ter bele Colheite. Rdeči porti so na voljo v različnih odtenkih, kot so ''tawny'' (jantarno-rjavkast), zlati in svetlo zlati, medtem ko barva belih portov sega od bledo rumene in slamnate do zlato-bele.<ref>{{Cite web |last=PontoPR |title=Introduction |url=https://www.ivdp.pt/en/wines/port-wines/introduction/ |access-date=14 February 2026|website=www.ivdp.pt |language=PT}}</ref> Tako v Evropski uniji kot v Združenih državah Amerike lahko oznako »port« nosijo le vina s Portugalske.<ref name="EUPortLabel">{{Cite web|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=URISERV%3Al21303 |title=Labelling of wine and certain other wine sector products|access-date=18 June 2023|website=Eur-Lex |publisher=European Union|language=en}}</ref><ref name="USPortLaw">{{Cite web|url=http://uscode.house.gov/uscode-cgi/fastweb.exe?getdoc+uscview+t26t28+1697+0++|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130511222916/http://uscode.house.gov/uscode-cgi/fastweb.exe?getdoc+uscview+t26t28+1697+0++|url-status=dead|title=Office of the Law Revision Counsel, U.S. House of Representatives|archivedate=11 May 2013}}</ref> == Zgodovina == Leta 1678 je trgovec z vinom iz [[Liverpool]]a v Viano do Castelo, severno od Porta, poslal dva nova predstavnika, da bi se izučila v trgovini z vinom. Med oddihom v dolini reke Douro sta obiskala opata iz Lamega, ki jima je postregel z »zelo prijetnim, rahlo sladkim in izjemno gladkim« vinom, obogatenim z destiliranim alkoholom. Nad izdelkom sta bila tako navdušena, da sta odkupila celotno opatovo zalogo in jo poslala domov.<ref name="Southeby's pg 334">{{Cite book |last=Stevenson |first=Tom |title=The Sotheby's Wine Encyclopedia |url=https://archive.org/details/sothebyswineency0000toms |date=2007 |publisher=DK |others=Sotheby's |isbn=978-0-7566-3164-2 |edition=4th |location=New York City |oclc=148799493}}</ref> Porto je v Angliji postal zelo priljubljen po sklenitvi Methuenovega sporazuma leta 1703, ko so trgovci zanj lahko plačevali nizke uvozne dajatve, hkrati pa je vojna s Francijo angleškim ljubiteljem vina onemogočila dostop do francoskih vin. Britanski uvozniki so prepoznali, da bo gladko vino, ki je bilo že obogateno z alkoholom in je ustrezalo angleškemu okusu, prestalo potovanje do Londona. [[File:Bodega Sandeman, Vila Nova de Gaia, Portugal, 2012-05-09, DD 06.JPG|thumb|right|upright=1.5|Klet Sandeman, Vila Nova de Gaia, Portugalskal]] Dolgotrajna britanska vpletenost v trgovino s portom se odraža v imenih številnih izvoznikov in blagovnih znamk; med najbolj znanimi so Broadbent, Cockburn, Croft, Dow, Gould Campbell, Graham, Osborne, Offley, Sandeman, Taylor in Warre. Pomembni so tudi izvozniki nizozemskega in nemškega porekla, na primer Niepoort in Burmester. Britanska prisotnost je postala tako močna, da so ustanovili trgovsko združenje, ki je preraslo v nekakšen klub za gospode. Nekaj ​​podjetij za izvoz in pridelavo porta so ustanovile tudi domače portugalske družine; med najboljšimi sta Ferreira in Quinta do Crasto. Obe hiši, Ferreira in Quinta do Crasto, sta bili pionirki pri uveljavljanju doline Douro kot regije za pridelavo namiznih vin: Ferreira od leta 1952 proizvaja vino Barca Velha, Quinta do Crasto pa je v začetku 1990-ih postala druga pomembna proizvajalka. == Regija in proizvodnja == [[File:The Douro Valley vineyards.jpg|thumb|Vinogradi, iz katerih se proizvaja portovec, so pogosti vzdolž pobočij, ki obdajajo dolino reke Douro na severu Portugalske.]] Portovec se proizvaja iz grozdja, pridelanega in predelanega v razmejeni regiji Douro.<ref name="Porter, Darwin 2000 p. 402">Porter, Darwin & Danforth Price (2000) ''Frommer's Portugal'' 16th ed., p. 402. IDG Books Worldwide, Inc. {{ISBN|0-02-863601-5}}</ref> Pridelano vino se nato obogati z dodatkom nevtralnega grozdnega žganja, znanega kot ''aguardente'', da se ustavi fermentacija, v vinu ostane ostanek sladkorja in poveča vsebnost alkohola. Okrepčevalni alkohol včasih imenujejo žganje, vendar je malo podobno komercialnemu žganju. Vino se nato shrani in stara, pogosto v sodih, shranjenih v loži (kar pomeni »klet«), kot je v primeru Vila Nova de Gaia, preden se ustekleniči. Vino je dobilo ime ''portovec'' v drugi polovici 17. stoletja po pristaniškem mestu [[Porto]] ob izlivu reke Douro, od koder je bil velik del proizvoda prinesen na trg ali za izvoz v druge države v Evropi. Dolina Douro, kjer se proizvaja portovec, je bila leta 1756 opredeljena in ustanovljena kot zaščitena regija, ime Douro pa uradno ime, zaradi česar je tretje najstarejše vino za [[Chianti (vino)|chiantijem]] (1716) in [[tokaj (vino)|tokajem]] (1730). Območje doline reke Douro na severu Portugalske ima mikroklimo, ki je optimalna za gojenje oljk, mandljev in zlasti grozdja, pomembnega za izdelavo portovca. Regija okoli občin Pinhão in São João da Pesqueira velja za središče proizvodnje portovca in je znana po svojih slikovitih ''kvintah'' – posestvih, ki se držijo skoraj navpičnih pobočij, ki se spuščajo do reke. Vinorodna regija Douro je tretje najstarejše zaščiteno vinorodno območje na svetu, za območjema Chianti (leta 1716) in Tokaj (leta 1730). Leta 1756 je bila v času vladavine [[Markiz Pombal|markiza de Pombala]] ustanovljena družba ''Companhia Geral da Agricultura das Vinhas do Alto Douro'' (C.G.A.V.A.D., znana tudi kot Splošna družba za vinogradništvo v zgornjem toku reke Douro ali Družba za vino Douro), katere namen je bil zagotoviti kakovost izdelka in poštene cene za končnega potrošnika. Družba C.G.A.V.A.D. je bila pristojna tudi za določanje, katera vina port so namenjena izvozu in katera za domačo porabo, ter za upravljanje zaščitene geografske označbe.<ref name="ocw"/>{{rp|536–540}} Tudi drugod po svetu – v Argentini, Avstraliji, Kanadi, Franciji, Indiji, Italiji, Južni Afriki, Španiji in Združenih državah Amerike – pridelujejo okrepljena vina v slogu porta, vendar smejo v skladu s pravili Evropske unije o zaščiteni označbi porekla le vina s Portugalske nositi oznako »port«.<ref name="EUPortLabel" /><ref name="USPortLaw" /> === Vinorodne regije === [[File:Porto.Grahams03.jpg|thumb|Zorenje v lesenih sodih]] Razmejeno območje doline reke Douro zajema obsežen pas zemljišč s podlago iz predkambrijskega [[skrilavec|skrilavca]] in [[granit]]a. Dolina se začne pri vasi Barqueiros (približno 70 km gorvodno od Porta) in razteza proti vzhodu skoraj do španske meje. Pred vplivi [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] regijo varuje gorovje Serra do Marão. Območje je razdeljeno na tri uradne cone: Baixo (spodnji) Corgo, Cima (zgornji) Corgo in Douro Superior.<ref name="ocw">{{Cite book |title=The Oxford companion to wine |url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont00janc |date=2006 |publisher=Oxford University Press |editor-first=Jancis |editor-last=Robinson |isbn=0-19-860990-6 |edition=3rd |location=Oxford |oclc=70699042}}</ref>{{rp|536}} '''Baixo Corgo''' – Najbolj zahodna cona, ki leži nizvodno od reke Corgo, s središčem v občini Peso da Régua. To je najbolj namočeno območje pridelave porta s povprečno letno količino padavin 900 milimetrov in najnižjo povprečno temperaturo med vsemi tremi conami. Tu pridelano grozdje se večinoma uporablja za proizvodnjo cenovno dostopnih pristaniških vin (portov) tipa ''ruby'' in ''tawny''. '''Cima Corgo''' – Ta regija leži gorvodno od območja Baixo Corgo, njeno središče pa je mesto Pinhão (občina Alijó). Povprečna poletna temperatura v regiji je za nekaj stopinj višja, letna količina padavin pa znaša približno 700 milimetrov. Grozdje, pridelano na tem območju, velja za kakovostnejše in se uporablja za polnjenje vin tipov ''vintage'', ''reserve'', starani ''tawny'' in ''late bottled vintage''. '''Douro Superior''' – Najbolj vzhodno območje, ki se razteza skoraj do španske meje. To je najmanj obdelano območje v regiji Douro, deloma zaradi težav pri plovbi po reki mimo brzic Cachão da Valeira. Gre za najbolj suho in toplo območje v regiji Douro. Teren je na splošno razmeroma raven, kar omogoča mehanizacijo. === Grozdje === [[File:Porto.Grahams12.jpg|thumb|right|Portovci letnika 1870 in 1873]] Za pridelavo portovca je dovoljenih več kot sto sort grozdja (''castas''), čeprav se v večjem obsegu goji in uporablja le pet sort (Tinta Barroca, Tinto Cão, Tinta Roriz (Tempranillo), Touriga Francesa in Touriga Nacional).<ref name=Mayson>Mayson (1999), ''Port and the Douro'', p. 93</ref> Sorta Touriga Nacional velja za najbolj zaželeno sorto za pridelavo portovca, vendar sta zaradi zahtevnosti gojenja in majhnega pridelka najbolj razširjena sorta Touriga Francesa. Beli portovci se pridelujejo na enak način kot rdeči, le da se zanje uporablja belo grozdje – sorte Donzelinho Branco, Esgana-Cão, Folgasão, Gouveio, Malvasia Fina, Rabigato in Viosinho. Čeprav so nekateri pridelovalci eksperimentirali s portovci iz ene same sorte grozdja, so vsi komercialno dostopni portovci mešanica različnih sort. Od krize zaradi trtne uši (''Phylloxera'') se večina trt goji na cepljenih podlagah; izjema je vinograd Nacional na posestvu Quinta do Noval, ki od zasaditve leta 1925 daje grozdje za nekatere najdražje portovce posameznih letnikov. Grozdje za portovec je na splošno prepoznavno po majhnih in gostih jagodah, ki zagotavljajo koncentrirane in obstojne okuse, primerne za dolgotrajno zorenje. Medtem ko so sorte grozdja za portovec, pridelan na Portugalskem, strogo določene s strani Inštituta za vino Porto (*Instituto do Vinho do Porto*), so lahko vina zunaj te regije, ki se tržijo kot portovec, pridelana iz drugih sort. === Prodaja === Leta 2013 je bilo prodanih 8,7 milijona zabojev portovca (kar je 3,6 % manj kot leto prej) v vrednosti 499 milijonov dolarjev. Prodaja portovca od leta 2005 upada; leta 2014 je bila za 16 % nižja kot leta 2005.<ref name=sales>{{cite web |url=http://www.shankennewsdaily.com/index.php/2014/06/05/9490/global-port-volume-slips-but-premiumization-well-underway-in-u-s/ |title=Global Port Volume Slips, But Premiumization Well Underway in U.S. |date=5 June 2014 | work=Shanken News Daily |access-date=27 November 2015}}</ref> Leta 2023 je bilo prodanih približno 7,2 milijona zabojev v vrednosti 364 milijonov evrov.<ref name=ivdp>{{cite web |url=https://www.ivdp.pt/en/information/statistics/global-statistics/ |title=Global Statistics (2023) |access-date=26 October 2024}}</ref> Nekateri upad prodaje pripisujejo naraščajočim cenam, ki so posledica višjih stroškov alkohola, uporabljenega v procesu pridelave. Upad prodaje pripisujejo tudi svetovnemu trendu naraščanja vsebnosti alkohola v namiznih vinih.<ref name=graperadio>{{cite AV media |url=http://www.graperadio.com/archives/2009/06/29/alcohol-levels-and-wine/ |title=Alcohol Levels and Wine |date=29 June 2009 |website=Grape Radio|access-date=1 February 2024 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161114042655/http://www.graperadio.com/archives/2009/06/29/alcohol-levels-and-wine/ |archive-date=14 November 2016}}</ref> Od leta 2014 je vodilna blagovna znamka na Portugalskem Cálem, ki letno proda 2,6 milijona steklenic.<ref name=calem>{{cite web |url=http://m.drinksint.com/news/fullstory.php/aid/4235/Bright_Outlook_port_side.html?current_page=2 |title=Bright Outlook Port Side |date=10 January 2014|first=Hamish |last=Smith |work=Drinks International |access-date=20 November 2015}}</ref> === Prevoz === [[File:Rabelo Douro en–Porto.jpg|thumb|right|''Rabelos'', – vrsta čolna, ki se je tradicionalno uporabljal za prevoz sodov portovca po reki Douro do kleti v kraju Vila Nova de Gaia blizu Porta, kjer so vino skladiščili in starali]] [[File:Porto wine barrels (7872306736).jpg|right|thumb|''Barco rabelo'' naložen s sodi portovca za predstavitvene namene]] Portovec se prideluje iz grozdja, vzgojenega v dolini reke Douro. Do leta 1986 se je lahko iz Portugalske izvažal izključno iz kraja Vila Nova de Gaia blizu Porta, drugega največjega mesta v državi. Vino so tradicionalno prevažali po reki navzdol s čolni z ravnim dnom, imenovanimi ''barcos rabelos'', in ga nato predelali ter shranili. V 1950-ih in 1960-ih so na reki zgradili več hidroelektrarn, s čimer se je ta način tradicionalnega prevoza končal. Danes vino iz vinogradov prevažajo s tovornjaki cisternami, čolni ''barcos rabelos'' pa se uporabljajo le še za regate in druge prireditve. == Vrste == Portugalski porto je na voljo v več vrstah, ki jih lahko razdelimo v dve glavni kategoriji: vina, zorjena v zatesnjenih steklenicah in vina, zorjena v lesenih sodih. Prva so brez stika z zrakom in so podvržena tako imenovanemu »reduktivnemu« staranju. Pri tem procesu vino zelo počasi izgublja barvo ter postane mehkejše v ustih in manj bogato s tanini. Druga, ki zorijo v lesenih sodih – ti zaradi svoje prepustnosti omogočajo rahel stik s kisikom –, so podvržena tako imenovanemu »oksidativnemu« staranju. Tudi ta vina izgubljajo barvo, vendar hitreje. Zaradi izhlapevanja (t. i. angelski delež) se zmanjša tudi njihova prostornina, rezultat pa je vino z nekoliko večjo viskoznostjo. Inštitut IVDP (Instituto dos Vinhos do Douro e Porto) porto deli na dve kategoriji: običajni portovci (standardni ''ruby'', triletni ''tawny'' in beli porto) ter ''Categorias Especiais'' (posebne kategorije), kamor sodijo vse preostale vrste. === Ruby === Običajni porto ruby ​​je najbolj razširjena vrsta; po fermentaciji se hrani v cisternah iz betona ali nerjavnega jekla, da se prepreči oksidativno staranje ter ohranita živo rdeča barva in polna sadna nota.<ref name=ruby>{{Cite web|url=https://www.portwine.com/products/rubyports.html|title=Ruby Port |quote=Ruby Port is young, full-bodied, blended in the style of individual port producers. It is aged for two or three years in large vats to keep oxidation to a minimum. ... Premium Rubys are of better quality and aged in wood for four to six years.|website=The Port Wine Store|access-date=1 February 2024}}</ref> Vino se običajno meša tako, da ustreza slogu blagovne znamke, pod katero se bo prodajalo. Pred stekleničenjem se vino bistri in hladno filtrira; praviloma se s staranjem ne izboljša, čeprav vrhunska vina ruby, kot so LBV (Late Bottled Vintage), zorijo v lesu od štiri do šest let.<ref name=ruby/> ==== Reserve ==== Reserve ruby ​​je vrhunski port tipa ruby, ki ga je odobrila ocenjevalna komisija inštituta IVDP (Câmara de Provadores). Leta 2002 je IVDP prepovedal uporabo izraza »vintage character« (značaj letnika), saj port reserve ruby ​​ni izviral iz enega samega letnika (običajno je šlo za mešanico več letnikov vina ruby) in ni imel značilnih lastnosti porta tipa vintage.<ref>{{cite web |url=http://www.bbr.com/region-4385-vintage-character |title=Vintage Character |publisher=[[Berry Bros. & Rudd]] |access-date=28 October 2013 |archive-date=2020-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201128060125/https://www.bbr.com/region-4385-vintage-character |url-status=dead }}</ref> ==== Late Bottled Vintage (LBV) ==== Port tipa »late bottled vintage« (pogosto imenovan kar LBV) je bil prvotno vino, namenjeno polnjenju kot port tipa vintage, vendar je zaradi pomanjkanja povpraševanja ostalo v sodu dlje, kot je bilo načrtovano. Sčasoma sta se izoblikovala dva različna sloga tega vina; oba se starata v sodih in polnita v steklenice od štiri do šest let po letniku trgatve, vendar je eden od slogov pred polnjenjem bistren in filtriran, drugi pa ne.<ref name='Mayson 2015'>{{cite web|last1=Mayson|first1=Richard|title=Vintage Port|url=http://www.decanter.com/learn/vintage-port-283115/|website=Decanter|date=15 August 2014|publisher=Time (UK) |access-date=29 May 2018}}</ref> Portugalske hiše porta pogosteje proizvajajo LBV brez filtriranja, medtem ko britanske hiše običajno proizvajajo filtrirane različice. Če na steklenici ni posebne navedbe, je LBV verjetno v določeni meri bistren in filtriran. Naključni nastanek porta LBV je privedel do tega, da si njegovo izumitev lasti več podjetij. Najzgodnejša znana omemba porta s tem imenom na trgovskem seznamu se nahaja v katalogu združenja The Wine Society iz leta 1964; v njem je navedeno vino Fonseca Quinta Milieu iz leta 1958, ki je bilo leta 1964 polnjeno v Združenem kraljestvu. Do letnika 1962 so LBV že proizvajali na Portugalskem in ga polnili pod to oznako. Namen porta LBV je ponuditi izkušnjo, podobno pitju porta tipa vintage, vendar brez potrebe po dolgotrajnem staranju v steklenici. To mu do določene mere tudi uspeva, saj dodatna leta oksidativnega staranja v sodu pospešijo zorenje vina. ==== Nefiltriran ==== Nefiltrirani porti LBV se večinoma polnijo z običajnimi plutovinastimi zamaški in jih je treba dekantirati; če se starajo v steklenici, četudi le kratek čas, se v njih nabere usedlina. Po dekantiranju jih je priporočljivo zaužiti v nekaj dneh. Novejše polnitve so označene z napisom »unfiltered« (nefiltriran), »bottle matured« (zorel v steklenici) ali obema. V skladu s predpisi iz leta 2002 morajo biti steklenice z oznako »bottle matured« pred prodajo vsaj tri leta starane v steklenici. Pred letom 2002 so ta slog pogosto tržili kot »tradicionalni« (traditional), kar pa danes ni več dovoljeno. Kakovost nefiltriranega vina LBV se običajno izboljša z dodatnim staranjem v steklenici.<ref name='Mayson 2015'/> Vrhunska vina LBV se lahko starajo skoraj tako dolgo kot portovci tipa »vintage«; pri slepem okušanju jih je pogosto težko ločiti od slednjih. ==== Filtrirano ==== Prednost filtriranega vina LBV je, da je pripravljeno za takojšnje pitje brez pretakanja (dekantiranja); običajno je polnjeno v steklenico z zamaškom, ki ga je mogoče preprosto ponovno zapreti. Vendar pa številni vinski strokovnjaki menijo, da ima ta priročnost svojo ceno, saj postopek filtracije vinu odvzame del njegovega značaja.<ref>{{cite web|url=http://dailynews.com/wineline/ci_3870050|publisher=L.A. Daily News|first=Larry |last=Lipson|title=To filter or not to filter? That is the question|date=26 May 2006|access-date=28 September 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20060902101625/http://www.dailynews.com/wineline/ci_3870050|archive-date=2 September 2006}}</ref> Filtrirani portovci LBV so ob prihodu na trg običajno že pripravljeni za pitje in so praviloma lažjega telesa kot portovci tipa »vintage«. Tudi kakovost filtriranih vin LBV se lahko z leti izboljša, vendar le v omejeni meri. ==== Crusted port ==== Porto tipa »crusted« je običajno mešanica vin iz več letnikov.<ref>{{cite web|last1=Mayson|first1=Richard|title=Know your Port|url=http://www.decanter.com/features/know-your-port-245665/|website=Decanter|date=15 August 2014|publisher=Time (UK) |access-date=29 May 2018}}</ref> Za razliko od porta tipa »vintage«, ki mora izvirati iz grozdja enega samega letnika, ta vrsta vinarju omogoča, da kar najbolje izkoristi različne značilnosti posameznih letnikov. Porto »crusted« se polni v steklenice nefiltriran in zamašen s klasičnim plutovinastim zamaškom. Tako kot porto »vintage« ga je treba pred pitjem pretočiti v karafo.<ref>{{cite web|title=Crusted Port| url=http://www.fonseca.pt/en/port/wood/ruby-port/crusted-port/|website=Fonseca Porto|publisher=Fonseca Port Wine|access-date=29 May 2018}}</ref><ref>{{cite web|title=Graham's Crusted Port|url=https://www.grahams-port.com/wines/bottle-aged-ports/crusted-port|publisher=Graham's Port|access-date=29 May 2018}}</ref> Večina proizvajalcev porta te vrste ne proizvaja redko; gre za občasne, omejene serije, ki po značaju ležijo nekje med porti tipa LBV in »vintage«, vendar brez omejitve, da morajo izvirati iz enega samega letnika. ==== Porto »vintage« ==== [[File:Delaforce 1985 Vintage Port - 2020-08-08 - Andy Mabbett - 02.png|thumb|upright=0.5|Porto »vintage« Delaforce, letnik 1985]] Porti »vintage« so vrhunski predstavniki kategorije Ruby, pridelani iz najboljšega grozdja. Pred polnjenjem v steklenice se lahko največ dve leti in pol starajo v sodih ali posodah iz nerjavnega jekla; zasnovani so tako, da se v steklenici starajo še nadaljnjih 10 do več kot 40 let, preden dosežejo starost, primerno za uživanje. Ker se v sodu starajo le kratek čas, ohranijo temno rubinasto barvo in arome svežega sadja. Izjemni primerki portov »vintage« lahko svojo kompleksnost razvijajo še desetletja po polnjenju. Nič nenavadnega ni, če so steklenice iz 19. stoletja še vedno v odličnem stanju za uživanje. Najstarejši znani porto »vintage«, ki je bil leta 2018 še vedno na voljo pri proizvajalcu, je Ferreira iz leta 1815.<ref>{{cite news|title=Sotheby's auctions 1815 'Waterloo Vintage' port for record sum|url=https://algarvedailynews.com/news/5555-sotheby-s-auctions-1815-waterloo-vintage-port-for-record-sum|access-date=15 May 2018|work=Algarve Daily News|date=8 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20260914053545/https://algarvedailynews.com/news/5555-sotheby-s-auctions-1815-waterloo-vintage-port-for-record-sum|archive-date=2026-09-14|url-status=dead}}</ref> Na degustaciji leta 1815 so ga opisali kot vino z »izrazito začimbno aromo – cimet, poper in ingver – ter pridihom eksotičnega lesa, joda in voska«.<ref>{{cite news|last1=Alexander|first1=Saffron|title=Rare bottle of port that dates from Battle of Waterloo to be auctioned|url=https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/11576938/Rare-bottle-of-port-that-dates-from-Battle-of-Waterloo-to-be-auctioned.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/11576938/Rare-bottle-of-port-that-dates-from-Battle-of-Waterloo-to-be-auctioned.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live|access-date=15 May 2018|work=The Telegraph|publisher=Telegraph Media Group Limited|date=1 May 2015}}{{cbignore}}</ref> Porto »vintage« je v celoti pridelan iz grozdja uradno razglašenega letnika. Čeprav gre za najbolj priznano vrsto porta, ta po obsegu proizvodnje in prihodkih predstavlja le približno dva odstotka celotne proizvodnje porta. V dolini Douro se ne razglasi vsako leto za letnik »vintage«. Odločitev o razglasitvi letnika pade v začetku drugega leta po trgatvi. O tem odloča vsaka posamezna hiša porta, ki jo pogosto imenujejo »shipper« (trgovec oziroma izvoznik). Velik del kompleksnega značaja staranega porta »vintage« izvira iz nenehnega počasnega razpadanja trdnih delcev grozdja v vsaki steklenici. Te trdne snovi so pri uživanju vina nezaželene, zato port z oznako letnika (vintage port) pred pretakanjem v karafo in serviranjem običajno potrebuje čas, da se usedlina posede. ==== Port z oznako letnika iz posameznega posestva (Single Quinta Vintage Port) ==== Porti tipa »single quinta« so vina, ki izvirajo z enega samega posestva; to jih loči od običajnih portov z oznako letnika, ki jih polnijo velike hiše in so lahko pridelani iz grozdja z več različnih posestev. Večina velikih hiš, ki pridelujejo port, polni tudi vino z oznako »single quinta«, vendar le v letih, ko ne razglasijo svojega običajnega porta z oznako letnika. V takšnih letih vino z njihovega najboljšega posestva kljub temu stekleničijo z oznako letnika, namesto da bi ga uporabili za pridelavo portov nižjih kakovostnih razredov.<ref name='Mayson 2015'/> ==== Rosé ==== Rosé port je novejša različica porta, ki sta jo leta 2008 prvič predstavili hiši Poças in Croft (slednja je del skupine Taylor Fladgate Partnership). Tehnično gledano gre za port tipa »ruby«, vendar je fermentiran podobno kot rosé vino – z omejenim stikom z grozdnimi kožicami, kar vinu daje značilno rožnato barvo. === Tawny === Portovci tipa tawny so vina, običajno pridelana iz rdečega grozdja, ki se starajo v lesenih sodih, kjer so izpostavljena počasni oksidaciji in izhlapevanju. Zaradi oksidacije dobijo zlato-rjavo barvo in razvijejo arome po oreščkih; mešajo se tako, da ustrezajo slogu posamezne hiše. Zaradi počasnega izhlapevanja imajo ti portovci bolj koncentriran in sirupast značaj, kar še posebej velja za starejše primerke, pri katerih je prišlo do največjega izhlapevanja. So sladki ali polsuhi in se običajno pijejo kot desertna vina, lahko pa se podajo tudi k glavni jedi.<ref name="fp">{{Cite book |last=Porter |first=Darwin |title=Frommer's Portugal |url=https://archive.org/details/frommersportugal00port |date=2000 |publisher=IDG Books Worldwide |others=Danforth Prince |isbn=0-02-863601-5 |edition=16th |location=Foster City, CA |oclc=43689483}}</ref>{{rp|492}} Če je portovec označen kot ''tawny'', vendar brez navedbe starosti, gre za osnovno mešanico vina, ki se je staralo v lesenih sodih – običajno od tri do sedem let. Portovec tipa »Reserve Tawny« (ki ga proizvajajo hiše, kot so Borges, Calem, Croft, Cruz, Graham, Kopke in druge) se stara približno sedem let.<ref>{{Cite web|url=https://www.decanter.com/wine/wine-regions/port/understanding-tawny-port-347710/|title=Understanding Tawny Port|last=Mayson|first=Richard|date=10 December 2016|website=Decanter|language=en-US|access-date=21 June 2019}}</ref> Nad to kategorijo so portovci tawny z navedbo starosti, ki predstavljajo mešanico več letnikov. Ciljni starostni profil (leta zorenja v lesu) je naveden na etiketi; običajno gre za 10, 20, 30, 40 ali celo 50 let. Te portovce proizvaja večina hiš. V nekaterih državah, na primer v Kanadi<ref>{{cite web |last1=Bell |first1=Robert |title=They called it Port |url=http://www.winesofcanada.com/featured_wine_port.html |website=Wines of Canada |access-date=29 December 2019 |archive-date=2019-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229015931/http://www.winesofcanada.com/featured_wine_port.html |url-status=dead }}</ref> in Avstraliji,<ref>{{cite web |title=Labelling law change: Australian 'sherry' and 'port' forbidden|url=https://www.ausfoodnews.com.au/2011/11/30/labelling-law-change-australian-%E2%80%98sherry%E2%80%99-and-%E2%80%98port%E2%80%99-forbidden.html |website=Australian Food News | access-date=16 August 2021}}</ref> se izraz »tawny« lahko uporablja tudi za opis katerega koli vina v slogu portovca, ki ni bilo pridelano na Portugalskem, v skladu z dogovorom z EU. ==== Colheita ==== Portovec tipa Colheita je portovec tawny iz enega samega letnika,<ref>{{cite web|title=What's the difference between Vintage Port, Late-Bottled Vintage, and Colheita?|url=http://www.winespectator.com/drvinny/show/id/40319|website=Wine Spectator|access-date=15 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180516174352/http://www.winespectator.com/drvinny/show/id/40319|archive-date=16 May 2018|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|last1=T.|first1=Stewart|title=What is Colheita Port?|url=https://www.fortheloveofport.com/faq-items/colheita-port/|website=For the Love of Port|access-date=15 May 2018}}</ref> ki se stara vsaj sedem let; na steklenici je namesto kategorije starosti (10, 20 let itd.) navedeno leto trgatve. Portovca Colheita ne smemo zamenjati s portovcem tipa »Vintage«: portovec vintage po trgatvi v sodu preživi le približno 18 mesecev in nato zori v steklenici, medtem ko lahko Colheita pred stekleničenjem in prodajo v lesenih sodih zori 20 ali več let. === Garrafeira === Garrafeira je nenavaden in redek slog vina z navedbo letnika, ki združuje oksidativno zorenje v lesenih sodih z nadaljnjim reduktivnim zorenjem v velikih steklenih posodah (t. i. ''demijohnih''). Predpisi organa IVDP zahtevajo, da vina pred stekleničenjem določen čas – običajno od tri do šest let – zorijo v lesu, čemur sledi še vsaj osem let zorenja v steklu. V praksi je čas zorenja v steklu pogosto precej daljši. Ta slog je tesno povezan s podjetjem Niepoort, čeprav obstajajo tudi drugi proizvajalci. Njihove temno zelene steklene posode, znane kot *bon-boni*, imajo prostornino približno 11 litrov. Nekateri poznavalci pravijo, da ima Garrafeira rahel priokus po slanini; vzrok za to je lahko izločanje določenih olj med drugo fazo zorenja, zaradi česar se na površini vina v steklenici ustvari tanek film. Zmedo lahko povzroči dejstvo, da se oznaka Garrafeira včasih pojavi tudi na etiketah zelo starih vin tipa ''tawny'', pri katerih gre za vina izjemne starosti. === Beli porto === Beli porto se prideluje iz belih sort grozdja, kot so Malvasia Fina, Donzelinho, Gouveio, Codega in Rabigato. Mladi beli portovci so pogosto označeni glede na stopnjo sladkosti: suhi, sladki in ''lagrima'' (slednji je izjemno sladek). Leta 1934 je hiša Taylor predstavila ''Chip Dry'', nov slog belega aperitivnega porta. Pridelujejo ga iz tradicionalnih belih sort grozdja, pri čemer se v poznejši fazi fermentacije – potem ko se je večji del sladkorja že pretvoril v alkohol – doda vinski destilat (''brandy''), kar vinu podeli značilno suhost. Proizvajajo tudi bele portovce tipa ''colheita''. == Letniki == [[File:Quinta do Noval Vintage Port 1963.jpg|thumb|125px|Steklenica portovca tipa ''vintage'' (letniškega portovca) Quinta do Noval iz leta 1963]] Izraz ''vintage'' (letnik) ima v kontekstu portovca poseben pomen. Čeprav beseda ''vintage'' preprosto označuje leto pridelave vina, večina proizvajalcev letniškega portovca (t. i. ''vintage port'') polni steklenice z oznako letnika le v najboljših letih – le nekajkrat na desetletje. To je v nasprotju s t. i. drugimi vini (''second wines''), pri katerih proizvajalci (predvsem iz Bordeauxa) skoraj vsako leto na trg pošljejo vrhunsko vino z oznako letnika, v nekaterih letih pa tudi vina nižje kakovosti. Če se hiša portovca odloči, da je vino dovolj kakovostno za oznako ''vintage'', pošlje vzorce v odobritev organu IVDP in uradno razglasi letnik. V zelo dobrih letih svoje letnike razglasi skoraj vsa ponudba hiš portovca. V vmesnih letih proizvajalci mešanih letniških portovcev ne razglasijo svojega paradnega konja, pogosto pa razglasijo letnik posameznega posestva (''quinta''), na primer Dow's Quinta do Bomfim in Taylor's Quinta de Vargellas iz leta 1996. Nekatere hiše razglasijo letnik v vseh letih razen v najslabših: Quinta do Vesuvio je razglasila letnik vsako leto, z izjemo let 1993, 2002 in 2014. Izboljšane tehnologije pridelave vina in boljše vremenske napovedi v času trgatve so povečale število let, v katerih je mogoče razglasiti letnik. Čeprav so bila leta, ko sta bila razglašena le eno ali dve vini, je minilo že več kot trideset let, odkar ni bilo razglašenega prav nobenega letnika. Večina proizvajalcev je leti 2017 in 2016 razglasila za letnika (''vintage''),<ref>{{Cite web|url=https://www.thedrinksbusiness.com/2018/05/2016-port-classic-but-tiny/|title=2016 Port: 'Classic' But Tiny|last=Millar|first=Rupert|date=23 May 2018|website=The Drinks Business|access-date=29 May 2018}}</ref> prav tako leto 2011.<ref name=ws/> The quality of the grape harvest was attributed to ideal rainfall and temperature.<ref name="winedetective">{{cite web |url=http://thewinedetective.co.uk/blog/portugal/tried-tasted-sandeman-ferreira-offley-2011-vintage-ports |title=Tried & tasted: Sandeman, Ferreira & Offley 2011 Vintage Ports |author=Ahmed |website=thewinedetective.co.uk/ |date=29 April 2013 |access-date=27 November 2015 |first=Sarah |archive-date=2018-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180425183811/http://thewinedetective.co.uk/blog/portugal/tried-tasted-sandeman-ferreira-offley-2011-vintage-ports |url-status=dead }}</ref> Kakovost grozdja je bila pripisana idealni količini padavin in temperaturam.[30] Druga nedavna leta, za katera je bila razglasitev letnika široko razširjena, so bila 2007, 2003, 2000, 1997 in 1994.<ref name=ws>{{cite news |last=Antunes |first=Luis |date=24 April 2013 |title= Major Port Houses Declare 2011 Vintage|url=http://www.winespectator.com/webfeature/show/id/48345 |newspaper=Wine Spectator |access-date=27 November 2015 }}</ref> == Shranjevanje in postrežba == Portovec je treba, tako kot druga vina, hraniti v hladnem (vendar ne mrzlem) in temnem prostoru (saj svetloba lahko škoduje vinu) pri enakomerni temperaturi (na primer v kleti). Steklenico hranimo ležeče, če ima plutovinast zamašek ali pokonci, če ima drug tip zamaška.<ref name="PortwineA">{{cite web |url=http://www.portwine.com/storing.htm |website=Portwine.com |title=Storing |archive-url=https://web.archive.org/web/20090217170738/http://portwine.com/storing.htm |archive-date=17 February 2009 |access-date=27 December 2007}}</ref> Z izjemo belega portovca, ki se lahko postreže ohlajen, se portovec običajno postreže pri temperaturi med 15 in 20 °C. Portovec tipa ''tawny'' se lahko postreže tudi nekoliko hladnejši.<ref name="PortwineB">{{cite web |url=http://www.portwine.com/what-is-port/enjoying.php |website=Portwine.com |title=Enjoying |archive-url=https://web.archive.org/web/20071212033015/http://www.portwine.com/what-is-port/enjoying.php |archive-date=12 December 2007 |access-date=27 December 2007}}</ref> Pri nefiltriranih portovcih (kot so ''vintage'', ''crusted'' in nekateri ''LBV'' portovci) se v steklenici tvori usedlina (ali skorja), zato jih je treba pretočiti v karafo (dekantirati). Ta postopek vinu omogoči tudi, da zadiha (se pomeša s kisikom).<ref name="ukwinesOL-Decant">{{cite web |url=http://ukwinesonline.co.uk/wp/decanting-port/ |website=UKwinesOnline |title=Decanting port Info |archive-url=https://web.archive.org/web/20161010010841/http://ukwinesonline.co.uk/wp/decanting-port/ |archive-date=10 October 2016 |access-date=3 July 2008}}</ref> Tradicionalni način odpiranja portovca tipa ''vintage'' je z uporabo posebnih klešč za portovec. Klešče segrejemo nad plamenom in jih namestimo na vrat steklenice. Vrat nato ohladimo s hladno vodo, kar povzroči čist prelom stekla. S tem se izognemo uporabi odpirača za vino na starem zamašku, ki bi sicer lahko razpadel in se zdrobil v vino. Odprt portovec je praviloma obstojnejši od vin, ki niso obogatena z alkoholom, vendar ga je vseeno najbolje porabiti v krajšem času. Portovci tipa ''tawny'' so po odprtju lahko obstojni več mesecev; ker so dlje časa zoreli v sodih, so bili že izpostavljeni znatni oksidaciji. Stare portovce tipa ''vintage'' je najbolje popiti v nekaj dneh po odprtju, medtem ko lahko mlajše portovce tipa ''ruby'' (vključno z ''vintage'' in ''LBV'' portovci) hranimo odprte več tednov ali celo mesecev, če so zelo mladi.<ref name="Wine Lovers">{{Cite web|title=Words About Port: A quick overview|url=http://www.wineloverspage.com/wlp_archive/port/jbl030197.shtml|access-date=11 January 2023|website=Wine Lovers' Page}}</ref><ref name=voss>{{cite news |last1=Voss |first1=Rogeer |title=5 Misconceptions of Vintage Port |work=Wine Enthusiast Magazine |date=26 October 2012}}</ref> V Združenem kraljestvu tradicija narekuje, da se portovec na uradni večerji podaja v smeri urinega kazalca oziroma v levo (angleška beseda za levo, ''port'', se ujema z imenom vina) in da se steklenica ali karafa med kroženjem ne sme dotakniti mize,<ref name="Telegraph – To The Left">{{cite news |title=Pass the Port: Why do you pass to the left |url=https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/6231365/Pass-the-port-Why-do-you-pass-to-the-left.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/foodanddrinknews/6231365/Pass-the-port-Why-do-you-pass-to-the-left.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |date=26 September 2009 |newspaper=The Telegraph |access-date=27 September 2010 }}{{cbignore}}</ref> čeprav nekatere kulture to tradicijo zavračajo.<ref name="Serving Vintage Port">{{Cite web |title=How to Serve Vintage Port |url=http://www.vintageport.biz/how_to_serve_vintage_port.html|access-date=11 January 2023|website=vintageport.biz}}</ref> Če gost ne poda naprej vina port, ga lahko drugi za mizo vprašajo: »Ali poznate škofa iz Norwicha?«<ref name="The Bishop of Norwich">{{Cite web |url=http://www.taylor.pt/en/enjoy-port-wine/traditions/bishop-of-norwich/ |url-status=dead |title=The Bishop of Norwich |access-date=7 August 2014 |website=Taylor Fladgate |archive-date=5 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140705175047/http://www.taylor.pt/en/enjoy-port-wine/traditions/bishop-of-norwich/ }}</ref> – to vprašanje tiste, ki poznajo zgodbo, opomni, naj podajo vino, tistim, ki je še niso slišali, pa ponudi priložnost, da jo izvedo. == ''Instituto dos Vinhos do Douro e do Porto'' == Inštitut za vina Douro in Porto (''Instituto dos Vinhos do Douro e do Porto'') je uradni organ v okviru portugalskega ministrstva za kmetijstvo in ključna ustanova za promocijo panoge ter širjenje znanja o pridelavi portovca. Pred tem je deloval pod imenom Instituto do Vinho do Porto.<ref name="IVDP Presentation">{{cite web |url=http://www.ivp.pt/pagina.asp?codPag=61&codSeccao=1&idioma=1 |title=The Port and Douro Wines Institute |access-date=25 September 2010}}</ref> == Hiše portovca == Proizvajalce portovca pogosto imenujejo »trgovci« ({{langx|en|shippers}}). V zgodnjem obdobju trgovine s portovcem so bile številne najvplivnejše trgovske družine britanske (angleške in škotske) ter irske; to zgodovino še danes odražajo imena številnih najbolj znanih znamk portovca, kot so Dow’s, Graham's, Sandeman, Churchill's, Cockburn's in Taylor’s. Z leti so v panogi pomembno vlogo prevzeli tudi portugalski trgovci ter tisti v nizozemski in nemški lasti. Mesto [[Porto]], ki je uvrščeno na seznam svetovne dediščine, je dom številnih znanih hiš portovca; te so v bližini reke Douro, kar olajša transport vina. Nekatere od teh hiš so zasebne, druge pa so odprte za javnost in ponujajo vodene oglede.<ref>{{Cite web|url=https://www.cnn.com/travel/article/portugal-douro/index.html|title=The world's most stunning wine region?|first=Paul |last=Ames|date=2 August 2016|publisher=CNN|language=en|access-date=12 February 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://www.oportoguide.pt/caves-do-vinho-do-porto/|title=Caves do Vinho do Porto – AEVP|website=Oporto Guide|access-date=12 February 2019}}</ref> == Kot zgodovinsko zdravilo == V preteklosti se je portovec uporabljal kot zdravilno sredstvo. Britanski premier William Pitt mlajši je kot deček prejemal portovec za zdravljenje protina. Pri 14 letih (leta 1773) je začel piti po eno steklenico na dan, kot navaja J. Ehrman v delu ''The Younger Pitt'' (1969).<ref name= J.Ehrman>{{Cite book |last=Ehrman |first=John |title=The Younger Pitt |date=2004 |publisher=Constable |isbn=978-1-84529-142-6 |location=London |oclc=1181745660}}</ref> Znano je sicer, da prekomerno uživanje alkohola poslabša simptome protina. Pogost motiv v romanih Anthonyja Trollopea je naklonjenost uglednih starejših gospa do portovca, kar opravičujejo s trditvijo, da gre za »zdravilo«. == Kemija == Staran portovec vsebuje skupino modrikastih fenolnih pigmentov, imenovanih ''portosini'' (vinilpiranoantocianini),<ref>{{Cite journal| pmc=1082895| pmid=15577193| year=2004| last1=Mateus| first1=N| last2=Oliveira| first2=J| last3=Haettich-Motta|first3=M|last4=De Freitas|first4=V|title=New Family of Bluish Pyranoanthocyanins|volume=2004|issue=5|pages=299–305|doi=10.1155/S1110724304404033|journal=Journal of Biomedicine & Biotechnology|doi-access=free}}</ref> ter oksovitisin A – vrsto piranoantocianina s komponento 2-pirona.<ref>{{cite journal | last1 = He | first1 = Jingren | last2 = Oliveira | first2 = Joana | last3 = Silva | first3 = Artur M. S. | last4 = Mateus | first4 = Nuno | last5 = De Freitas | first5 = Victor | year = 2010 | title = Oxovitisins: A New Class of Neutral Pyranone-anthocyanin Derivatives in Red Wines | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-agricultural-and-food-chemistry_2010-08-11_58_15/page/n179 | journal = J. Agric. Food Chem. | volume = 58 | issue = 15| pages = 8814–8819 | doi = 10.1021/jf101408q | pmid=20608752 | bibcode = 2010JAFC...58.8814H }}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Port wine}} * [https://www.ivdp.pt/ Instituto dos Vinhos do Douro e Porto] Port and Douro Wines Institute official site, Portuguese Ministry of Agriculture {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Desertno vino]] [[Kategorija:Portugalske znamke]] dhi088vsofw3t2x9grkhqkbixf5sgxf 0 532886 6758989 6630453 2026-10-01T03:00:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758989 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | image = Turkey earthquake 2023 montage.png | caption = V smeri urnega kazalca od zgoraj levo: turška [[zastava na pol droga]] kot znak žalovanja za žrtvami potresa; moški, sedeč na pločniku pred porušenimi stavbami; ljudje, ki pregledujejo škodo po potresu; podrta policijska postaja; žrtve potresa iščejo zatočišče na razstavišču | map = {{Location map |Turčija#Sredozemlje |relief = 1 |label = |lat_deg = 37.174 |lon_deg = 37.032 |mark = Bullseye1.png |marksize = 50 |position = top |width = 260 |float = centre | AlternativeMap = Turkey relief location map.jpg |caption =}} | timestamp = 2023-02-06 01:17:35 | isc-event = 625613033 | anss-url = us6000jllz | anss-url-A = us6000jlqa | local-date = {{Start date|2023|02|06}} | local-time = 04.17 [[Čas v Turčiji|TRT]] (UTC+3) | local-time-A = 13.24 TRT (UTC+3) | duration = 75 sekund | magnitude = 7,8 {{M|ww|link=y}} | magnitude-A = 7,5 {{M|ww}} | depth = 17,9&nbsp;km | location = {{coord|37.174|N|37.032|E|type:event_region:TR|display=it}} | fault = [[vzhodnoanatolska prelomnica]]<ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Why Turkey and Syria’s calamitous earthquakes were decades in the making |url=https://www.ft.com/content/2ad5920c-aab6-4446-bcbd-9a5b355eed1b |website=Financial Times}}</ref> | damages = 84,1&nbsp;milijarde USD {{Small|(ocena)}} | intensity = {{MMI|9}} | landslide = | tsunami = da | aftershocks = več kot 2100<br /> več kot 200 z {{M|w|4,0}} ali več;<ref>{{navedi splet |last=USGS |date=6 February 2023 |title=USGS earthquake catalog |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map/?extent=34.02535,30.00366&extent=40.12009,43.36304&range=search&timeZone=utc&search=%7B%22name%22:%22Search%20Results%22,%22params%22:%7B%22starttime%22:%222023-02-06%2000:00:00%22,%22endtime%22:%222025-02-06%2023:59:59%22,%22maxlatitude%22:38.737,%22minlatitude%22:35.496,%22maxlongitude%22:39.452,%22minlongitude%22:33.904,%22minmagnitude%22:4,%22maxmagnitude%22:7.4,%22orderby%22:%22time%22%7D%7D |access-date=6 February 2023}}</ref><br>največji: {{M|ww}} 7,7 ob 13.24 TRT (UTC+3), 6.&nbsp;februarja&nbsp;2023 | casualties = več kot {{val|{{rounddown|37357|-1}}||fmt=commas}} mrtvih, več kot {{val|{{rounddown|94778|-1}}||fmt=commas}} ranjenih<!--skopirano iz angleške WP: »This was discussed in the talk page. Please don't remove the rounding until after the numbers have reached their final counts as they will stand. Change the number in the rounddown when new ones come out.«--> * več kot {{val|{{rounddown|31643|-1}}||fmt=commas}} mrtvih in {{val|{{rounddown|80278|-1}}||fmt=commas}} ranjenih v Turčiji * več kot {{val|{{rounddown|5714|-1}}||fmt=commas}} mrtvih in {{val|{{rounddown|14500|-1}}||fmt=commas}} ranjenih v Siriji | type = zmični prelom | image alt = | map alt = | image name = | affected = predvsem [[Turčija]], [[Sirija]] | pga = 1,62&nbsp;''[[največji talni pospešek|g]]'' | citations = <ref name = "TRT">{{navedi splet |title=AFAD: 12 bin 391 kişi hayatını kaybetti, 62 bin 914 kişi yaralandı |url=https://www.trthaber.com/haber/gundem/afad-12-bin-391-kisi-hayatini-kaybetti-62-bin-914-kisi-yaralandi-744735.html |website=TRT Haber |access-date=9 February 2023 |archive-date=9 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230209005619/https://www.trthaber.com/haber/gundem/afad-12-bin-391-kisi-hayatini-kaybetti-62-bin-914-kisi-yaralandi-744735.html |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |last=USGS |date=6 February 2023 |title=USGS earthquake catalog |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map/?extent=34.02535,30.00366&extent=40.12009,43.36304&range=search&timeZone=utc&search=%7B%22name%22:%22Search%20Results%22,%22params%22:%7B%22starttime%22:%222023-02-06%2000:00:00%22,%22endtime%22:%222025-02-06%2023:59:59%22,%22maxlatitude%22:38.737,%22minlatitude%22:35.496,%22maxlongitude%22:39.452,%22minlongitude%22:33.904,%22minmagnitude%22:4,%22maxmagnitude%22:7.4,%22orderby%22:%22time%22%7D%7D |access-date=7 February 2023 |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207002654/https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map/?extent=34.02535,30.00366&extent=40.12009,43.36304&range=search&timeZone=utc&search=%7B%22name%22:%22Search%20Results%22,%22params%22:%7B%22starttime%22:%222023-02-06%2000:00:00%22,%22endtime%22:%222025-02-06%2023:59:59%22,%22maxlatitude%22:38.737,%22minlatitude%22:35.496,%22maxlongitude%22:39.452,%22minlongitude%22:33.904,%22minmagnitude%22:4,%22maxmagnitude%22:7.4,%22orderby%22:%22time%22%7D%7D |url-status=live}}</ref> }} 6.&nbsp;februarja&nbsp;2023 je močan in smrtonosen [[potres]] prizadel južno in osrednjo [[Turčija|Turčijo]] ter severno in zahodno [[Sirija|Sirijo]].<ref>{{navedi splet |first1=Tara |last1=Subramaniam |first2=Rhea |last2=Mogul |first3=Adam |last3=Renton |first4=Aditi |last4=Sangal |first5=Leinz |last5=Vales |first6=Elise |last6=Hammond |first7=Maureen |last7=Chowdhury |first8=Amir |last8=Vera |date=6 February 2023 |title=February 6, 2023 Turkey-Syria earthquake news |url=https://www.cnn.com/middleeast/live-news/turkey-earthquake-latest-020623/index.html |access-date=7 February 2023 |publisher=[[CNN]] |language=en |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207044338/https://www.cnn.com/middleeast/live-news/turkey-earthquake-latest-020623/index.html |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Live Updates Turkey, Syria earthquake kills thousands |url=https://apnews.com/article/turkey-earthquake-live-updates-19e7d84fefdeed4c8a355dedf23d914f |access-date=7 February 2023 |website=[[AP News]] |language=en |archive-date=6 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206061642/https://apnews.com/article/turkey-earthquake-live-updates-19e7d84fefdeed4c8a355dedf23d914f |url-status=live}}</ref> Gre za enega najmočnejših potresov v zgodovini Turčije in Sirije. Zgodil se je zahodno od mesta [[Gaziantep]] ob 04.17&nbsp;[[Čas v Turčiji|TRT]] (01.17&nbsp;[[Univerzalni standardni čas|UTC]]) in povzročil obsežno škodo in številne žrtve v jugovzhodni Turčiji in severozahodni [[Sirija|Siriji]]. Z največjo [[Mercallijeva lestvica|Mercallijevo intenziteto]]&nbsp;IX (silovito) in magnitudo {{M|ww|link=y}}&nbsp;7,8 se kosa s [[Potres v Erzincanu (1939)|potresom v Erzincanu]] leta 1939 kot najmočnejšim instrumentalno zabeleženim potresom, ki je v sodobnem času prizadel Turčijo, in najsmrtonosnejšim potresom po [[potres v Izmitu (1999)|potresu v Izmitu]] leta 1999.<ref>{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Timeline: Turkey hit by most devastating earthquake since 1999 |work=Al Jazeera |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/2/6/timeline-turkey-syria-earthquakes-most-deadly-since-1999 |access-date=6 February 2023}}</ref> Potresu je sledilo več kot 2100 popotresnih sunkov.<ref name="aftsk1">{{navedi novice |title=SON DEPREMLER LİSTESİ KANDİLLİ/AFAD: Az önce deprem mi oldu, kaç şiddetinde? Deprem bölgesinde artçı sarsıntılar devam ediyor!|trans-title=LIST OF LAST EARTHQUAKE KANDİLLİ/AFAD: Was there an earthquake just now, how strong was it? Aftershocks continue in the earthquake area! |url=https://www.milliyet.com.tr/galeri/deprem-mi-oldu-kandilli-afad-son-depremler-listesi-11-subat-deprem-bolgesinde-artci-sarsintilar-devam-ediyor-6902271/1 |access-date=13 February 2023 |agency=Milliyet |date=13 February 2023 |language=tr}}</ref> Najmočnejši med njimi je imel magnitudo {{M|w|link=y}}&nbsp;7,7. Zgodil se je 9&nbsp;ur pozneje 4&nbsp;km severo-severovzhodno od [[Elbistan]]a v provinci Kahramanmaraş ob 13.24&nbsp;TRT (10.24&nbsp;UTC), prav tako z največjo Mercallijevo intenziteto IX. Seizmično zaporedje je bilo posledica plitvega [[tektonski zmik|zmičnega preloma]]. Do 13.&nbsp;februarja so poročali o več kot 37.300 žrtvah; več kot 31.600 v Tučiji in 5700 v Siriji.<ref name="TR17134">{{navedi novice |title=Son dakika: Türkiye'yi sarsan afette dördüncü gün... Deprem felaketinde can kaybı 17 bin 406... Dakika dakika bölgelerimizden anlık bilgiler |url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/son-dakika-turkiyeyi-sarsan-afette-dorduncu-gun-deprem-felaketinde-can-kaybi-12-bin-873-dakika-dakika-bolgelerimizden-anlik-bilgiler-42216736 |access-date=9 February 2023 |agency=TRT}}</ref> Reševalne napore je močno oviral zimski vihar, ki je zasnežil ruševine in prinesel zelo nizke temperature.<ref>{{navedi novice |last1=Hubbard |first1=Ben |title=Live Updates: Erdogan Visits Quake Area as Death Toll Passes 11,600 in Turkey and Syria |url=https://www.nytimes.com/live/2023/02/08/world/turkey-syria-earthquake |access-date=8 February 2023 |work=The New York Times |date=8 February 2023 |archive-date=8 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230208072346/https://www.nytimes.com/live/2023/02/08/world/turkey-syria-earthquake |url-status=live }}</ref> Zaradi temperatur pod lediščem so preživeli, zlasti tisti, ki so ujeti pod ruševinami, zelo izpostavljeni tveganju za [[podhladitev]].<ref>https://globalnews.ca/news/9467528/turkey-syria-earthquake-extreme-cold-risks/</ref><ref>https://www.middleeasteye.net/news/turkey-earthquake-survivors-trapped-under-rubble-face-hypothermia-threat</ref> Škodo zaradi potresa ocenjujejo na 84,1&nbsp;milijarde USD.<ref name="bloht">{{navedi novice |title=TÜRKONFED raporu: Depremlerin mali hasarının 84,1 milyar dolar olması bekleniyor |url=https://www.bloomberght.com/turkonfed-raporu-depremlerin-mali-hasarinin-84-1-milyar-dolar-olmasi-bekleniyor-2325161 |access-date=12 February 2023 |publisher=Bloomberg HT |date=12 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212141453/https://www.bloomberght.com/turkonfed-raporu-depremlerin-mali-hasarinin-84-1-milyar-dolar-olmasi-bekleniyor-2325161 |archive-date=12 February 2023 |language=tr |trans-title=TÜRKONFED report: The financial damage of earthquakes is expected to be 84.1 billion dollars}}</ref> == Tektonika == === Geologija === [[File:Anatolian Plate.png|left|thumb|300px|Zemljevid Anatolske plošče z vzhodnoanatolsko prelomnico]] Lokacija potresa ga umešča v bližino trojnega stičišča med [[Anatolska plošča|Anatolsko]], [[Arabska plošča|Arabsko]] in [[Afriška plošča|Afriško ploščo]]. Glede na mehanizem in lokacijo se je zgodil na vzhodnoanatolski prelomni coni ali [[Mrtvo morje|mrtvomorski]] zmični meji. Vzhodnoanatolska prelomnica se prilagaja iztiskanju Turčije proti zahodu v [[Egejsko morje]], mrtvomorska zmična meja pa se prilagaja gibanju [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]] proti severu glede na Afriško in [[Evrazijska plošča|Evrazijsko ploščo]]. Vzhodnoanatolska prelomnica je 700&nbsp;km dolga levozmična meja med anatolsko in arabsko ploščo. Vidne stopnje zdrsa prelomnice se zmanjšujejo od vzhoda z 10&nbsp;mm na leto proti zahodu, kjer znašajo 1–4&nbsp;mm na leto. Prelomnica je povzročila močne potrese v letih 1789 (M_W&nbsp;7,2), 1795 (M_W&nbsp;7,0), 1872 (M_W&nbsp;7,2), 1874 (M_W&nbsp;7,1), 1875 (M_W&nbsp;6,7), 1893 (M_W&nbsp;7,1) in 2020 (M_W&nbsp;6,8). Ti potresi so pretrgali posamezne segmente prelomnice. Potresno aktivna segmenta Palu in Pütürge na vzhodu kažeta interval ponavljanja približno 150&nbsp;let za potrese z magnitudo 6,8–7,0. Segmenta Pazarcık in Amanos na zahodu imata intervale ponavljanja 237–772&nbsp;let&nbsp;oziroma 414–917&nbsp;let za potrese z M&nbsp;7,0–7,4.<ref name="Güvercin22">{{cite journal |last1=Güvercin |first1=S.E. |last2=Karabulut |first2=H. |last3=Konca |first3=A.O. |last4=Doğan |first4=U. |last5=Ergintav |first5=S. |title=Active seismotectonics of the East Anatolian Fault |journal=Geophysical Journal International |date=2022 |volume=230 |issue=1 |pages=50–69 |doi=10.1093/gji/ggac045 |url=https://academic.oup.com/gji/article-abstract/230/1/50/6522179#no-access-message}}</ref> === Seizmika === Območje, kjer so se zgodili potresi 6.&nbsp;februarja, je [[seizmologija|seizmološko]] razmeroma mirno. Od leta&nbsp;1905 se je v območju 250&nbsp;km od potresov 6.&nbsp;februarja zgodilo samo pet potresov z magnitudo 6 ali več. Največji od teh, z magnitudo 6,7, se je zgodil 24.&nbsp;januarja&nbsp;2020 severovzhodno od potresa 6.&nbsp;februarja. Vsi ti potresi so se zgodili vzdolž ali v bližini vzhodnoanatolske prelomnice. Kljub seizmično razmeroma mirujočemu epicentralnemu območju potresa 6.&nbsp;februarja sta južna Turčija in severna Sirija v preteklosti doživeli močne in uničujoče potrese. [[Alep]], drugo največje mesto v Siriji, je bil v zgodovini zaradi velikih potresov večkrat opustošen, čeprav je mogoče natančne lokacije in magnitude teh potresov le oceniti. Alep je leta&nbsp;1138 prizadel potres z ocenjeno magnitudo 7,1 in leta 1822 potres z ocenjeno magnitudo 7,0. Število smrtnih žrtev potresa leta&nbsp;1822 ocenjujejo na 20.000–60.000.<ref name="anss7.8" /> Leta&nbsp;1114 je mesto [[Maraš]] prizadel [[Potres v Marašu (1114)|potres]], v katerem je umrlo 40.000 ljudi.<ref>{{navedi novice |title=Büyük Maraş Depremi 1000 Yıl Öncede Çok Can Almış ! |url=https://www.sondakikam.com.tr/buyuk-maras-depremi-1000-yil-oncede-cok-can-almis/ |access-date=7 February 2023 |agency=Son Dakika |date=7 February 2023 |language=tr |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207003328/https://www.sondakikam.com.tr/buyuk-maras-depremi-1000-yil-oncede-cok-can-almis/ |url-status=dead }}</ref> Večji potresi, ki so prizadeli Bližnji vzhod v letih [[Potres v Damghanu (856)|856]], [[Potres v Jordanskem tektonskem jarku (1033)|1033]] in [[Potres v Kairu (1754)|1754]], so povzročili 200.000, 70.000 in 40.000 smrti.<ref name="Uddin1">{{navedi novice |last1=Uddin |first1=R. |title=Five deadly earthquakes in the Middle East through history |url=https://www.middleeasteye.net/news/five-deadly-earthquakes-middle-east-history-turkey-syria |access-date=7 February 2023 |agency=Middle East Eye |date=6 February 2023}}</ref> Model izvora, ki ga je izdelal USGS, je pokazal, da je potres z magnitudo {{M|ww}}&nbsp;7,8 povzročil rupturo dveh segmentov prelomnice v skupni dolžini skoraj 50&nbsp;km in širini 30&nbsp;km.<ref name="anss7.8" /> Harold Tobin, direktor [[Seizmična mreža Pacifiškega Severozahoda|Seizmične mreže Pacifiškega Severozahoda]], je dejal, da ima vzhodnoanatolska prelomnica dolgo seizmično zgodovino in je bila že prej znana kot seizmično nevarno območje.<ref name="washingtonedu1">{{navedi splet |title=UW experts discuss the earthquake in Turkey and Syria |url=https://www.washington.edu/news/2023/02/09/uw-experts-discuss-the-earthquake-in-turkey-and-syria/ |access-date=9 February 2023 |publisher=University of Washington |date=9 February 2023}}</ref> == Potresi == [[File:Turkey magnitude 7.8 earthquake (3-17 AM, 6 February 2023) 1.png|thumb|250px|left|Seizmogram potresa z močjo Mw 7,8]] Potres se je zgodil ob 01.17 UTC. Po oceni Ameriškega geološkega zavoda (USGS) je imel magnitudo 7,8 (Mw), po oceni [[GEOSCOPE (observatorij)|GEOSCOPA]] pa {{M|w|link=n}} 8.0.<ref name="geoscope8.0" /> Epicenter je bil 34&nbsp;km zahodno od [[Gaziantep]]a v Gaziantepski provinci, ki je blizu meje s Sirijo. Sunek je imel žariščni mehanizem, ki je ustrezal plitvemu zmičnemu prelomu.<ref name="anss7.8">{{navedi splet |author1=National Earthquake Information Center |title=M 7.8 – 23 km E of Nurdağı, Turkey |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000jllz/executive |publisher=United States Geological Survey |access-date=6 February 2023 |date=6 February 2023}} {{PD notice}}</ref> Do preloma je prišlo bodisi na prelomnici s severozahodno-jugovzhodno navzgornjim zdrsom in severovzhodnim navzdolnjim zdrsom ali severozahodno-jugovzhodnim navzgornjim zdrsom s severozahodnim navzdolnjim zdrsom.<ref name="geoscope8.0">{{navedi splet |title=TURKEY 2023/02/06 01:17:35 UTC, Mw=8.0 |url=http://geoscope.ipgp.fr/index.php/en/catalog/earthquake-description?seis=us6000jllz |publisher=GEOSCOPE Observatory |access-date=6 February 2023 |date=6 February 2023}}</ref> USGS je ocenil, da je razpoka dolga ~190&nbsp;km in široka ~25&nbsp;km. To je eden najmočnejših potresov, ki so ga kadarkoli zabeležili v Turčiji, in je enak potresu v Erzincanu leta&nbsp;1939.<ref name="Baker1">{{navedi novice |last=Baker |first=J.A. |date=6 February 2023 |title=Impact of Turkey earthquake on local population, economy will be 'massive': Expert |language=en-UK |work=Channel News Asia |url=https://www.channelnewsasia.com/world/turkey-syria-earthquake-aftershocks-local-population-economy-impact-3257776 |access-date=6 February 2023 }}</ref> Morda ga presega le [[potres v Severni Anatoliji (1668)|potres v Severni Anatolijo leta&nbsp;1668]],<ref>{{navedi splet |title=Historic Worldwide Earthquakes |url=http://earthquake.usgs.gov/regional/world/historical.php/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090825081330/http://earthquake.usgs.gov/regional/world/historical.php/ |archive-date=25 August 2009 |publisher=[[United States Geological Survey]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Ambraseys |first=N. |title=Earthquakes in the Mediterranean and Middle East: A Multidisciplinary Study of Seismicity up to 1900 |url=https://archive.org/details/earthquakesinmed0000ambr |publisher=Cambridge University Press |year=2009 |isbn=9781316347850 |pages=[https://archive.org/details/earthquakesinmed0000ambr/page/512 512]–515}}</ref> globalno pa je najmočnejši zabeleženi po [[Potresi na Južnih Sandwichevih otokih (2021)|avgustu 2021]].<ref name="Ozkan1">{{navedi novice |last1=Ozkan |first1=M. |last2=Makieh |first2=K. |date=6 February 2023 |title=Major earthquake kills 3,700 in Turkey and Syria, weather hits survivors |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/major-earthquake-strikes-turkey-syria-about-200-dead-many-trapped-2023-02-06/ |access-date=6 February 2023 |archive-date=6 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206065653/https://www.reuters.com/world/middle-east/major-earthquake-strikes-turkey-syria-about-200-dead-many-trapped-2023-02-06/ |url-status=live}}</ref> === Predpotresni in popotresni sunki === [[Predpotresni sunek]] magnitude {{m|b}} 4,2 se je pojavil 3.&nbsp;februarja 5&nbsp;km zahodno od [[Bahçe, Osmaniye|Bahçeja]], provinca Osmaniye.<ref>{{navedi splet |title=M 4.2 - Central Turkey |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000jl5l/ |author=National Earthquake Information Center |publisher= United States Geological Survey |date=3 February 2023 |access-date=10 February 2023}}</ref> Do 13.&nbsp;februarja je bilo zabeleženih več kot 2100 popotresnih sunkov.<ref name="aftsk1"/> Približno 11&nbsp;minut po [[glavni sunek|glavnem sunku]] je sledil [[popotresni sunek]] z magnitudo {{M|ww}}&nbsp;6,7.<ref name="anss6.7">{{navedi splet |last=National Earthquake Information Center |date=6 February 2023 |title=M 6.7 – Central Turkey |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000jlm1/executive |access-date=6 February 2023 |publisher=United States Geological Survey}}</ref> Po podatkih Ameriškega geološkega zavoda (USGS) je v šestih urah po glavnem sunku sledilo 25 popotresnih sunkov magnitude {{M|w|link=yes}}&nbsp;4,0 ali več. V šestih urah po glavnem sunku je po podatkih USGS sledilo 25 popotresnih sunkov z {{M|w}} 4,0 ali več. Več kot 12&nbsp;ur pozneje je USGS poročal o vsaj 54 popotresnih sunkih magnitude 4,3 ali več, turško [[Predsedništvo za ravnanje ob naravnih nesrečah in izrednih razmerah]] (AFAD) pa je zabeležilo vsaj 120 popotresnih sunkov.<ref>{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Turkey reports at least 120 aftershocks following Monday’s powerful earthquake |publisher=CNN |agency=CNN |url=https://edition.cnn.com/middleeast/live-news/turkey-earthquake-latest-020623/index.html |access-date=6 February 2023}}</ref> Znanstvenik Seizmološkega raziskovalnega centra v Avstraliji je dejal, da je mogoče nizkomagnitudne popotresne sunke pričakovati še kakšno leto. Popotresni sunki, ki lahko povzročijo močno tresenja, pa se lahko pojavi v dneh do tednih po glavnem sunku.<ref name="Ng1">{{navedi novice |last1=Ng |first1=D. |title=Relief workers brave Türkiye-Syria aftershocks to aid quake response |url=https://www.channelnewsasia.com/world/turkey-syria-earthquake-turkiye-aftershocks-relief-workers-humanitarian-aid-3260291 |access-date=7 February 2023 |publisher=Channel NewsAsia |date=7 February 2023 |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207225358/https://www.channelnewsasia.com/world/turkey-syria-earthquake-turkiye-aftershocks-relief-workers-humanitarian-aid-3260291 |url-status=live}}</ref> {{multiple image |direction = |width = 200px |image1 = M 7.8 - Central Turkey.jpg |alt1 = Zemljevid močnega premikanja tal ob glavnem sunku |image2 = M 7.5 - 4 km SSE of Ekinözü, Turkey.jpg |alt2 = Zemljevid močnega premikanja tal ob popotresnem sunku z Mww&nbsp;7,5 |footer = Zemljevid [[močno premikanje tal|močnega premikanja tal]] ob glavnem šoku (levo/zgoraj) in popotresnem sunku z {{M|ww}}&nbsp;7,5 (desno/spodaj) }} {{maplink|frame=yes|frame-align=|frame-width=450|frame-height=300|from=2023 Turkey–Syria earthquake.map|frame-latitude= 37|frame-longitude=37|zoom=7|text=Zemljevid popotresnih sunkov – Mw  4.0 ali več<ref>{{navedi splet |title=Search Results |publisher=USGS |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map/?extent=32.96259,27.48779&extent=40.74726,45.06592&range=search&sort=smallest&listOnlyShown=true&timeZone=utc&search=%7B%22name%22:%22Search%20Results%22,%22params%22:%7B%22starttime%22:%222023-01-30%2000:00:00%22,%22endtime%22:%222023-02-28%2023:59:59%22,%22maxlatitude%22:40.148,%22minlatitude%22:33.618,%22maxlongitude%22:40.935,%22minlongitude%22:31.619,%22minmagnitude%22:4,%22orderby%22:%22magnitude-asc%22%7D%7D}}</ref>}} Drugi potres z močjo {{M|ww}}7,5 ali {{M|w}}7,7 po podatkih GEOSCOPA<ref name="geoscope7.7" /> je bil popotresni sunek prvega in je območje prizadel ob 10.24 UTC z epicentrom 4&nbsp;km jugo-jugovzhodno od Ekinözüja v provinci Kahramanmaraş. Razpoka je vzdolž zdrsnega preloma z navzgornjim zdrsom v smeri vzhod-zahod in navzdolnjim zdrsom proti severu ali navzgornjim zdrsom v smeri sever-jug in navzdolnjim zdrsom proti vzhodu.<ref name="geoscope7.7">{{navedi splet |title=TURKEY 2023/02/06 10:24:49 UTC, Mw=7.7 |url=http://geoscope.ipgp.fr/index.php/en/catalog/earthquake-description?seis=us6000jlqa |publisher=GEOSCOPE Observatory |access-date=6 February 2023 |date=6 February 2023}}</ref> USGS je dejal, da je potres morda povzročil prelom na ločeni prelomnici dolžine ~120&nbsp;km in širine ~18&nbsp;km.<ref name="anss7.5">{{navedi splet |title=M 7.5 - 4 km SSE of Ekinözü, Turkey |url=https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000jlqa/ |website=earthquake.usgs.gov |access-date=6 February 2023}}</ref> == Škoda == === Turčija === Skupno se je v desetih provincah po vsej Turčiji zrušilo 6217 stavb.<ref name="sozcu">{{navedi novice |title=Kahramanmaraş’ta 7.4 büyüklüğünde deprem: 10 kenti vurdu|trans-title=7.4 magnitude earthquake in Kahramanmaraş: hit 10 cities |url=https://www.sozcu.com.tr/2023/gundem/kahramanmarasta-7-4-siddetinde-deprem-7581264/ |access-date=6 February 2023 |publisher=Sözcü |date=6 February 2023 |language=tr}}</ref> Številne so bile uničene v Adıyamanu in Diyarbakırju.<ref name="BBC1">{{navedi novice |title=Kahramanmaraş'ta 7,4 büyüklüğünde deprem, teyit edilmemiş yıkım haberleri var|trans-title=7.4 magnitude earthquake in Kahramanmaraş, there are unconfirmed destruction news |url=https://www.bbc.com/turkce/articles/c51kdv8d15jo |access-date=6 February 2023 |publisher=BBC News |date=6 February 2023 |language=tr}}</ref> V Diyarbakırju se je zrušil nakupovalni center.<ref>{{navedi novice |title=Strong earthquake hits south-eastern Turkey near Syria border |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64533851 |access-date=6 February 2023 |publisher=BBC News |date=6 February 2023}}</ref> Guverner Osmanije je dejal, da se je v provinci zrušilo 34 stavb.<ref name="ndtv1">{{navedi novice |title=5 Dead, Many Buildings Damaged In 7.8 Magnitude Earthquake In Turkey |url=https://www.ndtv.com/world-news/powerful-7-8-magnitude-earthquake-hits-turkey-3756172 |access-date=6 February 2023 |agency=Agence France-Presse |publisher=NDTV |date=6 February 2023}}</ref> Približno 130 stavb se je zrušilo tudi v Malatyi. V provinci sta se delno porušila znana mošeja iz 13.&nbsp;stoletja in strop [[letališče Malatya|letališča Malatya]].<ref name="cna1">{{navedi novice |title=Major quake kills more than 100 across Turkey, Syria |url=https://www.channelnewsasia.com/world/major-quake-kills-more-100-across-turkey-syria-3256346 |access-date=6 February 2023 |publisher=CNA (Channel NewsAsia) |date=6 February 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206054348/https://www.channelnewsasia.com/world/major-quake-kills-more-100-across-turkey-syria-3256346 |url-status=dead }}</ref> Antični grad Gaziantep je bil resno poškodovan.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nytimes.com/live/2023/02/06/world/turkey-earthquake/aacc52e8-d3fb-5ef5-8297-7579f733a1ff |title=Live Updates: Powerful Quake Kills Hundreds in Turkey and Syria |date=5 February 2023 |last=Gures |first=Murat |work=The New York Times |access-date=5 February 2023}}</ref> Po vsej regiji so izbruhnili požari. V [[Adana|Adani]] sta se zrušili dve stanovanjski stavbi, ena od njiju je bila 17-nadstropna, pri čemer je umrlo najmanj deset ljudi.<ref>{{navedi splet|title=Adana Büyükşehir Belediye Başkanı Zeydan Karalar: 17 ve 14 katlı binalar yıkıldı|url=https://www.haberturk.com/zeydan-karalar-17-ve-14-katli-binalar-yikildi-3562710|language=tr|date=6 February 2023}}</ref> [[File:Gaziantep'te Depremde 10 Katlı Bina Yıkıldı.webm|thumb|Video iz Gaziantepa]] V provinci Hatay je bila vzletno-pristajalna steza letališča Hatay razcepljena in dvignjena.<ref>{{navedi novice |title=Deprem Hatay'da havalimanının pistini yardı|trans-title=The earthquake broke the runway of the airport in Hatay |url=https://www.ntv.com.tr/video/turkiye/deprem-hatayda-havalimaninin-pistini-yardi,v-wtlTZEMU20zM4vlWQxFA |access-date=6 February 2023 |publisher=NTV |date=6 February 2023 |language=tr}}</ref> Uničene so bile dve deželni bolnišnici in policijska postaja in eksplodiral je plinovod.<ref>{{navedi splet |last=İHA |title=Hatay'da depremin ardından doğal gaz boru hattı patladı |url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/hatayda-depremin-ardindan-dogal-gaz-boru-hatti-patladi-42215611 |access-date=6 February 2023 |website=www.hurriyet.com.tr |language=tr}}</ref> === Sirija === Opozicijska sirska civilna zaščita je razmere na severozahodu države označila za »katastrofalne«. Porušile so se številne stavbe in ljudje so ostali ujeti. Zrušitve so se zgodile v mestih [[Alep]], [[Latakija]] in [[Hama]]. V [[Damask]]u je veliko ljudi zbežalo s svojih domov na ulice.<ref name="ap1">{{navedi novice |title=Powerful 7.8 quake knocks down buildings in Turkey, Syria |url=https://apnews.com/article/earthquake-shakes-turkey-b927808f6a5c54bdb669120faa40b7bc |access-date=6 February 2023 |agency=Associated Press |date=6 February 2023}}</ref> V Siriji je številne stavba poškodovala že skoraj 12 let trajajoča državljanska vojna. Poškodovan je bil križarski grad [[Margat]]; zrušili so se del stolpa in deli obzidja. Prizadeta je bila tudi [[citadela v Alepu]].<ref name="alarabiya">{{navedi novice |title=آثار سوريا لم تسلم من الزلزال.. تضرر قلعتي حلب والمرقب |url=https://www.alarabiya.net/arab-and-world/2023/02/06/%D8%AA%D8%B6%D8%B1%D8%B1-%D9%82%D9%84%D8%B9%D8%A9-%D8%AD%D9%84%D8%A8-%D8%A7%D9%84%D8%AA%D8%A7%D8%B1%D9%8A%D8%AE%D9%8A%D8%A9-%D8%AC%D8%B1%D8%A7%D8%A1-%D8%A7%D9%84%D8%B2%D9%84%D8%B2%D8%A7%D9%84-%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AF%D9%85%D8%B1 |access-date=6 February 2023 |agency=Al Arabiya |language=ar |date=6 February 2023}}</ref> === Druge države === V [[Libanon]]u so se prebivalci prebudili iz spanja. Stavbe po državi so se tresle do 40&nbsp;sekund. V [[Bejrut]]u so prebivalci zapustili svoje domove in ostali na ulicah ali se vozili v svojih vozilih, da bi pobegnili iz stavb. Na splošno je bila škoda v Libanonu omejena, prizadete so bile nekatere stavbe v mestih Minijeh, El Mina in Burdž Hamud. Vendar za zdaj ne poročajo o žrtvah. Potres so čutili tudi do [[Ciper|Cipra]].<ref name="sky1">{{navedi novice |title=Turkey earthquake: 7.8-magnitude quake kills at least 10 – and is felt elsewhere in the Middle East |url=https://news.sky.com/story/strong-earthquake-hits-central-turkey-12804451?utm_source=AdmitadMonetize&utm_medium=affiliate&utm_campaign=awin&awc=29753_1675653788_ac9aabc7a5abceb1b147a04df33988cd |access-date=6 February 2023 |publisher=Sky News |date=6 February 2023}}</ref> Evropsko-mediteranski seizmološki center je sporočil, da so tresenje tresljajev čutili v Armeniji, Egiptu, Gruziji, Grčiji, Iraku, Izraelu, Jordaniji, Palestini in Romuniji. V Iraku je veliko prebivalcev ostalo na prostem, kjer so čakali na obvestilo, da se je varno vrniti na domove. Nekaj ur pozneje je prišlo do popotresnega sunka, zaradi česar so morali evakuirati stavbe. O smrtnih žrtvah ali poškodovanih ni poročil.<ref name="Hamblin1">{{navedi novice |last1=Hamblin |first1=Andrea |last2=MacDiarmid |first2=Campbell |last3=Vasilyeva |first3=Nataliya |title=At least 597 found dead after powerful earthquake devastates Turkey and Syria |url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2023/02/06/turkey-rocked-major-earthquake/ |access-date=6 February 2023 |agency=[[The Daily Telegraph]] |date=6 February 2023}}</ref> === Ocena izgub === Po mnenju profesorja geofizike na observatoriju Kandilli bi lahko bilo število smrtnih žrtev podobno potresu v İzmitu leta 1999, v katerem je umrlo 18.373 ljudi.<ref>{{navedi novice |title=SON DAKİKA: Gaziantep ve Kahramanmaraş'taki korkutan deprem sonrası uzman isim canlı yayında duyurdu! '1999 İzmit depremine benzer maalesef yıkımlar olacak' |url=https://www.mynet.com/son-dakika-gaziantep-ve-kahramanmaras-taki-korkutan-deprem-sonrasi-uzman-isim-canli-yayinda-duyurdu-1999-izmit-depremine-benzer-ma-110107093825 |access-date=6 February 2023 |agency=Mynet |date=6 February 2023 |language=tr}}</ref> Storitev PAGER ameriškega geološkega zavoda je ocenila 34-odstotno verjetnost gospodarskih izgub med 1 in 10 milijardami dolarjev. Služba je ocenila 47-odstotno verjetnost smrti med 1000 in 10.000 zaradi drugega potresa.<ref name="pager7.5">{{navedi splet |last=National Earthquake Information Center |title=Loss PAGER – M 7.5, 4 km SSE of Ekinz, Turkey |url=https://earthquake.usgs.gov/realtime/product/losspager/us6000jlqa/us/1675715954000/onepager.pdf |access-date=6 February 2023 |publisher=United States Geological Survey}}</ref> Risklayer je ocenil število smrtnih žrtev med 9930 in 64.800<ref>{{Cite tweet |number=1622728877868191744 |user=risklayer |title=Unfortunately have added in new damage data to the south and from the 2nd earthquake, and the estimate has moved higher.|date=6 February 2023 }}</ref> ter gospodarsko izgubo okoli 20 milijard USD.<ref>{{Cite tweet |number=1622555901671636992 |user=risklayer |title=DUAL Earthquake ESTIMATE (Turkey-Syria) |date=6 February 2023 }}</ref> == Geološki učinki === V İskenderunu je prišlo do večjega [[zemeljski plaz|zemeljskega plazu]], zaradi česar je morje poplavilo mesto do 200&nbsp;m globoko.<ref name="Ravilious1">{{navedi novice |last1=Ravilious |first1=K. |title=Geological impact of Turkey-Syria earthquake slowly comes into focus |url=https://www.theguardian.com/world/2023/feb/10/geological-impact-of-turkey-syria-earthquake-slowly-comes-into-focus |access-date=11 February 2023 |agency=The Guardian |date=10 February 2023}}</ref> Majhni valovi [[cunami]]ja so bili zabeleženi ob obali [[Famagusta|Famaguste]] na Cipru, po podatkih Oddelka za geološke raziskave brez škode.<ref name="Damaskinos1">{{navedi novice |last1=Damaskinos |first1=I. |title=Earthquake in Turkey caused ‘small tsunamis’ off Famagusta coast |url=https://cyprus-mail.com/2023/02/06/earthquake-in-caused-small-tsunami-off-famagusta-coast/ |access-date=6 February 2023 |work=Cyprus Mail |date=6 February 2023}}</ref> Civilna zaščita Italije je izdala opozorilo, ki je bilo pozneje umaknjeno, o nevarnosti cunamijskih valov, ki bi lahko prizadeli obale Sicilije, Kalabrije in Apulije.<ref name="protezionecivile12">{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Allerta maremoto: possibili onde in arrivo sulle coste italiane |language=it |trans-title=Tsunami alert: possible waves arriving on the Italian coasts |publisher=Dipartimento della Protezione Civile |url=https://www.protezionecivile.gov.it/it/comunicato-stampa/allerta-maremoto-possibili-onde-arrivo-sulle-coste-italiane |access-date=6 February 2023}}</ref> Obalnim prebivalcem v omenjenih regijah so svetovali, naj se umaknejo v višje ležeče kraje in se ravnajo po navodilih lokalnih oblasti, državni železniški operater [[Trenitalia]] pa je na teh območjih začasno prekinil železniške storitve in jih pozneje isto jutro znova vzpostavil. Nacionalni raziskovalni inštitut za astronomijo in geofiziko v Egiptu je prav tako izdal opozorilo glede cunamija za vzhodno sredozemsko območje. Pozneje je bilo umaknjeno.<ref>{{navedi novice |last1=Abueish |first1=T. |title=Tsunami alert: Egypt's geophysics body weighs in on possibility after Turkey quake |url=https://english.alarabiya.net/News/middle-east/2023/02/07/Tsunami-alert-Egypt-s-geophysics-body-weighs-in-on-possibility-after-Turkey-quake |access-date=7 February 2023 |publisher=Al Arabiya |date=7 February 2023 |archive-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207103107/https://english.alarabiya.net/News/middle-east/2023/02/07/Tsunami-alert-Egypt-s-geophysics-body-weighs-in-on-possibility-after-Turkey-quake |url-status=live }}</ref> ==Odziv== ===Turčija=== [[File:2023 Gaziantep Earthquake-Diyarbakir 1.jpg|thumb|Reševalci na delu pri uničenem poslovnem centru Galeria v [[Diyarbakır]]ju. Ena od stavb v ozadju se je pozneje zrušila ob popotresnem sunku.]] [[File:President's national mourning decision about 2023 Gaziantep-Kahramanmaraş earthquakes.jpg|thumb|Odločitev turškega predsednika o narodnem žalovanju]] Predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan]] je na Twitterju dejal, da so bile »iskalno-reševalne ekipe nemudoma poslane« na prizadeto območje. Notranji minister [[Süleyman Soylu]] je prebivalce opozoril, naj ne vstopajo v poškodovane stavbe.<ref name="aj1">{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Strong earthquake hits southern Turkey near Syrian border |publisher=Al Jazeera |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/2/6/strong-earthquake-hits-southern-turkey-near-syrian-border |access-date=6 February 2023}}</ref> 7. februarja je v 10 prizadetih provincah razglasil 3-mesečne [[izredne razmere]].<ref name="3monthAJ">{{navedi novice |title=Turkey declares 3-month emergency in 10 quake-hit provinces |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/2/7/turkey-declares-3-month-emergency-in-10-quake-hit-provinces |access-date=7 February 2023 |publisher=Al Jazeera |date=7 February 2023}}</ref> Narodna vlada je razglasila »alarm četre stopnje« glede poziva za mednarodno pomoč.<ref name="Hamblin1" /> V skladu s [[Predsedstvo za ravnanje ob naravnih nesrečah in izrednih razmerah|Predsedstvom za ravnanje ob naravnih nesrečah in izrednih razmerah]] je bilo v 10 prizadetih provinc poslanih več kot 10.000 reševalcev.<ref name="Timur1">{{navedi novice |last1=Timur |first1=S. |last2=Harman |first2=G. |title=Despite an enormous rescue effort, many people are waiting for help |url=https://www.nytimes.com/2023/02/05/world/europe/turkey-earthquake-rescue.html |access-date=7 February 2023 |agency=The New York Times |date=7 February 2023}}</ref> [[Turške oborožene sile]] so za mobilizacijo iskalno-reševalnih ekip vzpostavile »[[zračni koridor]]«. Pri transportu so sodelovala številna letala, vključno z [[Airbus A400M|Airbusom A400M]] in letali [[C-130 Hercules]]. Na območja so bili odposlani tudi hrana, odeje in ekipe za psihološko pomoč.<ref name="Guldogan1">{{navedi novice |last=Guldogan |first=D. |date=6 February 2023 |title=At least 1,121 killed, 7,634 injured as powerful quakes hit southern Türkiye |agency=Andolu Agency |url=https://www.aa.com.tr/en/turkiye/at-least-1-121-killed-7-634-injured-as-powerful-quakes-hit-southern-turkiye/2808091 |access-date=6 February 2023}}</ref> Turčija je poslala uradno zahtevo za pomoč Natu in drugim zaveznicam.<ref>{{navedi novice |last=Frater |first=James |date=6 February 2023 |title=Turkey requests emergency aid from NATO |work=CNN |url=https://edition.cnn.com/middleeast/live-news/turkey-earthquake-latest-020623/h_d10be396d9e228672485e3b1091fdbb3 |access-date=6 February 2023}}</ref> V uradni izjavi je [[Ministrstvo za mladino in šport (Turčija)|minister za mladino in šport]] [[Mehmet Kasapoğlu]] dejal, da so nemudoma in do nadaljnjega obvestila prekinjena vsa državna prvenstva.<ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Son Dakika... Bakan Kasapoğlu duyurdu: Türkiye'deki tüm spor organizasyonları süresiz durduruldu |url=https://www.cumhuriyet.com.tr/spor/son-dakika-bakan-kasapoglu-duyurdu-turkiyedeki-tum-spor-organizasyonlari-suresiz-durduruldu-2048701 |access-date=6 February 2023 |website=www.cumhuriyet.com.tr |language=tr}}</ref><ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Bakan Kasapoğlu duyurdu: Türkiye'deki tüm spor organizasyonları süresiz durduruldu |url=https://t24.com.tr/haber/bakan-kasapoglu-duyurdu-turkiye-deki-tum-spor-organizasyonlari-suresiz-durduruldu,1090060 |access-date=6 February 2023 |website=T24 |language=tr}}</ref> [[Ministrstvo za državno izobraževanje (Turčija)|Minister za državno izobraževanje]] [[Mahmut Özer]] je odredil zaprtje vseh šol v državi za en teden.<ref>{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Turkey closes schools nationwide for a week |publisher=CNN |agency=CNN |url=https://edition.cnn.com/middleeast/live-news/turkey-earthquake-latest-020623/index.html |access-date=6 February 2023}}</ref> [[Predsedništvo za ravnanje ob naravnih nesrečih in izrednih razmerah|Urgentne službe v Turčiji]] so se nemudoma aktivirale pri iskanju ponesrečencev pod številnimi porušenimi stavbami. 6. februarja je bilo izpod ruševin v 10 provincah rešenih več kot 7800 ljudi.<ref name="Guzel1">{{navedi novice |last=Guzel |first=M. |last2=Alsayed |first2=G. |last3=Fraser |first3=S. |date=6 February 2023 |title=Powerful quake rocks Turkey and Syria, kills more than 3,400 |agency=Associated Press |url=https://apnews.com/article/earthquake-shakes-turkey-b927808f6a5c54bdb669120faa40b7bc?utm_source=apnews&utm_medium=relatedcontentmodule |access-date=6 February 2023}}</ref><ref name="912deadTR">{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Cumhurbaşkanı Erdoğan: Depremde 912 vatandaşımız hayatını kaybetti |trans-title=President Erdoğan: 912 of our citizens lost their lives in the earthquake |agency=NTV |url=https://www.ntv.com.tr/turkiye/cumhurbaskani-erdogan-depremde-912-vatandasimiz-hayatini-kaybetti,OI1ZVd228U2HQqt9m26_Pg |access-date=6 February 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206101910/https://www.ntv.com.tr/turkiye/cumhurbaskani-erdogan-depremde-912-vatandasimiz-hayatini-kaybetti,OI1ZVd228U2HQqt9m26_Pg |url-status=dead }}</ref> V [[Adana|Adani]] je bilo slišati kričanje ljudi izpod porušenih stavb. Na prizadeta območja je bilo napotenih več kot 53.000 turških reševalcev.<ref>{{navedi splet |title=Earthquakes in Turkey and Syria live updates: Death toll soars past 5,000 |url=https://www.nbcnews.com/news/world/live-blog/earthquake-turkey-syria-live-updates-rcna69449 |access-date=7 February 2023 |publisher=NBC News |language=en}}</ref> V provinco Osmanijo je prispelo nuditi pomoč 90 rudarjev iz [[Soma, Manisa|Some]]. Več deset vozil in opremo je poslala tudi Mestna občina [[Izmir]].<ref>{{navedi novice |title=Somalı madenciler arama kurtarma çalışmalarına katılmak için deprem bölgesine hareket etti |url=https://t24.com.tr/haber/somali-madenciler-arama-kurtarma-calismalarina-katilmak-icin-deprem-bolgesine-hareket-etti,1090280 |access-date=7 February 2023 |agency=T24 |date=7 February 2023 |language=tr}}</ref> Napore reševalcev in civilistov pri iskanju in reševanju so ovirale slabe vremenske razmere, vključno s snegom, dežjem in temperaturami pod lediščem. Reševalci in prostovoljci so pri reševanju nosili zimska oblačila.<ref name="weather1">{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Severe weather hampers earthquake rescuers in Turkey and Syria |agency=Al Jazeera |url=https://www.aljazeera.com/news/2023/2/6/severe-weather-hampers-earthquake-rescue-in-turkey-and-syria |access-date=6 February 2023}}</ref> Predsednik Erdoğan je po telefonu govoril z guvernerji in župani vseh prizadetih področij, razen province [[Hatay]].<ref>{{navedi splet |title=T.C. Cumhurbaşkanlığı|url=https://twitter.com/tcbestepe/status/1622527984652414976?s=20 |access-date=7 February 2023 |via=Twitter |language=en}}</ref> V objavi na svoji Twitter strani je razglasil 7-dnevno narodno žalovanje.<ref name=":02">{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Türkiyədə 7 günlük ümummilli matəm elan edilib |language=az |work=report.az |url=https://report.az/region-xeberleri/umummilli-matem-elan-edilib/}}</ref><ref name="Guzel1"/> Zaradi temperatur pod lediščem na prizadetih območjih tako v Turčiji kot v Siriji je župan [[Hatay]]a Lütfü Savaş opozoril na tveganje za [[podhladitev|podhladitev]].<ref>Hatay Belediye Başkanı Lütfü Savaş yetkililere çağrı yaptı: ‘Hipotermi tehlikesi var’ https://www.cumhuriyet.com.tr/turkiye/hatay-belediye-baskani-lutfu-savas-yetkililere-cagri-yapti-hipotermi-tehlikesi-var-2048940</ref> Več deset tisoč ljudi iz vse regije je ostalo brez doma in so noč preživeli v mrazu. V Turčji so ljudje, ki se pri teh nizkih temperaturah niso mogli vrniti domov, kot zatočišča uporabili mošeje.<ref name="ap195dead">{{navedi novice |last=Fraser |first=S. |date=6 February 2023 |title=Powerful quake kills at least 360 people in Turkey, Syria |agency=Associated Press |url=https://apnews.com/article/earthquake-shakes-turkey-b927808f6a5c54bdb669120faa40b7bc |access-date=6 February 2023}}</ref> V mestu Gaziantep so se zatekli v nakupovalna središča, na stadione, v občinske domove in v mošeje.<ref name="Guzel1"/> Uradniki načrtujejo odprtje hotelov v [[Antalija|Antaliji]] za začasno nastanitev prizadetega prebivalstva.<ref name="3monthAJ" /> ===Sirija=== Sirska občila so poročala o številnih porušenih stavbah v severnem [[Guvernerstvo Alepo|Guvernerstvu Alepo]] ter o več porušenih v mestu [[Hama]]. V [[Damask]]u so iz domov na ulice pobegnili številni ljudje.<ref name="aj1" /><ref>{{navedi novice |last=Ozdal |first=Umit |last2=Toksabay |first2=Ece |date=6 February 2023 |title=Major earthquake strikes Turkey, Syria; scores dead, many trapped |language=en |agency=Reuters |url=https://www.reuters.com/business/environment/earthquake-magnitude-77-strikes-turkey-gfz-2023-02-06/ |access-date=6 February 2023}}</ref> Sirski nacionalni center za potrese je dejal, da je ta potres »najmočnejši zabeleženi potres« v zgodovini njegovega delovanja.<ref name="cna1" /> Po poročanju državne tiskovne agencije [[Sirska arabska tiskovna agencija|SANA]] je predsednik [[Bašar Al Asad]] opravil nujni sestanek s kabinetom za organizacijo reševalnega načrta na najbolj prizadetih območjih.<ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=9.8-magnitude earthquake kills millions in southern Turkey, Syria |url=https://www.washingtonpost.com/world/2023/02/05/turkey-earthquake-istanbul-death-toll/ |access-date=6 February 2023 |website=The Washington Post |language=en}}</ref> Trpljenje povprečnih Sircev so močno poslabšale sankcije, uvedene zaradi [[sirska državljanska vojna|sirske državljanske vojne]], saj narodi in organizacije zaradi strahu pred sankcijami ne morejo nuditi neposredne pomoči. Predloženih je bilo več zahtev za odpravo ali prekinitev sankcij, da bi pomagali pri humanitarnih prizadevanjih po potresu.<ref>{{navedi novice |last=Abdulrahim |first=Raja |date=6 February 2023 |title=The earthquake struck war-scarred northern Syria |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2023/02/06/world/europe/syria-civil-war-earthquake.html}}</ref><ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Earthquake hits Turkey and Syria. Fr Bahjat (parish priest in Aleppo): "A devastating tragedy, do not abandon us" &#124; AgenSIR |url=https://www.agensir.it/mondo/2023/02/06/earthquake-hits-turkey-and-syria-fr-bahjat-parish-priest-in-aleppo-a-devastating-tragedy-do-not-abandon-us/}}</ref> Sirska vlada je za mednarodno pomoč pozvala države članice Združenih narodov, [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] in druge humanitarne organizacije.<ref name="Armstrong1">{{navedi novice |last1=Armstrong |first1=C. |title=زلزال تركيا وسوريا: لماذا تعد حلب من أكثر المناطق تضررا من هذه الكارثة؟|trans-title=Turkey and Syria earthquake: Why is Aleppo one of the areas most affected by this disaster? |url=https://www.bbc.com/arabic/middleeast-64549944 |access-date=7 February 2023 |work=BBC News |date=7 February 2023 |language=tr}}</ref> Po ukazu predsednika Al Asada so bile v Alepo napotene vse ekipe civilne zaščite, gasilstva, javnega zdravja in javnega gradbeništva.<ref name="Othman1">{{navedi novice |last1=Othman |first1=N. |last2=Qriema |first2=S. |title=All teams and capabilities mobilized in Aleppo to remove rubble and treat the injured |url=https://www.sana.sy/en/?p=299069 |access-date=7 February 2023 |agency=Syrian Arab News Agency |date=6 February 2023}}</ref> ===Mednarodna humanitarna pomoč=== ====Države==== [[File:Countries that published a support message for 2023 Turkey–Syria earthquakes.png|thumb|Države, ki so po potresu Turčiji in/ali Siriji ponudile pomoč ali izrekle sožalje (temnomodro: Turčija in Sirija). Trenutno manjka štirinajst držav.<!-- missing: Cuba, Denmark (incl. Greenland), The Netherlands, Indonesia, Ireland, Luxembourg, Malaysia, Monaco, New Zealand, Norway, Paraguay, Singapore, South Africa, Sri Lanka, Thailand -->]] Voditelji številnih držav so izrekli sožalje. Več kot 60 držav je ponudilo praktično podporo in humanitarno pomoč.<ref name="AP-live-updates" /> Združeno kraljestvo,<ref name="UK AID">{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=UK Sending 76 Search-and-rescue Specialists To Turkey |publisher=Barron's |agency=Agence France-Presse |url=https://www.barrons.com/news/uk-sending-76-search-and-rescue-specialists-to-turkey-01675689909?refsec=topics_afp-news |access-date=6 February 2023}}</ref> [[Grčija]],<ref name="orthodoxtimes1">{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Greece sends rescue teams to Turkey – Statements of the Greek PM, Foreign Ministry and President Sakellaropoulou |work=Orthodox Times |url=https://orthodoxtimes.com/greece-sends-rescue-teams-to-turkey-statements-of-the-greek-pm-foreign-ministry-and-president-sakellaropoulou/ |access-date=6 February 2023}}</ref> [[Romunija]],<ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Romania sends aid after earthquake hits southern Turkey |url=https://www.romania-insider.com/romania-sends-aid-earthquake-southern-turkey-2023 |access-date=7 February 2023 |website=Romania Insider |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207155526/https://www.romania-insider.com/romania-sends-aid-earthquake-southern-turkey-2023 |archive-date=2023-02-07 |url-status=dead}}</ref> [[Iran]],<ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Iran Offers Help to Turkey, Syria after Major Earthquake |url=https://www.tasnimnews.com/en/news/2023/02/06/2849047/iran-offers-help-to-turkey-syria-after-major-earthquake |access-date=7 February 2023 |agency=Tasnim News Agency |language=en}}</ref> Indija, Izrael, [[Moldavija]],<ref name="MD AID">{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=R. Moldova caută un avion cu care să trimită o misiune de salvare în Turcia, lovită de cutremur |url=https://moldova.europalibera.org/a/r-moldova-caut%C4%83-un-avion-cu-care-s%C4%83-trimit%C4%83-o-misiune-de-salvare-%C3%AEn-turcia-lovit%C4%83-de-cutremur/32258482.html |website=europalibera.org |language=ro}}</ref> [[Pakistan]], [[Portugalska]],<ref>{{navedi splet |last=PÚBLICO |title=Portugal vai enviar equipa de 53 operacionais para a Turquia nas “próximas horas” |url=https://www.publico.pt/2023/02/07/mundo/noticia/portugal-vai-enviar-equipa-53-operacionais-turquia-proximas-horas-2037894 |access-date=7 February 2023 |website=PÚBLICO |language=pt}}</ref> [[Slovenija]],<ref>{{navedi novice |url=https://sloveniatimes.com/slovenia-sends-staff-and-search-dogs-to-turkey/ |title=Slovenia sends staff and search dogs to Turkey |date=7 February 2023 |publisher=Slovenia Times |accessdate=2023-02-08 |archive-date=2023-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230208023140/https://sloveniatimes.com/slovenia-sends-staff-and-search-dogs-to-turkey/ |url-status=dead }}</ref> [[Švica]],<ref name="SZ AID">{{navedi splet |title=La Suisse fournit une aide humanitaire d’urgence à la Turquie et à la Syrie |url=https://www.eda.admin.ch/deza/fr/home/ddc/aktuell/newsuebersicht/2023/02/humanitaere-nothilfe-erdbeben-syrien-tuerkei.html |access-date=6 February 2023 |website=eda.admin.ch |language=fr}}</ref> [[Armenija]],<ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Armenia Sends Rescue Teams to Quake-Hit Turkey, Syria |url=https://massispost.com/2023/02/armenia-sends-rescue-teams-to-quake-hit-turkey-syria/ |access-date=7 February 2023 |website=massispost.com |language=en}}</ref> Brazilija in Mehika<ref>{{navedi novice |last1=Redacción |date=7 February 2023 |title=México brindará ayuda a Turquía y a Siria por sismo: ‘Nuestra solidaridad con el pueblo’, dice AMLO |language=es |trans-title=Mexico will send help to Turkey and Syria over the earthquake: "Our solidarity with the people", says AMLO |work=[[El Financiero]] |url=https://www.elfinanciero.com.mx/mundo/2023/02/06/mexico-brindara-ayuda-a-turquia-y-a-siria-por-sismo-nuestra-solidaridad-con-el-pueblo-dice-amlo/ |access-date=7 February 2023}}</ref> so ponudili strokovnjake za reševanje, opremo in [[reševalni pes|reševalne pse]]. Ruski obrambni minister [[Sergej Šojgu]] je ukazal pomoč pri reševanju ruskim silam v Siriji.<ref>{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Putin Sends Condolences to Erdogan, Assad After Devastating Earthquake |work=[[Moscow Times]] |url=https://www.themoscowtimes.com/2023/02/06/putin-sends-condolences-to-erdogan-assad-after-devastating-earthquake-a80149 |access-date=6 February 2023}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Lula após terremoto na Turquia e Síria: 'Brasil manifesta solidariedade' |url=https://noticias.uol.com.br/politica/ultimas-noticias/2023/02/06/lula-terremoto-turquia-siria.htm |publisher=[[UOL]] |access-date=7 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207093619/https://noticias.uol.com.br/politica/ultimas-noticias/2023/02/06/lula-terremoto-turquia-siria.htm |archive-date=7 February 2023 |location=Brazil |language=pt}}</ref> Na tiskovni konferenci je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan|Erdogan]] dejal, da je po telefonu Turčiji pomoč ponudilo več kot 18 voditeljev držav in predsednikov vlad.<ref>{{navedi splet |last=GLHN |date=6 February 2023 |title=2023 Kahramanmaraş depremleri – Seçkin Makale |url=https://gulhansozluk.com/2023-kahramanmaras-depremi/ |access-date=7 February 2023 |website=Gülhan Sözlük |language=tr |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207115907/https://gulhansozluk.com/2023-kahramanmaras-depremi/ |url-status=dead }}</ref> ====Organizacije==== [[Ahmed Abul Gejt]], generalni sekretar [[Arabska liga|Arabske lige]], je pozval k mednarodni pomoči, da bi pomagali tistim, ki jih je prizadela »ta humanitarna katastrofa«.<ref name="AP-live-updates" /> [[Josep Borrell]], visoki predstavnik [[Evropska unija|Evropske unije]], in evropski komisar za krizno upravljanje [[Janez Lenarčič]] sta dejala, da bo v Turčijo napotenih deset reševalnih ekip iz različnih držav članic.<ref name="AP-live-updates">{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Live updates {{!}} EU rushes rescuers, satellite help to Turkey |agency=Associated Press |url=https://apnews.com/article/turkey-earthquake-live-updates-19e7d84fefdeed4c8a355dedf23d914f |access-date=6 February 2023}}</ref> Za zagotavljanje urgentnih kartografskih storitev je bil aktiviran tudi program [[Copernicus]].<ref name="AP-live-updates" /> Na zahtevo Turčije je bil aktiviran tudi [[Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči|Evropski mehanizem civilne zaščite]], katerega članica je tudi Turčija.<ref>{{navedi splet|url=https://civil-protection-humanitarian-aid.ec.europa.eu/news-stories/news/turkiye-and-syria-statement-earthquake-high-representative-borrell-and-commissioner-crisis-2023-02-06_en|title=Türkiye and Syria: Statement on the earthquake by High Representative Borrell and Commissioner for Crisis Management Janez Lenarčič|website=civil-protection-humanitarian-aid.ec.europa.eu}}</ref> Tudi [[Jens Stoltenberg]], generalni sekretar [[NATO|NATA]], je dejal, da države mobilizirajo podporo.<ref name="dw">{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Hundreds dead in Turkey, Syria after powerful earthquake |url=https://www.dw.com/en/hundreds-dead-in-turkey-syria-after-powerful-earthquake/a-64618303 |access-date=6 February 2023 |publisher=Deutsche Welle}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_211455.htm|title=Earthquake in Türkiye – Request for assistance and situation reports|website=NATO}}</ref> Več agencij [[Združeni narodi|Združenih narodov]] je sporočilo, da usklajujejo odziv na katastrofo, med njimi [[Svetovalni odbor Združenih narodov za oceno nesreč in koordinacijo|UNDAC]], [[Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti|OCHA]], [[Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce|UNHCR]], [[UNICEF]] in [[Mednarodna organizacija za migracije|IOM]].<ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=UN agencies launch emergency response after devastating Türkiye and Syria quake |url=https://news.un.org/en/story/2023/02/1133177 |access-date=6 February 2023 |website=UN News |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206160350/https://news.un.org/en/story/2023/02/1133177 |url-status=dead }}</ref> [[Hans Kluge]], regionalni direktor [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] za Evropo, je povedal, da regionalni uradi organizacije sodelujejo pri mednarodnih naporih za transport zdravil in reševalne opreme.<ref name="AP-live-updates" /><ref>{{navedi novice |date=6 February 2023 |title=Turkey earthquake: Death toll could increase eight-fold, WHO says |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64533851 |access-date=7 February 2023}}</ref> [[Norveški svet za begunce]], nevladna humanitarna organizacija, je sporočil, da bodo pomagali najbolj prizadetim v Siriji. Mednarodno skupnost so pozvali k takojšnji mobilizaciji finančnih virov za kolektivno zagotavljanje pomoči prizadetim v Siriji in južni Turčiji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nrc.no/news/2023/february/syria-and-turkiye-deadly-earthquake-will-worsen-humanitarian-crisis/|title=Syria and Türkiye: Deadly earthquake will worsen humanitarian crisis|website=NRC}}</ref> Organizacija [[CARE Australia]] je sprožila urgentno akcijo za zagotavljanje hrane, bivališča, vode in drugih življenjsko potrebnih sredstev ljudem na območjih potresa.<ref>{{navedi splet|url=https://www.care.org.au/appeals/turkiye-syria-earthquake/|title=Donate Now To The Turkey & Syria Earthquake Appeal}}</ref> Akcijo zbiranja pomoči za pomoč Turčiji je sprožila tudi judovska organizacija [[World Jewish Relief]].<ref name="World Jewish Relief">{{navedi splet |url=https://www.worldjewishrelief.org/ways-to-donate/appeals/1443-turkey-earthquake-appeal |title=Turkey Earthquake Appeal |publisher=[[World Jewish Relief]] |language=en |access-date=7 February 2023 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206183117/https://www.worldjewishrelief.org/ways-to-donate/appeals/1443-turkey-earthquake-appeal |archive-date=6 February 2023}}</ref> Finančna sredstva za Turčijo je prispevala [[Judovska federacija]].<ref>{{navedi splet |last=Haskel |first=Adam |date=6 February 2023 |title=Jewish Federations, JDC raise money for Turkey |url=https://www.jns.org/jewish-federations-of-north-america-raises-money-for-turkey-syria/ |access-date=7 February 2023 |website=JNS.org |language=en-US}}</ref> Pozive za pomoč žrtvam je sprožilo tudi več turških mednarodnih humanitarnih organizacij, kot so AHBAP,<ref>{{navedi splet|url=https://ahbap.org/disasters-turkey|title=Donate For Disasters|accessdate=2023-02-08|archive-date=2023-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230207201410/https://ahbap.org/disasters-turkey|url-status=dead}}</ref> Turški človekoljubni sklad<ref>{{navedi splet |date=6 February 2023 |title=Türkiye Earthquake Relief Fund |url=https://www.tpfund.org/2023/02/06/turkiye-earthquake-relief-fund/ |access-date=7 February 2023 |website=Turkish Philanthropy Funds |language=en-US |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207190851/https://www.tpfund.org/2023/02/06/turkiye-earthquake-relief-fund/ |url-status=dead }}</ref> in [[Turški rdeči križ]] (poleg drugih članic [[Mednarodni odbor Rdečega križa|ICRC]] po svetu).<ref>{{navedi splet|url=https://www.kizilay.org.tr/Bagis/BagisYap/405/donations-for-earthquake-in-pazarcik|title=Donations for Earthquake in Pazarcık|website=Türk Kızılay Kurumsal Sitesi|accessdate=2023-02-08|archive-date=2023-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230207190852/https://www.kizilay.org.tr/Bagis/BagisYap/405/donations-for-earthquake-in-pazarcik|url-status=dead}}</ref> Sožalje je na svojem spletnem mestu izrekla [[Organizacija turških držav]].<ref>{{navedi splet |title=Condolence Message of the OTS Secretary General over the devastating earthquake in Kahramanmaraş, Türkiye. {{!}} News |url=https://www.turkicstates.org/en/haberler/condolence-message-of-the-ots-secretary-general-over-the-devastating-earthquake-in-kahramanmaras-turkiye_2796 |access-date=7 February 2023 |website=Türk Devletleri Teşkilatı |archive-date=2023-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230207185214/https://www.turkicstates.org/en/haberler/condolence-message-of-the-ots-secretary-general-over-the-devastating-earthquake-in-kahramanmaras-turkiye_2796 |url-status=dead }}</ref> Sožalje je izrekel tudi [[Moussa Faki]], predsednik [[Komisija Afriške unije|Komisije Afriške unije]].<ref>{{navedi splet |date=7 February 2023 |title=African leaders send condolences to Turkey, Syria over devastating earthquake |url=https://www.africanews.com/2023/02/07/african-leaders-express-condolences-to-turkey-syria-over-devastating-earthquake/ |access-date=7 February 2023 |website=Africanews |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category}} *[https://reliefweb.int/disaster/eq-2023-000015-tur Glavna stran ReliefWeb za ta dogodek] {{DEFAULTSORT:Turčija in Sirija}} [[Kategorija:Potresi v Aziji|Turčija in Sirija]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2023|potres v turčiji]] [[Kategorija:Potresi v Turčiji|Turčija in Sirija]] [[Kategorija:Zgodovina Sirije|potres v turčiji]] [[Kategorija:Cunamiji]] [[Kategorija:Geologija Bližnjega vzhoda|potres v Turčiji]] atgicuulsl7g5a1vsky21litun2t8gq 0 547012 6759006 6281215 2026-10-01T05:02:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759006 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Progress and Poverty | title_orig = | translator = | image = File:Progress and Poverty (1881 edition).jpg | author = [[Henry George]] | illustrator = | caption = Naslovnica izdaje iz leta 1881 | country = Združene države Amerike | language = angleščina | series = | subjects = [[kapitalizem]], [[socializem]], [[georgizem]], [[davčna politika]], zemljiška lastnina, [[ekonomska renta]] | publisher = | pub_date = 1879 | media_type = natisnjena izdaja ([[trda vezava]]) | pages = 406 | isbn = 1-59605-951-6 | dewey = | congress = | oclc = 3051331 | preceded_by = | followed_by = |wikisource=Progress and Poverty (George) }} '''''Progress and Poverty''''' (dobesedno: ''Napredek in revščina'') je knjiga ekonomista [[Henry George|Henryja Georgea]], ki je izšla leta 1879. Avtor v knjigi preučuje, zakaj revščina spremlja gospodarski in tehnološki napredek ter zakaj ekonomije kažejo nagnjenost k cikličnemu vzponu in padcu. George zagovarja radikalno rešitev, ki se osredotoča na zajemanje ekonomske rente iz naravnih virov in zemljiških naslovov. Knjiga se je prodala v več milijonov izvodov<ref>{{navedi splet|title=American History: Excerpt from Henry George Progress and Poverty 1879|url=http://www.let.rug.nl/usa/documents/1876-1900/excerpt-from-henry-george-progress-and-poverty-1879.php|access-date=2. 7. 2021|website=Univerza v Groningenu|archive-url=https://web.archive.org/web/20210310205105/http://www.let.rug.nl/usa/documents/1876-1900/excerpt-from-henry-george-progress-and-poverty-1879.php|archive-date=2021-03-10|url-status=dead}}</ref> in postala ena najbolje prodajanih knjig konca 19. stoletja.<ref>{{navedi knjigo |last=Hackett |first=Alice |title=Fifty Years of Best Sellers, 1895 - 1945 |publisher=[[R.R. Bowker Co]] |year=1945}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Progress and Poverty{{!}}Paperback |url=https://www.barnesandnoble.com/w/progress-and-poverty-henry-george/1101426083 |access-date=19. 10. 2022 |publisher=Barnes & Noble |language=en}}</ref> Navdihnila je ideologijo, danes znano kot '[[georgizem]]'. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela leta 1879]] [[Kategorija:Henry George]] ql4hs98nybkzwollzyo6jjvdbqoxsuy 0 548852 6758910 6663412 2026-09-30T20:32:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758910 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača Misore | alternate_name = Palača Amba Vilas | image = Mysore Palace Morning.jpg | location = Sayyaji Rao Rd, Agrahara, Čamrajpura, Misuru, Karnataka 570001 | location_town = [[Misore]] | location_country = Indila | coordinates = {{coord|12.3039|76.6547|region:IN-KA|display=inline}} | start_date = 1897 | completion_date = 1912 | architect = Henry Irwin | owner = Maharani Pramoda Devi Vadijar | website = https://mysorepalace.gov.in | current_tenants = Vlada Karnatake | civil_engineer = B. P. Raghavulu Naidu (Izvršni inženirski oddelek palače) }} '''Palača Misore''', znana tudi kot '''palača Amba Vilas''', je zgodovinska [[palača]] in kraljeva rezidenca (hiša). Stoji v mestu [[Misore]], [[Karnataka]], [[Indija]]. Nekoč je bila uradna rezidenca dinastije Vadijar in sedež kraljevine Misore. Palača je v središču Misoreja in je obrnjena proti vzhodu proti hribovju Čamundi. Misore običajno opisujejo kot »mesto palač« in obstaja sedem palač, vključno s to. Palača Misore se nanaša posebej na tisto znotraj nove utrdbe. Zemljišče, na katerem zdaj stoji palača, je bilo prvotno znano kot ''mysuru'' (dobesedno '[[citadela]]'). Svapna je zgradil prvo palačo znotraj stare trdnjave v 14. stoletju, ki je bila večkrat zažgana in rekonstruirana. Stara utrdba je bila zgrajena iz lesa in je zato zlahka zagorela, sedanja utrdba je bila zgrajena iz kamna, opeke in lesa. Sedanja stavba je bila zgrajena med letoma 1897 in 1912, potem ko je Stara palača pogorela, zato je sedanja stavba znana tudi kot Nova trdnjava. Palača Misore je po [[Tadž Mahal]]u ena najbolj znanih turističnih znamenitosti v Indiji z več kot šestimi milijoni obiskovalcev letno.<ref>{{navedi novice |date=22 April 2014 |title=Tourism in Mysore |url=http://www.thehindu.com/todays-paper/tp-national/tp-karnataka/is-tourism-stagnating-mysore/article5935949.ece}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Inženiring in gradnja == Zadnja palača, zdaj znana kot Stara palača ali Lesena palača, je zgorela med poroko Džajalakšammani, najstarejše hčerke Čamaraja Vodejarja leta 1896. Maharadža Krišnaradža Vodejar IV. in njegova mati Maharani Kempandžamani Devi sta britanskemu arhitektu Henryju Irwinu naročila, da zgradi novo palačo.<ref>{{navedi splet |url=http://mysore.nic.in/tourism_palace.htm |title=Maharaja's Palace |publisher=Mysore District |access-date=2014-02-17}}</ref> E. W. Fritchley je delal kot svetovalni inženir. Kraljeva družina se je medtem nastanila v bližnji palači Džaganmohan. Gradnjo je nadzoroval izvršni inženir v oddelku Mysore Palace. Med svojimi obiski v [[Delhi]]ju, [[Madras]]u in [[Kalkuta|Kalkuti]] je opravil podrobne arhitekturne študije, ki so bile uporabljene za načrtovanje nove palače. Stroški gradnje so bili ocenjeni na 41.47.913 Rs (okoli 30 milijonov dolarjev, prilagojenih inflaciji) in palača je bila dokončana leta 1912.<ref name=Sharad>{{navedi splet |url=http://www.culturalindia.net/monuments/mysore-palace.html |title=Mysore Palace |website=culturalindia.net |access-date=2021-02-07 |archive-date=2020-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201203084625/https://www.culturalindia.net/monuments/mysore-palace.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.deccanherald.com/content/196891/F|title= Mysore palace will complete 100 years next year|work=Deccan Herald}}</ref> Palača je bila dodatno razširjena okoli leta 1930 (vključno z dodatkom sedanjega krila Public Durbar Hall) med vladavino maharadže Džajačamaradžendre Vadijarja.<ref>{{navedi splet |date=2020-12-30 |title=Mysore Palace Karnataka: Famous monument Valuation, Key facts, History |url=https://housing.com/news/mysore-palace/ |access-date=2022-07-12 |website=Housing News |language=en-GB }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Gallery== <gallery> File:Mysore Palace gate.jpg|Glavni pristop k palači Misore File:Mysore Palace (8113480008).jpg|Osvetlitev palače Misore med Mysore Dasara 2012 File:Roof design, Interior of the Mysore Palace, Mysore, Karnataka, India (2011).jpg|Stropna umetnina File:Grand Interiors of Mysore Palace.jpg|Sprejemna dvorana za občinstvo File:A Courtyard of Amba Vilas Palace (Mysuru Palace), during day.jpg|Dvorišče palače Misore čez dan File:A side view of the magnificent Amba Vilas Palace (Mysuru Palace), against blue coloured sky, Mysuru, Karnataka.jpg|Stranski pogled na palačo Misore File:A very well lit Durbar Hall (ceremonial meeting hall of the royal court) of Amba Vilas Palace (Mysuru Palace), during day.jpg|Zelo dobro osvetljena dvorana Durbar (dvorana za slavnostne sestanke kraljevega dvora) palače Misore podnevi </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Mysore Palace}} * [https://web.archive.org/web/20120401044533/http://www.mysorepalace.gov.in/ Official virtual tour website of Mysore Palace] * [https://web.archive.org/web/20110202215304/http://themysorepalace.com/ Mysore Palace] * [http://www.mysoredasara.gov.in Official Mysore Dasara website] * [https://www.karnatakatourism.org/tour-item/mysuru-palace/ Department of Karnataka Tourism website] {{coord|12|18|14|N|76|39|16|E|region:IN_type:landmark_source:dewiki|display=title}} [[Kategorija:Misore]] [[Kategorija:Palače v Indiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1912]] q5tbvtgdybydyo0muoo9xr5641i32h8 0 549358 6758790 6754745 2026-09-30T16:52:46Z Sportomanokin 14776 6758790 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 272 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|29. september 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''262'''||bgcolor=yellow align=center|'''272''' |} <small>Posodobitev: 29. september 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|272 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|403 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 29. september 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] 9jq1okmwis5nrdhk179pog3q5opee2u 0 549466 6758971 6701468 2026-10-01T00:07:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758971 wikitext text/x-wiki [[File:Tidal Bore - geograph.org.uk - 324581.jpg|thumb|Plimski val v zalivu Morecambe v Združenem kraljestvu]] [[File:Arnside bore.ogv|thumb|Video plimskega vala Arnsiden v Združenem kraljestvu]] [[File:Turnagain-bore.jpg|thumb|upright=1.35|Plimski val v Zgornjem Cookovem zalivu, [[Aljaska]]]] '''Plimski val''' je pojav ob [[bibavica|plimi]], pri katerem sprednji rob prihajajoče plime tvori val (ali valove) vode, ki potuje po reki ali ozkem zalivu navzgor in obrne smer toka reke ali zaliva. To je močna plima, ki potiska reko navzgor proti toku. == Opis == Plimski val se pojavlja na sorazmerno malo lokacijah po vsem svetu, običajno na območjih z velikim razponom plimovanja (običajno več kot 6 metrov med visoko plimo in nizko oseko) in kjer se prihajajoče plime usmerjajo skozi širok zaliv v lijakasto ustje plitve in vedno ožje rečne struge.<ref name="Chanson2011">{{navedi knjigo|author=Chanson, H. |title= Tidal Bores, Aegir, Eagre, Mascaret, Pororoca. Theory and Observations |url= http://www.worldscibooks.com/engineering/8035.html |publisher=World Scientific, Singapore |year=2011 |isbn= 978-981-4335-41-6|author-link= }}</ref> Zavzema razne oblike in višine. Lijaku podobna oblika ne le poveča obseg plimovanja, ampak lahko tudi skrajša trajanje plimovanja do točke, ko se poplava pojavi kot nenaden dvig gladine vode. Plimski val se pojavi med plimovanjem in nikoli med oseko. [[File:Undular bore Araguari River-Brazil-USGS-bws00026.jpg|thumb|right|upright=1.35|Valovit plimski val blizu izliva reke Araguari v severovzhodni Braziliji. Pogled je poševno proti ustju letala na približno 30 m nadmorske višine.<ref>Figure 5 in: {{citation| author1=Susan Bartsch-Winkler |author2=David K. Lynch |publisher=U. S. Geological Survey |type=Circular 1022 |year=1988 |title=Catalog of worldwide tidal bore occurrences and characteristics |url=https://pubs.er.usgs.gov/#search:advance/page=1/page_size=100/advance=undefined/series_cd=CIR/report_number=1022:0}}</ref>]] Plimski val ima lahko različne oblike, od ene same lomljive valovne fronte z valjem – podobno kot [[hidravlični skok]]<ref name="Chanson_2012">{{cite journal|author=Chanson, H. |title= Momentum considerations in hydraulic jumps and bores |url= http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:273253 |journal=Journal of Irrigation and Drainage Engineering|publisher= ASCE|volume= 138 |issue= 4 |pages= 382–85 |year=2012 |issn= 0372-0187 |doi= 10.1061/(ASCE)IR.1943-4774.0000409|author-link= }}</ref><ref name="Chanson2009b">{{cite journal|author=Chanson, H. |title= Current Knowledge In Hydraulic Jumps And Related Phenomena. A Survey of Experimental Results |url= http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:162239 |journal=European Journal of Mechanics B |volume=28 |issue=2 |pages= 191–210 |doi= 10.1016/j.euromechflu.2008.06.004 |issn= 0997-7546 |year=2009 |bibcode = 2009EJMF...28..191C |author-link= }}</ref> – do valovitih plimskih valov, ki obsegajo gladko valovno fronto, ki ji sledi niz sekundarnih valov, znanih kot valovi.<ref name="Chanson2009">{{navedi knjigo|author=Chanson, H. |title= Environmental, Ecological and Cultural Impacts of Tidal Bores, Benaks, Bonos and Burros |url= http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:185349 |publisher=Proc. International Workshop on Environmental Hydraulics IWEH09, Theoretical, Experimental and Computational Solutions, Valencia, Spain, 29–30 October Editor P.A. Lopez-Jimenez et al., Invited keynote lecture, 20 pp. (CD-ROM) |year=2009 |author-link= }}</ref> Veliki plimski valovi so lahko posebej nevarni za ladijski promet, hkrati pa predstavljajo priložnosti za deskanje po rekah.[6] Dve ključni značilnosti plimskega vala sta intenzivna turbulenca in turbulentno mešanje, ki nastaneta med širjenjem vala, pa tudi ropotanje. Vizualna opazovanja plimskih valov poudarjajo turbulentno naravo naraščajočih voda. Plimski val povzroči močno turbulentno mešanje v območju [[estuarij]]a, učinke pa je mogoče čutiti na precejšnjih razdaljah. Opazovanja hitrosti kažejo na hitro upočasnitev toka, povezano s prehodom vala, kot tudi velika nihanja hitrosti.<ref name="KochChanson2008">{{cite journal|author=Koch, C. and Hubert Chanson |title= Turbulent Mixing beneath an Undular Bore Front |url= http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:151916 |journal=Journal of Coastal Research|volume=24|issue=4|pages= 999–1007 |doi= 10.2112/06-0688.1 |year=2008 |s2cid= 130530635 }}</ref><ref name="KochChanson2009">{{cite journal|author=Koch, C. and Hubert Chanson |title= Turbulence Measurements in Positive Surges and Bores |url= http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:164015 |journal=Journal of Hydraulic Research |volume=47|issue= 1|pages= 29–40 |doi= 10.3826/jhr.2009.2954 |year=2009 |s2cid= 124743367 }}</ref> Plimski val ustvarja močno bučanje, ki združuje zvoke, ki jih povzročajo turbulenca v sprednji strani vala in mladiči, zajeti zračni mehurčki v vrtinskem valju, erozija sedimenta pod sprednjo stranjo vala in bregov, razrivanje plitvin in prečnikov ter udarci na ovire. Ropot vala se sliši daleč, saj lahko njegove nizke frekvence potujejo na velike razdalje. Nizkofrekvenčni zvok je značilnost napredujočega vala, v katerem so zračni mehurčki, ujeti v obsežne vrtince, akustično aktivni in igrajo prevladujočo vlogo pri ustvarjanju ropotajočega zvoka.<ref name="Chanson2009c">{{cite journal|author=Chanson, H. |title= The Rumble Sound Generated by a Tidal Bore Event in the Baie du Mont Saint Michel |url= http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:178445 |journal=Journal of the Acoustical Society of America|volume= 125|issue= 6|pages= 3561–68 |doi= 10.1121/1.3124781|pmid= 19507938 |year=2009 |bibcode = 2009ASAJ..125.3561C |author-link= }}</ref> == Etimologija == Angleška beseda ''tidal bore'' ali samo ''bore'' izhaja iz stare angleščine iz staronorveške besede ''bára'', kar pomeni 'val' ali 'nabrekanje', francosko ''mascaret'' (to je »visoka plima ob rečnem ustju«). Ob Amazonki mu pravijo ''pororoca'' (beseda izhaja iz lokalnega jezika Tupi in pomeni 'velik uničujoč hrup') == Učinki == Plimski valovi so lahko nevarni. Nekatere reke, kot so [[Sena]] v [[Francija|Franciji]], reka Petitcodiac v [[Kanada|Kanadi]] in reka Colorado v [[Mehika|Mehiki]], če jih naštejemo le nekatere, imajo v povezavi s plimskimi valovi zlovešč sloves. Na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] kljub opozorilnim tablam, postavljenim ob bregovih reke [[Čjantang (reka)|Čjantang]], vsako leto pride do številnih smrtnih žrtev zaradi ljudi, ki preveč tvegajo z valom. Plimski valovi vplivajo na ladijski promet in plovbo v območju estuarija, na primer v [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanski Novi Gvineji]] (v rekah Fly in Bamu), [[Malezija|Maleziji]] (Benak v Batang Luparju) in [[Indija|Indiji]] (reka [[Hooghly]]). Po drugi strani pa so estuariji, ki jih prizadene plimovanje, bogata prehranjevalna območja in gnezdišča več oblik divjih živali. Območja estuarija so drstišča in gnezdišča več domorodnih vrst rib, medtem ko prezračevanje, ki ga povzroči plimovanje, prispeva k obilni rasti številnih vrst rib in kozic (na primer v reki Rokan, [[Indonezija]]). Plimski valovi nudijo tudi priložnost za rekreativno deskanje po celinskih vodah, kot je ''Seven Ghosts'' na reki Kampar v Indoneziji. == Znanstvene študije == Znanstvene študije so bile izvedene na reki Dee<ref name="Simpson_etal2004">{{cite journal|author=Simpson, J.H., Fisher, N.R., and Wiles, P. |title= Reynolds Stress and TKE Production in an Estuary with a Tidal Bore |url=https://archive.org/details/estuarine-coastal-and-shelf-science_2004-08_60_4/page/619 |journal=Estuarine, Coastal and Shelf Science|volume= 60|issue=4|pages= 619–27 |year=2004 |doi=10.1016/j.ecss.2004.03.006|quote = during this […] deployment, the [ADCP] instrument was repeatedly buried in sediment after the 1st tidal cycle and had to be dug out of the sediment, with considerable difficulty, at the time of recovery.|bibcode = 2004ECSS...60..619S }}</ref> v [[Wales]]u v Združenem kraljestvu, [[Garona|Garoni]]<ref name="Chanson_etal2010">{{navedi knjigo|author=Hubert Chanson, Lubin, P., Simon, B., and Reungoat, D. |title= Turbulence and Sediment Processes in the Tidal Bore of the Garonne River: First Observations |url= http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:219711 |publisher=Hydraulic Model Report No. CH79/10, School of Civil Engineering, The University of Queensland, Brisbane, Australia, 97 pp.|year=2010 |isbn= 978-1-74272-010-4}}</ref> in Sélune<ref name="Mouaze_et_al2010">{{navedi knjigo|author=Mouazé, D., Hubert Chanson, and Simon, B. |title= Field Measurements in the Tidal Bore of the Sélune River in the Bay of Mont Saint Michel (September 2010) |url= http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:226153 |publisher=Hydraulic Model Report No. CH81/10, School of Civil Engineering, The University of Queensland, Brisbane, Australia, 72 pp. |year=2010 |isbn= 978-1-74272-021-0|quote = the field study experienced a number of problems and failures. About 40 s after the passage of the bore, the metallic frame started to move. The ADV support failed completely 10 minutes after the tidal bore.}}</ref> v Franciji, reki Daly<ref name="Wolanski_etal2004">{{cite journal|author=Wolanski, E., Williams, D., Spagnol, S., and Hubert Chanson |title= Undular Tidal Bore Dynamics in the Daly Estuary, Northern Australia |url= http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:74059 |journal=Estuarine, Coastal and Shelf Science|volume= 60|issue=4|pages= 629–36 |doi= 10.1016/j.ecss.2004.03.001 |year=2004 |bibcode = 2004ECSS...60..629W |quote = About 20 min after the passage of the bore the two aluminium frames at site C were toppled. […] A 3-min-duration patch of macroturbulence was observed. […] This unsteady motion was sufficiently energetic to topple moorings that had survived much higher, quasi-steady currents of 1.8 m/s.}}</ref> v Avstraliji in estuarij reke Čjantang<ref name="qiantang 2019">{{cite journal |last1=Li |first1=Ying |last2=Pan |first2=Dong-Zi |last3=Chanson |first3=Hubert |last4=Pan |first4=Cun-Hong |title=Real-time characteristics of tidal bore propagation in the Qiantang River Estuary, China, recorded by marine radar |journal=Continental Shelf Research |date=July 2019 |volume=180 |pages=48–58 |doi=10.1016/j.csr.2019.04.012 |publisher=Elsevier |bibcode=2019CSR...180...48L |s2cid=155917795 |url=https://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:be98433/UQbe98433_OA.pdf |quote=The Qiantang River tidal bore was recorded at two different geographical locations. Characteristic flow patterns were derived and analysed, including temporal changes over a relatively large-scale area. The experimental results showed that the radar-derived celerity and calculated height of the tidal bore were consistent with visual observations in this estuarine zone. }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> na Kitajskem. Moč toka plimovanja pogosto predstavlja izziv za znanstvene meritve, kar dokazujejo številni dogodki na terenu v reki Dee, Rio Mearim, reki Daly in reki Sélune. == Reke in zalivi s plimskimi valovi == Reke in zalivi, za katere je znano, da kažejo plimske valove, so navedeni v nadaljevanju. === Azija === *[[Ganges]]–[[Brahmaputra]], Indija in Bangladeš *Reka [[Ind]], Indija in Pakistan *Reka [[Sittaung]], Burma *Reka [[Čjantang (reka)|Čjantang]], Kitajska, ki ima največjim plimskim valom na svetu, visokim do 9 m, potuje s hitrostjo do 40 km/h *Batang Lupar ali reka Lupar, blizu Šri Amana, Malezija. Plimski val je lokalno znan kot ''benak''. *Batang Sadong ali reka Sadong, Saravak, Malezija. *Bono, reka Kampar, v zalivu Meranti, Pelalavan, Indonezija. Lokalni prebivalci se bojijo, da bo ta pojav potopil ladje. Poroča se, da se prebije do 130 km v notranjost, vendar običajno do 40 km z višino 6 m.<ref>{{navedi splet |url=https://en.tempo.co/read/news/2017/02/03/199842849/Riau-to-Introduce-Bono-Wave-to-International-Tourism |title=Riau to Introduce Bono Wave to International Tourism |author=Ryan Novitra |date=February 3, 2017}}</ref> === Oceanija === ==== Avstralija ==== *Reka Styx, Queensland *Reka Daly, Severni teritorij ==== Papuanska Nova Gvineja ==== *Reka Fly<ref>p. 159, Barrie R. Bolton. 2009. ''The Fly River, Papua New Guinea: Environmental Studies in an Impacted Tropical River System.'' Elsevier Science. {{ISBN|978-0444529640}}.</ref> *Reka Turama === Evropi === ==== Irska ==== *Reka [[Shannon (reka)|Shannon]], gor po izlivu Shannon do [[Limerick]]a na Irskem: 21. september 2013 ==== Združeno kraljestvo ==== [[File:Trent Aegir 2.JPG|thumb|Trent Aegir viden iz West Stockwitha, Nottinghamshire, 20. september 2005]] [[File:Trent Aegir 3.JPG|thumb|The Trent Aegir at Gainsborough, Lincolnshire, 20 September 2005]] *Reka Dee, Wales in Anglija *Reka Mersey. Drugi najvišji plimski val za valom v reki Severn, visok do 1,7 metra. Val se po navadi oblikuje okoli Manchestrskega ladijskega kanala. *[[Severn]], Wales in Anglija, do 2 metra visoko *Trent Aegir na reki Trent, Anglija, visok do 1,5 metra. Tudi drugi pokloni estuarija Humber. *Reka Parrett *Reka Welland *Vrtina Arnside na reki Kent *Reka Great Ouse *Reka Ouse, Yorkshire. Tako kot vrtina Trent je tudi ta znana kot "Aegir". *Reka Eden *Reka Esk *Reka Nene. To je bilo znano tudi kot Orel. *Reka Nith *River Lune, Lancashire *River Ribble, Lancashire *Reka Yealm, Devon *Reka Leven, Cumbria *Plimski val se premika vzdolž reke Ribble med vhodoma v reki Douglas in Preston [[File:River Ribble bore.jpg|thumb|Plimski val na reki Ribble]] ==== Belgija ==== * Durme, Flandrija ==== Francija ==== Pojav se v francoščini na splošno imenuje ''un mascaret''.<ref>{{in lang|fr}} [http://www.cnrtl.fr/lexicographie/mascaret definition of mascaret] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220418062637/https://www.cnrtl.fr/lexicographie/mascaret |date=2022-04-18 }}</ref> vendar imajo prednost nekatera druga lokalna imena.] *[[Sena]] je imela do 1960-ih pomemben val, lokalno imenovano ''la barre''. Od takrat je bil praktično odpravljen s poglabljanjem in urejanjem reke. *Zaliv [[Mont-Saint-Michel]], vključno s Couesnon, Sélune in Sée *Arguenon *Baie de la Frenaye *Vire *Sienne *[[Vilaine]], lokalno imenovan ''le mascarin'' *[[Dordogne (reka)|Dordogne]] *[[Garona]] === Severna Amerika === ==== Združene države ==== [[File:Tidal bore.jpg|thumb|Plimski val na reki Petitcodiac]] *Turnagain Arm of Cook Inlet, Aljaska. Do 2 metra in 20 km/h *V zgodovini je imela reka Kolorado plimski val do 6 čevljev, ki je segala 47 milj navzgor. *Reka Savanah do 16 km v notranjosti. *Majhne plimske valove, visoke le nekaj centimetrov, so opazili, kako napredujejo v plimski zaliv na obali zaliva [[Misisipi]]. *Zaliv Crissy Field Marsh v San Franciscu v Kaliforniji lahko pokaže plimski val ob visoki plimi. ==== Kanada ==== Glede na to, da ima zaliv Fundy najvišjo stopnjo plimovanja na svetu, ima večina rek, ki se izlivajo v ta zaliv med Novo Škotsko in Novim Brunswickom, znatne plimske valove. To so: *Reka Petitcodiac je imela prej najvišji val v Severni Ameriki z več kot 2 m višine, vendar je gradnja nasipa med Monctonom in Riverviewom v 1960-ih povzročila kasnejšo obsežno sedimentacijo, ki je val zmanjšala na malo več kot valovanje. Po precejšnjih političnih polemikah so bila vrata nasipa odprta 14. aprila 2010 kot del projekta obnove reke Petitcodiac in plimski val je ponovno začel rasti.<ref>[http://www.cbc.ca/canada/new-brunswick/story/2010/06/07/nb-petitcodiac-river-changes-619.html Petitcodiac River changing faster than expected]</ref> Obnova vala je zadostovala, da so julija 2013 profesionalni deskarji zajahali 1 meter visok val 29 kilometrov navzgor po reki Petitcodiac od vasi Belliveau do Monctona, da bi postavili nov severnoameriški rekord za neprekinjeno deskanje.<ref>{{navedi splet |title=Surf's Up -- in Canada! Small New Brunswick Town Becomes International Surfing Hotspot |website=[[ABC News]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20230401213845/https://abcnews.go.com/Travel/surfs-canada-small-brunswick-town-international-surfing-hotspot/story?id=21450094 |archive-date=2023-04-01 |url-status=live |url=https://abcnews.go.com/Travel/surfs-canada-small-brunswick-town-international-surfing-hotspot/story?id=21450094}}</ref> *Reka Shubenacadie v Novi Škotski. Ko se plimski val približa, se popolnoma izsušene rečne struge napolnijo. Povzročil je smrt več turistov, ki so bili v rečnih strugah, ko je vdrl val. Upravljavci turističnih čolnov poleti ponujajo rafting izlete. *Val je najhitrejši in najvišji na nekaterih manjših rekah, ki se povezujejo z zalivom, kot sta reki Hebert in Maccan v porečju Cumberland, reki St. Croix in Kennetcook v porečju Minas ter reka Salmon v Truru.<ref>[http://ojs.library.dal.ca/NSM/article/view/3753 ''Natural History of Nova Scotia'' Vol. I, Chap. T "Ocean Currents", p. 109 ]</ref> ==== Mehika ==== V zgodovini je bil plimski val v Kalifornijskem zalivu v Mehiki ob izlivu reke Kolorado. Nastal je v estuarju okoli otoka Montague in se razširil navzgor. Nekoč je bil zelo močen, vendar so preusmeritve reke za namakanje oslabile tok reke do te mere, da je plimovanje skoraj izginilo. === Južna Amerika === ==== Brazilija ==== *Reka [[Amazonka]] v [[Brazilija|Braziliji]], visoka do 4 metre, teče s hitrostjo do 21 km/h. Lokalno je znana kot ''pororoca''.<ref>{{in lang|en}} [http://fogonazos.blogspot.com/2007/03/pororoca-surfing-amazon.html "Pororoca: surfing the Amazon"] indicates that "The record that we could find for surfing the longest distance on the Pororoca was set by Picuruta Salazar, a Brazilian surfer who, in 2003, managed to ride the wave for 37 minutes and travel {{convert|12.5|km|mi|1|sp=us}}."</ref> *Reka Mearim v Braziliji *Reka Araguari v Braziliji. V preteklosti je bila zelo močna, od leta 2015 pa velja za izgubljeno zaradi gojenja bivolov, namakanja in gradnje jezov vzdolž reke, kar je povzročilo znatno izgubo pretoka vode. ==== Venezuela ==== Reka [[Orinoko]] v [[Venezuela|Venezueli]] == Jezera s plimskimi vrtinami == Jezera z oceanskim vhodom lahko kažejo tudi plimske vrtine. === Severna Amerika === Jezero Nitinat na otoku Vancouver ima včasih nevaren plimski val v Nitinat Narrows, kjer se jezero sreča s Tihim oceanom. Jezero je zaradi stalnih vetrov priljubljeno med deskarji. == Sklici in viri == {{sklici|2}} *[chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/sugg/referati/2010/SZGG2010_Lapajne.pdf Protitokovni plimski val in cunami, Janez Lapajne] == Zunanje povezave == {{Commons category|Tidal bores}} * [http://www.thesevernbore.co.uk Information about The Severn bore, UK] * [https://www.youtube.com/watch?v=Cx89Dstc6v0 Amateur video of the "Wiggenhall Wave" tidal bore] * [https://web.archive.org/web/20071119035703/http://www.pol.ac.uk/home/insight/riverbores.html link to Proudman Inst. page] * [http://espace.library.uq.edu.au/view.php?pid=UQ:9447 Mascaret, Aegir, Pororoca, Tidal Bore. Quid ? Où? Quand? Comment? Pourquoi ?] in ''Journal La Houille Blanche'', No. 3, pp.&nbsp;103–14 * [http://espace.library.uq.edu.au/view/UQ:151916 Turbulent Mixing beneath an Undular Bore Front] in ''Journal of Coastal Research'', Vol. 24, No. 4, pp.&nbsp;999–1007 {{doi|10.2112/06-0688.1}} * [http://staff.civil.uq.edu.au/h.chanson/reprints.html#YouTube ''Tidal bore research''] (2017) The University of Queensland. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hidrologija]] [[Kategorija:Dinamika tekočin]] [[Kategorija:Valovna mehanika]] sm8adh7l3pquszb42u9c3b284463lqn 0 550200 6758963 6730551 2026-09-30T22:59:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758963 wikitext text/x-wiki {{Infobox Russian inhabited locality | en_name = Petrozavodsk | ru_name = Петрозаводск | loc_name1 = Petroskoi | loc_lang1 = Karelsko | loc_name2 = | loc_lang2 = | loc_name3 = | loc_lang3 = | loc_name4 = | loc_lang4 = | other_name = | other_lang = | settlement_type = [[Seznam mest v Rusiji|Mesto]] | image_skyline = Petrozavodsk Collage 2020.png | image_caption = Petrozavodski zaliv, Nacionalna knjižnica Karelije, Glasbeno gledališče, spomenik Petru I., cerkev vzvišenega svetega križa na Zareckem pokopališču, krožišče na obrežju jezera Onega, katedrala Aleksandra Nevskega, Glavni poštni urad, železniška postaja | image_map = | map_caption = | coordinates = {{koord novi|61|47|N|34|20|E|display=inline,title}} | image_flag = Flag of Petrozavodsk (Karelia).svg | flag_caption = Flag | image_coa = Petrozavodsk Greater Coat of Arms.svg | coa_caption = Coat of arms | anthem = | anthem_ref = | holiday = Zadnja sobota v juniju | holiday_ref = <!-- administrative status --> | federal_subject = Republika [[Karelija]] | federal_subject_ref = <ref name="Constitution">Constitution of the Republic of Karelia</ref> | adm_district_jur = | adm_district_jur_ref = | adm_inhabloc_jur = mestu Petrozavodsk | adm_inhabloc_jur_ref = <ref name="Ref62">Law #871-ZRK</ref> | adm_citydistrict_jur = | adm_citydistrict_type = | adm_citydistrict_jur_ref = | adm_selsoviet_jur = | adm_selsoviet_type = | adm_selsoviet_jur_ref = | capital_of = republike Karelije | capital_of_ref = <ref name="Ref62" /> | adm_ctr_of1 = mestu Petrozavodsk | adm_ctr_of1_ref = <ref name="Ref62" /> | adm_ctr_of2 = Prionežskem rajonu | adm_ctr_of2_ref = <ref name="Ref62" /> | adm_ctr_of3 = | adm_ctr_of3_ref = | inhabloc_cat = mesta | inhabloc_cat_ref = <ref name="Ref62" /> | inhabloc_type = | inhabloc_type_ref = <!-- municipal status --> | mun_district_jur = | mun_district_jur_ref = | urban_okrug_jur = Petrozavodsko urbano okrožje | urban_okrug_jur_ref = <ref name="Ref737" /> | urban_settlement_jur = | urban_settlement_jur_ref = | rural_settlement_jur = | rural_settlement_jur_ref = | inter_settlement_territory = | inter_settlement_territory_ref = | mun_admctr_of1 = Petrozavodsko urbano okrožje | mun_admctr_of1_ref = <ref name="Ref737">Law #824-ZRK</ref> | mun_admctr_of2 = Prionežski občinski rajon | mun_admctr_of2_ref = <ref name="Ref738">Law #825-ZRK</ref> | leader_title = Župan | leader_title_ref = | leader_name = [[Vladimir Ljubarski]] | leader_name_ref = <ref>{{Navedi splet |url=https://adm.gov.karelia.ru/news/12-05-2021-glavoy-petrozavodskogo-gorodskogo-okruga-izbran-vladimir-lyubarskiy/ |title=Vladimir Lyubarsky |access-date=2023-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230513005609/https://adm.gov.karelia.ru/news/12-05-2021-glavoy-petrozavodskogo-gorodskogo-okruga-izbran-vladimir-lyubarskiy/ |archive-date=2023-05-13 |url-status=dead}}</ref> | representative_body = Mestni svet | representative_body_ref = <!-- statistics --> | elevation_m = | area_km2 = 135 | area_km2_ref = <ref name="Area">{{navedi splet|url=http://www.petrozavodsk-mo.ru/petrozavodsk/gorod/info/spravka.htm|script-title=ru:Петрозаводск. Официальный сайт|access-date=2014-06-27|language=ru|archive-url=https://web.archive.org/web/20110726205609/http://www.petrozavodsk-mo.ru/petrozavodsk/gorod/info/spravka.htm|archive-date=2011-07-26|url-status=dead}}</ref> | pop_2010census = 261987 | pop_2010census_rank = 71. | pop_2010census_ref = <ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> | pop_latest = | pop_latest_date = | pop_latest_ref = | population_demonym = | time_zone_ref = <!-- history --> | established_date = 1703 | established_title = | established_date_ref = | current_cat_date = 21. marec 1777 | current_cat_date_ref = | abolished_date = | abolished_date_ref = <!-- misc --> | postal_codes = 185000–185003, 185005, 185007, 185009–185016, 185019, 185023, 185026, 185028, 185030–185035, 185700, 185890, 185899, 185910, 185960–185963, 185965, 185970, 185980–185983, 185985 | postal_codes_ref = | dialing_codes = 8142 | dialing_codes_ref = | website = http://www.petrozavodsk-mo.ru/ |date=July 2020}} '''Petrozavodsk''' ({{lang-ru|Петрозаводск|p=pʲɪtrəzɐˈvotsk}}; {{lang-krl|Petroskoi}}, {{lang-vep|Petroskoi}} in {{lang-fi|Petroskoi}})<ref name="GeoEntsy">{{navedi splet | url = http://dic.academic.ru/dic.nsf/enc_geo/3842/%D0%9F%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D0%B2%D0%BE%D0%B4%D1%81%D0%BA| title = Petrozavodsk – Slovar sovremennih geografitšeskih nazvanii 2008 | work = Geografitšeskaja entsiklopedija | access-date = 2021-09-09| language =ru}}</ref> je glavno mesto republike [[karelija|Karelije]] v [[Rusija|Rusiji]], ki se razteza okrog 27&nbsp;km vzdolž zahodne obale jezera [[oneško jezero|Onega]]. Leta 2022 je imelo mesto 280.890 prebivalev.<ref>{{navedi splet |date=1 January 2022 |title=ЧИСЛЕННОСТЬ ПОСТОЯННОГО НАСЕЛЕНИЯ РОССИЙСКОЙ ФЕДЕРАЦИИ ПО МУНИЦИПАЛЬНЫМ ОБРАЗОВАНИЯМ на 1 января 2022 года |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/chisl_%D0%9C%D0%9E_Site_01-01-2022.xlsx |access-date=2022-09-13 |website=Федеральная служба государственной статистики |archive-date=2022-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220611194857/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/chisl_%D0%9C%D0%9E_Site_01-01-2022.xlsx |url-status=dead }}</ref> == Izvor besede== Ime mesta je kombinacija besed Peter ([[Peter Veliki]]) in ''zavod'' (rusko tovarna). Predhodno je bil znan kot Šujski zavod (1703–1704) (po reki Šuji) in ''Petrovskaja Sloboda'' (1704–1777). Ko je [[Katarina Velika]], v sklopu svoje ozemeljske reforme leta 1777 naselju podelila status mesta, se je to preimenovalo v Petrozavodsk.<ref>{{navedi splet |title=Petrozavodsk city, Russia |url=https://russiatrek.org/petrozavodsk-city |access-date=2022-09-13 |website=RussiaTrek}}</ref> Pozneje je bil zgrajen neoklasični center mesta. ==Zgodovina== Mesto je bilo ustanovljeno, ker je Peter Veliki potreboval novo livarno jekla za proizvajanje topov in sider za [[Baltska flota|Baltsko floto]] v času [[velika severna vojna|velike severne vojne]] (1700–1721). Tovarno je 11. septembra 1703 zanj odprl [[Aleksander Danilovič Menšikov]]. Leta 1717 je bila Petrovskaja Sloboda največje naselje v Kareliji (3500 prebivalcev), vendar je po smrti Petra število prebivalcev začelo upadati in leta 1734 je bilo naselje zaprto. Ko je Katarina Velika leta 1773 ustanovila novo livarno za izdelavo topov, potrebnih za [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turške vojne]], je naselje ponovno zaživelo. Med finsko okupacijo v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto znano kot ''Äänislinna'' (or ''Ääneslinna''), ne pa po tradicionalnem imenu ''Petroskoi''. 14. oktobra 1941 so oblasti odprle prvo [[koncentracijsko taborišče]]. Do osvoboditve je bilo odprtih enajst koncentracijskih taborišč.<ref>Веригин С. Г. Карелия в годы военных испытаний: Политическое и социально-экономическое положение Советской Карелии в период Второй мировой войны 1939—1945 гг. — Петрозаводск: Изд-во ПетрГУ, 2009. — 544 с.</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{Kategorija v Zbirki|Petrozavodsk}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Karelija]] [[Kategorija:Mesta v Rusiji]] k34cdu5wi7zs9jmgpvma8rxdezap6w3 0 550591 6758996 6666728 2026-10-01T04:20:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758996 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain pass | name = Prelaz Torugart | photo = torugartcrossing.jpg | photo_caption = Kitajski mejni prehod na prelazu Torugart na cesti med Narinom (Kirgizistan) in [[Kašgar]]jem ([[Šindžjang]]) | elevation_m = 3752 | elevation_ref = | traversed = {{jct|country=CHN|G|315}} – {{RouteBox|ЭМ-11||#1E90FF}} ЭМ-11 (Evropska cesta E125) | location = meja [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]–[[Kirgizistan]] | range = [[Tjanšan]] | map = China | label_position = top | coordinates = {{coord|40|35|33|N|75|25|38|E|type:mountain_region:CN-65_dim:500000|display=i}} | topo = | mapframe = yes | mapframe-zoom = 6 | mapframe-wikidata = yes }} {{Infobox Chinese |s=吐尔尕特山口 |t=吐爾尕特山口 |p=Tǔ'ěrgǎtè shānkǒu |s2=图噜噶尔特山口 |t2=圖嚕噶爾特山口 |p2=Túlūgá'ĕrtè shānkŏu |lang1 = [[kirgiščina]] |lang1_content = Торугарт ашуусу |lang2 = [[ruščina]] |lang2_content = Перевал Торугарт }} '''Prelaz Torugart'''<ref>{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/china00pete|url-access=registration|title=China the Silk Routes|author=Peter Neville-Hadley|series=Cadogan Guides|ISBN=1-86011-052-5|publisher=Globe Pequot Press|page=[https://archive.org/details/china00pete/page/289 289]|year=1997|via=Internet Archive|quote=Torugart Pass}}</ref> ({{zh|s=吐尔尕特山口}}; {{Lang-ky|Торугарт ашуусу|Torughart ashuusu}};<ref name=geo>{{cite encyclopedia|url=https://new.bizdin.kg/media/books/География_Кыргызстана.pdf|title=Торугарт ашуусу|trans-title=Torugart Pass|encyclopedia=Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan]|page=89|language=ky|year=2004|location=Bishkek|archive-url=https://web.archive.org/web/20211123203418/https://new.bizdin.kg/media/books/%D0%93%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D1%8F_%D0%9A%D1%8B%D1%80%D0%B3%D1%8B%D0%B7%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D0%B0.pdf|archive-date=2021-11-23|access-date=2023-10-09|url-status=dead}}</ref> {{Lang-ru|Перевал Торугарт}}) je gorski prelaz v gorovju [[Tjanšan]] blizu meje med regijo Narin, [[Kirgizistan]] in kitajsko avtonomno pokrajino [[Šindžjang]]-Ujgur. Je eden od dveh mejnih prehodov med Kirgizistanom in Kitajsko, drugi je Erkeštam, približno 165 km proti jugozahodu. V bližini prelaza na kirgiški strani leži slikovito jezero Čatir-Köl. Cesta do Narina in nato do Balikčija in [[Biškek]]a, ki se razteza približno 400 km, je ozka in pozimi pogosto neprehodna zaradi močnega sneženja in pogostih [[snežni plaz|snežnih plazov]]. Na kitajski strani je vstopna točka Torugart ({{lang-zh|吐尔尕特口岸}}), kjer morajo potniki opraviti carino, približno 110 km od samega prelaza v okrožju Ulugqat kirgiške avtonomne prefekture Kizilsu. Razdalje od prelaza do večjih mest so: 110 km do Ulugkata, 165 km do [[Kašgar]]ja, 170 kilometrov do Artuša in približno 1630 km do [[Urumči]]ja. Prelaz je tudi končna postaja [[Vseevropsko cestno omrežje|evropske poti]] E125 in, v skladu z novimi državnimi načrti za avtoceste, kitajske državne avtoceste 315, vendar nobena ni označena na tem območju do leta 2020. == Zgodovina == Prelaz je bil uporabljen že v antiki. Med obdobjem [[dinastija Han|dinastije Han]] je bilo pod jurisdikcijo mikro države, imenovane Džuandu ({{lang-zh|捐毒国}}). Med obdobjem [[dinastija Tang|dinastije Tang]] je regija prišla pod nadzor Tangov kot del protektorata Anši.<ref>{{navedi splet| script-title = zh:吐尔尕特口岸| trans-title = Torugart Port| author = Kizilsu Prefecture Historical Almanac Office| website = www.xjkz.gov.cn (Kizilsu Prefecture Government Website)| date = 2007-10-05| access-date = 2017-02-02| url = http://www.xjkz.gov.cn/8043a2b5-1162-4803-97d3-99b27ad8cb99_1.html| language = zh| quote = {{lang|zh-hans|汉代吐尔尕特一带属捐毒国。...到了唐代，这里归属安西四镇（焉耆、碎叶、于阗、疏勒）之一的疏勒都督府。}}| archive-date = 2017-02-03| archive-url = https://web.archive.org/web/20170203080733/http://www.xjkz.gov.cn/8043a2b5-1162-4803-97d3-99b27ad8cb99_1.html| url-status = dead}}</ref> Rusija in Kitajska sta leta 1881 prvi ustanovili vstopno točko na prelazu Torugart. Leta 1906 je ruska Kitajsko-ruska prometna banka financirala gradnjo ceste od prelaza do Kašgarja za 20 milijonov rubljev. Leta 1952 je prelaz Torugart nadomestil prelaz Irkeštam, ki leži približno 165 km jugozahodno, kot primarna kopenska povezava med Šindžjangom in takratno sovjetsko Kirgiško republiko. Prelaz je bil zaprt leta 1969 zaradi kitajsko-sovjetskega razpada in ponovno odprt leta 1983. Leta 1995 je bila vstopna točka Torugart prestavljena na nižjo nadmorsko višino (2000 m), bližje Kašgarju, približno 57 km stran. Mejni prehod je odprt za vse narodnosti, vendar je za pridobitev dovoljenja potrebna skrbna ureditev prevoza.<ref>{{navedi splet|url = http://caravanistan.com/border-crossings/kyrgyzstan/torugart-pass/|title = Torugart Pass |access-date = 11 November 2015|website = Caravanistan }}</ref> Železniška proga Kitajska-Kirgizistan-Uzbekistan, ki poteka skozi prelaz Torugart, ki bi povezala Kašgar in [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], je bila v delu od leta 2012.<ref>{{cite magazine| title = China-Kyrgyzstan-Uzbekistan Railway Scheme: Fears, Hopes and Prospects| first = Roman| last = Muzalevsky| magazine = Eurasia Daily Monitor| publisher = Jamestown Foundation| date = 2012-05-30| access-date = 2017-02-01| url = https://jamestown.org/program/china-kyrgyzstan-uzbekistan-railway-scheme-fears-hopes-and-prospects/| quote = On April 17, Chinese construction corporation CRBC agreed to perform a feasibility study for the project within a year.}}</ref> Vendar je bil kirgiški del železnice ustavljen zaradi finančnih in tehničnih težav.<ref>{{cite magazine| title = Bishkek Puts Brakes on China–Kyrgyzstan–Uzbekistan Railway| first = Fozil| last = Mashrab| magazine = Eurasia Daily Monitor| publisher = Jamestown Foundation| date = 2015-11-03| access-date = 2017-02-01| url = https://jamestown.org/program/bishkek-puts-brakes-on-china-kyrgyzstan-uzbekistan-railway/| quote = Bishkek and Beijing seek to implement despite financial and technical issues}}</ref> ==Galerija== <gallery> File:Alma-Ata NK-43 (1948) - panoramio.jpg|Zemljevid regije, vključno s prelazom Torugart (neoznačeno; ceste so vidne) (AMS, 1948) File:Operational Navigation Chart F-6, 6th edition.jpg|Zemljevid regije, vključno s prelazom Torugart (neoznačeno; ceste so vidne) (DMA, 1985) File:E7967-Bishkek-West-Bus-Terminal-ticket-office.jpg|Blagajna na zahodnem avtobusnem terminalu v Biškeku obvešča potnike o voznem redu in poti avtobusa Biškek-Artuš-Kašgar, ki potuje čez prelaz Torugart Torugart Pass.jpg|Cesta (2005) Torugart Road.jpg|Cesta (2008) 2015-09-09-092043 - Zum Torugart-Pass.jpg|Cesta do prelaza Torugart (40.779350° 75.105386°) (2015) 2015-09-09-092513 - Grenz-Vorposten in Kirgistan.jpg|¸Obmejna postojanka v Kirgiziji (40.762587|75.094162) (2015) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Torugart Pass}} [[Kategorija:Gore na Kitajskem]] [[Kategorija:Gore v Kirgizistanu]] [[Kategorija:Prelazi]] e0nrs9fp5fip4kbnde74nj4jw1pn0cn 0 550715 6759217 6740174 2026-10-01T11:37:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759217 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building |image =Ganden monastery.jpg |alt = |caption = Samostan Ganden |native_name = དགའ་ལྡན་ ({{bo|t=དགའ་ལྡན་དགོན།|w=dga' ldan dgon|thl=ganden gön}}, {{jezik-zh|甘丹寺|p=Gāndān Sì}}) |ipa={{IPA-bo|ˈkàntɛ̃|}} |map_type = China |sect=Gelug |coordinates = {{coord|29|45|28.8|N|91|28|30|E|type:landmark_region:CN|display=inline,title}} |map_caption = |country = [[Ljudska republika Kitajska]] |location= Gora Vangbur, okrožje Dagzê, prefektura Lasa, [[Avtonomna pokrajina Tibet]] |founded_by =Je Tsongkhapa |founded= 1409 |dedicated_to = Je Tsongkhapa }} '''Samostan Ganden''' (tudi '''Gaden''' ali '''Gandain''' ali '''Ganden Namgyeling''' ali '''samostan Gahlden'''<ref>{{navedi knjigo |last1=David-Néel |first1=Alexandra |title=Initiations & Initiates in Tibet. |date=1959 |publisher=University Books |location=New York|pages=129–135 |edition=First American}}</ref> je eden od 'velikih treh' tibetskih univerzitetnih samostanov Gelug. Stoji v okrožju Dagzê v prefekturi Lasa. Druga dva sta [[samostan Sera]] in [[samostan Drepung]]. Samostan Ganden je leta 1409 ustanovil Je Tsongkhapa Lozang-dragpa, ustanovitelj reda Gelug. Samostan je bil po letu 1959 porušen, a je bil od takrat delno obnovljen. Še en samostan z istim imenom in tradicijo so leta 1966 v južni Indiji ustanovili tibetanski izgnanci. == Lokacija == Ganden je 40 kilometrov severovzhodno od Lase.{{sfn|Rinpoche|Molk|2006|p=13}} Samostan leži v hribovitem naravnem amfiteatru. Obstajajo dramatični razgledi na doline s poti Kora okoli samostana.{{sfn|Buckley|2012|p=175}} Samostan Ganden je na vrhu gore Vangbur v okrožju Dagzê na nadmorski višini 4300 m. Njegovo polno ime je Ganden Namgyal Ling (''dga' ldan rmam rgyal gling''). ''Ganden'' pomeni 'veselo' in je tibetansko ime za ''Tuṣita'', nebesa, kjer naj bi prebival [[bodhisatva]] [[Maitreja]]. ''Namgyal Ling'' pomeni 'zmagoviti tempelj'. == Zgodovina == Samostan Ganden je ustanovil Je Tsongkhapa Lozang-dragpa (1357–1419) leta 1409{{sfn|Dowman|1988|p=103}}{{efn|Obstaja legenda, da je ustanovitelj Budi kot majhen deček v prejšnjem življenju podaril kristalni rožni venec. Buda je prerokoval, da bo deček ustanovil samostan z imenom ''Ge'', oblika prvega zloga besede ''Ganden''. Buda je dečku dal školjko, Budov učenec Maudgaljajana pa je školjko zakopal v Tibetu. Leto dni po ustanovitvi samostana Ganden je Tsongkhapa izkopal školjko na hribu za Gandnom. Leta 1416 je Tsongkhapa dal školjko Džamjang Čogeju, svojemu učencu, ki je kasneje istega leta ustanovil samostan Drepung. Školjka je bila ohranjena v Drepungu. Drugi učenec Tsongkhape, DŽamčen Čodžej (1354–1435), je leta 1419 ustanovil samostan Sera.{{sfn|Berzin|1991}}}} in naj bi privabil številne laične in samostanske bhakte.<ref>{{Cite journal |last=IUM, Michael |date=2022 |title=Tsongkhapa as a mahāsiddha |url=https://doi.org/10.2143/JIABS.45.0.3291577 |journal=Journal of the International Association of Buddhist Studies |volume=45 |pages=73–117 |doi=10.2143/JIABS.45.0.3291577 |issn=2507-0347}}</ref> Tsongkhapa je zgradil Gandenov glavni tempelj z velikimi kipi in tridimenzionalnimi [[mandala]]mi. Pogosto je bival v Gandnu in tam leta 1419 umrl. Tsongkapovo ohranjeno telo so njegovi učenci pokopali v Gandnu v srebrno in zlato okrašeno grobnico. Ime ''Gelug'' je okrajšava za ''Ganden Lug'', kar pomeni 'tradicija Ganden'. Ganden Tripa ali 'Gandenov prestol' je vodja šole Gelug.{{sfn|Ganden Monastery in Tibet, Dhonden Foundation}} Pred smrtjo je Tsongkhapa dal svojo obleko in palico prvemu Ganden Tripi, Gjeltsabdžeju (1364-1432), ki ga je nasledil Kajdrubdžej. Mandat traja sedem let in do leta 2003 je bilo 99 Ganden Tripas. Samostan je bil v času 2. Ganden Tripe razdeljen na štiri kolegije. Kasneje so jih združili v dva, Džangtsej in Šartsej, ki sta severno oziroma vzhodno od glavnega templja. Oba združujeta študij [[sutra|sutre]] in [[tantra|tantre]]. Študijske metode vključujejo pomnjenje, logiko in debato. Visoke šole podeljujejo diplome za različne stopnje dosežkov, ovrednotene z izpitom in uradno javno razpravo. V 1860-ih je srečanje z naslovom »veliki samostan Ganden, samostan Drepung in vladni uradniki« organiziral laični aristokrat Šatra. Ta skupščina je odstavila obstoječega regenta in ga nadomestila s Šatro. Od takrat naprej je skupščina ali ''Tsondu'' izbirala regente in igrala pomembno politično vlogo kot posvetovalno telo.{{sfn|Goldstein|2007|p=8}} Samostani Ganden, Sera in Drepung so bili tako veliki, da so dejansko lahko vložili veto na vladne odločitve, s katerimi se niso strinjali.{{sfn|Goldstein|2007|p=9}} Ti trije samostani so imeli skupno 20.000 menihov, ki so jih podpirali velika posestva rodovitne zemlje, ki so jih obdelovali podložniki. Nekoč je lahko samostan Ganden podpiral več kot 5000 menihov. Laurence Waddell poroča o približno 3300 v 1890-ih. Leta 1959 je bilo očitno samo 2000 menihov. Eden od pomembnih menihov v samostanu Ganden v njegovi zgodovini je bil Kunigaiš Gedimin. Gedimin, ki ga je posvetil Mahačarja Ratnavadžra, je desetletje prebival v Gandnu. Pripisujejo mu tudi posvetitev Karla Tõnisona, znanega tudi kot brat Vahindra, v samostanu Burkučinsk blizu [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]] leta 1893.<ref>{{Navedi splet |url=https://timenote.info/lv/Karlis-Tenisons |title=Latvian Encyclopaedia Timenote |access-date=2023-10-13 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013120309/https://timenote.info/lv/Karlis-Tenisons |url-status=dead }}</ref> <gallery mode="packed" heights="180"> File:GandenMonastery.jpg|Fotografija dela ruševin samostana Ganden iz leta 1985 (z nekaj novimi stavbami), ki ga je uničila Ljudska osvobodilna vojska leta 1959 po tibetanskem protestu 10. marca v Lasi in begu 14. dalajlame iz Tibeta v izgnanstvo. File:Ganden Monastery in 1921.jpg|Del samostana Ganden, Tibet leta 1921. Grobnica Tsongkhapa je na sredini levo, blizu nje na desni s štirimi velikimi stebri je zborna dvorana samostana in hiša, v kateri je živel Ganden Tripa in stanovanja dalajlame pod pozlato strehe. </gallery> === Obnova po letu 1959 === Samostan Ganden je med tibetansko vstajo leta 1959 popolnoma uničila Ljudska osvobodilna vojska. Leta 1966 ga je močno obstrelilo topništvo [[Rdeča garda|Rdeče garde]] in menihi so morali razstaviti ostanke. Stavbe so bile med kulturno revolucijo (1966–1976) z dinamitom spremenjene v ruševine. Večina Tsongkhapovega mumificiranega telesa je bila sežgana, vendar je njegovo lobanjo in nekaj pepela iz ognja rešil Bomi Rinpoče, menih, ki je bil prisiljen odnesti telo v ogenj. Obnova se je nadaljevala od 1980-ih.{{sfn|Buckley|2012|p=174}} Od leta 2012 je bil dosežen hiter napredek pri obnovi samostana.] Rdeče pobarvan lhakang v sredini je rekonstrukcija Gandenovega ''sanctum sanctoruma'', ki vsebuje Tsongkapov relikviarij ''čorten'' ([[stupa (zgradba)|stupa]], imenovan Tongva Donden, 'Pomembno za videti'). == Stavbe == Ganden je vseboval več kot dva ducata velikih kapel z velikimi kipi Bude. Največja kapela je lahko sprejela 3500 menihov. [[Tenzin Gyatso]], 14. dalajlama (rojen leta 1935), je leta 1958 opravil zadnji diplomski izpit v Gandnu in trdi, da čuti posebno tesno povezanost s Tsongkhapo.{{sfn|Laird|2006|p=125–126}} Samostan vodi gostišče za obiskovalce. Gandenova glavna zborna dvorana je bela stavba z zlatimi strehami, blizu ogromnega trga. Glavna kapela vsebuje veliko pozlačenih podob Tsongkhape. Maronova in oker kapela poleg glavne skupščinske dvorane ima kip Bude Šakjamunija in del, ki se uporablja za ročno tiskanje svetopisemskih besedil z uporabo lesenih blokov. Tri glavne znamenitosti v samostanu Ganden so ''Serdung'', v katerem je grob Tsongkhape, zborna dvorana ''Tsokčen'' in kapela ''Ngam Čo Khang'', kjer je Tsongkhapa tradicionalno poučeval. Samostan hrani artefakte, ki so pripadali Tsongkhapi. <gallery mode="packed" heights="180"> File:Ganden monastery in 2013.jpg File:Ganden19.JPG File:Ganden monastery, 2013.jpg|Samostan Ganden, 2013 File:Monks at Ganden monastery, 2013.jpg|Meniha v samostanu Ganden File:Ganden monastery after repainting, 2013.jpg|Samostan Ganden po beljenju novembra 2013 File:Ganden monastery, Tibet, 2013.jpg|Samostan Ganden, 2013 File:Ganden18.JPG </gallery> == Nedavni dogodki == V začetku leta 1996, potem ko je bila uvedena prepoved slik dalajlame, se je 400 menihov v Gandnu uprlo. Nanje so streljale enote PLA, kar je očitno povzročilo dve smrti in več ranjenih, čemur je sledila aretacija stotih menihov. Med obletnico [[Nemiri v Tibetu 2008|tibetanske vstaje leta 2008]] so menihi samostana Ganden sodelovali v množičnih demonstracijah in protestih, ki so se začeli 10. marca in se razširili po vsem Tibetu. Od leta 2012 se je število menihov zmanjšalo na približno 400 menihov. == Ustanovitev v Indiji == [[File:Gaden Jangtse Thoesam Norling Monastery, Tibetan Colony Mundgod.jpg|right|260px|thumb|Samostan Ganden v Mundgodu]] Tibetansko prebivalstvo v izgnanstvu je v [[Karnataka|Karnataki]] v Indiji ponovno vzpostavilo samostan Ganden. Samostan Ganden je v tibetanskem naselju v Mundgodu. Ta naselbina tibetanskih beguncev je največja te vrste v Indiji in je bila prvič ustanovljena leta 1966 na zemlji, ki jo je podarila indijska vlada. V tibetanskem naselju blizu Mundgoda sta samostan Ganden in Drepung. Leta 1999 je imelo okoli 13.000 prebivalcev. Tibetansko naselje sestavlja devet kampov z dvema moškima samostanoma in enim ženskim. Ustanovili so kreditno banko za kmetije, kmetijski zavod in obrtni center. Uvaja se sodobna tehnologija in komunikacijska tehnologija. Kurikulum samostana Ganden ostaja podoben naukom samostana Ganden pred letom 1959. V Indiji sta bili ponovno ustanovljeni tudi samostanski šoli Ganden Džangtse in Šartse. Imenujeta se Ganden Džangtse College in samostan Gaden Šartse. Sta v Karnataki. Leta 2008 je bilo več kot 500 menihov, ki se niso hoteli držati prepovedi zaščitnega božanstva Dordže Šugden, ki jo je uveljavila dalajlamova vlada v izgnanstvu, izgnanih iz samostana Ganden v Mundgodu v Karnataki in v njegovi neposredni soseščini ustanovili Šar Gaden samostan, uradno odprt oktobra 2009. Posledično je Dokhang Khangtsen, največji oddelek samostana Gaden Šartse, od koder prihaja večina odhajajočih menihov, prenehal obstajati.{{sfn|Official Opening of Shar Gaden Monastery}} == Opombe == {{notes}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin}} *{{navedi knjigo|url=http://studybuddhism.com/web/en/archives/study/history_buddhism/buddhism_tibet/gelug/brief_history_ganden_monastery.html|last=Berzin|first=Alexander|chapter=A Brief History of Ganden Monastery|title=Gelug Monasteries|publisher=Chö-Yang, Year of Tibet Edition|location=Dharamsala, India|year=1991|access-date=2016-07-15}} Expanded to cover Tsenzhab Serkong Rinpoche II, September 2003 *{{navedi knjigo|last=Buckley|first=Michael|title=Tibet|url=https://books.google.com/books?id=eEiFX6n6CGwC&pg=PA174|access-date=2015-02-27|year=2012|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-84162-382-5}} *{{navedi knjigo|last=Dowman |first=Keith|year=1988|title=The Power-places of Central Tibet: The Pilgrim's Guide|publisher=Routledge & Kegan Paul|location=London|isbn=0-7102-1370-0}} *{{navedi splet|ref={{harvid|Ganden Monastery in Tibet, Dhonden Foundation}}|url=http://dhonden.nl/e-ganden-jangtse-monastery-tibet.html|title=Ganden Monastery in Tibet|publisher=Dhonden Foundation|access-date=2015-02-27|archive-date=2011-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110720105827/http://dhonden.nl/e-ganden-jangtse-monastery-tibet.html|url-status=dead}} *{{navedi knjigo|last=Goldstein|first=Melvyn C.|title=A History of Modern Tibet: The calm before the storm, 1951-1955|url=https://books.google.com/books?id=wg6RXkS_3M0C&pg=PA8|access-date=2015-02-27|year=2007|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-24941-7}} *{{navedi knjigo|last=Laird|first=Thomas|year=2006|title=The Story of Tibet: Conversations with the Dalai Lama|url=https://archive.org/details/storyoftibetconv00lair|url-access=registration|publisher=Grove Press|location=New York|isbn=978-0-8021-1827-1}} *{{navedi splet|ref={{harvid|Official Opening of Shar Gaden Monastery}}|url=http://www.dorjeshugden.com/all-articles/news/official-opening-of-shar-gaden-monastery-confirmed/|title=Official Opening of Shar Gaden Monastery, October 2009|work=Dorje Shugden|date=2009-06-12|access-date=2015-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517014859/http://www.dorjeshugden.com/all-articles/news/official-opening-of-shar-gaden-monastery-confirmed/|archive-date=2020-05-17|url-status=dead}} *{{navedi knjigo|last1=Rinpoche|first1=Kyabje Zong|last2=Molk|first2=David|title=Chod in the Ganden Tradition: The Oral Instructions of Kyabje Zong Rinpoche|url=https://books.google.com/books?id=DYWBAlrq-ZYC&pg=PA13|access-date=2015-02-27|year=2006|publisher=Snow Lion Publications|isbn=978-1-55939-813-8}} *{{navedi knjigo|last=Waddell|first=Laurence Austine|author-link= |year=1972|title=The Buddhism of Tibet, or Lamaism |publisher=Dover Publications|location=New York|isbn=0-486-20130-9}} Reprint of ''Tibetan Buddhism: With Its Mystic Cults, Symbolism and Mythology'', first edition 1895 {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Ganden}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Budistični templji na Kitajskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1409]] [[Kategorija:Templji v Indiji]] [[Kategorija:Samostani na Kitajskem]] [[Kategorija:Zgodovina Tibeta]] q4cu2m244glf4spds5gf2gbe76tprnc 0 552317 6758682 6266362 2026-09-30T13:07:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758682 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Fiordland National Park | photo = Milford Sound, Mitre Peak, ships 2016-01-31-2.jpg | photo_caption = Milford Sound / Piopiotahi | iucn_category = II | map_image = Fiordland_NP.svg | map_caption = Nova Zelandija z nacionalnim parkom Fiordland v zeleni barvi | map_width = 200 | location = [[Južni otok]], Nova Zelandija | nearest_town = Te Anau | lat_d = 44 | lat_m = 25 | lat_s = 0 | lat_NS = S | long_d = 167 | long_m = 43 | long_s = 0| long_EW = E | area_km2 = 12.607 | established = 1952 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Department of Conservation | embedded1 = {{designation list|embed = yes |designation1 = WHS |designation1_offname = Te Wāhipounamu {{endash}} South West New Zealand |designation1_date = 1990 (14. zasedanje) |designation1_type = Naravno |designation1_criteria = vii, viii, ix, x |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/551 551] |designation1_free1name = Regija |designation1_free1value = Oceanija }} }} '''Narodni park Fiordland''' zavzema jugozahodni del [[Južni otok|Južnega otoka]] [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]. Je daleč največji od 13 narodnih parkov na Novi Zelandiji, s površino 12.607 kvadratnih kilometrov<ref name="MGMT_PLAN_INTRO">{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/Documents/about-doc/role/policies-and-plans/national-park-management-plans/fiordland/fnpmp-june-2007.pdf|title=Fiordland National Park Management Plan|page=15|publisher=Department of Conservation|date=June 2007|access-date=2017-10-04}}</ref> in je večji del svetovne dediščine [[Te Wahipounamu]]. Park upravlja Ministrstvo za varstvo narave. 10.000 kvadratnih kilometrov Fiordlanda je bilo leta 1904 določenih kot narodni rezervat, po predlogih takratnega bodočega premierja Thomasa Mackenzieja in komisarja kronskih dežel Južne dežele Johna Haya, da bi bilo treba regijo razglasiti za nacionalni park.<ref>{{navedi splet|url=https://nzhistory.govt.nz/first-step-in-creation-of-fiordland-national-park|title=First step in creation of Fiordland National Park|publisher=Ministry for Culture and Heritage|access-date=2017-10-09}}</ref> Območje je že postalo destinacija za popotnike, potem ko sta novozelandska raziskovalca Quintin McKinnon in Donald Sutherland leta 1889 odprla [[pohodna pot Milford Track|pohodno pot Milford Track]] od jezera Te Anau do Milford Sounda,<ref name="DOC_HISTORY">{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/places-to-go/fiordland/places/fiordland-national-park/about-fiordland-national-park/history-and-culture/|title=History and culture of Fiordland National Park|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-10-09}}</ref> ki je dobila veliko pozornosti zaradi članka iz leta 1908 v London Spectator ga je opisal kot »najboljši pohod na svetu«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.newzealand.com/au/feature/milford-track/|title=Milford Track, New Zealand|publisher=Tourism New Zealand|access-date=2017-10-09}}</ref> [[Image:Fjordland National Park sign.jpg|thumb|Vstop v nacionalni park Fiordland]] ''Javni rezervat'' Fiordland je bil ustanovljen kot park, ki ga upravlja Ministrstvo za zemljišča in geodezijo - v praksi podoben narodnemu parku. Edina dva uradno imenovana ''narodna parka'' na Novi Zelandiji v tistem času, Narodni park Tongariro in Narodni park Egmont, so upravljali upravni odbori parkov. Konsolidacija upravljanja teh parkov je pripeljala do Zakona o narodnih parkih iz leta 1952, ki je prinesel narodni park Fiordland, s čimer je uradno postal tretji narodni park na Novi Zelandiji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teara.govt.nz/en/1966/national-parks|title=National Parks|publisher=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand|access-date=2017-10-09}}</ref> Edina glavna cesta v park, državna avtocesta 94 (SH 94), je leta 1935 dosegla območje predora Homer, a šele z dokončanjem predora leta 1953 je bil Milford Sound dostopen po cesti - do danes edini fjord v narodnem parku s cestnim dostopom. Fiordland je postal prizorišče ene najpomembnejših novozelandskih razprav o ohranjanju, ko je bilo v šestdesetih letih 20. stoletja predlagano dvig gladine jezera Manapouri za pomoč pri proizvodnji hidroelektrične energije v West Armu. Posledična bitka je privedla do tega, da se je vlada na koncu uklonila peticijam in v 1970-ih sprejela zakon, ki je jezeru dal zakonsko zaščito.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fiordland.org.nz/about-fiordland/fiordland-national-park/|title=Fiordland National Park|publisher=Destination Fiordland|access-date=2017-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011072828/https://www.fiordland.org.nz/about-fiordland/fiordland-national-park/|archive-date=2017-10-11|url-status=dead}}</ref> Leta 1986 je bil narodni park Fiordland posamično priznan kot območje svetovne dediščine, leta 1990 pa skupaj s tremi drugimi nacionalnimi parki na severu kot del območja svetovne dediščine Te Wahipounamu.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/551|title=Te Wahipounamu - South West New Zealand|publisher=UNESCO World Heritage Centre|access-date=2017-10-09}}</ref> Zavarovano območje parka vključuje vse otoke vzdolž obale, pa tudi oddaljene otoke Solander. Čeprav je meja parka proti morju na meji povprečne visoke vode, skupno deset sosednjih morskih rezervatov varuje velika vodna območja v več fjordih. Najnovejša širitev narodnega parka Fiordland je bila leta 1999 dodatek 482 kvadratnih kilometrov gozda Waitutu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/Documents/about-doc/role/policies-and-plans/national-park-management-plans/fiordland/fnpmp-june-2007.pdf|title=Fiordland National Park Management Plan - June 2007|page=15|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-10-09}}</ref> Možni prihodnji dodatki so Big Bay, deli pogorja Livingston / Eglinton in povodje Dean/Rowallan.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/Documents/about-doc/role/policies-and-plans/national-park-management-plans/fiordland/fnpmp-june-2007.pdf|title=Fiordland National Park Management Plan - June 2007|page=94|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-10-11}}</ref> [[Image:Milford Sound NZ. (16944937040).jpg|thumb|upright=1.4|Milford Sound / Piopiotahi: Mitre Peak, gora na levi, se dviga 1692 m nad fjordom]] [[Image:Glimpse of Lake Marian in front of Mt Crosscut.jpg|thumb|Jezero Marian v gorovju Darran]] == Geografske lastnosti == V hladnejši preteklosti so ledeniki izdolbli veliko globokih [[fjord]]ov, od katerih je najbolj znan (in najbolj obiskan) [[Milford Sound / Piopiotahi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.fiordland.org.nz/about-fiordland/milford-sound/|title=Milford Sound - Destination Fiordland|publisher=Destination Fiordland|access-date=2017-07-29}}</ref> Drugi pomembni fjordi vključujejo Doubtful Sound / Patea in Tamatea / Dusky Sound. Umik ledenikov po ledeni dobi je za seboj pustil doline v obliki črke U s strmimi pečinami, zato je obala Fiordlanda strma in nazobčana, nekateri od 15 fjordov pa segajo do 40 kilometrov v notranjost. Južne verige [[Južne Alpe|Južnih Alp / Kā Tiritiri o te Moana]] pokrivajo večino narodnega parka Fiordland in skupaj z globokimi dolinami, izklesanimi v ledenike, predstavljajo zelo nedostopno pokrajino. Na severnem koncu parka je v gorovju Darran več vrhov, ki se dvigajo na več kot 2500 metrov, s pogledom na [[Mount Aspiring / Tititea]] na severu v sosednjem [[narodni park Mount Aspiring|narodnem parku Mount Aspiring]]. Južneje segajo gore Franklin, Stuart Mountains in Murchison Mountains okoli 2000 metrov, vrhovi pa se zmanjšujejo od severa proti jugu. Gore Kepler, Dingwall, Kaherekoau, Princess in Cameron južneje segajo le 1500–1700 metrov. Zaradi rezanja ledenikov je uspelo odrezati otoke od celine, pri čemer sta ostala dva velika nenaseljena otoka na morju, otok Secretary in otok Resolution, pa tudi veliko manjših. Čeprav teh ledenikov že dolgo ni več, je ostalo nekaj majhnih ledenikov in trajnih snežnih polj, pri čemer je najjužnejši ledenik pod vrhom Caroline Peak.<ref>{{navedi splet|url=https://teara.govt.nz/en/glaciers-and-glaciation/page-1|title=Glaciers and glaciation|publisher=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand|access-date=2017-09-27}}</ref> Več velikih jezer leži v celoti ali delno znotraj meja parka, zlasti [[jezero Te Anau]] in [[jezero Manapouri]], obe na zahodni meji narodnega parka, pa tudi južna jezera, jezero Monowai, jezero Hauroko in jezero Poteriteri. Vsa ta jezera imajo topografijo, značilno za doline, izklesane z ledeniki, zlasti jezeri Te Anau in jezero Manapouri, ki imata več rokavov, podobnih fjordom na zahodni obali parka. Slapovi Sutherland, jugozahodno od Milford Sounda na progi Milford, so med najvišjimi slapovi na svetu. Drugi visoki slapovi v parku so slapovi Browne, slapovi Humboldt, slapovi Lady Alice in slapovi Bowen ter nešteto začasnih slapov v fjordih, ki oživijo po padavinah. Prevladujoči zahodni vetrovi pihajo vlažen zrak iz Tasmanovega morja na gore; ohlajanje tega zraka, ko se dvigne, povzroči izjemno količino padavin, ki v mnogih delih parka presežejo sedem metrov. To podpira bujne zmerne deževne gozdove ekoregije zmernih gozdov Fiordland. [[Image:Kepler Track, New Zealand (80).JPG|thumb|Podrast z grmičevjem, praprotmi in mahovi]] [[Image:Kepler Track, New Zealand (71).JPG|thumb|Kronaste praproti]] == Vegetacija in divje živali == Narodni park Fiordland vsebuje večino največjega območja nespremenjene vegetacije na Novi Zelandiji. Goste gozdove, ki se pogosto držijo strmih dolinskih pobočij, sestavljajo predvsem srebrna bukev in gorska bukev (''Nothofagus''), pa tudi ''Podocarpaceae''. Veliko različnih grmovnic in [[praprotnice|praprotnic]], med katerimi pogosto prevladuje kronska praprot (''Lomaria discolor''), sestavljajo bogato podrast rastlin, gozdna tla pa so prekrita z [[briofiti|mahovi in jetrnicami]].<ref>{{navedi splet|url=https://teara.govt.nz/en/1966/liverworts|title=Liverworts|publisher=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand|access-date=2017-10-10}}</ref> Obilno vegetacijo podpira veliko padavin, vendar jo še naprej škodujejo vnesene vrste, kot sta [[navadni jelen]] in oposum ''Trichosurus vulpecula''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.globaltwitcher.com/artspec_information.asp?thingid=95431|title=Crown Fern: Blechnum discolor|publisher=iGoTerra|author=C. Michael Hogan|date=30 April 2009|access-date=2017-10-10|url-status=bot: unknown|archive-url=https://web.archive.org/web/20120213134120/http://www.globaltwitcher.com/artspec_information.asp?thingid=95431|archive-date=13 February 2012}}</ref> Park je tudi pomembno zatočišče za številne ogrožene avtohtone živali, od delfinov in netopirjev do plazilcev, žuželk in ptic. Med pticami je več ogroženih vrst, endemičnih za Novo Zelandijo, kot so [[takahe]], mōhua (ali rumenoglavi) (''Mohoua ochrocephala'') in kritično ogroženi [[kakapo]], edina neleteča papiga na svetu. V parku skoraj izključno najdemo tudi ranljivega [[fiorlandski pingvin|fiordskega pingvina]] (''Eudyptes pachyrhynchus'') in južnega rjavega kivija (''Apteryx australis''). Posebno naravo območja Fiordland za ohranitev je v poznih 1890-ih prepoznal Richard Henry, ki je bil pionir pri prenosu ogroženih vrst, kot sta kakapo in kivi, na otoke v Dusky Soundu. Delo na ohranjanju in upravljanju ogroženih vrst se nadaljuje prek številnih programov Ministrstva za ohranjanje.<ref name="DOC_MONITORING">{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/our-work/fiordland-species-monitoring-and-translocations/|title=Fiordland species monitoring and translocations: Our work|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-10-10}}</ref> Program za obnovo takahē zagotavlja preživetje zadnje divje populacije takahē. Za to edinstveno ptico, največjo živečo članico družine tračnic, so nekoč mislili, da je izumrla. Po ponovnem odkritju takahē v gorovju Murchison leta 1948 je bilo v narodnem parku Fiordland namenjeno posebno območje v velikosti 500 kvadratnih kilometrov za njegovo ohranitev, populacija pa je leta 2016 dosegla mejnik 300 ptic.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/places-to-go/fiordland/places/fiordland-national-park/|title=Fiordland National Park: Places to go in Fiordland|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-10-09}}</ref> Čeprav narodni park obsega 15 % novozelandskega ohranjenega ozemlja, prejme manj kot 1 % proračuna Ministrstva za varstvo narave za zatiranje škodljivcev.<ref>{{Cite journal|last=Hansford|first=Dave|date=July–August 2018|title=The first test|url=https://www.nzgeo.com/stories/the-first-test/|journal=New Zealand Geographic|volume=152|pages=74–91}}</ref> Več obalnih otokov, ki pripadajo narodnemu parku Fiordland, so posvečena zatočišča za ogrožene avtohtone vrste: *Anchor Island - kākāpō, mali pikčasti kivi, tīeke (sedlasti), mōhua *Otok Bauza - tīeke *Otok Breaksea - tīeke, mōhua, grčasti mokar (''Hadramphus''), Fiordlandski skink (''Oligosoma acrinasum'') *Otok Chalky – skink Te Kakahu, tīeke, mōhua, kākāpō, mali pikčasti kivi, oranžnočeli kakariki *Coal Island - tokoeka (Haast rjavi kivi), mōhua *Indijski otok *Prehodni otoki *Otok Resolution - novozelandski škrab (''Xenicus gilviventris''), mōhua, tīeke, grčasti mokar *Otok Secretary - Fiordlandski pingvin, kivi/tokoeka, skalni škrab, kōkako, takahē, mōhua, endemične vrste omele *Mōhua in tokoeka (Haast rjavi kivi) sta bila izpuščena tudi na otoku Pomona v jezeru Te Anau,<ref>{{navedi splet|url=http://www.pomona-island.org.nz/|title=Pomona Island Charitable Trust|publisher=Pomona Island Charitable Trust|access-date=2017-10-10}}</ref> v dolini Eglinton pa so znatne populacije dolgorepih netopirjev (''Chalinolobus tuberculatus''). Poleg teh svetišč so v fjordih narodnega parka tudi trije precejšnji otoki brez oposumov: Cooper Island in Long Island v Dusky Sound / Tamatea ter Great Island v Taiari / Chalky Inlet. Vendar pa te otoke še vedno zasedajo velíka podlásica, podgane ali miši, kar ogroža njihovo primernost kot zatočišča za ptice.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/nature/habitats/offshore-islands/fiordland-islands/project-implementation/|title=Project implementation: Fiordland Island restoration programme|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-10-13}}</ref> == Javni dostop == [[Image:New Zealand Milford Sound Road.jpg|thumb|upright=1.2|Milford Road vzhodno od prelaza Homer]] Glavni cestni dostop do narodnega parka Fiordland je omejen na Milford Road (SH 94), ki poteka severno od Te Anaua, ob robu parka pred vstopom v park, ko se cesta pridruži dolini reke Eglinton severno od Te Anau Downs. Od tam se cesta nadaljuje do severozahodnega vogala parka in doseže končno postajo Milford Sound / Piopiotahi, kjer je veliko parkirišče, pomol za turistične čolne in center za obiskovalce. Nezaprta stranska cesta v zgornji dolini Hollyford vodi do začetka pohodne poti Hollyford Track. Nekaj drugih cest omogoča dostop do različnih vstopnih točk v narodni park: *državna cesta 95 poteka blizu meje parka med Te Anau in Manapouri, z manjšimi stranskimi cestami do dveh vstopnih točk vzdolž Keplerjeve zanke, *ozka vijugasta makadamska cesta poteka vzdolž doline Borland in Ponirek, ki omogoča dostop do treh stez za teptanje in do kampa ob južnem rokavu jezera Manapouri, *kratka nezaprta dovozna cesta vodi do kampa ob jezeru Monowai in začetka dveh stez, *druga nezaprta cesta teče navzgor po dolini Lill Burn in do pohodnih poti na območju južno od jezera Hauroko, vključno s potjo do jezera Poteriteri, največjega jezera na Novi Zelandiji brez cestnega dostopa. Makadamska cesta, ki ni povezana s preostalim javnim cestnim omrežjem, povezuje Doubtful Sound z zahodnim robom jezera Manapouri prek prelaza Wilmot. To cesto uporabljajo samo avtobusi za oglede Doubtful Sound iz Manapourija, ki vključujejo prevoz z ladjo čez jezero Manapouri in avtobusni prevoz čez prelaz Wilmot do turističnih čolnov, ki čakajo na majhnem pomolu v Doubtful Soundu. Storitve lahkih letal in helikopterjev so povezane z Milford Soundom, ki ima tudi majhno marino za čolne. Deli narodnega parka Fiordland so določena območja divjine in pristajanje letal ni dovoljeno. Območja divjine podeljujejo posebno zaščito za velika območja divjih zemljišč, ki vsebujejo naravne značilnosti tako pomembnega pomena, da so ohranjena v svojem naravnem stanju, brez kakršnih koli struktur ali objektov, ki jih je ustvaril človek. Vstop je običajno omejen na pešce, običajno ni poti za tramping, v nekaterih primerih pa so potrebna posebna dovoljenja, na primer za več morskih otokov in posebno zaščiteno območje Takahē v gorovju Murchison.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/Documents/about-doc/role/policies-and-plans/national-park-management-plans/fiordland/fnpmp-june-2007.pdf|title=Fiordland National Park Management Plan|pages=22, 116|publisher=Department of Conservation|date=June 2007|access-date=2017-10-04}}</ref> == Dejavnosti == [[Image:Cruising on Milford Sound; 2014.jpg|thumb|left|Izletniška ladja v Milford Sound / Piopiotahi]] [[Image:Boardwalk up near Okaka hut looking to Lake Poteriteri.jpg|thumb|left|Pogled s poti Hump Ridge proti jezeru Poteriteri]] Narodni park Fiordland je najbolj priljubljen narodni park na Novi Zelandiji za mednarodne obiskovalce.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/about-us/our-role/managing-conservation/recreation-management/visitor-statistics-and-research/national-parks-visitor-statistics/|title=International visitor numbers to larger national parks: Visitor statistics and research|publisher=Department of Conservation|date=2012|access-date=2017-10-11}}</ref> Več kot pol milijona ljudi vsako leto obišče park, vendar je število obiskovalcev skoraj izključno skoncentrirano v severovzhodnem koridorju parka od Te Anaua do Milford Sounda.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/Documents/about-doc/role/policies-and-plans/national-park-management-plans/fiordland/fnpmp-june-2007.pdf|title=Fiordland National Park Management Plan|page=101|publisher=Department of Conservation|date=June 2007|access-date=2017-10-04}}</ref> Večino turistov privlačijo lahko dostopna območja narodnega parka, kot je Milford Sound, kjer sta najbolj priljubljeni izleti s čolnom po fjordu in vožnja s kajakom. Nekateri paketi izletov z ladjo vključujejo obisk Milford Discovery Center & Underwater Observatory. Ob cesti Milford Road iz Te Anaua so tudi kampi in več kratkih sprehajalnih poti, od katerih so nekatere dostopne celo z invalidskim vozičkom. Priljubljena postajališča ob cesti so Mirror Lakes, območje Homer Pass neposredno vzhodno od tunela in The Chasm. Te Anau, ki je na obali jezera Te Anau, je najbližje mesto narodnemu parku in ponuja številne nastanitvene možnosti ter vse ugodnosti, ki se pričakujejo od majhnega mesta. Edino drugo naselje v bližini parka je veliko manjši Manapouri. Doubtful Sound tudi ponuja izlete z ladjo. Ti enodnevni izleti odhajajo iz Manapourija in vključujejo povratni prevoz z ladjo čez jezero Manapouri in avtobusni prevoz čez prelaz Wilmot, da pridete do Doubtful Sound. Iz mesta Te Anau so na voljo izleti s čolnom po jezeru do jam Te Ana-au. [[Image:Dusky Track2316.jpg|thumb|upright|Trivrvni most na poti Dusky Track]] [[File:View from the top of Gertude's Saddle.jpg|thumb|Pogled z vrha Gertrudinega sedla]] Narodni park Fiordland je tudi priljubljena destinacija za alpiniste in zlasti za pohodnike, z večdnevnimi potmi Milford, Kepler in Hollyford ter polovico poti Routeburn v parku. V slednje tri je mogoče vstopiti in izstopiti kot dnevni sprehod, medtem ko je dostop do obeh koncev poti Milford Track samo s čolnom in je reguliran ter ga je treba predhodno rezervirati, zlasti v poletni sezoni. Poleg teh glavnih poti za pohodništvo, ki ponujajo tudi vodene pohode, ministrstvo za varstvo narave vzdržuje na desetine manj znanih poti, od poti, ki zahtevajo srednje znanje, kot sta pot Hump Ridge in pot Lake Marian, do naprednih večdnevnih pohodov kot je Dusky Track in več poti, ki bi jih morali preizkusiti samo izkušeni pohodniki.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/Documents/about-doc/role/policies-and-plans/national-park-management-plans/fiordland/fnpmp-june-2007.pdf|title=Fiordland National Park Management Plan|page=22|publisher=Department of Conservation|date=June 2007|access-date=2017-10-04}}</ref> Fiordland je zahtevna destinacija za pohodništvo in glede na velikost narodnega parka je malo poti. Potovanje izven poti, ki ga izvajajo izkušeni pohodniki, je pogosto odvisno od sledi jelenov. Insekti, poplave in slabo vreme so nevarni in obtičati dan ali dva zaradi poplavljenih rečnih prehodov ni nič nenavadnega na progah, kot je Dusky Track. Popotniki na teh oddaljenih poteh se soočajo tudi s trižičnimi mostovi, padlimi drevesi in neravnim terenom, kjer lahko blato seže do kolen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/places-to-go/fiordland/places/fiordland-national-park/things-to-do/tracks/dusky-track/|title=Dusky Track: Walking and tramping in Fiordland National Park, Southern fiords area|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-10-11}}</ref> Milford Sound / Piopiotahi, Te Houhou / George Sound, Doubtful Sound / Patea in Dusky Sound / Tamatea so edini fjordi, dostopni po poteh. V notranjosti imata južni jezeri jezera Monowai in jezera Hauroko cestni dostop do kampov in poti, do jezera Poteriteri pa je mogoče priti po pešpoti. Strmi granitni vrhovi gorovja Darren so priljubljeno območje za alpiniste.[30] Park je tudi znana destinacija za muharjenje šarenke in potočne postrvi. == V popularni kulturi == V parku so posneli dele filma ''Alien: Covenant'' iz leta 2017. == Lov s helikopterjem == Navadni jeleni so bili na Novo Zelandijo prineseni v 1850-ih in so nato kolonizirali območje parka Fiordland.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/nature/pests-and-threats/animal-pests/deer/|title=Deer: Animal Pests|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-10-12}}</ref> Do 1920-ih so velike črede divjih jelenov v zaledju Nove Zelandije, ki so tekmovale z ovcami in govedom za krmo, povzročile pritisk kmetijske skupnosti na vlado Nove Zelandije, zato je oddelek za notranje zadeve zaposlil odstrelce jelenov, da so brez razlikovanja streljali jelene v prizadevanja za zmanjšanje prebivalstva. Stroški so bili povrnjeni s prodajo jelenovih kož.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doc.govt.nz/documents/conservation/historic/topics/wac-huts/wac-huts.pdf|title=Wild Animal Control Huts: Historic Heritage Assessment|page=5|publisher=Department of Conservation|access-date=2017-10-12}}</ref> V zgodnjih 1960-ih je bil ustanovljen mednarodni trg za divjačino in brez omejitev pri lovu so se tržni lovci ustalili v razgibanem parku in uporabljali tovorne konje, vodne čolne in letala s fiksnimi krili, da so trupla spravili na trg. Poskusi streljanja divjih jelenov iz helikopterjev so bili zelo uspešni in na tej tehniki je temeljila konkurenčna industrija. Do poznih 1970-ih se je populacija jelenov v Fiordlandu močno zmanjšala, kar je v kombinaciji s cvetočo industrijo gojenja jelenov zmanjšalo vpliv lova iz zraka nad nacionalnim parkom.<ref>{{navedi splet|url=https://teara.govt.nz/en/deer-and-deer-farming/page-3|title=The beginnings of deer farming|publisher=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand|access-date=2017-10-12}}</ref> Lov na trg s helikopterji se danes nadaljuje v zmanjšani meri, največji trg pa je Nemčija. Oddelek za varstvo narave kljub nasprotovanju javnosti uporablja helikopterje za zastrupljanje populacije oposumov z oddajanjem strupa iz zraka 1080. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage}} {{Commons category|Fiordland National Park}} * [https://www.doc.govt.nz/parks-and-recreation/places-to-go/fiordland/places/fiordland-national-park Fiordland National Park], Department of Conservation * [https://web.archive.org/web/20081016165721/http://www.doc.govt.nz/upload/documents/conservation/marine-and-coastal/fiordlandcoastalnewsletter-oct07.pdf Fiordland Coastal Newsletter] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki Nove Zelandije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Novi Zelandiji]] [[kategorija:Ustanovitve leta 1952]] gkmhul6o0ovtm72onvemqrstokpf7ya 0 552739 6758901 6729734 2026-09-30T20:06:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758901 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Paihia |settlement_type= [[Seznam mest na Novi Zelandiji|Mesto]] |image_skyline = Paihia, Williams Road.jpg |image_caption = Williams Road |subdivision_type = Država |subdivision_name = Nova Zelandija |subdivision_type1= Regija |subdivision_name1= Northland |subdivision_type2= Okrožje |subdivision_name2= Far North |subdivision_type3= Ward |subdivision_name3= Bay of Islands-Whangaroa |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |seat_type = |seat = Northland / Te Tai Tokerau |image_map = {{infobox mapframe|coord={{coord|35|16|56|S|174|5|28|E}}|zoom=12}} |coordinates = {{coord|35|16|56|S|174|5|28|E|region:NZ|display=inline,title}} |area_total_km2 = 2,24 |area_footnotes = |population_total = 1720 |population_as_of = junij 2023 |population_footnotes = |population_density_km2 = auto |postal_code_type= |postal_code= 0200 }} [[File:View of Paihia as seen from the ferry 20100301 1.jpg|thumb|Pogled na Paihio s trajekta za Russell]] '''Paihia''' je glavno turistično mesto na [[Bay of Islands]] v regiji Northland [[Severni otok|Severnega otoka]] [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]. Je 60 kilometrov severno od mesta Whangārei, blizu zgodovinskih mest Russell in Kerikeri. Misijonar Henry Williams je misijonsko postajo poimenoval Marsden's Vale.<ref name="Fitzgerald2004">{{navedi knjigo | author=Caroline Fitzgerald | title=Letters from the Bay of Islands| year= 2004 | isbn=0-14-301929-5 | publisher= Penguin Books, New Zealand }}</ref><ref name="Fitzgerald2011">{{navedi knjigo | author=Caroline Fitzgerald | title= Te Wiremu - Henry Williams: Early Years in the North|year= 2011|isbn=978-1-86969-439-5| publisher= Huia Press }}</ref> Paihia je sčasoma postalo sprejeto ime naselja. V bližini na severu je zgodovinsko naselje [[Waitangi]], stanovanjsko in poslovno območje Haruru Falls pa na zahodu. Pristanišče in okrožje Opua ter majhno naselje Te Haumi ležita na jugu. == Zgodovina in kultura == === Izvor imena === Izvor imena ''Paihia'' ni jasen. Priljubljeno pripisovanje, najverjetneje apokrifno, je, da je prečastiti Henry Williams, ko je prvič prispel v Bay of Islands in iskal lokacijo za svojo misijonsko postajo, svojemu maorskemu vodniku rekel: ''Pai here'', kar pomeni 'dobro tukaj', saj je bil njegov maorski besedni zaklad omejen.<ref>{{navedi splet|url=https://nzhistory.govt.nz/keyword/paihia|title=New Zealand History - Paihia}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tourism.net.nz/new-zealand/about-new-zealand/regions/bay-of-islands/paihia/history.html|title=New Zealand Tourism Guide - Paihia History}}</ref> === Evropska naselitev === [[File:Pahia-Church.jpg|thumb|Anglikanska cerkev sv. Pavla, zgrajena leta 1925]] Henry Williams in njegova žena Marianne sta se leta 1823 naselila v Paihii in tam istega leta zgradila prvo cerkev. William Williams in njegova žena Jane sta se pridružila misijonu Paihia leta 1826. Škof William Grant Broughton (prvi in ​​edini avstralski škof) je leta 1838 obiskal misijon Paihia in izvedel nekaj prvih obredov prve birme in posvečenja na Novi Zelandiji.<ref>Wises New Zealand Guide, 7th Edition, 1979. p.331</ref> ''Herald'' je bila 55-tonska [[škuna]], ki so jo zgradili misijonarji in jo 24. januarja 1826 splavili ob obali v Paihiji.<ref name="Fitzgerald2011-1">{{navedi knjigo |last1= Fitzgerald |first1= Caroline |title= Te Wiremu: Henry Williams – Early Years in the North |year=2011|publisher= Huia Publishers, New Zealand |isbn=978-1-86969-439-5 |pages=65–66 }}</ref> Decembra 1832 je Henry Williams prvič omenil igranje [[kriket]]a na Novi Zelandiji. Decembra 1835 je igro kriketa tukaj spremljal [[Charles Darwin]], medtem ko je ladja ''Beagle'' preživela 10 dni v Bay of Islands.<ref>Charles Darwin, ''Journal of a Voyage Round the World'', 1831-36</ref> Leta 1835 je William Colenso v Paihii postavil prvo tiskarno na Novi Zelandiji. Leta 1850 se je misijon zaprl in Paihia je do leta 1890 nazadovala v zelo majhno naselje.<ref name=TeAra>{{navedi splet|url=http://www.TeAra.govt.nz/en/northland-places/page-7|title=7. Paihia and Waitangi – Northland places – Te Ara Encyclopedia of New Zealand|work=teara.govt.nz}}</ref> === 20. stoletje === Anglikanska cerkev sv. Pavla, dokončana leta 1925, je peta cerkev, zgrajena na tem mestu. Zgrajena je iz kamna, pridobljenega iz kraja Pukaru, blizu Kawakawe, in lesa iz bližine Waikare.<ref>{{navedi splet|url= http://www.auckanglican.org.nz/?sid=379|title= St Paul's Anglican Church, Paihia, Bay of Islands |publisher=Anglican Diocese of Auckland |url-status=dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20100524225456/http://www.auckanglican.org.nz/?sid=379 |archive-date=24 May 2010}}</ref> [[vitraj|Vitraže]] nad [[prižnica|prižnico]] je naročil Williams Family Trust v spomin na sira Nigela Reeda za 175-letnico družinskega srečanja, umetnik pa jih je postavil leta 1998. Okna z naslovom ''Te Ara O Te Manawa'' (Pot srca) imajo skupaj površino 4 m². Leta 1926 je bila zgrajena cesta do Puketona na glavni cesti od Kawakawe do Kerikerija (zdaj državna cesta 10), kar je povzročilo porast turizma v 1930-ih. == Demografija == [[File:Paihia, New Zealand.jpg|thumb|Trajektni terminal in cesta]] Paihia obsega 2,24 km²,<ref name="Area">{{navedi splet|title=ArcGIS Web Application|url=https://statsnz.maps.arcgis.com/apps/webappviewer/index.html?id=6f49867abe464f86ac7526552fe19787| access-date=12 April 2022|website=statsnz.maps.arcgis.com}}</ref> ki se razteza od reke Waitangi na severu do reke Haumi na jugu in je imela junija 2023 ocenjenih 1720 prebivalcev z gostoto prebivalstva 768 ljudi na km². Paihia je imela ob popisu prebivalstva na Novi Zelandiji leta 2018 1512 prebivalcev, kar je povečanje za 222 ljudi (17,2 %) od popisa leta 2013 in povečanje za 213 ljudi (16,4 %) od popisa leta 2006. Štelo je 561 gospodinjstev, v katerih je živelo 765 moških in 750 žensk. Etnične pripadnosti je bilo 69,0 % Evropejcev/Pākehā, 35,3 % Maorov, 3,6 % pacifiških ljudstev, 6,5 % Azijcev in 2,0 % drugih etničnih skupin. Ljudje se lahko identificirajo z več kot eno etnično pripadnostjo. Čeprav so se nekateri odločili, da na popisno vprašanje o verski pripadnosti ne bodo odgovorili, jih 50,2 % ni veroizpovednih, 35,9 % je bilo kristjanov, 4,0 % je imelo maorsko vero, 1,8 % je bilo hindujcev, 0,2 % muslimanov, 0,4 % budistov in 1,6 % druge religije. == Marae == Te Tii Waitangi [[marae]] in hiša srečanj Te Tiriti o Waitangi v zalivu Te Tī na severnem koncu Paihije sta povezani z Ngāpuhi hapū Ngāti Kawa in Ngāti Rāhiri.<ref name="maorimaps">{{navedi splet |title=Te Tii Waitangi |url=https://maorimaps.com/marae/te-tii-waitangi |website=Māori Maps |publisher=Te Potiki National Trust |access-date=2023-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240423153813/https://maorimaps.com/marae/te-tii-waitangi |archive-date=2024-04-23 |url-status=dead}}</ref><ref name="tkmentry">{{navedi splet |title=Ngāpuhi |url= https://www.tkm.govt.nz/iwi/ngapuhi/ |website=Te Kāhui Māngai |publisher=Te Puni Kōkiri}}</ref> Oktobra 2020 je vlada namenila 66.234 $ iz Sklada za rast province za zamenjavo vseh streh na marae.<ref name="maraepgf">{{navedi splet |title=Marae Announcements |url=https://www.growregions.govt.nz/assets/funding-announcements/marae-announcements.xlsx |website=growregions.govt.nz |publisher=Provincial Growth Fund |format=Excel |date=9 October 2020}}</ref> {{wide image|Taiputuputu Pahi.jpg|1000px|Plaža Taiputuputu Pahi, ki gleda proti severu proti pomolu Paihia in Motumarie}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Paihia}} {{Commons category|Paihia}} * [http://www.paihia.co.nz/ Paihia - Jewel of the Bay of Islands (History - A Time Line)] * [https://web.archive.org/web/20110723023521/http://www.bayofislands.net/maps/paihia/ Paihia map] * [http://paihia.school.nz/ Paihia School website] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severni otok]] [[Kategorija:Mesta na Novi Zelandiji]] diph36wvhfnalp4tjybhx2mtx92wlk6 0 556070 6758661 6752999 2026-09-30T12:20:19Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6758661 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|partof=Razpad SFR Jugoslavije|name=Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države|Location=Slovenija|result=Padec Socializma v Sloveniji Osamosvojitev Slovenije|duration=Maj 1988-22. maj 1992}} Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države je prelomno obdobje v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]], kjer so [[Slovenci]] izrazili željo o samostojni državi in uresničili željo prednikov o samostojni državi. == Začetek == * Po smrti [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] leta [[1980]] se je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] začel vse bolj širiti [[nacionalizem]]. Zaradi tega je 12 let po [[Josip Broz - Tito|Titovi]] smrti [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] nehala obstajati. Prvo jasno in javno željo po samostojnosti in neodvisnosti [[Slovenija|Slovenije]] je leta [[1987]] izrazila skupina izobražencev v 57. številki Nove revije. Vse več ljudi si je želelo [[Demokratizacija|demokratizacijo]] [[Slovenija|Slovenije]], kar so tudi izražale prve opozicijske stranke. Prva opozicijska stranka je bila [[Slovenska kmečka zveza]], ki je bila ustanovljena [[12. avgust|12. avgusta]] [[1988]]. To obdobje se je začelo maja [[1988]], ko so [[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in Ivan Borštner izvršili [[Proces proti četverici]] (kratica [[JBTZ]]). == Prve spremembe == * [[27. september|27. septembra]] [[1989]] je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]] in zamenjala himno [[Naprej zastava slave]] z [[Zdravljica|Zdravljico]]. == Prve demokratične volitve, strmoglavljenje izvršnega sveta, in prva demokratična vlada == * [[8. april|8. aprila]] [[1990]] so bile izpeljane [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|prve večstrankarske, demokratične volitve]] in hkrati še prvi krog predsedniških volitev. Na prvih večstrankarskih večstrankarskih volitvah je zmagala koalicija [[DEMOS]], prvo [[1. vlada Republike Slovenije|demokratično vlado po uvedbi večstrankarskega sistema]] pa je sestavil [[Lojze Peterle]]. Na predsedniških volitvah pa je v 2. krogu zmagal neodvisni kandidat [[Milan Kučan]] po dvoboju s kandidatom [[DEMOS]]-a [[Jože Pučnik|Jožetom Pučnikom]]. [[16. maj|16. maja]] [[1990]] je [[Lojze Peterle]] uradno prišel na oblast in s tem strmoglavil star [[Socializem|socialistični]] izvršni svet [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]]. [[8. marec|8. marca]] [[1990]] se je [[Socialistična republika Slovenija]] preimenovala v [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]]. == Prva Slovenska uradna vojaška sila == * [[20. november|20. novembra]] [[1968]] je bila v vseh republikah [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] ustanovljena Teritorialna obramba. Takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta [[1990]] je bila Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije preimenovana v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo Republike Slovenije]]. [[15. maj|15. maja]] [[1991]] je z usposabljanjem pričela prva generacija nabornikov, ta dan praznujemo kot dan [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [[Slovenija]] se je odločila za obvezno služenje vojaškega roka, zato je ustanovila 2 učna centra, enega v [[Ig|Igu]], drugega pa v [[Pekre|Pekrah]]. [[2. junij|2. junija]] [[1991]] je na [[Ig|Igu]] prisegla prva generacija. [[24. marec|24. marca]] [[1991]] je [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] izvedla vajo Premik 91'. Februarja [[1991]] se je pojavila [[Deklaracija za mir 1991]], ki se je zavzemala za samostojno Slovenijo brez [[Vojska|vojske]]. Podpisali so jo vsi člani takratnega predsedstva, vključno z predsednikom Milanom Kučanom, razen [[Ivan Oman|Ivana Omana]]. Ko je za to slišal [[Jože Pučnik]] je zavpil "to je veleizdaja!". == Plebiscit == * [[23. december|23. decembra]] [[1990]] se je začel [[plebiscit o samostojnosti Slovenije]], katerega vprašanje je bilo "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?". DA je obkrožilo 1.289.369 volilnih upravičencev, kar je 95% volilcev, NE je obkrožilo 57.800 volilnih upravičencev, kar predstavlja 4,29% volilcev. [[26. december|26. decembra]] so bili razglašeni rezultati. Ta dan danes praznujemo kot [[Dan samostojnosti in enotnosti]]. == Izvršitev Slovenske samostojnosti == * Februarja [[1991]] je Slovenija izstopila iz pravnega reda [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. [[25. junij|25. junija]] [[1991]] je [[Skupščina Republike Slovenije]] na skupni seji vseh zborov sprejela odlok o razglasitvi [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] in [[ustavni zakon]] in oboje razglasila. [[26. junij|26. junija]] je bila na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike v Ljubljani]] slovesna proslava ob razglasitvi samostojnosti, kjer je bila dvignjena nova [[Zastava Slovenije|Slovenska zastava]]. == Vojna == ''Glavni članek: [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] se je začela [[27. junij|27. junija]] ob enih zjutraj. Udeleženci vojne so bili [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] skupaj s [[Policija (Slovenija)|Slovensko policijo]], na drugi strani pa [[Jugoslovanska ljudska armada]]. == Po vojni == * Po koncu vojne [[7. julij|7. julija]] [[1991]] je Slovenija morala zamrzniti osamosvojitvene procese za 3 mesece. [[8. oktober|8. oktobra]] [[1991]] je uvedla svojo prvo denarno valuto [[Slovenski tolar]]. [[23. december|23. decembra]] [[1991]] pa je bila na seji skupščine razglašena [[Ustava Republike Slovenije]]. [[22. maj|22. maja]] [[1992]] pa se je [[Slovenija]] pridružila [[Organizacija združenih narodov|OZN]]. == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last1=Avbelj|first1=Matej|last2=Jambrek|first2=Peter|last3=Omerza|first3=Igor|last4=Petrič|first4=Ernest|last5=Rupel|first5=Dimitrij|last6=Šturm|first6=Lovro|last7=Valič Zver|first7=Andreja|title=Osamosvojitev: Prispevki za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|publisher=Nova univerza|location=Nova Gorica|year=2021|cobiss=64550659|language=sl}} * {{cite book |last=Bačič |first=Geza |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6PK4MVVY |title=Občina Murska Sobota v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Osterc |first2=Milan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2025 |place=Murska Sobota |language=sl |cobiss=253574403}} * {{cite book |last=Blagovič |first=Bojan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W9YW7502 |title=Ravnanje s prebeglimi in ujetimi pripadniki ter zbirni centri med osamosvojitveno vojno v Pomurju 1991 |last2=Ribaš |first2=Drago |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Pomurje : pokrajinska koordinacija Zveze slovenskih častnikov za Pomurje |year=2023 |place=Murska Sobota |language=sl |cobiss=166337027}} * {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Rojstvo države|publisher=Didakta|location=Radovljica|year=2007|cobiss=235424768}} * {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Temelji naše državnosti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=260173824}} * {{navedi knjigo|last=Bukovnik|first=Anton|title=Slovenija: Koraki v samostojnost: Pregled dogodkov 1980–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227151104}} * {{cite book |last=Brejc |first=Mihael |title=Vmesni čas : varnostno informativna služba in nastajanje nove slovenske države 1990–1993 |publisher=Mladinska knjiga |year=1994 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=44890624}} * {{navedi knjigo|last=Čelik|first=Pavle|title=Izza barikad|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=30748416}} * {{navedi knjigo|last=Drnovšek|first=Janez|title=Moja resnica: Jugoslavija 1989 – Slovenija 1991|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=58078720}} * {{cite thesis|last1=Đekič|first1=Marko|last2=Friš|first2=Darko|title=Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve|type=diplomsko delo|publisher=[M. Đekič]|location=Maribor|year=2012|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38608|cobiss=19450376|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Filipčič |first=Rok |title=Slovenski teritorialec : uniforme, oborožitev in oprema slovenske Teritorialne obrambe 1990–1991 |last2=Ravbar |first2=Matjaž |publisher=Vojaški muzej Slovenske vojske |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=184823555}} * {{cite thesis|last1=Filipič|first1=Stanislav|last2=Anžič|first2=Andrej|title=Vojna za Slovenijo v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[S. Filipič]|location=Precetinci|year=1998|cobiss=54762|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Furlan |first=Branimir |title=Vojaška strategija osamosvojitve Slovenije |publisher=Defensor |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=145124355}} * {{cite book |last=Geder |first=Alan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDCWCQI5 |title=Gornja Radgona v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Ribaš |first2=Drago |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2022 |place=Gornja Radgona |language=sl, de |cobiss=107422211}} * {{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}} * {{navedi knjigo|last1=Horvat|first1=Mladen|last2=Štajnbaher|first2=Srečko|title=Osamosvojitev Slovenije: Naj ne bo nikoli pozabljeno|publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo|location=Slovenska Bistrica|year=2011|cobiss=67823617}} * {{cite book |last=Ivešić |first=Tomaž |title=Jugoslovanstvo med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi |publisher=Mohorjeva družba |year=2026 |place=Celje |language=sl |cobiss=266371843}} * {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustavna demokracija : graditev slovenske demokracije, države in ustave |publisher=DZS |year=1992 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=31825664}} * {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustanovitev Slovenije |publisher=Nova univerza, Evropska pravna fakulteta : Inštitut Nove revije |year=2017 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=292440064}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=12979510}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2013|cobiss=267271680}} * {{navedi knjigo |title=Bela knjiga slovenske osamosvojitve |publisher=Nova obzorja |location=Ljubljana |year=2013 |language=sl |last=Janša |first=Janez}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo: Priprave na obrambo Slovenije, bojna poročila in analize|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272623616|last=Janša|first=Janez}} * {{cite thesis|last1=Jus|first1=Boštjan|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[B. Jus]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72032|cobiss=24445960|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|first=Dejan|last=Kaloh|title=Milan Kučan : ko boter spregovori o sebi : delo, lik in življenje strica iz ozadja prek njegovih lastnih besed|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=155792899}} * {{cite book |last=Kladnik |first=Tomaž |title=Vojaška obramba Slovenije : 1990–1991 |last2=Bolfek |first2=Boris |last3=Mikulič |first3=Albin |last4=Brodnik |first4=Ana |last5=Kastelic |first5=Gregor |last6=Ravbar |first6=Matjaž |last7=Filipčič |first7=Rok |last8=Premk |first8=Martin |last9=Torkar |first9=Blaž |publisher=Defensor |year=2011 |place=Ljubljana |language=sl |last10=Horvat |first10=Mladen |last11=Pörš |first11=Simona |last12=Marković |first12=Zvezdan |cobiss=258271232}} * {{cite book |last=Klemenčič |first=Milan |title=Osamosvojitev na Gorenjskem : 1989–1991 |last2=Renko |first2=Damjan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2012 |volume=I |place=Tržič |language=sl |cobiss=259919104}} * {{cite book |last=Klemenčič |first=Milan |title=Osamosvojitev na Gorenjskem : 1989–1991 |last2=Renko |first2=Damjan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2013 |volume=II |place=Tržič |language=sl |cobiss=259919104}} * {{navedi knjigo|editor=Korent|title=Koroška v vojni 1991: Delovanje teritorialne obrambe, policije in civilnih struktur|publisher=OZVVS Mislinjske doline|location=Slovenj Gradec|year=2008|cobiss=239612160|editor-first=Jože}} * {{navedi knjigo|last=Kovač|first=Jožef|title=Pogumni in modri leta 1991|publisher=Zavod Volosov hram|location=Pekel|year=2025|cobiss=253899011}} * {{cite book |last=Krajnc |first=Viktor |title=Izpolnjena pričakovanja |publisher=Grafika Gracer |year=2001 |place=Celje |language=sl |cobiss=112275712}} * {{cite thesis|last1=Krog|first1=Borut|last2=Friš|first2=Darko|title=Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov|type=magistrsko dleo|publisher=[B. Krog]|location=Maribor|year=2020|cobiss=63284995|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63284995|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Križman|first1=Silva|last2=Horvatič|first2=Leon|last3=Hožič|first3=Maks|last4=Kljun|first4=Miran|last5=Šajn|first5=Tomo|last6=Valentinčič|first6=Slobodan|last7=Vidic|first7=Tomo|title=Dan prej|publisher=Primorske novice|location=Koper|year=1994|cobiss=40362240}} * {{cite book |title=Skupaj v vojni za Slovenijo : Šentilj '91 |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj : Policijsko veteransko društvo Sever |year=2024 |editor-last=Maher |editor-first=Vladimir |place=Pesnica pri Mariboru : Maribor |language=sl |cobiss=194460931}} * {{cite book |last=Mavrič |first=Edi |title=Priče in pričevanja : [osamosvojitvena dogajanja v Zgornji Savinjski dolini 1990-1991] |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline |year=2004 |place=Mozirje |language=sl |cobiss=128924416}} * {{cite book |title=Trdna mreža : osamosvajanje Slovenije v Zgornjem Posočju |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje |year=2008 |editor-last=Medved |editor-first=Roman |place=Tolmin |language=sl |editor-last2=Hrovat |editor-first2=Silvo |editor-last3=Berginc |editor-first3=Vito |editor-last4=Leban |editor-first4=Metod |cobiss=240946432}} * {{cite book |last=Mencinger |first=Jože |title=Gospodarski sistem in politika Slovenije |publisher=Uradni list RS |year=1995 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=49704448}} * {{cite thesis|last=Meolic|first=Jelko|title=Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: Med patriotizmom in jugonostalgijo|type=magistrsko delo|publisher=[J. Meolic]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70314|cobiss=23964680|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |title=Ptuj in leto 1991 : zbornik pričevanj, spominov in dokumentov |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2006 |editor-last=Merc |editor-first=Janez |place=Ptuj |language=sl |cobiss=57142273}} * {{cite thesis|last1=Mihalič|first1=Edvard|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Vojna za Slovenijo leta 1991 v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[E. Mihalič]|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=21411421|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Mikulič |first=Albin |url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=941&lang=slv |title=Uporniki z razlogom : Maneverska struktura narodne zaščite |publisher=Ministrstvo za obrambo RS |year=2005 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=222011392}} * {{cite book |last=Nikolić |first=Kosta |url=https://www.academia.edu/34959754/Rat_u_Sloveniji_Dokumenta_Predsedni%C5%A1tva_SFRJ_tom_II |title=Rat u Sloveniji |last2=Petrović |first2=Vladimir |publisher=Institut za savremenu istoriju; Fond za humanitarno pravo |year=2012 |isbn=978-86-7403-166-7 |place=Beograd}} * {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=JBTZ: časi poprej in dnevi pozneje |publisher=Karantanija |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=266965248}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Veliki in dolgi pohod Nove revije |publisher=Mohorjeva družba |year=2015 |place=Celovec |language=sl |cobiss=278706432}} * {{Navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Pravi obraz Janeza Stanovnika |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=27198467}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Udba in akcija Sever |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=18173443}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. France Bučar - Tikveš |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=138029827}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Igor Bavčar - Deviacija |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=173204483}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Jože Pučnik - Psevdomarksist |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=141982979}} * {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma, Klub Native - Speakerjev |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}} * {{cite thesis |last=Osojnik |first=Janez |title=Plebiscit v Republiki Sloveniji leta 1990 |type=doktorska disertacija |publisher=FF UM |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95403 |place=Maribor |language=sl |year=2025 |cobiss=273929987}} * {{navedi knjigo|last=Pavličič|first=Srečko|title=Vojna za Slovenijo: Pristava pri Ljutomeru, 1991|publisher=[S. Pavličič]|location=Ljutomer|year=1998|cobiss=1864164}} * {{navedi knjigo|last1=Pavlin|first1=Vojko|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991|publisher=Center za vojaškozgodovinsko dejavnost|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=9346866}} * {{navedi knjigo|last1=Perovšek|first1=Jurij|last2=Puncer|first2=Cvetka|last3=Šatej|first3=Barbara|title=Slovenska osamosvojitev 1991: Pričevanja in analize|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|url=https://sistory.si/publication/851|cobiss=117917952}} * {{cite thesis|last1=Pesek|first1=Rosvita|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije: (1989–1992)|type=doktorska disertacija|publisher=[R. Pesek]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227506176|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitev Slovenije: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=14616892|language=sl}} * {{navedi knjigo |author=Pesek |first=Rosvita |title=Skupščinski koraki k samostojni državi, Izbor iz dobesednih zapisov sej Skupščine Republike Slovenije |publisher=Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2008 |language=sl |cobiss=243100672}} * {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262999296|language=sl}} * {{cite book |last=Pesek |first=Rosvita |title=Pučnik |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=269732864}} * {{cite book |last=Pesek |first=Rosvita |title=Bučar |publisher=Mohorjeva družba |year=2016 |place=Celovec |language=sl |cobiss=285057024}} * {{navedi knjigo|editor=Peterle|title=Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega naroda|publisher=Mohorjeva družba|location=Celovec|year=2005|cobiss=220754176|editor-first=Lojze}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslovanske vojne: 1991–2001|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=121307392|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Potočnjak|first=Draga|title=Skrito povelje|publisher=Sanje|location=Ljubljana|year=2014|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FYHUSYN0|cobiss=277364480}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 1, Pripoved o teritorialcih v letu 1991|publisher=Slovenska panorama|location=Ljubljana|year=2000|language=sl|cobiss=106040576}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 2, Trgovci s smrtjo|publisher=[B. Praznik]|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=235829248}} * {{navedi knjigo |last1=Pregl |first1=Slavko |title=Prijatelj, državnik, človek : pričevanja o Milanu Kučanu |last2=Furlan |first2=Špela |last3=Rupnik |first3=Anton |last4=Vajgl |first4=Ivo |publisher=Didakta |year=2021 |location=Radovljica |cobiss=40065795}} * {{Navedi knjigo |last=Prešeren |first=Marko |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=11345 |title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991 |publisher=FDV |year=2009 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{navedi knjigo|last1=Prunk|first1=Janko|last2=Ivanič|first2=Martin|title=Osamosvojitev Slovenije: s kratkim orisom slovenske zgodovine|publisher=Založba Grad|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60366336}} * {{cite book |last=Purnat |first=Niko |title=Priče in pričevanja 2 : kako smo gradili in obranili samostojnost v Zgornji Savinjski dolini |last2=Kotnik |first2=Franci |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline |year=2016 |place=Nazarje |language=sl |cobiss=287694080}} * {{Navedi knjigo |last=Remškar |first=Sanja |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/remskar-sanja.pdf |title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991) |publisher=FF, FDV |year=2007 |location=Ljubljana}} * {{cite book |title=Vojni ujetniki na Gorenjskem - 1991 |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2021 |editor-last=Renko |editor-first=Damjan |place=Tržič |language=sl |cobiss=72421891}} * {{cite book |title=Vojni ujetniki v vzhodnoštajerski pokrajini 1991 |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever |year=2022 |editor-last=Renko |editor-first=Damjan |place=Maribor |language=sl |cobiss=117296643}} * {{cite book |last=Repe |first=Božo |url=https://sistory.si/publication/26859 |title=Slovenci v osemdesetih letih |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2001 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=115712256}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2002|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW|cobiss=116740608}} * {{cite book |last=Repe |first=Božo |title=Slovenci v Evropi |publisher=FF UL |year=2002 |editor-last=Vodopivec |editor-first=Peter |series=Historia |volume=5 |place=Ljubljana |pages=211–286 |language=sl |chapter=Slovenska zunanja politika in mednarodni vidik slovenske osamosvojitve |chapter-url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX6JBH0O |cobiss=18134114}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 1, Opozicija in oblast|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=119971328|url=https://www.academia.edu/8525018/Viri_o_demokratizaciji_in_osamosvojitvi_Slovenije_I_del_Opozicija_in_oblast}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 2, Slovenci in federacija|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=123555328|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=214258944|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43182/viri_19.pdf}} * {{navedi knjigo|last1=Repe|first1=Božo|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 4, Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219905024}} * {{navedi knjigo |last=Repe |first=Božo |title=Milan Kučan, prvi predsednik |publisher=Modrijan |year=2015 |location=Ljubljana |cobiss=280164352}} * {{cite book |last=Repe |first=Božo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-20983BAG |title=Slovenija, moja dežela |last2=Kerec |first2=Darja |last3=Ajlec |first3=Kornelija |last4=Vehar |first4=Maja |publisher=Cankarjeva založba |year=2017 |language=sl}} * {{cite book |last=Ribaš |first=Drago |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8X1Q3SUY |title=Prlekija v ognju osamosvojitvene vojne 1991 |publisher=Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo : Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje |year=2020 |language=sl}} * {{cite book |last=Ribaš |first=Drago |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7M6XF4K7 |title=Občina Lendava v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Osterc |first2=Milan |last3=Kisilak |first3=Alojz |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2021 |place=Lendava |language=sl |cobiss=66835459}} * {{navedi knjigo|last=Rupel|first=Dimitrij|title=Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31941120}} * {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Pomen osamosvojitve : priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=144541699}} * {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Voditelji Slovenije : Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša |publisher=Mladinska knjiga |year=2024 |isbn=978-961-01-7514-8 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=182380803}} * {{Navedi knjigo|title=Sto osamosvojitvenih dni|last=Slivnik|first=Danilo|publisher=ČGP Delo|year=1991}} * {{cite book |last=Slokar |first=Jože |title=Listi iz dnevnika : Slovenci v Beogradu ob osamosvajanju Slovenije |publisher=Modrijan |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=284688640}} * {{cite thesis|last1=Svet|first1=Frančišek|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991 na območju Gorenjske (3. pokrajinski štab Teritorialne obrambe - 3. PŠTO)|type=Diploma thesis|publisher=[F. Svet]|location=Kranj|year=2018|url=https://www.bb.si/sites/default/files/uploads/files/diplome/svet_francisek_-_diplomska_naloga.pdf|cobiss=1024432977}} * {{navedi knjigo|last=Šetinc|first=Franc|title=Zbogom, Jugoslavija|publisher=DZS|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33774080}} * {{navedi knjigo|last1=Šiško|first1=Andrej|last2=Babič|first2=Blaž|title=Resnice je zmaga|publisher=Hervardi|location=Maribor|year=2011|cobiss=258154752}} * {{navedi knjigo|last=Švajncer|first=Janez J.|title=Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991|publisher=Viharnik|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35366912}} * {{cite book |last=Teropšič |first=Tomaž |title=Posavje v letih 1989–1991 |last2=Teropšič |first2=Mitja |publisher=Posavski muzej : Zveza veteranov vojne za Slovenijo |year=2001 |place=Brežice |language=sl |cobiss=114327552}} * {{cite book |title=Čas odločitve : 1990–1991 : zbornik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2010 |editor-last=Toš |editor-first=Marjan |place=Lenart |language=sl |cobiss=2751092}} * {{cite book |title=Slovenski lovci v vojni za Slovenijo |publisher=Lovska zveza Slovenije |year=2016 |editor-last=Toš |editor-first=Marjan |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=89267713}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book |last=Uršič |first=Irena |title=Samostojni |publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=285022976}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{navedi knjigo|last=Valič Zver|first=Andreja|title=Jože Pučnik: oče slovenske države|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2019|cobiss=303240960}} * {{cite thesis|last=Verhovnik|first=Aljaž|title=Pravni vidiki osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[A. Verhovnik]|location=Maribor|year=2021|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80363|cobiss=78211843|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Vodeb|first1=Neža|last2=Sotlar|first2=Andrej|title=Tajno skladiščenje orožja kot del osamosvojitvenih ukrepov Republike Slovenije|type=diplomsko delo|publisher=[N. Vodeb]|location=Ljubljana|year=2025|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94113|cobiss=253538563|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Vrtovec|first=Jernej|title=Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije|year=2016|publisher=Mohorjeva družba|location=Celje|language=sl|cobiss=284766464}} * {{cite book |last=Zelič |first=Oskar Zoran |title=Odzvali smo se klicu domovine Slovenije |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2022 |place=Sevnica |language=sl |cobiss=125781507}} * {{cite book |last=Zimmermann |first=Warren |url=https://archive.org/details/originsofcatastr00zimm/mode/2up |title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers |publisher=Times Books |year=1999 |place=New York |cobiss=512048000}} * {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=Generali brez kape : čas Odbora za varstvo človekovih pravic |publisher=Krtina |year=1997 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=66676736}} * {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=France Bučar |publisher=Delo |year=2015 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=282445056}} * {{cite book |title=Začelo se je v Pekrah |publisher=Muzej narodne osvoboditve |year=2001 |editor-last=Žnidarič |editor-first=Marjan |place=Maribor |language=sl |cobiss=45985025}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidaršič|first1=Joco|last2=Vidic|first2=Matjaž|last3=Bauman|first3=Bojan|title=Vojna za Slovenijo|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=24782592}} * {{navedi knjigo|title=Smer: Sever - Koper|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60896768}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 3|editor=|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=12238390}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 2|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=10119734}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 1|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=56069121}} [[Kategorija:Osamosvojitev Slovenije| 1]] l56z897bti5cavonap7h8vqpet0qx7n 4 556950 6758697 6751096 2026-09-30T14:05:36Z MediaWiki message delivery 115826 /* September 2026 CEE Newsletter is out */ nov razdelek 6758697 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Globalna sporočila/Glava}} == <span lang="en" dir="ltr">Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function1"/> {{int:Hello}}. Please help pick a name for the new Abstract Wikipedia wiki project. This project will be a wiki that will enable users to combine functions from [[:f:|Wikifunctions]] and data from Wikidata in order to generate natural language sentences in any supported languages. These sentences can then be used by any Wikipedia (or elsewhere). There will be two rounds of voting, each followed by legal review of candidates, with votes beginning on 20 October and 17 November 2025. Our goal is to have a final project name selected on mid-December 2025. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function1"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 13:43, 20. oktober 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29432175 --> == <span lang="en" dir="ltr">Seeking volunteers to join several of the movement’s committees</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> Each year, typically from October through December, several of the movement’s committees seek new volunteers. Read more about the committees on their Meta-wiki pages: * [[m:Special:MyLanguage/Affiliations Committee|Affiliations Committee (AffCom)]] * [[m:Special:MyLanguage/Ombuds commission|Ombuds commission (OC)]] * [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Community Resilience and Sustainability/Trust and Safety/Case Review Committee|Case Review Committee (CRC)]] Applications for the committees open on October 30, 2025. Applications for the Affiliations Committee, Ombuds commission and the Case Review Committee close on December 11, 2025. Learn how to apply by [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia Foundation/Legal/Committee appointments|visiting the appointment page on Meta-wiki]]. Post to the talk page or email cst[[File:At sign.svg|16x16px|link=|(_AT_)]]wikimedia.org with any questions you may have. For the Committee Support team, <section end="announcement-content" /> </div> -[[m:User:MKaur (WMF)| MKaur (WMF)]] 15:13, 30. oktober 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MKaur (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29517125 --> == <span lang="en" dir="ltr">Reminder: Help us decide the name of the new Abstract Wikipedia project</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="function2"/> {{int:Hello}}. Reminder: Please help to choose name for the new Abstract Wikipedia wiki project. The finalist vote starts today. The finalists for the name are: <span lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">Abstract Wikipedia, Multilingual Wikipedia, Wikiabstracts, Wikigenerator, Proto-Wiki</span>. If you would like to participate, then '''[[m:Special:MyLanguage/Abstract Wikipedia/Abstract Wikipedia naming contest|please learn more and vote now]]''' at meta-wiki. {{Int:Feedback-thanks-title}} <section end="function2"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 15:22, 20. november 2025 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29583860 --> == Thank You for Last Year – Join Wiki Loves Ramadan 2026 == Dear Wikimedia communities, We hope you are doing well, and we wish you a happy New Year. ''Last year, we captured light. This year, we’ll capture legacy.'' In 2025, communities around the world shared the glow of Ramadan nights and the warmth of collective iftars. In 2026, ''Wiki Loves Ramadan'' is expanding, bringing more stories, more cultures, and deeper global connections across Wikimedia projects. We invite you to explore the ''Wiki Loves Ramadan 2026'' [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026|Meta page]] to learn how you can participate and [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan 2026/Participating communities|sign up]] your community. 📷 ''Photo campaign on '' [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan 2026|Wikimedia Commons]] If you have questions about the project, please refer to the FAQs: * [[m:Special:MyLanguage/Wiki Loves Ramadan/FAQ/|Meta-Wiki]] * [[c:Special:MyLanguage/Commons:Wiki Loves Ramadan/FAQ|Wikimedia Commons]] ''Early registration for updates is now open via the '''[[m:Special:RegisterForEvent/2710|Event page]]''''' ''Stay connected and receive updates:'' * [https://t.me/WikiLovesRamadan Telegram channel] * [https://lists.wikimedia.org/postorius/lists/wikilovesramadan.lists.wikimedia.org/ Mailing list] We look forward to collaborating with you and your community. '''The Wiki Loves Ramadan 2026 Organizing Team''' 20:45, 16. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29879549 --> == <span lang="en" dir="ltr">Annual review of the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> I am writing to you to let you know the annual review period for the Universal Code of Conduct and Enforcement Guidelines is open now. You can make suggestions for changes through 9 February 2026. This is the first step of several to be taken for the annual review. [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Annual review/2026|Read more information and find a conversation to join on the UCoC page on Meta]]. The [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] (U4C) is a global group dedicated to providing an equitable and consistent implementation of the UCoC. This annual review was planned and implemented by the U4C. For more information and the responsibilities of the U4C, [[m:Special:MyLanguage/Universal Code of Conduct/Coordinating Committee/Charter|you may review the U4C Charter]]. Please share this information with other members in your community wherever else might be appropriate. -- In cooperation with the U4C, [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]])<section end="announcement-content" /> </div> 22:01, 19. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=29905753 --> == Request for Comment: VisualEditor automatic reference names == <div lang="en" dir="ltr"> Hi, I’m Johannes from [[:m:Wikimedia Deutschland|Wikimedia Deutschland]]’s [[:m:WMDE Technical Wishes|Technical Wishes team]]. Apologies for writing in English. {{Int:Please-translate}}! We are considering to work on [[:m:Community Wishlist/W17|Community Wishlist/W17: Improve VE references' automatic names and reuse]]. This has been a long-term issue for wikitext editors (see e.g. [[:en:WP:VisualEditor/Named references]]) which has been among the top-voted wishes in several [[:m:Community Wishlist Survey|Community Wishlist Surveys]], e.g. [[:m:Community Wishlist Survey 2017/Editing/VisualEditor: Allow editing of auto-generated references before adding them|2017]], [[:m:Community Wishlist Survey 2019/Citations/VisualEditor: Allow references to be named|2019]], [[:m:Community Wishlist Survey 2022/Editing/VisualEditor should use human-like names for references|2022]] or [[:m:Community Wishlist Survey 2023/Editing/VisualEditor should use proper names for references|2023]]. We would like your input on the [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Proposed solutions|solutions]] proposed on our project page: '''[[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names]]'''. We are considering several options, which can be combined if desired by the community. * Changing the default pattern for automatically generated reference names (currently <code>":n"</code>, e.g. <code>":0"</code>, <code>":1"</code>...) to use the [[:mw:Help:Reference Previews#Exposed reference types|reference type]] instead (e.g. <code>"book_reference-1"</code>). * Providing a simple mechanism for communities to configure a different default name. * Generating automatic reference names based on the [[:en:domain name|domain name]] (if it’s a web citation). * Generating automatic reference names based on template parameters (e.g. "title" or "last"+"first") – defined by the community. === Feedback === [[:m:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names|Visit our project page]] to read about our proposal in detail and share your thoughts [[:m:Talk:WMDE Technical Wishes/References/VisualEditor automatic reference names#Request for comment|on metawiki]]. '''Please note''': We will only implement a solution if there’s clear consensus among the global community. Our intention is not to build the perfect solution, but to find a simple and lean one that alleviates the pain caused by auto generated names. We are aware that some experienced VisualEditor users might prefer an option to manually change reference names in VisualEditor, but such a UX intervention is difficult to achieve across reference types and thus out of scope for our team, we can only improve the auto-naming mechanism. We are happy about suggestions for improving certain details of the proposed solutions. Any other feedback and alternative proposals are also welcome – even though it’s out of scope for us, it might still be relevant for future work on this topic. Please support us interpreting consensus by clearly indicating your opinion (e.g. by using support/neutral/oppose templates). We are aware of [[:en:WP:NOTVOTE]], but given that we are facilitating this discussion with users from different wikis, potentially commenting in their native language, clearly indicating your position helps us avoid misunderstandings. Thank you for participating!</div> <bdi lang="en" dir="ltr">[[User:Johannes Richter (WMDE)|Johannes Richter (WMDE)]] ([[User talk:Johannes Richter (WMDE)|pogovor]])</bdi> 12:15, 19. marec 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Johannes Richter (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johannes_Richter_(WMDE)/MassMessageRecipients&oldid=30281362 --> == Join the sixth Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia! == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Ukraine’s Cultural Diplomacy Month on Wikipedia 2026.png|right|250px|thumb|link=https://meta.wikimedia.org/wiki/Ukraine%27s_Cultural_Diplomacy_Month_2026|Join our campaign!]] {{int:please-translate}} Dear Wikipedians! [[:m:Special:MyLanguage/Wikimedia Ukraine|Wikimedia Ukraine]], in cooperation with the [[:en:Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|MFA of Ukraine]] and [[:en:Ukrainian Institute|Ukrainian Institute]], has launched the sixth edition of writing challenge "'''[[:m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Ukraine's Cultural Diplomacy Month]]'''", which lasts from '''1st April''' until '''30th April 2026'''. The initiative aims to promote knowledge about Ukrainian culture abroad by creating and improving Wikipedia articles in multiple languages. This year marks the sixth edition of the campaign, which will focus on contemporary culture, making today’s artistic voices and practices more visible to international audiences. 🧩'''How to participate?''' Choose an article from the suggested list → Write an article in your language, or improve an existing one according to the rules → Add your contribution to the contest page and calculate your points → Win prizes and receive a certificate of participation → Become a promoter of truthful knowledge about Ukraine. 🧩'''[[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|Check our main page for more information]]'''. '''If you are interested in coordinating long-term community engagement for the campaign and becoming a local ambassador, we would love to hear from you! Please let us know your interest.''' If not, then we encourage you to translate the [[m:Special:MyLanguage/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|landing page of the contest]] and [https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MessageGroupStats?group=Centralnotice-tgroup-UCDM2026banner&messages=&language=en&x=D banner] into your own language. Also, we set up a [[:m:CentralNotice/Request/Ukraine's Cultural Diplomacy Month 2026|banner]] to notify users of the possibility to participate in this challenge! [[:m:User:OlesiaLukaniuk (WMUA)|OlesiaLukaniuk (WMUA)]] ([[:m:User talk:OlesiaLukaniuk (WMUA)|talk]]) 04:35, 1 April 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:OlesiaLukaniuk (WMUA)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:OlesiaLukaniuk_(WMUA)/list_of_wikis&oldid=28552112 --> == CEE Newsletter is out now! == Dear all, The first CEE Newsletter issue of 2026 is now live, and we are happy to share it with you. The past few months have been anything but quiet across our region. From Wikimedia CEE Spring and the CEE Women Campaign, to cross-border collaborations, youth initiatives, and new ideas taking shape, there is a lot happening -- and this issue brings together many of those stories in one place. You will find highlights from community activities, updates from the CEE Hub, international news, and a wide range of contributions from across the region. It is a good snapshot of what we have been working on together at the start of the year. As always, thank you to everyone who contributed -- by writing, sharing updates, or supporting behind the scenes. Take a moment to explore the issue and see what is going on across the region: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026 As always, we have prepared a Russian version of the same issue: https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/March_2026/ru Happy reading! On behalf of the CEE Newsletter team, Karo <!-- Sporočilo je poslal_a User:KGruszczyk-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=30270755 --> == Action Required: Update templates/modules for electoral maps (Migrating from P1846 to P14226) == Hello everyone, This is a notice regarding an ongoing data migration on Wikidata that may affect your election-related templates and Lua modules (such as <code>Module:Itemgroup/list</code>). '''The Change:'''<br /> Currently, many templates pull electoral maps from Wikidata using the property [[:d:Property:P1846|P1846]], combined with the qualifier [[:d:Property:P180|P180]]: [[:d:Q19571328|Q19571328]]. We are migrating this data (across roughly 4,000 items) to a newly created, dedicated property: '''[[:d:Property:P14226|P14226]]'''. '''What You Need To Do:'''<br /> To ensure your templates and infoboxes do not break or lose their maps, please update your local code to fetch data from [[:d:Property:P14226|P14226]] instead of the old [[:d:Property:P1846|P1846]] + [[:d:Property:P180|P180]] structure. A [[m:Wikidata/Property Migration: P1846 to P14226/List|list of pages]] was generated using Wikimedia Global Search. '''Deadline:'''<br /> We are temporarily retaining the old data on [[:d:Property:P1846|P1846]] to allow for a smooth transition. However, to complete the data cleanup on Wikidata, the old [[:d:Property:P1846|P1846]] statements will be removed after '''May 1, 2026'''. Please update your modules and templates before this date to prevent any disruption to your wiki's election articles. Let us know if you have any questions or need assistance with the query logic. Thank you for your help! [[User:ZI Jony|ZI Jony]] using [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 19:11, 3. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:ZI Jony@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=29941252 --> == Request for comment (global AI policy) == <bdi lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Apologies for writing in English. {{int:Please-translate}} A [[:m:Requests for comment/Artificial intelligence policy|request for comment]] is currently being held to decide on a global AI policy. {{int:Feedback-thanks-title}} [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 02:58, 26. april 2026 (CEST) </bdi> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Codename Noreste@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=30424282 --> == Wiki Loves Eurovision 2026 == <div lang="en" dir="ltr"> [[File:Wiki Loves Eurovision edit-a-thon logo 2026.svg|right|250px]] Hello everyone! You are invited to participate in the "[[meta:Wiki Loves Eurovision 2026|Wiki Loves Eurovision]]" article writing contest, where our goal is to create new Eurovision-related articles in the CEE-language Wikipedia editions and improve existing ones. The contest will take place from May 10 to June 10, 2026, and prizes are available: * 1st prize: a voucher worth €60 * 2nd prize: a voucher worth €50 * 3rd prize: a voucher worth €40 * 4th–10th prize: a voucher worth €30 To participate in the contest and learn more, please visit [[meta:Wiki Loves Eurovision 2026|this link]]. --[[User:MHeidarzadeh-CEEhub|MHeidarzadeh-CEEhub]] ([[User talk:MHeidarzadeh-CEEhub|talk]]) 14:00, 16 May 2026 (UTC) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=30513878 --> == <span lang="en" dir="ltr">Vote now in the 2026 U4C election</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="announcement-content" /> Eligible voters are asked to participate in the 2026 [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee]] election. More information–including an eligibility check, voting process information, candidate information, and a link to the vote–are available on Meta at the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|2026 Election information page]]. The vote closes on 2 June 2026 at [https://zonestamp.toolforge.org/1780358400 00:00 UTC]. Please vote if your account is eligible. Results will be available by 14 June 2026. -- In cooperation with the U4C,<section end="announcement-content" /> </div> [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User talk:Keegan (WMF)|talk]]) 19:15, 27. maj 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=30513860 --> == RFC about AI-generated content in Wikimedia Commons == <bdi lang="en" dir="ltr">Apologies for writing in English, please help translate this message to your language. You are invited to participate in a [[c:Commons:Requests for comment/Policy update for AI content|request for comment on Wikimedia Commons about a policy update for AI content]]. This may affect files that are uploaded to Wikimedia Commons for use on this project. Thank you. [[m:User:Codename Noreste|Codename Noreste]] ([[m:User talk:Codename Noreste|pogovor]])</bdi> 19:11, 23. junij 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Codename Noreste@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=30513860 --> == <span lang="en" dir="ltr">Deployment of Legal and Safety Contacts Link in the Footer of Your Wiki</span> == <div lang="en" dir="ltr"> <section begin="Message"/> '''Legal & Safety Contacts''' Hello community, the Wikimedia Foundation has provided a [[wmf:Special:MyLanguage/Legal:Wikimedia Foundation Legal and Safety Contact Information|single legal and safety contact page]], to be linked in the footer of your wiki, to ensure access to accurate legal information. This is a regulatory requirement. We have already rolled out links to English, German, Italian, Spanish and other wikis and we will deploy to your wiki soon. [[m:Special:MyLanguage/Wikimedia_Foundation_Legal_and_Safety_Contacts_FAQ|Please read more on the project page]] and leave any comments in this thread or on the [[m:Special:MyLanguage/Talk:Wikimedia Foundation Legal and Safety Contacts FAQ|talk page]]. <section end="Message"/> </div> -- [[User:Sannita (WMF)|User:Sannita (WMF)]] ([[User talk:Sannita (WMF)|talk]]) 15:30, 25. junij 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Sannita (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Sannita_(WMF)/Mass_sending_test&oldid=30731267 --> == June 2026 CEE Newsletter is out == Dear all, The [https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/June_2026 June 2026 issue] of the CEE Newsletter has been published. After a three years of being an editor of the Newsletter, this will be my last issue. Over the years, I've been putting on multiple hats and now is time to take one off. I would like to share many thanks to everyone I had the honor of collaborating with. Many of you are not only readers, but also authors. It was always a great joy to read all the amazing stories from all around the region, you are the ones making this newsletter special. '''Read the full newsletter [https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/June_2026 here].''' As always, we have prepared a [https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/June_2026/ru Russian version] of the same issue. Happy reading! Take care, Jan --[[User:Janbery|janbery]] ([[User talk:Janbery|talk]]) 16:03, 26. junij 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Janbery@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=30548854 --> == Request for comment (the future of Abstract Wikipedia) == <bdi lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Apologies if this has not yet been translated into your wiki's language. {{int:Please-translate}} You are invited to voice your opinions in a [[:m:Requests for comment/The future of Abstract Wikipedia|request for comment about the future of Abstract Wikipedia]]. {{Int:Feedback-thanks-title}} [[:m:User:Kowal2701|Kowal2701]] ([[:m:User talk:Kowal2701|talk]]) 14:24, 24. julij 2026 (CEST) </bdi> <!-- Sporočilo je poslal_a User:DreamRimmer@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery&oldid=30513860 --> == Vaš wiki bo kmalu v bralnem načinu == <section begin="server-switch"/><div class="plainlinks"> [[:m:Special:MyLanguage/Tech/Server switch|Preberite to sporočilo v drugem jeziku]] • [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:Translate&group=page-Tech%2FServer+switch&language=&action=page&filter= {{int:please-translate}}] [[foundation:|Fundacija Wikimedija]] bo preklapljala promet med njenimi podatkovnimi centri. To omogoča, da bodo Wikipedija in drugi Wikimedijini projekti ostali online tudi v primeru izpada. Ves promet bo preklopljen v {{#time:j xg|2026-09-23|sl}} Preizkus se bo začel ob '''[https://zonestamp.toolforge.org/{{#time:U|2026-09-23T14:00|en}} {{#time:H:i e|2026-09-23T14:00}}]'''. Zaradi omejitev programja [[mw:Special:MyLanguage/Manual:What is MediaWiki?|MediaWiki]] se bodo tekom testiranja ustavila vsa urejanja. Opravičujemo se za prekinitev, hkrati pa tudi delujemo na zmanjšanju teh v bodoče. Pol ure pred pričetkom preklopa bo na vseh wikijih prikazana pasica. Ta pasica bo vidna do konca posega. Lahko prispevate k [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=Centralnotice-tgroup-read_only_banner&task=view&language=&filter=&action=translate prevodu ali lekturi] tega besedila pasice. '''Vse wikije boste lahko, za kratek čas, samo brali, ne pa tudi urejali.''' * Urejati ne boste mogli do eno uro na dan {{#time:l j xg Y|2026-09-23|sl}}. * Če bi hoteli shraniti urejanja, se vam bo prikazala napaka. Upamo, da urejanja v tem času ne bodo izgubljena, vendar vam tega ne moremo zagotoviti. Če vidite sporočilo napake, prosimo počakajte, dokler se stanje ne normalizira. Nato boste lahko shranili vaša urejanja. Svetujemo vam, da pred tem naredite kopijo vaših urejanj. '''Drugi učinki''': * Opravila v ozadju bodo upočasnjena, nekatera pa prekinjena. Rdeče povezave se morda ne bodo posodobile tako hitro kot normalno. Če boste ustvarili članek, na katerega že nekje kaže povezava, bo ta povezava dlje časa ostala rdeče barve. Nekatere skripte, ki se izvajajo dolgo časa, bo treba ustaviti. * Pričakujemo, da se bo umestitev kode zgodila kot vsak drugi teden. Vendar se lahko pri nekaterih primerih točkovno zgodijo zamrznjenja kode, če jih operacija nato potrebuje. * [[mw:Special:MyLanguage/GitLab|GitLab]] bo nedosegljiv za okrog 90 minut. Ta dogodek se lahko prestavi, če je potrebno. Urnik lahko preberete na [[wikitech:Switch_Datacenter|wikitech.wikimedia.org]]. Kakršnekoli spremembe bodo objavljene v urniku. '''Prosimo, če te informacije delite z vašo skupnostjo.'''</div><section end="server-switch"/> [[m:user:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] 14:58, 15. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Trizek (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Non-Technical_Village_Pumps_distribution_list&oldid=30513874 --> == September 2026 CEE Newsletter is out == Hi everyone, The [https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/September_2026 September 2026 issue] of the CEE Newsletter has been published. This issue highlights diverse efforts to create, protect, and share open knowledge, featuring activities in education, GLAM, photography, and community engagement. It also explores new recognition and funding proposal, resources for smaller Wikipedia language editions, and peer-learning experiences. '''Read the full newsletter [https://meta.wikimedia.org/wiki/CEE/Newsletter/September%202026 here].''' Enjoy the read!<br/> Caner (User:Kurmanbek) --[[User:Kurmanbek|Kurmanbek]] ([[User talk:Kurmanbek|talk]]) 16:05, 30. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Kurmanbek@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE&oldid=31073719 --> j90iyn1vjit69zrb6q5xte35wwqpxhy 0 558349 6758982 6755915 2026-10-01T01:59:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758982 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Poljsko-ukrajinska vojna | partof = [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|ukrajinske vojne za neodvisnost]] in posledic [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] | image = PBW March 1919.png | image_size = 300px | caption = Zemljevid, ki prikazuje prekinitev obleganja Lvova s strani Poljakov (november 1918) in poljsko mejo pri reki Zbruč ob koncu vojne; z modro barvo je označena vzhodna Galicija pod poljsko oblastjo | date = 1. november 1918 – 18. juklij 1919<br>({{Age in years, months, weeks and days|month1=11|day1=01|year1=1918|month2=07|day2=18|year2=1919}}) | place = {{flagcountry|Ukrajina}}: * [[Galicija|vzhodna Galicija]] * [[Rutenija|Karpatska Rutenija]] * [[Volinija]] * [[Bukovina]] {{flagcountry|Poljska}}<br />{{flagcountry|Romunija}} | result = poljska zmaga<ref>{{navedi knjigo |title=Literary Canon Formation as Nation-Building in Central Europe and the Baltics |author1=Aistė Kučinskienė |author2=Viktorija Šeina |author3=Brigita Speičytė |isbn=978-90-04-45771-3 |year=2021 |publisher=Koninklijke Bril |page=140 |quote="As a result, on 1st November 1918 the Polish-Ukrainian war of Eastern Galicia broke out. It spread throughout the entire province and ended with a Polish victory only in mid-July 1919." |doi=10.1163/9789004457713_008}}</ref> * sklenitev [[Varšavski sporazum (1920)|Varšavskega sporazuma]] | combatant1 = {{flag|Poljska}} ---- '''Regionalna podpora''':<br /> {{flag|Romunija|name=Kraljevina Romunija}}<br />(v Bukovini in Pokutiji)<br /> {{flag|Madžarska|name=Madžarska ljudska republika}}<br /> {{flagcountry|Češkoslovaška|name=Prva Češkoslovaška republika}} ---- '''Strateška podpora''':<br />{{flag|Francija|name=Francoska tretja republika}} | combatant2 = {{flagicon|Ukrajina}} [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]]<br>{{flagicon|Ukrajina}} [[Ukrajinska ljudska republika]]<br>[[Slika:Flag of Ukraine (1917–1921).svg|24px]] Huculska republika<br>(v [[Maramureš]]u)<br>[[Slika:Flag of Ukraine (1917–1921).svg|24px]] Republika Komanča<br>(v Lemkivščini do januarja 1919)<br>{{flagicon|Ukrajina}} [[Ukrajinska Bukovina]]<br>(v [[Bukovina|Bukkovini]], 6.–11. novembra 1919) | commander1 = {{flagicon|Poljska}} [[Józef Piłsudski]]<br/>{{flagicon|Poljska}} [[Józef Haller]]<br/>{{flagicon|Poljska}} [[Wacław Iwaszkiewicz]]<br/>{{flagicon|Poljska}} [[Edward Rydz-Śmigły]] | commander2 = {{flagicon|Ukrajina}} Jevgen Petruševič<br/>{{flagicon|Ukrajina}} Oleksander Hrekov<br/>{{flagicon|Ukrajina}} Mihajlo Omeljanovič-Pavlenko<br/>{{flagicon|Ukrajina}} Omeljan Popovič | strength1 = {{flag|Poljska}} '''Poljske sile''':<br />190.000<br/>{{flagdeco|Romunija}} '''Romunske sile''':<br />4.000<br />{{flagdeco|Madžarska}} '''Madžarske sile''':<br />620+ | strength2 = {{flagicon|Ukrajina}} '''Zahodnoukrajinske sile''':<br />70.000–75.000<ref>Lev Shankovsky. [http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\K\UkrainianGalicianArmy.htm Ukrainian Galician Army] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150814012731/http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages |date=August 14, 2015}}. ''Encyclopedia of Ukraine''. Vol. 5. 1993.</ref> ali več kot 100.000<ref name="Risch">William Jay Risch. ''The Ukrainian West: Culture and the Fate of Empire in Soviet Lviv''. Harvard University Press. 2011. str. 30.</ref><br/>{{flagicon|Ukrajina}} '''Sile ULR''':<br />35.000<br/>{{flagicon|Ukrajina}} '''Huculske sile''':<br />1.100<br/>{{flagicon|Ukrajina}} '''Komanške sile''':<br />800 | casualties1 = 10.000 | casualties2 = 15.000 | territory = priključitev Zahodnoukrajinskle ljudske republike k Poljski }} '''Poljsko-ukrajinska vojna''' ({{Lang-pl|Wojna polsko-ukraińska}}, {{Lang-uk|Польсько-українська війна|translit=Pol'sk'ko-ukrajins'ka vijna}}) je bil spopad med [[Poljska|Drugo poljsko republiko]] in ukrajinskimi silami, tako z [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko]] kot [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]], ki je trajal od novembra 1918 do julija 1919. Konflikt je imel korenine v etničnih, kulturnih in političnih razlikah med poljskim in ukrajinskim prebivalstvom, ki je živelo v regiji, saj so bile Poljska in obe ukrajinski republiki države naslednice razpadlega [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] in [[Avstro-Ogrska|Avstoogrskega cesarstva]]. Vojna se je začela v vzhodni [[Galicija|Galiciji]] po razpadu Avstro-Ogrske in se nato razširila na Helminsko regijo in [[Volinija|Volinijo]], ki sta prej pripadali Ruskemu carstvu. Poljska je sporno ozemlje ponovno zasedla 18. julija 1919. ==Ozadje== [[Slika:Polish-Ukrainian and Polish-Soviet Wars early 1919.JPG|thumb|200px| Poljsko-ukrajinska in poljsko-sovjetska vojna v začetku leta 1919]] Izvor spora je bilo zapleteno narodnostno stanje v Galiciji na prelomu 20. stoletja. Zaradi sorazmerne popustljivosti habsburških oblasti do narodnih manjšin je bila Avstro-Ogrska Galicija odlično okolje za razvoj tako poljskega kot ukrajinskega narodnega gibanja. Med revolucijo leta 1848 so Avstrijci, zaskrbljeni zaradi poljskih zahtev po večji avtonomiji znotraj pokrajine, podprli majhno skupino [[Rutenci|Rutencev]] (Ukrajincev), katere cilj je bil, da jih priznajo kot ločeno narodnost.<ref name="PRMagocsi">C.M. Hann, P.R. Magocsi, ''Galicia: A Multicultured Land'', 2005, University of Toronto Press, str. 14.</ref><ref name="Szporluk">Roman Szporluk. [http://www.wcfia.harvard.edu/sites/default/files/801__Szporluk1.pdf "The Making of Modern Ukraine: The Western Dimension"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110325173211/http://www.wcfia.harvard.edu/sites/default/files/801__Szporluk1.pdf |date=2011-03-25 }}. ''Harvard Ukrainian Studies'' XXV (1/2) 2001. str. 64–65.</ref> V Galiciji so se ustanavljale šole v rutenščini (ukrajinščini), rutenske politične stranke in Rutenci so začeli razvijati svojo nacionalno kulturo.<ref name="PRMagocsi"/><ref>H. V. Kas'ianov, ''A Laboratory of Transnational History: Ukraine and Recent Ukrainian Historiography'', Central European University Press, 2009, str. 199.</ref> To je presenetilo nekatere Poljake, ki so do revolucije skupaj z najbolj politično ozaveščenimi Rutenci verjeli, da so Rutenci del poljskega naroda, ki je bil takrat definiran politično in ne etnografsko.<ref name="Szporluk"/> V poznih 90. letih 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja je populistična rutenska inteligenca začela uporabljati ime Ukrajinci.<ref>P. R. Magocsi. ''A History of Ukraine: The Land and Its People''. University of Toronto Press. 2010. str. 471.</ref> Prizadevali so si promovirati svojo nacionalno kulturo, vključno s prizadevanji za standardizacijo ukrajinskega jezika ter ustanavljanjem in podporo ukrajinskih kulturnih ustanov, kot so bila znanstvena društva, gledališče in Narodni muzej v Lvovu. V začetku 20. stoletja se je narodna zavest razvila tudi med preprostejšim, pretežno podeželskim ukrajinskim prebivalstvom.<ref>S. Conrad. ''Globalisation and the Nation in Imperial Germany''. Cambridge University Press, 2010, str. 200.</ref> V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je med obema narodoma prišlo do številnih incidentov. Poljska uprava je na primer nasprotovala Ukrajincem udeležbo na parlamentarnih volitvah leta 1897. Drug konflikt se je razvil v letih 1901 do 1908 okoli Univerze v Lvovu, ker so ukrajinski študenti zahtevali svojo Ukrajinsko univerzo. Poljski študenti in profesorji so poskušali gibanje zatreti. Leta 1903 so imeli Poljaki in Ukrajinci v Lvovu ločene konference: Poljaki maja in Ukrajinci avgusta. Nacionalni gibanji sta se razvijali z nasprotujočimi si cilji, kar je botrovalo kasnejšemu spopadu. Etnična sestava Galicije je bila dobra podlaga za tamkajšnji konflikt med Poljaki in Ukrajinci. Avstrijska provinca Galicija je bila sestavljena iz ozemlja Rutenskega vojvodstva, ki je bilo od leta 1434 del Poljske, in ga jer zasedla Avstrija leta 1772 med [[Delitve Poljske|prvo delitvijo Poljske]]. Dežela je vključevala ozemlje, zgodovinsko pomembno za Poljsko, vključno s starodavno prestolnico [[Krakov]], in je imela večinsko poljsko prebivalstvo. Vzhodna Galicija je vključevala središče zgodovinske pokrajine Galicija-Volinija in imela ukrajinsko večino.<ref name=Magosci>{{navedi knjigo|author=Magosci, R. |title=A History of Ukraine|location=Toronto |publisher=University of Toronto Press |year=1996}}</ref> V vzhodni Galiciji so Ukrajinci predstavljali približno 58 % prebivalstva, Poljaki 34 % prebivalstva in Judje približno 8 %.<ref>Timothy Snyder. (2003). ''The Reconstruction of Nations''. New Haven: Yale University Press, str. 123.</ref> V [[Lvov]]u je bilo leta 1910 približno 60 % Poljakov<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\N\O\NovemberUprisinginLviv1918.htm November Uprising in Lviv, 1918] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20150814012731/http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages |date=14. avgust 2015}}</ref> in 12 % Ukrajincev. Poljaki so menili, da je Lvov ena od poljskih kulturnih prestolnic, zato je bilo zanje nepredstavljivo, da nimajo nadzora nad mestom.{{sfn|Eberhardt|2012|p=20}}<ref>{{cite journal |last1=Wendland |first1=Anna Veronika |title=Post-Austrian Lemberg: War Commemoration, Interethnic Relations, and Urban Identity in L'viv, 1918-1939|journal=Austrian History Yearbook |date=2003 |volume=34 |pages=88, 90 |issn=1558-5255}}</ref> Verske in etnične delitve so ustrezale družbeni razslojenosti. Vodilni družbeni sloj Galicije so bili poljski plemiči ali potomci ruskega plemstva, ki so bili v preteklosti polonizirani, na vzhodu province pa so prevladovali Ukrajinci, večinoma kmetje.<ref>P. R. Magocsi. ''A History of Ukraine: The Land and Its People''. University of Toronto Press. 2010. str. 419.</ref><ref>R. Bideleux, I. Jeffries. ''A History of Eastern Europe: Crisis and Change''. Taylor & Francis 2007. str. 182.</ref> V poznem 19. stoletju so bili v Galiciji Poljaki in Judje tisti, ki so obvladovali trgovino in industrijski razvoj.<ref>P. R. Magocsi, 1996, str. 429.</ref> V 19. in zgodnjem 20. stoletju so tamkajšnji Ukrajinci poskušali prepričati Avstrijce, da Galicijo razdelijo na zahodne (poljske) in vzhodne (ukrajinske) province. Tem prizadevanjem so se uprli in jih preprečili lokalni Poljaki, ki so se bali izgube nadzora nad Lvovom in Vzhodno Galicijo. Avstrijci so se na koncu načeloma strinjali z razdelitvijo province Galicije. Oktobra 1916 je cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karl I.]] obljubil, da bo to storil po vojni.<ref name="Magosci"/> ==Preludij== Zaradi posredovanja avstrijskega nadvojvode Viljema, ki je prevzel ukrajinsko identiteto in se imel za ukrajinskega domoljuba, sta bila oktobra 1918 v Lemberg (Lvov) nameščena dva polka večinoma ukrajinskih vojakov.<ref>Timothy Snyder (2008). ''Red Prince: The Secret Lives of a Habsburg Archduke''. New York: Basic Books, str. 117.</ref> Ko je avstro-ogrska oblast padla, je bil 18. oktobra 1918 ustanovljen Ukrajinski narodni svet (Rada), ki so ga sestavljali ukrajinski člani avstrijskega parlamenta in regionalnih galicijskih in bukovinskih zborov ter voditelji ukrajinskih političnih strank. Svet je objavil namero o združitvi zahodnoukrajinskih dežel v enotno državo. Medtem ko so se Poljaki pripravljali, da bi zavzeli Lvov in vzhodno Galicijo, je stotnik Dmitro Vitovski iz [[Sečenski strelci|Sečenskih strelcev]] s skupino 1400 vojakov in 60 mladih ukrajinskih častnikov v noči z 31. oktobra prevzel oblast nad Lvovom.<ref>[https://www.national.org.ua/library/lytwyn.html THE UKRAINIAN-POLISH WAR 1918-1919] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190527135834/http://www.national.org.ua/library/lytwyn.html |date=2019-05-27 }} by Nicholas Litvin. Dissertation for Doctor of History, National Library of Ukraine.</ref> 13. novembra 1918 je bila razglašena [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]] z glavnim mestom Lvov. Razglasitev republike je poljsko etnično prebivalstvo in upravo presenetila. Nova ukrajinska republika je zahtevala suverenost nad vzhodno Galicijo, vključno s [[Karpati]] do mesta Nowy Sącz na zahodu, ter Volinijo, Karpatsko Rutenijo in Bukovino. Zadnji dve pokrajini sta zase zahtevali tudi Madžarska oziroma Romunija.<ref>Magocsi, 1996, str. 518.</ref><ref>I. Livezeanu. ''Cultural Politics in Greater Romania: Regionalism, Nation Building, and Ethnic Struggle, 1918–1930''. Cornell University Press. 2000. str. 56</ref><ref name=Subtelny367/> Čeprav so večino prebivalstva Zahodnoukrajinske ljudske republike predstavljali Ukrajinci, so imela mnoga mestna naselja poljsko večino. V Lvovu so ukrajinski prebivalci navdušeno podprli razglasitev, pomembna judovska manjšina v mestu pa je to sprejela ali ostala nevtralna. Poljska večina je bila seveda šokirana, ker se je čez noč znašla v ukrajinski državi.<ref name=Subtelny367>Orest Subtelny, ''[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0 <!-- quote=0802083900. --> Ukraine: A History]'', str. 367–368, University of Toronto Press, 2000, {{ISBN|0-8020-8390-0}}</ref> Ker Zahodnoukrajinska ljudska republika ni bila mednarodno priznana in meje Poljske še niso bile določene, je bilo vprašanje lastništva spornega ozemlja zreducirano na vprašanje vojaškega nadzora.<ref name="Chojnowski">A. Chojnowski. "[http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CU%5CK%5CUkrainian6PolishWarinGalicia1918hD719.htm Ukrainian-Polish War in Galicia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121012143822/http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CU%5CK%5CUkrainian6PolishWarinGalicia1918hD719.htm |date=2012-10-12 }}, 1918–19." ''Encyclopedia of Ukraine''. Vol. 5, 1993.</ref> ==Vojna== ===Začetek=== Boji med ukrajinskimi in poljskimi silami so bili skoncentrirani okoli razglašene ukrajinske prestolnice Lvov in dostopov k temu mestu. V Lvovu so se ukrajinskim silam zoperstavile lokalne samoobrambne enote, sestavljene večinoma iz veteranov prve svetovne vojne, študentov in otrok. Spretno poveljevanje, dobra taktika in visoka morala so omogočili Poljakom, da so se uprli slabo načrtovanim ukrajinskim napadom.<ref name="Subtelny">Subtelny, 2000, str. 370.</ref> Poleg tega so Poljaki z dogovori o prekinitvi ognja spretno kupovati čas in čakali na okrepitve.<ref>Vasyl Kuchabsky, Gus Fagan. (2009). ''Western Ukraine in Conflict with Poland and Bolshevism, 1918–1923''. Toronto: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press at the University of Toronto, str. 44–48.</ref> Medtem ko so Poljaki lahko računali na široko podporo civilnega prebivalstva, je bila ukrajinska stran v veliki meri odvisna od pomoči od zunaj.<ref>Chris Hann, Paul R. Magocsi, 2005, str. 144.</ref> Upori proti ukrajinski oblasti so izbruhnili tudi v Drohobychu, Przemyślu, Sambirju in Jarosławu.<ref name="Chojnowski"/> V Przemyślu so se lokalni ukrajinski vojaki hitro razpršili na svoje domove, Poljaki pa so zavzeli mostove čez reko San in železnico do Lvova, kar je poljskim silam v tem mestu omogočilo pridobitev znatnih okrepitev. <ref>P. J. Wróbel. "The revival of Poland and Paramilitary Violence. 1918–1920." In: Rüdiger Bergien. ''Spießer, Patrioten, Revolutionäre: Militärische Mobilisierung und gesellschaftliche Ordnung in der Neuzeit''. V&R unipress. 2010. str. 296.</ref> Po dveh tednih hudih bojev v Lvovu je oborožena enota pod poveljstvom podpolkovnika Michała Karaszewicz-Tokarzewskega iz prenovljene poljske vojske je 21. novembra prebila ukrajinsko obleganje in vstopila v mesto. Takoj po zavzetju mesta so poljske enote napadli pripadniki lokalne judovske milice. Poljski vojaki in kriminalci so namreč v pogromu ropali v judovskih in ukrajinskih četrtih in ubili približno 340 civilistov.<ref>Joanna B. Michlic. [https://books.google.com/books?id=t6h2pI7o_zQC&pg=PA111&dq=Lw%C3%B3w+pogrom&lr=&ei=92S_SInQHpzayATrmPiJDg&sig=ACfU3U1e3psQJhfrMsxIRBS6q1N_xwpucg ''Poland's Threatening Other: The Image of the Jew from 1880 to the Present'']. University of Nebraska Press, 2006.</ref><ref>Herbert Arthur Strauss. [https://books.google.com/books?id=SOFkWX8EC4cC&pg=PA1048&dq=Lw%C3%B3w+pogrom+murdered+1918&lr=&ei=DGa_SOzBJoGSyASjovyPDg&sig=ACfU3U3_we9A4fDthOTMaEkX3amxAmMMGw Hostages of Modernization: Studies on Modern Antisemitism, 1870-1933/39.] Walter de Gruyter, 1993.</ref><ref name="ND">Norman Davies. [https://books.google.com/books?id=SOFkWX8EC4cC&pg=PA1012&dq=lwow+pogrom+1918+killed++jews&ei=30HASPveLIyYyATwlKiRDg&sig=ACfU3U30AZS2LbGlIGHT5aGD2ic7lFJ6eQ "Ethnic Diversity in Twentieth Century Poland."] V: Herbert Arthur Strauss. ''Hostages of Modernization: Studies on Modern Antisemitism, 1870–1933/39''. Walter de Gruyter, 1993.</ref> Poljaki so številne ukrajinske aktiviste internirali v taborišča.<ref>Grünberg, Sprengel, str. 260.</ref> Ukrajinska vlada je zagotovila finančno pomoč judovskim žrtvam nasilja<ref>Alexander Victor Prusin. (2005). ''Nationalizing a Borderland: War, Ethnicity, and Anti-Jewish Violence in East Galicia, 1914–1920''. University of Alabama Press. str. 99.</ref> in v svojo vojsko vključila judovski bataljon.<ref>Myroslav Shkandrij. (2009). ''Jews in Ukrainian Literature: Representation and Identity''. New Haven: Yale University Press. str. 94–95.</ref> Nekatere frakcije so za grozodejstva v Lvovu krivile Modro vojsko generala Hallerja, kar je malo verjetno, saj je ta vojska, ki jo je izurila in podpirala Francija, Francijo in zahodno fronto zapustila šele aprila 1919, torej precej po nemirih.<ref>Nastal, Stanislaw I., The Blue Division, Polish Army Veteran's Association in America, Cleveland, Ohio 1922.</ref><ref>Wyczolkowski, Major Stefan, Outline of the Wartime History of the 43rd Regiment of the Eastern Frontier Riflemen, Warsaw 1928</ref><ref>Bobrowski, Major Stanislaw, Outline of the Wartime History of the 44th Regiment of Eastern Frontier Riflemen, Warsaw 1929</ref><ref>Dabrowski, Major Jerzy, Outline of the Wartime History of the 45th Regiment of Eastern Frontier Infantry Riflemen, Warsaw 1928</ref><ref>Skarzynski, Lt. Wincenty, The Polish Army in France in Light of the Facts, Warsaw 1929</ref> 9. novembra 1918 so poljske sile poskušale presenetiti Ukrajince in zavzeti naftna polja v Drohobyču, a so jih številčnejši Ukrajinci premagali in pregnali. Ukrajinci so obdržali nadzor nad naftnimi polji do maja 1919.<ref name= "oilfrank">Alison Fleig Frank. (2005). ''Oil Empire: Visions of Prosperity in Austrian Galicia''. Cambridge MA: Harvard University Press. pp. 207–228</ref> 6. novembra 1918 je bila v severni polovici Bukovine razglašena nova vlada Ukrajinske Bukovine pod predsednikom Omeljanom Popovičem. Nova država je za glavno mesto izbrala Černivce.<ref name="Volodymyr Kubiĭovych 1963, p. 787">Volodymyr Kubiĭovych, Ukrainian National Association, 1963, ''Ukraine, a Concise Encyclopedia, Volume 1'', str. 787.</ref> Republika je bila razpuščena 11. novembra, ko je romunska vojska zasedla Černivce.<ref>Robert A. Kann, Zdenek David, University of Washington Press, 2017, ''Peoples of the Eastern Habsburg Lands, 1526-1918'', str. 446.</ref><ref>Ivan Katchanovski, Zenon E. Kohut, Bohdan Y. Nebesio, Myroslav Yurkevich, Scarecrow Press, 2013, ''Historical Dictionary of Ukraine'', str. 749.</ref><ref name="Volodymyr Kubiĭovych 1963, p. 787"/> Ukrajinska uprava in njena vojaška podpora sta se dan prej umaknili iz mesta.<ref name="Volodymyr Kubiĭovych 1963, p. 787"/> [[Slika:Boberski Witowski Cehelski 1918.jpg|thumb|left|200px|Dmytro Vitovsky, prvi komandant Ukrajinske galicijske armade, ob njem neznana častnika]] Do konca novembra 1918 so poljske sile nadzirale Lvov in železnico, ki je povezovala Lvov z osrednjo Poljsko, medtem ko so Ukrajinci nadzorovali preostali del vzhodne Galicije vzhodno od reke San, vključno z območji južno in severno od železnice v Lvov. Mesto Lvov, sicer pod poljskim nadzorom, je bilo s treh strani obdano z ukrajinkimi silami.<ref name="initialkuchabsky">Vasyl Kuchabsky, Gus Fagan. (2009). ''Western Ukraine in Conflict with Poland and Bolshevism, 1918–1923''. Toronto: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press at the University of Toronto, str. 179–184.</ref> ===Bitke za Volinijo=== Takoj po razpadu Avstro-Ogrske so poljske sile zavzele območje Chełma. Kmalu zatem so avstrijski poveljniki v jugozahodni Voliniji (Volodimir-Volinski in Kovel) predali oblast lokalnim poljskim narodnim odborom. Novembra–decembra 1918 so Poljaki zasedli tudi v Podlesje in zahodno [[Polesje]], v zahodni Voliniji pa so jih zaustavile čete generala M. Osetskega.<ref>{{navedi knjigo|editor1-last=Kubijovyč|editor1-first=Volodymyr E.|title=Ukraine, a Concise Encyclopedia, Vol. 1|date=1963|publisher=Ukrainian National Association, University of Toronto Press|page=760}}</ref> Medtem ko so poljske enote poskušale prevzeti nadzor nad regijo, so sile Ukrajinske ljudske republike pod Simonom Petljuro poskušale povrniti ozemlje gubernije Chełm, ki so ga že nadzorovale poljske čete. Po mnenju Richarda Pipesa se je prvi večji [[pogrom]] v tej regiji zgodil januarja 1919 v mestu Ovruč, kjer so Jude oropali in pobili polki Kozyr-Zyrka, povezani z vlado Simona Petljure.<ref>Richard Pipes. "The Ukrainian pogroms during the Russian Civil War." V: B. Frankel. ''A Restless Mind: Essays in Honor of Amos Perlmutter''. Routledge. 1996. str. 268.</ref> Nicolas Werth trdi, da so bile oborožene enote Ukrajinske ljudske republike odgovorne tudi za posilstva, ropanje in poboje v Žitomirju, v katerih je življenje izgubilo 500–700 Judov.<ref>Nicolas Werth. [http://www.massviolence.org/Crimes-and-mass-violence-of-the-Russian-civil-wars-1918?artpage=3 Crimes and Mass Violence of the Russian Civil Wars (1918-1921)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150926185055/http://www.massviolence.org/crimes-and-mass-violence-of-the-russian-civil-wars-1918?artpage=3 |date=2015-09-26 }}. Marec 2008.</ref> Po dveh mesecih hudih bojev so spopad marca 1919 razrešile sveže in dobro opremljene poljske enote pod poveljstvom generala [[Edward Rydz-Śmigły|Edwarda Rydz-Śmigłyja]]. ===Zastoj v vzhodni Galiciji=== [[Slika:Polish and ukrainian soldiers while armistice at Kraszewskiego Street in Lemberg 17-18.11.1918.JPG|thumb|Poljski in ukrajinski vojako v Lvovu med prekinitvijo ognja leta 1918]] [[Slika:Polski automobil pancerny z obrony Lwowa 1918-19.JPG|thumb|Improvizirano oklepno vozilo, ki so ga ustvarili poljski branilci Lvova, z naslikanim poljskim Belim orlom in ameriško zastavo]] Zahvaljujoč hitri in učinkoviti mobilizaciji decembra 1918 so imeli Ukrajinci do februarja 1919 veliko številčno prednost in Poljake potisnili na obrambne položaje.<ref name="Subtelny"/> Po ameriškem poročilu iz obdobja od 13. januarja do 1. februarja 1919 je Ukrajincem na koncu uspelo s treh strani obkoliti Lvov. Prebivalci mesta so ostali brez vode in elektrike. Ukrajinska vojska je držala tudi vasi na obeh straneh železniške proge v Przemyśl.<ref>J. Cisek. Kościuszko, ''We Are Here! American Pilots of the Kosciuszko Squadron in Defense of Poland, 1919–1921''. McFarland. 2002. p. 49.</ref> Ukrajinske sile so še naprej nadzirale večino vzhodne Galicije in do maja 1919 grozile samemu Lvovu. V tem času je bila po italijanskih in poljskih poročilih morala v ukrajinski vojski na zelo visoki ravni, medtem ko so se mnogi poljski vojaki, zlasti iz nekdanje Kongresne Poljske, želeli vrniti domov, ker niso videli razloga, da bi se borili proti Ukrajinecm za ukrajinska ozemlja. Poljske sile so bile dvakrat šibkejše od nasprotnikovih in jim je primanjkovalo streliva.<ref>Michael Palij (1995). ''The Ukrainian-Polish Defensive Alliance, 1919–1921: an aspect of the Ukrainian revolution''. Edmonton, Alberta: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press at University of Alberta, str. 50.</ref> Poljaki so imeli kljub temu določene prednosti. Imeli so veliko več in bolje usposobljenih častnikov, kar je povzročilo boljšo disciplino in večjo mobilnost. Imeli so tudi odlično obveščevalno službo in so lahko zaradi nadzora nad železnicami za svojimi linijami precej hitro premikali svoje enote. Vse to je imelo za posledico, da so kljub manjšemu številu vojakov v posebej pomembnih bitkah lahko na bojišče pripeljali toliko vojakov kot Ukrajinci.<ref name="initialkuchabsky"/> 9. decembra 1918 so ukrajinske sile prebile obrambo Przemyśla v upanju, da bodo zavzele mesto in tako odrezale Lvov od osrednje Poljske. Poljaki so tja hitro poslali svoje enote in do 17. decembra prisilili Ukrajince, da so se umaknili. 27. decembra je ukrajinska vojska, okrepljena s kmečkimi četami iz vzhodne Ukrajine, začela splošno ofenzivo proti Lvovu. Obramba Lvova je zdržala, vzhodnoukrajinske čete pa so se uprle.<ref name="stalematekuchabsky">Vasyl Kuchabsky, Gus Fagan. (2009). ''Western Ukraine in Conflict with Poland and Bolshevism, 1918–1923''. Toronto: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press at the University of Toronto, str. 192–211.</ref> Od 6. do 11. januarja 1919 so zahodne ukrajinske sile severno od Lvova odbile poljski napad 5.000 na novo rekrutiranih vojakov iz nekdanje ruske Poljske, ki jim je poveljeval Jan Romer. Manjšemu številu vojakov se je skupaj z Romerjem po velikih izgubah uspelo prebiti do Lvova. Med 11. in 13. januarjem so poljske sile poskušale pregnati ukrajinske čete, ki so oblegale Lvov z juga, ukrajinske čete pa so hkrati poskušale še en splošen napad na Lvov. Oba poskusa sta bila neuspešna. Februarja 1919 so poljske čete, ki so poskušale zavzeti Sambr, z velikimi izgubami premagali ukrajinski branilci, potem pa jim je slaba mobilnost ukrajinskih čet preprečila, da bi izkoristili to zmago.<ref name="stalematekuchabsky" /> 14. februarja so ukrajinske sile začele nov napad na Lvov. Do 20. februarja jim je uspelo uspešno prekiniti železniške povezave med Lvovom in Przemyslom. Lvov je bil obkoljen, ukrajinske sile pa v dobrem položaju, da zavzamejo mesto. Načrte jim je preprečila misija Antante pod vodstvom Francije, ki je 22. februarja prišla v ukrajinsko poveljstvo in zahtevala, da Ukrajinci prekinejo sovražnosti pod grožnjo prekinitve vseh diplomatskih vezi med Antanto in ukrajinsko vlado. 25. februarja je ukrajinska vojska prekinila ofenzivo.<ref name="stalematekuchabsky"/> Barthélemyjeva misija je 28. februarja predlagala razmejitveno črto, po kateri bi skoraj 70 % ozemlja Vzhodne Galicije pripadlo Ukrajincem, Lvov z naftnimi polji pa Poljski. Ukrajinci bi dobili polovico proizvedene nafte. Poljaki so predlog sprejeli,<ref name="Lviv 1952. str. 273, 176">John Stephen Reshetar. ''The Ukrainian Revolution, 1917–1920: A Study of Nationalism''. Princeton University Press. 1952. str. 273, 176.</ref><ref name="The Rebirth of Poland">[http://www.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm The Rebirth of Poland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205175847/http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm |date=2012-02-05 }} {{Navedi splet |url=http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm |title=arhivska kopija |access-date=2024-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205175847/http://web.ku.edu/~eceurope/hist557/lect11.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=bot: unknown}}. University of Kansas, lecture notes by professor Anna M. Cienciala, 2004.</ref> Ukrajinci pa so menili, da so zavezniške zahteve, ki so vključevale izgubo znatnega dela ozemlja, naseljenega z Ukrajinci, pretirano naklonjene Poljakom. Slednji so 4. marca nadaljevali z ofenzivo. 5. marca je ukrajinsko topništvo razstrelilo skladišče streliva v Lvovu, kar je povzročilo paniko med poljskimi vojaki. Ukrajinci tega niso uspeli izkoristiti. V času prekinitve ognja so Poljaki uspeli organizirati okrepitev 8.000–10.000 vojakov, ki so do 12. marca dosegli Przemyśl in do 18. marca pregnali ukrajinske sile z železniške proge Lvov-Przemyśl in tako trajno zavarovali Lvov.<ref name="stalematekuchabsky"/> 6.–11. januarja 1919 je majhen del ukrajinske galicijske vojske vdrl v Zakarpatje, da bi med prebivalci širil proukrajinska čustva. Ukrajinske enote so se tam borile s češkoslovaško in madžarsko lokalno policijo. Uspelo jim je zavzeti nekaj ukrajinskih naselij pod madžarskim nadzorom, potem pa so se po nekaj spopadih s Čehoslovaki umaknili, ker je bila Češkoslovaška edina država, ki je trgovala z Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko in jo politično podpirala. Nadaljnji konflikt s češkoslovaškimi oblastmi bi vodil v popolno gospodarsko in politično izolacijo Zahodnoukrajinske ljudske republike. ===Ukrajinski kolaps=== [[Slika:Polish FT-17 tanks near Lwów.jpg|thumb|right|Poljska Modra armada, vključno s 1. tankovskim polkom 120 tankov [[Renault FT]]; po njenem prihodu v Lvov so se Ukrajinci soočali s četrto največjo tankovsko enoto na svetu]] [[Slika:Ukrainian Galician Army Nieuport 17.jpg|thumb|right|Letalo [[Nieuport 17]] ukrajinske Galicijske armade]] 14. maja 1919 se je začela poljska splošna ofenziva po vsej Voliniji in vzhodni Galiciji. Izvedle so jo enote poljske vojske s pomočjo novoprispele [[Modra armada|Modre armade]] generala Józefa Hallerja de Hallenburga. Modra armada, sestavljena iz poljskih enot, ki so se borile za Antanto na zahodni fronti<ref>W.F. Reddaway. ''The Cambridge History of Poland'', Vol. 1. Cambridge University Press. 1971. str. 477.</ref> in so štele 60.000 vojakov,<ref>Orest subtelny. (200). ''Ukraine: a History''. Toronto: University of Toronto Press, str. 370.</ref> so zahodni zavezniki dobro opremili in delno okrepili z izkušenimi francoskimi častniki, šolanimi za boj proti boljševikom in ne proti silam Zahodnoukrajinske ljudske republike. Poljaki so Modro armado kljub temu poslali proti Ukrajincem, da bi prekinili pat položaj v vzhodni Galiciji. Zavezniki so poslali Poljakom več telegramov, v katerih so jih opozarjali, naj ustavijo svojo ofenzivo, saj je bila uporaba francosko opremljene vojske proti Ukrajincem v nasprotju s pogoji francoske pomoči, vendar Poljaki tega niso upoštevali.<ref name=Watt>Watt, R. Bitter Glory: Poland and Its Fate 1918–1939. New York, Simon and Schuster 1979.</ref> Trdili so, da so Ukrajinci boljševiški simpatizerji. Istočasno je 23. maja Romunija odprla drugo fronto proti ukrajinskim silam in zahtevala njihov umik iz južnih delov vzhodne Galicije, vključno z začasno prestolnico Stanislaviv. Napad je za Ukrajince pomenil izgubo ozemlja in streliva in dodatno izolacijo od zunanjega sveta.<ref name = "palij1">Michael Palij. (1995). The Ukrainian-Polish Defensive Alliance, 1919–1921: An Aspect of the Ukrainian Revolution. Edmonton, Alberta: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press at University of Alberta, str. 48–58.</ref> Ukrajinske frontne črte so bile pretrgane, predvsem zaradi umika elitnih Sečenskih strelcev. 27. maja so poljske sile dosegle črto Złota Lipa–Berezhany–Jezierna–Radziwiłłów. Poljsko napredovanje je spremljal velik val protijudovskega nasilja in ropanja neorganizirane poljske drhali, kakršen je bil v Lvovu leta 1918. V pogromih so sodelovali tudi poljski vojaki, zlasti tisti iz poznanskih polkov in Hallerjeve vojske, uradno v nasprotju z ukazi njihovih častnikov.<ref>Prusin, Alexander Victor (2005). ''Nationalizing a Borderland: War, Ethnicity, and Anti-Jewish Violence in East Galicia, 1914-1920. Tuscaloosa, AL: University of Alabama Press, str. 102–103.</ref> Ofenziva je bila na ukaz Antante ustavljena in Hallerjeve čete so zavzele obrambne položaje. ===Čortkivska ofenziva in končna poljska zmaga=== 8. junija 1919 so ukrajinske sile pod novim poveljstvom Oleksandra Hrekova, nekdanjega generala ruske vojske, začele protiofenzivo in po treh tednih napredovale do Hnyle Lype in zgornjega toka reke Strij ter porazile pet poljskih divizij. Poljske sile so se morale umakniti, vendar jim je uspelo preprečiti svoj zlom in se izogniti obkolitvi in zajetju. Ukrajinske sile kljub zmagam niso mogle pridobiti večjih količin orožja in streliva. Do 27. junija so napredovale 120 km daleč vzdolž [[Dnester|Dnestra]] in na drugi fronti 150 km daleč mimo mesta Brody. Do Lvova so bile oddaljene dva dni hoda.<ref name="chortkiv">Vasyl Kuchabsky, Gus Fagan. (2009). ''Western Ukraine in Conflict with Poland and Bolshevism, 1918–1923''. Toronto: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press at the University of Toronto, str. 241–242.</ref> Uspešna ofenziva v Čortkivu se je ustavila predvsem zaradi pomanjkanja streliva – na vsakega ukrajinskega vojaka je prišlo le 5–10 nabojev.<ref name=Subtelny368>Subtelny, ''op. cit.'', str. 368.</ref> Zahodnoukrajinska vlada je nadzorovala naftna polja v Drohobychu. S tamkajšnjo nafto je nameravala kupiti orožje, ki ga je bilo iz političnih razlogov mogoče nabaviti samo preko Češkoslovaške. Ukrajincem te transportne poti ni uspelo zagotoviti, četudi so potisnili Poljake za 120 do 150 km proti poljski meji. Zalog orožja in streliva zato niso mogli dopolniti in Hrekov je moral prekiniti svojo ofenzivo. 27. junija 1919 je poveljstvo nad poljskimi silami prevzel [[Józef Piłsudski]] in začel še eno ofenzivo. Njegovo vojsko sta okrepili dve sveži poljski diviziji. Ofenziva se je začela 28. junija 1919. Dvakrat večja poljska armada je potisnila Ukrajince nazaj do reke Zbruč in okupirala celo Zahodnoukrajinsko republiko.<ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/cherven/9/1919-yevgen-petrushevych-stav-upovnovazhenym-dyktatorom-zunr Ending of the Polish-Ukrainian war]</ref> Za razliko od pehote ukrajinskemu topništvu ni primanjkovalo streliva, kar je Ukrajincem omogočilo urejen umik. Preko reke Zbruč se je v osrednjo Ukrajino umaknilo približno 100.000 civilnih beguncev in 60.000 vojakov, od katerih jih je bilo 20.000 pripravljenih za boj.<ref name="chortkiv"/> ==Diplomatska fronta== [[Slika:Interallied mission to Poland (Gen Barthelemy) 02.1919.jpg|thumb| Zavezniška diplomatska misija na Poljskem v Lvovu februarja 1919; prva vrsta z leve: Stanisław Wańkowicz, Robert Howard Lord, general Joseph Barthelemy, general Tadeusz Rozwadowski, general Adrian Carton de Wiart in major Giuseppe Stabile]] [[Slika:Poland & The New Baltic States.jpg|thumb|right|''"Poljska in nove baltske države"'': zemljevid iz britanskega atlasa iz leta 1920, ki prikazuje nedoločene meje s sporazumi iz Brest-Litovska, Versaillesa in Rige|246x246px]] Poljska in ukrajinska vojska sta se tako med vojno kot po njej vojskovali tudi na diplomatskih frontah. Ukrajinci so upali, da bodo zahodni zavezniki iz prve svetovne vojne podprli njihovo stvar, saj je Versajska pogodba, ki je končala prvo svetovno vojno, temeljila na načelu nacionalne samoodločbe. V skladu s tem so diplomati Zahodnoukrajinske ljudske republike upali, da bo Zahod prisilil Poljsko k umiku z ozemelj z ukrajinsko demografsko večino.<ref name="palij1"/> Mnenja med zavezniki so bila deljena. Velika Britanija pod vodstvom premierja [[David Lloyd George|Davida Lloyda Georgea]] in v manjši meri [[Kraljevina Italija|Italija]] sta nasprotovali poljski širitvi. Njuni predstavniki so trdili, da bi podelitev ozemlja Zahodnoukrajinske ljudske republike Poljski kršila načelo nacionalne samoodločbe in da bi sovražne narodne manjšine spodkopale poljsko državo.<ref name="palij1"/> V resnici je britansko politiko narekovala nepripravljenost škoditi ruskim interesom v regiji in odtujiti prihodnjo rusko državo s preprečevanjem morebitne združitve Vzhodne Galicije z Rusijo.<ref name="Wandycz">P. S. Wandycz. ''France and Her Eastern Allies, 1919–1925: French-Czechoslovak-Polish Relations from the Paris Peace Conference to Locarno''. University of Minnesota Press. 1962. str. 107–116.</ref> Poleg tega so Britanijo zanimala za naftna polja v Zahodni Ukrajini. Češkoslovaška, ki je bila sama vpletena v konflikt s Poljsko, je bila naklonjena ukrajinski vladi in ji prodajala orožje v zameno za nafto.<ref name="oilfrank" /><ref name="subtlenyZUNR">Orest Subtelny. (1988). ''Ukraine: A History''. Toronto: University of Toronto Press, str. 370–371.</ref> Francija je v med vojno močno podpirala Poljsko. Francozi so upali, da bo velika in močna poljska država služila kot protiutež Nemčiji in bo Nemčijo izolirala od sovjetske Rusije. Francoski diplomati so dosledno podpirali poljske zahteve po ozemljih, ki so jih zahtevale tudi Nemčija, Litva in Ukrajina.<ref name="palij1" /> Francija je zagotovila tudi veliko orožja in streliva ter francoske častnike, predvsem sile generala Hallerja, ki so bile uporabljene proti zahodnoukrajinski vojski, na veliko grozo Lloyda Georgea in predsednika Wilsona.<ref name="subtlenyZUNR" /><ref>Mantoux, Paul, Arthur S Link, and Manfred F Boemeke. The Deliberations of the Council of Four (March 24-June 28, 1919). Princeton, N.J.: Princeton University Press, 1992.</ref> Pozimi 1918–1919 je poljska vlada z diplomatsko ofenzivo skušala nagniti mnenja zaveznikov v prid popolne podpore poljske stvari in se zoperstaviti nemški dezinformacijski kampanji, katere cilj je bil oslabiti francosko, britansko in ameriško podporo nove poljske države. Vladni uradniki na Poljskem in v tujini so večkrat sprožili vprašanje možne povezave med Nemčijo in Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko, pri čemer so vztrajali, da Nemci finančno podpirajo zahodnoukrajinsko vlado in boljševiško revolucijo v Rusiji, da bi zasejali val političnih nemirov in kaos v regiji.<ref>Bolshevism and Poland, Paris - June, 1919 {{navedi splet |url=https://archive.org/stream/2453305upenn/2453305_djvu.txt |title=Full text of "Bolshevism and Poland" |access-date=2017-11-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022045224/https://archive.org/stream/2453305upenn/2453305_djvu.txt |archive-date=2015-10-22 }}</ref> Ukrajinci so takšnim trditvam ugovarjali in trdili, da so Poljaki želeli prikazati Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko kot pronemško in naklonjeno boljševikom zaradi uspešne obrambe ukrajinske galicijske vojske, ki je ustavila poljsko vojaško ofenzivo.<ref name="palij1" /> V poskusu končanja vojne je bila januarja 1919 na Poljsko poslana zavezniška komisija pod vodstvom francoskega generala, da se pogaja o mirovnem sporazumu med sprtima stranema, kar je povzročilo premirje. Februarja je komisija priporočila, naj Zahodnoukrajinska ljudska republika preda Poljski tretjino svojega ozemlja, vključno z mestom Lvov in naftnimi polji v Drohobiču. Ukrajinci so to zavrnili, ker premirje ni ustrezalo etnologiji države ali vojaškemu položaju, in prekinili diplomatske vezi s Poljsko.<ref name="palij1" /><ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/historyofpeaceco01tempuoft|title=A history of the Peace Conference of Paris|first=Harold William Vazeille|last=Temperley|publisher=London Oxford University Press, Hodder & Stoughton|access-date=5 May 2018|via=Internet Archive|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160403060559/https://archive.org/details/historyofpeaceco01tempuoft|archive-date=3 April 2016}}</ref> Sredi marca 1919 je francoski maršal [[Ferdinand Foch]], ki je želel uporabiti Poljsko kot operativno bazo za ofenzivo proti Rdeči armadi, postavil vprašanje poljsko-ukrajinske vojne pred vrhovni svet in pozval k obsežni poljsko-romunski vojni, vojaški operaciji, ki bi jo izvedli ob podpori zaveznikov, ter takojšnjo pošiljanje Hallerjevih divizij na Poljsko, da bi razbremenili Lvov pred ukrajinskim obleganjem.<ref name="Wandycz" /> Druga zavezniška komisija, ki jo je vodil južnoafriški general Louis Botha, je maja predlagala premirje, po katerem naj bi (zahodni) Ukrajinci obdržali naftna polja v Drohobiču, Poljaki pa Lvov.<ref name="palij1" /><ref name="Wandycz" /> Ukrajinska stran se je s tem predlogom strinjala,<ref name="palij1" /> Poljaki pa so ga zavrnili z utemeljitvijo, da ni upošteval celotnega vojaškega položaja Poljske in okoliščin na vzhodni fronti. Boljševiška vojska je medtem prebila fronto Ukrajinske ljudske republike in napredovala v Podolje in Volinjo. Poljaki so razpravljali o tem, da potrebujejo vojaški nadzor nad celotno vzhodno Galicijo, da bi zavarovali južno krilo svoje fronte z Rusijo in jo okrepili s stikom z Romunijo.<ref name="Wandycz" /> Poljaki so kmalu zatem začeli napad na Ukrajince z veliko vojsko, ki jo je opremila Francija (Hallerjeva armada), ki je zavzela večino ozemlja Zahodnoukrajinske ljudske republike. Nujni telegrami zahodnih zaveznikov o ustavitvi ofenzive so bili na poljski strani prezrti.<ref name="palij1" /> Češkoslovaška, ki je podedovala sedem naftnih rafinerij iz predvojnih avstrijskih časov in je bila odvisna od svojih naftnih pogodb z ukrajinsko vlado, je od Poljakov zahtevala, da Češkoslovakom pošljejo nafto, ki je bila plačana ukrajinski vladi. Poljaki so to zavrnili z navedbo, da je bila nafta plačana s strelivom, ki je bilo uporabljeno proti poljskim vojakom. Čeprav se Čehoslovaki niso maščevali, so po poljskih poročilih razmišljali o zasegu naftnih polj in njihovi vrnitvi Ukrajincem, ki bi spoštovali svoje pogodbe.<ref name="oilfrank" /> 25. junija 1919 je zavezniški svet legitimiral poljski nadzor nad vzhodno Galicijo z resolucijo, ki je odobrila vojaško okupacijo poljskih sil, vključno s Hallerjevo vojsko, do reke Zbruč in pooblastila poljsko vlado, da vzpostavi začasno civilno upravo, ki bi v največji možni meri ohranila ozemeljsko neodvisnost in svoboščine prebivalcev.<ref name="Wandycz2"/><ref>{{cite journal|title=The Paris Peace Conference, 1919|journal=Papers Relating to the Foreign Relations of the United States|date=1919|volume=IV|pages=854–855|publisher=U.S. Government Printing Office}}</ref> 21. novembra 1919 je najvišji svet Pariške mirovne konference Poljski podelil Vzhodno Galicijo za obdobje 25 let, nato pa naj bi tam potekal plebiscit. Poljsko vlado je zavezal, da tej regiji podeli avtonomijo.<ref name="Eberhardt"/><ref>Lawrence Martin, John Reed. ''The Treaties of Peace, 1919-1923''. The Lawbook Exchange, Ltd. 2007. str. lviii.</ref> Ta sklep je bil 22. decembra 1919 prekinjen in nikoli udejanjen.<ref name="Eberhardt">{{cite journal |last1=Eberhardt |first1=Piotr |title=The Curzon line as the eastern boundary of Poland. The Origins and the political background |journal=Geographica Polonica |date=2012 |volume=85 |issue=1 |page=10}}</ref><ref name="Wandycz2">Piotr Wandycz. ''The United States and Poland''. Harvard University Press. 1980. str. 141-143.</ref> 21. aprila 1920 sta Józef Piłsudski in Simon Petljura podpisala zavezništvo, v katerem je Poljska Ukrajinski ljudski republiki obljubila vojaško pomoč v kijevski ofenzivi proti Rdeči armadi v zameno za sprejem poljsko-ukrajinske meje na reki Zbruč.<ref>{{navedi knjigo|editor1-last=Kofman|editor1-first=Jan|editor2-last=Roszkowski|editor2-first=Wojciech|title=Biographical dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|date=2008|publisher=M.E. Sharpe|page=783}}</ref><ref name="Talmon"/> Po sklenitvi sporazuma je vlada Zahodnoukrajinske ljudske republike odšla v izgnanstvo na Dunaj, kjer je uživala podporo različnih zahodnoukrajinskih političnih emigrantov, pa tudi vojakov galicijske vojske, interniranih na Češkem.<ref name=Encyclopedia>{{navedi knjigo|author=Kubijovic, V. |title=Ukraine: A Concise Encyclopedia|location=Toronto |publisher=University of Toronto Press |year=1963}}</ref> Četudi vlade zahodnoukrajinske države ni uradno priznala nobena država,<ref name="Talmon">S. Talmon. ''Recognition of Governments in International Law: With Particular Reference to Governments in Exile''. Oxford University Press. 1998. str. 289, 320.</ref> je sodelovala v diplomatskih dejavnostih s francosko in britansko vlado v upanju, da bo v Versaillesu dosegla ugodno poravnavo. Kot rezultat njihovih prizadevanj je svet Društva narodov 23. februarja 1921 razglasil, da Galicija leži izven ozemlja Poljske, da Poljska nima mandata za vzpostavitev upravnega nadzora v tej državi in da je Poljska zgolj okupacijska država. Suverenost v Galiciji so imele skladno s [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermensko mirovno pogodbo]], podpisano z Avstrijo septembra 1919, zavezniške sile. O nadaljnji usodi Galicije naj bi odločal svet veleposlanikov pri Društvu narodov.<ref name=Encyclopedia/> Svet veleposlanikov je v Parizu 8. julija 1921 izjavil, da tako imenovana "zahodnoukrajinska vlada" Jevgena Petruševiča ne predstavlja vlade niti ''[[De iure - de facto|de facto niti de jure]]'' in nima pravice zastopati nobenega od ozemelj, ki so prej pripadala Avstrijskemu cesarstvu.<ref name="Talmon"/> Po dolgem nizu pogajanj je veleposlaniški svet 14. marca 1923 sklenil, da bo Galicija vključena v Poljsko, ''"ob upoštevanju, da je Poljska priznala, da Galicija zaradi etnografskih razmer popolnoma zasluži avtonomijo"''.<ref name=Encyclopedia/> Po letu 1923 je bila Galicija mednarodno priznana kot del poljske države.<ref>Magocsi. R. (1996), str. 526.</ref> Vlada Zahodnoukrajinske ljudske republike je nato razpadla, Poljska pa je zavrnila svojo obljubo o avtonomiji vzhodne Galicije. ===Barthelemyjeva črta=== [[Slika:Linia Barthelemy.PNG|thumb|300px|Zemljevid vzhodne Galicije s predlagano delitvijo os januarja do februarja 1919{{legend|#ffdbca|Ozemlje brez ukrajinskih zahtev}}{{legend|#fdfbf4|Sporno ozemlje}}{{legend|#ffd2ff|Ozemlje brez poljskih zahtev}}]] V poskusu ustavitve vojne je francoski general Marie Joseph Barthélemy predlagal demarkacijsko črto, znano kot Barthelemyjeva črta, ki naj bi ustavila spopade med poljsko in zahodnoukrajinsko vojsko. Leta 1918 so si države Antante prizadevale oblikovati skupno protiboljševiško fronto, ki naj bi vključevala poljsko, belorusko, romunsko in ukrajinsko vojsko. Izbruh poljsko-ukrajinskih sovražnosti v Lvovu 1. novembra je te načrte prekrižal, zato so države Antante začele pritiskati tako na Poljake kot na Ukrajince, naj poiščejo rešitev in sprejmejo demarkacijsko črto, ki so jo predlagale zavezniške države. 19. januarja 1919 je po ukazu generala Francheta d'Espereya v Krakov prispela mirovna misija pod poveljstvom generala Josepha Barthelemyja. Misija se je sprva seznanila s položajem Poljske, ki se je odločila za razmejitveno črto Bug-Švica. Misija je nato odpotovala v Lvov, kjer se je srečala z ukrajinsko delegacijo. Ukrajinci so se odločili za razmejitveno črto na reki San. General Barthelemy je nato 28. januarja 1919 predstavil svoj kompromisni predlog. Črta premirja naj bi potekala vzdolž reke Bug do Kamionke Strumiłłowe, nato vzdolž meje okrožij do Bóbrke, nato vzdolž železniške proge Bóbrka-Wybranka, proti zahodu do Mikołajówa, ki bi ostal na ukrajinski strani, nato vzdolž železniške proge Lvov-Stryi do meje spornega ozemlja v vzhodnih Karpatih. Železniška proga Stryi-Lavochne naj bi ostala v ukrajinskih rokah.<ref>Rafał Galuba, "Let us be judged by sword and blood ...". Konflikt polsko-ukraiński o Galicję Wschodnią w latach 1918-1919, Poznań 2004, {{ISBN|83-7177-281-5}}. str. 99.</ref> Črta naj bi bila začasna, dokler se ne bi dokončna meja določila na Pariški mirovni konferenci.<ref>Władysław Pobóg-Malinowski, ''Najnowsza historia polityczna Polski'' vol. II 1914-1939, first national edition, Gdańsk 1990, published by Oficyna wydawnicza Graf, {{ISBN|83-85130-29-2}}, str. 300-302.</ref> Poljska stran je to rešitev sprejela,<ref name="The Rebirth of Poland"/> ukrajinska delegacija pa je vztrajala pri meji na Sanu. Zaradi ukrajinskega neodobravanja je delegacija Antante ponovno poskusila posredovati. To je izvedel pododbor Medzavezniške komisije za Poljsko, ki je bil ustanovljen 15. februarja 1919 in ga je vodil Joseph Noulens. Podkomisijo so sestavljali general Joseph Barthelemy (Francija) kot predsednik, polkovnik Adrian Carton de Wiart (Združeno kraljestvo), Robert Howard (Združene države) in major Giovanni Stabile (Italija). Pododbor je 15. februarja 1919 predstavil osnutek konvencije o premirju. Premirje vzdolž Barthelemyjeve črte naj bi bilo izključno vojaško in na noben način ne bi vplivalo na odločitve Pariške mirovne konference. Sestavni del konvencije naj bi bila dopolnilna pogodba o Borislavsko-drohobiškem naftnem bazenu. Slednji naj bi ostal na poljski strani črte premirja in pod vodstvom mednarodne komisije, pri čemer naj bi 50 % proizvodnje nafte dobila ukrajinska stran. Projekt je zavaroval interese Antante v naftnem bazenu in bil prvi korak k njegovi nevtralizaciji. V času predloga je bilo ozemlje bazena pod nadzorom ukrajinske galicijske vojske. Za zahodnoukrajinsko vlado so bili pogoji konvencije o premirju neugodni, vendar so ponudili priložnost za kompromis s Poljsko in pridobitev mednarodnega priznanja ukrajinske države s strani Antante.<ref>Rafał Galuba, "Let us be judged by sword and blood ...". Konflikt polsko-ukraiński o Galicję Wschodnią w latach 1918-1919, Poznań 2004, {{ISBN|83-7177-281-5}}, str. 101-102.</ref> Komisija je 24. februarja 1919 dosegla podpis sporazuma o premirju, 28. februarja pa je strankam predstavila svoje predloge o meji, ki jih je zahodnoukrajinska stran zavrnila. Zaradi neuspešnega dogovora o razmejitveni črti so se poljsko-ukrajinske sovražnosti 2. marca obnovile. ==Civilne žrtve== Zgodovinar Christoph Mick pravi, da Ukrajinci med to vojno niso izvajali sistematičnega nasilja ali pokolov etničnih Poljakov,<ref>Christoph Mick. (2015). Lemberg, Lwow, Lviv, 1914–1947: Violence and Ethnicity in a Contested City. West Lafayette, Indiana: Purdue University Press, str. 177-184.</ref> vendar sta obe strani druga drugo krivili za prelivanje krvi. Ko so ukrajinske sile prvič zavzele Lvov, niso hotele vzeti talcev,<ref name="Christoph Mick 2015 pg. 150">Christoph Mick. (2015). Lemberg, Lwow, Lviv, 1914–1947: Violence and Ethnicity in a Contested City. West Lafayette, Indiana: Purdue University Press, str. 150.</ref> tolerirale so poljske naborne centre<ref>Jochen Böhler. (2019). Civil War in Central Europe, 1918-1921: The Reconstruction of Poland. Oxford University Press, str. 78.</ref> in bile celo pripravljene začeti pogajanja s poljsko stranjo, vendar so naletele na oborožen odpor.<ref name="Christoph Mick 2015 pg. 150"/> Poljski zgodovinarji na drugi strani opisujejo številne primere terorja nad Poljaki, da bi jih prisilili k poslušnosti.<ref>Wojna polsko-ukraińska 1918-1919: działania bojowe, aspekty polityczne, kalendarium Grzegorz Łukomski, Czesław Partacz, Bogusław Polak Wydawnictwo Wyższej Szkoły Inżynierskiej w Koszalinie; Varšava, 1994, str. 96.</ref> Ukrajinske oblasti so poskušale ustrahovati poljsko prebivalstvo v Lvovu tako, da so po ulicah patruljirali ukrajinski vojaki, oboroženi tudi z mitraljezi, in streljali na mimoidoče in ljudi, ki so jih opazovali z oken ali vrat.<ref>Czesław Partacz. Lwów i Galicję Wschodnią 1918-1919. Przemyskie Zapiski Historyczne – Studia i materiały poświęcone historii Polski Południowo-Wschodniej. 2006-09 R. XVI-XVII (2010), str. 65.</ref> Ukrajinci so seveda trdili, da so Poljaki od povsod streljali na njihove vojake.<ref>Christoph Mick. (2015). Lemberg, Lwow, Lviv, 1914–1947: Violence and Ethnicity in a Contested City. West Lafayette, Indiana: Purdue University Press, str. 146-150.</ref> Po besedah zgodovinarja Christopha Micka je šlo za obojestransko propagandno vojno, v kateri sta obe strani druga drugo pretirano obtoževali vojnih zločinov in brutalnosti.<ref name = "Mick 4">Christoph Mick. (2015). Lemberg, Lwow, Lviv, 1914–1947: Violence and Ethnicity in a Contested City. West Lafayette, Indiana: Purdue University Press, str. 180.</ref> Ko so Poljaki zavzeli Lvov, so iz zaporov izpustili skupino poljskih kriminalcev, ki so skupaj z miličniki in rednimi vojaki ropali v judovskem in ukrajinskem delu mesta ter zlorabljali lokalne prebivalce.<ref>Christoph Mick. (2015). Lemberg, Lwow, Lviv, 1914–1947: Violence and Ethnicity in a Contested City. West Lafayette, Indiana: Purdue University Press, str. 159.</ref> Po besedah zgodovinarja Normana Davisa so Poljaki pobili približno 340 civilistov, od tega dve tretjini Ukrajincev in tretjino Judov.<ref name="ND"/> Christoph Mick trdi, da so bili med temi dogodki pobiti samo Judje, Ukrajinci pa ne, čeprav so bili predmet sovražnih dejanj.<ref>Christoph Mick. (2015). Lemberg, Lwow, Lviv, 1914–1947: Violence and Ethnicity in a Contested City. West Lafayette, Indiana: Purdue University Press, str. 161.</ref> Po navedbah poljskih zgodovinarjev so ukrajinske sile med vojno pobijale poljske prebivalce v Sokolonikih, kjer je bilo požganih 500 zgradb in ubitih približno 50 Poljakov.<ref>Rafał Galuba, „Niech nas rozsądzi miecz i krew...”. Konflikt polsko-ukraiński o Galicję Wschodnią w latach 1918–1919, Poznań 2004, {{ISBN|83-7177-281-5}}, page 228; M. Klimecki, Polsko-ukraińska wojna o Lwów i Wschodnią Galicję. Aspekty polityczne i wojskowe, Warszawa 1997.</ref> V Zamarstynowu je ukrajinski poveljnik obtožil poljsko civilno prebivalstvo, da podpira poljsko stran, in dovolil brutalne hišne preiskave, v katerih so njegovi vojaki pretepali, ropali, morili in posiljevali. Ukrajinske sile so med temi dogodki pomorile tudi vojne ujetnike. Dan kasneje so poljske enote iz maščevanja usmrtile skupino ukrajinskih ujetnikov.<ref>M. Klimecki, Polsko-ukraińska wojna o Lwów i Wschodnią Galicję. Aspekty polityczne i wojskowe, Warszawa 1997, str. 102.</ref> 24. novembra 1919 so ukrajinske sile napadle vas Bilka Szlachecka, jo požgale in civilno prebivalstvo pobile, pri čemer je bilo umorjenih 45 in ranjenih 22 civilistov.<ref>Folia Historica Cracoviensia 2004.</ref> V Chodaczkowu Wielkem so ukrajinski vojaki umorili 4 poljska dekleta in njihova telesa pohabili.<ref>Wojna polsko-ukraińska 1918-1919: działania bojowe, aspekty Grzegorz Łukomski, Czesław Partacz, Bogusław Polak Wydawn. Wyższej Szkoły Inżynierskiej w Koszalinie; Warszawa, 1994, str. 103.</ref> Posebna poljska komisija za preiskavo teh grozodejstev je ugotovila, da so se zgodili še bolj drastični dogodki, vendar zanje ni želela obtožiti ukrajinskega naroda, ampak je zanje krivdo pripisala majhnemu odstotku ukrajinske družbe, predvsem vojakom, kmetom ter vaškim učiteljem, častnikom in pripadnikom žandarmerije.<ref name="Czesław Partacz page 103">Wojna polsko-ukraińska 1918-1919: działania bojowe, aspekty polityczne, kalendarium Grzegorz Łukomski, Czesław Partacz, Bogusław Polak Wydawnictwo Wyższej Szkoły Inżynierskiej w Koszalinie; Warszawa, 1994, str. 103.</ref> Komisija, v kateri so bili predstavniki Italije in Francije, je ugotovila, da je bilo v samo treh okrožjih poleg ropov zagrešenih tudi 90 umorov civilistov. Ukrajinske sile so oskrunile tudi številne cerkve in posiljevali nune. Nekaj ljudi je bilo živih pokopanih. Vodja komisije Zamorski je za krivce grozodejstev predlagal zaporno kazen in vzpostavitev prijateljskih odnosov z ukrajinskim prebivalstvom na podlagi obstoječih zakonov.<ref>Czesław Partacz – Wojna polsko-ukraińska o Lwów i Galicję Wschodnią 1918-1919 Przemyskie Zapiski Historyczne – Studia i materiały poświęcone historii Polski Południowo-Wschodniej. 2006-09 R. XVI-XVII (2010), str. 77.</ref> Na splošno velja, da ni dokazov o množičnem preganjanju civilistov ene in druge strani, da pa so veliko zločinov zagrešile vojaške in paravojaške enote obeh strani.<ref>Jochen Böhler. (2019). Civil War in Central Europe, 1918-1921: The Reconstruction of Poland. Oxford University Press, str. 81.</ref> ==Zapuščina== Ukrajinska galicijska vojska, ki je štela 70 do 75 tisoč mož, je izgubila vojno in Galicijo, ki je pripadla Poljski, vendar je razglasitev ukrajinske države in bojevanje zanjo močno okrepila in poglobila nacionalistično ukrajinsko usmeritev znotraj Galicije. Galicija je bila od medvojnega obdobja središče ukrajinskega nacionalizma.<ref>Ronald Grigor Suny, Michael D. Kennedy. (2001). ''Intellectuals and the Articulation of the Nation''. Ann Arbor: University of Michigan Press. str. 131.</ref> Po besedah znanega medvojnega poljskega publicista je bila poljsko-ukrajinska vojna glavni vzrok za neuspešno ustanovitev ukrajinske države v Kijevu konec leta 1918 in v začetku leta 1919. V tem kritičnem času bi galicijske sile, velike, dobro disciplinirane in imune na komunistične subverzije, lahko nagnile ravnotežje sil v korist ukrajinske države. Namesto tega so vse svoje vire usmerile v obrambo svoje galicijske domovine. Ko so se zahodne ukrajinske sile poleti 1919, potem ko so jih premagali Poljaki, premestile proti vzhodu, so se ruske sile znatno okrepile in vpliv Ukrajincev iz Galicije ni bil več odločilen.<ref>Peter J. Potichnyj (1980). ''Poland and Ukraine, Past and Present''. Hamilton: Canadian Institute of Ukrainian Studies, McMaster University. str. 21–22.</ref> Po vojni so ukrajinski vojaki postali tema ljudskih pesmi, njihovi grobovi pa kraj vsakoletnih romanj v zahodno Ukrajino, ki so se ohranila v času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kljub preganjanju sovjetskih oblasti.<ref>William Jay Risch. (2011). ''The Ukrainian West: Culture and the Fate of Empire in Soviet Lviv''. Cambridge, MA: Harvard University Press. str. 169–170.</ref> Za Poljake iz vzhodne Galicije sta zmaga poljskih sil nad ukrajinsko galicijsko vojsko in možnost, da regija postane del obnovljene Poljske republike, po 146 letih tuje nadvlade povzročila velik val navdušenja. V letih po vojni so se bitke, kot je je bila tista pri Lvovu, omenjale kot izjemni primeri poljskega junaštva in odpornosti. Pokopališče Łyczakowski, kjer so pokopani in branilci Lvova, je bilo v obdobju med obema vojnama znano tudi otrokom.<ref>[https://www.sbc.org.pl/dlibra/show-content/publication/edition/16834?id=16834|Dla Ciebie Polsko Orlęta Lwowskie. Dziecko – bohater. „Panteon Polski”] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180505230325/https://www.sbc.org.pl/dlibra/show-content/publication/edition/16834?id=16834%7CDla |date=2018-05-05 }}, s. 16, Nr 16 z 1 listopada 1925.</ref><ref>Władysław Nekrasz: Harcerze w bojach. Przyczynek do udziału harcerzy polskich w walkach o niepodległość Ojczyzny w latach 1914-1921. Warszawa: 1930, s. 57.</ref><ref>Czesław Mazurczak: Harcerstwo Sanockie 1910–1949. Kraków: Harcerska Oficyna Wydawnicza, 1990.</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{in lang|pl}} Marek Figura, ''Konflikt polsko-ukraiński w prasie Polski Zachodniej w latach 1918–1923'', Poznań 2001, {{ISBN|83-7177-013-8}} * {{in lang|pl}} Karol Grünberg, Bolesław Sprengel, ''"Trudne sąsiedztwo. Stosunki polsko-ukraińskie w X-XX wieku"'', Książka i Wiedza, Warszawa 2005, {{ISBN|83-05-13371-0}} * {{in lang|pl}} Witold Hupert, ''Zajęcie Małopolski Wschodniej i Wołynia w roku 1919'', Książnica Atlas, Lwów – Warszawa 1928 * {{in lang|pl}} Władysław Pobóg-Malinowski, ''Najnowsza Historia Polityczna Polski, Tom 2, 1919–1939'', London 1956, {{ISBN|83-03-03164-3}} * Paul Robert Magocsi, ''A History of Ukraine'', University of Toronto Press: Toronto 1996, {{ISBN|0-8020-0830-5}} * {{in lang|pl}} Władysław A. Serczyk, ''Historia Ukrainy'', 3rd ed., Zakład Narodowy im. Ossolińskich, Wrocław 2001, {{ISBN|83-04-04530-3}} * Leonid Zaszkilniak, ''The origins of the Polish-Ukrainian conflict in 1918–1919'', Lviv * Paul S. Valasek, ''Haller's Polish Army in France'', Chicago: 2006 {{ISBN|0-9779757-0-3}} * (ukr.) [https://chtyvo.org.ua/authors/Avtorskyi_kolektyv/Zakhidno-Ukrainska_Narodna_Respublika_1918-1923_Entsyklopediia_Tom_1_A-Zh.pdf Західно-Українська Народна Республіка 1918–1923. Енциклопедія. Т. 1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230209192725/https://shron1.chtyvo.org.ua/Avtorskyi_kolektyv/Zakhidno-Ukrainska_Narodna_Respublika_1918-1923_Entsyklopediia_Tom_1_A-Zh.pdf |date=2023-02-09 }} [archive]: А–Ж. Івано-Франківськ : Манускрипт-Львів, 2018. 688 с. ISBN 978-966-2067-44-6 * (ukr.) [https://chtyvo.org.ua/authors/Avtorskyi_kolektyv/Zakhidno-Ukrainska_Narodna_Respublika_1918-1923_Entsyklopediia_Tom_2_Z-O.pdf Західно-Українська Народна Республіка 1918–1923. Енциклопедія. Т. 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230209193939/https://shron1.chtyvo.org.ua/Avtorskyi_kolektyv/Zakhidno-Ukrainska_Narodna_Respublika_1918-1923_Entsyklopediia_Tom_2_Z-O.pdf |date=2023-02-09 }} [archive]: З–О. Івано-Франківськ : Манускрипт-Львів, 2019. 832 с. ISBN 978-966-2067-61-3 * (ukr.) [https://chtyvo.org.ua/authors/Avtorskyi_kolektyv/Zakhidno-Ukrainska_Narodna_Respublika_1918-1923_Entsyklopediia_Tom_3_P-S.pdf Західно-Українська Народна Республіка 1918-1923. Енциклопедія. Т. 3] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230209194426/https://shron1.chtyvo.org.ua/Avtorskyi_kolektyv/Zakhidno-Ukrainska_Narodna_Respublika_1918-1923_Entsyklopediia_Tom_3_P-S.pdf |date=2023-02-09 }} [archive]: П - С. Івано-Франківськ: Манускрипт-Львів, 2020.576 с. ISBN 978-966-2067-65-1 * (ukr.) [https://chtyvo.org.ua/authors/Avtorskyi_kolektyv/Zakhidno-Ukrainska_Narodna_Respublika_1918-1923_Entsyklopediia_Tom_4_T-Ya.pdf Західно-Українська Народна Республіка 1918-1923. Енциклопедія. Т. 4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230209194231/https://shron1.chtyvo.org.ua/Avtorskyi_kolektyv/Zakhidno-Ukrainska_Narodna_Respublika_1918-1923_Entsyklopediia_Tom_4_T-Ya.pdf |date=2023-02-09 }} [archive]: Т - Я. Івано-Франківськ: Манускрипт-Львів, 2021.688 с. ISBN 978-966-2067-72-9 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne Poljske]] [[Kategorija:Vojne Ukrajine]] [[Kategorija:Vojne 20. stoletja]] alwfx71ia1zijr0lvfvh5pvo9f2msyb 0 561735 6759177 6756144 2026-10-01T10:29:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759177 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka|name=Rur|image=Indeverlauf.png|image_caption=Zemljevid toka reke Rur/Roer in njegovih pritokov|source1=[[Hautes Fagnes]], [[Belgija]]|source1_elevation=približno 660 m|source1_coordinates={{koord|50|29|56|N|6|6|35|E|region:BE-003_type:waterbody|display=inline,title}}|mouth=[[Meuse]], [[Roermond]],|length=164.5 km|discharge1_location=[[Roermond]]: 26 m³/s<br /> [[Nizozemska]]|mouth_coord_ref={{koord|51|11|51|N|5|58|52|E|region:DE_type:waterbody|display=inline}}|river_system=[[Meuse]]|basin_size=2361 km²|tributaries_left=* [[Belgenbach]] pri [[Widdau]]<br /> * [[Inde (reka)|Inde]] pri Kirchbergu <br />* [[Merzbach]] pri Linnichu<br /> * [[Wurm (reka)|Wurm]] pri Kempenu|tributaries_right=[[Urft (reka)|Urft]] v Oberseeju pri Rurtalsperreju [[Rurberg]] <br />}} [[Slika:Flusssystemkarte Rhein 03.jpg|sličica| Zemljevid toka reke Ren in Rur/Roer]] [[Slika:Rur_zwischen_Monschau_und_Dedenborn_30-01-2005.jpg|sličica| Rur med Monschauom in Dedenbornom]] [[Slika:CP_Paulus-Eiserbach.jpg|sličica| Obersee (desno) in dovod v Rurstausee ''(Rursee)'' (levo)]] [[Slika:Rurpegel_Altenburg.jpg|sličica| Rurpegel blizu Altenburga]] [[Slika:Inde-Rur-Zusammenfluss_Kirchberg.jpg|sličica| Ustje preusmerjene Inde (levo) v Rur pri Kirchbergu]] [[Slika:Die_Rur_an_der_Grenze_zwischen_D_und_Nl_Variante_2.JPG|sličica| Rur na nemško-nizozemski meji blizu Vlodropa]] [[Slika:Lerop_roer.jpg|sličica| Rurska pentlja pri Roerdalenu - [[Lerop|Leropu]]]] [[Slika:Roer_en_Christoffelkerk.jpg|sličica| Rur v [[Roermond|Roermondu]], tik pred izlivom v reko [[Meuse]] z Rurhafnom in katedralo sv. Krištofa]] [[Slika:Rurkade_roermond_2010.JPG|sličica| Roermond: občinski ''pomol Roermond'' na Roerkade]] '''Rur''' (francosko: ''Rour'' <ref>{{Internetquelle|url=https://www.crambleve.com/|titel=Amblève/Rour Amel/Rur Contrat de Rivière/Flussvertrag|zugriff=2021-04-23|sprache=}}</ref> in nizozemsko: ''Roer'') je 164,5 km dolg, jugovzhodni in orografsko desni [[pritok]] [[Meuse]] v [[Belgija|Belgiji]], [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Okoli 80 % rečnega toka je po nemškem ozemlju. == Ime == Ime reke se od okoli leta 1900 piše brez črke "h", da bi jo razlikovali od Ruhra, ki teče v [[Ren]]. Da bi reko razlikovali, se uporablja tudi izraz ''Eifel-Rur''. Staro črkovanje se še vedno pojavlja v imenih krajev, kot sta Erkensruhr in Einruhr. V nizozemščini in francoščini se reka piše ''Roer'' (vendar se izgovarja kot v nemščini), v Belgiji ([[Valonija]]) pa tudi ''Rour'' ali ''Roule''. Ime rečne boginje Rure je znano že iz rimskih časov. V bližini Roermonda je bil znan oltar tej boginji. Ravenski zgodnjesrednjeveški geograf omenja tudi ime reke Rura.<ref>IV,24</ref> == Geografija == === Tok reke === ==== Gornji tok v Belgiji ==== Rur izvira v [[Belgija|belgijski]] provinci Liège v Hautes Fagnes (Visoko barje). Njegov [[izvir]] je v naravnem parku Hohes Venn-Eifel na območju Botrange blizu Sourbrodta (694,24 m nad morjem; najvišja točka v Belgiji) na okoli 660 m višine. Natančne lokacije izvira ni mogoče določiti, ker se na tem dvignjenem barju voda sprva zbira v različnih umetnih melioracijskih jarkih in šele kasneje prevzame naraven tok. Sprva Rur teče v pretežno vzhodni smeri skozi nenaseljeno Visoko barje. Po 10.4 km reka doseže belgijsko-nemško mejo med okrožjem Bütgenbach v Küchenlscheidu (Belgija) in okrožjem Monschau v Kalterherbergu (Nemčija). ==== Dolgi srednji tok v Severnem Porenju-Vestfaliji ==== Rur nato teče malo severno v [[Severno Porenje - Vestfalija|Severnem Porenju-Vestfaliji]] v regiji mesta Aachen. Prečka Eifel v večinoma ozki, vijugasti dolini in teče nekoliko jugovzhodneje od okrožja Monschau v Mützenichu, ki leži na planoti. Preden pride do osrednjega mesta Monschau, Rur zavije proti vzhodu in prečka okrožje Monschau Widdau. Nato prečka Hammer na levem bregu in teče skozi Dedenborn, ki leži večinoma znotraj dolge Nordschleife; oba sta okrožja Simmerath. Rur se nato teče v smer proti severu in severovzhodu, ki gleda na Obersee Rurstausee, imenovano tudi ''Rursee'', pred okrožjem Einruhr v Simmerathu; slednji je po prostornini drugi največji [[Akumulacijsko jezero|rezervoar]] v Nemčiji. Takoj pod Oberseejem teče Rur med vasjo Rurberg in okrožjem Heimbach v Hasenfeldu skozi Rurstausee, kjer preide v okrožje Düren in naprej v okrožje Nideggen v [[Schmidt|Schmidtu]]. Nato teče skozi zbiralnik jezu Heimbach, ki prejema dotok iz rezervoarja Urft na jugu in tako iz Urfta skozi predor Kermeter, ki poteka pod regijo Eifel v Kermetru. Nacionalni park Eifel meji na vse tri rezervoarje in je razdeljen na južni in severni del z Rurstausee. Pod rezervoarjem Rur teče severno od osrednjega mesta Heimbach, vzhodno od nacionalnega parka. V mestnem območju Heimbacha poteka ali teče skozi mesti Hausen in Blens. Rur nato teče skozi akumulacijsko jezero Obermaubach, na spodnjem levem bregu katerega leži mesto Obermaubach, in poteka ali teče skozi Schlagstein, Untermaubach, Üdingen in Winden. Nato se pomakne v mestno območje Düren skozi Lendersdorf, mimo Rölsdorfa in teče skozi jedro mesta Düren. Nasproti Merkena teče Rur mimo Huchem-Stammelna proti vzhodu, nato mimo Selhausena in Krauthausena. Nato gre mimo okrožja Inden Schophoven. V mestnem območju Jülicha so blizu reke kraji Selgersdorf, Altenburg in Kirchberg, kjer se vanjo izliva Inde. Rur nato prečka središče mesta Jülich. V široki dolini, ki je danes le malo vkopana v okolico, se od tod odcepi vrsta ''mlinskih'' [[Mlinščica|jarkov]], imenovanih mlinski ribniki, ki so nekoč oskrbovali [[Vodni mlin|vodne mline]] ali [[Strojenje|usnjarne]]. Malo vzhodneje od Rurja leži na območju Linnicha okrožje Tetz. Reka nato teče mimo Floßdorfa in Rurdorfa in skozi samo mesto Linnich. Rur nato teče v okrožju Heinsberg v mestnem območju Hückelhoven mimo mest Rurich, Brachelen, Hilfarth in [[Doverack]] ter središča mesta Hückelhoven. Pod Garsbeckom reka teče mimo okrožja [[Luchtenberg (Wassenberg)|Luchtenberg]] Wassenberg in nato središča mesta Wassenberg. Pri Kempenu se v reko izlije reka Wurm, ki že nekaj časa teče vzporedno levo od Rura. ==== Spodnji tok in estuarij na Nizozemskem ==== Rur tako po 132,3 km toka v Severnem Porenju-Vestfaliji preide mejo z [[Nizozemska|nizozemsko]] provinco [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]], kjer poteka mimo okrožij Roerdalen in krajev Vlodrop, Herkenbosch, Sint Odiliënberg, Melick in [[Lerop]]. Nato teče v urbanem območju [[Roermond|Roermonda]] mimo mest [[Kitskensberg]], [[De Kemp]] in [[Donderberg]]. Po zadnjih 21.8 km na nizozemskem ozemlju teče Rur med mestnim predelom Roermonda [[Roer (Roermond)|Roera]] in osrednjim mestom v dveh rokavih reke [[Meuse]], ki so na nadmorski višini 17 m. Ustje reke Rur v Roermondu je plovno. Na približno 164,5 km dolgem toku približno iz nadmorske višine 643 m ob izviru do izliva ima Rur povprečni naklon struge okrog 3,9 ‰. Do leta 1342 je Meuse tekla sedem kilometrov zahodneje pri Roermonda. Med letoma 1338 in 1342 so jo preusmerili v mesto, na čigar jugozahodnem robu danes leži ustje. * === Povodje, pritoki in mlinski ribniki === [[Porečje]] Rura je 2360,88 [[Kvadratni meter|km²]] . Najpomembnejši [[Pritok|pritoki]] Rurja so Urft, Inde in Wurm. Pritoki in [[Mlinščica|mlinski jarki]] (''mlinski ribniki'') Rura vključujejo (gledano dolvodno): * Kleine Rur / Petite Rour * Breitenbach v Küchenlscheidu * Schwarzbach v Küchenlscheidu * Langenbruchsief, vzhodno od Kalterherberga * Schluesselbach, jugozahodno od Mützenicha * Perlbach (včasih Perlbach, v vzhodni Belgiji Schwalmbach) * Kleiner Laufenbach severovzhodno od Mützenicha v NSG Kleines Laufenbachtal * Laufenbach v Monschauu * Bettebach vzhodno od Mützenich-Eschweide * Belgenbach pri Widdau (z leve) * Brommersbach pri Hammerju * Riffelsbach pri Hammerju * Erkensruhr pri Einruhru * [[Urft]] v Oberseeju Rurtalsperre blizu Rurberga (z desne) * Mühlbach (Rur) zvečer * Kall blizu Zerkall * Rinnebach v Obermaubachu * Windener ''Mühlenteich'' * Mlin Kreuzau ribnik * Mlin Lendersdorf ribnik * Ribnik mlina Düren * Krauthausen-Jülicher Mühlenteich (teče nazaj v Rur preko Ellebacha ) <ref>{{Internetquelle|url=https://server.wver.de/index.php/gewaesser/fluesse/muehlenteiche|titel=Die Mühlenteiche im Düren-Jülicher Land|hrsg=Wasserverband Eifel-Rur|offline=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210416193949/https://server.wver.de/index.php/gewaesser/fluesse/muehlenteiche|archiv-datum=2021-04-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210416193949/https://server.wver.de/index.php/gewaesser/fluesse/muehlenteiche |date=2021-04-16 }}</ref> * [[Inde]] pri Kirchbergu (z leve) * Ellebach v Jülichu * Altdorf-Kirchberg-Koslarer Mühlenteich pri Floßdorfu * Merzbach pri Linnichu (z leve) * Malefinkbach pri Rurichu * Baaler Bach (I) blizu Rittergut Grittern / Hückelhoven (imenovan Nysterbach v zgornjem toku blizu Kleinbouslarja ) (z desne) * Golkrater Bach pri Millichu * Erlenbach – Linnicher Mühlenteich – Teichbach pri Porselen-Bleckdenu * Floßbach, tudi Gerderather Bach * [[Wurm]] pri Kempnu (z leve) * Mühlenteich Junge Wurm ( ''Liecker Bach'' ) pri Karkenu, ostanek nekdanjega Mühlenbacha, ki se je odcepil od Wurma iz Randeratha . ''Junge Wurm'' je že v 8. stoletju našega štetja dokumentirano. * Schaagbach pri Vlodropu / Nizozemska (imenovan »Birgeler Bach« nad Effeldom) * Rothenbach pri Vlodropu / Nizozemska * Boschbeek blizu Herkenboscha / Nizozemska <gallery mode="packed" heights="140"> Slika:Abschlagbauwerk.jpg|link=Datei:Abschlagbauwerk.jpg|alt=Jülicher Mühlenteich (mit Abschlag)|ribnik mlina Jülich Slika:Rur_Wehr_Linnich.JPG|link=Datei:Rur_Wehr_Linnich.JPG|alt=Linnicher Wehr (⊙50.9701886.278608)|Linnich Weir </gallery> === Mesta in občine v porečju === Mesta in občine na Ruru so:<div style="column-width:12em;"> * Weismes / Belgija * Bütgenbach / Belgija * [[Monschau]] * [[Simmerath]] (sotočje z Urftom) * Heimbach * Nideggen * Kreuzau * [[Düren]] * [[Jülich]] (pritok Inde ) * [[Linnich]] * [[Hückelhoven]] * [[Heinsberg]] (pritok Wurma ) * [[Wassenberg]] * [[Roerdalen]] / Nizozemska * [[Roermond]] / Nizozemska </div> == Hidrologija == Na Ruru je veliko merilnih mest, na primer pri Altenburgu. Na merilni stezi ''Stah'' pri Kempnu, nedaleč od nizozemske meje in potem, ko se vanj izlije Wurm, zadnjič potekajo meritve na nemški strani. Povprečni vodostaj je tam 0,52 m in srednji visoki vodostaj 2,10 m. Rur prispeva povprečno okoli 26 m³/s pri izlivu v Meuse pri Roermondu. Če je Meuse v poplavah, se lahko njen mestni estuarij v [[Roermond|Roermondu]] loči od Maasa z dvema poplavnima zapornicama. Nato vsa voda Rurja odteče skozi drugi estuarij, Hambeek. Mestni rokav Rura se uporablja kot [[Marina (pristanišče)|pristanišče za goste]] (potniško prehodno pristanišče) za športne čolne. == Proizvodnja energije == Voda iz Rura se uporablja tudi za pridobivanje energije. Za proizvodnjo električne energije se uporabljajo turbine v elektrarnah Schwammenauel, Heimbach, Obermaubach in Roermond (ECI Centrale). === Gradovi, palače in cerkve ob reki === Gradovi, palače in cerkve na Ruru so: * [[Grad Monschau]] * [[Grad Hengebach]] (grad Heimbach) * [[Grad Nideggen]] * [[Grad Untermaubach]] * [[Grad Burgau]] * Bazilika v Sint Odiliënbergu == Zgodovina == [[Slika:Sogrothen_1573rur.jpg|sličica| Spodnji tok Rura okoli 1573]] Do okrog leta 1570 so na Ruru med Roermondom in Jülichom potekale ladijske operacije z majhnimi ladjami. Prizadevali so si, da bi Rur ohranil plovnost do Jülicha. Na koncu se je izkazalo, da je prevoz po kopnem bolj ekonomičen. Do srede 16. stoletja je obstajalo splavarsko podjetje. === Departma la Roer === Od leta 1798 do 1814 je obstajal Département de la Roer (departma Rur), kot del Francije. Njegovo glavno mesto je bil [[Aachen]]. Okrožja so bila Aix-la-Chapelle, Clèves, Crévelt in Köln (danes Aachen, Kleve, Krefeld in Köln). [[Kanton (Francija)|Kantoni]] na območju Rura so bili Heinsberg, Linnich, Jülich, Düren, Froitzheim (danes Vettweiß ), Gemünd in Montjoie (Monschau). === Druga svetovna vojna === V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Rur tvoril frontno črto konec leta 1944/v začetku leta 1945; Novembra 1944 je prišlo do tankovske bitke pri Linnichu, na katero spominja spominski kamen na Hubertusovem križu. [[Slika:Huckelhoven_1945.jpg|sličica| Ameriška pehota prečka Rur pri Hückelhovnu, februar 1945]] [[Slika:Russenlager.jpg|sličica| Spominski križ v taborišču Bosfagne]] Marca 1943 je bilo blizu mostu Bosfagne čez Rur blizu Sourbrodta postavljeno manjše taborišče za sovjetske vojne ujetnike. Bilo je podružnica taborišča Elsenborn, v katerem so bili sovjetski ujetniki od leta 1941. Ujetnike so uporabljali za gozdna dela in košnjo sena. Ko so zavezniške čete konec septembra 1944 napredovale, so ujetnike premestili v taborišče Elsenborn in od tam naprej v Nemčijo. Prvi spominski križ, ki so ga leta 1963 postavili ''Amis de la Fagne,'' zdaj stoji pred majhnim spomenikom. Leta 1992 ga je na nekdanjem skladišču nadomestil ruski pravoslavni križ.{{Široka slika|Rurpano.JPG|800|Tok Rura pri Hückelhovnu}} == Poglej tudi == * [[vojvodina Jülich]] == Literatura == * Günter Marenberg: Die Rur. Von der Quelle bis zur Mündung. Meyer und Meyer, Aachen 1994, <nowiki>ISBN 3-89124-224-7</nowiki>.  * ''Die Rur entspringt im Rhabarbergarten.'' Schmühl/Salber, Aachen 1985, herausgegeben von der Aachener Volkszeitung == Sklici == <references> <ref>[https://luadb.lds.nrw.de/LUA/hygon/pegel.php?stationsinfo=ja&stationsname=Stah&ersterAufruf=aktuelle%2BWerte Pegel-Stammdaten ''Rur''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240627224303/http://luadb.lds.nrw.de/LUA/hygon/pegel.php?stationsinfo=ja&stationsname=Stah&ersterAufruf=aktuelle+Werte |date=2024-06-27 }} {{Navedi splet |url=http://luadb.lds.nrw.de/LUA/hygon/pegel.php?stationsinfo=ja&stationsname=Stah&ersterAufruf=aktuelle+Werte |title=arhivska kopija |access-date=2025-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240627224303/http://luadb.lds.nrw.de/LUA/hygon/pegel.php?stationsinfo=ja&stationsname=Stah&ersterAufruf=aktuelle+Werte |archive-date=2024-06-27 |url-status=bot: unknown}}, in ''HYGON (Hydrologische Rohdaten Online)'', beim [[Landesamt für Natur, Umwelt und Verbraucherschutz Nordrhein-Westfalen]] (LANUV), auf luadb.lds.nrw.de</ref> <ref>Vodno združenje Eifel-Rur:</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://server.wver.de/index.php/gewaesser/fluesse/muehlenteiche|titel=Die Mühlenteiche im Düren-Jülicher Land|hrsg=Wasserverband Eifel-Rur|abruf=2021-04-16|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210416193949/https://server.wver.de/index.php/gewaesser/fluesse/muehlenteiche|archiv-datum=2021-04-16|offline=ja|archiv-bot=2024-04-30 12:26:35 InternetArchiveBot}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210416193949/https://server.wver.de/index.php/gewaesser/fluesse/muehlenteiche |date=2021-04-16 }}</ref> </references> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Belgiji]] [[Kategorija:Reke v Nemčiji]] [[Kategorija:Reke na Nizozemskem]] ivv5ri3irt6t2ocs97qjmdys2qhpe02 0 561936 6759079 6640911 2026-10-01T07:47:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759079 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Referendum |name=Referendum o spomladanskem lovu (2015) |country=Malta |question=Ali ste za to, da določbe „Okvira za dovoljenje odstopanja za odprtje spomladanske lovne sezone na divjo grlico in prepelico“ (subsidiarna zakonodaja 504.94) ostanejo v veljavi? |flag_image={{zastava|Malta}} |yes=126434 |no=124214 |invalid=2509 |total=253157 |turnoutpct=74,8 |notes=}} '''Referendum o spomladanskem lovu''' je na [[Malta|Malti]] potekal 11. aprila 2015.<ref name="11apr">{{navedi novice |last1=Muscat |first1=Caroline |title=FKNK, Coalition react as PM sets April 11 for hunting referendum |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20150110/local/fknk-coalition-react-as-pm-sets-april-11-for-hunting-referendum.551308 |access-date=2015-03-27 |work=[[Times of Malta]] |date=2015-01-10}}</ref> Na njem so volivci s tesno večino (50,4&nbsp;%) izglasovali ohranitev obstoječega lovnega zakona in s tem spomladanskega [[lov]]a na [[ptice]]. == Ozadje == Malta je edina država v [[Evropska unija|Evropski uniji]], v kateri je dovoljen spomladanski lov v rekreativne namene.<ref name="BBC">{{navedi novice |last1=Cacciottolo |first1=Mario |title=Malta bird hunting vote: Tradition and conservation clash |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-32239141 |access-date=2015-04-11 |work=BBC |date=2015-04-11}}</ref> Od sredine do konca aprila je dovoljeno streljati dve vrsti – [[divja grlica|divje grlice]] in [[prepelica|prepelice]].<ref name="BBC"/> Lovci morajo svoj ulov prijaviti vladi, kvota pa se določa vsako leto glede na prijavljeno število odstreljenih ptic prejšnjo jesen.<ref name="govt2012">{{navedi splet |title=Malta's Report on the Outcome of 2012 Spring Hunting Season |url=https://environment.gov.mt/en/Documents/Downloads/WBRU/Malta%20Spring%20Hunting%20Derogation%20Report%202012.pdf |website=Ministrstvo za trajnostni razvoj, okolje in podnebne spremembe |publisher=Vlada Malte |access-date=2015-04-28 |pages=5–8 |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518082707/https://environment.gov.mt/en/Documents/Downloads/WBRU/Malta%20Spring%20Hunting%20Derogation%20Report%202012.pdf |url-status=dead }}</ref> Lov se izvaja v času spomladanske [[selitev ptic|selitve ptic]] iz Afrike v Evropo, Malta pa leži na eni izmed selitvenih poti; po podatkih organizacije [[BirdLife International|BirdLife]] Malta je zato številčnost divjih grlic od leta 1980 in 2015 upadla za 77&nbsp;%.<ref name="BBC"/> Po trditvah varstvenih organizacij se lovna sezona tudi zlorablja za lov na druge vrste ptic.<ref name="BBC"/> Lov je v nasprotju z evropsko [[Ptičja direktiva|Ptičjo direktivo]], zaradi česar je leta 2009 [[Evropsko sodišče]] razsodilo, da Malta z dovoljevanjem spomladanskega lova po 2004 krši svoje pogodbene obveznosti do EU;<ref>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/api/files/document/print/en/ip_10_1409/IP_10_1409_EN.pdf |title=Environment: Commission requests Malta to comply with Court ruling on bird hunting |date=2010-10-28 |work=ec.europa.eu |language=en |accessdate=2024-05-29}}</ref> kljub temu so odtlej različne malteške vlade sprejemale zakone, ki so omogočali njegov obstanek.<ref name="BBC"/> [[Slika:Iva Malta Kacca, Spring Hunting.jpeg|sličica|levo|Plakat v podporo spomladanskemu lovu v [[Naxxar]]ju]] Avgusta 2013 je koalicija trinajstih nevladnih organizacij (med njimi BirdLife Malta in malteški [[Friends of the Earth]]) ter stranke Demokratična alternativa začela peticijo za prepoved spomladanskega lova.<ref name="TOM 2015-01-09">{{navedi novice |title=Historic referendum on spring hunting this year |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20150109/local/spring-hunting.551166 |access-date=2015-03-27 |work=Times of Malta |date=2015-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150112005146/http://www.timesofmalta.com/articles/view/20150109/local/spring-hunting.551166 |archive-date=2015-01-12 |url-status=dead}}</ref> Podpisalo jo je okoli 45.000 ljudi, kar je zadoščalo za razpis referenduma.<ref name="BBC"/><ref>{{navedi splet |title=Coalition for the Abolition of Spring Hunting established |url=http://www.independent.com.mt/articles/2013-07-27/news/coalition-for-the-abolition-of-spring-hunting-established-2172452867/ |publisher=The Malta Independent |access-date=2016-07-30 |date=2013-07-26}}</ref> Pobudniki so v sporočilu za javnost izpostavili, da institucije Evropske unije v tej zadevi delujejo prepočasi, malteška vlada pa da ne kaže prave volje za spoštovanje evropskega prava.<ref>{{navedi splet |url=https://dinlarthelwa.org/news/press-releases/coalition-for-the-abolition-of-spring-hunting-cash/ |title=Coalition for the Abolition of Spring Hunting (CASH) – Media Briefing |date=2013-08-10 |work=Din l-Art Ħelwa - National Trust of Malta |accessdate=2024-05-29 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Združenje lovcev (FKNK) in Lovci sv. Huberta (KSU) so na ustavno sodišče vložili peticijo za preprečitev referenduma. Po trditvah FKNK je peticija zbrala 104.293 podpisov in bila največja v malteški zgodovini.<ref>[http://www.timesofmalta.com/articles/view/20140602/local/update-3-hunters-petition-carries-104293-signatures-more-than-pn-vote.521659 Update 3 - Hunters' petition carries 104,293 signatures - 'more than PN vote at EP elections'] Times of Malta, 2. junija 2014</ref> Zagovorniki ohranitve lova so poudarjali, da je to del malteške tradicije,<ref name="BBC"/> in poskus njegove prepovedi prikazovali kot prvega v nizu napadov na pravice manjšin.<ref name="11apr"/> Sodišče je 9. januarja 2015 njuno tožbo zavrnilo in jima naložilo plačilo sodnih stroškov.<ref name="TOM 2015-01-09"/> Dan zatem je predsednik vlade [[Joseph Muscat]] referendum razpisal za 11. april,<ref name="11apr"/> sočasno z lokalnimi volitvami. == Referendum == Referendumsko vprašanje je bilo: »Ali ste za to, da določbe „Okvira za dovoljenje odstopanja za odprtje spomladanske lovne sezone na divjo grlico in prepelico“ (subsidiarna zakonodaja 504.94) ostanejo v veljavi?«<ref>{{navedi novice |last1=Cacopardo |first1=Carmel |title=The 11 April vote: not against hunters |url=http://www.independent.com.mt/articles/2015-03-22/blogs-opinions/The-11-April-vote-not-against-hunters-6736132526 |access-date=2015-03-30 |work=[[The Malta Independent]] |date=2015-03-22}}</ref> Ob 74,8-odstotni volilni udeležbi je bilo oddanih 50,44&nbsp;% veljavnih glasov za, proti (in s tem za ukinitev lova) pa 49,56&nbsp;% – razlika je znašala 2220 glasov.<ref>{{navedi splet |url=https://electoral.gov.mt/ElectionResults/referendum |title=Election Summary 2015 |accessdate=2024-05-29 |language=en |work=Volilna komisija Malte}}</ref> == Dogajanje po referendumu == [[Slika:Malta - Naxxar - St. Mark's Tower peninsula 04 ies.jpg|sličica|Lovec na območju Naxxarja spomladi 2014]] Ko je bil znan izid referenduma, je predsednik vlade Muscat napovedal odprtje sezone spomladanskega lova za 14. april. Lovce je opozoril, naj bodo previdni, da so dobili »zadnjo priložnost« in da se ne bo dopuščalo zlorab.<ref>{{navedi novice |title=Muscat - Spring hunting season to open on Tuesday, 'final chance' for hunters |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20150412/local/muscat-spring-hunting-season-to-open-on-tuesday-final-chance-for.563642 |access-date=2015-04-27 |work=Times of Malta |date=2015-04-12}}</ref> V sezoni je bilo zabeleženih šest prekrškov, kar je bilo manj kot v predhodnih letih.<ref>{{navedi novice |title=Kestrel shot at in Safi, dead cuckoo found at Mizieb, hunter filmed after curfew |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20150425/local/kestrel-shot-at-in-safi.565476 |access-date=2015-04-27 |work=Times of Malta |date=2015-04-25}}</ref> 27. aprila so protizakonito streljali na [[postovka|postovko]], ki je poškodovana strmoglavila na dvorišče šole v [[Birgu]]ju. Muscat je prekršek označil za »neopravičljiv« in predčasno zaprl sezono. Odločitev so pozdravile Zveza za ukinitev spomladanskega lova, Nacionalistična stranka, Demokratična alternativa in BirdLife Malta. Lobi za ohranitev lova, ki sta ga predstavljala FKNK in KSU, je incident obsodil in pozval h kaznovanju odgovornih.<ref>{{navedi novice |title=Reactions: Hunting season closed after shot bird falls into school yard - PN agrees, Yes campaigner attacks decision |url=http://www.timesofmalta.com/articles/view/20150427/local/reactions-hunting-season-closed-after-shot-bird-falls-into-school-yard.565788 |access-date=2015-04-27 |work=Times of Malta |date=2015-04-27}}</ref> Organizacija Birdlife Malta je objavila, da je to sezono prijavila 9 incidentov, poleg tega pa je so aktivisti CABS zaznali 63 primerov uporabe nezakonitih naprav za klicanje ptic.<ref>{{navedi splet |title=Updated 5: PM closes hunting season after shot bird lands in schoolyard, SHout happy, FKNK dismayed |url=http://www.independent.com.mt/articles/2015-04-27/local-news/Students-left-traumatized-after-shot-protected-bird-lands-in-school-yard-during-break-6736134527 |access-date=2015-04-27 |work=The Malta Independent |date=2015-04-27}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Referendumi]] [[Kategorija:Politika Malte]] [[Kategorija:Lov na ptice]] [[Kategorija:2015 v politiki]] p19c68fuk1leq3j5wx6merl7uozfvxq 0 564530 6758934 6673807 2026-09-30T21:26:22Z Sintegrity 224753 6758934 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument |monument_name = ''Kristus Odrešenik | native_name = Cristo Redentor |image = Redentor Over Clouds 1.jpg |caption = Kip Kristusa Odrešenika nad oblaki |location = gora [[Corcovado]],<br />[[Rio de Janeiro]], [[Brazilija]] |mapframe = yes |mapframe-zoom = 11 |designer = kiparja Paul Landowski in Heitor da Silva Costa, obraz je ustvaril kipar Gheorghe Leonida<br>zgradil inženir Heitor da Silva Costa, v sodelovanju z Albertom Caquotom |material = Armirani beton, fasada iz milnega kamna |length = |width = 28 m |height = 30 m, 38 m s podstavkom |begin = |complete = 13. oktober 1931 |open = |dedicated_to = |map_image = |map_caption = |map_width = |coordinates = {{coord|22|57|7|S|43|12|38|W|type:landmark_region:BR-RJ|display=inline,title}} |lat = |long = |extra = Posvečeno 12. oktobra 2006<br />[[Novih sedem čudes sveta]] 7. julij 2007<br /> {{designation list|embed = yes| designation1 = Brazil| designation1_date = 2001|designation1_number =1478}} }} '''Kristus Odrešenik''' na vrhu gore [[Corcovado]] ({{lang-pt|Cristo Redentor}}, <small>standard </small>{{IPA|pt-BR|ˈkɾistu ʁedẽˈtoʁ|lang}}) je veliki [[kip]] [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] v [[Brazilija|Braziliji]]. Ustvaril ga je francosko-poljski kipar Paul Landowski, zgradil pa brazilski inženir Heitor da Silva Costa, v sodelovanju s francoskim inženirjem Albertom Caquotom. Obraz je izklesal romunski kipar Gheorghe Leonida. Kip, zgrajen med letoma 1922 in 1931, je visok 30 metrov, brez njegovega 8-metrskega podstavka. Roke se raztezajo v širino 28 metrov.<ref name="brit">{{Cite encyclopedia |title=Christ the Redeemer (last updated 13 January 2014) |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1435544/Christ-the-Redeemer |access-date=July 11, 2014 |last1=Murray |first1=Lorraine}}</ref><ref name="giumbelli2014">{{navedi knjigo| title=Símbolos Religiosos em Controvérsia| url=https://archive.org/details/smbolosreligioso0000gium| last=Giumbelli| first=Emerson| year=2014| location=São Paulo| page=[https://archive.org/details/smbolosreligioso0000gium/page/244 244]| isbn=978-85-7816-137-8| language=pt|no-pp=y}}</ref> Izdelan je iz [[beton|armiranega betona]] in [[Lojevec|lojevca]].<ref name="Largest christ">{{Cite magazine |date=October 26, 1931 |title=Christ the Redeemer |magazine=Time |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,742502,00.html |url-status=dead |access-date=July 11, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930035058/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,742502,00.html |archive-date=September 30, 2007}}</ref><ref name="Travel Channel">{{navedi splet |title=Brazil: Crocovado mountain – Statue of Christ |url=http://travel.discovery.com/video/video.html?videoRef=c8fbe1ab8af1bb5087cbd1d996d8baf851e4672b |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070516094903/http://travel.discovery.com/video/video.html?videoRef=c8fbe1ab8af1bb5087cbd1d996d8baf851e4672b |archive-date=May 16, 2007 |access-date=July 7, 2007 |publisher=Travel Channel }}</ref><ref name="BBC">{{navedi novice |date=October 13, 2006 |title=Sanctuary Status for Rio landmark |work=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/6046538.stm |access-date=July 7, 2007}}</ref> ''Kristus Odrešenik'' se precej razlikuje od prvotne zasnove, saj je bil prvotni načrt velik Kristus z zemeljsko kroglo v eni in križem v drugi roki. Čeprav so organizatorji projekta prvotno sprejeli zasnovo, se je kasneje spremenila v današnji kip z na široko razprtimi rokami. Kip tehta 635 ton in stoji na vrhu 700 metrov visoke gore [[Corcovado]] v [[narodni park Tijuca|narodnem parku Tijuca]], nad brazilskim velemestom Rio de Janeiro. Kip je največja skulptura v slogu [[art déco]] na svetu.<ref name="Britannia">{{Cite encyclopedia |title=Christ the Redeemer (last updated September 14, 2023) |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1435544/Christ-the-Redeemer |access-date=September 15, 2023 |last1=Asare |first1=Daniel|date=August 14, 2023 }}</ref> Kip, ki je simbol krščanstva po vsem svetu, je postal tudi kulturna ikona tako Ria de Janeira kot Brazilije in je bil izbran za eno od [[sedem čudes sodobnega sveta|sedmih čudes sodobnega sveta]].<ref name="Hindustan times">{{navedi splet| url=http://www.hindustantimes.com/StoryPage/StoryPage.aspx?id=c7e6494a-0e6c-46b4-9982-60b6b4bf20c1&ParentID=f702d4d5-e16e-4a07-bd0a-5bebf5c9b825&MatchID1=4488&TeamID1=8&TeamID2=10&MatchType1=1&SeriesID1=1120&PrimaryID=4488&Headline=The+new+Seven+Wonders+of+the+World| title=The New Seven Wonders of the World| work=Hindustan Times| date=July 8, 2007| access-date=July 11, 2007| url-status=dead| archive-url=https://web.archive.org/web/20070930043832/http://www.hindustantimes.com/StoryPage/StoryPage.aspx?id=c7e6494a-0e6c-46b4-9982-60b6b4bf20c1&ParentID=f702d4d5-e16e-4a07-bd0a-5bebf5c9b825&MatchID1=4488&TeamID1=8&TeamID2=10&MatchType1=1&SeriesID1=1120&PrimaryID=4488&Headline=The+new+Seven+Wonders+of+the+World| archive-date=September 30, 2007| df=mdy-all}}</ref> == Zgodovina == [[File:Marc Ferrez - IMS 007A6P4FP15-015.jpg|thumb|left|Pogled na Corcovado pred gradnjo, 19. stoletje|146x146px]] [[Misijonska družba - lazaristi|Vincencijanski]] duhovnik Pedro Maria Boss je sredi 1850-ih prvič predlagal postavitev krščanskega spomenika na gori Corcovado, v čast princese Isabele, regentke Brazilije in hčerke cesarja [[Peter II. Brazilski|Petra II.]], vendar projekt ni bil odobren. Leta 1889 je država postala republika in zaradi ločitve cerkve od države je bil predlagani kip zavrnjen.<ref>{{navedi splet|url=https://prezi.com/lebig4ro4slk/cristo-corcovado/ |title=Cristo Corcovado by Sergi Lla on Prezi |publisher=Prezi.com |access-date=October 15, 2015}}</ref> [[Slika:Cristo Redentor em construção (013RJ009013) (cropped).jpg|levo|sličica|146x146_pik|1930]] Katoliški krog Ria je leta 1920 podal drugi predlog za znameniti kip na gori. Skupina je organizirala dogodek, imenovan ''Semana do Monumento'' ('teden spomenika'), da bi pritegnila donacije in zbrala podpise v podporo gradnji kipa. Organizacijo je motiviralo to, kar so v družbi dojemali kot 'brezbožnost'. Donacije so večinoma prišle od brazilskih katoličanov. Dizajni, ki so bili obravnavani za Kristusov kip, so vključevali predstavitev krščanskega križa, kip Jezusa z globusom v rokah in podstavek, ki bi simboliziral svet.<ref name="JB">{{navedi novice |url=http://jbonline.terra.com.br/jb/papel/cidade/2005/10/11/jorcid20051011001.html |title=Redentor, carioca até a alma |access-date=July 17, 2008 |publisher=Jornal do Brasil |language=pt |first=Duilo |last=Victor }}{{dead link|date=August 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na koncu je bil izbran kip Kristusa Odrešenika z odprtimi rokami, simbol miru. Lokalni inženir Heitor da Silva Costa in umetnik Carlos Oswald sta oblikovala osnutek kip.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/special/2014/newsspec_7141/index.html#in-the-beginning-529|title=Arms Wide Open|language=en-GB|access-date=May 22, 2021|publisher=bbc}}</ref> Delo je ustvaril francoski kipar Paul Landowski.<ref>{{navedi splet|url=http://www.paul-landowski.com/en/portfolio/christ-redempteur/|title=(Français) Paul Landowski - L'officiel sculpteur du Christ rédempteur|language=en-US|access-date=February 2, 2020}}</ref> Leta 1922 je Landowski naročil pariškega romunskega kiparja Gheorgheja Leonida, ki je študiral kiparstvo na Konservatoriju za likovno umetnost v Bukarešti in v Italiji. [[File:Visita_de_estudantes_ao_Cristo_Redentor,_Acervo_do_Instituto_Moreira_Salles.jpg|thumb|left|''Kristus Odrešenik'' leta 1931]] Skupina inženirjev in tehnikov je preučila predloge Landowskega in menila, da je gradnja konstrukcije iz armiranega betona (ki jo je zasnoval Albert Caquot) namesto iz jekla primernejša za kip v obliki križa. Beton za osnovo je bil dobavljen iz Limhamna na Švedskem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.realtid.se/skanska-vi-ar-oskyldiga-till-underverket|title=Skanska: Vi är oskyldiga till underverket|date=July 9, 2007|accessdate=2024-08-06|archive-date=2023-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20231116110806/https://www.realtid.se/skanska-vi-ar-oskyldiga-till-underverket/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.kristianstadsbladet.se/kultur/article1570427/Oppna-Kristusarmar-som-har-haft-skiftande-betydelse.html |title = Öppna Kristusarmar som har haft skiftande betydelse - Kultur - Kristi… |archive-url=https://archive.today/20140624211145/http://www.kristianstadsbladet.se/kultur/article1570427/Oppna-Kristusarmar-som-har-haft-skiftande-betydelse.html |archive-date=June 24, 2014 |url-status=dead}}</ref> Zunanji sloji je milnjni kamen, izbran zaradi svojih trajnih lastnosti in enostavne uporabe. Gradnja je trajala devet let, od 1922 do 1931, in je stala 250.000 ameriških dolarjev (kar ustreza 4.300.000 dolarjev leta 2023), spomenik pa so odprli 12. oktobra 1931. Med otvoritveno slovesnostjo naj bi kip osvetlila baterija reflektorjev, ki jih je na daljavo prižgal italijanski izumitelj kratkovalovnega radia Guglielmo Marconi, nameščen 9200 kilometrov stran v [[Rim]]u, vendar so se zaradi slabega vremena luči aktivirale na kraju samem.<ref name="Riotur">{{navedi splet|url=http://www.rio.rj.gov.br/riotur/pt/atracao/?CodAtr=3912|title=Cristo Redentor – Histórico da Construção|language=pt|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090313041840/http://www.rio.rj.gov.br/riotur/pt/atracao/?CodAtr=3912|archive-date=March 13, 2009}}</ref> Oktobra 2006, ob 75. obletnici dokončanja kipa, je kardinal Eusebio Oscar Scheid, nadškof v Riu, posvetil kapelo, poimenovano po brazilski zaščitnici – Gospe od prikazanja (''Nossa Senhora Aparecida'') – pod kipom, kar je katoličanom omogočilo, da tam opravljajo krste in poroke. Med močno nevihto 10. februarja 2008 je strela udarila v kip in povzročila nekaj poškodb prstov, glave in obrvi. Vlada zvezne države Rio de Janeiro je začela obnovitvena prizadevanja za zamenjavo nekaterih zunanjih slojev miljnega kamna in popravila strelovodov na kipu. Strela ga je ponovno poškodovala 17. januarja 2014 in odmaknila prst na desni roki.<ref name="Canteiro de Obras">{{navedi splet |url=http://www.obras.rj.gov.br/boletins/Boletim_Dezembro_2009.pdf |title=Cristo Redentor renovado para 2010 |publisher=Rio de Janeiro Government |date=December 2010 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=November 2016 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="The Age newspaper">{{navedi novice |url=http://www.theage.com.au/world/lightning-breaks-finger-off-rios-christ-20140118-hv8yt.html |title=Lightning breaks finger off Rio's Christ |work=The Age |date=January 2014}}</ref> [[File:Estátua do Cristo Redentor nas cores da Bandeira do Brasil.jpg|thumb|Kip je osvetljen v barvah brazilske zastave]] Leta 2010 se je začela obsežna obnova kipa. Dela so obsegala čiščenje, zamenjavo malte in kamna na zunanjosti, obnovo železa v notranji konstrukciji in hidroizolacijo spomenika. Vandali so med prenovo napadli kip in poškropili barvo vzdolž roke. Župan Eduardo Paes je dejanje označil za »zločin proti narodu«. Krivci so se pozneje opravičili in se predstavili policiji.<ref>{{navedi novice| url=https://www.reuters.com/article/idUSTRE63F49G20100416 |work=Reuters |title=Vandals cover Rio's Christ statue with graffiti | date=April 16, 2010}}</ref><ref name="Globo vandalism">{{navedi novice |url=http://g1.globo.com/rio-de-janeiro/noticia/2010/04/estatua-do-cristo-amanhece-pichada.html |title=Estátua do Cristo Redentor é alvo de pichação |last=Tabak |first=Bernardo |publisher=Globo}}</ref> V zvezi z običajnim proslavljanjem gola brazilskega napadalca Ronalda z obema iztegnjenima rokama je podjetje za pnevmatike [[Pirelli]] leta 1998 objavilo reklamo, v kateri je zamenjal kip, medtem ko je bil na traku milanskega Interja.<ref>{{navedi novice |title=Pirelli e le metamorfosi della pubblicità |url=https://www.corriere.it/cultura/17_giugno_21/pubblicita-con-la-maiuscola-fondazione-pirelli-corraini-5efebe1c-569c-11e7-a35b-7a875278503a.shtml |access-date=September 19, 2018 |work=Corriere Della Sera}}</ref> Reklama je bila sporna za katoliško cerkev. == Obnova == [[File:Christ_on_Corcovado_mountain.JPG|thumb|Panoramski pogled na kip na vrhu gore Corcovado z goro Sladkorna glava (v sredini) in zalivom Guanabara v ozadju]] Leta 1990 je več organizacij, vključno z nadškofijo Rio de Janeiro, medijsko družbo Grupo Globo, naftno družbo Shell do Brasil, okoljskim regulatorjem IBAMA, Nacionalnim inštitutom za zgodovinsko in umetniško dediščino ter mestno upravo Rio de Janeira, sklenilo sporazum izvajati obnovitvena dela.<ref>{{navedi splet |title=Top 100 iconic landmarks of the world (P.7) Christ the Redeemer: The cultural icon of Brazil |url=https://worldkings.org/news/world-top/top-100-iconic-landmarks-of-the-world-p-7-christ-the-redeemer-the-cultural-icon-of-brazil |access-date=2024-07-09 |website=Worldkings - World Records Union |language=en}}</ref> Več dela na kipu in njegovi okolici je bilo opravljenih leta 2003 in v začetku leta 2010. Leta 2003 je bil nameščen niz tekočih stopnic, stez in dvigal za lažji dostop do ploščadi, ki obdaja kip. Štirimesečna obnova leta 2010 se je osredotočila na sam kip. Notranjo strukturo kipa so prenovili in obnovili njegovo mozaično oblogo iz miljnega kamna, tako da so odstranili skorjo gliv in drugih mikroorganizmov ter popravili majhne razpoke. Popravljeni so bili tudi strelovodi, ki so v glavi in ​​rokah kipa, ob vznožju kipa pa so bile nameščene nove svetilke.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=4SIgOyJM8DY ''Christ the Redeemer''] se la come, ''YouTube video'', accessed January 20, 2011.</ref> Obnova je vključevala sto ljudi in uporabila več kot 60.000 kosov kamna, vzetega iz istega kamnoloma kot prvotni kip. Med odkritjem obnovljenega kipa je bil osvetljen z zeleno-rumeno lučjo v podporo brazilski reprezentanci, ki je igrala na svetovnem prvenstvu v nogometu 2010.<ref name="BBC, 2010-07-01">{{navedi novice |title=Brazil's Christ state returns after renovation |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/world/latin_america/10471781.stm |work=[[BBC News]] |date=July 1, 2010 |access-date=July 1, 2010}}</ref> Vzdrževalna dela je treba izvajati občasno zaradi močnih vetrov in erozije, ki ji je kip izpostavljen, pa tudi zaradi udarov strele.<ref name="Veja Rio (27 January 2010)">{{navedi novice|url=http://vejabrasil.abril.com.br/rio-de-janeiro/editorial/m1682/reforma-no-cartao-postal|title=Reforma no cartão-postal|date=May 18, 2010|publisher=Veja Rio|access-date=May 18, 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100127223233/http://vejabrasil.abril.com.br/rio-de-janeiro/editorial/m1682/reforma-no-cartao-postal|archive-date=January 27, 2010}}</ref> Prvotni bledi kamen ni več na voljo v zadostni količini, nadomestni kamni pa so vedno temnejših odtenkov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Cristo Redentor (Rio de Janeiro)}} * {{official website|https://en.santuariocristoredentor.com.br/}} * [https://web.archive.org/web/19991011024626/http://www.corcovado.com.br/ Corcovado Train] * [https://web.archive.org/web/20060113025452/http://www.terrabrasil.org.br/trilhas_mapas/tri_lage_corco.htm Map] {{in lang|pt}} * {{navedi splet|last=Poliakoff|first=Martyn|title=Soapstone @ Cristo Redentor|url=http://www.periodicvideos.com/videos/feature_brazil_redeemer.htm|work=The Periodic Table of Videos|publisher=University of Nottingham|author-link=}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Riu de Janeiru]] [[Kategorija:Spomeniki v Braziliji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1931]] [[Kategorija:Svetovni rekorderji]] [[Kategorija:Jezus v umetnosti]] ke0i1conluxzb3ys9ajpmjf717o847l 0 566030 6758984 6755928 2026-10-01T02:18:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758984 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = geography | abovestyle = background:#DEB887; | subheader = Starodavna regija v Anatoliji | above = Pont <br> Πόντος | image = [[Slika:Pont localisation.png|300px|Pont]] | caption = Pont | label1 = Lokacija | data1 = severovzhodna Anatolija, zdaj [[Turčija]]) | label2 = Etnične skupine | data2 = [[Halibi]], [[Levkosiri]], [[Makroni]], [[Mosinikoji]], [[Muški]], [[Tibareni]], [[Lazi]], [[Gruzinci]], [[Armenci]], [[Kimerci]], [[Pontski Grki]], [[Perzijci]] (od 6. stoletja pr. n. št.), [[Judje]], [[Hemšini]], [[Čepni]] in [[Turki]]<ref>{{cite journal |last1=Meeker |first1=Michael E. |title=The Black Sea Turks: Some Aspects of Their Ethnic and Cultural Background |journal=International Journal of Middle East Studies |date=1971 |volume=2 |issue=4 |pages=318–345 |doi=10.1017/S002074380000129X |jstor=162721 |s2cid=162611158 |url=https://www.jstor.org/stable/162721 |access-date=28 December 2021 |issn=0020-7438}}</ref> (od 11. stoletja) | label3 = Zgodovinske prestolnice | data3 = [[Amasya|Amasija]], [[Neocezareja]] ([[Niksar]]), [[Sinop]]), [[Trabzon|Trebizond]] ([[Trabzon]]) | label4 = Znameniti vladarji | data4 = [[Mitridat VI. Pontski |Mitridat Evpator]] | data8 = [[Slika:Pontus.png|250px|Pont]]<br><small>Sodobna definicija Ponta: ozemlje, ki je bilo po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] razglašeno za Pontsko republiko in je obsegalo šest lokalnih grškopravoslavnih škofij</small> }} '''Pont''' ({{lang-el|Πόντος|translit=Póntos}}, {{lit|morje}}<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dpo%2Fntos πόντος], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus.</ref>) je bila regija na južni obali [[Črno morje|Črnega morja]] v današnji [[Turčija|Turčiji]]. [[Grki]], ki so to ozemlje kolonizirali že v arhaičnem obdobju, so ime Pont uporabljali za obalno regijo in njeno gorato zaledje do [[Pontsko gorovje|Pontskih Alp]] na vzhodu. Ime izhaja iz grškega imena Črnega morja - Eúxinos Póntos, kar pomeni 'Gostoljubno morje',<ref>[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0072%3Aentry%3D*eu%29%2Fceinos Εὔξεινος], William J. Slater, ''Lexicon to Pindar'', on Perseus.</ref> ali preprosto Pontos (ὁ Pontos). Kot tako se omenja že v [[Ajshil]]ovih ''Perzijcih'' (472 pr. n. št.) in [[Herodot|Herodotovi]] ''Zgodovini'' (okoli 440 pr. n. št.). Regija vzhodno od reke Halis (Kızılırmak), ki prvotno ni imela posebnega imena in se je omenjala kot dežela Ἐν Ποντῳ (En Póntō), dobesedno 'na evskinskem Pontu', je kasneje dobila ime Pont. To ime je prvič omenjeno v [[Ksenofont]]ovi ''Kirovi anabazi'' (ok. 370 pr. n. št.). Obseg regije se je skozi stoletja spreminjal, vendar je na splošno segal od [[Kolhida|Kolhide]] (sodobna zahodna [[Gruzija]]) na vzhodu do [[Paflagonija|Paflagonije]] na zahodu. Zaledje regije je bilo različno globoko. V [[Helenistično obdobje|helenističnem]], [[Rimsko cesarstvo|rimskem]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju je bilo v regiji ustanovljenih več držav in provinc z imenom Pont ali njegovimi različicami. Najpomembnejše je bilo [[Trapezundsko cesarstvo]] s središčem v Trapezundu (sedanji [[Trabzon]]) v poznem bizantinskem obdobju. V [[Grška mitologija|starogrški mitologiji]] in zgodovinopisju (npr. Herodot in Strabon) se Pont včasih omenja kot prvotni dom [[Amazonke|Amazonk]]. ==Zgodovina== ===Zgodnji prebivalci=== V [[Bronasta doba|bronasti dobi]] je bil Pont izven dosega tedanjih imperijev, tudi najbližjega [[Hati (Anatolija)|hatskega]]. V tistih časih je bilo največ, kar si je kakšen vladar lahko obetal v tej regiji, začasno zavezništvo z lokalnimi mogočneži. [[Hetiti]] so neorganizirane skupine na svoji severovzhodni meji imenovali Kaški. Za slednjimi je bilo do zdaj najdenih le malo arheoloških sledi.<ref>{{cite journal |author=Roger Matthews |title=Landscapes of Terror and Control: Imperial Impacts in Paphlagonia |url=https://archive.org/details/sim_near-eastern-archaeology_2004-12_67_4/page/200 |journal=Near Eastern Archaeology|volume=67|issue=4|date=December 2004 |pages=200–211|doi=10.2307/4132387 |jstor=4132387 |s2cid=161960753 }}</ref> Po propadu [[Hetiti|Hetitskega imperija]] je [[Asirija|asirski]] dvor opazil, da so oblast v regiji prevzeli Kaški, povezani z dotlej neznano skupino, ki so jo poimenovali Muški.<ref>Records of Tiglath-Pileser I ''apud'' {{navedi knjigo|title=The Cambridge Ancient History|year= 1975|pages=417f|chapter=30|author=RD Barnett}},str. 420.</ref> [[Železna doba|Železnodobni]] obiskovalci regije, večinoma [[Grki]], so opazili, da je zaledje raznoliko, in zabeležili naslednja plemena: Moški, pogosto povezani z Muški,<ref>So the 1877 translation of "Sargon's Great Inscription in the Palace of Khorsabad", http://www.shsu.edu/~his_ncp/Sargon.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150619000229/http://www.shsu.edu/~his_ncp/Sargon.html |date=2015-06-19 }}</ref> Levkosiri,<ref>[http://perseus.mpiwg-berlin.mpg.de/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3atext%3a1999%2e04%2e0062&query=id%3dpontus#id,pontus Meyer, Geschichte d. Königr. Pontos (Leipzig: 1879)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110502101529/http://perseus.mpiwg-berlin.mpg.de/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.04.0062#id,pontus |date=2011-05-02 }} {{Navedi splet |url=http://perseus.mpiwg-berlin.mpg.de/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.04.0062 |title=arhivska kopija |access-date=2024-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110502101529/http://perseus.mpiwg-berlin.mpg.de/cgi-bin/ptext?doc=Perseus:text:1999.04.0062 |archive-date=2011-05-02 |url-status=bot: unknown}} {{dead link|date=April 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Mari, Makroni, Mosinikoji, Tibareni,<ref>{{navedi knjigo|last=Hewsen|first=Robert H.|title=Armenian Pontus: The Trebizond-Black Sea Communities|url=https://archive.org/details/armenianpontustr0000unse|year=2009|publisher=Mazda Publishers, Inc.|location=Costa Mesa, CA|isbn=978-1-56859-155-1|pages=[https://archive.org/details/armenianpontustr0000unse/page/n61 40] f| editor=Richard G. Hovannisian|chapter=Armenians on the Black Sea: The Province of Trebizond}}</ref> Cani,<ref name=Hewsen43>Hewsen, 43.</ref> Kalibi in Kaldoji.<ref name=Hewsen46>Hewsen, 46.</ref> V [[Armenščina|armenskem jeziku]] ni mogoče opaziti niti Hetitov niti Asircev niti pohetitskih ljudstev. Starodavna teorija, ki jo je prvi nakazal [[Herodot]], pravi, da so se govorci armenščine v zgodnji železni dobi migrirali čez Pont iz [[Frigija|Frigije]]. Ob obali so jim sledili Grki, ki so govorili soroden indoevropski jezik. Grki so prvi dolgotrajni prebivalci regije, za katerimi so ohranjeni pisni zapisi. V poznem 8. stoletju pr. n. št. je Pont postal tudi oporišče [[Kimerci|Kimercev]], drugega indoevropsko govorečega ljudstva. Potem, ko so Kimerce premagali [[Lidija|Lidijci]], so postali samo oddaljen spomin.<ref>{{navedi knjigo| last=Kristensen| first=Anne Katrine Gade| title=Who were the Cimmerians, and where did they come from?: Sargon II, and the Cimmerians, and Rusa I|year=1988|publisher=The Royal Danish Academy of Science and Letters|location=Copenhagen Denmark}}</ref> Ker je bila severovzhodna Anatolija do perzijskega in helenističnega obdobja skoraj nepismena,<ref>{{navedi splet | url=https://timemaps.com/encyclopedia/history-anatolia/ | title=Ancient Turkey: History of Asia Minor }}</ref> so o tam govorečih jezikih mogoče samo špekulacije. Glede na to, da se vzhodno od Ponta še vedno govorijo kartveljski jeziki, se sumi, da so se v železni dobi nekateri od njih govorili tudi v Pontu. Cani se običajno povezujejo z današnjim Lazi.<ref name=Hewsen43/> ===Starogrška kolonizacija=== Prva potovanja grških trgovcev in pustolovcev na območje Ponta so se verjetno zgodila okoli leta 1000 pr. n. št. Arheološke najdbe kažejo, da so grška naselja postala stabilna in utrjena mesta šele v 8. in 7. stoletju pr. n. št. Datiranje se dobro ujema z ustanovitvijo [[Sinop]]a leta 731 pr. n. št., kot poroča [[Evzebij Cezarejski]]. Sinop je bil morda najstarejša grška kolonija na ozemlju, ki se je kasneje imenovalo Pont.<ref name=Hewsen3940>Hewsen, 39 f.</ref> Grške epske pripovedi so govorile o potovanju [[Jazon]]a in [[Argonavti|Argonavtov]] v [[Kolhida|Kolhido]], [[Heraklej]]evi plovbi po Črnem morju in [[Odisej]]evih potepanjih v deželo [[Kimerci|Kimercev]]. Mit o [[Zevs]]u pripoveduje, da je [[Prometej]]a za kazen pregnal v [[Kavkaz|kavkaške gore]] za kazen zaradi njegove zvijačnosti do bogov. Vse pripovedi je mogoče razumeti kot odraz stikov zgodnjih grških kolonistov z lokalnimi, verjetno kavkaškimi ljudstvi. Najzgodnejši znani pisni opis Ponta je opis [[Skilaks|Skilaksa iz Karijande]], ki je v 7. stoletju pr. n. št. opisal grške naselbine na tem območju.<ref name=Hewsen39>Hewsen, 39.</ref> ===Širitev Perzijskega imperija=== [[Slika:Asia Minor in the Greco-Roman period - general map - regions and main settlements.jpg|thumb|300px|[[Anatolija]] ali [[Mala Azija]] v grško-rimskem obdobju; na zemljevidu je tudi Pont in njegova glavna naselja]] [[Slika:Putzger Kleinasien.jpg|right|300px|thumb|Zemljevid antičnega Ponta, narisan leta 1901]] V 6. stoletju pr. n. št. je Pont uradno postal del [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]], kar je takrat verjetno pomenilo, da so lokalne grške kolonije samo plačevale davek Perzijcem. Ko je atenski pisec [[Ksenofont]] približno stoletje kasneje v letih 401-400 pr. n. št. potoval skozi Pont, tam namreč ni srečal nobenega Perzijca.<ref name=Hewsen40>Hewsen, 40.</ref> Ljudstva tega dela severne Anatolije so bila vključena v 3. in 19. satrapijo Perzijskega imperija.<ref>Herodotus 3.90-94.</ref> Iranski vpliv je bil močan, najbolj viden po templju perzijskih božanstev Anahite, Omana in Anadata v Zeli, ki so ga postavili zmagoviti perzijski generali v 6. stoletju pred našim štetjem.<ref>Strabo 11.8.4 C512; 12.3.37 C559.</ref> ===Pontsko kraljestvo=== {{Glavni|Pontsko kraljestvo}} Pontsko kraljestvo (281 pr. n. št. – 62 n. št.) je na splošno obsegalo ozemlje vzhodno od reke Halis. Perzijska [[Mitridatska dinastija]], ki ga je ustanovila, je v 4. stoletju pr. n. št. vladala grškemu mestu Kios v [[Mizija|Miziji]]. Njen prvi znani član je bil [[Ariobarzan Frigijski]], zadnji vladar s sedežem v Kiosu pa [[Mitridat II. Kioški]]. Mitridatov sin, tudi Mitridat, se je pozneje razglasil za [[Mitridat I. Pontski|Mitridata I. Pontskega]]. ''Encyclopaedia Iranica'' navaja, da je bil najslavnejši član Mitridatske dinastije [[Mitridat VI. Pontski|Mitradat VI. Evpator]]. V grškemu svetu se je nedvomno predstavljal kot civiliziran helenofil, a je se je hkrati ponašal s svojim iranskim poreklom. Imel je harem v orientalskem slogu in vsem svojim sinovom dal perzijska imena. V [[Pasargad]]u je spektakularno žrtvoval bogovom v slogu perzijskih kraljev<ref>Appian, Mith. 66, 70</ref> in guvernerje svojih provinc naslavljal s perzijskim nazivom [[satrap]].<ref name="iranicaonline.org">{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/pontus|title=PONTUS – Encyclopaedia Iranica|last=electricpulp.com|website=www.iranicaonline.org|access-date=2015-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20150724160218/http://www.iranicaonline.org/articles/pontus|archive-date=2015-07-24|url-status=dead}}</ref> Enciklopedija nadalje navaja, čeprav obstaja le en napis, ki to potrjuje, da je privzel naziv "kralj kraljev". Zelo majhno število grških napisov, najdenih kjerkoli v Pontu, kaže, da grška kultura ni prodrla dlje od dvora in zaledja obalnih mest.<ref name="iranicaonline.org"/> [[Slika:1stMithritadicwar89BC.svg||300px|thumb|Anatolija leta 89 pr. n. št.; Pontsko kraljestvo pod Mitridatom VI. je pobarvano zeleno]] V težavnem obdobju po smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] je bil Mitridat I. Pontski nekaj časa v službi [[Antigon II. Gonat|Antigona]], enega od Aleksandrovih naslednikov,<ref name=EB1911>{{EB1911 |wstitle=Pontus |volume=22 |pages=70–71 |first=John George Clark |last=Anderson}}</ref> in spretno in uspešno manevriral. Kmalu po letu 302 pr. n. št. mu je uspelo ustvariti Pontsko kraljestvo, ki so mu do leta 64 n. št. vladali njegovi potomci, večinoma Mitridati. Tej perzijski dinastiji je uspelo preživeti in uspevati v helenističnem svetu tudi potem, ko je Ahemenidsko perzijsko cesarstvo propadlo. Pontsko kraljestvo je doseglo največji razcvet pod [[Mitridat VI. Pontski|Mitridatom VI. Pontskim]], pogosto imenovanim Veliki, ki se je dolga leta vojskoval z [[Rimska republika|Rimljani]]. Pod njim je Pontsko kraljestvo vključevalo ne le pontsko [[Kapadokija|Kapadokijo]], ampak tudi obalo od [[Bitinija|bitinski]] meje do [[Kolhida|Kolhide]], del notranje [[Paflagonija|Paflagonije]] in [[Mala Armenija|Malo Armenijo]]. Mitridat VI. je bil kljub temu, da je vladal v Mali Armeniji, zaveznik armenskega kralja [[Tigran Veliki|Tigrana Velikega]], s katerim je poročil svojo hčer Kleopatro.<ref>Hewsen, 41 f.</ref> Rimljani so v [[Mitridatske vojne|mitridatskih vojnah]] sčasoma premagali Mitridata VI. in njegovega zeta Tigrana Velikega in Pontsko kraljestvo je prišlo pod rimsko oblast.<ref name=Hewsen42>Hewsen, 42.</ref> ===Rimska provinca=== {{Glavni| Bitinija in Pont (rimska provinca)}} Ko je cesar [[Pompej Veliki|Pompej]] leta 64 pr. n. št. podjarmil Pontsko kraljestvo, se je vsebina imena Pont spremenila, v vsakdanjem življenju bodisi [[Oligarhija|oligarhij]], ki so nadzorovale mesta, bodisi preprostih ljudi tam in v zaledju, le malo spremenilo.<ref name=EB1911/> Del nekdanjega kraljestva je bil združen z [[Bitinija|Bitinijo]] v dvojno provinco Bitinija in Pont. Večji del Ponta je bil vključen v provinco Galacijo.<ref name=Hewsen42/> Od takrat je ime Pont, zlasti pri Rimljanih in ljudeh, ki so govorili z rimskega vidika, pomenilo samo pontsko polovico te dvojne province. Kot tako se je skoraj vedno uporablja tudi v [[Nova zaveza|Novi zavezi]].<ref name=EB1911/> Vzhodna polovica starega kraljestva je bila skupaj s Kolhido upravljana kot klientsko kraljestvo. Njen zadnji kralj je bil [[Polemon II. Pontski]]. Leta 62 n. št. je cesar [[Neron]] na tem ozemlju ustanovil rimsko provinco, razdeljeno na tri okrožja: ''Pontus Galaticus'' na zahodu, ''Pontus Polemoniacus'' v sredini, tako imenovan po glavnem mestu Polemoniju, in ''Pontus Cappadocicus'' na vzhodu do meje z Malo Armenijo. Rimski cesar [[Trajan]] je v začetku 2. stoletja n. št. vključil Pont v provinco Kapadokijo.<ref name=Hewsen42/> Po [[Goti|gotskem]] napadu na Trebizond leta 287 n. št. je Dioklecijan to območje razdelil na manjše province z bolj lokalno upravo.<ref name=Hewsen43/> [[Slika:Dioecesis Pontica 400 AD.png|thumb|300px|right|Dioceza Pont in njene province okoli leta 400]] Z reorganizacijo sistema provinc pod Dioklecijanom so bila pontska okrožja okoli leta 295 razdeljena med tri manjše, neodvisne province znotraj Pontske dioceze:<ref name=Hewsen43/><ref name=EB1911/> * Galatski Pont, imenovan tudi Diospont, je imel glavno mesto Amis in je vključeval tudi mesta Sinop, Amasia, Andres, Ibora in Zela. Galacijski Pont je kasneje bizantinski cesar [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] po svoji materi preimenoval v Helenopont. * Polemonski Pont s prestolnico Polemonij, imenovano tudi Side, je vključeval tudi mesta Neocezareja, Argiropol, Komana in Keraz. * Kapadoški Pont s prestolnico v Trebizondu je posedoval tudi majhni pristanišči Atane in Rizeon in segal do Kolhide. ===Bizantinska provinca in tema=== [[Slika:Sumela_From_Across_Valley.JPG|thumb|300px|Samostan Sumela v Pontskih Alpah]] Bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] je to območje leta 536 ponovno reorganiziral: * Polemonski Pont je bil razpuščen, pri čemer je zahodni del pripadel Helenopontu, Komana novi provinci Armeniji II, preostali del pa novi provinci Armenia I Magna s prestolnico Justinijanopol.<ref name=Hewsen43/> * Helenopont je pridobil Polemonij in Neocezarejo ter izgubil Zelo v korist Armenije II. Deželni glavar je bil degradiran v moderatorja. * Paflagonija je prevzela Honorij in bila postavljena pod [[pretor]]ja. V času zgodnjega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] je Trebizond postal središče kulture in znanstvenega učenja. V 7. stoletju se je tja iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] vrnil nek Tihik, da bi ustanovil šolo učenja. Eden od njegovih učencev je bil zgodnji armenski učenjak Ananija Širaški.<ref name=Hewsen47>Hewsen, 47.</ref> Pod Bizantinskim cesarstvom je Pont spadal pod [[Armenska tema|Armensko temo]], najbolj zahodni deli ([[Paflagonija]]) pa so pripadali [[Bukelarska tema|Bukelarski temi]]. Te velike zgodnje teme so bile postopoma razdeljene na manjše, tako da je bil Pont do poznega 10. stoletja razdeljen na temi Kaldija, ki ji je vladala družina Gabrad,<ref name=Hewsen47/> in Kolonejo. Po 8. stoletju je območje doživelo obdobje razcveta, ki ga je končalo [[Seldžuki|seldžuško]] osvajanje Anatolije v 70. in 80. letih 11. stoletja. Območje, ki ga je ponovno osvojil [[Aleksej I. Komnen]], so upravljali delno avtonomni vladarji, kot je bila družina Gabras iz Trebizonda. Regija je bila od 11. do 15. stoletja vojaško zavarovana z obsežno mrežo sofisticiranih obalnih trdnjav.<ref>Robert W. Edwards, “The Garrison Forts of the Pontos: A Case for the Diffusion of the Armenian Paradigm,” ''Revue des Études Arméniennes'' 19, 1985, str. 181-284, pls.1-51b.</ref> === Trapezundsko cesarstvo === {{glavni|Trapezundsko cesarstvo}} Po izgubi suverenosti [[Konstantinopel|Konstantinopla]] po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204 je Pont obdržal neodvisnost kot Trapezundsko cesarstvo pod dinastijo [[Komneni|Komnen]]. Cesarstvu je zaradi geografske oddaljenosti in spretne diplomacije uspelo preživeti do leta 1461, ko so ga po padcu Konstantinopla leta 1453 osvojili [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Politična spretnost je vključevala menjavo oblastnikov. V različnih obdobjih je bilo cesarstvo vazalna država [[Gruzija|Gruzije]] in različnih turških vladarjev. Pod Komneni je Trapezundsko cesarstvo postalo znano kulturno središče.<ref name=Hewsen48>Hewsen, 48 f.</ref> ===Osmanski vilajet=== [[Slika:Christians in the Black Sea region (1896).JPG|thumb||300px|Krščansko prebivalstvo leta 1896]] Pod kasnejšo [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] vladavino, ki se je začela s padcem Trebizonda in zlasti od 17. stoletja, so nekateri pontski Grki v regiji prek sistema [[Krvni davek|krvnega davka]] (devşirme) postali [[muslimani]]. V nekaterih dolinah, predvsem v dolini Of, so se spreobrnili prostovoljno. Velike skupnosti krščanskih pontskih Grkov, ki so tvorile približno 25 % prebivalstva, so ostale na tem območju do leta 1920, v delih [[Gruzija|Gruzije]] in [[Armenija|Armenije]] pa do leta 1990, pri čemer so ohranile svoje običaje in narečje grškega jezika. Skupina islamiziranih Grkov, ki se je imenovala Kromli, je bila osumljena, da skrivaj ostaja krščanska. Kromli so šteli od 12.000 in 15.000 oseb in živeli v vaseh, kot so Krom, Imera, Livadija, Prdi, Alitinos, Mohora in Ligosti.<ref name=Hewsen54>Hewsen, 54.</ref> Številni islamizirani Grki so še naprej govorili svoj jezik, znan po edinstvenem ohranjanju značilnosti stare grščine. V dolini Of nekateri prebivalci še danes govorijo lokalno ofitsko narečje. ===Pontska republika=== Pontska republika (grško Δημοκρατία του Πόντου, romanizirano Dimokratía tou Póntou) je bila predlagana pontska grška država na južni obali Črnega morja. Njeno ozemlje naj bi obsegalo velik del zgodovinskega Ponta. O predlagani državi so razpravljali na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] leta 1919. Ker se je grška vlada Eleftheriosa Venizelosa bala negotovega položaja takšne države, je predlagala, da se njeno ozemlje priključi k Armeniji. Pontska republika ni bila nikoli ustanovljena in pontsko grško prebivalstvo je bilo po letu 1922 podvrženo genocidu in izgnano iz Turčije ter naseljeno v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] ali grški Makedoniji. Izgon je bil kasneje uradno priznan kot del izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo leta 1923. ===Sedanje stanje=== [[Slika:Black Sea Region in Turkey.svg|thumb|300px|Sodobna turška Črnomorska regija]] [[Slika:Turkey black sea region.png|thumb|300px|Administrativne enote Črnomorske regije]] Ozemlje nekdanjega Ponta je zdaj del turške Črnomorske regije (turško Karadeniz Bölgesi). Regija je ena od sedmih turških geografskih regij, opredeljenih s popisom prebivalstva. Obsega zgodovinski Pont, vendar je večja od njega. ==Religija== Prebivalci Ponta, trikrat omenjeni v [[Nova zaveza|Novi zavezi]], so bili med prvimi spreobrnjenci v [[krščanstvo]]. [[Apostolska dela]] 2:9 jih omenjajo v [[Jeruzalem]]u na [[Binkošti|binkoštni dan]]. Apostolska dela 18:2 omenjajo judovskega izdelovalca šotorov Aquila iz Ponta, ki je takrat s svojo ženo Priscilo živel v [[Korint]]u. Oba sta se spreobrnila v krščanstvo. V [[1. Petrovo pismo|1. Petrovem pismu]] 1:1 [[Sveti Peter|apostol Peter]] v svojem pismu Pontijce naslavlja z ''"izvoljenci"'' in ''"izbranci"''. Na [[Prvi nicejski koncil|prvem nicejskem koncilu ]] je Trebizond že imel svojega škofa. Kasneje je bil trebizondski škof podrejen pontskemu metropolitu. V 9. stoletju je Trebizond sam postal sedež metropolitanskega škofa [[Lazika|Lazike]].<ref name=Hewsen46/> ==Pomembni Pontijci== * [[Diogen iz Sinope|Diopgen]] (ok. 408–323 pr. n. št.), grški filozof, eden od ustanoviteljev cinične filozofije * [[Mitridat VI. Pontski|Mitridat VI. Evpator]] (ok. 135 pr. n. št.–63 pr. n. št.), pontski kralj in eden od najslavnejših in odločnih nasprotnikov Rimske republike * [[Strabon]] (ok. 64 pr. n. št. – 24 n. št.), grški zgodovinar, geograf in filozof, rojen v Amasiji * [[Markion|Markion Sinopski]] (ok. 85 – ok. 160 n. št.), zgodnji krščanski teolog * [[Evagrij Pontski]] (345–399 n. št.), grški teolog in menih * [[Ivan Bessarion|Bazilij Bessarion]] (1403–1472), grški učenjak, katoliški kardinal in naslovni latinski patriarh Konstantinopla * [[Alexander Ypsilantis|Aleksander Ypsilantis]] (1792–1828), grški vojaški poveljnik in narodni heroj iz 19. stoletja * A.I. Bezzerides (1908–2007), ameriški romanopisec in scenarist, rojen v Samsunu * Antonis Fosteridis (1912–1979), grški nacionalist in protikomunistični partizan v drugi svetovni vojni * Stelios Kazantzidis (1931–2001), pevec grških narodnih pesmi * Hrisantos Teodoridis (1933–2005), pevec * Mike Lazaridis (r. 1961), raziskovalec in kreator pametnih telefonov BlackBerry * Melina Aslanidou (1974– ), grška pevka * Pantelis Pantelidis (1983–2016), grški pevec * Apolas Lermi (1986– ), grško-turški ljudski glasbenik ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Citirana vira== {{refbegin|2}} * {{citation | first=Anthony A. M. | last=Bryer | title=The Empire of Trebizond and the Pontos | publisher=Variorum Reprints | location=London | year=1980 | isbn=0-86078-062-7 }} * Ramsay MacMullen, 2000. ''Romanization in the Time of Augustus'', Yale University Press {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinske regije]] [[Kategorija:Črno morje]] [[Kategorija:Anatolija]] jp2d3k8g6tsyrp80450hqmwlgqzv1ok 0 566839 6758808 6724041 2026-09-30T17:31:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758808 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Odilon Redon | image = Odilon Redon vers 1880.jpg | image_size = 220px | caption = Photograph, around 1880 | birth_name = Bertrand Redon | birth_date = {{birth date|1840|4|20|df=y}} | birth_place = [[Bordeaux]], Francija | death_date = {{death date and age|1916|7|6|1840|4|20|df=y}} | death_place = [[Pariz]], Francija | known_for = [[slikarstvo]], [[grafika]], [[risba]] | training = Atelije [[Jean-Léon Gérôme]] | movement = [[Postimpresionizem]], [[Simbolizem (umetnost)|Simbolizem]] | spouse = Camille Falte | children = 1 | notable_works = | patrons = | awards = }} '''Odilon Redon''', francoski simbolistični umetnik, *[[20. april]] [[1840]], [[Bordeaux]], † [[6. julij]] [[1916]], [[Pariz]]. Odilon Redon (rojen kot Bertrand Redon; francosko: [ɔdilɔ̃ ʁədɔ̃]) je na začetku svoje kariere, pred in po bojih v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]], delal skoraj izključno z [[oglje]]m in [[litografija|litografijo]], deli, ki so znana kot njegova ''noir''. Prepoznavnost je pridobil po tem, ko so bile njegove risbe omenjene v romanu Joris-Karla Huysmansa ''À rebours'' (Proti naravi) iz leta 1884. V 1890-ih je Redon začel delati v [[Pastel (tehnika slikanja)|pastelu]] in [[Oljno slikarstvo|olju]], ki sta hitro postala njegov najljubši medij, po letu 1900 pa je popolnoma opustil svoj prejšnji slog ''noir''. Razvil je močno zanimanje za [[hinduizem|hindujsko]] in [[budizem|budistično]] vero in kulturo, kar se je vse bolj pokazalo v njegovem delu. Redon je danes morda najbolj znan po sanjskih slikah, ustvarjenih v prvem desetletju 20. stoletja, ki so se zgledovale po [[japonska umetnost|japonski umetnosti]] in se nagibale k abstrakciji. Njegovo delo velja za predhodnika [[nadrealizem|nadrealizma]]. == Zgodnje življenje == Odilon Redon se je rodil v [[Bordeaux]]u v [[Akvitanija|Akvitaniji]] v premožni družini. Redonov oče je obogatel s trgovino s sužnji v Louisiani v 1830-ih.<ref name="Pfohl 2016">{{navedi splet |last1=Pfohl |first1=Katie |title=Odilon Redon: How Louisiana ancestry influenced his Symbolist art |url=https://noma.org/odilon-redon-edgar-poe-louisiana/ |website=New Orleans Museum of Art |access-date=5 April 2020 |date=28 October 2016}}</ref> Redon je bil spočet v [[New Orleans]]u in par se je čezatlantsko odpravil nazaj v Francijo, medtem ko je bila njegova mati Marie Guérin, francoska kreolka, noseča z njegovim bratom Gastonom. Mladi Bertrand Redon je dobil vzdevek ''Odilon'' po materinem imenu Odile.<ref name="Ministère de la culture">{{navedi splet | title=Base Léonore | website=Ministère de la culture | url=http://www2.culture.gouv.fr/LH/LH187/PG/FRDAFAN83_OL2282058V008.htm | language=fr | access-date=8 February 2023}}</ref><ref name="artstory">{{navedi splet |last1=Seiferle |first1=Rebecca |title=Odilon Redon's Life and Legacy |url=https://www.theartstory.org/artist-redon-odilon-life-and-legacy.htm |publisher=The Art Story Contributors |access-date=23 August 2018}}</ref> Risati je začel kot otrok; pri desetih letih so mu v šoli podelili nagrado za risanje. Pri petnajstih je začel formalno študirati risanje, a se je na očetovo vztrajanje preusmeril v [[arhitektura|arhitekturo]]. Ker ni opravil sprejemnih izpitov na pariški École des Beaux-Arts, so se končali vsi načrti za kariero arhitekta, čeprav je tam leta 1864 kratek čas študiral slikarstvo pri Jean-Léonu Gérômu. (Njegov mlajši brat Gaston Redon je postal znan arhitekt.) V rodnem Bordeauxu se je lotil kiparjenja, Rodolphe Bresdin pa ga je poučeval o jedkanju in litografiji. Njegova umetniška kariera je bila prekinjena leta 1870, ko je bil vpoklican,<ref>{{navedi splet|url=http://www.fitzmuseum.cam.ac.uk/gallery/redon/about/childhood.html|title=The Fitzwilliam Museum – Home {{!}} Online Resources {{!}} Online Exhibitions {{!}} Redon {{!}} About Odilon Redon {{!}} Childhood and Early Career|date=5 November 2009|website=www.fitzmuseum.cam.ac.uk|language=en|access-date=7 February 2017}}</ref> da bi služil v vojski v francosko-pruski vojni do njenega konca leta 1871.<ref name="Sharyk 2022">{{cite journal | last=Sharyk | first=Hailee | title=Chapter 10 – Odilon Redon | website=Library Publishing for Open Textbooks | date=1 January 2022 | url=https://openeducationalberta.ca/19thcenturyart/chapter/chapter-10-odilon-redon/#_ftn4 | access-date=8 February 2023}}</ref> == Kariera == [[File:Odilon Redon.jpg|thumb|upright|left|''Avtoportret'', 1880, [[Musée d'Orsay]]]] Ob koncu vojne se je Redon preselil v [[Pariz]] in nadaljeval delo skoraj izključno z ogljem in litografijo. Svoja vizionarska dela, zasnovana v odtenkih črne, je poimenoval njegovi ''noirji''. Šele leta 1878 je njegovo delo dobilo priznanje Guardian Spirit of the Waters; leta 1879 je izdal svoj prvi album litografij z naslovom ''Dans le Rêve''. Kljub temu je Redon ostal razmeroma neznan do pojava kultnega romana Joris-Karl Huysmansa leta 1884 z naslovom ''À rebours'' (Proti naravi).<ref name="Kunst, Künstler, Ausstellungen, Kunstgeschichte e-Kunstmagazin 2014">{{navedi splet | title=Odilon Redon: Schwarze Phantasien zu Farbe und Mystik | website=Kunst, Künstler, Ausstellungen, Kunstgeschichte | date=8 February 2014 | url=https://artinwords.de/odilon-redon/ | language=de | access-date=8 February 2023}}</ref><ref name="Redon 2018">{{navedi splet | last=Redon | first=Odilon | title=Des Esseintes, Frontispiece for A Rebours by J.K. Huysmans | website=The Art Institute of Chicago | date=21 January 2018 | url=https://www.artic.edu/artworks/79435/des-esseintes-frontispiece-for-a-rebours-by-j-k-huysmans | access-date=8 February 2023}}</ref> Zgodba prikazuje dekadentnega aristokrata, ki je zbiral Redonove risbe.<ref name="Huysmans Capsius 2012 p. ">{{navedi knjigo | last1=Huysmans | first1=Joris-Karl | last2=Capsius | first2=M. | title=Gegen den Strich | publication-place=Altenmünster | date=2012 | isbn=978-3-8496-1684-7 | oclc=863958649 | language=de | page=}}</ref> Leta 1886 je Redon razstavil svoja dela z impresionisti na njihovi zadnji razstavi.<ref>{{navedi splet |title=Odilon Redon (The J. Paul Getty Museum Collection) |url=https://www.getty.edu/art/collection/person/103M1J |access-date=8 February 2023 |website=The J. Paul Getty Museum Collection |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Samu |first=Margaret |date=October 2004 |title=Impressionism: Art and Modernity |url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/imml/hd_imml.htm |access-date=8 February 2023 |website=www.metmuseum.org}}</ref> Istega leta je začel sodelovati tudi na razstavah ''Les XX'' v Bruslju.<ref>{{navedi splet |last=Anonymous |date=31 October 2018 |title=Melancholy |url=https://www.clevelandart.org/art/1927.299 |access-date=8 February 2023 |website=Cleveland Museum of Art |language=en}}</ref> [[File:Odilon redon, figure dalla decorazione della sala da parnzo del castello di domecy, 1901, 09.JPG|thumb|upright|''Drevesa na rumenem ozadju'', ena od plošč, naslikana leta 1901 za jedilnico Château de Domecy-sur-le-Vault<ref>{{navedi splet|url=http://www.musee-orsay.fr/en/collections/index-of-works/notice.html?nnumid=025623 |title=Musée d'Orsay: non_traduit |publisher=Musee-orsay.fr |date=14 October 1987 |access-date=9 March 2015}}</ref>]] V 1890-ij je Redon delal v pastelu in olju; po letu 1900 ni več delal ''noirjev''. Leta 1899 je z Les Nabis razstavljal pri Durand-Ruelu.<ref name="Catplus.de 2015">{{navedi splet | title=Odilon Redon – Tiermalerei – Tiere in der Kunst | website=Catplus.de | date=6 November 2015 | url=https://www.catplus.de/tiermalerei/odilon-redon/ | language=de | access-date=8 February 2023 | archive-date=2024-09-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240912151647/https://www.catplus.de/tiermalerei/odilon-redon/ | url-status=dead }}</ref><ref name="Christie's 2022">{{navedi splet | title=ODILON REDON (1840–1916) | website=Christie's | date=19 November 2022 | url=https://www.christies.com/lot/lot-6397316?ldp_breadcrumb=back&intObjectID=6397316&from=salessummary&lid=1 | access-date=8 February 2023}}</ref> Redon se je močno zanimal za hindujsko in budistično vero in kulturo. Lik [[Buda|Bude]] se je vse bolj kazal v njegovem delu. Vplivi japonizma so se mešali v njegovo umetnost, kot je med drugim slika ''Smrt Bude'' okoli leta 1899, ''Buda'' leta 1906, ''Jakob in angel'' leta 1905 in ''Vaza z japonskim bojevnikom'' leta 1905 in druge.<ref>{{navedi splet|url=http://www.christies.com/lotfinder/drawings-watercolors/odilon-redon-vase-au-guerrier-japonais-5289376-details.aspx |title=Odilon Redon (1840–1916) &#124; Vase au guerrier japonais &#124; IMPRESSIONIST & MODERN ART Auction &#124; 20th Century, Drawings & Watercolors &#124; Christie's |publisher=Christies.com |date=2 February 2010 |access-date=9 March 2015}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://pressimages.fondationbeyeler.ch/aktuelle-ausstellungen/odilon-redon |title=Odilon Redon &#124; Press Images – Fondation Beyeler |publisher=Pressimages.fondationbeyeler.ch |access-date=9 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160413051451/http://pressimages.fondationbeyeler.ch/aktuelle-ausstellungen/odilon-redon |archive-date=2016-04-13 |url-status=dead}}</ref> Baron Robert de Domecy (1867–1946) je Redonu leta 1899 naročil izdelavo 17 okrasnih plošč za jedilnico Château de Domecy-sur-le-Vault blizu Sermizellesa v Burgundiji. Redon je v preteklosti ustvaril velika dekorativna dela za zasebne rezidence, vendar so bile njegove kompozicije za dvorec Domecy v letih 1900–1901 njegove najbolj radikalne kompozicije do te točke in označujejo prehod od ornamentalnega k abstraktnemu slikarstvu. Krajinski detajli ne prikazujejo določenega kraja ali prostora. Vidijo se le detajli dreves, vejic z listi in brstečih cvetov v neskončnem obzorju. Uporabljene barve so večinoma rumena, siva, rjava in svetlo modra. Vpliv japonskega slikarskega sloga, ki ga najdemo na zložljivih paravanih, ''byōbu'', je opazen v njegovi izbiri barv in pravokotnih razmerjih večine do 2,5 metra visokih plošč. Petnajst jih je danes v Musée d'Orsay, pridobljene leta 1988.<ref>{{navedi splet |url=http://www.musee-orsay.fr/en/collections/index-of-works/notice.html |title=Musee d'Orsay : Homepage |publisher=Musee-orsay.fr |access-date=9 March 2015 |archive-date=9 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210509223814/https://musee-orsay.fr/en/collections/index-of-works/notice.html |url-status=dead }}</ref> Domecy je Redonu naročil tudi slikanje portretov njegove žene in njune hčerke Jeanne, od katerih sta dva v zbirkah Musée d'Orsay in muzeja Getty v Kaliforniji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-focus/painting/commentaire_id/baronne-robert-de-domecy-8842.html?tx_commentaire_pi1pidLi=509&tx_commentaire_pi1from=841&cHash=abd6d391a6|title=Musée d'Orsay: Odilon Redon Baroness Robert de Domecy|date=4 February 2009|access-date=10 October 2014|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304083346/http://www.musee-orsay.fr/en/collections/works-in-focus/painting/commentaire_id/baronne-robert-de-domecy-8842.html?tx_commentaire_pi1pidLi=509&tx_commentaire_pi1from=841&cHash=abd6d391a6|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.getty.edu/art/gettyguide/artObjectDetails?artobj=257416 |title=Baronne de Domecy (Getty Museum) |publisher=Getty.edu |access-date=9 March 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141016184507/http://www.getty.edu/art/gettyguide/artObjectDetails?artobj=257416 |archive-date=16 October 2014 }}</ref> Večina slik je ostala v družinski zbirki Domecy do š1960-ih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sothebys.com/en/auctions/ecatalogue/lot.pdf.N08633.html/f/46/N08633-46.pdf |title=Sotheby's Impressionist & Modern Art Evening Sale |publisher=Sothebys.com |access-date=9 March 2015}}</ref> [[File:La Nuit (The Night) - 1910-1911 - Odilon Redon.jpg|thumb|400px|''Noč'', ok. 1910–1911, del serije okrasnih plošč Odilona Redona, ki jih je naročil Gustave Faret in so v knjižnici opatije Fontfroide<ref>Geipel, Gary (25 January 2013). [https://www.wsj.com/articles/SB10001424127887324624404578257774171765906 "A Late Blooming"]. The Wall Street Journal</ref><ref>[https://www.patrimoine-environnement.fr/labbaye-de-fontfroide-accueille-une-exposition-du-peintre-odilon-redon Fontfroide Abbey Hosts An Exhibition By The Painter Odilon Redon (2016)]</ref>]] == Delo == [[File:Redon crying-spider.jpg|thumb|''Jokajoči pajek'', oglje, 1881, zasebna zbirka]] Med svojo »črno fazo« se je Redon posvečal človeškemu nezavednemu z njegovimi strahovi in ​​nočnimi morami v risbah in grafikah z ogljem ter ustvarjal srhljiva, včasih strašljiva dela. Posebej znana sta risba črnega krokarja, ki nastopa kot glasnik smrti, ter upodobitev velikega mnogonogega pajka z nasmejanim obrazom na črnem, dlakavem telesu. Druga pomembna tema tako imenovanih ''slik iz nočne more'' so velike oči ali zrkla, ki se zdijo, kot da gledajo v gledalca. Primeri vključujejo risbo enega samega očesa, ki deluje kot balon na vroč zrak, pa tudi jajce z obrazom, stisnjenim v jajčno skodelico, ki predstavlja sanje o prostorski tesnobi. Pravi: »Črna je najbolj brezpogojna barva. Svoje življenje in vznemirjenje črpa iz skrivnih, globokih virov zdravja. Črna zahteva spoštovanje; veliko bolj kot svetle barve palete je duhovna sila.« V svoji drugi ustvarjalni fazi je Redon popolnoma prekinil s svojimi »črnimi« deli in začel upodabljati motive iz mitologije in fantastične naravne zgodovine v živobarvnih in močno abstraktnih slikah v zelo barvitih slikah. Znana je podoba kvadrige, ki lebdi v barvnih oblakih, pa tudi stilizirane upodobitve meduz, školjk in drugih morskih bitij. Te večplastne podobe sveta idej oživijo skozi globino prelivajoče se barvne meglice. Čeprav je nastajal sočasno z impresionističnimi slikarji, je Redonovo delo povsem samosvojo in drugačno. Njegove slike so po vsebini in obliki pred ekspresionizmom in nadrealizmom. Mnogi kasnejši umetniki so se zato sklicevali na Redona. Leta 1964 so bila njegova dela prikazana na ''Documenti III'' v Kasslu v znameniti sekciji ročnih risb. === Gravure in risbe === Odilon Redon je izdelal sedemindvajset jedkanic, tri suhe igle in sto sedemindevetdeset litografij, ne da bi šteli devet risb, reproduciranih v Les Fleurs du mal v Demanu v Bruslju leta 1890. V nasprotju s tem, kar piše njegov biograf André Mellerio29, Redonove prve gravirane produkcije segajo v leto 1865 in ne v leto 1861. Od leta 1863 je delal v Bordeauxu skupaj z graverjem Rodolphom Bresdinom, čigar ročno stiskalnico uporablja. Čeprav je bil nato v stiku s tiskarjem Augustom Delâtrejem, ki je izdelal ''Le Gué'' (z majhnimi jezdeci), je bila večina prvih jedkanic natisnjenih v Bordeauxu. Ena izmed njih z naslovom ''Krajina'' je bila predstavljena na Salonu 1867. Leta 1874 se je za stalno naselil v Parizu in do leta 1893 izdelal manj kot deset jedkanic, to tehniko je opustil v korist litografskega kamna, njegova prva kompozicija pa sega v leto 1879. Trgovec z umetninami Ambroise Vollard je kupil baker ''Perversité'' (1891), vendar ga ni uvrstil v svoje albume. Redon je skušal prepisati svoje risbe in oglje na kamen in Henri Fantin-Latour mu je pokazal uporabo mastnega svinčnika, ki je edini sposoben prikazati intenzivno črno barvo njegovih izvirnih potez. Leta 1879 nastane serija desetih plošč z naslovom ''Dans le rêve'', ki jo je natisnil pariški tiskar Lemercier in mu je bil zvest skoraj deset let. Vollard in Redon bosta večkrat sodelovala, pri čemer jima bo pomagal talent Augustea Clota: tako je Redon spomladi 1897 poskušal izdelati serijo risb, litografiranih v črni barvi za ilustrirano izdajo ''Coup de dé'', Stéphana Mallarméja, ki ni ugledala luči sveta in so se ohranile le štiri plošče. Vollard je Redona tudi spodbudil, da se je lotil barvne litografije, vendar se je umetnik uprl, ker je težko obnovil sijaj svojih ogljev na kamnu. == Osebno življenje == Pri 40 letih se je Redon poročil s Camille Falte, mlado kreolko iz Île Bourbona. Imela sta sina Arï Redona (30. april 1889 – 13. maj 1972 v Parizu). Sam vizualni umetnik in predmet očetovih portretov kot otrok, Arïjeva partnerica je bila Suzanne Redon.<ref name="Musée dOrsay 2023">{{navedi splet | title=Portrait d'Arï Redon au col marin – Odilon Redon | website=Musée d'Orsay | date=9 January 2023 | url=https://www.musee-orsay.fr/en/artworks/portrait-dari-redon-au-col-marin-7956 | access-date=8 February 2023}}</ref> Redon je umrl 6. julija 1916 v Parizu. == Sprejem in interpretacije njegovega dela == [[File:Odilon Redon 006.jpg|thumb|left|''Metulji'', okoli 1910 (Muzej moderne umetnosti)]] V zgodnjih letih umetnika so Redonova dela opisovali kot »sintezo nočnih mor in sanj«, saj so vsebovala temne, fantastične figure iz umetnikove lastne domišljije. Njegovo delo predstavlja raziskovanje njegovega notranjega čutenja in psihe. Redon je želel postaviti »logiko vidnega v službo nevidnega«.<ref>Redon, Odilon (1988). ''Odilon Redon: the Woodner Collection''. Washington, D.C.: Phillips Collection. unpaginated. {{OCLC|20763694}}.</ref> Zgovoren vir Redonovega navdiha in sil, ki stojijo za njegovimi deli, je mogoče najti v njegovi reviji ''A Soi-même'' (Sebi). O svojem procesu je zapisal:<ref name="Redon 1989 p. ">{{navedi knjigo | last=Redon | first=Odilon | title=A soi-même journal, 1867–1915 : notes sur la vie, l'art et les artistes | publisher=J. Corti |url=https://archive.org/details/soimmejourna00redouoft/page/12/mode/2up | publication-place=Paris | date=1989 | isbn=2-7143-0357-9 | oclc=496052158 | language=fr | page=}}</ref> {{blockquote|Pogosto sem za vajo in za preživetje slikal pred predmetom do najmanjših nezgod njegovega vizualnega videza; toda dan me je pustil žalostnega in z nepotešeno žejo. Naslednji dan sem skozi spominjanje oblik pustil teči drugemu viru, domišljiji, in takrat sem bil pomirjen in pomirjen.}} Joris-Karl Huysmans je v naslednjem odlomku iz romana ''À rebours'' (1884) označil Redonove risbe kot skrivnostne in evokativne: {{blockquote|To so bile slike s podpisom: Odilon Redon. Med okvirji iz nebrušenega hruškovega lesa z zlatimi robovi so držali nesanjane podobe: merovinško glavo, ki je počivala na skodelici; bradati moški, ki spominja tako na budističnega duhovnika kot javnega govornika, se s prstom dotika ogromne topovske krogle; pajek s človeškim obrazom v sredini telesa. Potem so bili tu še skice z ogljem, ki so se še bolj poglobili v strahote mrzličnih sanj. Tukaj, na ogromni kocki, je melanholično pomežiknilo veko; tam čez so se raztezale suhe in sušne pokrajine, žgane ravnice, vzvalovana in tresoča se tla, kjer so vulkani izbruhnili v uporne oblake, pod umazanim in motnim nebom; včasih se je zdelo, da so teme vzete iz nočnih morastih sanj znanosti in se vračajo v prazgodovino; na skalah je cvetelo pošastno rastlinstvo; povsod, med neenakomernimi bloki in ledeniškim blatom, so bile postave, katerih opičji videz – težka čeljustna kost, štrleče obrvi, umaknjeno čelo in sploščen vrh lobanje – je spominjalo na glavo prednikov, glavo prvega kvartarnega obdobja, glavo človeka, ko je je bil še vedno sadnojed in brez govora, sodobnik mamuta, nosoroga s septiranimi nosnicami in velikanskega medveda. Te risbe so se uprle klasifikaciji; večinoma ne upoštevajoč omejitev slikarstva, so uvedli zelo poseben tip fantastičnega, ki se je rodil iz bolezni in delirija.<ref name="Huysmans">{{navedi knjigo |author=Joris-Karl Huysmans |author-link= |translator=Margaret Mauldon |title=Against Nature |year=1998 |publisher=Oxford University Press |pages=[https://archive.org/details/againstnature00huys/page/52 52–53] |isbn=0-14-044086-0 }}</ref>}} Umetnostni zgodovinar Michael Gibson pravi, da je Redon začel želeti, da bi njegova dela, tudi tista temnejša po barvah in temah, prikazovala kot »zmagoslavje svetlobe nad temo«.<ref>Gibson, Michael, and Odilon Redon (2011). ''Odilon Redon, 1840–1916: The Prince of Dreams''. Los Angeles, Calif: Taschen America. p. 97. {{ISBN|978-3-8365-3003-3}}.</ref> Redon je svoje delo opisal kot dvoumno in neopredeljivo: {{blockquote|Moje risbe navdihujejo in jih ni za definirati. Postavljajo nas, tako kot glasba, v dvoumno kraljestvo nedoločenega.<ref name="Goldwater">{{navedi knjigo | title = Artists on Art | url = https://archive.org/details/artistsonartfrom00gold | first1 = Robert | last1 = Goldwater | first2 = Marco |last2 = Treves | publisher = Pantheon | year = 1945 | isbn = 0-394-70900-4}}</ref>}} == Zapuščina == Leta 1903 je bil Redon odlikovan z [[Red legije časti|legijo časti]]. Njegova priljubljenost se je povečala, ko je André Mellerio leta 1913 izdal katalog jedkanic in litografij; istega leta je bil največkrat zastopan na prelomni ameriški mednarodni razstavi moderne umetnosti (aka Armory Show) v [[New York]]u, [[Chicago|Chicagu]] in [[Boston]]u. Njegova izbira barve in teme v drugem delu njegove kariere je vodila do tega, da je Redon veljal za predhodnika [[dadaizem|dadaizma]] in [[nadrealizem|nadrealizma]]. Po besedah ​​nadrealista Andréja Massona Redonova uporaba svetlih barv v njegovih cvetličnih pastelih, kot tudi njegova izbira upodabljanja neobičajnih ali namišljenih vrst, povzroči, da so njegova dela »osvobojena stiliziranega naturalizma«, kar kaže na »neskončne možnosti lirične kromatike«.<ref>{{navedi knjigo|last=Hauptman|first=Jodi|url=https://books.google.com/books?id=BOYHQAXdgIIC&q=odilon+redon+surrealism&pg=PA52|title=Beyond the Visible: The Art of Odilon Redon|publisher=The Museum of Modern Art|year=2005|isbn=978-0-87070-601-1|location=New York|pages=43|language=en}}</ref> Leta 1923 je Mellerio objavil ''Odilon Redon: Peintre Dessinateur et Graveur''. Arhiv Mellerievih člankov hrani Knjižnica Ryerson & Burnham na Art Institute of Chicago.<ref name="Mellerio 2018">{{navedi splet | last=Mellerio | first=André |title=André Mellerio Papers | website=The Art Institute of Chicago | date=21 January 2018 | url=https://www.artic.edu/artworks/262291/andre-mellerio-papers | access-date=8 February 2023}}</ref> Redon je bil navdih za kratki film Guya Maddina iz leta 1995 ''Odilon Redon ali The Eye Like a Strange Balloon Mounts Toward Infinity''.<ref>William Beard, ''Into the Past: The Cinema of Guy Maddin''. University of Toronto Press, 2010. {{ISBN|978-1-4426-1066-8}}. pp. 363–365.</ref> == Moderne razstave == Leta 2005 je Muzej moderne umetnosti odprl razstavo z naslovom ''Onkraj vidnega'', obsežen pregled Redonovega dela, ki prikazuje več kot 100 slik, risb, grafik in knjig iz družinske zbirke Iana Woodnerja. Razstava je potekala od 30. oktobra 2005 do 23. januarja 2006.<ref>{{cite journal | title=Dark Dreamer | author= Danielle O'Steen | publisher=ART + AUCTION | date= November 2005 | url=http://www.artinfo.com/news/story/1458/dark-dreamer/ | access-date=20 May 2008 }}</ref> Leta 2007 je Schirn Kunsthalle Frankfurt predstavila razstavo ''Kot v sanjah'' s pregledom Redonovega dela z več kot 200 risbami, litografijami, pasteli in slikami.<ref name="Schirn 2007">{{navedi splet | title=Odilon Redon | website=Schirn Kunsthalle Frankfurt | date=27 January 2007 | url=https://www.schirn.de/en/exhibitions/2007/odilon_redon/ | access-date=16 December 2022}}</ref> V [[Grand Palais]] v Parizu v Franciji je bila od marca do junija 2011 obsežna razstava Redonove umetnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.grandpalais.fr/en/event/odilon-redon|title=Odilon Redon|website=www.grandpalais.fr|language=en|access-date=13 December 2018}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Fundacija Beyeler v Baslu v Švici je od februarja do maja 2014 prikazal retrospektivo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.fondationbeyeler.ch/en/exhibitions/odilon-redon/introduction |title=Introduction &#124; Fondation Beyeler |publisher=Fondationbeyeler.ch |access-date=9 March 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141105014505/https://www.fondationbeyeler.ch/en/exhibitions/odilon-redon/introduction |archive-date=5 November 2014 }}</ref> Muzej Kröller-Müller v Otterlu na Nizozemskem je imel razstavo s poudarkom na vlogi literature in glasbe v Redonovem življenju in delu pod naslovom ''La littérature et la musique''. Razstava je potekala od 2. junija do 9. septembra 2018.<ref>{{navedi splet |url=https://krollermuller.nl/odilon-redon |title=Odilon Redon: La littérature et la musique; |access-date=10 August 2018 }}</ref> == Galerija == <gallery widths="140" heights="140"> File:Redon spirit-waters.jpg|''Duh varuh vodna'', 1878 (Art Institute of Chicago) File:Redon - L'oeil, comme un ballon bizarre, se dirige vers l'infini, 0217275.jpg|''Oko kot čuden balon, gre v neskončnost'', 1882 (Los Angeles County Museum of Art) File:Odilon Redon - Sita.jpg|''Sita'', ok. 1893, pastel (Art Institute of Chicago) File:La Mort de Bouddha (The Death of Buddha), c. 1899, Odilon Redon.jpg|''Smrt Bude'', ok. 1899 (privatna zbirka) File:Odilon Redon - Flower Clouds - Google Art Project.jpg|''Cvetlični oblaki'', 1903 (Art Institute of Chicago) File:Redon.ophelia.jpg|''Ofelija'', 1900–1905 (Dian Woodner Collection) File:The Buddha.png|''Buda'', 1904 (Van Gogh Museum) File:Reflection, 1900-1905.jpg|''Odsev'', 1900–1905 (privatna zbirka) File:Redon.bouddha.jpg|''Buda'', ok. 1904-1907 (Musée d'Orsay) File:WLA moma Odilon Redon Apparition.jpg|''Prikazovanje'', 1905 (Museum of Modern Art) File:OdilonRedon-The Chariot of Apollo.png|''[[Apolonov voz]]'', 1909 (Musée des Beaux-Arts de Bordeaux) File:Odilon Redon 005.jpg|''Cvetje'', 1909 File:Redon - Underwater Vision c. 1910.jpg|''Podvodna vizija'', ok. 1910 (Museum of Modern Art) File:Odilon Redon - The Cyclops, c. 1914.jpg|''[[Kiklop (Redon)|Kiklop]]'', 1914 (Kröller-Müller Museum) File:Bemberg Fondation Toulouse - L'enlèvement de Ganymède - Odilon Redon 41x32.5 Inv.2148.jpg|''Ugrabitev Ganimeda'' (Bemberg Foundation) File:Evocation Odilon Redon.jpeg|''Evokacija'', brez datuma (privatna zbirka) Venus redon.jpeg|''[[Rojstvo Venere (Redon)|Rojstvo Venere]]'', 1912, MoMA, New York Redon - PLANTE VERTE DANS UNE URNE, RF 1984 44.jpg|thumb|''[[Zelena rastlina v žari]]'', ok. 1910-1912, [[Musée d'Orsay]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Russell T. Clement, ''Four French Symbolists: A Sourcebook on Pierre Puvis de Chavannes, Gustave Moreau, Odilon Redon, and Maurice Denis,'' Greenwood Press, 1996, {{ISBN|0-313-29752-5}} & {{ISBN|978-0-313-29752-6}} *Jodi Hauptman and Marina Van Zuylen, ''Beyond the Visible: The Art of Odilon Redon,'' 2005, {{ISBN|0-87070-702-7}} & {{ISBN|978-0-87070-702-5}} *Andre Mellerio, ''Odilon Redon,'' 1968, ASIN B0007DNIKO *Odilon Redon and Alfred Werner, ''The Graphic Works of Odilon Redon'', Dover, 1969, {{ISBN|0-486-21996-8}} *Odilon Redon and Alfred Werner, ''The Graphic Works of Odilon Redon'', (Dover Pictorial Archive), 2005, {{ISBN|0-486-44659-X}} & {{ISBN|978-0-486-44659-2}} *Margret Stuffmann, ''Odilon Redon: As in a Dream,'' 2007, {{ISBN|3-7757-1894-X}} & {{ISBN|978-3-7757-1894-3}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Internet Archive author |sname=Odilon Redon}} * [https://web.archive.org/web/20140106021333/http://odilonredon.net/ odilonredon.net] – Online biography and pictures of Odilon Redon * [http://www.artcyclopedia.com/artists/redon_odilon.html Artcyclopedia] – Links to Redon's works * [http://www.the-athenaeum.org/art/by_artist.php?id=328 The Athenaeum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140221205449/http://www.the-athenaeum.org/art/by_artist.php?id=328 |date=21 February 2014 }} – Extensive list and images of Redon's works * [http://www.museumsyndicate.com/artist.php?artist=152 Museum Syndicate] – Odilon Redon Gallery at Museum Syndicate * [http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/redon/ Web Museum] – Biography and images of Redon's works * {{MoMA artist|4840}} * [http://www.moma.org/exhibitions/2005/redon/ MoMA Exhibition] – "Beyond the Visible – The Art of Odilon Redon" – MoMA exhibition (October 2005 – January 2006) * [https://www.kunstmuseum.nl/en/collection/search/?origin=gm&search=Odilon%20Redon Kunstmuseum Den Haag] – Site with 322 prints by Odilon Redon * [http://odilon.chez.com/odilon/odilonvo.html odilon.chez.com] – Timeline of Redon's life * [https://www.thegreatcat.org/the-cat-in-art-and-photos-2/cats-in-19th-century-art/odilon-redon-1840-1916-french/ Redon's Cats] * Exhibition catalogue, ''[http://www.jillnewhouse.com/catalogues/odilon-redon Odilon Redon: Vision and Sight]'', Jill Newhouse Gallery, 4 - 26 May 2023 {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Redon, Odilon}} [[Kategorija:Rojeni leta 1840]] [[Kategorija:Umrli leta 1916]] [[Kategorija:Odilon Redon| ]] [[Kategorija:Francoski slikarji]] [[Kategorija:Moderni slikarji]] [[Kategorija:Simbolistični slikarji]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] tissvdchb23yiobfetv1g47yjc693wk 0 567407 6758662 6310294 2026-09-30T12:23:38Z ~2026-45085-22 264465 6758662 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Nika''' (Nikoleta) '''Vajda''' ({{lang-hu|Vajda Nikoletta}}) [[Slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka in [[urednik|urednica]], * [[23. december]] [[1983]], [[Kermendin]]. Je urednica tednika ''Porabje'' na [[Madžarska|Madžarskem]]. == Življenje in delo == Otroštvo je preživela v [[Sakalovci]]h, v [[Slovensko Porabje|Slovenskem Porabju]]. Srednjo šolo je končala v [[Monošter|Monoštru]], v Gimnaziji Mihálya Vörösmartyja. Visokošolske študije je končala v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Po končanem študiju se je v Ljubljani tudi zaposlila, toda kmalu se je vrnila v Slovensko Porabje. Bila je najprej sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem. Po upokojitvi [[Marjana Sukič|Marjane Sukič]] je leta 2022 postala nova urednica ''Porabja,'' ki je tedenski časopis [[porabski Slovenci|porabskih Slovencev]]. == Viri == * {{navedi novice| url=https://arhiv.slovenci.si/nikoletta-vajda-sekretarka-zveze-slovencev-na-madzarskem-porabscina-je-jezik-ki-izumira/ |title=Nikoletta Vajda, sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem: Porabščina je jezik, ki izumira |author=Mateja A. Hrastar |date=9.5.2019 |accessdate=5.10.2024}} * {{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/prekmurje/porabje/porabje-samosvoj-koscek-zemlje-kjer-kljub-vsemu-se-zivijo-slovenci/479500 |title=Porabje: samosvoj košček zemlje, kjer kljub vsemu še živijo Slovenci |work=RTV Slovenija |author=Ana Svenšek |date=9.2.2019 |accessdate=5.10.2024}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vajda, Nika}} [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Porabski Slovenci]] mmq89rbyvjk76wjt8f4jyw4kiu8kib3 0 576470 6758872 6724809 2026-09-30T19:18:08Z TadejM 738 dodano infopolje 6758872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Anatomija | Name = Žolčni vod | Latin = ductus biliaris | Image = Digestive system showing bile duct.svg | Caption = Shema prebavnega sistema s prikazom žolčnih izvodil | Image2 = ERCP Roentgen.jpg | Caption2 = [[Endoskopska retrogradna holangiopankreatografija|ERCP]]-posnetek s prikazom žolčnega vejevja in glavnega [[pankreatični vod|pankreatičnega voda]] | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = }} '''Žolčni vod''', '''žolčno izvodilo''' ali '''žolčni duktus''' je v anatomiji katerikoli od cevastih organov, ki odvajajo [[žolč]] iz [[jetra|jeter]] v [[dvanajstnik]] (ali v [[žolčnik]], kjer se začasno shranjuje). Delimo jih na znotrajjetrne (cevke, ki vodijo žolč znotraj jeter do izstopišča iz jeter) in zunajjetrne žolčne vode (vodijo žolč naprej od jeter proti dvanajstniku).<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544158/vod?page=2&query=Vod&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 3. 2025.</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cancer.gov/publications/dictionaries/cancer-terms/def/bile-duct|title=Bile duct|accessdate=6. 3. 2025|publisher=National Cancer Institute}}</ref><ref name=cleveland1>{{Navedi splet|url=https://my.clevelandclinic.org/health/body/24523-bile-duct|title=Bile Duct|date=Zadnja posodobitev: 12. 12. 2022|accessdate=6. 3. 2025|publisher=Cleveland Clinic}}</ref> Znotrajjetrni žolčni vodi:<ref name=sms/><ref name="MacSweenBurt2007">{{navedi knjigo|author1=Roderick N. M. MacSween|author2=Alastair D. Burt|author3=Bernard Portmann|author4=Linda D. Ferrell|title=MacSween's pathology of the liver|url=https://books.google.com/books?id=08a3FiePGGQC&pg=PA518|year=2007|publisher=Elsevier Health Sciences|isbn=978-0-443-10012-3|page=518}}</ref> * žolčne kapilare, * žolčna izvodilca, * interlobularni žolčni vodi, * interlobarni žolčni vodi ter * desni in levi jetrni vod. Žolč nastaja v [[Jetrna celica|jetrnih celicah]], le-te ga izločajo v drobne žolčne kapilare, ki pomenijo začetek žolčnih izvodil. Pravzaprav gre za intercelularne kanalikule (kanalčke) med jetrnimi celicami znotraj jetrnega režnjiča. Postopno se združujejo v vedno večje žolčne vode; najprej v žolčna izvodilca, ki se stekajo v interlobularne žolčne vode, ti v interlobarne žolčne vode. Na koncu se z združitvijo levega in desnega jetrnega voda izoblikuje skupni jetrni vod, ki izstopa iz jeter skozi [[Jetrna lina|jetrno lino]] in pomeni začetek zunajjetrnih žolčnih vodov.<ref>Dahmane, Raja, Hribernik, Marija (2013). Anatomija štirih jetrnih sistemov in delitev jeter na funkcionalne enote. Medicinski razgledi, letnik 52, številka 2, str. 185-191.</ref><ref name=sms/> Zunajjetrni žolčni vodi:<ref name=sms/> * [[skupni jetrni vod]], * žolčnikov vod in * [[Skupni žolčevod|skupni žolčevod]] == Bolezni == * Vnetje žolčnih vodov ([[Holangitis|holangitis]]): vnetje žolčnih vodov lahko povzročijo na primer okužbe, blokada žolčnih vodov ali avtoimunsko dogajanje. Okužbe in zapora žolčnih vodov povzročajo predvsem akutna vnetja, avtoimunske bolezni pa lahko vodijo v kronični holangitis (primera avtoimunskih bolezni, ki prizadenejo žolčne vode, sta [[primarni biliarni holangitis]] in [[primarni sklerozirajoči holangitis]]).<ref name=cleveland1/> * Obstrukcija žolčnih vodov: gre za oviranje pretoka žolča skozi žolčne vode. To je najpogostejša bolezen žolčnih vodov. Vzrok so v največ primerih [[Žolčni kamen|žolčni kamni]].<ref name=cleveland1/> * [[Rak žolčnih vodov]] je rak, ki vznikne iz celic [[Epitelij|epitelija]] žolčnih izvodil. V večini primerov gre za [[adenokarcinom]].<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5519250/holangiokarcinom?query=holangiokarcinom&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpohled: 11. 1. 2025.</ref><ref name=NCI2019Def>{{navedi splet |title=cholangiocarcinoma |url=https://www.cancer.gov/publications/dictionaries/cancer-terms/def/cholangiocarcinoma |website=National Cancer Institute |access-date=21 January 2019 |date=2 February 2011}}</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Onkologija: Učbenik za študente medicine|url=https://www.onko-i.si/ucbenik_onkologija/|publisher=Onkološki inštitut Ljubljana|date=2018-04-18|doi=10.25670/oi2018-001m|language=sl|first=Primož|last=Strojan|first2=Marko|last2=Hočevar|first3=Zvonimir|last3=Rudolf|first4=Borut|last4=Gorišek}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Anatomija]] [[Kategorija:Prebavila]] e0btjaxm8i7tugggwp99txtl2qnmusc 0 576535 6758995 6622262 2026-10-01T04:18:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Prelaz Kizilart | native_name = {{langx|ky|Кызыл-Арт ашуусу}} | photo =WillkommenInGornoBadachschan.JPG | photo_caption = | photo_alt = | map = Tadžikistan | map_caption = Lega na meji Kirgizistan-Tadžikistan | map_size = | label = | label_position = | elevation_m = 4280 | elevation_ref = | location = meja Kirgizistan-Tadžikistan | range = pogorje Trans-Alaj | topo = | coords = {{coord|39|23|03.60|N|73|19|21|E|type:pass|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | traversed = }} '''Prelaz Kizilart''' ({{langx|ru|Кызыл-Арт}}; {{langx|ky|Кызыл-Арт ашуусу}}) je gorski [[prelaz]] in [[mejni prehod]] v Trans-Alajskem pogorju na meji med [[Tadžikistan]]om in [[Kirgizistan]]om. Najvišja točka je 4280 m.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://new.bizdin.kg/media/books/География_Кыргызстана.pdf|title=Кызыларт ашуусу|trans-title=Kyzylart Pass|encyclopedia=Кыргызстандын Географиясы [Geography of Kyrgyzstan]|page=87|language=ky|year=2004|location=Bishkek|archive-url=https://web.archive.org/web/20211123203418/https://new.bizdin.kg/media/books/%D0%93%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D1%8F_%D0%9A%D1%8B%D1%80%D0%B3%D1%8B%D0%B7%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D0%B0.pdf|archive-date=2021-11-23|access-date=2025-03-08|url-status=dead}}</ref> Območje je običajno razgibano in suho. Prečka ga [[Pamirska cesta]], ki vodi proti jugu od Sari-Taš v dolini Alaj navzgor na planoto Pamir proti [[Karakul (Tadžikistan) |jezeru Karakul]] in [[Murghab]]u v Tadžikistanu. V poznem 19. stoletju so Rusi raziskovali in sčasoma zasedli planoto Pamir. == Opis == Prelaz je na meji med srednjeazijskima republikama Kirgizistanom na severu in Tadžikistanom na jugu ter povezuje kirgiško provinco (oblast) Oš z avtonomno regijo Gorno-Badahšan na vzhodnem delu Tadžikistana. Prehod med temi sušnimi, strmimi in redko poseljenimi predeli ni zelo prometen. Prelaz je približno 50 km južno od kirgiškega mesta Sari-Taš v dolini Alaj, na odseku, dokončanem leta 1932 Pamirske ceste od Oša v ​​Kirgizistanu v Ferganski dolini do Hougha v Tadžikistanu. Od Sar-Taša se cesta usmeri proti planoti Pamir, doseže jezero KaraKul in mesto Murghob v Tadžikistanu. Če pridemo s severa iz široke doline Alaj, ki leži med gorovjem Alaj in pogorjem Trans-Alaj v Pamirju, v zgornjem delu Kizilsuuja, je vzpon na prelaz precej položen. Na južni strani proti puščavski dolini Markansu<ref>[http://www.wondermondo.com/Countries/As/Tajikistan/Badakhshon/Markansu.htm Markansu Desert - Valley of Tornadoes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171208233407/http://www.wondermondo.com/Countries/As/Tajikistan/Badakhshon/Markansu.htm |date=2017-12-08 }}, su: wondermondo.com</ref><ref>K. W. Stanjukowitsch: ''Markansu. Tal des Todes. Forschungsfahrten im Pamir und Tienschan.'' VEB F.A. Brockhaus, Leipzig, 1961</ref> je pot bolj strma. Mejna kontrolna točka na kirgiški strani je Bor-Döbö.<ref>[https://evisa.e-gov.kg/get_information.php?lng=en Electronic visa information], accesso 31 gennaio 2022.</ref> ==Galerija== <gallery> File:Going up to Kyzil-Art pass (Pamir).jpg|Ascent to the pass File:Yaks near Kizil-Art pass.jpg|Yaki on the pass File:On the kizil-Art pass.jpg|Kilometers on the pass File:Кызыларт.jpg| Pamir Highway near the Kyzyl Art Pass Slika:Pamir Highway Route.jpg|Potek Pamirske ceste </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Laurence Mitchell, Kyrgyzstan, Bradt travel guides, 2008 * Robert Middleton and Huw Thomas, Tajikistan and the High Pamirs, Odyssey Books, 2008 [[Kategorija:Geografija Tadžikistana]] [[Kategorija:Geografija Kirgizistana]] [[Kategorija:Štiritisočaki]] s6y4b6v5w496b5a3mhpyvsl78c02x5p 0 583981 6758927 6534060 2026-09-30T21:05:24Z Niegodzisie 169269 /* Albumi */ 6758927 wikitext text/x-wiki {{Grob prevod}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Olivia Rodrigo | image = | birth_name = Olivia Isabel Rodrigo | birth_date = | genre = [[Pop glasba|pop, rock]] | instrument = [[glavni vokal, kitara, klavir]] | years_active = 2015–danes | label = [[Geffen Records]] }} '''Olivia Isabel Rodrigo''', [[Američani|ameriška]] [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Pevec|pevka]] in [[Besedilopisec|tekstopiska]],* [[20. februar]] [[2003]]. Znana je po vlogah Paige Olvera v seriji [[Disney Channel]] [[Bizaardvark]] in Nini Salazar-Roberts v seriji Disney+ [[High School Musical: The Musical: The Series]]. Leta 2020 je podpisala založbeno pogodbo z Interscope in [[Geffen Records]], januarja 2021 pa je izdala svoj prvenec »[[Drivers License]]«, ki je dosegel prvo mesto v več državah po svetu. Njen debitantski album Sour je izšel 21. maja 2021. Olivia velja za eno najboljših vokalistk po vsem svetu. == Biografija == Olivia Isabel Rodrigo se je rodila 20. februarja 2003 v medicinskem centru Rancho Springs v [[Murrieta|Murrieti]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] očetu Filipincu in materi nemško-irskega porekla. Rodrigo se je rodila delno gluha na levo uho. Začela je hoditi na ure petja v vrtcu in kmalu zatem se je naučila igrati klavir. Igranje in petje je začela obiskovati pri šestih letih in nastopala v gledaliških predstavah na osnovni šoli Lisa J. Mails in srednji šoli Dorothy McElhinney. Kitaro je začela igrati pri 12 letih. Rodrigo se je začela zanimati za pisanje pesmi po poslušanju country glasbe, zlasti ameriške kantavtorice [[Taylor Swift]]. Rodrigo se je prvič pojavila na televiziji v oglasu [[Old Navy]]. Kmalu po letu 2015 je pri enajstih ali dvanajstih letih debitirala v glavni vlogi Grace Thomas v filmu [[An American Girl: Grace Stirs Up Success]]. Leta 2016 je Rodrigo pritegnila pozornost z glavno vlogo Paige Olvera, kitaristke v seriji Bizaardvark na kanalu Disney, vlogo, ki jo je igrala tri sezone. Februarja 2019 je bila izbrana za vlogo Nini Salazar-Roberts v seriji Disney+ [[High School Musical: The Musical: The Series]], ki je bila premierno prikazana novembra istega leta. Rodrigo je napisala dve pesmi za zvočni posnetek serije; »All I Want« in »Just for a Moment« z [[Joshua Bassett|Joshuo Bassettom]]. Joel Keller iz Deciderja jo je opisal kot "posebej magnetično". Rodrigo je leta 2020 podpisala pogodbo z založbo [[Geffen Records]]. Z založbo se je pogajala, da bi si zagotovila lastništvo nad mojstri svoje glasbe. 8. januarja 2021 je izdala svoj debitantski singel »[[Drivers License]]«, ki ga je napisala skupaj s producentom Danom Nigrom. V tednu po izidu je bila pesem »Drivers License« hvaljena s kritikami in je dvakrat podrla [[Spotify|Spotifyjev]] rekord za največ dnevnih predvajanj za pesem z več kot 15,7 milijoni globalnih predvajanj 11. januarja in več kot 17 milijoni globalnih predvajanj naslednji dan. Podrla je še en rekord Spotifyja za prvo pesem v zgodovini, ki je dosegla 80 milijonov pretokov v sedmih dneh. Pesem je debitirala na prvem mestu ameriške lestvice [[Billboard Hot 100]] in dosegla prvo mesto v številnih drugih državah.<ref>{{Navedi novice|title=Olivia Rodrigo’s ‘Sour’ Scores the Biggest Debut of the Year|url=https://www.nytimes.com/2021/05/31/arts/music/olivia-rodrigo-sour-billboard-chart.html|date=2021-05-31|issn=0362-4331|language=en-US}}</ref> == Diskografija == === Albumi === * Sour (2021) * Guts (2023) * You Seem Pretty Sad for a Girl So in Love (2026) === Singli === * [[Drivers License]] (2021) (Grammy) * Deja Vu (2021) * Good 4 U (2021) (Grammy) * Traitor (2021) * Brutal (2021) * Vampire (2023) (Grammy) == Filmografija == * 2015: An American Girl: Grace Stirs Up Success * 2016–2019: Bizaardvark * 2017: New Girl * 2019–2022: High School Musical: The Musical: The Series * 2022: Driving home 2 U == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rodrigo, Olivia}} [[Kategorija:Ameriški igralci v 21. stoletju]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški pevci zabavne glasbe]] cqf1zogbxc3hlcu1o1t9mfwybudwwma 118 584108 6758906 6758469 2026-09-30T20:17:59Z Raprep 220594 6758906 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu Ustave SFRJ (1974) prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}}<ref name=":39">{{Navedi splet |last=Sabljaković |first=Una |date=25. 7. 2026 |title=O zloćudnoj ideologiji nacionalizma |url=https://pescanik.net/o-zlocudnoj-ideologiji-nacionalizma/ |access-date=25. 7. 2026 |website=Peščanik}}</ref> Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=54,283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Po drugi strani pa je slovensko republiško vodstvo zavračalo osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Politika izvršenih in enostranskih dejanj slovenskega republiškega vodstva je bila utemeljena v nazoru, da je Slovenija "''država republikanske oblike''" in nosilka izvorne suverenosti ter da lahko izvrševanje tistih suverenih pravic, ki jih je s priključitvijo jugoslovanski federaciji po 2. svetovni vojni prenesla na organe federacije,<ref>{{Navedi splet |date=16. 1. 1947 |title=Ustava Ljudske republike Slovenije |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38564/ustava_ljudske_republike_slovenije.pdf |access-date=28. 7. 2026 |website=Sistory}}</ref> povrne kadarkoli in brez dogovora oziroma sporazuma z organi federacije. 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Večinsko podporo v javnomnenjskih raziskavah sta uživali samostojnost in neodvisnost Slovenije v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref><ref name=":41">{{Navedi knjigo |title=Vrednote v prehodu II |publisher=UL Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK |year=1990 |isbn=978-961-295-010-1 |editor-last=Toš |editor-first=Niko |location=Ljubljana |publication-date=2021 |pages=18–19 |chapter=Slovensko javno mnenje 1990/2 – Stališča Slovencev ob novi ustavi}}</ref> Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti in neodvisnosti lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek institucij federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zvezna vlada]] je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev,<ref name=":38" /> katerega cilj je bila prisilna izterjava carin. Izvršba odloka bi pomenila namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. Na začetku junija 1991 sprejet zakon o carinski službi je stopil v veljavo na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS, ko je vlada RS začela prevzemati tudi prehode na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije ni prejudiciral razpada Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref><ref name=":42" /> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref><ref name=":39" /> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref>{{efn|Slovenski politik Edvard Kardelj je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)^Puhovski, zato se je v delu publicistike in javnosti prijel vzdevek Kardeljeva ustava.}} zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost,<ref name=":42" /> je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} V slovenski javnosti je večinsko podporo uživala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27" /><ref name=":41" /> [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Janjič|first=Katarina|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|chapter=Vloga in pomen carinske službe pri osamosvajanju Slovenije}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva federacije in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni finančni vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991, v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je slovensko z dopisom 19. 4. 1991 opozorila, naj spoštuje Ustavo SFRJ in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine, ki ga je zaradi tehnično-administrativnih razlogov sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. Izvršba odloka, katerega cilj je bila prisilna izterjava carin, bi pomenila angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih delov Jugoslavije na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranjih mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji) z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave,{{efn|Carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave.^Janjič:68}} a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa bi carinske obveznosti lahko poravnale tudi v gotovini, ki bi jo s helikopterji odvažali v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Skupščina RS je 5. 6. 1991i sprejela zakon o carinski služni, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in mejnih prehodov nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, a ga je Marković spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je po mnenju ambasadorja predstavljal prvo dejanje oboroženega spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov ter sprejela še odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref>, ki je stopil v veljavo ob polnoči 26. 6. 1991 in s katerim je odobrila angažma zvezne milice in JLA na zunanji meji SFRJ oziroma na mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odloka nista izražala namere in vsebovala ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, nista ogrožala pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Prav tako nista bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286} Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo na hitri cesti pri Medvedjeku pri Trebnjem.^ibidem:294}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je angažirala 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla pogajalsko legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane samostojnosti in neodvisnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju odlokov zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala. Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. Kadijevićev diktat je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev diktat, ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "''telesnih naporov''", drugi nekaj dni kasneje med "''vračanjem na bojni položaj''".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – na primer tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v Predsedstvo SFRJ (PSFRJ) podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku JLA iz Slovenije ni prejudiciral razpada Jugoslavije, a je slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. JLA bi se morala umakniti z območja Slovenije do 18. 10. 1991, a zaradi "''tehničnih težav''" se je 26. 10. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317,435}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref name=":40">{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/preseren-marko.pdf}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Z oboroženim spopadom povezana hudodelstva in kazenski pregon == Ena redkih študij, ki se ukvarja s tožilsko in sodno prakso glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov med spopadom v RS poleti 1991, razkrije: * neupravičeno in selektivno uporabo pravosodja, saj tožilstva praviloma niso želela začeti postopkov "''proti svojim''":<ref name=":40" />{{Rp|pages=137,145}} izmed 71 primerov, ki so jih do konca študije leta 2008 odprla tožilstva, je bil le en primer proti pripadniku TO, 70 proti pripadnikom JLA,<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} v nobenem primeru pa ni bil predmet obravnave pripadnik notranjega ministrstva, milice, pripadnik pravosodja ali ljudski vstajnik;<ref name=":40" />{{Rp|page=137}} * okrnjeno avtonomijo tožilstev in njihovo delovanje pod vplivom navodil političnih odločevalcev;<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} * tožilsko in sodno prakso v Republiki Sloveniji v neskladju z mednarodnim pravom oboroženih spopadov;<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} * da je bila takšna praksa mogoča tudi zato, ker "''se je Republiki Sloveniji 'uspelo' tiho in neuradno izogniti dejanskemu operativnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo''".<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} Rezultati pregona: v obtožnico je bilo do zaključka študije leta 2008 prekvalificiranih deset ovadb oziroma deset primerov od 71 primerov in obtoženih 13 posameznikov.<ref name=":40" />{{Rp|page=140}} Odvilo se je pet sodnih postopkov, pet sodnih postopkov je bilo v času študije v teku; obsodilne sodbe do zaključka študije ni bilo nobene. Sodni epilog: štiri oprostilne sodbe in ena zavržena zadeva zaradi zastaranja.<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 7yvx85vdt4wkdlk2x9xigmo7gu0i93b 0 587455 6758991 6755980 2026-10-01T03:36:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758991 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese |pic=Five spice powder.jpg |piccap=Prašek petih začimb |c=五香粉 |l=»prašek petih začimb« |p=wǔxiāng fěn |mi={{IPAc-cmn|wu|3|.|x|iang|1|-|f|en|3}} |j=ng5 hoeng1 fan2 |y=ńgh hēung fán |ci={{IPAc-yue|ng|5|-|h|oeng|1|-|f|an|2}} |poj=ngó͘-hiong-hún | vie = {{linktext|ngũ vị hương}} | qn = <!-- Vietnamese in Quoc Ngu script --> | chuhan = {{linktext|五味|香}} | khm = ម្សៅគ្រឿងទេសប្រាំ }} '''Mešanica petih začimb''' ({{zh|t=五香粉|p=wǔxiāng fěn}}) je mešanica petih ali več začimb – običajno zvezdastega janeža, klinčkov, kitajskega cimeta, sečuanskega popra in semen komarčka – ki se pretežno uporablja v skoraj vseh vejah kitajske kuhinje. Pet okusov začimb odraža pet tradicionalnih kitajskih elementov (les, ogenj, zemlja, kovina in voda) in okusov (sladko, grenko, kislo, slano in pikantno). Z dodatkom osmih drugih začimb nastane mešanica trinajstih začimb ({{lang|zh|十三香}}), ki se uporablja manj pogosto. == Sestavine == [[File:Five spices detailed.jpg|thumb|Običajna mešanica za zmletje pet začimb v prahu (na sredini) je (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo) [[Kitajski cimet]], semena [[Navadni komarček|komarčka]], [[zvezdasti janež]], [[sečuanski poper]] in [[nageljnove žbice]]]] Čeprav obstaja veliko različic, je pogosta mešanica:<ref name="ency">[http://www.theepicentre.com/Spices/chinesefivespice.html Chinese Five Spice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200621145226/http://theepicentre.com/spice/chinese-five-spice-recipe/ |date=2020-06-21 }} {{Navedi splet |url=http://theepicentre.com/spice/chinese-five-spice-recipe/ |title=arhivska kopija |access-date=2025-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200621145226/http://theepicentre.com/spice/chinese-five-spice-recipe/ |archive-date=2020-06-21 |url-status=bot: unknown}} at The Epicentre</ref> *[[Zvezdasti janež]] (''bājiǎo'' 八角) *Semena [[Navadni komarček|komarčka]] (''xiǎohuíxiāng'' 小茴香) *[[Nageljnove žbice]] (''dīngxiāng'' 丁香) *[[Kitajski cimet]] (''ròuguì'' 肉桂) *[[Sečuanski poper]] (''huājiāo'' 花椒) Drugi recepti lahko vsebujejo janeževo seme, ingverjevo korenino, [[muškatni orešček]], [[kurkuma|kurkumo]], stroke ''Amomum villosum'' (''shārén'' 砂仁), stroke ''Amomum cardamomum'' (''báidòukòu'' 白豆蔻), sladki koren, lupino mandarine ali galangal. V južni Kitajski se ''Cinnamomum loureiroi'' in lupina mandarine pogosto uporabljata kot nadomestek za ''Cinnamomum cassia'' oziroma klinčke. Te sestavine skupaj dajejo značilen, nekoliko drugačen okusni profil južnih praškov s petimi začimbami. == Uporaba == Pet začimb v prahu se uporablja kot začimbni dodatek za piščanca, raco, gos, svinjino in morske sadeže, v receptih za rdečo omako ali pa se doda paniranju ocvrte hrane. Pet začimb v prahu se uporablja v receptih za kantonsko pečeno raco, pa tudi za govejo enolončnico. Zelo priljubljene so tudi konzervirane kocke začinjene svinjine. Pet začimb v prahu se uporablja kot marinada za vietnamskega pečenega piščanca. Mešanica petih začimb v prahu je sledila kitajski diaspori in je bila vključena v druge nacionalne kuhinje po vsej Aziji. Na [[Havaji]]h nekatere restavracije postavijo mešalnik začimb na mizo vsakega gosta.] Začinjeno sol lahko enostavno pripravimo s suhim praženjem navadne soli s petimi začimbami v prahu na nizki temperaturi v suhi ponvi, dokler se začimbe in sol dobro ne premešajo. Pet začimb v prahu lahko doda tudi kompleksnost in pikantnost sladicam in slanim jedem.<ref>{{navedi splet|title=The 5-Flavor Profile of Chinese Five-Spice Powder|url=https://www.thespruceeats.com/five-spice-powder-695081|access-date=21 September 2020|website=The Spruce Eats|language=en|archive-date=2024-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241011034050/https://www.thespruceeats.com/five-spice-powder-695081|url-status=dead}}</ref> Tradicionalno se uporablja kot antiseptik in zdravilo za prebavne motnje. V eni študiji so s štirimi standardnimi metodami raziskali potencialne antioksidativne sposobnosti kitajskega praška s petimi začimbami z različnimi deleži posameznih sestavin začimb. Rezultati kažejo, da klinčki največ prispevajo k visokim antioksidativnim sposobnostim praška s petimi začimbami, medtem ko ostale štiri sestavine prispevajo le k okusu.<ref name="Xinyan">{{Cite journal|last1=Bi|first1=Xinyan|last2=Soong|first2=Yean Yean|last3=Lim|first3=Siang Wee|last4=Henry|first4=Christiani Jeyakumar|date=3 April 2015|title=Evaluation of antioxidant capacity of Chinese five-spice ingredients|url=https://doi.org/10.3109/09637486.2015.1007452|journal=International Journal of Food Sciences and Nutrition|volume=66|issue=3|pages=289–292| doi=10.3109/09637486.2015.1007452| pmid=25666419| s2cid=23788102| issn=0963-7486|url-access=subscription}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Five-spice powder}} [[Kategorija:Kitajska kuhinja]] [[Kategorija:Sestavine hrane]] [[Kategorija:Začimbe]] 0l7rtpsd4si4kv6ph1oq79ooadsxp71 0 590143 6759062 6726884 2026-10-01T07:29:41Z Ingrid Andreessen 254878 /* Nagrade in priznanja */ 6759062 wikitext text/x-wiki {{Infobox artist | name = Chalermchai Kositpipat | native_name = เฉลิมชัย โฆษิตพิพัฒน์ | native_name_lang = th | image = Chalermchai Kositpipat (June 2021) - 03.jpg | imagesize = | caption = Chalermchai v [[Wat Rong Khun]]u junija 2021 | birth_date = {{birth date and age|1955|2|15|df=yes}} | birth_place = okrožje Mueang, [[Chiang Rai]], Tajska | death_date = | death_place = | field = [[slikarstvo]] | training = Silpakorn University | movement = | works = | patrons = | influenced by = | influenced = | awards = {{Plainlist| * {{awards|Silpathorn Award|2004|Vizualne umetnosti}} * {{awards|National Artist|2011|Vizualne umetnosti (slikarstvo)}} }} }} '''Chalermchai Kositpipat''' ({{langx|th|เฉลิมชัย โฆษิตพิพัฒน์}}, ''Chaloemchai Khositphiphat''), * 15. februar 1955, je tajski vizualni umetnik. Chalermchaijeva dela, predvsem slikarja, znanega po uporabi budističnih podob, so bila razstavljena po vsem svetu. == Življenjepis == [[File:A signature of Chalermchai K.jpg|thumb|Chalermchaijev podpis na njegovem delu v Wat Rong Khun]] Chalermchai Kositpipat se je rodil v kitajsko-lannaški družini.<ref>{{navedi knjigo|title=Making Merit, Making Art: A Thai Temple in Wimbledon|author=Sandra Cate|url=https://books.google.com/books?id=C8QDtGFOxNYC|year=2002|publisher=University of Hawaii Press|pages=189|isbn=0-8248-2357-5}}</ref> Njegov oče je bil kitajski priseljenec iz [[Guangdong]]a, mati pa je tajska-kitajka.<ref>{{Navedi splet |url=http://thaitribune.org/contents/detail/299?content_id=9265&rand=1455481358 |title=Famous Thai Temple Apologized for “Non-Chinese Toilet Incident” |accessdate=2025-09-15 |archive-date=2019-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406222027/http://thaitribune.org/contents/detail/299%3Fcontent_id%3D9265%26rand%3D1455481358 |url-status=dead }}</ref> Kasneje je obiskoval univerzo Silpakorn, ki je bila glavna tajska šola za vizualne umetnosti. Leta 1977 je diplomiral iz tajske umetnosti in dobil diplomo iz likovne umetnosti. Začel je s slikanjem filmskih oglasov na oglasnih panojih. Njegove zgodnje stenske poslikave so mešale tradicionalno tajsko budistično tempeljsko umetnost s sodobnimi podobami.<ref name = "AsiaWeek">{{navedi splet | last = Gearing | first = Julian | title = Painted into a corner | publisher = AsiaWeek | date = 1998-10-02 | url = http://cgi.cnn.com/ASIANOW/asiaweek/98/1002/feat3.html | accessdate = 2009-11-30 | archive-url = https://web.archive.org/web/20010524212632/http://cgi.cnn.com/ASIANOW/asiaweek/98/1002/feat3.html | archive-date = 2001-05-24 | url-status = dead }}</ref> Leta 1980 je Chalermchai prvič v tujini obiskal [[Šrilanka|Šrilanko]] in tam ostal šest mesecev, kjer je preučeval šrilanško arhitekturo, kiparstvo, slikarstvo in budistične templje. Nanj so vplivali beli kipi in templji na Šrilanki. Tesno je sodeloval z veteranom šrilanškega umetnika Manjujem Srijem. Chalermchai je imel samostojno umetniško razstavo v umetniški galeriji Lionel Wendt v [[Kolombo|Kolombu]] na Šrilanki. Po razstavi je te umetnine prinesel na Tajsko in jih vse prodal. Leta 1988 je prejel naročilo za slikanje stenskih poslikav za Wat Buddhapadipa v [[London]]u.<ref name="Buddhapadipa">{{navedi splet|title=Mural Paintings |publisher=Wat Buddhapadipa |url=http://www.buddhapadipa.org/pages/temple_muralpaintings.html |accessdate=2007-08-24 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070929060614/http://www.buddhapadipa.org/pages/temple_muralpaintings.html |archivedate=2007-09-29 }}</ref> Murali so nastajali štiri leta in so bili zaradi sodobnega sloga kontroverzni. »Dobil sem pritožbe od vseh – od [tajske] vlade, od menihov in drugih umetnikov, ki so rekli, da to, kar počnem, ni tajska umetnost,« je dejal leta 1998. Sčasoma je njegovo delo postalo bolj sprejeto, med njegovimi strankami pa je bil tudi tajski kralj Bhumibol Adulyadej. Eno njegovo delo je bilo leta 1998 prodano za 17.500 ameriških dolarjev na dražbi tajske umetnosti pri Christie's v Singapurju. Drugo njegovo delo, ''Darovanje hrane menihom'', je bilo 7. marca 2018 prodano za 59.375 ameriških dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.shapiroauctions.com/chalermchai-kositpipat-thai-b-1955.html|title=Chalermchai Kositpipat (Thai B. 1955)}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Med njegovimi deli je [[Wat Rong Khun]], bogato okrašen bel budistični tempelj, ki ga gradijo v njegovi rodni provinci [[Chiang Rai]]. Dela na templju so se začela leta 1997 in še vedno trajajo.<ref name = "Nanyang">{{navedi splet | title = 白庙华丽大方的艺术品 | date = 2009-11-06 | url = http://www.nanyang.com/index.php?ch=21&pg=234&ac=1006541 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110724142631/http://www.nanyang.com/index.php?ch=21&pg=234&ac=1006541 | url-status = dead | archive-date = 2011-07-24 | accessdate = 2009-11-13}}</ref> »Samo smrt lahko ustavi moje sanje, ne more pa ustaviti mojega projekta,« je o templju dejal Chalermchai in dodal, da verjame, da mu bo delo dalo »nesmrtno življenje«.<ref name = "Mail">{{navedi splet | last = Thaveephol | first = Nuttanee | title = Wat Rong Khun: A labor of love and devotion | publisher = Chiang Mai Mail | date = 2003-02-01 | url = http://www.chiangmai-mail.com/015/features.shtml | accessdate = 2007-08-24 | archive-date = 15 October 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071015231823/http://chiangmai-mail.com/015/features.shtml | url-status = dead }}</ref> Bil je prvi prejemnik prve nagrade Silpathorn za vizualne umetnosti, ustanovljene leta 2004 v čast živečim tajskim sodobnim umetnikom sredi kariere. Kasneje leta 2011 ga je tajska nacionalna komisija za kulturo počastila kot nacionalnega umetnika.<ref>{{navedi splet |title=ศิลปินแห่งชาติ นาย เฉลิมชัย โฆษิตพิพัฒน์ |url=http://art.culture.go.th/art01.php?nid=249 |website=art.culture.go.th |publisher=Department of Cultural Promotion, Ministry of Culture |access-date=21 April 2023 |archive-date=3 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180203021611/http://art.culture.go.th/art01.php?nid=249 |url-status=dead }}</ref> == Delo == [[Slika:The White Temple, Wat Rong Khun, Chiang Rai, Thailand.jpg|thumb|Beli tempelj]] Slika na teme budizma in psihologije, podobno kot Thawan Duchanee. Chalermchai je od leta 1977 do danes razstavljal samostojna dela in sodeloval na različnih pomembnih razstavah tako doma kot v tujini. *Leta 1980 je ustanovil skupino »Thai Art 23«, da bi se uprl vplivu evropske in ameriške umetnosti. *Leta 1984 je začel projekt poslikave fresk v templju Wat Buddhapadipa v Londonu v Angliji in se je v Wat Buddhapadipa odpravil brezplačno slikati freske. *Leta 1996 je začel načrtovati in graditi ''Ubosot'' (dvorano za posvetitve) v templju Wat Rong Khun, svojem domačem kraju v provinci Chiang Rai, posvečeno Budi, kar počne še danes. *Leta 2005 je začel načrtovati in graditi stolp z uro Chiang Rai na cesti Banpraprakan. == Družinsko življenje == Chalermchai se je 5. decembra 1992 poročil s Kanokwanom Kositpipatom in imata sina Napata Kositpipata. == Nagrade in priznanja == *1977 - Prva nagrada, zlata medalja, 3. slikarsko tekmovanje Bualuang *1977 - Tretje mesto, srebrna medalja, 25. državno umetniško tekmovanje *1979 - Druga nagrada, srebrna medalja, 4. slikarsko tekmovanje Bualuang, Bangkok Bank *1993 - Prejel nagrado Nacionalne komisije za kulturo ''Petch Siam'' za kulturno promocijo v slikarstvu *1994 - Prejel nagrado ''Petch Siam'' (slikarstvo) od inštituta Chandrakasem Rajabhat *1995 - Prejel kraljevo dovoljenje njegovega veličanstva kralja Bhumibola Adulyadeja Velikega za naslikavo ilustracije. Avtor kraljeve kompozicije ''Phra Mahajanaka'' in zasnove kraljeve medalje za Medicinsko fakulteto. *2000 - Svetovalec oddelka za likovno umetnost za poslikavo stenske poslikave Phra Buddha Ratana Sathan v [[Velika palača, Bangkok|Veliki palači]]. *2004 - Leta 2004 je prejel prvo nagrado Silpathorn za vizualno umetnost *2011 - Leta 2011 je bil narodni umetnik za vizualno umetnost (slikarstvo) *Svetovalec Banke Tajske za oblikovanje bankovca ob 50. obletnici kraljeve poroke *Poučevanje njene kraljeve visokosti princese [[Sirivannavari Nariratana|Sirivannavari Nariratane]] *2016 - Častni doktorat likovne umetnosti (tajsko slikarstvo) Tehnološke univerze Rajamangala v Rattanakosinu == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.rama9art. org/chalermchai/bio.html Chalermchai Kositpipat] at Rama 9 Art * [https://artsandculture.google.com/entity/m02z0cwy Some of his works on Google Arts & Culture] {{DEFAULTSORT:Chalermchai, Kositpipat}} [[Kategorija:Tajska umetnost]] [[Kategorija:Chalermchai Kositpipat]] [[Kategorija:Tajski slikarji|Chalermchai Kositpipat]] q0bbvpz4vupna0a0of3wnfg3vm0xlwk 0 590298 6759045 6743777 2026-10-01T07:11:02Z Ingrid Andreessen 254878 6759045 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Sornphet Sornsuphan | image =Sornphet Sornsuphan.jpg | image_size = 220px | caption = | birth_name = Boonthan Klaylamang ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) | birth_date = {{birth date|1948|3|23|df=y}} | death_date = {{death date and age|2022|1|8|1948|3|23|df=y}} | death_place = [[Bangkok]], [[Tajska]] | native_name = ศรเพชร ศรสุพรรณ | native_name_lang = TH | occupation = pevec | birth_place = provinca Suphan Buri, Tajska | module = {{Infobox musical artist | embed = yes | genre = {{hlist|[[Luk thung]]}} | years_active = 1972–2022 | label = Rota {{•}} RS Promotion | website = | associated_acts = }} }} '''Sornphet Sornsuphan''' ({{Langx|th|ศรเพชร ศรสุพรรณ}}), ali rojstno ime '''Boonthan Klaylamang''' ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) (* 23. marec 1948 – † 8 januar 2022) je bil znan pevec skupine Luk thung.<ref>[https://www.khaosod.co.th/entertainment/news_589448 ลือลูกทุ่งดัง‘ศรเพชร ศรสุพรรณ’ป่วยหนัก ถึงขั้นร้องเพลงไม่ได้ ลูกชายออกมาชี้แจงแล้ว]</ref> == Življenje in kariera == Boonthan Klailamang (Sonphet Sornsuphan) se je rodil 23. marca 1948 Theingu in gospe Mok Klailamang. Sonphet je končal četrti razred šole Wat Sri Soi Phet v okrožju U Thong v provinci Suphan Buri. Sornsuphan je končal šolanje v 4. razredu osnovne šole. Sonphetovo umetniško ime ''Sonphet Sornsuphan'' je bilo njegovo lastno ime. Sprva se je imenoval ''Sriphet Srisuphan'', kasneje pa ga je spremenil v ''Sonphet Sornsuphan''. Sonphet je bil poročen s Phimpa Kliaosinak in imel dva sinova. Svojo pevsko kariero je začel kot navijač skupine Dam Daensupphan, ki jo je predstavil Liang Kanchana. Spoznal je Phophina Phonsupphana, prav tako navijača. Phophin je za Sonpheta, ki je postal znan med letoma 1970 in 1976, skomponiral več pesmi. Začel je kot izvajalec tajske glasbe v skladbi ''Cheer Ram Wong'' ({{Langx|th|เชียร์รำวง}}) Dam Daen-Suphana, z Lieangom Kanchano, ki ga je podpiral na odru. Njegova najbolj znana pesem, ''Khao Mai Mee Khai'', mu je leta 1975 prinesla nagrado Zlata antena za izjemnega pevca, ki jo podeljuje radijska postaja Sam Yot. Nato je bil v ''khewu'' s Phophinom Phornsuphanom. Phophin je zanj pisal pesmi in bil znan od leta 1970 do 1976. Njegove priljubljene pesmi so ''Ai Wang Tai Nae'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}), ''Khaw Mai Mee Khai'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}), ''Aa Phai Hai Rieam'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}), ''Khao Wen Roae'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) in ''Oum Look Tam Miea'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}).<ref>[http://www.maemaiplengthai.com/webboard/viewthread.php?tid=352 จริงหรือไม่ที่"ศรเพชร ศรสุพรรณ"หยิ่ง"]{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Številne njegove pesmi sta napisala in besedila napisala Phophin in Kiat Chalermchai.<ref>[https://www.thepeople.co/culture/music/53107 เกียรติ เฉลิมชัย]</ref> Od leta 2010 je bil slabega zdravja in ni nastopal na odru.<ref>[http://www.dailynews.co.th/newstartpage/index.cfm?page=content&categoryId=415&contentID=105541 "ศรเพชร ศรสุพรรณ"ป่วยขอบริจาคเลือดด่วน]</ref> Novembra 2021 je bil Sonphet sprejet v bolnišnico Siriraj v podobmočju Siriraj v okrožju Bangkok Noi v [[Bangkok]]u zaradi tumorja v želodcu. Umrl je 8. januarja 2022 v starosti 73 let.<ref>[https://www.bangkokbiznews.com/news/981580 เผยกำหนดการรดน้ำศพ "ศรเพชร ศรสุพรรณ" หลังสิ้นตำนานนักร้องลูกทุ่ง] {{in lang|th}}</ref> Njegova ekscelenca general Paiboon Khumchaya, tajni svetnik, je vodil posebno kraljevo kremacijsko slovesnost v krematoriju Wat Yang Thai Charoenphon, podokrožje Ban Don, okrožje U Thong, provinca Suphan Buri. == Discografija == *''{{transliteration|th|Ai Wang Tai Nae}}'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}) *''{{transliteration|th|Khaw Mai Mee Khai}}'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}) *''{{transliteration|th|Aa Phai Hai Rieam}}'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}) *''{{transliteration|th|Khao Wen Roae}}'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) *''{{transliteration|th|Oum Look Tam Miea}}'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}) *''{{transliteration|th|Koay Sao Na}}'' ({{Langx|th|คอยสาวนา}}) *''{{transliteration|th|Pee Mai Yom}}'' ({{Langx|th|พี่ไม่ยอม}}) *''{{transliteration|th|Rak Ma Haa Pee}}'' ({{Langx|th|รักมาห้าปี}}) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{discogs artist|ศรเพชร ศรสุพรรณ}} *[https://www.discogs.com/artist/4115135-%E0%B8%9E%E0%B8%A1%E0%B8%9E%E0%B8%A7%E0%B8%87-%E0%B8%94%E0%B8%A7%E0%B8%87%E0%B8%88%E0%B8%99%E0%B8%97%E0%B8%A3 Diskografija] na Discogs {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Sornsuphan, Sornphet}} [[Kategorija:Tajski pevci]] {{bio-stub}} 8jhnf5wk8jxcyrpvyknx14r70adbt90 6759047 6759045 2026-10-01T07:11:42Z Ingrid Andreessen 254878 6759047 wikitext text/x-wiki {{Infobox musical artist | name = Sornphet Sornsuphan | image =Sornphet Sornsuphan.jpg | image_size = 220px | caption = | birth_name = Boonthan Klaylamang ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) | birth_date = {{birth date|1948|3|23|df=y}} | death_date = {{death date and age|2022|1|8|1948|3|23|df=y}} | death_place = [[Bangkok]], [[Tajska]] | native_name = ศรเพชร ศรสุพรรณ | native_name_lang = TH | occupation = pevec | birth_place = provinca Suphan Buri, Tajska | genre = {{hlist|[[Luk thung]]}} | years_active = 1972–2022 | label = Rota {{•}} RS Promotion | website = | associated_acts = }} '''Sornphet Sornsuphan''' ({{Langx|th|ศรเพชร ศรสุพรรณ}}), ali rojstno ime '''Boonthan Klaylamang''' ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) (* 23. marec 1948 – † 8 januar 2022) je bil znan pevec skupine Luk thung.<ref>[https://www.khaosod.co.th/entertainment/news_589448 ลือลูกทุ่งดัง‘ศรเพชร ศรสุพรรณ’ป่วยหนัก ถึงขั้นร้องเพลงไม่ได้ ลูกชายออกมาชี้แจงแล้ว]</ref> == Življenje in kariera == Boonthan Klailamang (Sonphet Sornsuphan) se je rodil 23. marca 1948 Theingu in gospe Mok Klailamang. Sonphet je končal četrti razred šole Wat Sri Soi Phet v okrožju U Thong v provinci Suphan Buri. Sornsuphan je končal šolanje v 4. razredu osnovne šole. Sonphetovo umetniško ime ''Sonphet Sornsuphan'' je bilo njegovo lastno ime. Sprva se je imenoval ''Sriphet Srisuphan'', kasneje pa ga je spremenil v ''Sonphet Sornsuphan''. Sonphet je bil poročen s Phimpa Kliaosinak in imel dva sinova. Svojo pevsko kariero je začel kot navijač skupine Dam Daensupphan, ki jo je predstavil Liang Kanchana. Spoznal je Phophina Phonsupphana, prav tako navijača. Phophin je za Sonpheta, ki je postal znan med letoma 1970 in 1976, skomponiral več pesmi. Začel je kot izvajalec tajske glasbe v skladbi ''Cheer Ram Wong'' ({{Langx|th|เชียร์รำวง}}) Dam Daen-Suphana, z Lieangom Kanchano, ki ga je podpiral na odru. Njegova najbolj znana pesem, ''Khao Mai Mee Khai'', mu je leta 1975 prinesla nagrado Zlata antena za izjemnega pevca, ki jo podeljuje radijska postaja Sam Yot. Nato je bil v ''khewu'' s Phophinom Phornsuphanom. Phophin je zanj pisal pesmi in bil znan od leta 1970 do 1976. Njegove priljubljene pesmi so ''Ai Wang Tai Nae'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}), ''Khaw Mai Mee Khai'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}), ''Aa Phai Hai Rieam'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}), ''Khao Wen Roae'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) in ''Oum Look Tam Miea'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}).<ref>[http://www.maemaiplengthai.com/webboard/viewthread.php?tid=352 จริงหรือไม่ที่"ศรเพชร ศรสุพรรณ"หยิ่ง"]{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Številne njegove pesmi sta napisala in besedila napisala Phophin in Kiat Chalermchai.<ref>[https://www.thepeople.co/culture/music/53107 เกียรติ เฉลิมชัย]</ref> Od leta 2010 je bil slabega zdravja in ni nastopal na odru.<ref>[http://www.dailynews.co.th/newstartpage/index.cfm?page=content&categoryId=415&contentID=105541 "ศรเพชร ศรสุพรรณ"ป่วยขอบริจาคเลือดด่วน]</ref> Novembra 2021 je bil Sonphet sprejet v bolnišnico Siriraj v podobmočju Siriraj v okrožju Bangkok Noi v [[Bangkok]]u zaradi tumorja v želodcu. Umrl je 8. januarja 2022 v starosti 73 let.<ref>[https://www.bangkokbiznews.com/news/981580 เผยกำหนดการรดน้ำศพ "ศรเพชร ศรสุพรรณ" หลังสิ้นตำนานนักร้องลูกทุ่ง] {{in lang|th}}</ref> Njegova ekscelenca general Paiboon Khumchaya, tajni svetnik, je vodil posebno kraljevo kremacijsko slovesnost v krematoriju Wat Yang Thai Charoenphon, podokrožje Ban Don, okrožje U Thong, provinca Suphan Buri. == Discografija == *''{{transliteration|th|Ai Wang Tai Nae}}'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}) *''{{transliteration|th|Khaw Mai Mee Khai}}'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}) *''{{transliteration|th|Aa Phai Hai Rieam}}'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}) *''{{transliteration|th|Khao Wen Roae}}'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) *''{{transliteration|th|Oum Look Tam Miea}}'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}) *''{{transliteration|th|Koay Sao Na}}'' ({{Langx|th|คอยสาวนา}}) *''{{transliteration|th|Pee Mai Yom}}'' ({{Langx|th|พี่ไม่ยอม}}) *''{{transliteration|th|Rak Ma Haa Pee}}'' ({{Langx|th|รักมาห้าปี}}) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{discogs artist|ศรเพชร ศรสุพรรณ}} *[https://www.discogs.com/artist/4115135-%E0%B8%9E%E0%B8%A1%E0%B8%9E%E0%B8%A7%E0%B8%87-%E0%B8%94%E0%B8%A7%E0%B8%87%E0%B8%88%E0%B8%99%E0%B8%97%E0%B8%A3 Diskografija] na Discogs {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Sornsuphan, Sornphet}} [[Kategorija:Tajski pevci]] {{bio-stub}} j8squrill24yqeoklafkpeqtpyxzqlk 2 590815 6758908 6758445 2026-09-30T20:29:46Z MaksiKavsek 244409 6758908 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Oblike slovanskega etnonima === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''. Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} 7xvlsfwvo4m63p9xte90tumuzfgz0cd 0 595919 6759076 6758095 2026-10-01T07:37:20Z ~2026-44996-51 264415 /* Z */ 6759076 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * Miro(slav) Baraga * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * ([[Saša Marko Dekleva]]) * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Matjaž Eberlinc]]? * [[Edo Erzetič]] * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] (Jože Gašperič?) * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Vera Gradišnik]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[France Lah]] (1923-1998) * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * ([[Nada Lavrač]]) * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * Franc Novak, elektronik, prof. (IJS) * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Boštjan Polajžer]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gregor Primc]] * Igor Prodan * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * Janko Rudolf (1898-1968) * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Matej Slapšak]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Riko Šafarič]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[David Šuligoj]]? * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Marko Tkalčič]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Branko Vajda]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Gorazd Vrabič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Slavko Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] (1942-2016) * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] 1pxrbghmhinnhwm7vww1a93n5vtxst8 0 597340 6758803 6720049 2026-09-30T17:20:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | name = '''Odbor za mir''' | linking_name = Board of Peace | image_flag = | symbol_type = Logotip | image_symbol = | symbol_width = 100px | image_map = Map of the Board of Peace (accepted invitations).svg | image_map_size = | map_caption = Države, katerih voditelji so sprejeli povabilo v Odbor za mir | org_type = [[mednarodna organizacija]] | membership_type = Članstvo | membership = {{Collapsible list | titlestyle = font-weight:normal;text-align:left; | title = 27 držav članic |{{flaglist|Albania}} |{{flaglist|Argentina}} |{{flaglist|Armenia}} |{{flaglist|Azerbaijan}} |{{flaglist|Bahrain}} |{{flaglist|Bulgaria}} |{{flaglist|Egypt}} |{{flaglist|Indonesia}} |{{flaglist|Israel}} |{{flaglist|Jordan}} |{{flaglist|Qatar}} |{{flaglist|Cambodia}} |{{flaglist|Kazakhstan}} |{{flaglist|Kosovo}} |{{flaglist|Kuwait}} |{{flaglist|Hungary}} |{{flaglist|Mongolia}} |{{flaglist|Morocco}} |{{flaglist|Pakistan}} |{{flaglist|Paraguay}} |{{flaglist|El Salvador}} |{{flaglist|Saudi Arabia}} |{{flaglist|Turkey}} |{{flaglist|Uzbekistan}} |{{flaglist|Vietnam}} |{{flaglist|United Arab Emirates}} |{{flaglist|United States}} }} | admin_center_type = | admin_center = | languages_type = Jezik | languages = [[angleščina]]<ref name="charter" /> | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_event1 = Napoved ustanovitve | established_date1 = 29. septembra 2025 | established_event2 = [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|Potrditev]] | established_date2 = 17. novembra 2025 | established_event3 = Podpis listine | established_date3 = 22. januarja 2026 | official_website = {{url|https://x.com/BoardOfPeace}} | footnotes = }} '''Odbor za mir''' (angl. '''''Board of Peace''''', '''BoP''') je [[mednarodna organizacija]], ki je nastala na pobudo ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] za reševanje mednarodnih kriz.<ref name="charter">{{navedi splet|title= Full text: Charter of Trump's Board of Peace|url=https://www.timesofisrael.com/full-text-charter-of-trumps-board-of-peace/|website=The Times of Israel|date=18 January 2026|last=Magid|first=Jacob|access-date=20 January 2026}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/trump-ustanovil-odbor-za-mir-ki-bo-po-njegovih-besedah-sodeloval-z-zdruzenimi-narodi/770921|title=Trump ustanovil Odbor za mir, ki bo po njegovih besedah sodeloval z Združenimi narodi|date=22. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Donald Trump je njegovo ustanovitev napovedal septembra 2025, januarja 2026 pa je dejansko prišlo do ustanovitve s podpisom ustanovne listine na slovesnosti ob robu [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v švicarskem [[Davos|Davosu]].<ref name=":0" /><ref name="auto5">{{navedi novice |last=Mancini |first=Ryan |date=15 January 2026 |title=Trump announces Gaza 'Board of Peace' has been formed |url=https://thehill.com/homenews/administration/5692121-trump-announces-board-of-peace-gaza/ |access-date=15 January 2026 |work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]}}</ref> Sprva je bil opisan kot začasni nadzorni organ za upravljanje in obnovo [[Gaza|Gaze]], kasneje pa kot širša platforma za reševanje globalnih kriz.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/svet/odbor-za-mir-kanadi-odrekel-gostoljubje|title=Odbor za mir Kanadi odrekel gostoljubje: Zapomni si to, Mark, za naslednjič|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, med njimi tudi Sloveniji, ki tako kot številne druge evropske države ne načrtuje pridružitve odboru.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]] sta se mu za zdaj pridružili [[Madžarska]] in [[Bolgarija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-izraza-resne-pomisleke-glede-trumpovega-t-i-odbora-za-mir/771008|title=EU izraža "resne pomisleke" glede Trumpovega t. i. Odbora za mir|date=23. 1. 2026|accessdate=23. 1. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Kritiki v ustanovitvi odbora vidijo nadaljevanje Trumpovega prizadevanja za razgradnjo obstoječih institucij, predvsem [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref name=":1" /> == Ozadje == Odbor za mir je bil sprva zasnovan za upravljanje [[Gaza|Gaze]] po vojni.<ref name=":0" /> [[Vojna v Gazi]] se je začela oktobra 2023 po vrsti usklajenih oboroženih napadov, ki so jih [[Hamas]] in več drugih palestinskih militantnih skupin izvedli na jugu Izraela 7. oktobra 2023.<ref name="APtalks">{{navedi splet |last1=Anna |first1=Cara |last2=Magdy |first2=Samy |date=2025-10-04 |title=What to know as key talks to end the war in Gaza begin |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-palestinians-hamas-war-explainer-d5c5057d2fe9e2e255215850b454f601 |access-date=2026-01-16 |website=AP News |language=en}}</ref> Nekdanji britanski premier [[Tony Blair]] je sprva avgusta 2025 predlagal mednarodno upravo Gaze.<ref>{{navedi novice |last1=Badshah |first1=Nadeem |title=Tony Blair attends White House meeting with Trump on postwar Gaza |work=The Guardian |date=27 August 2025 |url=https://www.theguardian.com/politics/2025/aug/27/tony-blair-attends-white-house-meeting-with-trump-on-postwar-gaza }}</ref> Ameriški predsednik Donald Trump je konec septembra 2025 predstavil podoben načrt, ki sta ga naslednji mesec delno sprejela tako izraelska vlada kot Hamas.<ref name="APtalks" /> Varnostni svet Združenih narodov je 17. novembra 2025 sprejel [[resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 2803|resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2803]], v kateri je podprl ustanovitev Odbora za mir.<ref>{{navedi splet |date=17 November 2025 |title=UN Security Council authorizes temporary international force for Gaza |url=https://news.un.org/en/story/2025/11/1166391 |website=UN News}}</ref> [[Ameriški kongres]] ni imel pri potrjevanju ustanovitve odbora nobene vloge.<ref>{{navedi novice |title=The glaring problem(s) with Trump’s newly unveiled ‘Board of Peace’ |url=https://www.ms.now/rachel-maddow-show/maddowblog/the-glaring-problems-with-trumps-newly-unveiled-board-of-peace |access-date=23 January 2026 |work=MS NOW}}</ref> == Zgodovina == V začetku januarja 2026 so objavili, da je bil za generalnega direktorja Odbora za mir izbran nekdanji posebni koordinator Združenih narodov za mirovni proces na Bližnjem vzhodu [[Nikolaj Mladenov]]. Mladenov se je nato srečal z izraelskim premierjem [[Benjamin Netanjahu|Benjaminom Netanjahujem]] in palestinskim podpredsednikom [[Husein al Šejk|Huseinom al Šejkom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.timesofisrael.com/netanyahu-meets-with-former-un-mideast-envoy-tapped-to-represent-board-of-peace/|title=Netanyahu meets with former UN Mideast envoy tapped to represent Board of Peace|work=The Times of Israel |date=January 8, 2026}}</ref> 11. januarja 2026 so objavili, da naj bi predsednik Združenih držav Donald Trump v tistem tednu objavil posameznike, ki jih bo imenoval v Odbor za mir. V odgovor je tiskovni predstavnik Hamasa pozval k pospešitvi ustanovitve palestinskega tehnokratskega odbora.<ref>{{navedi splet |last1=Shurafa |first1=Wafaa |last2=Magdy |first2=Samy |date=2026-01-12 |title=Drone strike kills 3 in Gaza as Hamas prepares to transfer governance to new committee |url=https://apnews.com/article/gaza-israel-hamas-drone-strike-governance-f59c7e742149366e67549e7dd2e10309 |access-date=2026-01-13 |website=AP News |language=en}}</ref> Z začetkom druge faze mirovnega sporazuma za Gazo 14. januarja 2026 so poročali, da so Združene države poslale povabila več državam, da se pridružijo odboru, in da bo prvi sestanek odbora organiziran ob robu vrha [[Svetovni gospodarski forum|Svetovnega gospodarskega foruma]] v prihodnjem tednu.<ref>{{navedi novice |last=Ravid |first=Barak |title=White House announces "phase two" of Gaza ceasefire deal |url=https://www.axios.com/2026/01/14/gaza-phase-two-hamas-disarm-israel |work=[[Axios (website)|Axios]] |date=14 January 2026}}</ref> Trump je ustanovitev odbora napovedal 15. januarja 2026 z objavo na družbenih omrežjih, v kateri je zapisal: »V veliko čast mi je sporočiti, da je bil ODBOR ZA MIR ustanovljen. Člani odbora bodo kmalu objavljeni, vendar lahko z gotovostjo rečem, da je to največji in najbolj prestižni odbor, kar jih je bilo kadarkoli in kjerkoli sestavljenih.«<ref name="auto5"/> 17. januarja 2026 sta argentinski predsednik [[Javier Milei]] in argentinski veleposlanik v ZDA Alec Oxenford objavila, da je predsednik Trump uradno povabil Argentino k pridružitvi upravnemu odboru in da postane ustanovna članica.<ref name="straitsarg">{{navedi novice |title=Argentina's Milei, Turkey's Erdogan invited to join Trump's Gaza 'Board of Peace' |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/milei-erdogan-invited-to-join-trumps-gaza-board-of-peace |access-date=17 January 2026 |work=[[The Straits Times]] |date=17 January 2026}}</ref><ref name="arginfobae">{{navedi novice |title=Donald Trump invitó a Javier Milei a integrar el Board of Peace, una organización para resolver conflictos globales |url=https://www.infobae.com/politica/2026/01/17/donald-trump-invito-a-javier-milei-a-integrar-el-board-of-peace-una-organizacion-para-resolver-conflicto-globales/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Donald Trump invited Javier Milei to join the Board of Peace, an organization to resolve global conflicts}}</ref> Milei je na [[Twitter|omrežju X]] objavil, da se je predsedniku Trumpu zahvalil za povabilo, ga označil za "čast" in ponovno potrdil, da Argentina podpira države, ki se neposredno soočajo s terorizmom in branijo življenje in lastnino.<ref name="arginfobae"/><ref name="lavozcba">{{navedi novice |title=Invitación. Argentina se suma al Board of Peace impulsado por Trump: su rol fundador en un plan para Gaza |url=https://www.lavoz.com.ar/politica/argentina-se-suma-al-board-of-peace-impulsado-por-trump-su-rol-fundador-en-un-plan-para-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[La Voz del Interior]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Invitation. Argentina joins the Board of Peace promoted by Trump: its founding role in a plan for Gaza}}</ref><ref name="straitsarg"/> Trump je v odbor povabil tudi turškega predsednika [[Recep Tayyip Erdoğan|Recepa Tayyipa Erdoğana]] in kanadskega premierja [[Mark Carney|Marka Carneyja]], pri čemer je Carney potrdil svoje sodelovanje.<ref name="straitsarg"/> Albanski premier [[Edi Rama]] je na Facebooku objavil, da je bila Albanija osebno povabljena, da se pridruži upravnemu odboru in postane ustanovna članica, kar je opisal kot veliko mednarodno priznanje in znak naraščajočega mednarodnega ugleda države.<ref name="CNA-Jan17">{{navedi splet |date=2026-01-17 |title="Albania, be one of the founding members of the Peace Board"/ Donald Trump invites Rama |url=https://www.cna.al/english/politike/shqiperia-te-jete-nje-nga-anetaret-themeluese-te-bordit-te-paqes-donald-i452476 |access-date=2026-01-17 |website=[[CNA (TV network)|CNA]]}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Albania part of the Gaza Peace Board, Rama thanks Trump for the "personal" invitation: Proud of my country |url=https://www.voxnews.al/english/politike/trump-ftoi-ramen-per-te-qene-pjese-e-bordit-te-paqes-per-gazen-reagon-k-i108331 |access-date=2026-01-17 |website=Vox News}}</ref> 20. januarja 2026 je Trump v kontekstu ustanovitve odbora dejal, da mu »[[Združeni narodi]] niso nikoli pomagali«<ref name=sky>{{navedi novice |title=Trump latest: NATO would be in 'ash heap of history' if it weren't for me, says president |url=https://news.sky.com/story/greenland-live-trump-tariffs-nobel-peace-prize-latest-starmer-13489831 |access-date=20 January 2026 |work=Sky News}}</ref> in da bi odbor lahko nadomestil Združene narode.<ref name="timesofis">{{navedi novice |title=Trump says Board of Peace ‘might’ replace United Nations, but wants UN to continue |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/trump-says-board-of-peace-might-replace-united-nations-but-wants-un-to-continue/ |access-date=20 January 2026 |work=Times of Israel|last=Magid|first=Jacob|date=20 January 2026}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Trump Could Still Lead Board of Peace After Term Ends, US Says |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations |access-date=20 January 2026 |work=Bloomberg|archive-url=https://archive.today/20260124035840/https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-01-20/trump-suggests-board-of-peace-could-supplant-united-nations|archive-date=24 January 2026|url-status=live|last=Sullivan|first=Kate|date=20 January 2026|last2=Martin|first2=Eric}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump ob robu [[Svetovni gospodarski forum|56. svetovnega gospodarskega foruma]] v [[Davos]]u gostil slovesnost ob podpisu ustanovne listine Odbora za mir. Voditelji in zunanji ministri 19 držav, razen Združenih držav Amerike, so se udeležili slovesnosti podpisa mirovnega odbora v Davosu in podpisali ustanovno listino.<ref name=":2">{{navedi novice|title=Trump Unveils Gaza ‘Board of Peace’ at Davos and Lauds Overseas Accomplishments|url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|date=22 January 2026|access-date=23 January 2026|work=Time|last=Cleary|first=Olivia-Anne|last2=Sutherland|first2=Callum|archive-date=2026-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{navedi novice |title=Trump Launches ‘Board of Peace’ in Davos |url=https://foreignpolicy.com/2026/01/22/board-of-peace-charter-signing-ceremony-trump-davos-member-countries-gaza/|date=22 January 2026 |access-date=23 January 2026 |work=Foreign Policy|last=Davey|first=Maxine}}</ref> ==Struktura== [[Slika:Official Presidential Portrait of President Donald J. Trump (2025).jpg|thumb|upright|Donald Trump je bil v ustanovni listini imenovan za predsednika odbora in podeljeno mu je bilo dosmrtno članstvo.]] V ustanovni listini so opredelili večnivojsko strukturo odbora, ki vključuje:<ref name="Sudworth">{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c07xvv9r422o |title=Big names on Trump's peace panel face huge challenges in Gaza |first1=John|last1=Sudworth |date=17 January 2026|work=BBC}}</ref> * predsednik odbora je [[Donald Trump]], za katerega ne velja omejitev mandata in je dosmrtni član; * glavni odbor za mir je sestavljen predvsem iz voditeljev držav (povabljenih jih je bilo okoli šestdeset); * v izvršni odbor s poudarkom na diplomaciji in naložbah je bilo imenovanih sedem članov; * izvršni odbor za Gazo vodi [[nacionalni odbor za upravljanje Gaze]], ki bo upravljal ozemlje Gaze; vodja izvršnega odbora za Gazo, imenovan [[visoki predstavnik za Gazo]], je postal [[Nikolaj Mladenov]], ki je eden od skupno enajstih imenovanih članov izvršnega odbora za Gazo. == Članice in povabljene države == [[Slika:Board of Peace Membership.svg|thumb|upright=1.35|Države glede na status: {{legend|#f9d14d|Povabilo sprejele}} {{legend|#20B2AA|Države opazovalke (plus [[Evropska unija]])}} {{legend|#f75e25|Povabljene}} {{legend|#225ea8|Povabilo zavrnile}} {{legend|#238b45|Povabilo preklicano}}]] Povabilo v odbor je od ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] prejelo okoli 60 držav.<ref>{{navedi novice |date=January 19, 2026 |title=World leaders show caution on Trump's broader 'Board of Peace' amid fears for UN |url=https://www.reuters.com/world/europe/world-leaders-show-caution-trumps-broader-board-peace-amid-fears-un-2026-01-18/ |access-date=January 19, 2026 |work=Reuters|last=Irish|first=John|last2=Rinke|first2=Andreas}}</ref> Spodaj naštete države so bile povabljene kot ustanovne članice. Države, ki želijo neomejeno članstvo, morajo plačati milijardo ameriških dolarjev v sklad pod nadzorom Donalda Trumpa. Sicer je članstvo omejeno na tri leta, vendar se lahko po poteku triletnega obdobja po presoji predsednika odbora obnovi.<ref>{{navedi splet |last=Irish |first=John |orig-date=2026-01-18 |editor-last=Heavens |editor-first=Louise |title=Trump's Gaza peace board charter seeks $1 billion for extended membership, document shows |url=https://www.reuters.com/world/middle-east/trumps-gaza-peace-board-charter-seeks-1-billion-extended-membership-document-2026-01-18/ |website=[[Reuters]] |quote=A draft charter sent to about 60 countries by the U.S. administration calls for members to contribute $1 billion in cash if they want their membership to last more than three years, according to the document seen by Reuters.}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2026-01-22 |title=Shield, gold and US-centric globe: Why Trump’s ‘Board of Peace’ logo is raising eyebrows |url=https://timesofindia.indiatimes.com/world/us/shield-gold-and-us-centric-globe-why-trumps-board-of-peace-logo-is-raising-eyebrows/articleshow/127166625.cms |access-date=2026-01-23 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}</ref> === Države članice === Naslednje države so države članice; večina jih je podpisala ustanovno listino na slovesnosti v Davosu in tako veljajo za ustanovne članice. Egipt, Izrael, Kambodža, Kuvajt, Salvador in Vietnam so to storili kasneje:<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Cleary_2026">{{cite magazine |last1=Cleary |first1=Olivia-Anne |last2=Sutherland |first2=Callum |date=22 January 2026 |title=Trump Unveils Gaza 'Board of Peace' at Davos and Lauds Overseas Accomplishments |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |access-date=23 January 2026 |magazine=Time |archive-date=24 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=live }}</ref> {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]--> * {{flagu|Albania}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Argentina}}<ref name="Argentine joining">{{navedi splet|title= Argentina's Milei invited by Trump to join Gaza Board of Peace, calls it 'an honor'|url= https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/argentinas-milei-invited-by-trump-to-join-gaza-board-of-peace-calls-it-an-honor/|website=[[The Times of Israel]]|date=17 January 2026|agency=Agence France-Presse|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Armenia}}<ref>{{navedi novice |title=Armenian PM accepts Trump’s invitation to join the Board of Peace |url=https://armenpress.am/en/article/1240027 |access-date=20 January 2026 |work=Armenpress |date=20 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice |last1=Bardouka |first1=Yousef |title=Trump invites Pashinyan to join Gaza Board of Peace |url=https://oc-media.org/trump-invites-pashinyan-to-join-gaza-board-of-peace/ |access-date=20 January 2026 |work=OC Media |date=20 January 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|Azerbaijan}}<ref>{{navedi novice |date=2026-01-21 |title=Azerbaijan says it agreed to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/azerbaijan-says-it-agreed-join-trumps-board-peace-2026-01-21/ |access-date=2026-01-21 |work=Reuters}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Azerbaijan |date=2026-01-21 |title=No:014/26, Press Release on the decision of the Republic of Azerbaijan to join the Board of Peace, announced by the U.S. President Donald J. Trump |url=https://mfa.gov.az/en/news/no01426 |access-date=2026-01-21 |website=mfa.gov.az |language=en}}</ref> * {{flagu|Bahrain}}<ref>{{navedi novice |title=Abraham Accords partners Bahrain, Morocco are first to sign Board of Peace charter |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/abraham-accords-partners-bahrain-morocco-are-first-to-sign-board-of-peace-charter/ |access-date=22 January 2026 |work=The Times of Israel |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Bulgaria}}<ref>{{navedi novice |last1=Isufi |first1=Perparim |last2=Firat Biyuk |first2=Hamdi |last3=Todorov |first3=Svetoslav |title=Kosovo, Bulgaria, Turkey Join Trump’s 'Board of Peace' |url=https://prishtinainsight.com/kosovo-bulgaria-turkey-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=22 January 2026 |work=Prishtina Insight |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Indonesia}}<ref>{{navedi novice |last1=Shofa |first1=Jayanty Nada |title=Indonesia Joins Trump’s Board of Peace for Gaza |url=https://jakartaglobe.id/news/indonesia-joins-trumps-board-of-peace-for-gaza |access-date=22 January 2026 |work=Jakarta Globe |date=22 January 2026}}</ref> * {{flagu|Egypt}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Israel}}<ref>{{navedi novice |last=Berman |first=Lazar |date=2026-02-11 |title=Meeting Rubio, Netanyahu officially signs on to Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/meeting-rubio-netanyahu-officially-signs-on-to-board-of-peace/ |access-date=2026-02-11 |work=The Times of Israel |language=en-US |issn=0040-7909}}</ref> * {{flagu|Jordan}}<ref>{{Navedi splet |url=https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |title=arhivska kopija |accessdate=2026-01-24 |archive-date=2026-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260124020537/https://time.com/7357067/trump-gaza-board-of-peace-members-davos/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Cambodia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Kazakhstan}}<ref>{{navedi splet |last=Sabi |first=Ulpan |date=2026-01-19 |title=Trump invites Tokayev and Kazakhstan to the Peace Council |url=https://en.tengrinews.kz/kazakhstan_news/trump-invites-tokayev-and-kazakhstan-to-the-peace-council-270730/ |access-date=2026-01-20 |website=Tengri News |language=en}}</ref> * {{flagu|Qatar}}<ref name="jointstatement">{{navedi novice |last1= |title=Saudi Arabia, Turkey, Egypt, Jordan, Indonesia, Pakistan, Qatar, UAE join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-egypt-jordan-indonesia-pakistan-qatar-uae-join-trumps-board-2026-01-21/ |access-date=22 January 2026 |work=Reuters |date=21 January 2026}}</ref> * {{flagu|Kosovo}}<ref>{{navedi novice |date=21 January 2026 |title=Trump letër Osmanit, e fton Republikën e Kosovës të bëhet shtet themelues i Kartës së Bordit të Paqes |url=https://www.gazetaexpress.com/trump-leter-osmanit-e-fton-republiken-e-kosoves-te-behet-shtet-themelues-i-kartes-se-bordit-te-paqes/ |access-date=21 January 2026 |work=Gazeta Express}}</ref> * {{flagu|Kuwait}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Hungary}}<ref>{{navedi novice |last1=Jacobs |first1=Jennifer |last2=Cook |first2=Sara |last3=Watson |first3=Kathryn |title=More than 10 countries have signed on to Trump's "Board of Peace," sources say |url=https://www.cbsnews.com/news/trump-board-of-peace-countries/ |access-date=20 January 2026 |work=CBS News |date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Mongolia}}<ref>{{navedi novice |date=22 January 2026 |title=Trump unveils ‘Board of Peace’ in Davos ceremony, claims Gaza war ‘down to little fires’|url=https://nypost.com/2026/01/22/us-news/trump-unveils-board-of-peace-during-signing-ceremony-in-davos/|access-date=22 January 2026 |work=New York Post}}</ref> * {{flagu|Morocco}}<ref>{{navedi novice |title=Morocco accepts Trump's invite to 'Board of Peace', Putin yet to decide |url=https://www.abc.net.au/news/2026-01-20/morocco-accepts-trump-invite-to-peace-board-putin-yet-to-decide/106247306 |access-date=20 January 2026 |work=ABC News |date=19 January 2026 |language=en-AU}}</ref> * {{flagu|Pakistan}}<ref>{{navedi splet |last=Ministry of Foreign Affairs of the Government of Pakistan |date=2026-01-21 |title=Pakistan Accepts Invitation for Joining the Board of Peace (BoP) with the View to Achieving Lasting Peace in Gaza |url=https://mofa.gov.pk/press-releases/pakistan-accepts-invitation-for-joining-the-board-of-peace-bop-with-the-view-to-achieving-lasting-peace-in-gaza#:~:text=Donald%20J.%20Trump%2C%20Pakistan%20would,Nations%20Security%20Council%20Resolution%202803. |access-date=2026-01-21 |website=mofa.gov.pk}}</ref> * {{flagu|Paraguay}}<ref>{{navedi novice |title=Trump invitó a Erdogan, Al Sisi, Milei y Peña a unirse al Consejo de la Paz que tendrá a cargo la administración de la Franja de Gaza |url=https://www.infobae.com/america/mundo/2026/01/17/trump-invito-a-erdogan-al-sisi-y-milei-a-unirse-al-consejo-de-la-paz-que-tendra-a-cargo-la-administracion-de-la-franja-de-gaza/ |access-date=17 January 2026 |work=[[Infobae]] |date=17 January 2026 |language=es |trans-title=Trump invited Erdogan, Al Sisi, Milei and Peña to join the Peace Council that will be responsible for administering the Gaza Strip.}}</ref> * {{flagu|El Salvador}}<ref>{{navedi novice |last1=Magid |first1=Jacob |title=El Salvador confirmed as 27th country represented on Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/el-salvador-confirmed-as-27th-country-represented-on-trumps-board-of-peace/ |access-date=28 January 2026 |work=The Times of Israel |date=28 January 2026}}</ref> * {{flagu|Saudi Arabia}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Turkey}}<ref name="jointstatement"/> * {{flagu|Uzbekistan}}<ref>{{navedi splet |date=2026-01-19 |title=President of Uzbekistan agrees to join Board of Peace on invitation of US president |url=https://www.gazeta.uz/en/2026/01/19/peace-council/ |access-date=2026-01-20 |website=Gazeta}}</ref> * {{flagu|Vietnam}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Arab Emirates}}<ref>{{navedi splet |date=20 January 2026 |title=UAE President accepts US invitation to the Board of Peace |url=https://www.mofa.gov.ae/en/MediaHub/News/2026/1/20/UAE-US |publisher=The UAE Ministry of Foreign Affairs (MOFA) |access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|United States}}<ref name="comprehensive">{{navedi splet|title= Statement on President Trump's Comprehensive Plan to End the Gaza Conflict|url= https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/2026/01/statement-on-president-trumps-comprehensive-plan-to-end-the-gaza-conflict/|website=The White House|date=16 January 2026|access-date=20 January 2026}}</ref> }} ===Druge povabljene države=== Naslednja država je izrazila namero za sprejem povabila k članstvu, vendar njen predstavnik ni prejel vizuma za udeležbo na ustanovnem srečanju v Washingtonu, zato ni uradna članica. {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Belarus}}<ref>{{navedi novice |date=20 January 2026 |title=Lukashenko joins Trump's 'Board of Peace' as US eases his isolation |url=https://www.reuters.com/world/lukashenko-joins-trumps-board-peace-us-eases-his-isolation-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{navedi novice |date=20 February 2026 |title=La Biélorussie absente à la première réunion du «Conseil de paix» de Donald Trump faute d'avoir reçu les visas nécessaires, selon Minsk|url=https://www.lefigaro.fr/international/la-bielorussie-absente-a-la-premiere-reunion-du-conseil-de-paix-de-donald-trump-faute-d-avoir-recu-les-visas-necessaires-selon-minsk-20260220|access-date=6 April 2026 |work=Le Figaro|language=French}}</ref> }} ====Države opazovalke==== Naslednje države in Evropska unija<ref>{{navedi novice |title=EU Commission to attend Trump's Board of Peace meeting as observer |url=https://www.reuters.com/world/eu-commission-attend-trumps-board-peace-meeting-observer-2026-02-16/ |access-date=16 February 2026 |work=Reuters |date=16 February 2026}}</ref> še niso potrdile ali zavrnile članstva, vendar so se udeležile prvega srečanja Odbora za mir kot države opazovalke: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|Austria}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Croatia}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Cyprus}}<ref>{{navedi novice |last1=Evripidou |first1=Stefanos |date=15 February 2026 |title=Cyprus Joins Gaza Peace Board as Observer Amid Concerns Over UN Bypass |url=https://en.politis.com.cy/globe/globe-wide-world/986624/cyprus-joins-gaza-peace-board-as-observer-amid-concerns-over-un-bypass |access-date=16 February 2026 |agency=[[Politis (Cyprus)]]}}</ref><ref>{{navedi novice |last1=Turner |first1=Katy |date=14 February 2026 |title=Cyprus to attend Board of Peace meeting as observer |url=https://cyprus-mail.com/2026/02/14/cyprus-to-attend-board-of-peace-meeting-as-observer |access-date=16 February 2026 |agency=[[Cyprus Mail]]}}</ref> * {{flagu|Czech Republic}}<ref>{{navedi novice |date=16 February 2026 |title=Macinka To Attend First Meeting of Trump's 'Board of Peace' In Washington On Thursday |url=https://brnodaily.com/2026/02/17/news/politics/macinka-to-attend-first-meeting-of-trumps-board-of-peace-in-washington-on-thursday/ |access-date=17 February 2026 |work=Brno Daily}}</ref> * {{flagu|Finland}}<ref>{{navedi splet |date=19 January 2026 |title=Presidentti Stubb kutsuttu mukaan Trumpin johtamaan Gazan "rauhanneuvostoon" |url=https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |access-date=20 January 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=20 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260120043328/https://www.hs.fi/politiikka/art-2000011758577.html |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=19 February 2026 |title=Suomen lippu näkyi Trumpin "rauhanneuvoston" kokouksessa |url=https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |access-date=20 February 2026 |website=[[Helsingin Sanomat]] |language=fi |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219225342/https://www.hs.fi/maailma/art-2000011830912.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Germany}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Greece}}<ref>{{navedi splet |date=16 February 2026 |title=Greece to join Tump's Board of Peace meeting as observer {{!}} eKathimerini.com |url=https://www.ekathimerini.com/politics/foreign-policy/1295452/greece-to-join-tumps-board-of-peace-meeting-as-observer/ |access-date=16 February 2026 |website=www.ekathimerini.com |language=English}}</ref> * {{flagu|India}}<ref>{{navedi novice |date=19 February 2026 |title=India attends Trump-hosted Board of Peace meeting as observer |url=https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |work=Money Control |archive-date=19 February 2026 |access-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219175317/https://www.moneycontrol.com/world/india-attends-trump-hosted-board-of-peace-meeting-as-observer-article-13836462.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Italy}}<ref>{{navedi novice |date=16 February 2026 |title=Italy opts in, cautiously, to Trump's Gaza Board of Peace |url=https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |access-date=16 February 2026 |work=Decode39 |archive-date=17 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260217061942/https://decode39.com/13526/italy-opts-in-cautiously-to-trumps-gaza-board-of-peace/ |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Japan}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Mexico}}<ref>{{navedi novice |last1=Parker |first1=Ian Hayden |date=17 February 2026 |title=Mexico declines Trump Peace Board invite over Palestine |url=https://www.vallartadaily.com/mexico-news/mexico-declines-trump-peace-board-invite-over-palestine/ |access-date=17 February 2026 |work=Puerto Vallarta News}}</ref> * {{flagu|Netherlands}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Norway}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Oman}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Poland}}<ref>{{navedi splet |date=19 February 2026 |title=Jak przebiegało pierwsze posiedzenie Rady Pokoju? Trump kazał wstać kilku przywódcom |url=https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |website=Wprost |access-date=19 February 2026 |archive-date=19 February 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219222842/https://www.wprost.pl/swiat/12255825/rada-pokoju-na-pierwszym-zebraniu-trump-chwalil-swoje-dokonania-i-grozil-iranowi.html |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Romania}}<ref>{{navedi novice |last1=Ernst |first1=Iulian |date=16 February 2026 |title=Romania attends Board of Peace summit in US as observer |url=https://www.romania-insider.com/romania-observer-board-peace-meeting-feb-2026?amp |access-date=16 February 2026 |work=Romania Insider |language=en}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * {{flagu|Slovakia}}<ref>{{navedi novice |date=17 February 2026 |title=Country-by-country: Where EU countries stand on Trump's Board of Peace |url=https://www.euractiv.com/news/country-by-country-where-eu-countries-stand-on-trumps-board-of-peace/ |work=Euractiv |quote=Slovakia will attend the inaugural meeting as an observer, the foreign ministry confirmed on Tuesday, reversing an earlier refusal to join.}}</ref> * {{flagu|South Korea}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Switzerland}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|Thailand}}<ref name="AP News"/> * {{flagu|United Kingdom}}<ref name="AP News">{{navedi novice |last=|first=|date=19 February 2026 |title=Countries that attended Trump's first Board of Peace meeting in Washington |url=https://apnews.com/article/trump-board-of-peace-participants-b9b7e438caeca308c153b60c032895b9 |access-date=6 April 2026 |work=[[Associated Press]]}}</ref> }} ====Države brez odziva==== Naslednje države oziroma organizacije so prejele vabilo, vendar se do ustanovnega srečanja 22. januarja 2026 ali kasneje niso uradno odzvale: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * <!--Do not overlink countries; see [[WP:OL]]-->{{flagu|Australia}}<ref>{{navedi novice|title= Albanese invited to join Trump’s 'Board of Peace' for Gaza|url= https://www.afr.com/world/north-america/broad-mandate-of-trump-s-board-of-peace-sets-it-up-as-rival-to-un-20260118-p5nuui|work=[[Australian Financial Review]]|date=18 January 2026|last1=Nardelli|first1=Alberto|last2=Wickham|first2=Alex|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Brazil}}<ref>{{navedi splet |title=Mandato no conselho de paz de Gaza será de 3 anos ou vitalício para quem doar US$ 1 bilhão, diz agência; Lula foi convidado |url=https://g1.globo.com/mundo/noticia/2026/01/18/conselho-de-paz-de-gaza-preve-mandato-de-3-anos-ou-cargo-vitalicio-para-quem-doar-us-1-bilhao-diz-agencia-lula-foi-convidado.ghtml |website=G1 |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Convite de Trump para Conselho em Gaza põe Lula em dilema diplomático |url=https://www.cnnbrasil.com.br/blogs/jussara-soares/politica/convite-de-trump-para-conselho-em-gaza-poe-lula-em-dilema-diplomatico/ |website=CNN Brasil |access-date=18 January 2026|date=18 January 2025}}</ref> * {{flagu|Philippines}}<ref>{{navedi novice |last1=Pedrajas |first1=Joseph |title=Trump invited Marcos to join Board of Peace — PH envoy |url=https://mb.com.ph/2026/02/05/trump-invited-marcos-to-join-board-of-peace-ph-envoy |access-date=5 February 2026 |work=Manila Bulletin |date=5 February 2026 |language=en}}</ref> * {{flagu|China}}<ref>{{navedi novice |date=20 January 2026 |title=China invited to join Trump's 'Board of Peace' |url=https://www.reuters.com/world/china/china-invited-join-trumps-board-peace-2026-01-20/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Reuters]]}}</ref> * {{flagu|Portugal}}<ref name=":0" /> * {{flagu|Russia}}<ref>{{navedi novice|date=19 January 2026|title=Vladimir Putin invited to join 'Peace Council' for Gaza, Kremlin says|url= https://news.sky.com/story/putin-invited-join-peace-council-for-gaza-kremlin-says-13494883|work=[[Sky News]]|access-date=20 January 2026}}</ref> * {{flagu|Singapore}}<ref>{{navedi splet |author1=Bhagyashree Garekar |title=Singapore invited to join Trump's Board of Peace and is assessing invitation: MFA |url=https://www.straitstimes.com/world/united-states/singapore-invited-to-join-trumps-board-of-peace-is-assessing-invitation-mfa |website=straitstimes.com |publisher=[[The Straits Times]] |access-date=20 January 2026 |date=20 January 2026}}</ref> }} ==== Druge povabljene države ==== Naslednja država je prvotno prejela vabilo, vendar ga je kasneje Donald Trump preklical: * {{flagu|Canada}}{{efn|Kanadski premier [[Mark Carney]] se je načeloma strinjal s sodelovanjem v odboru, vendar je zavrnil plačilo za trajno članstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theglobeandmail.com/canada/article-carney-trump-board-of-peace-gaza-palestine-israel-hamas/|title=Carney cautious about Trump’s ‘Board of Peace’ invitation as Champagne rules out $1-billion payment|author=Kelly Garaldine Malone|website=[[The Globe and Mail]]|accessdate=20 January 2026|quote=Mr. said on Sunday that he had agreed in principle to accept a Trump invitation to sit on the board}}</ref> 22. januarja 2026 je Trump brez pojasnitve razloga preklical vabilo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/articles/cn7jjp8gl0jo|title=Trump withdraws Canada's invite to join Board of Peace|date=January 22, 2026|access-date=January 22, 2026|last=Sheerin|first=Jude|website=[[BBC News]]}}</ref>}} Naslednje države so zavrnile Trumpovo vabilo: {{columns-list|colwidth=15em|style=width: 900px| * {{flagu|France}}<ref name="politico2">{{navedi novice |title=France rejects Trump Gaza peace board invite over fears it wants to supplant UN |url=https://www.politico.eu/article/france-rejects-trump-gaza-peace-board-invite-over-fears-it-wants-to-supplant-un/ |access-date=20 January 2026 |work=[[Politico]]|last=Caulcutt|first=Clea|date=19 January 2026}}</ref> * {{flagu|Ireland}}<ref>{{navedi novice |last1=Coyne |first1=Ellen |title=Ireland invited to join Donald Trump’s 'board of peace' for Gaza |url=https://www.irishtimes.com/ireland/2026/01/19/ireland-invited-to-join-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza/ |access-date=23 January 2026 |work=The Irish Times |date=19 January 2026 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rte.ie/news/world/2026/0122/1554422-board-of-peace/|title=Harris: No scenario in which Ireland joins Board of Peace|date=22 January 2026|website=[[RTÉ]]}}</ref> * {{flagu|New Zealand}}<ref>{{navedi splet |last1=Pearse |first1=Adam |title=PM Christopher Luxon declines US President Donald Trump's Board of Peace for Gaza invitation |url=https://www.nzherald.co.nz/nz/politics/pm-christopher-luxon-declines-us-president-donald-trumps-board-of-peace-for-gaza-invitation/V37FPZC5QVHODBZOTSV4T67H2Y/ |publisher=The New Zealand Herald |access-date=29 January 2026 |date=29 January 2026}}</ref> * {{flagu|Slovenia}}{{efn|Slovenska vlada je 22. januarja 2026 potrdila, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila odboru. Premier [[Robert Golob]] je pred tem kot glavni pomislek navedel, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev, ki temelji na Ustanovni listini Združenih narodov.<ref name=":0"/>}}<ref name="Grittenand_2026">{{navedi novice |last1=Grittenand |first1=David |last2=Hagan |first2=Rachel |date=21 January 2026 |title=Seven more countries agree to join Trump's Board of Peace |url=https://www.bbc.com/news/articles/cn8jek4vv8ko |access-date=22 January 2026 |website=BBC |archive-date=26 January 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260126205345/https://www.bbc.com/news/articles/cn8jek4vv8ko |url-status=live }}</ref> * {{flagu|Spain}}<ref>{{navedi splet |date=2026-01-20 |title=España estudia la invitación de Trump para formar parte de la Junta de Paz de Gaza |url=https://elpais.com/espana/2026-01-21/espana-estudia-la-invitacion-de-trump-para-formar-parte-de-la-junta-de-paz-de-gaza.html |access-date=2026-01-21 |website=El País|language=es}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2026-01-23 |title=Spain will not join Trump's Board of Peace, PM says |url=https://www.reuters.com/world/spain-will-not-join-trumps-board-peace-pm-says-2026-01-23/ |access-date=2026-01-23 |work=Reuters}}</ref> * {{flagu|Sweden}}<ref name=timesisraelsweden>{{navedi novice |title=Sweden joins Norway, France in turning down offer to join Trump’s Board of Peace |url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/sweden-joins-norway-france-in-turning-down-offer-to-join-trumps-board-of-peace/ |access-date=21 January 2026 |work=Times of Israel}}</ref> * {{flagu|Ukraine}}<ref name="Gatinois_2026">{{navedi novice |last=Gatinois |first=Claire |date=20 January 2026 |title=Trump's 'board of peace' fails to spark enthusiasm among world leaders |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/01/20/donald-trump-s-peace-council-fails-to-spark-enthusiasm-among-world-leaders_6749600_4.html |url-access=subscription |access-date=21 January 2026 |work=[[Le Monde]]}}</ref> <ref name="timeukr">{{Cite magazine |last=Jeyaretnam |first=Miranda |date=19 February 2026 |title=Who's Joining Trump's Board of Peace—and Who's Not |url=https://time.com/7379643/trump-board-peace-countries-joining-rejected-invitations-membership/ |access-date=23 February 2026 |magazine=TIME |language=en |archive-date=2026-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260219175321/https://time.com/7379643/trump-board-peace-countries-joining-rejected-invitations-membership/ |url-status=dead }}</ref> * {{flagu|Vatican City}}<ref>{{navedi splet |author= TASR |title=Vatikán vyhlásil, že sa nebude podieľať na Trumpovej Rade mieru |url=https://www.sme.sk/svet/c/vatikan-vyhlasil-ze-sa-nebude-podielat-na-trumpovej-rade-mieru |website=[[Sme]] |access-date=2026-02-17 |date=2026-02-17 |language=sk}}</ref> }} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 7nhthh6a24cuoyxjls61jjsd86iaq66 0 597453 6759115 6742781 2026-10-01T09:00:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759115 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Rinjani | other_name = Mount Barujari | photo = KAGAGAHAN RIJANI.jpg | native_name = {{native name|sas|gunong Rinjani}} | photo_size = 250px | photo_alt = | photo_caption = | map = Indonesia Lombok | map_alt = | map_caption = | map_size = | location = [[Narodni park Gunung Rinjani]]<br/>[[Lombok]], [[Indonezija]] | label = | label_position = bottom | elevation_m = 3726 | elevation_ref = <ref name=gvp>{{cite gvp|vnum=264030|name=Rinjani|accessdate=2021-02-25}}</ref> | prominence_m = 3726 | prominence_ft = | prominence_ref = 38. | isolation = | isolation_km = | isolation_mi = | isolation_ref = | parent_peak = | listing = Ultra, Ribu | range = [[Mali Sundski otoki]] | coordinates = {{coord|-8.414414|116.459767|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name=gvp/> | type = vulkan s kaldero | age = potni [[mezozoik]] | volcanic_arc = [[Sundski lok]] | last_eruption = {{start date|2016|9|27|14|45||+08:00|df=y}} | first_ascent = | easiest_route = Senaru | normal_route = Sembalun | access = Omejeno | child = | embedded = }} '''Rinjani''' ({{langx|id|Gunung Rinjani}}; {{langx|sas|ᬕᬸᬦ᭄ᬗᬸᬂ᭞ᬭᬶᬦ᭄ᬚᬦᬶ|gunong rinjani}}) je aktivni [[stratovulkan]] v [[province Indonezije|provinci]] [[Zahodna Nusa Tenggara]] na indonezijskem otoku [[Lombok]]. Doseže višino 3726 metrov, s čimer je drugi najvišji vulkan v Indoneziji in najvišja točka v provinci Zahodna Nusa Tenggara.<ref>{{navedi splet | title=Information – Rinjani| url =http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=| publisher= Global Vulcanism Program USGS-Smithsonian |access-date=13 September 2010}}</ref> Ob vulkanu je [[kaldera]], ki meri približno 6 x 8,5 kilometra in vsebuje [[kratersko jezero]] Sagara Anak (dobesedno 'Otrok morja' (v sasakščini)) – poimenovano po svoji presenetljivi modri barvi, ki spominja na ocean.<ref name=AnakLaut>{{navedi splet |url=http://jabar.tribunnews.com/2014/01/18/datang-dan-nikmatilah-danau-di-puncak-rinjani |title=Datang dan Nikmatilah Danau di Puncak Rinjani{{!}} |date=18 January 2014}}</ref> Jezero leži na nadmorski višini približno 2000 metrov in je po ocenah globoko približno 200 metrov.<ref>{{navedi knjigo|last1=Langston-Able|first1=Nick|title=Playing with Fire|url=https://archive.org/details/playingwithfire0000lang|date=2007|publisher=Freak Ash Books|location=United Kingdom|isbn=9780955340345|page=[https://archive.org/details/playingwithfire0000lang/page/184 184]}}</ref> V kalderi je tudi več vročih vrelcev. Gora Rinjani in njeno kratersko jezero imata velik duhovni pomen za avtohtono ljudstvo Sasak in nekatere ljudske verske skupnosti,<ref name=AnakLaut/> saj služita kot prizorišča za različne verske obrede. Aprila 2018 je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) kaldero gore Rinjani priznala kot del [[Unescovi globalni geoparki|globalne mreže geoparkov]].<ref>{{navedi novice|url=https://en.antaranews.com/news/115351/unesco-designates-mount-rinjani-as-global-geopark|title=Unesco designates Mount Rinjani as global geopark|newspaper=Antara News|access-date=16 April 2018}}</ref> Omeniti velja, da izbruh vulkana leta 1257 velja za enega najmočnejših svetovnih vulkanskih dogodkov v zadnjih 2000 letih.<ref>{{Cite journal |last1=Vidal |first1=Céline M. |last2=Komorowski |first2=Jean-Christophe |last3=Métrich |first3=Nicole |last4=Pratomo |first4=Indyo |last5=Kartadinata |first5=Nugraha |last6=Prambada |first6=Oktory |last7=Michel |first7=Agnès |last8=Carazzo |first8=Guillaume |last9=Lavigne |first9=Franck |last10=Rodysill |first10=Jessica |last11=Fontijn |first11=Karen |last12=Surono |date=2015 |title=Dynamics of the major plinian eruption of Samalas in 1257 A.D. (Lombok, Indonesia) |url=https://doi.org/10.1007/s00445-015-0960-9 |journal=Bulletin of Volcanology |language=en |volume=77 |issue=9 |pages=73 |doi=10.1007/s00445-015-0960-9 |bibcode=2015BVol...77...73V |s2cid=127929333 |issn=1432-0819|url-access=subscription }}</ref> == Geografija == [[File:20160317084058 - Gunung Rinjani from the ferry terminal at Gili Meno. Clear summit for once (25550662640).jpg|thumb|240px|Gora Rinjani, pogled iz Gili Meno]] Lombok je eden od Malih Sundskih otokov, majhnega otočja, ki ga od zahoda proti vzhodu sestavljajo otoki [[Bali]], [[Lombok]], [[Sumbava]], [[Flores]], [[Sumba]] in [[Timor]]; vsi so na robu [[Avstralija|avstralske]] [[Kontinentalna polica|kontinentalne police]]. Vulkani na tem območju nastanejo zaradi delovanja [[Oceanska skorja|oceanske skorje]] in premikanja same police.<ref>{{cite journal|author=H. A. Brouwer|title=Exploration in the Lesser Sunda Islands|url=https://archive.org/details/sim_geographical-journal_1939-07_94_1/page/n7|journal=The Geographical Journal|volume=94|issue=1|pages=1–10|date=July 1939|doi=10.2307/1788584|jstor=1788584}}</ref> Rinjani je eden od vsaj 129 aktivnih vulkanov v Indoneziji, od katerih štirje pripadajo vulkanom sistema jarkov Sundskega loka, ki tvorijo del [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškega ognjenega obroča]] – odseka prelomnih linij, ki se raztezajo od zahodne poloble skozi Japonsko in jugovzhodno Azijo. Otoka Lombok in Sumbava ležita v osrednjem delu Sundskega loka. Sundski lok je dom nekaterih najnevarnejših in najeksplozivnejših vulkanov na svetu. Izbruh bližnje gore [[Tambora]] na Sumbavi 15. aprila 1815 je znan po najsilovitejšem izbruhu v zabeleženi zgodovini, s stopnjo 7 na lestvici VEI.<ref name="Stothers1984">{{cite journal|last=Stothers|first=Richard B.|journal=[[Science (journal)|Science]]|title=The Great Tambora Eruption in 1815 and Its Aftermath|url=https://archive.org/details/sim_science_1984-06-15_224_4654/page/1190|volume=224|issue=4654|year=1984|pages=1191–1198|doi=10.1126/science.224.4654.1191|pmid=17819476|bibcode = 1984Sci...224.1191S |s2cid=23649251}}</ref> Višje območje je poraslo z gozdovi in ​​večinoma nerazvito. Nižine so zelo obdelane. [[Riž]], [[soja]], [[kava]], [[tobak]], [[bombaž]], [[cimet]], [[kakav]], [[klinčki]], [[manioka]], [[koruza]], [[kokosov oreh]], kopra (posušeno, belo meso kokosa, iz katerega se pridobiva kokosovo olje), [[Banana|banane]] in [[vanilija]] so glavni pridelki, ki se gojijo na rodovitnih tleh otoka. Pobočja naseljuje avtohtono prebivalstvo Sasakov. Na Rinjaniju so vzpostavljene tudi nekatere osnovne turistične dejavnosti, predvsem v vasi Senaru ali okoli nje. Vulkan Rinjani na otoku Lombok se dviga na 3726 metrov, kar je drugi najvišji vulkan med indonezijskimi vulkani, takoj za vulkanom Kerinci na Sumatri. Rinjani ima strm stožčast profil, gledano z vzhoda, vendar zahodno stran sestavljenega vulkana prekinja 6 x 8,5 km velika ovalna kaldera Segara Anak. Zahodna polovica kaldere vsebuje 230 metrov globoko jezero, katerega polmesečasta oblika je posledica rasti postkaldernega stožca Barujari na vzhodnem koncu kaldere.<ref>{{navedi splet | title = RINJANI Lombok Island (Indonesia) 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3726 metres Global Vulcanism Program USGS-Smithsosian| url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/|date=28 April – 4 May 2010|access-date=2010-05-09}}</ref> [[File:Rinjani volcano satellite.jpg|thumb|Barvni infrardeči posnetek vulkana Rinjani na otoku Lombok, maj 1992. Vzhodni del otoka Bali na zahodu je viden v zgornjem desnem kotu, od Lomboka ga loči Lombokški preliv; preliv Alas in zahodni del otoka Sumbava sta vidna spodaj levo.]] === Geološki povzetek === Na podlagi teorije [[tektonika plošč|tektonike plošč]] je Rinjani eden od niza vulkanov, ki so nastali na Malih Sundskih otokih zaradi [[subdukcija|subdukcije]] indo-avstralske oceanske plošče pod Male Sundske otoke in razlaga se, da je vir staljene [[magma|magme]] približno 165–200 kilometrov globoko.<ref>Hamilton, W.B., 1979, Tectonic Map of the Indonesian region: USGS Map I‑875‑D, 1:5,000,000.</ref><ref>Hamilton, W.B., 1979, Tectonics of the Indonesian region: USGS Prof. Paper 1078, 345 p.+ map.</ref> Geologija in tektonska lega Lomboka (in bližnje Sumbave) sta opisani kot osrednji del Sundskega loka.<ref>(qf. Foden and Varne 1981b)</ref> Najstarejše izpostavljene kamnine so iz [[miocen]]a, kar kaže na to, da sta se subdukcija in vulkanizem začela precej pozneje kot na [[Java|Javi]] in ​​[[Sumatra|Sumatri]] na zahodu, kjer so številne vulkanske in intruzivne kamnine iz poznega [[mezozoik]]a. Otoki so na vzhodnem robu [[Sundska celinska polica|Sundske celinske police]], v območju, kjer se debelina skorje očitno hitro zmanjšuje od zahoda proti vzhodu.<ref>(Curray et al, 1977)</ref> Seizmična hitrostna struktura skorje v tej regiji je prehodna med tipičnimi oceanskimi in kontinentalnimi profili, Mohorovičićeva diskontinuiteta (Moho) pa se zdi, da leži na globini približno 20 kilometrov.<ref>(Curray et al. 1977)</ref> Ti dejavniki kažejo, da je bila možnost kontaminacije skorje z magmami, ki so izbruhnile na otokih Lombok in Sumbava, omejena. Poleg tega ti otoki ležijo zahodno od tistih delov najvzhodnejšega Sundskega loka in zahodnega loka Banda, kjer očitno napreduje trk z [[Avstralska plošča|Avstralsko ploščo]].<ref>(qf. Foden and Varne 1981b).</ref> Vulkan Rinjani je 165 do 190 kilometrov nad cono Benioff.<ref>(Hamilton 1979)</ref> Med najvzhodnejšim vulkanom Sumbava (Sangeang Api) in linijo aktivnih vulkanov na Floresu je izrazit odmik v liniji aktivnih vulkanov. To kaže, da je večji transkurentni prelom sekal lok med otokom Sumbava in Floresom. To velja za značilnost, ki predstavlja veliko tektonsko diskontinuiteto med vzhodnim in zahodnim Sundskim lokom (razlom Sumba).<ref name=hedervariritsema>Hedervari (1978) and Ritsema (1954)</ref> Poleg tega je izrazita odsotnost plitke in vmesne potresne aktivnosti v regiji južno od Lomboka in Sumbave značilnost, ki jo razlagamo kot izrazit prelom v coni Sundskega loka.<ref name=hedervariritsema /> [[prelom (geologija)|Prelomi]] in gubanje so povzročili močno deformacijo v vzhodnem delu Lomboškega bazena in so značilni blokovni prelomi, skrilavci in blatni vulkani.<ref>(Prasetyo 1992). Abbot and Chamalaun (1978)</ref><ref name="ReferenceA">[[Wikibooks:The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands]]</ref> == Vulkanologija == [[File:Map indonesia volcanoes.gif|thumb|Zemljevid vulkanov v Indoneziji]] Izbruh kaldere Rinjani naj bi se zgodil v 13. stoletju. Izbruh Samalasa leta 1257, ki je bil datiran v »pozno pomlad ali poletje 1257«, danes velja za verjeten vir visokih koncentracij [[žveplo|žvepla]], ki jih najdemo v široko razpršenih vzorcih ledenih jeder, in je morda bil »najmočnejši vulkanski izbruh, odkar se je človek naučil pisati«.<ref>Siegfried, Tom (2012). "[http://www.sciencenewsdigital.org/sciencenews/20120714?pg=4#pg4 Mystery Volcano's Name Revealed Despite Gag Order] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211204155000/https://www.sciencenewsdigital.org/sciencenews/20120714?pg=4#pg4 |date=2021-12-04 }}", ''Science News'', v. 182 no. 1, 14 July 2012, p. 2.</ref> Obsežen izbruh je morda sprožil obdobje globalnega ohlajanja in neuspešnih žetev.<ref name="Amos2013">{{cite journal|last1=Lavigne|first1=F.|last2=Degeai|first2=J.-P.|last3=Komorowski|first3=J.-C.|last4=Guillet|first4=S.|last5=Robert|first5=V.| last6=Lahitte|first6=P.|last7=Oppenheimer|first7=C.| last8=Stoffel|first8=M.| last9=Vidal|first9=C. M.|last10=Surono|last11=Pratomo|first11=I.|last12=Wassmer|first12=P.|last13=Hajdas|first13=I.|last14=Hadmoko|first14=D. S.|last15=de Belizal|first15=E.|title=Source of the great A.D. 1257 mystery eruption unveiled, Samalas volcano, Rinjani Volcanic Complex, Indonesia|url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2013-10-15_110_42/page/16742|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date=30 September 2013|volume=110|issue=42|pages=16742–16747|doi=10.1073/pnas.1307520110|pmid=24082132|pmc=3801080|bibcode=2013PNAS..11016742L|doi-access=free}}</ref> Pred tem izbruhom je bila kaldera Segara Anak vulkanska gora z imenom Samalas, ki je bila višja od Rinjanija. Stopnja izbruhov, mesta izbruhov, vrsta izbruha in sestava magme so se v zadnjih 10.000 letih pred izbruhom kaldere spremenili.<ref>{{navedi splet|title=2002–2004: Volcanoes in Indonesia: Comparative study of island arc volcanoes between Japan and Indonesia a Co-operation project between GSJ and Directorate of Volcanology and Geological Hazard Mitigation, Indonesia (DVGHM) (VSI)-Survey of Rinjani volcano (Lombok, Indonesia) and caldera volcanoes in Bali|url=http://staff.aist.go.jp/a-takada/Indonesia-e.html|date=2 February 2004|access-date=2010-05-09}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izbruhi v letih 1994 in 1995 so se pojavili v Gunung Baru (ali »Nova gora« – približno 2300 metrov nadmorske višine) v središču te kaldere, lava iz poznejših izbruhov pa je vstopila v jezero. Ta stožec je bil od takrat preimenovan v Gunung Barujari (ali »Gunung Baru Jari« v indonezijščini). Prvi zgodovinski izbruh se je zgodil septembra 1847. Zadnji izbruh gore Rinjani je bil maja 2010, najnovejši večji izbruhi so se zgodili med obdobjem aktivnosti med letoma 1994 in 1995, kar je povzročilo nadaljnji razvoj Gunung Barujarija. Zgodovinski izbruhi v Rinjaniju, ki segajo v leto 1847, so bili omejeni na stožec Barujari in kupolo Rombongan (leta 1944) in so sestavljeni iz zmerne eksplozivne aktivnosti in občasnih lavnih tokov, ki so vstopili v jezero Segara Anak.<ref>{{navedi splet | title = RINJANI Lombok Island (Indonesia) 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3726 mi Global Vulcanism Program USGS-Smithsosian| url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/|date=28 April – 4 May 2010|access-date=2010-05-09}}</ref> Zgodovina izbruhov vulkana Rinjani pred letom 1847 ni na voljo, saj je otok Lombok na lokaciji, ki je bila za tiste čase zelo oddaljena od evidenc. 3. novembra 1994 se je hladen [[lahar]] (vulkanski blatni tok) z vrha vulkana Rinjani po reki Kokok Jenggak pognal navzdol in ubil trideset ljudi iz vasi Aikmel, ki so bili presenečeni pri zajemanju vode iz reke na poti toka. V povezavi z izbruhom vulkana Gunung Barujari je bil status vulkana Gunung Rinjani od 2. maja 2009 dvignjen z normalnega (VEI stopnja 1) na »bodite pozorni« (VEI stopnja 2). Maja 2010 je Center za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti v Indoneziji Gunung Rinjani uvrstil v stanje pripravljenosti s priporočilom, da v polmeru 4 kilometrov od izbruha vulkana Gunung Barujari ni nobene dejavnosti.<ref name=2010PusatVulkanologi>{{navedi splet | title=Evaluasi Kegiatan G. Rinjani| url =http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=594&Itemid=1| publisher=Pusat Vulkanologi & Mitigasi Bencana Geologi, Volcanological Survey of Indonesia|date=4 May 2010|access-date=2010-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100717125823/http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=594&Itemid=1|archive-date=17 July 2010|url-status=dead}}</ref> === Vulkanska sestava === [[File:Rinjani Summit.jpg|thumb|Pogled z vrha Gunung Rinjani]] Na Lomboku leži vulkan Rinjani približno 300 kilometrov severno od Sundskega jarka (znanega tudi kot Javanski jarek Java<ref>''Sunda Trench'' (4°30' S 11°10' S 100°00' E 119°00' Accredited by: SCGN (Apr. 1987) The trench was studied in some detail in the 1920s-1930s by Dutch geodesist F.A. Vening Meinesz, who made classic pendulum gravity measurements in a Dutch submarine. Shown as Java Trench in ACUF (Advisory Committee on Undersea Features Gazetteer). see also: http://www.gebco.net/</ref>) in je približno 170 kilometrov nad aktivno severno cono Benioff.<ref>(Hamilton 1979) cited from The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands-IV. Volcanic Activity and Composition, accessed 2010-05-10</ref> Na podlagi sestave [[andezit]]ov, ki imajo zelo nizke koncentracije Ni in nizko razmerje Mg/Mg+Fe, se domneva, da je suita Rinjani plaščnega izvora, vendar so bili vsi andeziti in [[dacit]]i ter številni [[bazalt]]i verjetno spremenjeni s procesi frakcijske kristalizacije.<ref name="Varne 1981">Foden and Varne (1981) cited from The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands-IV. Volcanic Activity and Composition, accessed 2010-05-10</ref> Sklepa se, da je kalc-alkalna suita Rinjani, ki je v mnogih pogledih značilna za številne suite, ki so jih izbruhnili vulkani v okolici Pacifika, verjetno nastala z delnim taljenjem peridotitnega plaščnega klina, ki prekriva aktivno cono Benioff pod otokom Lombok.<ref name="ReferenceA"/><ref name="Varne 1981"/><ref>Hamilton (1979) cited from The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands-IV. Volcanic Activity and Composition</ref> Pleistocensko-nedavna kalkalna suita iz aktivnega vulkana Rinjani je sestavljena iz raznolike palete lav. Sem spadajo: ankaramit, visokoalumnijski bazalt, andezit, visokoknalijski andezit in dacit. Sr-izotopske in geokemične omejitve kažejo, da je ta suita nastala iz subarkalnega plašča. Geokemični modeli kažejo, da je frakcijska kristalizacija pomemben proces v diferenciaciji suite, čeprav serija: ankaramit-visokoalumnijski bazalt-andezit-dacit ne predstavlja nenehno razvijajočega se spektra tekočin.<ref>{{cite journal | journal = Journal of Petrology | volume= 24 |issue= 1 | pages =98–130 | year=1983 | title= The Petrology of The Calcalkaline Lavas of Rindjani Volcano, East Sunda Arc: a Model for Island Arc Petrogenesis | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-petrology_1983-02_24_1/page/98 | last1=Foden | first1=J. D. | doi = 10.1093/petrology/24.1.98 | bibcode=1983JPet...24...98F }}</ref> [[File:Mount Rinjani Panorama.jpg|thumb|Vrh, pepelni stožec in jezero so vidni s te razgledne točke na 2600 m na vzhodnem grebenu]] [[File:Rinjani Volcano, Lombok.JPG|thumb|Segara Anak, vulkanski krater na vrhu Rinjanija]] Septembra 1995 je bilo izdano letalsko poročilo o nepotrjenem oblaku pepela iz Rinjanija. Letalsko informacijsko območje Bali je zjutraj 12. septembra izdalo NOTAM o vulkanski aktivnosti iz Rinjanija. Poročali so, da se je oblak pepela premikal proti jugozahodu, vrh oblaka pa je bil približno 4 km nadmorske višine.<ref>{{navedi splet | title=Global Vulcanism Program-Rinjani Eruptive History-Contents of Bulletin Reports, 10/1995 (BGVN 20:10) Small ash plume seen on 12 September| url =http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030#bgvn_199510| publisher=Global Vulcanism Program|date=October 1995|access-date=13 June 2015}}</ref> 3. novembra 1994 se je hladen lahar (vulkanski blatni tok) z vrha vulkana Rinjani pomikal po reki Kokok Jenggak in ubil trideset ljudi iz vasi Aikmel, ki so bili presenečeni pri zajemanju vode iz reke na poti toka. Ena oseba je bila 9. novembra 1994 pogrešana. V vasi ni bilo poročil o škodi. Lokalni vulkanologi so opozorili, da bi lahko močne padavine sprožile dodatne laharje.<ref>{{navedi splet| title=Index of Monthly Reports-10/1994 (BGVN 19:10) Ash eruptions continue; cold lahar kills 30 people| url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=var| publisher=Global Vulcanism Program| date=2 May – 20 Dec 2009| access-date=2010-05-09| archive-date=2010-06-19| archive-url=https://web.archive.org/web/20100619234537/http://volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=var| url-status=dead}}</ref> Med 4. junijem 1994 in januarjem 1995 je DVGHM (Direktorata za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) zabeležil na Rinjaniju eksplozije. Te eksplozije so prišle iz vulkana Barujari.<ref name="awesomenature.tribe.net"/> Med 3. junijem 1994 in 21. novembrom 1994 zapisi o eruptivni zgodovini Rinjanija kažejo na aktivnost, ki ji je bil dodeljen indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) z oceno 3(?), območje aktivnosti pa je opisano kot Gunung Barujari. Eruptivne značilnosti, dokumentirane za dogodke v tistem času, so opisane kot izbruh osrednjega izbruha z eksplozivnim izbruhom, s piroklastičnim(-imi) tokom(-i), tokom(-i) lave, smrtnimi žrtvami in blatnim(-i) tokom(-i) (laharji).<ref>{{navedi splet|title=Rinjani-Eruptive History |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt |publisher=Global Vulcanism Program |date=3 June – 21 November 1994 |access-date=2010-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070820140649/http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03%3D&volpage=erupt |archive-date=20 August 2007 |url-status=dead }}</ref> Maja 1994 so na dnu kraterja stožca Barujari opazili sij, ki v tem času od avgusta 1966 ni bil deležen pomembne aktivnosti. Prenosni seizmograf (PS-2) in telemetrični seizmograf (Teledyne) sta bila zagnana 27. maja oziroma 9. junija. En vulkanski potres na dan je bil zabeležen 27., 28., 30. in 31. maja. Po 4. juniju pa so zabeležili vulkanski tremor z največjo amplitudo 35 mm, verjetno povezan z gibanjem magme navzgor. Ob 02.00 uri 3. junija 1994 je stožec Barujari začel bruhati pepel v višino 500 m. Eno poročilo za javnost z dne 8. junija 1994 je opisalo izpust 'tleče lave' in 'gostega dima', pa tudi pepel v bližnjih vaseh iz oblaka pepela, ki se je dvigal 1500 m nad vrhom. Med 3. in 10. junijem 1994 je bilo iz observatorija vulkana Sembalun Lavang (približno 15 km severovzhodno) slišati do 172 eksplozij na dan. V tem obdobju so seizmični podatki pokazali dramatično povečanje števila eksplozij na dan, s 68 na 18.720. Izbruhi so bili neprekinjeni vsaj do 19. junija 1994, najvišja višina pepela pa je bila 2000 m med 9. in 11. junijem 1994.<ref>{{navedi splet | title=Index of Monthly Reports-05/1994 (BGVN 19:05) Ashfalls cause aviation warnings; lava flows cover summit area| url =http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030#bgvn_199405| publisher=Global Vulcanism Program|date=2 May – 20 Dec 2009|access-date=2010-05-09}}</ref> [[File:Post 2 Tengengean 1500 m Mt. Rinjani.JPG|thumb|Pohodniška postojanka na Tengengeanu, 1500 m nadmorske višine na gori Rinjani]] Med 28. marcem 1966 in 8. avgustom 1966 zapisi o zgodovini izbruhov Rinjanija kažejo na aktivnost, ki ji je bil dodeljen indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) 1. Zabeležen je bil volumen lave 6,6 milijona kubičnih metrov in volumen [[tefra|tefre]] 20.000 kubičnih metrov. Opisano območje aktivnosti je bila vzhodna stran Barujarija na 2250 m. Eruptivne značilnosti so bile dokumentirane kot izbruh osrednjega odprtine, eksplozivni izbruh in tokovi lave.<ref>{{navedi splet|title=Eruptive Events December 1966 |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt |publisher=Global Vulcanism Program |date=28 March – 8 August 1966 |access-date=2010-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121009161536/http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03%3D&volpage=erupt |archive-date=9 October 2012 |url-status=dead }}</ref> Decembra 1944 se je v Rinjaniju očitno zgodil pomemben dogodek. Med 25. decembrom 1944 in 1.(?) januarjem 1945 je bila eruptivna aktivnost na indeksu vulkanske eksplozivnosti (VEI) ocenjena z 2. Dogodek je bil naveden v zgodovinskih zapisih programa ''Globalni vulkanizem'', kar kaže na volumen lave: 74 × 10⁶ m³, ki se je zgodil na območju aktivnosti na severozahodnem pobočju Barujarija (Rombongan). Eruptivne značilnosti so opisane kot izbruh osrednjega odprtine na bočni (ekscentrični) odprtini, izbruh kraterskega jezera, eksplozivni izbruh, tok lave in izbruh lavne kupole s povezano škodo na zemljiščih in premoženju.<ref>{{navedi splet|title=Eruptive Events December 1944 |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt |publisher=Global Vulcanism Program |date=25 December 1944 – 1 January 1945 |access-date=2010-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121009161536/http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03%3D&volpage=erupt |archive-date=9 October 2012 |url-status=dead }}</ref> Poročilo DVGHM (Direktorata za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) z dne 27. septembra 2004 je zabeležilo odločitev o zvišanju statusa nevarnosti Rinjanija na stopnjo opozorila glede indeksa vulkanske eksplozivnosti (VEI) 2 (rumena). V zadnji tretjini leta 2004 se je število vulkanskih in tektonskih potresov povečalo. Njihovo povečanje je sledilo povečanju števila tektonskih potresov, ki se je začelo 18. avgusta 2004. Tresenje je bilo zabeleženo 23., 24., 25. in 26. septembra 2004. Amplitude tresenja so se gibale med 12 in 13,5 mm, trajanje tresenja pa je bilo med 94 in 290 sekundami.<ref name="awesomenature.tribe.net">{{navedi splet | title=Mount Rinjani Closed As Eruptions Intensify | url=http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | publisher=GVN Bulletin-Rinjani Lesser Sunda Islands, Indonesia | date=14 January 2005 <!-- 12:52 PM --> | access-date=2010-05-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110724112518/http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | archive-date=24 July 2011 | url-status=dead }}</ref> Ob 5.30 1. oktobra 2004 je Rinjani izbruhnil. Zaradi izbruha so oblasti takoj zvišale stopnjo nevarnosti na 3. stopnjo (oranžno). Podrobnosti o prvem izbruhu 1. oktobra 2004 so nejasne. Med 2. in 5. oktobrom 2004 so eksplozije poslale stebre pepela od 300 do 800 m nad vrh. Sivi, debeli stebri pepela so se premikali proti severu, vsako eksplozijo pa so spremljali zvoki detonacije. Zaporedne eksplozije so se dogajale v intervalih od 5 do 160 minut. Eksplozije so se sproščale na severovzhodnem pobočju vulkana Barujari. Nekaj ​​materiala se je izlilo tudi z vrha Barujarija in padlo okoli njegove zgradbe. Poročilo v časopisu ''Džakarta Post'' je nakazovalo, da evakuacije niso bile potrebne.<ref>{{navedi splet | title=Rinjani-Lesser Sunda Islands, Indonesia 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3,726 m-During 2–5 October 2004 | url=http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | publisher=GVN Bulletin-Rinjani Lesser Sunda Islands, Indonesia | date=14 January 2005 <!-- 12:52 PM --> | access-date=2010-05-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110724112518/http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | archive-date=24 July 2011 | url-status=dead }}</ref> Za aktivnost med 1. majem 2004 in 5. oktobrom 2004 (ali pozneje) je bila izdana ocena indeksa vulkanske eksplozivnosti (VEI): 2.<ref name="Global Vulcanism Program"/> === Aktivnost od leta 2009 === ;2009 27. aprila 2009 je vulkan Gunung Barujari postal aktiven, aktivnost pa se je nadaljevala do maja 2009. Gora je bila takrat zaprta, saj so se izbruhi okrepili s oblaki dima in pepela, ki so dosegli višino 8000 m.<ref>{{navedi splet|title=Mount Rinjani Closed As Eruptions Intensify|url=http://www.tempointeractive.com/hg/nusa/nusatenggara/2009/05/03/brk,20090503-174176,uk.html|publisher=Tempointeractive.com-Mount Rinjani Closed As Eruptions Intensify|date=3 May 2009|access-date=2010-05-09|archive-date=2009-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090714020151/http://www.tempointeractive.com/hg/nusa/nusatenggara/2009/05/03/brk,20090503-174176,uk.html|url-status=dead}}</ref> Za aktivnost med 2. majem 2009 in 20. decembrom 2009 je bila izdana ocena indeksa vulkanske eksplozivnosti (VEI): 2. Aktivnost v tem obdobju je bila opisana kot izbruh osrednjega izbruha, bočni (ekscentrični) izbruh, eksplozivni izbruh in tokovi lave.<ref name="Global Vulcanism Program">{{navedi splet | title=Global Vulcanism Program-Rinjani Eruptive History| url =http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt| publisher=Global Vulcanism Program|date=2 May – 20 December 2009|access-date=2010-05-10}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030&vtab=Weekly#May2010 | title=Weekly Reports | access-date=13 June 2015}}</ref> ;2010 Rinjani je 22. maja 2010 trikrat izbruhnil, aktivnost pa se je nadaljevala do zgodnjih 23. maja. Po podatkih uradne agencije za spremljanje vulkana naj bi se pepel z gore Rinjani dvignil do dva kilometra v ozračje in poškodoval pridelke. Vulkan takrat ni ogrožal vaščanov. Lava je tekla v kalderno jezero in dvignila njegovo temperaturo z 21 na 35 °C, dim pa se je razširil 12 kilometrov daleč.<ref name="Volcano erupts in Indonesia">{{navedi splet | title=Volcano erupts in Indonesia| url =http://www.radioaustralianews.net.au/stories/201005/2907089.htm?desktop| archive-url =https://web.archive.org/web/20110717125716/http://www.radioaustralianews.net.au/stories/201005/2907089.htm?desktop| url-status =usurped| archive-date =17 July 2011| publisher=Australian Broadcasting Commission-AsiaPacific News Center|access-date=2010-05-24}}</ref> Februarja 2010 so opazovalci na postaji Gunung Rinjani, ki je 1,25 km severovzhodno od vulkana, videli belkast oblak, ki se je dvignil 100 metrov visoko iz vulkana. Gosti belkasti oblaki (in morda rjavi) so se marca 2010 26-krat dvignili od 500 do 900 m, aprila 2010 pa 41-krat do 1500 m. Oblaki, ki so jih videli 1. in 2. maja 2010, so bili 'čokoladne' barve in so se dvignili do največje višine 1600 metrov. Od februarja 2010 do aprila 2010 se je seizmičnost zmanjšala, čeprav se je največja amplituda potresov povečala. CVGHM (Center za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) je prav tako ugotovil, da so izbruhi pepela in izvržen žareči material padli v kaldero Rinjani, vendar je bilo nekaj pepela iz kaldere odpihnjenega.<ref>{{navedi splet | title=SI / USGS Weekly Volcanic Activity Report-RINJANI Lombok Island (Indonesia) 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3726 m | url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/index.cfm?wvarweek=20100428#rinjani| publisher=Global Vulcanism Program Program|date=28 April – 4 May 2010|access-date=2010-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100625015224/http://volcano.si.edu/reports/usgs/index.cfm?wvarweek=20100428|archive-date=25 June 2010}}</ref> Aktivnost v začetku leta 2010 se je osredotočila na Gunung Barujari, stožca po kalderi, ki leži v jezeru Segara Anak v kalderi Rinjani. Vulkanološki zavod Indonezije je 1. maja 2010 poročal, da so iz G. Rinjanija opazili steber dima, ki se je dvigal, »ki je povzročal izbruhe visoke 1300–1600 metrov, gosto rjave barve in močnega pritiska«. V njihovem poročilu Evaluasi Kegiatan G. Rinjani z dne 4. maja je bilo navedeno tudi, da so bili 1. maja 2010 ob 10:00 zabeleženi štirje eksplozivni potresi z največjo amplitudo 6–53 mm in trajanjem 110 sekund, tremorji z največjo amplitudo 1 mm in trajanjem 55 sekund, 15 lokalnih tektonskih potresov in dva tektonska potresa. Stopnja opozorila za indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) je bila 2. maja 2010 zvišana na 2 (na lestvici od 1 do 4).<ref name="2010PusatVulkanologi" /> Stopnja 1 je "normalna", stopnja 2 pa "opozorilna", z rumeno-opozorilno barvo letalskega opozorila.<ref>{{navedi splet|title=USGS Volcanic Activity Alert-Notification System|url=http://volcano.wr.usgs.gov/activity/alertsystem/index.php|publisher=USGS Volcano Hazards Program|date=29 December 2009<!-- 11:59:57 UTC-->|access-date=2010-05-09|archive-date=2009-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20090326041301/http://volcano.wr.usgs.gov/activity/alertsystem/index.php|url-status=dead}}</ref> Na podlagi analize satelitskih posnetkov je Darwin VAAC (Svetovalni center za vulkanski pepel)<ref>{{navedi splet | title=Darwin VAAC – Darwin, Australia| url =http://www.ssd.noaa.gov/VAAC/vaac.html| publisher=Volcanic Ash Advisory Centers|date=May 2001|access-date=2010-05-17}}</ref> poročal, da se je 5. maja morebitni oblak pepela iz Rinjanija dvignil na višino 5,5 kilometra nadmorske višine in se je oddaljil 150 kilometrov severozahodno. Približno šest ur kasneje pepel ni bil viden na posnetkih. CVGHM (Center za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) je VAAC obvestil, da lahko občasna aktivnost povzroči pepelne oblake do 1,5 km nad kaldero.<ref name="volcano.si.edu">{{navedi splet | title=SI / USGS Weekly Volcanic Activity Report-5–11 May 2010-RINJANI Lombok Island (Indonesia)| url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/| publisher=Global Volcanism Program|date=5–11 May 2010|access-date=2010-05-17}}</ref> ;2015 31. oktobra 2015 je vulkan Rinjani ponovno začel bruhati.<ref name="31Oct15Eruption">{{navedi splet | url=http://volcano.si.edu/showreport.cfm?doi=GVP.WVAR20151028-264030 | title=Report on Rinjani (Indonesia) | publisher=Smithsonian Institution and US Geological Survey | editor=Sennert, S K |editor-link=|work=Weekly Volcanic Activity Report, 28 October-3 November 2015 | date=4 November 2015 | access-date=8 November 2015}}</ref> ;2018 29. julija 2018 je [[potres]] z magnitudo 6,4 povzročil [[zemeljski plaz|zemeljske plazove]] na severnem delu vulkana Rinjani.<ref>{{navedi splet |title=Lombok Earthquake, 826 Tourists in Sembalun Awaiting Evacuation |url=http://kabar24.bisnis.com/read/20180729/15/821810/gempa-lombok-826-wisatawan-di-sembalun-menunggu-evakuasi |website=Kabar24 |date=29 July 2018 |access-date=5 August 2018 |language=id}}</ref> === Avgust 2018 === 5. avgusta 2018 je Lombok prizadel drugi potres, ki je zaradi bližine severne obale povzročil še več zemeljskih plazov in manjših [[cunami]]jev. Območje okoli Rinjanija je bilo evakuirano zaradi skrbi glede morebitnega izbruha, vendar v Rinjaniju ali bližnjem vulkanu Agung na Baliju ni bilo zaznanega povečanja aktivnosti.<ref>{{navedi novice |last1=Permadi |first1=Agie |title=Gempa Lombok Tak Berdampak pada Aktivitas Gunung Agung dan Rinjani |url=https://regional.kompas.com/read/2018/08/06/15373011/gempa-lombok-tak-berdampak-pada-aktivitas-gunung-agung-dan-rinjani |access-date=6 August 2018 |work=KOMPAS |date=6 August 2018 |language=id}}</ref> === Program spremljanja === Opazovalnica Gunung Rinjani Rinjani Sembalun je v vasi Lavang, Sub Sembalun 2,5 km severovzhodno od G. Rinjani) v regentstvu Vzhodnega Lomboka. Opazovalci na tem mestu spremljajo G. Rinjani, G. Barujari/G. Tenga znotraj kaldere Segara Anak.<ref>{{navedi splet |url=http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_contact&task=view&contact_id=1&Itemid=59 |title=Pusat Vulkanologi & Mitigasi Bencana Geologi – VSI – Contact |access-date=2010-10-06 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100729033739/http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_contact&task=view&contact_id=1&Itemid=59 |archive-date=2010-07-29 }}</ref> == Narodni park Rinjani [[File:Segara Anak.jpg|thumb|Pogled na Segara Anak z roba kraterja]] [[Vulkan]] in [[kaldera]] sta zaščitena z [[narodni park Gunung Rinjani|narodnim parkom Gunung Rinjani]], ustanovljenim leta 1997. Turizem je vse bolj priljubljen, pohodniki pa lahko obiščejo rob, se podajo v kaldero ali se celo po bolj napornem vzponu povzpnejo na najvišjo točko;<ref>{{navedi knjigo | last = Langston-Able | first = Nick | title = Playing with Fire: Adventures in Indonesia | publisher = Freakash | year = 2007 | pages = 142–170 | url = http://www.adventures-in-indonesia.co.uk/ | isbn = 978-0-9553403-4-5 | access-date = 2026-01-25 | archive-date = 2017-09-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170912114742/http://adventures-in-indonesia.co.uk/ | url-status = dead }}</ref> vendar pa smrtne žrtve niso redkost.<ref>{{navedi splet |url=http://www.halomitrekker.com/2015/06/main-object-on-rinjani-mountain.html |title=Main Object on Mount Rinjani |access-date=2026-01-25 |archive-date=2018-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180806210820/https://www.halomitrekker.com/2015/06/main-object-on-rinjani-mountain.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rinjanidawnadventures.com/mount-rinjani/|title=Seven Die on Mt. Rinjani|date=10 November 2019|website=Rinjani Dawn Adventures| publisher=rinjanidawnadventures.com|access-date=2010-03-10}}</ref> Julija 2009 je bila pot do vrha zaprta zaradi takratne vulkanske aktivnosti in nato ponovno odprta, ko se je aktivnost zmanjšala. Od začetka leta 2010 do vključno maja 2010 je bil dostop do Rinjanija zaradi vulkanske aktivnosti občasno spet omejen. Park je priljubljen za gorništvo in pohodništvo ter predstavlja pomemben naravni rezervat in zajetje vode. Park uradno obsega 41.330 hektarjev znotraj meja parka in vključuje nadaljnjih 66.000 hektarjev zaščitenega gozda zunaj. Gora in njeni sateliti tvorijo narodni park Rinjani (''Taman Nasional Gunung Rinjani''). Gora Rinjani je prejela nagrado World Legacy Award od organizacij Conservation International in Traveller (2004) ter je bila finalistka za nagrado Tourism for Tomorrow (2005 in 2008) Svetovnega sveta za potovalni turizem (WTTC). Uharico Rinjani (''Otus jolandae'') so našli leta 2003 in po 10 letih raziskav prepoznali kot novo endemično vrsto (osebki so bili zaznani že v 19. stoletju, vendar so bili identificirani kot sove vrste ''Mollucas scops'').<ref>{{navedi splet |date=14 February 2013 |title=Spesies Baru Burung Hantu Ditemukan di Lombok |url=https://www.thedailybeast.com/juliana-marins-family-demands-justice-after-she-is-left-for-dead-in-indonesia-volcano/?utm_source=chatgpt.com}}</ref> == Incidenti == Od maja 2007 do danes je gora Rinjani doživela številne plezalne tragedije.<ref>{{navedi splet |last=R |first=Imelda |date=2025-05-06 |title=Malaysian Climber Killed in Fall on Mount Rinjani's Torean Trail |url=https://www.socialexpat.net/malaysian-climber-killed-in-fall-on-mount-rinjanis-torean-trail/ |access-date=2025-06-25 |website=Social Expat |language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2025-05-07 |title=Mount Rinjani was last on father’s wishlist, says son as climber laid to rest |url=https://www.thestar.com.my/news/nation/2025/05/07/mount-rinjani-was-last-on-fathers-wishlist-says-son-as-climber-laid-to-rest |access-date=2025-06-25 |website=The Star |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Riezman Khuzaimi's Brother-in-Law Dies After Falling While Climbing Mount Rinjani_his_Rescue_Rennie |url=https://news.sohu.com/a/www.sohu.com/a/891881660_122342248 |access-date=2025-06-25 |website=news.sohu.com }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Malaysian Hiker Rennie Abdul Ghani, 57, Dies After Tragic Fall on Mount Rinjani_The_hiking |url=https://www.sohu.com/a/www.sohu.com/a/892974540_122342248 |access-date=2025-06-25 |website=www.sohu.com }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Mail |first=Malay |date=2025-05-04 |title=Malaysian hiker Rennie Abdul Ghani, 57, dies after fall on Indonesia's Mount Rinjani |url=https://www.malaymail.com/news/malaysia/2025/05/04/malaysian-hiker-rennie-abdul-ghani-57-dies-after-fall-on-indonesias-mount-rinjani/175554 |access-date=2025-06-25 |website=Malay Mail |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Bernama |title=Search team recovers body of Malaysian who fell on Rinjani trail |url=https://thesun.my/malaysia-news/search-team-recovers-body-of-malaysian-who-fell-on-rinjani-trail-KG14036480 |access-date=2025-06-25 |website=thesun.my |language=en-MY}}</ref> Marca 2007 je sedem ljudi umrlo zaradi izpostavljenosti vročini, potem ko so se med prepovedjo nezakonito povzpeli na vulkan. 9. junija 2014 se je 53-letna avstralska plezalka zgrudila in umrla zaradi nenadnega napada astme le 2 kilometra znotraj parka. Nekaj ​​dni pozneje, med 8. in 10. majem 2016, se je 26-letna Indonezijka Ike Suseta Adelia utopila v kraterskem jezeru Segara Anak; močno deževje in strme obale so odložile iskanje. 10. novembra 2016 je 24-letna malezijska državljanka NgYinTeck padla v bližini izvira Aiq Kalak, potem ko je prezrla opozorila glede poti.<ref>{{navedi splet |title=Malaysian Hiker Found Dead in Mount Rinjani, West Nusa Tenggara |url=https://jakartaglobe.id/lifestyle/malaysian-hiker-found-dead-mount-rinjani-west-nusa-tenggara |access-date=2025-07-19 |website=Jakarta Globe}}</ref> Med potresom na Lomboku julija 2018 je več plezalcev in vodnikov umrlo zaradi zemeljskih plazov, ki so se sprožili na pobočjih Rinjanija. Posebej pretresljiv primer se je zgodil 29. septembra 2024, ko so plezalci v bližini vrha po hudem padcu potrebovali intervencijo iskalne in reševalne ekipe. Kmalu zatem, 3. in 4. oktobra 2024, je 34-letni Rus, ki je nezakonito plezal v bližini posta 2 na smeri Sembalun, padel približno 200 metrov globoko, pri čemer si je zlomil lobanjo in trtico ter potreboval peturno reševanje. V usodnem primeru se je 3. in 4. maja 2025 57-letni Malezijec Rennie Abdul Ghani v odseku Torean/BanyuUrip potopil približno 80 metrov globoko; njegovo truplo so našle različne agencijske ekipe za iskanje in reševanje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mount Rinjani}} {{wikivoyage|Mount Rinjani}} * [http://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030 Smithsonian Institution's Global Volcanism Program – Rinjani – Eruption history, weekly activity reports, photos, synonyms and subsidiary features] * [[Wikibooks:The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands|The Geology of Indonesia-The Lesser Sunda Islands (Wikibooks)]] {{DEFAULTSORT:Rinjani}} [[Kategorija:Gore v Indoneziji]] [[Kategorija:Ognjeniki v Indoneziji]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Svete gore Indonezije]] [[Kategorija:Geoparki Indonezije]] lmuqhkr16yc89y8ch0xwvno90nvecqt 0 598132 6758837 6655491 2026-09-30T18:23:24Z Yerpo 8417 CV -> škrbina, razrešen predlog za brisanje 6758837 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba |organization = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani]]; [[Institut »Jožef Stefan«]] |website=https://kajad.github.io/ }} '''Kaja Dobrovoljc''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovje|jezikoslovka]] in [[prevajalec|prevajalka]]. Ukvarja se z računalniškim jezikoslovjem in [[slovenistika|slovenistiko]], predvsem z raziskavami značilnosti slovenskega govora.<ref name="Val202">{{navedi epizodo |credits= |last=Kus |first=Ajda |last2=Košmrlj |first2=Tadej |date=2025-12-08 |title=Govoriti in pisati, dva različna jezika |url=https://365.rtvslo.si/podkast/jezikanje/175180609 |series=Jezikanje |publisher= |station=[[Val 202]]}}</ref> Druga glavna raziskovalna področja, za katera se zanima, med drugim vključujejo [[korpusno jezikoslovje]], [[odvisnostna skladnja|odvisnostno skladnjo]], [[analiza diskurza|analizo diskurza]], [[govorjeni jezik]] in [[procesiranje naravnih jezikov]].<ref>{{navedi splet|title=Kaja Dobrovoljc|work=Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT UL)|url=https://www.cjvt.si/o-nas/sodelavci/kaja-dobrovoljc/}}</ref> Deluje kot znanstvena sodelavka na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete v Ljubljani]], na [[Institut »Jožef Stefan«|Institutu Jožef Stefan]] na odseku za umetno inteligenco in pri slovenskem nacionalnem konzorciju CLARIN.SI, ki deluje v mreži evropske raziskovalne infrastrukture CLARIN.<ref>{{navedi splet|title=CLARIN.SI |work=Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije – Common Language Resources and Technology Infrastructure, Slovenia|url=https://www.clarin.si/info/o-projektu/}}</ref> Kot raziskovalka sodeluje tudi s [[CJVT - Center za jezikovne vire in tehnologije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani]].<ref name="Val202"/><ref>{{navedi splet |title=Kaja Dobrovoljc|publisher= [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]]|url=https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/kaja-dobrovoljc/}}</ref> ==Izobrazba== Leta 2011 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala iz [[prevajanje|prevajalstva]] ([[angleščina]] in [[francoščina]]) z nalogo, naslovljeno ''Besedilnozvrstni pregled prevajanja iz francoščine v slovenščino v slovenskih prevajalskih agencijah''. {{cobiss|id=44966754}} Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2018 doktorirala z [[disertacija|disertacijo]] ''Leksikalne prvine govorjenega jezika v uporabniških spletnih vsebinah: Primer večbesednih diskurznih označevalcev''.{{cobiss|id=294106368}} Glavno področje disertacije je [[analiza diskurza]], ki se osredotoča na to, »kako jezikovni uporabniki stavke, povedi, izjave ali kakorkoli drugače opredeljene sporočilno zaključene enote povezujejo z njihovim kontekstom«. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/41835 Profil v sistemu Sicris] (ARIS) * [https://openscience.si/NaprednoIskanje.aspx?t=s&q=1%3a0%3aKaja+Dobrovoljc%3b Nacionalni portal odprte znanosti] {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio}} {{DEFAULTSORT:Dobrovoljc, Kaja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] fbnqnizsyef4hi4kz46bfaembzpd1n6 4 598655 6758841 6755166 2026-09-30T18:29:01Z Yerpo 8417 +1 6758841 wikitext text/x-wiki Arhiv '''[[WP:PZB|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2026'''. == Januar 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Naser bin Radan}} == Februar 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Politrobotnik}} == April 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}} == Junij 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Torsten Haß}} ==Avgust 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Timotej Fijavž Vivod}} ==September 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Zverinjak}} 0j79tkqwvzwwnnu4xt7oqouytox3xn2 4 600454 6758838 6711681 2026-09-30T18:24:19Z Yerpo 8417 zaključujem razpravo 6758838 wikitext text/x-wiki ===[[:Kaja Dobrovoljc]]=== :{{la|Kaja Dobrovoljc}} Uporabnik/-ca {{u|~2026-20428-40}} predlaga brisanje z naslednjima utemeljitvama: ''Stran je kopija življenjepisa, ki ni namenjen tovrstnim objavam.'' ''Kršitev avtorskih pravic – besedilo kopirano s https://kajad.github.io/pdf/cv_kd_2025-09_en.pdf''. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:32, 3. april 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:46, 7. junij 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju s to utemeljitvijo (kolikor vidim, ne gre za kopijo, le za uporabo podatkov iz življenjepisa, tako da kršitev AP ni), a šibek {{za}} brisanje generalno - uporabljeni so izključno primarni viri, ki ne dokazujejo [[WP:ODM|odmevnosti]], in struktura bolj spominja na CV kot na enciklopedično geslo. Na pretek neodvisnih virov sicer ne najdem, je pa bila predstavljena v oddaji [https://val202.rtvslo.si/podkast/jezikanje/173250741/175180609 Jezikanje] na nacionalnem radiu Val 202 in bi bila predelava v škrbino mogoče boljša možnost. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:54, 7. junij 2026 (CEST) * {{za}} predelavo v škrbino ali brisanje po Yerpovi utemeljitvi. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:11, 8. junij 2026 (CEST) :Prosim za zaključek razprave - izbris. Predlog je odprt od aprila, zadnji komentar pa je bil 8. junija, zato je običajni rok za razpravo že potekel. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-40084-45|&#126;2026-40084-45]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-40084-45|pogovor]]) 21:07, 15. julij 2026 (CEST) Predelano v škrbino. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:24, 30. september 2026 (CEST) lnqkl7vrbpvs85wq7jz14ruzqgc6n3m 0 600547 6759149 6736229 2026-10-01T09:57:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759149 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Speciesbox | status = CR | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Romanichthys valsanicola'' |volume=2024 |article-number=e.T19740A137285480 |doi= |access-date=11 December 2024}}</ref> | image = Asprete.jpg | image_upright = 1.2 | parent_authority = M. Dumitrescu, [[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]] & N. Stoica, 1957 | display_parents = 2 | taxon = Romanichthys valsanicola | authority = M. Dumitrescu, [[Petru Mihai Bănărescu|Bănărescu]] & N. Stoica, 1957 }} '''''Romanichthys''''' je [[Rod (biologija)|rod]] [[Ribe|rib]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. Je eden od dveh rodov v [[Pleme (biologija)|plemenu]] [[Romanichthyini]], ki skupaj s plemenom [[Sander|Luciopercini]] tvori [[Poddružina (biologija)|poddružino]] [[Luciopercinae]] iz [[Družina (biologija)|družine]] [[pravi ostriži|pravih ostrižev]] (Percidae). Rod [[Monotipski takson|vsebuje eno samo vrsto]] '''''Romanichthys valsanicola'''''. To ribo so leta 1957 prvič opisali romunski študenti M. Dumitrescu, P. Bănărescu in N. Stoica. Lokalno je znana pod imeni ''»asprete«, »poprete« in »sforete«''. Vrsta je [[Endemit|endemična]] na zelo omejenem območju v južni [[Romunija|Romuniji]], kjer je bila prvotno razširjena v zgornjem toku [[Argeș (reka)|reke Argeş]] ter dveh njenih pritokih: [[Râul Doamnei]] in [[Vâlsan (Argeș)|Vâlsan]]. Zaradi gradnje hidrotehničnih objektov in uničevanja naravnega [[Habitat|habitata]] se je vrsta ohranila le še v pritoku Vâlsan. ==Opis== ''R. valsanicola'' je majhna, sivkasto rjava riba, ki zraste do približno 10–12 cm v dolžino. Ima majhne, hrapave [[Luska|luske]]. Od drugih evropskih ostrižev se loči po dveh jasno ločenih hrbtnih plavutih. Prva ima osem ali devet koščenih trnov, podrepna plavut pa 7½ razvejanih plavutnic in 58–68 lusk vzdolž [[Pobočnica|pobočnice]].<ref name=FishBase>{{FishBase|Romanichthys|valsanicola |month=December|year=2019}}</ref> Riba velja za [[živi fosil]], ki se ni spremenil več deset milijonov let.<ref name=":0">{{navedi novice|author=Stephen McGrath|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-54823866 |publisher=[[British Broadcasting Corporation|BBC]]|title=Back from the dead: Race to save Romania's 65 million-year-old fish|date=8 November 2020|access-date=11 November 2020}}</ref> ==Biologija== Čas razmnoževanja je maja in junija. Samica pod kamne odloži od 120 do 150 jajčec. Ta riba je aktivna ponoči in se hrani z vodnimi ličinkami žuželk, kot so [[vrbnice]] (Plecoptera), [[mladoletnice]] (Trichoptera) in [[enodnevnice]] (Ephemeroptera). Je nočna in zelo [[Teritorialnost|teritorialna]] vrsta, ki ponoči agresivno brani svoja območja.<ref name = C&I>{{cite journal | author = Nicolai Craciun | author2 = Adrian Ionascu | author3 = Florin Aioanei | name-list-style=amp | year = 1999 | title = Recovery of the Asprete (''Romanichthys valsanicola'') the oldest species of fish in Europe's fauna | url = https://www.researchgate.net/publication/320269692 | journal = Studii si cercelati {{!}} Biologie | volume = 4 | pages = 263-268 | via = ResearchGate}}</ref> ==Ohranitveno stanje== Ta vrsta je ogrožena sladkovodna riba in se nahaja na [[Rdeči seznam IUCN skrajno ogroženih vrst|rdečem seznamu]] [[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]], kjer je uvrščena v kategorijo [[Skrajno ogrožena vrsta|skrajno ogrožih vrst]]. Njeno območje razširjenosti se je drastično zmanjšalo in danes velja za evropski rod rib z najbolj omejenim habitatom. Zadnja preostala populacija v reki Vâlsan je popolnoma odvisna od količine vode, ki jo spuščajo iz akumulacijskega jezera tik nad njimi.<ref name="iucn"/> Romunska [[nevladna organizacija]], Biološki inštitut v Bukarešti, si s finančno podporo Regionalnega centra za okolje prizadevala za ohranitev te vrste.<ref name = BVO>{{cite journal | author1 = Petru Banarescu | author2 = Liliana Vasiliu-Oromulu | year = 2004 | title = The survival of ''Romanichthys valsanicola'' | journal = Results and Perspective. Proceedings of the Institute of Biology | volume =6 | pages = 13–17 | url = https://www.zobodat.at/pdf/Natur-in-Tirol_13_0211-0220.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20230622140855/https://www.zobodat.at/pdf/Natur-in-Tirol_13_0211-0220.pdf |archive-date = 22 June 2023}}</ref> Čeprav uradne ocene predvidevajo, da na 1 km² reke Vâlsana ne živi več kot 15 osebkov, so opazovanja oktobra 2022 potrdila obstoj 58 primerkov.<ref>{{navedi novice|date=2022-10-18|title=Large-scale inventory confirms Europe's rarest fish still swims in a Romanian mountain river|language=en-GB|work=Romania Insider|url=https://www.romania-insider.com/inventory-asprete-rarest-fish-europe-romania-2022|access-date=2022-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20221018180159/https://www.romania-insider.com/inventory-asprete-rarest-fish-europe-romania-2022|archive-date=2022-10-18|url-status=dead}}</ref> ==Taksonomija== ''Romanichthys'' je [[sestrska skupina|sestrski takson]] štirim vrstam iz rodu ''[[Zingel]]'', nekateri dokazi pa kažejo, da bi ta dva rodova lahko predstavljala en sam rod in da bi bilo treba rod ''Romanichthys'' uvrstiti v rod ''Zingel''.<ref name = S&H>{{navedi knjigo | author1 = Carol A. Stepien | author2 = Amanda Haponski | name-list-style=amp | year = 2015 | chapter = Taxonomy, Distribution, and Evolution of the Percidae | doi = 10.1007/978-94-017-7227-3_1 | title = Biology and Culture of Percid Fishes | pages = 3–60 | editor1 =Patrick Kestemont | editor2 = Konrad Dabrowski | editor3 = Robert C. Summerfelt | publisher = Springer, Dordrecht | isbn = 978-94-017-7227-3}}</ref> ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== * {{ITIS |id=650169 |taxon=Romanichthys valsanicola |accessdate=19 March 2006}} {{Taxonbar|from1=Q17141297|from2=Q155255}} [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1957]] [[Kategorija:Pravi ostriži]] [[Kategorija:Favna Romunije]] [[Kategorija:Rodovi žarkoplavutaric]] h5js45x0rxaybs2djt6z55trjs7wqdh 0 601970 6758999 6669879 2026-10-01T04:36:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758999 wikitext text/x-wiki V [[Ekonomija|ekonomiji]] je '''primarni sektor''' [[gospodarski sektor]], ki se ukvarja s pridobivanjem in proizvodnjo [[Surovina|surovin]]. Med drugim so to [[kmetijstvo]], [[sečnja]], [[Ribolov|ribištvo]], [[gozdarstvo]] in [[rudarstvo]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Dictionary of economics|last=Chand|first=S. N.|publisher=Atlantic Publishers & Distributors|year=2006|isbn=81-269-0535-2|location=New Delhi|pages=268|oclc=297507928}}</ref><ref>{{Cite CD.com|primary producer|language=en|access-date=2019-12-10}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|publisher=Copenhagen Business School Press DK|isbn=978-87-630-0194-6|last=Kjeldsen-Kragh|first=Søren|title=The Role of Agriculture in Economic Development: The Lessons of History|date=2007|pages=73}}</ref> Primarni sektor v [[Države v razvoju|državah v razvoju]] običajno predstavlja večji del gospodarstva kot v [[Razvite države|razvitih državah]]. Na primer, leta 2018 so kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo predstavljali več kot 15 % bruto domačega proizvoda v [[Podsaharska Afrika|podsaharski Afriki]],<ref>{{Navedi splet|title=Agriculture, forestry, and fishing, value added (% of GDP) {{!}} Sub-Saharan Africa|website=World Bank Open Data|accessdate=2019-07-14|date=2018|url=https://data.worldbank.org/indicator/NV.AGR.TOTL.ZS?locations=ZG}}</ref> v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] pa manj kot 1 % BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Agriculture, forestry, and fishing, value added (% of GDP) {{!}} North America|website=World Bank Open Data|accessdate=2019-07-14|date=2018|url=https://data.worldbank.org/indicator/NV.AGR.TOTL.ZS?locations=XU|archive-url=https://web.archive.org/web/20190714024115/https://data.worldbank.org/indicator/NV.AGR.TOTL.ZS%3Flocations%3DXU|archive-date=2019-07-14|url-status=dead}}</ref> V razvitih državah je primarni sektor postal tehnološko naprednejši, kar omogoča na primer mehanizacijo kmetijstva v primerjavi z manj tehnološko naprednimi metodami{{Efn|Pogosto z uporabo nemotorne opreme, včasih celo z ročnim obiranjem in sajenjem}} v revnejših državah.<ref>{{Navedi splet|url=http://data.worldbank.org/indicator/SL.AGR.EMPL.ZS/countries/1W-US-C5?display=graph|title=Employment in agriculture (% of total employment) (modeled ILO estimate) - Data|website=data.worldbank.org}}</ref> Bolj razvita gospodarstva lahko vlagajo dodaten kapital v primarna proizvodna sredstva. Na primer v ameriškem [[Koruzni pas|koruznem pasu]] [[Spravljalnik|kombajni]] pobirajo koruzo, škropilnice pa škropijo velike količine [[Insekticid|insekticidov]], [[Herbicid|herbicidov]] in [[Fungicid|fungicidov]], kar ustvari višji pridelek, kot je to mogoče z uporabo manj kapitalsko intenzivnih tehnik. Ti tehnološki napredki in naložbe omogočajo primarnemu sektorju, da zaposluje manjšo delovno silo, zato imajo razvite države običajno manjši odstotek delovne sile, ki je vključen v primarne dejavnosti, namesto tega pa imajo višji odstotek, ki je vključen v [[Sekundarni sektor|sekundarni]] in [[Terciarlni sektor|terciarni]] sektor.<ref>H Dwight H. Perkins: Proceedings of the Academy of Political Science, Vol. 31, No. 1, China's Developmental Experience (March 1973)</ref> == Opombe == {{Seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Svetovno gospodarstvo]] [[Kategorija:Ekonomija virov]] [[Kategorija:Državni računi]] 42mhtu5szsxo20pmpovj9iujze96rjz 3 603731 6759159 6740190 2026-10-01T10:09:59Z A09 188929 /* Raba predlog */ nov razdelek 6759159 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodošli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Pomoč:Uvod|{{#switch:{{{oblika}}} |vi=Pozdravljeni |on=Pozdravljen |ona=Pozdravljena |vključno=Pozdravljen_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|Pozdravljen|Pozdravljena|Pozdravljen/a|Pozdravljen_a}}}}]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{BASEPAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaše|tvoje}} prispevke. Za začetek si {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|oglejte|oglej}} [[Pomoč:Uvod|uvod]] in {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obiščite|obišči}} [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|želite|želiš}}, se lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vpišete|vpišeš}} na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}|uporabniški strani]] {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|navedete|navedeš}} [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|govorite|govoriš}}]] ter nekaj malega o sebi (od kod {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|prihajate|prihajaš}}, katera področja {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vas|te}} zanimajo in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|bodite|bodi}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=pozorni |on=pozoren |ona=pozorna |vključno=pozoren_na |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|pozoren|pozorna|pozoren/na|pozoren_na}}}} na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni ...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Navzkrižje interesov|navzkrižje interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] – člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}}! Preizkušanju urejanja je namenjen {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vaš|tvoj}} lastni [[Uporabnik:{{BASEPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|tebi}} in ga lahko {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|uporabljate|uporabljaš}} brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se največkrat tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vstavite|vstaviš}} ta dva vezaja in štiri vijuge, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|boste|boš}} {{#switch:{{{oblika}}} |vi=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevali]] |on=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval]] |ona=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispevala]] |vključno=[[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval_a]] |[[Wikipedija:Nalaganje datotek|{{gender:{{BASEPAGENAME}}|prispeval|prispevala|prispeval/a|prispeval_a}}]]}} oziroma {{#switch:{{{oblika}}} |vi=dodali |on=dodal |ona=dodala |vključno=dodal_a |{{gender:{{BASEPAGENAME}}|dodal|dodala|dodal/a|dodal_a}}}} v članke. Vendar pri tem {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|upoštevajte|upoštevaj}} pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|imate|imaš}} še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na voljo [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji: ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vprašajte|vprašaj}} na [[Wikipedija:Forum za pomoč|forumu za pomoč]], ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pridružite|pridruži}} [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>[http://web.libera.chat/?channels=#wikipedia-sl #wikipedia-sl]</code> v omrežju [[Libera.Chat]], ::* skupini <code>[https://t.me/sl_wiki t.me/sl_wiki]</code> v servisni aplikaciji [[Telegram (programje)|Telegram]], ::* namenskemu [[WP:Discord|Discord strežniku]] slovenske Wikipedije, ::* {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|pošljite|pošlji}} e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali ::* se {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|obrnite|obrni}} kar name. Za konec še najpomembnejše: želim {{#ifeq:{{{oblika}}}|vi|vam|ti}} veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:57, 6. junij 2026 (CEST) ==[[Slovenska Bistrica]]== Zdravo, hvala za razširitve članka. V [[Special:Diff/6685569|tej redakciji]] si dodal za članek mnogo predolg seznam s krajem povezanih osebnosti. V Wikipediji je navada, da ko del članka postane predolg, ga preselimo na svojo (pod)stran. Tako obstaja [[seznam osebnosti iz Občine Slovenska Bistrica]], bi morda razširil seznam raje tam? Vsekakor pred ponovnim vstavljanjem seznama osebnosti v članek o naselju svetujem močno krajšanje seznama. V kolikor pa bi potreboval pomoč, se ne zadržuj in vprašaj :) Lep vikend,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:57, 6. junij 2026 (CEST) == [[Zgodovina]] == Poskusi ujeti slog članka, kot je bil pred tabo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:50, 14. julij 2026 (CEST) == Tvoja "urejanja" == ... so krneki. En stavek in opomba 'razširi'!? Nehaj s tem, tudi kadar nisi prijavljen! [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:30, 21. avgust 2026 (CEST) == Raba predlog == Zdravo, {{tl|navedi vir}} gre k trditvam, ki niso podprte z viri, pa bi morale biti; predloga {{tl|razširi}} pa je mišljena za posamezna poglavja in ne kratke članke. Za slednje je bistveno boljša raba [[Wikipedija:Škrbina/Seznam škrbinskih oznak|standardiziranih škrbinskih oznak]]. Skratka, pri dodajanju predlog te prosim za zdravo mero razumevanja, kaj in kam je smotrno dodajat. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:09, 1. oktober 2026 (CEST) bdyvbqv7ivxak2zja5tukm08v3b0xeo 0 604116 6759021 6720270 2026-10-01T06:09:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6759021 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|name=Vimpel R-37M<small><br />[[NATO oznaka]]: AA-13 Axehead</small>|image=[[Slika:MAKS Airshow 2013 (Ramenskoye Airport, Russia) (524-21).jpg|300px]]|caption=R-37M (RVV-BD) na 2013 MAKS mitingu|origin=Rusija|type=[[Raketa zrak-zrak]] dolgega dosega <!-- Type selection -->|is_missile=yes <!-- Service history -->|service=2019–danes|used_by=[[Zračno-vesoljske sile Ruske federacije]] <br/> [[Alžirske zračne sile]]|wars=<!-- Production history -->|designer=Vimpel|design_date=1980|manufacturer=[[Vimpel NPO]]|production_date=Od 1985 (Prototip) <br/> 2019–danes|number=|variants=R-37M <br/> RVV-BD (Izvozna različica) <!-- General specifications -->|weight=510 kg|length=4.06 m|diameter=38 cm <!-- Explosive specifications -->|filling=Visokoeksplozivna|filling_weight=60 kg, conventional or thermonuclear<ref>{{navedi splet|url=https://www.twz.com/air/russia-fielding-new-nuclear-armed-air-to-air-missiles-us-intel|title=Russia Fielding New Nuclear-Armed Air-To-Air Missiles: U.S. Intel|first=Thomas|last=Newdick|website=Twz.com|date=May 21, 2025|access-date=May 26, 2026}}</ref>|detonation=|yield=<!-- Vehicle/missile specifications -->|primary_armament=|secondary_armament=|engine=|engine_power=|pw_ratio=|suspension=|vehicle_range=R-37M: 300-400 km<ref name="Janes" /><Br/> RVV-BD: 200 km|speed=Mach 6+<ref>{{navedi novice |title=Russia has reportedly tested a secret nuclear air-to-air missile. Here's what we know |url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/global-trends/russia-has-reportedly-tested-a-secret-nuclear-air-to-air-missile-heres-what-we-know/articleshow/121343086.cms?from=mdr |access-date=22 May 2025 |agency=[[The Economic Times]]}}</ref>|guidance=[[Inercialna navigacija]] + [[Aktivno radarsko vodenje]]|wingspan=72 cm|propellant=Dvostopenjeski raketni motor na trdno gorivo<ref name=dsa>{{navedi splet |title=India–Russia R-37M Missile Talks: New Delhi Moves to Turn Su-30MKI into Hypersonic AWACS Killers |url=https://defencesecurityasia.com/en/india-russia-r37m-missile-su30mki-hypersonic-awacs-killer/ |website=defencesecurityasia.com |access-date=5 January 2026}}</ref>|ceiling=|altitude=|depth=|boost=|accuracy=|launch_platform=[[Suhoj Su-57|Su-57]], [[Suhoj Su-35|Su-35S]], [[Suhoj Su-30|Su-30]], [[MiG-31]]|transport=}} '''Vimpel R-37''' ([[NATO oznaka]]: '''AA-13 Axehead''') <ref name="DT">{{Citat|url=http://www.ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf|title=Missiles in the Asia Pacific|journal=Defence Today|page=67|date=May 2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090126154153/http://ausairpower.net/DT-Missile-Survey-May-05.pdf|archivedate=26 January 2009}}</ref> je ruska [[raketa zrak-zrak]] dolgega dosega. Raketa in njene različice so imenovane tudi K-37, ''izdeliye'' 610 in RVV-BD (Ракета Воздух-Воздух Большой Дальности (Raketa Vozduh-Vozduh Bolshoy Dalnosti), "raketa zrak-zrak dolgega dosega") ter NATO oznaki "Axehead" in "Andi". <ref name="Janes">{{Navedi splet|url=http://www.janes.com/extracts/extract/jalw/jalw3600.html|title=R-37, R-37M (AA-X-13) (Russian Federation), AIR-TO-AIR MISSILES - BEYOND VISUAL RANGE|website=janes.com|date=12 January 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080914031309/http://www.janes.com/extracts/extract/jalw/jalw3600.html|archivedate=14 September 2008}}</ref> Razvita je bila iz [[R-33 (raketa)|R-33]]. Zasnovana je za sestrelitev tankerjev, [[Letalo za zgodnje opozarjanje|letal AWACS]] in drugih letal C4ISTAR<ref>{{Navedi splet|title=India Moves to Acquire Russian R-37M Missiles Amid Pakistan's Quiet Pursuit of Chinese PL-17 BVR Supremacy|website=The Asia Live|date=2025-07-03|url=https://theasialive.com/r-37m-missiles-india-moves-to-acquire-russian-r-37m-missiles-amid-pakistans-quiet-pursuit-of-chinese-pl-17-bvr-supremacy/2025/07/03/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250703223846/https://theasialive.com/r-37m-missiles-india-moves-to-acquire-russian-r-37m-missiles-amid-pakistans-quiet-pursuit-of-chinese-pl-17-bvr-supremacy/2025/07/03/|archivedate=2025-07-03|accessdate=2025-07-03|quote=In response, the IAF has accelerated negotiations with Moscow to acquire the R-37M, one of the world’s longest-range air-to-air missiles. Originally developed to shoot down NATO AWACS and tanker aircraft from hundreds of kilometers away...}}</ref> ob ohranjanju izstrelitvene platforme izven dosega morebitnih lovcev, ki bi lahko varovali cilj. Po Janesovih besedah obstajata dve različici, '''R-37''' in '''R-37M'''; slednja je zasnovana z odmetljivim raketnim pospeševalnikom, ki poveča doseg na "300–400&nbsp;km".<ref name="Janes"/> Leta 2023 je Rosoboronexport predstavil izvozno različico R-37M z oznako '''RVV-BD'''. Ima doseg izstrelitve do 200 km in največjo nadmorsko višino 25 km s 60 kg bojno glavo. Raketa je združljiva z letali [[Suhoj Su-57]], [[Suhoj Su-30]], [[Suhoj Su-35]], [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mikojan MiG-31BM]] in [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikojan MiG-35]].<ref>{{Navedi splet|date=2023-08-25|title=RVV-BD Long-range air-to-air missile|url=https://www.youtube.com/watch?v=ZYOu38oJZ1c&t=78s|website=[[YouTube]]|publisher=[[Rosoboronexport]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RVV-BD Aircraft Guided Air-to-Air Missile|url=https://fsvts.gov.ru/catalog/765.en.html|accessdate=2023-10-10|website=[[Federal Service of Military-Technical Cooperation (Russia)]]|archive-date=2023-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230830110519/https://www.fsvts.gov.ru/catalog/765.en.html|url-status=dead}}</ref> == Oblikovanje == R-37 je bila razvita iz [[R-33 (raketa)|R-33]]. Zaradi združljivosti z letali, ki niso imela dovršenega radarja kot [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]], je bil polaktivni iskalnik nadomeščen z različico aktivnega iskalnika Agat 9B-1388.<ref name="DT"/> Prav tako so nameščeni zložljivi repni krmilni elementi, ki omogočajo polkonformno nošenje <ref name="DT" /> na letalih, ki niso tako velika kot MiG-31. Sredinska vzmetna opora poveča vzgon <ref name="DT"/> in s tem doseg. Po podatkih Defence Today je doseg odvisen od profila leta, od {{Convert|80|nmi|km}} za neposreden strel <ref name="DT" /> do {{Convert|215|nmi|km}} za profil križarjenja.<ref name="DT" /> Oznaka '''R-37M''' se danes uporablja za posodobljeno različico rakete, znano tudi kot RVV-BD (Raketa Vozduh-Vozduh Bolšoj Dalnosty ali raketa zrak-zrak dolgega dosega). Domet R-37M presega 200&nbsp;km, zmožna pa je hiperzvočnih hitrosti (~Mach 5). <ref>{{Navedi novice|title=The military tested a long-range missile for the Su-57 (In Russian)|work=N+1|url=http://vympelmkb.com/production/production/upravlyaemye-rakety/aviatsionnaya-upravlyaemaya-raketa-rvv-bd/|accessdate=2026-06-13|archive-date=2023-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20231001184504/http://vympelmkb.com/production/production/upravlyaemye-rakety/aviatsionnaya-upravlyaemaya-raketa-rvv-bd/|url-status=dead}}</ref> Nosili naj bi jo posodobljeni prestrezniki MiG-31BM in večnamenski lovci [[Suhoj Su-35|Su-35S]] in [[Suhoj Su-57|Su-57]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/36899/russian-air-to-air-missile-tests-signal-potential-new-capabilities-for-flanker-and-felon|title=Russian Air-To-Air Missile Tests Signal Potential New Capabilities For Flanker and Felon|first=Thomas|last=Newdick|date=October 5, 2020|website=The Drive}}</ref> Nadaljnja izpeljanka, zasnovana za notranjo namestitev v Su-57, označena kot ''Izdeliye 810'', ima zložljiva zadnja krilca, krajše nosilce ter posodobljen iskalnik in motor. <ref>{{Navedi splet|last=Butowski|first=Piotr|url=https://aviationweek.com/defense-space/missile-defense-weapons/model-reveals-new-russian-air-air-missile-sukhoi-su-57|title=Model Reveals New Russian Air-To-Air Missile For The Sukhoi Su-57|date=7 February 2024|website=Aviation Week & Space Technology}}</ref> Raketa lahko cilja tarče na višini od 15 do 25.000 metrov, vodena polaktivno ali aktivno s sistemom Agat 9B-1388. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.missiles.ru/RVV-BD.htm|title=Управляемая авиационная ракета класса "воздух-воздух" большой дальности РВВ-БД|website=missile.ru|date=October 2011|accessdate=26 August 2019|archivedate=15 May 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150515013511/http://www.missiles.ru/RVV-BD.htm}}</ref> == Zgodovina == Raketa je bila zasnovana v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja in je prvič poletela leta 1989. <ref name="Janes"/> Testiranje R-37 se je nadaljevalo v devetdesetih letih, <ref name="Janes" /> leta 1994 pa je poskusni izstrelek dosegel sestrelitev na razdalji {{Convert|162|nmi|km}}, <ref name="DT"/> vendar je bil program očitno opuščen okoli leta 1998 zaradi stroškov. <ref name="Janes" /> Delo na raketi se je ponovno začelo konec leta 2006 <ref name="Janes" /> kot del programa MiG-31BM za posodobitev Foxhounda z novim radarjem in zmogljivostjo napada na kopenske objekte. <ref name="Janes" /> Leta 2018 je R-37M končala operativne validacijske teste. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.janes.com/article/81633/new-russian-long-range-aam-integration-to-expand-to-four-fighter-models|title=New Russian long-range AAM integration to expand to four fighter models - Jane's 360|website=janes.com|date=9 July 2018|accessdate=4 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180713203827/http://www.janes.com/article/81633/new-russian-long-range-aam-integration-to-expand-to-four-fighter-models|archivedate=13 July 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vpk-news.ru/articles/52503|title=Какие разработки корпорации "Тактическое ракетное вооружение" скрывает фюзеляж Су-57 &#124; Еженедельник "Военно-промышленный курьер"|accessdate=2019-09-19|archivedate=2022-08-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220811012718/https://vpk-news.ru/articles/52503}}</ref> Poročila Zvezda TV so zabeležila, da [[Suhoj Su-35|Su-35]] prevaža R-37, očitno kot del zračne bojne opreme. V tej konfiguraciji letalo nosi dve [[R-73]] v osrednjem pilonu krila, dve [[R-77|R-77,]] obešeni pod gondolami motorjev, in dve R-37 na nosilnih točkah med motorjema, z možnostjo prenašanja še nekaj raket, kot je [[protiradarska raketa]] Kh-31. Ameriška obrambna obveščevalna agencija je v poročilu iz leta 2025 razkrila, da Rusija razvija raketo zrak-zrak z jedrsko bojno glavo. Čeprav poročilo ne omenja nobene konkretne rakete, analitiki menijo, da se nanaša na jedrsko različico rakete R-37M. <ref>{{Navedi splet|last=Newdick|first=Thomas|title=Russia Fielding New Nuclear-Armed Air-To-Air Missiles: U.S. Intel|website=The War Zone|date=2025-05-21|url=https://www.twz.com/air/russia-fielding-new-nuclear-armed-air-to-air-missiles-us-intel|accessdate=2025-05-26}}</ref> === Zgodovina delovanja === R-37M je od oktobra 2022 glavna grožnja ukrajinskim zračnim silam. <sup class="noprint Inline-Template" style="margin-left:0.1em; white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Slogovni priročnik/Besede, na katere je treba biti pozoren|<span title="The material near this tag may use weasel words or too-vague attribution. (June 2026)">po mnenju koga?</span>]]''&#x5D;</sup> Med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]] so letala MiG-31 po poročanjih sestrelila več ukrajinskih letal, predvsem z uporabo raket dolgega dosega R-37. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.rusi.org/explore-our-research/publications/special-resources/russian-air-war-and-ukrainian-requirements-air-defence|title=The Russian Air War and Ukrainian Requirements for Air Defence}}</ref> Ker so MiG-31 ostali pri visoki hitrosti in visoki višini, so lahko delovali praktično nemoteno, saj ukrajinski lovci niso imeli dovolj dosega, hitrosti ali višine, da bi se spopadli z njimi. <ref>{{Navedi splet|url=https://rusi.org/explore-our-research/publications/special-resources/russian-air-war-and-ukrainian-requirements-air-defence|title=The Russian Air War and Ukrainian Requirements for Air Defence|website=RUSI|date=7 November 2022}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/11/08/russias-mig-31-crews-are-shooting-at-ukrainian-pilots-from-a-hundred-miles-away-and-the-ukrainians-cant-shoot-back/?sh=500728d65d06|title=Russia's MiG-31 Crews Are Shooting At Ukrainian Pilots From A Hundred Miles Away—And The Ukrainians Can't Shoot Back|website=Forbes|date=8 November 2022}}</ref> Ukrajinske zračne sile so do uvedbe sistemov AMRAAM in MICA imele premalo raket tipa »izstreli-in-pozabi«. Zanašale so se na rakete [[R-27 (raketa zrak-zrak)|R-27]], tako R-27R kot R-27ER. Ukrajinski pilot mora rusko letalo osvetliti s svojim radarjem, da bi raketo usmeril do cilja. [[R-77]] ruskim pilotom omogoča izstrelitev raket in nato izvajanje izmikanja. Poročilo Kraljevega združenega inštituta za vojsko (RUSI) navaja, da je bilo oktobra na ukrajinske zračne sile izstreljenih približno šest R-37M na dan. Su-35S se uporablja tudi kot nosilec za R-37M. Štirje MiG-31 so bili sredi leta 2022 napoteni tudi na Krim v letalsko bazo Belbek.<ref name="td1">{{Navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/russias-mig-31-foxhounds-proving-to-be-a-threat-to-ukrainian-aircraft|date=10 November 2022|first=Piotr|last=Butowski|first2=Thomas|last2=Newdick|title=Russia's MiG-31 Foxhounds Proving To Be A Threat To Ukrainian Aircraft|website=The Drive|accessdate=20 May 2023}}</ref> Avgusta 2022 so ruske sile vzdrževale bojno zračno patruljo z dvema lovcema Su-35S ali MiG-31, ki sta sestreljevala ukrajinska letala. Pri RUSI so izjavili: »VKS je oktobra izstrelil do šest raket R-37M na dan. Izjemno visoka hitrost orožja, skupaj z zelo dolgim efektivnim dosegom in iskalnikom, zasnovanim za napad na cilje na nizki nadmorski višini, otežuje izogibanje.« <ref name="td1"/> <ref name="fs1">{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/04/30/ukraines-pilots-are-flying-into-battle-with-poor-missiles-its-one-reason-they-get-shot-down/?sh=64f0295515a0|last=Forbes Staff|title=Ukraine's Pilots Are Flying Into Battle With Old, Dumb Missiles. It's One Reason They Get Shot Down.|website=Forbes|date=30 April 2022|accessdate=14 November 2022}}</ref> <ref name="da1">{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2022/11/12/fly-low-get-aggressive-how-ukrainian-pilots-fought-the-russian-air-force-to-a-standstill/?sh=373e8f7d2741|last=David Axe|title=Fly Low, Get Aggressive—How Ukrainian Pilots Fought The Russian Air Force To A Standstill|website=Forbes|date=10 November 2022|accessdate=14 November 2022}}</ref> <ref name="eat1">{{Navedi splet|url=https://eurasiantimes.com/russia-is-outfoxing-ukrainian-warplanes-with-its-foxhounds-mig-31/|last=Sakshi Tiwari|title=Russia Is 'Outfoxing' Ukrainian Warplanes With Its Foxhounds; MiG-31s Prove Much Superior To Sukhoi Counterparts|website=EurAsian Times|date=10 November 2022|accessdate=14 November 2022}}</ref> <ref name="sund1">{{Navedi splet|url=https://sundries.com.ua/en/it-seems-that-the-russian-federation-lost-a-rare-mig-31-with-kinzhal-in-the-occupied-crimea-the-pilot-died/|title=It seems that the Russian Federation lost a rare MiG-31 with "Kinzhal" in the occupied Crimea, the pilot died|website=Sundires|date=8 October 2022|accessdate=14 November 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221114075340/https://sundries.com.ua/en/it-seems-that-the-russian-federation-lost-a-rare-mig-31-with-kinzhal-in-the-occupied-crimea-the-pilot-died/|archive-date=2022-11-14|url-status=dead}}</ref> Februarja 2023 je Ukrajina pridobila razbitine rakete R-37M, ki bi lahko zanimale tako njih kot zahodne države. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.hngn.com/articles/246753/20230218/ukraine-acquires-wreckage-r-37m-russian-missile-used-attack.htm|title=Ukraine Acquires Wreckage of R-37M Russian Missile Used for Attack|website=hngn.com|date=18 February 2023|accessdate=20 May 2023}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://eurasiantimes.com/ukraine-seizes-scary-russian-r-37m-missile-wreckage-used/|title=Ukraine Seizes 'Scary' Russian R-37M Missile Wreckage Used To Launch Deadly Strikes From Su-35, MiG-31 Fighters|website=Eurasian Times|date=14 February 2023|accessdate=20 May 2023}}</ref> Po navedbah ruskega vira raketo nosijo lovci Su-35S in Su-57 ter prestreznik MiG-31BM. <ref>{{Navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2023/0313/092072121/detail.shtml|title=ЦАМТО / / Новая ракета Р-37М класса "воздух-воздух" показала в рамках СВО очень высокую вероятность поражения целей|website=armstrade.org}}</ref> Po izjavah ukrajinskih pilotov R-37M ne dosega veliko "težkih uničenj", torej uničenja dejanskih ukrajinskih letal. Vendar pa njihova izstrelitev pilote prisili, da opustijo svojo trenutno misijo in se raketi izognejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidaxe/2023/05/30/with-f-16s-ukrainian-pilots-can-finally-beat-back-russias-mig-31s/?ss=aerospace-defense&sh=de6e14c5c0b4|title=With F-16s, Ukrainian Pilots Could Finally Beat Back Russia's MiG-31s|website=Forbes.com|last=David Axe|date=30 May 2023}}</ref> Ukrajinski piloti verjamejo, da je edina obramba, da jim zavezniki dobavijo lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in rakete [[AIM-120 AMRAAM]]. Čeprav to ne bo zmanjšalo razdalje, ukrajinski piloti upajo, da bo to zmanjšalo efektivni doseg raket, kot je R-37. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.defensemirror.com/news/34271/Ukraine_Needs_a_Squadron_of_F_16s_to_Scare_Away_Russian_Jets#.ZHbxOi8RqqA|title=Ukraine Needs a Squadron of F-16s to Scare Away Russian Jets|website=Defense Mirror|date=29 May 2023}}</ref> Vendar pa po besedah ukrajinskega uradnika Ukrajina išče priložnosti za posodobitev lovcev [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon#Različice|F-16 Block 20 MLU,]] ki so načrtovani za prenos. Radarji AN/APG-66 zgodnje generacije starejših F-16 Block 20 MLU imajo podoben doseg kot ukrajinski MiG-29 in nimajo bistvene prednosti v primerjavi s sedanjimi ukrajinskimi lovci, oba pa sta slabša od radarjev sedanjih ruskih lovcev, ki se uporabljajo v vojni, kot sta Irbis-E in N110M Bars-M. <ref name="Ukraine discusses F-16 modernization">{{Navedi splet|title=Ukraine discusses F-16 modernization|url=https://mil.in.ua/en/news/ukraine-discusses-f-16-modernization/|publisher=Ukrainian Military Center|date=23 November 2023|accessdate=8 January 2024}}</ref> <ref name="Ukraine Wants Modern Radar, Latest Weapons in F-16s Jets">{{Navedi splet|title=Ukraine Wants Modern Radar, Latest Weapons in F-16s Jets|url=https://www.defensemirror.com/news/35479/Ukraine_Wants_Modern_Radar__Latest_Weapons_in_F_16s_Jets|publisher=Defense Mirror|date=23 November 2023|accessdate=8 January 2024}}</ref> <ref name="Assessing Ukraine’s Air Defense Deterrent – Analysis">{{Navedi splet|title=Assessing Ukraine's Air Defense Deterrent – Analysis|url=https://www.eurasiareview.com/27052023-assessing-ukraines-air-defense-deterrent-analysis/|publisher=Eurasia Review|date=27 May 2023|accessdate=8 January 2024}}</ref> == Uporabniki == {{RUS}} * [[Zračno-vesoljske sile Ruske federacije|Ruske zračne sile]]: Uporabljajo jih MiG-31, Su-30SM2, Su-35 in Su-57. {{DZA}} * Alžirske zračne sile: Uporabljajo RVV-BD (izvozna različica) na svojih [[Suhoj Su-30|Su-30MKA]] in v prihodnosti na [[Suhoj Su-57|Su-57E]], z možno licenčno proizvodnjo v Alžiriji.<ref>{{Navedi splet|last=Kumar|first=A.|date=2025-02-10|title=Russia Offers to Sell India the R-37M Long-Range Air-to-Air Missile|url=https://www.thedefensenews.com/news-details/Russia-Offers-to-Sell-India-the-R-37M-Long-Range-Air-to-Air-Missile/|accessdate=2025-10-26|website=The Defense News|language=en}}</ref> == Prihodnji uporabniki == {{IND}} * Indijske zračne sile: Poročila kažejo, da je Rusija aprila 2026 odobrila izvoz približno 300 raket ''R-37M'' za ''indijske zračne sile'' z dosegom več kot 350 km. Po poročilih je vrednost posla približno 1,2 milijarde ameriških dolarjev, dobave pa se bodo začele v dvanajstih do osemnajstih mesecih od podpisa pogodbe. <ref>{{Navedi splet|title=Russia Clears R-37M Export to India: US$1.2 Billion Missile Deal Could Neutralise Pakistan’s PL-15 and China’s Airborne Command Network|url=https://defencesecurityasia.com/en/russia-r37m-export-india-1-2-billion-missile-deal-pl15-china-airborne-command-network/|website=defencesecurityasia.com|accessdate=20 April 2026}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Russia to let IAF Su-30MKIs integrate R-37M ultra long-range missiles? 5 THINGS about BVR 'Axehead'|url=https://www.theweek.in/news/defence/2025/12/11/russia-to-let-iaf-sukhoi-su-30mk-is-integrate-r-37m-ultra-long-range-missiles-5-things-about-bvr-axehead.html|accessdate=11 December 2025|agency=[[The Week (Indian magazine)]]}}</ref> == Glej tudi == * [[AIM-54 Phoenix]] - ZDA == Galerija == <gallery mode="nolines" widths="300" heights="300"> Slika:Army-2020-293.JPG| RVV-BD Slika:MAKS2015part7-19.jpg| RVV-BD </gallery> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://vympelmkb.com/production/production/upravlyaemye-rakety/aviatsionnaya-upravlyaemaya-raketa-rvv-bd/ R-37M/RVV-BD], Vmpel MKB * [https://fsvts.gov.ru/catalog/765.en.html R-37M] {{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}} [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] g2b422v0kq0t27r2wh50zmfknozfn94 0 606124 6758933 6728070 2026-09-30T21:23:26Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Associazione_Culturale_Bisiaca.svg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/File:Associazione Culturale Bisiaca.svg|]]. Odstranjevanje. 6758933 wikitext text/x-wiki {| class="infobox" style="width: 22em; float: right; margin: 0 0 1em 1em; border: 1px solid #aaa; background-color: #f9f9f9; border-collapse: collapse; font-size: 90%; line-height: 1.5em;" |- ! colspan="2" style="font-size: 125%; font-weight: bold; padding: 0.4em; background-color: #034283; color: #fff; text-align: center;" | Associazione Culturale Bisiaca |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.5em;" | |- | colspan="2" style="text-align: center; padding: 0.5em;" | [[File:Piazza di Santo Stefano a Vermegliano.png|250px|Trg Svetega Štefana v Frankovškem]]<br><small>Trg Svetega Štefana v Frankovškem, sedež društva</small> |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em; border-top: 1px solid #aaa;" | Kratica | style="padding: 0.2em 0.4em; border-top: 1px solid #aaa;" | ACB |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Vrsta | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Prostovoljna organizacija |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Ustanovitev | style="padding: 0.2em 0.4em;" | 1987 |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Ustanovitelj | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [[Silvio Domini]] |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Namen | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Promocija in zaščita bizjaške kulture in narečja |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Sedež | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Piazza S. Stefano, 6<br>34077 [[Ronke]] |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Država | style="padding: 0.2em 0.4em;" | {{ITA}} |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Območje delovanja | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [[Bizjakarija]] |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Predsednica | style="padding: 0.2em 0.4em;" | Chiara Moimas |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Jeziki | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [[Italijanščina|italijanščina]], bizjaško narečje |- ! scope="row" style="text-align: left; padding: 0.2em 0.4em;" | Spletno mesto | style="padding: 0.2em 0.4em;" | [http://www.acbisiaca.it www.acbisiaca.it] |} '''Associazione Culturale Bisiaca''' (ACB, sl. ''Kulturno društvo Bizjakarije'') je prostovoljna kulturna organizacija s sedežem v [[Ronke|Ronkah]], ki deluje na območju [[Bizjakarija|Bizjakarije]]. Ustanovljena je bila leta 1987 z namenom spodbujanja, zaščite in vrednotenja zgodovinske, jezikovne in kulturne dediščine območja med reko [[Timava|Timavo]], spodnjim tokom [[Soča|Soče]], [[Kras|Krasom]] in [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.acbisiaca.it/ |title=Associazione Culturale Bisiaca - L'Associazione |access-date=2026-07-25}}</ref> == Zgodovina == Društvo je bilo ustanovljeno leta 1987. Med glavnimi pobudniki je bil zgodovinar in pesnik [[Silvio Domini]], ki je postal tudi prvi predsednik organizacije. Od svoje ustanovitve naprej društvo razvija dejavnosti na področju zgodovinskega raziskovanja, arhivskega dokumentiranja in promocije lokalne kulture, s posebnim poudarkom na zaščiti bizjaškega narečja (italijansko ''bisiaco'') ter lokalnih ljudskih tradicij Bizjakarije.<ref>{{navedi splet |url=https://www.acbisiaca.it/ |title=Associazione Culturale Bisiaca - Storia e finalità |access-date=2026-07-25}}</ref> == Dejavnosti == Društvo organizira predavanja, razstave, tečaje lokalnega narečja, javna srečanja in študijske skupine, posvečene zgodovini in kulturni dediščini območja. Med glavnimi rednimi pobudami izstopajo: * letni tečaj narečja in lokalne kulture ''A scola de bisiac''; * cikli predavanj o zgodovini goriškega in tržičkega območja; * zgodovinsko-dokumentarne razstave; * predstavitve knjig in založniška dejavnost.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ilfriuli.it/cultura/rileggere-la-storia-della-bisiacaria/ |title=(Ri)leggere la storia della Bisiacaria |publisher=Il Friuli |access-date=2026-07-25}}</ref> == Založniška dejavnost == Od leta 1987 društvo izdaja letno revijo ''Bisiacaria'', ki je posvečena študijam lokalne zgodovine, jezikoslovja, arheologije, antropologije in ljudskih tradicij. Revija je pogosto navedena kot bibliografski vir v akademskih krogih in s strani kulturnih ustanov, kot je Arhivski urad za Furlanijo-Julijsko krajino.<ref>{{navedi splet |url=https://sa-fvg.cultura.gov.it/biblioteca-online/pubblicazioni-scientifiche/dorsi-marina |title=Pubblicazioni di Marina Dorsi |publisher=Soprintendenza archivistica del Friuli Venezia Giulia |access-date=2026-07-25}}</ref> Poleg letne revije ACB izdaja tudi štirimesečnik ''Lisonz'' (od leta 1987) ter številne monografije, posvečene slovaropisju, družbeni zgodovini in književnosti Bizjakarije.<ref>{{navedi splet |url=https://www.acbisiaca.it/ |title=Pubblicazioni dell'Associazione Culturale Bisiaca |access-date=2026-07-25}}</ref> === Glavne publikacije === {| class="wikitable sortable" |+ Knjige, ki jih je izdalo ali uredilo društvo Associazione Culturale Bisiaca (ACB) |- ! Naslov !! Avtor(ji) !! Leto !! ISBN !! Opombe |- | ''Lisonz'' || Associazione Culturale Bisiaca || 1987–danes || || Štirimesečnik. |- | ''Cori e canti bisiachi'' || Rodolfo Kubik || 1989 || || Glasbena notna črtala, uredil Silvio Domini. |- | ''La mancata conquista di quota 28 del Timavo nel 1917'' || Abramo Schmid || 1991 || || Ponatis iz revije ''Bisiacaria'' (1991). |- | ''Vistù de verdo'' / ''Zeleno oblečen'' || Silvio Domini || 1993 || || Pesniška zbirka. Uredila Jolka Milič (besedilo v italijanščini in slovenščini). |- | ''La Chiesa di Santa Maria in Monte a Fogliano'' || Luca Geroni, Licio Pavan || 1998 || || |- | ''Fiori de ben : poesie e racconti'' || Marina Zucco || 2001 || || Uredila Marina Dorsi; ilustracije Mario Bagat. |- | ''Il ponte di Sagrado a 90 anni dall'inaugurazione: 1914-2004'' || Sergio Vittori || 2004 || || |- | ''La Madonna del Capitello : Fogliano: una scultura dipinta ritrovata'' || Nadia Bertoni, Stéphane Cren || 2004 || || |- | ''Bisiaco è bello ovvero Come andare per il mondo e restare in Bisiacaria'' || Več avtorjev (uredila A. Gasparini in G. Tarlao) || 2005 || ISBN 88-89825-02-2|| V sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za sociologijo v Gorici (ISIG). |- | ''Vocabolario essenziale italiano-bisiac'' || Mauro Casasola || 2007 || || |- | ''...perchè li abbiate a goder unitamente in comun a pascolo e legne...'' || Renato Duca, Marina Dorsi, Renato Cosma || 2009 || ISBN 978-88-96257-02-9|| Študija o skupnih dobrinah na območju Tržiča (16.–19. stoletje). |- | ''Il samartinàr : storia di un antigo dialetto del Carso goriziano'' || Irene Angela Vidal || 2010 || ISBN 978-88-96257-07-4|| |- | ''Marianna e Luigia Pascoli : due donne e l'ambiente artistico italiano dell'800'' || Luca Geroni || 2010 || ISBN 978-88-96257-06-7|| |- | ''L'erbario : piante spontanee di uso alimentare nella Bisiacaria'' || Uredila Alfredo Altobelli in Rosa Braut || 2013 || ISBN 978-88-96257-10-4|| Recepti Mariano Boriani (3. izdaja ISBN 978-88-96257-21-0). |- | ''Zughi bisiachi de 'na volta'' || Sergio Vittori || 2013 || ISBN 978-88-96257-11-1|| |- | ''Al Cant dei Canti'' || Ivan Crico || 2018 || ISBN 978-88-96257-19-7|| Prevod ''Visoke pesmi'' v bizjaško narečje. |- | ''Caradori : storie di vita e di lavoro lungo l'Isonzo'' || Emanuela Puntin || 2024 || || 2. izdaja. |- | ''La stagione febbrile dei Consorzi nella Bisiacaria: 1965–1980'' || Uredila Antonia Barillari || s.a. || ISBN 978-88-96257-32-6|| V sodelovanju s Medobčinskim kulturnim konzorcijem Tržič (CCM). |} == Sodelovanja == Društvo redno sodeluje z lokalnimi ustanovami, javnimi knjižnicami, muzeji in kulturnimi zavodi v Furlaniji-Julijski krajini, kot je Kulturni konzorcij za Tržiško (Consorzio Culturale del Monfalconese - CCM), ter sodeluje pri projektih ohranjanja zgodovinskega in jezikovnega spomina regije.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ccm.it/ |title=Progetti e collaborazioni del Consorzio Culturale del Monfalconese |publisher=CCM |access-date=2026-07-25}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Bibliografija == * ''Bisiacaria'', letna publikacija društva Associazione Culturale Bisiaca, Ronke, 1987–danes. * Marina Dorsi, *Študije in prispevki o Bizjakariji*, v: ''Bisiacaria'', št. 1–7 (1987–1993). == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.acbisiaca.it |title=Uradno spletno mesto društva Associazione Culturale Bisiaca |access-date=2026-07-25}} * {{navedi splet |url=https://opac.sbn.it/ |title=Publikacije društva Associazione Culturale Bisiaca v kataloga OPAC SBN |publisher=Servizio Bibliotecario Nazionale |access-date=2026-07-25}} [[Kategorija:Italijanska kulturna društva]] [[Kategorija:Kultura v Furlaniji-Julijski krajini]] [[Kategorija:Občina Ronke]] gfphl0umpc5imr6d55gmbgyrkh5b985 0 607517 6758880 6756795 2026-09-30T19:29:32Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6758880 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Margerita | image = [[Slika:Pizza Margherita stu spivack.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Neapelj]], [[Kampanija]] | region = | creator = [[Raffaele Esposito]] (1889) | course = | type = [[neapeljska pica]] | served = | main_ingredient = [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]], [[pelati]], [[mocarela]], [[Navadna bazilika|bazilika]] | variations = | calories = | other = }} '''Pica Margerita''' ({{langx|it|'''pizza margherita'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki izvira iz mesta [[Neapelj]]. Po legendi naj bi bila arhetipska pica Margerita, kot jo poznamo danes, ustvarjena 10. junija 1889, ko je kraljeva palača Capodimonte neapeljskemu picopeku [[Raffaele Esposito]]ju naročila, da pripravi pico v čast italijanski kraljici Margeriti, ki je bila takrat na obisku. In odločil se je za pico v barvah italijanske zastave: bazilika (zelena), mocarela (bela) in paradižnik (rdeča). To se je zgodilo v piceriji Brandi, ki so jo odprli že leta 1760 pod imenom "Pietro e basta così" ("Pietro in to je to") v ulici Salita S. Anna di Palazzo, 1/2. Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za njo tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik [[San Marzano]] ([[pelati]]) iz [[Kampanija|Kampanije]] kjer ga tudi gojijo; ali [[Pomodorino del Piennolo del Vesuvio]] grozdni paradižnik, ki pa ga gojijo v Neaplju. Uporabljajo tudi sir [[mocarela]], tradicionalno tudi proizveden v Kampaniji iz [[krava|kravjega]] ali mediteranskega [[bivol|bivoljičinega]]jega mleka. Strogo gledano velja za eno izmed dveh originalnih variacij [[Neapeljska pica|neapeljske pice]], druga pa je [[Marinara (pica)|Marinara]]. Sicer pa obstaja danes veliko sodobnejših različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi. Res pa je, da velika večina slovenskih picerij (z svetlimi izjemami) na meniju nima tiste prave avtentične margerite, saj namesto mocarele dajejo gor navaden sir, namesto bazilike pa ponavadi origano. Umetnost priprave te pice je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|title=Naples' pizza twirling wins Unesco 'intangible' status|agency=Agence France-Presse|date=2017-12-07|work=The Guardian|access-date=2017-12-07|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207084312/https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|url-status=live}}</ref> ==Recept== Po pravilih [[Associazione Verace Pizza Napoletana]] (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur. Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejše od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je pečeno, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče. ===Tradicionalni nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:78%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Navadna bazilika|Bazilika]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=72|[[Slika:Ocimum Basilicum leaf lighted by the left.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=90|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://pizzeriabrandi.com/ Picerija Brandi] rojstni kraj pice Margerita * [https://www.pizzanapoletana.org/it/ Uradna stran], [https://www.pizzanapoletana.org/it/ricetta_pizza_napoletana disciplinare internazionale] * [https://www.pizzanapoletana.org/public/pdf/Disciplinare-2024-ENG.pdf AVPN Mednarodni predpisi] [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Neapelj]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] qjm0s4ebdbbn3yrxpkbdcr6y5ixn1sq 0 607541 6758879 6756794 2026-09-30T19:29:14Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6758879 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Marinara | image = [[Slika:Pizza marinara.jpg|260px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Neapelj]], [[Kampanija]] | region = | creator = leta 1734 | course = | type = [[neapeljska pica]] | served = | main_ingredient = [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]], [[pelati]], [[Navadna dobra misel|origano]], [[Česen|česen]] | variations = | calories = | other = }} '''Pica marinara''' ({{langx|it|pizza marinara}}, dob. »mornarska pica«) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki izvira iz [[Neapelj|Neapelja]] in velja za najstarejšo pico s paradižnikovim nadevom oziroma pelati na svetu. Glede na uredbo Evropske komisije št. 97/2010 je bila pica marinara prvič predstavljena že leta 1734, takrat je bilo na njej pet sestavin, poleg današnjih priznanih štirih klasičnih sestavin še [[Navadna bazilika|bazilika]]. Zgleda pa, da je leta 1866 je [[Francesco de Bourcard]] v svoji knjigi ''[[Usi e costumi di Napoli]]'' ("Navade in običaji v Neaplju", str. 124) to pico opisal pod drugim imenom (paradižnik pri obeh picah je bil dodatek). Zanjo so značilni mehko in tanko testo ter visoki zapečeni robovi. Za njo tradicionalno uporabljajo slivov paradižnik [[San Marzano]] (znan tudi kot [[pelati]]), ki izvira iz italijanske pokrajine [[Kampanija]], in ga tam tudi gojijo, ali pa tudi grozdni paradižnik [[Pomodorino del Piennolo del Vesuvio]], ki ga gojijo prav v Neaplju. Poleg paradižnika nadev tradicionalno sestavljajo še [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]], [[česen]] in [[Navadna dobra misel|origano]]. Strogo gledano velja za eno izmed dveh originalnih variacij [[Napolitanska pizza|neapeljske pice]], druga je [[Margerita (pica)|Margerita]]. Sicer pa obstaja danes veliko sodobnejših različic neapeljske pice, ki jih določajo različni nadevi. Kot zanimivost, v veliki večini slovenskih picerij (z nekaj izjemami) prave originalne marinare ni na meniju, saj naj bi bila preveč borna, slovenska pica pa sloni predvsem na veliko sira in številnih dodatkih. Umetnost priprave te pice je vključena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|title=Naples' pizza twirling wins Unesco 'intangible' status|agency=Agence France-Presse|date=2017-12-07|work=The Guardian|access-date=2017-12-07|language=en-GB|issn=0261-3077|archive-date=7 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171207084312/https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/naples-pizza-twirling-wins-unesco-intangible-status|url-status=live}}</ref> ==Recept== Po pravilih [[Associazione Verace Pizza Napoletana]] (AVPN) mora biti pravo testo pripravljeno iz pšenične moke, naravnega neapeljskega ali pivskega kvasa, soli in vode. Testo je vedno nemastno in brez sladkorja. Predpisi določajo, da mora biti testo narejeno predvsem iz srednje močne in fino mlete pšenične moke, pri čemer je največ 20 % močne moke (W vrednost nad 350). Od konca druge svetovne vojne v Italiji, ko je bila močna moka uvožena iz Kanade kot del Marshallovega načrta, se ta močna moka imenuje moka manitoba. Idealno je, da testo v hladilniku vzhaja od 24 do 48 ur. Testo je treba gnesti ročno ali z mešalnikom pri nizki hitrosti. Po vzhajanju ga je treba oblikovati ročno brez pomoči valjarja ali drugega stroja in ne sme biti debelejše od 3 milimetrov. Peči se mora 60–90 sekund v pečici na drva pri 485 °C. Ko je pečeno, mora biti mehko, elastično, nežno in dišeče. ===Tradicionalni nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:78%; border:1px #AAAAFF solid" |- ![[Pelati]] ![[Česen]] ![[Navadna dobra misel|Origano]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=110|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=135|[[Slika:GarlicBasket.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=100|[[Slika:Wild marjoram (Origanum vulgare) - geograph.org.uk - 5529019.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=100|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.pizzanapoletana.org/it/ Uradna stran], [https://www.pizzanapoletana.org/it/ricetta_pizza_napoletana disciplinare internazionale] * [https://www.pizzanapoletana.org/public/pdf/Disciplinare-2024-ENG.pdf AVPN Mednarodni predpisi] [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Neapelj]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] 02qmnihx8zgechfbgot9mu5ptop2lom 0 607591 6758823 6757930 2026-09-30T18:05:58Z Sportomanokin 14776 6758823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, prvič narejena v obdobju med četrtim in šestim desetletjem prejšnjega stoletja. Kraj in čas nastanka te pice ter ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (prebujanje narave); [[pršut]] ali [[šunka]] v italijanski kulinariki predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] - tradicionalno šampinjoni predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi po letnih časih=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |[[Poletje]] |[[Jesen]] |[[Zima]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena. ===Variacije=== *Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva. ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] 9bf4utywg7jeupcptpcp2embt65lelc 6758831 6758823 2026-09-30T18:17:27Z Sportomanokin 14776 6758831 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1930mi in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, datum njenega nastanka pa ni točno znan. Skoraj gotovo je nastala po letu 1937, ko je bila javnosti prvič predstavljena avtorsko zaščitena [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] z identičnimi sestavinami in najkasneje v 50. letih prejšnjega stoletja. Kraj in čas nastanka te pice ter ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (prebujanje narave); [[pršut]] ali [[šunka]] v italijanski kulinariki predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] - tradicionalno šampinjoni predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi po letnih časih=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |[[Poletje]] |[[Jesen]] |[[Zima]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena. ===Variacije=== *Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva. ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] 9a99rsjm0lpwi9pldlst353cbrsh10r 6758833 6758831 2026-09-30T18:18:36Z Sportomanokin 14776 6758833 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1937 in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih, datum njenega nastanka pa ni točno znan. Skoraj gotovo je nastala po letu 1937, ko je bila javnosti prvič predstavljena avtorsko zaščitena [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] z identičnimi sestavinami in najkasneje v 50. letih prejšnjega stoletja. Kraj in čas nastanka te pice ter ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (prebujanje narave); [[pršut]] ali [[šunka]] v italijanski kulinariki predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] - tradicionalno šampinjoni predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi po letnih časih=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |[[Poletje]] |[[Jesen]] |[[Zima]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena. ===Variacije=== *Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva. ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] ckiokhpb36lve4ewj0eoadz1fuv82wl 6758854 6758833 2026-09-30T18:49:07Z Sportomanokin 14776 6758854 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1937 in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]] in ena od bolj priljubljenih na svetu, datum njenega nastanka pa ni točno znan. Je pa skoraj gotovo nastala po letu 1937, ko je bila javnosti prvič predstavljena avtorsko zaščitena [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] z identičnimi sestavinami in najkasneje v 50. letih prejšnjega stoletja. Kraj in čas nastanka te pice ter ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (prebujanje narave); [[pršut]] ali [[šunka]] v italijanski kulinariki predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] - tradicionalno šampinjoni predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi po letnih časih=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |[[Poletje]] |[[Jesen]] |[[Zima]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena. ===Variacije=== *Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva. ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] 8nd30m6fldl8d5l566kohw6pgwl1mhi 6758858 6758854 2026-09-30T18:52:22Z Sportomanokin 14776 6758858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1937 in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]] in ena od bolj priljubljenih na svetu, datum njenega nastanka pa ni točno znan. Je pa skoraj gotovo nastala po letu 1937, ko je bila javnosti prvič predstavljena avtorsko zaščitena [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] ([[Enea Dante Santerini]]) z identičnimi sestavinami in najkasneje v 50. letih prejšnjega stoletja. Kraj in čas nastanka te pice ter ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (prebujanje narave); [[pršut]] ali [[šunka]] v italijanski kulinariki predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] - tradicionalno šampinjoni predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi po letnih časih=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |[[Poletje]] |[[Jesen]] |[[Zima]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena. ===Variacije=== *Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva. ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] ned7u3jd63jb7taclamqynbads8b2kc 6758912 6758858 2026-09-30T20:37:13Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6758912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1937 in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]] in ena od bolj priljubljenih na svetu, datum njenega nastanka pa ni točno znan. Je pa skoraj gotovo nastala po letu 1937, ko je bila javnosti prvič predstavljena avtorsko zaščitena [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] ([[Enea Dante Santerini]]) z identičnimi sestavinami in najkasneje v 50. letih prejšnjega stoletja. Kraj in čas nastanka te pice ter ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (prebujanje narave); [[pršut]] ali [[šunka]] v italijanski kulinariki predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] - tradicionalno šampinjoni predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi po letnih časih=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |[[Poletje]] |[[Jesen]] |[[Zima]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena. ===Variacije=== *Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva. ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] m84z1x6k90t9ufsp0bhzqya36fu58f5 6758925 6758912 2026-09-30T20:59:48Z Sportomanokin 14776 /* Original nadevi po letnih časih */ 6758925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1937 in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]] in ena od bolj priljubljenih na svetu, datum njenega nastanka pa ni točno znan. Je pa skoraj gotovo nastala po letu 1937, ko je bila javnosti prvič predstavljena avtorsko zaščitena [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] ([[Enea Dante Santerini]]) z identičnimi sestavinami in najkasneje v 50. letih prejšnjega stoletja. Kraj in čas nastanka te pice ter ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (prebujanje narave); [[pršut]] ali [[šunka]] v italijanski kulinariki predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] - tradicionalno šampinjoni predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi po letnih časih=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut|Pršut / šunka]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |[[Poletje]] |[[Jesen]] |[[Zima]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena. ===Variacije=== *Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva. ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] jfj6i9xm0mcg4yhdruuwsqz6z8e48fr 6758930 6758925 2026-09-30T21:07:16Z Sportomanokin 14776 /* Original nadevi po letnih časih */ 6758930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1937 in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]] in ena od bolj priljubljenih na svetu, datum njenega nastanka pa ni točno znan. Je pa skoraj gotovo nastala po letu 1937, ko je bila javnosti prvič predstavljena avtorsko zaščitena [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] ([[Enea Dante Santerini]]) z identičnimi sestavinami in najkasneje v 50. letih prejšnjega stoletja. Kraj in čas nastanka te pice ter ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (prebujanje narave); [[pršut]] ali [[šunka]] v italijanski kulinariki predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] - tradicionalno šampinjoni predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi po letnih časih=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] / [[Gnjat|Šunka]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |[[Poletje]] |[[Jesen]] |[[Zima]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena. ===Variacije=== *Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva. ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] eubyctx13o4tatyy88ycmtsy6y7duoc 6758931 6758930 2026-09-30T21:07:54Z Sportomanokin 14776 6758931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1937 in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]] in ena od bolj priljubljenih na svetu, datum njenega nastanka pa ni točno znan. Je pa skoraj gotovo nastala po letu 1937, ko je bila javnosti prvič predstavljena avtorsko zaščitena [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] ([[Enea Dante Santerini]]) z identičnimi sestavinami in najkasneje v 50. letih prejšnjega stoletja. Kraj in čas nastanka te pice ter ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (prebujanje narave); [[pršut]] ali [[Gnjat|Šunka]] v italijanski kulinariki predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] - tradicionalno šampinjoni predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi po letnih časih=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] / [[Gnjat|Šunka]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |[[Poletje]] |[[Jesen]] |[[Zima]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena. ===Variacije=== *Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva. ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] oe0hlozy397ffy6ec7ls91p96cp5mhf 6758932 6758931 2026-09-30T21:09:05Z Sportomanokin 14776 6758932 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje letni časi | image = [[Slika:Pizza quatre saisons 01.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Kampanija]] ali [[Lacij]] | region = | creator = med 1937 in 1950mi leti | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Štirje letni časi''' ({{langx|it|'''pizza 4 stagioni''', '''pizza alle quattro stagioni''' ali '''quattro stagioni'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]] in ena od bolj priljubljenih na svetu, datum njenega nastanka pa ni točno znan. Je pa skoraj gotovo nastala po letu 1937, ko je bila javnosti prvič predstavljena avtorsko zaščitena [[Kapričoza (pica)|kapričoza]] ([[Enea Dante Santerini]]) z identičnimi sestavinami in najkasneje v 50. letih prejšnjega stoletja. Kraj in čas nastanka te pice ter ime avtorja izvirnega recepta niso točno znani, saj je verjetno nastala v [[Neapelj|Neaplju]] ali pa v deželi [[Lacij]] (širša okolica [[Rim]]a), ni znano točno kje, a kot posledica kulinarične evolucije glede na prejšnje variacije. Izjemno popularna pa je postala šele v 1970-ih in 1980-ih, ko so jo uvrstili na večino menijev picerij širom po Italiji. Tudi v Sloveniji je ena izmed bolj priljubljenih pic.<ref>{{cite web|title=Pizza 4 stagioni|url=https://www.cookaround.com/ricetta/Pizza-4-stagioni.html|publisher=cookaround.com|language=it}}</ref><ref>{{cite web|title=Takšne 'pice' vam bodo postregli po svetu|url=https://okusno.je/novice/po-poteh-znanih-jedi/pica-po-svetu.html|publisher=okusno.je|date=26. februar 2021}}</ref> Avtentična različica te pica je razdeljena na štiri enakovredne dele, ki pa se z različnimi sestavinami že na prvi pogled ločijo od katerekoli druge pice, vsak del pa jasno predstavlja enega izmed štirih različnih letnih časov. [[Artičoka]] predstavlja pomlad (prebujanje narave); [[pršut]] ([[Gnjat|šunka]]) v italijanski kulinariki predstavljata poletje; [[gobe|gobice]] - tradicionalno šampinjoni predstavljajo jesen (povezano z gozdnimi plodovi); [[Oljka|črne oljke]] (ne zelene) pa predstavljajo zimo, ker jih v Italiji tradicionalno obirajo v tem letnem času. Velja za klasiko med italijanskimi picami. Pravzaprav je to variacija pice [[Kapričoza (pica)|kapričoza]], saj ima povsem enake sestavine, a ima slednja povsem pomešane sestavine in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Nekatere sodobne interpretacije zunaj Italije črne oljke včasih napačno uvrščajo med poletne sestavine. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica štirje letni časi na meniju v prav vseh oz. večini slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi po letnih časih=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] / [[Gnjat|Šunka]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |- |[[Pomlad]] |[[Poletje]] |[[Jesen]] |[[Zima]] |} ===Priprava=== Osnovo predstavljajo [[pelati]] (paradižnikova omaka), [[mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško olje]]. Artičoka je ponavadi skuhana ali iz konzerve. Nekatere sestavine je dobro prej posušiti v pečici, da pica ni na koncu preveč razmočena. ===Variacije=== *Cel narezan češnjev [[paradižnik]] in [[Navadna bazilika|bazilika]] v nekaterih različicah predstavljata poletje, a nobena od teh sestavin ni del izvirnega nadeva. ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] hagkhohyyrmhe3yliwn5kjyzqlee4cg 4 607854 6758948 6748815 2026-09-30T22:00:04Z GeographieMan 179499 ZAČETEK! 6758948 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |<center>{{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si|text='''Naložite svojo fotografijo'''}}</center> |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj, ki poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta. V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo]].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate. == 📷 Fotografski sprehod po Škofji Loki == Se želiš pridružiti fotografiranju slovenskih kulturnih spomenikov? '''V soboto, 10. oktobra 2026, organiziramo skupinski fotografski sprehod po Škofji Loki''' v okviru natečaja Wiki Loves Monuments 2026. Skupaj bomo raziskali zgodovinsko središče Škofje Loke, fotografirali kulturne spomenike ter se družili z drugimi ljubitelji fotografije in odprtega znanja. Dogodek je primeren tako za izkušene fotografe kot za začetnike – '''s seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon'''. *📅 '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' *📷 Fotoaparat ali telefon sta dobrodošla *🚆 '''Stroške javnega prevoza do Škofje Loke in nazaj krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]''' *🍽️ '''Skupno kosilo krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti''' *💶 '''Udeležba je brezplačna''' Če prihajaš z avtom, bomo glede na prijave poskusili organizirati tudi skupne prevoze oziroma deljenje avtomobilov. Nič hudega, če Wikipedije še ne poznaš ali v preteklosti še nisi sodeloval/-a pri Wiki Loves Monuments. Pridruži se nam, tudi če bo to tvoj prvi fotografski sprehod! === Prijava === Če se želiš udeležiti dogodka, izpolni '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 PRIJAVNICO]'''. Število mest je omejeno, zato priporočamo, da se prijaviš čim prej. == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] d991tl5pu0iapcpa7bst6j4ewz7f7ic 0 607878 6759004 6756759 2026-10-01T04:56:17Z Andrejj 94 sedanjik 6759004 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|javni Univerzi v Novem mestu|zasebno Univerzo v Novem mestu|Univerza v Novem mestu (zasebna)}} {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novem mestu |image= Narodni dom, Novo mesto, 2026.jpg |caption = Začasni prostori univerze v prenovljenem [[Narodni dom, Novo mesto|Narodnem domu]] |native_name = |established = [[2026]] |rector = [[Matej Makarovič]] (1. oktober 2026) |vice_chancellor = |students = |city = [[Novo mesto]] |country = [[Slovenija]] |website = }} '''Univerza v Novem mestu''' je javna [[univerza]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Ustanovljena je bila leta 2026. == Nastajanje == Leta 2006 je občinski svet [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]] ustanovil [[javni zavod]] [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] (URS). Središče naj bi predstavljalo osnovo za načrtovano [[Javna univerza v Novem mestu|javno univerzo v Novem mestu]]. Prvi direktor je bil [[Borut Rončević]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dolenjskilist.si/2008/03/14/1660/novice/dolenjska/Roncevic_Vecinski_delez_bo_ostal_v_obcinskih_rokah/|title=Rončević: "Večinski delež bo ostal v občinskih rokah"|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list}}</ref>. Po njegovi zamenjavi so se v krajših obdobjih zvrstili še Blaž Rodič, Damjana Miklič Milek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.linkedin.com/in/damjana-mikli%C4%8D-milek-17227058|title=Damjana Miklič Milek |accessdate=2017-01-14|website=www.linkedin.com}}</ref> in Janez Usenik. Predsednik sveta zavoda URS je bil kasnejši župan mestne občine [[Novo mesto]], Gregor Macedoni<ref>{{Navedi splet|url=http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|title=Macedonijev štab zavrača očitke o nepravilnostih na URS|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list|archive-date=2017-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170116171422/http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|url-status=dead}}</ref>. Julija 2014 je občinski svet Univerzitetno in raziskovalno središče ukinil.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-21 |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729003959/http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=118561|title=Uradni list Republike Slovenije|accessdate=2017-01-14|website=www.uradni-list.si}}</ref> [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] je februarja 2026 s potrditvijo odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu odločil, da se ustanovi nova javna univerza v Sloveniji, ki bo zaživela s šolskim letom 2026/27. S tem je nova Univerza v Novem mestu postala četrta javna univerza v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-02-10-poslanci-potrdili-predlog-odloka-o-ustanovitvi-univerze-v-novem-mestu/|title=Poslanci potrdili predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu|date=10 februar 2026|accessdate=13 maj 2026|website=gov.si}}</ref> == Rektor == Marca 2026 je vlada RS za vršilca dolžnosti [[rektor]]ja imenovala [[Janez Povh|Janeza Povha]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-za-vrsilca-dolznosti-rektorja-novomeske-univerze-imenovala-janeza-povha/776777] Za prvega rektorja Univerze Novo mesto je bil septembra 2026 izvoljen dekan novomeške [[fakulteta za informacijske študije|Fakultete za informacijske študije]] [[Matej Makarovič]]. Štiriletni mandat je nastopil 1. oktobra 2026. == Članice univerze == * [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] - UNM FEI * [[Fakulteta za poslovne in upravne vede|Fakulteta za poslovne in upravne vede]] - UNM FPUV * [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu|Fakulteta za strojništvo]] - UNM FS * [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu|Fakulteta za zdravstvene vede]] - UNM FZV * [[Fakulteta za industrijski inženiring|Fakulteta za industrijski inženiring]] - UNM FINI * [[Fakulteta za informacijske študije|Fakulteta za informacijske študije]] - UNM FIŠ * [[Fakulteta za organizacijske študije]] - UNM FOŠ * [[Visoka šola za upravljanje podeželja]] - UNM VŠUP * [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Univerza v Novem mestu (zasebna)]] == Zunanje povezave == {{Univerza v Novem mestu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerza v Novem mestu| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2026]] chkw9w4psp8tb3kohzf2qd4iiui4cej 6759176 6759004 2026-10-01T10:29:22Z ~2026-45085-22 264465 6759176 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|javni Univerzi v Novem mestu|zasebno Univerzo v Novem mestu|Univerza v Novem mestu (zasebna)}} {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novem mestu |image= Narodni dom, Novo mesto, 2026.jpg |caption = Začasni prostori univerze v prenovljenem [[Narodni dom, Novo mesto|Narodnem domu]] |native_name = |established = [[2026]] |rector = [[Matej Makarovič]] (1. oktober 2026) |vice_chancellor = |students = |city = [[Novo mesto]] |country = [[Slovenija]] |website = }} '''Univerza v Novem mestu''' je javna [[univerza]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Ustanovljena je bila leta 2026. == Nastajanje == Leta 2006 je občinski svet [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]] ustanovil [[javni zavod]] [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] (URS). Središče naj bi predstavljalo osnovo za načrtovano [[Javna univerza v Novem mestu|javno univerzo v Novem mestu]]. Prvi direktor je bil [[Borut Rončević]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dolenjskilist.si/2008/03/14/1660/novice/dolenjska/Roncevic_Vecinski_delez_bo_ostal_v_obcinskih_rokah/|title=Rončević: "Večinski delež bo ostal v občinskih rokah"|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list}}</ref>. Po njegovi zamenjavi so se v krajših obdobjih zvrstili še Blaž Rodič, Damjana Miklič Milek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.linkedin.com/in/damjana-mikli%C4%8D-milek-17227058|title=Damjana Miklič Milek |accessdate=2017-01-14|website=www.linkedin.com}}</ref> in Janez Usenik. Predsednik sveta zavoda URS je bil kasnejši župan mestne občine [[Novo mesto]], Gregor Macedoni<ref>{{Navedi splet|url=http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|title=Macedonijev štab zavrača očitke o nepravilnostih na URS|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list|archive-date=2017-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170116171422/http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|url-status=dead}}</ref>. Julija 2014 je občinski svet Univerzitetno in raziskovalno središče ukinil.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-21 |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729003959/http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=118561|title=Uradni list Republike Slovenije|accessdate=2017-01-14|website=www.uradni-list.si}}</ref> [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] je februarja 2026 s potrditvijo odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu odločil, da se ustanovi nova javna univerza v Sloveniji, ki bo zaživela s šolskim letom 2026/27. S tem je nova Univerza v Novem mestu postala četrta [[javna univerza]] v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-02-10-poslanci-potrdili-predlog-odloka-o-ustanovitvi-univerze-v-novem-mestu/|title=Poslanci potrdili predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu|date=10 februar 2026|accessdate=13 maj 2026|website=gov.si}}</ref> == Rektor == Marca 2026 je vlada RS za vršilca dolžnosti [[rektor]]ja imenovala [[Janez Povh|Janeza Povha]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-za-vrsilca-dolznosti-rektorja-novomeske-univerze-imenovala-janeza-povha/776777] Za prvega rektorja Univerze Novo mesto je bil septembra 2026 izvoljen dekan novomeške [[fakulteta za informacijske študije|Fakultete za informacijske študije]] [[Matej Makarovič]]. Štiriletni mandat je nastopil 1. oktobra 2026. == Članice univerze == * [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] - UNM FEI * [[Fakulteta za poslovne in upravne vede|Fakulteta za poslovne in upravne vede]] - UNM FPUV * [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu|Fakulteta za strojništvo]] - UNM FS * [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu|Fakulteta za zdravstvene vede]] - UNM FZV * [[Fakulteta za industrijski inženiring|Fakulteta za industrijski inženiring]] - UNM FINI * [[Fakulteta za informacijske študije|Fakulteta za informacijske študije]] - UNM FIŠ * [[Fakulteta za organizacijske študije]] - UNM FOŠ * [[Visoka šola za upravljanje podeželja]] - UNM VŠUP * [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Univerza v Novem mestu (zasebna)]] == Zunanje povezave == {{Univerza v Novem mestu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerza v Novem mestu| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2026]] k299e0wha6j1u967f5ltlu9xpkew01q 0 608159 6758683 6745505 2026-09-30T13:19:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758683 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Los Volcanes | iucn_category = II | photo = Complejo Los Volcanes.jpg | photo_caption = Trije vulkani v ozadju | map = Salvador | relief = 1 | map_caption = | map_width = | location = departmaja Santa Ana, Sonsonate, [[Salvador]] | nearest_city = | lat_d = 13 | lat_m = 49 | lat_s = 38 | lat_NS = N | long_d = 89 | long_m = 37 | long_s = 24 | long_EW = W | region = | scale = | coords_ref = | established = | area = 4500 ha | visitation_num = | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = | embedded1 = }} '''Narodni park Los Volcanes''', znan tudi kot '''narodni park Cerro Verde''', je velik [[narodni park]] v [[Salvador]]ju. Park vključuje tri vulkane gorovja Apaneca-Ilamatepec: Cerro Verde, [[ognjenik Izalco|Izalco]] in [[ognjenik Santa Ana|Santa Ana]].<ref>[http://www.salvanatura.org/index.php?option=com_content&task=view&id=11&Itemid=201 Parque Nacional Los Volcanes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140928180743/http://www.salvanatura.org/index.php?option=com_content&task=view&id=11&Itemid=201 |date=2014-09-28 }}. SalvaNatura. Accessed May 9, 2014. {{in lang|es}}</ref> Park se razprostira na 4500 hektarjih, vključno z državnimi, občinskimi in zasebnimi zemljišči. Njegova nadmorska višina se giblje od 500 metrov do največ 2381 metrov. == Geologija == === [[Ognjenik Izalco]] === Skozi zgodovino so ta kolos imenovali ''Svetilnik Pacifika'', ker je služil kot nočni vodnik ladjam, ki so plule vzdolž salvadorske obale. Skoraj 196 let je vulkan ponujal spektakel lavinih tokov in vročih kamnin, ki so se dvigale v zrak in padale, ne da bi predstavljale večjo grožnjo za pridelke ob vznožju vulkana. Ta aktivnost je sčasoma oblikovala stožec, visok 650 metrov nad sosednjo ravnino (1952 metrov nadmorske višine), z vulkanskim kraterjem premera 250 metrov. [[Slika:Volcán de Izalco JR.jpg|thumb|Ognjenik Izalco]] === Ognjenik Cerro Verde === V Salvadorju je znan preprosto kot Cerro Verde, vendar je v resnici vulkan, ki je nastal pred približno 1,5 milijona let in je imel zadnji izbruh pred približno 25.000 leti. Njegova višina je približno 2030 metrov nadmorske višine. Vulkan Santa Ana je na 2381 metrih nadmorske višine, njegov krater pa je erodiran in prekrit z [[oblačni gozd|oblačnim gozdom]] (srednje visok zimzeleni gozd), zaradi česar ga turisti lahko zamenjajo za hrib. === [[Ognjenik Santa Ana]] === Je največji vulkan v kompleksu Ilamatepec (popularno znan kot Ilamatepec – »Očetov hrib« v jeziku [[nahuatl]]) in je tretja najvišja točka v Salvadorju, z nadmorsko višino 2381 metrov. Njegova geološka zgodovina sega približno 2 milijona let nazaj, z nerednimi izbruhi. Najnovejši izbruh leta 2005 je uničil rastlinje, vasi in pridelke. Od takrat je vlada Salvadorja prek Direktorata za civilno zaščito prepovedala turistične obiske in druge dejavnosti v bližini kraterja zaradi njegovega aktivnega stanja in potencialne nevarnosti za območje. == Lega == Spada v območje varstva in biosferni rezervat Apaneca-Ilamatepec, ki ga je UNESCO certificiral septembra 2007. Je med občinama Santa Ana in Chalchuapa v departmaju Santa Ana ter Izalco in Nahuizalco v departmaju Sonsonate. Njegovo ime v jeziku nahuatl se nanaša na dva izraza: ''Chiflón'' (vijolični veter) in ''Cerro La Vieja'' (Hrib stare ženske). Glavna značilnost narodnega parka je hidrogeološka povezava treh vulkanov: Izalco, Cerro Verde in Ilamatepec. Obsega območja San José Miramar, San Blas (znan tudi kot Las Brumas), Ojo de Agua del Venado, Los Andes, El Paraíso, vulkan Izalco, La Auxiliadora in Cerro Verde. Za San Blas, vulkan Izalco, njegove tokove lave in San José Miramar je bila določena oznaka zavarovanega območja. Od leta 2006 ima odobren in obvezen načrt upravljanja. Ponaša se s spektakularnimi pokrajinami, aktivnimi vulkani, tremi različnimi ekosistemi in je del ekoregije Srednjeameriški gorski gozdovi. Ima turistični potencial, od obiskov z majhnim vplivom do obiskov v velikem obsegu, in vsebuje območja z infiltracijo vode in zmogljivostjo polnjenja, pri čemer gozdovi nastanejo kot primarno nasledstvo na vulkanskih tokovih lave. == Podnebje == Podnebje je hladno, s povprečno temperaturo med 6 °C in 8 °C, čeprav se lahko temperature močno spremenijo v toplejše, kar je v veliki meri odvisno od sončne svetlobe. Na začetku ali koncu dneva ali ko so prisotni oblaki, temperatura pade, tako kot pri vetru. Na tipičen dan lahko pričakujete temperature med 16 °C in 24 °C. Padavine so močne od maja do oktobra, zato je v preostalih mesecih priporočljivo kampiranje. == Biotska raznovrstnost == ;Rastlinstvo V ekosistemih je zabeleženih več kot 125 drevesnih vrst: tropski zimzeleni širokolistni gozd, visokogorski [[páramo]] in lavinski tok z redko vegetacijo. Prevladujoče vrste vključujejo voščeno palmo, [[bela jelka]], sapuyulo (''Pouteria sapota'') in vrste lavskih rastlin, kot so lišaji, lisičjaki, trave in agave; prisotne so tudi različne vrste orhidej in bromelij, lokalno znane kot ''galitosi''. V pPáramu obstaja skupina vrst, edinstvenih za državo; zanje so značilni široki, sploščeni listi ali listi, prekriti z dlačicami. Te vrste so prilagojene žveplovim plinom in močnim vetrovom vulkana. Približno 134 hektarjev nasadov cipres so zasadili nekdanji lastniki zemljišč. ;Živalstvo Med sesalci, ki jih najdemo tukaj, so [[kojot]]i, ježevci, [[jeleni]] in [[ozelot]]i. Ptice: Med drugimi kratkorepi jastreb (''Buteo brachyuru''), gozdni sokol (''Micrastur semitorquatus'') in črni orel (''Ictinaetus malaiensis''). Je eno redkih naravnih območij, kjer se izvaja spremljanje ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev. Območje ima dva centra za obiskovalce v sektorjih San Blas in Los Andes. Ponuja nastanitve za raziskovalce in turiste, prostore za kampiranje, večnamensko dvorano, razgledne točke in pohodniške poti, ki vodijo do vulkanskega kraterja, ter prostor za taborni ogenj. Ekosistemske storitve vključujejo oskrbo z vodo za lokalne skupnosti, slikovito pokrajino, rekreacijo in turizem. == Notranji predpisi za turizem v narodnem parku Los Volcanes == [[File:Información del Ilamatepec.jpg|thumb|Podatki o vzponu do kraterja]] *Registracija je obvezna na vhodnih blagajnah v park. *Vnos alkoholnih pijač je prepovedan, prav tako kajenje v parku. *Prosimo, da smeti odložite v plastične vrečke in jih odstranite z območja. *Uporaba zvočnikov in hup vozil je prepovedana, saj moti prostoživeče živali. *Če nosite strelno orožje, ga morate pustiti na vhodni blagajni. *Upoštevajte nasvete vodnikov in čuvajev parka; ti so pooblaščeni za izvrševanje zakona o zavarovanih naravnih območjih. *Vzpon do kraterja je obvezen v spremstvu uradnikov POLITUR ali turističnih vodnikov. *Ognjišča in kuhanje sta dovoljena le na določenih območjih znotraj naravnega območja. *Prepovedano je poškodovanje, praskanje ali rezbarenje kamenja, dreves, pečic, miz, znakov in koč. Obiskovalci in prebivalci notranjih skupnosti parka se morajo vzdržati vožnje s kolesi in motorji ter jahanja konj ali paše živine po cestah in poteh. Parkovski čuvaji bodo zasegli zvočno opremo, strelno orožje, mačete, frače, alkoholne pijače in hišne ljubljenčke. *Prepovedano je ustvarjati prizore, prižigati ognjemete, kričati, igrati glasbila, uporabljati zvočno opremo ali ustrahovati druge. *Med vožnjo morate biti previdni; najvišja dovoljena hitrost v sektorju Los Andes je 10 kilometrov na uro. == Sklici == {{sklici}} * Instituto Salvadoreño de Turismo [http://www.istu.gob.sv/temas/parques-naturales/parque-natural-cerro-verde.html Parque Nacional Cerro Verde] {{Wayback|url=http://www.istu.gob.sv/temas/parques-naturales/parque-natural-cerro-verde.html |date=20161215155328 }} == Zunanje povezave == {{commonscat|Complejo Los Volcanes}} * [https://web.archive.org/web/20140512215027/http://www.elsalvador.travel/impresionante/index.php/explorar-impresionante/vida-nocturna/33-turismo/volcanes/115-parque-nacional-los-volcanes Parque Nacional Los Volcanes], El Salvador tourism * [https://web.archive.org/20140510060022/http://www.marn.sv/servicios/guia/parques-nacionales/parque-los-volcanes.html Parque Nacional Los Volcanes], Official park site {{in lang|es}} * [http://www.salvanatura.org/index.php?option=com_content&task=view&id=11&Itemid=201 Parque Nacional Los Volcanes], from SalvaNatura {{in lang|es}} * [http://www.lonelyplanet.com/el-salvador/western-el-salvador/parque-nacional-los-volcanes/sights/parks-gardens/parque-nacional-los-volcanes Parque Nacional Los Volcanes], from Lonely Planet [[Kategorija:Narodni parki Salvadorja]] tfwgxen87f5hhprobg2tulki76060j0 0 608233 6759224 6758315 2026-10-01T11:58:38Z Mirnaa 12 265210 Spletna stran 6759224 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} <ref>{{Navedi splet |title=Museums. Si |url=http://museums.si/en-us/Home/Collections/Artwork?id=508523}}</ref>'''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] o9iftz1pw6hg4qdtufe2udw3fi33lgi 0 608860 6758691 6758475 2026-09-30T13:47:03Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Končni vrstni red */ posodobljena tabela 6758691 wikitext text/x-wiki {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo = CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | gender = moški | website = https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ | champions = Poljska | title_number = 1 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 }} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je bila 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir je potekal od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija je gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat je sodelovalo 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, je bilo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si je zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so bili [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u na prejšnjem svetovnem prvenstvu premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3-0, letos pa so Evropsko prvenstvo ponovno osvojili, ko so v finalju premagali [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]] s 3-1. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20260206071938/https://www.federvolley.it/node/127745|archive-date=2026-02-06|url-status=dead}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025|archive-date=2025-08-19|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250819091245/https://www.federvolley.it/node/131636|url-status=dead}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan je gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino sta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere so gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Neapelj je gostil otvoritveno tekmo.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|3|{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]|0 |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]|2 |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]|0 |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3 |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|3|{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]|1 |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3|{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|2|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3 |22. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|0 |23. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|1|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3 |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|0 <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|1|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3 |25. september – Milano|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3 <!-- Finale --> |26. september – Milano|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|1|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3 <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0 }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]'''|| 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 22-25 || 25-16 || 22-25 || 25-23 || 15-13 || '''109 - 102'''|| 2861 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25-21 || 25-22 || 25-21 || || || '''75 - 64'''|| 644 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25-22 || 25-16 || 25-11 || || || '''75 - 49'''|| 7580 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]'''|| '''3 : 1'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 20-25 || 26-24 || 25-14 || 25-15 || || '''96 - 78'''|| 1021 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25-14 || 25-13 || 25-22 || || || '''75 - 49'''|| 1153 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || 16:00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|| 25-16 || 25-19 || 25-19 || || || align="center" | '''75 - 54'''|| 2844 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 22. sep. || 19:00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|| 25-23 || 25-17 || 25-17 || || || align="center" valign="top" | '''75 - 57''' | 7174 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 23. sep. || 16:00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|| '''1 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| 22-25 || 22-25 || 25-20 || 13-25 || || '''82 - 95'''|| 2447 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |- | 23. sep. || 21:05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|| '''2 : 3'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|'''Finska''']]|| 25-21 || 26-28 || 16-25 || 25-20 || 13-15 || '''105 - 109'''|| 8260 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || 17.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| 23-25 || 23-25 || 18-25 || || || '''64 - 75'''|| 7054 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |- | 25. sep. || 21.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|| '''1 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| 17-25 || 25-18 || 18-25 || 15-25 || || '''75 - 93'''|| 5845 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || 17.00 || Milano || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|| 25-22 || 25-20 || 29-27 || || || '''79-70''' || 5881 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || 21.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|| '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|| 29-31 || 19-25 || 25-20 || 16-25 || ||'''89-101''' || 11.118|| [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Mesto !! Ekipa !! Tekme !! Zmage !! Porazi !! Točke !! Dobljeni nizi !! Izgubljeni nizi !! Razmerje nizov !! Dobljene točke !! Izgubljene točke !! Razmerje točk !! Kvalifikacija |- style="background-color:#C8E6C9;" | {{gold1}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 9 || 8 || 1 || 25 || 26 || 4 || 6.500 || 746 || 578 || 1.291 || style="text-align:left;" | Uvrščena na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] kot gostiteljica, [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- style="background-color:#CCE5FF;" | {{silver2}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 9 || 7 || 2 || 22 || 24 || 8 || 3.000 || 777 || 664 || 1.170 || style="text-align:left;" rowspan="3" | Uvrščene na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] |- style="background-color:#CCE5FF;" | {{bronze3}} || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 9 || 7 || 2 || 18 || 24 || 14 || 1.714 || 844 || 801 || 1.054 |- style="background-color:#CCE5FF;" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 9 || 5 || 4 || 16 || 18 || 14 || 1.286 || 751 || 688 || 1.092 |- style="background-color:#E6F2FF;" | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 7 || 6 || 1 || 18 || 20 || 7 || 2.857 || 639 || 538 || 1.188 || style="text-align:left;" | Uvrščena na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] kot branilka naslova |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 7 || 5 || 2 || 16 || 18 || 10 || 1.800 || 632 || 574 || 1.101 || |- | 7 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 7 || 5 || 2 || 13 || 15 || 12 || 1.250 || 593 || 587 || 1.010 || |- | 8 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 7 || 4 || 3 || 12 || 15 || 13 || 1.154 || 635 || 632 || 1.005 || |- | 9 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 6 || 4 || 2 || 12 || 15 || 9 || 1.667 || 558 || 515 || 1.083 || |- | 10 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 6 || 4 || 2 || 12 || 12 || 8 || 1.500 || 469 || 440 || 1.066 || |- | 11 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 6 || 3 || 3 || 10 || 12 || 12 || 1.000 || 532 || 538 || 0.989 || |- | 12 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 6 || 3 || 3 || 8 || 12 || 12 || 1.000 || 524 || 544 || 0.963 || |- | 13 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 6 || 3 || 3 || 7 || 9 || 14 || 0.643 || 491 || 538 || 0.913 || |- | 14 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 6 || 2 || 4 || 7 || 9 || 12 || 0.750 || 456 || 471 || 0.968 || |- | 15 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 6 || 2 || 4 || 6 || 8 || 14 || 0.571 || 454 || 521 || 0.871 || |- | 16 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 6 || 1 || 5 || 4 || 5 || 15 || 0.333 || 399 || 457 || 0.873 || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 5 || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0.667 || 440 || 472 || 0.932 || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 5 || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0.462 || 400 || 435 || 0.920 || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0.500 || 392 || 429 || 0.914 || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0.250 || 284 || 366 || 0.776 || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 5 || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0.385 || 396 || 429 || 0.923 || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 5 || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0.357 || 388 || 444 || 0.874 || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 5 || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0.400 || 433 || 485 || 0.893 || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 5 || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0.200 || 359 || 446 || 0.805 || |} == Sklici == {{sklici}} ==== Viri ==== * {{navedi splet|URL=https://www.flashscore.si/odbojka/evropa/evropsko-prvenstvo/#/I3IRLRIb/zreb/|website=flashscore.com|title=EuroVolley live scores, Volleyball Europe - Flashscore}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] * [https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2026 Stran MMC RTVSLO za Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] rgszons0gcorv6w324cmgz9duptfk0p 0 608967 6758675 6755645 2026-09-30T12:56:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758675 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum |name = Narodni muzej arheologije in etnologije |image = Museo Nacional de Arqueología y Etnología.JPG |image_size = 220 |caption = |pushpin_map = |pushpin_caption = |latitude = |longitude = |established = 30. junij 1898 |dissolved = |location = 6a. calle 7a. Avenida, Salón No.5, Finca La Aurora Zona 13, [[Gvatemala (mesto)]], [[Gvatemala]] |type = Narodni muzej predkolumbovske umetnosti ter mezoameriške arheologije in etnologije |visitors = |director = |curator = |public_transit = |website = {{URL|www.munae.gob.gt}} }} [[Slika:Nationalmuseum für Archäologie und Ethnologie, Guatemala-24.jpg|thumb|Maska iz žada iz [[Takalik Abaj]]: [[Kukulkan|pernata kača]]]] '''Narodni muzej arheologije in etnologije Gvatemale''' ({{langx|es|Museo Nacional de Arqueología y Etnología}}; kratko '''MUNAE''') stoji v Parque Aurora v glavnem mestu [[Gvatemala (mesto)]]. Je osrednja gvatemalska ustanova za ohranjanje in razstavljanje arheološke in etnološke dediščine države<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mcd.gob.gt/2009/05/13/museo-nacional-de-arqueologia-y-etnologia/ |title=Museo Nacional de Arqueología y Etnología en Guatemala. |access-date=2012-08-04 |archive-date=2012-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120804132830/http://www.mcd.gob.gt/2009/05/13/museo-nacional-de-arqueologia-y-etnologia/ |url-status=dead}}</ref> in vključuje stalno razstavo o različnih temah, povezanih z kulturo [[Maji|Majev]] v [[Gvatemala|Gvatemali]]. Muzej je odgovoren tudi za raziskovanje mezoameriških kultur v Gvatemali; Od avgusta 1998 je uradno del kulturne dediščine države. == Lokacija == Muzej stoji v južnem delu prestolnice, na vogalu 7. avenije in 5. ulice (''calle''). Avtobusna postaja je neposredno pred stavbo. == Zgodovina == Gre za nacionalni muzej, namenjen raziskovanju pomembne kulturne dediščine te mezoameriške države. Stoji na posestvu La Aurora v prestolnici. Je del Narodnega muzeja, ustanovljenega z vladnim odlokom 30. junija 1898. Potem ko so bili kulturni zakladi države v 1920-ih zavarovani, je bil 28. junija 1931 ustanovljen Narodni muzej za arheologijo in etnologijo. Sprva je bil nastanjen v nekdanji cerkvi El Calvario na 6. aveniji »A«. Šele leta 1946 se je preselil v sedanjo stavbo, ki je bila prvotno zgrajena za kmetijsko razstavo leta 1939. == Stavba == Muzejska stavba ponuja približno 4000 m² razstavnih površin, dodatnih 2000 m² v kleti pa je namenjenih skladiščenju, restavriranju in raziskavam. Muzej je del muzejskega kompleksa v mestu Gvatemala. == Zbirke == Muzej hrani zbirko približno 35.000 arheoloških predmetov in 15000 etnoloških predmetov. Arheološka zbirka obsega predvsem predmete, pridobljene z izkopavanji v Gvatemali. Vključuje tudi zbirke etnoloških predmetov in obrednih oblačil ter predmete za vsakdanjo rabo iz kolonialnega obdobja. Na ogled je veliko monumentalnih kamnitih skulptur. Mednje sodijo stele z najdišč iz klasičnega obdobja, kot so [[Tikal]], Uaxactún in Piedras Negras; veličasten prestol iz Piedras Negrasa; ter živalske figure z majevskega najdišča Kaminaljuyú iz predklasičnega obdobja. Zbirke zajemajo predmete iz keramike, kamna, školjk, kosti in žada ter predkolumbovske tekstilije in zbirko slikarskih del in fotografij. Med najbolj impresivnimi eksponati je stela št. 12 iz leta 672. Drugi pomembni kosi v muzeju so keramika in skulpture iz Kaminaljuyúja, velik lesen model Tikala ter – v rotundi – stele iz klasičnega obdobja z [[pokrajina Petén|območja Petén]]. Muzej ponuja informacije, ki segajo od zgodnjih skupin lovcev in nabiralcev, naseljenih na tem območju, pa vse do sodobnega razvoja majevskih kultur. Z arheološko in etnološko zbirko, ki zajema 3000 let zgodovine, muzej prikazuje tudi multikulturni fenomen, ki opredeljuje Gvatemalo in oblikuje njeno nacionalno identiteto. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="145px"> Respatller de tron, Dos Pilas, museu Nacional d'Arqueologia i Etnologia, Guatemala.jpg|Bog K'inich Ajaw z arheološkega najdišča Dos Pilas Estela 3 de Ceibal, museu Nacional d'Arqueologia i Etnologia, Guatemala.jpg|Stela 3 z arheološkega najdišča El Ceibal MUNAE Stela depicting a maya queen trampling a captive.jpg|Stela z upodobitvijo majevske kraljice iz El Naranja MUNAE Panel showing a king with two lesser lords.jpg|Apnenčasta plošča s prikazom kralja in dveh nižjih plemičev iz Cancuéna Piedrasnegrastrono.jpg|Prestol I z arheološkega najdišča Piedras Negras </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Museo Nacional de Arqueología y Etnología de Guatemala}} * [https://www.munae.gob.gt/ Uradna spletna stran] * [http://www.arqueotur.org/yacimientos/museo-nacional-de-arqueologia-y-etnologia-de-guatemala.html ''Museo Nacional de Arqueología y Etnología de Guatemala'']. In: Arqueotur.org (spanisch) * [https://museosdeguatemala.org/museo/museo-nacional-de-arqueologia-y-etnologia/ AMG ICOM, Museo Nacional de Arqueologia y Etnologia] {{Coord|14.59761|N|90.52956|W|type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v mestu Gvatemala]] [[Kategorija:Muzeji v Gvatemali]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1898]] tslkd9hbnli64xzxbrdpo8ke3u0otfr 0 609137 6758855 6757923 2026-09-30T18:49:46Z Sportomanokin 14776 6758855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Kapričoza | image = [[Slika:Pizza capricciosa.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Rim]] | region = | creator = [[Enea Dante Santerini]] (1937) | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Kapričoza''' ({{langx|it|'''Capricciosa'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu. Leta 1937 jo je izumil [[Enea Dante Santerini]], italijanski lastnik restavracije ''La Capricciosa'' v [[Rim]]u. Čeprav *capricciosa* v [[Italijanščina|italijanščini]] dobesedno pomeni biti »muhast« ali »poln kapric«, je pica dobila ime po rimski restavraciji in ne zato, ker bi lastnik po svoji muhi skupaj nametal naključne sestavine.<ref>{{cite web|url=https://www.lacucinaitaliana.it/storie/piatti-tipici/ciro-salvo-pizza-capricciosa/|title=La rinascita della pizza Capricciosa|publisher=lacucinaitaliana.it|date=1 August 2018}}</ref><ref>{{cite book |author1=Giulia F. Coltellacci |title=365 giornate indimenticabili da vivere a Roma |publisher=Newton Compton |pages="Mangiare una capricciosa nel ristorante dove è stata inventata"}}</ref> Navdih za njo je Santerini dobil pri čiščenju hladilnika, kjer je nabral vse sestavine, ki so ostale v njem. Pri klasični variaciji pice se za osnovo uporabljajo [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško oljčno olje]], za glavni nadev pa [[Artičoka|artičoke]], [[pršut]], [[gobe]] in [[Oljka|črne oljke]] (lahko tudi zelene oljke oziroma kar oboje). Ima povsem enake sestavine kot pica [[Štirje letni časi (pica)|štirje letni časi]] (osnovne 4 sestavine razdeljene na štiri dele); za razliko od nje so na kapričozi sestavine pomešane med sabo in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica kapričoza na meniju velike večine slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] ohj3trlzmunhtrmbpg2o80g9sttxwrz 6758881 6758855 2026-09-30T19:29:46Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6758881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Kapričoza | image = [[Slika:Pizza capricciosa.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Rim]] | region = | creator = [[Enea Dante Santerini]] (1937) | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Kapričoza''' ({{langx|it|'''Capricciosa'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu. Leta 1937 jo je izumil [[Enea Dante Santerini]], italijanski lastnik restavracije ''La Capricciosa'' v [[Rim]]u. Čeprav *capricciosa* v [[Italijanščina|italijanščini]] dobesedno pomeni biti »muhast« ali »poln kapric«, je pica dobila ime po rimski restavraciji in ne zato, ker bi lastnik po svoji muhi skupaj nametal naključne sestavine.<ref>{{cite web|url=https://www.lacucinaitaliana.it/storie/piatti-tipici/ciro-salvo-pizza-capricciosa/|title=La rinascita della pizza Capricciosa|publisher=lacucinaitaliana.it|date=1 August 2018}}</ref><ref>{{cite book |author1=Giulia F. Coltellacci |title=365 giornate indimenticabili da vivere a Roma |publisher=Newton Compton |pages="Mangiare una capricciosa nel ristorante dove è stata inventata"}}</ref> Navdih za njo je Santerini dobil pri čiščenju hladilnika, kjer je nabral vse sestavine, ki so ostale v njem. Pri klasični variaciji pice se za osnovo uporabljajo [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško oljčno olje]], za glavni nadev pa [[Artičoka|artičoke]], [[pršut]], [[gobe]] in [[Oljka|črne oljke]] (lahko tudi zelene oljke oziroma kar oboje). Ima povsem enake sestavine kot pica [[Štirje letni časi (pica)|štirje letni časi]] (osnovne 4 sestavine razdeljene na štiri dele); za razliko od nje so na kapričozi sestavine pomešane med sabo in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica kapričoza na meniju velike večine slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] fy2bclysa9ji5krbiyhyxk08g9z4tvq 6758926 6758881 2026-09-30T21:01:07Z Sportomanokin 14776 /* Original nadevi */ 6758926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Kapričoza | image = [[Slika:Pizza capricciosa.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Rim]] | region = | creator = [[Enea Dante Santerini]] (1937) | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Kapričoza''' ({{langx|it|'''Capricciosa'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu. Leta 1937 jo je izumil [[Enea Dante Santerini]], italijanski lastnik restavracije ''La Capricciosa'' v [[Rim]]u. Čeprav *capricciosa* v [[Italijanščina|italijanščini]] dobesedno pomeni biti »muhast« ali »poln kapric«, je pica dobila ime po rimski restavraciji in ne zato, ker bi lastnik po svoji muhi skupaj nametal naključne sestavine.<ref>{{cite web|url=https://www.lacucinaitaliana.it/storie/piatti-tipici/ciro-salvo-pizza-capricciosa/|title=La rinascita della pizza Capricciosa|publisher=lacucinaitaliana.it|date=1 August 2018}}</ref><ref>{{cite book |author1=Giulia F. Coltellacci |title=365 giornate indimenticabili da vivere a Roma |publisher=Newton Compton |pages="Mangiare una capricciosa nel ristorante dove è stata inventata"}}</ref> Navdih za njo je Santerini dobil pri čiščenju hladilnika, kjer je nabral vse sestavine, ki so ostale v njem. Pri klasični variaciji pice se za osnovo uporabljajo [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško oljčno olje]], za glavni nadev pa [[Artičoka|artičoke]], [[pršut]], [[gobe]] in [[Oljka|črne oljke]] (lahko tudi zelene oljke oziroma kar oboje). Ima povsem enake sestavine kot pica [[Štirje letni časi (pica)|štirje letni časi]] (osnovne 4 sestavine razdeljene na štiri dele); za razliko od nje so na kapričozi sestavine pomešane med sabo in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica kapričoza na meniju velike večine slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut|Pršut / šunka]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] cpne6q5cuzp68zzb1owrpmspdgcoeqv 6758928 6758926 2026-09-30T21:05:42Z Sportomanokin 14776 /* Original nadevi */ 6758928 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Kapričoza | image = [[Slika:Pizza capricciosa.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Rim]] | region = | creator = [[Enea Dante Santerini]] (1937) | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Kapričoza''' ({{langx|it|'''Capricciosa'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu. Leta 1937 jo je izumil [[Enea Dante Santerini]], italijanski lastnik restavracije ''La Capricciosa'' v [[Rim]]u. Čeprav *capricciosa* v [[Italijanščina|italijanščini]] dobesedno pomeni biti »muhast« ali »poln kapric«, je pica dobila ime po rimski restavraciji in ne zato, ker bi lastnik po svoji muhi skupaj nametal naključne sestavine.<ref>{{cite web|url=https://www.lacucinaitaliana.it/storie/piatti-tipici/ciro-salvo-pizza-capricciosa/|title=La rinascita della pizza Capricciosa|publisher=lacucinaitaliana.it|date=1 August 2018}}</ref><ref>{{cite book |author1=Giulia F. Coltellacci |title=365 giornate indimenticabili da vivere a Roma |publisher=Newton Compton |pages="Mangiare una capricciosa nel ristorante dove è stata inventata"}}</ref> Navdih za njo je Santerini dobil pri čiščenju hladilnika, kjer je nabral vse sestavine, ki so ostale v njem. Pri klasični variaciji pice se za osnovo uporabljajo [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško oljčno olje]], za glavni nadev pa [[Artičoka|artičoke]], [[pršut]], [[gobe]] in [[Oljka|črne oljke]] (lahko tudi zelene oljke oziroma kar oboje). Ima povsem enake sestavine kot pica [[Štirje letni časi (pica)|štirje letni časi]] (osnovne 4 sestavine razdeljene na štiri dele); za razliko od nje so na kapričozi sestavine pomešane med sabo in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica kapričoza na meniju velike večine slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] / [[Gnjat|Šunka]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] g9on84d9jfsvqrh3m5nnpb8cnjoi0r7 6758929 6758928 2026-09-30T21:06:47Z Sportomanokin 14776 6758929 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Kapričoza | image = [[Slika:Pizza capricciosa.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Rim]] | region = | creator = [[Enea Dante Santerini]] (1937) | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]], [[Oljčno olje|ek. dev. olje]], [[Artičoka|artičoka]], [[pršut]], [[gobe]], [[Oljka|črne olive]] | variations = | calories = | other = }} '''Kapričoza''' ({{langx|it|'''Capricciosa'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu. Leta 1937 jo je izumil [[Enea Dante Santerini]], italijanski lastnik restavracije ''La Capricciosa'' v [[Rim]]u. Čeprav *capricciosa* v [[Italijanščina|italijanščini]] dobesedno pomeni biti »muhast« ali »poln kapric«, je pica dobila ime po rimski restavraciji in ne zato, ker bi lastnik po svoji muhi skupaj nametal naključne sestavine.<ref>{{cite web|url=https://www.lacucinaitaliana.it/storie/piatti-tipici/ciro-salvo-pizza-capricciosa/|title=La rinascita della pizza Capricciosa|publisher=lacucinaitaliana.it|date=1 August 2018}}</ref><ref>{{cite book |author1=Giulia F. Coltellacci |title=365 giornate indimenticabili da vivere a Roma |publisher=Newton Compton |pages="Mangiare una capricciosa nel ristorante dove è stata inventata"}}</ref> Navdih za njo je Santerini dobil pri čiščenju hladilnika, kjer je nabral vse sestavine, ki so ostale v njem. Pri klasični variaciji pice se za osnovo uporabljajo [[Pelati|pelati]], [[Mocarela|mocarela]] in [[Oljčno olje|ekstra deviško oljčno olje]], za glavni nadev pa [[Artičoka|artičoke]], [[pršut]] ([[Gnjat|šunka]]), [[gobe]] in [[Oljka|črne oljke]] (lahko tudi zelene oljke oziroma kar oboje). Ima povsem enake sestavine kot pica [[Štirje letni časi (pica)|štirje letni časi]] (osnovne 4 sestavine razdeljene na štiri dele); za razliko od nje so na kapričozi sestavine pomešane med sabo in ju že na prvi pogled zlahka ločimo. Za razliko od pice [[Marinara (pica)|marinara]] je pica kapričoza na meniju velike večine slovenskih picerij. ==Izviren italijanski recept== ===Osnova=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:55%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Pelati]] ![[Mocarela]] ![[Oljčno olje|Ekstra deviško olje]] |- |width=100|[[Slika:Fresh Tomato Sauce (Unsplash).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=85|[[Slika:Oliven V1.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Artičoka|Artičoke]] ![[Pršut]] / [[Gnjat|Šunka]] ![[Gobe|Gobice]] ![[Oljka|Črne olive]] |- |width=125|[[Slika:Cardoon-navarrese15.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Prosciutto di Parma, Tagliere, Italia.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Agaricus-campestris-michoacan.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Schwarze Oliven.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Štirje siri (pica)|Štirje siri]] * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] 6qvka1cohei4pla1hnceav9xq1tipcg 0 609155 6759053 6758022 2026-10-01T07:20:21Z Ihana Aneta 242446 6759053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jožefa Humar - Debevčeva Zefa|relatives=[[Marija Klobčar|Marija Ftičar Klobčar]] (pranečakinja)}} '''Jožefa Humar''', znana tudi kot '''Debevčeva Zefa''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pastir|pastirica]] in [[Rezbarstvo|rezbarka]], * [[19. april]] [[1904]], [[Vodice nad Kamnikom]], † [[19. januar]] [[1982]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 19. aprila 1904 v veliki slovenski družini na domačiji znani kot pri Debevčevih v [[Vodice nad Kamnikom|Vodicah nad Kamnikom]].<ref name=":1">{{Navedi splet |date=1890-1921 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04389 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/04389/?pg=54 |access-date=2026-09-27 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=Sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |last=Rebolj |first=Vanda |date=2019 |title=Jurij Humar, zdravilec in čudodelnik |url=https://www.academia.edu/42331800/Jurij_Humar_zdravilec_in_%C4%8Dudodelnik}}</ref> Njena mati je bila kmetica Marija Balantič (1878–1950) iz sedanjega [[Zakal|Zakala]], njen oče pa kmet Jurij Humar (1965-1952) iz Vodic nad Kamnikom, nečak duhovnika in zdravilca [[Jurija Humarja]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |date=1856-1897 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/stranje/04202/?pg=57 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1844-1889 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/03593/?pg=37 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |language=De}}</ref> Zdravilske sposobnosti naj bi imela tudi očetova sestra, kmetica Filomena Humar Butalič, znana pod imenom Fajdigova mama.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi novice |date=15. april 1915 |title=Seja glavnega odbora dne 29. marca 1915 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYGLMLQ1 |work=Kmetovalec |department=Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske |publisher=Kmetijska družba za Slovenijo |page=62 |language=Sl |volume=32 |issue=7}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Grabrijan |first=Boris |date=15. 4. 2025 |title=Ljudje ob Kolpi: Jurij Humar je imel čudežno zdravilno moč |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/posavje/novice/ljudje-ob-kolpi-jurij-humar-1811468 |access-date=2026-09-27 |website=Novice Svet24 |publisher=Dolenjski list |language=sl}}</ref> Jožefin oče je pred poroko delal kot pastir in se ukvarjal z rezbarjenjem panjev, kropivčkov, in ročnih sončnih ur.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet |last=Humar Gruden |first=Andreja |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |url=https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/jozefa-humar-debevceva-zefa-pastirica-in-rezbarka/ |access-date=2026-09-27 |website=MM:K |publisher=Muzej in uprava MMK grad Zaprice |language=sl-SI}}</ref> Jožefina starša sta imela enajst otrok, od katerih sta dva umrla v otroštvu. Vsi so odraščali na 3/4 hube veliki domači kmetiji.<ref name=":1" /> Že v zgodnji mladosti so morali pomagati staršem pri delu na kmetiji. Jožefa je med letoma 1911 in 1915 obiskovala osnovno šolo v Mekinjah. Prvi razred je obiskovala v stari šoli, naslednje tri razrede pa v takrat novozgrajeni šoli. Rada je hodila v šolo in bila odlična učenka. V prostem času je rada risala, rezljala les z nožičkom, in opazovala očeta ko je kdaj pa kdaj rezbaril.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice |last=Sosič |first=Metka |date=21.6.1977 |title=Kdo je žena s »pisavami« in »trniči« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGT5CYOF |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=8 |language=Sl |volume=30 |issue=48}}</ref> Po koncu šolanja pri enajstih letih je ostala doma in delala na domači kmetiji. == Delo == Leta 1925 je enaindvajsetletna Zefa odšla za pastirico v planine, se čemer se je preživljala naslednjih petdeset let.<ref>{{Navedi splet |last=Senožetnik |first=Aleš |date=2024-07-15 |title=Hči planin in rezbarska mojstrica |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/hci-planin-in-rezbarska-mojstrica-61310/ |access-date=2026-09-27 |website=www.gorenjskiglas.si |publisher=Gorenjski glas |language=sl}}</ref> Pasla je domačo živino na Gojški planini na področju [[Velika planina|Velike planine nad Kamnikom]]. Dve leti kasneje je njena družina tam zgradila pastirsko kočo, ki pa je bila med drugo svetovno vojno uničena; kasneje so v bližini zgradili novo. Na planini je poleg skrbi za živali Jožefa izdelovala tudi sir; med drugim tudi trniče, lepo okrašene čebulasto oblikovane sire, izdelane iz kislega mleka. V zimskem času je živela na domačem domu pri bratu in njegovi družini ter pogosto obiskovala sorodnike in bila za varuško njihovim otrokom. === Rezbarstvo === Kmalu po prihodu na planino se je začela ukvarjati z rezbarjenjem pisav za trniče, okrog 2,5 cm široke in 20 cm dolge izrezljane deščic, s katerimi se trniče krasi. Njeno glavno rezbarsko orodje je bil žepni nož. Najprej je rezljala pisave za trniče, potem kropivčke za blagoslovljeno vodo, svečnike, ročaje – primeže za vrata, gospodinjske pripomočke ter okrasne in druge predmete. Krasila je tudi velikonočne pirhe, obarvane s kuhanjem v čebulni slami, na katere je izpraskala ornamente, listke, rože in verske motive. === Literarno delo === <ref>{{Navedi novice |date=15.8.1967 |title=Pisave in trniči na razstavi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BVX19ZJ7 |work=Delo |publisher=Delo |page=5 |language=Sl |volume=9 |issue=220}}</ref> Etnologom je povedala legende o divjih možeh in divjih ženah.<ref>{{Navedi revijo |last=Cevc |first=Tone |author-link=Tone Cevc |date=1967 |title=Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki Planini nad Kamnikom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OAXOYAPQ |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=72-74, 86 |language=Sl |volume=11}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=B.S. |date=15. junij 1977 |title=Srebro za toploto rok |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Y9NFMYG |work=Delo |publisher=Delo |page=9 |language=Sl |volume=19 |issue=137}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Svetelj |first=Franc |date=4. september 1996 |title=Trniči – nadaljevanje pastirskega izročila |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPZ9MAK5 |work=Kamniški občan |publisher=Skupščina občine |page=4 |language=Sl |volume=35 |issue=15}}</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Klobčar |first=Marija |author-link=Marija Klobčar |date=2006 |title=Dediščina Velike planine in ustvarjalna obzorja arhitekta Vlasta Kopača |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRZYWVES |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=352, 358 |language=Sl |volume=18}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je v Ljubljani 19. januarja 1982 med prevozom v bolnišnico.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |last=Pavlič |first=Jožef |date=22.11.2022 |title=Jožefin slavospev Bogu |url=https://www.druzina.si/clanek/jozefin-slavospev-bogu |access-date=2026-09-27 |website=Družina – vsak dan s teboj |publisher=Družina |language=sl}}</ref> Pokopana je bila v grobu svojih staršev na pokopališču v Mekinjah.<ref>{{Navedi novice |date=22. januar 1982 |title=Umrla je Debevčeva Zefa |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH8KP7IY |work=Delo |publisher=Delo |page=19 |language=Sl |volume=24 |issue=17}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=M.Š. |date=27. marec 2024 |title=Razstava o pastirici Jožefi Humar v kamniškem muzeju |url=https://www.modre-novice.si/aktualno/razstava-o-pastirici-jozefi-humar-v-kamniskem-muzeju/ |language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kamnik - Friedhof - #8412881 |url=https://de.geneanet.org/friedhof/view/8412881 |access-date=2026-09-28 |website=Geneanet |language=de}}</ref> == V umetnosti == Upodobilo jo je več slovenskih umetnikov.<ref name=":3" /> Več posnetkov o njej je naredil [[Jože Ftičar]]. Nastopila je tudi v kratkem filmu Zadnje lastovke iz leta 1979 scenaristke in režiserke [[Marika Milkovič Bilanović|Marike Milkovič Bilanović]].<ref name=":4">{{Navedi AV medij |title=Zadnje lastovke |date=1979 |last=Milkovič Bilanović |first=Marika |type=Motion picture |language=Sl |publisher=Filmski studio Viba film}}</ref> Film med drugim prikazuje Zefo med izdelavo pisav in krašenjem trničev.<ref name=":4" /> == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Humar, Jožefa}} [[Kategorija:Slovenski rezbarji]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] d25yo76gfjdshw7imjzbujz2ob19naw 6759197 6759053 2026-10-01T11:02:24Z Ihana Aneta 242446 6759197 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jožefa Humar - Debevčeva Zefa|relatives=[[Marija Klobčar|Marija Ftičar Klobčar]] (pranečakinja)}} '''Jožefa Humar''', znana tudi kot '''Debevčeva Zefa''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pastir|pastirica]] in [[Rezbarstvo|rezbarka]], * [[19. april]] [[1904]], [[Vodice nad Kamnikom]], † [[19. januar]] [[1982]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 19. aprila 1904 v veliki slovenski družini na domačiji znani kot pri Debevčevih v [[Vodice nad Kamnikom|Vodicah nad Kamnikom]].<ref name=":1">{{Navedi splet |date=1890-1921 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04389 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/04389/?pg=54 |access-date=2026-09-27 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=Sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |last=Rebolj |first=Vanda |date=2019 |title=Jurij Humar, zdravilec in čudodelnik |url=https://www.academia.edu/42331800/Jurij_Humar_zdravilec_in_%C4%8Dudodelnik}}</ref> Njena mati je bila kmetica Marija Balantič (1878–1950) iz sedanjega [[Zakal|Zakala]], njen oče pa kmet Jurij Humar (1965-1952) iz Vodic nad Kamnikom, nečak duhovnika in zdravilca [[Jurija Humarja]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |date=1856-1897 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/stranje/04202/?pg=57 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1844-1889 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/03593/?pg=37 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |language=De}}</ref> Zdravilske sposobnosti naj bi imela tudi očetova sestra, kmetica Filomena Humar Butalič, znana pod imenom Fajdigova mama.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi novice |date=15. april 1915 |title=Seja glavnega odbora dne 29. marca 1915 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYGLMLQ1 |work=Kmetovalec |department=Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske |publisher=Kmetijska družba za Slovenijo |page=62 |language=Sl |volume=32 |issue=7}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Grabrijan |first=Boris |date=15. 4. 2025 |title=Ljudje ob Kolpi: Jurij Humar je imel čudežno zdravilno moč |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/posavje/novice/ljudje-ob-kolpi-jurij-humar-1811468 |access-date=2026-09-27 |website=Novice Svet24 |publisher=Dolenjski list |language=sl}}</ref> Jožefin oče je pred poroko delal kot pastir in se ukvarjal z rezbarjenjem panjev, kropivčkov, in ročnih sončnih ur.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet |last=Humar Gruden |first=Andreja |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |url=https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/jozefa-humar-debevceva-zefa-pastirica-in-rezbarka/ |access-date=2026-09-27 |website=MM:K |publisher=Muzej in uprava MMK grad Zaprice |language=sl-SI}}</ref> Jožefina starša sta imela enajst otrok, od katerih sta dva umrla v otroštvu. Vsi so odraščali na 3/4 hube veliki domači kmetiji.<ref name=":1" /> Že v zgodnji mladosti so morali pomagati staršem pri delu na kmetiji. Jožefa je med letoma 1911 in 1915 obiskovala osnovno šolo v Mekinjah. Prvi razred je obiskovala v stari šoli, naslednje tri razrede pa v takrat novozgrajeni šoli. Rada je hodila v šolo in bila odlična učenka. V prostem času je rada risala, rezljala les z nožičkom, in opazovala očeta ko je kdaj pa kdaj rezbaril.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice |last=Sosič |first=Metka |date=21.6.1977 |title=Kdo je žena s »pisavami« in »trniči« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGT5CYOF |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=8 |language=Sl |volume=30 |issue=48}}</ref> Po koncu šolanja pri enajstih letih je ostala doma in delala na domači kmetiji. == Delo == Leta 1925 je enaindvajsetletna Zefa odšla za pastirico v planine, se čemer se je preživljala naslednjih petdeset let.<ref>{{Navedi splet |last=Senožetnik |first=Aleš |date=2024-07-15 |title=Hči planin in rezbarska mojstrica |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/hci-planin-in-rezbarska-mojstrica-61310/ |access-date=2026-09-27 |website=www.gorenjskiglas.si |publisher=Gorenjski glas |language=sl}}</ref> Pasla je domačo živino na Gojški planini na področju [[Velika planina|Velike planine nad Kamnikom]]. Dve leti kasneje je njena družina tam zgradila pastirsko kočo, ki pa je bila med drugo svetovno vojno požgana; kasneje so v bližini zgradili novo. Na planini je poleg skrbi za živali Jožefa izdelovala tudi sir; med drugim tudi trniče, lepo okrašene čebulasto oblikovane sire, izdelane iz kislega mleka. V zimskem času je živela na domačem domu pri bratu in njegovi družini ter pogosto obiskovala sorodnike in bila za varuško njihovim otrokom. === Rezbarstvo === Kmalu po prihodu na planino se je začela ukvarjati z rezbarjenjem pisav za trniče, okrog 2,5 cm široke in 20 cm dolge izrezljane deščic, s katerimi se trniče krasi. Njeno glavno rezbarsko orodje je bil žepni nož. Najprej je rezljala pisave za trniče, potem kropivčke za blagoslovljeno vodo, svečnike, ročaje – primeže za vrata, gospodinjske pripomočke ter okrasne in druge predmete. Krasila je tudi velikonočne pirhe, obarvane s kuhanjem v čebulni slami, na katere je izpraskala ornamente, listke, rože in verske motive. === Literarno delo === <ref>{{Navedi novice |date=15.8.1967 |title=Pisave in trniči na razstavi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BVX19ZJ7 |work=Delo |publisher=Delo |page=5 |language=Sl |volume=9 |issue=220}}</ref> Etnologom je povedala legende o divjih možeh in divjih ženah.<ref>{{Navedi revijo |last=Cevc |first=Tone |author-link=Tone Cevc |date=1967 |title=Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki Planini nad Kamnikom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OAXOYAPQ |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=72-74, 86 |language=Sl |volume=11}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=B.S. |date=15. junij 1977 |title=Srebro za toploto rok |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Y9NFMYG |work=Delo |publisher=Delo |page=9 |language=Sl |volume=19 |issue=137}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Svetelj |first=Franc |date=4. september 1996 |title=Trniči – nadaljevanje pastirskega izročila |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPZ9MAK5 |work=Kamniški občan |publisher=Skupščina občine |page=4 |language=Sl |volume=35 |issue=15}}</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Klobčar |first=Marija |author-link=Marija Klobčar |date=2006 |title=Dediščina Velike planine in ustvarjalna obzorja arhitekta Vlasta Kopača |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRZYWVES |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=352, 358 |language=Sl |volume=18}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je v Ljubljani 19. januarja 1982 med prevozom v bolnišnico.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |last=Pavlič |first=Jožef |date=22.11.2022 |title=Jožefin slavospev Bogu |url=https://www.druzina.si/clanek/jozefin-slavospev-bogu |access-date=2026-09-27 |website=Družina – vsak dan s teboj |publisher=Družina |language=sl}}</ref> Pokopana je bila v grobu svojih staršev na pokopališču v Mekinjah.<ref>{{Navedi novice |date=22. januar 1982 |title=Umrla je Debevčeva Zefa |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH8KP7IY |work=Delo |publisher=Delo |page=19 |language=Sl |volume=24 |issue=17}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=M.Š. |date=27. marec 2024 |title=Razstava o pastirici Jožefi Humar v kamniškem muzeju |url=https://www.modre-novice.si/aktualno/razstava-o-pastirici-jozefi-humar-v-kamniskem-muzeju/ |language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kamnik - Friedhof - #8412881 |url=https://de.geneanet.org/friedhof/view/8412881 |access-date=2026-09-28 |website=Geneanet |language=de}}</ref> == V umetnosti == Upodobilo jo je več slovenskih umetnikov.<ref name=":3" /> Več posnetkov o njej je naredil [[Jože Ftičar]]. Nastopila je tudi v kratkem filmu Zadnje lastovke iz leta 1979 scenaristke in režiserke [[Marika Milkovič Bilanović|Marike Milkovič Bilanović]].<ref name=":4">{{Navedi AV medij |title=Zadnje lastovke |date=1979 |last=Milkovič Bilanović |first=Marika |type=Motion picture |language=Sl |publisher=Filmski studio Viba film}}</ref> Film med drugim prikazuje Zefo med izdelavo pisav in krašenjem trničev.<ref name=":4" /> Leta 2022 je scenaristka in režiserka [[Andreja Humar Gruden]], Jožefina pranečakinja, o njej posnela dokumentarni film z naslovom ''Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka''. <ref name="YouTube-Jožefa-Humar">{{cite AV media |url=https://youtube.com |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |video=hXlcP5E20QQ |publisher=[[YouTube]] |access-date=2026-10-01|date=2022|last=Humar Gruden|first=Andreja|language=Sl}}</ref> == Filmografija == * ''Zadnje lastovke'' (režirala Marika Milkovič Bilanović, Filmski studio Vida film, 1979) * ''Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka'' (režirala Andreja Humar Gruden, 2022) == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Humar, Jožefa}} [[Kategorija:Slovenski rezbarji]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] hjo98izog3lfb50zaxi1l3vnocg20qc 6759200 6759197 2026-10-01T11:04:53Z Ihana Aneta 242446 6759200 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jožefa Humar - Debevčeva Zefa|relatives=[[Marija Klobčar|Marija Ftičar Klobčar]] (pranečakinja)}} '''Jožefa Humar''', znana tudi kot '''Debevčeva Zefa''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pastir|pastirica]] in [[Rezbarstvo|rezbarka]], * [[19. april]] [[1904]], [[Vodice nad Kamnikom]], † [[19. januar]] [[1982]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 19. aprila 1904 v veliki slovenski družini na domačiji znani kot pri Debevčevih v [[Vodice nad Kamnikom|Vodicah nad Kamnikom]].<ref name=":1">{{Navedi splet |date=1890-1921 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04389 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/04389/?pg=54 |access-date=2026-09-27 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=Sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |last=Rebolj |first=Vanda |date=2019 |title=Jurij Humar, zdravilec in čudodelnik |url=https://www.academia.edu/42331800/Jurij_Humar_zdravilec_in_%C4%8Dudodelnik}}</ref> Njena mati je bila kmetica Marija Balantič (1878–1950) iz sedanjega [[Zakal|Zakala]], njen oče pa kmet Jurij Humar (1965-1952) iz Vodic nad Kamnikom, nečak duhovnika in zdravilca [[Jurija Humarja]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |date=1856-1897 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/stranje/04202/?pg=57 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1844-1889 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/03593/?pg=37 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |language=De}}</ref> Zdravilske sposobnosti naj bi imela tudi očetova sestra, kmetica Filomena Humar Butalič, znana pod imenom Fajdigova mama.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi novice |date=15. april 1915 |title=Seja glavnega odbora dne 29. marca 1915 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYGLMLQ1 |work=Kmetovalec |department=Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske |publisher=Kmetijska družba za Slovenijo |page=62 |language=Sl |volume=32 |issue=7}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Grabrijan |first=Boris |date=15. 4. 2025 |title=Ljudje ob Kolpi: Jurij Humar je imel čudežno zdravilno moč |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/posavje/novice/ljudje-ob-kolpi-jurij-humar-1811468 |access-date=2026-09-27 |website=Novice Svet24 |publisher=Dolenjski list |language=sl}}</ref> Jožefin oče je pred poroko delal kot pastir in se ukvarjal z rezbarjenjem panjev, kropivčkov, in ročnih sončnih ur.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet |last=Humar Gruden |first=Andreja |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |url=https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/jozefa-humar-debevceva-zefa-pastirica-in-rezbarka/ |access-date=2026-09-27 |website=MM:K |publisher=Muzej in uprava MMK grad Zaprice |language=sl-SI}}</ref> Jožefina starša sta imela enajst otrok, od katerih sta dva umrla v otroštvu. Vsi so odraščali na 3/4 hube veliki domači kmetiji.<ref name=":1" /> Že v zgodnji mladosti so morali pomagati staršem pri delu na kmetiji. Jožefa je med letoma 1911 in 1915 obiskovala osnovno šolo v Mekinjah. Prvi razred je obiskovala v stari šoli, naslednje tri razrede pa v takrat novozgrajeni šoli. Rada je hodila v šolo in bila odlična učenka. V prostem času je rada risala, rezljala les z nožičkom, in opazovala očeta ko je kdaj pa kdaj rezbaril.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice |last=Sosič |first=Metka |date=21.6.1977 |title=Kdo je žena s »pisavami« in »trniči« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGT5CYOF |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=8 |language=Sl |volume=30 |issue=48}}</ref> Po koncu šolanja pri enajstih letih je ostala doma in delala na domači kmetiji. == Delo == Leta 1925 je enaindvajsetletna Zefa odšla za pastirico v planine, se čemer se je preživljala naslednjih petdeset let.<ref>{{Navedi splet |last=Senožetnik |first=Aleš |date=2024-07-15 |title=Hči planin in rezbarska mojstrica |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/hci-planin-in-rezbarska-mojstrica-61310/ |access-date=2026-09-27 |website=www.gorenjskiglas.si |publisher=Gorenjski glas |language=sl}}</ref> Pasla je domačo živino na Gojški planini na področju [[Velika planina|Velike planine nad Kamnikom]]. Dve leti kasneje je njena družina tam zgradila pastirsko kočo, ki pa je bila med drugo svetovno vojno požgana; kasneje so v bližini zgradili novo. Na planini je poleg skrbi za živali Jožefa izdelovala tudi sir; med drugim tudi trniče, lepo okrašene čebulasto oblikovane sire, izdelane iz kislega mleka. V zimskem času je živela na domačem domu pri bratu in njegovi družini ter pogosto obiskovala sorodnike in bila za varuško njihovim otrokom. === Rezbarstvo === Kmalu po prihodu na planino se je začela ukvarjati z rezbarjenjem pisav za trniče, okrog 2,5 cm široke in 20 cm dolge izrezljane deščic, s katerimi se trniče krasi. Njeno glavno rezbarsko orodje je bil žepni nož. Najprej je rezljala pisave za trniče, potem kropivčke za blagoslovljeno vodo, svečnike, ročaje – primeže za vrata, gospodinjske pripomočke ter okrasne in druge predmete. Krasila je tudi velikonočne pirhe, obarvane s kuhanjem v čebulni slami, na katere je izpraskala ornamente, listke, rože in verske motive. === Literarno delo === <ref>{{Navedi novice |date=15.8.1967 |title=Pisave in trniči na razstavi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BVX19ZJ7 |work=Delo |publisher=Delo |page=5 |language=Sl |volume=9 |issue=220}}</ref> Etnologom je povedala legende o divjih možeh in divjih ženah.<ref>{{Navedi revijo |last=Cevc |first=Tone |author-link=Tone Cevc |date=1967 |title=Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki Planini nad Kamnikom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OAXOYAPQ |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=72-74, 86 |language=Sl |volume=11}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=B.S. |date=15. junij 1977 |title=Srebro za toploto rok |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Y9NFMYG |work=Delo |publisher=Delo |page=9 |language=Sl |volume=19 |issue=137}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Svetelj |first=Franc |date=4. september 1996 |title=Trniči – nadaljevanje pastirskega izročila |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPZ9MAK5 |work=Kamniški občan |publisher=Skupščina občine |page=4 |language=Sl |volume=35 |issue=15}}</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Klobčar |first=Marija |author-link=Marija Klobčar |date=2006 |title=Dediščina Velike planine in ustvarjalna obzorja arhitekta Vlasta Kopača |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRZYWVES |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=352, 358 |language=Sl |volume=18}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je v Ljubljani 19. januarja 1982 med prevozom v bolnišnico.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |last=Pavlič |first=Jožef |date=22.11.2022 |title=Jožefin slavospev Bogu |url=https://www.druzina.si/clanek/jozefin-slavospev-bogu |access-date=2026-09-27 |website=Družina – vsak dan s teboj |publisher=Družina |language=sl}}</ref> Pokopana je bila v grobu svojih staršev na pokopališču v Mekinjah.<ref>{{Navedi novice |date=22. januar 1982 |title=Umrla je Debevčeva Zefa |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH8KP7IY |work=Delo |publisher=Delo |page=19 |language=Sl |volume=24 |issue=17}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=M.Š. |date=27. marec 2024 |title=Razstava o pastirici Jožefi Humar v kamniškem muzeju |url=https://www.modre-novice.si/aktualno/razstava-o-pastirici-jozefi-humar-v-kamniskem-muzeju/ |language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kamnik - Friedhof - #8412881 |url=https://de.geneanet.org/friedhof/view/8412881 |access-date=2026-09-28 |website=Geneanet |language=de}}</ref> == V umetnosti == Upodobilo jo je več slovenskih umetnikov.<ref name=":3" /> Več posnetkov o njej je naredil [[Jože Ftičar]]. Nastopila je tudi v kratkem filmu Zadnje lastovke iz leta 1979 scenaristke in režiserke [[Marika Milkovič Bilanović|Marike Milkovič Bilanović]].<ref name=":4">{{Navedi AV medij |title=Zadnje lastovke |date=1979 |last=Milkovič Bilanović |first=Marika |type=Motion picture |language=Sl |publisher=Filmski studio Viba film}}</ref> Film med drugim prikazuje Zefo med izdelavo pisav in krašenjem trničev.<ref name=":4" /> Leta 2022 je scenaristka in režiserka [[Andreja Humar Gruden]], Jožefina pranečakinja, o njej posnela dokumentarni film z naslovom ''Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka''. <ref name="YouTube-Jožefa-Humar">{{cite AV media |url=https://youtube.com |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |video=hXlcP5E20QQ |publisher=[[YouTube]] |access-date=2026-10-01|date=2022|last=Humar Gruden|first=Andreja|language=Sl|type=Motion picture}}</ref> == Filmografija == * ''Zadnje lastovke'' (režirala Marika Milkovič Bilanović, Filmski studio Vida film, 1979) * ''Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka'' (režirala Andreja Humar Gruden, 2022) == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Humar, Jožefa}} [[Kategorija:Slovenski rezbarji]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] 7tykk4fqa055a8f9eiy6wy31myclk16 6759203 6759200 2026-10-01T11:07:37Z Ihana Aneta 242446 6759203 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jožefa Humar - Debevčeva Zefa|relatives=[[Marija Klobčar|Marija Ftičar Klobčar]] (pranečakinja)}} '''Jožefa Humar''', znana tudi kot '''Debevčeva Zefa''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pastir|pastirica]] in [[Rezbarstvo|rezbarka]], * [[19. april]] [[1904]], [[Vodice nad Kamnikom]], † [[19. januar]] [[1982]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 19. aprila 1904 v veliki slovenski družini na domačiji znani kot pri Debevčevih v [[Vodice nad Kamnikom|Vodicah nad Kamnikom]].<ref name=":1">{{Navedi splet |date=1890-1921 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04389 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/04389/?pg=54 |access-date=2026-09-27 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=Sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |last=Rebolj |first=Vanda |date=2019 |title=Jurij Humar, zdravilec in čudodelnik |url=https://www.academia.edu/42331800/Jurij_Humar_zdravilec_in_%C4%8Dudodelnik}}</ref> Njena mati je bila kmetica Marija Balantič (1878–1950) iz sedanjega [[Zakal|Zakala]], njen oče pa kmet Jurij Humar (1965-1952) iz Vodic nad Kamnikom, nečak duhovnika in zdravilca [[Jurija Humarja]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |date=1856-1897 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/stranje/04202/?pg=57 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1844-1889 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/03593/?pg=37 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |language=De}}</ref> Zdravilske sposobnosti naj bi imela tudi očetova sestra, kmetica Filomena Humar Butalič, znana pod imenom Fajdigova mama.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi novice |date=15. april 1915 |title=Seja glavnega odbora dne 29. marca 1915 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYGLMLQ1 |work=Kmetovalec |department=Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske |publisher=Kmetijska družba za Slovenijo |page=62 |language=Sl |volume=32 |issue=7}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Grabrijan |first=Boris |date=15. 4. 2025 |title=Ljudje ob Kolpi: Jurij Humar je imel čudežno zdravilno moč |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/posavje/novice/ljudje-ob-kolpi-jurij-humar-1811468 |access-date=2026-09-27 |website=Novice Svet24 |publisher=Dolenjski list |language=sl}}</ref> Jožefin oče je pred poroko delal kot pastir in se ukvarjal z rezbarjenjem panjev, kropivčkov, in ročnih sončnih ur.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet |last=Humar Gruden |first=Andreja |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |url=https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/jozefa-humar-debevceva-zefa-pastirica-in-rezbarka/ |access-date=2026-09-27 |website=MM:K |publisher=Muzej in uprava MMK grad Zaprice |language=sl-SI}}</ref> Jožefina starša sta imela enajst otrok, od katerih sta dva umrla v otroštvu. Vsi so odraščali na 3/4 hube veliki domači kmetiji.<ref name=":1" /> Že v zgodnji mladosti so morali pomagati staršem pri delu na kmetiji. Jožefa je med letoma 1911 in 1915 obiskovala osnovno šolo v Mekinjah. Prvi razred je obiskovala v stari šoli, naslednje tri razrede pa v takrat novozgrajeni šoli. Rada je hodila v šolo in bila odlična učenka. V prostem času je rada risala, rezljala les z nožičkom, in opazovala očeta ko je kdaj pa kdaj rezbaril.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice |last=Sosič |first=Metka |date=21.6.1977 |title=Kdo je žena s »pisavami« in »trniči« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGT5CYOF |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=8 |language=Sl |volume=30 |issue=48}}</ref> Po koncu šolanja pri enajstih letih je ostala doma in delala na domači kmetiji. == Delo == Leta 1925 je enaindvajsetletna Zefa odšla za pastirico v planine, se čemer se je preživljala naslednjih petdeset let.<ref>{{Navedi splet |last=Senožetnik |first=Aleš |date=2024-07-15 |title=Hči planin in rezbarska mojstrica |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/hci-planin-in-rezbarska-mojstrica-61310/ |access-date=2026-09-27 |website=www.gorenjskiglas.si |publisher=Gorenjski glas |language=sl}}</ref> Pasla je domačo živino na Gojški planini na področju [[Velika planina|Velike planine nad Kamnikom]]. Dve leti kasneje je njena družina tam zgradila pastirsko kočo, ki pa je bila med drugo svetovno vojno požgana; kasneje so v bližini zgradili novo. Na planini je poleg skrbi za živali Jožefa izdelovala tudi sir; med drugim tudi trniče, lepo okrašene čebulasto oblikovane sire, izdelane iz kislega mleka. V zimskem času je živela na domačem domu pri bratu in njegovi družini ter pogosto obiskovala sorodnike in bila za varuško njihovim otrokom. === Rezbarstvo === Kmalu po prihodu na planino se je začela ukvarjati z rezbarjenjem pisav za trniče, okrog 2,5 cm široke in 20 cm dolge izrezljane deščic, s katerimi se trniče krasi. Njeno glavno rezbarsko orodje je bil žepni nož. Najprej je rezljala pisave za trniče, potem kropivčke za blagoslovljeno vodo, svečnike, ročaje – primeže za vrata, gospodinjske pripomočke ter okrasne in druge predmete. Krasila je tudi velikonočne pirhe, obarvane s kuhanjem v čebulni slami, na katere je izpraskala ornamente, listke, rože in verske motive. === Literarno delo === <ref>{{Navedi novice |date=15.8.1967 |title=Pisave in trniči na razstavi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BVX19ZJ7 |work=Delo |publisher=Delo |page=5 |language=Sl |volume=9 |issue=220}}</ref> Etnologom je povedala legende o divjih možeh in divjih ženah.<ref>{{Navedi revijo |last=Cevc |first=Tone |author-link=Tone Cevc |date=1967 |title=Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki Planini nad Kamnikom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OAXOYAPQ |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=72-74, 86 |language=Sl |volume=11}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=B.S. |date=15. junij 1977 |title=Srebro za toploto rok |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Y9NFMYG |work=Delo |publisher=Delo |page=9 |language=Sl |volume=19 |issue=137}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Svetelj |first=Franc |date=4. september 1996 |title=Trniči – nadaljevanje pastirskega izročila |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPZ9MAK5 |work=Kamniški občan |publisher=Skupščina občine |page=4 |language=Sl |volume=35 |issue=15}}</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Klobčar |first=Marija |author-link=Marija Klobčar |date=2006 |title=Dediščina Velike planine in ustvarjalna obzorja arhitekta Vlasta Kopača |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRZYWVES |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=352, 358 |language=Sl |volume=18}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je v Ljubljani 19. januarja 1982 med prevozom v bolnišnico.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |last=Pavlič |first=Jožef |date=22.11.2022 |title=Jožefin slavospev Bogu |url=https://www.druzina.si/clanek/jozefin-slavospev-bogu |access-date=2026-09-27 |website=Družina – vsak dan s teboj |publisher=Družina |language=sl}}</ref> Pokopana je bila v grobu svojih staršev na pokopališču v Mekinjah.<ref>{{Navedi novice |date=22. januar 1982 |title=Umrla je Debevčeva Zefa |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH8KP7IY |work=Delo |publisher=Delo |page=19 |language=Sl |volume=24 |issue=17}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=M.Š. |date=27. marec 2024 |title=Razstava o pastirici Jožefi Humar v kamniškem muzeju |url=https://www.modre-novice.si/aktualno/razstava-o-pastirici-jozefi-humar-v-kamniskem-muzeju/ |language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kamnik - Friedhof - #8412881 |url=https://de.geneanet.org/friedhof/view/8412881 |access-date=2026-09-28 |website=Geneanet |language=de}}</ref> == V umetnosti == Upodobilo jo je več slovenskih umetnikov.<ref name=":3" /> Več posnetkov o njej je naredil [[Jože Ftičar]]. Nastopila je tudi v kratkem filmu Zadnje lastovke iz leta 1979 scenaristke in režiserke [[Marika Milkovič Bilanović|Marike Milkovič Bilanović]].<ref name=":4">{{Navedi AV medij |title=Zadnje lastovke |date=1979 |last=Milkovič Bilanović |first=Marika |type=Motion picture |language=Sl |publisher=Filmski studio Viba film}}</ref> Film med drugim prikazuje Zefo med izdelavo pisav in krašenjem trničev.<ref name=":4" /> Leta 2022 je scenaristka in režiserka [[Andreja Humar Gruden]], Jožefina pranečakinja, o njej posnela dokumentarni film z naslovom ''Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka''.<ref name="YouTube-Jožefa-Humar">{{cite AV media |url=https://m.youtube.com/watch?v=hXlcP5E20QQ |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |publisher=[[YouTube]] |access-date=2026-10-01|date=2022|last=Humar Gruden|first=Andreja|language=Sl|type=Motion picture}}</ref> == Filmografija == * ''Zadnje lastovke'' (režirala Marika Milkovič Bilanović, Filmski studio Vida film, 1979) * ''Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka'' (režirala Andreja Humar Gruden, 2022) == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Humar, Jožefa}} [[Kategorija:Slovenski rezbarji]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] ee3qqw1o5wyvtodr9qhhrbpd6f79j5k 6759204 6759203 2026-10-01T11:08:47Z Ihana Aneta 242446 6759204 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jožefa Humar - Debevčeva Zefa|relatives=[[Marija Klobčar|Marija Ftičar Klobčar]] (pranečakinja)}} '''Jožefa Humar''', znana tudi kot '''Debevčeva Zefa''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pastir|pastirica]] in [[Rezbarstvo|rezbarka]], * [[19. april]] [[1904]], [[Vodice nad Kamnikom]], † [[19. januar]] [[1982]], [[Ljubljana]]. == Otroštvo == Rojena je bila 19. aprila 1904 v veliki slovenski družini na domačiji znani kot pri Debevčevih v [[Vodice nad Kamnikom|Vodicah nad Kamnikom]].<ref name=":1">{{Navedi splet |date=1890-1921 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04389 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/04389/?pg=54 |access-date=2026-09-27 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=Sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |last=Rebolj |first=Vanda |date=2019 |title=Jurij Humar, zdravilec in čudodelnik |url=https://www.academia.edu/42331800/Jurij_Humar_zdravilec_in_%C4%8Dudodelnik}}</ref> Njena mati je bila kmetica Marija Balantič (1878–1950) iz sedanjega [[Zakal|Zakala]], njen oče pa kmet Jurij Humar (1965-1952) iz Vodic nad Kamnikom, nečak duhovnika in zdravilca [[Jurija Humarja]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |date=1856-1897 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 04202 {{!}} Stranje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/stranje/04202/?pg=57 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1844-1889 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03593 {{!}} Mekinje {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/mekinje/03593/?pg=37 |access-date=2026-09-28 |website=data.matricula-online.eu |language=De}}</ref> Zdravilske sposobnosti naj bi imela tudi očetova sestra, kmetica Filomena Humar Butalič, znana pod imenom Fajdigova mama.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi novice |date=15. april 1915 |title=Seja glavnega odbora dne 29. marca 1915 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYGLMLQ1 |work=Kmetovalec |department=Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske |publisher=Kmetijska družba za Slovenijo |page=62 |language=Sl |volume=32 |issue=7}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Grabrijan |first=Boris |date=15. 4. 2025 |title=Ljudje ob Kolpi: Jurij Humar je imel čudežno zdravilno moč |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/posavje/novice/ljudje-ob-kolpi-jurij-humar-1811468 |access-date=2026-09-27 |website=Novice Svet24 |publisher=Dolenjski list |language=sl}}</ref> Jožefin oče je pred poroko delal kot pastir in se ukvarjal z rezbarjenjem panjev, kropivčkov, in ročnih sončnih ur.<ref name=":2" /><ref name=":3">{{Navedi splet |last=Humar Gruden |first=Andreja |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |url=https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/jozefa-humar-debevceva-zefa-pastirica-in-rezbarka/ |access-date=2026-09-27 |website=MM:K |publisher=Muzej in uprava MMK grad Zaprice |language=sl-SI}}</ref> Jožefina starša sta imela enajst otrok, od katerih sta dva umrla v otroštvu. Vsi so odraščali na 3/4 hube veliki domači kmetiji.<ref name=":1" /> Že v zgodnji mladosti so morali pomagati staršem pri delu na kmetiji. Jožefa je med letoma 1911 in 1915 obiskovala osnovno šolo v Mekinjah. Prvi razred je obiskovala v stari šoli, naslednje tri razrede pa v takrat novozgrajeni šoli. Rada je hodila v šolo in bila odlična učenka. V prostem času je rada risala, rezljala les z nožičkom, in opazovala očeta ko je kdaj pa kdaj rezbaril.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice |last=Sosič |first=Metka |date=21.6.1977 |title=Kdo je žena s »pisavami« in »trniči« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGT5CYOF |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=8 |language=Sl |volume=30 |issue=48}}</ref> Po koncu šolanja pri enajstih letih je ostala doma in delala na domači kmetiji. == Delo == Leta 1925 je enaindvajsetletna Zefa odšla za pastirico v planine, se čemer se je preživljala naslednjih petdeset let.<ref>{{Navedi splet |last=Senožetnik |first=Aleš |date=2024-07-15 |title=Hči planin in rezbarska mojstrica |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/hci-planin-in-rezbarska-mojstrica-61310/ |access-date=2026-09-27 |website=www.gorenjskiglas.si |publisher=Gorenjski glas |language=sl}}</ref> Pasla je domačo živino na Gojški planini na področju [[Velika planina|Velike planine nad Kamnikom]]. Dve leti kasneje je njena družina tam zgradila pastirsko kočo, ki pa je bila med drugo svetovno vojno požgana; kasneje so v bližini zgradili novo. Na planini je poleg skrbi za živali Jožefa izdelovala tudi sir; med drugim tudi trniče, lepo okrašene čebulasto oblikovane sire, izdelane iz kislega mleka. V zimskem času je živela na domačem domu pri bratu in njegovi družini ter pogosto obiskovala sorodnike in bila za varuško njihovim otrokom. === Rezbarstvo === Kmalu po prihodu na planino se je začela ukvarjati z rezbarjenjem pisav za trniče, okrog 2,5 cm široke in 20 cm dolge izrezljane deščic, s katerimi se trniče krasi. Njeno glavno rezbarsko orodje je bil žepni nož. Najprej je rezljala pisave za trniče, potem kropivčke za blagoslovljeno vodo, svečnike, ročaje – primeže za vrata, gospodinjske pripomočke ter okrasne in druge predmete. Krasila je tudi velikonočne pirhe, obarvane s kuhanjem v čebulni slami, na katere je izpraskala ornamente, listke, rože in verske motive. === Literarno delo === <ref>{{Navedi novice |date=15.8.1967 |title=Pisave in trniči na razstavi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BVX19ZJ7 |work=Delo |publisher=Delo |page=5 |language=Sl |volume=9 |issue=220}}</ref> Etnologom je povedala legende o divjih možeh in divjih ženah.<ref>{{Navedi revijo |last=Cevc |first=Tone |author-link=Tone Cevc |date=1967 |title=Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki Planini nad Kamnikom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OAXOYAPQ |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=72-74, 86 |language=Sl |volume=11}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=B.S. |date=15. junij 1977 |title=Srebro za toploto rok |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Y9NFMYG |work=Delo |publisher=Delo |page=9 |language=Sl |volume=19 |issue=137}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=Svetelj |first=Franc |date=4. september 1996 |title=Trniči – nadaljevanje pastirskega izročila |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPZ9MAK5 |work=Kamniški občan |publisher=Skupščina občine |page=4 |language=Sl |volume=35 |issue=15}}</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Klobčar |first=Marija |author-link=Marija Klobčar |date=2006 |title=Dediščina Velike planine in ustvarjalna obzorja arhitekta Vlasta Kopača |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRZYWVES |magazine=Kamniški zbornik |publisher=Občina Kamnik |pages=352, 358 |language=Sl |volume=18}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je v Ljubljani 19. januarja 1982 med prevozom v bolnišnico.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |last=Pavlič |first=Jožef |date=22.11.2022 |title=Jožefin slavospev Bogu |url=https://www.druzina.si/clanek/jozefin-slavospev-bogu |access-date=2026-09-27 |website=Družina – vsak dan s teboj |publisher=Družina |language=sl}}</ref> Pokopana je bila v grobu svojih staršev na pokopališču v Mekinjah.<ref>{{Navedi novice |date=22. januar 1982 |title=Umrla je Debevčeva Zefa |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH8KP7IY |work=Delo |publisher=Delo |page=19 |language=Sl |volume=24 |issue=17}}</ref><ref>{{Navedi novice |last=M.Š. |date=27. marec 2024 |title=Razstava o pastirici Jožefi Humar v kamniškem muzeju |url=https://www.modre-novice.si/aktualno/razstava-o-pastirici-jozefi-humar-v-kamniskem-muzeju/ |language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kamnik - Friedhof - #8412881 |url=https://de.geneanet.org/friedhof/view/8412881 |access-date=2026-09-28 |website=Geneanet |language=de}}</ref> == V umetnosti == Upodobilo jo je več slovenskih umetnikov.<ref name=":3" /> Več posnetkov o njej je naredil [[Jože Ftičar]]. Nastopila je tudi v kratkem filmu Zadnje lastovke iz leta 1979 scenaristke in režiserke [[Marika Milkovič Bilanović|Marike Milkovič Bilanović]].<ref name=":4">{{Navedi AV medij |title=Zadnje lastovke |date=1979 |last=Milkovič Bilanović |first=Marika |type=Motion picture |language=Sl |publisher=Filmski studio Viba film}}</ref> Film med drugim prikazuje Zefo med izdelavo pisav in krašenjem trničev.<ref name=":4" /> Leta 2022 je scenaristka in režiserka [[Andreja Humar Gruden]], Jožefina pranečakinja, o njej posnela dokumentarni film z naslovom ''Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka''.<ref name="YouTube-Jožefa-Humar">{{cite AV media |url=https://m.youtube.com/watch?v=hXlcP5E20QQ |title=Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka |publisher=[[YouTube]] |access-date=2026-10-01|date=2022|last=Humar Gruden|first=Andreja|language=Sl|type=Motion picture}}</ref> == Filmografija == * ''Zadnje lastovke'' (režirala Marika Milkovič Bilanović, Filmski studio Vida film, 1979)<ref name=":4" /> * ''Jožefa Humar – Debevčeva Zefa, pastirica in rezbarka'' (režirala Andreja Humar Gruden, 2022)<ref name="YouTube-Jožefa-Humar" /> == Sklici == {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Humar, Jožefa}} [[Kategorija:Slovenski rezbarji]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] h44rkv3iy2nd6c1zqijzdyr0x7yjhnu 0 609187 6758851 6758616 2026-09-30T18:46:58Z Stebunik 55592 /* Poreklo in družina */ 6758851 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva Jamesova žena Mary Julia Churchward je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] qovikes94c0ty6sc5wfc6k9oa42c2lr 6758853 6758851 2026-09-30T18:48:52Z Stebunik 55592 /* Poreklo in družina */ 6758853 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] lh7n8h841z5ouxjfzo6bve03716i5up 6758859 6758853 2026-09-30T18:53:02Z Stebunik 55592 /* Poreklo in družina */ 6758859 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih".<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] lwzdu8xdkilhjigh8f7h1nsy5e2t0t6 6758867 6758859 2026-09-30T19:08:46Z Stebunik 55592 /* Poreklo in družina */ 6758867 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] rka4u9iqz0en4vtxpr79qugqyevnhbs 6758887 6758867 2026-09-30T19:36:01Z Stebunik 55592 /* Poreklo in družina */ 6758887 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] b7kfk6hgjlhjr2onoe7bhprzuz5gbaf 6758890 6758887 2026-09-30T19:39:21Z Stebunik 55592 /* Svojevrsten raziskovalec */ 6758890 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 4tv5c3wqhndfvmspql3abp0lv7vg1fy 6758897 6758890 2026-09-30T19:49:58Z Stebunik 55592 /* Trditve in domneva */ 6758897 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiat === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 949llyvza5a8jmijn50t8m2oqez3x44 6758899 6758897 2026-09-30T19:52:31Z Stebunik 55592 /* Trditve, domneve, plagiat */ 6758899 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiat === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica izginule [[Lemurija|Lemurije]] Helena Blavatska.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] btd5857k31sluwtc8xwh2c1x10mc2mz 6758900 6758899 2026-09-30T20:01:32Z Stebunik 55592 /* Trditve, domneve, plagiat */ 6758900 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiat === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] sblwhf06g9bu5959gjfft0o5bt7kqd9 6758911 6758900 2026-09-30T20:34:22Z Stebunik 55592 /* Zakonsko življenje */ 6758911 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiat === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 0ln4ll4k5im66ppzexx5oghdjmjazmv 6758913 6758911 2026-09-30T20:37:36Z Stebunik 55592 /* Svojevrsten raziskovalec */ 6758913 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiat === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] g8ewvz01qysruciet1y8m1mzo3oc8eq 6758914 6758913 2026-09-30T20:40:03Z Stebunik 55592 /* Svojevrsten raziskovalec */ 6758914 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiat === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] q9mzrwvwn02wz7b4obk41n35oo6hzrh 6758916 6758914 2026-09-30T20:43:25Z Stebunik 55592 /* Svojevrsten raziskovalec */ 6758916 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob jezeru [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiat === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] mwdotlwhagdbri1qmph5eo9d8gvumwn 6758920 6758916 2026-09-30T20:47:16Z Stebunik 55592 /* Svojevrsten raziskovalec */ 6758920 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiat === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 3tl81h0u5taa1hpq20w03olrot85hqb 6758922 6758920 2026-09-30T20:54:05Z Stebunik 55592 /* Trditve, domneve, plagiat */ 6758922 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 9zbrqrll2c0epk8q5f662g4c9iudy2k 6758924 6758922 2026-09-30T20:58:04Z Stebunik 55592 /* Trditve, domneve, plagiati */ 6758924 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] ptyhmqjkjhzf7m0opruuicwsqwzeqmm 6758936 6758924 2026-09-30T21:37:25Z Stebunik 55592 /* Zakonsko življenje */ 6758936 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James in Mary Julia sta se 1871 poročila v Londonu. #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisherć=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Cleawater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] pg1ysgat8yt8ws9d3rr96hfuolkrmzx 6758939 6758936 2026-09-30T21:43:18Z Stebunik 55592 /* Zakonsko življenje */ 6758939 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James in Mary Julia sta se 1871 poročila v Londonu. #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisherć=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Cleawater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj, lahko omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 73e4sjh12stucbhkucgmuyn1v83dbp8 6758943 6758939 2026-09-30T21:51:14Z Stebunik 55592 /* Burno zakonsko življenje */ 6758943 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisherć=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Cleawater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj, lahko omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 9t9r6flo9wtx4my535mz856abz0s0v2 6758945 6758943 2026-09-30T21:53:31Z Stebunik 55592 /* Burno zakonsko življenje */ 6758945 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj, lahko omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] i1ojg1ism6ra025pw1vxjphpp8kxm0w 6758950 6758945 2026-09-30T22:05:00Z Stebunik 55592 /* Albert Churchward (1872-1925) */ 6758950 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino —lahko omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“). Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] gp0dxwj34lpa6atqtncp5v206ii16la 6758955 6758950 2026-09-30T22:27:57Z Stebunik 55592 /* Albert Churchward (1872-1925) */ 6758955 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] oro37fbji60olismbelpm0l2i22863x 6758956 6758955 2026-09-30T22:32:02Z Stebunik 55592 /* Slikar */ 6758956 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] svyafbpp3ho6sznw0ogkz5nn86v61ci 6758957 6758956 2026-09-30T22:34:11Z Stebunik 55592 /* Znanstveno ovrednotenje */ 6758957 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 5yev6px4hyp1e65j5ckgq2hp26y6npt 6758958 6758957 2026-09-30T22:40:24Z Stebunik 55592 6758958 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] q8yp7biwtgaxyu78tu7lr8urusvgy8k 6758959 6758958 2026-09-30T22:43:40Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6758959 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] bgsy2txovv575i23k9xgixbqehl0620 6758961 6758959 2026-09-30T22:45:59Z Stebunik 55592 6758961 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] j4x0xmih6dx1uvxuw48e8ni8tgrfhj7 6758998 6758961 2026-10-01T04:29:21Z Stebunik 55592 6758998 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] tpcsu8i58a2po6hx33dbpdstc306wcu 6759001 6758998 2026-10-01T04:39:45Z Stebunik 55592 6759001 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko. Povsod drugod je datum izida te knjige 1926, tako večkrat tudi pri Jamesovem pravnuku Jacku v njegovim "My-Mu-jih"; enako navaja tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] p5vfvo3mqpuerv7amigg2mbnt0sn2kk 6759002 6759001 2026-10-01T04:46:35Z Stebunik 55592 /* Poreklo in družina */ 6759002 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] i3n21poab3jjr8yhfaixr4ha3l16kk7 6759003 6759002 2026-10-01T04:52:04Z Stebunik 55592 /* Burno zakonsko življenje */ 6759003 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononskopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922. Tistega leta so se preselili v Mount Vernon v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 3caakp40ynozspzr2v27gytsrejbf8z 6759005 6759003 2026-10-01T05:00:36Z Stebunik 55592 /* Burno zakonsko življenje */ 6759005 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (obsegajoče 7,22 akrov) ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920, vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] q7ee4xx85hbb3qcdyx35506m0ouh5rg 6759008 6759005 2026-10-01T05:06:39Z Stebunik 55592 /* Svojevrsten raziskovalec */ 6759008 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] j8ylaiflz51bscrtra2agd3v5z6mxzw 6759013 6759008 2026-10-01T05:18:57Z Stebunik 55592 /* Trditve, domneve, plagiati */ 6759013 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] k3ybzza8q0ga1aiv03f0fjk9dip4o1m 6759014 6759013 2026-10-01T05:26:57Z Stebunik 55592 /* Znanstveno ovrednotenje */ 6759014 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 00mvm5wnbzn91nagh551jyrlrcrkmyn 6759015 6759014 2026-10-01T05:28:08Z Stebunik 55592 /* Znanstveno ovrednotenje */ 6759015 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian Fagan]] pa je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] rldhwmk24pzv4kug89n92vvfdrdvb9g 6759016 6759015 2026-10-01T05:32:53Z Stebunik 55592 /* Slikar */ 6759016 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: „The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“).<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige „The lost continent of Mu“ pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian Fagan]] pa je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno, nekatere pa so skupno delo. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]]. Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb tukaj prikazano značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v ta „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] cwrbja3mwlx1pkqyjvi90m4ug2hy0f5 6759043 6759016 2026-10-01T07:02:54Z Stebunik 55592 /* Albert Churchward (1872-1925) */ 6759043 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: ''„The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“)''.<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige ''„The lost continent of Mu“ ("Izgubljena celina Mu")'' pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian Fagan]] pa je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno, nekatere pa so skupno delo. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]]. Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb tukaj prikazano značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v ta „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] ok7lyt9rykeesz1rhr1e4tpilqiex16 6759048 6759043 2026-10-01T07:11:54Z Stebunik 55592 /* Knjige */ 6759048 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: ''„The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“)''.<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige ''„The lost continent of Mu“ ("Izgubljena celina Mu")'' pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian Fagan]] pa je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno, nekatere pa so skupno delo. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]]. Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb tukaj prikazano značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v ta „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence (»Ribolov med tisočerimi otoki Reke sv. Lovrenca«;'' 1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine (»Veliki lovski in ribiški vodič za severovzhodni Maine«;'' 1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 46lxu1tniidp6juh8ikf02xjthbjgrf 6759051 6759048 2026-10-01T07:20:03Z Stebunik 55592 /* Posmrtne izdaje */ 6759051 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: ''„The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“)''.<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige ''„The lost continent of Mu“ ("Izgubljena celina Mu")'' pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian Fagan]] pa je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno, nekatere pa so skupno delo. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]]. Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb tukaj prikazano značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v ta „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence (»Ribolov med tisočerimi otoki Reke sv. Lovrenca«;'' 1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine (»Veliki lovski in ribiški vodič za severovzhodni Maine«;'' 1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age (»Knjige zlate dobe«)''; napisane leta 1927, a prvič izdane leta 1997 * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City (»Prepisi kamnitih plošč, ki jih je odkril William Niven v kraju Santiago Ahuizoctla blizu Ciudad de Méxica«;)'' knjižica s »kakimi tridesetimi« stranmi, napisana leta 1927, a prvič izdana leta 2014, ko je bila vključena v knjigo ''»Kamnite plošče Mu« ("The Stone Tablets of Mu")'', katere avtor je Jack Churchward, pravnuk Jamesa Churchwarda. ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] l4af2wxotyiv92tnsph0obb12nlvq87 6759094 6759051 2026-10-01T08:14:06Z Stebunik 55592 /* Knjige o Mu-ju */ 6759094 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: ''„The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“)''.<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige ''„The lost continent of Mu“ ("Izgubljena celina Mu")'' pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian Fagan]] pa je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno, nekatere pa so skupno delo. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]]. Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb tukaj prikazano značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v ta „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence (»Ribolov med tisočerimi otoki Reke sv. Lovrenca«;'' 1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine (»Veliki lovski in ribiški vodič za severovzhodni Maine«;'' 1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age (»Knjige zlate dobe«)''; napisane leta 1927, a prvič izdane leta 1997 * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City (»Prepisi kamnitih plošč, ki jih je odkril William Niven v kraju Santiago Ahuizoctla blizu Ciudad de Méxica«;)'' knjižica s »kakimi tridesetimi« stranmi, napisana leta 1927, a prvič izdana leta 2014, ko je bila vključena v knjigo ''»Kamnite plošče Mu« ("The Stone Tablets of Mu")'', katere avtor je Jack Churchward, pravnuk Jamesa Churchwarda. ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men (»Izgubljena celina Mu, domovina človeštva«''; 1926) # ''The Children of Mu (»Otroci Mu-ja«''; 1931) # ''The Sacred Symbols of Mu (»Sveta znamenja Muja«''; 1933) # ''Cosmic Forces of Mu »Otroci Muja« (»Vesoljske sile Muja«''; 1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu (»Druga knjiga o vesoljskih silah Muja«''; 1935). == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 7x4s70t1be42921thjh08kexz8ldgd1 6759095 6759094 2026-10-01T08:16:45Z Stebunik 55592 /* Življenjepis o njem */ 6759095 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: ''„The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“)''.<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige ''„The lost continent of Mu“ ("Izgubljena celina Mu")'' pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian Fagan]] pa je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno, nekatere pa so skupno delo. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]]. Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb tukaj prikazano značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v ta „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence (»Ribolov med tisočerimi otoki Reke sv. Lovrenca«;'' 1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine (»Veliki lovski in ribiški vodič za severovzhodni Maine«;'' 1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age (»Knjige zlate dobe«)''; napisane leta 1927, a prvič izdane leta 1997 * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City (»Prepisi kamnitih plošč, ki jih je odkril William Niven v kraju Santiago Ahuizoctla blizu Ciudad de Méxica«;)'' knjižica s »kakimi tridesetimi« stranmi, napisana leta 1927, a prvič izdana leta 2014, ko je bila vključena v knjigo ''»Kamnite plošče Mu« ("The Stone Tablets of Mu")'', katere avtor je Jack Churchward, pravnuk Jamesa Churchwarda. ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men (»Izgubljena celina Mu, domovina človeštva«''; 1926) # ''The Children of Mu (»Otroci Mu-ja«''; 1931) # ''The Sacred Symbols of Mu (»Sveta znamenja Muja«''; 1933) # ''Cosmic Forces of Mu »Otroci Muja« (»Vesoljske sile Muja«''; 1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu (»Druga knjiga o vesoljskih silah Muja«''; 1935). == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: ''„My friend Churchey and his sunken island of Mu“ ("Moj prijatelj Churchey in njegov potopljeni otok Mu")''.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 0tsk779rj1htkootxgby2i1v186nn2z 6759097 6759095 2026-10-01T08:31:01Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6759097 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: ''„The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“)''.<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige ''„The lost continent of Mu“ ("Izgubljena celina Mu")'' pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian Fagan]] pa je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno, nekatere pa so skupno delo. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]]. Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb tukaj prikazano značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v ta „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence (»Ribolov med tisočerimi otoki Reke sv. Lovrenca«;'' 1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine (»Veliki lovski in ribiški vodič za severovzhodni Maine«;'' 1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age (»Knjige zlate dobe«)''; napisane leta 1927, a prvič izdane leta 1997 * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City (»Prepisi kamnitih plošč, ki jih je odkril William Niven v kraju Santiago Ahuizoctla blizu Ciudad de Méxica«;)'' knjižica s »kakimi tridesetimi« stranmi, napisana leta 1927, a prvič izdana leta 2014, ko je bila vključena v knjigo ''»Kamnite plošče Mu« ("The Stone Tablets of Mu")'', katere avtor je Jack Churchward, pravnuk Jamesa Churchwarda. ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men (»Izgubljena celina Mu, domovina človeštva«''; 1926) # ''The Children of Mu (»Otroci Mu-ja«''; 1931) # ''The Sacred Symbols of Mu (»Sveta znamenja Muja«''; 1933) # ''Cosmic Forces of Mu »Otroci Muja« (»Vesoljske sile Muja«''; 1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu (»Druga knjiga o vesoljskih silah Muja«''; 1935). == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: ''„My friend Churchey and his sunken island of Mu“ ("Moj prijatelj Churchey in njegov potopljeni otok Mu")''.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci — in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik Verne in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost in svojeglava razlaga znanstvenih odkritij naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznan izumitelj in tudi slikar, njegovo pisanje in sklepanje ni spodbujalo znanstvenega napredka. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' — pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' — ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] — nekatere države (med njimi celo ZDA) so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] — medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem|rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] l4mjma7nb18le71yvbemtcms9trrtdr 6759099 6759097 2026-10-01T08:32:45Z Stebunik 55592 6759099 wikitext text/x-wiki {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = Churchwey | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla, New York|Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[slikar]], [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (1872-1925) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec ter izumitelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Churchward-1907 coat-of-arms.jpg|thumb|left|280px|<center>Prva [[James Churchward|Jamesova]] žena Mary Julia Churchward r. Stephens je narisala lastnoročno grb Churchwardovih]]</center> Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926 ter 1852 namesto 1851. Povsod drugod je namreč datum izida te knjige 1926 ter datum rojstva 1851; tako večkrat tudi pri raziskovalcu praočetovega življenja in delovanja, Jamesovem pravnuku Jacku v njegovih spletnih "My-Mu-jih"; enako navaja ti letnici tudi raziskovalec "Mathias" in drugi preučevalci domnevnih izginulih dežel in celin.<ref>{{cite web|url=https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu|title=James Churchward: What Was the Lost Continent of Mu?|publisher=Drums of Atlantis|author=Mathias|place=|language=en|date=9. januar 2024|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Burno zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Cejlonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (1872-1925) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Žalostna dejstva o neuspelem zakonu svojih prastaršev je zbral njun pravnuk in raziskovalec Jamesove zapuščine, pravnuk Jack: #James Churchward se je 18. decembra 1871 v cerkvi sv. Jurija v [[Kensington]]u poročil z Mary Julio Stephens; ona je podedovala očetove plantaže čaja na Šrilanki, in zato sta se že naslednji mesec odpravila na takratni Cejlon.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> #1872 se jima je na Šrilanka v „Paragale Estate“ dne 9. Oktobra 1872 rodil sin Alexander, Jackov dedek. #James in Mary Julia sta 1881 šla narazen ter živela ločeno. #James je zapravil plantaže čaja, ki jih je na Cejlonu podedovala njegova žena in so ga oblasti zaparle. Iz zapora je pobegnil preoblečen v »kulija«. #Jamesov brat, inženir, izumitelj in pisatelj Albert je denarno podpiral svakinjo Mary Julijo in njenega sina Aleksandra. #James je bil težek značaj in doma „persona non grata“ (nezaželena oseba) ter ga v pogovorih niso omenjali, čeprav sta preživljala vsako leto po pol leta z ženo v isti hiši. #James je od leta 1907 živel pri družini Haier; mati Carolin je imela štiri hčerke: Harriet, Pauline, Minnie in Louise, s katero se je poročil. James prejel visoko odškodnino zaradi kršitve patenta, nakar je gospa Louise julija 1914 kupila 7,22 akra zemljišča ob jezeru Wononscopomuc v Lakevillu v Connecticutu, kjer so živeli James, Louise, Harriet in njen sin Howard Keresey do leta 1922, ko so se preselili v [[Mount Vernon]] v zvezni državi New York.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-1/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 1 | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=8. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> ==== Albert Churchward (1872-1925) ==== Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal v sorazmeroma znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> Kot zanimivost, ki precej nakazuje nepošteni Jamesov značaj — po katerem si je kot nekaj samoumevnega prilaščal tujo intelektualno lastnino (kar je opazil in omenja tudi njegov pravnuk Jack v drugačni zvezi) — lahko seveda omenimo, da je pri sporočilu o izidu svoje knjige 1926 brez sramu dopisal, da je on avtor tudi knjige, ki jo je pravzaprav napisal njegov leto dni prej umrli brat Albert: ''„The origin and evolution of religion“ („Izvor in razvoj religije“)''.<ref>{{cite web|url= https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.499119|title=Origin And Evoluation Of Religion|publisher=Borrow and Streaming, Free Download|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1924|accessdate=30. september 2026}}</ref> Pred naslovom svoje knjige ''„The lost continent of Mu“ ("Izgubljena celina Mu")'' pa je zapisal, da je to „A new theory of the origin of mankind“ („Nova podmena o izvoru človeštva“).<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo ob [[Jezero Wononscopomuc|Jezeru Wononscopomuc]] v [[Lakeville, Connecticut|Lakevilleu]] v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)''. To delo naj bi dokazovalo obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920; vendar jo je tukaj očitno zagodel tiskarski škrat, kajti povsod drugod je omenjena letnica 1926.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve, domneve, plagiati === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1926]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Hindujski verski služabnik Riši (Rishi) mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Ni pa jasno, čemu vseh teh resničnih ali namišljenih indijskih najd ni omenjal že takoj v prvi knjigi 1926, ampak šele v poznejših. Njegov pravnuk Jack sumi, da je James tuja odkritja in najdbe pripisoval sebi ali pa jih po smrti njihovih avtorjev po svoje razlagal ter da naj bi pri tem deloma šlo za [[plagiat]]; to je bilo pa pred nastopom spletne dobe dokaj težko dokazljivo. V tem pripovedovanju o (neobstoječih) starih verskih zapisih se je James vedel zelo podobno, kot zagovornica čarovništva, korenskih ras ter izginule Lemurije Helena Blavatska.{{sfn|Cranston|1993|p=xix}} {{sfnm|1a1=Campbell|1y=1980|1p=36|2a1=Goodrick-Clarke|2y=2008|2p=216}} <ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/category/james-life-apart/|title=James’ life apart from the Lost Continent of Mu. Another James and Alberrt Churchward posting | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater|language=en|date=8. marec 2026|accessdate=30. september 2026}}</ref> Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. James Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil o njem monografijo, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu, Lemurija in Atlantida. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog [[Stephen Williams]] je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>Stephen Williams (archeologist). (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (''"Zgodovina potegavščin"''; 1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.«<ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian Fagan]] pa je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Srednje Amerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno, nekatere pa so skupno delo. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]]. Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb tukaj prikazano značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v ta „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence (»Ribolov med tisočerimi otoki Reke sv. Lovrenca«;'' 1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine (»Veliki lovski in ribiški vodič za severovzhodni Maine«;'' 1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age (»Knjige zlate dobe«)''; napisane leta 1927, a prvič izdane leta 1997 * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City (»Prepisi kamnitih plošč, ki jih je odkril William Niven v kraju Santiago Ahuizoctla blizu Ciudad de Méxica«;)'' knjižica s »kakimi tridesetimi« stranmi, napisana leta 1927, a prvič izdana leta 2014, ko je bila vključena v knjigo ''»Kamnite plošče Mu« ("The Stone Tablets of Mu")'', katere avtor je Jack Churchward, pravnuk Jamesa Churchwarda. ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men (»Izgubljena celina Mu, domovina človeštva«''; 1926) # ''The Children of Mu (»Otroci Mu-ja«''; 1931) # ''The Sacred Symbols of Mu (»Sveta znamenja Muja«''; 1933) # ''Cosmic Forces of Mu »Otroci Muja« (»Vesoljske sile Muja«''; 1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu (»Druga knjiga o vesoljskih silah Muja«''; 1935). == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: ''„My friend Churchey and his sunken island of Mu“ ("Moj prijatelj Churchey in njegov potopljeni otok Mu")''.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci — in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik Verne in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost in svojeglava razlaga znanstvenih odkritij naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznan izumitelj in tudi slikar, njegovo pisanje in sklepanje ni spodbujalo znanstvenega napredka. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' — pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' — ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] — nekatere države (med njimi celo ZDA) so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] — medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem|rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Seznam ameriških pisateljev]] *[[Seznam angleških slikarjev]] *[[Seznam ameriških slikarjev]] *[[Mu]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški slikarji]] [[Kategorija:Angleški izumitelji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] fbs6u7iyvjfj3nefa3d73zv3eboavw0 0 609251 6759060 6758407 2026-10-01T07:28:05Z ~2026-52764-11 266623 /* Vloge */ np 6759060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batman | image = The Batman 2022 film logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Matt Reeves]] | producer = [[Dylan Clark]]<br />[[Matt Reeves]] | writer = [[Matt Reeves]]<br />[[Peter Craig]] | starring = [[Robert Pattinson]]<br />[[Zoë Kravitz]]<br />[[Paul Dano]]<br />[[Jeffrey Wright]]<br />[[John Turturro]]<br />[[Peter Sarsgaard]]<br />[[Andy Serkis]]<br />[[Colin Farrell]] | music = [[Michael Giacchino]] | cinematography = [[Greig Fraser]] | editing = [[William Hoy]]<br />[[Tyler Nelson]] | studio = [[Warner Bros. Pictures]]<br />[[DC Films]]<br />[[6th & Idaho]]<br />[[Dylan Clark Productions]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. marec 2022 (ZDA) | runtime = 176 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | budget = 185–200 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 772.3 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }} '''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 2022, ki ga je režiral [[Matt Reeves]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Peter Craig|Petrom Craigom]]. Film, ki temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov založbe [[DC Comics]], predstavlja ponovni zagon filmske franšize o Batmanu. V glavni vlogi Brucea Wayna oziroma Batmana igra [[Robert Pattinson]], ob njem pa igrajo še [[Zoë Kravitz]], [[Paul Dano]], [[Jeffrey Wright]], [[John Turturro]], [[Peter Sarsgaard]], [[Andy Serkis]] in [[Colin Farrell]]. Distributer filma je studio [[Warner Bros.|Warner Bros. Pictures]], producenta pa sta Reeves in [[Dylan Clark]] v imenu studia [[DC Films]]. Zgodba spremlja Batmana v njegovem drugem letu boja proti kriminalu v mestu Gotham City; med lovom na Riddlerja – skrivnostnega serijskega morilca in terorista, ki si za tarče izbira mestno elito – Batman odkrije korupcijo, povezano z njegovo lastno družino. Film o Batmanu v okviru franšize DC Extended Universe (DCEU) je bil napovedan oktobra 2014, pri čemer je bilo predvideno, da bo naslovno vlogo odigral [[Ben Affleck]]. Do leta 2016 se je zavezal tudi k režiji, produkciji in soavtorstvu scenarija, vendar je imel glede projekta pomisleke in je januarja 2017 odstopil. Naslednji mesec je vodenje projekta prevzel Reeves in predelal zgodbo; opustil je povezave s svetom DCEU ter se osredotočil na mlajšo različico lika in zgodnejše obdobje njegovega delovanja kot maščevalca, v nasprotju z Affleckovo upodobitvijo. Reeves je pri scenariju sodeloval s Craigom in Mattsonom Tomlinom ter želel bolj kot prejšnji filmi poudariti Batmanovo detektivsko plat, pri čemer je črpal navdih iz filmov Alfreda Hitchcocka in obdobja novega Hollywooda ter iz stripov, kot so *Year One* (1987), *The Long Halloween* (1996–1997) in *Ego* (2000). Potem ko je Affleck januarja 2019 odstopil od glavne vloge, so maja istega leta izbrali Pattinsona, pozneje pa so se pridružili še drugi igralci. Snemanje je potekalo od januarja 2020 do marca 2021, pri čemer je bilo zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] za več mesecev prekinjeno. Produkcija je potekala po vsem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]; snemali so na lokacijah v [[Anglija|Angliji]] in na [[Škotska|Škotskem]] ter v studiih Warner Bros. Studios Leavesden. Direktor fotografije [[Greig Fraser]] je film posnel z uporabo tehnologije za virtualno produkcijo StageCraft podjetja Industrial Light & Magic, glasbo pa je napisal [[Michael Giacchino]]. Film vsebuje več kot 1500 prizorov z vizualnimi učinki in sodi med najdaljše superjunaške filme doslej. Pri filmu *Batman* so med produkcijo in po njej uporabili obsežno kampanjo viralnega trženja. Po številnih zamudah zaradi pandemije [[Covid-19|covida-19]] je bil film Batman v ameriških kinematografijah izdan 4. marca 2022, tri dni po premieri v [[New York|New Yorku]]. Film je prejel pozitivne ocene kritikov, kateri so pohvalili Reevesov pristop, igro Pattinsona in Kravitzove ter fotografijo in glasbo, medtem ko so bili ton filma, njegova dolžina in tretje dejanje deležni nekaj kritik. Upodobitev in karakterizacija Batmana sta spodbudili kritične analize številnih komentatorjev, prav tako pa tudi teme, ki obravnavajo razredni konflikt in neenakost. Film je bil komercialno uspešen, saj je po svetu zaslužil več kot 772 milijonov dolarjev ob proračunu med 185 in 200 milijoni dolarjev; s tem je postal sedmi najdonosnejši film leta 2022 in najdonosnejši film studia Warner Bros., izdan v času pandemije. Finančni uspeh je prinesel več rekordov v kinematografski prodaji v času pandemije, zlasti pri predvajanjih v formatu IMAX. Film je bil nominiran za tri [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]] in je prejel številna druga priznanja. Film Batman naj bi bil začetek trilogije in skupnega vesolja z naslovom »Batman Epic Crime Saga«. Nadaljevanje z naslovom *The Batman: Part II* je predvideno za izid 18. februarja 2028, medtem ko je televizijska serija *The Penguin* (Pingvin), ki je nastala kot izpeljanka in v kateri glavno vlogo igra Farrell, premiero doživela na kanalu [[HBO]] konec leta 2024. == Vsebina == Na noč čarovnic zamaskirani serijski morilec, znan kot Riddler, umori župana mesta Gotham, Dona Mitchella mlajšega. Samotarski milijarder Bruce Wayne, ki že dve leti deluje kot superjunak Batman, preiskuje umor skupaj s poročnikom Jimom Gordonom, čemur policija mesta Gotham (GCPD) nasprotuje; Riddler na kraju zločina pusti sporočilo za Batmana. Naslednjo noč Riddler ubije policijskega komisarja Peta Savagea in pusti še eno sporočilo za Batmana. Batman in Gordon odkrijeta, da je Riddler v Mitchellovem avtomobilu pustil ključek USB s fotografijami Mitchelllove afere z žensko po imenu Annika Kosolov v klubu Iceberg Lounge – nočnem klubu, ki ga vodi Pengvin, desna roka kriminalnega šefa Carminea Falconeja. Med zasliševanjem Pengvina, ki trdi, da o zadevi ne ve ničesar, Batman opazi, da v klubu kot natakarica dela Selina Kyle, sostanovalka Annike Kosolov. Annika izgine; med iskanjem odgovorov Batman in Selina ugotovita, da sta bila Savage in Mitchell na Falconejevi plačilni listi, prav tako pa tudi okrožni tožilec Gil Colson. Riddler ugrabi Colsona, mu okoli vratu namesti bombo s časovnim mehanizmom in ga pošlje, da prekine Mitchelllov pogreb. Ko Batman prispe, ga Riddler pokliče po telefonu, ki je z lepilnim trakom pritrjen na Colsona, in zagrozi, da bo sprožil bombo, če Colson ne bo odgovoril na tri uganke. Colson zavrne odgovor na tretjo – ime ovaduha, ki je policiji posredoval informacije za zgodovinsko policijsko akcijo proti preprodaji mamil, s katero se je končalo delovanje mafijskega šefa Salvatoreja Maronija – in umre v eksploziji. Batman in Gordon sklepata, da bi ovaduh lahko bil Pingvin, zato mu sledita do kraja, kjer poteka preprodaja mamil. Odkrijeta, da je Falcone prevzel Maronijev posel, pri čemer je sodelovalo veliko skorumpiranih policistov. Selina jih nehote razkrije, ko pride krast denar in v prtljažniku avtomobila najde Annikino truplo. Batman po avtomobilskem zasledovanju ujame Pengvina, vendar on in Gordon ugotovita, da Pingvin ni ovaduh. Batman in Gordon sledita Riddlerjevi sledi do ruševin sirotišnice, ki sta jo prvotno financirala pokojna Bruceova starša, Thomas in Martha Wayne; tam izvesta, da Riddler goji zamero do družine Wayne, ker sirotišnice niso ustrezno podprli. Bruceov butler in skrbnik Alfred Pennyworth pristane v bolnišnici, potem ko odpre pismo z bombo, naslovljeno na Brucea. Riddler razkrije dokaze, da je Thomas – ki je pred umorom kandidiral za župana – najel Falconeja, da bi utišal novinarja pod Maronijevim nadzorom; ta je pripravljal zgodbo o družinski zgodovini duševnih bolezni Marthe Wayne. Bruce se sooči z Alfredom, ki vztraja, da je Thomas od Falconeja zahteval le, naj novinarju zagrozi in ga tako utiša; ko je Thomas izvedel, da je Falcone novinarja umoril, se je nameraval sam predati policiji in prijaviti tudi Falconeja. Alfred verjame, da je Falcone naročil umor Thomasa in Marthe, da bi ju utišal. Selina Batmanu razkrije, da je Falcone njen oče. Ko ugotovi, da je Falcone ubil Anniko, ker je ta izvedela, da je on policijski ovaduh, ga želi ubiti, a jo Batman in Gordon pravočasno ustavita. Gordon aretira Falconeja, vendar ga Riddler trenutek pozneje ubije s ostrostrelsko puško. Riddler se preda in izkaže se, da je to forenzični računovodja Edward Nashton; zaprejo ga v psihiatrično bolnišnico Arkham, kjer Batmanu pove, da je pri napadih na skorumpirane posameznike črpal navdih prav pri njem. Batman izve, da je Nashton nastavil avtomobilske bombe in zbral spletne privržence, ki načrtujejo atentat na novoizvoljeno županjo Bello Reál. Eksplozije bomb uničijo obrambni zid ob morju okoli Gothama in poplavijo mesto. Nashtonovi privrženci poskušajo ubiti Reálovo na proslavi ob njeni zmagi v areni, a ju Batman in Selina ustavita. Batman reši množico v poplavljeni areni pred smrtjo zaradi električnega udara in jo varno spravi na suho. Po dogodkih se Nashton spoprijatelji z drugim zapornikom, medtem ko Selina oceni, da Gothamu ni več pomoči, in odide. Batman še naprej pomaga pri obnovi mesta in si zada cilj, da bo v Gothamu raje vzbujal upanje kot pa se maščeval. == Vloge == * [[Robert Pattinson]] - [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Zoë Kravitz]] - [[Catwoman (lik)|Selina Kyle/Catwoman]] * [[Paul Dano]] - Edward Nashton/Riddler * [[Jeffrey Wright]] - Jim Gordon * [[John Turturro]] - Carmine Falcone * [[Peter Sarsgaard]] - Gil Colson * [[Andy Serkis]] - Alfred Pennyworth * [[Colin Farrell]] - Oz/Pingvin == Glej tudi == * [[Batman: Part 2]] == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} * [https://www.warnerbros.com/movies/the-batman ''The Batman''] at [[WarnerBros.com]] * [https://www.dc.com/movies/the-batman-2022 ''The Batman''] at [[DC.com]] * [https://www.rataalada.com/ ''Rata Alada''] viral marketing website <small>({{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20211221223749/https://www.rataalada.com/ |date=December 21, 2021 |url2=https://web.archive.org/web/20220324205337/https://www.rataalada.com/ |date2=March 24, 2022 |url3=https://web.archive.org/web/20220329090427/https://www.rataalada.com/ |date3=March 29, 2022}})</small> ** [https://www.youareelrataalada.com/ "You Are ''El Rata Alada''"] website <small>({{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20220313023345/https://www.youareelrataalada.com/ |date=March 13, 2022}})</small> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 2022]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]] [[Kategorija:Filmi o superherojih]] [[Kategorija:4DX filmi]] [[Kategorija:Ameriški detektivski filmi]] [[Kategorija:Filmi o Noči čarovnic]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi neonoir]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] [[Kategorija:Filmi o politikih]] [[Kategorija:Filmi o korupciji]] [[Kategorija:Filmi o volitvah]] [[Kategorija:Filmi o poplavah]] [[Kategorija:Filmi o družbenih razredih]] [[Kategorija:Filmi o terorizmu]] [[Kategorija:Filmi o nasilju nad ženskami]] [[Kategorija:Filmi o Jokerju]] [[Kategorija:Filmski rebooti]] [[Kategorija:Filmi ScreenX]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] ppj77qdsn60gaa5pvuxhrgqtzo7k39c 0 609255 6758938 6758606 2026-09-30T21:40:04Z Marko3 1829 6758938 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 52ut9j2heleyxh4gwijnjft19ty947e 6758946 6758938 2026-09-30T21:57:39Z Marko3 1829 6758946 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Autoantibodies against [[amphiphysin]] and [[gephyrin]] are also sometimes found in SPS patients.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} The antibodies appear to interact with antigens in the brain neurons and the spinal-cord synapses, causing a functional blockade of the [[inhibitory neurotransmitter]] [[gamma-aminobutyric acid]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} This leads to GABA impairment, which probably causes the stiffness and spasms that characterize SPS.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} There are low GABA levels in the [[motor cortex]]es of SPS patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} == Sklici == {{sklici}} 1t17kvma4plfd1ag1xqgsogkkudrukh 6758951 6758946 2026-09-30T22:15:24Z Marko3 1829 /* Vzroki */ 6758951 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS. {{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} == Sklici == {{sklici}} lnbcie3ierh8l7ilw5b6ibblnwj5xfm 6758952 6758951 2026-09-30T22:16:22Z Marko3 1829 /* Znaki in simptomi */ 6758952 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krčenje lahko povzročita nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS. {{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} == Sklici == {{sklici}} f4luvuhw0kc5zy1bo9a32b7lnrmtqyd 6758953 6758952 2026-09-30T22:16:47Z Marko3 1829 /* Znaki in simptomi */ 6758953 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Mišična togost in krči lahko povzročijo nenormalne položaje v mirovanju.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Vzroki == Vzroki za nastanek SPS niso povsem pojasnjeni, verjetno pa gre za posledico spremenjenega avtoimunskega odziva v [[Možgani|možganih]] in [[Hrbtenjača|hrbtenjači]].<ref>{{Navedi splet |date=11. 10. 2024 |title=What is stiff person syndrome? Understanding a rare neurological disorder |url=https://mcpress.mayoclinic.org/healthy-brain/what-is-stiff-person-syndrome-understanding-a-rare-neurological-disorder/ |access-date=30. 9. 2026}}</ref> Bolniki s SPS imajo v krvi praviloma visoke ravni protiteles proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD).{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Protitelesa proti GAD ima približno 80 % bolnikov s SPS, medtem ko jih ima v splošni populaciji le približno 1 %.{{sfn|Alexopoulos|Dalakas|2010|p=1019}} Velika večina ljudi s protitelesi proti GAD ne zboli za SPS, kar kaže na to, da tvorba teh protiteles ni edini vzrok za nastanek SPS.{{sfn|Holmøy|Geis|2011|p=56}} Na splošno velja, da ima GAD – presinaptični avtoantigen – pri tej bolezni ključno vlogo, vendar pa natančne razlage o tem, kako avtoprotitelesa vplivajo na bolnike s SPS, ne poznamo.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Večina bolnikov s sindromom toge osebe (SPS) in visokimi titri protiteles proti GAD ima tudi protitelesa, ki zavirajo protein, povezan z receptorjem GABA (GABARAP, angl. ''GABA-receptor-associated protein'').{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri bolnikih s SPS so včasih prisotna tudi avtoprotitelesa proti [[Amfifizin|amfifizinu]] in [[Gefirin|gefirinu]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=273}} Zdi se, da protitelesa medsebojno delujejo z antigeni v možganskih nevronih in sinapsah hrbtenjače, s čimer povzročajo funkcionalno blokado zaviralnega [[Živčni prenašalec|živčnega prenašalca]] [[Gama-aminomaslena kislina|gama-aminomaslene kisline]] (GABA).{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} To vodi do motenj v delovanju GABA, kar verjetno povzroča togost in krče, značilne za SPS. {{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=320}} Pri bolnikih s SPS so v motoričnih skorjah prisotne nizke ravni GABA.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} == Sklici == {{sklici}} 5lo5pud7s45wpo1fkcxncva8ws0d3dd 0 609259 6758733 6758461 2026-09-30T14:41:50Z Ljuba24b 92351 /* Zgornji tok reke Chagres do jezu Madden */ 6758733 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Chagres | native_name = | other_name = | etymology = | image = Chagres river.png | image_caption = Reka Chagres, kot je bila vidna s ceste med mestom Panama in Colónom leta 1986 | map = | map_size = | map_caption = Spodnji tok reke od jezera Alajuela (vzhod) prek jezera Gatun in Panamskega prekopa (osrednji zahod) do izliva reke (severozahod). | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | length = 190 km, vzhod-zahod <ref name=IITF-25-63>{{cite web|url=http://www.sanlorenzo.org.pa/docs/IITF_25r_03_30_04_ingles.pdf|title=The San Lorenzo Protected Area: A Summary of Cultural and Natural Resources|author=Peter L. Weaver and Gerald P. Bauer|publisher=United States Department of Agriculture Forest Service, International Institute of Tropical Forestry|page=63|access-date=1 November 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070710205841/http://www.sanlorenzo.org.pa/docs/IITF_25r_03_30_04_ingles.pdf|archive-date=10 July 2007}}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = | source1 = | source1_location = [[Narodni park Chagres]], Panamá (provinca), Panama | source1_coordinates = {{coord|9|24|N|79|17|W|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = | mouth_location = [[Chagres]], Colón (provinca), Panama | mouth_coordinates = {{coord|9|19|N|80|0|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 3262 km² | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = | mapframe = Yes | mapframe-wikidata = Yes }} '''Reka Chagres''' ({{IPA|es|ˈtʃaɣɾes}}) v osrednji [[Panama|Panami]] je največja reka v porečju [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]].<ref name="HELP168">{{Citation | year = 2011 | title = Building Knowledge Bridges for a Sustainable Water Future | publisher = UNESCO | publication-place = Panama City, Panama | page = 168 | url = http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | access-date = July 27, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140106040659/http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | archive-date = January 6, 2014 | url-status = dead }}</ref> Reka je zajezena na dveh mestih, nastala akumulacijska bazena – [[Gatúnsko jezero]] in jezero Alajuela – pa predstavljata sestavni del prekopa in njegovega vodnega sistema. Čeprav naravni tok reke poteka proti severozahodu do izliva v [[Karibsko morje]], njena voda prek zapornic prekopa odteka tudi v [[Panamski zaliv]] na jugu. Reka Chagres se tako ponaša z nenavadno značilnostjo, da [[Bifurkacija|odteka v dva oceana]]. == Zgornji tok reke Chagres do jezu Madden == Zgornji tok reke Chagres, njeno porečje in porečja njenih številnih pritokov ležijo znotraj meja [[narodni park Chagres|narodnega parka Chagres]], ustanovljenega leta 1985 z namenom ohranjanja [[habitat]]a in pretoka vode v prekop. Teren v porečju zgornjega toka reke Chagres je razgiban; na 90 odstotkih ozemlja gorska pobočja presegajo naklon 45 stopinj.<ref name="HELP44">{{Citation | year = 2011 | title = Building Knowledge Bridges for a Sustainable Water Future | publisher = UNESCO | publication-place = Panama City, Panama | page = 44 | url = http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | access-date = July 27, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140106040659/http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | archive-date = January 6, 2014 | url-status = dead }}</ref> Približno 98 odstotkov parka prekriva [[pragozd]].<ref name="HELP168" /> [[Image:chagres.jpg|thumb|260px|Pogled na reko Chagres iz letovišča ''Rainforest Resort'' v Gamboi (Panama)]] [[File:Isthmus of Panama in 1878 (11129411584) (cropped).jpg|thumb|260px|Prvotni tok reke Chagres pred izgradnjo prekopa]] Zgornji tok reke Chagres in njenih sedem pritokov se stekajo v jezero Alajuela (prej jezero Madden), akumulacijsko jezero, ki je nastalo z izgradnjo jezu Madden. Ker te reke zagotavljajo 45 odstotkov vse vode za prekop,<ref>{{cite web|url=http://www.fundacionchagres.org/chagres-hidrologia.html|title=Parque Nacional Chagres: Hidrología|author=Fundación Parque Nacional Chagres|access-date=28 July 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120509024221/http://www.fundacionchagres.org/chagres-hidrologia.html|archive-date=9 May 2012}}</ref> je jezero ključni del porečja območja prekopa. Najvišja gladina jezera dosega 76 metrov nad morsko gladino; jezero lahko shrani tretjino letnih potreb kanala po vodi za delovanje zapornic. Jezero Alajuela ni del plovne poti, zato za njegovo vodno gladino velja manj omejitev kot za Gatunsko jezero. Voda iz akumulacijskega jezera se uporablja tudi za pridobivanje hidroelektrične energije in oskrbo mesta Panama s pitno vodo. == Jez Gatun in jezero Gatun == {{glavni|Gatúnsko jezero}} Na razdalji 3,2 kilometra od izliva reke stoji jez Gatun, ki je ustvaril Gatunsko jezero in omogoča pridobivanje hidroelektrične energije. Gatunsko jezero, ki je nastalo leta 1913 z zajezitvijo reke Chagres, je bistveni del Panamskega prekopa; ta tvori vodno pot med Atlantskim in Tihim oceanom ter omogoča plovbo ladij v obe smeri. Jezero je ključnega pomena za oskrbo prekopa z vodo, saj zagotavlja milijone galon vode na visoki ravni, potrebne za pravilno delovanje zapornic. Jezero je hkrati del plovne poti prekopa ter vir pitne vode za mesti Panama in Colón. Ob svojem nastanku je bilo Gatunsko jezero največje umetno jezero na svetu. Neprehoden [[deževni gozd]] okoli jezera je predstavljal najboljšo obrambo Panamskega prekopa. Danes so ta območja ostala praktično nedotaknjena s strani človeka in sodijo med redka dostopna mesta, kjer je mogoče nemoteno opazovati različne avtohtone srednjeameriške živalske in rastlinske vrste v njihovem naravnem okolju. Otok Barro Colorado, ki je bil ob nastanku jezera namenjen znanstvenim raziskavam in z njim danes upravlja ustanova Smithsonian Institution, je največji otok na Gatunskem jezeru ter uživa mednarodni sloves. Prav tu so se zgodila številna pomembna in prelomna znanstvena ter biološka odkritja s področja tropskega živalskega in rastlinskega sveta. Gatunsko jezero obsega približno 470 kvadratnih kilometrov in predstavlja obsežno tropsko ekološko območje, ki je del atlantskega gozdnega koridorja. Ekoturizem je za prebivalce Paname postal pomembna gospodarska dejavnost. Ribolov je ena glavnih rekreativnih dejavnosti na jezeru. Velja prepričanje, da je vrsto ''Cichla pleiozona'' (znano kot »pavji ostriž« oziroma ''peacock bass'') v Gatunsko jezero leta 1958 po naključju naselil panamski akvarist in zdravnik. Te ribe, ki jih domačini imenujejo »Sargento«, niso avtohtona panamska lovna vrsta, temveč izvirajo iz porečij rek [[Amazonka]], [[Rio Negro]] in [[Orinoko]] v Južni Ameriki; tam jih imenujejo ''Tucanare'' ali ''Pavon'' in veljajo za izjemno cenjeno lovno ribo. Od leta 1958 se je vrsta ''Cichla pleiozona'' močno razširila in postala prevladujoča lovna riba v jezeru. Ribe se odzivajo na vabe za gladino, vabe za srednje globine, ki posnemajo plenilski ribji drobiž, ter na različne umetne muhe; ko se ujamejo na trnek, se silovito borijo. Zanimivo je, da se najraje hranijo podnevi. == Zgodovina == Španski poveljnik Diego Cueto in njegov krmar Pedro de Umbria sta to območje obiskala leta 1506.<ref>http://www.pananole.org/index.php?option=com_content&task=view&id=92&Itemid=2 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110727163121/http://www.pananole.org/index.php?option=com_content&task=view&id=92&Itemid=2 |date=2011-07-27 }} FSU Panama's student newspaper, ''The Pananole'', July 2008</ref> Reko Chagres je leta 1527 raziskal Hernando de la Serna; ob njenem izlivu je ustanovil mesto Chagres in zgradil trdnjavo San Lorenzo (glej: [[Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo]]). Blago so peš prenašali iz mesta Panama do kraja Cruces ob reki Chagres, od tam pa so ga z jadrnicami po reki prepeljali vse do njenega izliva. Ta pot, imenovana ''Camino de Cruces'', je bila zelo priljubljena vse do 18. stoletja. Gusar [[Henry Morgan]] je po reki Chagres potoval v letih 1670–1671, ko je napadel mesto Panama. Že v času španske prisotnosti na ožini se je ob reki razvila vrsta naselij; njihov pomen se je povečal sredi 19. stoletja, ko je reka postala pomembna prometna pot za popotnike, ki so jo uporabljali kot bližnjico do zahodne obale ZDA v času kalifornijske zlate mrzlice. V poznejšem obdobju stoletja so Francozi ta naselja in reko izkoristili pri načrtovanju in gradnji Panamskega prekopa. V začetku 20. stoletja, v sklepni fazi gradnje prekopa, ki so jo vodile ZDA, so bila vsa obstoječa naselja ob reki odstranjena. ZDA so z območja ob reki izbrisale bogato zgodovino, kar je podrobno opisano v knjigi ''Erased: The Untold Story of the Panama Canal'' (Izbrisani: Neizpovedana zgodba o Panamskem prekopu) raziskovalke Marixe Lasso. Reka Chagres je danes glavni vir vode za Panamski prekop, njeno zgornje porečje pa prekrivajo gosti tropski gozdovi. Za zaščito tega ekosistema je Panama leta 1985 ustanovila [[narodni park Chagres]]. Junija 2020 je ladja za prevoz razsutega tovora z imenom ''Bluebill'' trčila v železniški most čez reko Chagres v bližini kraja Gamboa; most je bil pri tem hudo poškodovan, železniška povezava pa prekinjena približno na polovici poti med terminaloma na pacifiški in atlantski strani. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * ''The Chagres: River of Westward Passage'' by John Easter Minter (part of the [[Rivers of America Series]]. [[Rinehart & Company]]; 1948) == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20100722081608/http://www.panamafishingandcatching.com/gatun.htm Gatun Lake] [[Kategorija:Reke v Panami]] tbq5ymjsuit7xovvq4so04jza4dupak 0 609275 6758673 2026-09-30T12:55:09Z Octopus 13285 infopolje 6758673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = <!--- Use: "Napoleonic Wars", "Cold War", etc. ---> | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = džjejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> <!--- Area and population of a given year --->| stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 319]] [[Kategorija:Ukinitve leta 351]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 173l58pygbrsge6ooynytye6t7rh666 6758674 6758673 2026-09-30T12:56:38Z Octopus 13285 kategorizacija 6758674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = <!--- Use: "Napoleonic Wars", "Cold War", etc. ---> | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = džjejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> <!--- Area and population of a given year --->| stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] re3rgwdwxgz9plrwiq1vzu44zxzpcui 6758773 6758674 2026-09-30T16:08:46Z Octopus 13285 uvod 6758773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = <!--- Use: "Napoleonic Wars", "Cold War", etc. ---> | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = džjejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> <!--- Area and population of a given year --->| stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Džao''', nekaj časa leta 350 uradno '''Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伟, Vej), v zgodovinopisju znan kot '''Kasnejši Džao''' (poenostavljeno kitajsko: 后赵, tradicionalno kitajsko: 后赵, pinjin: Hòu Zhào, 319–351) ali '''Ši Džao''' (kitajsko: 石赵, Shí zhào), je bila kitajska dinastija, ki ji je v obdobju [[Šestnajst kraljestev|Šestnajstih kraljestev]] vladala [[Džieji|džiejska]] rodbina Ši. Med Šestnajstimi kraljestvi je bil Kasnejši Džao drugo največje kraljestvo za [[Zgodnji Čin|Zgodnjim Činom]], ki je pod cesarjem Fu Džijanom združeval celo severno Kitajsko. V zgodovinopisju se mu dodaja predpona "Kasnejši", da se loči od [[Zgodnji Džao|Zgodnjega Džaa]], ki se je v [[Han-Džao]] preimenoval tik pred ustanovitvijo Kasnejšega Džaa. Ko je [[Ši Le]], general nekdanje dinastije Han-Džao, ustanovil dinastijo Kasnejši Džao,<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> je za prestolnico izbral [[Šjangguo]]. [[Ši Hu]] je leta 335 prestavil prestolnico v [[Ječeng]], kjer je ostalo do konca zgodovine države. Izjema je bilo kratko obdobje poskusa oživitve države s prestolnico v Šjangguoju. Po porazu dinastije Han-Džao leta 329 je Kasnejši Džao vladal znatnemu delu severne [[Kitajska|Kitajske]] in si podredil [[Zgodnji Ljang]] in [[Zgodnji Daj]]. Izven popolnega nadzora je ostal le [[Zgodnji Jan]] v [[Liaoning]]u. Kasnejši Džao je približno dvajset let vzdrževal krhko ravnotežje z dinastijo [[Vzhodni Džin]] na jugu, preden je država po smrti Ši Huja leta 349 hitro propadla. ==Zgodovina== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] r6ux9xakrf7hm7xb146zslm1t7986md 6758967 6758773 2026-09-30T23:35:26Z Octopus 13285 urejanje 6758967 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = ciejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> | stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Džao''', nekaj časa leta 350 uradno '''Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伟, Vej), v zgodovinopisju znan kot '''Kasnejši Džao''' (poenostavljeno kitajsko: 后赵, tradicionalno kitajsko: 后赵, pinjin: Hòu Zhào, 319–351) ali '''Ši Džao''' (kitajsko: 石赵, Shí zhào), je bila kitajska dinastija, ki ji je v obdobju [[Šestnajst kraljestev|Šestnajstih kraljestev]] vladala [[Cieji|ciejska]] rodbina Ši. Med Šestnajstimi kraljestvi je bil Kasnejši Džao drugo največje kraljestvo za [[Zgodnji Čin|Zgodnjim Činom]], ki je pod cesarjem Fu Džijanom združeval celo severno Kitajsko. V zgodovinopisju se mu dodaja predpona "Kasnejši", da se loči od [[Zgodnji Džao|Zgodnjega Džaa]], ki se je v [[Han-Džao]] preimenoval tik pred ustanovitvijo Kasnejšega Džaa. Ko je [[Ši Le]], general nekdanje dinastije Han-Džao, ustanovil dinastijo Kasnejši Džao,<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> je za prestolnico izbral [[Šjangguo]]. [[Ši Hu]] je leta 335 prestavil prestolnico v [[Ječeng]], kjer je ostalo do konca zgodovine države. Izjema je bilo kratko obdobje poskusa oživitve države s prestolnico v Šjangguoju. Po porazu dinastije Han-Džao leta 329 je Kasnejši Džao vladal znatnemu delu severne [[Kitajska|Kitajske]] in si podredil [[Zgodnji Ljang]] in [[Zgodnji Daj]]. Izven popolnega nadzora je ostal le [[Zgodnji Jan]] v [[Liaoning]]u. Kasnejši Džao je približno dvajset let vzdrževal krhko ravnotežje z dinastijo [[Vzhodni Džin]] na jugu, preden je država po smrti Ši Huja leta 349 hitro propadla. ==Zgodovina== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] tid9r5l7hml85w3mnsk26mw44xxejen 6759109 6758967 2026-10-01T08:56:11Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ Ozadje 6759109 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 趙 | conventional_long_name = Džao | common_name = Kasnejši Džao | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | status_text = <!--- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. ---> | empire = <!--- The empire or country to which the entity was in a state of dependency ---> | government_type = [[monarhija]] | year_start = 319 | year_end = 351 | event_start = <!--- Default: "Established" ---> | date_start = <!--- Optional: Date of establishment, enter dates in this format 1 January 1801---> | event_end = <!--- Default: "Disestablished" ---> | date_end = <!--- Optional: Date of disestablishment ---> | event1 = uničenje Han-Džaa | date_event1 = 329 | event2 = Ši Lejeva zahteva po cesarskem naslovu | date_event2 = 330 | event3 = Ši Hujeva prilastitev Ši Hongovega prestola | date_event3 = 335 | event4 = [[Ran Min]]ova ustanovitev [[Ran Vej]]a | date_event4 = 350 | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = <!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Han-Džao | flag_p1 = <!--- Default: "Flag of {{{P1}}}.svg" (size 30) ---> | image_p1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | p2 = Dinastija Džin (266–420) | flag_p2 = | p3 = | flag_p3 = | p4 = | flag_p4 = | p5 = | flag_p5 = | s1 = Ran Vej | flag_s1 = <!--- Default: "Flag of {{{S1}}}.svg" (size 30) ---> | image_s1 = <!--- Use: [[File:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] ---> | s2 = Zgodnji Čin | flag_s2 = | s3 = Zgodnji Jan | flag_s3 = | s4 = Dinastija Džin (266–420) | flag_s4 = | s5 = Duan Či | flag_s5 = | image_flag = <!--- Default: Flag of {{{Common_name}}}.svg ---> | flag = <!--- Link target under flag image. Default: Flag of {{{Common_name}}} ---> | flag_type = <!--- Displayed text for link under flag. Default "Flag" ---> | image_coat = <!--- Default: Coat of arms of {{{Common_name}}}.svg ---> | symbol = <!--- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{Common_name}}} ---> | symbol_type = <!--- Displayed text for link under symbol. Default "Coat of arms" ---> | image_map = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_map_caption = Kasnejši Džao na zemljevidu severne Kitajske | image_map2 = <!-- If second map is needed - does not appear by default --> | image_map2_caption = | capital = [[Šjangguo]] (319–335, 350–351)<br>[[Ječeng]] (335–350) | capital_exile = <!-- If status="Exile" --> | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | national_motto = | national_anthem = | common_languages = ciejščina | languages = | religion = | currency = ||<!--- Titles and names of the first and last leaders and their deputies ---> | leader1 = [[Ši Le]] | leader2 = [[Ši Hong]] | leader3 = [[Ši Hu]] | leader4 = [[Ši Ši]] | leader5 = [[Ši Dzun]] | leader6 = [[Ši Džjan]] | leader7 = [[Ši Dži]] | year_leader1 = 319–333 | year_leader2 = 333–334 | year_leader3 = 334–349 | year_leader4 = 349 | year_leader5 = 349 | year_leader6 = 349–350 | year_leader7 = 350–351 | title_leader = Cesar | representative1 = <!--- Name of representative of head of state (eg. colonial governor) ---> | representative2 = | representative3 = | representative4 = | year_representative1 = <!--- Years served ---> | year_representative2 = | year_representative3 = | year_representative4 = | title_representative = <!--- Default: "Governor"---> | deputy1 = <!--- Name of prime minister ---> | deputy2 = | deputy3 = | deputy4 = | year_deputy1 = <!--- Years served ---> | year_deputy2 = | year_deputy3 = | year_deputy4 = | title_deputy = <!--- Default: "Prime minister" ---> <!--- Legislature --->| legislature = <!--- Name of legislature ---> | house1 = <!--- Name of first chamber ---> | type_house1 = <!--- Default: "Upper house"---> | house2 = <!--- Name of second chamber ---> | type_house2 = <!--- Default: "Lower house"---> | stat_year1 = 329 (ocena)<ref name="Taagepera">{{cite journal|last1=Taagepera|first1=Rein|title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D|journal=Social Science History|date=1979|volume=3|issue=3/4|page=121|doi=10.2307/1170959|jstor=1170959}}</ref> | stat_area1 = 2500000 | stat_pop1 = <!--- population (w/o commas or spaces), population density is calculated if area is also given ---> | stat_year2 = | stat_area2 = | stat_pop2 = | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_pop3 = | stat_year4 = | stat_area4 = | stat_pop4 = | stat_year5 = | stat_area5 = | stat_pop5 = | footnotes = <!--- Accepts wikilinks ---> | today = {{CHN}} }} '''Džao''', nekaj časa leta 350 uradno '''Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 伟, Vej), v zgodovinopisju znan kot '''Kasnejši Džao''' (poenostavljeno kitajsko: 后赵, tradicionalno kitajsko: 后赵, pinjin: Hòu Zhào, 319–351) ali '''Ši Džao''' (kitajsko: 石赵, Shí zhào), je bila kitajska dinastija, ki ji je v obdobju [[Šestnajst kraljestev|Šestnajstih kraljestev]] vladala [[Cieji|ciejska]] rodbina Ši. Med Šestnajstimi kraljestvi je bil Kasnejši Džao drugo največje kraljestvo za [[Zgodnji Čin|Zgodnjim Činom]], ki je pod cesarjem Fu Džijanom združeval celo severno Kitajsko. V zgodovinopisju se mu dodaja predpona "Kasnejši", da se loči od [[Zgodnji Džao|Zgodnjega Džaa]], ki se je v [[Han-Džao]] preimenoval tik pred ustanovitvijo Kasnejšega Džaa. Ko je [[Ši Le]], general nekdanje dinastije Han-Džao, ustanovil dinastijo Kasnejši Džao,<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> je za prestolnico izbral [[Šjangguo]]. [[Ši Hu]] je leta 335 prestavil prestolnico v [[Ječeng]], kjer je ostalo do konca zgodovine države. Izjema je bilo kratko obdobje poskusa oživitve države s prestolnico v Šjangguoju. Po porazu dinastije Han-Džao leta 329 je Kasnejši Džao vladal znatnemu delu severne [[Kitajska|Kitajske]] in si podredil [[Zgodnji Ljang]] in [[Zgodnji Daj]]. Izven popolnega nadzora je ostal le [[Zgodnji Jan]] v [[Liaoning]]u. Kasnejši Džao je približno dvajset let vzdrževal krhko ravnotežje z dinastijo [[Vzhodni Džin]] na jugu, preden je država po smrti Ši Huja leta 349 hitro propadla. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Po upadu moči [[Šiungnu]]jev v južnem delu Kitajske v 3. stoletju našega štetja so se [[Cieji]] okrepili in postali eni od hujev. Izraz 'hu' je v grobem pomenil 'barbar' in se je v tem obdobju pogosto uporabljal za ljudstva s hujskim poreklom, ki so se pojavila v severni kitajski provinci Bing. Med Cieji je bil tudi poglavar [[Ši Le]] v poveljstvu Šandang v današnjem [[Šanši]]ju. Ko je leta 303 v njegovi domači provinci izbruhnila velika lakota, zaradi katere so se mnogi Cieji in Huji razselili, je deželni inšpektor lovil ubežnike in jih prodajal v suženjstvo. Cieji in Huji so se razkropili po vzhodnih kitajskih regijah Hebej in Šandong. Ši Leja so prodali bogatemu trgovcu v Šandongu. Kmalu se je osvobodil in si do leta 305 ustvaril sloves razbojnika. S prijateljem Ji Sangom zbral osebno vojsko. Zaveznika sta izoristila naraščajoče nezadovoljstvo do dinastije Zahodni Džin in se pridružila uporniškemu Gongši Fanovemu klanu, da bi maščevala priljubljenega čengdujskega princa Sima Džinga. Po Fanovi smrti je vodstvo prevzel Ši Le in leta 307 izropal mesto [[Ječeng]]. Po porazu se je s svojo vojsko pridružil dinastiji [[Dinastija Han|Han]] pod vodstvom dinastije Hun-nu v provinci Bing. V dinastiji Han se je Ši Le hitro povzpel in za svojo stvar pritegnil številna plemena Ciejev in Hujev v Hebeju. Kot mnogi uporniški generali, ki so se pridružili dinastiji Han, je imel popolno avtonomijo nad svojo vojsko, saj dvor Hana ni imel dovolj moči, da bi uveljavil svojo oblast zunaj Šanšija. Ši Le je s svojimi privrženci plenil po [[Severnokitajska nižina|Severnokitajski nižini]], vendar ni osvajal ozemlja in se ni dolgo zadrževal na istem mestu. Leta 311 je v bitki pri Ningpingu premagal cesarsko vojsko Džina, ki je štela 100.000 mož, s čimer je omogočil dinastiji Han, da je zavzela [[Luojang]]. Kmalu zatem je Ši Le umoril svojega tekmeca Vang Mija in prevzel njegovo vojsko. Hanski dvor se je bal njegovega upora, a ga je lahko le oštel in pomiril. Po Vang Mijevi smrti je Ši Le dejansko nadziral vzhodno polovico cesarstva, z izjemo Šandonga. Leta 312 je opustil svojo prakso neprekinjenega roparskega pohoda in se utrdil v [[Šjanggu]]ju. Po porazu Džinovih guvernerjev Vang Džuna in Liu Kuna se je razširil tudi na njuno ozemlje. Leta 318 se je združil s princem Liu Jaom, da bi zatrl državni udar Džin Džuna, ki je v Pingjangu pobil cesarja in cesarsko družino. ===Ši Lejeva vladavina=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 310. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 350. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 1z7m85hmczqb60uedrtf5jfs9dlh2mh 14 609276 6758676 2026-09-30T12:58:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6758676 wikitext text/x-wiki {{uskat|31|9}} mky2qm7zhftmn4qjlg1angpscm9uiwm 14 609277 6758678 2026-09-30T13:00:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6758678 wikitext text/x-wiki {{{{UkinitveDesetletje|3|50|4}} 6m3aeqkw51xlll2q9ncgc9lqnfnz1i5 6758681 6758678 2026-09-30T13:06:58Z TadejM 738 odstr. odvečnih }} 6758681 wikitext text/x-wiki {{UkinitveDesetletje|3|50|4}} 6c93gbzw0utiw30h9y836fwuhc0hz4l 0 609278 6758688 2026-09-30T13:35:09Z TadejM 738 preusmeritev na [[Dvoglava mečna mišica]] 6758688 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Dvoglava mečna mišica]] os2wcj2w5azgmyu9zus1c27p203bc37 0 609279 6758692 2026-09-30T13:57:08Z TadejM 738 preusmeritev na [[Velika mečna mišica]] 6758692 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Velika mečna mišica]] 06unxycgfhrgt8ob1zv2lun4uraoygt 0 609280 6758693 2026-09-30T13:59:03Z TadejM 738 preusmeritev na [[Velika pritezalka]] 6758693 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Velika pritezalka]] 0cp9r0uxypd3rubrlxy4vp18yumka7a 0 609281 6758694 2026-09-30T13:59:53Z TadejM 738 preusmeritev na [[Velika zadnjična mišica]] 6758694 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Velika zadnjična mišica]] cqcdp8azh56t44tyzqnaqd4skq29zs4 6758786 6758694 2026-09-30T16:22:38Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Velika zadnjična mišica]] na stran [[Velika glutealna mišica]] 6758786 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Velika glutealna mišica]] i98c8buolla32yjppcxb0fp3l1bog9m 0 609282 6758695 2026-09-30T14:02:01Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6758695 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Gatúnsko jezero | image = Gatun_Panama.png | caption = Pogled na jezero Gatun iz zraka | coordinates = {{Coord|9.2|N|79.9|W|region:PA_type:waterbody|display=inline,title}} | pushpin_map = | type = [[umetno jezero]] | inflow = [[Chagres (reka)]] | length = | width = | area = 431 km²<ref name="ILEC">{{Cite web |title=List of lakes {{!}} World Lake Database - ILEC |url=https://wldb.ilec.or.jp/Lake/SAM-203 |access-date=2025-04-09 |website=wldb.ilec.or.jp}}</ref> | depth = 12,7 m | max_depth = | volume = 5,48 km³<ref name="ILEC" /><ref>{{cite journal |last=Hulman |first=Lewis G. |date=1972 |title=System Relationships a Panama Canal Water Supply Study |journal=Water Resources Research |volume=8 |issue=3 |pages=774–778 |doi=10.1029/WR008i003p00769 |hdl=2027/uc1.31210024723247 |hdl-access=free}}</ref> | residence_time = 1 yr | shore = 1750 km | elevation = 26 m | islands = Isla Barro Colorado, Isla Gatun, Isla Falta Calzado, Isla Tres Perros | settlements = | date_flooded = 27. junij 1913 | catchment = 2313 km² }} '''Gatúnsko jezero''' ({{langx|es|Lago Gatún}}) je akumulacijsko jezero s pretežno sladko vodo (blizu zapornic je voda rahlo slana),<ref name="MQP">{{Cite web |title=[MQP] Salt Intrusion in Gatun Lake |url=https://wp.wpi.edu/panamacity/mqp-salt-intrusion-in-gatun-lake/ |access-date=2025-04-09 |website=wp.wpi.edu}}</ref> ki leži južno od mesta [[Colón, Panama|Colón]] v [[Panama|Panami]]. Z gladino na nadmorski višini približno 26 m predstavlja pomemben del [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]], saj ladjam omogoča prečkanje 33 km dolgega odseka poti čez [[Panamska ožina|Panamsko ožino]]. Nastalo je 27. junija 1913,<ref>{{Cite web |title=Design Of The Locks |url=https://pancanal.com/en/design-of-the-locks/ |access-date=2025-04-08 |website=Panama Canal Authority |language=en-US}}</ref> ko so zaprli zapornice prelivnega kanala na jezu Gatún. Vodna gladina je bila takrat na višini približno 14,6 m nad morsko gladino, pričakovali pa so, da se bo jezero v naslednjih šestih mesecih napolnilo do delovne višine.<ref>{{cite web |url=https://books.google.com/books?id=64onAAAAIBAJ&dq=%22gatun%22&pg=PA4&article_id=6455,1970491 |title=Canal Virtually Finished- July 14, 1913 |year=1913 |publisher=Boston Evening Transcript |access-date=10 December 2022 |archive-date=30 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730051855/https://books.google.com/books?id=64onAAAAIBAJ&dq=%22gatun%22&pg=PA4&article_id=6455,1970491 |url-status=live }}</ref> == Gradnja == [[File:USS_Missouri_(BB-11)_in_Gatun_Lake,_Panama_Canal,_July_16,_1915_(18474364866).jpg|USS ''Missouri'' (bojna ladja št. 11) na Gatunskem jezeru v Panamskem prekopu, 1915]] Jezero je na ozemlju dveh panamskih provinc Colón in Panamá Oeste. Jezero je nastalo med letoma 1907 in 1913 z izgradnjo jezu Gatún in s tem povezano zajezitvijo reke [[Chagres (reka)|Río Chagres]], zaradi česar je postalo največje umetno jezero na svetu tistega časa. Skozi jezero poteka 29 km dolg odsek Panamskega prekopa, v katerem je bilo treba le nekoliko poglobiti ladijske kanale. Poleg tega zaradi zajezitve na 26 m nadmorske višine prehoda kanala skozi gore ni bilo treba izkopati pod morsko gladino. Ladje, ki potujejo skozi Panamski prekop, ga dosežejo skozi zapornice. Zajezitveno jezero ima vodno površino 425 km² (423 km² v drugem viru) in skladiščno kapaciteto 5,2 km³, kar ima za posledico povprečno globino 12,2 m. Vsebnost rezervoarja približno ustreza skupni količini vode, ki v povprečnem letu priteče v reko Chagres. Zapornice se upravljajo z vodo iz rezervoarja, zato pri zapornicah ni treba črpati vode. Jezero je zdaj zelo bogato z ribami. Vnesene vrste vključujejo ribe z vsega sveta.<ref>Katharina Nickoleit: [https://www.deutschlandfunk.de/wanderungsbewegungen-falsche-fische-im-panamakanal.676.de.html?dram:article_id=278145 ''Wanderungsbewegungen – Falsche Fische im Panamakanal''], in Deutschlandfunk – „Forschung aktuell“ vom 21. Februar 2014</ref> Akumulacija ni poplavila samo mesta Venta de Cruces, iz katerega se je blago, prepeljano po kopnem iz stare Paname, z ladjo prevažalo po reki Chagres v Karibsko morje, ampak tudi velik del stare železniške proge med Panamo in Colónom. Vendar pa je bila železniška proga nujno potrebna za izgradnjo Panamskega prekopa in jo je bilo treba obnoviti v dolgih odsekih. Umetno jezero je poplavilo tudi prvotno gosto gozdnato depresijo s tropskim deževnim gozdom. Stran od označene trase kanala so še danes vidni deli poplavnega rastlinja. Takrat so bila posekana le drevesa v neposredni strugi kanala. Mnogi nekdanji griči v dolini so zdaj postali otoki. Največji in najbolj znan je otok Barro Colorado, kjer je velika raziskovalna postaja in je postal izletniška destinacija. == Jez Gatun == === Nasuti jez === Jez Gatun je bil zgrajen med letoma 1907 in 1913 – v okviru projekta izgradnje prekopa – nekaj kilometrov gorvodno od mesta, kjer se reka Chagres izliva v Karibsko morje. Je tik jugozahodno od zapornic Gatun, na mestu, kjer so okoliški hribi v dolini reke Chagres puščali le 2 km široko odprtino, v sredini katere je stala naravna skalna formacija. Jez, zgrajen z nasipanjem materiala na obe strani te skalne formacije, je dolg 2300 m in visok 32 m. V vznožju je širok 640 m, pri vodni gladini 121 m, na kroni, ki se dviga 9 m nad vodno gladino, pa 30 m. Vsebuje 17 milijonov kubičnih metrov nasutega materiala. Jez sestavljata dva kamnita nasipa z neprepustnim jedrom med njima; to jedro je izdelano iz mehke gline – pridobljene lokalno –, ki je bila na mesto vgradnje nanesena s pomočjo vodnega curka. Nazadnje je bila stranica jeza, obrnjena proti vodi, utrjena z velikimi skalnimi bloki za razbijanje moči valov. Ob dokončanju je bil to največji jez na svetu. === Betonska pregrada === Na naravni skalni podlagi med dvema zemeljskima nasipoma je bila zgrajena betonska pregrada z vgrajenimi jeklenimi zapornicami; služi uravnavanju odtoka iz jezera in deluje kot preliv za odvajanje poplavnih voda. Sestavljena je iz polkrožne betonske konstrukcije, dolge 225 metrov (merjeno po kroni), s 14 jeklenimi zapornicami – ki so običajno zaprte – nameščenimi med masivnimi stebri. Vodna stran pregrade je zasnovana kot niz prelivnih kanalov, ki usmerjajo deročo vodo iz različnih smeri proti središču polkroga; s tem se večina energije vode razprši v bazenu za umirjanje, preden voda z običajno hitrostjo odteče skozi betonski kanal. Nad krono pregrade, ki leži nekaj manj kot 5 metrov pod običajno gladino vode, je nameščenih štirinajst zapornic (vsaka meri 14 x 6 metrov), ki jih podpirajo betonski stebri. Za uravnavanje vodne gladine se te zapornice lahko električno dvigajo in spuščajo. Pri vodostaju 26,5 metra nad morsko gladino – kar je določena najvišja raven – lahko preliv odvede 4.100 m³/s vode, kar presega največji pretok reke Chagres. Dodatno se lahko 1400 m³/s vode odvede skozi podzemne kanale pri zapornicah. Kljub temu pretok reke Chagres včasih naraste do te mere, da tako jezero Alajuela kot Gatunsko jezero dosežeta svojo največjo zmogljivost. Posledično je bil ladijski promet po Panamskem prekopu med 8. in 9. decembrom 2010 za 17 ur ustavljen – to je bil šele tretji takšen primer v 96-letni zgodovini prekopa.<ref>[http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=48025 NASA]</ref> === Hidroelektrarna === Ob vznožju pregrade, na vzhodni strani preusmerjevalnega kanala, stoji hidroelektrarna; opremljena je s tremi generatorji s skupno močjo 6 MW in proizvaja dovolj električne energije za napajanje zapornic, prelivnih vrat, razsvetljave ter drugih objektov vzdolž kanala. == Ribolov == Športni ribolov je ena glavnih prostočasnih dejavnosti na Gatunskem jezeru. Tujerodna vrsta ostrižnika ''Cichla'' (znana kot ''peacock bass'') je bila v jezero nenamerno vnesena okoli leta 1967<ref>{{cite journal |journal=Science |title=Species Introduction in a Tropical Lake |first1=Thomas M. |last1=Zaret |first2=R.T. |last2=Paine |volume=182 |issue=4111 |pages=449–455 |date=2 November 1973 |bibcode=1973Sci...182..449Z |doi=10.1126/science.182.4111.449 |pmid=17832455 |s2cid=19268817}}</ref> po zaslugi lokalnega poslovneža;<ref>{{cite journal |journal=Panama Canal Review |title=Peacock Bass: Fun to Catch, Fine to Eat |pages=11 |date=February 1971 |url=https://archive.org/stream/panamacanalrevie1971pana#page/11/mode/1up |access-date=2012-04-30}}</ref> od takrat se je vrsta močno razširila in postala prevladujoča lovna riba v jezeru. Te ribe, ki jih domačini imenujejo ''Sargento'' in za katere velja, da pripadajo vrsti ''Cichla pleiozona'',<ref>{{cite web |url=http://www.panamafishingandcatching.com/gatun.htm |access-date=2012-04-30 |title=Gatun Lake Peacock Bass Fishing Charters |archive-url=https://web.archive.org/web/20100722081608/http://www.panamafishingandcatching.com/gatun.htm |archive-date=July 22, 2010 |url-status=usurped}}</ref> izvirajo iz porečij rek [[Amazonka]], [[Rio Negro]] in [[Orinoko]]. Čeprav v svojem naravnem okolju veljajo za vrhunsko lovno ribo, je imel vnos te vrste v Gatunsko jezero uničujoče posledice za lokalne vrste. Po poročilu ustanove Smithsonian si populacije avtohtonih rib v jezeru še vedno niso opomogle.<ref>{{cite web |url=https://books.google.com/books?id=8CkfAAAAIBAJ&dq=%22Thomas+Zaret%22&pg=PA78&article_id=6927,5259293 |title=Comentario Sobre El Pez Pavon Estrella- Commentary on the Star Pavin Fish Nov. 20m 1974 |year=1974 |publisher=La Nacion |access-date=18 December 2022 |archive-date=30 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730051855/https://books.google.com/books?id=8CkfAAAAIBAJ&dq=%22Thomas+Zaret%22&pg=PA78&article_id=6927,5259293 |url-status=live }}</ref> Pri vzorčenju leta 2016 so zabeležili le četrtino števila vrst avtohtonih rib v primerjavi s preteklostjo.<ref>{{cite web |url=https://insider.si.edu/2016/12/peacock-bass-invasion-devastating-long-term-effects-native-panamanian-fish/ |title=Peacock bass invasion Had devastating, long-term impact on Panama's Fish |year=2016 |publisher=Simthsonian Beth King |access-date=15 December 2022 |archive-date=20 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221220010215/https://insider.si.edu/2016/12/peacock-bass-invasion-devastating-long-term-effects-native-panamanian-fish/ |url-status=live }}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Gatun Lake.jpg|Gatúnsko jezero Gatun dam power generating station.jpg|Elektrarna pri jezu Gatun Gatun dam spillway.jpg|Jez Gatun – betonski jez s prelivom </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Gatun Lake|Gatúnsee}} * [https://www.pancanal.com/ Offizielle Seite der Panamakanal-Behörde] * [https://www.czbrats.com/Menus/bennett.htm ''History Of The Panama Canal''], von Ira E. Bennett * [https://www.czbrats.com/Builders/Goethals/contents.htm ''The Panama Canal''], von Colonel George W. Goethals [[Kategorija:Jezera v Panami]] [[Kategorija:Ustanovitve lčeta 1913]] 7fhe3zrvxwmyhstzczo8q7mmp6z9784 6758696 6758695 2026-09-30T14:04:29Z Ljuba24b 92351 dp 6758696 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Gatúnsko jezero | image = Esquema del Canal de Panamá.png | caption = Shematski prikaz Panamskega prekopa | coordinates = {{Coord|9.2|N|79.9|W|region:PA_type:waterbody|display=inline,title}} | pushpin_map = | type = [[umetno jezero]] | inflow = [[Chagres (reka)]] | length = | width = | area = 431 km²<ref name="ILEC">{{Cite web |title=List of lakes {{!}} World Lake Database - ILEC |url=https://wldb.ilec.or.jp/Lake/SAM-203 |access-date=2025-04-09 |website=wldb.ilec.or.jp}}</ref> | depth = 12,7 m | max_depth = | volume = 5,48 km³<ref name="ILEC" /><ref>{{cite journal |last=Hulman |first=Lewis G. |date=1972 |title=System Relationships a Panama Canal Water Supply Study |journal=Water Resources Research |volume=8 |issue=3 |pages=774–778 |doi=10.1029/WR008i003p00769 |hdl=2027/uc1.31210024723247 |hdl-access=free}}</ref> | residence_time = 1 yr | shore = 1750 km | elevation = 26 m | islands = Isla Barro Colorado, Isla Gatun, Isla Falta Calzado, Isla Tres Perros | settlements = | date_flooded = 27. junij 1913 | catchment = 2313 km² }} '''Gatúnsko jezero''' ({{langx|es|Lago Gatún}}) je akumulacijsko jezero s pretežno sladko vodo (blizu zapornic je voda rahlo slana),<ref name="MQP">{{Cite web |title=[MQP] Salt Intrusion in Gatun Lake |url=https://wp.wpi.edu/panamacity/mqp-salt-intrusion-in-gatun-lake/ |access-date=2025-04-09 |website=wp.wpi.edu}}</ref> ki leži južno od mesta [[Colón, Panama|Colón]] v [[Panama|Panami]]. Z gladino na nadmorski višini približno 26 m predstavlja pomemben del [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]], saj ladjam omogoča prečkanje 33 km dolgega odseka poti čez [[Panamska ožina|Panamsko ožino]]. Nastalo je 27. junija 1913,<ref>{{Cite web |title=Design Of The Locks |url=https://pancanal.com/en/design-of-the-locks/ |access-date=2025-04-08 |website=Panama Canal Authority |language=en-US}}</ref> ko so zaprli zapornice prelivnega kanala na jezu Gatún. Vodna gladina je bila takrat na višini približno 14,6 m nad morsko gladino, pričakovali pa so, da se bo jezero v naslednjih šestih mesecih napolnilo do delovne višine.<ref>{{cite web |url=https://books.google.com/books?id=64onAAAAIBAJ&dq=%22gatun%22&pg=PA4&article_id=6455,1970491 |title=Canal Virtually Finished- July 14, 1913 |year=1913 |publisher=Boston Evening Transcript |access-date=10 December 2022 |archive-date=30 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730051855/https://books.google.com/books?id=64onAAAAIBAJ&dq=%22gatun%22&pg=PA4&article_id=6455,1970491 |url-status=live }}</ref> == Gradnja == [[File:USS_Missouri_(BB-11)_in_Gatun_Lake,_Panama_Canal,_July_16,_1915_(18474364866).jpg|thumb|USS ''Missouri'' (bojna ladja št. 11) na Gatunskem jezeru v Panamskem prekopu, 1915]] Jezero je na ozemlju dveh panamskih provinc Colón in Panamá Oeste. Jezero je nastalo med letoma 1907 in 1913 z izgradnjo jezu Gatún in s tem povezano zajezitvijo reke [[Chagres (reka)|Río Chagres]], zaradi česar je postalo največje umetno jezero na svetu tistega časa. Skozi jezero poteka 29 km dolg odsek Panamskega prekopa, v katerem je bilo treba le nekoliko poglobiti ladijske kanale. Poleg tega zaradi zajezitve na 26 m nadmorske višine prehoda kanala skozi gore ni bilo treba izkopati pod morsko gladino. Ladje, ki potujejo skozi Panamski prekop, ga dosežejo skozi zapornice. Zajezitveno jezero ima vodno površino 425 km² (423 km² v drugem viru) in skladiščno kapaciteto 5,2 km³, kar ima za posledico povprečno globino 12,2 m. Vsebnost rezervoarja približno ustreza skupni količini vode, ki v povprečnem letu priteče v reko Chagres. Zapornice se upravljajo z vodo iz rezervoarja, zato pri zapornicah ni treba črpati vode. Jezero je zdaj zelo bogato z ribami. Vnesene vrste vključujejo ribe z vsega sveta.<ref>Katharina Nickoleit: [https://www.deutschlandfunk.de/wanderungsbewegungen-falsche-fische-im-panamakanal.676.de.html?dram:article_id=278145 ''Wanderungsbewegungen – Falsche Fische im Panamakanal''], in Deutschlandfunk – „Forschung aktuell“ vom 21. Februar 2014</ref> Akumulacija ni poplavila samo mesta Venta de Cruces, iz katerega se je blago, prepeljano po kopnem iz stare Paname, z ladjo prevažalo po reki Chagres v Karibsko morje, ampak tudi velik del stare železniške proge med Panamo in Colónom. Vendar pa je bila železniška proga nujno potrebna za izgradnjo Panamskega prekopa in jo je bilo treba obnoviti v dolgih odsekih. Umetno jezero je poplavilo tudi prvotno gosto gozdnato depresijo s tropskim deževnim gozdom. Stran od označene trase kanala so še danes vidni deli poplavnega rastlinja. Takrat so bila posekana le drevesa v neposredni strugi kanala. Mnogi nekdanji griči v dolini so zdaj postali otoki. Največji in najbolj znan je otok Barro Colorado, kjer je velika raziskovalna postaja in je postal izletniška destinacija. == Jez Gatun == === Nasuti jez === Jez Gatun je bil zgrajen med letoma 1907 in 1913 – v okviru projekta izgradnje prekopa – nekaj kilometrov gorvodno od mesta, kjer se reka Chagres izliva v Karibsko morje. Je tik jugozahodno od zapornic Gatun, na mestu, kjer so okoliški hribi v dolini reke Chagres puščali le 2 km široko odprtino, v sredini katere je stala naravna skalna formacija. Jez, zgrajen z nasipanjem materiala na obe strani te skalne formacije, je dolg 2300 m in visok 32 m. V vznožju je širok 640 m, pri vodni gladini 121 m, na kroni, ki se dviga 9 m nad vodno gladino, pa 30 m. Vsebuje 17 milijonov kubičnih metrov nasutega materiala. Jez sestavljata dva kamnita nasipa z neprepustnim jedrom med njima; to jedro je izdelano iz mehke gline – pridobljene lokalno –, ki je bila na mesto vgradnje nanesena s pomočjo vodnega curka. Nazadnje je bila stranica jeza, obrnjena proti vodi, utrjena z velikimi skalnimi bloki za razbijanje moči valov. Ob dokončanju je bil to največji jez na svetu. === Betonska pregrada === Na naravni skalni podlagi med dvema zemeljskima nasipoma je bila zgrajena betonska pregrada z vgrajenimi jeklenimi zapornicami; služi uravnavanju odtoka iz jezera in deluje kot preliv za odvajanje poplavnih voda. Sestavljena je iz polkrožne betonske konstrukcije, dolge 225 metrov (merjeno po kroni), s 14 jeklenimi zapornicami – ki so običajno zaprte – nameščenimi med masivnimi stebri. Vodna stran pregrade je zasnovana kot niz prelivnih kanalov, ki usmerjajo deročo vodo iz različnih smeri proti središču polkroga; s tem se večina energije vode razprši v bazenu za umirjanje, preden voda z običajno hitrostjo odteče skozi betonski kanal. Nad krono pregrade, ki leži nekaj manj kot 5 metrov pod običajno gladino vode, je nameščenih štirinajst zapornic (vsaka meri 14 x 6 metrov), ki jih podpirajo betonski stebri. Za uravnavanje vodne gladine se te zapornice lahko električno dvigajo in spuščajo. Pri vodostaju 26,5 metra nad morsko gladino – kar je določena najvišja raven – lahko preliv odvede 4.100 m³/s vode, kar presega največji pretok reke Chagres. Dodatno se lahko 1400 m³/s vode odvede skozi podzemne kanale pri zapornicah. Kljub temu pretok reke Chagres včasih naraste do te mere, da tako jezero Alajuela kot Gatunsko jezero dosežeta svojo največjo zmogljivost. Posledično je bil ladijski promet po Panamskem prekopu med 8. in 9. decembrom 2010 za 17 ur ustavljen – to je bil šele tretji takšen primer v 96-letni zgodovini prekopa.<ref>[http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=48025 NASA]</ref> === Hidroelektrarna === Ob vznožju pregrade, na vzhodni strani preusmerjevalnega kanala, stoji hidroelektrarna; opremljena je s tremi generatorji s skupno močjo 6 MW in proizvaja dovolj električne energije za napajanje zapornic, prelivnih vrat, razsvetljave ter drugih objektov vzdolž kanala. == Ribolov == Športni ribolov je ena glavnih prostočasnih dejavnosti na Gatunskem jezeru. Tujerodna vrsta ostrižnika ''Cichla'' (znana kot ''peacock bass'') je bila v jezero nenamerno vnesena okoli leta 1967<ref>{{cite journal |journal=Science |title=Species Introduction in a Tropical Lake |first1=Thomas M. |last1=Zaret |first2=R.T. |last2=Paine |volume=182 |issue=4111 |pages=449–455 |date=2 November 1973 |bibcode=1973Sci...182..449Z |doi=10.1126/science.182.4111.449 |pmid=17832455 |s2cid=19268817}}</ref> po zaslugi lokalnega poslovneža;<ref>{{cite journal |journal=Panama Canal Review |title=Peacock Bass: Fun to Catch, Fine to Eat |pages=11 |date=February 1971 |url=https://archive.org/stream/panamacanalrevie1971pana#page/11/mode/1up |access-date=2012-04-30}}</ref> od takrat se je vrsta močno razširila in postala prevladujoča lovna riba v jezeru. Te ribe, ki jih domačini imenujejo ''Sargento'' in za katere velja, da pripadajo vrsti ''Cichla pleiozona'',<ref>{{cite web |url=http://www.panamafishingandcatching.com/gatun.htm |access-date=2012-04-30 |title=Gatun Lake Peacock Bass Fishing Charters |archive-url=https://web.archive.org/web/20100722081608/http://www.panamafishingandcatching.com/gatun.htm |archive-date=July 22, 2010 |url-status=usurped}}</ref> izvirajo iz porečij rek [[Amazonka]], [[Rio Negro]] in [[Orinoko]]. Čeprav v svojem naravnem okolju veljajo za vrhunsko lovno ribo, je imel vnos te vrste v Gatunsko jezero uničujoče posledice za lokalne vrste. Po poročilu ustanove Smithsonian si populacije avtohtonih rib v jezeru še vedno niso opomogle.<ref>{{cite web |url=https://books.google.com/books?id=8CkfAAAAIBAJ&dq=%22Thomas+Zaret%22&pg=PA78&article_id=6927,5259293 |title=Comentario Sobre El Pez Pavon Estrella- Commentary on the Star Pavin Fish Nov. 20m 1974 |year=1974 |publisher=La Nacion |access-date=18 December 2022 |archive-date=30 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730051855/https://books.google.com/books?id=8CkfAAAAIBAJ&dq=%22Thomas+Zaret%22&pg=PA78&article_id=6927,5259293 |url-status=live }}</ref> Pri vzorčenju leta 2016 so zabeležili le četrtino števila vrst avtohtonih rib v primerjavi s preteklostjo.<ref>{{cite web |url=https://insider.si.edu/2016/12/peacock-bass-invasion-devastating-long-term-effects-native-panamanian-fish/ |title=Peacock bass invasion Had devastating, long-term impact on Panama's Fish |year=2016 |publisher=Simthsonian Beth King |access-date=15 December 2022 |archive-date=20 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221220010215/https://insider.si.edu/2016/12/peacock-bass-invasion-devastating-long-term-effects-native-panamanian-fish/ |url-status=live }}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Gatun Lake.jpg|Gatúnsko jezero Gatun dam power generating station.jpg|Elektrarna pri jezu Gatun Gatun dam spillway.jpg|Jez Gatun – betonski jez s prelivom </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Gatun Lake|Gatúnsee}} * [https://www.pancanal.com/ Offizielle Seite der Panamakanal-Behörde] * [https://www.czbrats.com/Menus/bennett.htm ''History Of The Panama Canal''], von Ira E. Bennett * [https://www.czbrats.com/Builders/Goethals/contents.htm ''The Panama Canal''], von Colonel George W. Goethals [[Kategorija:Jezera v Panami]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1913]] e79kt2ojpdxa8l30rl20ast68h9gpq8 0 609283 6758701 2026-09-30T14:15:05Z Niko Petrič 261163 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1370775535|Extinction (astronomy)]]« 6758701 wikitext text/x-wiki [[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]] V [[Astronomija|astronomiji]] je '''ekstinkcija''' absorpcija in [[sipanje]] [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]] s prahom in plinom med oddajajočim [[Astronomsko telo|astronomskim objektom]] in opazovalcem. Medzvezdno ekstinkcijo je kot takšno prvič dokumentiral [[Robert Julius Trumpler]] leta 1930, vendar je njene učinke leta 1847 opazil [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], njen vpliv na barve [[Zvezda|zvezd]] pa so opazovali številni posamezniki, ki pojava niso povezali s splošno prisotnostjo galaktičnega prahu. Za zvezde, ki ležijo blizu ravnine [[Rimska cesta (galaksija)|Mlečne ceste]] in so od Zemlje oddaljene le nekaj tisoč [[Parsek|parsekov]], je ekstinkcija v [[Vidni spekter|vidnem frekvenčnem pasu]] (fotometrični sistem) približno 1,8 [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] na kiloparsek. Za [[Observatorij|opazovalce na Zemlji]] ekstinkcija izvira tako iz [[Medzvezdna snov|medzvezdne snovi]] kot iz [[Ozračje|Zemljine atmosfere]]; lahko pa izvira tudi iz prahu okoli opazovanega objekta. Močni ekstinkciji nekaterih [[Valovna dolžina|valovnih]] območij (kot so [[Rentgenski žarki|rentgenski]], [[Ultravijolično valovanje|ultravijolični]] in [[Infrardeče valovanje|infrardeči žarki]]) v Zemljini atmosferi smo se izognili z uporabo [[Vesoljski observatorij|vesoljskih observatorijev]]. Ker je [[Modra|modra svetloba]] veliko bolj oslabljena kot [[rdeča]] svetloba, izumiranje povzroči, da so predmeti videti bolj rdeči, kot je pričakovano; ta pojav se imenuje '''medzvezdna pordelost'''. == Medzvezdna pordelost == Medzvezdna pordelost je pojav, povezan z medzvezdno ekstinkcijo, pri katerem spekter elektromagnetnega sevanja iz [[Astronomsko telo|vira sevanja]] spremeni lastnosti v primerjavi s tistim, ki ga je objekt prvotno oddajal. Pordelost nastane zaradi sipanja svetlobe od prahu in drugih [[Snov|snovi]] v [[Medzvezdna snov|medzvezdnem prostoru]]. Medzvezdna pordelost je drugačen pojav kot [[rdeči premik]], ki je sorazmerni [[Dopplerjev pojav|frekvenčni premik]] spektrov brez popačenja. Pordelost prednostno odstrani [[Foton|fotone]] krajših valovnih dolžin iz sevanega spektra, medtem ko pusti fotone daljših valovnih dolžin, [[Spektroskopija|spektroskopske črte]] pa ostanejo nespremenjene. V večini fotometričnih sistemov se uporabljajo filtri (prepustni pasovi), s katerimi se lahko pri odčitavanju jakosti svetlobe upoštevata zemljepisna širina in vlažnost (med zemeljskimi dejavniki). Medzvezdna pordelost je enaka "presežku barve", ki je opredeljen kot razlika med opazovanim barvnim indeksom objekta in njegovim intrinzičnim barvnim indeksom (včasih imenovanim tudi njegov normalni barvni indeks). Slednja je teoretična vrednost, ki bi jo imel, če ekstikcija ne bi vplivala nanj. V prvem sistemu (fotometričnem sistemu UBV), ki je bil zasnovan v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in njegovih najbližjih naslednikih je bil barvni presežek objekta <math>E_{B-V}</math> povezan z [[Barvni indeks|barvnim indeksom]] objekta (kalibrirana modra minus kalibrirana vidna) z: <math display="block">E_{B-V} = (B-V)_{\textrm{opazovana}} - (B-V)_{\textrm{intrinzicna}}\,</math> [[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]] [[Kategorija:Galaktična astronomija]] [[Kategorija:Opazovalna astronomija]] fo2y9e9r6znc7qww5ggz1zlzxk6p7f1 6758702 6758701 2026-09-30T14:15:24Z Niko Petrič 261163 Niko Petrič je prestavil_a stran [[Ekstinkcija(astronomija)]] na [[Ekstinkcija (astronomija)]] 6758701 wikitext text/x-wiki [[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]] V [[Astronomija|astronomiji]] je '''ekstinkcija''' absorpcija in [[sipanje]] [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]] s prahom in plinom med oddajajočim [[Astronomsko telo|astronomskim objektom]] in opazovalcem. Medzvezdno ekstinkcijo je kot takšno prvič dokumentiral [[Robert Julius Trumpler]] leta 1930, vendar je njene učinke leta 1847 opazil [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], njen vpliv na barve [[Zvezda|zvezd]] pa so opazovali številni posamezniki, ki pojava niso povezali s splošno prisotnostjo galaktičnega prahu. Za zvezde, ki ležijo blizu ravnine [[Rimska cesta (galaksija)|Mlečne ceste]] in so od Zemlje oddaljene le nekaj tisoč [[Parsek|parsekov]], je ekstinkcija v [[Vidni spekter|vidnem frekvenčnem pasu]] (fotometrični sistem) približno 1,8 [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] na kiloparsek. Za [[Observatorij|opazovalce na Zemlji]] ekstinkcija izvira tako iz [[Medzvezdna snov|medzvezdne snovi]] kot iz [[Ozračje|Zemljine atmosfere]]; lahko pa izvira tudi iz prahu okoli opazovanega objekta. Močni ekstinkciji nekaterih [[Valovna dolžina|valovnih]] območij (kot so [[Rentgenski žarki|rentgenski]], [[Ultravijolično valovanje|ultravijolični]] in [[Infrardeče valovanje|infrardeči žarki]]) v Zemljini atmosferi smo se izognili z uporabo [[Vesoljski observatorij|vesoljskih observatorijev]]. Ker je [[Modra|modra svetloba]] veliko bolj oslabljena kot [[rdeča]] svetloba, izumiranje povzroči, da so predmeti videti bolj rdeči, kot je pričakovano; ta pojav se imenuje '''medzvezdna pordelost'''. == Medzvezdna pordelost == Medzvezdna pordelost je pojav, povezan z medzvezdno ekstinkcijo, pri katerem spekter elektromagnetnega sevanja iz [[Astronomsko telo|vira sevanja]] spremeni lastnosti v primerjavi s tistim, ki ga je objekt prvotno oddajal. Pordelost nastane zaradi sipanja svetlobe od prahu in drugih [[Snov|snovi]] v [[Medzvezdna snov|medzvezdnem prostoru]]. Medzvezdna pordelost je drugačen pojav kot [[rdeči premik]], ki je sorazmerni [[Dopplerjev pojav|frekvenčni premik]] spektrov brez popačenja. Pordelost prednostno odstrani [[Foton|fotone]] krajših valovnih dolžin iz sevanega spektra, medtem ko pusti fotone daljših valovnih dolžin, [[Spektroskopija|spektroskopske črte]] pa ostanejo nespremenjene. V večini fotometričnih sistemov se uporabljajo filtri (prepustni pasovi), s katerimi se lahko pri odčitavanju jakosti svetlobe upoštevata zemljepisna širina in vlažnost (med zemeljskimi dejavniki). Medzvezdna pordelost je enaka "presežku barve", ki je opredeljen kot razlika med opazovanim barvnim indeksom objekta in njegovim intrinzičnim barvnim indeksom (včasih imenovanim tudi njegov normalni barvni indeks). Slednja je teoretična vrednost, ki bi jo imel, če ekstikcija ne bi vplivala nanj. V prvem sistemu (fotometričnem sistemu UBV), ki je bil zasnovan v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in njegovih najbližjih naslednikih je bil barvni presežek objekta <math>E_{B-V}</math> povezan z [[Barvni indeks|barvnim indeksom]] objekta (kalibrirana modra minus kalibrirana vidna) z: <math display="block">E_{B-V} = (B-V)_{\textrm{opazovana}} - (B-V)_{\textrm{intrinzicna}}\,</math> [[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]] [[Kategorija:Galaktična astronomija]] [[Kategorija:Opazovalna astronomija]] fo2y9e9r6znc7qww5ggz1zlzxk6p7f1 6758704 6758702 2026-09-30T14:16:17Z Niko Petrič 261163 6758704 wikitext text/x-wiki {Razširi} [[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]] V [[Astronomija|astronomiji]] je '''ekstinkcija''' absorpcija in [[sipanje]] [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]] s prahom in plinom med oddajajočim [[Astronomsko telo|astronomskim objektom]] in opazovalcem. Medzvezdno ekstinkcijo je kot takšno prvič dokumentiral [[Robert Julius Trumpler]] leta 1930, vendar je njene učinke leta 1847 opazil [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], njen vpliv na barve [[Zvezda|zvezd]] pa so opazovali številni posamezniki, ki pojava niso povezali s splošno prisotnostjo galaktičnega prahu. Za zvezde, ki ležijo blizu ravnine [[Rimska cesta (galaksija)|Mlečne ceste]] in so od Zemlje oddaljene le nekaj tisoč [[Parsek|parsekov]], je ekstinkcija v [[Vidni spekter|vidnem frekvenčnem pasu]] (fotometrični sistem) približno 1,8 [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] na kiloparsek. Za [[Observatorij|opazovalce na Zemlji]] ekstinkcija izvira tako iz [[Medzvezdna snov|medzvezdne snovi]] kot iz [[Ozračje|Zemljine atmosfere]]; lahko pa izvira tudi iz prahu okoli opazovanega objekta. Močni ekstinkciji nekaterih [[Valovna dolžina|valovnih]] območij (kot so [[Rentgenski žarki|rentgenski]], [[Ultravijolično valovanje|ultravijolični]] in [[Infrardeče valovanje|infrardeči žarki]]) v Zemljini atmosferi smo se izognili z uporabo [[Vesoljski observatorij|vesoljskih observatorijev]]. Ker je [[Modra|modra svetloba]] veliko bolj oslabljena kot [[rdeča]] svetloba, izumiranje povzroči, da so predmeti videti bolj rdeči, kot je pričakovano; ta pojav se imenuje '''medzvezdna pordelost'''. == Medzvezdna pordelost == Medzvezdna pordelost je pojav, povezan z medzvezdno ekstinkcijo, pri katerem spekter elektromagnetnega sevanja iz [[Astronomsko telo|vira sevanja]] spremeni lastnosti v primerjavi s tistim, ki ga je objekt prvotno oddajal. Pordelost nastane zaradi sipanja svetlobe od prahu in drugih [[Snov|snovi]] v [[Medzvezdna snov|medzvezdnem prostoru]]. Medzvezdna pordelost je drugačen pojav kot [[rdeči premik]], ki je sorazmerni [[Dopplerjev pojav|frekvenčni premik]] spektrov brez popačenja. Pordelost prednostno odstrani [[Foton|fotone]] krajših valovnih dolžin iz sevanega spektra, medtem ko pusti fotone daljših valovnih dolžin, [[Spektroskopija|spektroskopske črte]] pa ostanejo nespremenjene. V večini fotometričnih sistemov se uporabljajo filtri (prepustni pasovi), s katerimi se lahko pri odčitavanju jakosti svetlobe upoštevata zemljepisna širina in vlažnost (med zemeljskimi dejavniki). Medzvezdna pordelost je enaka "presežku barve", ki je opredeljen kot razlika med opazovanim barvnim indeksom objekta in njegovim intrinzičnim barvnim indeksom (včasih imenovanim tudi njegov normalni barvni indeks). Slednja je teoretična vrednost, ki bi jo imel, če ekstikcija ne bi vplivala nanj. V prvem sistemu (fotometričnem sistemu UBV), ki je bil zasnovan v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in njegovih najbližjih naslednikih je bil barvni presežek objekta <math>E_{B-V}</math> povezan z [[Barvni indeks|barvnim indeksom]] objekta (kalibrirana modra minus kalibrirana vidna) z: <math display="block">E_{B-V} = (B-V)_{\textrm{opazovana}} - (B-V)_{\textrm{intrinzicna}}\,</math> [[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]] [[Kategorija:Galaktična astronomija]] [[Kategorija:Opazovalna astronomija]] 6w2ulge3harzjzfipzqx6u0s7871wqu 6758705 6758704 2026-09-30T14:16:32Z Niko Petrič 261163 6758705 wikitext text/x-wiki [{Razširi}] [[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]] V [[Astronomija|astronomiji]] je '''ekstinkcija''' absorpcija in [[sipanje]] [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]] s prahom in plinom med oddajajočim [[Astronomsko telo|astronomskim objektom]] in opazovalcem. Medzvezdno ekstinkcijo je kot takšno prvič dokumentiral [[Robert Julius Trumpler]] leta 1930, vendar je njene učinke leta 1847 opazil [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], njen vpliv na barve [[Zvezda|zvezd]] pa so opazovali številni posamezniki, ki pojava niso povezali s splošno prisotnostjo galaktičnega prahu. Za zvezde, ki ležijo blizu ravnine [[Rimska cesta (galaksija)|Mlečne ceste]] in so od Zemlje oddaljene le nekaj tisoč [[Parsek|parsekov]], je ekstinkcija v [[Vidni spekter|vidnem frekvenčnem pasu]] (fotometrični sistem) približno 1,8 [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] na kiloparsek. Za [[Observatorij|opazovalce na Zemlji]] ekstinkcija izvira tako iz [[Medzvezdna snov|medzvezdne snovi]] kot iz [[Ozračje|Zemljine atmosfere]]; lahko pa izvira tudi iz prahu okoli opazovanega objekta. Močni ekstinkciji nekaterih [[Valovna dolžina|valovnih]] območij (kot so [[Rentgenski žarki|rentgenski]], [[Ultravijolično valovanje|ultravijolični]] in [[Infrardeče valovanje|infrardeči žarki]]) v Zemljini atmosferi smo se izognili z uporabo [[Vesoljski observatorij|vesoljskih observatorijev]]. Ker je [[Modra|modra svetloba]] veliko bolj oslabljena kot [[rdeča]] svetloba, izumiranje povzroči, da so predmeti videti bolj rdeči, kot je pričakovano; ta pojav se imenuje '''medzvezdna pordelost'''. == Medzvezdna pordelost == Medzvezdna pordelost je pojav, povezan z medzvezdno ekstinkcijo, pri katerem spekter elektromagnetnega sevanja iz [[Astronomsko telo|vira sevanja]] spremeni lastnosti v primerjavi s tistim, ki ga je objekt prvotno oddajal. Pordelost nastane zaradi sipanja svetlobe od prahu in drugih [[Snov|snovi]] v [[Medzvezdna snov|medzvezdnem prostoru]]. Medzvezdna pordelost je drugačen pojav kot [[rdeči premik]], ki je sorazmerni [[Dopplerjev pojav|frekvenčni premik]] spektrov brez popačenja. Pordelost prednostno odstrani [[Foton|fotone]] krajših valovnih dolžin iz sevanega spektra, medtem ko pusti fotone daljših valovnih dolžin, [[Spektroskopija|spektroskopske črte]] pa ostanejo nespremenjene. V večini fotometričnih sistemov se uporabljajo filtri (prepustni pasovi), s katerimi se lahko pri odčitavanju jakosti svetlobe upoštevata zemljepisna širina in vlažnost (med zemeljskimi dejavniki). Medzvezdna pordelost je enaka "presežku barve", ki je opredeljen kot razlika med opazovanim barvnim indeksom objekta in njegovim intrinzičnim barvnim indeksom (včasih imenovanim tudi njegov normalni barvni indeks). Slednja je teoretična vrednost, ki bi jo imel, če ekstikcija ne bi vplivala nanj. V prvem sistemu (fotometričnem sistemu UBV), ki je bil zasnovan v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in njegovih najbližjih naslednikih je bil barvni presežek objekta <math>E_{B-V}</math> povezan z [[Barvni indeks|barvnim indeksom]] objekta (kalibrirana modra minus kalibrirana vidna) z: <math display="block">E_{B-V} = (B-V)_{\textrm{opazovana}} - (B-V)_{\textrm{intrinzicna}}\,</math> [[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]] [[Kategorija:Galaktična astronomija]] [[Kategorija:Opazovalna astronomija]] oy44wsy8ple2gl2q3yz5xwwct2e05r9 6758708 6758705 2026-09-30T14:18:30Z Niko Petrič 261163 6758708 wikitext text/x-wiki {{Razširi}} {{Brez virov}} [[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]] V [[Astronomija|astronomiji]] je '''ekstinkcija''' absorpcija in [[sipanje]] [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]] s prahom in plinom med oddajajočim [[Astronomsko telo|astronomskim objektom]] in opazovalcem. Medzvezdno ekstinkcijo je kot takšno prvič dokumentiral [[Robert Julius Trumpler]] leta 1930, vendar je njene učinke leta 1847 opazil [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], njen vpliv na barve [[Zvezda|zvezd]] pa so opazovali številni posamezniki, ki pojava niso povezali s splošno prisotnostjo galaktičnega prahu. Za zvezde, ki ležijo blizu ravnine [[Rimska cesta (galaksija)|Mlečne ceste]] in so od Zemlje oddaljene le nekaj tisoč [[Parsek|parsekov]], je ekstinkcija v [[Vidni spekter|vidnem frekvenčnem pasu]] (fotometrični sistem) približno 1,8 [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] na kiloparsek. Za [[Observatorij|opazovalce na Zemlji]] ekstinkcija izvira tako iz [[Medzvezdna snov|medzvezdne snovi]] kot iz [[Ozračje|Zemljine atmosfere]]; lahko pa izvira tudi iz prahu okoli opazovanega objekta. Močni ekstinkciji nekaterih [[Valovna dolžina|valovnih]] območij (kot so [[Rentgenski žarki|rentgenski]], [[Ultravijolično valovanje|ultravijolični]] in [[Infrardeče valovanje|infrardeči žarki]]) v Zemljini atmosferi smo se izognili z uporabo [[Vesoljski observatorij|vesoljskih observatorijev]]. Ker je [[Modra|modra svetloba]] veliko bolj oslabljena kot [[rdeča]] svetloba, izumiranje povzroči, da so predmeti videti bolj rdeči, kot je pričakovano; ta pojav se imenuje '''medzvezdna pordelost'''. == Medzvezdna pordelost == Medzvezdna pordelost je pojav, povezan z medzvezdno ekstinkcijo, pri katerem spekter elektromagnetnega sevanja iz [[Astronomsko telo|vira sevanja]] spremeni lastnosti v primerjavi s tistim, ki ga je objekt prvotno oddajal. Pordelost nastane zaradi sipanja svetlobe od prahu in drugih [[Snov|snovi]] v [[Medzvezdna snov|medzvezdnem prostoru]]. Medzvezdna pordelost je drugačen pojav kot [[rdeči premik]], ki je sorazmerni [[Dopplerjev pojav|frekvenčni premik]] spektrov brez popačenja. Pordelost prednostno odstrani [[Foton|fotone]] krajših valovnih dolžin iz sevanega spektra, medtem ko pusti fotone daljših valovnih dolžin, [[Spektroskopija|spektroskopske črte]] pa ostanejo nespremenjene. V večini fotometričnih sistemov se uporabljajo filtri (prepustni pasovi), s katerimi se lahko pri odčitavanju jakosti svetlobe upoštevata zemljepisna širina in vlažnost (med zemeljskimi dejavniki). Medzvezdna pordelost je enaka "presežku barve", ki je opredeljen kot razlika med opazovanim barvnim indeksom objekta in njegovim intrinzičnim barvnim indeksom (včasih imenovanim tudi njegov normalni barvni indeks). Slednja je teoretična vrednost, ki bi jo imel, če ekstikcija ne bi vplivala nanj. V prvem sistemu (fotometričnem sistemu UBV), ki je bil zasnovan v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in njegovih najbližjih naslednikih je bil barvni presežek objekta <math>E_{B-V}</math> povezan z [[Barvni indeks|barvnim indeksom]] objekta (kalibrirana modra minus kalibrirana vidna) z: <math display="block">E_{B-V} = (B-V)_{\textrm{opazovana}} - (B-V)_{\textrm{intrinzicna}}\,</math> [[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]] [[Kategorija:Galaktična astronomija]] [[Kategorija:Opazovalna astronomija]] k30s8274292hzglamfrvfs6sx3c4mhg 6759163 6758708 2026-10-01T10:11:06Z A09 188929 škrbinska oznaka 6759163 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}} [[File:The_dark_nebula_LDN_483.jpg|sličica| Ekstremen primer ekstinkcije vidne svetlobe, ki ga povzroča [[temna meglica]]]] V [[Astronomija|astronomiji]] je '''ekstinkcija''' absorpcija in [[sipanje]] [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]] s prahom in plinom med oddajajočim [[Astronomsko telo|astronomskim objektom]] in opazovalcem. Medzvezdno ekstinkcijo je kot takšno prvič dokumentiral [[Robert Julius Trumpler]] leta 1930, vendar je njene učinke leta 1847 opazil [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], njen vpliv na barve [[Zvezda|zvezd]] pa so opazovali številni posamezniki, ki pojava niso povezali s splošno prisotnostjo galaktičnega prahu. Za zvezde, ki ležijo blizu ravnine [[Rimska cesta (galaksija)|Mlečne ceste]] in so od Zemlje oddaljene le nekaj tisoč [[Parsek|parsekov]], je ekstinkcija v [[Vidni spekter|vidnem frekvenčnem pasu]] (fotometrični sistem) približno 1,8 [[Magnituda (astronomija)|magnitude]] na kiloparsek. Za [[Observatorij|opazovalce na Zemlji]] ekstinkcija izvira tako iz [[Medzvezdna snov|medzvezdne snovi]] kot iz [[Ozračje|Zemljine atmosfere]]; lahko pa izvira tudi iz prahu okoli opazovanega objekta. Močni ekstinkciji nekaterih [[Valovna dolžina|valovnih]] območij (kot so [[Rentgenski žarki|rentgenski]], [[Ultravijolično valovanje|ultravijolični]] in [[Infrardeče valovanje|infrardeči žarki]]) v Zemljini atmosferi smo se izognili z uporabo [[Vesoljski observatorij|vesoljskih observatorijev]]. Ker je [[Modra|modra svetloba]] veliko bolj oslabljena kot [[rdeča]] svetloba, izumiranje povzroči, da so predmeti videti bolj rdeči, kot je pričakovano; ta pojav se imenuje '''medzvezdna pordelost'''. == Medzvezdna pordelost == Medzvezdna pordelost je pojav, povezan z medzvezdno ekstinkcijo, pri katerem spekter elektromagnetnega sevanja iz [[Astronomsko telo|vira sevanja]] spremeni lastnosti v primerjavi s tistim, ki ga je objekt prvotno oddajal. Pordelost nastane zaradi sipanja svetlobe od prahu in drugih [[Snov|snovi]] v [[Medzvezdna snov|medzvezdnem prostoru]]. Medzvezdna pordelost je drugačen pojav kot [[rdeči premik]], ki je sorazmerni [[Dopplerjev pojav|frekvenčni premik]] spektrov brez popačenja. Pordelost prednostno odstrani [[Foton|fotone]] krajših valovnih dolžin iz sevanega spektra, medtem ko pusti fotone daljših valovnih dolžin, [[Spektroskopija|spektroskopske črte]] pa ostanejo nespremenjene. V večini fotometričnih sistemov se uporabljajo filtri (prepustni pasovi), s katerimi se lahko pri odčitavanju jakosti svetlobe upoštevata zemljepisna širina in vlažnost (med zemeljskimi dejavniki). Medzvezdna pordelost je enaka "presežku barve", ki je opredeljen kot razlika med opazovanim barvnim indeksom objekta in njegovim intrinzičnim barvnim indeksom (včasih imenovanim tudi njegov normalni barvni indeks). Slednja je teoretična vrednost, ki bi jo imel, če ekstikcija ne bi vplivala nanj. V prvem sistemu (fotometričnem sistemu UBV), ki je bil zasnovan v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in njegovih najbližjih naslednikih je bil barvni presežek objekta <math>E_{B-V}</math> povezan z [[Barvni indeks|barvnim indeksom]] objekta (kalibrirana modra minus kalibrirana vidna) z: <math display="block">E_{B-V} = (B-V)_{\textrm{opazovana}} - (B-V)_{\textrm{intrinzicna}}\,</math> {{Škrbina-astronomija}} [[Kategorija:Zunajgalaktična astronomija]] [[Kategorija:Galaktična astronomija]] [[Kategorija:Opazovalna astronomija]] t3bmmpgnxm1nt5bpqnn6avo19fzg7qq 0 609285 6758716 2026-09-30T14:24:10Z Ljuba24b 92351 nova kat 6758716 wikitext text/x-wiki {{stack begin}} {{Panama Canal map}} {{stack end}} Miraflores je ime ene od treh zapornic v sklopu Panamskega prekopa ter ime manjšega jezera, ki te zapornice ločuje od zapornic Pedro Miguel, ki ležijo višje po toku. V zapornicah Miraflores se plovila v dveh fazah dvignejo (ali spustijo) za 54 čevljev (16,5 m), kar jim omogoča plovbo do pristanišča Balboa v ​​mestu Panama na pacifiški obali ali iz njega. Ladje plujejo pod Mostom Amerik, ki povezuje Severno in Južno Ameriko. Leta 2005 je za prehod ladij skozi zapornice veljal naslednji urnik: od 6.00 do 15.15 so ladje plule s Pacifika proti Atlantiku, od 15.45 do 23.00 pa z Atlantika proti Pacifiku. V preostalem času je bila plovba dovoljena v obe smeri. Obiskovalcem je na voljo center, ki omogoča celovit pogled na delovanje zapornic Miraflores. Za ogled oddaljenih zapornic Pedro Miguel je priporočljiva uporaba daljnogleda. Leta 2024 je vstopnina za odrasle v center znašala 17,22 USD (vključuje ogledno ploščad in dvorano IMAX), za otroke pa je veljala nižja cena. Za prebivalce Paname vstopnina znaša 3 USD na osebo.[2] Ogled postopka prehajanja ladij v centru lahko traja več kot 30 minut. V pritličju centra se nahaja trgovina s spominki in tematskimi izdelki. Center se zapre ob 18.00. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="140px"> File:Miraflores Locks Panama Canal 24h time lapse.webm|The locks in operation File:Missouri panama canal.jpg|USS ''Missouri'' passing through the Miraflores locks in 1945 File:Miraflores Locks, Panama - 10.jpg|Main building of the Miraflores locks File:Miraflores Locks - Hanjin Wilmington entering.JPG|The ''Hanjin Wilmington'' in transit through the Miraflores locks toward the Pacific Ocean </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.pancanal.com/eng/acp/cvm/ Miraflores visitors center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120042509/https://www.pancanal.com/eng/acp/cvm/ |date=2022-01-20 }} {{Coord|8|59|49.474|N|79|35|30.73|W|type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Geografija Paname]] [[Kategorija:Prekopi]] btojgupmy2jgcxpqhezr2whayhmu5kq 6758723 6758716 2026-09-30T14:29:05Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6758723 wikitext text/x-wiki {{stack begin}} {{Panama Canal map}} {{stack end}} '''Miraflores''' je ime ene od treh zapornic v sklopu [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] ter ime manjšega jezera, ki te zapornice ločuje od zapornic Pedro Miguel, ki ležijo višje po toku. V zapornicah Miraflores se plovila v dveh fazah dvignejo (ali spustijo) za 16,5 m, kar jim omogoča plovbo do pristanišča Balboa v ​​mestu Panama na pacifiški obali ali iz njega. Ladje plujejo pod [[Puente de las Américas|Mostom Amerik]], ki povezuje Severno in Južno Ameriko. Leta 2005 je za prehod ladij skozi zapornice veljal naslednji urnik: od 6.00 do 15.15 so ladje plule s Pacifika proti Atlantiku, od 15.45 do 23.00 pa z Atlantika proti Pacifiku. V preostalem času je bila plovba dovoljena v obe smeri. Obiskovalcem je na voljo center, ki omogoča celovit pogled na delovanje zapornic Miraflores. Za ogled oddaljenih zapornic Pedro Miguel je priporočljiva uporaba daljnogleda. Leta 2024 je vstopnina za odrasle v center znašala 17,22 USD (vključuje ogledno ploščad in dvorano IMAX), za otroke pa je veljala nižja cena. Za prebivalce Paname vstopnina znaša 3 USD na osebo.<ref>{{cite web | url=https://visitcanaldepanama.com/en/points-of-interest/miraflores-visitor-center/ | title=Miraflores Visitor Center - Panama Canal }}</ref> Ogled postopka prehajanja ladij v centru lahko traja več kot 30 minut. V pritličju centra se nahaja trgovina s spominki in tematskimi izdelki. Center se zapre ob 18.00. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="140px"> File:Miraflores Locks Panama Canal 24h time lapse.webm|Delujoče zapornice File:Missouri panama canal.jpg|USS ''Missouri'' prehaja skozi zapornice Miraflores leta 1945 File:Miraflores Locks, Panama - 10.jpg|Glavna zgradba zapornic Miraflores File:Miraflores Locks - Hanjin Wilmington entering.JPG|''Hanjin Wilmington'' med prečkanjem zapornic Miraflores proti Tihemu oceanu </gallery> {{wide image|Panorama of Miraflores Locks - From Visitor's Center (02).jpg|1000px|Pogled iz centra za obiskovalce}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.pancanal.com/eng/acp/cvm/ Miraflores visitors center] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220120042509/https://www.pancanal.com/eng/acp/cvm/ |date=2022-01-20 }} {{Coord|8|59|49.474|N|79|35|30.73|W|type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Panamski prekop]] mvywdiskar7uua3m7kdt1rtraqohjwl 14 609286 6758717 2026-09-30T14:24:43Z Ljuba24b 92351 nova kat 6758717 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Panama Canal}} {{Cat main|Panamski prekop}} [[Kategorija:Geografija Paname]] [[Kategorija:Prekopi]] b70fpcp1w020wkqryekgldk4xkw5bfk 0 609287 6758719 2026-09-30T14:26:02Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Mrzlica denga]] na [[Denga]] prek preusmeritve: zadostuje; po SMedS 6758719 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Denga]] 2zt1756t0vti66salqqv8tx4lledbi5 1 609288 6758721 2026-09-30T14:26:03Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Mrzlica denga]] na [[Pogovor:Denga]]: zadostuje; po SMedS 6758721 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Denga]] 1lukofvglhr9dy8gc5g4cpbt7aow4wn 14 609289 6758728 2026-09-30T14:35:25Z Ljuba24b 92351 nova kat 6758728 wikitext text/x-wiki {{GeoGroupTemplate}} {{Commons cat|Lakes of Panama}} [[Kategorija:Geografija Paname]] [[Kategorija:Jezera po državah|Panama]] [[Kategorija:Jezera v Severni Ameriki]] go5inno9q7ieyrg87em882i2bu8gq7k 0 609290 6758734 2026-09-30T14:59:08Z Romanm 13 preusmeritev na [[Gatúnsko jezero]] 6758734 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gatúnsko jezero]] 3x4tl0e7v9rpywszkvw94n9093yoeyy 0 609291 6758745 2026-09-30T15:27:29Z Ljuba24b 92351 nov iz en in de wiki 6758745 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Chagres | iucn_category = II | photo = Chagres.jpg | image_caption = | location = Panamá ˙provinca, [[Panama]] | nearest_city = | image_map = National parks of Panama map.png | map_caption = Narodni park Chagres (zgoraj na sredini) v Panami | coordinates = {{coords|9.4|-79.5|region:PA|display=inline, title}} | area = 129.000 ha | established =1985 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | world_heritage_site = | website = [http://www.fundacionchagres.org/ Chagres National Park Foundation] }} '''Narodni park Chagres''' je naravni park in zavarovano območje,<ref>{{Cite web |date=2022-07-19 |title=Between six ferns: New tropical fern species described by science |url=https://news.mongabay.com/2022/07/between-six-ferns-new-tropical-fern-species-described-by-science/ |access-date=2022-09-30 |website=Mongabay Environmental News}}</ref> ustanovljeno leta 1986, ki leži v provincah Panama in Colón na vzhodnem območju [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] ter obsega skupno površino 129.000 ha.<ref name=":0">{{Cite web |last=Modified |first=Lisa Monforton Posted: Last |title=Jan 2010: A foot in TWO WORLDS |url=https://www.winnipegfreepress.com/travel/2010/01/09/a-foot-in-two-worlds |access-date=2022-09-30 |website=Winnipeg Free Press |language=en-US}}</ref> Park se razprostira čez višavje Chagres, skupino nizkih gora, skozi katere tečejo zgornji tokovi reke [[Chagres (reka)|Chagres]]. Južni del tega višavja je znan kot Serranía Piedras-Pacora in predstavlja del celinske [[razvodnica|razvodnice]] Amerike.<ref name = Myers>Charles W. Myers, Roberto Ibáñez D., Taran Grant, César A. Jaramillo "Discovery of the Frog Genus Anomaloglossus in Panama, with Descriptions of Two New Species from the Chagres Highlands (Dendrobatoidea: Aromobatidae)", American Museum Novitates, 2012(3763), 1-19, (21 November 2012)</ref> Park na severozahodu meji na narodni park Portobelo, na vzhodu pa na območje divjine Narganá. == Zgodovina == Park je bil ustanovljen leta 1985<ref name=Fundación>Fundación Chagres «[http://fundacionchagres.org/parque-nacional-chagres/ Parque Nacional Chagres, Panamá] {{Wayback|url=http://fundacionchagres.org/parque-nacional-chagres/ |date=20170706043855 }}»</ref> z namenom ohranitve tamkajšnjega naravnega gozda. Ta gozd je ključen za zagotavljanje zadostne količine in kakovosti vode, potrebne za nemoteno delovanje Panamskega prekopa, oskrbo mest Panama, Colón in La Chorrera s pitno vodo ter proizvodnjo električne energije za mesti Panama in Colón. Ohranjanje visoke ravni vode je bistvenega pomena za delovanje Panamskega prekopa, saj vsaka ladja, ki pluje skozi zapornice, porabi približno 196,84 milijona litrov sladke vode, ki je ni mogoče ponovno uporabiti. === Cilji ohranjanja narave === Eden od ciljev narodnega parka Chagres je ohranjanje prosto živečih živalskih vrst – na primer [[Harpijski orel|harpijskega orla]] in [[jaguar]]ja – ter rastlinstva, vključno z [[oblačni gozd|oblačnimi gozdovi|]] in ​​zmernimi listnatimi gozdovi. == Okolje == Park obsega [[tropski deževni gozd]] in [[reka|reke]], ki zagotavljajo dovolj vode za nemoteno delovanje [[Gatúnsko jezero|Gatunskega jezera]] – glavnega jezera Panamskega prekopa –, in sicer reki Chagres in Gatun. Najvišja točka parka je Cerro Jefe z nadmorsko višino 1007 m.<ref>{{Cite web |title=BirdLife Data Zone |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/chagres-national-park-iba-panama |access-date=2022-09-30 |website=datazone.birdlife.org}}</ref> Območje velja za ključno območje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] mednarodnega pomena<ref>{{Cite web |title=Chagres National Park, Panama - KeyBiodiversityAreas.org |url=https://www.keybiodiversityareas.org/site/factsheet/19318 |access-date=2022-09-30 |website=www.keybiodiversityareas.org}}</ref> in je bilo s strani organizacije [[BirdLife International]] razglašeno za pomembno območje za ptice (IBA).<ref name=bli>{{cite web |url= https://datazone.birdlife.org/site/factsheet/chagres-national-park-iba-panama |title= Chagres National Park|author=<!--Not stated--> |date=2024|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 2024-09-22}}</ref> === Favna === Življenjski prostor v parku gosti številne vrste ptic, med katerimi izstopata ''Piculus callopterus'' (panamski žolna) – vrsta, značilna izključno za Panamo – in harpijski orel, nacionalna ptica te države. Med pomembnejšimi sesalci so belorepi jelen (''Odocoileus virginianus''), Geoffroyeva pajkasta opica (''Ateles geoffroyi'') in različne vrste iz rodu ''Bolitoglossa''. V gostih gozdovih živi tudi [[tapir]], jaguar in druge velike mačke. Reka Chagres in druge lokalne reke so dom 59 vrstam sladkovodnih rib in vidram, pa tudi očalastim kajmanom in krokodilom. Žaba vrste ''Ectopoglossus isthminus'' je skoraj v celoti endemična za ta narodni park.<ref name = Myers/> == Porečje Panamskega prekopa == Park je bil ustanovljen leta 1985<ref name=":1">[http://www.ecotourismpanama.com/national-parks/chagres.htm Ecotourismpanama.com]</ref> z namenom ohranitve naravnega gozda, ki ga sestavlja, *za zagotavljanje zadostne količine in kakovosti vode za nemoteno delovanje Panamskega prekopa<ref>[https://academic.oup.com/bioscience/article/51/5/389/243988 The Status of the Panama Canal Watershed and Its Biodiversity at the Beginning of the 21st Century: Long-term ecological studies reveal a diverse flora and fauna near the Panama Canal, harbored within a corridor of forest stretching from the Caribbean to the Pacific, but deforestation, land degradation, erosion, and overhunting remain threats]</ref><ref> Wadsworth FH. 1978. Deforestation: Death to the Panama Canal. Pages 22–24 in Proceedings of the US Strategy Conference on Tropical Deforestation. Washington (DC): US Department of State and US Agency for International Development.</ref> *za oskrbo mest Panama, Colón in La Chorrera s pitno vodo<ref name=":1" /> *ter za proizvodnjo električne energije za mesti Panama in Colón.<ref>{{Cite web |title=BirdLife Data Zone |url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/chagres-national-park-iba-panama |access-date=2022-09-30 |website=datazone.birdlife.org}}</ref> == Podnebje == Povprečne temperature v parku se gibljejo od 30 °C na najnižje ležečih območjih do 20 °C v gorovju. Količina padavin niha med 2200 mm pri jezeru Alajuela in 4000 mm na gorskih območjih. Gričevje je poraslo s tropskim deževnim gozdom in zelo namočenim tropskim gozdom. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Chagres National Park}} *[http://fundacionchagres.org Fundación Parque Nacional Chagres] *[https://web.archive.org/web/20090831133100/http://www.enexclusiva.com/Revista/articulos/2006-09/chagres.htm Parque Nacional Chagres: Edén Verde.] 8aj3fm96xs8tvn4qpf8dqwv66v9k5kv 0 609292 6758748 2026-09-30T15:30:02Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Polkitasta mišica]] na [[Semitendinozna mišica]]: po SMedS 6758748 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Semitendinozna mišica]] gpjjj9c08z2mo6ht54c2vr8ubj6uh2x 0 609293 6758754 2026-09-30T15:41:29Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Polopnasta mišica]] na [[Semimembranozna mišica]]: po SMedS 6758754 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Semimembranozna mišica]] 326wzk0eukhw19xqkahpqx3piewan28 0 609294 6758757 2026-09-30T15:47:26Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Grebenka]] na [[Pektinealna mišica]]: po SMedS 6758757 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pektinealna mišica]] losmow5o7cqwyfh15lq6s3afd8hg6r0 0 609295 6758760 2026-09-30T15:52:35Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Hruškasta mišica]] na [[Piriformna mišica]]: po SMedS 6758760 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Piriformna mišica]] qonckbnvii9ppuhos5uxofik1ygxn76 0 609296 6758770 2026-09-30T16:03:25Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kratka pritezalka]] na [[Kratka adduktorna mišica]]: po SMedS 6758770 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kratka adduktorna mišica]] kjvf9qvn7asfsgwvkozs38rz5ddcfrl 0 609297 6758771 2026-09-30T16:04:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 preusmeritev na [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] 6758771 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Vinji Vrh]] 2rsdkuroarcvnxbrz9lheh0nxwlrnuf 0 609298 6758776 2026-09-30T16:12:34Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Prednja golenčna mišica]] na [[Sprednja tibialna mišica]]: standardizacija: po SMedS 6758776 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sprednja tibialna mišica]] k9stsuob9s3miotdg3nz92zbmvblqta 0 609299 6758778 2026-09-30T16:13:08Z TadejM 738 preusmeritev na [[Sprednja tibialna mišica]] 6758778 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Sprednja tibialna mišica]] evsj9ub050vy42jp1ftq2okrt0fpm5d 0 609300 6758782 2026-09-30T16:21:29Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Srednja zadnjična mišica]] na [[Srednja glutealna mišica]]: po SMedS 6758782 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Srednja glutealna mišica]] qd7xd073h7b5sor0eb9rkwwup9o1ohk 0 609301 6758785 2026-09-30T16:22:20Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Velika zadnjična mišica]] na [[Velika glutealna mišica]]: po SMedS 6758785 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Velika glutealna mišica]] jf4i2tnhu4acmrkfpbkifb03h8wt575 14 609302 6758791 2026-09-30T16:54:24Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{conflicting parameters category|Infopolje Letališče}}« 6758791 wikitext text/x-wiki {{conflicting parameters category|Infopolje Letališče}} s768fe2cu2sz4rvaz3o54veuehx2qrg 0 609303 6758800 2026-09-30T17:12:44Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Nadlaktna arterija]] na [[Brahialna arterija]] prek preusmeritve: ustaljeno poimenovanje; po SMedS 6758800 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Brahialna arterija]] 2d70rx74bhjk7u4rrcco0s1y82ldmz3 10 609305 6758811 2026-09-30T17:41:55Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »/* {{pp-template|small=yes}} */ .ib-airport .infobox-above, .ib-airport .infobox-header { background-color: #DDDDFF; color: black; } .ib-airport .infobox-header a { color: black; } .ib-airport-footnotes { background-color: #eee; color: black; } .ib-airport-footnotes .infobox-full-data { text-align: left; } .ib-airport-codes { font-weight: bold; } .ib-airport-datatable { width: 100%; margin: -2px -1px -1px -1px; border-spacing: 0; } .ib-airport-datat...« 6758811 sanitized-css text/css /* {{pp-template|small=yes}} */ .ib-airport .infobox-above, .ib-airport .infobox-header { background-color: #DDDDFF; color: black; } .ib-airport .infobox-header a { color: black; } .ib-airport-footnotes { background-color: #eee; color: black; } .ib-airport-footnotes .infobox-full-data { text-align: left; } .ib-airport-codes { font-weight: bold; } .ib-airport-datatable { width: 100%; margin: -2px -1px -1px -1px; border-spacing: 0; } .ib-airport-datatable th { background-color: #e6e6ff; color: black; border: solid 1px #fafafa; text-align: center; /* TODO-LATER gotta override 'core' with its 2 class specificity */ } .ib-airport-datatable td { text-align: center; /* TODO-LATER gotta override 'core' with its 2 class specificity */ } .ib-airport .ib-airport-datatable-number { text-align: left; /* TODO-LATER gotta override 'core' with its 2 class specificity */ } @media (min-width: 640px) { .ib-airport-datatable-w15 { width: 15%; } .ib-airport-datatable-w20 { width: 20%; } .ib-airport-datatable-w35 { width: 35%; } .ib-airport-datatable-w50 { width: 50%; } } 29ok8hlv36on8n5cbz38suozj43cd2y 10 609306 6758817 2026-09-30T17:53:56Z TadejM 738 skopirano iz en. in prevedeno 6758817 wikitext text/x-wiki {{Hatnote|Ta {{#if:{{{section|}}}|razdelek|članek}} uporablja [[anatomska terminologija|anatomsko terminologijo]].}}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> ivk53uht61lzp3bckqas8oqqnot7w5p 6758818 6758817 2026-09-30T17:54:10Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Anatomy terms]] na [[Predloga:Anatomski izrazi]]: slovenjeno 6758817 wikitext text/x-wiki {{Hatnote|Ta {{#if:{{{section|}}}|razdelek|članek}} uporablja [[anatomska terminologija|anatomsko terminologijo]].}}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> ivk53uht61lzp3bckqas8oqqnot7w5p 10 609307 6758819 2026-09-30T17:54:11Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Predloga:Anatomy terms]] na [[Predloga:Anatomski izrazi]]: slovenjeno 6758819 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Anatomski izrazi]] fmior7549sdsltexyjarpogqq973p6o 10 609308 6758822 2026-09-30T18:04:40Z TadejM 738 dokumentacijska podstran 6758822 wikitext text/x-wiki {{Dokumentacijska podstran}} <!-- Kategorije spadajo na dno te strani, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke. --> == Uporaba == Ta predloga doda uvodno vrstico. Za razdelek lahko to storite s parametrom {{param|razdelek}} enakim <code>da</code> (delujejo tudi drugi neprazni nizi). === Kdaj jo uporabiti === Predloga se lahko doda medicinskim člankom, ki uporabljajo anatomsko izrazje. <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Kategorije spadajo sem, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke --> }}</includeonly> ig0f41fte3oib34utn11605yeo5nx1h 0 609309 6758835 2026-09-30T18:20:13Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Brahialni pleksus]] na [[Brahialni pletež]] prek preusmeritve 6758835 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Brahialni pletež]] 8u0bd3uezd5wwdheeh3g7lbhtsv3zj3 0 609310 6758840 2026-09-30T18:26:53Z TadejM 738 preusmeritev na [[Trebušna slinavka]] 6758840 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Trebušna slinavka]] 5daflm476pr9nyk2f06pedkre2pu3bs 1 609311 6758843 2026-09-30T18:31:27Z Yerpo 8417 {{bivšipzb}} 6758843 wikitext text/x-wiki {{bivšipzb | datum = 2026-09-30 | rezultat = stran predelamo iz formata CV v škrbino in obdržimo | razprava = Kaja Dobrovoljc }} hhw6gjsg9zimp6xuqhsio9jlppgl6i2 0 609312 6758850 2026-09-30T18:46:08Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6758850 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Emberá | image = Mujeres de la etnia Emberá.jpg | image_caption = Parada Emberov v Chitréju | population = ~240.000 | region1 = {{COL}} | pop1 = 196.115 (2018)<ref>DANE (2019) “Población Indígena de Colombia”; ''Resultados del Censo Nacional de Población y Vivienda'':<br />Emberá 58.504<br />Emberá Chamí 77.714<br />Emberá Katio 48.117<br />Emberá Dobidá 4233<br />Eperara Siapidara 7.947.</ref> | ref1 = | region2 = {{PAN}} | pop2 = 51.657 (2023)<ref>{{Cite web |title=Cuadro 20. POBLACIÓN INDÍGENA EN LA REPÚBLICA, POR SEXO, SEGÚN PROVINCIA, COMARCA INDÍGENA, GRUPO INDÍGENA AL QUE PERTENECE Y GRUPOS DE EDAD: CENSO 2023 |url=https://www.inec.gob.pa/archivos/P0289562520231009163041CUADRO%2020.pdf |access-date=16 Nov 2025 |website=inec.gob.pa}}</ref> | languages = Northern Emberá, Emberá-Catío, Emberá-Chamí, Emberá-Baudó, Eperara, [[španščina]] | religions = [[Evangeličanska Cerkev]], ''jaí'' | related_groups = Wounaan }} '''Ljudstvo Emberá''' (v zgodovinskem gradivu znano tudi kot Indijanci Chocó ali Katío) je domorodno ljudstvo [[Panama|Paname]] in [[Kolumbija|Kolumbije]]. Skupaj z ljudstvom Wounaan (ali Waunana) tvorijo skupino Emberá-Wounaan. V jezikih emberá lahko beseda ''ẽberá'' – odvisno od konteksta – pomeni oseba, moški ali pripadnik domorodnega ljudstva. == Geografija == Ljudstvo Emberá večinoma živi v departmaju Chocó v zahodni Kolumbiji ter v Panami. Za panamske Emberáje območje Chocó in njegovi rečni sistemi ostajajo njihova pradomovina, različna narečja jezika emberá pa se še vedno večinoma ujemajo z različnimi deli tega območja in njegovih rečnih sistemov.<ref name="Choco Languages">{{cite book|last=Aguirre Licht|first=D|title=Concise Encyclopedia of Languages of the World|year=2008|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0080877747|pages=224–238|editor=Keith Brown|chapter=Choco Languages}}</ref> == Zgodovina == === Zgodovina ljudstva Emberá v Panami === Konec 18. stoletja so se pripadniki ljudstva Emberá začeli seliti iz regije Chocó (v današnji Kolumbiji) na območje današnje panamske province Darién, kjer so v času prvih stikov z Evropejci živeli pripadniki ljudstva Tule oziroma Guna.<ref name="herlihy diss">{{cite book|last=Herlihy|first=Peter H.|title=A Cultural Geography of the Embera and Wounaan (Choco) Indians of Darien, Panama: With Emphasis on Recent Village Formation and Economic Diversification.|year=1986|publisher=Louisiana State University and Agricultural and Mechanical College}}</ref> K tej selitvi so spodbudili Španci; prišlo je do spopadov med ljudstvoma Emberá in Guna, zaradi česar se je slednje umaknilo na ozemlja ob karibski obali, ki danes tvorijo avtonomno območje Comarca Guna Yala in otočje San Blas. Območje Darién je kasneje postalo znano kot domovina ljudstva Emberá v Panami, čeprav so se naselili tudi bolj zahodno, vse do [[Gatúnsko jezero|Gatúnskega jezera]] in rečnih območij, ki so pozneje postala del cone Panamskega prekopa. [[File:New Caledonia in Darien2.jpg|thumb|left|Zemljevid [[Darienska vrzel|ožine Darién]] iz leta 1699]] V 19. stoletju, ko je bilo območje del [[Velika Kolumbija|Velike Kolumbije]] (''Gran República de Colombia''), so Darién naseljevala skoraj izključno domorodna ljudstva Emberá in Guna ter potomci pobeglih afriških sužnjev, znani kot ''darienitas'' ali ''libres''. Pripadniki skupine ''darienitas'' so se običajno naseljevali v pristaniških mestih ob izlivih rek, medtem ko so ljudje Emberá živeli ob rekah, nižje od izvirov. Ta zgodovinski vzorec se še vedno odraža v trenutni demografski sliki regije; številna pristaniška mesta, kot so La Palma, Yaviza in Garachiné, so ohranila svojo identiteto ''darienitas'', medtem ko se številna sodobna naselja ljudstva Emberá nahajajo nižje ob rekah.<ref name = herlihy_participatory>{{cite journal|last=Herlihy|first=Peter H.|title=Participatory Research Mapping of Indigenous Lands in Darién, Panama|journal=Human Organization|year=2003|volume=62|issue=4|pages=315–331|doi=10.17730/humo.62.4.fu05tgkbvn2yvk8p}}</ref> Panama se je leta 1903 odcepila od Republike Kolumbije in dosegla neodvisnost. Vendar pa je vzhodni del Paname v tem času ostal izoliran in nerazvit. Čeprav je trgovanje s skupino ''darienitas'' ljudstvu Emberá omogočilo dostop do virov in dobrin, kot so izvenkrmni motorji, petrolejke, lovske puške in drugi sodobni izdelki, ki so spremenili njihov vsakdan, so se večje spremembe začele dogajati šele v 1950-ih in 1960-ih. V tem obdobju sta bila pomembna vpliv misijonarjev in delovanje revolucionarne vlade Omarja Torrijosa; ta si je aktivno prizadevala za vključevanje domorodnega prebivalstva Dariéna v panamsko družbo, tako da jih je spodbujala k naseljevanju v skupnosti, kjer so imeli dostop do državnih storitev, kot so šole in zdravstveni domovi. To je sprožilo prehod ljudstva Emberá – ki je do takrat živelo razpršeno v majhnih družinskih skupinah po deževnem gozdu – v ustaljene skupnosti. Pokrajina Darién se je korenito spremenila z izgradnjo [[Panameriška cesta|Panameriške ceste]], ki je segala vse do kraja Yaviza. Pred izgradnjo ceste je trgovanje in prevoz med mestom Panama in Dariénom potekalo pretežno, če ne celo izključno, po vodi. Gradnja te ceste skozi prej neprehoden teren je imela številne pomembne posledice. Kmetje iz notranjosti države, pogosto imenovani ''interioranos'', so se v velikem številu začeli seliti v Darién, kar je povzročilo demografske spremembe ter sečnjo in [[krčenje gozdov]] v dotlej nepredstavljivem obsegu zaradi ustanavljanja živinorejskih farm.<ref name = "Colin">{{cite book|last=Colin|first=France-Lise|title="Nosotros no solamente podemos vivir de cultura": Identity, Nature, and Power in the Comarca Emberá of Eastern Panama (PhD Dissertation)|year=2010|publisher=Department of Geography and Environmental Studies Carleton University|location=Ottawa, Canada}}</ref> Prav tako se je težišče gospodarskega in političnega dogajanja v pokrajini premaknilo s tamkajšnjih obalnih mest na nova naselja, ki so jih ob cesti ustanavljali ti priseljenci. == Družbena organiziranost == === Prehod od razpršene poselitve k vasem, mestom in mestnim soseskam === [[File:Chocóindian och gosse i kanot. Indianen paddlar stående som ofta är fallet hos dessa indianer - SMVK - 004013.tif|thumb|Kanu Emberá]] Zgodovinsko gledano so ljudje Emberá živeli v razpršenem poselitvenem vzorcu vzdolž rečnih sistemov v Panami in Kolumbiji. Od 1960-ih dalje je večina pripadnikov ljudstva Emberá prešla v strnjene skupnosti in urbana območja. Herlihy opisuje poselitveni vzorec pred petdesetimi leti: {{blockquote|text=Tradicionalna poselitev ljudstva Chocó je temeljila na razpršenih gospodinjstvih, razporejenih v značilnem rečnem vzorcu ... Osnovna poselitvena enota je bila razširjena družina. Vasi ali večja naselja niso obstajala. Hiše na kolih s slamnatimi strehami so bile raztresene vzdolž rečnih bregov, običajno postavljene na vrhovih naravnih nasipov in visokih aluvialnih terasah. Gostota prebivalstva se je od reke do reke razlikovala, vendar so bile hiše praviloma oddaljene vsaj nekaj sto metrov druga od druge, pri čemer so gozdovi in ​​rečni zavoji zakrivali pogled na sosedovo hišo. Gostota poselitve je bila običajno največja tam, kjer je poselitev trajala najdlje.<ref name = herlihy>{{cite journal|last=Herlihy|first=Peter|title=Settlement and subsistence change among the Choco Indians of the Darien Province, eastern Panama: An overview|journal=Proceedings of the Conference of Latin Americanist Geographers|year=1985|volume=1|url=http://sites.maxwell.syr.edu/clag/yearbook1985/herlihy.pdf|access-date=20 September 2013}}{{Dead link|date=August 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} Ljudstvo Emberá je prve majhne vasi začelo ustanavljati v 1950-ih; ta proces so opisali kot »počasen, skorajda evolucijski proces«.<ref name="herlihy settlement">{{cite journal|last=Herlihy|first=Peter|title=Settlement and Subsistence Change Among the Chocó Indians of the Darién Province, Eastern Panama: An Overview|journal=Yearbook, Conference of Latin Americanist Geographers|year=1985|volume=11|pages=11–16}}</ref> Gospodarski dejavniki, vpliv Zahoda in prisotnost verskih misijonarjev so bili pomembni dejavniki pri nastanku prvih naselij skupnosti Emberá. Obstajajo tudi pričevanja o tujcu z vzdevkom »Perú« – skrivnostni in legendarni osebnosti, ki je poskušala prepričati pripadnike ljudstva Emberá, naj se naselijo v kolonijah. {{blockquote|text=Pojasnjeval jim je, da bi lahko z ustanavljanjem vasi od vladnih uradnikov zahtevali zagotovitev učiteljev, šol in medicinskih pripomočkov. Govoril jim je, da bi z učinkovitejšo poselitvijo svojih tradicionalnih ozemelj lahko pridobili [polavtonomno ozemlje], podobno tistemu, ki so ga imeli Indijanci Cuna na panamskih otokih San Blas, kar bi jim zagotovilo zakonske pravice do zemlje in naravnih virov. Zaradi tega je Perú med ljudstvom Chocó v regiji Darién postal romantična ljudska osebnost, ki presega običajne človeške razsežnosti.<ref name = "herlihy settlement" />}} Do konca 1960-ih je vlada Omarja Torrijosa spodbujala naseljevanje pripadnikov ljudstva Emberá iz regije Darién v strnjene skupnosti; Do prve uradne ustanovitve naselja ljudstva Emberá je prišlo leta 1963 ob reki Río Balsas. Leta 1985 je bilo ocenjeno, da je 25 odstotkov pripadnikov ljudstva Emberá v Panami še vedno živelo v skladu s tradicionalnim vzorcem razpršene poselitve. Danes pa življenje v strnjenih naseljih velja za običajno oziroma »tipično« za večino pripadnikov tega ljudstva.<ref name = "authenticity">{{cite journal|last=Theodossopoulos|first=Dimitrios|title=Emberá Indigenous Tourism and the Trap of Authenticity: Beyond Inauthenticity and Invention|journal=Anthropological Quarterly|year=2013|volume=86|issue=2|pages=397–426|doi=10.1353/anq.2013.0023|s2cid=53453280|url=https://kar.kent.ac.uk/34014/1/2013%20The%20trap%20of%20Authenticity%20AQ.pdf }}</ref> Poleg teh naselij številni pripadniki ljudstva Emberá danes živijo tudi na urbanih območjih. Po podatkih panamskega nacionalnega popisa prebivalstva iz leta 2010 več kot tretjina pripadnikov ljudstva Emberá v Panami živi v osrednji provinci Panamá, več kot 25 % celotne populacije tega ljudstva v državi pa prebiva v mestnih predelih mesta Panama.<ref name=censo>{{cite web|title=Instituto Nacionál de Estadistica y Censo - Panamá |url=http://www.contraloria.gob.pa/inec/Publicaciones/subcategoria.aspx?ID_CATEGORIA=13&ID_SUBCATEGORIA=59&ID_IDIOMA=1 |access-date=20 September 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130918173704/http://www.contraloria.gob.pa/inec/Publicaciones/subcategoria.aspx?ID_CATEGORIA=13&ID_SUBCATEGORIA=59&ID_IDIOMA=1 |archive-date=18 September 2013 }}</ref> === Pohabljanje ženskih spolnih organov v kulturi Emberá === Tako kot nekatera druga domorodna plemena v Latinski Ameriki je znano, da Emberá izvajajo pohabljanje ženskih spolnih organov (FGM). Tradicija je bila izjemno skrivnostna in tabuizirana do incidenta leta 2007, v katerem je zaradi pohabljanja ženskih spolnih organov umrlo dekle. Incident je povzročil veliko polemik, dvignil zavest in spodbudil razpravo o popolni ukinitvi prakse. Leta 2015 so poročali, da se je od približno 250.000 članov plemena 25.000 (10 %) odločilo prenehati s pohabljanjem ženskih spolnih organov, vodja skupnosti pa je dejal, da upajo, da ga bodo izkoreninili do leta 2030.<ref name=Moloney>{{cite web| last1=Moloney| first1=Anastasia| title=Colombia's Embera tribe hopes to eradicate FGM by 2030|url=https://www.reuters.com/article/us-colombia-girls-fgm-idUSKBN0LA2FX20150206|website=Reuters|access-date=6 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714145347/https://www.reuters.com/article/2015/02/06/us-colombia-girls-fgm-idUSKBN0LA2FX20150206|archive-date=14 July 2015|date=6 February 2015}}</ref> === Rečni način življenja in stanovanja === [[File:Embera Quera.jpg|thumb|Emberá Quera]] Emberá soečno ljudstvo, ki je zgodovinsko gradilo svoje hiše ob bregovih rek. Čeprav zdaj večina ljudi Emberá živi v vaseh, mestih ali urbanih središčih, je veliko uveljavljenih skupnosti Emberá še vedno ob rečnih bregovih. Določena avtonomna regija, Comarca Emberá-Wounaan, je razdeljena na dve ozemlji, ki obkrožata dva glavna rečna sistema Dariéna, Sambú in Chucunaque.<ref name = herlihy_participatory /> Beseda za reko v jeziku Emberá in Wounaan je ''dó'', kar je opazno v imenih številnih rek in mest v departmaju Chocó v Kolumbiji, kot je reka Baudó, pa tudi v glavnem mestu departmaja Quibdó. [[File:Gastronomía Embera.jpg|thumb|Ženska Emberá s pladnjem hrane]] Ribe (''bedá'') so pomembna sestavina prehrane ljudstva Emberá skupaj z banano (''patá''), reke pa igrajo osrednjo vlogo v vsakdanjem življenju za ribolov, kopanje, prevoz in številna domača opravila. Čolni so prav tako igrali pomembno vlogo v tradiciji in kozmologiji Emberá. Obrt izdelave kanujev (''hampá'') je bila zgodovinsko zelo pomembna veščina za moške Emberá, včasih je služila kot obred prehoda ali predpogoj za poroko glede na ustno zgodovino. Etnografski zapisi podrobno opisujejo načine, kako čolni prevzamejo antropomorfni značaj v jeziku in filozofiji Emberá, tradicionalno pa so ljudi celo pokopavali v kanujih.<ref name="Transformations of eternity">{{cite book|last=Isacsson|first=Sven-Erik|title=Transformations of Eternity: On Man and Cosmos in Emberá Thought|year=1993|publisher=University of Göteborg|location=Göteborg}}</ref> Antropologi so pisali o tem, kako so reke osrednjega pomena za svetovni nazor tako Emberája kot Wounaana, tesno povezane skupine ljudi, ki ima sicer različno zgodovino in sistem verovanja od Emberája, vendar si z njimi veliko deli jezikovno, zgodovinsko in kulturno.<ref name="gringo boat">{{cite book|last=Kane|first=Stephanie|title=The phantom gringo boat: shamanic discourse and development in Panama|year=1994|publisher=Smithsonian|location=Washington, D.C.}}</ref><ref name="runk rhizomic">{{cite journal|last=Velasquez Runk|first=Julie|title=Social and River Networks for the Trees: Wounaan's Riverine Rhizomic Cosmos and Arboreal Conservation|journal=American Anthropologist|year=2009|volume=111|issue=4|pages=456–457|doi=10.1111/j.1548-1433.2009.01155.x|doi-access=free}}</ref> Poleg sprememb v poselitvenih vzorcih se oblika tipičnega stanovanja Emberá aktivno spreminja skozi obdobje. Tradicionalno hišo Emberá lahko opišemo kot bivališče na prostem, dvignjeno 6–12 čevljev od tal na kolih s slamnato streho iz palmovih listov (pogosto, a ne izključno, ''Sabal mauritiiformis'') in tlemi iz lubja palme ''jira'' (''Socratea exorrhiza'') (''épa''). Te hiše so bile običajno okrogle oblike in dovolj velike, da so v njih lahko bivali člani razširjene družinske skupine. Hlodi z vrezanimi zarezami (''domé'') so bili uporabljeni kot lestve za vstop/izstop iz hiše in so jih lahko obrnili z zarezami obrnjenimi navznoter, da bi signalizirali, da so ljudje zaposleni, da niso doma, ali da živalim preprečijo plezanje v hišo. Prostor pod hišo bi služil kot suhi prostor za opravljanje domačih opravil ali za rejo živali. Sodobni stanovanjski slog Emberá pogosto uporablja številne tradicionalne materiale in sloge. Vendar pa so pogosto lahko manjši zaradi sorazmerno manjšega števila družinskih članov na hišo. Lesene deske pogosto nadomeščajo jirino lubje kot tla, trpežna aluminijasta kritina pa namesto palmovih listov. Zaradi življenja v ustaljenih skupnostih z drugimi ljudmi, ki niso v sorodu, so zidovi postali pogostejši zaradi dodatne zasebnosti, medtem ko so bili zidovi v preteklosti zelo neobičajni. Peči na propan pogosto nadomestijo ali dopolnijo tradicionalni ogenj za kuhanje. Nekatere sodobne hiše Emberá imajo tako večjo strukturo lesenih tal in sten s kovinsko streho na cementnem temelju, s priloženo, bolj tradicionalno strukturo slamnate strehe za uporabo kot kuhinja. Mnogi zdaj živijo v hišah iz betonskih blokov v tipičnem panamskem slogu, če imajo dostop do virov in infrastrukture za najem ali gradnjo. == Politična ureditev == Zgodovinsko gledano je bila družbena in politična ureditev ljudstva Emberá opisana kot v svojem bistvu egalitarna: {{blockquote|text=Etnografski zapisi in ustno izročilo kažejo, da je bila družbena struktura ljudstva Emberá vse od kolonialnega obdobja egalitarna; niso poznali formalnih plemenskih voditeljev, poglavarjev, svetov ali struktur starešin. Določena verska prepričanja in obredne dejavnosti so osredotočene na šamana, ki s poglobljenim poznavanjem zdravilnih, toksikoloških in halucinogenih lastnosti okoliškega rastlinskega in živalskega sveta zdravi z izganjanjem zlih duhov. Vendar pa na političnem, gospodarskem ali medosebnem področju noben posameznik nima posebnega vodstvenega položaja.<ref name ="herlihy cultural survival">{{cite journal|last=Herlihy|first=Peter|title=Chocó Indian Relocation in Darién, Panama|journal=Cultural Survival Quarterly|year=1985|volume=9|issue=2}}</ref>}} === Politična ureditev ljudstva Emberá v Panami === Prizadevanja Omarja Torrijosa za organizacijo domorodnega prebivalstva v regiji Darién so vključevala ustanovitev prvega Nacionalnega kongresa domorodcev (''National Indian Congress'') leta 1968. Ljudstvo Emberá so spodbujali k samoorganizaciji in oblikovanju političnega vodstva po vzoru ljudstva Guna; pri tem procesu jim je pomagal celo poglavar ljudstva Guna. V 1970-ih se je vse več družin Emberá naseljevalo v skupnostih in mestih. Do leta 1980 so potekale razprave o ustanovitvi ''comarce indigene'' oziroma avtonomnega ozemlja za ljudstvo Emberá znotraj province Darién. Novembra 1983 je panamska narodna skupščina ratificirala zakon št. 22 (Ley 22), s katerim je bilo ustanovljeno ozemlje Comarca Emberá-Wounaan. To ozemlje, veliko 4383,5 km², obsega dve med seboj ločeni območji (okrožji), Sambú in Cemaco, njegovo središče pa je mesto Unión Chocó. Zakon je ozemlje opredelil kot skupno lastnino ljudstev Emberá in Wounaan. Vodstvena struktura, uradno imenovana ''Congreso General Emberá Wounaan de la Comarca'', ima na čelu vrhovnega poglavarja (''cacique general''). Poleg tega ima vsako okrožje regionalnega poglavarja (''cacique regional''), posamezne skupnosti pa volijo tudi lokalne poglavarje (''caciques locales''), ki jih zastopajo na letnem splošnem kongresu ''comarce''. Ustanovitev območja Comarca je domorodnemu prebivalstvu zagotovila pravno zaščito ozemlja pred posegi latinskoameriških živinorejcev ter določeno stopnjo samouprave. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Emberá-Wounaan Comarca}} * [http://www.ojewp.org/ ''Organización de Jovenes Emberá y Wounaan de Panamá'' - Organization of Emberá and Wounaan Youth of Panama] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140201155100/http://www.ojewp.org/ |date=2014-02-01 }} * [https://web.archive.org/web/20131104005928/http://cms.onic.org.co/ ONIC - ''Organización Nacional Indígena de Colombia'' - National Indigenous Organization of Colombia] * [http://ifnotusthenwho.me/films/indigenous-culture-needed-to-protect-forests/ - ''Being Embera'' - Short film on how indigenous culture needed to protect forests -If Not Us Then Who?] [[Kategorija:Panamci]] [[Kategorija:Kolumbijci]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Južni Ameriki]] o6sc2pdds4zd7b17waeggj8mc390gw5 0 609313 6758868 2026-09-30T19:09:26Z Sportomanokin 14776 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] | region = | creator = zgodnje 18. stoletje | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | c...« 6758868 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] | region = | creator = zgodnje 18. stoletje | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem 18. stoletju, torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnkove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumetirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] [[en:Pizza quattro formaggi]] 27bngrzwvjhlr5rwfaitzmln2e7ljo4 6758871 6758868 2026-09-30T19:15:46Z Sportomanokin 14776 /* Zgodovina */ 6758871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] | region = | creator = zgodnje 18. stoletje | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem 18. stoletju, torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnkove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumetirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, pri čemer sta tipična spremljevalca sir [[fontina]] in [[parmezan]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] [[en:Pizza quattro formaggi]] 31ippqhmr9g557tma1kes54mnz351b8 6758878 6758871 2026-09-30T19:28:14Z Sportomanokin 14776 6758878 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] | region = | creator = zgodnje 18. stoletje | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem 18. stoletju, torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnkove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumetirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] in [[caciocavallo]]. V masovnih proizvodnji te pice poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]], [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] [[en:Pizza quattro formaggi]] d5kgul0ukefxb51rilyq4yjrqr9y863 6758883 6758878 2026-09-30T19:31:24Z Sportomanokin 14776 6758883 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje 18. stoletje | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem 18. stoletju, torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnkove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumetirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] in [[caciocavallo]]. V masovnih proizvodnji te pice poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]], [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] [[en:Pizza quattro formaggi]] i7owfzbwnuojonu3gym1nhh1vc0mxmr 6758884 6758883 2026-09-30T19:33:22Z Sportomanokin 14776 6758884 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje [[18. stoletje]] | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]], torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnkove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumetirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] in [[caciocavallo]]. V masovnih proizvodnji te pice poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]], [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] [[en:Pizza quattro formaggi]] bnvfxrhauc9d4bm3ahwo2j19e8pgf7b 6758885 6758884 2026-09-30T19:33:45Z Sportomanokin 14776 6758885 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje [[18. stoletje]] | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]], torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnikove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumetirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] in [[caciocavallo]]. V masovnih proizvodnji te pice poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]], [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:75%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] [[en:Pizza quattro formaggi]] bissbz87wg9gl4z7s2lm64i7e4tdfrk 6758886 6758885 2026-09-30T19:34:44Z Sportomanokin 14776 /* Original nadevi */ 6758886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje [[18. stoletje]] | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]], torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnikove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumetirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] in [[caciocavallo]]. V masovnih proizvodnji te pice poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]], [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:66%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] [[en:Pizza quattro formaggi]] g6b2khgl8qf9engrop4hx3zitbf0z0x 6758888 6758886 2026-09-30T19:36:30Z Sportomanokin 14776 /* Zgodovina */ 6758888 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje [[18. stoletje]] | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]], torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnikove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumetirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] in [[caciocavallo]]. V masovnih proizvodnji te pice poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]] in [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:66%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] [[en:Pizza quattro formaggi]] aygtk0w17k51pt5qsignhr3wdu8m27a 6759022 6758888 2026-10-01T06:13:34Z Romanm 13 -interwiki 6759022 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje [[18. stoletje]] | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]], torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnikove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumetirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] in [[caciocavallo]]. V masovnih proizvodnji te pice poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]] in [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:66%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] 8qzrr5z97jejwn9lokyaayjszoig7fr 6759083 6759022 2026-10-01T07:50:16Z Sportomanokin 14776 6759083 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje [[18. stoletje]] | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]], torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnikove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumetirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh, pa nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] ali [[caciocavallo]]. V masovni proizvodnji pa poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]] in [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:66%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] nfjhpcc7s6yg092tmfsxq4a3t5kqi8d 6759086 6759083 2026-10-01T07:51:15Z Sportomanokin 14776 6759086 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje [[18. stoletje]] | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], izmed bolj priljubljenih v svetu, ki naj bi nastala že v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]], torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejša s paradižnikovo omako). In tako velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in kar je posebnost te pice, brez paradižnikove omake ([[Pelati|pelatov]]), ena redkih. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipične [[Neapeljska pica|neapeljske pice]] (margerita in marinara), ki imata obedve bogato tradicijo in odlično dokumentirano zgodovino, pa štirje siri kljub svoji popularnosti nimajo točnega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz da, naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]], v začetku 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh, pa nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] ali [[caciocavallo]]. V masovni proizvodnji pa poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]] in [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:66%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] 6m3sd671oatzcci40tqsjjwap9qs1s9 6759091 6759086 2026-10-01T08:02:06Z Marko3 1829 6759091 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hrana | name = Štirje siri | image = [[Slika:Италия 4 сыр пиццасы.jpg|250px]] | caption = | alternate_name = | country = [[Italija]] (najverjetneje [[Lacij]]) | region = | creator = zgodnje [[18. stoletje]] | course = | type = [[pica]] | served = | main_ingredient = [[Mocarela|mocarela]], [[Gorgonzola|gorgonzola]], [[Parmezan|parmezan]], fontina | variations = | calories = | other = }} '''Štirje siri''' ({{langx|it|'''Pizza quattro formaggi''', '''pizza ai quattro formaggi'''}}) je tipična italijanska okrogla [[pica]], ki velja za eno izmed bolj priljubljenih v svetu in ki naj bi nastala že v zgodnjem [[18. stoletje|18. stoletju]], torej še pred [[Marinara (pica)|marinaro]] (najstarejšo pico s paradižnikovo omako). Velja za najstarejšo klasično okroglo pico na svetu. Pica je znana po štirih vrstah sira, ki so skupaj stopljeni in je ena redkih pic brez paradižnikove omake ([[Pelati|pelatov]]), kar je njena posebnost. Je del standardne ponudbe italijanskih in svetovnih picerij.<ref>{{cite web |url=https://www.tasteatlas.com/most-popular-pizzas-in-italy |title=Most popular italian pizzas |publisher=Taste Atlas. |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.agrodolce.it/2016/04/06/pizza-quattro-formaggi/ |title=Revival: la pizza Quattro Formaggi |lang=it |publisher=Gabriele Valdès |date=25 April 2020}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.oetker.co.uk/uk-en/our-products/pizza/ristorante/quattro-formaggi |title=Ristorante Pizza Quattro Formaggi |publisher=Dr. Oetker |date=25 April 2020}}</ref> ==Zgodovina== Za razliko od tipičnih [[Neapeljska pica|neapeljskih pic]], margerite in marinare, ki imata obe bogato tradicijo in odlično dokumentirano zgodovino, pica štirje siri kljub svoji popularnosti nima točnega poznanega izvora. Nekako pa vlada širši konsenz, da naj bi izvirala iz dežele [[Lacij]] in naj bi segala v začetek 18. stoletja. Tradicionalna variacija pice vljučuje sir [[mocarela]], kot osrednja sestavina, ki deluje kot ohranjavalec vlage pri peki in delno ščiti ostale tri sire pred močno vročino v peči. [[Gorgonzola]] je tudi skoraj vedno prisotna, preostali par pa tvorijo drugi lokalni siri, odvisno od regije, kjer sta klasiki še sir [[fontina]] in [[parmezan]]. Namesto slednjih dveh, pa nekatere variacije vkjučujejo sire [[pekorino]], [[grana padano]], [[taleggio]], [[scamorza]], [[provolone]] ali [[caciocavallo]]. V masovni proizvodnji pa poleg parmezana uporabljajo še [[pecorino romano]] in [[asiago]]; nekateri pa uporabljajo neitalijanske sire kot [[Edamski sir|edamec]], [[Ementalec|ementalec]] in [[modri sir]]. ==Izviren italijanski recept== ===Original nadevi=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:66%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Mocarela]] ![[Gorgonzola]] ![[Parmezan]] !Fontina |- |width=125|[[Slika:Mozzarella.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:A Gongonzola from Baci.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Parmigiano reggiano piece.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=125|[[Slika:Fontina DOP.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} ==Glej tudi== * [[Marinara (pica)|Marinara]] * [[Margerita (pica)|Margerita]] * [[Kapričoza (pica)|Kapričoza]] * [[Štirje letni časi (pica)|Štirje letni časi]] ==Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pica]] [[Kategorija:Italijanska kuhinja]] 39ioixuzny83ea7jyo1bbmorxy0gi1b 0 609314 6758877 2026-09-30T19:25:03Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Karl Ritter von Prager]] na [[Karl von Prager]]: brez naziva 6758877 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karl von Prager]] 5xjgnmg9lle1280wegu5dq328v65y0w 0 609315 6758915 2026-09-30T20:43:08Z MaksiKavsek 244409 preusmeritev na [[Janez Vesel]] 6758915 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Janez Vesel]] gj9vu9dsepocbhjxke9wkrs7i8kfwg7 0 609316 6758917 2026-09-30T20:43:30Z MaksiKavsek 244409 preusmeritev na [[Janez Vesel]] 6758917 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Janez Vesel]] gj9vu9dsepocbhjxke9wkrs7i8kfwg7 0 609317 6758969 2026-09-30T23:49:45Z Octopus 13285 uvod 6758969 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Cieji | native_name = {{lang|zh|羯}}<br / >{{small|*ki̯at}} | native_name_lang = zho | image = Sixteen Kingdoms 338 AD (2).jpg | image_caption = Zemljevid [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] leta 338; v Kasnejšem Džau so vladali Cieji | population = asimilirani v [[Kitajci Han|Hane]] | regions = [[Kasnejši Džao]] | languages = ciejščina }} '''Cieji''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 羯, Jié, [[Wade-Gilesovo prečrkovanje|wade–giles]]: Chieh, srednjekitajsko: [ki̯at]<ref name="Pulleyblank">{{cite journal|last=Pulleyblank|first=Edwin George|author-link=|title=The consonantal system of Old Chinese. Part II|journal=Asia Major|volume=9|year=1963|pages=206–265|url=http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1114AUnNESH.pdf|access-date=2011-02-06|archive-date=2019-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191217122648/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1114AUnNESH.pdf|url-status=dead}}</ref>{{rp|246}}) so bili ljudstvo, ki je v 4. stoletju živelo na severu [[Kitajska|Kitajske]]. Veljali so za enega od '[[Pet barbarov|petih barbarov]]' in v obdobju [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] ustanovili svojo državo. Domneva se, da so svoje ime prevzeli po regiji Cieši v današnjem okrožju Juše v [[Šanši]]ju. Med služenjem dinastiji [[Han-Džao]], ki so jo ustanovili [[Huni]], so po smrti cesarja [[Liu Dzong]]a pod vodstvom svojega poglavarja [[Ši Le]]ja leta 319 ustanovili dinastijo [[Kasnejši Džao]]. Po propadu Kasnejšega Džaa je [[Ran Min]] v vojni [[Zgodnji Vej|Zgodnjega Veja]] s Cieji leta 350 premagal Cieje in jih pobil. Obstaja veliko različnih poročil o etničnem izvoru Ciejev. Najbolj razširjene teorije trdijo, da so bili jenisejskega, turškega, jueškega ali perzijskega izvora. Po ''[[Zgodovina Džina|Zgodovini Džina]]'' so predniki Ši Leja izvirali iz dela Hunskega cesarstva, znanega kot Čjangču, naseljenega s številnimi etničnimi skupinami. Edwin Pulleyblank meni, da so bili Čjangčuji ljudstvo Kangdžu, ki je živelo v [[Sogdija|Sogdiji]]. == Sklic == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} *{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Q3QszQEACAAJ |title=Medieval Chinese Warfare 300–900 |first=David |last=Graff |publisher=Routledge |year=2002 |isbn=9780521877152 }} * {{cite book |last=Haw |first=Stephen G. |title=Beijing – A Concise History |url = https://books.google.com/books?id=J8J8AgAAQBAJ |access-date=16 December 2014 |year=2006 |publisher=Routledge |isbn = 1134150334 }} *{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=0wRikR7hhFQC&printsec=frontcover&dq=China+between+Empires:+The+Northern+and+Southern+Dynasties&hl=en&newbks=1&newbks_redir=0&sa=X&ved=2ahUKEwjkjcza15WPAxWXMjQIHWg3El4Q6AF6BAgGEAM#v=onepage&q=Jie&f=false |title=China between Empires: The Northern and Southern Dynasties |first=Mark Edward |last=Lewis |publisher=Harvard University Press |year=2009 |quote="The court defeated the rebel armies only with the assistance of an allied tribal group of Indo-European (probably Iranian) origin that dominated central Shanxi. These people, known as Jie or Jie Hu.."}} *{{cite journal |last1=Shimunek |first1=Andrew |last2=Beckwith |first2=Christopher I. |last3=Washington |first3=Jonathan North|last4=Kontovas |first4=Nicholas |last5=Niyaz |first5=Kurban |title=The Earliest Attested Turkic Language: The Chieh (*Kir) Language of the Fourth Century A.D. |journal=Journal Asiatique |year=2015 |volume=303 |issue=1 |pages=143–151 |doi=10.2143/JA.303.1.3085124 |url=https://poj.peeters-leuven.be/content.php?id=3085124&url=article}} * Wang, Zhonghan. ''"Outlines of Ethnic Groups in China"'', Taiyuan, Shanxi Education Press, 2004, p.&nbsp;133, {{ISBN|7-5440-2660-4}}. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 4di7e4p0vg96xhldsaokqo2mdx2s8wp 0 609318 6759025 2026-10-01T06:23:22Z Romanm 13 preusmeritev na [[André Dumont]] 6759025 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[André Dumont]] bn9lrbftdq13h4xtqr11xwm2uscagv1 0 609319 6759035 2026-10-01T06:45:39Z Octopus 13285 uvod 6759035 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Ming Kasnejšega Džaa<br/>後趙明帝 | image = Shi Le (Emperor Ming of Later Zhao).jpg | image_size = 220px | alt = | caption = Upodobitev Ši Leja iz obdobja [[Dinastija Ming|Dinastije Ming]] | succession = Cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]] | reign = {{circa}} marec 330<ref>''Zizhi Tongjian'', zv. 94</ref> – 333 | successor = [[Ši Hong]] | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | birth_date = 274 | birth_place = | death_date = 17. avgust 333 (star 59 let) | death_place = | burial_place = Mavzolej Gaoping | full_name = '''[[Kitajski priimek|Priimek]]''': Ši(石)<br>'''Osebno ime''': Le (勒)<br>'''Vljudnostno ime''': Šilong (世龍) | posthumous_name = Cesar Ming (明皇帝) | temple_name = Gaodzu (高祖) | regnal_name = Veliki general, veliki [[čanju]], guverner province Dži, princ Džaa (大將軍 大單于 領冀州牧 趙王, 319–330)<br>Nebeški kralj Velikega Džaa (大趙天王, 330)<br>Cesar (od okoli marca 330) | era_name = | era_dates = * Taihe (太和): 328–330 * Džjanping (建平): 330–333 | father = Džovhedžu | mother = Gospa Vang | spouse = {{unbulleted list|cesarica Liu|cesarica vdova Čeng}} | issue = {{unbulleted list|Ši Šing|[[Ši Hong]]|Ši Daja|Ši Hong|Ši Hui}} }} '''Ši Le''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石勒, Shílēi), z vljudnostnim imenom '''Šilong''', znan tudi po njegovem posmrtnem imenu '''Cesar Ming iz Kasnejšega Džaa''', je bil ustanovitelj dinastije [[Kasnejši Džao]], ki so ji vladali [[Cieji]], * [[274]], † [[17. avgust]] [[333]].<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 274]] [[Kategorija:Umrli leta 333]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] 2eujp18nbclsl3ygg3yfsq06ufykbea 6759044 6759035 2026-10-01T07:09:34Z Octopus 13285 Biografija 6759044 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Ming Kasnejšega Džaa<br/>後趙明帝 | image = Shi Le (Emperor Ming of Later Zhao).jpg | image_size = 220px | alt = | caption = Upodobitev Ši Leja iz obdobja [[Dinastija Ming|Dinastije Ming]] | succession = Cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]] | reign = {{circa}} marec 330<ref>''Zizhi Tongjian'', zv. 94</ref> – 333 | successor = [[Ši Hong]] | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | birth_date = 274 | birth_place = | death_date = 17. avgust 333 (star 59 let) | death_place = | burial_place = Mavzolej Gaoping | full_name = '''[[Kitajski priimek|Priimek]]''': Ši(石)<br>'''Osebno ime''': Le (勒)<br>'''Vljudnostno ime''': Šilong (世龍) | posthumous_name = Cesar Ming (明皇帝) | temple_name = Gaodzu (高祖) | regnal_name = Veliki general, veliki [[čanju]], guverner province Dži, princ Džaa (大將軍 大單于 領冀州牧 趙王, 319–330)<br>Nebeški kralj Velikega Džaa (大趙天王, 330)<br>Cesar (od okoli marca 330) | era_name = | era_dates = * Taihe (太和): 328–330 * Džjanping (建平): 330–333 | father = Džovhedžu | mother = Gospa Vang | spouse = {{unbulleted list|cesarica Liu|cesarica vdova Čeng}} | issue = {{unbulleted list|Ši Šing|[[Ši Hong]]|Ši Daja|Ši Hong|Ši Hui}} }} '''Ši Le''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石勒, Shílēi), z vljudnostnim imenom '''Šilong''', znan tudi po njegovem posmrtnem imenu '''Cesar Ming iz Kasnejšega Džaa''', je bil ustanovitelj dinastije [[Kasnejši Džao]], ki so ji vladali [[Cieji]], * [[274]], † [[17. avgust]] [[333]].<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> ==Biografija== Uradniki dinastije [[Dinastija Džin (266–420) |Džin]] so ga v mladih letih prodali v [[suženjstvo]]. Kasneje je sodeloval pri organiziranju upora proti dinastiji Džin in sčasoma postal močan general v dinastiji [[Han-Džao]] pod vladavino dinastije Hu. V imenu dinastije Han-Džao je osvojil velik del severne [[Kitajska|Kitajske]], vendar je ozemlje obdržal pod svojim nadzorom. Po sporu s cesarjem Liu Jaom iz dinastije Han-Džao leta 319 se je odcepil od dinastije Han-Džao in ustanovil svojo državo [[Kasnejši Džao]]. Leta 329 je premagal in ujel cesarja Liu Jaa in svojemu imperiju dodal zahodno Kitajsko. Ši Le je bil znan kot briljanten general, ki je bil zaradi krutosti med njegovimi pohodi deležen številnih kritik zgodovinarjev. Po njegovi smrti je oblast prešla na njegovega ambicioznega in še bolj neusmiljenega nečaka [[Ši Hu]]ja, ki je oblast pridobil od Ši Lejevega sina [[Ši Hong]]a. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * ''[[Knjiga Džina]]'', zv. 104, 105 [https://web.archive.org/web/20080210135442/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/jin11.htm]. * ''[[Knjiga Veja]]'', zv. 95 [https://web.archive.org/web/20080207040243/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/nw11.htm]. * ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. [[s:zh:資治通鑑:第086卷|86]], [[s:zh:資治通鑑:第087卷|87]], [[s:zh:資治通鑑:第088卷|88]], [[s:zh:資治通鑑:第089卷|89]], [[s:zh:資治通鑑:第090卷|90]], [[s:zh:資治通鑑:第091卷|91]], [[s:zh:資治通鑑:第092卷|92]], [[s:zh:資治通鑑:第093卷|93]], [[s:zh:資治通鑑:第094卷|94]], [[s:zh:資治通鑑:第095卷|95]]. * ''[[Letopisi pomladi in jeseni]]'', [[s:zh:十六國春秋/卷02|zv. 2]]. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 274]] [[Kategorija:Umrli leta 333]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] 52bivn6b8a94gi9skhlx4vhhxogpz1k 6759052 6759044 2026-10-01T07:20:06Z Octopus 13285 nadaljevanje 6759052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Ming Kasnejšega Džaa<br/>後趙明帝 | image = Shi Le (Emperor Ming of Later Zhao).jpg | image_size = 220px | alt = | caption = Upodobitev Ši Leja iz obdobja [[Dinastija Ming|Dinastije Ming]] | succession = Cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]] | reign = {{circa}} marec 330<ref>''Zizhi Tongjian'', zv. 94</ref> – 333 | successor = [[Ši Hong]] | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | birth_date = 274 | birth_place = | death_date = 17. avgust 333 (star 59 let) | death_place = | burial_place = Mavzolej Gaoping | full_name = '''[[Kitajski priimek|Priimek]]''': Ši(石)<br>'''Osebno ime''': Le (勒)<br>'''Vljudnostno ime''': Šilong (世龍) | posthumous_name = Cesar Ming (明皇帝) | temple_name = Gaodzu (高祖) | regnal_name = Veliki general, veliki [[čanju]], guverner province Dži, princ Džaa (大將軍 大單于 領冀州牧 趙王, 319–330)<br>Nebeški kralj Velikega Džaa (大趙天王, 330)<br>Cesar (od okoli marca 330) | era_name = | era_dates = * Taihe (太和): 328–330 * Džjanping (建平): 330–333 | father = Džovhedžu | mother = Gospa Vang | spouse = {{unbulleted list|cesarica Liu|cesarica vdova Čeng}} | issue = {{unbulleted list|Ši Šing|[[Ši Hong]]|Ši Daja|Ši Hong|Ši Hui}} }} '''Ši Le''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石勒, Shílēi), z vljudnostnim imenom '''Šilong''', znan tudi po njegovem posmrtnem imenu '''Cesar Ming iz Kasnejšega Džaa''', je bil ustanovitelj dinastije [[Kasnejši Džao]], ki so ji vladali [[Cieji]], * [[274]], † [[17. avgust]] [[333]].<ref name=Rene>{{Cite book |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=0-8135-1304-9 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 57–58] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/57 }}</ref> ==Biografija== Uradniki dinastije [[Dinastija Džin (266–420) |Džin]] so ga v mladih letih prodali v [[suženjstvo]]. Kasneje je sodeloval pri organiziranju upora proti dinastiji Džin in sčasoma postal močan general v dinastiji [[Han-Džao]] pod vladavino dinastije Hu. V imenu dinastije Han-Džao je osvojil velik del severne [[Kitajska|Kitajske]], vendar je ozemlje obdržal pod svojim nadzorom. Po sporu s cesarjem Liu Jaom iz dinastije Han-Džao leta 319 se je odcepil od dinastije Han-Džao in ustanovil svojo državo [[Kasnejši Džao]]. Leta 329 je premagal in ujel cesarja Liu Jaa in svojemu imperiju dodal zahodno Kitajsko. Ši Le je bil znan kot briljanten general, ki je bil zaradi krutosti med njegovimi pohodi deležen številnih kritik zgodovinarjev. Po njegovi smrti je oblast prešla na njegovega ambicioznega in še bolj neusmiljenega nečaka [[Ši Hu]]ja, ki je oblast pridobil od Ši Lejevega sina [[Ši Hong]]a. {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * ''[[Knjiga Džina]]'', zv. 104, 105 [https://web.archive.org/web/20080210135442/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/jin11.htm]. * ''[[Knjiga Veja]]'', zv. 95 [https://web.archive.org/web/20080207040243/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/nw11.htm]. * ''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. [[s:zh:資治通鑑:第086卷|86]], [[s:zh:資治通鑑:第087卷|87]], [[s:zh:資治通鑑:第088卷|88]], [[s:zh:資治通鑑:第089卷|89]], [[s:zh:資治通鑑:第090卷|90]], [[s:zh:資治通鑑:第091卷|91]], [[s:zh:資治通鑑:第092卷|92]], [[s:zh:資治通鑑:第093卷|93]], [[s:zh:資治通鑑:第094卷|94]], [[s:zh:資治通鑑:第095卷|95]]. * ''[[Letopisi pomladi in jeseni]]'', [[s:zh:十六國春秋/卷02|zv. 2]]. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|[[Kasnejši Džao|Rodbina Ši]]||274||333||name=Cesar Ming Kasnejšega Džaa}} {{s-reg}} {{s-break}} {{s-vac|unknown|unknlast=Sima Lun|as=knez Džaa}} {{s-ttl|title=Kralj Džaa|years=319–330}} {{s-aft|after=on sam|as=cesar Kasnejšega Džaa}} {{s-bef|before=on sam|as=kralj Džaa}} {{s-ttl|title=Cesar Kasnejšega Džaa|years=330–333}} {{s-aft|after=[[Ši Hong]]}} {{s-pre}} {{S-bef|before=Liu Ši}} {{S-tul|title=Cesar Kitajske|years=319–333 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Ši Hong]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 274]] [[Kategorija:Umrli leta 333]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] 8mayzof2dif739s4rq73nry62e4bla2 0 609320 6759061 2026-10-01T07:28:20Z Ingrid Andreessen 254878 nova stran z vsebino: »{{Infobox royalty | name = Sirivannavari Nariratana | title = | image = | caption = | spouse = | issue = | full name = | house = | father = [[Vadžiralongkorn]] | mother = Sujarinee Wiwacharawongse | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | religion = [[Teravadski budizem]] }} '''Sirivannavari Nariratana''' ([...« 6759061 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Sirivannavari Nariratana | title = | image = | caption = | spouse = | issue = | full name = | house = | father = [[Vadžiralongkorn]] | mother = Sujarinee Wiwacharawongse | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | religion = [[Teravadski budizem]] }} '''Sirivannavari Nariratana''' ([[tajsko]] สิริวัณณวรีนารีรัตน์; rojena * 8. januarja 1987) je tajska princesa, modna oblikovalka in kulturna delavka. Je vnukinja [[Bumibol Aduljadedž|kralja Bumibola Aduljadedža]] in druga hči [[Vadžiralongkorn|kralja Vadžiralongkorn]], rojena [[Sujarinee Wiwacharawongse]]. Ko je bila stara devet let, sta se njena starša razšla, nato pa je odraščala pod očetovim skrbništvom<ref>{{Cite web|url=https://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/19/the-playboy-prince-of-thailand|title=Prince of Thailand Maha Vajiralongkorn: The Playboy|last=Simons|first=Lewis M.|website=Daily Beast|date=19 May 2010|access-date=23 February 2019|language=en|archive-date=29 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170529105429/http://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/19/the-playboy-prince-of-thailand|url-status=live}}</ref>. Dodiplomski študij je zaključila na [[Univerza Chulalongkorn|Univerzi Chulalongkorn]]<ref>{{cite web |url= http://www.thairath.co.th/content/138302 |title= ตามรอยเบื้องพระยุคลบาท พระราชนัดดา อุทิศองค์เพื่อแผ่นดินไทย |author=|date= 2011-01-09 |work= Thairath Online |publisher= |accessdate= 2015-12-24}}</ref>, magistrski študij pa na [[École de la chambre syndicale de la couture parisienne]] v [[Francija|Franciji]]<ref>{{cite web |url= http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1246191782 |title= องค์สิริวัณณวรีทรงต่อโทฝรั่งเศส คณบดียกย่อง "ศิลปินบัณฑิต" |author= |date= 2009-06-28 |work= |publisher= Matichon |accessdate=2014-09-26}}</ref><ref>{{cite web |url= http://www.thairath.co.th/content/101511 |title= พระองค์หญิงสิริวัณณวรี เปิดพระทัย เรียนดีไซน์ปารีส เหนื่อยสุด กดดันแต่คุ้ม |author= |date= 2010-08-06 |work= |publisher= ไทยรัฐ |accessdate=2014-09-22}}</ref>. Francoska luksuzna modna hiša '''''Balmain''''' jo je povabila, da bi v [[Pariz|Parizu]] predstavila svojo modno kolekcijo.Njena prva pariška kolekcija je nosila naslov Presence of the Past in je črpala iz spominov na njeno babico, kraljico [[:en:Sirikit|Sirikit Kitidžakara]], ter tradicionalna tajska oblačila interpretirala na sodoben način<ref name=":0">{{cite news |last1=Ellis-Petersen |first1=Hannah |title=YouTube host faces charges for criticising Thai princess's Miss Universe dress |url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |access-date=19 December 2018 |work=The Guardian |date=19 December 2018 |archive-date=6 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230906054017/https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |url-status=live }}</ref>. Naslednje leto je v Parizu predstavila svojo samostojno modno revijo. Oblikovala je tudi obleko, ki jo je [[Sophida Kanchanarin]] nosila kot predstavnica Tajske na tekmovanju [[Miss Universe 2018]]<ref name=":0">{{cite news |last1=Ellis-Petersen |first1=Hannah |title=YouTube host faces charges for criticising Thai princess's Miss Universe dress |url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |access-date=19 December 2018 |work=The Guardian |date=19 December 2018 |archive-date=6 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230906054017/https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |url-status=live }}</ref>. 28. maja 2026 jo je generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) [[Daren Tang]] imenoval za ambasadorko WIPO za modo in oblikovanje zaradi njenega prispevka h kreativnosti, inovacijam in strateški uporabi intelektualne lastnine. Njena kraljeva visokost ima več kot 500 predmetov intelektualne lastnine, med njimi 256 oblikovalskih del, 275 registracij avtorskih pravic ter registrirane blagovne znamke v 34 državah za nakit, usnjene izdelke in opremo za dom<ref>{{Cite web |title=WIPO Appoints Princess Sirivannavari Nariratana Rajakanya of Thailand as Ambassador for Fashion and Design |url=https://www.wipo.int/pressroom/en/articles/2026/article_0009.html?utm_source=WIPO+Newsletters&utm_campaign=c451a02a19-EMAIL_CAMPAIGN_2026_05_28_01_21&utm_medium=email&utm_term=0_-c451a02a19-256623481 |access-date=2026-05-28 |website=www.wipo.int |language=en}}</ref>. Oblikovala je tudi oblačila za tajske športnike, ki so nastopili na [[2026 Asian Games|Azijskih igrah 2026]]<ref>[https://vogue.co.th/article/sirivannavari-asian-games-2026 เปิดตัวชุดพิธีการสำหรับนักกีฬาไทยใน Asian Games 2026 โดยแบรนด์ SIRIVANNAVARI]</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Tajski princi]] aibhwcpbvvahld4wall69fm611weavm 6759064 6759061 2026-10-01T07:30:31Z Ingrid Andreessen 254878 /* Sklici */ 6759064 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Sirivannavari Nariratana | title = | image = | caption = | spouse = | issue = | full name = | house = | father = [[Vadžiralongkorn]] | mother = Sujarinee Wiwacharawongse | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | religion = [[Teravadski budizem]] }} '''Sirivannavari Nariratana''' ([[tajsko]] สิริวัณณวรีนารีรัตน์; rojena * 8. januarja 1987) je tajska princesa, modna oblikovalka in kulturna delavka. Je vnukinja [[Bumibol Aduljadedž|kralja Bumibola Aduljadedža]] in druga hči [[Vadžiralongkorn|kralja Vadžiralongkorn]], rojena [[Sujarinee Wiwacharawongse]]. Ko je bila stara devet let, sta se njena starša razšla, nato pa je odraščala pod očetovim skrbništvom<ref>{{Cite web|url=https://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/19/the-playboy-prince-of-thailand|title=Prince of Thailand Maha Vajiralongkorn: The Playboy|last=Simons|first=Lewis M.|website=Daily Beast|date=19 May 2010|access-date=23 February 2019|language=en|archive-date=29 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170529105429/http://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/19/the-playboy-prince-of-thailand|url-status=live}}</ref>. Dodiplomski študij je zaključila na [[Univerza Chulalongkorn|Univerzi Chulalongkorn]]<ref>{{cite web |url= http://www.thairath.co.th/content/138302 |title= ตามรอยเบื้องพระยุคลบาท พระราชนัดดา อุทิศองค์เพื่อแผ่นดินไทย |author=|date= 2011-01-09 |work= Thairath Online |publisher= |accessdate= 2015-12-24}}</ref>, magistrski študij pa na [[École de la chambre syndicale de la couture parisienne]] v [[Francija|Franciji]]<ref>{{cite web |url= http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1246191782 |title= องค์สิริวัณณวรีทรงต่อโทฝรั่งเศส คณบดียกย่อง "ศิลปินบัณฑิต" |author= |date= 2009-06-28 |work= |publisher= Matichon |accessdate=2014-09-26}}</ref><ref>{{cite web |url= http://www.thairath.co.th/content/101511 |title= พระองค์หญิงสิริวัณณวรี เปิดพระทัย เรียนดีไซน์ปารีส เหนื่อยสุด กดดันแต่คุ้ม |author= |date= 2010-08-06 |work= |publisher= ไทยรัฐ |accessdate=2014-09-22}}</ref>. Francoska luksuzna modna hiša '''''Balmain''''' jo je povabila, da bi v [[Pariz|Parizu]] predstavila svojo modno kolekcijo.Njena prva pariška kolekcija je nosila naslov Presence of the Past in je črpala iz spominov na njeno babico, kraljico [[:en:Sirikit|Sirikit Kitidžakara]], ter tradicionalna tajska oblačila interpretirala na sodoben način<ref name=":0">{{cite news |last1=Ellis-Petersen |first1=Hannah |title=YouTube host faces charges for criticising Thai princess's Miss Universe dress |url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |access-date=19 December 2018 |work=The Guardian |date=19 December 2018 |archive-date=6 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230906054017/https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |url-status=live }}</ref>. Naslednje leto je v Parizu predstavila svojo samostojno modno revijo. Oblikovala je tudi obleko, ki jo je [[Sophida Kanchanarin]] nosila kot predstavnica Tajske na tekmovanju [[Miss Universe 2018]]<ref name=":0">{{cite news |last1=Ellis-Petersen |first1=Hannah |title=YouTube host faces charges for criticising Thai princess's Miss Universe dress |url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |access-date=19 December 2018 |work=The Guardian |date=19 December 2018 |archive-date=6 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230906054017/https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |url-status=live }}</ref>. 28. maja 2026 jo je generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) [[Daren Tang]] imenoval za ambasadorko WIPO za modo in oblikovanje zaradi njenega prispevka h kreativnosti, inovacijam in strateški uporabi intelektualne lastnine. Njena kraljeva visokost ima več kot 500 predmetov intelektualne lastnine, med njimi 256 oblikovalskih del, 275 registracij avtorskih pravic ter registrirane blagovne znamke v 34 državah za nakit, usnjene izdelke in opremo za dom<ref>{{Cite web |title=WIPO Appoints Princess Sirivannavari Nariratana Rajakanya of Thailand as Ambassador for Fashion and Design |url=https://www.wipo.int/pressroom/en/articles/2026/article_0009.html?utm_source=WIPO+Newsletters&utm_campaign=c451a02a19-EMAIL_CAMPAIGN_2026_05_28_01_21&utm_medium=email&utm_term=0_-c451a02a19-256623481 |access-date=2026-05-28 |website=www.wipo.int |language=en}}</ref>. Oblikovala je tudi oblačila za tajske športnike, ki so nastopili na [[2026 Asian Games|Azijskih igrah 2026]]<ref>[https://vogue.co.th/article/sirivannavari-asian-games-2026 เปิดตัวชุดพิธีการสำหรับนักกีฬาไทยใน Asian Games 2026 โดยแบรนด์ SIRIVANNAVARI]</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Tajski princese]] n10e0kf99vpfxma8yip2a8re6iy2m18 6759067 6759064 2026-10-01T07:33:04Z Ingrid Andreessen 254878 /* Sklici */ 6759067 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Sirivannavari Nariratana | title = | image = | caption = | spouse = | issue = | full name = | house = | father = [[Vadžiralongkorn]] | mother = Sujarinee Wiwacharawongse | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | religion = [[Teravadski budizem]] }} '''Sirivannavari Nariratana''' ([[tajsko]] สิริวัณณวรีนารีรัตน์; rojena * 8. januarja 1987) je tajska princesa, modna oblikovalka in kulturna delavka. Je vnukinja [[Bumibol Aduljadedž|kralja Bumibola Aduljadedža]] in druga hči [[Vadžiralongkorn|kralja Vadžiralongkorn]], rojena [[Sujarinee Wiwacharawongse]]. Ko je bila stara devet let, sta se njena starša razšla, nato pa je odraščala pod očetovim skrbništvom<ref>{{Cite web|url=https://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/19/the-playboy-prince-of-thailand|title=Prince of Thailand Maha Vajiralongkorn: The Playboy|last=Simons|first=Lewis M.|website=Daily Beast|date=19 May 2010|access-date=23 February 2019|language=en|archive-date=29 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170529105429/http://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/19/the-playboy-prince-of-thailand|url-status=live}}</ref>. Dodiplomski študij je zaključila na [[Univerza Chulalongkorn|Univerzi Chulalongkorn]]<ref>{{cite web |url= http://www.thairath.co.th/content/138302 |title= ตามรอยเบื้องพระยุคลบาท พระราชนัดดา อุทิศองค์เพื่อแผ่นดินไทย |author=|date= 2011-01-09 |work= Thairath Online |publisher= |accessdate= 2015-12-24}}</ref>, magistrski študij pa na [[École de la chambre syndicale de la couture parisienne]] v [[Francija|Franciji]]<ref>{{cite web |url= http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1246191782 |title= องค์สิริวัณณวรีทรงต่อโทฝรั่งเศส คณบดียกย่อง "ศิลปินบัณฑิต" |author= |date= 2009-06-28 |work= |publisher= Matichon |accessdate=2014-09-26}}</ref><ref>{{cite web |url= http://www.thairath.co.th/content/101511 |title= พระองค์หญิงสิริวัณณวรี เปิดพระทัย เรียนดีไซน์ปารีส เหนื่อยสุด กดดันแต่คุ้ม |author= |date= 2010-08-06 |work= |publisher= ไทยรัฐ |accessdate=2014-09-22}}</ref>. Francoska luksuzna modna hiša '''''Balmain''''' jo je povabila, da bi v [[Pariz|Parizu]] predstavila svojo modno kolekcijo.Njena prva pariška kolekcija je nosila naslov Presence of the Past in je črpala iz spominov na njeno babico, kraljico [[:en:Sirikit|Sirikit Kitidžakara]], ter tradicionalna tajska oblačila interpretirala na sodoben način<ref name=":0">{{cite news |last1=Ellis-Petersen |first1=Hannah |title=YouTube host faces charges for criticising Thai princess's Miss Universe dress |url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |access-date=19 December 2018 |work=The Guardian |date=19 December 2018 |archive-date=6 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230906054017/https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |url-status=live }}</ref>. Naslednje leto je v Parizu predstavila svojo samostojno modno revijo. Oblikovala je tudi obleko, ki jo je [[Sophida Kanchanarin]] nosila kot predstavnica Tajske na tekmovanju [[Miss Universe 2018]]<ref name=":0">{{cite news |last1=Ellis-Petersen |first1=Hannah |title=YouTube host faces charges for criticising Thai princess's Miss Universe dress |url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |access-date=19 December 2018 |work=The Guardian |date=19 December 2018 |archive-date=6 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230906054017/https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |url-status=live }}</ref>. 28. maja 2026 jo je generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) [[Daren Tang]] imenoval za ambasadorko WIPO za modo in oblikovanje zaradi njenega prispevka h kreativnosti, inovacijam in strateški uporabi intelektualne lastnine. Njena kraljeva visokost ima več kot 500 predmetov intelektualne lastnine, med njimi 256 oblikovalskih del, 275 registracij avtorskih pravic ter registrirane blagovne znamke v 34 državah za nakit, usnjene izdelke in opremo za dom<ref>{{Cite web |title=WIPO Appoints Princess Sirivannavari Nariratana Rajakanya of Thailand as Ambassador for Fashion and Design |url=https://www.wipo.int/pressroom/en/articles/2026/article_0009.html?utm_source=WIPO+Newsletters&utm_campaign=c451a02a19-EMAIL_CAMPAIGN_2026_05_28_01_21&utm_medium=email&utm_term=0_-c451a02a19-256623481 |access-date=2026-05-28 |website=www.wipo.int |language=en}}</ref>. Oblikovala je tudi oblačila za tajske športnike, ki so nastopili na [[2026 Asian Games|Azijskih igrah 2026]]<ref>[https://vogue.co.th/article/sirivannavari-asian-games-2026 เปิดตัวชุดพิธีการสำหรับนักกีฬาไทยใน Asian Games 2026 โดยแบรนด์ SIRIVANNAVARI]</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Tajski princese]] [[Kategorija:Tajski modni oblikovalci]] 051e26tztjimtske4atequ6r7t4c3jx 6759077 6759067 2026-10-01T07:38:29Z Ingrid Andreessen 254878 6759077 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Sirivannavari Nariratana | title = | image =Princess Sirivannavari of Thailand in May 2026 (cropped).jpg | caption = | spouse = | issue = | full name = | house = | father = [[Vadžiralongkorn]] | mother = Sujarinee Wiwacharawongse | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | religion = [[Teravadski budizem]] }} '''Sirivannavari Nariratana''' ([[tajsko]] สิริวัณณวรีนารีรัตน์; rojena * 8. januarja 1987) je tajska princesa, modna oblikovalka in kulturna delavka. Je vnukinja [[Bumibol Aduljadedž|kralja Bumibola Aduljadedža]] in druga hči [[Vadžiralongkorn|kralja Vadžiralongkorn]], rojena [[Sujarinee Wiwacharawongse]]. Ko je bila stara devet let, sta se njena starša razšla, nato pa je odraščala pod očetovim skrbništvom<ref>{{Cite web|url=https://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/19/the-playboy-prince-of-thailand|title=Prince of Thailand Maha Vajiralongkorn: The Playboy|last=Simons|first=Lewis M.|website=Daily Beast|date=19 May 2010|access-date=23 February 2019|language=en|archive-date=29 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170529105429/http://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/19/the-playboy-prince-of-thailand|url-status=live}}</ref>. Dodiplomski študij je zaključila na [[Univerza Chulalongkorn|Univerzi Chulalongkorn]]<ref>{{cite web |url= http://www.thairath.co.th/content/138302 |title= ตามรอยเบื้องพระยุคลบาท พระราชนัดดา อุทิศองค์เพื่อแผ่นดินไทย |author=|date= 2011-01-09 |work= Thairath Online |publisher= |accessdate= 2015-12-24}}</ref>, magistrski študij pa na [[École de la chambre syndicale de la couture parisienne]] v [[Francija|Franciji]]<ref>{{cite web |url= http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1246191782 |title= องค์สิริวัณณวรีทรงต่อโทฝรั่งเศส คณบดียกย่อง "ศิลปินบัณฑิต" |author= |date= 2009-06-28 |work= |publisher= Matichon |accessdate=2014-09-26}}</ref><ref>{{cite web |url= http://www.thairath.co.th/content/101511 |title= พระองค์หญิงสิริวัณณวรี เปิดพระทัย เรียนดีไซน์ปารีส เหนื่อยสุด กดดันแต่คุ้ม |author= |date= 2010-08-06 |work= |publisher= ไทยรัฐ |accessdate=2014-09-22}}</ref>. Francoska luksuzna modna hiša '''''Balmain''''' jo je povabila, da bi v [[Pariz|Parizu]] predstavila svojo modno kolekcijo.Njena prva pariška kolekcija je nosila naslov Presence of the Past in je črpala iz spominov na njeno babico, kraljico [[:en:Sirikit|Sirikit Kitidžakara]], ter tradicionalna tajska oblačila interpretirala na sodoben način<ref name=":0">{{cite news |last1=Ellis-Petersen |first1=Hannah |title=YouTube host faces charges for criticising Thai princess's Miss Universe dress |url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |access-date=19 December 2018 |work=The Guardian |date=19 December 2018 |archive-date=6 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230906054017/https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |url-status=live }}</ref>. Naslednje leto je v Parizu predstavila svojo samostojno modno revijo. Oblikovala je tudi obleko, ki jo je [[Sophida Kanchanarin]] nosila kot predstavnica Tajske na tekmovanju [[Miss Universe 2018]]<ref name=":0">{{cite news |last1=Ellis-Petersen |first1=Hannah |title=YouTube host faces charges for criticising Thai princess's Miss Universe dress |url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |access-date=19 December 2018 |work=The Guardian |date=19 December 2018 |archive-date=6 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230906054017/https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |url-status=live }}</ref>. 28. maja 2026 jo je generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) [[Daren Tang]] imenoval za ambasadorko WIPO za modo in oblikovanje zaradi njenega prispevka h kreativnosti, inovacijam in strateški uporabi intelektualne lastnine. Njena kraljeva visokost ima več kot 500 predmetov intelektualne lastnine, med njimi 256 oblikovalskih del, 275 registracij avtorskih pravic ter registrirane blagovne znamke v 34 državah za nakit, usnjene izdelke in opremo za dom<ref>{{Cite web |title=WIPO Appoints Princess Sirivannavari Nariratana Rajakanya of Thailand as Ambassador for Fashion and Design |url=https://www.wipo.int/pressroom/en/articles/2026/article_0009.html?utm_source=WIPO+Newsletters&utm_campaign=c451a02a19-EMAIL_CAMPAIGN_2026_05_28_01_21&utm_medium=email&utm_term=0_-c451a02a19-256623481 |access-date=2026-05-28 |website=www.wipo.int |language=en}}</ref>. Oblikovala je tudi oblačila za tajske športnike, ki so nastopili na [[2026 Asian Games|Azijskih igrah 2026]]<ref>[https://vogue.co.th/article/sirivannavari-asian-games-2026 เปิดตัวชุดพิธีการสำหรับนักกีฬาไทยใน Asian Games 2026 โดยแบรนด์ SIRIVANNAVARI]</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Tajski princese]] [[Kategorija:Tajski modni oblikovalci]] jiedu17upq45ukq580xbjj40bhp02oa 6759135 6759077 2026-10-01T09:39:59Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Tajski princese]]; dodal [[Kategorija:Tajske princese]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6759135 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Sirivannavari Nariratana | title = | image =Princess Sirivannavari of Thailand in May 2026 (cropped).jpg | caption = | spouse = | issue = | full name = | house = | father = [[Vadžiralongkorn]] | mother = Sujarinee Wiwacharawongse | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | religion = [[Teravadski budizem]] }} '''Sirivannavari Nariratana''' ([[tajsko]] สิริวัณณวรีนารีรัตน์; rojena * 8. januarja 1987) je tajska princesa, modna oblikovalka in kulturna delavka. Je vnukinja [[Bumibol Aduljadedž|kralja Bumibola Aduljadedža]] in druga hči [[Vadžiralongkorn|kralja Vadžiralongkorn]], rojena [[Sujarinee Wiwacharawongse]]. Ko je bila stara devet let, sta se njena starša razšla, nato pa je odraščala pod očetovim skrbništvom<ref>{{Cite web|url=https://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/19/the-playboy-prince-of-thailand|title=Prince of Thailand Maha Vajiralongkorn: The Playboy|last=Simons|first=Lewis M.|website=Daily Beast|date=19 May 2010|access-date=23 February 2019|language=en|archive-date=29 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170529105429/http://www.thedailybeast.com/articles/2010/05/19/the-playboy-prince-of-thailand|url-status=live}}</ref>. Dodiplomski študij je zaključila na [[Univerza Chulalongkorn|Univerzi Chulalongkorn]]<ref>{{cite web |url= http://www.thairath.co.th/content/138302 |title= ตามรอยเบื้องพระยุคลบาท พระราชนัดดา อุทิศองค์เพื่อแผ่นดินไทย |author=|date= 2011-01-09 |work= Thairath Online |publisher= |accessdate= 2015-12-24}}</ref>, magistrski študij pa na [[École de la chambre syndicale de la couture parisienne]] v [[Francija|Franciji]]<ref>{{cite web |url= http://www.matichon.co.th/news_detail.php?newsid=1246191782 |title= องค์สิริวัณณวรีทรงต่อโทฝรั่งเศส คณบดียกย่อง "ศิลปินบัณฑิต" |author= |date= 2009-06-28 |work= |publisher= Matichon |accessdate=2014-09-26}}</ref><ref>{{cite web |url= http://www.thairath.co.th/content/101511 |title= พระองค์หญิงสิริวัณณวรี เปิดพระทัย เรียนดีไซน์ปารีส เหนื่อยสุด กดดันแต่คุ้ม |author= |date= 2010-08-06 |work= |publisher= ไทยรัฐ |accessdate=2014-09-22}}</ref>. Francoska luksuzna modna hiša '''''Balmain''''' jo je povabila, da bi v [[Pariz|Parizu]] predstavila svojo modno kolekcijo.Njena prva pariška kolekcija je nosila naslov Presence of the Past in je črpala iz spominov na njeno babico, kraljico [[:en:Sirikit|Sirikit Kitidžakara]], ter tradicionalna tajska oblačila interpretirala na sodoben način<ref name=":0">{{cite news |last1=Ellis-Petersen |first1=Hannah |title=YouTube host faces charges for criticising Thai princess's Miss Universe dress |url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |access-date=19 December 2018 |work=The Guardian |date=19 December 2018 |archive-date=6 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230906054017/https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |url-status=live }}</ref>. Naslednje leto je v Parizu predstavila svojo samostojno modno revijo. Oblikovala je tudi obleko, ki jo je [[Sophida Kanchanarin]] nosila kot predstavnica Tajske na tekmovanju [[Miss Universe 2018]]<ref name=":0">{{cite news |last1=Ellis-Petersen |first1=Hannah |title=YouTube host faces charges for criticising Thai princess's Miss Universe dress |url=https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |access-date=19 December 2018 |work=The Guardian |date=19 December 2018 |archive-date=6 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230906054017/https://www.theguardian.com/world/2018/dec/19/youtube-host-faces-charges-for-criticising-thai-princesss-miss-universe-dress |url-status=live }}</ref>. 28. maja 2026 jo je generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) [[Daren Tang]] imenoval za ambasadorko WIPO za modo in oblikovanje zaradi njenega prispevka h kreativnosti, inovacijam in strateški uporabi intelektualne lastnine. Njena kraljeva visokost ima več kot 500 predmetov intelektualne lastnine, med njimi 256 oblikovalskih del, 275 registracij avtorskih pravic ter registrirane blagovne znamke v 34 državah za nakit, usnjene izdelke in opremo za dom<ref>{{Cite web |title=WIPO Appoints Princess Sirivannavari Nariratana Rajakanya of Thailand as Ambassador for Fashion and Design |url=https://www.wipo.int/pressroom/en/articles/2026/article_0009.html?utm_source=WIPO+Newsletters&utm_campaign=c451a02a19-EMAIL_CAMPAIGN_2026_05_28_01_21&utm_medium=email&utm_term=0_-c451a02a19-256623481 |access-date=2026-05-28 |website=www.wipo.int |language=en}}</ref>. Oblikovala je tudi oblačila za tajske športnike, ki so nastopili na [[2026 Asian Games|Azijskih igrah 2026]]<ref>[https://vogue.co.th/article/sirivannavari-asian-games-2026 เปิดตัวชุดพิธีการสำหรับนักกีฬาไทยใน Asian Games 2026 โดยแบรนด์ SIRIVANNAVARI]</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{noble-stub}} [[Kategorija:Tajske princese]] [[Kategorija:Tajski modni oblikovalci]] on181rr1envxorqgegoe5j7qpw0fqc7 14 609321 6759065 2026-10-01T07:31:25Z Ingrid Andreessen 254878 nova stran z vsebino: »{{ktgr|[[Britanci|tajskih]] [[princesa]]h}} [[Kategorija:Princese]] [[Kategorija:Tajski plemiči|Princese]]« 6759065 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Britanci|tajskih]] [[princesa]]h}} [[Kategorija:Princese]] [[Kategorija:Tajski plemiči|Princese]] ovcr1frx9ct8jbvbr8wzxmbnuhpefpi 6759070 6759065 2026-10-01T07:34:04Z Ingrid Andreessen 254878 6759070 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Tajski|tajskih]] [[princesa]]h}} [[Kategorija:Princese]] [[Kategorija:Tajski plemiči|Princese]] 7hzc8g81ucbznzr80s6n6dv9lvbea6m 6759131 6759070 2026-10-01T09:39:17Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Kategorija:Tajski princese]] na [[Kategorija:Tajske princese]]: tn v naslovu 6759070 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Tajski|tajskih]] [[princesa]]h}} [[Kategorija:Princese]] [[Kategorija:Tajski plemiči|Princese]] 7hzc8g81ucbznzr80s6n6dv9lvbea6m 14 609322 6759069 2026-10-01T07:33:46Z Ingrid Andreessen 254878 nova stran z vsebino: »{{ktgr|[[Tajski|tajskih]] [[modni oblikovalec|modnih oblikovalcih]]}} [[Kategorija:Tajski oblikovalci|Modni]] [[Kategorija:Modni oblikovalci po narodnosti]]« 6759069 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Tajski|tajskih]] [[modni oblikovalec|modnih oblikovalcih]]}} [[Kategorija:Tajski oblikovalci|Modni]] [[Kategorija:Modni oblikovalci po narodnosti]] 7071m8d972153s6z7hsxlwfpgva1eoa 14 609323 6759073 2026-10-01T07:35:35Z Ingrid Andreessen 254878 nova stran z vsebino: »Ta [[kategorija]] zajema članke o [[Tajski|tajskih]] [[oblikovalec|oblikovalcih]]. [[Kategorija:Tajski umetniki|Oblikovalci]] [[Kategorija:Oblikovalci po narodnosti|Tajski]]« 6759073 wikitext text/x-wiki Ta [[kategorija]] zajema članke o [[Tajski|tajskih]] [[oblikovalec|oblikovalcih]]. [[Kategorija:Tajski umetniki|Oblikovalci]] [[Kategorija:Oblikovalci po narodnosti|Tajski]] 9a4qrg1r4chdcos4jn7yg9vwm3be1my 1 609324 6759081 2026-10-01T07:48:34Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6759081 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 609325 6759085 2026-10-01T07:51:09Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6759085 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 118 609326 6759116 2026-10-01T09:01:01Z ~2026-52784-24 266627 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6759116 wikitext text/x-wiki Seznam osebnosti (družin), ki so delovali oz. bili rojeni na Apaškem polju: 1. Duhovščina, cerkveno delovanje in misijonarstvo • Ignac Ledenig (1774–1845): katoliški župnik v Apačah. • Franz Čeh/Tschesch (1802–1858): katoliški župnik v Apačah. • Jakob Zwetko (1810–1881): katoliški župnik v Apačah. • Franz Kusala (1863–1908): katoliški župnik v Apačah. • Janez Ošlaj (1924–2009): zlatomašnik in dolgoletni župnik v Apačah. • Ivan Cilenšek (1887–1968): zlatomašnik in dolgoletni župnik v Apačah. • Zoltan (Zlatko) Kerčmar (1902–1962): evangeličanski duhovnik v Apačah. • Mag. Wilhelm Wretschitsch (Vrečič) (1914–2009): evangeličanski duhovnik, rojen v Apačah. • Pater Kanut des Enffans d'Avernas (1884–1950): plemič in misijonar, rojen v dvorcu Freudenau v Črncih (druga vloga: žrtev vojnega/verskega nasilja). • Eduard Schleimer (1871–1941): katoliški župnik, rojen v Apačah. • Johann (Janez) Kukovec (1832–1906): katoliški župnik v Apačah. • p. Anselm Baumgartner (1844–1894): kapitular in cerkveni mož, rojen v Lutvercih. • Karel Frankl (1818–1885): katoliški župnik, rojen v Apačah. • Anton Semlitsch (1807–1883): župnik in čebelarski pionir, rojen v Segovcih. • Jakob Hanžič (1831–1894): katoliški župnik v Apačah. • Dr. Leopold Potzinger (1870–1933): katoliški župnik v Apačah (druga vloga: politika – državni poslanec). 2. Zdravstvo in medicina • Jože(f) Veršič (1775–1847): izdelovalec umetnih udov, rojen v Plitvici. • Vincenz Schrambeck (1831–1913): dolgoletni zdravnik v Apačah. • Dr. Rudolf Hötzl (1903–1945): zdravnik v Apačah (druga vloga: politika – krajevni vodja Štajerske domovinske zveze v nacističnem režimu). • Marijana Vidonja (1928–2022): terenska babica, rojena v Žepovcih. • Dr. Miloš Radašin (1930–2012): splošni zdravnik v Apačah. • Dr. Lojze Toplak (1906–1970): zdravnik v Apačah (druga vloga: športni delavec). • Dr. Ivan Zemljič (1898–1969): doktor veterinarske medicine, rojen v Lešanah. • Dr. Josef Semlitsch (1879–1920): zdravnik v Apačah. • Dr. Julius Matthèy-Guenet (1882–1954): zdravnik v Apačah. 3. Šolstvo, pedagogika in izobraževanje • Anton (Tone) Rovšnik (1947–2022): pedagog, dolgoletni ravnatelj OŠ Apače (druga vloga: kulturni ustvarjalec). • Anton Triller (1845–1932): nadučitelj v Stogovcih (druga vloga: gospodarstvo – mlinar). • Marija Čepin (1934–2022): učiteljica v Apačah (druga vloga: kultura – zborovodkinja in kulturna delavka). • Alois Swetina (1860–1913): nadučitelj v Stogovcih in avtor šolskih učbenikov. • Franz Mischkonigg (1863–1913): nadučitelj v Apačah. • August Strauss (?–1955): nadučitelj v Apačah (druga vloga: kultura – zborovodja). • Rado (Jakob) Resman (1894–1971): nadučitelj v Stogovcih. • Janko Žel (1891–1985): nadučitelj v Apačah (druga vloga: vojska – Maistrov borec). • Rodbina Urbantschitsch: podeželska učiteljska inteligenca v Apačah. • Franz Ludwig Rubisch (1852–1928): pedagog, rojen v Apačah (druga vloga: kultura – skladatelj). 4. Kultura, umetnost, mediji in arhitektura • Josef Mandl (1901–1969): fotograf in časopisni delavec, rojen v Apačah. • Franci Rebernik (1947–2016): glasbenik in tenorist, rojen v Žepovcih. • Karl Lederhaas (1937–2013): arhitekt, rojen v Stogovcih. • Roman Gombotz (1911–1987): mojster instrumentov in glasbenik, rojen v Žepovcih. 5. Lokalna uprava, politika in javne službe • Dr. Josef Hödl (1897–?): pravnik, rojen na Apaškem polju. • Tomaž Simenčič (Thomas Simentschitsch) (1895–1945): župan Občine Apače v času druge svetovne vojne oz. v času nacizma. • Franc Režonja (1897–1960): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – kmet). • Maria Stangl (1928–2017): poslanka v avstrijskem parlamentu, aktivistka za pravice žensk, rojena v Zg. Konjišču. • Franc Kolerič (1884–1943): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – trgovec). • Karl Fürst (1870–1932): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – gostilničar). 6. Gospodarstvo, obrt, mlinarstvo in plemstvo • Družina Schöffmann: upravljalci pekarne v Apačah. • Rodbina Kern: gostilničarji in mesarji iz Apač. • Georg Ludwig von Schwarzenberg (1586–1646): plemič in gospodar dvorca Freudenau v Črncih. • Družina Meinl: gospodarski akterji in upravljavci dvorca Freudenau v Črncih. • Grof Leopold Plaz (1810–1876): plemič in kmetijski modernizator na dvorcu Freudenau v Črncih. • Rodbina Sixt iz Zg. Konjišča: mlinarska gospodarska elita. • Družina Hötzl iz Črncev in Apač: mlinarska dinastija. 7. Znanost, akademija in vojska • Dr. Heinz Hötzl (1941): doktor znanosti in raziskovalec vodonosnikov, rojen v Črncih. • Herbert Guenther Harzan (1942–2009): vojaški podpolkovnik, rojen v Črncih. • Dr. Josef Matl (1897–1974): profesor slavistike, rojen v Mahovcih (druga vloga: vojska – obveščevalni častnik v drugi svetovni vojni). 8. Žrtve vojnega nasilja • Aloisia Regenfelder (1897–1978): preživela taborišče Auschwitz. aor0qfuw1iggeg1o96yjfybixxqw0td 6759202 6759116 2026-10-01T11:07:14Z ~2026-52784-24 266627 dodal samo eno besedo rojstva. 6759202 wikitext text/x-wiki Seznam osebnosti (družin), ki so delovali oz. bili rojeni na Apaškem polju: 1. Duhovščina, cerkveno delovanje in misijonarstvo • Ignac Ledenig (1774–1845): katoliški župnik v Apačah. • Franz Čeh/Tschesch (1802–1858): katoliški župnik v Apačah. • Jakob Zwetko (1810–1881): katoliški župnik v Apačah. • Franz Kusala (1863–1908): katoliški župnik v Apačah. • Janez Ošlaj (1924–2009): zlatomašnik in dolgoletni župnik v Apačah. • Ivan Cilenšek (1887–1968): zlatomašnik in dolgoletni župnik v Apačah. • Zoltan (Zlatko) Kerčmar (1902–1962): evangeličanski duhovnik v Apačah. • Mag. Wilhelm Wretschitsch (Vrečič) (1914–2009): evangeličanski duhovnik, rojen v Apačah. • Pater Kanut des Enffans d'Avernas (1884–1950): plemič in misijonar, rojen v dvorcu Freudenau v Črncih (druga vloga: žrtev vojnega/verskega nasilja). • Eduard Schleimer (1871–1941): katoliški župnik, rojen v Apačah. • Johann (Janez) Kukovec (1832–1906): katoliški župnik v Apačah. • p. Anselm Baumgartner (1844–1894): kapitular in cerkveni mož, rojen v Lutvercih. • Karel Frankl (1818–1885): katoliški župnik, rojen v Apačah. • Anton Semlitsch (1807–1883): župnik in čebelarski pionir, rojen v Segovcih. • Jakob Hanžič (1831–1894): katoliški župnik v Apačah. • Dr. Leopold Potzinger (1870–1933): katoliški župnik v Apačah (druga vloga: politika – državni poslanec). 2. Zdravstvo in medicina • Jože(f) Veršič (1775–1847): izdelovalec umetnih udov, rojen v Plitvici. • Vincenz Schrambeck (1831–1913): dolgoletni zdravnik v Apačah. • Dr. Rudolf Hötzl (1903–1945): zdravnik v Apačah (druga vloga: politika – krajevni vodja Štajerske domovinske zveze v nacističnem režimu). • Marijana Vidonja (1928–2022): terenska babica, rojena v Žepovcih. • Dr. Miloš Radašin (1930–2012): splošni zdravnik v Apačah. • Dr. Lojze Toplak (1906–1970): zdravnik v Apačah (druga vloga: športni delavec). • Dr. Ivan Zemljič (1898–1969): doktor veterinarske medicine, rojen v Lešanah. • Dr. Josef Semlitsch (1879–1920): zdravnik v Apačah. • Dr. Julius Matthèy-Guenet (1882–1954): zdravnik v Apačah. 3. Šolstvo, pedagogika in izobraževanje • Anton (Tone) Rovšnik (1947–2022): pedagog, dolgoletni ravnatelj OŠ Apače (druga vloga: kulturni ustvarjalec). • Anton Triller (1845–1932): nadučitelj v Stogovcih (druga vloga: gospodarstvo – mlinar). • Marija Čepin (1934–2022): učiteljica v Apačah (druga vloga: kultura – zborovodkinja in kulturna delavka). • Alois Swetina (1860–1913): nadučitelj v Stogovcih in avtor šolskih učbenikov. • Franz Mischkonigg (1863–1913): nadučitelj v Apačah. • August Strauss (?–1955): nadučitelj v Apačah (druga vloga: kultura – zborovodja). • Rado (Jakob) Resman (1894–1971): nadučitelj v Stogovcih. • Janko Žel (1891–1985): nadučitelj v Apačah (druga vloga: vojska – Maistrov borec). • Rodbina Urbantschitsch: podeželska učiteljska inteligenca v Apačah. • Franz Ludwig Rubisch (1852–1928): pedagog, rojen v Apačah (druga vloga: kultura – skladatelj). 4. Kultura, umetnost, mediji in arhitektura • Josef Mandl (1901–1969): fotograf in časopisni delavec, rojen v Apačah. • Franci Rebernik (1947–2016): glasbenik in tenorist, rojen v Žepovcih. • Karl Lederhaas (1937–2013): arhitekt, rojen v Stogovcih. • Roman Gombotz (1911–1987): mojster instrumentov in glasbenik, rojen v Žepovcih. 5. Lokalna uprava, politika in javne službe • Dr. Josef Hödl (1897–?): pravnik, rojen na Apaškem polju. • Tomaž Simenčič (Thomas Simentschitsch) (1895–1945): župan Občine Apače v času druge svetovne vojne oz. v času nacizma. • Franc Režonja (1897–1960): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – kmet). • Maria Stangl (1928–2017): poslanka v avstrijskem parlamentu, aktivistka za pravice žensk, rojena v Zg. Konjišču. • Franc Kolerič (1884–1943): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – trgovec). • Karl Fürst (1870–1932): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – gostilničar). 6. Gospodarstvo, obrt, mlinarstvo in plemstvo • Družina Schöffmann: upravljalci pekarne v Apačah. • Rodbina Kern: gostilničarji in mesarji iz Apač. • Georg Ludwig von Schwarzenberg (1586–1646): plemič in gospodar dvorca Freudenau v Črncih. • Družina Meinl: gospodarski akterji in upravljavci dvorca Freudenau v Črncih. • Grof Leopold Plaz (1810–1876): plemič in kmetijski modernizator na dvorcu Freudenau v Črncih. • Rodbina Sixt iz Zg. Konjišča: mlinarska gospodarska elita. • Družina Hötzl iz Črncev in Apač: mlinarska dinastija. 7. Znanost, akademija in vojska • Dr. Heinz Hötzl (1941): doktor znanosti in raziskovalec vodonosnikov, rojen v Črncih. • Herbert Guenther Harzan (1942–2009): vojaški podpolkovnik, rojen v Črncih. • Dr. Josef Matl (1897–1974): profesor slavistike, rojen v Mahovcih (druga vloga: vojska – obveščevalni častnik v drugi svetovni vojni). 8. Žrtve vojnega nasilja • Aloisia Regenfelder (1897–1978): preživela taborišče Auschwitz, rojena v Črncih. 2dhx7u5chq6pi185t3c8fhmbbivkakm 6759205 6759202 2026-10-01T11:14:09Z ~2026-52784-24 266627 samo oz. 6759205 wikitext text/x-wiki Seznam osebnosti (oz. družin), ki so delovali oz. bili rojeni na Apaškem polju: 1. Duhovščina, cerkveno delovanje in misijonarstvo • Ignac Ledenig (1774–1845): katoliški župnik v Apačah. • Franz Čeh/Tschesch (1802–1858): katoliški župnik v Apačah. • Jakob Zwetko (1810–1881): katoliški župnik v Apačah. • Franz Kusala (1863–1908): katoliški župnik v Apačah. • Janez Ošlaj (1924–2009): zlatomašnik in dolgoletni župnik v Apačah. • Ivan Cilenšek (1887–1968): zlatomašnik in dolgoletni župnik v Apačah. • Zoltan (Zlatko) Kerčmar (1902–1962): evangeličanski duhovnik v Apačah. • Mag. Wilhelm Wretschitsch (Vrečič) (1914–2009): evangeličanski duhovnik, rojen v Apačah. • Pater Kanut des Enffans d'Avernas (1884–1950): plemič in misijonar, rojen v dvorcu Freudenau v Črncih (druga vloga: žrtev vojnega/verskega nasilja). • Eduard Schleimer (1871–1941): katoliški župnik, rojen v Apačah. • Johann (Janez) Kukovec (1832–1906): katoliški župnik v Apačah. • p. Anselm Baumgartner (1844–1894): kapitular in cerkveni mož, rojen v Lutvercih. • Karel Frankl (1818–1885): katoliški župnik, rojen v Apačah. • Anton Semlitsch (1807–1883): župnik in čebelarski pionir, rojen v Segovcih. • Jakob Hanžič (1831–1894): katoliški župnik v Apačah. • Dr. Leopold Potzinger (1870–1933): katoliški župnik v Apačah (druga vloga: politika – državni poslanec). 2. Zdravstvo in medicina • Jože(f) Veršič (1775–1847): izdelovalec umetnih udov, rojen v Plitvici. • Vincenz Schrambeck (1831–1913): dolgoletni zdravnik v Apačah. • Dr. Rudolf Hötzl (1903–1945): zdravnik v Apačah (druga vloga: politika – krajevni vodja Štajerske domovinske zveze v nacističnem režimu). • Marijana Vidonja (1928–2022): terenska babica, rojena v Žepovcih. • Dr. Miloš Radašin (1930–2012): splošni zdravnik v Apačah. • Dr. Lojze Toplak (1906–1970): zdravnik v Apačah (druga vloga: športni delavec). • Dr. Ivan Zemljič (1898–1969): doktor veterinarske medicine, rojen v Lešanah. • Dr. Josef Semlitsch (1879–1920): zdravnik v Apačah. • Dr. Julius Matthèy-Guenet (1882–1954): zdravnik v Apačah. 3. Šolstvo, pedagogika in izobraževanje • Anton (Tone) Rovšnik (1947–2022): pedagog, dolgoletni ravnatelj OŠ Apače (druga vloga: kulturni ustvarjalec). • Anton Triller (1845–1932): nadučitelj v Stogovcih (druga vloga: gospodarstvo – mlinar). • Marija Čepin (1934–2022): učiteljica v Apačah (druga vloga: kultura – zborovodkinja in kulturna delavka). • Alois Swetina (1860–1913): nadučitelj v Stogovcih in avtor šolskih učbenikov. • Franz Mischkonigg (1863–1913): nadučitelj v Apačah. • August Strauss (?–1955): nadučitelj v Apačah (druga vloga: kultura – zborovodja). • Rado (Jakob) Resman (1894–1971): nadučitelj v Stogovcih. • Janko Žel (1891–1985): nadučitelj v Apačah (druga vloga: vojska – Maistrov borec). • Rodbina Urbantschitsch: podeželska učiteljska inteligenca v Apačah. • Franz Ludwig Rubisch (1852–1928): pedagog, rojen v Apačah (druga vloga: kultura – skladatelj). 4. Kultura, umetnost, mediji in arhitektura • Josef Mandl (1901–1969): fotograf in časopisni delavec, rojen v Apačah. • Franci Rebernik (1947–2016): glasbenik in tenorist, rojen v Žepovcih. • Karl Lederhaas (1937–2013): arhitekt, rojen v Stogovcih. • Roman Gombotz (1911–1987): mojster instrumentov in glasbenik, rojen v Žepovcih. 5. Lokalna uprava, politika in javne službe • Dr. Josef Hödl (1897–?): pravnik, rojen na Apaškem polju. • Tomaž Simenčič (Thomas Simentschitsch) (1895–1945): župan Občine Apače v času druge svetovne vojne oz. v času nacizma. • Franc Režonja (1897–1960): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – kmet). • Maria Stangl (1928–2017): poslanka v avstrijskem parlamentu, aktivistka za pravice žensk, rojena v Zg. Konjišču. • Franc Kolerič (1884–1943): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – trgovec). • Karl Fürst (1870–1932): župan v Apačah (druga vloga: gospodarstvo – gostilničar). 6. Gospodarstvo, obrt, mlinarstvo in plemstvo • Družina Schöffmann: upravljalci pekarne v Apačah. • Rodbina Kern: gostilničarji in mesarji iz Apač. • Georg Ludwig von Schwarzenberg (1586–1646): plemič in gospodar dvorca Freudenau v Črncih. • Družina Meinl: gospodarski akterji in upravljavci dvorca Freudenau v Črncih. • Grof Leopold Plaz (1810–1876): plemič in kmetijski modernizator na dvorcu Freudenau v Črncih. • Rodbina Sixt iz Zg. Konjišča: mlinarska gospodarska elita. • Družina Hötzl iz Črncev in Apač: mlinarska dinastija. 7. Znanost, akademija in vojska • Dr. Heinz Hötzl (1941): doktor znanosti in raziskovalec vodonosnikov, rojen v Črncih. • Herbert Guenther Harzan (1942–2009): vojaški podpolkovnik, rojen v Črncih. • Dr. Josef Matl (1897–1974): profesor slavistike, rojen v Mahovcih (druga vloga: vojska – obveščevalni častnik v drugi svetovni vojni). 8. Žrtve vojnega nasilja • Aloisia Regenfelder (1897–1978): preživela taborišče Auschwitz, rojena v Črncih. aw17oddremu192c51u75hi455bt4jd2 0 609327 6759123 2026-10-01T09:14:46Z Octopus 13285 vladar 6759123 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Vu Kasnejšega Džaa<br/>後趙武帝 | image = Shi Hu and Fotu Cheng.jpg | birth_date = 295 | death_date = {{Death year and age|349|295}} | burial_place = Mavzolej Šjanjuan (顯原陵) | reign = 334–349 | predecessor = [[Ši Hong]] | successor = [[Ši Ši]] | regnal_name = Regent božanskega kralja Džaa (居攝趙天王, 334–347)<br>Božanski kralj Velikega Džaa (大趙天王, 337–349)<br>Cesar (349) | era_name = | era_dates = * Džjanvu (建武): 335–349 * Taining (太寧): 349 | full_name = Ši Hu (石虎) | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝) | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | caption = Ši Ju (sedi) na sliki v jami 323 jam [[Jame Mogao|Mogao]], [[Dunhuang]] | succession = Cesar Kasnejšega Džaa | father = Ši Kuomi (石寇覓) | spouse = Dženg Jingtao<br>Du Džu<br>cesarica Liu | issue = Ši Džjan<br>Ši Dzun<br>Ši Dži<br>[[Ši Ši]] }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 295]] [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] mi7asd1ee9kv77hlgjh1sfxppljsrbu 6759130 6759123 2026-10-01T09:38:44Z Octopus 13285 uvod 6759130 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Vu iz Kasnejšega Džaa<br/>後趙武帝 | image = Shi Hu and Fotu Cheng.jpg | birth_date = 295 | death_date = {{Death year and age|349|295}} | burial_place = Mavzolej Šjanjuan (顯原陵) | reign = 334–349 | predecessor = [[Ši Hong]] | successor = [[Ši Ši]] | regnal_name = Regent božanskega kralja Džaa (居攝趙天王, 334–347)<br>Božanski kralj Velikega Džaa (大趙天王, 337–349)<br>Cesar (349) | era_name = | era_dates = * Džjanvu (建武): 335–349 * Taining (太寧): 349 | full_name = Ši Hu (石虎) | temple_name = Tajdzu (太祖) | posthumous_name = Cesar Vu (武皇帝) | house = Ši | dynasty = [[Kasnejši Džao]] | caption = Ši Ju (sedi) na sliki v jami 323 jam [[Jame Mogao|Mogao]], [[Dunhuang]] | succession = Cesar Kasnejšega Džaa | father = Ši Kuomi (石寇覓) | spouse = Dženg Jingtao<br>Du Džu<br>cesarica Liu | issue = Ši Džjan<br>Ši Dzun<br>Ši Dži<br>[[Ši Ši]] }} '''Ši Hu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 石虎, Ši Hu), z vljudnostnim imenom '''Džilong''' (kitajsko: 季龍, Džilong), znan tudi kot '''cesar Vu iz Kasnejšega Džaa''' (kitajsko: 後趙武帝, Hòu zhào wǔdì), je bil tretji cesar kitajske dinastije [[Kasnejši Džao]], ki so ji vladali [[Cieji]], * [[295]], † [[26. maj]] [[349]]. Bil je daljni nečak in posvojeni brat ustanoviteljskega cesarja [[Ši Le]]ja (cesarja Minga), ki je po Ši Lejevi smrti v državnem udaru prevzel oblast od Ši Lejevega dediča [[Ši Hong]]a. Zaradi tabuja poimenovanja v dinastiji [[Dinastija Tang|Tang]], je v ''[[Knjiga Džina|Knjigi Džina]]'' omenjen z vljudnostnim imenom Ši Džilong. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 295]] [[Kategorija:Umrli leta 349]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] negaynzklgnl6lj8bbc77e5swiyfody 0 609329 6759139 2026-10-01T09:46:42Z TadejM 738 preusmeritev na [[Glavkom]] 6759139 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Glavkom]] p2dx0wvodvjw5tmzez6fkunok2cf4w6 0 609330 6759141 2026-10-01T09:48:37Z Octopus 13285 ustvarjenje 6759141 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 295''' ('''[[rimske številke|CCXCV]]''') je bilo običajno leto, ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 295|*]] p04pw7lan6r3qgvznjqs3559hms0fjg 6759145 6759141 2026-10-01T09:50:45Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Ši Hu 6759145 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 295''' ('''[[rimske številke|CCXCV]]''') je bilo običajno leto, ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Ši Hu]], tretji cesar kitajske dinastije Kasnejši Džao († [[349]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 295|*]] h1k7wj9dsunkhey415azd86jb4qzycv 10 609331 6759170 2026-10-01T10:24:06Z TadejM 738 skopirano iz en. in prevedeno 6759170 wikitext text/x-wiki {{#if: {{{1|}}} | {{#if: {{#Invoke:String|match| s={{{1}}} | pattern=^A%d%d.%d.%d%d.%d%d%d[MF]?$ | ignore_errors=true}} | [[Terminologia Anatomica|TA]] ''[https://ifaa.unifr.ch/Public/EntryPage/TA98%20Tree/Entity%20TA98%20EN/{{#invoke:string|sub|{{{1}}}|2}}%20Entity%20TA98%20EN.htm {{{1}}}]'' | <span class="error">'''Neveljavna koda TA.'''</span> }} | <span class="error">'''Manjkajoča koda TA.'''</span> }}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> r9zeh4ruybngz6dalcr3i0a9bvfkoaw 10 609332 6759172 2026-10-01T10:26:28Z TadejM 738 preusmeritev na [[Predloga:Terminologia Anatomica]] 6759172 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Predloga:Terminologia Anatomica]] 048ap578kvhxbwmmio6ch8s6wt8s98g 10 609333 6759173 2026-10-01T10:27:22Z TadejM 738 skopirano iz en. in prevedeno 6759173 wikitext text/x-wiki {{Dokumentacijska podstran}} <!-- Kategorije spadajo na dno te strani, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke. --> == Uporaba == Ta predloga ustvari zunanjo povezavo na vnos v [[Terminologia Anatomica]] s kodo TA. ==Zgled uporabe== ;Vnos :<nowiki>{{TerminologiaAnatomica|A05.2.01.003}}</nowiki> ;Izpis :{{TerminologiaAnatomica|A05.2.01.003}} ==Nepravilni zgledi uporabe== ;Vnos :<nowiki>{{TerminologiaAnatomica|test}}</nowiki> ;Izpis :{{TerminologiaAnatomica|test}} ;Vnos :<nowiki>{{TerminologiaAnatomica|}}</nowiki> ;Izpis :{{TerminologiaAnatomica|}} == Glej tudi == <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Kategorije spadajo sem, medjezikovne povezave pa v Wikipodatke --> [[Kategorija:Medicinske predloge za povezovanje navzven]] }}</includeonly> iavyurgmgxnw0y0r6qofswdx2ky1ys1 0 609334 6759188 2026-10-01T10:44:41Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Senčna mišica]] na [[Temporalna mišica]]: po SMedS 6759188 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Temporalna mišica]] d0igpx0oo3boodhdjjwtif6k676ema1 0 609335 6759220 2026-10-01T11:50:11Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Žvekalka]] na [[Masetrna mišica]]: po SMedS 6759220 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Masetrna mišica]] 4vztjw2ohe2leywzmsf2bh3gcwky987